li^-Sr GLAS The largest Slovenian Daily 1,1 in the United States s- TKLKFON: 4687 CORTLAHDT. List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered a« Seoood Clan Matter, September 21, 1903, al the Post Office at Mew York, W. Y., under the Act of Oongresi of Mszcb 3, 1879. Issued every day except Sundays and Legal Holidays. ->] < SO,CKK> Readers :- ^ TELEFON: 2876 COBTLANDT. MO. 241. — dTEV. 241. HEW YOKE, SATURDAY, OCTOBER 13, 1917. — SOBOTA, 13. OKTOBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Ameriška armada. -ooo- AMERIŠKI TOPNIČARJI SE VADUO Z NAJVEČJIMI FRANCOSKIMI TOPOVI. — VETERANCI OB BEŽNIH POLKOV SE MORAJO IZVE2BATI SAMO V PORABI MEHANIZMA. — REZERVNI ČASTNIKI. VAJE ZA UTRJENJE. 000- Ameriška ekspedicijaka armada na Francoskem, 12. oktobra. — Ameriški obrežni topničarji se vežbajo z večjimi francoskimi topovi kot j>a so znane nemške 4kBerte'\ Večina mož je že imela izkušnjo v porabi težkih topov, toda privaditi se morajo na francoske topove zaradi njihovega mehanizma. Y taborišču je tudi nekaj rezervnih častnikov. Vež-bali so se dva meseea v trdnjavi Monroe in bodo v kratkem izborili častniki, ker imajo vsi višjo izobrazbo. 2daj se nahajajo zopet v šoli ter proučujejo franco-opove in njihovo uporabo. Pri učenju jim po- i V-».. 1 C 1 i"____...___I* _ . " 1___f • I • V J •! • Mornariški minister pL Capelle je odstopa. — Vstaja v mornarici je preprečila prodiranje proti Rusiji. tov, ime blis ci: ka Ji 8 vili t e težke t igajo najboljši francoski artilerijski častniki. Top-v likan, ki izstreli projektil, ki tehta 1,800 fim-r, je naložen na železniškem vozu. Kakor je na Francoskem navada, dajo vsakemu topu tega so krstili z imenom "Mosquito", katero ime se i na topu v velikih črkah. Nek francoski častnik je rekel, da so top zato tako jenovali, "ker pika". "Mosquito" je že več kot tristokrat zagrmel in "pi-pred Verdunom, toda še vedno ima na razpolago ne-j 44pikov". Amerikanei v svojem popisu zatrjujejo, da to najmočnejše orožje na svetu. l am imajo tudi havbice, ki nesejo izstrelek višje kot je katerakoli ameriška gora. "Dolgonosi Gaby" preseže v razdalji vse topove. — Marcel more streljati hitreje kot vsak drug top, toda njegovi izstrelki so nekoliko lažji kot drugih topov. Dosedaj še Amerikanei niso streljali s temi topovi q>occtka se jih morajo priučiti in spoznati v vseh njihovi delih. \ edeti morajo natanko, kako je ž njimi ravna- Tudi v zračnem opazovanju se morajo vežbati ameriški vojaki, predno pridejo topovi v akcijo. Obrežni artile-risti, ki so že več let služili ob obixzju, pravijo, da jim pri a da itaučnostjo kakor na morju. X« k častnik pravi o tem vežbauju, dn je tehnično treniranje pri topovih večje važnosti kot pa vojaško treniranje. Matematika se more pri toi>ovih mnogo bolje rabiti kot pa ročno delo. Zaradi tega potrebuje ameriška armada tako veliko novih častnikov. IVi težki ai tileriji je nemogoče napredovati brez tehničnega znanja. Vse svetovne izkušnje človeku ne ponia-uajo nič, temveč koristi mu samo, ako zna z natančnostjo — izstreliti top. Kopači jarkov so po dvadnevnem vežbanju v kopanju zakopov včeraj prišli v taborišče. \res čas njihovih vaj je nagajalo vreme kot kak "boelie", katero ime so Francozi nadeli Nemcem. Deževalo je neprestano. Poleg toga pa je še pihala mrzla sapa. Ameriška armada s«- vešb* v modernem bojevanju. Po tehničnem bombardiranju se vedno vprizarjajo napadi infanterije in vsak i krat prihajajo v pomoč rezerve. njihovem sedanjem učenju jako mnogo pomaga njihova vaja pri obrežni službi in da jim je treba le malo vaje. da bodo zadeli cilje na suhem s tisto natančnostio kakor ™ Poljska kuhinja se je približila zavezniški kuhinji, kolikor je bila pač mogoče. Kuhar vedno skrbi, da so vojaki pri dobri volji in jim daje juho, razna gorka jedila iii kavo. Ameriški opazovalci so se vrnili z angleške fronte, kjer so bili priča zadnje angleške ofenzive; zelo ugoden litis je nanje napravilo angleško bojno navdušenje in splošno razpoloženje. Opazili pa so med nemškimi ujetniki, da je na tiste, ki so prišli z ruske fronte, bratenje z ruskimi vojaki zelo t hibo vplivalo. Na več krajih Nemci niso nudili velikega odpora in so se radi udali. Ako so vprašali ujete Nemce, zakaj so se ]>odali, so odgovorili: — Tega ne moremo prenašati. To več ni podobno temu, kar je bilo na ruski fronti. Ta teden bodo ameriške čete imele vaje za utrjenje. liva dni in dve noči bodo ostali na polju in zakopih, kakor v pravem boju. Pomanjkuje moštva, Že pred vojno je bilo več žensk kot moških. — Umrljivost pri moških je večja kot pri ženskah. Viljem v Zofiji Amstatlain, Nizozemsko, 12. oktobra. — Včera je priiw*l v bol- n par*ko glavno mesto Zofijo ne«JR*11t*r,evo PO^lo " angleškega Kezaoovoljnost v nemški armadi London, Anglija. .12. oktobra. «ki eetar Viljem. Spremljal gu jc S1*™^ ^ana: princ Avgust Viljem Lu zunanji nititister dr. Kuehlramui. < e^arja je sprejH na klodvoru rjetnik nemške 72. infajiterij-H-ke rezerve, pravi, ko opisuje disci - - - - , P'ino v nemški armadi, da jc pred car Fer Ima ud. v katrega sprem- j zadnjo bitko poveljnik imel na vo Ktvu sc je pelj«l po okrajnih me»t jake nagovor, v katerem je rekel, nlh olieah fckozi alavolok, ki je bil|da bo vsak vstreljen. ako se bo o- maknil. Edini odgovor je bHo splo- prešlo v poveljnik Amsterdam, Nizozemsko, 12. Kakor poroča "Frankfurter Zei-tung", je nemški mornariški mi minister von Capelle odstopil. Najprej se je pokazal upor na bojnih ladjah s tem, da so nekateri vojaki odpovedali pokorščino. Povod temu je dal nek kapitan, ki je bil poznan vsled svoje krutosti. Nek bolni mornar ni hotel storiti kar mu je zavkazal njegov častnik. Zaradi tega so voiaki pripe ljali pred kapitana, ki je vojaka zaprl. Prihodnji dan je prišla h kapitauu deputacija mornarjev, ki so zahtevai, da se vojak izpusti: Ko se je kapitan začudil tej zahtevi in pričel kazati svojo jez^in surovost, so mu vojaki povedali, da nameravajo tudi v nemški mornarici po ruskem vzgledu vpeljati vojaške svete. Vsled tega je bila vpeljana velika preiskava, ki je imela za posledico, da je bilo za plenjeuih veliko knjig, brošur in časopisov. Mnogo mornarjev so zaprti. Neko berlinsko poročilo pravi, da je bil v torek tekom svojega govora soeijalistični poslanec Le-debour poklican k redu, ker je izjavil, da mora vsakdo vedeti, da državni kancler dr. Michaelis ni sposoben za svoje mesto. Neodvisni socjalističui poslanec Stodliagen je rekel, da je bila aretirana zaradi sodelovala pri mornariškem uporu gospa Zietz. Viljem Dktman pa je rekel, da je bil poslanec Heeke aretiran, ker se je vdelefcil seje v Kielu, ki pa je bila razgnana. Iz zanesljivega vira se je izvede^ to, da je težko dobfti v nemški mornarici ljudi, ki bi hoteli služiti na podmorskih čolnih. Poroča se tudi, da je bilo Že več mornarjev rstrerjenih, ker so se protivili iti ua podmorske čolne. Pravijo, da zaradi tega vtrelili več mornar jav, še predno je prišlo do upora v mornarici. London, Anglija, 12. oktobra, — Kakor se poroča iz Amsterdama istu 44Daily Chronicle", se mora pripisovati mirovanje nemške mor uarice, ki je imela tako lepo priliko prijeti rusko brodovje in obrežje, uporni v mornarici. Upora se je vdeležilo najmanj *e«t nemških velikih bojnih la'dij. ki so vsled tega prišle izven službe. Oblassti so zaradi toga tudi dvo-Tiile o lojalnosti drugih bojnih la-iij. Poročilo dodaja, da je bilo nemogoče vpeljati strožje odredbe n v širšem obsegu, ker so se Lali, ia bi se zlo še povečalo. V začetku vojne je bil admiral Capelle kapitan v boj. mornarici. V marcu 1916 je sledil kot mornariški minister velikemu admiralu von Tirpitzu. Od tega časa je Capelle večkrat nastopil v državnem '.boru in je vedno poročal o velikih uspehih podmorskih čolnov. V sredo je v zbornici priznal, da se je v mornarici dogodila vstaja, ki je imela namen prisiliti vlado, da sklene mir. Kekel je, da so krivci prejeli zasluženo kazen. Tu-ii državni kancler dr. Michaelis je priznal, da vlada v mornarici nezadovoljstvo in da so pri tem krivi tuidi nekateri poslanci. Socjalistični poslanci so zaradi teh izjav ostro napadali kanclerja dr. Michael i sa in admirala von Capelle. Admiral Mayo se je vrnil. Washington, D. C., 12. oktobra. Admiral Mayo, katerega je pred več tedni poslala ameriška vlada na .Angleško, da prouči mornariški situacijo v evropskih vodah, se je včeraj vrnil iz Evrope in bo jutri odpotoval v Washington, kje bo poročal mornariškemu tajni kr» Danielsu in predsedniku Wil-soaa. Njegova misija jei mela namen, da se dogovori z angleškimi in francoskimi mornariškimi oblastmi o skupni pomorski ofenzivi proti Nemčiji Posebno je admiralu ugajala i London, Anglija. 12. oktobra. Že več desetletij je bilo skoro po vseh evropskih državah, rdasti pa še po velikih mestih, več žensk kot moških. Ta razlika je bila celo znaitdia. Navzlic temu. da se rodi več dečkov kot deklic — na 100 deklic pride K>5 dečkov — se vendar mora v Sečkii evropskih držav zaznamovali večje število žensk. Vzrok team razmerju je velika umrljivost moških zaradi poklica, zaradi težjega življeoske-ga boja in zamudi nuirsikatere ne-zmernosti. Pri tem pa pride tudi v pošte v veliko večje izseljevanje moških kot pa žensk. Pred vojno je iuieLa med evropskimi državami Angleška največji odstotek ženskega prebitka. Po ljudskem štetju leta 1911 je znašal ta prebitek 1 miljon :*čS5 tisoč. V Avstro-Ogrski je bilo nekaj nad pol mi-ljona več žensk kot moških. Ife Italije in Francije nimamo o tem razmerju nikakih podatkov, vendar je tudi v teh deželah število manjše kot se bo zahtevala Reorganizacija ruske armade. KA RUSKO ARMADO BODO REORGANIZIRALI PODLAGI ZAUPANJA. — VOJSiI MINISTER RAZ LOŽI SVOJ NAČRT. — VSI STARI GENERALI BO DO ODSTAVLJENI. — VODITELJI REVOLUCIJE. » ooo Petrograd, 12. oktobra. — General Vcrkhovski, novi ruski vojni minister,-čegar naert zn reorganizacijo ruske armade se splošno odobrava, jr nekemu časnikarskemu poročevalcu povedal svoj naert. Verkhovski je št' mlad in energičen in se je z vso v-neino vrgel v revolucijo. V svoji službi bi mogoče pod staro vlado dosegel visoko dostojanstvo, toda njegovo prepričanje in značaj sta ga vodila med revolucionarje, kakor tudi mnogo drugih mladih častnikov. Oil in drugi takega značaja so upanje nove ruske armade. Dobil je zaupanje pri revolucjonamih masah in čutijo, da morejo voditi armado do zmage. Verkhovski je prepričal ravnokar zaključeni kongres in zavezniške poslanike, ki so bili zelo pesimistični, da je smožten doseči kar si je zavzel. Zavezniški častniki prizna-•'ajo, da je Verkhovski prijel za problem ruske armade na pravem mestu ter mu gredo v vsakem oziru na roke. Verkhovski je rekel časnikarskemu poročevalcu: — Najprej želim zaupanje armade in vsakega posameznega vojaka v armadi. Armada mora čutiti, da predsednik Kerenski, jaz in vsak general, katerega imenujemo, skozi in skozi verujejo v revolucijo in v revolucionarne vojake. Brez tega zaupanja se ne more nič doseči m to je težava v sedanji armadi. Kadar imamo io zaupanje, ki že narašča, bom pričel reorganizacijo armade od prvega početka. Pred seboj imam celo zimo. Spomladi bodete videli novo rusko armado, ki ne bo imela za podlago idej Friderika Velikega, — lemvee