ISSN0350-SS61 ZA koft^c t^dne Možne rahle padavine, v petek razjasnitev. Se bo hladno. 00 številka 43 četrtek, 7. novembra 2008 2S0 SIT ■MIHO vi^ij^KJi: v nedeljOf 10. novembra, predsedniške in lokalne volitve Predčasno možno še danes v nwlťljo, 10. nc)venihr;u Imj-(lo v Slovenyl piKckale predsedniške in lokalne volitve. Vo lili homo novega preílsegi\ja (v četrtek) slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta, na kaieri bodo nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili priznanja in nagrade. Začeli jo bodo oh IM-Hh ho v dvorani šmarske^^a kulturnemu doma. Naziv častni ol)čan bodo podelili ^marSkcmu župniku Iva- nu Naprehiv in sicer za dolgo-Iclno požrtvtivulno delo na verskem in druzlvnem področju v občini, grh občine bo prejel upt">kojenec IŤanc Drofelnik iz PaSke vasi za življenjsko delo in velik prispevek k uspešnemu raz\'oju dru-^tev ter družlx*-nopcliličnih organizacij v lokalni skupnosti, dobilnika plakete ohéine pa basla upokojenca Stanislav Brunšek iz Rečicc ob Paki - plaketo bo prejel za dolgoletno delo na področju družbenega, kuUur- nega in šporlnega življenja v kraju 1er Ivan (íoričnik iz Rečice ob Paki, za dolgolelno požrtvovalno delo pri vzgoji mladih Spori niko v, obvcSČanje javnosli s področja Spona in za raziskovanje preleklosli kraja. V soboiti pa bosta za veselo razpoloženje ob spreminjanju moSla v vino poskrbela šmar-Ško lurisiično druSlvo in tamkajšnje Društvo vim^gradnikov. Dogajanje v Marlinovi vasi bodo začeli ob 8, uri. ■ tp Oa bo stolp kar najifoij varen, so morali pri obnovi obnoviti temelje. Sicer pa bo grad bo ob' novi izgledai tako, kot smo ga bili vajeni dosleJ^ (foto: vos^ Pred več kot desetimi leti Je Kulturni center Ivitna Napotnika p4»skrhel vsaj /u zaisilno obnovo ruševine ^raóu ^alek. Že lakrut so ugota>* Ijali. da je/ob časa neusnii(jeii in da lx> potreh-no /a lo, du }*ra^čina ostane na vpogled tudi kasnejšim rodovom, narediti še veČ. Konec poletja je lako slekla lemeljila prenova ruševine, ki Ih"» trajala skoraj leto dni. Ljudje laliko sedaj že iz Irga p<,xl graščino opazijo, da dolavd gradijo nove lemelje, zato se sprašujejo, kako bo izgledal grad, ko bo obnova končana. Mi smo se s lem vpraí^anjem oglasili pri ravnatelju KC IN Velenje Vladu Vrinču. la la nam je .seveda podrobneje razloži), kako in kaj- Takole je povedal: »Že pri prvi obnovi smo ugotavljali, da ho ireba čim prej poskrbeli za obnovo gradu, ker je kamenje iz obzidja vedno pogosteje odpadalo, kar je poslalo ne\'arno. Kar nekaj Ici smo prosili državo, da nam finančno pomaga, lani pa nam je aspc-lo pridobiti sredstva za lemeljitejSo obnovo. Predlagali smo 50 mio SIT, kar bi bilo dovolj za popolno sanacijo, ixlobrilipa so nam IS mio SIT. I/pIačah nam jihbodov letih 2DI>2 in 2<)03. Slolpa nikakor nc bomo pozidali v cclol i, vendar, če hočemo ruševino ohranili, moramo začeli obnovo pri lemeljih, od sp<îdaj navzgor. Rascvina bo ob koncu ohranila približno lako obliko, kol smo jo poznali vsa ta lela.« Ko so državi predlagali, da jiiii pomaga pri obnovi, so v predračunsko vredni>si 50 mio SIT v^ldi ludi zaučilo slolpa s slreho. »Bilo hi zelo dohnivČe hij<» lahko postsnili. Vendar to /oien-krat ne bo mogoče, ker ni dovolj denarja. Pre-dr/.nn želju in ideju pa je. da hi manjkajoči del firadu p<»/jduli s steklom,« nam je ^^ povedni Vrbič. Zanimivo je, da so v KC IN z obnovami tîbjek-za katere skrt^ijo. izi)brazili kar nekaj gradbincev, ki morajo za obnovo lovrsinih objektov pt>zjiali osnove gradnje v srednjem vcku.Takko turistično društvo In hinikajšnje društvo vino* uradnikov; in sicer i. aktivnostmi, ki sta jih pripravila za letošnjo Veselo Martinovo sr^oto. Ob tej priložnasti sc bodo Ijubilelji pohodniStva podali na novo trasirano Martinovo pol, Člani Društva šaleških likovnikov bodo usivarjžJi v tradicionalni .slikarski koloniji, v zgodnjih popoldanskih urah bo oiroški žur z Lumpijado in nastopom ansambla 12 nasprotje. V praznovanje m se vključile Še vafikc skupnosti, in sicer sprika/om starih vaških običajev. Ob 17. uri pa bodo ob sodelovanju vinske icraljiee iz Gornje Radgone krstili mo.51 v vino. Na siojnieah pa se bodt) oh lej priložncjsli predstavili člani domačega društva vinogradnikov in konjerejskega društva, v.sak s svojimi »pridelki«, pa čebelarji, velenjski zeliščarji, gobarji i/ Píílzelc, domače dobrole bo oblikovalcem ponudilo ludi turistično društvo. Od 15. do l.dccembrapa bo devet vinogradnikov odprlo vrata svojih kleti in ponudilo obiskovaJcem po simbolični ceni novovmo. tp Rajžanje od Itieti do kleti SENTim - v sobotiK 9. novembra, vas vin<»^radniki Sen-til.iď vahgo nsi peto pra/novanje Martinovega praxniksi v njihov kraj. Pripravljajo ga v sodelovanju s Ibristično zve/o Velenje (TZ) in pododborom 'njristicnef>a društva Šentilj. Poleg številnih dobrot so pripravili tudi običaj b)a^osl4)va vina. Ze včeraj zvečer so pred galerijo mesnica na Cankarjevi cesti pripravili promocijo prireditve, rax^slavo lologralij o lurLslični vinski cesti Šentilj in pokuáino Via^ega mošla. Avtor fotografij je Jože Ksindolť, predsednik TZ Velenje, ki je ludi član foiokluba zrno Velenje. V Šentilju pa vas na Martinovo soboto pričakujejo ob KI uri, ko sc bo pričelo »raj/anje od kleti do kleti«. Zbirnih mest je več: pred gasilskim domov Velenje, Domom krajanov Sen-Ulj in pri gostilni Obirc v Trnovi. Pohodniki bodo obiskali Pogrančelovo, Vrbenjakovo, Irbarjcvo in Matevzevcî klet. Pov7»od bodo pripravili dobrole iz krušne peči, domačo pečenko, odojka, pečcnice z zeljem in mlado vino. Ob 14. uri pa bodo pripravili običaj blagoslova vina pri irbarjevi kleli v La^ah. Ob 15. uri bo klel obiskal tudi Sv. Mariin. Cîre torej za celodnevno prireditev, ki seji lahko pridružile, ko sevam bo zahotelo. Zagotavljajo, da bo veselo. ■ bi MISTMAOIĆJNA ntiJVJE Spletna kavama odpira svoja vrata v četrtek, 14. novembra 2002, ob 12. uri bo v prostorih nekdanjega Vrtoa Mojca zaživela spletna kavama Vila Mojca. V njej bodo poleg spletne kavarne našli svoje prostore tudi Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje In organizatorji Pikinega festiv^a. V okviru projekta E-mes1o želi Mestna občina Velenje skupaj z Ministrstvom za inforniacijsko družbo svojim občanom omogočiti čim več brezplačnih dostopov do intemeta v spletni kavami bo tako že ob sami otvoritvi na voljo sedem računalnikov, ki bodo namenjeni predvsem osnovnošolski mladini. Opremo spletne kavarne je zagotovilo Ministrstvo za informacijsko družbo. Obiskovalci spletne kavarne bodo računalnike l^Ko uporabljali za izobraževanje in prostočasne dejavnosti, posamezne osnovne šole pa bodo lahko omenjene prostore koristile glede na predhodni dogovor. Sodelovanje SCV In poklicne šole Iz Muenchna Električni meriini sistemi v treh evropsl(ih jezilcih VELENJE, 30. oktobra - Skupina 13 dijakov Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole Solske^ju centra Velenje je v dneh od 17. do 30. oktohni tiostila 11 dijakov P. Tone Gams aklivnasii v projekiu potekajo celo šolsko leto, vrhunec pa predstavlja izmenjava obeh sodelujočih skupin dijakov oktobra v Velenju, junija prihodnje leio pa v Muenchnu. »Kol ka^^jo dostopni podatki, je zelo malo srednjih strokovnih Sol, ki se odločijo za sodelovanje v mednarodnih jezikovnih projektih, /aio smo šc toliko bolj veseli, da ste dijaki sprejeli in se spoprijeli z izzivi, ki so jih pred vas postavile projektne naloge, polni energije, dobre volje in uslvaijalnosti. V Tninulih)4 dneh ste poleg reševanja strokovnih nalog stkali nove prijateljske vezi»spomočjo katerih ste spo7na-v^di in doživljali jezik svojih kolegov, njihovo okolje 1er kukuro.« Zahvalil se je vsem, ki so sc tvorno vključili v aktivnosti projekta, Silvestru Verhovniku, pobudniku navezave prvih stikov med obema šolama in izrazil upanje, da bodo ob nadaljnjem dobrem sodelovanju zmogH oziroma znali uresni(iili v [projektu zastavljene cilje. Direktor Solskeua centra Velenje Ivan Kotnik pa je med drugim podčrtal pomen, ki ga ima znanje vsakega pasameznika v sodobni družbi. Ker se lega na centru zavedajo, ne preseneča, da so izkoristili p<^nu-jeno priložnost in se vključili v la projekt. Izrazil je upanje, da projektni prvi in hkrati zadnji, ampak da mu bodo .sledili šc drugi, je evropsko naravnana li.slašola, katere dijaki poučujejo tudi tuji učitelji, je naša Šola že evropska Šola. Prihodnosli se nam glede na prihajajoče čase ni treba bali, je šc dejal Ivan Kotnik.. ■ Tp S priložnostne slovesnosti, ki so jo ob zaključku prvega deta predstaviti udetežen- ct evropskega projekta. Borza Zoisovih štipendistov na Internetu Stik štipendistov in delodajalcev Za Zoisoveštipendije« teso namenjene posel>ej nadarjenim, je značilno, da zadnje ne morejo At pros iti kandidati sami, /iinje jih predlagajo Izobraževalne in druge ustanove. V večini primerov pa Šole. V Območni službi Velenje so letos prejeli 2K() predlogov i/ osnovnih šol, 25 iz srednjih .Šol ter 3 lzvis(»kih Šol oziroma fakultet. Približno tako je bilo tudi lani. Dtîslej so p(xjeliU 105 Štipendij tistim, ki so jih predlagale osnov- ne šole. Za liste iz srednjih šol in fakultet pa poslopki ugotavljanja upravičenosti Še tečejo. Prva izplačila bod(5 bod(3či štipendisti prejeli ta mcsec. »Osnovni pogoj, da je sploh kdo predlagan za Zoisovo Štipendijo, je učni uspeh. Odločilna kriterija za to, ali jo bo dobil, pasta tesini rezultat,ki ga ugotovimo na prei/Jcusih tnlelekiu-alnih sposobnosti in dosežiti s tekmovanj,« pravijo vObmočni službi Velenje. Zanimivo je, da je med preje m n iki Zi)isovi h št ipe ndijo 60 odstotkov deklet- »Po tem lahko sidepamo, da dekleta v večji meri realizirajo svoje potenciale, v osnovnih šolah pa se ludi bolj kol Tantje izkazujejoz različnimi dejavnostmi in s tekmovanji. Vlog iz srednjih šol in fa-kuliei pa je malo zaradi sistema podeljevanja. Srednješolci so že prečesani ob prehodu iz osnovne šole v srednjo.« V zvezi z Zoistîvimi štipendija- mi si zavod prizadeva pi^večal i povezavo med Štipendisti in delodajalci. V la namen so letos ustanovili borzo Zoisovih Štipendistov na internetu. Vanjo se lahko vpiše vsak Zoisov .Štipendist in vsak delodajalec. Spletna stran Štipendistom omogoča, da objavijo laslne predstavitve, delodajalcem pa omogoča objavo povpraševanja po ustreznih kadrih. ■ Mitena Krstić ' Planine Velenjsko romsko društvo dobilo prostore Končno na svojem Velerýe - Ze nekaj let v Velenju deluje romsko društvo Romano vozo. VeČina članov, preko 40 jih je, izhaja iz dveh velenjskih romskih družin — Ne-^rovič in l^nič. Doslej so že kar nekajkrat pripravili prijetne kulturne večere in do^iKÍke, na katerih so pokazali delček bogate kulturne tradicije njihove« ga nardseina naroCnira 940 SfT. tnmeseCra naročnina 2750 SfT, pđfetra naročnina 5.340 SIT. I«n8 naročnina 9.900 SIT. Uredništvo: SonsZakc^ek (direktor In glavni urednik), ^ns Vovk (odgovoml urednik), Milena KrstiC-Plai^nc (pcmofnlca uradnika). Janez Plesntk, Tatjana Podgorâek, BoianaŠpegel (novinar])). Mir^Zakoéek (urednica radija). Janja KoSuta-âjiegel {telinii^na urednlcai, Toma} Geriak (cAllkovatec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Saáo KoneCmk, Jiye Bančnik (propagandista}: $«det uredniltva !n uprave: 3320 Velenje. Ktdhceve 2a. p. p. 202, leleion {03) 59817 50. telefax (03} 897 46 43. TRR - Nova IB. Vfifsnje- 02426-0D20133854 E*majl: press ®na»9S si Oblikovanje in graf. priprava: NaS Cas d.O.o. Ttsk Tisama SET d.d, Nahbda: 5.400 Svodw NenaroCenih fotografij in rokopisov ne vraiamo! Po zakonu a DOV čas' uvr^n med pniizvDOe infonnalivnega znaCala za kaiers se pfaCuje davek po 8.5% znižam stopt^L 7. novembra 2002 "^H'AS OGLAS LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ker mije blizu www, Velenje, lds.si LISTA KANDIDATOV LDS ZA SVET MESTNE OBČINE VELENJE Drago Martinšek Jožef Kovtičnik Benjamin Strozak '' I ^^Suiejmon SinanoviĆ Karet Stropnik Marijan J ivančevič Otmar dr. Blatnik Milan Pokorný Borut Piaskan dr. Marta Svetina Aleš Dremel Dušan jeriha Ran kraci j Semečnik Franc Špeael Bořivoj Oprešnik Franc Lenart dr, Evgen Dervarič mag. Drago Bahun , Katarina ^^ Praznik Marko Vučina Sergej dr, Rus Tadeja Dremel Anico Drev Stane Tepej à Melita f Krk Alel^andra dr, Žuber Uroš Meža Tomaž Kolar Marjan Gaberšek mag. Peter Kovač Anton Pečovnik Brone Ternovšek ^Samo Žoiger USTA LDS ZA OBČINSKI SVET OBČINE ŠOŠTANJ Milan Kopušar Delamo za občino ŠOŠTANJ, zato smo si blizu. 0 1. MILAN KOPUŠAR ekonomist: župon M poslanec 2. MA TJAŽ ŒSAR strojni tehniks vodjo del v TEŠ 3. ERNA OBŠTETER učiteljico 4» ViLMA FECE univ. dipl. ing. org., ing. kemije: vodjo varstvo okolja 5. ŠTEFAN SZABO elektro delovodjo; upokojenec 6. VLADIMÍR MALENKOVIČ mag. vodenja /n organizacije: direktor GOST-a J. iAHKO URBAHC dr. medkine: zdravnik 8. MARKO LiHTENEKER prof. tel. ^goje; direktor p. BORIS i-AMBtZER int sřro/n/s/vo; ptogtomer tO. UROŠ ROTNIK mag, strojništva: direktor TEŠ 11. GREGOR VERBIČ unl^/. dipi. inž, les,: manager, nestrankarski kandidat 12. MIRKO PERGOVNiK suojni tehnik: vodja vzdrževanja 13. HELENA URH udieijica 14. ANTON BERLOŽNJK strojni tehnik; upokojenec 15. ZVONKO KOŽEL/NiK inž. strojništva: vodjo sektorja 2a metrologijo 16. MATJAŽ LIHTENEKER rudarski tehnik: tehnik v jami 17. KARL JUDEŽ rudarski tehnik; upokojenec iS. FRANC HRiBERŠEK ot/likovalec in spajalec kovin; samostojni vzdrzevalec 19. ROMAN STROPNIK itudent 20. ANDREJ VOLK strojnltehnik: referent za gospodarstva in Infrastrukturo KANDIDATI LDS ZA OBČINSKI SVET ŠMARTNO OB PAKI U VOLILNA ENOTA: 2. MARJAN VERBIČ razi^jni konstruktor; nestronkarsid kandidat 2. VOUlNABmTA: 1. ZDRAVKORAMŠAK komercialisti nestrankarski kandidat 3. VOUim ENOTA: JOŽEF KRANJC samostojni novinar: nestrankarski kandidat 4. mûQ. MOJCA BOLE vodja oddelka: nestrankarski kandidat 9, JOzE ROBIDA dr. med. spec, kirurg á. VOLiLNA ENOTA: 4. MARTIN RUDNIK sistemski operater 5. FRANC PODGORŠEK svetovalec S.miLNA ENOTA: 2. JOŽE KUGLER oddelkavodja 4. BOJAN KLADNiK pomočnik direktorja Za župana občine PODPIRAMO kandidata skupine občanov: 1. JANKO KOPUŠAR Odgovor na prihodnost Praznični pogovor z Ivom Rai(unom, županom občine Šmartno ob Paki: »Menim, da smo bili dokaj uspešni!« D:mťs (v četrtek) 0618. uri bo v dvo-runi kuUurnefK(Kl«k oh letoi^r\j«m pra/* lûku občine Šmartno ob Paki. 11. novembru. Na svečani seji obČin.skeKH svela bo dosedanji župan Ivan Rukun podelil nekaterim naJ/.asIu/nejKÎm občanom prl/nanja in nagrade. To dolžnost bo kot /upan opmvil Še zadnjič, saj na vprai^anja pa je Ivan Rakun takole odgovoril: # Izteka s€ vam dru^i župonski nian» dat. Za ir^ije^ ne boste kandidirali. S kakitti/m ijdjami, vizijo sie se pred le» ti odioCili za kandi|i{e nam, da vam vzamemo nekaj minut VASECîA ORACU)-CKNIilCiAčasa. Kol vam je znano, imate v nedeljo 10. novembra možnos; na volitvah ^remenili sestavo Svela Mestne občine Velenje in izvolili novega župana. V kolikor menile, da bi te funkcije lahko opravljali Iv^lje kandidaii. ki so se odloČili, da upajo prevzeti odgovornost vodenja mesta Velenja v celoti, preberite naše misli in načrte. Zavedali pase moramo, da te funkcije vsak kandidat nisp<*ui-hen kvalitetno opravljali. Pomembneje, daje že opravljal funkcijo, ki HO ve/aine na javne finance in clnkjiz.:il, d» niu pomeni već (»kolje« v kiiterem /Ivi in ustvarja, kol pa osebni interes. Seznaniti vas želimo, da je za uspehe na komunalnem podjetju zaslužen župan ali obratno. Menimo, da leh referenc nima veliko kandidatov, ki kandidirajo. Pomembno je tudi, da dovolj dobrem poznajo zakon o lokalni samoupravi in vodenje občinske uprave. V Mestnem odboru SDS menimo, daje bilo v preteklih obdobjih kar nekaj narejeno v meslu. Uspeh je viden na določenih področjih, ker smo se poslušali, zato ni bilo toliko razprtij kol v prejšnjem mandalu. Z vsemi aktivnostmi sedanje oblasii pasmo upravičeno nezadovoljni. Mestni odbor SDS in nas k;in(lidal m Pipana« Franc Sever, ponujamo alternaiivni prodam sedanje občinske vlade. Vedno smo optizarjali na potrebe občanov, ne-pravilntwli na komunalnem podjeiju,vendar brez u.speha, ker je sedanja koalicija Lnleresna in ne programska. Kakšna je kontrola na komunalnem podjetju, si lahko mislite, če je predsednik Nadzornega svela poklleni podžupan (LDS), ki naj bi nadziral delo uprave Komunalnega podjetja (župana), ki je njegov delodajalec. Menimo, da je nemudoma potrebno poiskali reSitve na-sled-njim prioriletnim problemomv občini: « niijn<» i/delali studijo o možnostih izgradnje obvoznice Veleli!«; • did^oročnl ureditvi pn»mel» v mest in - sanacije lelne^a bazena; • i/unidnjedoma za starejše občane: • dodatne i/uradnje stanovanjskih enot; • i/^radnjl Varstveno delovnega centni za občane, ki jim nI bilo dano ž.lvljei\je, kot nam zdravim: • pristopili k dol^orcïcnim rešit>'am pn»slon»v m vsa izjibraževa-nja; • za^iitovill zavetišče za ŽivHli; • mladim in sre^lnji generaciji po pi»^ovoru z njimi zagotoviti prostor, kjer se bodo lahko nemoteno dru/111 in prirejali za-bave-ta generacija bo v bodočnosti uonllmi sila na področju l< »kil I ne skupnosti. Obenem pa predlagamo takojšnje ukrepe, ki smo jih zmožni realizirali; - ne|>osreden konhikt občanov z županom ob sobotah dopoldan: • (»mogočlli olnanom v mestu /graditi dovolj parkirnih površin, kjer je to moŽuo; -zagotoviti hrez|>lačn(» malico^' šoli/a oln>ke z dejansko sl:il>sim socialnim slanjem staršev; - redno nakazovali pripadaj(»Ca sredstva jz sprejetega proriču na šolam; - pristopili k načrtnemu reševanju komunalne infrastrukture v mestu in na podeželju, kjer je le možno pod pli^Čnikl ali kolesarskimi stezami; • temeljito preveriti poslovanje kcmiunalnega potljelja in zapcK slHi delavce v operativo, ter zmanjšati upnivo najmanj za -/.iigotovilf preglednost posloviinja komunalnega p«KljelJa vsaj Irikral letno, preko sredstev javnega obveščanja (planininl-realizirani prihiHlkl, planirani - realizirani odhodki za na* mene po planu In vzroke za nastalo možno razliko); - nameniti dovolj sredstev medijem za objave aktov in aktivn«»-stlh, ki se nanašajo na ol)Cane: - uvesti prijazen «KJnos uslužbencev občinske uprave do občanov ne glede na stranluirskt) ali versko pripadnost, «ij se morajo uslužbenci c^činske uprave zavedati, da so v službi občanov in ne obratno, kot si še vedno nekateri mislijo; • pi» Želji krajan<»v uvesti mesečni kontakt krajanov z občinsko upravo na sedežih knijevnih skupnt>slih: • sistematično urediti financiranje vseh društev na osnov i opniv« Ijenib dejavnosti v preteklem letu; - v krajih, k)er veliko nareodhuda in ne oliratno: • |)oenosl2tvlti |)oslopke prid(»bivaitja dovoljenj lokitlnega značaja v okviru zakona; « IInančno spodbujati domače kulturne ustvaijalce, kijih ima* mo v občini veliko; - v mestu nameniti več sredstev/a aktivno sodelovanje upokojencev na vseh področjih, saj so v večini še mladi z veliko znatna in energije^ te ljudi mesto potrebuje;. - župan m<»ra sklicati zb(»r krajanov enkrat letno v kolikor to ne i/vede KS; V kolikor menile, da so naše usmeritve pravilne in želite, da se realizirajo, saj so vvečini tudi viiše usmeritve, podprile listo SOS in našega kandldala za župana, g. Franca Sever-ja na volitvali. /vašo podporo boste omogočili izvajanje sirate^je prihodnosti v mestu in c»k<3lici, zalo se udeležile volitev in namenite svoj glas listím, za kalca' menite, da so sposobni lo uresničiti. Za župana pa morajno izbrali iisebo, ki je v preieklosii že dokazala, da ima dmočjo drŽave Cak2ili dokončno rešitev prostorske sliske velei\jske kj\|ižnice. Po (em. ko naj bi liil še v tretjem hnmju sprejet zakon o i.i kulturnem tolarju, naj hi dr/ava >KKlrezala« /^ijelen kos pogače tudi /a velenjsko knjižnico. Ministrica /a kulturo RS Andreja Rihtvrnum jcotem |x>-vej za sklepanje pogodbe z dr/avc^ 0 y Vtlcnjit itnuitio še vtaiito močan Kulturni cerUtr Ivona Napotnika, ki ziiruzuje številne kulturne in^/Uucije v mestu. Na okr orj^nizo' iorji IX Pikinefifl festivala prijavili festival na enan od raz* pisov vose fia tninistrstva s pro.mjozfí finančno panoč. /j-vmjeni so hili z arjiumentnm, da festival ni dovolj kvaliteten. da hi jo dobil^ dobili pa so de-nar za ohi.sk Sarajev.skih otrok tw fcsiivalu. Kako.Keprivasod' toča o tem, komu in zakaj Jt' /ianč/to pomagati? pred dvoma letoma sem omenila, lani pa Se pi'webej poudarila. da Ministrstvo za kulturo sofinancira podobne bine in dejavn^isti preko Javnega sklada za kulturno dejavnosti. Ta je zato tudi ustamwljen in pridobiva sredstva direktno iz na^ga minlslrsiva. Po drugi strani pa naše ministrstv(3 pre-pivnavapnyekte, kijilisofiniin-cira na podlagi razpisov in podrobne dokumentacije o pro-jekiih. Za vsako pixsamczno po-dročje je imenwana strokovna komisija- Je ^c tako, dii sevpa:-teklasii na slovenskem ministrstvu za kulturo nik<^Ii nI prepoznavalo v/píKÍbuja nje kulturnih dejavnosti za otroke in mladino. '['o nI bila vsebina, ki bi bila v področju kulture prioriteta, k;ij šele kaj drugega. V primeru Pikinega ťestKala, kot edinem sltwenskem teslivaki za otroke, je to nujemo kulturne vsebine, ki jih naš šolski sistem ne prepoznava dovolj.