Poštnina plačana v gotovini. Leto LXVIIL, št. 64 Ljubljana, ponedeljek 18. marca 19}$ Cena Din 1.- iznaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje ln praznike. — lnserati do 30 petlt vrst a Din 2.«, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-. večji lnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica A te v. 6 Telefon: 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon' SL 26. — CELJE: celisko uredništvo- Strossmaverjeva ulica 1. telefon st, 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10 351. ZBLIŽAN JE BEOGRADA IN RIMA JE TEMELJ ZA OBNOVO PODUNAVJA pomen zbližanja lejne posledice za Svetovni tisk enodušno ugotavlja dalekosežni Italije in Jugoslavije in si obeta od tega blage rešitev vseh aktualnih problemov Pariz, 18. marca. AA. Listi pišejo obširno o prijateljski manifestaciji med Jugoslavijo in Italijo v Beogradu in izražajo svojo radost, ker je zadnji govor Nj. Vis. kneza-namestnika in govor no-voimenovanega italijanskega poslanika v Beogradu odstranil napetost med obema državama. Intransigeant« piše o tem političnem preobratu med drugim: Med Italijo in Jugoslavijo je obstajala nad deset let napetost. Zaradi nje se v vzhodni Evropi ni moglo razviti delo konstruktivnega mira in sodelovanja. Politika Rima je stala v nasprotju s politiko Beograda in lovci po motnih vodah so izkoriščali nesoglasje med Rimom in Beogradom v svoje revizioni-stične spletke. Francija kot zvesti prijatelj Male antante in miru je poizkusila Lzpremeniti to razmerje. Pokojni Louis Barthou je svoj čas pripravil temelje za franco-.-ku-italijansko zbližan je. Zavedal pa se je, da tega ne bo mogel doseči, ako se prej ne zbližata Beograd in Rim. Kralj Aleksander je mrtev. Louisa Barthouja ni več. Toda njuna velika mirotvorna misel živi. Zaradi kontinuitete francoske zunanje politike, zaradi sporazuma v Mali antanti, zaradi modrega zadržanja beograjske vlade in zaradi dobre volje, ki jo je pokazala Italija, so se zdaj odnos a ji med Italijo in Jugoslavijo razvili v novo fazo. Italija in Jugoslavija sta pozabili na vse tisto, kar ju je doslej ločilo. Zdaj vodita samo tisto, kar ju približuje. Sedanje jugoslovensko - italijansko zbližanje., pravi list dalje, bo omogočilo obnovo Srednje Evrope na temeljih, postavljenih v Rimu 7. januarja. Panger-manist.iČna nevarnost bo povzročila, da Mala antanta in Italija še prisrčne je sodelujeta pri obrambi svojih skupnih interesov. Podunavski pakt ne bo več splošnost, marveč bo dobil realno obliko z dvojnimi sporazumi, ki bodo tvorili jamstvo za teritorialno in politično neodvisnost Avstrije. Francija in ves svet z njo, pravi »Intransigeant« na koncu, se mora veseliti te velike mirovne zmage, zmage vzajemnega prijateljstva med Malo an-tanto in Francijo, oziroma še bolje poraza revizionizma. -»Tempe« piše v svojem uvodnem članku med drugim: Za srečni razvoj dogodkov v Beogradu je treba izreči priznanje predvsem Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, čegar državniške vrline in odlike velikega Evropca se čedalje bolj potrjujejo. Dolžno priznanje gre tudi vladi g. Jevtića in g. Muesoli-ni ju. Področje za sporazum med Italijo in Jugoslavijo je tu. To je pafct o Srednji Evropi, kakor ga predvidevajo sporazumi. Zbrati hoče okrog Avstrije vse njene sosede, zraven pa še Francijo, Poljsko in Rumunijo. List pravi na kraju, da opravičuje spx>razum, ki sta ga napovedala v Beogradu Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle m italijanski poslanik, najlepše upe. »Pariš Soir« piše o istem vprašanju: Ko je pokojni Barthou začel delati za zbližan je med Francijo in Italijo in ko je Pierre Laval to zbližanje dokončal in podpisal v Rimu z Musolinijem rimske sporazume, sta se oba zavedala, da ostanejo ti sporazumi brez stvarnih posledic, če se ne zbližata Mala antanta in Italija, zlasti pa Italija in Jugoslavija. Toda med Rimom in Beogradom, kakor tudi ne med Rimom m Prago m med Rimom in Bukarešto ni moglo biti prisrčnih stikov, dokler je skušala Italija zastopati madžarski revizionizem, ki je nastopal naravnost proti državam Male antante. Med Italijo in Jugoslavijo pa še posebej ni moglo biti govora o pomiritvi, dokler so mogli naši jugoslo-venski prijatelji smatrati, da skuša Ita-tij** iz Jadranskega morja ustvariti nekakšno italijansko jezero. Toda položaj se je sedaj temeljito izpremenil. Po govoru Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla in italijanskega poslanika na jugoslovenskem dvoru, končuje list, ni več spora med Beogradom in Rimom. Hkratu je zdaj «xfr>rta pot za sklenitev podunavakega pakta In pakta o nevmešavanju. Čez Beograd vodi pot v Prago in Bukarešto. List priznava Mussoliniju zaslugo za sedanje zboljšanje odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, ker je ponudil roko sprave Jugoslaviji. Jugoslavija je roko sprejela. Zasluga gre tudi Lavalu, ki se je izkazal vrednega naslednika Barthouja. Njegovo potovanje v Rim je obrodilo določne in zadovoljive sadove. Nova politika Italije Oficiozni „Giornale d'Italia" napoveduje korenito iz-premembo italijanske politike do Jugoslavije, ki jo priznava za najvažnejšega činitelja Srednje Evrope Rim, 18. marca AA. Nedeljski Giornale d: Italia prinaša pni komentar k izjav; novega italijanskega poslanika v Beogradu. Med drugim piše: Izmenjava izjav v Beogradu pri predaji akreditivnih pisem po našem poslaniku lahko uvede novo fazo v ednošajih med Italijo in Jugoslavijo. To fazo so pripravili italijansko-francoski dogovori, ki razširjajo okvir politike za sodelovanje v podunavski kotlini, politike, ki jo je Italija začela. Italija in Francija imata s sodelovanjem drugih evropskih držav brez dvoma možnost doseči sporazum med državami, ki žive v Podunavju, sporazum, ki ima biti plodovit za vse. Besedo je o politiki, ki jo je Tta??ja z«ee!"v II MlJaiMiVai politika temelji na načelu, da se mora obnova podunavskih držav zaroti pred vsem pri enih, ki jih jo vojna najhuje prizadela. Zbližanje, ki se danvs kaže med Italijo in Jugoslavijo, stremi po uvedbi novega temelja normalnosti, še več, solidarnosti z odiief,aji med obema državama, da se odstrani ena izm^d največjih ovir za pomir-jenje toga dela Evrope. Italijanska izjava je imela z. vso jasnostjo 7i\ r:lj, napraviti konec celi vrsti ne«pnr:izumcv, ki nekajkrat prav gotovo niso bili v elajšanjc razmerja med obema dri.;i-.ama. Izjava sama ima namen, ustvariti popolno jasnost, ki je potrebna za razvoj nojiualnejšili odr"»*njev med obema državama JuTOslaviji je zagotovljeno, da med cU.ie italijanske politike ne spada nj-kak pakt. ne toftajtt« ki bi ogrožala nedotakljivost Ju tr osla vije. I'stvaritev boljših odnošajev med -Jugoslavijo in Italijo je sa- Obnova nemškega militarizma Z zopetno uvedbo splošne vojaške dolžnosti je oživljen nemški militarizem — „Nemčija ne bo nikdar več kapitulirala" Vznemirjenje v ČSR Berlin, 18. marca. r. Nemčija je zopet enkrat iznenadila ves svet Še bolj senzacionalno, kakor »voječasno izstop Nemčije iz Društva narodov, je učinkovala v vsej svetovni javnosti vest o sklepu nemške vlade, da se v Nemčiji zopet uvede splošna vojaška dolžnost. V svojem proglasu je nemška vlada izjavila, da s tem odpoveduje vse vojaške določbe verSajske mirovne pogodbe. Nemški listi proslavljajo ta čin in ga označujejo kot odgovor na angleško Belo knjigo o tajnem oboroževanju Nemčije in na podaljšanje vojaškega roka v Franciji. Včeraj so v vsej Nemčiji slovesno proslavili ta dogodek. Listi pišejo, da je to najbolj radosten dogodek od poraza v sveto™ vojni sem. Na proslavi v Berlinu je sodelovala vsa vojaška posadka. Vojni minister general Blomberg je imel pri tej priliki govor, v katerem je med drugim dejal, da si je Nemčija vzela enakopravnost, ki so jo ji drugi odrekali ter da nikdar več ne bo kapitulirala. Nemčija se je s tem otresla mednarodne sužnosti, v katero so jo hoteli \ kovati z raznimi pogodbami. Nemški narod je šele od včeraj zopet svoboden. Nemška mladina sc mora vzgajati v okrilju vojske k borbenosti, da bo mogla izvršiti veliko zgodovinsko misijo, ki je namenjena Nemčiji. Nemškega podpisa ne bo več na nobeni pogodbi, ki bi kakorkoli omejevala svobodno odločevanja nemškega naroda. Hitlerjeva izjava London, 18. marca. AA. >Daily Mailc priobčuje intervju državnega kancelarja Adolfa Hitlerja, ki je izjavil, da želi biti nemški narod miroljuben, pred vsem pa hoče spoštovati samega sebe. Nemci nočejo več živeti v dosedanjem ponižujočem položaju neenakopravnosti. Nemško veselje je brez sleherne zelje po napadanju kogarkoli. Na vprašanje, ali je nemška vlada Se dalje pripravljena pogajati se s francosko in britansko vlado, je Hitler odgovoril: Ravno zato, ker smo zdaj spet dejansko suverena država, smo bolj kakor kdajkoli prej pripravljena za taksne razgovore. Na vprašanje, ali misli Nemčija da zanjo še zmerom