vzbujalne principe, na katerih mora biti zgrajena vsaka uspešna armada. Vem, da bom imel uspeli, ker sem isto poskusil, ko sem bil poveljnik v Moskvi. Garnizija ni poznala discipline, do svojih častnikov ni imela zaupanja. Takoj sem pričel z delom in sem poskušal najprej pridobiti si zaupanje. Kadar sem izdal kako povelje, sem ga nesel vojakom, o katerih sem vedel, da imajo v mene zaupanje. Od tedaj naprej sem mogel izdajati povelja, kakor vsak poveljnik v armadi. Najprej sem si pridobil* zoupanje, potem pa sem vpeljal disciplino in imel sem pod se-boj pokorno armado. V staii armadi je bil nepremostljiv prepad med mo-svtom in častniki. Revolucionarji so neprestano na tihem delovali v aiinadi in znali so vzbuditi zaupanje v č? ^ ni-ke, ki so 1905 zadušili rusko revolucijo. Revoluejonarji s-» se bali, da bodo sedaj častniki storili isto in so na jpre | pridobili vojaštvo za to, da ni poslušalo častniških povelj. To je sicer preprečilo protirevolucijo, toda uničilo je tudi vsak pojem o disciplini. Vse prizadevanje vpeljati v armado disciplino je bilo zaradi tega zastonj. K sreči sem bil imenovan za vojnega ministra poleti u imam sedaj pred seboj še celo zimo. Zaradi tega moram pričeti s popolnim reformiranjem pri temelju. S Kerenski jem sem enega mišljenja, da se mora t,aj-irej doseči pri armadi, da zaupa svojim častnikom, in to ,j3 križeva pot za vsakogar. Najprej sem dobil zaupanje pri voditeljih revolucije. zdaj je moja naloga, da se to zaupanje razširi na široke mase vojakov. Pridobil sem celo že tudi nekaj general«.v. ki niso bili za revolucijo. Pod prejšnjo vlado je car nastavljal častnike, ki mso bili sposobni za določena mesta; treba je samo bilo. da je bil častnik udan carju. Mnogi generali so bili zelo siabi m naše armade so zaradi tega trpele vso vojno. Vendar pa jih do sedaj še nismo mogli izključiti iz armade, ka jti potrebovali smo njihovo tehnično izobrazbo. Nekateri '-i dobn, nekateri pa so izvežbani enostransko. Obžalovanja vredno je, da se moramo razstati / generalom Aleksijem. ki je najboljši izmed starih gerera-lov. Toda dokončali smo s starimi in. kakor izgleda brezobzirno, moramo odstraniti vse. V novi armadi ne bodo nikdar vživali zaupanja. Stari general tudi ne more delati z novo silo častniških in vojaških svetov, kajti te smatrajo za nepokorne. jaz pa jih" smatram za izražanje misli posameznih vojakov. Ti sveti morajo biti podlaga nove armade. Spopad med vojaki in častniki je povzročil razpad armade. Poveljniki so bili sovražni svetom, kajti pozabili so, da se mora v revoluciji sezdiati vse znova. JMbližali smo se francoski disciplini, ki je demokratična in vredna svobodnega naroda. Vstanovili smo nove vojaške šole za častnike. Francoski častniki delujejo med nami z veliko vnemo. Smo na pravi poti in moremo iti naspioti zmagi, kajti amagati moramo, ali pa umrje naša duša. — General Verkhovski ima popolno zaupanje, in t - .......!>•• • r O L AS IN A DaLr.J BLOYIVIQ PUBLISHING COMPAIY HUJtw gm-r.ic HwMt IXH7IB nMftwri of »bove tz Oortlandt Strast Bomo« h ot 1 Janhih.n NeW lock dtj. X X. ■a eelo leto velja llal es Amerike Xm eelo late m mesto New York 9S.0U Za pol lato aa mittff New York.. 8.00 Za Četrt leta nT mefito New Xotk 1-80 Za InoaematTo sa celo leto 8-00 ■a Setrt lato......-ZZ«.—«a 2.00 um ••GLAS NUIODA" dan nedelj In ■V Lil NARODA" (-Voice at tfae People"/ dmj ereept Sunday. and yearly >3.50. AJT _ podplea In oeetmoetl w ne prioWnJeJa | ee Metali po« Jati po — Money Order. ^ naročnikov protdmo, di ee nam tudi p njwje 4a hitreje In poiUMtrue naredite U "GL18 N A E O D A" Nemški mornarji. 7m MMH i krviif »luhovt* lalik<» jmtu-avati \*omen iimtaj*' v nemški morimriei. samo dejstvo. .ot jo je bilo opaziti pri nemški aimadi in mornarici« je eden najbolj mopoemh fenomenov te vojne. S tem moremo reci da se ista krepost ni kazala v ta-Uri&Hli zaveznikov. — izvzemši Rusijo. Nemei pa Jiiso le pretrpeli krute kazni, ki je bila ueo-da tseh vojskujočih se. temveč oni so bili tudi kruto mzinaraiii in varani. i Vojno .so šli kot na — veselieo. I hili so jim v glavo misel, da je njih armada ncpre-n učljiva. Vedeli so, kako malo so njih nasprotniki pripravljeni na udarec z nemške strani. Pohod skozi Belgijo i'i Franeijo do Pariza, par tednov uživanja in Vf-selja v •Javnem mestu sveta in nato domov, obloženi z lovorikami. To je bd program. ki so si j^a primiili O K<»žieti biwtf zopet v svojih domovjili. — je rekel kajirr« ko je nagovoril m noži«-o jkh! galerijo svoje pala-ci' v Berlinu v rw*t luobilizueije. slišali njegove zaupljive lw*sede, ki IhkIo sploh vide-'; kak zemeljski dom na bo&ietii dan. Ruzoearanct armada, ki je oropana svojih ambicij, je ^koro v vsakem sliu-ajn nezadovoljna in lipoma armada. Kljub temu pa je prišlo do sedaj na naše uho presenetljivo malo }M»ro<*il o nezadovoljstvu v vrstah nemških \ »jakov. Cfiizura vrši seveda na popoleu način svoj po-- 1. a ora kot se je pokazal sedaj v mornarici, bi prišla stvar kljub vsej cenzuri na dan. f'eprav nam to ni ljubo, moramo vendar priznati, da j« ostal« kljub številnim porazom in velikanskim žrtvam ir-mška armada popoleu bojni stroj. V sled tr^a »e ne smemo za naš; it i na notranji spor in nezadovoljnost v vrstah nemških eet. temveč na silo na- '» lastnih mož in naših topov, <"'e hočemo končati tevton-sko jjrrozovlado. Jasno je. da s<» danes zavezniki pribili sovražnika ob v A. On ne mori' napredovati ali uporabljati katerokoli a-u-esivno ali iia|tadahio taktiko. V tej poziciji ^a bodo držali skozi zimo. Tekom tega "a** h-> v »led stalnega pritiska ameriške prepovedi izvoda in angleške blokade zlomljena njegova odporna sila — doma in na bojnem ]x»1ju. Ali more kdo dvomiti o tem, da bo navai več kot mi-1 joti svežih ameriških čet spomladi končal ta strašni boj* Ali more kdo dvomiti o tem. da se nahaja orožje izsi-Ijeiija miru v* rokah Velike Republike? ----ooo-- Upanje, — ki ga je razkril Kolumb. --ooo- i ' I Zelena veja. ki je po/.dravljala oči Kolumba koncem o ne**« slovitega potovanja leta 1492 se je ualik vejici, ki ~)Kf ;e prinesel golob v ladjo Noeta, izkazala kot znamenje upanja za celi svet. \ Ko je priletel golob k ladji z zeleno vejico v kljunu, e prinesel nesrečnemu preostanku človeštva Zagotovilo, o a se je pričela povoden j umikati. Ko je straža na ladj; "Santa Maria'* zapazila oni zeleni ko-ček zemlje, je prinesla človeštvi} veliko obljubo civilizacije. Amerika je bila razkrita v času ko je lezlo človešrvo 'i temine Srednjega veka. Kri novega življenja se je pri-. • - la po asi pretakati j>o žilah ljudi.. Nova upanja, »or< , {'i spirati je, novi nagibi so bili rojeni v starem svetu. samopot&bi je bilo posledica f- < \ V tej zvezni točki življenja človeškega plemena, ko zavzema dežela, katero je razkril Kolumb, prvo mesto v boju, ki bo odločil bodočo usodo civilizacije, je dogodek leta 1492 na obzorju preteklosti v svoji pravi podobi kot eden odločilnih faktorjev v zgodovini. Amerika je formulirala in zatrdila prvič v zgodovini doktrino ali nauk, da je vsak posameznik končni namen v samem sebi, ne pa — orodje. Proglasila je prvikrat nauk, da so življenje in prostost posameznika in njegova pravica do zasledovanja sreče temeljni cilji vlade. Postavila je posainezliika na višek cele zgradbe. Amerika je ]x>stala mesto, kjer so se zbirala vsa plemena. Razkril jo je Italijan, podpirali so jo španski viri in dajala je vsled tega prilike in pribežališča vsem narod-uostim sveta. V žilali ameriškega naroda se pretaka kri najmočnejših, najbolj inteligentnih in najbolj podjetnih članov vseh ns rodov. Ker je bila razkrita, osvojena, naseljena in razvita s|f^ kombiniranimi telesnimi in duševnimi silami celega sveta, je postala Amerika dolžnik celemu svetu. Ta dolg pa odplačuje sedaj. Ta dolg plačuje z ohranjen jem svojega moštva za zmago mogočne stvari. Ta dolg plačuje s tem, da daje na razpolago svoje zlato, železo in hrano, s Čemur hoče ojačiti roke prostih narodov. ____ Ta dolg plačuje s tem, da vdejstvuje izjave na kate- mailtik€} kakor ga Snujejo, čirih so zgradili ustanovitelji te republike svoje tfajuo po-;taj0 z veliko ™»o, posebno dija- slopje. j ki in rahločutno ženstvo. Čudijo Iz mešanice krvi in ognja se je dvignila Columbia — se njegovi ogromni fantaziji, brez hladna in mogočna. * I katere,ni umetniškega dela. Obra- Ali čutite protin. I Bolje je trpeti na protimCtoda nikar ne vdrgnite zdravil na bolne dele Taka zdravila, ki jih je treba vdrgniti na bolne dele ne bodo nikdar ozdravila težav, ampak nasprotno, razženejo bolezen povsod še eelo v zdrave dele. PROTIN, BOLEČINE NA STRANEH, OHROMELOST KOSTI in druge bolezni, ki nastanejo vsled prehlada ozdravi *1PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO IN NOBENO DRUGO. lezm, ki nastanejo vsled prehlada o REMO Ena steklenica $1.00. tri steklenice $2.80, šest steklenic, popolno zdrav ljenje $5.00. K meni lahko pridete s katerokoli tajno boleznijo, in zdravil vas bom popolnoma tajno. Crown Pharmacy 2812 E. 79th ST., E., CLEVELAND, OHIO. s Flojliarjem v isuirt in spozna šele po zaužitju strupa, da stori s sa-i poleta. V njegovih delili se razva-lovita občutek in strast do skrajnih mej, do nevrjetne višine. na duši, verskemu misticizmu, ki $ra je zisejal tudi v Plojharja. — Njegovo krščanstvo pa ni samo Iz mešanice nasprotujočih si namenov in interest2?tv^n0Bt hl .^vost/ta blH i • »i i . 1 . '' \ , . irlavm peroti njegovega idealnega se je dvignil glas Amerike, mogočen m zapovedujoč. Določil je cilje, za katero se človeštvo bori. Pokazal je pot iz kaosa, v katerega je padel svet. Amerika je zopet ojačila doktirino, da mora "biti svet LJlTbil ^ in dikal 841110 to> kal, . .. , __prost i ne mu je zdelo grandiozno. Umel j notraiije, etieno in sentimentalno r7 " / - , . j . . v I je'oživotvoriti in predoeiti svoje [kakor krščanstvo Tolstega, tudi Zia tO svoje zatrdilo pa je postavila polno tezo SVO.JO junake. V pripovednem pesništvu Ivnanje je, tudi cerkveni obredi mu Sile— nioč vsakega posameznika, vsake naprave, vsakega 'korenini njegova moč; v tej pe*. jogrejejo srce. Hije se v Plojliarju materijalnega ill moralnega vira. : niški obliki se nam sijajno javlja nekakšen boj nihilistne modrosti Znamenje upanja, ki ga je našel Kolinnb koncem rje«ova fantazija hl energija. budizma zoper krščanstvo, napo-svoiega strašnega potovanja, je izraslo v mogočen most 1 V romanu Jan Mariia Plojhar" ^ f>a mu postaae križ cdmi iim' tV ^ 1 i , J ' J , Ji mogotcu UK)M. . &tofjil eksotik iu kozmopolit bo! b ožanstva 111 večnosti. Živ -t o tem mostu boao narodi sveta j^resh iz teme prona- II <1 AV1lii v\/vl l^k 4 k ličil i-nvnr.vf !