89. Itev. hkaja rasen pondeljka la dnava po prašniku vsak dan opoitian. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 671,, Učiteljska tiskarna. Dopise iiankirati in podpisati, sicer se iDi ne pri* flbži. Rokopise se ne vraža. V»Bi; Enubiolpiia petit-TOtica K 2'70, osmrtnice 1,1 *ahvale po K 3’20, raz-flagi in pobtano vrstica po K 8'60, večkrat, objave po dogovoru primeren popust. PaviaMtl franke % tfrftrtvfi SHS. Uubllani, v torek 20. aprila 1920, PosantMKa Stev. 80 vin. Leto IV. Cššesil® itigoslov. socEJalno • demokratične stranke. Telefonska it. 312« Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ki se ie smatral poklicanega, da boiule kot sociialist. »Pogleite«. •nu ie delal veliki mož. »Vi veriame-,e v to in ono in Je v kai drugega. Saj tudi laz. Vi hočete delati za ti 'deie. laz tudi. Teda iaz se ne imenu tem soeiialista. Kal pomaga, če mahate z rdečo zastavo ril pridigate ce- ■ voIucijo?-< — Ta dogodek je zelo značilen zgled konfuzne. ki vlada. Odgovor k’ lahak. Mladi mož nai bi bil odiiovoril svojemu znamenitemu nredoostavllenemu tako: :>Oba ho čeva korakati, v gotovi smeri. Jaz se družim s tistimi, ki pritiskajo z vso močjo v tei smeri. Vam. ki nimate volie. da se iim pridružite, ne Dreostaia nič drugega, kakor da se Pridružite tistim, ki so proti svoji volji gnani naoram sociializmu, ali °a iij kos poti z nejasnim upom. da ^ vam bo na ta ali oni način mogoče itogniti cele poti«. Eden ie delal s .timi. ki so z nlim vred verieli: dru-** te bi] vržen v mešanico, ki večno tta zavrača njegove misli. Prav tu-kaj je tjSta točka, kier ie treba iasno sti, 2e se hočemo ubraniti pisano zmešnjave, o kateri smo prei govorili. r, Prav malo je danes še sociiaiistov. ti. verjamejo v teorijo naraščajoče mizerije. Temeljitejša kritika nas poučuje, da Marx ni nameraval učiti, da se bodo delavske razmere trajno slabšale. Zdi se, da le spoznaval nasprotno silo v prosvetlieni delavski organlzaciii, — silo. ki bi mogla v večii ali manjši meri izravnati, kar ie '?® normalno tendenco pod neon.eiemm kapitalizmom, tendenco po popolnem ponižanju Proletariata Ce moti mio vprašanje z drugega vidika. nam pravijo marxisti, da so se delavske razmere tekom zadniih generacij dvigale, ampak da se le med • tem blagostanje višiili razredov bolj-inbeli oddaljevalo m dvigalo nad delavsko, tako da ie relativni položaj costaial neugodnejši. V socialističnem ieziku izraženo ie stopnja izkoriščanja večja kot prej. Zdelo bi se torei. da je stopnieva-Ao izbolišavanje faktičnega delavskega položaja in naraščaille delavske moči za dosego boliših življenj-j »kih pogojev v zvezi z naraščanjem *n poiaumiem kapitalizma in odvisno od njega. Na podlagi tega dejstva lahko razumemo tiste zmerne refor- matorje. ki so zadovoljni z naibolj mršavim zboljšanjem absolutne stop-nie delavskega položala, ne da bi vprašali, če ie to zbolišanic soraz merno z vedno boli usoešno produkcijo in z rapidno se dvigajočo višino kapitalistične tnoči. Omogočeno nam ie tudi. da ocenimo dobro voljo goto-v H kapitalistov 'r' bi radi pomagali zboljšati pogoje dela. Človek sl lahko dovoli, da pov>ša svoie prispevke za dobrodelne namene, če ie pri tem njegov prebitek vedno večji, kot 'e bil orei. Toda nobena teh skupin ni posebno važna. Kardinalno vprašanje ’č sedaj :o: kako daleč ntorejj segitti reforme, da ne izpodrineta kapitalizma samega? Včasi smo mislili, da se suče višina plač pod kapitalizmom vedno okrog točke, kjer ie delavstvu še mogoče, da eksistira. Ta teoriia !e bila fatalno pomanjkljiva, in sicer zato, kei - ne gre pod kapitalizmom stremljenje le za tem. da se vzdržuj; zadostno število dejavcev. ampaK tudi za tern. da se trajno povišuje uspešnost dela. Tako tore! iahko revidiramo »železni mezdni zakon 3. (katerega mimosrede rečeno Marx nikdar ni priznaval), v tein smislu. Pod kapitalizmom dosegaio poprečne dI.