veljajo teritorialne določbe versajske mirovne pogodbe, je državni kancelar odgovoril: Obnova naših suverenih pravic na bojnem polja se tiče izključno samo vojaških določb versajske mirovne pogodbe. Teritorialne določbe te pogodbe se pa nikdar ne bodo mogle izpremeniti z enostranskim Praga, 18. marca. AA. Vsi češkoslovaški listi komentirajo sklep Hitlerjeve vlade in ugotavljajo, da jih dogodek kot tak ni presenetil, zato pa zbuja način, kako se je izvršil, obsodbo češkoslovaške in svetovne javnosti. Listi so prepričani, da bodo velesile in vse druge države, podpisnice versajske mirovne pogodbe, energično reagirale, da se ohrani celotnost pogodb, ki jo je berlinska vlada vnovič na tako agresiven način prekršila. Organi agrarne stranke in še nekateri drugi listi poudarjajo, da so dogodki na nemškem popolnoma upravičili prizadevanja za okrepitev češkoslovaške narodne obrambe, prizadevanja, ki so jih podprle ne samo vladne stranke, temveč tudi precejšen del opozicije. »Udove Noviny« pripisujejo velik pomen dejstvu, da se Velika Britanija in Francija že sporazumevata glede bodočega stališča, ki naj ga zavzameta. List pravi, da je mir bolj ogrožen kakor kdajkoli, zato je pa potrebno čvrsto in tesno sodelovanje med vsemi državami, ki jih je novi preobrat v Nemčiji prizadel. Hladnokrvna presoja Pariz, 18. marca. AA. Belgijski zunanji minister je snoči izjavil poročevalcem listov, da zahteva najnovejši nemški sklep največjo pozornost vseh evropskih vlad. Po Hvmansovi sodbi je najvažnejše, da se čim prej sestane jo zastopniki prizadetih držav na razgovor. Hvmans je dodal, da je njegov francoski tovariš Laval že dal pobudo za tak sestanek. Na koncu je Hy-mans izjavil, da se je v Parizu imel priliko prepričati, da francoska vlada hladno- krvno proučuje položaj. Glede na to, da so razgovori še v teku je končal belgijski minister, je razumljivo, da ne morem več reči. 44 „Mirovne pogodbe so samo že senca Berlin, 18. marca. AA DNB poroča iz Rima: List »Popolo di R^ma« piše o novem nemšem vojaškem zakonu ir. pripominja, da je bilo ponovno uvedbo l.emške vojaške obveznosti pričakovati. Versajska mirovna pogodba predstavlja zdaj, pravi list, le še senco, in naiven bi bil vsakdo, kdor bi se poslej nanjo skliceval. Tudi list »Messagero« pravi, da vlada v diplomat skih krogih prepričanje, da je sklep o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Nemčiji posledica ukrepov francoske vlade. Anglija mora biti odločna London, 18. marca. AA. Današnji »Times« piše o zopetni uvedbi vojaške obveznosti v Nemčiji ki pravi med drugim, da je Hitlerjev sklep zelo grob in nenavaden način za dosego vojaške enakopravnosti Nemčije. Britanska politika, pravi * Times«, nc sme biti omahljiva, temveč mora z vsako svojo potezo pokazati, da stopa dosledno proti določenemu cilju, a cilj je pa dosega zanesljivega kolektivnega sistema varnost! v Evropi. Vse dotlej, dokler imamo upanje, da se ta cHj da doseči, se mu Velika Britanija ne bo odrekla. Toda, nadaljuje list. danes je bolj kakor kdajkoli potrebno, da od Hitlerja samega vendar žc slišimo, ali je Nemčija voljna iskreno in iz vsega srca sodelovati v tem zmisiu za pravičen in plodovit sporazum. rao eden izmed neizogibnih pogojev za na- [ daljevanje dela za obnovo. Italija je že zdavnaj pokazala svoje ideje in namere o politična ureditvi v Podunavju. Prepričana je danes prav tako kakor v preteklosti, da se resničen in trajen mir ne da doseči, če se ne urede največji problemi, ki se tičejo tega dela Evrope, problemi, ki jih je treba tretirati na miroljuben način na temelju obstoječih sporazumov in upoštevaje vse interese. Zato je treba ne samo mnogo več napora, dobre volje in razumevanja pri vseh. temveč je želeti tudi širšega obzorja pri proučevanju med seboj povezanih problemov. Tudi Madžarska se bo morala preorientirati Budimpešta, 17. marca. AA. V madžarskih političnih krogih so govorili že delj časa o možnosti zbližanja med Jugoslavijo in Italijo. Vendar niso pričakovali, da bo to tako kmalu in da bo Italija popustila v tolikšni meri, da ne bo upoštevala interesov Madžarske, Čeprav je zdaj volilno delo na Madžarskem v živahni razgibanosti, se politični krogi za ta dogodek močno zanimajo in živahno komentirajo jugoslovensko-itali-jansko zbližanje. Dobro poučeni krogi so mnenja, da bo novi položaj med Jugoslavijo in Italijo prisilil Madžarsko, da svoje mednarodne odnošaje preuredi, zlasti napram Jugoslaviji. »Pester Lloyd pravi, da je jugoslovensko-itali-jansko zbližanje posledica francosko-italijanskega sporazuma, ki so ga sklenili po novem letu v Rimu. Po mnenju tega lista bo zbližanje med Italijo in Jugoslavijo velikega pomena za ves ^n'o-žaj v Srednji Evropi in zaradi tega tndi zelo važen za m«.dnaroJno situa^o Madžarske. Direktor Reisner 60 letnik Ljubljana, 18. marca. Danes praznuje 601etnico svojega plodonosnoga, narodu in njegovi prosveti posve-čenoja živltje-nja g. Josip Reisner, ravna telj državne Tehniške srednje šole. Na tem zavodu deluje g. Reisner že 10 let, zanj pa je deloval že nekdaj kot deželni poslaner-ko je njegova pomembna spomenica vsebovala prvo zahtevo, naj se nekdanja obrtana šola razširi v popolno tehniško srednjo Solo. Demarša velesil Velesile so popolnoma solidarne — Sklicanje izredne seje Društva narodov? Pariz, 18. marca, r. Med Parizom, Londonom m Rimom so se v soboto in včeraj vršili važni diplomatski nagovori glede skupne akcije proti Nemčiji zaradi očitne kršitve versajske mirovne pogodbe. Dogovorjeno je bilo, da bodo velesile izvršile skupno demaršo v Berlinu in zahtevale razveljavljen je nemškega sklepa. Razen tega mislijo na to, da bi zadevo predložili Društvu narodov, Id naj bi se sestalo k izrednemu zasedanju Se v teko tega meseca. Francija in Anglija sta docela so H dami, enako pa tudi Italija zahteva skupne ukrepe, ker se smatra po Nemčiji ogroženo. Francija je o teh sklepih obvestila tudi vse svoje zaveznike. Velesile so stopile v stike z Zedinjenimi državami, ki so se po neofidelnih vesteh solidarizirale z Anglijo in Francijo. Ravnatelj Jože Reisner se jo rodil A marca 1875. v Ljubljani, kjer je todi dovršil gimnazijo. Po dovršenih mateuiatiteih in fizikalnih vseučiliakih Stud jah na Duna.jp je bil iaprej eupleut v Celju, nato na Dunaju poene je pa je bil imenovan za profesorja na idrijski realki. Služboval je tudi v Novem mestu, leta 1908. pa je nastopa' profesorsko službo na prvi državnu gimnaziji v Ljubljani. Kot profesor ai je pridobil ninoiio zaslug za slovenski pouk na srednje šolskih zavodih, uspešno pa se je ude jat "veva! tudi kot strokovni pisatelj. Spisal je sa višje razrede ar eda j ib Sol iz-vrstno f nb za najvišje gimnazijske nazrede pa kemijo. Politi&no se je udejstvoval od leta 1911.. ko je bil z dr. Oraiuiom pri nadomestnih volitvah z volj en za deželnega poslanca me sta Ljubljane. Naslednje leto je bol pri aplo-Snib d^zelnozbortakh volitvah spet izvoljen, njegov mandat pa je razveljavila iz sebič* u in »LraiJKar&kib ozirov dežeJnozboraka večina. Pri Jopolnilnih voutvah pu. je bil z g. RiibuiK.arjeui vred spel izvoljen za deželnega poaianca v Ljubljani ■ je ta mandat ob-uiai rudi pri splošnih aeželnozbomkili vo-liUub 1913. Za občinskega svetnika ljubljanskega je bil izvoljen leta 1911. ter je bil doka leta v predsedstvu raza.h meataiti podjeli lu tudi zastopnic Ljubljane v deželnem šolakaui svetu. Kot namestnik dr. Tavčarja je pričel kot ljubljanski poslanec v konrft: uanio. marca 1933. pa je bil »voljen za poslanca Narodne skupščine ter si je pridobil veUke zasluge s svojim inioija' tivniui sodelovanjem pri sestavi uradniškega zakona. Bil je tako prvi in doslej edmi zaotopuik slovenskega uradn stva v Narodn skupščini. Kot naslednik ravnatelja hana šubic* je bil "J7 novembra 1924. imenovan za ravnatelja Državne tehniške srednje iole. V desetih ietib je postal ta zavod največji svoje vrste v državi in po prizadevanju inicijal vnega ravnatelja mu je bila priključena strokovna šola za keramiko in graver-stvo. Zasluga ravnatelja Reisnerja je tudi ustanovitev banovinske šole la glasbila. Odličnemu pedagogu, strokovnjaku in narodnemu delavcu želimo še mnogo srečnih let dela in uspehov I Odbod avstrijskega poslanika Beograd, 18 marca. AA. Herman Pio%-nis. Izredni poslanik In pooblaščeni minister na našem dvoru, je premeščen v avstrijsko zunanje ministrstvo. Posle avstrijskega poslanika v Beogradu opravlja zdaj dr. Herbert Scbmidt, svetnik poslaništva Dunajska opoldanska vremenska napoved za torek: pretežno jasno, mirno, topleje. LJULJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 38.5 odstot.) Amsterdam 2911.43 — 2986.03, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1020.9®—1026.06, Curih 1421.01 — 1428.08. London 200.66— 212.70, Newyork 4360.77 — 4397.09, Parti 289.56 — 291-—, Praga 183.20 — 184.30. Trst 365.27 — 368.35. Avstrijski šiMng v privatnem kliringu 8.60 — 8.70. INOZEMSKE BORZE. Curih, 18. marca. Beograd 7.02, Pariz 20.3775, London 14.86, Newyork 309.375. Bruselj 71.85. Milan 25.75, Madrid 42.285 Amsterdam 209.10, Berlin 124.05, Dana j 57.