«»>! -r nii'pvnut. da k luči prostosti in pravice. —-ooo- Nikolaj v samostanu. t t v, . - t>, . Petrogradf 1± oktobru. _ Ni-moumoit>m greh. I idealni Plojhar knI;l ja Romanova prej5nj stoji na višku ljubezenske strasti, skega earja-in iijfg«.vo družino so njegovo praktic-no sestro pa spra-1prei>eljali k Toho,ska v samostall V! hlepenje po denarju v blaznost. v A|>1,laku u wi| od Toh()lska \ poslednjih lenh svojega ziv-jPreMjjlli ^ jihna Xiko!ajeVv, ljc.ua se je vdal Zever, utrujen 5|ljf|f k( p ^ ^ ]u ^ w Julij Zeyer. Julij Zever se je n^lil 26. a pri-1 To se je zgodilo v Petrog jili okoli stanujoči prebivalci motih. njava dehti iz vseli prizorov. Naj eaiu v voJ^stvo- i tu ne ostane na domačih tleh če- jo smrti, pa vse se vrši, kakor bi ških. i tu gleda vseskozi iz deja- bilo zastrto v sanje. Pesniška vo-j uja kolorit starcKlavnih časov. V to delo je spravil Zever vso opozorim še na staro, pošteno Hun-svojo osebnost, mnogo spominov t a rt* 11 o, Katarino služkinjo. Zever i:a svojo mladost in jedro svojih ji je dal sibilske črte svoje nekda-radu nazorov. nje varuhinje. Ob truplih svojih ra' Ul Dejanje se vrši po večini v Hi- ljubljencev tuli. NAZNANILO IN VABILO. Slovensko p««vsko in izobraževalno diuštvo "Bled" v Frank-lin-Coiieniaugh, Pa., vabi vse člane pevce, da sc za gotovo vdoleže prihodnje svje. katera se vrši v nedeljo dne 21. oktobra ob '2. uri pop< !:lne. N'a seji s<* bod » izvolili novi odlx>rriiki na izpraznjena | mesta, ker prejšnji so bil; pokli- rnu in na rimski kampanji, kjer volkulj«* v stari biva Plojhar kot pnwtovoljen če- bilo Rima. kakor so tulile Lieiji. ko še la 1M1 leta v Pragi. Njegovi star- kjer je prišel v dvoree ruskega mi- 1 ši so prištevali ]»raškim patri- nistra grofa Valrge\'a kot družab- u!u cijem, ded pa je bH nemški Alza- nik in vzgojitelj njegovih sinov. t r ni ~ . . r . • , , - » - . I ,misi„rili v o. • iv šta eksulant. Plojhar je dekadent- Julij Zever nam je umel u»- prostorni \ L<'in nuiu^li p« migra- a p emnemt, meeen je spoznal Ze- ^ k ^ ^ £ kaj ]iti či.tega, rujuega vina svoje u- P-lopjc v prvem nadMropjt Ce' f » S™** človek, mehkuž metuostiv sveUe^dragcH*ene L Skazite, da vam je slove 1.5-17-10 zgojitelj njegov can. ki se je za francoske eije preselil v glavno me škega kraljestva. svetoval, liaj ^ . .. . ... ...... . . . ■ HJ v- m .. . ... . ,. J 1 J Iiez, ki noee doma nositi svojeira no eizehrane i-as* . pis*» g»*nialni l»ese,n P»i > .Njegova mati je bila iz veljav- st\a. ; , , , . * - r ... - T r. « tr*tw . L • > , , . kriza, dekadentna natura iz vi- iraški Feljtoni-t -Jaroslav Kam|H*r f fbme /1Jeg°V , PrV° njt>"°VO { < »> ^ šjih slojev. Gre skozi pantčizem in v predgovoru k nemškemu prevo- hW jfvIli: lrz rxm°- WTS ? nOVH? i ^ »ap^l obleži ^Ki du ^yerjevega dela "Roman o his. je ^la lala nem«eina svncni ptic". Odslej Je vedel, ka- križem_ ^ vernem pratelstvi Amise a Ami-. lrov/ J5li \ real V v aX1" U? A6 ,nJO£r°Va praVa, Ž,Vlf !ljska V pretepu s častnikom ranjen v U" sCi lZ 1 age't >r 1 ; VrSt° T ^ PC" P«i. se je prišel lečit v Italijo: de- "Kot pozen vitez romantik, je n^ofi^Lh k tor T ; i TanOV' 1Cgeni m dram l««" ^ je bežal iz domovine, ker stopil v literatuo. kjer se j. izk« ' ^ZT1^ °/ Jl ^ P°dari1 ^malm nšte- Vem-ife ' š - -J 1 N«»avauno je bilo njegovo li- cb starih pravljicah svoje varuhi- vati najmarkantnejšim pojavom *7*\- ei" T I T? °pniX JHtl "fJj^ tiramo znanje; znal je več jezi- nie Bete. Tod* ko se vroče spo- moderne literature. V njegovi do-m v - ^ Je S?*™ d0 kov- ki so ffa vodiu v tuje, daljne minja domovine, nima za rodoljub bi je bil realizem prerastel knjigo < noLX ievZOPet POSVe i IUUlko^ kraj^- Tako je potoval po Rusiji, 110 delo svojih rojakov nobene be in oder, a ou se o-melil visoko dvi zikor ^ ^ ^ UC >>>mčiji, IUliji, Tunisu. ^pan- sede priznanja ter jim o priliki vr jmiti nebeško-modri prapor roman- !skem* Grškem, fosetil je Carigraid že polno pest blaU v obraz. Se- tike ter se boriti za svoje aristo lil AnJltrtll ■ Hnlorn <*aco ia tiitoI J-----l __I_: - - ______— C J---I ^ CM__* Vljudno vabimo \ m.* rojake V FnujkLiiia, Conesnaiurh ter i/, blii-nje okolice, zlasti mladino, ki ima veselje do petja, naj se prijavijo, k»-r društvo ima nastavljenega i,j j učitelja. obtlržuje p«*v>ke vaje ; vsako sredo zvtx-er v tlra^tvenih št no ju». . liska Andrej Vidrii h. tajnik društva. no črtal bajke iztočnih narodov, v svojih zrelih lotlih pa se je ogi**-\-al ob visoki dramski umetnosti Francozov, Angležev in Nemcev. Njegov duh se je nevadno zgodaj vglobil v resnost življenja, a u-metnik plava poeneje v večini svojih del nad resničnim življenjem v nekih fantastnih sferah. Ker je bil iz premožne rodovine, mu ni nikdar trebalo boriti za vsakdanji kruh, ni ga tiščala k zemlji tista beda, ki so jo občutili sko raj vsi drugi češki pisatelji, porodiva i se iz preprostih revnih ljudi. , Odtod izvira aristokratizem, kj se javlja v njegovih delih in se je kazal tudi v njegovi postavi ter v njegovem vnanjem življenju. Iskal je vodno poti, po kateri se pride k ' najvišjim blaginjam m ciljem človeškega duha in življenja. Prostodušen in odkrit kot človek in kot pesnik, je ostal do konča svojih dni plemenit v mišljenju. Okraja je bil nemški vzgojen, pa kmalu je prišla reakeija in ni mo-gri odoleti silnemu Češkemu okrožju, v katerem je živel. Zever je šele v svoji zreli moški dobi stopil na književno polje, ko se je bil že mnogo naučil in se je bil že nekoliko ogledal po svetu in je bil že spoznal svojo bogato duao. S kraja se je poizkusil v nemškem jeziku, pa u zadetek je bil MV je bilo _ - - — — TO W1U M. lUJUUlDi IV . - •»— — .---------------- krajih, po Kavkazu. Armeniji no- y jedru je Plojhar podoben deka- mu vdane občine.'' tri do mej Perzije. No ni se šetal dentoim hlapcem in beračem, ki Zeyerja si na čeških zemljah la-l>o svetu, kakor drugi turisti z jih je polna češka kijiga in jih je stita obe najmočnejši stranki ka-ISaedekerjevimi občutki. Kar je tudi v naši dosti. kor pri nas Gregorčiča. Bil j« vHik modernega, ga ni zanimalo, pač pa| Naposled zašije na tleh sUre l>esuik in pisatelj uenaxmLno širo-se je poglabljal v starodavnost, Etrurije po nrnogih prevarah v in globokega duše^iega ob- zamišljen je koi*akal po grobovih njegovo duševno in telesno bole- zor ja; hrepenel je lepo lepoti brez starih kultur. zen, v brezup izgubljenega živi je- ozira na stranke. Njegova dela so po večini vzeta'nja v mrzlolno pritipavamje smrti * * * iz pravljie romanskih narodov ki J idealna ljubezen Katarine di So-' Prepričani smo, da bo njegov i/.starih mitov azijskih od Pal© Jranesi. In tu uhajajo Zever ju- roman "JAN MARIJA PLO.J--stine pa do Japonske. Le malo je Plojharju misli na polja davno za- HABT\ katerega bomo začeli izda-jtorabil češke (Višegrad, Ne k lan),'padlih kultur, k delom zamrlih ro- v eni prihodnjih številk, zani-slovaške (Raduz in Mahulena) ter dov. — V razvaljemm grobu na mal vse naše čitatelje. ruske motive; nameraval pa je ob- kampanji so našli na okostju hčer-dela-ti, kakor naznanja v nekem ke ali žene etrurskega lukumona predgovoru sam. epski krog Kra- (kralja ali pr%-aka) zlato nakit je; ona mlada ženska je aia morda pro] - st >voljno s starim lukomonom v| j. d., JVToon Rim, Pa. — Ker ste gi-ob. Tako premišljuje Katarina, poklicani k vojakom, se moralo ko že vroče ljubi bolnega Plojhar- f>:M. pokoriti. Ako ste bolmi t« ja. Se bolj pa pripravlja umetnik ]ahko poveste na pristojnem me-s ^rasnim ^vknm iz indske Vede Mu. Navedite še druge vzi-oke za zaljubljeno dvojico na smrt. J ojvoščenje, morebiti uslišijo Vašo Tudi v tem romanu je slucal Ze- .jTrošnjo. Dokler pa niste oprošče .ver strast in čednost do najskraj- luorate iti k vojakom nejših, skoraj nemogočih mej; na K gt Qq^j^ N Y — eni strani v najvišji aristokratizem ' malenkmten ia jalov. Šele 30. Ijeviča Marka. Nemških pravljic, nemške zgodovbie ni porabil. Ten-denčne narodnosti, ki se nahaja n. pr. v Sienkievičevih romanih, |)ri Zeverju ni. Svojih poslednjih 15 let je živel v južnočeškem mestecu Vodnjaku v idealnih prijateljskih od-nošajih s pisateljema in pesnikoma Mokrim in Heritesom. Njegovo idilno, ob vodi ležeče sUnovanje je bilo takorekoč muzej samih redkih, dragocenih in originalnih stvari, ki jih je s sv ojih potovanj nanosil domov. Umrl je za srčno boleznijo 29. januarja 1901 left a v Pragi v hiši svoje ljubljene in požrtvovalne sestre. Zeyer je šel vadbo svoja pota ki češkemu sveta je» veljal dolgo za tujca, eaktoika irf posebneža. Šele listnica uredništva. odeU strast perverzne gospe Dra-gopulos, na drugi najčistejša, po- se j s šlo venski Narod' \ko zadušil- OJO t avo-jpo njegovi smrti so ga HMPIKVU« Čehi pn- v svojem smradu, zaradi tejea< šo ni treba misliti, da bodo prene- žrtvovaliia, do Mjviijik »uperU- ha|i d i tn ov stopnjevana brezupna ljube- 1iati lzh^ajo redn0 ^ bodo tudi cen Katarine, ki gre prostovoljno Kje je JOSIP FABdANČlO! Za njegov naslov želi izvedeti njegova žena. Kdor ga prvi nittu-ni, dobi $5.00- nagrade. — Mrs. v bodoče izhajali. Italija je izgubila pet ladij. Rim, Italija, 11. oktobra. — Danes je bilo uradno sporočeno, da _ . __so potopili Avstrijci zadnji teden Fmjaneie, 5» jjrerona Street, ^ ImBkih ladij, Id so imela vse, !š»-t'ni svoja dva Hrar i Kl»A\*( "E-TA in ANTONA KOVA« lC, ki s<- nahajata že več let v Zdru-žt-nih državah. Pred dvema le-t<»,im sta bila v Moon Runu j>i"i PiTi-sburjrhu. Pa. Doma sta z Mah^a Vrha, po^ta Mirna \*eC', Doleugsko. Rad bi v teh sl ibih T-asili i/vetiel Ka njih naslov. Moj naslov je: -Joižef Kovačič. priginaiu ro tli gut-rra, t'assino, prov. Caserta. Italia. ' lo-lb—10) PRIPOROČILO. Rojakom v Milwaukee, Wis. in v državi Wisconsin naznanjamo, la jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR. ki je pooblaščen pobirati naročnino za 44Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roko. S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda". Ozdravil svojo KILO. Ju Km Krono počil, k« Mm pred leti Tsdifrnii en uboj. Zdravniki to mi rekli, da moram biti operiran ako Iwitm ozdraviti. Obvez« 10J mno dobro šinile. Konačno mri pa dobil nekaj, kar me je hitro in popolnoma oedtarilo. Ve« let je preteklo in kila ee ni povrnila, akoprav delam težfco mizarsko delo. Niwn bil operiran, niti tcnbil čaa. nobenih aitnoeti. Jaz nimam niie—r za prodati. pa£ pa dam vsakemu pojaaaiio. kako ae sadobi (»polno ozdravljenje brez 'jpenteiie. ako mi piirte Eusene M. Pullen. t'arper.ter tit D Marrellua Ave. Umnmminzn. H. J. Najbolj je. da izradMe to objavo in jo pokalete onemu, ki je počen — morda rečita komu življenje ali »a vanj pred nedleino kilo in »trahcen pred uperacijo. Adv. ■HBSUBwHi m sko Republikansko Združenje. Sedež t Chicatf. UL izveSevalni odbor. ioatii, Filip Godina, Martin V. Konda, Etbin Kriatan, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR: trovieh, Ludvik Benedik, Frank Ver&nič. CENTRALNI ODBOR: :io?ar, Matt Poporelc, Anton Motz. Frank Mravlja. Ivan k Savs, Frank tMovieh, Joseph Steblaj, Leo Zakrajšck. c, John Rezel. a. — Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj se tli. postanejo člani centralnega odbora kakor hitro 6e srlasijo in izjavijo, da se strinjajo a temeljnimi načeli N.i lov -/.a pi*ma in denarne pošiljat ve je sled-Či: Anton P. O. Box No. 1. Cicero, UL). nci in jugoslovan. problem. nci žive v onih krajih sedanje Avstrije ob Ja-morju in |M> jKMlročju vzhodnih Alp, kjer se ivna {k»ta cki vzhoda proti /^ipadu z onimi od ju-everu. Preko teh pokrajin so se v davni pretek-iiajraznovhstiicjši mi rodi; tukaj so rimski osvo-»Mlirali proti severu in vzhodu; tukaj so preka-nrneni jugu koprneči severni mogotci s svojimi s«h i* sjMiminov je zgodovina zapisala v te kraje fiena lega je iz njih napravila pozoriišee, kjer si v uit ura z zapada podaja roko z ono z iztoka. — m vroči južni temjM'rament zveze s