-vC' višino, kipotreb. 9 vztiaia stdania generacija ra zažs-lieni višini uspešnosti, in da se vz goii bodoča generaciia za zaželietn (jiajbrže višjo) stopnjo sposobnosti. Brez skrbi se torei lahko trdi. da ima moderni prosvitlieni kapitalizem nor malno tendenco da absolutno zboljša delavski položaj, ker pomeni tako izboljšanje obliko temeljitejše kulti vaciie. na katero ga sililo potrebe svetovne konkurence. Kapitalistu se izplačuie kultivirati svoio človeško čredo boli temeljito, z večjimi izdatki. prav tako. kakor se mu do gotove točke izplačuje boli intenzivno kultiviranje njegovega ix>ija. In la točka človekoreie pomeni mejo reform v kapitalistični družbi. . Lahko bi se ugovarjalo, da ie kapital v preteklosti nasprotoval vsakemu izboljšanju delovnih pogojev. To ie bilo resnično, ampak ni več resnično, čim se prične kapital spa jati in čim odpre oči. Ne more se pričakovati. da se bo posameznemu ka oltalistu ljubilo zboljšati položaj njegovih delavcev, dokler ne store tega tudi drugi kaottalisti. Cernu nai bi za-pravlial denar za liudi. ki ga utegnejo zapustiti in oditi drugam, pa odnesti v drugo podietie višje sposobnosti, ki so si iih pridobili vsled njegove dobrote? Toda če si kakšna družba zagotovi monopol m postane edina prodaialka gotove vrste dela, se izplača izbolišati živlieniske pogoie delavstva. Kajti monopol, ki ga ima nad njim, ie iz njega napravil takorekoč živino, in Človek, ki ne skrbi za sva-jo čredo, je neumen. Zlasti če se do • seže sporazum, da se nalože potom zakona vsem delodaialcem enaki pogoji, postane kapitalistu z odprtimi očmi iasno. da se izplača stopnjevale utrjevati te razmere, s čimer se dvigne uspešnost človeške črede do zaželieue višine. To stališče določa merilo reformatoričnega napredka pod kapitalizmom. Se lože razumljiva postane zadeva, če premotrimo kapitalistično reformo s stališča dobro znanega gospodarskega zakona o pojemajočem povračilu. Lahko to izrazimo tako: Kapitalistu se izplačajo reforme, ki izboljšajo delovne pogoie. dokler pri • naša na ta način žrtvovani denar normalne dividende vsled povišane uspešnosti. Toda enkrat pride do tega. ko ne more pov ečano blagostanje delavstva povišati njegove produktivne sposobnosti, vsaj ne v taki meri. da bi imelo kaj pomena. Čim pride reforma do te točke, ko ne prinaša kapitalistu več normalne dividende, se mora zgodili eno od dvojega: Reform« mora ustaviti, ali pa se iz- podkoplje kapitalizem. Če se preko raci točka, kjer prinaša reforma kapitalistu ?e dobiček, ni gibanje več reforma, ampak postane revolucija. Kapitalizem ie odražen. Socializem je na poti... To ?e meia reforme pod kapitalizmom. .. Železničarska stavka. Položaj v Ljubljani. Položaj splošne železničarske Stavke v Ljubljani, kakor drugod je neizpremenjen. Stavka je mirna in disciplinirana. Tekom včerajšnjega dneva so se vršili shodi oziroma ses anki železničarjev. Ob 2. popoldne jc bil v Narodnem domu na vrtu sestanek ->Zvezarjev«. O položaju je poročal Fran Rupnik. Olede konferenc pri deželni vladi je omenil, da so bile zgolj informativnega značaja in da *vZve?a« ne zaupa sedanii vladi. Izrazil je simpafiie »Splošni žel. organizaciji« ter poudarjal solidarnost »Zveze« z ostalimi stavkajo-čimf. Ob 3. popoldne je bil shod pred Mestnim domom, 'hod je otvorll v itnenu »Splošne žel. org.