—, Praga lz.90, Varšava 582h, Boka Sj06. V Planici ni bilo presenečenja Norvežani niso smeli tekmovati — Zmagal je Poljak Mamszarz — mmm-. Najdaljši skok dneva 95 m Ljubljana, 18. marca Planica ja zaslovela. Še nikoli ni bilo tolikšnega zanimanja za 17. marec. Vse svetovno časopisje je posvečalo planižki skakalnici dolge članke, napetost pa je zlasti povečala negotovost, kako bo z odobrenjem skakalnice in kakšno stališče bo zavzel norveški savez. Pisalo so je o rekorderski maniji, ki nima s pravim športom prav nič skupnega. Človek stremi po napredku. Še na vsaki olimpijadi so padali svetovni rekordi, vendar med športnim svetom ni bilo nikogar, ki bi se izrekel proti temu. ln zdaj Planica! Tudi smučanje je sport in je zato povsem naravno, da tudi v tej panogi stremimo za napredkom, za boljšimi rezultati. Najprej so se hoteli postaviti Nemci. Za zimske olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Garmisch-Partenkirehnu, so zgradili skakalnico, ki naj bi prekašala vse dosedanje, med njimi tudi planiško. K otvoritvi so povabili vso svetovno elito. Tudi vedno smehljajoči se Birger, svetovni rekorder iz Planice, je bil kajpak med povabljenci. Od njega so si največ obetali. In res je Birger poskušal vse, toda več kakor 84 m ni šlo. Nato so Cehoslovaki z ogromnimi denarnimi žrtvami zgradili Jarolime-kovo skakalnico. Tudi tu niso mogli prekositi Planice. Dosežena ni bila niti 80 metrska daljava. Nič Čudnega, da se je zanimanje za Planico stopnjevalo. Rezultate s treninga je telefon prenašal po vsem svetu. Res, da ni bilo bratov Ruud, za to pa sta bila v Planici gotovo nič slabša Raidar An-dersen in Mamszarz. Znamka 92 m, kr jo je postavil Birger, je bila že v trcnineru ne-kolikokrat prekoračena. Salmijak proti solncu in nahodu Ko so se v ravnici izteka pod skakalnico začele zbirati množice, je zgoraj na doskočišču stopilo v akcijo lansko Rozmanovo Kolumbovo jajce — »skieemenU. S tanko cevko je brizgal neumorni inž. Bloudek. Skrb za čim boljšo ureditev skakalnice je povzročila, da je sicer okroglo lice močno upadlo. Ko sta se salmijak in solnce spopadla, Je močno zadišalo. Marsikdo se je umaknil pod skakalnico, na obe pobočji ob doskočišču pa so se začeli vzpenjati ljudje, ki so jim nosovi žareli v prelepo živahno rdeči svetlobi. Nima vsakdo pri rokah sal-nrijaka, tu je bila najlepša in cenena prilika, da si zastonj odpraviš nahod. Prireditelji so mislili na vse, da bi pa zahtevali še poseben prispevk za zdravljenje nahoda, pa menda nihče ni imel v mislih pri proračunski debati. Za drugo leto na i ho JZSS previdnejši in naj ne pozabi v reklami omeniti salmijaka. Marsikdo, ki ie po tekmovanju odhajal proti železniški postaji, je ves zadovoljen zatrjeval: »No, 100 m sicer ni bilo, pa nič zato, nahod sem pa le pregnal.c Avstrijci niso tekmovali Okoli 40 tekmovalcev je bilo prvotno prijavljenih za tekmo. Na podlagi rezultatov v treningu je vodstvo tekmovanja sklenilo, da vseh skakačev ne pripusti h tekmi. Sklep je bil vsekakor umesten, kajti za tako veliko skakalnico ne gre, da bi poizkušali svojo srečo tisti, ki še niso zanjo zreli. Avstrijci sami so zaradi tega izločili nad polovico prijavljenih in dovolili start le tri-najstorici najboljših. Pred tekmovanjem pa je med vodstvom in tekmovalci prišlo do nesoglasja. Vodilni funkcionar avstrijskega Skiverbanda je proti nekemu svojemu tekmovalcu nastopil malo preveč energično. Posledica tega je bila, da so izvzemši Gregorja Ilčjlla vsi Avstrijci sklenili, da v znak protesta ne bodo nastopili. Seveda so se med občinstvom takoj razširile vse mogoče in nemogoče vesti, pravega vzroka pa nihče ni vedel. Tako se je govorilo, da stavkajo zato, ker niso vseh pripustili k tekmovanju in je večina valila krivdo na naš savez, kl pa je bil pri tem popolnoma nedolžen. Pred pričetkom tekmovanja je zato prevzel vodstvo avstrijske tekmovalne vrste inž. Albert Bildstein, ki ga je avstrijski savez službeno poslal kot sodnika. Pod pretnjo posledic je pozval svoje tekmovalce k disciplini, vendar njegov opomin ni nič zalegel. Tako se je zgodilo, da so Avstrijci prisostvovali kot gledalci. Mnogo poklicanih, malo izvoljenih Mnogo razburjenja je tudi povzročilo, da niso pripustili vseh naših skakačev. V interesu jugoslovenskega smučarskega sporta bi pač bilo, da postavimo čim številnejšo ekipo. Ali pa imamo dovolj tekmoval cev, ki bi bili zreli za planiško skakalnico? Glede skakanja smo še mladi in zato lahko brez sramu priznamo, da jih nimamo. Občinstvo je seveda pričakovalo rekordnih skokov. Večjih daljav za enkrat vsi naši skakači še ne zmorejo in bi se jih vsekakor polastila malodušnost, ko bi videli, da drugim občinstvo ploska, njim pa ne. Na to naj skakači pomislijo in bodo kot pravi snprtniki pač razumeli, da JZSS zaradi njih samih ni mogel vseh pripustiti k tekmi. Okoli 7000 gledalcev je od vseh strani obrobljalo veličastno skakalnico, ko je star-ter pozval tekmovalce na start. Tik Dred tekmovanjem je privozil z enourno zamudo še zagrebški posebni vlak, ko so bili konkurenčni skoki že končani, sta tik drug za drugim polno naložena pripihala še redni ljubljanski in posebni avstrijski vlak, tako, da je bilo navzočih nad 10.000 gledalcev. Ko je velikanski zvočnik, ki so ga čuli celo do Podkorena, naznanil, da bo prvi skočil Norvežan Urdahl, da izvozi na zaletišču smučino, je nastala grobna tišina. Kako so skakali Zastopniki' petih držav so bili zbrani na startu: Cehoslovaki. Poljaki. Švicarji, Avstrijci in Jugosloveni. Kakor se razlikuje njihova govorica, je bil rudi njihov stil bistveno različen. Polfafci Tehnično najboljši je bil Stanislav Maruszarz. Ze njegov zalet se je razlikoval od drugih. Z drsalnimi koraki je že na startu povečal brzino, nato pa se je z mosta pognal s krepkim odlivom v višino. Komaj je izgubil trda tla pod nogami, ie sta se dvignili tesno strnjeni smučki skoro navpično v zrak, telo pa se je v dovršenem predklonu tako nagnilo, da se je skakačeva glava skoro dotaknila konic smučk. Kakor za malenkost odprt velikanski nož je telo jadralo v mogočni paraboli po zraku, 2e so se smuči nagnile, jeklena volja njihovega gospodarja pa jih je prisilila, da so s« še enkrat dvignile in še enkrat izrabile zračni odpor ter se je tako daljina skoka še malo povečala. Med vsemi skakači je bil nedvomno najboljši tehničar, z 21 leti pa tudi najmlajši. Občinstvo se je že pri njegovem prvem skoku ogrelo, ko pa je nato pri drugem poizkusu s 87J5 ni za 3i> m prekosil svoj prvi skok, ni bilo odobravanja konca in kraja. Zadnji skok je znašal »samo« SO.5 m. Solnce je namreč počasi, toda sigurno opravljalo svoje delo na zaletišču in je sneg zlasti na mostu močno omehčalo. Brzina zaleta je bila s tem seveda zmanjšana in je bil zato tudi tretji skok pri vseh skakačih krajši, kako prejšnja dva. Maruszarzov rojak Czech ne dosega svojega klavnega, čeprav znatno mlajšega to-tariša. Odri v mu je sicer prav tako krepak, drža med poletom pa v tehničnem pogledu precej zaostaja. Smuči nima položenih tako tesno drupo ob drugi, ima pa kot star, rutiniran skakač zelo siguren doskok. cehoslovaki Med našimi severnimi brati sta tehnično najbolj zrela Barton in Steinmiiller. Barton je bil junak prve serije, kjer je s 95.5 m dosegel najdaljši skok. Je izredno drztm skakač s prav dobrini stilom in je tako glede daljave, kakor tudi lepote drže telesa v zraku, zaslužil drugo mesto. Izvrsten tehničar je tudi Steinmuller. Pri obeh Drvih skokih ga je zaneslo proti gledalcem pod sodniškim stolpom. Že so 9e začeli odmi-mati, 6luteč nesrečo, tedaj pa je pokazal Steinmiiller, kaj zna. Komaj je preletel prehod med mostom in strmino doskočišča, že je elegantno uravnal smuči v pravilno smer. Drža mu je v primeri z Maruszarzom preveč krčevita, sicer je pa pri doskoku zelo siguren. &imunek skače sigurno, nima pa daljave. Kadavv je po stilu in daljavi znatno zaostajal in se mu je že v zraku na obrazu videlo, da tako velike skakalnice ni vajen. Švicarji so poslali trenutno svojega najboljšega skakača Marcela Ravmonda in zelo talentiranega a mlajšega Gvidona Borterja. Oba sta Francoza. Pozua se jima, da sta vajeua velikih skakalnic. Diči ju lastnost skoro vseh švicarskift skakačev. imata silovit odriv in tudi znata čim bolj izrabiti zračni odpor. Kavmond je tehnično boljši in je skakal za Maruszarzem in Hollom z najboljšim predklonom. Jugosloveni Splošno se je pričakovalo, da bo naš rekord izboljšan. Že Novšak je pri prvem skoku zboljšal svoj lastni rekord za 1 m, ki ga pa je nato šramel z znamko 68 m ponovno zboljšal za l m. Pri drugem skoku se je Boli injcan kajpak ponovno