« ■ Bojana Špegel Zakaj Velenje (še vedno) potrebuje novo knjižnico? Prostorske stiske še ni konec Na otvoritvi knjižnice so nastopiti najmlajši bralci, ki knjige šele spoznavajo. VKLENJE-Prejšnjo sredo opolOiie Je vrata (»dprl pre>e(je-ni otroški in mladinski oddelek velenjske knji/iiice. Čeprav so sejim s selitvijo na novo lokaci* jo pr^stur>ke /nio|;]jíYiiMi po* večale kar /a trikrat, prost<»r-ska stiskii s tem Še ni odprav- ljena. Res da se I)ikIc> sevT^o mmt o prev/einih. Sodelovali so dr. .|c>7.e Mencinj^er (Univerza Ljiibtjanii), dr. Ma« tej Lahovnik (Ekonomska fa« kulteta Ljubljana), S loja n I^t-rič (Kolektor d.o.o. - to podjetje je bilo prevzeto že pred Iremi desetletji, xdaj pa je ono prevzemnik), ma^. Franjo Bobinac (Gorenje) in dr. Marko Jaklič (Ekonomska fakulteta). Pi)giwora sose udeležili Številni managcrji iz Savinjsko-Šaleskcga obtnoCja, pa tudi od drugod. Izmenjava mnenj jc bila zanimiva in gotovo tudi koristna. Nekako pa je prevladalo prepričanje, prijalclj&kega prevzema ni, saj v nobenem primeru nc more bili drugače, kol da prevzelo podjetje, sprejme in uresničuje posicjvno politiko novega gospodarja. AJi povedano v prispodobi: konj mora tja, kamor mu ukaže gospodar. Mag. Franji» B<»l)inae meni, da ni smiselno »prodajali« uspesnili podjelij, ki imajo »utrjene« iržne deleže, vsekakor pa bi morala driava ludi opredelili svoje aa-eionalne interese. Tako kot je sedaj, da o tem odločajo PIDi, nikakor ni sprejemljivo. Ob icm je poudari), da nikakor ni apri-ori proti prodaji slovenskih podjelij, seveda v primerih, ko bo vloženi tuji kapilal prinesel novo vrednost, ne pa zgolj pruv7el ir^ni delc^. Še posebej pťídpira laksna tuja vlaganja, ki pomenijo postavitev nove tovarne na zeleni poljani. Koleklorje me dnarcxl no podjetje, St<)jun Pelrič je lam zaposlen žc 30 lel, devet let pa ga vodi. Leta 1968 jih je prvič prevzela nemi>ka firma, ko jc .^a ta Ictii 1993 v stečaj pa ameriška, ludi z njo sc je zalomilo in pred de-vciimi leti so se sami odkupili, bogaii s Številnimi izkušnjami, za- koli jih f.c imenujemo, je dejstvo. da bo osialo iLsiemu, ki je prevzet, Uelo, dobiček pa bo p<3-brai lastnik- (n v primerih prevzemov slovenskih podjelij jc Mencingerju sporno lo, da so ta mnogokrat podcenjcna, zalo prihajajo tujci sorazmerno poceni do njih. Je pa Mcncingcr poudaril, da ni apriori proti poslovnemu partnerstvu, saj je to, ko podjetje nima dovolj lastnega kapitala za razvoj, nujno. Gostje okrogte miie (od leve proti desni)'- dr, Matej Lâhovnik, mag. Franjo Bobinac, dr. Marko JaktlČ, Stojan PetriČ. dr. Jože MerKinger in Boro Jerabek, Izmenjava mnenj in izkušenj med managerji Savinjsko-šaleškega območja, pridnižiti pa so se jim tudi mnogi drvgi In seveda gostje, je bila zanimiva in koristna stavili so dobro poslovno politiko in sami začeli prevzemati podjetja posvetu. Danes so aspežno podjetje svetovnih razsežnosti. »Slraie,^ko partner&tvo«, o katerem v Sloveniji zadnje čase vc-Uko govorimo, jc dr. .ložetu Mencit^erju povsem nerazumljivo - priznava ga sam(5 v primeru, ko partnerja zamenjata delnice, v primeru, gre za prevzem, pa o tem nikakor ni mogoče govoriti. Dejstvo je, da je kmcl>čc proda pascstvo dninar in v primerih prev/cmov, kakor- Dr, Matej Lahovnikje menil, da je problem slcwen.skcga go-.spodarstva razprl na lastniška struktura-podjetje jc treba gledati kol koalicijo različnili interesov-v slovenskem primeru pa so d mnogo preveč razprSeni in mali delničarji so tudi edini, ki imajo korist od trenutno aktualnih prevzemov. Tudi on jc menil, da bi moral biti nacionalni interes bolj opredeljen, konkretno pa predlagal združitev slovenske pijačnc indusirije. ■ Mira Zakoiek Marijan Jedovnickif direktor Komunalnega podjetja Velenje: «■««■«♦■■•■♦♦■•«■««■■•■•«■•«■•«■•«■««■■«■••■•«■•«■■«■••■•«■•«■■«■••■»•■•«■■«■••■••■■«■■«•••■•■■■«■■•••a »Večjih podražitev ne načrtujemo več!« Na Komtmalnem {)od|et|u Ve* lenjv uvrščajo leto 2dno napeljavo, kanalizacijo, nekaj posegov smo opravili v SoStîinju, pred nedavnim pa smo izbrali izvajale« del za izgradnjo čistilne naprave v Smannem ob Paki.« eje lefo 2002 iako naložhefio ho- iiaio ielo pff tiakijwju ? »Seveda ne. Že dolgo si prizadevamo uresničili ciJje izdelane dolgoročne strategije obnov In posodobitev. Strategijo smo Marijan Jedovnicki, direktor Homunainega podjetja Vele* nje: »Smo malo utrujeni, a vendar zelo zadovoljni, da smo končno z vlaganji prh spevali k večji zanesljivosti oskrbe.» predstavili ol>činskim s"vctom lani in predlani. Leta 2001 .smo pobrali prve sadove odločitve, daje potrebno nameniti več de-naija za naložbe. Naslednja leta bodo naložbeno enaka ali se celo bolj bogata.« e líosíe zaradi iolikSnili vlaf^ty dvigniti cene va.^ih aJorile^'? »Glavne podražitev s<3 mimo. Pri največjih strt)Skih smo dase-gli cene, ki so bile nujno potrebne za zagotovitev denarja za vla-giinja- /a prihodnje leto načrtujemo manjSi dvig ccn, žc zdaleč pa nc lako visokih podražitev kot so bile letos. Naj ob tem píídčrtam, da v javnosti tudi državni organi irv>sijo nekatere dezinformacijo. Uporabniki najbr? vedo, da laksc za obremenjevanje okoljaz odpadnimi vodami, z odpadki in podobno predpisuje drŽava, le takse so v minulem obdobju precej prispevale k podražitvam. Prav tako viSja cena loplotne energije, ki jo d(3bivam<5 iz Tew. Komunala svojih storite^' ni podriižila tako hudo, kot so to občutili porabniki. Zalo njihova jeza, ki so jo stresali na naAc podjclje, velikokrat ni bila upravičena.« ei\aložj}eviefu20n3? »Načrtujemo začetek izgradnje druge faze centralne čistilne naprave v Šoslanju, v Smart-rK m cA^ Paki pa zaključek del pn izgradnji lamkajšnjc čistilne na- Anica Vrabič, vodja Hranilno kreditne siužbe Šoštanj: » Leto 2003 bo zaznamovala združitev z večjo banko, V tem trenutku j ustanovitelja ée nista Izbrala.» Hranilno kreditna služba Šoštanj »stečaj ni mogoč!« Ifranilno kreditna služba v^oi^tanj je ena od f^tirih IllCS-<>v v Sloveniji, ki za zdaj îUî ptîslujcjo samostojno. Ob novici, da je pred nedavnim šla v stečaj že tretja tovrstna služba, se približno 5000 varčevalcev šoStanjske i IKS upravičeno sprašujejo, ali lahko tudi oni astanejo brez prihrankov. Anica Vrahič, vodja Hranilno kreditne službe So§-tary nam je vpogcworuza-trdila, da stečaj njihove službe ni mogoč. »Za na^im IIKS-om »stojita« dva mt>čna ustanovitelja-Era iz Velenja in Kmetijskaza-druga ŠalcSka dohna, ki po zakonu jamčita za hranilne vloge z vsem svojim premoženjem. Poleg lega smo si že pred leti pridobili jam--srvo Nove ljubljanske banke, letos še jamsivii Slovenske zadružne kmetijske hatikc, tako da imamo sko raj vse hranilne vloge pokrite z bančno garancijo.« Kot je Se povedala, izvajajo storitve na treh blagajniških mestih, in sicer v občinah Velenje, Šoštanj in .Šmartno ob Paki, v letoSnjih devetih mesecih pa so kljub vlaganjem v ureditev novih prostorov poslwali pozitivno, celo boljSc kol v enakem lanskem obdobju. V čem sc loči 1 IKS od drugih bank? Predvsem po tem, da se ne ukvarjajo z deviznim poslovanjem, njihovi varčevalci nimajo bančnih kartic, ki bi bile uporabne na območju celot nc Slo-veiujc in izven njenih meja, prav tako nc morejo koristiti uslug bančnega avtomata. »Jmamo pa nekatere prednosti. Na^ stranke, ki imajo tekoče račim, imajo kartico, uporabno v trgovinah Era in Kmetijske zadruge ŠaleSka dolina in mislim, da smo pri teh storitvah precej cenejše v primerjiivi z ostalimi bankami.« je ^ pwedala, med drugim tržijo tudi sklade Kmečke družbe, ki pa med varčevalci še niso vzbudili večjega zanimanja. »GaJileojc prvi slovenski sklad, usiajiovljcnjc bil leta 1992. Dtinasi sc zelo dobri in lani je bil drugi najboljši sklad v Evropi po povprečnem donosu v zadnjih 10 letih. V Sloveniji jc 16 skladov in mislim, da ima med njimi kar 40 odstotni delež prav (îalileo. Za večje donose je primeren Rastko, a so tu naložbe nekoliko bolj tvegane. Za bolj konzervativne pajc Kadcbond, obvcznL^ki sklad, pri katerem nihanja na borzi nimajo tolikšnega vpliva na nihanje vrednosti točke sklada.« Leto 2003 bo za Mranilno kreditno službo ŠoStanj prelomno leto, saj je pred vrat: združevanje z večjo bančno ustanovo, s lem pa tudi konec samastojnosti. V tem Irenutku ustanovitelja novega poslovnega partneija šc nista izbrala. VrabiČeva meni, da bi bila najprimernejša Skwen.ska ziidružna kmetijska banka, saj bi združitev z njo pomenilo nadaljevanje kmetijskega ptwkjvnega sistema. IIKS bi pri tej združitvi ohranila statu-s poslovne enote, vsa Iri blagajniška mesta in vsa delovna mcsia. »Največ bi pridobili na? i varčevale i. PolegsJoritcv, kijih opravljamo danes, bodolahko odprli tudi devizni račun, na voljo jim bo nekaj plačilnih kartic, uporabnih doma in na tujem ter .storitve na bankomat ih. Se bodo pa seveda morali odpovedat i včasih uporabljene domačnosti. Treba se Ik) držali črke zakona.« Do združitve naj bi priSlo v začetku aprila prihodnje leto. ■ rp prave. Prav tako bomo nadaljevali izgradnjo kanalizacij (najverjetneje v Bcvčah), dokončali Sc nckalcrc druge objekte na leh omrežjih. Ena od velikih in zahtevnih naložb bo vodovod v Vinski (j ori .Te dni smo pridobili gradbeno dovoljenje za del vodovoda.zadrugi del sek* iru-dimo pri reševanju težav pri podpisovanju služnostnih pogodb. Ta naložba bo trajala približno 3 leia in mislim, daje vredna truda. Omenim pa naj še dt'ikončanje magistralnega v^v dovoda med Šoštanjem In Velenjem. Po predvidevanjih naj bi zaključili vse glavne projekte do leta 200.^. In viri? Za vodovod v Vinski Gori naj bi denar pridobili s krediti in s prispevki za razširjeno reprodukcijo vodovod; za ccntralno Čistilno napravo s taksami za obremenjevanje voda, nekaj iz prispevka za razSiijcno reprodukcijo, levji de- lež pa bo zagotovila Evropska skuj'>nosi (približno Štiri milijiv ne dvcsSio li.soč evrov ali skoraj polovica vsega poircbnega denarja), nekaj krediia pa bomo §Q najeli pri ekološkem skladu: za čistilno napravo v Šmarinem ob Paki je denar zagotovljen -del iz takse /a obremenjevanje voda, pa iz prispe%'ka za razširjeno reprodukcijo kanalizacija, približno 62 milijonov SIT bo nepovratnega denarja iz državnega proračuna. Prihodnje leto bomo samo za glavne naložbe iz naslova raz.sirjene reprodukcije namenili blizu 3,6 milijarde SIT. Iz drugega vira-amoniza-cija, ki se oblikuje iz cene, bomo naslednje leto vložili v po-Si^dobitve in obnove približno 700 milijonov lolarjev. Mimogrede: pred leti smo vložili manj kot 200 mili)onov SIT- » ■ ep Po dvanajstih letih še vedno živi spomini na apolu pokrHjini. 1. november I99<>je gotovo marsikomu ost;il v spiH minu. Ph ne po tem, k^koje na tii (lan. k<»l t)híťi)jno, meril koník in misli h ^^rohu svojih bliŽ-r\iih, ampak po velikem de2evju in strahotni ujmi. ki Je preplavila velik del Slovenue. .šaleške doline ni i/v/ela. Res je edina večja reka v Saleáki dolini - Paka - v prvcejS-njem delu svoje poli regulirana, zalopa so svojo mtíčlislikral dokazovali hudourni potoki, plazovi, predvsem pa je Šoštanju gro/ilo akumulacijsko jezero. Oladinaje hilro naraščala, da bi nenaden izliv Velunjc vanj pomenil pravo kaíasiroťo. Kako je s pregrado, jezom, danes? Cc bi se kaj lakcga ponovilo, narava jc nepredvidljiva? Peler Vidmar, Z okolja in prostora ObCinc Šoštanj, pravi, da nihče ne more nikoli predvideli vsega, da pa jc danes marsikaj druga^îe. »Predvsem se vršijo redna vzdrževalna dela, redno se opravlja odvodnjavanje in čiSCenje ramp,« pravi. Sicer nad lem bdijo siro-kovnjaki Premogovnika Velenje. Veliko pa si v Štislanju obeta- jo tudi od ureditvenega načrta Družmirskega jezera, po kale-rem bi jezero pregradili in morebitno nevarnost zmanjšali na minimum. Paka je bregove prestopila že pred Velenjem, po strugi pa bobnela Ccz Velenje proli Šoštanju. V Pcnku, Ciorcnju in Šmart-nem ob Paki jc zaradi narasle Savinje, zopet prestopila bregove. Zaustavila je Plorjanšico, ki seje skupaj z njo in Toplieo razlila po spodnjem delu naselja Pohrastnik- Izpodrinila je železniško progo in poplavila bližnje hiše. R^plavljeno je bilo precej o/emlja, Še posebej v Gt'irenju in Smartnem ob Paki. Na območju občine (takrat še ene - Velenje) so našteli kar 50 plazov, najhujši so se sproi^ili v Belih vodah, C}al>erkah, Plešiv-eu, Ravnah. Ski^mem in Florjanu. Sk(xJa je bila ogromna. Danes so vsi plazovi sanirani. Največji zalogaj in najlrši oreh jc predstavljal plaz Draj-Dobnik v Lokovici, ki je letos »»zaključen« ludi po birokratski, ne samo naravni poti. V glavnem so popravljene tudi ceste, ki jih je na tem območju spodrinila ali načeUivoda. Le mt\stovi. Ti piw-sem še niso gotovi. ■ Milena Krstić • Planine Združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje »Denar za preveč plačano telefonijo želimo nazaj!« V prejšnji številki naše&ii ted* nikn smo že pisali o tem« da je Vseslovensko združenje upravičencev do vručila vladanj v telekomunikacijsko omrežje vložilo p za razpis predhodnega zakonodajnega refe» rendumsi v zvezi s predlogom sprememb in dopolnitev zakona o vračanju v javno telekomu-niluicijsko (»mrežje. V podporo temu referendumu mora zbra« ti 40 tisoč pixipisov volilcev in volilk. zadnji dan. do katere^^a lahko ti storijo to, pa je letošnji 6. december. Kol nam je povedal tajnik upravnega odbora združenja Jane/ Pelko, .so sc odloČili za vložitev pobude zaradi nesprejemljivosti rešitev sedaj veljavnega zakona o vračanj u vlaganj. »V združenju smo že ob .sprejemanju zakona opozarjali, da je nesprejemljivo in v na«;proîju s ciljem zakona, da bi vlagateljem vrnili le majhen del in še to v različnih odstotkih, in da do vračila niso upravičeni vlagatelji, ki so vlagali sredstva v Iclih 1^95, % in 97. Med drugim smo Šc menili, da ni dovolj natančno določena ("^"eznost države, kdaj mora vmiti sredstva vlagateljem. Vendar Vlada in Državni zbor kljub prizadevanjem združenja nlsla zmoglii dcwolj moralne od-govornosti in politične modro- na in v njih predlagala povrnitev dejanskega vložka vlagateljev ludi vlagateljem v prej omenjenih letih, denar pa naj bi dobili takoj, ko bo drŽava začela prodajati (privati-zirati) Telekom. Ker pa so pri združenju ocenili, da bodo ti predlogi skupine poslancev doživelienako usodo, kol njihovi in ker so izčrpali v.se možnosti v zakono-dajnem pfïstopku, jimjc<»ta] le Še référé ndu m. Pří združenju ne dvomijo, da jim ne hi uspelo zbrali 40 tisoč podpisov vo- lilcev v podporo predlaganim spremembam in dopolnitvam zakona 1er na takšen način zavezali Državni zbor za njihov prejem. »Popolnoma jasno je, da bo do vračila vlaganj prišlo. Vprašanje jc Ic, ali bodo vlagatelji dobili povrnjen celoten vložek aii le majhen del in kdaj. Odločitev o tem je v rokah vlagateljev in ljudi,kt jili v lokalnih skupntwii zastopajo.« Pelkoje še podčrtal, da ne bi nihče zahteval vračanja denarja za telefonijo, če bi astal Telekom v državni lasti. Ker pa drsava pr<5daja Telekom, upravičenci pa so vlagali denar in delo, pač ne morejo dtwoliii, da bi sedaj vse lo prišlo v privatne tuje ali domaČe roke. ■ ep Sli za dosego širšega družbenega soglasja in sta dobesedno s strankarsko disciplino izsilila uzakonitev svojih stališč.« Kol je Še povedal Pelko, je po sprejetju zakona skupina poslancev, ki podpira prizadevanja združenja, sicer vložila v parlamentarno proceduro predlog sprememb in dopolnitev zako- Podporo referendumu lahko volilci podpišejo na ptvsebnem obrazcu, kije na voljo na sedežih vseh upravnih enot, na občinskih upravah, krajevnih skupno.slih, pri aktivistih združenja ter na spletni strani Vseslovenskega združenja: http;//združ-enj c-upraviccncev. kel t .si/. Obrazec mora volilec podpisati t)sebno pred relerentom, ki overi njegov p<.>dpis po preveritvi islovelnosti osebe. To volile izkaže z veljavnim osebnim dokumentov s fotogralijo. Za Martinovo bo letos res veselo fío// ko se hlizfljo volitve, holj mnof^i irdijo, da je čas za njihovo izvedbo res izbran zelo posrečeno. Oh stavljenju spre/nentlfe mošta v vitu) mnoge precej boli glava, ^ava nas lahko htfli iudi po volit' vah, ko se iz sladkih besed predvolilnega obdobja vse skupaj iah' ko iprevrzt! v grenko resnicttosi. Morda bi bih le Se holj posrečeno, će hi volitve sovpadale z nočjo čarovnic. Saj se v predvolilni čorbi res marsikaj dogaja lako, ko/ hi imeli vmes prste pravi demoni. l*o nedelji ho marsikaj holj jasno, čeprav se povsod .stvari verjet' no .še ne bodo povsem ra^asnile. Tako na driavni ravni kol iudi po mnogih občinah je zdaj aktualno atletsko vprašanje, ali bodo kandidati za pred.sednika drzffve ali župane lekli Še drugi krog. Z javnimi anketami v tem tednu votilnega utripa ne smejo več tne-riti, Zûto ho zonimivo videti, aH so kandidati, ki so bili doslej »• vodstvu, obdriali .Kvojo prednost. Če bo ostala y kot je bila, hodo le v nekaterih občinah, velenjska in celjska naj hi bili med ryimi, Z6 v ponedeljek vedeli, kdo jim bo županoval v naslednjem .štirilet' nem ohdohju. Karte pa .ve lahko tudi tn v zadnjem trenutku še pre-mešajo. Saj gotovo tudi vi pozfiaic ljudi, ki dolgo zíigoíavljajo, ko-ga hodo zagotovo volili, pote/n pa zaokrotijo številko pred čisto drugim kandidatom. V ponedeljek naj bi bilo torej vsaj nekaj bolj jasno, upajmo, da .se bo Sloveticem tudi sicer po volitvah bolj zjas» nHo. Novo vodstvo čakajo novi i22ty% .s'UŠimo z leve in desne. Nekateri. to povezííjejo ludi z ' zdaj je to menda že dokončno odločeno ' vstopom v d nižino »pravih* evropskih držav. Ri tndi pri tem v.si ne vidijo le jasnega vremena in vedrine, opozurjajo tudi na oblake, ki jih nad nas nosi lako zdnizo'anje. In kol je tndi sicer v življenju nwvada, se mdi pri tem zdndevanjn lemndi oblakov najbolj bojijo kmetje. Jezni na kmetijskega ministru Bntu celo grozijo, díl oni »'ne gredo" v Evropo, kol da bi imel minister v po ' gtijanjih res tako moč, da bi neki majhni driavi, ki si želi pod okrilje matere Evrope, iil}ojevaÍ vse, kar.ň njeni drzffvljani i/i skti' pine i' njej želijo. Čeprav se z blaginjo v državah Evropske skupnosti ne moremo primerjati, smo vendarle v primerjavi z mnogimi drugimi kandidatkami prebogati, da hi lahko pričakovali kakšno ujčkunje in kakšne posebne ugodnosti Naši pogujalct se pogajajo, ali pa jim >*oni*^ le dovoljujejo občutek, da se res lahko pogajajo. Tako pač je! V sedanjem pred\oliinem času vladu po vecùù občin nekakšno mrtvilo. Se ot\'oritev raznih komunalnih objektov, kjer hi se lah' ko razkazovali župani, ki računajo na novo naklonjenost volti ' tet; ni več veliko. Zdaj v nas le Še skačejo s tele\'Í2Íjskih zaslonov in s strani časnikov ier lepakov. In nasmihajo se nam z dreves in reklamnih panoje^'. Podobe mnogih od njih so deležne tiidi»umct' niMh" ix)pra\'kov. ki kažejo, kuj .si posamezniki mi'^lijo o njili. Ampak to pač sodi med predvolilna opra) tla in kandidati morajo to \^eii v zahip. Zdaj je čas, ko si mrkjJi obrazov ne sni^o privoščiti. V nedeljo bo torej veselo. Saj je Martinova nedelja! m k Piše: Jure Trampuš perspektiva fit tak iisto pravi lur tmastu, kjer sla dva,Še do nedavnega velika prijatelja skregana med seboj, se obetajo voliix'e. Običajen proces izbire, ki poleg svoje banalnosti in uiko predvidljive tiranije večine, skriva tudi običajne, ust a I je-ne vzorce obnašanja. Recimo .sklejxmje za-vcznisie\; prazne obljid)e in od vabljive na-rkoiičnosti političnega vpliva zaslepljene kandidate. Za cinike navaden sejem niče\-osti, za »odgovorne^ državljanečas zrelih in pametndi odločila'. Volitve so pač en lak čt.