« sodr Ivan Makuc. Shoda se je udeležilo 1000 žf^e^ničff^iev. Poročal ie sodr nik Petrič o položaju. Zavračal je vse nanade meščanskega^ fnsnnK-vi krepko *e povdarjal. da nosi stavka le značaj mezdnega gibanja brez vsakega političnega ozadia. Doslej še ni Min ntknMh no<>a|ani »? \ gradu ne v Ljubljani. lzra?i simpatije železničarjem -C've?e* Govorili so 5e sodr Gordan. ?w»a Marcel bi Golouh. Slednji o političnem splošnem položaiu, poudariajoč. da bi h»H železničarii Prvi. ki bi *ti v bo} za pravice slovenskega Primorja. — Shod ie bil miren. Zborovalci so se potem mirno razšli. Včeraj so imeli tudi v Mariboru silno dobro obiskan shod. na katerem se ?e poročalo o položaju. Raz-motrivalo se ie f’di o napoved mi militarizaciji žeieznie. Klerikalci so pač ponekod skušali _ agitirati za stavkokazstvo, kar se ihn pa ni posrečilo, ker so straže in disciplina vzorno vršile svoje naloge. Na obeh shodih se Je razmotrival položaj z vso resnobo In iz razpoloženja je razvidetl, da je volja železničarjev trdna in da so tudi vse simpatije javnosti na njih strani. Železničarska stavka v celj Jugoslaviji je splošna. V Belgradu so se pridružili stavki tudi brodarski nameščenci in so predložili ravnateljstvu brodarskega sindikata_ svoje zahteve za izboljšaje stanja in položaja brodarjev. . V Novem Sadu, Subotici m Pančevu je poleg železničarske stavke začela splošna stavka delavstva. V soboto dopoldne sta se prometnemu ministru dr. Korošcu predstavila dva odposlanca Saveza transportnih i saobračainih radnika im mu ponudila pregovore, da se železničarska stavka konča na temelju nastopnih pogoiev: 1. da se začasni pravilnik za železniške profesijoniste in delavce umakne: 2. da se vzpo stavi začasni protokol sporazuma tn da ostane v veliavl. dokler se ne izdelalo nove uredbe; 3. da se povišajo dnine in plače sorazmerno z naraščajočo draginjo- 4. da se ravnateljstvo južne železnice obveže, da bo tudi ono postopalo do sklenjenem sporazumu: 5. da se soreimeio v službo vsi oni železniški uslužbenci in delavci, ki so stavkah ter da se proti nlim ne uvede nobena preiskava iti Oa se ne kaznujejo. Minister za promet dr. Korošec je odposlancema naznanil pogoje promili! ega ministrstva, s katerimi se ni moglo voditi pregovore v svrho pre nehanja stavke. Dobra volia delavstva. Kakor poroča LDU., k odposlan stvo železničarjev Izročilo prometnemu ministru dr. Korošcu nastopno spomenico: »Ker uvidevamo. da prometni minister ne more umakniti svojeca pravilnika za železničarle. ne da bi trpela niegova avtoriteta, mu daiemo priliko za sporazum na tr. način, da se izdda v sporazumu z nami nov začasni pravilnik ki bi omogočil, da se umakne ministrov pravilnik, vsled česar tudi ne bi bilo treba vzpostaviti strogeca protokola.« Železničari so s tem pokazali naj-bo-lišo voljo za sporazum in dosegli skralno meto popustllivosti. Vso odgovornost vsled eventualnih posledic nai nosi vlada sama oziroma dr. Ko-rošcc. NAŠI ZASTOPNIKI V SAN REMU. LDU Belgrad, 17. »Politika« piše pod naslovom »Jadransko vprašanje«, da vlada še ni sprejela končnega sklepa o inštrukcijah, ki jih mora dati našemu delegatu na mirovni konferenci, g. Radoviču, temveč mu iih bo dala tekom teea tedna. Minister za zunanje stvari dr. Trumbič. ki se je bil podvrgel ope-raciii. ne more zapustiti svoje sobe. ravno tako g. Polič leži in ne bo še mogel kmalu v Pariz. V tem primero bodo zastopali našo kraljevino na konferenci v Sa*i Remu Zolger. Vesnič in Radovič. ZVIŠANJE POKOJNIN VPOKO-JENCEV JUŽNE ŽELEZNICE. LDU belgiad, 17. Ministrstvo za promet ta vi ja uradno preko presbl-roja: Upokojenci južne železnice so že večkrat zahtevali povišanje po* koinine. Prometni minister se je za to zadevo zavzel pri generalnem ravnateljstvu južne železnice. Zastopniki tega ravnateljstva, ki so se pred kratkem mudili v Belgradu zaradi pregovorov v tej stvari, so izjavili, da bo generalno ravnateljstvo odobrilo povišanje prejemkov upokojencev sorazmerno z njihovo pokojnino, in sicer tako, da bo povišanje pri onih, ki imajo najmanjše prejemke, znašalo 500%. potem pa se bo povišanje postopno zmanjšalo sorazmerno s prejemki, tako da bo povišek pri najvišji pokodnini znašal 75%. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AVSTRIJI LDU Dunaj. 16. (DunKU.) Kakor Javljalo Usti so jeli stavkati uslužbenci Južne železnice v Avstriji. Stavka izliaia iz Dunajskega Novega mesta in Olognice. kier so začeli nameščenci lužne železnice stavkati zaradi mezdnih zahtev. Na dunai • skem južnem kolodvoru so se pridružili stavki delavci iz simpatije, tako tudi uradniki ravnateljstva iužne železnice Davi se ni moeel z dunai skega južnega kolodvora odpeljati noben vlak. — Kakor poročajo listi. ?e izbruhnila stavka tudi v delavnicah zapadne. vzhodne, sevemoza-padne in južne železnice. Delavci zahtevalo zopetno povišanje prehodnih doklad. Osrednji odbor državnih železničariev zahteva od vlade popolnitev prehodnih doklad. Stavka se je v soboto razširila tudi na aspan-ško železnico. — Graški železničarji niso stopili v stavko. GRŠKA ZBORNICA ODGODENA. LDU Atene, 16. (DunKU-Agence Havas). Zbornica ie bila za tri mesece odgodena. Združene opozicijske stranke so naslovile na helenski narod manifest, v katerem Izjavljajo, da sedanja zbornica ustavno ne obstoi!. vsled česar brezpogojno zahtevajo nove volitve. OBSOJENI PRINCI. LDU Lyon, 17. (Brezžično.) Berlinsko sodišče je obsodilo princa Jochhta vsled znane afere v hotelu Adich na 500 mark, kapitana Pla-tensk na 201) mark m princa liohen-lohea na 1000 mark kazni. Nemško levičarsko časopisje ostro kritikuje te razsodbe. »Vorwfirts« smatra naslov »kraljevske Visokosti < kakor je sodnik ogovarjal princa Joachlina, za veliko neumestnost. Freih&it« vprašuie. zuLai uirp- ob 1 na izgon, češ da je razsodba sodišča preblaga. IZREDNO STANJE V OPPELNU. LDU. Oppeln. 16. (DunKU.) Med-zavezniška komisija Je izdala včeraj odredbo, da po deveti uri ne sme nihče na cesto. Vsled tega so zasedbene čete aretirale več prebivalcev, ki so iih zasačile no deveti uri na ulici. Med aietiranci se nahajajo tudi delavci mestnih podietii. ki so se vračali z dela. Volaki so iih pretepali 1 biči in kopiti od pušk. Radi tega so začeli stavfcati delavci pri vodovodu in plinarni. OGROMNE Z\LOGE ŽIVE J A V RUSIH. LDU. Berlin, 17. (DunKU.) »Vos-sische Zeitung« Javlja iz Londona: Posebni poročevalec lista »Dailv Express« v Moskvi se je pogovarjal z ruskim ministrom za prehrano. Ki ga ie oredvoem vprašal, koliko živil bi mogla sovjetska Rusija oddati v Evropo. Minister ie odgovoril, da bi Rušila mogla dobaviti Evropi 6,450 OtK) ton žita. 40.000 ton sirovega masla. 240.000 ton mesa in 2 in pol miliiona iaic. Dobavllanie ie odvisno le od možnosti prevoza RUSIJA NOČE OFENZIVE ZOPER POLJSKO. LDU. Moskva. 17. (DunKU* — Brezžično.) Ruska sovjetska vlada izlavlja, da so vse poliske vesti, po katerih bi Rusija pripravljala na pollski fronti ofenzivo, popolnoma brez podlage- STAVKA AMERIŠKIH ŽELEZNIČARJEV. LDU. Washin«ton. 17. (DunKU. — Brezžično.) Včtrai ie bila izročc* na novoimenovani komisili za delavska vprašania zahteva po zviša* niu defavskih mezd. ki tvori naivaž-neišo zahtevo dva milijona bioiečih stavkaiočih železničai iev. 2e imenovanje te komisije ie povzročilo, da se le nmogo delavcev vrnilo na delo. Sporazum med delodajalci in delavci pa Še ni dosežen. Znamenja na nebu Kai se Vam ne zdi. da le vzUuh soparen in nasičen s prahom in ba-cili? Val samoouločbe, ki ie odnesel vse resnične kronane glave kot kur-ie perie..se ie pomiril, ko ni našel več trmastih odporov. Ni pa ugasnil. Reakciia pa ie slepa in tvega glava v veri. da ljudstvo ne bo več pogrešalo dobrot, ki Jih Je enkrat, žallbofc ie malo časa. zaslutilo. Pred kcncem reakciionarne vlade? Mogoče se listi ne motijo, kar se