hotel polastiti rekorda, se pa ni dobro odgnal in je zaradi slabega stila padel pri 74 m. Šramel se je s komaj doseženim rekordom ni zadovoljil in je potegnil na 72 m brez padca. Stari rekord je zboljšal za celih 6 m! Kakor je skakal včeraj, ga že dolgo nismo videli. Za večje skakalnice je vsekakor naš najboljši in najsigurnejši skakač. Tudi stil je znatno popravil. Smuči ne drži sicer tesno skupaj, opustil pa je škarje, ki so bile vedno tipične zanj. Gregor Holl je nastopil kot edini avstrijski zastopnik. Kako velike simpatije ima med našim občinstvom, je dokazalo spontano odobravanje, ko nam je zvočnik razglasil njegovo ime. Simpatični skakač iz Mallnitza so je občinstvu oddolžil s tremi prav lepimi skoki, vidi se pa, da letos ni v tako dobri formi, kakor lani. še vedno ima krasen ored-klon in siguren doskok, odriv pa ni več tako silovit in je zato dosegel krajše skoke kakor lani. Zaradi padca pri zadnjem skoku, ki pa je bil sicer stilno najboljši, si je zapravil dober placement. Nastopil je tudi Ceh Vrana, ki pa ie že pri prvem skoku tako nesrečno padel, da je odstopil od nadaljnega tekmovanja. Padec ima pripisati samemu sebi. Kako more biti skakač tako pozabljiv, da si pozabi pritrditi smučko, je popolnoma nerazumljivo. Imel je veliko srečo, da se mu ni zgodilo kaj hujšega. V konkurenci so bili doseženi ti-le rezultati: 1. Mamszarz (Poljska) 326.1 (84, 87.5 najdaljši skok dneva, S0.5), 2. Barton (Češkoslovaška) 312.9 (S5.5, SS2, 78), 5. Ravmond (Švica) tt>4.6 (77, 86.5, 72), 4. Borter (Švica) 298.9 (77, S6, 76), 5. Czech (Poliska) 285.3 (74, 69, 64.5), 6. Steinmuller (CeŠko-slov.) 2S3.9 (77.5, 6S, 75), 7. Šramel (Jugoslavija) 270-9 (68, 72, 67), 8. Holl (Avstrija) 265.2 (79, S3.5, 81 p.), 9. £imunek (CeškosL) 258.1 (64, 65, 61) itd. Norvežani trenirajo Po radiu so že pred tekmovanjem obiavili da je norveški savez prepovedal svojim skakačem sodelovanje v Planici ne le v konkurenčnih, temveč celo v izven konkurenčnih skokih. Mnogo skoroda, veČina občinstva pa je prišlo v Planico v prvi vrsti zato, da vidijo Norvežana, zlasti pa Ander-sena, ki se je v treningu dva dneva pred tekmovanjem pognal skoro na 100 metrov. Da bi se občinstvu vsaj nekoliko oddolžili so sklenili, da bodo po končani tekmi trenirali. Množica je z velikanskim navdušenjem pozdravila ta sklep. In že so se pognali drug za drugim Farup, Urdahl. Gut-tormsen. Sorensen in končno Andersen. Tudi lajik je lahko videl razliko v stilu. Skakali so s polnim zaletom, dočim so bili prejšnji skoki le s tričetrt zaleta. Dosegli so po vrsti Farup 84 m, Urdahl 78, Gnttorm-sen 79. Sorensen 86, Andersen 87. Pri drugem skoku so bile daljave Še večje: Urdahl 79. Guttormsen 88 s padcem, Farup 88, Sorensen 88. Andersen 94] Za niimi so skakali še Ravmond 72, Borter 76.5 s padcem, Barton 81 s padcem, Novšak 72 s pad- cem. Holl 87*5 in Šramel 66. Najboljša Norvežana, Sorensen in Andersen še nista mirovala, pridružil se je pa se Maruszarz. Sorensen se je pognal na 96, Maruszarz na 91, Andersen pa celo na 96 m. Skoki Norvežanov so bili tehnično dovršeni. Ločijo se od srednjeevropskih skakačev zlasti po suverenem obvladanju smuči in krasni drži v zraku med poletom. Razred zase sta Sorensen in Andersen. Oba. imata isto, kar amo že lani opazili pri bratih Ruud. S smučmi krmarita po zraku in valovita z njimi, kakor bi plaval oolnič po rahlo valovitem morju. To je vsekakor višek tehnike smučarskih skokov in je last le redkim, ki spadajo v posebno svetovno elito. Posebno Andersen je v tem pogledu nedosegljiv in ga niti famozni Birger ne prekaša. Pri Andersenu je v največji popolnosti vse: zalet, naravnost neverjetni odriv in potem polet, ki ga je treba videti. Je popolnoma iztegnjen v zraku in dobi gledalec pri njegovem poletu občutek, da sploh nikdar ne bo padel na zemljo, temveč, da bo plaval kar naprej. Kdor je videl Andersena, je bil poplačan za vse bridkosti in težave, ki jih je morebiti doživel v Planici. ŽelezniSki promet v številkami Promet na železnici je bil ves dan ogromen in za zimski dan res rekorden. Iz Ljubljane same so poleg rednega odpeljali trije izredni vlaki, a dolgi kompoziciji sta prispeli tudi iz Zagreba, in Maribora. Tudi v sosedni Avstriji je vladalo za tekmovanje ogromno zanimanje in preko Podrožce je dopoldne pripeljal poseben vlak okrog 400 gledalcev. Avstrijci ao zatrjevali, da je hotelo v Planico še okrog 2000 izletnikov, da pa jam avstrijske oblasti niso dale dovoljenja. Iz Ljubljane je odpeljal prvi izletniški vlak ob 4.40, potegnil je s seboj 900 izletnikov. Bil je sicer precej poln, vendar ne tako, kakor drugi izletniški, ki je odhajal ob 5.10. Z njim je odrinilo na Gorenjsko 1500 smučarjev, a tretji, šolski izletniški vlak, ki je odšel ob 6.10, je apet potegnil 900 izletnikov. Nabit je bil tudi redni Gorenjec, ki je odpAhal iz Ljubljane ob 7.20. Z njimi se je odpeljalo okrog 700 Ljubljančanov, večinoma izletnikov, že v petek in v soboto se je odpeljalo v Planico več sto Ljubljančanov, tako da je Ljubljana poslala v Planico najmanj 5000 gledalcev. S posebnim izletniškim vlakom se je pripeljalo z enourno zamudo iz Maribora 1200 izletnikov, enourno zamudo je pa imel tudi zagrebški posebni vlak, ki je pripeljal 800 smučarjev. Prvi trije izletniški vlaki iz Ljubljane so prispeli še v redu v Planico, dočim so imeli Zagrebčani in Mariborčani smolo. Mariborski vlak je imel že 53 minut zamude do Ljubljane, a na Jesenicah ga je doletela druga nezgoda, ki je povzročila novo zamudo: V ZADNJEM DELU VLAKA SE JE NAMREČ PRETRGALA ZAPENJAčA. Zato so morali vagon izločiti iz garniture, kar je spet povzročilo znatno zamudo, katere so bili deležni tudi Zagrebčani in Avstrijci, ki so zaradi tega prišli prepozno v Planico in videli samo še zadnje veličastne skoke Norvežanov. Seveda je vladalo med njimi precejšnje razburjenje in glasno so dajali duška svojemu nezadovoljstvu Seveda pa to ne gre na račun železniške direkcije, ki je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, pač pa na račun Zagrebčanov in Mariborčanov samih, železniška direkcija v Ljubljani je namreč želela, da bi posebna vlaka iz Zagreba in Maribora glede na velik promet odpeljala že ob 3. zjutraj, kar pa je bilo Zagrebčanom in Mariborčanom prezgodaj, če bd se odpeljali eno uro prej, bi bilo vee v redu. Drugi gledalci Tudi iz Beograda je prišlo precej gledalcev, okrog 800 Zagrebčanov pa se je pripeljalo z avtomobili deloma že v petek in soboto, deloma pa v nedeljo. Izreden je bil avtomobilski promet, saj se je pripeljalo mnogo ljudi tudi iz Ljubljane in vseh krajev Slovenije, številna je pa bila tudi udeležba iz Italije, Pogled na avtomobilski park je bol impozanten, prevladovali so italijanski >Fiati«. Raniiranje vlakov Gorenjska proga je samo enotirna in zato je tehnično seveda težko gladko urediti večji promet. Kljub temu se je železniška direkcija potrudila, da je šlo od rok, kolikor se je pač dalo. IZ Rateč so bile poslane tri garniture v Kranjsko goro, dve v Dovje-Mojstrano, dve pa so prevzeli Italijani v Beli peci Italijanske železniške oblasti ao šle našim v tem pogledu zelo na roko. Zaradi enotirne proge in neprestanega prevažanja vagonov sem in tja je seveda nastal zastoj tudi v popoldanskem prometu, ko ao se vlaki vračali, železniška uprava ie računala s tem, da bodo popoldanski vlaki še bolj polni in je garniture še ojačila. Kljub temu je vladala v prvih đveh ali treh vlakih nepopisna gneča in je le vestnosti naših železničarjev pripisati, da je šlo vse po sreči. Sličice V soboto popoldne sicer ni bilo oficijelnoga treninga m je bila skakalnica eelo zaprta. Ker pa je bilo še več Avstrijcev brez treninga, jim je inž. Bloudek izjemoma dovolil trening. In ni nam bilo iaL kajti doživeli amo nov aenzacijonalni svetovni rekord, namreč 75-METERSKI SALTO MOR TALE, ki bi delal čast vsakemu cirkuškemu akrobatu. Postavil ga je Avstrijec Majer — kateri, ne vemo točno, ker jih je bilo v ekipi ve? s tem imenom. Pojma 1 se je z velikansko braino cez most, se dvijmil prav visoko, zakrilil z rokami, slava tn telo sta postala težji od desk in videli smo salto, kakor jih delajo poklicni skakači no posebno prirejenih skakabvcah. Priletel je 75 metrov daleč naravnost na roke. podreel po mehkem ^oljnem snegu, se zasmejal in naglo pobral. Nam se ie zdelo kakor svetopisemski čudež in mož je prejel za svoj neprostovoljni salto mor tale mnogo čestitk. >SAKRA, TO JE VISOKO!« Lani je za zabavo skrbel prt skokih Norvežan Por Jonsoon, Mož je namreč v zraku neprestano stokal kakor bi ga dužilo in naposled se ga je prijel priimek »stokajoči Jonaonnc. V betek nas je zabaval Cehoalovak Barton. Ko se je na treningu pognal a mosta, mu je kar nehote ušlo: »Sakra. to je visoko!