\lo pravi žur, ki nitjprej premami, potem zamami, omami in na koncu izmami kakšen gius. Vendar se ravno tako kot po vseh "mamljenjih« tudi po volitvah rado pňpeíi, da je piihodnosi dntgačna od preteklih obljtd\ In na koncu s tem ni nič narol^e, saj tudi voli\'ci, ali če hočete volilni Žurer-ji, tem pozabljenim ohljid)am .'ikorajda ne verjamejo. Kdo pa bo zares \'erjel v gesla o odzvoni na prihodnost ali pa o sreči, s\'obodi in podobnih ne samo težkopred.stm'ljivih, pač v glavah vsakega posameznika tako zelo različnih besed. Ko tukaj v Ljubljani opaz}ijem politiko, vse skupaj izgleda zelo resno. Ljudje, vsaj tisti na izpostavljenih jxdožajih, se iru' dijo, da bi biliptrnxembni, močni, strokovni, nezamenljivi in prcih'sem najboljši Seveda za položaj in za skižbo, ki jo opraV' Ijajo. Resjc. da se med njimi znajdejo tudi kakšni krjavljij ki sami sebi niso ravno v ponos, vendar je taksnih malo. Ali bolje, ne vidi se jih, krjavlji si znajo zavezal kravato, opašejo se s koalicijsko (anti)pogodbo in vsaj na pn'i pogled s politično uglajenostjo zlahka prevarajo povriínega opazovalca. V Ljubljani se politika dela velikopotezno, kar pa seveda ne pomeni, da se dela dobro. V lokalnem okolju je drugače, krjavljov je več in iudi Mj krjaveljski so. Če ne drugače, se lo zelo dobro vidi na volil\'ah, na volilnih soočenjih in na volilnih H-siičih. Na strankarskih listah se včasih, a ne neredko, pojavijo ljudje, kipr\'ič s treznim odločanjem nimajo nikakršndi iZ' h den j. in ki si dnigič ruli najmanj ne pred.stavljajo. kako jím k' donim država, kaj je projiorcionalen sistem, hjkk'n je pomen oh.^tnikcije, da kakšnega jilibu.sterstva ali podobnega niti ne omenjam. R(r\'no zadnjič mi je Šludeni.ski prijatelj, bil je f)o-polnoma otopel in n^igniran, ki ga je pot puč zanesla na obisk, pila sva pivo in nekoliko nepričakovano zasla tudi na volitve, razlagal, kdo vse kandidira na eni izmed list neke .stranke. Kdo so ti ljudje in kakšne so njihow življenjske zgodbe? Vse .skupaj je zvenelo zelo zlovešče in to ne toliko zaradi morebitne net isireznosti kandidatov, pač pa zaradi ega ku' dra, morda je za to kri\'o njeno odraščanje ali značaj voliv' cev, če kaj takšnega sploh obstaja, gotovo pa ni kriv političen sistem. Pravzaprav so za domnevno neustrezno izbiro kryi volivci.sami, na volilnem žum so se pač pustili premamiti vabljivim steklenicam obljub boljše večnasti Le da imajo eni raje belo, dnigipa rdeče. A zagotovo bo koga izmed njih zjutmj bolela glava. Voliti e so kljub vsej .svvji usodnosti vseeno en tak čisto pravi žur, ki pa se navadno konča s ponedeljkovim mačkom. Se posebej takrat, kadar so volilni lističi namočeni v marlvwvanje. Volite torej trezno in trezni, na enem takem čisto pravem žum. 107,8 ^K -^M^M-i V' i Radio Velenje Lista LDS za Svet Mestne občine Velenie WS UBCULHA SUMNLÏ Odgovorna prihodost Velenje 8 OB PRAZNIKU "»^CAS 7. novembra 2002 («titamo a raznik obdne martno ob Paki! ! LEKARNA ViLENJE, P.O. iOMil uvod LEJWU ViUmE, JrM(o Mnintika «^^jovnosf v nosMoflh taeteh? • OE Uksrea Ceatn Polhova I, « OE Utom« KtfnlhDvo^ Itemltew 2 d, Vélm|t (lij«bn; B97 ÙS 71 fa; 897 Û5 72) • 0( Ukomo ioitanLr Lompcvtov trg f, ioiwit (Mon: 997 26foz: 897 » 12) • OE Ulomfl Šfflortno pb Md, šmarnu ob hikl $0, imcilmt ob Fotí (nlelon: S91 SI 30, 8915131) Stféi. otóiňe ik župM \i)M Ràkuit IjOKOVICA43A 332SJOJTANJ | TCUtIMOa 891 n 06 C/M 04163 38 os fVtOiUl IN /P€CIAIIZIRANE D^VNOHI IZ ENEROCTIKS iMù'oiBStalKlIf Eliltfro mertM Strrif strofiv fn naprav Vanrastn) sístsmí Oelfl z mato oradbeno mahanbacllo Montažna Maz dvisro kotera ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŠMARTNO OB PMii lijiiiijill PROIZVODNJA IN TRGOVINA niEnJSItt ZJUNHI6A iUEin DOUlU ZM ioitani, Trg svoboda 12 TeMoA: 898-49-70 (toiništvo), 898-49-78 (komeniolo) Občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki in iih vabimo v nase poslovalnice: Kmetijska trgovina Šmortno ob Pakil teU 588-51-24 Kmetijsko trgovino Velenje Mesnica Šoštanj tke Dotal»}*«* Mesnico in delîkoteso Velenje V Nudimo;van'domàitlmese'BlkmflAni'lilev^v Projafo joboIkTum - Velenje _S864ÙIM)1 _ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ Trg svobode 12, telefon: 897-27'50 Poslovne enote: Šmartno ob Paki 137, tel. 5-885-567 Šoštanj, Trg svobode 12, tei 897-27-50 Velenje, Prešernova W, te/. >000-5tg u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA Tel.: 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/88914 20, 03/88914 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST ^ Tel.': 03/ 891 91 53703/ 891 91 54....... " GSM: 031/041 390138,031 375 041 v primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za individualne hiše.;^ 03/89611 50 311896 11 52 Za blokovno gradnjoj^ 03/89611 46ali896 11 48 Za Industrijo:__^ "03/ 896 fl 44 liHffliiliiliii Ustvarjamo okolju prijazno elektrilco, za prijetno življenje v lepi dolini. UP0RAfiNK0MN4ŠIH STOHrrEVINVSEMOBĆA.NOM OBČINE ^MABTNO OB PAM ČEKAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU. KOLEKTIV PUP VELENJE D.D, ■PEmmiODPADB ■FEmmo PODJETJE ZA UREJAi^JE PROSTORA PUP Velenje id. Korom cesta 37/b, 3320 Velenje Bolnišnične okužbe v Sloveniji resen problem Za razliko od drugih v Topolsici le dva primera Inleklolog tir. Andrej IVampuž. dr. med» Vdcnjčan, kije sedaj na kliniki Mayo, prej pa jc delal v baselski bolnišnici v Švici, jc pred časom v svojih odmevnih člankih in iniervjujih opo-zarjal na pt>gosuist pojava boInl^niiJnilî okužb in na j^remajhne aktivnosti stroke za njihovo preprečevanje. Zaradi lega si je nakopal zamere pri nekaie-rih v strokovnih krogih. Je pa s svi>jim delom spíxibudil ministrstvo za zdravje, da je naročilo izdelavo prve nacionalno ra/iskave o bolnišničnih okužbah. Opravila stajo Klinični een-ler in InšUiui zavarovanje zdravja i/ Ljubljane. V prvi polovici lega mcsc-ca sojavnosii predstavili rczulute, ob kalerih pa slovenski bolniki ne morejo bili zadovoljni. Ti so namreč potrdili, da je imel Trampuž prav, f.c zlasti glede prevelikega deleža okužb, ki jih povzroča stafilokok aureus, odporen na meticilin (MRSAJ, ki je eden od pokazateljev kakovosti dela v bolnišnicah. Enodnevna raziskava, v katero je bilo vključenih 6695 bolnikov na določen dan v vseh sloven.skih bolnišnicah, razen iz Inštituta za rehabilitacijo in psihiatričnih bolnišnic, je pokazala sko- raj 62-odsioten delež MRSA- Eno ali već okužb so odkrili pri 311 bolnikih, pri 34 pa je bila prisotna bakterija sta» niokok aureus, ki se je v bolnišnicah Šc posebej bojijo. Zakaj? Ker ta bakle-rija najraje napade imuasko oslabele bolnike, ki imajo rane po poškodbah, kirurške rane ali pa so oslabeli zaradi vpliva različnih zdravil. Bakterija se prena^ z rokami. Največ okužb so ikI-krili na oddelkih inlenzive (slabih 27 odstotkov, kar pomeni, daje imel bolnišnično okužbo vsak čeirti bolnik), na inlernistiki 4,7. kirurgiji 4,4, pedi-airiji 2,8 in na ginekološko-porodniških oddelkih en odslotek. Slevilo bolnišničnih okužb se piwečuje s trajanjem haspitalizacije. V bolnišnici v Topolsici ukrepi uspešni v omenjeno prvo nacionalno raziskavo se je vključila tudi Bolnišnica To-poLsica, kjer pa rezultati analize niso potrdili irdiive ministra za zdravje, da so bolnišnične iikužbe resen problem slovenjskih bolnišnic. Tako nam je v p<;govoru zagotovil Leopold R«/ar, dr. niťd., specialist internist in prcd- ieopotd Rezar. dr. med., specisUst internist In predsednik komisije za obvfadovanje bofnišničnih okužb v BotniŠnid TopolŠica: »V primerjavi z drugimi botnišnicami so biti ukrepi pri nas učinkoviti.f< sednik komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb v lej bolnišnici. »Na dan izvedbe raziskave smo v bolnišnici zdravili 95 bolnikov, od lega smo našli bolni.šnično okužbo Ic pri dveh, pa še la dva sla se okužila v drugih uslanovah- K nam sla bila premeščena na nadaljnje zdravljenje zaradi zapletov. Ob sprejetju pa smo na osnovi skrbnega jemanja nadzornih kužnin cxlkrili Še dva nosilca MRSA- Oba smo izolirali in baklerijo uspešnem odsira-nili iz lele.sa.« Tako spodbudni rvzuhati, po besedah Leopolda Rezarja, niso naključni, ampak so plod tri leta trajajočega načrtnega dela omenjene komisije. Ýjč kar lep čas v lej ustanwi razkuževanje rok osebja bolnišnice nadomešča umivanje rok, là ukrep učinkcjvilo preprečuje prenos MRSA iz enega na drugega bolnika, svoje pa sla k lemu prispeva še zgodnje odkrivanje obolelih ali nosilcev te baklerije 1er u^Šno zdravljenje. Na vprašanje, ali bi bih rezultati morebiti drugačni, če hi raziskava irajala več kol le en dan, pa je Leopold Rezar odgcA'oril: »Vem, dane, saj p^>javnosl si alno spremljamo in ne čakamo, da se bolezen razvije. ampak takoj ukrepamo. V drugih venskih bolnišnicah pa bi bili rezultati najbrž nekoliko drugačni, le ležko bi zagotovil, da bi bili boljši. Nekateri .sogjaša m o, daje imela la raziskava več metodoloških pt>manj kiji vosi i. vendar smo z njo v^j v grobih orisih veliko pridobili. Zc njeni rezultati terjajo nadaljnje učinkovitejše ukrepanje. Naj povem, da ministrstvo za zdravje usianavlja posebno komisijo za obvladovanje bolnišničnih okužb. Upam, da bo la uvedla precej več reda v slovenskih bolnišnicah in v nekaj letih približala našo dr/avi^na lem ptxJroČju razviiim deželam, kot so skandinavske.« Po zagolovilih Leopolda Rezarja bakterija, ki živi stalno okoli na.s in jo stalno ali prehodno nosi vsebi ř)0 odstotkov ljudi, izven bolnišnice ni nevarna, morda .so izjeme domovi za oslarele. V bolni^icah, kjer je veČ ranjenih, operiranih bolnikov, ki so imunsko aslabeli, najde dobre pogo je za razmnoževanje.. V izjemnih pogojih je lahko povzročiteljica bolezni. Zdravljenje je encwtavno in skoraj vedno u-si^e^no- ■ Tp Gorenje Gostinstvo Ima velike nacrte Zahvala vsem, ki so pomagali do »Zlatih listov « Zdrave Jedi so iahko zeh okusne. To so dokazati tudi kuharji veienjske vile Herberstein. Go« stom $0 resnično tekni/e. (rospcKlarsk«! zimrnlcii Slnve-nije je pred nedavnim podelita »zlati list« kar dvema }{oslin-skima objektoma Gorenja Go* stinstvo. Laskav«» priznanje sla si s kvaliteto svojih u.slu^ pri» služila Vila Hert)erstein in Hotel Paka. Zato so tik pred prazniki pripravili v Vili Heri>ersle-in posebno prireditev, na kateri so se želeli zahvalili vsem tistim, ki so jim do priznanja pomagali. Hkrati so na dogodek povabili novinarje, naj želijo, da se dober glas o njihovih usiu^h še b4»lj razširi. V imenu podjelja je g(wte ptv zdravil VladoVerdnik. Kralko, izjemo zanimivo predavanje o zgodovini vile je ob diapoziH-vih pripravila Spela janežič, ki o tem pripravlja ludi knjigo. Poleni pa je podjel je Mediaeor iz Celja skupaj z odličnimi kuharji iz vile pripravili več kol okusno pojedino jedi za zdravje in vitalnosi. Tokrat so jih pripravili prvič, ker pa ludi k njim zahaja vedno več gostov, ki cenijo zdravo hrano, jo bodo poskusno uvedli na redne jedil- nike. Kislo zelje 7. ananasom, ocvrta jabolka, filncs krožnik, motovileč s sončničnim i semeni... To je le nekaj dobrot, ki so jih pripravili. In mnogi, ki sicer prisegajo na klasično kuhinjo, so ob koncu zatrdili, da jeto hrana.kije v^cč ludi njim. ■ bš Občinska stavba dobila prizidek MISLINJA - Občani imajo vedno več opravkov na občinskem uradu. Prostori za delo občinskih uradnikov pa so se od ustanovitve do danes le nekoliko povečali, zalo je bila ena izmed manjših inveslicij izgradnja prizidka k občinski stavbi, V kletnem delu bodo garaže pa šc kaj, v pritličnem delu pa bo pridobljenega nekaj pro,štora za delo občinske uprave. Pritlični del bo povezan z že sedanjimi proslori in bo nekako zaokrožena celoîa. Slevilo zaposlenih na občinski upravi je enako, kol je bilo v prvih Ici ih ustanovitve, v pomoč pri opravljanju v.se več nalog pa so Se delavci preko javnih del in dijaki na počitniškem delu. Občinski urad irenutno še pokri-vji celolen obseg dela, ki mu jc naložen. Občani upajo, da bo ludi v prihodnje tako. ■ Rado Jeromet Občinska stavba Je postata pretesna. PriMek je bil zato nujen. REKLI so... »Želimo si goste prijatelje« VladoVerdnik, Ciorenje Gosi iaslvo, o leni, kaj jim pomenila nagradi »Zlati lisi«: »Nagradi gospodarske zbornice Slovenije smo sprejeli z velikim veseljem in ponosom.Mislim, da nam je Cîospodarska zbornica Slovenije kot krovna organizacija vseh slovenskih gospodarskih družb, .s lem priznanjem izrekla veliko priznanje. V SUweniji je vsaj 3lX) go-spc^darskih družb iz na.^ega področja, priznanje pa jih je prejelo 20. Zalo se čuiimo posebej počaščene. Želiiiio si,da vilollerbcrslein ludi z dogodki, kol je današnji približamo VelenjČanora in okolici. Priznanje želirao kovali, dokler je vroče.« Gorenje gosi inslvo je bilo dolga leta namenjeno le delavcem podjelja. Sedaj se že nekaj lel širijo in trudijo, da dober glas o kvalileli v njihcv vih lokalih odmeva. Načrli pa so zelo smeli. Verdnik nam je o njih povedal: »Imamo velike načrte. 7. nami ima načrte poslovni sislem Gorenja, tmarao pa jih ludi sami. Ce se meslo Velenje z okolico in Zgornje Savinjska dolina deklarirata z razvojem mrizrna. so gostinske usluge zagotovo zelo pomembne. Zalo se naše podjetje irudi na trgu imeti svoj delež. Želimo bili kvaliielni, želimo pa .si tudi gosle prijatelje. Lahko izdam, da se zčje, v javnosti je že bilo nekaj podatkov o tem. da se dogovarjamo z velenjskim Goslom o odkupu njihovih kapacilel. Verjeinobo Gorenje Goslinsivov priliod-nosti edina večja gosiin.ska organizacija na našem območju.« UDS UKAAUU OaiOKftACUA SLOVMJS Župan LDS s pravo ekipo 10 OB PRAZNIKU ''«^^AS 7. novembra 2002 Alojz SELIC s.p. Rečica 74 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03/891-51-73 Fax: 03/891-51-74 Za praznik občine Šmartno ob Paki iskreno čestitamo voznikom vozil Honda ter vsem ostalim občanom! CmKANJE U m IZDELOVANJE ŽEBLJEV Janko PoUanšek s.p. Skorno 39 3327 Šmartno ob Paki Tfel.: 03/58-85-070 GSM: 041/797-269 Vsem občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šmartno ob Faki! NZE AVTO SERVIS Janez Janze s.p. Od zamisli do življenja OBNAVLJAMO PROTEKTIRAMO GRADIMO oiMnsceije gradbeno podjetje celje d.d. Ulica XIV. Divizije 10 3000 Celje Telefon: 03/42-68-300 Telefax: 03/42-68-333 http://www.gradis-celje.si Letuš 81,3327 Šmartno ob Poki, tel.: 03/891-50-60,891-50-61, GSM: 041/707-287 - VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL - AVTOVLEKA, ROČNA AVTOPRALNICA, SERVIS -DIAGNOSTIKA VOZIL - MONTAŽA IN PRODAJA VSEH AVTO STEKEL - PRIPRAVA AVTOMOBILOV ZA TEHNIČNI PREGLED - POSREDOVANJE - ZAVAROVALNIŠTVO ADRIATIC - MONTAŽA IN PRODAJA PNEUMATIK Na zalogi tudi rabljena vozila! VELIKA AKCIJA zimskih profilov pneumatik KUMHO, LASSA-BRIDGESTONE in MARSHAL ter obnovljeni profili BANDAG! stita p; PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE Gavce 28 a, Šmartno ob Paki Tel.: 03 / 5885 158, Fax: 5885 554 OB PRAZNIKU OBČINE ŠMARTNO OB PAKI VAM ISKRENO ČESTITAMO! odSg.oktobtaÎoILlHÊïïSS^ ^mebkurje« VROCECEIK Kopalniška omarica, GOltENJE KOPALNICE. Aromat pekač. EMO ETT Sonja BKG 60.02 Ožemalnik citrusov, UFESA. EX 7233 ^3.490 SIT) pu-ŒEZB—I 3.990 SIT J I 38.990 SIT J = MERKUR, Kidričeva 2 b, Velenje, tel.: (03) 898 72 00 DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 18. ure. Ponudba velja od 29. oktobra do 16. novembra 2002, oz. do prodaje zalog. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo DUNAJSKI ZREZEK, POMERIT, SOK SPAR 0.21 Za svetnike N.Si v svetu Mestne občine Velenje obkrožite številko 8 NSi Nova Sloveniga Krščanska ljudska stranka musia IM asopiSMi mozaik * musia m asopism moiaik Mdhnkâ Z^ipusek, vrsto let ste Jo srečevali In z njo kmmUalí pri sprejemanju malih oglasov, osmrtnic, radijskih Čestitk, urejanju naročniških ra/merij in Še marsičesa takega, bre/. Česar pri časopisu in radiu ne pre, je v ponedeljek opravila /acJnji ^šiht«t pri nas. Prav v ničemer se ni razlikoval od tistih, kijih Je prej opravila nešteto. Pa vendar je bi! drugačen. »Saj ne vem, kaj naj rečem, laki mešani občulki mc spremljajo. Nisem si mislila, da l>o lako. Pa še dan jc lak Čuden, deževen, zaležen. Upam pa, da vam pridem kdaj v pomoč. Saj me ho.^te poklicali, če bo ircba?« je .spra^vala. Bi ji lahko rekli, da ne? Marinka se bo zdaj, najprej bo na dopiwlu, posvečala dni-^m stvarem. Kolikor jo poznamo, ji bo časa za vse, kar ima v naČrlu, îako ali tako zmanjkalo- Veliko bo imela od nje vnukinja, ki jo Marinka obožuje-Vnukinja pa njo- V ča.su gobarske sezone se bodo morale go-l>e pred njo Se pcxscbej dobro skrili... Ker gre rada na kak izleu potovanje ali oddih, bo za to odslej več možnosti- V lo-plejših dneh jo bomo gotovo srečavali na kole.su. To je nje- no prevozno sredstvo številka ena, čeprav rada sede tudi v avto- Pa ^ nekaj se nam zdi. da se bo zgodilo zdaj, ko bo imela Čas. Gotovo se bo vključila v kakšen pevski zbor. Vseh svojih načrtov pa tako ali lako nikoli ni izdala, jih razglaSala na velik zvon. Raje jc o njih rekla kak4no potem, ko sťi se ji že posrečili. Da bi bilo čim več takih, Marinka! ■ mkp Marinka Zapušek (foto: vos) Za las usla ugrabitvi Briianska policija je v .soboto aretirala devet ljudi, sedem moSkih in dve ženski, ki jih su- mi sodelovanja pri načrtovanju ugrabiive nekdanje članice britanske skupine Spiee Oirls, Vie-lorie Beckham, soproge znane- NA KRATKO ZAKLONIŠČE PREPEVA Po krajšem premoru se na TV zaslone vračajo z novim videospotom. Tokrat je lo naslovna skladba z zadnjega albuma »Odoh majko u rokere«, ki je hkrati že čelr« II spot s te plošče. NIOWT Skupina bo kot tretji single z albuma »Loverboy« predstavila skladbo »Wish«. Spot bodo predstavili v oddaji Videospotnice 11. novembra, gre pa za predela-VD znane teme »Alice v čudežni deželi«. ZLATKO DOBRIČ Pri založbi Dallas je 28. oktobra izdal svoj novi album z naslovom »Za dušo in veselje«. To je že njegov petnajsti album v karieri, na njem pa je deset novih skladb, od katerih je Iri zapel v različnih duetih. GAME OVER Pri najstnicah priljubljeni fantovski trio je do konca posnel prvo ploščo. Njen izid obljubljajo najkasneje do 18. novembra. MAMBO KINGS Popularna in priljubljena žur skupina je po dolgem času, konec prejšnjega meseca, končno predstavi* (a svoj prvi videospot. Gre za video skladbe »V mojem telesu«. m Ustrelili pionirja hip-liopa Jama Masierja Jayja Ameriškega raperjaJama Ma.slerja Jayja, sousianoviiclja uspcStiega tria Run DMC,je v sredo, (31. oktobra) zvečer neznanec ustrelil v nekem glasbenem studiu v newy-orSkem predelu Queens. Ameriški mediji poročajo, daje 37-letnik umrl zaradi sireiov v glavo. Jam Master Jay je bil DJ lela 1977 ustanovljene skupine Run DMC. ki velja za pionirsko skupino popularizacije hip hopa. Prvi single skupine ^Iťs Like That« iz lela 1983 je nemudoma postal uspešnica. Svetovno ?nana pa je skupina poslala po sodelovanju z rockovsko skupino Aerosmiih, s katero so izdali skupni album 7. ausiovom »Walk This Way«, (su) ga nogometaša Davida Becha-ma. DoareiaciJ je prišlo poiem, koje britanski labloid Ncnvs oÏ ihe World namigiiii, da so se njihovi novinarji viiholapili v toi-p<3 romunskih in albanskih ugrabiteljev, ki naj bi načrtovali ugrabitev Beckhamove in njenih dveh sinov, Brooklyna in Romea, za odkupnino v višini 7,75 milijona dolarjev, (sta) n^mwm Ivana Kindl, novo in trenutno zelo vroče ime hrvaške glasbene scene, je rojena Požežanka, ki bo v kratkem dopolnila 25 let. Njeno zgodnje otroštvo sia zaznamovala predvsem gimnastika in ples ter seveda glasba, saj se lahko pohvali tudi z obiskovanjem glasbene Šole. Učila se je igrati harmoniko, a jo je navdušenje zanjo minilo, koje prestopila v najstniška leta. Pri petnajstih letih je začela odkrivati vznemirljive čare soula in r'n'b-ja. Navduševala se je (in se še vedno) nad peljem velikih div ameriškega soula, Arethe Franklin in Whitney ííousion. Ze lakrat se je odločila, da bo glasbi namenila precej pomembno mesto v svojem življenju, zalo je v času srednje šole obiskovala ludi učne ure solo petja pri prof. Mariu Gju-rancu- Lokalni tekmovalni nastopi soji v tem Času prinesli številne nagrade in priznanja» s tem pa ludi nastope v oddajah, kol sla »Turbo Limach Show« ali »Pljesak molim«. V Osijeku je začela študirati pravo, vendar je študij kmalu prekinila, da bi se lahko popolnoma posvetila petju. Sama, ampak od- ločna v nameri, da uspe, se je preselila v Zagreb in priključila bendu »Punky Town«. Sodelovanje je trajalo dve leti, dokler na prigovarjanje prijateljev iz skupine XL ni posnela svojega prvega reklamnega spota. Nov, svež ženski vokal je kmalu opazil Baby Dooks iz skupine »Bolesna brača« in eden najbolj uspešnih hrvaških glasbenih producentov, ki je cenjen tudi v tujini in pri katerem je remi-xe svojih skladb naročil tudi Fat Joe. Ivani je ponudil sodelovanje in...zvezda je bila rojena. Ivana Kindl, ki jo mnogi že primerjajo ssvciovnoznanimi izvajalkami r'n'h-ja, kot so Ashimll, Alicia Keys, Aalyah.. .trenutno pripravlja pohod na medije s svojim debitantskim albumom »Trenutak islinc«. Prvi hrvaški r'n'b album, ki ga jc producentsko v celoti nadziral popularni Baby Dooks, ježe navrgel nekaj hi-lov (»Malo ljubavi daj«, »Da li želiš«...), trenutno aktualna uspešnica p:i nosi naslov »Od svih si bolji«. Za singl »Od svih si bolji« je Ivana posnela tudi videospot, album, ki ga spol najavlja, pa je pri nas konec oktobra izšel pri založbi Menart. »Ni me strah«, avtorjev Alenke Ciodec, Anje Rupel, AlcŠa Kli-naija in A- Cadeža. Nn festivalu so podelili .