tiče te reakcionarne vlade. Ali pokazala so sc znamenja na nebu, zabrisana in kalna, ki nas napolnjujejo s skrbjo. Vse kaže, da Je madiarski horti-kratizem nalezljiv, zakal že se ie vtihotapil v Jugoslavilo in zastrupila atmosfero. . . En primer : Železničarji stavkajo, ker lih ie vlada prisilila, da ne verjamejo več njenim obljubam, ker H pogazila dano besedo. Delavni čas hoče podališati. a ne samo železničarjem Znamenja govore. da smelo pričakovat! javni nameščenci drugih kategorij podobno demokratično cesto od strani vlade. Lepo počasi hočejo odiizati težko pridobljene socijalne pravice drugo za drugo ter szacarlnltt« vse urade in poslovalnice. So-li črnosotenci začeli z ofenzivo? Hočejo li počasi izbiti ljudstvu iz rok tiste drobtine, kar jih ie ostalo nepokvarjenih od novemberskega poleta? „ Kai so ti Hitdie slepi: aii ne vidijo, da sedilo na vulkanu. Naj se vprašalo sami! . . . Eno pa ie gotovo: kakor gotovo ni ljudstvo več testo, iz katerega se mere napraviti flancate, kakor se peku izljubi, tako gotovo mora priti v najkrajšem času do volitev. Jugoslavija jezdi na ostrini noža. ki ji ga podstavlja lastna vladal To smo hoteli podčrtati zv** 8t&v. 89, Stran 2, Novice. — Dijaška stavka v Sarajevu. Dne 15. t. m. le hotelo dijaštvo zbo rovati, Policija pa le shod šiloma razgnala z volovskimi žilami. Rabilo se ie tudi orožje. Vsled tega so sa-, raievski diiaki stopili v demonstrativen štraik, — Priprave za volitve. ,V četrtek, 15. t rri. ie prišlo v Beltrrad 4 milijone volilnih krosdiie. Usliižbenci predstavništva nomiuu dr. Pavloviča. Uradni sluge in orožniki začasnega narodnega predstavništva so izvolili pok. predsednika začasnega narodnega predstavništva dr. Dražo Pavloviča podpornim članom invalidskega udruže-nja iti plačali v to svrlio vsoto 600 dinarjev. -- štajerski deželni zbor bo imel 27. t. m. daljše zborovanje, na katerem bodo pretresali tudi deželni proračun za leto 1920. — Švicarska socialistična stran, ka ie poslala v Rusijo 5 članov iz-vrSevalnega odbora, da preštudirajo politične in gospodarske razmere. Kapp prijet Kakor javdja »Af-ien Tidningenso prijeli Kappa v hotelu kopališča Soedertelgeia. Dospel je z letalom na Švedsko, kjer je pristal v Schonnn. Potem ie po železnici odpotoval proti Stockholmu Vodstvo hotela ie izpovedalo, da je dospel Kapp. v sredo zvečer In se nastanil v hotelu z imenom dr. vou Kanitz. Smotra svojega potovanja ni povedal. Dne 16. t. m. opoldne sta prišla dva detektiva iz Stockholma v Soedertelge. Dozdevni »dr. vosi Kanitz* jima je razodel, kdo da ie. Ob poln 16. uri sta se detektiva s Kappom v avtomobilu odpeljala v Stockholm. Žitnica v tlarburgu zgorela. »Beriiner Tageblatt« poroča iz Har-burga- Dne 16. t, m. zjutraj se je iz neznanega vzroka vnela velika žitnica. 5koda se oeni na 30 do 40 mili-ionov mark. Pri občinskih vollivai« v Hel» singforsu so dobili socHalni demo-kratle polovico glasov. Položaj na Finskem se vidno boljša. — Požrtvovalnost ruskega delavstva kažejo naiboli sedaj v železarske tvornice pretvorjene znane Putilove tovarne. Tu le bilo zahtevano za februar 50 odst. povišanje [ produkcije, doseženo ie na bilo odst. zvišanje. — Angleščina svetov«! jezik Nordijska mirovna nnija v Stockholmu ie razposlala univerzitetam in dnigjm korporacijam vprašanje glede svetovnega posredovalnega jezika. Od 34 došlili odgovorov jih je bilo 27 za angleščino. 2 za francoščino. 