< Pristal je pa gladko in šel te enkrat na start. Drugič mu je ušla Se bolj krepka. V zraki, je kričal, da je taka brzina »svinjarija«. Vodja Češke ekipe inž. Macfeaček, ki je stal ob strani, se je kar zvijal od smeha. Tudi Čeboolovak Vrana je original. Stavil je a svojimi tovariši, da bo prvi, ki bo skočil 100 metrov. Nieo mu verjeli, a stavili so vseeno. Vrana je namreč stavo dobil. Skočil je dvakrat nekoliko nad 50 metrov — FAMOZNI SPE A KER Na sodniški tribuni >e bil včeraj nameščen tudi ojačevalec, po katerem so razpla-ševali rezultate. Za ta po*el se je vrinil vsiljivec, ki ima sicer dober glas, toda nesi-guren nastop — kakor trdijo drugi. Ta je oddajal v dveh jezikih, slovensko in nemško. V zadnjem je precej temeljito podkovan, saj je bilo prvo, kar je rekel: Der Pole Maručzzarsz ha* 84 meter geeprungen ... Speuker sicer ve, da se reče is* gesprumien in se je koj ugriznil v jezik, baje pa mu je — to trde zlobni jeziki — še dvakrat u*el nesrečni »hat«. Se bolj učen je bil pa spaeker številka dve. Ta je napravil najprej precej zmede, ker ni Andersena razločil od Maruszar-za, tega ne spet ne od Farupa. Glede poročanja rezultatov je bil pa tako v elementu, da je najprej povedal elovensko devetdeset pet metrov, nato pa po nemško neun* zig fiinf Meter... Pa brez zamere! Drugič bo najbrž boljše, zlasti zato, ker ni verjetno, da bosta spet pred ojačevalcem ... Za glasbeno šolo v Trbovljah Trbovlje, 11. marca. Koliko glasbeno nadarjenih mladih ljudi je v Trbovljah, najbolje dokazuje dejstvo, da sta bih poleg stare delavske godbe v zadnjih letih ustanovljeni še dve novi godbi na pihala, t. j. sokolska in želez-ničarska. Težko bi bilo prešteti še vse večje in manjše orkestre, ki leto za letom naraščajo največ iz samoukov. Vse te številne glasbene sile bi bilo treba koncentrirati in privesti sistematični in strokovni izobrazbi. Te hvalevredne toda izredno težke naloge se je te dni pogumno lotil zborovodja tukajšnjega mladinskega zbora >Trboveljski slavček«, učitelj g. feuli-goj. Sestavil je osnutek pravil za glasbeno šolo v Trbovljah ter ga razposlal vsem tukajšnjim glasbenim korporacijam, upra-viteljstvom šol, občin in TPD z vabilom, da pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki se je vršil v soboto, dne 9. t. m. zvečer v rudniški restavraciji na Vodah. Sestanka, ki ga je vodil sklicatelj g. šu-ligoj, so se udeležili zastopniki občine, TPD in vse vabljene korporacije razen dveh. G. šuligoj je uvodoma na kratko poročal o delovanju in uspehih sličnih šol drugod ter obširno utemeljeval potrebo za ustanovitev take šole tudi v Trbovljah, zlasti, ker je delo posameznikov na glasbenem polju brez sistema, določenega načrta in kontrole. Dodal je še, da je pri oblastvin našel polno razumevanje za to idejo ter je obljubljena tudi pomoč, da se bo zamogla uresničiti. — Navzoči zastopniki so brez izjeme odobravali to akcijo ter se načelno zerlinili. da se glasbena šola v Trbovljah ustanovi. Sklenilo se je, da se osnuje v najkrajšem času odbor, v katerega odredi vsaka organizacija odnosno korporacija svojega zastopnika, in sicer še tekom tega meseca. Prav tako naj društva do tega časa ponovno pregledajo osnutek pravil ter stavijo event. spre-minjevalne predloge. Ta odbor bo imel nato nalogo, da pretrese vprašanje proračuna, lokalov in druga tehnična vprašanja, ki so v zvezi z ustanovitvijo glasbene šole. Naša javnost z zadovoljstvom spremlja prizadevanja za ustanovitev glasbene šole v Trbovljah, ki pomeni krepak korak naprej k združitvi vseh tvornih glasbenih sil v naši dolini. LCT Zvočni kino Dvor f Tel 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri Najboljša opereta sezije MALA TRAFIKA Veselje, smeh, zabava in še več 1 Jutri premiera velesenzaclje Srce kapetana Sama Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri 1 M Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 18. marca: zaprto. Torek, 19. marca: Postržek. -Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Sreda, 20. marca: Vihar v kozarcu. Red Sreda. Proslava 25letnlce umetniškega delovanja režiserja in igralca g. Milana Skrb Laška se je morala preložiti zarad: obolelosti nekaterih dramskih članov na prihodnjo soboto. Igrala se bo Shakespe&r-jeva igra »Beneški trgovec« v Ciril De-bevčevi režiji, že kupljene vstopnice veljajo za premiero v soboto, nadaljnja pred-prodaja se vrši dnevno pri operni blagajni. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 18. marca: zaprto. Torek, 19. marca: Dežela smehljaja. Izven Predstava v korist Združenja gleda liških igralcev. Sreda, 20. marca: Prodana nevesta. Izven Gostovanje ge. Zikove ln gospoda Križaja. ★ V korist organizacije Združenja gledaliških igralcev bo v torek dne 19. t. m predstava Leharjeve operete »Dežela smehljaja« z go. Zlato Gjungjenac v par- tizi Liže in g. Gostičem kot princem Su-Chongom. Ker nastopita naša priljubijo na pevca prvič v teh partijah, opozarjali občinstvo na to predstavo. Nadalje sodi lujejo; ga. Ribičeva ter gg.: Peček, Zu pan ln Simončič. Dirigent g. A Nefta* Kettser in koreograf g. P. Golovin. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, Ig. marca: katoličani: Ciril, Budimtr. Jutri: Torek, 19. marca: katoličani; Sv. Jožef, Slavoljub. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Skrivnost Karla Ca veli i ja. Kino Ideal: Bela sestra. Kino Dvor: Mala trafika. ZKD: > Veseli svat je* ob 14.15 v Matici. Kino siška; Ljubezen mladega izumitelja. Društvo »Soča«: Predavanje ge. Sidonije Jeras-Guinot: »O francoski narodni pe-smu ob 20.30 v salonu »Pri levu*. Javna produkcija gojencev državnega konzervatorija ob 18.30 v Filharmoniji. Ljudska univerza: predavanje prof. dr. Lavo ćermelja: 2>Ob stoletnici pesnika in fizika Josipa Štefana« ob 20. v Delavski zbornici. PRIREDITVE NA PRAZNIK Kino Matica: Skrivnost Karla Cavellija. Kino Ideal; Bela sestra. Kino Dvor: Srce kapitana Sama. ZKD: »Veseli svat je« ob 11. dop. v Matici. Kino Šiška: Moje ustne varajo. šentjakobsko gledališče: »Vzroki in učinki« ob 20.15 v Mestnem domu DEŽURNE LEKARNE Danes; lir. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gospoavetska cesta 10, Bohince ded.. Rimska cesta 31. Jutri; Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Ba-hovec. Kongresni trg 12, Nada Komo-tar, Vič, Tržaška cesta. Triurni bolgarske pesmi v Mariboru Maribor, 17. marca. Bolj kakor vsakdo je naš obmejni Maribor z vso ljubeznijo obmejnega življa sprejel brate Bolgare. 2e v prvih popoldanskih urah je mesto v soboto nenavadno oživelo kot ob redkih prilikah in tisoči Mariborčanov so hiteli na glavni kolodvor. Tam so se zbrali zastopniki Maribora z vojaško godbo na čelu. Na peronu je pričakovalo bolgarske pevce okrog 10.000 Mariborčanov, iz čijih grl so zaorili živijo klici, ko je prispel ljubljanski brzovlak z brati Bolgari. Tolikega navdušenja in prekipevajoče ljubezni, ki je le Slovanom lastna, Maribor pač še ni izkazal. Isto so občutili tudi pevci »Rodine«, katere je v imenu mestne občine pozdravil župan g. dr. JLipold, v imenu vseh pevskih društev pa predsednik Glasbene Matice g. dr. Poljan ec. S krepkim sokolskim »ZdravoU pa je pozdravil naše brate iz Sofije starosta sokolske župe g. dr. Gorišek. Godba je intonirala bolgarsko himno »Sumi Maricam, nato pa še jugoslovensko državno himno. Mariborčani niso mogli brzdati silnega navdušenja in iskrene bratske ljubezni ter kar obkolili predrage goste in jim prijateljsko stiakali roke. Pred kolodvorom je vectisočglava množica napravila gost špa-lir, ki se je končal šele na cilju pri hotelu »Orel«. Navdušenih klicev »živeli Bolgari, živela slovanska vzajemnost, živela velika Jugoslavija« kar ni hotelo biti konec. Naša dekleta pa so pevce obsula s cvetjem. Zvečer pri koncertu bolgarske pesmi so so ponovili isti prizori, samo še v večji men in je bil koncert prava manifestacija za bolgarsko-jugoslovensko zbližanje. Dvorana v >TJnionuFotoamaterja«. Maks Glina se je dolgo držal skromno v ozadju, danes pa že vemo, da se je prav hitro povzpel med prve mojstre domače fotografske umetnosti, kar lahko vidimo tudi na njegovih izvrstnih »Poslednjih sencah«. Tudi že dolgo priznani Janko Skerlep je zastopan z apartno luministično Studijo poznega večera »Ob Ljubljanici«, Branko Luš se nam pa predstavlja z mnogo obetajočo zimsko pokrajino »V ivju«, a vsakdo bo spet občudoval največje kontraste in najfinejše valeurje zagrebškega mojstra Ignjata Habermiilleria, ki je v svoji odlično komponirani »Megli na Donavi« združil ostre silhuete ospredja v ravnovesje z nežno zamegljenostjo ozadja. Prav veseli nas, da člani zagrebškega Fotoklu-ba tako radi sodelujejo pri našem »Fotoamater ju*, kjer Milan FUzy v daljši, vseskozi strokovnjaški razpravi navaja »Kako dobimo mehke slike«. Menda ni na nobenem drugem polju toliko vzajemnega in res prijateljskega sodelovanja, kakor pri stremljenju za umetnostjo v fotografiji. Urednik inž Leo Novak objavlja to pot odlično razpravo o »Negativskem materialu in njegovih lastnostih«, spet nas pa naš rojak Joe Z List vodi po hollywood-sk.h filmskih študijih in opisuje »Filmske emulzije in barvne filtre«. Rubrika »Iz amaterske prakse« ima spet polno novega in splošno potrebnega, prav dobrodošel bo pa vsem članek »Noč na ulici . . .