severnjaškim »telcktom. imejše txl njih sedanje domovine, »vi sledovi se nahajajo gor do Donave v sedanji Nižji Avstriji; na zapadli so segale slovenske v PuatrKko dolino na Tirolskem in na Salebur-•imorju so prodrli glolx»ko v Furlanijo. na vzho-li po južnih krajih sedanje Ogrske, j seveda ne gre za preteklost, llje, ki je obljudeno od Sloveueev, se je tekom •lo regrskem jih je prihod Mad j a rov deloma i*otisnil h )H>stojank. deloma pa oropal prvotne naroči- jo na tak način, da bi moral ta narod pravzaprav __ s površja zemeljskega planeta. Namesto o Slovencih go1 vore o — Kranjcih, Vindišarjili (Windisehe), Vendih itd. Kranjec ni narodno, temveč le geografično-provincialno ime in njega raba je tako absurdna kakor če bi kdo z Oliiocem ali Nevadčanom hotel označiti narodnost Ameri čana iz Oliia ali Nevade. Ime "Vindi" ali "Veudi" nima danes nobene podlage več; v starejši zgodovini so imela slovenska plemena imena, ki so izumrla oziroma so jih sama opustila, ko so se razvili iz nekdaj enotnih Slovanov sedanji — slovanski narodi. Tako ime je bilo "Vindi", "Vendi", "Anti". Danes rabijo ta imena proti Slovencem; po eni strani jih hočejo s tem poniža vat i, po drugi pa še bolj razkosati, nego so že politično razkosani. A' resnici so Slovenci v avstrijskih pokrajinah, na O-grskem in v severovzhodni Italiji en narod, enega pokole-nja in enega jezika. Razcepljeni niso po svoji volji, temveč po sili. * * * Kraji, v katerih se sedaj vodijo najljutejši boji med Italijo in Avstrijo, niso nemški (na kar se navadno misli, če se govori o 4'avstrijskem"), pa tudi ne italijanski. — temveč slovenski. Italijansko je prebivalstvo v Furlaniji, katero je italijanska armada okupirala brez boja. Sicer trdijo razni furlanski znanstveniki, da njih jezile ni italijanski in da fuiianščina ni italijanski dialekt, temveč poseben jezik. To je pač prepir za oslovo senco; faktično se furlan--Č i na ne loči od literarnega italijanskega jezika — kakor narečje in na vsak način manj kakor n. pr siciliauska naje znano, je to toskanski dialekt — bolj kakor beueeansko rečja. — Tudi je Furlanija gotovo premajhna za samostojno državno življenje in bi bilo naravno, če se pridruži Italiji. Nihče ne more tajiti, da je južno Tirolsko, takozva-m T rent in. italijansko, in tudi gospodarsko gravitira pro t! Jombardski ravnini. . Toda kar zahteva Italija razun teh krajev, ni njeno, <"*; naj velja narodni princip, katerega slišimo v sedanjem •'asu naglašati. Slovenci privoščijo Italijanom vse. kar jim po pravi-<■« gre, streme pa za tem, da dobe. kar je njihovega. Za tako majhen narod, kakor je slovenski, bi bila izpolnitev italijanskih aspiracij umor. Narod, ki šteje ko-suaj poldrug miljon duš, se ne more tako cepiti, kakor lio-ee italijanska vlada, ne da bi prišel ves njegov razvoj, da. celo njegov obstanek v nevarnost. iluja dežela Slovencev je v današnjih dneh SKZ. se bojuje za združitev svojega naroda v demokratični obliki, katero spoznava edino v republiki. Zaradi tega odklanja vsako monarhično vlado. Demokratična monarhija je eontradictio in se. KRZ ne smatra tega za kaprico, temveč postavlja svo jo zahtevo v duhu svojega naroda, ki je demokratičen. To bi moral vpostevati sploh boj za demokracijo, ki <>j za trajen mir. Svetovna demokracija se . O.I „1 >injo prou severu po juzin Koroški -Krepči, če se ustanovi na Balkanu znatna nigoslovaitsk-i ji. ne kaj tudt ,h> Srednji Staje i*ski m segajo čez republika. V telo demokracije se požene zagozet č^te s zapadno .so naseljeni |K> l^unorskem m o- ustanovi tam nova monarhija . V »taljauski Furlaniji. oziroma Veneeiji. | Povrh tega povzroča monarhija zopet dinastične ri-in italjan>ki Slovenci so popolnoma ločeni oil vrhtete in s tem nevarnost novih konfliktov. l>a m. i ohranili jezik, je le posledica izredne! . • # u kajti v olwli deželah so poginoma brez Jugoslovani, ki so sedaj podložniki habsburške dina 7 *11 t"'1, " 'AIU ~ -------^tije, hrepene po osvoboditvi. Za osvoboditev jim pa ne zadostuje izpremeinba dr- /avmh meja, ampak potrebujejo svobodno konstituciio v *voji novi državi. ^ Evident no more biti ta konstitucija le — republi- * tnsKa. KAKOVOST JE PRVA. Ponos izdelovalcev splošno znanih, izvrstnih in zaupanja vrednih zdravil, oglaševanih pod imenom Severova zdravila za dom se iznaša na kakovost, oblikovanje in na zdravilno vrednost njihovih izdelkov. . Zastran neprestanega naraščanja cen vsega, kar spada k izdelovanja vseh zdravil, kot napriiner surovega materijala. steklenic in papirja, se popraviei lahko pojavi vprašanje: Kaj storiti? — Ali obdržati kakovost? — ali obdržati cene? Naše stališče je, obdržati naprej in v?dno kakovost, in vsled tega sme se tuli odločili v tem smislu. Za stran tega bomo morali cene nekoliko zvišati, in sicer ravno za toliko, da bomo mogli tudi v prihodnjič obdržati sedanjo kakovost. Ker je bil naš Koledar za leto*1918 tiskan prej. predno so stopile nove cene v veljavo, so v njem torej navedene cene, kakoršne so bile preti izpremembo. Cene »taktih zdrav U aa st zvišale: Ž»'UKU'ni pviiCn ............... 75e. in $1.50 < Jot hunlsko Olje................30c. ill OOe. Živi jonski I »nizam .............. 85c. Zdravilo 2:1 »4>istr in jetra...... 75e. in $1.23 Zdravilo 7A revuuilizeui .........J125 Krlc-istikn ..................... $1J25 Zdravilo so|**r drisko ...........30c. Zilravilo Auper gliste............50e, Tunika a; lase ................. 65c. Crme ......................... 30»\ Kapljice zoper zobot>ol .......... 15c. Regulator ...................... $1.115 I ju »ton ........................ 35c. Nervotou ....................... $1.25 Tablete zojier prehlad in bripo___3C»c. Febroka ........................75e. Srt'na tonika ................... $1.25 Antlsepsol ...................... JJ.V. Cene sledetih zdravil s« osUlrr isle: ............25i\ in ItlllZilUl 7JI pijtutl . . Jetrne krojrijice____ Zdravilu«« mazilo............ Zlato mazilo za oOi ......... Mazilo za kožne bolezni..... Zdravilni obliž .............. Mazilo za last1 .............. IVaick za z«»bc.............. Zdravilo zofier kurja ikvsi ., . Praški zoper glavobol in nevraljrijo ................ Kaplji«1 za otroke........... Mazilo so|>er katar........... Antiseptični toaletni ]»ra>*'k.. PraSek zit uopi* .................. 25e. Zdravilno milo zk»>2o .......... 2.V-. Tal»-Ijix (zojkt za|H-ke«.......... 20e. in 25e. ..........25c. 25e. 5(K*. 25<". 25e. ----- 115c. .....25e. .... 25i*. smo popolnoma prepričani, da boste tudi zanaprej zahtevali Severova zdravila take. kot ste jih zahtevali dosetlaj. Zagotavljamo vas. da bo naša največja dolžnost vam v vseh ozirih zadostiti. Lahko se zanesete. la so naša zdravila res taka. kot jih označujemo. Severova zdravila prodajajo povsod lekarnarji. — Vprašajte zanje s polnim imenom in zavrnite imitacije, te vaš lekarnar slučajno nima Severovih zdravil, pišite naravnost nam. Vsako naroČilo naj bo opremljeno z denarno pošiljatvijo. Z velepoštovanjem W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. /tlavo ■ I jem jeziku, ki tu«li v uradih in sploh v javnem ne uživa nobenih |>ravie. \ sinji je narodna življenje otežkoeeno vsled raz-ržave v ** ln storit-ne" |*okrajine ali 4 4 krono vine", icer 1.1 ublažen pol it irno centraliatieni sistem, par rupljeiio oaektiialno razmerje. Nobenemu ii ta lotitieuit razdelitev tako na škoeeial-| rp JuRO«lovaiii ni aristokracije. ..tr»kM-jH,liti<-ne in verske rzalike. , . mst!^ueiJa narodu ix>ix>lnoma neznana. Fev- sU7. delu za ustanovitev Jugoslovanske 1 1,retekliJl C'asih 80 *>ili tujci, med Sloven- m publike, \ kat. ri naj bi Slovene! imeli avtu- 1 1R"lskl »» ^i, med Srbi turški affe in begi. - Jako kakor v>ako druira jugoslovansko i)le- , , nionarfiija ekstrem aristokracije, je za Ju- 1 stislovene ta vladna oblika nelogična. Dejstvo je, da niti ni prišla iz — naroda. ----ooo---- Pečiriska stanovanja Novajo Indijancev. Ko je napravila družba svojo kern-po v bližini pečinskih raan-alin koneem marca, je bilo na tleh še vedno za dva čevlja sne^a in delo restavraeije je bilo zelo ovirano vsled nedostopnih poti, vslen.1 ne-inogvčnosti. da se najame Indijan-ee. ki bi prinašali zaloge in vsled splošnega pt, i^njkauja hrane. In-dijauske sle se je i-azposlalo po eeli reservaeiji, da prinesejo na lice mesta zalogre in raeijc so obstajale predvsem iz kozjega mesa, mok»\ riža ter fižola. Bettakiu, to je pevim*ka t«*zva-lina, katero .se je izbralo za popravo, je eno najbolj zanimivih pečmskih stanovanj v severni A-rizoiiL To stanovanje obstaja iz skoro sto prostorov, zgrajenih ob zidu poševno izdolbene dupline. V nekih delih vasi so bile hiše prvotno dva ali tri nadstropja visoke. Zidovi so vsi iz kamena ter zvezani z malto. Kot se je opazilo že pri drugih sličnih stavbah niša stari indijanski zidarji lomili spojev. En spoj je prijel pogosto naravnost nad drugega in to je bilo liugajČe živilska komisija drugače mor- bo mogla znižati cene za kruh. rjanjj vstanovila po vsej deželi svoje ! k a rije. * KOLEDAR za leto 1918. se oeeni starost lletatakina. kajti' Kruh. preje je treba preiskati Še diuga Če živilska komisija drugače ne slična stanovanja, nakar b,. mor- bo mogla znižati cene za kruh. bo da mogoče na podiagi primerjanj | vstanovila po vsej deželi svoje pe-ugotoviti prilično starost. | U ariji " Razven različnih zanimivih manjših razvalin v tem delu Ari zone, se nahajata še dve drugi večji pečiifcvki vasi, Keet Stts-1 (hiša arzbitih loncev) in Inscription House (hiša napisov). Zadnja hiša vsebuje napis, ki ga je vdolbeI| v zid neki španski raziskovalec'tekom zadnje poloviee sedemnajstega stoletja ali nekako sto let pnvl časom, ko je napravil Oče Esea-laute svoje slovito }>otovanje iz Santa Fe k Utah jezeru in nazaj k Hopi vasem. Oče Eseaiantf je zapustil podrobni zapisnik o celem svojem potovanju tu zapisnik je zelo važen pri proučavanju ansk«» vprašanje je samo pt> nebi dovolj kom-aivee t*'>ra krive dosedanje politične raz-! a t ne <»paŠ t _ tallest »i it'u z i niso Jugoslovani v velikem svetu igrali po-1 \ loire. U>lj<' reeeiK*, ker se njihova vloga ni j HSTcfi a it* bi v J* -ooo- pomeni "hiša ob griču''), ki se .ezi js ;ne Kanjo na 1 uij«jo v Xavajo National Mo-| milj zapadno od ^^^^ ^^ " -Iud,i -Narodilepa mu/.