1 za nemščino, 1 za latinščino in 3 za umetni Jezik Ido. Delavci, združite sel Deber In pameten svet nam je dal Večerni List« v petek, ko pravi, da se delavstvo ne sine nrekliati med seboi, marveč se mora združiti ne glede na vero, narodnost in.druge oačtlne razlike, ker to zahteva interes delavstva. Doslej nismo bili va ieni od te stir-ni takih nasvetov. Mi smo sicer stali vedno na tem stališča, a prav zaraditega so nas nasrotnM pohiteli na vse p rete« e. Zdi se nam potrebno, da ob teši priliki naglasimo to stališče, ker je v spJošno organizatoričnem interesu. Socijalistično delavstvo poudarja, da so delavci tovariši, sotrpini, razred, ki ječi pod iarmom kapitalizma. To skupnost ima vse delavstvo. Ima pa delavstvo še eno skupnost, namreč, da se hoče osvoboditi tega jarma. čemu torej boj ali preklade med de- | lavstvom samim, ko Ima dve glavni skupnosti, ki edino prihajata v poštev pri socijalni osvoboditvi? Priznavamo, da se nahaja danes v delavskih vrstah v tem oziru mnogo zmot, težkih zmot, ki vlačijo malenkosti, osebnosti na površie. časih tudi le kaprice, ki s splošnim delavskim gibanjem nimajo nikakršnega opravka. Da so v take spletke in notranji boje zapleteni navadno Hudle. ki jim delavsko gibanje ni iskreno, o tem se lahko prepriča vsak, kdor sodeluje z njimi. Prepojeni z osebnimi predsodki ali prepojeni s častihlepnostjo vidijo samo subjektivne vtiske. ne poznajo pa pametne in ra-zunnje duše delavčeve in ne vitalnih interesov delavskega razreda. Predpogoj za razredno zavest je poznanja socijalizma in odkrit inte res na izboljšanju socijainega položaja delavčevega. Kdor nima tega prepričanja in te zavesti, ta ne more biti nikdar odkrit bojevnik za delavstvo, oziroma človek brez tega prepričanja ic demagog, lahko pa tudi slepar ali pa agent buržoaziie. Sodrugi! Ta navodila, ki izvirajo iz gole ljubezni do socilalistlčnega delavstva, ker je pisec teh vrstic sam delavec, mora upoštevati jugoslovanski proletarijat. Socilaiizc-m je eden, proletarijat eden, zato se mora proletarijat družiti Kdor dela druga ■ če, kdor seie razkol v organizacijah, je sovražnik delavstva. Delavci to razumemo tako. ker drugače ni mogoče razumeti. Dnevne vesti. Manifestacija za Reko. V. veliki dvorani »Uniona« Je bilo včeraj ob 10. dopoldne medstrankarsko zborovanje, kjer so manifestirali za Reko. Shod ie vodil župan dr. ivan Tavčar. Poleg drugih Je govoril tudi praški poslanik Ivan Hribar, ki ie kratko očrtal stališče diplomatskega zbora kraljestva SHS v reškem vprašanju. Shod je sprejel naslednjo resolucijo, katera povdarla, da je nossst Reke la njene Stike ne glede na njeno pripadnost po narodnosti, ki ie po pretežni večini jugoslovanska.- za gospodarski in kulturni razvo! našega kraljestva ta ko nuino iti neobhodno potrebna, da ne more urhi nikdar in nikoli do zno • snih odnošaiev med našo državo in Italijo, ako bi se Reka z luko in okolico ter kvarnerskimi otoki ne prisodila naši državi. Z ogorčenjem se odklanja, da bi katerikoli jugoslovenskl odgovorni činiteli sploh mogel ali smel pristati na to. da pridejo Reka in njena okolica ter kvarnerski otoki pod italijansko suvereniteto. Ves jugoslovanski narod dela te člniteile odgovorne za vsakršnie popuščanje v tem vpražaniu. Zahtevamo, da ss reši celo sporno vprašanle med Italijo in našo državo ne potom vsiljenega diploma t&tteea kompromisa, ki bi obsodil nad 400.000 naših ljudi v italijansko sažnost in ki nam hoče odvzeti še zadnji pripravni izhod na morje, temveč potom plebiscita, v katerem nal dobi izraza neskaljena volja naroda, ki prebiva od pamtive-ka na spornih ozemljih, to ie na slo« venskem Koroškem, na Goriškem, v Trstu. Istri in Dalmaciji. Stavka tobačnega delavstva končana. Tobačno delavstvo je doseglo popoten uspeh ter }e v ljubljanski tobačni tovarni pričelo zopet z delom v pondeljek zjutraj. Kako potrebna Je delavska sloga, se je jasno pokazalo ob tej stavki tobačnega delavstva, ki je, zavedajoč se svoje S* P H£ J; ......... ■—'»■''< "O mmmsmetrmmmrn dolžnosti, stalo trdno v enotni črti napram monopolski upravi, ki je