«, saj mnog' nočne posnetke še smatrajo za co-prnijo. Prav koristna je stalna rubrika za kritiko amaterskih slik, kjer večkrat opa-z.mo kako prav čedno in zanimivo stvar, a tudi druge rubrike so take, da se naš »Fotoamater« prav lahko meri s tujimi strokovnimi listi in prav lepo izpolnjuje svoj namen, zato se pa tudi prav naglo širi, kar st v prvi vrsti pozna pri napredku povprečnega nivoja naših amaterskih posnetkov Tudi zagrebška »Fotorevija« je prav lepa, pred vsem pa opozarjamo na krasno prilogo Janka Skerlepa »Zadnji sneg« in na nadaljevanje izčrpne razprave o fotografiji v barvah na papirju, ki pač zanima tudi vsakega ambicioznejšega amaterja. — Neresnične vesti. Glede na poročila nekaterih listov, da se je na gostiiničar-skem kongresu v Zagrebu zahtevala ustanovitev posebnih gostilničarskih zbornic, sporočamo, da se Čudimo tak.i objavi, ker predlog sploh ni prišel do glasovanja Našo izjavo potrjuje že sama resolucija, k? zbornic $ploh ne omenja Zveza združenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu 14, v Ljubljani 13.5, v Splitu 13, v Mariboru 12, v Beogradu 10.1, v Skoplju 9, v Rogaški Slatini 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.4, temperatura je znašala 2. _ 12-Ietna Slovenka Izginila iz Zagreba. Ze 1. marca je pobegnila 12-letna Teodora Malenar Ocvirk, rojena 17. novembra 1923 v Ljubljani, od svojih adop-tivnih staršev Dekletce je za svoja leta zelo dobro razvito, ima temno kostanjeve, nazaj počesane lase. modre oči, okrogel obraz in širok podbradek. Od doma je pobegnila že večkrat. Zadnjič so jo videli 4. t. m. — Pustolovca Rijavca zasledujejo. Poročali smo, da je pustolovec Miroslav Rija-vec skočil blizu postaje Pribudač iz vlaka in pobegnil. Splitska policija je obvestila vse orožniške postaje proti zadrški meji, naj pazijo na begunca in ga primejo, če bi ga slučajno izsledile. Za njim je izdana tudi tiralica. Najbrž ima mož na vesti še kaj hujšega in ne samo sleparije. Iz Ljubljane —lj Stavbna sezona se je te začela, vendar še ne nadaljujejo dela na nekaterih večjih stavbah, kd so jih spravili jeseni pod streho. Delo počiva pri bežigrajski šoli, ki bo pa, upamo, kljub vsemu zgrajena ob pravem času, čeprav so težkoče glede denarne strani. Pri tej gradnji bo zopet zaposleno več sto delavcev, kar se precej pozna kljub veliki nezaposlenosti. V gospodarskem življenju so zapihali sveži vetrovi, kar bo menda vsaj nekoliko zaleglo ter bo letošnja sezona živahnejša. Zdaj je še prezgodaj za napovedi, vendar je optimizem upravičen. —lj Posebna konjunktura za cvetlice je danes. Vrtnarji so izredno dobro založili trg, da je bilo okolica Vodnikovega trga spremenjena v umeten vrt. Med lončnicami je bilo tudd precej nageljnov in lončnic v košaricah za godovnike. čestil-cev Jožetov in Jožic je precej in takšna vezila so baje najprimenejša, že zato, ker ni treba seči pregloboko v žep Seveda so pa tudd nekatere cvetlice precej drage, zlasti acaleje, ki so nekoliko večje celo po 50 Din živilski trg je bil >o\ PROGRAM V ODEON LAHU senzacija: čarovnik in lUuetnaK na narnaoniko li. arkJ*f»l£a — Za ali proti priključitvi k občini Tr bovlje. Kakoi 4iia.no, jt uilo iuii. odiejeuo, Ua at pnkijuCiUt Kraja 6v riuu.u-i. u Ma_r iju.-rt«r h^i «4 Lr Lhj veijsn, oOvnn. .NtnaU ru prebivalci pa so po priključitvi izrazil Žejo, da bi ostali' piejsuje aU^njt tic.zpre nieujvuu Luje občine Man>a-Re-ka, izvzemai kraj Mala neka. da-ii naj se kraj 2>v Planina zupei priključ; občin; Zagorje, kraji prejsuje obciut >iar;>a-KeRa, ki pripadajo »eoaj oocini 1'rboVije. pa občini Sv Pavej pri Preboldu Za volll-ce 12 kraja Sv. Planina bo glasovanje v obemsk; pi&arai v Trbovljah, za vohlce prejfen^e občine Marij a-Reka pa v gostilni GrauiseK Jozeie, po domače Urbau v Mai Heki št. 27 (J-iasovaio Pri zamorcu« (mag ph. Molitor). — Divji lovec V lovišče veleposestnika Gvida Pongratza v Dornavi se je pritepel divji lovec, ki ni mogel pustiti pri miru zajcev, v kratkem času je postrelil 8 zajcev in dva fazana. Orožniki so prijatelja divjačine že izsledili in ga izročili sodišču. Iz Maribora — Električne naprave in radio. Mestno poglavarstvo opozarja, da morajo bifti v smislu § 76 zakona o pošti, telegrafu in telefonu vse električne naprave za razsvetljavo ali pogonsko silo, kakor tudi za druge potrebe občin, društev, podjetij ali privatnih oseb tako izvršene, da niso prav nič nevarne telegrafsko-telefonskemu osob-ju, osebam, ki uporabljajo telefon in telegrafsko telefonske naprave in da ne ovirajo pravilnega obratovanja žičnega ali brezžičnega telegrafa in telefona. S to zakonito določbo je zaščitena tudi radlo-oddaja Navzlic temu pa se še danes dogaja da eruira državna radijska kontrola elektronaprave vseh vrat, ki nasprotujejo navedenim zakonitim določilom. Lastniki elektronaprav se opozarjajo, da morajo biti iste tako blokirane, da ne povzročajo radijskih motenj. Prebivalstvo se opozarja, da ima poštna uprava zakonito dolžnost kontroliranja m kaznovanja mo-tilcev. ima pa tudi zakonito pravico, da odredi odstranitev ah premestitev vsake motilne elektronaprave ali pa prisilno blokiranje na stroške lastnika naprave. Mestno poglavarstvo bo povodom stavbnih in obrtnopravnih komisij strogo pazilo, da se v napre] onemogočijo takšne motnje ter bo tudi pri obstoječih obratih v primeru potrebe izdalo primerne ukrepe. — Prvič po znižanih cenah uprizore »Veselega kmetica« v torek 19 t. m. popoldne ob 15 uri. Prva popoldanska predstava te operete je bila razprodana in je verjetno, da bo tudi ta Zato priporočamo nabavo vstopnic vnaprej. »Veseli kmetic« je letošnja najbolj priljubljena operetna predstava. — »Štambulska roža« nepreklicno zadnjič in ob najnižji vstopnini. Fallovo opereto »štambulska roža«, ki je bila nekoliko sezon na repertoarju mariborskega gledališča a je vedno z>r:ova pntogoviuu občinstvo, dofevi svojo nepreklicno zadnjo upr-zontev ». torek na JoČafovc Ofc J ) ur zvečer Velja najnižja /stopama oc A\j | > navzdol Pri tej opereti se dob* najc^n-:-sedež že za 5 Din f'KIPF PKTI>K! Svetislav Petrovi«* v operet! Hišica v Grimziagu Glavna skupščina jeseniškega .Bratstva' Jesenice, 17 niuru.. V petek zvečer se je vršila v tovarniški restavraciji na Jesenicah dobro obskana letna glavna skup.-*čina SK »Bratstvo^ Predsednik klubu g. BožiC Loj/e 'e v svojem pjročilu omenja! glavne društvene prireditve m naglasil, da je vodstvo kiusa storilo vse kar se je v danih ra/inenn sto riti dalo. Tajnik g JoZe Činkovic je pjru-čal med drugim, da ima klub 12S članstva da je upravi prejela 550, odposlala p»i S50 aopisov Bilo je med letom 13 redirh, 2 »zreJni *en in več sestankov. Razmerje i i-frtalimi jce>en'£kimi klubi je bilo "coreKtno I^hko pa bi bilo prijateljsko, če bi med vodstvi nekaterih klubov vladal bolj *por:-ni duh. Klub je včlanjen pri JAS. TZSS stopil bo oa 'udi v stike z JLA5 n li'5. Omenjal je udi proslavo tc'jbovega 5 'et-tb-«roia združeno s sp >rtn »gi Jnevoir ki je v vseh ozirih odlično uspel. Zahvalil se je rudi dnevnemu časopisju, ki je mnogo pripomoglo k uspešnemu delu kluba. Blagajnik g. Kržišnik Tinko je poročal, da je imel klub v minulem leu 157.885.84 Din denarnega prometa, gospodar g. Pogačnik Miha pa je povedal, da znaša vrednost novozgrajenega smuškega doma na Pustem rovtu že sedaj okoli 70.000 Din, vrednost vsega klubovega inventarja pa znaia 27 165 Din. Načelnik nogometne sekcije g. Čin-kovic je poročal, da šteje sekcija 45 članov in 25 naraščajnikov. Na klubovem dnevu je prvo moštvo nastopilo s častnim rezulta tom z bivšim drž. prvakom zagrebško »Concordio«, porazilo pa j« »Primorje« z rezultatom 1:3. Prvo moštvo je odigralo 31 nogometnih tekem in sicer 24 doma, 7 pa izven Jesenic. Goldiferenca pri teh tekmah znaša 74:66 v prid odseka. Prvo moštvo se je pri tekmah za prvenstvo Gorenjske plasiralo na III. mesto z goldiferenco 18:14 za odsek. Načelnik smuškega odseka g. Smolej Janko je poročal, da članstvo v zadnjem letu zelo zanemarja tek in skoke v korist alpskih disciplin. Klub se je po svojih tekmovalcih udeležil vseh m -dkhibskih in podsaveznih ter saveznih in ^kem za slovansko smuako prvenstvo na V 'kljuki, kjer je član France Smolej dosegel v teku na 17 km izmed Jugoslovenov I. mesto. Omenjal je tudi uspehe svojega brata pri tek mah Fise v Visokih Tatrah, ki je v tekmi državnih štafet v naši štafeti dosegel najboljši čas na progi 50 km, pa med svetovno smučarsko eiito 10. mesto. Za lahkoatletsko sekcijo je poročal g. Drago Oerar. da se je lepo uredilo igrišče, ki je najbolj praktično urejen^ na Gorenjskem. Zal pa je premalo