- ll lUso dobili večjega vpliva V tujini, ja Združenih držav je ravnokar • » luisprotnikom njihovega stremljenja i vruiI v Washington po u»ršenju n-osluvanski problem na kupe neix>-!arheo,oškj|j del v Arix0lli ar Utah, razširjati o njem i»o]>obio napačne na- kate,M ^ trajaIa *** m 11 1 «>- »propriacijske postave, j? obsta-k1 i<»bnosti na Balkanu. Vsakdo ne more biti * Q v Pyavi predzgodinvskih I /a nar«Mlna V]»rasanja. stanovanj V pet inah, imenovanim I izobraženi sloji naaUi sosedov so imeli priliko, U4 t*takin be^d«. ki i«*e, a prav njili so prihajala v svet najbolj na- 1 »nače« ijft • _ I ia t., za nemške pisce. Kdor čita taka dela 1 ; A ...... : Kvro}>i. I,i moral misliti, da tam sploh ni I a rodov, ampak brez števila neorganiziranih pie-1 bližno kakor v dobi brlogarjev. raj brez izjeme govore taki avtorji o Dalmatin->r da je to poseben nai-od. Toda odštevši deset ali ilrttotkov Italijanov so Dalmatinei pristni člani |rvatskega naroda. ni enako je z Bosanci in Hereegovei H • • • i dejntva o malem slovenskem narodu falcificira- u ume nt, ki tvori severni del Navajo indijanske rezervacije. ♦Judd je zapusti! železnieo v Flagstaff, kjer je zbral malo četo delavcev ter odšel nato naprej po poti v severni smeri do Kav en ta. nekako 180 milj. Tam se je celo družbo opremilo z vsem potreb nim. Iz Kayenta je potovala diii-žha še nekako dvajset milj do razvalin. ki se nahajojo v neki za-tezi S gie kanjona nekako osem Kayenta ceste. N A A A A A A A A " Pozlačena zapestnica z ura zastonj. Naša metoda oglase ranja nam omogoči dati popolnoma zastonj pri-Učno Gold filled zapestnico z uro. Pošljite ""P1 Kroje ime in naslov in prejeli boete podrobno stL Tke Baker Sa'es Ca., ti 741 Bftkacca Aw PA. tudi raok, da so se taki zidovi ... primeroma hitro porušili. Strehe vraclJami v Keet Steel in Liserip->o obstajale iz trainen ki «»o bila _tion House, pokrita s skorjo dreves, travo ali blatom. Nekako polovica prostorov se je nahajala v dobrem stanju za kon-servacijo. Strop je [H>navadi štiri do pet čevljev nad tlom. Vsled te-j pa dejstva in radi tega. ker so vrata izvanredno ozka. se je domnevalo, da so bili prebivalci teh pe-i ein^kih ali duplmskih stanovanj pritlikavci. Dejanski pa so bili tako velike rasti kot tirupi in majhne prostore in ozka vrata so gradili le raditegfc, da najdejio tam St'i'kote in zavetja. Ti Indijanci so živeli jvkoro ■'•edno izven stanovanj ,na obširnih dvoriščih, kjer ho opravljali svoja domača dela. Poleg navadnih stanovanj ter teh skupnih dvorišč pa je bilo najti v tej naselbini tudi skladišča ter eerrmonijske prostore ali "kivas" in ti zadnji prostori so se razlikovali od privatnih v tem da so bili pravokotni, ne pa okrogli Tukaj so se vršile verske eerimomje. Iz števila "kivas" v Betatakim je oklepati, da je živelo tukaj več plemen in da je imelo vsako pleme zase svoj Cerimonijski post or. Skupno prebivalstvo je znaaaio od 100 do 150 ljudi. Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem času izšel naš Sloven-sko-Amerikanski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presesral* ▼se dosedanje. Cena je samo 35 centov. Da ea boste pravočasno dobili, fira naročite že sedaj. Najboljši dokaz, kako veliko je povprašanje starosti in medsebojne zveze pe- po našem Koeldarju. je to. da smo činskh vasi v tej pokrajini. morali že dve leti izdati po dve iz- Mr. Judd upa. dta bo bodoče le-' daji- Ker bomo ietoa ^^ 1« 0- to mogoče dovršiti še ono malo de- mejen.° ŠtCvil° ™ na poznejše naročbe ne bomo mogli veliko ozirati. Naročajte ea pri: Slovenic PubKahinir Co.. 82 Cortland St. New York City. la, ki ga je treba izvršiti v Met a ta kin. nakar se bo pričelo z restra Posebno naznanilo. ^"I".*"^ prln«Ml ■ Mboj ▼ CtoTvI&n« m if«Jt W adravtjMj« bolnlli mot in t«n. Tukaj bo nadaljeval teti nap«—I ftMjraj«. kakor mm. )• npor»bU«l » najbotjUh kltnllrab t Brropt PoU* 3M m oaavtU la pnllte mko bolno omI>o a X-tarW bmplatea Prt ajm» bdrmtttt Tmuo Jm. kdo ln kako Vu j« adratu. ali Brtdlt* k tam T»Ukau jpacliHzf ta pokatlt mm. ka« Vaša priložnost. lik o. da wpraAata a ■vat vaiikaga ipad al lata. ki Vaa prm M6a natanko a X-ftarkL ia nlkda a> nudil taka lapa pri lika bolnim moikla Ia *anakam v lam niiau. Nujno Vat poživljamo, da naa takoj vprašata mm avat. Na «akajtat odlašanja ja navar- ZA IMN.W X-ZARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. taka] to ita aa aatanko praiakatl pa tam IpadaJUtu* ta ako morata oadzmvatl. NJmgov uapab tn w™, ja ln oganlb metod, katerih aa poalufuja v vmkam dR •troji, katara ja nabral a vaab delov aveta. tvortjo najpoM«. ▼ tam maatu. Tukaj morete najti mn««o eudodalnlketrMev ko vae druco nI ve« pomacalo. Ja vaeano. kaka HVmšm Oda. da ja oadravtjlva. ae bodete prepričali, v« v? hitre >a potu boljtenja In atafanvn adravja. toTiS^a mS to ai.^1. — »ko nlate doa^U popoine«a ^^ ™ mu aro jo boleaea privatno tn aaupao. DOCTOR COWDRICK, Specialist da a avaCar. Ob aadaljah od Ml da t. i- • . p Slovenska-HrvatskaZveza ▼ Združenih Državah Ameriških in CanadL Ustanovljena 1. januar -ta 1913 v Calumet, Michigan. Inkorporirana 11. junija 1916 v državi Mich. GLAVNI ODBOR: Predeeuulk: FRANK GREGOItICB, Box 20, Dodgevilte, MIcUl Podpredsednik: GEORGE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Prrl tajnik: ANTON GESHEL. Borso Block, Calumet, MLch. Zapisnikar: MATH IAS OZAN1CH, Seventh Street, Calumet, Midi. Blagajnik: VINCENT ARB AN AS. First National Bank, Calumet, Mich. NADZORNI ODBOR: L nadzornik: ANTON GERZIN. Chlsholm. Mina II. nadzornik: JOHN B. MALNAR. (Calumet. Mich III. nadzornik: PAUL SUALTZ. 200 Seventh St., Calumet. Mich. POROTNI ODROR: I. porotnik: MATH. ZGONG. Hox 423 Ely. Minn. II. porotnik: VILJEM MIHELIČ. Calumet, Mich. III. porotnik: FRANK LEVSTIK, Bo* 103, Aurora, Min»i POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH, 417 Osceola St., Laurium Mich. LUKAS STEPANEC, Calumet. Mich. MARKO JOT1CH, Calumet, Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN S STEFANEZ, 268^ First Arenue, Milwaukee, Wis. ODVETNIK: ANTHONY LUCAS, Calumet, Mich. rial ** ,,-.„nf'V8a <1?piHOVanja' kakor tudl "Premembe članov in članic naj pošiljajo n« glavnesa tajnika: Anton Goshel, Slovenic Croatian Lnion, Borpo Block, 5th St., Calumet, Mich. - P.J^"10 * rkK;Ujajo na blagajnika: Vincent Arbanas First National Bank, Calumet, Mich. Profinje za novo pri«to,>le člane In članka naj se pošiljajo na vrhov-new zdravnika : JoLn S. Štefane«. 268^ First Ave., Milwaukee, Wis Uradno glasilo: GLAS NARODA. Zadeva Franka Te!jan, sr. Nikole, itv. 6 se ne [MENIK KBAJEVNIH DRUŠTEV, SPADAJOČIH K SLOVENSKO HRVATSKI ZVEZI. 5t, 1 V^T^' Dlk: Jak^b gU»ac" - Društvena seja Mi. h ~ Predewinik: Joseph Verttn; vaako tretjo nedeljo tajnik: J < »tepli Stefanec mL. 8th ~ St.. Calumet. Mich.; blagajnik: John Sunič — Društvena seja vsako četrto nedeljo v mesecu. 1'ruAtvo sv. Matije štev. 2 v Baltic, Mich. — Predsednik : Paul Lukank h; tajnik: Joseph I'anian, Box 27, South Range, Mich.; blagajnik: Math. 1». Llkovich. ~ DruiStvena seja vsako prvo nedeljo v mewnii. Društvo sr. Frančiška št. 5 v Mane-stique. Mich. — Predsednik: Frank Pa-1*2: tajnik : Štefan (ie*l»el, 220 Cedar St.; blutnijuik : n.štvemi onedeijo v mesei-u. > sv. Ivana AL S v Calumet, I*re<)aiednlk: Jowph Maljko: jwe|4i Lcsac, N17 Scot t St.. Ca-cli.: blagajnik : Miliael L«**;, ena seja vsako prvo nedeljo Minn. -nlk: Ai giflrtlk: John seja vsako prv I »ruši v Mb-li — tajnik : J inmet. M — Društ v "»'H**™ j Mino. — Predsednik : Anton Hren ; taj- Dru>t\w t,^ Roka št. f* v Calumet, j nlk: Joseph Lani, Box «05: blagajnik: Mi. i, — I*misednlk: Martin Mlhelčič; j IVter Staudohar. — Društvena seja tajnik: Matija < »zauieii. Box 102; bla- vsako tretjo nedel jo v mesecu, tajnik Malh. <'liopp. I»ru>tvena se Društvo sv. Jeronima št. 21 v lron-Ja vsakorn- j mesecu. ftt ena t*ja vsako tretjo nedeljo v me- Društvo podporna zveza slovenskih fanto* št 23 v Calumet, Mich. — Pred-Drušivo sv, Ane -»t. II v Ely, Minn, sednlk: Math. Swetich; tajnik: John I*i-ha Pf-sliel, Box 166; blagajnlca: | Mich.: blagajnik: Paul Schaltz, mL — Marija SaSek. — Društvena seja \ sako j Društvena seja vsako drugo nedeljo v tretjo uedeijo v mesecu. tneseeu. l»ruštvo sv. Alojzija st. 12 v Bizbee, Društvo sv. Petra in Pavla št. 24 v Ariz — Predsednik: Jakob Kočevar; Virginia. Minn. — Predsednik: Math, tajnik: VeaeuMlav Mihelčič. Društvena V ukellch; tajnik: Mihael Stimac, Box in ja vsako tretjo nedeljo v nteeeca. j 108; blagajnik : Joseph Sprajcer. — DruAtvo sv. Trojstvo št. 13 v Calu-, Drnšivena seja vsako četrto nedeljo v met. Mb-h. — PredwHlnik : Marko Jot«!; mesecu. I*juik Marko Sprajc. M5 0th SL; bla j Društvo sv. Isus i Marija St. 23. Gll-gajnlk: Ivan Perlfteh. Društvena »eja »wrt. Minn. — Predsednik: Pavel Bi-* -m ko pno itedHjo v ui.--e.-u ! ^sidič: tajnik: Martin Pecharich, Box Društvo sv Obli. lj it. 14 v Dodge-1 «21; blagajnik: Joseph Brala. — Dru-vllle, Mich. — Predsednik Steve Rački; štvena seja vsako tretjo nedeljo v meta jnik : Mihael Kuap. Box 44; biagaj- secu. Cenjeni krajevni tajniki so prusenl. |la naznanijo vse spremembe pri dru-Htvu naratuust ua un-dništvo glasila, da se za more imenik društvenih uradnikov pravočasno popraviti. 1 stota ko naj naznanijo spremembo na glavni urad Zve«e. odobri. Omenjeni je bi! plačan sa isto bolezen od časa, ko sc je javii bolnim, do časa ko je bil javi jen zdravim. Xakazuica Johna Kilipoviea. član društva sv. Jožefa, atv. 15. Tajnik pojasnjuje, da je imel omenjeni člati ie prej za isto bolezen nakaznice, katere so bile odvržetine, zaradi neravnanja po pra-vilih in vsakovrstnih sumljivosti. Nakaznico se odvrže kakor prejšnje. — Seje *»e udeleži brat Joseph Sneller, član društva sv. Ivana, štv. ;>. Omenjeni Želi pojanila o vzroku, zakaj se mu ne izplača podpora za mesec avgust. Predsednik mu pojasnjuje, da je njegovo zdravniško spričevalo izkazovala izboljšanje njegove bolezni; zaradi tega je bil od-bo v sumnji ter je vpeljal preiskavo pod pogojem, ako se najde bolnik pri kakem delu, da se mu podpora ne plača. Glavni tajnik pojasnjuje, da je bil sam preiskovatelj zadeve, ter iznašel, da je omenjeni delal na isti dan, ko ga je obiskal, nima pa dokazov, da je omenjeni opravjal dela v meseeu avgustu. Ker ni dokazov, da je omenjeni delal v časti, za katerega zahteva podj>oro. >c sklene, da se ovrže sklep prejšnje seje o zadevi, ter se mu plača podpora za mesec avgust. Bolniška nakaznica društva sv. Jožefa, za člana Mike Butala Bolniške nakaznice društva sv. Nikole, štv. 6, za Joliua Bori-clia .Antona »Sepiča* Goorga Tičaka, Matijo Žalca, se odobrijo. Društvo sv. Lovrenca, za Josepka Šekulo se odobri. Društvo sv. Roka, štv. 9, za Georga Raukarja se odobri. Martin Burcar se odobri od časa kakor je bil javljen bolnim na glavni urad. Samuel Cenčič. Math M. Choj)p, Jakob Blazevieh, John Grgu-rich, Peter Grgqrie in Toma Cliopp se otlobrijo. Društvo v. Ana, štv. 10, za Ana Baačar, se odobri. Društvo sv. Obitelj, štv. 14, Steve Kova če v ič se odobri. Društvo sv. Jožefa, štv. 15, za Frank Januš, se odobri. Društvo sv. Jeronima. št. 22, Valentin JStošič in George Nekič, se odobrijo. Društvo sv. Petra in Pavla, štv. 24, za Nikolaja Auiča, llv Xo-rakaša. Toma »Sporčiča, se odobrijo. DruštA*o sv. Isus in Marija, štv. 25 za Vineenta Simunieha, se odobrijo. . Razni računi: Houghton Co., Electric Light Co. za razsvetljavo $1.20. Mich. State Telephone Co. za telefon $2.00. Croatian Printing Co. za oglaševanje $15.00. Slovenic Publishing Co. za oglaševanje v avgustu in septembru in tiskanje posebnih iz tiso v šestmesečnega računa $45.00. Insurance Department, stroški in dnevnice preiskovalcu letnega računa $34.36. Mike Borgo, najemnina od urada $10.00, se odobri. Glavni blagajnik pojasnjuje, da je na čekovni promet naložena svota narastla na $4.800.00, ter svetuje, da bi bilo dobro, da se nekaj ukrene v obrestonostnost. Sledi obširna razprava, katera ne pride v zapisnik. Končno se sklene, da se naloži na First National Bank *2000,00. Tajnik predloži prošnjo rojaka Anton Jakobe iz Conemaugha, Pa., katerega namen je ustanoviti v tamošnji naselbini novo društvo n ga priklopiti k S. II. Z. Se sklene, da se društvo sprejme, iiko bo ustanovljeno in zadovoljno s pravili S. H. Z. Tajnik pojasnuje, da je stroškovni sklad zelo nizek, in ker stroški 7. vsakim dnem naraščajo, bi bilo potrebno, da se nekaj ukrene v tem oziru. Se sklene, da se opusti asesment za poškodninski sklati -a mesec november, ter se odredi 10c več za stroškovni sklad. Predsednik zaključi sejo b 6. uri zvečer ter določi prihodnjo sejo za dan 6. novembra 1917. . ! Math Osanich, zapisnikar. Zapadni Turkestan N a c ij o31 a 1 is i i čn o gibanje, ki ima eeni na poldrugi mijjon. Nekako za predmet ločenje od Rusije, se treitina emrrata je globoka razlije po Finski. Poljski in Ukrajini na, a v večjem delu puščava. Le lotilo tudi Turkostana. Tekom | na mejah oaz in ob Amurdarju je -0000- IZ GLAVNEGA URADA SLOVENSKO HRVATSKE ZVEZE. Zapisnik npravnaf* odbora od dne 4. oktoh.