še nagrade za naj-b<^ljšogla.s]x), besedik) in priredbo, ki so jih osvojili: Martin Šti-bemik, za glasbo v skladbi »Ena in edina« (izvedba Karmen Slavec), Ncift Depar^er za besedilo skladbe »Peskador« (izvedba Faraoni) in Marino Legovič za najboljšo priredbo skladbe »Ogoljufan«, ki jo je zapel Slavko Ivančič. Tretji festival Radia Hit v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je v soboto. 2. novembra» potekal tretji festival pop glasbe, ki ga je organiziral domžalski Radio llil. V fmale {litovega fesiivala se je od 56 pri-javljenih aviorjev in iwajalcev uvrstilo 18 pesmi znanih in manj znanih imen slovenske zabavno-glasbcnc scene. Alenki Godcc seje posrečil veliki met, saj je po lanski zmagi s skladbo »V meni je moč«, tokrat spet osvojila prvo nagrado za najboljši") pesem festivala in si prislužila milijon tolarjev. Zmagala je s skladbo : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE # Izbor pot€ka vsako soboto ob 9.35 ufi. Zmagovalno skladbo pa lahko 0 slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 A in po poročilih ob 18.30. ^ 1. CHRISTINA AGUILERA teat. REDMAN - Dirrty ^ 2. KYLIE MINOGUE • Come Inlo My World 3. MADOIiNA-Oie Another Day 0 Tokratna ariagovalka Izbora pes-0 m tedna je najnovejša uspešnica ^ ameriške lepotlčke mehiškega 0 porekla, Christine Aguilere. S ^ skladbo «CWrrty« je mlada . blondinka dvignila nemalo prahu, saj so njen videospot številni puritanci in moraiisii ostro obsodili. ^ ponekod pa celo prepovedali nje- • govo predvajanje. Doslej piidna • punčka je v najnovejšem spoîu • pač malo »dirty«. Student naj bo Dogodki SSK-Ja v novembru v novembru se bodo [} ^ priCcli tccaji Španščine in Trancosč inc. kateri h se bodo lahko udeležili člani,ki jih učenje tujih jezikov zanima. Prav tako bo v novembru začela delovati kinoteka, sodobna računalniška učilnica pa jc^e v olxlclavi. Vsak član SŠK-ja ho prejel člansko izkaznico» na kateri l)o imel svoje uporabniško ime in kodo, s katero bo imel zagotovljen vstop v računalniško učilnico. Za vstop v kinoteko in ogled filmy bo prav lako potrebna članska izkaznica. Kinoteka bo sodobno opremljena in siccr z home-video sislcm(5m in 5.1 surround-om. V soboto. 9. novembra, bo otvoritev Čajnice v prostorih SÍK-MC, in sicer ob 14.00 uri.ob 21.01) pa ho predstavitev knjige Tavaj s ciljem Sebasijana Apata z glasbenim gostom. 23. novembra bo končen skupine Dumbell, 29. novembra pa bo brucovanje. V toku so že tudi |>ri-pravc za Na knap žur, ki bo 3. dccembra na Sluku v Mariboru. Vsi listi, ki bi želeli postali člani ŠŠK-ja, naj prinesejo potrdila o Šolanju xa tekoče leto v prostore ŠŠK-MC? in podpi.^jo pristopih izjave ter pripišejo svojo gsm številko, na katero bodo preko sms-ov dobivali spored dogodkov in filmov skozi ves teden. ■ Mateja R. ^LESTVICA MéíĚ (BHámU Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 03.11.2002: 1. ČUKI: Šmentano dekle 2. POGUM: Kdor pravi je Sloven'c 3. KUNC: Za lenuha nI kruha 4. KMETEC: Naš stari Pluj 5. ZAPELJIVKE: Uživaj vsak dan Predlogi za nedeljo, 10.07.2002: 1. DORl: Zgubusem klarinet 2. HENČEK: Lepa mora biř 3. KLAVŽAR: MeSetarZalar 4. RUBIN: V dolini tihi 5. SAVINJČANI: Hribovska deklica 10 glasov 9 glasov 5 glasov 5 glasov 5 glasov VHf Grabner Oskar Sovine je eden oajbolj za* grizeuih šaleških likovnikov. Včasih je bil aranžer, poln dobrih zamisli in Izvirnih rešitev. Ves čas pa slika. Rože so njegov najbolj priljubljen moliv. Po njegovih slopinjah vneto stopa sin Boris, čeprav ga >nosi<( bolj na oblikovalsko področje, v industrijski dizajn. Njegov drugi sin. Sašo. pa je zaposlen v premogovniku. ^ Gvido Omladič, predsednik uprave Era d.d. in znan koroški podjet-nik Kristijan Skutnik. V njegovi pekarni Sezam na Muti pečejo dobrote, po katerih radi posegajo tudi Velenjčani. Bodo njegove izdelke v prihodnje prodajali tudi v Eri? »Poglej, Krisljan, midva sva oba pri kruhu. To drži. |e pa treba ljudem dati še kaj dnigega> da so zadovoljni. Iger. denimo.« Ognjena princesa Jane Pirecnik potuje z miss Slovenije v Nigerijo Priznanje za šoštanjsko modno oblikovalko <)l>lelui. ki soji d:ili pnmnje ime. Ognjena princvsHv jť do vi^emj (6. novem> l)ra) xeh i)l>^udovanje v trgovini Samth svoja v Velergu. Občudovanje pa je žela /e prej. na i/lH)ru naJle|)iW i>()(cke. ki j(» Ihi v Nigeriji, na tekmovanju /z miss sveta, nosila Nataša Kranjc. Ognjena prince-sa bi>, kot tretja kreacya, polovala z n^fol Jana Pirečnik. priznana modna oblikovalka iz ŠoJtanja.jeSclc le los zbrala pogum in se prijavila na natečaj /a izbor najlepSc obleke In i^e v prvo opozorila nasc.V Ognjeno princcsojcvSilc veliko domiselnosti in ogromno (rdcga Jda. >»(?el mcsec garanja,« pravi preprosto. Rdeči obleki, ki jo jc vredno pogledali od blizu, dajejo poudarek geometrijski liki, ki se v spodnjem delu preivorijo v tridimenzionalno obliko, na koncu pa preidejo v vezenino, z umetelno vpletenimi rdečimi steklenimi kamenčki 1er bogal malerial. svila in saicn. »Po material sem Sla v Italijo, v 'Iret v speeializira-no Irgovino,« pove preprosio, ko jo vpraAiimo po lem. Jana pravi, da seji zdi, da je ideja za to obleko v njej zorela žc dolgo, že prej, preden seje odlo^iila, da bo kreirala7a ml^s. »Ideja sama sploh ni bila problem, nekoliki veiji morda, je biia izvedba t Istega, kar je bilo v glavi.« Oboje se je izvrstno »pokrilo«. Ćeprav danes ni več možnosii, dasi daleko ogledate od blizu, pa ta gotovo še bo. .iana PireCnik jo bo potem, ko jo »dobi nazaj«, najbr? spel postavila na kakšno imenitno meslo in jo pokîi/ala na kakšni modni ivviji. Škoda bi bilo, Cc je ne bi. ■ "ikp VliM» v» te Mn vmo» 6iMi «iui&. IPMvlipo M pM. S*m Nié« von » te đcifi tiidw late JI «n?* ^mmwimti^WW^ Velike, male, zanimive ... buče! VELEN.JE - Udeležba na uslvsrjalni delavnici pred velenjskim Klubom,ki joje včasu krompirjevih počitnic pripravila Medobčinska zveza prijareljev mladine Velenje v sodelovanju s podjeljem Gosi d.o.o., je bila ludi leios odlična. Otroci so ob pomoči staršev in v/gojilcij ic kluba Mladi za mlade iz različnih buč dolbli in izrezovali fantazijske podobe. Kosov votlih bučah prižgali se svečko, je bilo vse nared za odganjanje zlih duhov. Ob koncu so lahko udele/^enci buče odnesli domov in z njimi okrasili svoj dom na predvečer noči čarovnic. ■ bš FRKANJE A " ■ ■■ 1 n ; C rl ' v. ^^ I v Nad vodo Velenjski Rudar Se ni potonil Je ie nad vodo. Nad Muroî Koga obkrožiti v nedeljo h(">do volitve, ko si VSi kandidati želijo, da hi volivei obkrožili f^levilko pred njihovim imenom. Bo mo videli, katero Število bo ob leh volitvah res ljudske» Slevilo. Dobra osnova Tudi naS območni zavod za zaposlovanje ima dobro osnovoza nadaljnjedelo. V svojih vrstah imajo vse več mladih. Trudijo .se, da bi bili ludi čim bolj izol>raženi. Prosim za pies Ka^e, da bodo morali v mnogih občinah kandidati /a župane zaplesali še drugi krog. Tudi Lam. kjer ni plesalk, so le plesalci. Pie-siili bodo seveda, koî bodo volivci igrali. Povezovanje Nekateri pravijo, da sc Ciornji (irad vse bolj povezuje z Ljubljani). Pri domu za slarejSc, oslabi s toplotno ener^jo... Povsod le ni tako. Z izgradnjo predelo-valnice mleka naj bi zajezili odtok mleka v Ljubljanske mlekarne, (c se le la mlečni projeki nc bosesiril. Sprememba Pri mnogih Slovencih vse bi^^lj opažamv) čudne telesne spremembe. Vse več je lakih z dolpmi prsti, Rodijo pa se povsem normalni. Oddih Po nedeljskih vjilitvah si Inido tudi Številna drevesa ixidaluiila. ť'e le tisti, ki so jih i>beiali, na kandidate ne bodo čez noč pir/abili. Kot pribito /a podkrepitev česa pravima da dr^i kol črno na helem. y.ii na.^e ceste lahko rečemo, da dr^i kot rdeče na črnem. Čudna rima Zji Iskra Ferili je izJiod le resna sanaeija. <''udn<ï, da ta ukrep po Ljubnem odmeva kol lilc\*idacija- Jana Pirečnik ob Ognjeni princesi. Fantazijske podobe iz buč so nastajate pod spretnimi rokami otrok, njihovih staršev in vzgo- jiteijev iz kluba Mladi za mlade. obkroži/ Srečko Meh za župana Mestne občine Velenje spoštovane občanke, spoštovani občanu V preteklem obdobju smo skupaj uresničili veliko načrtov in dogovorov» Bili smo uspešni, gospodarsko in družbeno. Ohranili smo medsebojno sožitje in spoštovanje različnosti Za sodelovanje, razumevanje in strpnost se vam zahvaljujem. Začeto želimo nadaljevati, doseženo nadgraditi Prosim za podporo tudi v naslednjem obdobju. Za prihodnost smo pomembni ljudje; tisti, ki znajo, tisti, ki zmorejo sodelovati in dajati, in tisti, ki hočejo. Pridružite se nam. Pridružite se nam pri izvajanju projekta Velenje jutri, pri katerem potrebujemo vsakega občana, vsako občanko. Nadaljujmo skupaj! Kandidati vredni zaupanja! Vadaljujmo skupaj! Kandidati na listi ZLSD za svet Mestne občine Velenje Srečko Meh Bojan Kontič Jože Zupančič Irena Sivka Poljanšek Anton Brodnik Bojan Škarje Marija Marjana Koren Franc Blatnik Ivan Janežič ià / l.l Kari Drago Seme Stane Planine Bojan Voh Dimitrij Amon mag. Dragica Povh Matija Blagus Vita Ariič / ; Ai Petra Gostenčnik Denis Štemberger Marjan Tamše Nina Rošer Fadil Krupič n Drago Kolar m J020 Dračko Marko Primožič Marija Melanšek Jože Medved n ol?krožl Da se sliši > Bernarda Čas Čeru Branko Smagaj Jože Krk Nadaljujmo skupaj! Simona Krajno Gašper Koprivnikar Marjan Mastnak Muzejske ustvarjalnice Otroci tokrat -arheologi Nedeljske muzejske uslvarjalri-ce, ki jih 7 veseljem pripravlja muzej Kulturnega centra Ivana Na-pi>lnika Velenje» živijo. V nedeljo. 27. okiohra. so bili oin)ci arheologi • rii/iskiwí^lci pre-leklosti. S pívána li so arheologi njo DanieloBrišnik, kije pripravila in vodila arheoloi^ko puslo-liWi^'ino. Brez uporabe lončarskega vretena in z veliko mero do-nti^ljijc so izdelovali po.^odice iz ^ine.kiso jihlep^u>kiasili. iakšna izdelava pas^idje bila značilna za prazgodtninska obdc^hja. Osvojili so eno od arheoloških vci^in, scsiavljali in lepih so posamezne ki^Scke arheokiákega gradiva in si sesiavili okraSeno zma- gičnimi prazgodovinskimi molÀ'i. Spc»znali S(> moziiik. ki je bila sicer tehnika izdelovanja mozaičnih !lii-kov iz kamenCkov, in izvedeli, da so v Sloveniji na^li najlepše mozaike na aniiCnih in zgod-njekrSčaniških najdiščih v Cmoni. (?eieji, Poeloviju. Olrwi pa so izdelovali mozaike po svojih mo-livihin delali kopijo velikega mo zaika iz karlonaslih kockic najrazličnejših barv. Navdušenje je dcxscglo vrhunce, ko so pokukali v skrite količke muzejskih zbirk in iskali zakJad. Bili hi dobri arheologi, saj zelo dobro opazujejcî in so ga hitro našli. Razdelili so si najdeno bogastvo in ga v mošnjićkih odne.sli domov. Otrokom in starScm so predstavili tudi knji?ici> Odkrivajmo skrivnosti prelekliisii, ki so jo v Muzeju Velenje pripravili za mlade mu-zcalce. Simpatična knjižica, ki otroka sprejme in usmerja vsvel muzejske druščine, in v katero bo pt") vsakem obisku narisal risbico. Slane 2ÍJIJI) siu Z njenim nakupt>m ima otrok prosi vstop na vse ustvarjalnice in prireditve, pripravljene zanj v tej sezoni. Za 250 otrok in slar.^evspcl zanimiv in zabaven nedeljski dopoldan. Vabljeni, da se jim pri-druiiitc v nedeljo, 10. novembra, ob in. uri. ■ AcaPotes Poskrbimo za domače živali Sporočilo družinskih skupin AL-ANON (svojcev alkoholikov) v ■ Prišli Mičaiii. se ljudje vse bolj ukvaijajo z hlastanjem za dobrinami in ob lem postajajo vse Mj su-nwi. Mni>go je ljudi, ki iiuajo radi bivali, vse preveč je pa uikinih. ki imajo radi predvsem denar, ki pa je možno zaslužili z živalmi, S lem pa poitancjo živali vse bolj t^grožene in trpinčene. Kaj si zaslu/ti lastnik živali, ki jih pretirano izkorišča glo-sli. Mnogo živali jc prelepenili. miii^eiuh, lačnih, žejnih, holanih. živijo v nehigijenskih zanemarjenih prostorih. Ihkšen cKwek si zasluži, da bi z njim storili enako, /jloMno je, da je takšnih prinierov še in šel Kdaj.KeKmionauéili tudi živali obravnavati s strpnostjo, dobroto in spošiwanjem. S «poslovanjem m, pi^magajino tudi pticam, da bodt^ lažje preživele zimo. ki prihaja CI laniea pri diu^tvu za varstvn živa- Stefhđ Hurent ,|e postal alkoholizem v»šcga svoje» iiU tJiijatefjH m vas problem? Opogumite sc in pridilc k n^m. Težavo po/.namo in imamo /aryo ra/umcvanjc iz lastnih izkušcT\j. Mnoj^lm izmed nas Je že jKima^al najti rešitev. Toplo vam prlpo-n>čamo, da poskusile znanim pn»-}>nimum. Alkoholizem je zelo huda dnsžin-ska bolezen. Mi. ki živimo ali smo živeli s problemom alkoholizma, ga bo\] razumemo kot kdorkoli drug, V prctekii\>li ste tudi vi iskali po-mix pri prijateljih in st:rodnikih, ki lega protïlemaniso razumeli, loje v nas pustilo občutek krivde, sramu in pa txJloČntWkt. da bi>mo odslej svt^e probleme zadržali zase. Tudi mi smo t^bčutiii osamljenost in brezizJiodno.st, a smo spoznali, da ni noben položaj brezupen ter da Se lahko najdemo notranje z;i-diwoljstvo. celo srečo, pa naj na.< alkoh<'>lik Še pije ali ne. Vsvelu je bilo težko verjeti, da bi odpiranje pred drugimi ljudmi lahko prineslo karkoli drugega kot zadrego in bcílečino. Vendar - nismo sami. '1'isti, ki smo občutili učinke idkohiilizma na (asl-ni koži, vemo da je težko obdržali ravnoteže. Ni poniembno kakšna je težava inkiikodntgačese počutimo. '^jinc s pi>dobnimi zgodbami nekje daleč {-kI nasso naile ptmioč. tolažbt'» ÍJÍ upanje 5 pomoto ziirav-ljenja v AL - ANONu. Na srečanjih odkrivajiio, das(^dnigi čutili is-to, kol čutimo mi. Ne trdimo, da je AL- ANO N zdravilo za vse. Mnogokrat je potrebna bitij stn^kovna pomoč in podpora tudi s strani zdravnika ali praviuka. Naj bixlo okoliščine taksne ali drugačne, vsi sc navzemamo ptîguma in moCi, ki veje iz zgodb o uspehu drugih članov. Spnznalismo. da je mogoče z uporabljanjem AL - ANON.skih idej priti novega pi^glcda na svoje probleme, takšnega, ki pripelje do re.šitve. T;i nam ponuja oporoda bomo îe pmbleme prizniJ i. sprejeli in jih reševali uspešno. Skupnc'ist AL-ANON je anonimna. Kličemo se po in'fenih. Le na ta način lahko svi^-jodno povemo kaj jc v naših mislih in srcu, tako v skupni>sii dr\ig drugemu pomagamo. Ob ravnanju po pr^^granm AL - ANON se bo življenje v družini izboljšalo. Brez takSne ptîmi^i bi bilo/^večino izmed nas Življenje z alkohol ikont nevzdržno. Ko skušamo na silo priti do rešitve, pcv stane naše razmišljanje izJ;rivljeno. da smo razdražljivi in težavni, ne da bise lega zavedni t. Nas program temelji na 12- kora-kilK kijih skušamo v svojem življenju uporabljati postopoma, vsak dan posebej. Naša preambula se gla-si: Družinske skupine AL -ANON so skupnosti svojcev in prijateljev alkoholikov, ki si delijo izkxišnje. mt'>č in upanje, da bi rc.sili probleme. koso jim skupni. Menimo, da je alkoholizem družinska biîlezen in da s spremenjen odnos do življenja pripomore k okrevanju. Skupnost AL- ANON ni povezana zno-beno sekto, veroizpovedjo, politično stranko, organiz;ieijo ali ustanovo: ne vpleta se v nikakr^je spore. ne zagovarja nobenih staliiW.niti jili ne zavrača. Pristojbin z^ članstvo ni. AL - ANON se vzdržuje sam s pn'islwojjnimi prispevki Čla-nw.« AL -ANON ima en sam nanien: pomagati družinam alkoholikov. Svojec prisrčno sprejmemo in jih tolažimo ter tako. da alkoholiku nu-ditno razume\'anje in ga ^>pt^gumlja-mo. Na naših srečanjih delimo mo; iîï upanje drug z druginî, osredo-ločam<5 pa .se na .svtije občutke in odnos do položaja v katerem se nahajamo. Vabljeni -ste. da tudi vi podelite izkušnjo z nami. Družim«'» se vsak 2. in 4, ponedeljek v mesecu ob lii. 15 uri v Domu za ostarele v Velenju, vzporcdxu> z AA. Pridite ut vztrajajte, ker preprt^ to deluje. ■ A/ - Anonka Bili smo v deželi na kontu sveta NaTajvanušcvcdnoživikult njiluwc-ga dolg^^lctncga voditelja ( 'iinkaj^ka (Ji-img Jiesbi oziroma v stari traaskripciji Chiang Kiti-shek)), čeprav je na otoku skupaj z nacionalistično vlado, v kateri je imela vso oblast njegova nacionalna Ijud-.ska stranka Kuomintang. avtoritarno in s trdo roko vladal vse do svoje smrti, 5. aprila lela 1975. Po smni ga jeza 13 let nasledil kar njegov sin (^iang Čing Kuo (Jiang Jingguo) insclcleta I988,ssmrl-jozadnjcga v dinastiji Ćankaj.skov, seje 7aČcla na Tajavnu postopna demokratizacija, koso bile rccimo tudi preklicano izredne razmere, ki so na Tajvanu veljale vse od leta 1949. Zadnji dan bivanja na otoku smo si Slovenci med drugim t^gle-dali tudi muyej o/iroma memorialni center í ankajška, ki je najbolj impo^anten in obiskan kulturno/godovinsld spomenik v Taipeiu. Razte/a se na 2500 m2 p(jvriine. v ogromni stavbi, do katere sc pov/|incte po (pre)j>teviinih stopnicah, pa jc njegov spomenik, ki je težak kar ton. Pred spomenikom je seveda častna straža, ki se menja vsako uro: menjava častne straže je prava paia za oči Številnih obiskovalcev. Ko opa/ujeS vojaka, ki celo uro popolnoma nepremično stojita, se sprasujeS, kako lahko človek kaj takega sploh zdrži. Pa se da, saj smo lahko opiizovali tiiko Ča^^tni*» stražo tudi pred enim i/med Uijvan,skih protokolarnih objektov, kjer .sla vojaka popolnoma nepremično stala celo na vročem soncu. Vsake toliko časajc iz strážnice do njiju prifcl mladcnit^, kijimajc masiral premrle ude injuz dvigťwanjem njune obleke hladil. Tajvan je 5c vedno precej milliaristična drŽava in za vsakegii od teh vojakov je to neizmerna čast in za časLse splača marsikaj potrpeti: ludi letno urjenje in nepremičnih stanje na vrcičcm tajvanskem soncu. Velenjska reprezentanca, kise jc udeležila 35. svetwnih iger :5olskih otrok v glavnem mestu Tajvana Taipeiu, si je lali-ko ře prvi dan po prihodu na otok oj^e-dala njihovo gledališko predstavo in čeprav nismo ničesar razumeli, si jo je bilo vredno ogledati, saj kaj Uikegačlo- Posebne častf za zmagovalce je biia na zakfjučku iger deležna tuúi Velenjčanka Nina Kokot vek ne dc^živi ravno velikokrat v svojem življenju. Pffcsebna pa^za očisia bila tudi otvoritev in zaključek i^r, kjer smo si lahko t>d bli^u ogledali «»o spretnost in gibčnost Kitajcev, pa seveda tudi njihovo v/.i jajnoKt, saj se vaj, kol so nam jih pokazali, lahko naučil le z veliko, veliko truda in volje, Nbí ka j manj pa pri svo jih treningih niso bili vytrajni tudi repre-zenlanii Velenja, saj so na icti igrah dci-segli velik uspeh z osvojitvijo dveh medalj. Velenjčanl so bili med slcMjnskimi me.sti daleč naj uspešne j,š i. saj se e medalji. Nina je bila premočna zasvojo konkurenco v skoku v daljino in osvojila zlato medaljo, Kaja pa je v teku na metrov prvo mesto zgrešila le za las, a je bila nadvse zadovoljna tudi s srebrno medaljo. Atletska ekipa, ki jo je vodil Milia Pohar, je dosegla j5e dve ixllični uvrstitvi, saj sla /.iva Kíižcijnik v teku na 4t)() metrov in Spela Jandrok v teku na 800 metrw osvojili četrti mesti. Plavalki 7-ana Prislan in Sandra Pandža sla pod vodstvom trenerke Vere Pandže tekmovali v okviru svojih zmožnosti, saj je bilo na tekmoViinju ogromno odličnih domncih tekmovalk, lako da so včasih plavalna 11-nok\ izgledala kot državna prvenstva laj-vana. Dobro so nastopili tudi tenisači Diana Nakič. Nika Brodnik. UroS Piv točnikin RokBi/jak. kisopodvcxJslvom Matjaža ( »roanana. nastopili le v ekipni konkurenci, saj organizatorji lokral niso predvideli posamičnega tekmovanja, kjer bi imeli na.