zanimanja članstva za lahko atletiko, kar je dokaz, da šteje sekcija samo 10 članov in 5 naraščajni-kov. Na športnem dnevu se je vršila lahko-atletska tekma med člani »Primorja«, »Ko-rotana« in kluba. Na igrišču so bili v minulem letu doseženi naslednji rezultati: Tek na 100 m: 11.08, tek z zaprekami: 17"/io. skok v dalj. 6.32, skok v vis. 1.76, ob palici 3.18, krogla 11.40, disk 34.75 štafeta 4X100 m 47.2. Za mladinski odsek jc poročal načelnik g. Tone Ručigaj, da šteje 31 članov. Od igral je 9 nogometnih tekem, razen ene vse z zmago, dalje ima odsek 12 dobrih smučarjev skakačev in 14 tekačev, ki so v tej sezoni pokazali najlepše uspehe Zanimivo poročilo je podal načelnik gradbenega odseka g. Božič Lojze. Pri gradnji smuškega doma na Pustcn-i rovtu ie delalo 41 članov kuluk, ki so napravili 10S0 delavnih ur in s tem prihranili klubu nad 10.000 Din. Dom bo čez poletje popolnoma dovršen, predvidena pa a* tudi razširitev jedilnice in ureditev zgornjih prostorov. Na predlog g. Jagodica je bila staromu odboru podana razrešnica. Revizorja Bne-čina in Zwishenberger sta javila, da sta našla blagajniško poslovanje v vzornem redu. Za predsednika je bil ponovno z velikim aplavzom izvoljen zaslužni Lojze Božič, v odbor pa: Smolej Janko, Cinkovic Jože, Brun Viktor, Keržišnik Vinko. Pogačnik Miha. Ručigaj Tone, Zupan Tine, Mlakar Janko. Jagodic Stanko in Kozjek Vinko namestnika: Zvezda Karol, Rein-miiller Tedi. preglednika: Strare* Vinko, Bencina Lojze. Toddi Fonodiktsgrak Da bti me razmajala, je začela moja žena diktirati: — Spoštovana in draga tetka! ... — Glej, originalen začetek že imava! ..., Ccsira je zelo občutljiva: takoj se je našobila. Kadar se Cesiri zmrači obraz Ln našobijo usta, lahko vzdrži v svoja jezici tudi celih štirinajst dni. Spravljati in pregrevati jezo in juho od prejšnjega dne, to je njena specijaMteta. In ta duh k onz e rv a ti vn os ti vzbuja v meni \ oheu „ ;merih izredno neprijeten občutek sedenja v ledenici. Koncem koncev je imela prav. — Tvoja lenoba zdaj ni več opravičljiva. Imaš svoj fonodito — Popravil sem jo s ponosom, kakršnega občuti človek, če prav izgovori novo, težavno besedo: — Fonodiktograf! Fc -*oeraf je geni jal aparat, ki se da kupiti tudi na obroke in ki brani šefu urada biti v neposrednem stiku s svojo (ali pa s svojimi) strojepiskami med narekovanjem dopisov. Dopis se narekuje v gramofon, ki ga po- tem ponavlja ob drugem času in v drugi sob" gospodični v pisalni stroj. Zato je deležen fonodiktograf brezpogojne naklonjenosti vseh zakonskih družic gospodov trgovcev in šefov vobče. Cesira je sklenila, da mora biti fonodiktograf posvečen z zahvalnim pismom teti Evlaliji, ki je naju sprejela za štirinajst dni pod gostoljubno streho svoje vile na kmetih. Prvo pismo je tako malo, kakor temeljni kamen poslopja, in zato bi bil raje začel s pismom bolj trgovskega značaja, tudi že iz razloga osebnega prestiža napram strojepiski, ki ni bila nič kaj navdušena za to novotarijo. Toda bojim se Cesirine šobe. In zato sem začel diktirati v črno in blesteče uho mikrofona: Spoštovana in draga teta! Temu stavku sledi vedno presledek, v katerem čehlja gornji konec držala desno sence, vzpodbujajoč tako možgane k delovanju. — Menda boš priznala, — sem dejal ženi, — da ni lahko pričarati nekaj toplih besed na naslov stare, skisane mumije, ki živi med štirimi stenami in misli, da nama je storila bogve kako veliko uslugo, ko je naju dva tedna morila z večnim pripovedovanjem o nesreči svojega plesndvega in preperelega vdovstva. - — Dostojnost je dostojnost, — je pripomnila žena. — Dostojnost je v takem primeru hmavščina! Sicer pa zadostuje, če napišem baš nasprotno, kar mislim. In nadaljeval sem svoj diktat: — Ta dva tedna počitnic ki sva ju preživela v tvoji družbi, nama ostaneta nepozabna.., — Dobro! — je pritrdila žena. — Zare6 nepozabna, kajti še svoj živ dan se nisem tako dolgočasi' Će bi ne delal človek tega zaradi medlega upanja na dediščino ... Toda teta lahko dočaka 110 let in zapusti vse v dobro delne namene. Taka stara copemica ir zmožna vsega. — Izborno, nadaljuj! — me je prr kinila smeje Cesira, ki se je bi'a že jv tolažila in se je tudi smejala — Ti sama nafbolje veš, kakšna čv stva gojiva do tebe ... — Povej, ali nisi zda i bolj zadovr ljen, ko si rešen te skrbi? — je deja la žena, čim sem nehal diktirati v aparat. Potem me je poljubila in odšla brez najmanjše sence jeze. Nekaj časa sem potem ogledoval vitko postavo svoje strojepiske, ki je bila prišla po valjar aparata in mislil sem si trpko, da oropa fonodiktograf šefe raznih, docela nedolžnih radosti pisarniškega življenja. Tako nas oropa recimo legitimnega užitka videti za našo mizo zlatolaso glavico, kako je vsa zatopljena v to, da točno ujame v čudne znake naše besede. — To je pa res zelo čudno, da teta še zdaj ni odgovorila na naše pismo. Minilo ie že devet dni. a ti veš. kako *oeha je v odgovorih na pisma. Ta opazka moje *ene ie bila ze'o ■ ^estna. Bilo je v soboto popo'dne. k' je pri-' a kakor po navadi k m^ni v nisarno — Da bi bila bolna7 \li pa si po-tbil nos'a1"* ii pismo. Ce m? prva nanžnost ni preveč vznemirjala rre ie drueo fmmnieen.ie ne-Drije^o zadelo '"*dorr>von1 sem 7 zsro-vom kro^Tjp sHejrn1 c*»rn n^t na r/o^?" In vprašal prihitevšo gospo- dično: — Ali se spominjate, kdaj je bilo odposlano pismo gospe Evlaliji, vdovi Orbanievi ? Gospodična se je najprej spoštljivo priklonila moji ženi, potem je pa odgovorila - uradno gorečnostjo: — Saj imam spravljeno kopijo, lahko pogledamo na datum. Odhitela je, šumeč s svilo in mladostjo, in mi prinesla kopijo pisma, ki sem ga bil mehanično napisal in ki se je glasilo s čudovito točnostjo fono-diktoerafa: '»Spoštovana in draga tetka, menda S priznala da ni lahko pričarati nek a t toplih besed na naslov nrpr»pre\e$h vdovstva Omtnincst }e v takem primeru htnav ščina! c;'cer pa zadostuje če napiiem baš nasprotno kar mislim T* dva *edna p', čitnic ki sva iu preživela v tvoji dru2b nama ostaneta nepozabna Zares ntfpv zabna kaiti Se svoi t*\ dan se nliem take do/po^asil (*?e bi ne delal človek tega za radi medlega upanJa na dedSčino itd čokolada 9^ kakao 9^ bonboni K 60 letnici Františke Plaminkove izredno velikega in tudi Slovenkam predraga idejna vodnica Ljubljana, 1&. marca-»Po načelu: s pravičnostjo, resnico ki nesebičnostjo sluzi domovini in človeštvu! je postala FrantiŠka Plaminkova svećenica ženskega gibanja in je danes najpomemb-nejša deska žena, voditeljica slovanskih feministk m podpreds ednica Mednarodne ženske zveze.a: Tsko je označila češkoslovaško senatorko, ženo izredno velikega ki širokega duševnega formata, predavateljica mestna učiteljica in urednica Ženskega Sveta, gospa Pavla Hočevarjeva na proslavi 60 letnice rudi Slovenkam predrage sestre in idejne vodnice. Izreden političen ki organrzatoren talent uprav železne energije se je narodil ČehosVovakom s Flaminko-vo. Že kot dvanajstletna deklica je hodila z očetom na politične shode, čitala politične časopise, poslušala najrajši politične debate, se prepirala s stricem zaradi libera-fizma in se navduševala za socijalna vprašanja Kmalu je postala strah in pohujšanje vsem tistim konservativnim ženskim dušicam, ki smatrajo kuhalnico za najbolj častno žensko žezlo, kramljanje o otrokih, služkinjah in predvsem o veličanstvu moža za edino duševno snov, vredno obzorja solidne žene. Ko so bile v bivši Avstriji zaprte ženskam domala še vse višje šole, je mogla tudi Plaminkova postati L učiteljica Toda poleg pedagoškega dela je našla čas, da se je iz okoKce vozila v Prago na umetno obrtno šolo in je posečala vztrajno tečaje na vseučilišču. BiH so časi, ko se je morala učiteljica podvreči celibatu ali pa biti brez službe. Ta protinaturna zahteva je izzvala feministke, a prve baš med učiteljicami. Ali v letih okoli 1900 se je začel na Češkem nov poklicen, kulturen in socialno znanstven razmah. Odpirala so se duševna okna v zunanji svobodi miselni svet; v vseh slojih so vstajali novi ljudje širokega obzorja in novih zahtev. In vstal je Masarvk z neomajno težnjo po goli resnici, popolni pravičnosti in todi enakopravnosti obeh spolov. Plaminkova je bila takrat med redkimi rojaki, kš so se postavili odkrito na njegov program. Sama Plaminkova je zapisala: »Za Masarvkom smo šle v boj za osebno poštenost in njemu smo sledile v delu za mak>, preprosto delavsko ženo, predvsem pa njegovemu naziranju o ženi vobče in zakonu posebej. Masarvk je rasel pred nami kot naravna osebnost prve vrste. Njegov nauk. da bodi žena kulturno in pravno, torej politično možu enakopravna, je postal življenjsko geslo mlade generacije S temi načeli je vzgajal mladino in narod, a tudi sam živel po tem nauku, ga sam uveljavljat* ▼ družini in v zasebnem ki javnem življenju. Ltt po Masarvku je postavila Plaminkova zahtevo vseh žen: »Žena je možu najbližji -tovariš; r^rfco morata razumeti psihološko drag drugega, trvaievati medsebojne interese in si pomagati. Tudi družina mora biti i»tanov4jena, na vzajemni ljubezni, na spoštovanju moža ki žene kot popolnoma enakopravnih poedincev.