-a 1917. Navzoči »o -»iedeči Frank Gregoneh, Anton Ge&hel, Math Oza- liieh m Vineent Arbanas. Predweduik «*tvori .^jo ob H. uri popoldne. Cita sc zapisnik prejšnje «eje. — £*pi»nik se sprejrn**. Razprava e izplačilih. Pr«*l«ednik ieli pojasnila, ah vse listine v redu in pravilno izpolnjene za ueplattla. Tajnik pojasnjuje, da je povečini, le neko-li. » bolniških nakaznic }»omanjk!jivih, o katerih »e mora razpravljati. Dalje pojasnjuje, di je umrl elan fhoiiftva sv. Ivana, fit v. 8, Paul Ftttiih, in pa še ni mrtvaikega liata in vseh drugih potrebnih listin. Se ttklene, da se smrtniiut izplača, kakorhitro bodo VBe listine v reda. Tajnik predloži račan pogrebu i ka za pogrebne otroške vunrie-I/« John Jurkoriča, ?!ana dru^va sv. Petra in Pavla, štv. 2*. Račun u odobri Bolaiške nakaznice: John Jorajevich, elan društva »v. Jeronima, štv. 22. Zaradi rair h pomanjkljivo*! »e sklene, da se ne izplača, dokler »e ne dobi podatkov 9 ztdtn. zadnjih dni so se vedno bolj urno žila uročila glede revolucionarnega gibanja v tem delu velikanske mske države in vse kaže, da je dvignilo celo mohamedan-sko prebivalstvo. Vspričo teh poročil je umestno izvedeti nekaj podrobnosti o tej deželi in nje prebivalcih. 11 * * Buhara je dežela in tudi masto v zapadnem Turkestianu. Zapadni Turkestan meji na zapadni strani na Kasipiško inorje, na jugu na Perzijo in Afganistan, na iztoku na Kitajsko in na severu preide v lurgiško stepo. Zapadni Turkestan je le v jugoiztočneui delu gorat. Večji del dežele pa zaVzcma tudi turanska .planota. Na tej planoti »e menjavajo velikanske puščav« z nepreglednimi stepami, kj«-r tvori tla ilovica. Na robu gorovja in ob rekah je najti številne rodovitne oaze in skozi deželo tečeta dve mogočni reki: Amurdar-ja in Sirdarja. Obe reki se izlivata v Aralsko jezero. Skoro vse druge turkcstau&ke reke se končujejo v slanih jezerih ali se ;pa posuše v puščavah. Zima je sicer kratka, a mrzla in eelo v oazaih v globini dežele je zapteziti 20 stopinj Celzija pod ničlo. Pri tean pa je pomisliti, da leži Turkestan na isti Birini kot Italija. Poleti (pritisne huda vročina ter je zapaziti včasih v senci 59 stopinj Celzija. Veliko vročino je mogoče prenesti le vsled tega, ker je v Turke-atanu poleti zrak izvamredno safe. Padavine je opaziti spomladi in jeseni. Jesen je najiboij prijetni letni čas. Kot potovalni čas je najbolj priporočati jesen ter tudi spomlad. PolHično spada dežela k ruski centralni Aziji. Tvori namreč generalno gubemijo Turkestan z glavnim mestom Taškentom. Na bregovih Aimrrdarjc pa se nahajata še dve vjjaahii državi Rusije s svojo lastno notranjo upravo, in «icer hanat Čiva m emirat Buhara. Prebivalstvo emirata Bubarc se najti primerne pašnike, po kate rili pasejo nomadski T ur km eni Usbeki ter druga plemena. Kulturna zemlja zavzema v L»u hari le desetino cele površine. Zemlja je koIo rodovitna in uspevajo vse vrste sadežev, paselmo pa sadje. Tudi bombaž se je v zadnjem času dobro razvil. Ta zemlja pa je rodovitna le pri primernem namakanju. Turkestan ske namakalne naprave je prištevati k (največjim uspehom, kar jih ima zaznamovati celo človeštvo. Te naprave so še tem bolj čudovite, čc se pomisli, da so delo naroda brez tehničnega znanja in da se j^h je izvršilo brez zemljevidov ali merjen i a. Kulturne oaze, kojili največji sta Buhara in Karši, so zelo gosto naseljene. PoArprečiio pride nekako sto ljudi na kvadratni kilometer kulturne zemije. Ta gost ost prebivalstva je presenetljiva pri prebivalstvu, ki se (peča predvsem s poljedelstvom. Tako velika množica se more. preživljati na tako uialean ozemlju le rud.i-tega, ker je skrajno skromna — Kdor tnalo je, lahko je vsaki dan, pravi neki sartiški pregovor. Nadalje pa pride vpošiev še velikanska rodovitnost zemlje. Pšenica prinaša n »primer štiridesetcresi sad, riž dvestoteren in proso celo štiristotereu sad. Buhara itevaža od svojih produktov poselmo bombaž, svilo, voino in kože. Iz lius.je pa dobiva blago, kovine, •čaj in sladkor. Gorato ozemlje zavzema več kot dve tretini Buhare. V zapadnem Pamiru in v Hšssar pogorju w dviga do mogoČ-mh višin, celo do 7000 metrov. Raz gora teče nešteto rek in potokov in ti višji gorelu deli so divjeromsaeituxii. Plazovi in vefini sneg se menjavajo z %-isokimi puščavami in epe njajo se v zrak navpične skale iz kremenca. Ob Azno^ju doli a pa je zeleno ml tam paa^a nomadi svojo živiao. V koattnah pa Čepe prijazne vasice, skrite med topoli m murtittni. kateri si mora vsakdo zapomniti. juvrro TABLETE so najboljše zdravilo za zelo nervozne. JUVITO TABLETE ozdravijo vaše bolezni v želodcu in ledicah. JUVITO TABLETE povrnejo izgubljeno moč in energijo. JUVITO TABLETE so najboljše zdravilo za splošno oslabe-lost. JUVITO TABLETE potrebuje vsak delavec. JUVITO TABLETE bi morale biti v vsaki hiši. JUVITO TABLETE vam povrnejo zdravje. JUVITO TABLETE rabijo tisoči z najboljšim uspehom. I Pošljite $1.00 za eno škat-" ljo, če pa hočete več vedeti j o njih moči, predno naročite*, 1 potem pošljite po prosti i vzorec in navodila. Naslovite: JUVITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA. ------podobni površnik 2 dolgimi rokavi. Soglasno z letnim časom sli denarnimi razmerami se nosi več hala to v drug preko drugega. Sarti so v splošnem z malim zadovoljni. Riž, fižol, kruli in sadje ponavadi zadostuje za prehrani-tev. Od mesnih jedi sta šaalik in plof najbolj priljubljena. Šašlik obstaja iz majhnih kosov ovčjega mesa in masti, katere se opeče na ražnju. Plot' se napravi iz ovčjega mesa, masti, riža. rozin in sladke repe. Plof je ztlo poceni. Z^ sedem centov ali petnajst kopejk ruskega denarja se človek lahko do blaznosti »preobje te jedi. Poleg tega je jed zelo okusna in človek pozabi na unrazan^ roke onega. ki je jed pripravljal. Sarti so veliki ljubitelji otrok. — Hiša z otroci je bazar, se glasi hiša brez njih je pokopališče. — Zeni Sarta je določena ista usoda kot v»em ženskam islamskega Orijenta. Od zunanjega sveta je popolnoma odrezana. Na cesto se snie pokazati le zakrita. Nezakrin-kano jo vidi skoro lt njen mož :d; pa kak Evropejec. Sart ima malo spoštovanja do svoje žene. To dejstvo zelo dobro izražajo njegovi pregovori: — Pes ne pozna nobene nezvestobe, ženska nobene zvestobe. — Kadar prideta dve ženski skupaj, je bazar go lico. Seveda pa so tudi pod j ljivi kot vm drugi uradniki V Buhari je najti tudi več j skih redov. Prvi so derviši, kj de na dvoriščih mušej ter čaj na milodare. Najbolj značilni so takozvani kalandarji. Živel navadi skupno. Na glavi u* priostrene čepice iz usnja in v kah dolge »palice s kraguljčk pa skorje melon, v k;«tere i rajo milodare. Pojoč in z moli| mi gredo skozi mesto. V ba;| jo najti cele trope teh !judi strašno izsesavajo narod. V rokah anulahov leži celo sivo. Ljudske šole. v kateri)} uči mladina citati, ic mtjti v v buhamkih vaseh. VI ufci tudi n šolska obveznost, vevei'a le za t kc. Višje šole. v kaUrili -e uči di umetnost pisanja, pa. sc ju jajo v glavnem mestu, liačm nje je najslabšii st> au tiithai Noben trgovec v b.u;trju ne m izltajati brez zmuiega ;;ičiuisk, stroja za otroke. Ujmhkošo učitelji so navezani »ki.ro izkl^ no na prostovoljne darove strani sta riše v učencev. Učit na višjih Šolaii j»a dobivajo i/ stanov višjih šol malenkos? plačo, ki ravno zadostuj.' za nižno in skromno življenje. Turkcstanska mesta no .si > sličua. Jedro must a tvori pov> bazar, trgovski del, \ kojt ga s tov. — Žaba nima i-epa in žena dini so ponavadi nahaja ve Prebivalstvo Buiiare je videti na prvi pogled zelo raznoliko. V emiratu je najti Sarte, Usbeke, Takšide, Karatirgize, Turkmene, Afgane, Indijce, Perzijce, Žide in Ruse. Večji del prebivalstva pa tvorijo kljub temu Sai-ti. S tem imenom nazivljejo namreč Ilusi domače prebivtaisfcvo iztočno od Amurdarja. Če tpa liočemo biti natančni, moramo razlikovati tri elemente: Tadžike, Ustocke in prave Sarte. Medsebojno raizmerje Tadžikov, Usbekov in Sartov si je mogoče najboljše pojasniti na sledeči m-čin. Do šestnajstega stoletja je bilo najti v Buhari le Tadžike. To je bilo prvotno prebivalstvo iranskega pokolenja in perzijskega jezika. Vsled navala nuacedon-skih, perzijskih, arabskih in mongolskih osvojevalcev pa se je kri že močno pomešala. Ti Tadžiki so se ohranili precej čistokrvni v iztočnih delih dežele. Usbeki, turški narod, so prišLi v debelo leta 1500 kot osvojeval-ei. Cisti so se ohranili le v par i-o-dovih, kot naprimer v vladarskih rodovih Buhare in Čivc. Drugače pa so se več ali manj", posebno pa v mestih, pomešali s Tadžiki, ka tere so podjarmili. Produkt tega mešanja krvi pa so Sarti. Usbeki in oni Sarti, v katerih prevladuje usbeška kri, so odkriti, dobrodušni, nekoliko surovi, a slabo nadarjeni ljudje. Sarti. v katerih tečo povečini kri Tadžikov. pa predstavljajo inteligenco dežele. Po svojem značaju pa stoje daleč pod Usbeki. Sart iz rodu Tadžikov je len, bojazljiv, kleečeplazec. nezaupen, sleparski, osveteželjan. surov, razuzdan ter si dovoli vsak izgred, katerega je človek sposoben, dokler deta to lahke brez kazni. V svojem nastopu in vedenju pa je častitljiv in na zunaj zelo pobožen m oslini. Na obleki Sartov, Tadžikov in Usbekorv je zapaziti tri stvari, ki padejo posebno v oči. Na nogah nosijo boljšestojeei mestni prebivalci visoke, blesteče škornje. Na glavi nosijo pisano čepico in krog nje bel ali pisan turban. Glavni' komad tfunkrofce pa halat, <*>ahu' nuna pameti. Glavar dežele je emir. Emir j> vazal Rusije, vendar pa je gledv1 notnainjc uprave svoje dežele popolnoma samostojen. Etuir pr.si: kovati svoj laiStni denar in denarna enota je "tenga", kot vinar veliki srebrni movce v vrednosti nekako 15 kopejk di 7 centov. Prav tako velik kot tenga je najmanj vredni takoLsvani "pul". Napravljen je iz medi ter pred stavlja nekako vrednost osminke centa. V upravi dežele vlada velika' decentralizacija. Upravnih oblasti, ki bi se raztezale po celi deželi in državi, sploh ni najti. Emir^ ali njegov zastoi>nik vlada direktno le v oazi Buhara. Ostale oaze cmiirata vladajo skoraj samostojno governerji, ki n«>sijo naslov begov. Begi imenujejo v ovojih okrajih po lastni volji uradnike in sodnike ter iztirjavajo tudi davke. Od teh je treba oddati einiru vsako leto goto\o svoto. Bejji so v svojih okrajih tudi najvišji sodniki. Smrtno kazen pa more. izreči ediuole emir .sam. Pravosodje v Buhari temelji na "šarijatu", to je na koranu, tradiciji in odločbah prvih kali tov. Vse razprave so ustmeiie ter ponavadi zelo kratke. Buharsko kazensko pravo j^ postalo v zadnjem času vsled ruskega vpliva nekoliko bolj človeško. Prej so bila obešanja, nalika-nja na kol. stradanja do sunti na dnevnem redu. Za največjo kaz»jii je veljalo prej s-trmoglavljenje z minairc-ta Mir Arab. Danes pa se Bnharci zadovoljc s tem, da se na smrt obsojenemu na javnem trgu z navadnim nožem prereže gol-tanec. Tudi ječe so postale bolj modeme. Stare ječe so bile nekako deset metrov globoke jame, ki so s«»lja. Ceste, hiše in z'tlovi mesta staf^jo iz ilovice. L'oi'-ti j>okr| ceste debel prah. poosrni pa boko blato. Hoja po cestah tur stanskega mesta izven bazarja strašno enolična, ker je videti, golo zidov je, na katerim se ši- vajo stanovanja, strašno .