^i igralci bolji>c možnosti za večji uspeh. V namiznem tenisu pa je bilo po pričakovanjih, saj je namizni tenis tajvanski nacionalni špiort in premagati kitajskega igralca jc sila težko. V ekipni konkurenci sla se obe ekipi pi^meriii z ekipo iz Tajske: Ivana Zerainlàmara Jerič stalajki premaist-li, Miha Kljajič in Bltiž SeUin sta tekmo izgubila z 2:1, a se je Miha po tekmi veselil prve zmagp nad igralcem iz Azije. V pcv^amiCni konkurencije zelo dobro nastopila Tamara, ki se jc uvrstila v drugi krog ickmwanja, t«iali načuiki Vetenjska ekipa pred Čankajškovim spomenikom vračala v Velenje. Velenjska delegacija zvsemi lekmovalci, trenerji in vodstvom ekipe (Dragan Mariia^k, Matjaž Ćer-novSek In Damijan Kljajič) seje žc dan po zaključku iger odpravila na dolg pov- /Vferr/dva častne straže ralek v domovino. Lahko rečemo, da pravtičasno, saj so imele ostale slovenske ekipe, ki so Še nekaj dni ostale na Tajvanu, precej težav s povratkom, Tajvanu se je namreč z japonskega otoka ()kinla in na^ države, saj je Šlo za druženje mladih Športnikov iz številnih dr7avz različnih kontinentov. Mladi ve len^ki Športniki, ki so se v tej oddaljeni deželi srečali z drugačnim podnebjem, kulturo in načinom življenja, niso bili uspešni le po Športni plati, temveč so ludi s svtijim obna^njem izven tckmwalLšČ na pravi način predsiav-ijtilisvoje mesto in svoj(f državo. Nask^d-nje športne igre šolskili ot rok hodt^ prihodnje leto v Gradcu v Avstriji In v Pa-trasu v Grčiji, ■ Damijan Hijajič 7. novembra 2002 "^H'AS OGLASI 15 eA Branko Valk za župana občine Šoštanj obkroži socialnih demokratov Šoštanj Alojz Podgoršek la župana občine Šmartno ob Paid obkroži socialnih demokratov Šmartno ob Poki DeSUS Upokojenci bomo volili DeSUS: LISTO ST.: ( 15 ker smo tej družbi in državi dali vse delo in življenje; ker nam ni vseeno, kako bomo živeli jutri; ker želimo ohraniti naše pokojnine; ker želimo dobro tudi našim vnukom; ker želimo varnost, zdravje in mir; ker je DeSUS resna stranka; ker je DeSUS naša stranka! Vsi na volitve za DeSUS! 16 MODROIBIILA KRONIKA, ZANIMIVO 7. novembra 2002 Policijska uprava Celje Med prazniki 141 icaznivih dejanj! Da nepridipravi niso imeli praznikov, dokazujejo podatki PoIicijskc uprave Celje» kjer so v dneh od 3Í). oktobra do 4. novembra, obravnavali ktir 141 kiiznivih dejanj, najvcC vlomov. Ž« v sredo, 30. okfc)l)rH. so mvd drugim, obravmiviili; vlom v kiel v stanovanjskem hloku v Saleku v Velenju, tnl koder je ne/nanec odnesel s teklo-kera míč no plošt^o štedilnika. Lastniki« M. S. jeoivkodoval okoli 80.(K)0 tolarjev. I/, stanovanjske hise last A. D. na Šilihovi v Žalcu, pa so ne/nanci odnesli za okoli fKH>.rni na psilioťizične laMnosti vtr/nikov. Cc boste že proslavljali Mariina, pi>čnile to po pameti! Daje na našihcc3>iahveclno več vinjenih voznikov, kažejo rezultati sobotnega poostrenega nadzora na Celjskem. Policisti med ustavljenimi in prci/ku.^cnimi Vozniki ugotovili 54 (I I %) takih, ki so vcrzili pod vplivom alkohola. Viom v Bonaco VELENJE, 4. novembra - V m^i na ponedeljek jc bilo vlomljeno v gostinski lokal Bonaca na Koroški cesii. Iz lokala je bil odnesen karton alkoholne pijače in S zavojev cigarel. A vlomilca se menda nista vc.sclila prav dolgo. Na Cankarjevi pa jc nekdo vlomil v ki^>sk s sadjem in zelenjavo in odnesel okoli 30 kilogramov različnega sadja. Kratek stik zakrivil požar LJUBilA, 4. novembra - V ponedeljek okoli 13. ure je zaradi kratkega slika na električni napeljavi prišlo do požara v kletnih prostorih sianwanjskc hiše v Ljubiji, na obmi>čju Mozirja. Ogenj, ki je povzročil za okoli 2^0.000 tolarjev škode, so pogasili gasilci. Mitja Strožic državni prvak z gokartom do 125 ccm Po očetovih stopinjah I7-lcini Šošianjčan, dijak dru^ga Icinika avtomchaničnc smeri Šolskega centra Velenje in član novo asi anovclj enega kluba ASK Velenje (avlo Šport klub) je poslal letošnji državni prvak z gokartom v kategoriji do 125 ccm. Na.slov je osvojil z zmago v razburljivi zadnji 7. letošnji dirki »Max pokala« na dirkališču v Luciji pri Portortr/u. Na tej dirki jc Mitja začel šele s 3. startnega položaja in z drzno in pametno vožnjo čakal in dočakal svojo priložnosi lerv zadnjem ovinku prehitel najnevarnejšega zasledovalca za prvaka, Ljubljančana Borisa Ovna. Na letošnjih dirkah za državno prvenstvo je Milja Strožič třikrál zmagal, enkrat je bil drugi in dvakral tretji. Na drugi dirki maja na Pluju pa je moral odstopiti, kerjc pri trdem prehitevanju obstal z zvito zadnjo (^sjo. Mladi ŠoštanjCanzgokartom tekmuje Že pet Icl. Pričeljcs kiitegori-joňOin too ccm kol mladincc.lclas pa prvič uspešno na.stopa v kalcgo-rijiclo IZ^ ccm v konkurenci najboljših sloven.skih tekmovalcev brez sia-rtístníh omejitev. Sepiembrase je ntwi državni prvak izkazal tudi na ev-rop.ski dirki na Dunaju, ko je mod 57 tekmovalci osvojil 2LI. mesto. Posiopinjah očeta, bi laiiko dejali za Mitjo Sirožiča,saj oče Bojan skupaj z.lankom Špehom. svojim nekdanjim sovozn i kom v lurisiiCnih relijih, pripravljalagokart in vodila.sina na dirkah. Uvrstitve Max pokala 2iX)2:1. Milja Strožič ASK Vclenjij, 2. Boris Oven AMD .sport-stil Ljubljana, 3. Kristijan Podržaj RD beja spori. Na dirkah je letos nastopilo 23 lekmtwalccv. ■ roPe Mftjs AnžiČ Dobri stari RADARSKE KONTROLE BODO: Delek 08.11.2002 pfeko celeaa dne obmoćie celotne r^aiie ^jholâ 09 11.2002 nopokijn imarie fi'« nedelia. 10 11 2002 DODoldan Laâkû ponetíehek, 11.1t.2002 doooldan Sloveriske Krni ice lDr6k. 12.11.2002 poDoldan 2alec sreda. 13.11 2002 doDoldan Šmarie m JelSah Četrtek. 14.1.2002 doDoldan Šentlur popoldan Mozirje KiiiiioVi^m popularni Tičoje gotovo eno izmed vozilv ki je desetletja kraljevalo na naših cestah. Mnogi se mu ludi še danes niso odpovedali. Za razvedrilo ga Se vc)budo M) se pred dnevi zbrali v bt>šianju mnogi ljubiteljev lega avtomol>ila. Seveda sohilivsivvozncmstanju in zelo dobro ohranjeni oziroma vzdrževani. Dokaz zato je bila tudi njihffva skupna vožnja do Za-vodenj in nazaj. ■ Foto: vos 111 llllB ?0 HRIBIH IH VOima Odlična raziskovalna naloga Ajde Jezernii^ Neprijetne Izkušnje Suzana Ferenc Iz Šoštanja z Avtomehaniko Knez Iz Velenja Tako kol številna planin* ska društv;) po Sloveniji so sif ludi velenjski planinci / mno^^imi aktivnost-mi vključili v celoletno pni/novanje mednarodnega letii ^oru. Med drugim so spel pripnivili «Kiprto planinsko šoto /a odrasle in l/vedli izlet v Suvinjske planine /a vse zahtevnostne siiipr\je. Najlepše pajc bilo, da so podeselih desetih letih slovenski planinci znova imeli svoj dan planincev. Ker je precej planincev med mladimi po vrtcih in .^olah. so tudi lukaj polckale podobne ak-livnosti Med tistimi mladimi ljubitelji gora, ki so sc te posebno dobro izkazali jc bila Ajda Jczcrnik, takrat se učenka osmega razreda osnovne Sole Gorica. Skupaj z mentorico Branko Me.slnik sla pripravili raziskovalno nalogo Na Triglavu sem bila pošteno krščena... / naslovom »Mladi in gore«, ki je na oWinski ravni do.segla iretje mesto, na republiškem tekmovanju pa je ta nalogii prijela srebrno značko. Nagrajeno nalogo, jc Ajda predstavila tu- di pred domačimi planinci in dobila Številne pohvale lako za vsebinski del kol za izredno dolx;r nast(ip, ki bi ga ji zavidal marsikateri predava le Ij. Ko smo jo med drugim povprašali, koliko časa je porabila za tako dobro predstavitev, jc povedala: »Za vsak tak.šen nastop sc vedno dobro pripravim. Ker na tem podri>î^u nisem ravno začetnica, in če področje ^e posebej zanima oziroma veseli, polem je vse skupaj .^c lažje. Planinstvo pa jc ena izmed taksnih tem.« Povedala nam je še, daje bila lelos prvič na Triglavu, bila pdileno krščena in odnesla veliko lepih spominov s Štiridnevnega družinskega potepanja po .lulijcih. Mi pa smo ji zaileleli Še veliko tako uspeSnih nalog in nastopov. ■ M. H. Ne gre gre ji ji za denar, odnos V našem uredništvu sta se oglasila Suzana in AieS Terene iz Š(^štanja. S prcs:ej nenavadno zgodbo, ki sc je začela pred letom dni, po listem, ko je Suzana svoj star jugo odsUîpila mami Dii je vozen in ji jc nekaj Časa dobro služil. Vstx;no pa je začela razmišljati, da ga zamenja za mlajScga. V Rcnaultovcm servisu v Velenju, Avtomchaniki Knez, je izbrala una. »Šefse je ponudil, da za star avto poškrbi in sklenjena je bila pogodba o komisijski prodaji mojega Črnega juga. Ocenjen je bil na trideset jurjcv,« začne pripoved Suzana, takrat i>c Jelen. Toliko bolj osupla pa je bila, ko je leto kiisneje iz Mestne občine Velenje, Urada za gosj-jodarsivo in finance prejela račun, s katerim jo bremenijo plačila 24.552 tolarjev, za odvoz in uničenje zapuščenega in loialno razbitega vozila, najdenega nekje v Lćizah. Kaj jc zdaj to? Avto je vendar pri Knezu! Z očetom sla sc od- pravila v avtomehaniko, kjer pa nista, to Su/na priznava, pristopila najbolj korektno. Jeza pač! A ludi konccsionar ni kazal nobenega potrpljenja. Enostavno ju jc vrgel ven, pravi. V Mestni občini Velenje so si po tistem, kojim je Suzana razložila, v čem je »Slos«, dali dopovedati. Račun naslovljen nanjo so preklicali, napisali novega in ga naslovili na Avtomehaniko Stane Knez s.p. Račun naj bi bil medtem že poravnan. Vmes smo slikali šc, kako naj hi avlo i/ Knezovega parkiriSča v Laze sploh pri.Scl, a to jc že druga zgt^dba. Kaj pa listih 30 jurjcv, omenjenih na začetku? Ne bojih. Namesto njih lahko Suzana dobi deset, |>ctnajsl takih avtov kol jc bil star jugo, če jih le hoče, je bil velikodušen gospod Knez. »Sem mogoče kaka odvetnica?« je potem, ko sem gji poklicala, sc mu predstavila in je sam žc ludi začel pojasnjevati zaplel, znenada vpraSal Stane Knez. »Ne nisem,« mu odgovorim. »Potem pazile, kako pišete, da ne boste imeli silnosli,« svetuje. »Boin,« obljubim. »Sem pridite, da vam pokažem pogodbo.« vabi. »Ne bo treba, jo imam,« zatrdim. »Jc overjena pri notarju?« spraSujc. »Ni,« priznam. »No vidite! Pa veste zakaj ni?« spet .«ipra^ujc. »Nc vem,« mi jc ncrodnt^ ker res nc vem. »Vam pa jaz povem,« mi pi'imaga. »Ker bi bili z overovitvijo sami stroški. Komintenti jih pa niso hoteli imeli. Ti fvOse želeli avla znebiti. Zdaj. ko so se ga. pa pričakujejo Še denar,« Udi. »Torej jc pogodba fiktivna, brez vsake vrednosti, kar tako?« vprašam. "Tako nekako,« pravi in veliktxíušno šc c)\krat doda ponudbo: »Takih avtov, kot jc bil jugo, mlajših in boljših, ji priskrbim deset. Kaj deset,petnajst... Navozimojih, kolikor jih hoče.« Suzani pa ne gre za to. Ne gre ji, kol trdi, ludi za 30 jurjev. Crre za princip. In gre ji za odntw. ■ MUena Krstić • Planine 7. novembra 2002 '"'HláS NASI KRAJI IN LJUDJE 17 V vaški skupnosti Hrastovec gradijo kanalizacijo » Likof« ob postavljanju mlajev Če 1)1 kraj;)ii« osrednje^ď de* la krujt;vn« sk(ipnc>*iti Skale • Hr.i stove iMA praiíulí. kje je nui-večje gradbišče v Mestni oličini Vdenje> bi skoraj zanesljivo de*^ juli v en glus: v Hrastovcu. Kjer gradimo kunalizacijsko omrc/je. »Po prcdvidcvitnjili naj hi na-loi^bo, vredno IJ 7 milijonov tolarjev Iconćali do konca Icla, vendar bomo morali hlli krajani malcc strpni. Ra/log za tak.^n /amik jc /aplci, ki jc nasial pri javnih naroČilih. Anipak, pričakujemo, da bo vsega koncc marca oziroma aprila prih<îdnjc Ici o, "likof pa nanicraviimo pripravili ob piislavljanju mlajev /s I. maj,« nam je pcwedal pred-sednikvaške skupnosti Hrusto-vec Toni TajnSek in nadalje-val:«Kar nekaj krajanov je bilo v /aCeiku skepiicaih. danes pa je večina med njimi Jok:ij zadovoljnih.« Po njegovih besedah je minilo kar pet Icl od ideje do /ačcika izgradnje, povod zanjo pa so bila prizadevanja krajanov Sembrica v sosednji KS Koňovo, kjer so na lakJen naiin med prvimi piïtkrheli zaćislejše oko-!jc. Za zdaj so na iri kilometre dolgi Irasi opravili približno tri éelr-line predvidenih del, ostajajo pa priključki do 74 gospodinjstev, kolikor Se jih je odloČilo za priključilev na omrežje. /:ù priključek do hiše bo vsako gaspo-dinjstvo prispevalo 180 lisoC tolarjev, skupaj naj bi krajani sami zbrali 6,3 odstotke denarja od vrednosii naložbe, katere inve- stitorje Komunalno podjetje Velenje. Lani spomladi so v tej vaški skupnosti na omrežje 9.c priključili 24 gospodinjstev, v vaški skupmwti Skale do letošnjega poletja več kot 81) gospo dinjsiev, prihodnje leto, ko naj bi uredili odvajanje odplak Še v delu Skale jug ter na vrhu Podlubele. pa naj bi bilo v krajevni skupnosti Skale -Ilrastovee priključenih na kanalizacijsko omrežje vseh 300 gospodinjstev. Kot je ^ podčrtal Toni TajnŠek so hkrati / naložbo v čistejše vode in okolje po sedmih letih prizadevanj končno sanirali Se plaz, 70odsiolkov potrebnega denarja je zanj prispevala Mestna občina Velenje, preostalih 30 odslotkov krajani. Prav tako v tem času Komunalno podjetje Velenje vleče primarni vod vodovtxJa v zgornji Hrastovec, kjer bodo na mestni vodovod priključili 26 tamkajšnjih gospodinjstev. »Razlogw za postavljanje mla- Predvldoma marca, aprila prihodnje leto bodo taki prizori že pozabljeni, zadovoljstvo ob urejenem kanalizacijskem omrežju pa veliko. {Ybfo. vos^ jev in "likof*' več kot dovolj,« je 5e dejal Toni lajnŠek. predsednik va,ške skupm>sli Hrastovec. ■ Tp Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Predsednice Danes, 7. novembni^ol) 19.30 bi» /a Beli abonma v Doni kulture Velen^je uledališka predstava Drame Ljubljana: PRI^D-SEDNÏCE. Re:^tja; Bojan Jablanovce. (grajo: Polona Vetrih, Marijana Brecclj, Nataša Barbara Cîraêner. Vstopnice nisov prodaji. Sex, laži & štrudel V sredo. 13. novembra, ol) 19.30 Im) m Zeleni uledall^ki uimn-ma predstava la/i & širudel*' v imdbi S|)a!i teatra i/. Menyša. Igrajo: /ve/dana Mlakar, Matej Recer, Vito RoÂ'lj. Violeta Tomič, Primož Ekari. <'c ho zanimanje bo ob 17.i)(i še dodalnn predstava. Vstopnice 30()0 SIT Razstava del Hermana Gvardjančiča podaljšana Velenje-/aradi selitve velenjske knjižnice in prazničnih dni kar nekaj dni ni bil mogoč ogled razstave akvarelov akiidemskega slikarja prof. Hermana < Jvardjančiča. /aio so se v (raleriji odločili, da jo podaljšajo. Raz.stava bo sedaj na ogled do 27. novembra 2002. ■ bi v Kulturni dom v Šoštanju Koncert Vite, Ligustra in Storžiča V sobot«, 9. novembra, ob 19.30 bo v kulturnem domu v Šoštanju koncert, ki ga b(xJo pripravili ženski kvartet Vita (v njem prepevata sestri Cremožnik iz Lokovice), moška vokalna skupina Ligaster ter aasambel Stori^ič (zmagtwalci letošnjega festivala Slovenska polka in valček). Kot so povedali organizatorji konccrta. želijo po uspešni turneji med izseljenci v Kanadi in ZdruJ^enili dri^avah Amerike tudi domačemu občinstvu podariti umetno ter .slovensko narodno pesem in glasbo. Srečanje starejsih krajanov v obcini Šmartno ob Pakl Sreča je v majhnih stvareh SMARi'NO OB PAKJ, 2. no vcmbra - V počastitev praznika občine Šrnarmo ob Paki í^e nekaj Ici Krajevni organizaciji Ob tej priložnosti se jim je î^marski ^upan Ivan Rakun zahvalil za njihov prispevek pri razvoju okolja v minulih letih je v Šaleški dolini več kot 1000 ljudi, ki ne zmorejo skleniti z-ačetka in konca meseca, med njimi pa je več kot takih, ki 102 leti Marije Hramec iz Šmartnega ob Pakl »Pa me še niso pozabili!« V ponedeljek, 4. imvembra.Je do|H)lnila 102 rojstni dan Ma* riju Hrumeč, najstarejša krajanka občine Šmartno ob Pa* ki. Tudi letos so se njene^ta častitljivega Jubileja spomnili in joohiskalt v Domu starej.šib na Pob^ell, kjer iivi dve leti, nje- ni najbližji: Štefka, Kladniko-vi, njeni sosednje v Malem Vrhu ter ji polepšali dan s toplini stiskom rok, lepimi šopki ro/. in 5evemoč st>človc-kuvslLski. Po njegovih besedah S srečanja starejših krajanov jim RK redno zagolavlja pre-hriiml>ene pakete za preživetje. Udeležencem srečanja so popestrile druženje Vesele babicc ter Zdenka Kolene, predstavnica šmarškega RK, ki je v nagovoru poudarila, da se danes kriva sreča tudi v majhnih stvarcii. ■ tp PE ENERGETIKA Tel.; 03/8961256 PE VODOVOD iN KANALIZACIJA _ Tel.: 03/ 88914 20, 03/ 8B914 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Tel.: 03/891 91 53, 03/891 91 54 âSM: 031/041 390 136.031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za individualne hiše: _ 03/696 11 50 ali 896 11 52 Za blokovno gradnjo: _ 03/69611 46 âll 696 11 48 Za industrijo; _ 03/696 11 44 mama jc bila pozornosti zelo vesela. >»Pa me še niso pozabili. Radi pridejojaz pa Jih še toliko bolj rada sprejmem. C-cprav lukaj lepo .skrbijo zame in mi nič ne manjka, mi je kar dolgčas. Namreč ne morem več brati» noge pa so me povsem pustile na cedilu.« Njen za irc-nulek otožen obraz se je znova razvedril, ko sla ji nekdanji sosedi dejali: »Pa lakrat ol^ujate spomine na lepe dni.« In res se je FlrameČeva mama takoj spomnila, kako .so včasih vaso-vale,kakoje po tem. koje ostala sama, dolgo v noč igrala pri K lad ni ko vi h karte. Skromna in skrbna kot je se je tudi lokral spomnila na dni-ge:«Siefka, daj lorto sestram, saj je sama ne morem pojesti.« Na s"videnjc, Hramečeva mama, ob praznovanju 11)3 rojstnega dne! ■ tp 18 TV SPORED ««^58 7. novembra 2002 ČETRTEK, 7. novembra PETEK, 8. novembra SOBOTA, 9. novembra NEDEUA, 10. novembra PONEDEUEK, 11. novembra TOREK, 12. novembra SREDA, 13. novembra SLOVENIJA 1 06.25 Ku(tuma kronikâ 06.30 Odmdvi 07.00 Dobro juiro 09.00 Poročila 09.05 Afriške pravljice. 9/10 09.10 Male sive celice« kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Slovenski magazin 11.05 Mano 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Trend. ocMdja o modi 13.35 Cikcak 14.00 Glasbd vseh dežel 15.00 Inten/ju; dr. Janek Musek 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, ipon, vreme 16.50 Naliniii 17.25 Pripraven moiki za mamico, igrani film 17.50 Dosežki 18.10 Humanislika Risanka 19.00 Dardes 19.05 Vaikrai 19,30 TVdnevntk,èport. vreme 20.00 IxkaJne voilve: scoienie kandidatov političnih ďrank 21.35 Osmidan 22.10 Poročila, šport, vreme 23.00 Zgodbe o kniigah 23.10 City (olk: Umea 23.40 Tatvina stoletja, dok. odd. 00.35 Humanisti ka 01.05 Osmidan 01.30 MarvTyřerMoore,67.del 01.55 Homo sapiens 1900. švedski film 03.20 Ûlimpiisko stoletje SLOVENIJA 2 07,45 Videosîrani 08.30 Mostovi 09.05 Dobro iutro 11.05 ^edsedni§ke volitve: pogovor z dr. Janezom Drnovškom ti 55 Videoslrani 13.00 Tv prodaja 13.30 VIdeostrani 15.35 Tv prodaja 16.05 Onkraj meia vzdržljivosti 17.10 MaryTylerMoore,67.del 17.45 Kraijica kaosa, nem. }ilm 19.10 Videospoînice 20.00 Evroliga v košarki, Union Olimpija • Maccabi, pren. 22.20 Tragedija v Scottsboru. amer, film 23.45 Videospotnice V _ .Txy 09.00 Ko boš moja, nad. 09.55 Sak}me. nan. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 11.40 Ljubezen brez greha. nad. 12.35 Tv prodaja 13.05 Lepo ie bit milijonar, nan 14.00 Varuhi luke. nan. 14.50 Tv prodaja 15,20 Ljubezen brez greha, nan. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.15 Salome, nad. 18.10 Ko boš moja, nad. 19,15 24 ur 20.00 Volitve 2002, predvojna soočenja 21.30 Rijalelji.nan. 22.00 Seks v mestu, nan 22.30 Zahodno krilo. nan. 23.40 Družinsko pravo. nan. 00.30 24 ur, ponovitev © ZT S2 09.00 Razvojna strateg iia Komunalnega podjetja Velenie 09.30 Vabimo k ogiedu 09.35 Bâi smo vojaki (We were soldiers), oddaja o (iřmu 10.00 Naj spot dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18,10 ReçHsnalne novioe 18.15 Mladi upi. mlad. oddaja 18.55 Košarka, posnetektekme. Roseto Basket : Pivovarna Laško 20.30 Vabimo k ogledu 20.35 Volitve 2002 21.00 Volitve 2002; SREČKO MEH. kandidat ZlSD za župana MO Velenie 21,20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogiedu 21.30 Naiviža, oddaja z narod nozabavno glasbo 22.45 Naj spot dneva 22.50 Videostrani SLOVENIJA 1 06.25 Kulturna kronika 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 0d.05 Oddaja za otroke 09.25 Pripraven moški za mamico, igrani film 09.40 hia liniji 10.15 Duhovni utnp 10.35 Human isttka 11.20 Dosežki 11,40 Prvi in drugi 12.00 Klicdivjine,8/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Slovenci v Avstraliii 14.25 Osmidan 14.55 Vsakdaniik m praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročite, šport, vreme 16.50 Marko, mavrična ribica 17.00 Iz popotne tortîe 17.25 Glasbena oddaia 18.05 Zofijm svet, nan. 18.30 Detel)tca 18,45 Risanka 19.00 Danes 19,05 Vaš kraj 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Predsedniške volitve: veliko sklepno sooćenje kandidatov 21.35 Cikcak 22.G0 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.10 Dom moje mame, dokum. odd, 01.05 Pot na Kitero, grški film 03.40 Šport 05.20 Vsakdanjik in praznik 06,20 Glasba treh dežel, pon, SLOVENIJA 2 07.45 Videostrani 08.30 Mostovi 00.05 Dc^ro jutro 11.05 Lokalne volitve: soočenie kandkfatov političnih strank 12.35 Tv prodaja 13.05 Videostrani 15.45 Tv prodna 16.15 Hladna voina. 4/12 17.05 Mary Tyler Moore, nan. 17.40 O^je norčije, amer, film 19.15 Videospotnce 20.00 Nadčlovek, 6/6 20.55 Modri žamet. amer, film 22.50 Dušni pastirji. 6/6 23.15 Big band rtv Sbvenija 00.15 Videospoînice 08.30 Tv prodaja 09.00 Ko bos moja, nad. 09.55 Salome, r^ad. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 11.40 Lju^zent)rez greha 12.30 Volitve 2002. ponovitev 14.00 Varuhi luke, nan. 14.50 TVprodaia 15.20 Ljut>ezen brez greha, nad. 16.20 Med sovraštvom In ljubeznijo, nad. 17.15 Salome, nad 18.10 Ko bos moja. nad, 19.15 24 ur 20.00 Barb Wire, amer film 22.05 Kame ie on, nan. 23.00 Dmžinsko pravo, nan. 23.50 24 ur, ponovitev Hmnmíí 27 4« S2 09.00 Nai vita. oddaja z narodnozabavno glasbo 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Košarka, posnetek tekme, Roseto Basket : Pivovarna Laško 11.55 Nai spot dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Miš maš, otroška oddaja 18.55 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Volitve 2002 20.30 Avtošok : Rajly Zasavje 21.00 Volitve 2002, FRANC SEVEH. kandidat SD$ za lupana Mû Velenje 21.30 Volitve 2002, BOGDAN GA8R0VEC, nesirank. kandidat za župana MO Sloveni Gradec 21.45 Regionalne novice 21.50 Vabimokogledu 21.55 Volitve 2002. SREČKO MEH, kandidat ZLSD za lupana MO Velenje 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Vabimo kogledu 23.15 Videostrani SLOVENIJA 1 07.25 Kulîuma kronika 07.30 Odmevi 08.00 Zgodbe iz školike 08.30 Slovenske izštevanke 08.35 Pripraven moški za mamico, igrani film 08.50 Arčibald, 19/26 09.00 Male sive celice, kviz 09.50 Na liniji 10.30 Ana,Ana, koprod f. 11.40 Polnočni klub 13.00 Poročna, šport, vreme tS.IO Študentska ulica, odd^a za študente 13.40 Mostovi 14.10 tzvir(n)i 14.^ Morilčev potjub, am. film 15 50 Jogurt, kratki nim 16.05 Avto. kratki film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Alpe. Donava, Jadran 17.20 Ozare 17.25 Návrtu 17.50 Legende mCTja, 12/13 18.15 Mumini,4/14 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 EU in mi 19.10 Sobotnatema 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Kako bomo volili 20.35 Onon 21.35 Naša dnéintca. 4/8 22.05 Parada pkisa 22.25 Sicilija, sončni otok, 1/3 23.te Poročna, šport, vreme 23.35 Pod rušo, 8^13 00.35 V nebesih ribe stradajo, amer. Rim 02.00 Legende morja, 12/13 02.25 Alpe. Donava, Jadran 03.00 Štiri sd», amer, iiim 04.35 Sto let olimpiiske slave. špv^skem 10.55 Zakladisveta, 12^26 11.10 Zgodba o možganih 12,00 Sijaj svile, dokum. oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Filmska glasba 13.40 Umetni raj 14.05 Katera je najlepša Slovenka, dokum. oddaja 14.55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 17.55 Divja Indonezija, poljud. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaâkraj 19.30 Dnevnik, ^KKt, vreme 20,00 Vladimir, slovenski film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Dd soia do kvarteta klarinetov 00.05 Divja Indoneziia, poliud. oddaia 00.55 M3rvTylerMoore.71. del 01.20 Gospodična ponedeliek, amer, film 03.10 ŠpOTt SLOVENIJA 2 08.30 Mostovi 09.05 Dobro jutro 11.20 Videostrani 12.00 Tv prodaja 12.30 Videostrani 15.50 Tvprodaia 16.20 Stovenski ljudski plesi: Koroška 16.50 Homo Turisticus 17.15 MarvTyferMoore.71. del 17.55 DP v rokometu (M), Celje Pivovama laško : Mobitel Prule 67, prenos 19.30 Videospotnice 20,00 Liga prvakov v nogometu 00.00 Kočiiaž smrti, švedski nemi film 01.40 Videospotnice © •EMnwII 87 " J 09.00 Ko boš moja, nad. 09.55 Sak)me, nad. 10.45 Med sovra^vom in Ijubezniio, nad. 11.40 Ljubezen brez greha. nad. 12.35 Tv prodaja 13.05 Preverjeno 14,00 Varuhi luke. nan. 14.50 Tv prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, nan. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17,15 Satome, nad. 18.10 Ko boš moja, nad. 19.15 24 ur 20,00 Morilci vhiši. amer, film 21.40 Newyorška policija, nan. 22.30 Družinsko pravo, nan. 23.20 24 ur, ponovitev kAnall 27 48 BS 09,00 Nogomet, posn. tekme 1 09.00 l>Dbroiu^o. Informativno Era Šmartno : Dravograd • razvedrifna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 1 10.00 Vabimo k ogfedu 10,35 Kako smo volili? i 10.05 Športni gost. kontaktna 11,05 Rokomet, posnetek oddaia, gostie: NK CMC tekme Gorenie Velenie; Publikum Dinamo Astram (Rus) i 10.50 Nai spot dneva 12.35 Naj spot dneva 1 14.00 Video5tr3ni 14.00 Videostrani i 18,05 Vabimo k ogledu 18,15 Vabimo k ogledu j 18.10 Regionalne novice 18.20 Rokomet, posnetek 1 18,15 V mojem košku je pa tekme Prevent Slovenj mavrica, otroška CKtdaja Gradec : Cimos Koper 1 18.45 Naj spot dneva 19.50 Naj spot dneva 1 18.50 1127. VTV magazin, pon. 1955 Vabrmo k ogledu i 19.15 Športni torek, ponovitev 20,00 1127. VTV magazin, reg. i 19,35 Iz olimpijskih krogov - infomiativni program i 19.40 Videostrani 20.20 Športni torek, športna i 19,55 Vabimo k ogledu informativna oddaja j 20,00 Na obisku... pn Ivanu 20.40 Iz olimpijskih krogov Moserju 20,45 Športni gost, kont odd,. 1 21.00 Regionalne novice gos^e: NK CMC Publikum ! 21.05 Naj spot dneva 21,30 Osrednii dan Pioneer I 21.10 Investicije Evropske uniie. konjze, kmetijska oddaja dokumentarna oddaja 22.00 Andy Hamùton, 1 21.30 Odprta tema dokumentami film ! 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 22.30 Naj spot dneva i 23.20 Vabimo k ogledu 22,35 Videostrani i 23.25 Videostrani 7. novembra 2002 **«H'AS ZANIMIVO 19 HOROSKOP Oven od d0 21.4 F^jďtie lepo po vrsti. Ndjprei se vprči^ie, k3j vam je v bh2n|i prihodnost na|bol| pomentno Pcm se le^a lotite z vso vne-m. vse ostale stvari pa za nekai časa pustile ob sI(Bni Časa vam bo primanjkovalo vse do novega leta. zato ne morete priČskoNQ(i ddbostetskoučnkovi^, kot $i belite Čebi^list^-ri bolie organizirati, U vam morda še u^elo. tako pa bo zelo le!ko. Ftfgrežah boste nežnost, Ijut^zen. Tokrat ne le po svoji krivdi. Nezadûvoljs^o na tem potiroćiu lahko rešite le na en način Ne bo pa lahko. Bik od 22.4. do 20.5. Zvezde vam priporâjo. ds zadnje dogodke krepko prespite, pre-mleiete m preinslite. Sele potem se odločite, loko naprej To^ bi vam namreč Mïa odločitev naredila mnogo večikode kol pre-mi^jena 6oije t)o. (Ë o zacfevi molčite. Gre za dru2ins^ zadevo m tako 10 tudi ^jte, sicer lahko pričakujete ie več polen pod nogsmi Ljudje so neverjetno nevcščlj Ivi )arstespcmiali?eve1ikokraLNilQrpaneul?e-pajte ià(o drastično, kol vam fe pivo padlo v glavo. Hitro bi se v&n n'aščevalo. Dvojiko od 21.5. do 21.6. Dogodki se bodo na vašo grozo odvijali neverjetno hitro. Skorajda jim ne boste mogli več slediti. Zdelo se vam bo da vaše življenje postaja podobno stanski vlogi v kakám mehišld nadaljevanki Družinske zdrahe in zamere se vas Se kako dotikajo, čepravnočete priznati. Dokler vas ne bodo direktno vmeSa 11, bodite raje na poziciji, ki jo imate. Vsivo povprečie vas tokrat Žal ne bodo spustili dnjgi Sicer pa boste §e najraie zadrževali doma, v krogu najbližjih Rak od 22.6. do 22.7. f^ite. fakc boste povzeli povedano pred sorodniki, saj m dvakrat za reči. da bodo ti povsem napačno razumeli, kar jim imate povedali. Zato se kaj l^ko zgodi, da se boste nehote znašli v zelo čudni situaciji Da boste umirili strasti, bo le najbolje, da nekai o nadevi molčite. Vsekakor potrebujete več zrate. Pri tem pa se vse prepogosto zanažate na dnjge. Tudi sami boste mo-rali več narediti za svoje zdravje Lev od 23.7. do 23.d Doma se bodo vlekle težavice, ki vam2e krepko najedajo îiv-ce. Predvsem zato. ke< sploh ne morete več planirati in zato se vam zdi. da svojega Jivljenja nimate več pod kontrolo, partnerju bo treba povedati. ka[ vas moti, molk bo le poslabSal stanje. Je pa tudi res da kai veliko ne boste mogli spremeniti. Tudi zato ne, kef bo vmes poseglo zdravje, ki nekai dni ne bo najbolj trdno. Se zavedate, da vaše nezadovoljstvo razjeda tudi vaše počutie? Storite kaj v tej smeri Pevica od 24. 8. do 23. Razkorak med leliami m mc^nostmi bo vsk dan večii Vsekakor vam to ne bo v tolažbo. Se manj v spodbudo, řiaredtte si natančen finančni načrti, predvsem pa močno zmanjšajte stroške Vse. kar nepotřebujete, naj postane odvečno. Pii tem pazite, da vas ne zavede, ker boste imeli po nakupih i e goro slabe vesti, do zastavljenih cil[ev pa boste vsak dan dlje.Tobovpirvatotudi na čustveno Sivllenje. kcËi ste nazadnie uživali v drobnih pozornostih. Tohtnico od 24. 9. do 23. 10. Vaši veliki m zelo ambiciozni načrti nirrejo trdnih temeljev. L^udjevedoveliko veča tem, kakšni so, kot si mislite. Ker vedo [xeveč, bodo tudi govorice vse glasnejše. ZaK) vam zvezde priporočalo previdnost Pazite, s komsklepate posle m komu izddiate svoje poslovne načrte. Kaj laiiko se zgodi, da vam ]o bo nekdo krepko zagodel ravno zato, ker bo izvedel prekmalu. Dobro pa bi bilo. če bi seavedali tudi, da denar sreče še nikoli m kupil. us^a^Ja le navidezno srečo. Tisto, ki jo vidijo drugI. ikorpllon od 24.10 do 22.11. Uspeli ste postoriti nekai stvari, ki ste jih p^eriu 2e zdavnaj obliubili Pa nikar ne mislite, da ste stem uspeli narediti vse, ter partner od vas pričakuje Sedaj bo natresel Se n^j želja, ki vam I ih bo fxedsBvil povsem nežno. Pri tem ne boste mogli reči ne, saj si ne bodomišljal, da bo^e vse, kar si želi postorili kar čez noč. Poslovni načrti pa bodo tudi zato morali malo počakati, čeprav lahko 2e v teh dneh prikujete zelo spodbudno novico. Stroloc od 23.11. do 22.12. Kratki dnevi in dolge noči s^m bodo letos prav godili Že od nekdaj m noč za vas posebno moč, v teh dneh pa boste izredno ustvarialni. Da se včasih splača počakati na boljšo ponudbo. boste poznali v teh dneh. Dobiti jo boste prav neverjetno! In skoraj zagotovo bo prispela Iz tujine. S partnerjem se bosfa o vsem temeljito pogovorila m kot ponavadi van bo močno stal ob siraii Kar se obratno ne zgodi prav pogosto. Tega pa se. žal, ne zavedate dovolj Kozorog od 23.12. do 20.1. Jesenski dnevi vam ne bodo čisto nič všeč, sploh novembrski ne. Kaj ko bi se odločili za kakáno dejavnost za svojO duSo In telo Pa naj bo to dodatno izobraževanje al i pa rekreacija. Ne le. da boste svojemu tetesu s tem naredili veliko uslugo, tudi bolj tnm in sproščeni boste To pa pravzaprav v teh dneh le najbolj potrebujete. Napetoď. ki v vas že nelsj časa le še narašča, vam bo namreč sicer začeta najedati zdravje. Vodnor od 21.1. do 19.2. Po kratkih počitnicah se vam bo zdelo, da kar prekipevale od ^er^je.to^ boste vnasledniih dneh resnično potrebovali, saj zvezde pr3vi|0, da je pred vami eno napffnejših obdobij v letošnjem letu. Ne le na poslovnem področju, nekai razpok bo zazijalo ludi v liubezenski zvezi Če jih boste poskušali na hitro zakrpati. se bodo teše povečale. Zato se raje najprej krepko pogovono vlogci okužbe. Nenadoma se prične miS imunski sistem odzivati neobičajno. Vključi se obrambni sistem -telesni in celični. Praviloma se oba umirila, če na telo preneha delovati negativno dejstvo, pri revmaLskem procesu pa se to zal nezgodi. Prœcs lečc podobno kol pri rakavi razrasli -nenapovedano, živahno in v vse smeri. Vključuje sc Se avto-imunost - napad imuaskega sistema na lastna ikKu Kaj hitro se tvorijo protitelesa proti sestavinam lastne celične membrane, citoplaz-mi in jedrom. Ker protitelesa niso organsko specifična, ima bolnik lahko hkrati prizadetih več organov. Revmatskť ležave se javljajo pogosto. Vezane so laliko le na intenzivnejše fizične napore, delo vprisilnem položaju ali pa spremljajo navaden prehlad. Težave običajno minejo, ko odstranimo zunanje vzroke, zalo je zaskrbljenast odveč. P<^mcmbna jc dolgotrajna, več tednov ali mesecev prisotna bolečina, ki jo Čutimo tudi v mirovanju. Spremlja jo oteklina, rdečina in toplina prizadetega sklepa icr zmanjšana funkcija. Včasih je to le začetna jutranja okorelost. Pojavi pa se laliko ludi zvečana telesna rem-peraiura, slabo počutje ali hujSanje. Kronično vne t je je pri vnetnem revmatiz-mu osnovni nosilec Škodljivega vpliva. Rev-maloidni artritis (RA) je avioimunska bolezen, ki sc pojavlja pri genetsko dovzclnih osebah. Proces teče na sklepni ovojnici. Začetek je počasen. Pojavi se simetrično vnetje zapestij, malih sklepov rok in nog, postopno pa prizadene tudi večje .sklepe in vratni del hrbtcnicc. RAje ležka bolezen, ki nezdravljena povzn>či hudo invalidnost. V isto skupino sodijo ludi serološko ne-uativni Kpondliarlritisi, ki nimajo poz.itiv-nega revmatskega faktorja. Bole/en prizadene male sklepe hrbtenice, obhrbteničnc vezi, sklepe med križnico inčrcvnico in na-ra-stišče kit na kost. Tudi te bolezni zahtevajo icmcljitozdravljcnjc»saj sicer vodijo v hudo invalidnost. Vskupino s knstali povzročenili artritisov sodi uričnl artritl.s (putika, proiin, giht). Vzrok bolezni je iskati v kopičenju sečne kisline in njenih soli v sklepnih strukturah. Sprožilni faktor lahko vnesemo s hrano ali pa se tvori v telesu. Včasih je vzrok tudi v slabšem izločanju i/ telesa zaradi obolenja Icdvic ali vpliva različnih zdravil. Bolniki tožijo za bolečo in vročo oteklino palca na nogah. Pog(»lo je pridružen Se visok krvni tlak, debelost, sladkorna bolezen ali motnje v presnovi krvnih maSčob. Učinkovitost zdravljenja jc odvisna od dosledne diete in rednega jemanja zdravil, ki znižujejo raven serumske konccnlracije sečne kisline. Nedvomno je najbolj razširjena revmatična bolezen primarna osteuartro/a. Za njo zboli več kot 80% ljudi starejših od let. Pogosteje obolevajo debeli ljudje. Osncjvni proces se odvija na sklepnem hrustancu. Bolnik ima prizadete male sklepe rok, kolke, kolena in stopala. Lc redko so prizadeli ostali sklepi ali hrbicnica. Bolezni ne spremljajo splošni znaki in praviloma ludi ne vodi v hujšo invalidnc^si. Koje sklepni hrustanec popolnoma obrabljen, je potrebno .sklep operativno zamenjali. Izven sklepni revmatizem jc sinonim za težave povezane z mehkimi obsklepnimi tkivi - kilami, kitnimi ovojnicami, sluzniml vrečami ali narastišči kit na kosti. Vzrok jc v vnemi ali degenerativni prizadetosti omenjenih tkiv. V zadnjem času je vse pogostejše t>bolenje sindrom fil)romialgije, ki sc kaže v obliki razpr^ne skeletno mišične bolečine, utrujenmii in slabega neoswžujočcga spanca. Med bolniki je kar 9[i% žensk. Sprožilni vzrok je lahko vsak stres. V skupino izven sklepnega revmatizma sodi tudi psihogeni skeletno mii>ični sindrom, ki je le del različnih duševnih bolezni. Bolniki le težko sprejmejo dejstvo, da [iimajt> revmatskega t)bolenja in da so njihove težave le odraz trenutnega duševne- ga stanja. Najpogostejša bolezen, ki jo uvrščamo med sistemske ve/ivno tkivne bolezni je sistemski lupus eritemalosus.Avtoprolitele-sa in imunski k^>mpleksi paškodujejocejice in tkiva. Kadar je osnovnodogajanjc vnetje arterijskega in ali venskega žilja, govorimo o idiopatičncm vaskulitlsu. Vzroka bo lezni ne poznamo. Pogosto prizadene cclo telo in zahteva kompleksno, zahtevno in drago zdravljenje. Sklepi so zelo dobro oživčeni. Več vrst živčniii vlaken v normalnih pogojih nc od- mreč ludi neželene slran.ske učinke, ki sc najpogt^ieje kažejo v alergičnih reakcijah ali prizadetosti prebavil - od majhnih slabosti pa vse do hudih krvavitev. Previdni moramo bili pri otrocih in .starostnikih, nosečnicam pa zdravljenje z zdravili odsvetujemo. Ob težjih oblikah obolenja uporabljamo zahtevnejša zdravila, ki zavirajo preveč aktiven imunski sistem in spreminjajo potek obolenja - imunomodulirajoča zdravila. Več Icl uporabljamo ludi kortikosteroide, ki so mty?na proti vnetna zdravila. Ker so lahko bolniku ludi hudo nevarna, naj jih predpUc le izkušen revmatolog. Kadar se na sklepih pojavijo nepopravljive spremembe, jc potrebno tudi kirurško zdravljenje. Tako lahko s piwegom sprcxstl-mo utesnjen živec v zapestju ali odstranimo vnetno spremenjeno kitno ali sklepno ov<3jnico. Včasih je potrebno prizadeti sklep ludi nadomestiti z umetnim - delno ali v celoti. In česa ne smemo pozabiti? Ob sumljivih znakih za revmatoidni artritis moramo obi.skati svojega zdravnika, ki bo opredelil resnost obolenja. Na^e sodelovanje jc močno pomembno, saj bomo poleg rednega jemanja predpisanih zdravil morali redno izvajati telc.'ino aktivnost vob-lik predpisanih vaj, da bi kar najbcilj ohranjali gibljivast in prožnost gibalnega sistc-ma.KakršnekoIi neželene stranske učinke zdravil bomo javili takoj. Poskrbeli bomo za ustrezno zaščito pred mrazom - izbrali primerno toplo obleko, udobno obuvalo, zaščititi roke in glavo. Izogibali se bomo del v neustreznih pogojih kol so vlaga in prepih, delo na zemlji pa bomo prav lako prepustili drugim. Zaradi pogostega potenja bomo tudi bolj daja bolečinskih impulzov, vnetni prtsied-nikl pa jih aktivirajo. Živčni impulzi, ki potujejo od obrobja v mtKganovino, so predelani ali blokirani v zadnjih rogovih hrbtenjače. V primeru hudih bolečin pričnejo možgani izločali snovi, ki jim pravimo en-dorfini. Ib so notranji opiati, s katerimi vplivajo na blokado bolečine na obrobju ali v hrbtenjači, Prag za bolečino tako močno zvišamo. V nasprotnem primeru pa lahko zaradi pretirane zaskrbljcnasti, depresivnosti, ncsprejcmanja bolezni ali drugih duševnih težav močno znižamo pragza bolečino. Samo zaznavanje in sprejemanje bolečine je odvisno ludi od socialno ekonomskih razmer oziroma kulture posameznega naroda. Bolečina je sestavni del obrambnega mehanizma in nam pomaga v preživetju, kadar je prag zanjo ustrezen. V nasprotnem primeru pa je to najbolj neprijetna spremljevalka bolezni - ludi pri revmatičnih boleznih. Ý.C stari alkimisti so vedeli povedati, daje bolečina potrebna, trpljenje pa si izberemo sami. In zakaj bi ob revmatičnih težavah trpeli. Ni potrebno, saj jih vendar lahko zdravimo. v začetku, ko obolenje laboratorijskem Še ni potrjeno, bolnika zdravimo s