bila gtuha za vse potrebe trpečega delavstva in reševala zahteve delavstva cele — tri mesece. Ob tej priliki pa zopet kličemo delavstvu* da nai se strne v enotno delavsko organizacijo* ter naj ne cepi moči in s tem daje orožje v roke državnega in privatnega kapitala. Tobačnemu delavstvu pa čestitamo na njegovemu uspehu. Rok za Inskripcijo na univerzi po. daljšati. Ker je promet vsled železničarske stavke prekinjen, se rok za inskripcijo na univerzi podaljša do vštevšl sobote 24. aprila. Redna predavanja se pričnejo v pondeljek 26. aprila. — Rektorat univerze v Ljubljani, 17. aprila 1920. — Plemelj 1. r. Predsednik pokrajinske vlade v Bosni In Hercegovini dr. Milan Srš-kJč fe podal ostavko. — O ostavki dr. Sršklča piše belgraiska »Politika«: V parlamentarnih krogih se govori, da ie vzrok dr. Srškičeve o-stavke ta, da se ne strinja s politiko centralne vlade v agrarnem vprašanju. Sodi se. da ie dr. Šrškič za radikalnejšo rešitev tega vprašanja. Uredba o moratoriju. Dne 15. t. m. je posebni odbor ministrov, v katerem se nahajajo ministri za no-traiijee stvari, trgovine, pravosodja, flnaac in za sociialno politiko, dovršil preti esanje uredbe o moratoriju. U-redba ie končno sprejeta ter se bo takoj predložila ministrskemu svetu. Po cel uredbi se bodo moiali plačati predvojni dolgovi v roku 4 let. V petek bo moral isti odbor dovršiti pretres uredbe o stanovanjih, ki se ba tudi takoj predložila ministrskemu svetu. Ti odredbi sta se v soboto oddali v tisk. V ljubljanski plinarni so pričeli gospodje posameznike odpuščati 5* službe, češ, da primanjkuje dela. Plinarno namreč vodijo možje, ki so navajeni na »staro disciplino«, po kateri se delavec niti za svoje pravice ne sme potegniti, če ne le rovar, no. in rovar — proč z njim. Omenjamo, da se ie med organizacijo in g. županom ob navzočnosti višjega obrtnega nadzornika sklenila pogodba, v kateri ie tudi določba, da zaradi mezdnega gibanja ne sme biti nihče oškodovan. Ker to direktno ni šlo tako lahko, sta si izmislila g, K. in g. S. posebno metodo, da natadata delav cem dela, ki jim ue pripadajo, dasi je dovolj njihovega dela. Kot pretvezo navajata, da delavci niso kvalificirani. dasl so si pridobili kvalifikacijo z večletno prakso. Očlvidno gre tu • kai za hotoma povzročene šikane. ki jih v sedanjem času kar najstrožje obsojamo. Ali se ti odpusti dogajajo z dovoljenjem gospoda župana ali ne. nam ni znano, smo pa prepričani, da ie v tem oziru preobjektiven mož, da bi se na ta način maščeval nad delavstvom, ki je popolnoma opiaviče no zahtevalo izboljšanje svojega položaja. Želeli bi. da se krivice popravijo mirnim potom, vsaj smo vsi Uudie, tudi oiv stari ljudje v plinarni, ki s§ ne morejo otresti starih nazorov. ker ne poznajo bede. 100 dinarske novčanlce niso ponarejene, Vse vesti o pojavu ponarejenih novčanic po 100 dinarjev — 400 K finančno ministrstvo kategorično dementira. Neprijetnosti zaradi zlobne de. nuncljaclie. Pii ljubljanskem čevljarju. ki je Invalid ln Ima kopico otrok, je napravila policija hišno preiskavo, ko je bil pri pogrebu, češ, da Je vzel sam, oziroma kupil dva ukradeni koži usaia. Ko Je prišel na lice mesta »strokovnjak«, n! mogel konstatfratl, ali ie to izdelek iz njegove tovarne ali ne ter le zahteval, da se koži pošljeta v tovarno, da sam to dožene, Končno je doRtial, da jg izdelek iz druge tovarne, dasi ie obdolženec že prej dokazal, kie Je kupil kože in da so poštene perveni-jence. Čevljar ie s tem izgubil poldrugi dan na zaslužku, vrhutega ca pomočnikom ni mogel dati deia, ker ni imel drugega usnja pri hiši, ob-: enem Je neprijetno, da ni mogel postreči naročnike o pravem času. Kdo povrne to škodo možu? Kdo ga je ovadil, ko ni imel nikakršnega po voda? Taka lahkomišlienost je že prevelika! Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico naznanja, da se vrši poma-gaška preizkušnja dne 25. t. m, točno ob 2. uri popoldne pri Kari Kordeliču. Rimska cesta 5. Kdor se hoče podvreči preizkušnji, nai se zglasi do 21. t. m. Na poznejše prijave se ne bode oziralo. — Kordelič, načelni«. k. Dobava sirovih kož zagotovijo na. Od merodajne strani se poroča: Po daljših pogajanjih s hrvatsko pokrajinsko vlado in farvatskimi indu-strijalei se je posrečilo zagotoviti slovenski usnjarski industriji dovolj-no količino sirovih kož; s tem se od-pomaga vedno večjemu pomanjkanj!! tega blaga v Sloveniji in prepreči ustavitev obratovanja naših tovarn. O potrebnih korakih se bo v torek ukrepalo v Zagrebu, kjer se bodo zbrali zastopniki slovenske m hrvat-ske usnjarske industrije in pa zastopniki pokrajinskih vlad v Za&rs-bu, Ljubljani in Sarajevu. Poljedelsko ministrstvo je sklenilo, da se vsi ruski diplomirani agronomi, ki so se obrnili nanj za službe, zaposlijo kot potovalni poljedelski nastavljene! na sedežih poljedelskih šol in okrožnih poljedelskih postajah. Most čez Ljubljanico na Opekarski ccstl so pričeli v soboto graditi. Kongres jugoslovanskih učiteljev se ne bo vršil dne 23. maja t .1, temveč 18. julija, in sicer na zahtevo tovarišev iz Slovenije, Dalmacije in drugih krajev, ki želijo, da bi bil kongres v času velikih šolskih počitnic, da bi se ga tako mogli udeležiti. Razgovor v zadnjem dolenjskem vlaku pred železničarsko stavko. Neki Sturm iz Metlike, s katerim se ie vozil trgovec Iz Karlovca, se j e grozovito jezil na draginjo, čeprav io najbrže tudi sam pomaga delati. Pripovedoval to, da ga sin velja 600 K na dan. Ko se ie nazabavijal o draginji, sta začela oba trgovca zmerjati in psovati delavce, ki niso nikoli zadovoljni. Pomenila sta se tudi o železničarski stavki in Sturm ie priporočal, da nai bi vsakega drugega železničarja obesili. Boli milostljiv ie bil trgovec iz Karlovca, ki ie bil mnenja, da bi zadostovalo, če bi na vsaki postaji obesili enega železničarja. Torej gospod Šturm, ki iahko plača za svojega sina na dan 600 K, se jezi na delavstvo I Ali ve tudi, koliko zasluži delavec na dan. ki mora skrbeti zase in za družino? Koliko pa »zasluži« Sturm in trgovec iz Karlovca? Kaj ne. nekateri ljudje so nesramni v svojem govorjenju. G. Seidl, gostilničar v Šiški bi tudi rad vse delavce pobil. Delavcev ne mara videti niti v svoii gostilni. Tako se je izrazil, kakor nam poročajo. Zasebno in državno uradništvo! Uradniška predstava »N o r a« v drami se vrši v četrtek, dne 22. t m. ob pol 20. uri. Vstopnice po znižanih cenah se dobe v predprodaji v pisarni »Društva zasebnega uradništva Slovenije«. Gosposvetska cesta 12, II. nadstr. Zdravniška služba.. Razpisana ie služba asistenta na porodniškem ln ginekološkem oddelku deželne bol- nišnice v Ljubljani. Interesenti s<( opozarjajo na razpis v Uradnem; listu, I Zabavni odsek društva zasebnega uradnlšiva za Slovenilo v Ljubila« priredi v soboto, dne 8. mainika več* io družabno prireditev s plesom. Ket so predpriprave za to prireditev zeloi obširne, se obračamo tem potoni d<* cenjenih tovarišev in tovarišic, Id imajo voljo in veselje pomagati od* seku pri predpripravah, z vljudna prošnjo. da se iaviio najkasneje dflj sobote, dne 24. t. m. med uradnim* urami v društveni pisarn! Gosp«' svetska cesta št 12. k, l'£ stranke. Shod organizacije natakarjev, h®*" telskih, kavarniških in restavracij i skih uslužbencev se bo vršil v po®* del jek, One 19. t. m ob 24. uri v kavarni s Central*. K obilni udeleži vab: odbor. Članice telovadnega odsek* »Svobode« opozarjamo na zadnji odborov sklep, po katerem sev rše od* slej vaie vedno v telovadnici realk* in sicer vsak pondeljek od 7. ure d