^ioi noatam k i mošejo ali kaka \ išia m h«. Železo meteo-jev. V starem svetu ^e j«- razkrilo metnost topi jen ja rud kro^ 1-pred Kr. Večkrat sc je že dom valo. da se je v času pred to d( pogosto delalo železno orodje orožje iz meteorjev in v zadnj času ju zbral dr. Zimmer vel f tozadevnega inatreijala. Šesta je seznam znanih meteoritov, vsebujejo železo in katere se | zbralo vse tekom zadnjega stil tja. Dokazal je, da bi se moglo mo iz teh lobiti 550 ton železa. ] NAZNANILO IN ZAHVALA Tuiniin srcem iMumutjamo rodnikoiu, prijateljem iu zn« ceni, da nam je dne 24. suptemlf po 1-kincvni hudi bolezni, pre; den s sv. zakramenti, z^i vedno . sj>al v Gospodu na-, ljubljeni oi soprog, oziroma tast GAŠPER PRINC. Rojen je bil pred 45 leti v vi Zalisec, lara Žužemberk na J ' leujskem. Tukaj zapušea žaluj« ■ ženo iu osem otrok. t*-!i sed« nedorastlib, starejša hči je on žena Pograjc; zapušča tudi d lirata tukaj in nekje v .Alonfcu pa .sestro Josirpino. S i V-no se zahvaljujemo v- 'n stiiu, ki so nam priskočili ..a p moč v tej težki uri posebno v.som darovalcem krasnih vencc Josipu. Johnu in Andreju Sloer? Josipu Pograjc, Johnu in Pr&n.:: Princ, Mr iu Mi-s. Johu Šnajd<| Mr. ia Mrs. John Roje. Mr. I Mrs. John Zuidaj*šk-. Antonu F«| dina. ^Vntonu Terlep. društvu padna Zvezda in društvu W. \V., h katei emu jc |>okojuik tu spadal. Najlepšii zahvala tudi cfi sv. Trojice št. 82 N. II. Z. za kr; sen pogr» b. Iskre m a zahvaia i tudi mojim trem bratom, kj' prihiteli iz daljnega Clevelam« in se vdeležili pogreba. l>epa h v. !a tudi Mr. in Mrs. John Godek ki sta prida iz Colorado Spring vdclcžiti se pogreba. Torej še ch krat naj prisrčnejš i hvala \seu ki so nam količkaj ttali na stras v naši žalostni uri. Naj v mini počiva in iahka n| bodi ^vobodua zemlja ameriška | Žalujoči ost'ili: Ana Princ, roje/ta Slogar, soproga. Marija, Andrej, Ana, Frank, Jo^i pina, Roži, Agues m Dorotej aJ otroci. John hi Frank Princ, brata. 1 Joseph Pograjc, zet. I^neidorCofto.. 7. oktobra 1917 (12-13—10) ■P iWfc EST Jugoslovanska b = u Katol. Jednota Mi 1898 - lakorporirasa Ista 1 Olavni urad v ELY, MINN4 GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MIHAEL ROVANSEK. Bz 251. Conemangh. Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bor 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Elv, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajn m Neizplačanih smrtnim LOUIS COSTELLO, Salida Colo VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, I1L IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Blac^f Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, 8. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr.f 432 — 7tn St., Calumet, Mich. IOITN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn MATT. P0G0RELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio ^RANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. _ FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi deoarns »ošiljatv«, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednota, tm pri •ibe pa na predsednika porotnega odbora. Na naebna ali aeoradna pisma od strani članov se ne bod* ■ctrtlo Društveno glasiloG L A S NARODA". lastnosti Tatjane, pregledaval ursmešijiv glas iz koeije, ki j« hitro i»-ešteval jih j© v mislih ter sku- animo njega drdrairt. šal zbuditi v sebi ganntje in než- Litvinov vzdigne oči in zagleda «c«t "Še eno mi ostane", misli generala Rdimirova, sedečega po-ssm "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO ) VENSKI DNKVNIB V HARMONIKE Izdelujem nemške in kranjske harmonike po naročila, ka-korSno si kdo želi. Popravljam vse vrste harmonike dobro in za nizko eeno. ker imam jaz moderno urejeno delavnico harmonik. Priporočam se rojakom po širni Ameriki. ANTON MERVAR 1423* Sylvia Ave., Cleveland, O. ■PODAJ OMSK JENI &OJAS2 IK ROJAKINJ*. kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne poiiljatve. s številka mi. hakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej «om off oče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Rohs Anna No. 329638 ^amide Frank No. 330721 SinČic John Mo 330761; ■^uaniček Ro/ Mo 328894 *M»armblek Jo-No 330661 Starčevič Johai- Mo 3310!«» 'Vhler Adu« No 32889« Turk Charles No. 330351 Kaehnik Frank Kovač Frank No. 329639 No. 260641 Bartol J.. šulovic Josip So. 330733 No. 330772 Hear Dan Leuaršič Josip No. 260638 No 44556 Hnaens May Bfia« Meden John No. 330062 No 331014 Kobič Vajo Mer kun Anton No 260583 No 331355 Božičkovič D juro Mikolič Josip No. 260581 No 331062 Rraun Mary Oswald Luise Vo 260649 No. 260632 1 »olar Valentir <)swsld Joe So 330086 No 26062) Orgurič Blaž Pintar No 260573 No. 330843 lankovie Mihae h Math 130395 Vn 9fiO«2? i«tHh<* .lohr Iwiman PV»r So 4470P Vn Turk M«. • rli Sn Ivan _>6ft64 'ernt- 329741 MOŠKE BOLEZNI Lz° NE ZDRAVIM ŽENSK OTaOK. Irina stisne pleča kakor treso'a dala Tatjanino sliko. Žalostno je so hladu in potegne po njih s eledalo nanj nj«uo lk:e s fo;U»gra konci prMov. tije, bilo je kakor vselej stareje 4 • Tudi on... da... tudi on... I-it vino va neveerta je bila veliko-Dovolite mi, da dostavm: vi *e rusko krvi, phiva. pobia v lice menda srdite, Irina Pavlovna; črtami ter z divnim iura- saj ve»te že sami, da kdor se eain dotfnrrt« iai krotkosti v ino-*rda. .. " "i svetlih očeli, snežnega, lxv * Jaz bi hc Hidila! Zaradi če- katerem je ležala, & a?" ' kakor je bilo videti, neprestano "Ne vem; morebiti, da vas je iltC' neprijetno diraiula primetba, ki Litvinov je dolgo, dolgo gledal k»iiu ne jo drznil izroči o..." Rat- ua sliko; naposlod obrne rahlo mirov preneha. P1"0^' nje svoje oči ter si zopet "O?" pomovi vpražaje Irina. roloa roke na čelo 14Ah, prosim vas, hrt1« ironije in "Vse je končano J, pošopta rta-kmalu. Meni se že drordje in rada posled. Irina, Irina!" bi že «la spat." Ona vzame svečo fce-le zdaj, šele ta trenutek z mize. 4 4 O... J" sprevidel, da se je zopet zaljubil 4 O istem gospodu Lit vino vu. v igo, strastno in brezumno, za Kakor se vidi zdaj. ni več dvo- ljubil že tisti dan, ko jo je prvi-miti, da vas on jako zaniins..." krat zopet videl v "starem zam Irina vzdigne roku, v kateri je ku" in da je od tega časa ni več drsala svečnik — plamen padv nehal ljubiti. Kako bi se bil on naravnovt možu ua lice — «n ona čudil, kako se smejal in ne ver gled« mračno za svojo še no —- moral je gledati čarobno »trojnost lojenega stasu ter njeoega gibanja — in razbije silnim ixisi\»m cigareto ob mramor-nati »kvili na ksmima ter jo vrše dslei kroČ od sebe. Liee mu oble Za časa neznosne draginje se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomem> propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresnicen pre erovor 44Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč**. — Za prtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi tak znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravo Časno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti. ter XVI. Litvinov ni zaspal celo noč ia se tudi u i slekel. Jako težko nui je bilo. Kot pošten in pravičem človek je vedtl ceniti važnost ob-vezaitosu, svetost dolga, in se za-čed sraimoi-ati samega sebe, svoje slabosti ter svojega prest^ijika. Ia-pr^ a ga je obletela nekaka otrp iijenost; dolgo se ni mogel zne-'brti temnega gnjeta, nekega neznanega, nejasnega čustva. Obvlada ga strsh, ko pomisli, da se je njegova bodočnost, skoraj že izbojevana bodočnost, zopet v mrak zamotala, da se mu je zgra da trda in komaj nekoliko vzdig njena močno potresi a. On m počne, neusmiijono očfitati. pa kmallo zopet neha. "Kako maJodušje!"' misli on "Zdoa ni čat očitati si, an>pak delati. Tanja je moja nevesta, ona moji ča- TRINCR3 bitor-wihe nuMtscs* horke vino HHH^H-J EVO erisko Elixir grenko viio je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v kateri), se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih na stane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd | to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti lin čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00. % [lekarnah. TRINERJEV OBLIŽ f prinese v vad dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokijine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo kre*v čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, ^o j pošti 35 in 60c. _ TRINERJEV OLAŠATELJ KASLJA. je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa vost, bronchi ti s naduho 4td. Cena ista kot za obliŠ. Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče na grade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade Zlata kolajna — San Francisco 1915. Grand Prix — Pa nama 1916. JOSEPH TRINER, rauau Dr. Koler najstarejši slovenski zdravnik, špecijalist v Pitts-burghu, ki iaaca 28-letno skušnjo v zdravljenju vseh možkih bolezni Hydrocele ali kilo zdravim v 30 urah in brez operacije. Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo. REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BOLEČINE. OTEKLINE, ŠKRO FLE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati. Jaz rabim 606 in 004 za krvne bolezni Uradnae ure: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne. \ Slovenski zdravnik. Dr. KOLER, 638 PENN. AVE. PITTSBURGH, PA. 75c 75c 75c 75c 75c NOVE SLOVENSKA Columbia plošče za mesec oktober, poje Slov. pevsko društvo iz New Yorka. E 3492 (Zagorska (Ksko bom "jubila E 3493 (Odpiraj dekle kamrico (Le semkaj k meni sedi Fina češka godba za ples: E 1640 (Jubilejski Sokolski marš (Ma*** Q«kola drugi E 1128 (Suaito^, ^ina polks (Krssni dijažki valček E 548 (Glasni Predu marš (Sousedska mazurka To so rekordi z petjem in godbo, ter Vss stane vseh pet $3.75 ter poštnina 25c., skupno $4.00. Imam vse v zalogi in jih odpošljem prvi dan vsakemu kdor posije svoto $4.00. Na naročilo brez denarja se ne pošlje blaga. Naročite te rekorde pri vašem rojaku: IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa. „ ^ ..J. . ■■ ^, , ■ ' J . . • . . 3 -V . .v. . • * išir. r 1 —i podp. društvo © svite Barbare 1 1 sA ZXDINJKNK DRŽAVE SEVERNE Sedež: FQRE8T CITY, PA. h tL jMnrJa IMS v GLAVNI URADNIKI: t: r. S. TAUCHAR. 