preprostimi zdravili iz skupine ne.sten>idnih anti* revniafikov. Zdravila delujejo proti bolečini, vnetju in temperaturi. Njihov polni učinek nastopi po približno tednu dni jemanja, zato m<5ranio biti v začetku zdravljenja strpni. Različnih anlircvmailkov ne smemo jemati hkrati. Ob dobrih učinkih imajo na- skrbeli za kožo. Morebitne p<5Škodbe bomo ustrezno zaščitili, rane in otiščance pa bomo prepustili strokovni oskrbi. Prostori v katerih bivamo naj bodo topli, prezračeni in brez prepiha. Pomembna je tudi primerna osvetlitev. Miza naj bo di> volj visoka in stol udoben, (zbrali bomo tudi dovolj visoko posteljo - do sredine stegen, da ne bomo imeli težav pri vstajanju. Morda si bomo kasneje namestili Še trapez. Klasično IcžSČe bo ravno in nekoliko bolj trdo, idealna pa je vodna pcvvtelja, Poskrbcti moramo ludi za ustrezno prehrano, ki naj bo uravnotežena, polna vitaminov in mineralov in balastnih snovi. Včasih bomo morda potrebovali energetski dodatek, še pascbno, če nas bo mučila ncjcščnost. Ob puiiki se bomo izogibali živil z veliko vsebnostjo purinov, Zaradi povečane izgube tekt)Čin, bomo tudi dovolj pili - vodo, čaje, kompote in sokove. Skrbeli bomo, da bo telesna teža čim bliže idealni (viáina minus 100). predvsem pa bomo, Če se bo revmal.ska bolezen razvila v polni meri, poskušali z njo živeli v kar najboljšem .sožitju. Nosilijo bomo ssabo, pa pogosto, če bomo telesno dovolj pripravljeni in psihično stabilni, ob višjem pragu za bolečino, zanjo sploh ne bomo vedeli. Kako malojc potrebno, da znamo tudi sami čaraii. In kako lepo je biti čarovnik! ■ prim. Janez Poles, dr. med.Wn- ternist m Rudar Dravograd znova boljši Velenjski Mufioinvlní imvynčí sov nt'dcyo dr>7.ivclí novr» razo^Qranjíř, ksijii Kuclíirjc še drugtč v lein prvenstvi »/}jul>il / Dr»voj>r»dom in 7A! siHimi je.svn^ki pi»rj/. gajv p:ih-nil na pr«.'d/alil Rudarjev«! trenmko klop. Marjan Marjanovih, sedaj žc prejšnji Rudarjev (rcncr, jc prali Dravogradu prvfiv ielosnjcm prvenstvu ierja nedeljske dravograjske /nia4[c in se laní Rudaijcvcga igralca. "Rudarji" so bili na nedeljski Ick-mi ilojgi^ çjiakovre^lni goslilcljeni. Prvi so imeli eelo iznudio priložnoM za zadetek, a je žoga, ki jo je streljal Zagcr./adeia enega izmed domamili ígialcev. spivmenila smer in ixlleiela v kol. Velenjskih uptw na morebitno loiko pa je bilo ksti sirel s približnih 24 m. Alem Mujaknil na predzadnje mesto. V naslednjem krogn. v nedeljo, Im Rudar go.sCoval v Celju pri CMC Piiblikitinii. ■ vos Z Oblakom iz krize Stalini pmstvu Im» r. dna poskušal "rudarje" dvisnili Tninc Oblnk. Zamenjavo je direktor kluba Mabg/ Ik^IťUkolcobrazložil:"/ Marjanom Marjanovičem smo sporazumno prekinili sodeKwa-nje, poniuHi mu bomo me«;to v mlajših selekcijah, Od loči levní bila lahko. Dolgo smo tehtali, kaj storili. Imel je vso naSo pi>Jpinxi. Koje pt^ porazu v Ljublajni 12.. kr^igu pložcnje v iiKiitvu. Nismo uspeli in zatao sn^o moral t îtekaj ukre-niii.nepisan«! praviloje §e vedno, da vsaka menjava prinese določene sprem.cbe.tlru^ičen način dela. Upamo» da smo iravnali prav. Predvsem je ponîcmebntn da smo s toodločitvo piMrdila. da nadaijujenîo smer, sprejeto pred z začetkom prvenNîva, da bomo sklicali moštvi") iistvaijati predvsem k lastnih vr>t. /^loje bilo p>v>em rzna. Vsako tinigoprcmagiwanjc krizi, nns-lim na iskanje trenerjev oú dru-gotl po Sloveniji ali cch zunaj njc-nifi meja, bi z a klub piittienilo, da spreminjamo celotno naw^ piilrt i-ko, tega pa ne želimo. FVancOblakve.daje sprejel nehvaležno nalogo. " Zaveslalih Ilirih jesen-skill krogw čim U>Ijsa. 'Od tega pa bo o«.ivi.^no, kako dolgo bo Oblak sedel na Rudarjevi trenseki klopi. "Dogovorili smo se. da bo moštva vodil cio konca je.senske-ga dela prvenstva. Čc l)onio ?ad-j as nil Degič. Po Begičevih besedah ne bodo iskali dodatnih igralskih okrepitev. naaprej btxio v?lrajali na Franc Obfak sv.stijcm kadrtu, kot je dejal. Obenem upajo, da bo Zoran Pavbwič morda žc v nedeljo v nj ihovem dresu. Zapletlo sc je namreč, ker ima Pa vil wjč v tej sezon i žc en pre-stv)p na i^nji>čju Evropske linije (toi ikojih ljcnja za igro v Velenju (to bí bil po mnenju Avstrijcev vTNtntï pravilo o prestopih zanjo ne vetja, soprepričani v Velenju, Sedaj v klubu čakajo, da to Evropska nogometna zveza to Čim prej ptijasni ludi Avstrijcem. NK Šoštanj Jesenski podprvaki S 13. prvenAnenim kroRom sov tretji lí}{í sever sklenili jesenski del pnvnscva Ni^umeia.si Š(»štanjn so M sluvii na svojeni i^ri^čii premagali Središče s 4:2 hi ImmIo p n^zi mili nn flnigem mestu. Za vodilnn Bi-stricu /iiostjgajo /a dve iHckî, preti tretjeuvrsčcnu Paiumu pa imajo tock<» VťČ. Sostanjčani st) si zmago zagoiwi-1 i v pivcnt polčasu, ko so po zelo div bii in zavzeti igri povedli s? Za- dovoljni zvis^>kim vtxlstvom so očitno v nadaljevanju v pustili v garde-rt^bi zavzetost, saj si dolgo niso uprizorili tioKnega nevarnega napadii. (iostje pa se niso predali, dosegli dva zadelka, in tedaj so se domači zncwa streznili. Začeli so igrati kol v pivem delu. nevarne akcije «o se vrvtile enozji drugo, linla kljub premoči so z-uleli le cnkraL • Kovačič z enajstih metrov, potem ko gaje nepravilno zaustavil gostujoči igialcc. Pet minut prcdtem so svoj drugi zadetek zenajstili metrov dosegli tudi gostje, zakrrvil pa ga je (íegič. Ob dobrih treningih in zavzetosti igralcev je z^ je jesenski porganiziran klub, Ervin Polovîak. tren«r "Vso .sezono smo igrali dokaj dobro. Na začetku sicer ni bilo najbolje, ko pa smo se uigrali, jc bilo iz krogjt vkn^ bolje. Moniin ixlkrito povc mesto," NK Era Šmartno Končno padlo tudi Primorie Pi) porazu (iH Prcva^jah (v kn>-en) je biln razpoloženje v Šmart-nem »hibo, /iito Ko p{itrel)ovaU zma-So. Proti Primoijii so res zaigrali i v^etn sreem, lHirbetitni strani pa so domači uspešno zaustavljali gostuj«>ic napade. V U. minuti je imel lepo pri-k^žnosl zj viHlstvo Ristič. vendar je žogo piislal visoko čez vrata. V 2B. je bil znova nenatančen. V 29. minuli pa so domači íwtalibrez Bala-giča, kije moral v sla čil nieo, kerjc udaril Ki^mcj brez žoge. Uxla kljub igralcu manj so natlaljevall nevarne napade. V?7. minuti jc Javor-nik pinlal doSinmndže. kiji pobegnil v 16-nîctrski prostor in nenadiv ma streljal. í^^ga je rahlo oplazila gostujočega Igralca Uuriča in pre-.scnei ila vralatja Ajdovcev Strajncr-ja. in bilo jc I : 0: to jc Simund/in pA'i prvenstveni gol zai Om. V 45. minuti seje Sirajner iziiaz-il. koje sijajno ubranil nevaivn Smajliwicc\' udarec. Drugi polčas so gostje začeli zelo napadalno, vendar so domačin i vse njilnwe akcije zaustavljali že pred kazenskim pn>ston>m. V fi!^, minuti jc imel fK") strelu sk priložnost za povijanje izida. Streljal je z glavo. Ribaričpa je Se prav\)časno posretloval inpa'prcčil zíKletck. (XI 6.S, minute naprej so bile moči i/enačene. kajti zaradi drugega rumenega kartona je mr-beno in napeta, tri tivíkc pa so zasluženo ostale v Šniartncm. V nc* u/.ívďU»v Í£« redni odbojkarski prcíIh ixenačena od /4ičetka Čke ali dveh, v zaključnem delu pa so domači (xlboj-karji naredili dve napaki. karjcgíkami na 7. mcsiLi. v vodMvu pa jc z U. ux^ka-mi Slovan. V naslednjem krogu hodo ^oi>tanj^ani go.stlli ljubljansko mi»^ivo Pamp nirokrai. iS» . .M Kovačič - streiec treh zadetkov Vrstni red p*i7.adnjcm jesenskem igralnem dnevu: i. Bistrica 29.2. ^)stanj 27,3. Polioije 26,4. Paloma 25,5. Šmarje 2t). 6.1 iajdina 2il (-2), 7.Konjak 19.8, Stojnci 17.9. Kr^ko Ifi, 10, Središče 1.5. (-3). 11. Vransko I2(-3). Î2. Tužinar 12(-11). 13, Malečnik 12(-13). 14. Mont (laudius 5. lî»rûar: Apýicr. Oblak. Mcrčnik. Pavič (od 87. Vukančič), Mir, Va-sič{txl 7t). ííegič), Marku.s, Novak, Kovtičič, ř'u<(ixl K7. Pi>Jl>iežjnk), Svarc Strekir Svja- 16, K<.ivačič 20,41). 85 (11 m). Kolene 61, IvančičtlO (11 m). Namizni tenis Poraz Vegrada Igralci velenjskega Vegrada ^o v 6. pi>en:9tvenein krogu 1. državne na-miznoteiiiske lige gostovali v Preknutrju pri vkipi Kvina Pueonci. V nad-vu'i/enačenenirlvoboju sojena koaeu vestlili domaćini, ki »ozmagali^ 6:3. Vclenjčani na si^ečanje čkama. Dobro formo je tudi tokral pokazal Jure Slaiin^ck. ki je dobil vse tn posamične dvoboje. Damijan Neusek in Nenad Bojanič pa sla glede na poškodbo prav tako zadovoljila s prikazano igro. V soboto. 9, novembra, sc bo ekipa Vegrada. ob 17, uri. lui douíačcm parketu telovadnice osnovne Me Gusiav Šilih pomerila z ekipi^ iz Škofij. Druga ekipa Vegrada, ki nastopava, državni ligi, je v î^i'ibi»^^ gostovala v Ljubljani pri ekipi Ilirije, kije trenutno d rugou vročen a ekipa lice. in srečanje izgubila zO: 6. ■ OK ZOKKaJuh Soštanl Še naprej obetavna igra Igralke so zadnji dve .«^oboii odigrale dve pumembni tekmi in si priigrale noviii 6 toCk. V,skupnem scStevku so na 3 mcsiu in imajo enako točk kot prve in dru^e na lestvici. V tekmi 3 kroga 3.DOLso v domači telovadnici po izenačeni igri premagale ekipo Prcvaljs3:l. To sobolo pa so gtwiovalc v Radencih. Prvi niz so brez težav awojile So^tanjčaiike, v drugem pa so zelo popustile, saj so nasprotnice vodile z 20 : S požrtvovalno i^o so gostje skoraj izenačile, vendar so na niz dobiie domačinke s25 :20. Tretji in četrti ni/ so brez boja osvojile Soílanjéanke in sc zasluženo veselile končne zmage s 3:1. Naslednja lekmo IhmJo igrale v gosleh pri ekipi Nova KHM Branik U, in lo 16,novembra. ■ M.T. Kegljanje Dvojno zmagoslavje Tako 6. krog pri ni<»skjh kot 2. pri ženskah Je šf»šlanjskim k^-ljaćem prinesel zmagoslavje. Fantje so na go.Htovanju pri ekipi Žalec - Rogaška visoko premai^ali domačine. Na kegljišču (řolo-vec v Celju so zmagali s 7 :1 (3063: 299i)). SoštanjiL Fidcj517(l).Pc'irovič503(0),Krlžovnik501 (1). Ila-sičič 5.^3 (1). ArnuS 519 (1), Glavič 490 (1), Tudi dekleta .so v svojem drugem naslopu slavila, s 5 : 3 (2881 : 2768) so na gostovanju v Celju premagala lani zmagovalno ekipo in kvaliilkantko za vstop v 1. h ligoekipi^ Komccla, Razveseljiv je povratek Krožanove. ki je bila najboljša igralka srečanja. Fanlje so sedaj s7 točkami na 4. mestu, de kle la pa trenutno trci- je- Po (ednu dni premora se hodo kegljačl na domačem kegljišču pomerili s Konice 11, dekleU pik t Impolom. RomotešI Gorenja v soboto začenjajo evropsko pot z gledalci do uspeha 'Zdigrafi bomo najbotje kot zmoremo in upamo na dober razptet* pravijo Rokometnši («orcnja Im>c)o v soboto na novi voliki meiJnunidni preizkušnji. ZaCcnjajo novo nikomdno ]>ot, ah knlcro st lju-bitťlji nikomcta nc Ic v §aicški dolini, am|)3k upum m trdimo, da k>ir v vsej l>i tru« JhIh ćim dlje. Žal jim ludi IclcK žreb ni bil pisan na ko?Ai. f^i ircijič bc^dc^ morali na dolgo poiovanje v Rusije.), kajti njihov nasproîJiikv3. kr<^gu pokala Evropske rokomotne /vezejo trcnulmwodiino moŠlvoru-skc^ pn'cnstva Lukoil-Dinamo iz Asirahana. Prvi) Ickma bo lo soboto v soboto Y Rdcći dv(»rani s prićetkom ob 19. uri. povrHtriH p» v nedeljo, 17. novenihra.ob 12» uri nitAem času v Astrahanu. Na tekmo z Rusi se viidslvo kluba in seveda tudi rokomcla.^) žc nekaj L^asa zelo skrbno pripravljajo. Srečko Dohel.^ck, predsednik orjžanf/^ciJ?ikeKn odbora pravi: cilj je, da zagoitwímo dvoje: prvič, da bo organizacija takšna, kol sc sp<^dobi za evropsko raven, in drugič, da bomo našim igralcem zagotovi 11 lakSno klimo» da bc^do Cim bolje igrali. Prii^akiije-mo velik obisk ljubiteljev rc^kome-ta, kar hi jim bil nedvomno doda-len moliv /a dobrem igrtx " Franc Pluskan. predsednik klu-bn: "Od niiiih igralcev vedno veliko pričakujemo. Med sezono naredimo vse, da se uvrstimo v enega i/jncd evropskih tekmovanj. Ko smo v Evn'»pi pa imamo ludi sladke želje in seveda ludi zahtevne stvari: predvsem gre za pokrivanje .stR^Skov, ki seveda niso mali,Čeprav Dinamu nevcmovcli-ko, vemo, da je to zelo dobro ekipo, ker so paC Rusi dobri roko-metaŠi. Ibda tudi mi imamo zelo kakovostno moi^lvo. Prepričan sem. da bo tekma zahtevna za obe moi^îvj in le^koje napoveda- RK Gorenje- lermo Skdtja U^ka 26:22 (11:11) VELEN.IEv Kdeća dvorana • RoKomctasi Gorenja so zaradi sobotne mednarodne tekme v lorek vnaprej odigrali prvenstveno tekmo ft. kro^a Sloj lige s Skofjeločani. Njihov odpor so sirli s«le v drugem polCaiiu. V prvem so domači vckIHí le dvakral (z. zadetkom), in lo v prvi ter z^idnji minuli. V drugem delu pa so zaigrali veliko bolje v obrambi, in koso v 40. minuti prviC ušli gostom za Štiri zadetke, je bilo ja.sno. da bodo dragocene točke ostale doma. Pomemlwn dele?, je k zmagi prispeval tudi vratar Škof, kise je izkazjl kar s 17. obrambami. (»orenje: Skof/lamSe 2. J. DobeJsek I, Pelerlin. Kavtiinik 7, Mlakar 2. Oštir.Sovič 5, Sirk 7, GajŠek,L. Dobelšek 2, Štefanič. La i neřek- li. kateri> bo tstak'» "živo" po povratni tekmi in se uvrstilo naprej. Želimo si, da bi preživeli mi. Želim si, da bi bila v soboto dvorana polno do zadnjega kotička in verjamem, da nai>i fantje ljubitelje rokometa ne Uxio razočarali. /nanoje, da pn.Hi mt>Cnim na-.sprolnikom vedno zaigrajo n^id-vse motivirano. Prepričan sem. da bo tudi v soboto tako. Ni meslrali. pa čeprav gre za - kot se sliSi - za ru-sko mt>iitvo: loda ludi mi znamo bili taki." Ivun Vajdl, trener: "Vemo. kaljen je ruski rokomet. So v.svetovnem vrhu, igrajo obrambo 6 -O, občasno prebajajo tudi v obrambo 5 -1, Če je t rcba ru di 3 -2-1,da laliko potem krenejo v hi-iri nasprotni napad. Njihwi igralci so - kolikor smo d(islej zvedeli - /tíio raznovrstni, saj lahko igrajo na različnih mes t ill. Vseen<") upam, da se bomo v soboio domačemu občinstvu, in sevvtla Rusom. predstavili z dobro igro." V moštvuGorenjaŠe vedno ne bo zaradi poškodbe Branka Be-dokiwiča. Ne glede na lo,pa drugi igralci obljublajo, da bodo dali vse od sel>e. Prav to naj bi l>il prvi ključ do uspeha (izločitve Rusov). Poleg tega vsi pričakujejo polno dvtirano, da jih bodo gledalci "m«^i]i^ in prav to naj bi bili naslednji kljuC. ki bi jim pomagal odkleniti vrata v naslednji krog, ■ vos Jubilejno srečanje Trhlih vej in "prfoksov" Bilo J« pred tremi desetletji, ko se so na pol)u-do hi\ /.e p(»kojneua dolgoletnega Š0Štanjskei;a ravnatelja In ljubitelja Športa Matjaža Nalka /brali na pnem .srečanju profesorji ljubljan.ske Fakulteta /;i špitrl In šoštargski peda}J(^i. (ilav-ni namen teh srečanj je bil preizkusila • kot je Natek vedno rad poudarjal • teor(|e v praksi. SoSianjskim pcdagi^gom so sc pozneje priključili tudi velenjski, kasneje pii Šc nekateri dru^^. Poimenovali so se Trhle veje. Vsako leio so se zbrali dvakrat; enkrat v Šoštanju, naslednjič v Ljubljani, in vsakič odigrali tudi tekmo v malem nogometu. Pred nedavnim so ljubljanski "prťoksi" znova prišli v .Šoštanj: to jo bilo jubilcjiio družen- je, že trideseto. To naj bi bilo nekaj posebnega, je vseskozi načrtoval Na tek, a ga ni dočakal. Najprej so ljubljaaski teoretiki, med njimi je bilo ludi nekaj dokttîrjev (Aleš Vc.st, Marko Pocr-njič in Brane ELsner, ki je bil vvlogi trenerja) odigrali jubilejno tekmo v malem nogomelii Čeprav na teh srečanjih izid ni bil nikoli v ospredju, bomo jubilejnega vendarle zapisali. Bilo je 5 : 3 za Trhle veje. V spomin na jubilej so gostitelji bročili gostom lopo .sliko Belih Vod (bile so drugi Nalkov dom)» delo Jožeta Svetina, Natkovi vdovi pa so TrhJe veje podelile sliko s4. različnih prejšnjih srečanj. ■ vos Ana Drev kmaiu med najh/trejš/m/ lisičkami? »Želim si ie dobre vožnje« v xacetku tedna je na tekme svetovnega pokala v ameriški Park Cit.v odp4»(ovala sloven.ska ženska sntučarsbi reprezentanca. Me i/.Smart-neg» ob [^kj, kije letos že nastopila na tekmi svetovnega (Hikala slovenske A repre/eataiice. »Nj to tekmo sem sc uvrstila nu osnovi dolîrih rezultaiiw na treningih. kjer sem bila eoakovrec. trenira paz Arepre-zentanco, '/^i sialno .tc bo laiiko uvrsiilu med najK^lj^ skwenske li-!síčkc, ko se bo na tekni i svetovnega pokala uvrstita med n:ij-Ixjljsilî. Di'» takrat pa se bo jnora-liizanaslopc skupaj s Tino, Alenko, Spelo doka^iwati nakvulíťika-cijskili tekmah. »S tem se ne<'>bre-inenjujem. Vsako tokiiu^/elim lcg dobrih voženj pi)sku^ila biti tudi dobra dijakinja. V tem šolskem letuje delala družbo senslvom zbrale reprezentance Hrvaške, halije Makedonije, Avstrije, Bosne, Slovaške. Belgije, Nemčije in Slovenije. V reprezentanci Slovenije Je nastopil tudi Velunj can Mladen Stoj» nič in o.svojil med imsamezniki tretje mesto. S tem je sklenil pripravljalni niz kvalifikacijskih turnirjev yáí na.stop na svetovnem prvenstvu: to bo od ZtUiovcmbra naprej v prestolnici Španije v Madridu. Ne glede na to, da je moral zaradi po.skcxlbe roke Izpustili tri mednarodna tekmovanja in dvojne reprezentančne priprave, si je v svoji kategi^rl-ji zagotovil največje Število kvalillkacijskih točk za nastop na svetovnem prvenstvu . Tigrom sest prvili mest Državne^;» mladinskega pnenstva v Šempetru pri Novi (iorici v karaieju (i>[>or(nih l)orbah, katah po» samczno in ekipno kate) seje udeležilo rekordno .število tekmovakvv, kar 172 (ekmovaicev (8 ekip) iz25 kluJmv. Tekmovalci ve|ei\|ski^a Tigra so si prigarali kar 6 prvih mest. Rcailtati: kadeti p^wamezno: 1.Orner làbakovié Športne borbe in 1. kate; kudciinje posamezno: I. Alii.i Redí^ié. 2, Ajîita AjíuSíč, 3. Mirela Šijak (vse kate); ekipno kadet inje: Í.(Anui5ié, Cavnik,Tamse): mladinke: 3. Almedina Hankie, mladinke ekipno: 1. (Rťdžič. Hankič, Sijak); mladici: I. Mirel Hankič (športne borbe). TK Sltaia -dober nastop Taek>«'on; 4IH> m prosto; 3. Tamara Martinovič 5:31.80.8. Nina Dn'iie5i57.63,13. Nina K«">ndiČ6:íí7.70; 11W m prsno: 2,lamara Martinovič 1:29.79,7. Ajda Ariič 1:40.33. 11. Ines Pečečnik 1:43.34; štafeta 4 x 100 m prosto: 2, Mladinski servis Velenje 5:21.84 (Tamara Martim^vič, Ajda Pra/nik, Nina Kondič. Nina Drolc). SD Mrož - sedaj boijše možnosti VLLËNJE, 28. oktobra • V mestni bisi Je župan Srečko Meh t/.ročil podpredsedniku Strelskega društva Mr<»ž l^»risu RlanČtiiku ključe novih pros« tontv v n. nadstropju na Ko|)ali^ki3. S lem je bila simbolično opravljena primcjpredaja ptwloNTiih prostorov med društvom in najemotlajal-cem mestno občino. Ob tem dogodku je župan dejal, da je dru.stvu |Totrebno pi>magati tudi finančno in mu s tem omogočiti normalno delo. Pripraviti je potrebno projekt, kaj je pcurcbno narediti, na pod-lagi kaierega bo lahko občina druiitvu zagotwila pomoč. Mladinci napredujejo čeprav si velenjski strelci ni»vo strelišče »i zračno onižje lia Kopališki 3 ^ urejajo za čimprejšnjo vselitev; s svojimi rezultati že po.segajo v .'^am ^rh slovenskega lnladinske^a Športnega streyan,|a z zračnim oro^em. 31, okiobra jc bilo v Mureki Soboli ixhimo lekmcv vanje v mladin.sk i konkurenci. Med mladinkami je v streljanju z 2račno pišiolo Alenka Dimec s 362 krogi osvojila 1. mc.slo in .si tako priborila vo/ovnico na omenjeno tekmovanje,Na istem tekmovanju je Luka Avberšek v streljanju z zračno puško rezultatom 551 krstal brez tekmovanja na Slova.skem, Avberšku pa je uspel enkraten podvig že na naslednjem teknie>vanju 2. novembra v Krškem, kjer so .se prvičv letošnji sezoni zbrali vsi najboljši sloven.ski strelci, na tekmovanju za sestava članske in mladinske repreTentancc v streljanju zzručnini oro^cm. L^ika. ki je Sele zakoračil iz pionirske v mladinsko konkurenco, je z odličnim rezultatom-572 kri> gov z-asedel 10. mesto iji tako že na prvem tckiuovanju napovedal, da bo letos precej nieial štrene v prvi deseterici. Poleg Avbcibka bo poziv 6elekti>ija za sc.stavo mladinske reprezcntanee za naslednje tckiîiovanjc dobila tudi Alenka Dimcc. ki se jc s 353 kr<>gi v .streljanju z/raůu'pistolo v konkurenci niliulink. uvrstila na 5. mesto. SD Mrož sla v kategoriji rnladinecv z rračno pislolo zastopala Jure BanovSek. kije s 519 krogi zasedel 14. mesto in debilanl Primož Conč. ki je $ 489 krogi zasedel 19. mcslo. Šah - Velenjčani trenutno drugi v II. .Slovenski ligi -vzhod vtahuje ekipa Šahovskega kluba Velenje po petih iidlgranih kn^glh trenutno na Z inestuzIK>5 to^ke (akiy za viKlIlno ekipo SD Hoče, kijedosli^ osvojila 23 točk. V4.in 5. v liiakah soprenuigaii Branik 11 Maribor s 3.5 : 2.5 iii igrali nccxlloêcnû ŠD Ptuj II, Ekipa SK Velenje je nastopila v pof^tavi : Mil.in Matko 1 poraz, 1 remi, .Icrnej Mazej 1 znuiga, 1 poraz. Kristan Drago 2-kr.it remi. Tomo Novak 2 zmagi, Milan Goišek I remi, 1 zmaga. Sašo Brusnjak 1 remi, I pc^raz. Zadnji štijjckn>ei bodo ixligrant v Hotelu IVUCA v Velenju dne l6.U.billll. ob9.30in 15.0(1 uri. Odločalit>odo o napredoviinju v L slovensko ^Kwsko ligo. KINO VELENJE v hotel U PAKA ULI IN ZVERCA družinska animirana komedl|a Režija: Carlos Salcíanha. Chiis Wed-ge Vloge: Ray Romano, John Leguíza-mo, Denis Leary, Goran Vlšnjić Dolžina: 81 minut Četrtek. 