674 AtaMj Ave, Rock Spring* W|» Inlk: JAKOB DOLENC, bo* 181, Broochtoo, P«, rajnik: IHANK PAVLOVClC, box 647 Forest City. P«. PuaauSnl tajnik: AVGU8T GOSTI ft A, box 310, Forest City, Pa, Hlaaajnlk : JOSIP UAHlNČlC, 5806 »C Clair At«, Cleveland, Oblo Piseetal blagajnik la ssupuik: ANT. HOCHEVAB, RFD. No. 2 baz 27. NADZORNI ODBOR: Mda odbora: JOSIP PETERNEL, bo* »6, WUlock, Pa. L oadaornlk: JERNEJ HAFNER, bos 66, Burdine. Pa. A aedaormik: IVAN GROŠELJ, 886 E. 137 th St_ Cleveland. Okla. POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, B. Mineral, L poročnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 14«, Fort Smith. Ark t poročnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14th St.. Hpringfleld. HL VRHOVNI ZDRAVNIK: Ur JOeiP 6RAHEK. 843 E Ohio St.. Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. I. Cenjena druAtva, oziroma njih uradniki ao naprodenl poSlljati vse do pUm dtr» ktno oa (Urcm tajnika ln nikogar drugega. Denar naj se pa po Cilja edino potom poftnlh, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nlka kor pa ne jioton privatnih cVko*., na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmers A Miner* National Bank, Forest City. Pa. V alu^ajn. da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak* ponuLjkljlroetl, naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnika, d« a* aunoR napako popraviti. Zdravile isper kaitlj. Kadar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebiqete dobrega. Nikoli se neboete zmotili. £e zahtevate dobro preiskuieno in učinkovito zdravilo, znano kot Severa's Balsam for Lungs Mr. W. Kolodzlej. CbMUr. W. V«., nam je pisal: "Jaz priporočam vsake-iu, da kupi Severov* zdravil*., ker ao dote*. poittao Severov Balzam za pljuča. Soljlih ni. Moji otroci so imeli hud ka»*ij in po»-k.i.-ill smo razna zdravila, toda x*m J« Ul« u^nj. Ko smo pa kupili S« vero* Balzam za pijuCa je kaj* i j zginil po par po- pit ki V' Moja žena išče svojega brata JOSIPA PREGRLJ. Če kdo izmed rojakov ve za njeg«fv naslov, naj blagovoli javiti na naslovi Ignaee Golobic, Box 411-5, Her-niinie, Pa. (10-16—10) (Severov Balzam za pljuča). Ne reČite samo: "Želim nekaj za moj kaieij." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 37 1st je Severov Balzam za pljuča uspekno zdravil kaielj in prehlade in take bolezni. katerih prvi pojavi so kafteij, kot na pr. ka&alj pri influenci. vnetju sapnika, oslovskem kaliju. hripavosti ia vnetju grla. Isti ja izvrsten za odrasle in otroke- Cena IS in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod. a CaM Grip Ti (Severove Tablete zoper prah I« rte in hrt po) ao znane, da preženejo preklad v oajkrajiera Caau. Severova iruiimka zdravila so naprodaj v lekarnah x sepovsod. Zahtevajte "Severova" penji-hovem polnem imenu. Č> jih ne morete dohiti r dometi lekarni. naroČit« jih narr. vnost od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapida, Iowa Kje je ANTON PENKO! Doma je iz Nadaujega sela pri Št. Petru na Krasu. Pred 3. meseci je bil v Widen. \V. Va.. in kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Zato prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam zg\n-si bratrancu: Joseph Penko, 1276 E. 55. St., Cleveland, Ohio (10-12—10)_ Rada bi izvedela za. naslov svoje ga brata ANTONA BARLAN. Pred kakimi desetimi leti sem zadnjič slišala o njem lii takrat je bil v Clevelnmlii, Ohio. Kje se zdaj nahaja, mi u: znano. Če kdo izmed rojakov ve za nje gov naslov, naj ga mi naznani ali naj se pa sani oglasi svoji sestri Marv I tar lan. sedaj omo-žena Kcizievear, P. O. Box 384 Brownsville, Pa. • (11-13—10) UMETNI JAHAČ -s ROMAN > Zdaj zahte- aajte (Nadaljevanje). - Gospod baron ... — O t. m po'iiej" — j<- odvrnil George mirno. Mimo odgovor, imtmn-en-odgovor. — Kakion odpovor? — Kje |>u>til mojo ženo in mojo hčer? — Nikar me ne situ-previi'iti, kajti ni« ni je vse do pičice znano. — ln poleg odgovora mi boste uiorali dati tudi popolno zadostuje. — Povejte mi, k j'- j<- Mar ta in kj" je njena lici? — V čigavem varstvu tfta? — je se dovolj ča>*i. — Vrnh*a se k Ktvuli, — Tort-j, kje stanuje Marta? — Počakajte, »i* v a in povem — jeo dvrnil Silbern. —- Vi imate pruvieo zahtevati pojasnitev. — lis ne bojte se, jaz jo vam bom dal. Jaz M-m zakrivil nekaj, tmia ne vsega. — Kar se je pa pozneje zgodilo, ni moja stvar. Za v>«- dru^o se pa obrnite na gospoda Rova zeta. Jaz tlisem čisto nič prizadet pri eel i stvari. Rova/«-1 ? — se je začudi! George. — Torej ste vi---- — Ne vem. kaj mislite? —» Torej vam je on naročili — Prosim van, nikar me ne razumite napačno. Te besede je izpregovoril Silbern s povsem mirnim glasom, ker fce mil je zdelo, da se je tudi George nekoliko pomiril. — Govorite, govorite, jaz sem namreč silno nestrpen. — Ali hočete, da vam povem vse natačuo? — Morda boste potem spoznali, da nisem popolnoma nič kriv. --Povejte! — Samo nekaj vas prosim. ..". — C'"** me prosite, gospod baron? Ne preilrznite x da bi me na ta ali oni načiu varali. — Jaz iiuain dobre oči. Ju i: natančno poznam vsakega človeka, s katerim izpregovorim le par besed. — ln midva se zdaj že precej časa pogovarjava. — Ne, ne 'jojto se, gospod. ja/ ne bom varal. — Niti ]>osku ^>al ne bom tej?a storiti. — Samo poslušati mo morate. — Ali me bo ate poslušali ewto mirno iti btv. vsake liestrjniosti? — Da, brez. skrbi In ulite. — Jaz stanujem v uiestu S. Nek moj prijatelj je potoval po de /•■li in slučajno j«- /ašel tudi na vas jrrad. — Tajn se je sestal z gospo baronico. — To je bi! gospod Zubig - je odvrnil George in se nekako za uičljivo uasuit hnil. — Dovolite mi. da ne imenujem njegovega imena ga bom le tedaj, ko bo skrajno potrvbno. — No, iu kaj /atem? — Povedal mi je. tla se gopa Mar., to se jrravi baruuiea Gavfen i rr an redno slabo počuti. — ln poleg tega mi je ]>ovetlalt da mmu jaz---— da sem jaz____ njen stari prijatelj.... oziroma, da samo metli zaupa. George ga je začudeno pogledal. — Kdaj »te se seznanili z mojo ženo? — pra je vprašal. To vprašanje je bilo izgovorjeno k čisto mirnimi besedami, toda v njih je tičala i>retnja in nekaka želja po maščevanju. Silbern je molčal., i -- Povejte mi vendar, kje ste se seznanili z mojo ženo? — Jaz sem iiue! čast, videti jo enkrat v — In Marta je povedala vašemu prijatelja!, da se čisto zanese na vas in da ji vi edin: zamorete pomagati? — l>a. že vsaj tako jo je moj prijatelj razumel. — ("udno, čudno. — - Zakaj se vaui to čudno zdi. gospod baron? «— Ker sem bil vedno jaz navzoč, ko je gospod Zubig v gradu .— V moji navzočnosti nista mojjla izpri-govoriti niti ene besede. Sicer smo pa razpravljali o vseh drugih stvareh kot pa o privatnih. — — - Dam vam čakalno besedo. — Z li s'* mi. da s-o pri vas častne besede zelo poceni. — Ne, častno besedo vam dam kot kavalir, da sem se samo s tem pogojem predrznil priti v grad. — Drugače bi ne prišel za ves »vet ne. — Dobro. — Po^ku&al vam bom vrjeri. čeravno se nii zdi vsa kadeva precej nevrjetna. f - Meni je čisto vseeno. — Sklenil >*ni govoriti odkritosrčno in i>om govoril. - t e bi bil prisiljen lajati, bi *ploli ne črhnil besede. — V r jame m vam. — Zdaj le govoriva in govoriva, pa fe vKliio — Imenoval — Jaz si nikako. nisem mogel misliti — je nadaljeval Sillum da bi me moj prijatelj hotel zvoditi na led. — Kaj takega mi niti v glavo ne pade. — Saj vendar ne zahtevam uikakega opravičila. — Kaj je bdo potem? — Prišel sem na vas grad. — Vrjemite mi, da nisem šel z laih-kim srcem. — ln ko sem prišel v grad, so mi povedali, da ste vi odpotovali. — Ali je bilo to res samo slučajno? -- Da. prisežem vam, da je bil samo čuden slučaj. — In ko jc jiuspa baronica vedela, da vas ni, mi je jasno dopovedala, da se j* naveličala tega življenja ter da hoče pobegniti — Takole po oyin kih me je celo naprosila, naj jo spremim. — Res? — je vprašal George in zaškripal z zobmi. — Da, tako je res kot je Bog: v nebesih. — Jaz kot kavalir sem ugodil njeni prošnji, akoravno mi jt prekrižala načrte. — Kakšne načrte? — Jaz sem bil namenjen v Pariz in sem le slučajno zašel v bli ž no graščine. — Ta slnčaj je pa vendarle malo čuden. — Nič čudnega, kajti jaz sem imel opravka pri tamošnjih kine tih. —- Opravljal sem trgovske posle v imenu svojega očeta. — In vi ste jo odpeljali? — t'e hočem biti odkritosrčen, gospo«.! baron, vam moram po vedati. da me je ona odpeljala. — Kako to? -- Tega pa res ne razumem. — Gq-spa je vse sama odredila. — Določila je, kje se bova se stala, dospela je s- sanmi in odvedla tja, kamor je bila sama name njena. — Ja^ nisem mogel dmod baron, častno besedo vam dam. da nisem niti slutil, da nas bo m a 1 a^gospod ien a spremljala. — Gospa baronica jo je vzeta čisto svojevoljno seboj. — Jaz sem moral stati zadaj na safieh in mraza je bilo skoraj devet stopinj. — In na železnici sta se pelja li dami v ženskem kupeju. — Torej se niste vozili skupaj? — Ne, od š tac i je pa do sem ju nisem m.>gel niti enkrat videti. Iu ko smo dospeli sem.... — Kako je bilo? — Nadaljujte! — To me najbolj zanima. — Ko smo dospeli sem — je nadaljeval Silbern — katerega jt. bilo nekoliko sram, da je igral tako žak-stno ulogo kavalirja. .. . — No, kaj je bilo? — Govorite vendar! — Ko smo dospeli sem. se mi je gospa prav prijazno zahvalila. — Kaj pravite? — Prav prijazno se mi je zahvalila, da sem jo tako lepo spremljal. — — Kaj pa }x4em — Potem je šla v stanovanje ravnatelja Royazeta. — Iz tega sklepam, da sta se že prej poznala. — Ali nie res ne varate? — Prisežem da ne, gospod baron. — Dobro. — To je le vaša sreča. — Jaz potemtakem nimam niti najmanjšega vzroka, ukanak t* amnest e< Mr. Janko Plnško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naii rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo m rojaki t vseh osi- Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI 8TRANI ZS DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL MAGIJE Z MEJO AVSTBO-OGRSKE Z ITALIJO. -GENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar poOjit* na: Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt Strem, /lew York, N. T m IJ m i* ti it ijwwwwffigiaBBiagiaB^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. _ iiaaaaBiaaagiHBi^^ POdCNI KNJIGI: Cerkvena ^ifloHt Domači zdravnik t hrvatskem jeziku Hitri računar nemSko-anxL ves. Poljedelstvo Popolni nank o fetalarstvn, Sndjerejn v pogovorih Schlmpffov nemSko-slor. slovar glov.-snaleilri tn slovar Trtns nI In brtonjt Dana ti vino raja llmnl Umni ▼elDd i-JO sslto —M *-JtO SL00 i-jm I-.40 —JO k%60 Trojka — Vojna na Balkana IS eree. gl.8s Zsodorlna c. ln k. peipolka it 17 ■ »HUml |~J| Življenje na avstr. dvora aU Smrt cesarjeviCs Rndolfs (Tragedija ▼ MejerUflgn) ■.TI ■AZGUEDNICE! Vewyorfflte s cvetlicami ristlčce, božične, novoletne ln velikonočne komad pe dncat po Albnm mesta New Torka s krasnimi Zakoni in nkazl za vojvodinjo fTiTjwJ^O I3L00 f-J0 UBATMI IN R&ZN1 DROOR KNAGK: Bodi svoje sreče koval •>-50 OoU i ocnSJsm t—JBO Fsblola e-.B0 Mlklove Zala ^sSO Ks krivih potih Pegam ln Lambergar «—JIO Pod Bobom SL Vcčernice —.30 Slovenske novele In poveitl —JO lmlsllsise f—JLS •^ocljalna demokracija «00 : NaroSlou > aH DoStalb Avstro-Italijanska vojna maps —It Avstro-ogrskl velik vezan —.50 Celi svet mali —10 Celi svet veliki f—. » Evrope, rises —M Vojna stenska mapa ISjOS Vojni atlas Zemljevidi: New York. Colorado, Fllnols. Ohio, Pennsylvania, Wisconsin. Wyoming In Weal Virginia tn rssh drugih dzflnv po Združenih držav mall —.10 Združenih držav veliki —.28 Združenih držav stenski na drugI strani pe celi svet $3 00 pdMU denarno vrednost, bodisi v gotovini, P osmina Je dH v«eh rwnah Se ROJAKL NAROČAJTE 81 NA