7. It. ob 17.30 Petek. 8.11., ob 16.00 In ob 18.00 $obol3.9.11..,ob 16.30 NetSeljs. 10.11,0b 16.30 Torek. 12.11.. ob 17.30 Sreóa. 13.11.. ob 17.30 Uii in Nani sta sestnd. kf se po smfti svojih staršev vsak dan borita za prK jemo in varno življenje na Havajifi. Kober Oč^ar, strašansko resen in strog soclaïil deiavec, Nani nekako ne zaupa, da je sposobna slrbetl za mlajšo sestrico UII, ^o jo ob enem izmed kontrolnih obiskov opozori, da mora v skromnih treli dn^ dokazati, da je odgovorna varuhinja ]n skAni-cazaLiii. sicer bo piisiijen ukrepati drugače. Lili prav v tem trenutku za-gieda skozi okno svoje scAice svetal zvezdni utrinek In si zažeii 'n^o^a, ki bo n[en prijatelj, ki ne bo nikoli zbežaJ siran od nj€". Zvezdni utrinek pa je v resnici vesoljska ladja, s katero je s svojega piaieta Trura, Kjer ga je ustvaiil prismuknjeni znanstvenik Bajsi. ušel pravi n^odlgatreba • na vso moč nagajivi, neubogljivi, razgra-jaâki In v vseh pogledih tm v peti • Poskus 626. Zaie&e se v zav^SCe za izgubljene hišne ljubljenčke, kjer si ga izbere u I In ga takd vzljubi, Nadene mu izvrstno Ime íverca. ga odpelje domov, obda z ljubeznijo In po-irpjenjem In ga sklene posvojili, v grozo Nani in upraviteljice zaveliča ter v veselje Žverce. ki lakoj po^rvn-ta, da je deklica zanj idealen ščt pred Bajsljem. Toda, ko prevlada ljubezen se iï^kaj lahko zgodi... RDEČI ZMAJ tnler Režija: Brett Rainer Vloge; Anthony H(Çklns, EdViřa-d Norton. Ralph Fíennes Dolžina: 125 minut Četrtek,?. 11.. ob 20.00 Pêtek.8.11..ûbÎ2J0 Sobota,9.11..,ob 18.30inoù 20.45 Nedelja. 10.11., ob 20.30 Ponedeljek. 11.11., ob 17.30 Torek. 12.1U ob 20.00 FBI agem Vili Graham iáče poiroC Dr. Hanniballa. da bi reSli primer "Zobat* morilca, kl na ostuden način po-tiablja svoje žrtve. Dabi ga ujel. se mora graham spustiti na nivo mo-llčevega uma, pn lem pa mu lahko pomaga le Hannibaii Lecter ki je tudi s^ briljanten In sposoben moiiec. Lecter je sedaj v zaporu sa| ga je ujel prav Graham in pri tem skoraj izgubil življenje. Da bi rešil novaživljerjase mora tako Graham ponovno soočiti z njim. Toda ali mu bo In kako. Lecter pomagal? Kako se je pravzaprav vse skupaj sploh začelo? Prvo in najbolj strašno poglavje v trilogiji Hannlballa Lecter- la. BILI SMO VOJAKI vojna drama Režija: Randall Wallace Vloge: Mal Gibson, Madeleine Stowe Dolžina: 138 minut Peíek.8.11..ob20.00 Sobota. 9.11... ob 23.00 Nedelja. 10.11., ob 18.00 Ponedeljek. 11.11..ob20.00 Polkovnik Kal Moore je z 400 vojaki pnàel v vietnamsko dolino, Imenovano tudi Dolina smrtL Obkroženi z dva tisoč vojaki Severnega Vietnama so pričeli eno najbolj pogumnih bitk v ameriški vojažkl zgodovini. Film je posnet po knjižni uspešnici upokojenega generala Harolda G. Moorea In vojnega dopisnika Josepha LGollo-v^aya, kl sta oba tudi žive phče le znamenite bitke. PAJKI NAPADAJO 2F komedija Režiia: Eilory Elke^em Vloge: Harrison Ford, David Arquette. Kari WuhlenScottterra Dolžina: 98 m^ul Sreda. 13.11., ob 20M-premiera pred slovenskim startom Se bojite pajkov? No, ludi oni vas ne marajo. Prav to pa na lastni koS občutijo prebivalci podeželskega rudarskega mesteca v Arizoni. Razlitje kemikalije namreč povzroči mutacijo teh majhnih, prikupnih živalic, ki jih je vsvojem domu vzgojil čudaákUjubl-tel| pajkov. Čez noč zrastejo v nekaj metrske pošasti In »>zabava«se laiiko ptlčne... Zabavna parodija na filme o pc^stlh! msfà RDKIZMAJ tnier Petek. 8.11., ob 19.00 tn ob 22.00 Nedella.10.11..ob19.00 LILI IN ŽVERCA družinska animirana komedija Sobota. 11... ob 16.00 in BILI SMO VOJAKI vojna drama Sobota. $. 11... ob 18.00 in ob 21.30 LILI IN ŽVERCA družinska animirana komedija (Otroška matineja) Nedelja, lO.lt.ob 16.00 Filmski cililus DOCUMENTA: SUPEROSMIČKE glasbeni dokumentarec Ponedellek.11.1l.ob19.30 Sreda. 13.11.. ob 19.30 Nasiedn[l filmi: Zgodba gospoda P:F. Dokumertarca Saše Podgorška: Vrtoglavi ptč in Delavski dom. Cena vslopnlc: redne predstave 700 SIT. premiere 800 SIT, otroške matineje 400 SIT počitniške predstave 600 srr. Intor-macije in pred pmd^a vstopnic ludi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnici ------------------- Kino nagrajuje Izrežite kuponiek In ga pošljite aH prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo Izžrebali tri Ijutiltelje filmov za brezp/dcen ogled ene Izmetí filmskih predstav. Ime in priimelc. Naslov: p \i\ ZDRAVKO GOLOB obkrožiti: 14 ZA SKUPNO DOBRO I Iz2feball ^o: Andreja štakne, TopolSIca 52. Topolšica: Mit|a 8a$l8. Polzela 269. Polzela; ŽIsa $anle|, Janka Ulrlha 6. Vetenle. Občanu prisluhniti, ga razumeti m pomagati. V primeru izvolitve odpiram svetniško pissmo s Čimer bo storjen prvi korak zMlžanja občan občina. OdioČite se zdajl NESTKANKARSKI KANDIDAT ZA ČLANA SVETA MESTNE 08ČINE VEIINJE NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE ftntljcr duâevna neufmv-MCVe^CN. (WiJIŽ.) LEGEND WYATT mestu na HRIB^ KRAJ Pfll GAOSSL-NEM ivar aaâbn izntebkj. 00V>10 CtOVEK Z EIOETifiNO Sf0609U gkSKA fmti eoGov iamaz ilcvico vojka «ucka, JCS- R K kmd» pri vmâew ^ERfdKA hjltir^a-CIONAUCA oavlo NJVSN N PfVTC' MW TONJ IMUAUER MONO DREve SMTKik 'RDI »OLSJgV ».»CM K N D oseba iiaikc pmx acker 'VTEM ZMlKiV^ pr38tan. MESTO V SLOVENIJI SlBLUSKI OČAK. PRAOČE NSTpfŽKl FILOZOf. PjaATEU-OeORG KftW, svedSCe (or.; vclika, vtrruA hlorska RIM Švicar,- francos. pesathj-CLAJOe Cankarjeva 1 d 3320 Velenje Tel8(oa'tax: 03/586-30-39 2otljaŠULIGOJs.p. FOTOKOPIRANJE Kotedarjf. rokovniki, voičitnh», kemični svinčr^M. p?salne gamitufe, izdelki domače obrti., dobrote izpod PECE', poslovna in promocijska darila. Delovni čas: ponedeljek-peiek 3.00-19.00,sobota 8.00-13.00 Za velika sreče so potrebne male pozornosti, ml jih imamoi VI] udno vabljeni! ReSItevkftîanke, opreirillene z vaším naslovim, polljite na|ka$ne|e do ponedeljka 13. novembra, na naslov: Naš tds. d.Q.o.. Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s piipisom nagradna kilžanka TRGOVINE PEiaUAi izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: rokovnik + kemični svinčnik; 2. nagrada: ura- namizna; 3. nagrada: pisalna gamiturći Nagrojemi iiagr. križonke 'PIZ2ERIJE PICADlUr objavijene v tedniku Naâ čas 2A, oktobra 2002 so: 1. NAGRADA: pizza Merfco (2x): ANDREJO Aiyca, Gaberke 55,3325 ŠoStar.j: 2. NAGRADA: testenine po 2ei|i (2X]: ZOHAfi Ivan. Pod smreka-mi15,3311 Šempeter: 3, NAGRADA: siadica po želji (2x): SRNOW^S-NIK Tinkara, Šalek 97,3320 Velenjel Nagrajenci na| se z osebno i:đskop; 7.15 Cesoie infonnacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila, 9,30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK t2. novembra ■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inlormacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; IS.OOAklualfto; 15.30 Rjročiia; 16,00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Naši krail in ljudje; 18.30 Poročila: Pesem tedna: 19,00 Na svidenje. SREDA. U. rtovembta: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev |b naša; 9,50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 1 1 1 m m n n 1 F1 ipvi.riiirvn-i JLL tofuhj topcm«* ousn vfipue vamv»« «kuve î'ïsjï eotu ■2s,ot(t ■».okt BSaokt bsi oU 11.nov as.nov bs.nov ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 28. oktobra 2002 do 3. novembra 2002 so povprečne dnevne koncentracije SÛ2, izmerjere v avtomaiskiri mertinlii postajal) (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Paki. presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikm-g S0^3 zraka v naslednjlii dneh: 2. november AMP Veliki vrti 144 mikro-g SOZ^mS zraka, MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 28. oktobra do 4. novembra 2002 (v mikro-g S02/m3 zraka) MESTNA OBČINA VELBNJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR iT«jnâ vibOwl ^ nttffo^ SCZAnSznte. se>r«temiho prasegsitevinj 2002:90 nkro^ S02/nc3 siki mali OGLASI APARATI IN STROJI SATELITSKO ANTENO, navadne antene in jagenčke za zakol prodam. Telefon 5881-846. DELO IŠČEM STAREJŠO OSEBO aJi miajSo upokojenko za varstvo strajše ženske. Nudimo stanovanje v privatni hiši. Telefon 891-93-48. ŽENSKA Išče KafG'šnokoll priložnostno delo v Velenju aH v okolici. GSM W0/852-797. RAZNO PRODAM ULEZAN KONJSKI GNOJ (z dostavo) in jabolćnik iz carjevi ćev in bo-bovcfiv prodam. GSM 041/344-883. BTVJABOLKA IN SENO prodam. GSM 031/576-940. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK Peg-perego zelo dobro ohranjen, prodam. GSM 041/404-733. ŠTIRI ZIMSKE GUME 145-70-13(rabliene 2 sezoni) prodam za 10.000 SIT Telefon 5874-830. HLADILNO OMARO in kuhinjsko mizo poceni prodam. Telefon 5864-913. GARAŽNA VRATA, rabljena. 235 x 185 m višine, prodam za 15.000 SIT GSM 031/806-322. DVA ELEKTRIČNA RADIATORJA in el^ičen štedilnik prodam Telefon 5893-680. DOMAČO KORUZO PRODAM. GSM 041/936-919. MEŠANA DRVA prodam. Telefon 5875-628. ULEŽAN LISTNATI HLEVSKI gnoj prodam. GSM 041/942-898. VOZIČEK PEÛ-PEREGO Príma Pappa, $tolček, chicco voziček ma-re[a in sta^co, prodam. Telefon 5870-969. CHICCO ZLOŽUlVO POSTEUlCO s torbo in ho)co prodam. Teltfon 5870-969. VRHUNSKO SORTNO VINO iz vinorodnega okoliša Slovenskih çoric, prodam. Pripeljem tudi na dom, GSM 041/906-617. POSESTI VELENJE, ZAZIDUlVO PARCELO, 1.060 m2, ugodno prodam. Cena 16.500 EVR. GSM 041/315-072. HIŠO V OKOLICI VELENJA prodam. Telefon 5882-509 po 19. url. PLORJAN^SKORNO, zazidljivo par-celo, 900 m2, z zgotovíleno fdefî)o etažo za stanovanisko hišo prodam. GSM 041/620-853. KUPIM VIKEt^D ali zazidalno parcelo v Šaleški ali Savinjski dolini, Telefon 5866-286. STlia-POZNANSTVA VITKA UPOKOJENKA, 70-LETNA. želi spoznati gospoda za skupno živfienie. Leta niso pomwrtbna. Kom. tel. 090/7442. SIMPATIČNA SAMSKA ŽENSKA, stara 44 lel, želi priialelja, do 55 let starega. Kom. tel. 090/7442. PRUETEN GOSPOD, ki ieže zakorakal v pozno jesen življenja, st želi spoznali gospo, staro do 70 let. Telefon 5726-476. STANOVANJE V VELENJU oddam garsonjero. Telefon 03/5461-058. DVOSOBNO STANOVANJE PRODAM. GSM 031/382-509. PRUETiN MLAD PAR. oba ^osle-na, mima, skromna, želita najeti so- bo z možnostjo kuhanja ali garsonjero po primerni ceni in brez večjega predplačila. GSM 040/385-898. VOZILA JUGO 55 PRODAM. Telefon 02/885S-236. OSEBNI AVTO R-5 CAMPUS, 1.90, dobro chranien in 4 zimske gume prodam. GSM 041/323-910, RENAULT 4 prodam. Tel. 5775486. ŽIVALI ZADNJA LETOŠNJA PRODAJA KOKOŠI NÊSNIC bo 10.11 od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon 02/87-61-202. DVA JAGENČKA za zakol prodam. Telefon 5886-224. KRAVO ZA ZAKOL in bika sivca, starega 10 dni, prodam. GSM 040/529-812. PUJSKE, težke 25 do 80 kg, možna dostava, prodam. Telefon 5881 -764. PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Tde-fon GSM 041/562-480. PRAŠIČA, 170 kg težkega, prodam. Telefon 5728-560. KRAVO SIMENTALKO, po izbin, prodamo. Telefon 5862-293 ali GSM 041/786-136. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. obveščamo vas. Ga je tel.: 112 rezervirana za služPo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NlUm PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo iV//e-nje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za iniormacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko ilevilko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zdravniki: Četrtek. 7. novembra - dežurni do* poldan Čolič, dr med., popoldan Špitai, dr.med., nočni Vrabič, dr.med., In Kozorog, dr. med. Petek. 8. novembra - dežurni dopoldan Blatnik, dr med., popoldan SJavič, dr med., nočni Urbare, dr med. in Špital, dr med. Sobota, 9. novembra - dežurni Friškovec, dr med, in Lazar, jr med. Nedelja, 10. novembra - dežurni Friškovec, dr med. in Lazar, dr med. Ponedeljek, 11. novembra - dežurni dopoldan Čolić, dr. med., popoldan Vrabič, dr. med,, nočni Piriovšek, dr. med. in Grošeli, dr. med. Torek, 12. novembra - dežurni dopoldan Čolič, dr med., popoldan Stravnik, dr med., nočni Vrabič, dr med. in Slavic, dr med. Sreda, 13. novembra - dežurni dopoldan Rus, dr med., popoldan Čolič, dr med,, nočni Vidovič, dr. med. in Stupar, dr med. Zobozdravniki: 9. In 11. novembra - Cvetka Pogan, dr. stom , v zasebni zobni ambulanti, Šalek 8, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna Center Velenje, Vodniko- Cast d.o.o.. Polzela 91a, 3313 Polzela AC KR6LJ CAR-TEAM Lt^TTnnni Polzela 03/70 50 400 H Y U n □ HI Imartno. plf Sjj^.r-liču .02/ 882l:6;'62 HYUNDAI VSTOPIL V RAZRED NAJROLJ PRODAJANIH Z vstopom v razred manjših kompaktnih avtomobilov je Hyundai pričel uresničevati enega od svojih strateških ciljev. Getz je nov Hyundaijev prvenec v razredu, kjer je sicer veliko konkurenčnih avtomobilov, hkrati pa ta razred v Evropi predstavlja kar 26% tržni delež sal Istno proda 15 milijonov vozil. Ta razred vozil je najbolj priljtibljei tudi pri slovenskih kupcih. Hyundaijeve izkuSnje Da evropskem trgu, zbrane v zadnjih desetih letih, so privedle do odločitve o razvo.u in proizvodnji tega modela. Getz je pisan na kožo evropskih kupcev, saj naj bi kar 80% proizvodnje izvozili na staro celino. Geiz ponuja prostorno potniško kabino z dobro odmelenima prednjima sedežema Ir z zložljivo zadnjo klopjo na kateri je mogoče nastaviti naklon naslonjala, ima 254-litrski prtljažni prostor, ki Ima za doplačilo, tudi dvojno dno. Pri Hyundaiju pravijo, daje Getz eder od najprostornejših ali celo najprostomefši avto v svojem razredu. Seveda pa vam v Getzu ne bo zmanjkalo odlagališč za drobne predmete. Voznik pa ima na voljo lepo oblikovane In pregledne merilnike. Getz usb^za vsem industrijskim stanadardom s področja varnosti in čistega okolja. Getz bo v Hyundaijevi prodajni paleti na slovenskem trgu igral pomembno vlogo, saj naj bi imel kar 40% delež. Izjemna akcila Elantre do razprodale zaloo * ujemite priložnost! VSI VAM PONtTi^O POPUSTE - NAJVEČJE!!! MI VAM V TEM TRENUTKU NUDIMO NAJVEČ AVTOMOBILA ZA VAŠ DENAR. Izredno ugodno financiranje od T+2,25% na 36 mesecev ali do T+4,2S% na 72 mesecev ■ uredile v naših salonih. va 1, Izdala nuinih zdravil In zdra-vil na recepte, predpisane istega dne, Ob nedeljah In državnih praznikih Je organiziran odmor za kosi-lo od13.00 do 14.00, teieion 898-1860. mmnmmm Od s. novembra do 15. novembra - Ivo Zagožen, dr vet. med., gsm 041/633-677. male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. S: 898 17 51 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Smrti: Franc Libej, roj. 1938, Velenje, Prešernova c, 7 b; Franc Ladislav Valenčak,roj. 1921,Kozje 183; Ana Cetinai; roj. 1921, La-ze15; Alojz Per1 KREDITI * STARO ZA STAHO * KOMISIJSKA PRODAJA* VOSLA IMAJO VEUAVSN TEHNIČNI PREGLED * OGLED VOZIL OD 8. DO 17. URE * Nf^ ZALÛ6I TUDI TESTNA VOZILAI ' i nyudba na intef nelu httpy/www.avtû-œlje.5i, »^tdfenď^MBíMD cotdsl moromHomio VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 89847 24 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 2500 Mercedes BenzATEGÛ 10184X4« kiparska šasija z vsekolesnim pogonom (medosna razdalja 3260,177KS, nosilnost šasija 5940 kg) UGODEN LEASING! SUPER CENA! MBueH mu KONDA ACCORD 2.2. vsa oprema, usnje, let.96, OK 2.100.000,00 SIT GOLF 1.4 Basis, 5 vrat, leL 99, OK 1.990.000.00 SIT VOZilA SO TENNIČM PRE6i£ĐAMA! UCODME MOŽttOSTI FINANCiRANJA, STARO 2 M0¥0... mo VAVTOSALŮm FORI ■ POOBLAÍŮEHA PRODAM MOTOCmVAřRIUA POPUSTI OD 4% ■ 10%. Svet Šolskega centra Velenje razpisuje ravnatelja Poklicne In tehniěke rudarske šole. 2a ravnatelja šole ]e lahko imenovan kdor izpolnjuje pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje In izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96.23/96,22/2000, 64/2001) izbrani kandidat za ravnatelja Poklicne in tehniške rudarske šole bo imenovan s 4.1.2003. Mandat ravnatelja je 5 let Rok za prijavo na razpis je 8 dni od objave na naslov: Svet Šolskega centra Velenje, Trg mladosti 3, Velenje, z ozmko ■za razpis". O rezultatih izbire bodo phjavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni od dneva razpisa. CVETLIČARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA •Uroka ponudba aranžmijev, cvstj«, lončnic, -pogrebne ^orttve f celoti MoŽtMt plačila na nt ottfolcov 24 ir n diB Tal J 03 / 5N M S2, 6SM: 041 / M2 • see ZAHVALA ob izgubi nagega očcU. tasla in dcdija STANETA GRUDNIKi 28. 3.1920 - 31.10.2002 sc iskreno zahvaljujemo vsetr^ sorodnikom, sosedom, prijaleljem in ztiajKcm za izrečene besede sožalja, darovano cvctjc in svcčc. Hvala najinim sodelavcem iz TES Šoštanj. Zahvala luUi Šahovskemu klubu Šoštanj. Rokometnemu klubu Veterani Šoštanj, Obrtni zbornici Velenje, drui>tvu invalidov, društvu zveze b<">rccv in pcvccm iz Zavodnje. Posebna zahvala Lazarju, dr. med., Splošni bolnišnici Slovenj Gradec OddellOJ kirurgije, gospt)du Kvarticu za opravjen obred in govorniku g. Vovku. Sinoya Marjan in Siane z družinama Izbiramo Naj osebnost 2002! v prejsr\ji številki smu napovedati /iti^etdv akcije Naj o.sei)iiost leta 2002. Zdaj obljuho ure.s* nlCujemci in objavljamo prvi ku-|Hjn. To je tisti, s katerim nam hoste pomagati i/bruli clviinajst pmJlo}*ov, kijih btmio uvrstili na našo teslvico. prihodnji teden bomo objaviii enak kupon. Polem pa se b» /ačelo glasovar\)e» Vsak teden bosta dva predlo}>a (tista, ki lK>sta dih bila najmanj vaših glasov) iz* padla. V finalu boste torej lah* ko i/birali med dvema kandidatoma. Seveda si želimo, da bi n;i naiio lestvico Naj osebnosti leta 2002 uvrstili res ti>ite posa-me/nike (s celotnega |H)droćja. kjer prebiramth ^pudarskih družb le^a območja, pridružil pa se jim je tudi pred-Ncdnik (io.spodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Ćuk. Taje v uvodnem nagovoru poudaril pomen lakivnih srečanj, Se posebej pa pohvalil povczcwanje malih in velikih» ki je vykliio ravno na icm področju in ga posnemajo ludi v drugih okoljih. Pohvalil pa je ludi skrb za kulluro delovnega okolja Naiem pi^dročjusmo v Sloveniji Žc veliko naredili in sledimo razvitim evrckpskim državam. Delovna okolja, nekatera so bolj podobna arboreiumom kol Jo-vamam, jc pohvalila tudi predsednica SavInjsko-šalcSke obmoCnc CKispodarskc zbornico Marija VriaCnik. ki je skupaj v Jo;^kom Čukom »najlepšim« delovnim okoljem podelila priznanja. Pohvale so prejeli: (iost Velenje, l^arstvcï Hudo^'emik in Šolski center Velenje. Irelji nagradi je posebna komisija podelila Elkn»- f Med podelitvijo pnznsnj od feve proti desni: predsednica Sa-vinjskO'šaleške območne zbornice Marija VrtaČnik, predsed» nik GZS mag. Jožko Čuk, predsednik uprave Gorenja Jože Stanič fn Iztok Podkrižnik. Ju Mozirje in KLS Kovinski industriji l^iubno. drugo mesto pa so zasedli BSH Hišni aparati Nazarje. Premogo^Tiik Velenje. Eso-tech in Kori.. NajvUji priznanji - i. mesio pa sia prejela v kategoriji velikih podjetij (iorei\|e Velerye, v kategoriji malih pa Podkrižnik Pušk:irstV(» Ljubno oh Savinji. Za sledn]egsi%^!ja, daje urc-jentîsi sestavni del njihove organiziranosti, ki skupaj s kakovostjo veča prodajo doma in na tujih trgih. Gorenje pa je podjetje, ki prejema priznanja za urejenost že nekaj let zapovrstjo. Urejena je okolica, dovozne poti, zgradbe, delovno <^kolje. Skrb za okolje je trajna In domiselna in je lahko dober zgled vsem c«talim. Gorenje je prejelo poleg prve nagrade zalo tudi plaketo za trajno in domiselno urejeno deU)vn(^ okolje. ■ Mira Zakošek, fyto Jože MikJavc