« Prvi boj Plaminkove je b44 zato naperjen pvoti celibatu učiteljic ki j« ustvarila edino uspešno orožje v tem boju: močno stanovsko organizacija A prej je morala premagati žensko strehopetnost, privzgojeno duševno odviaooet m plaho suženjsko duševno podrejenost moštvu ter vzbuditi človeško samozavest, ponos svobodnega in kulturnega individija, ki zahteva za vse dolžnosti tudi svoje pravice V-zbudvti je morala ženam lastnega poklica zmisel za gospodarsko samostojnost in jih usposobiti za skupno delo z možem. L. 1903. je ustanovila Ženski klub češki, Id je kmalu idejno vodil vsa češka ženska društva v borbi za svobodo v kulturi, družbi in javnosti, za boljši obstoj žen in po-pravice žnestva V letih 1906.—1908. je imela tudi sama po Češkem celo vrsto javnih predavanj o temeljnih zahtevah feminizma, o svobodnem razvoju poedinca, o poti do vsestranske izobrazbe, samoodločbi v poklicu in enakopravnosti obeh spolov pred zakoni. Predavanja o socializmu in feminizmu je izdala v knjigi »Žena«. Poseben odsek Kluba je bil odbor za žen-«&o volilno pravico; najaktivnejši članici pa Františka Plaminkova in Marija Tumova. Po avstrijskem volilnem zakonu so imele tudi žene volilno pravico v deželne zbore. Toda žene se za to pravico niso brigale. Plaminkova je dosegla, da so Cehmje postavile na treh voliščih ženske kandidatke. Kot prva politična govornica je nastopala sama Zgodilo pa se je, da so ji ugovarjale učiteljice, za katere se je baš borila Popoln politično feminističen uspeh je žela Plaminkova šele 1. 1913, ko je zedini-la češke žene vseh strank in je bila izvoljena v češki deželni zbor pisateljica Vyko-va Kuneticka. Ta je postala po zaslugi Plaminkove in njenega kluba sploh prva poslanka v Evropi. Še danes kakor takrat stoji Plaminkova na stališču: žene naj se v javnem političnem delu ne ločijo od mož, naj ne ustanavljajo ženskih strank, nego naj žene delajo skupno z možmi! V balkanskih vojnah je bila poročevai-ka praškega dnevnika m je prepotovala Srbijo in Bolgarijo. L. 1918 je bila izvoljena v prasci občinski svet in delala šest let v prosvetnem socialnem in tehničnem oddelku; obenem je bila nadzornica obrtnih in meščanskih dekliških žoi v Pragi. Dosegla je podržavljenje mestnih učiteljic in ustanovitev šole za eksperimentalno psihologijo. Njena prizadevanja za reformo šol, socijalno zavarovanje občinskih siromakov, za vzgojo ljudstva in za organiziranje uradnistva so pokazala vidne uspehe Odprla je učiteljicam in profesoricam vsa mesta, ki so jih zavzemali dotlej izključno moški, združila Združenje čeških učiteljic« z »Jednoto moravskih učiteljic« in dosegla »Državno organizacijo češkoslovaških učiteljic«. Predsednica ji je Plaminkova! Ta državna zveza je člen »C si. oboe učitelu«, v kateri so vsi učitelji obeh spolov, a Plaminkova je podpredsednica Ko se je 1. 1918 rodila prva ustava češkoslovaške republike, je dala pravico voliti in voljen biti v narodno skupščino in v senat vsakemu Ceh oslov ak u brez razlike spola Sam Masarvk je dejal Plana inkovi, članu senata: »To je plod Vašega dela in Vaših bojev pred vojno!« Danes ima vsaka češka politična stranka rudi ženske komisije in delajo ženski poslanci in ženski senatorji. Vse ženske organizacije so po Plaminkovi združene na skupni feministični osnovi v »Ženski narodni radi,« ki izdaja že 11. leto svoje gla-sHo »Ženska Rada«. V Mednarodni ženski zvezi deluje Plaminkova že dolga leta kot podpredsednica. L. 1931 jo je č. si. vlada poslala v Ženevo kot šefa č. si. delegacije pri zasedanju »Društva narodov«. Delala je v socijalni in humanitarni komisiji, v komisiji za državljanstvo in za zaščito dece. Ta političarka in feministka velike, po svetu priznane izobrazbe in široke socijalnosti pa nikakor ni čmernica in moški spol posnemajoča ženska spaka, temveč vedno vedra svetska dama v vsi modni eleganci. Jugoslovenke jo poznajo, ljubijo in visoko spoštujejo, a izkušajo tudi, da hodijo po njenih potih za istimi cilji. Po temeljitem in velezanimivem predavanju ge. Pavle Hočevarjeve je govorila še ga Manka Govekarjeva o Ham inkovi in njenih stikih s Slovenkami od L 1907 doslej. _ Film Z. K. D. Danes ob %,3. popoldne, jutri predstava ob 11. uri dopoldne Veseli svatje glavni vloei Hansi Nlese vlogi Hansi Oskar S ima in Vstopnina: Din 3.50, 4-50, 5.50, 6.50 Malo voščila Ljubljana, 18. marca. Nam, ki znamo godovati in vezovati tako, da bi moral tudi zaradi tega iti glas po svetu, kakor gre zaradi Planice, je malo mar besed, saj zaleže in se prileze le otipljivo vozilo. Vendar se je začela tudi pri nas uveljavljati moda govorjenih vezil, kar je treba ob našem deželnem godu povedati resrign&rano m iz taktičnih razlogov. To pa bodi našim jutrišnjim godov-Bjakam vezUo, tolažba m — če potreba nanese — surogat za kJalice, Besede so res potrebne, zlasti, če prihajajo tako iz srca in če ao MgsMne v tako svetem spoštovanju do tradicije, do vrlin naćega milega naroda in z dolfaurn re-^peketom do sposobnosti naših grl in — kaj bi našteval! Težko je pa izbrati prave beseda, M jih moramo nasloviti na one, ki se jih te v naprej loteva gmjenost- Ob takšnih slovesnih prilikah se izrekajo zdravice vzneseno, gromko ter dostojanstveno, za kar pa moraš pogledati kaj globoko in biti vajen dolgega pridržanega dihanja ... V duhu smo z vami, spoštovani prrvrženei lepe tradicije, toda le v duhu In pero ne more tako gladko izlivati čustev, kakor ee gladko pretakajo kapljice n. pr. na godovanjih! Nikar ne mislite, da si je bivša kranjska dežela izbrala le po naključju Jožefa za patrona! Pri nas so sicer na glasu Janezi, toda, če bi prišlo do plebiscita ali Janez ali Jože, bi zmagati JožetL in Pepce. Pred to silo varovancev bivšega deželnega patrona pa mora kapitulirati tudi sedma velesila in izreči je treba voščilo, s samo formalnostjo bi godovniki ne bili zadovoljni, lepe besede je treba lepo zaviti v papir, čeprav le v časopisni. Surovi časi so dandanes, toda netakten človek kljub vsemu ne sme biti, zato seveda ne smeš blek-nrti tja v en dan, češ, naj bi godovah Se dolga leta vedno totalno pijani. Napitnico moraš zakrožiti tako: Preiepa je narodna >__kol'ko kapric, tol'ko let...«, a v nji je tudi izražena globoka ljudska modrost, zlata modrost, kakor je zlato to vince, ki ima nekaj božanskega v sebi. In verjemite, v človeku je vendar boljši jaz in v vinu je resnica — zato dovolite, da napijemo današnjim godovnjakom: Do dna ga izpijmo na zdravje, za boljšo bodočnost in dolga leta! Iskro je vince, iskrena beseda možje, kozarce v roke! Eks! Josip Verbič 60 letnik Ljubljana, IS. marca. Katastrski inspektor v pokoju g. Josip Verbič praznuje danes v krogu svoje družine življenjski jubilej, 60. rojstni dan. Kdo ne pozna vedno prijaznega in ljubeznivega jubilanta, odličnega pevca in godbenika, ki žrtvouje ves svoj prosti čas sokolskemu in prosvetnemu delu? Jubilant g. Verbič se je roddl dne IS. marca 1875. v Bistrici pri Borovnici. Njegov oče je imel tovarno stolov ter je mladi Verbič preživel svoja mlada leta pri svojem očetu. Osnovno solo je obiskoval v Borovnici ter je že v šoli kazal veliko zanimanje za petje in godbo. Ker je bil bistre Slave, ga je poslal oče po končani osnovn? šoli na ljubljansko realko, kjer je maturi ral leta 1893. Po končani maturi je odšel na Dunaj ter se vpisal na tehnično visoko šolo, kjer je dovršil svoje študije leta 1898. Svoje prvo službeno mesto je nastopil v Ljubljani kot evidenčni Toda tu na ostal dolgo, marveč je pil svoje ffVcžbeno mesto kot ee v Trebnjem leta 1899., kjer se Je pričel takoj tsdejstvovati na prosvetnem polja. V Trebnjem je v čltakrfcl cstanovH ps» ski »bor ta bil njegov pevovodja, marrJS vo pa ee je udejstvoval tudi v diminskem odseku. Iz Trebnjega jo bil premeščen v Črnomelj, kjer je bH do leta 1901, nato v Postojno, kjer je bli do leta 1904. Tudi v Postojni se je takoj oprijel dela v Čitalnici in pri Sokom. Iz Postojne ga je življenjska pot zopet vodila v Trebnje, kjer je ostal vse do leta 1913, ko je dobU definitivno mesto pri katastrski upravi v Ljubljani. Leta 1934 je napredoval v Sin katastrskega inšpektorja ter je bfl v tem svojstvu upokojen leta 1938. Za njegove zasluge in vestno shižbovanje je prejel priznanje tudi na najvišjem mesto ter bfl ob upokojitvi odlikovan z redom Sv. Save IV. vrste. Kakor je bil v svojem pokriću vedno vesten in marljiv, tako je tudi v prostem času posvetil vse svoje moči kulturnemu udejstvovanju, zlasti pa viskemn Sokolu, v katerega je vstopil leta 1925. Na njegovo pobudo se je ustanovili pevski zbor, ki ga je z vso ljubeznijo vodil vse do leta 1933. Mimo tega je pridno sodeloval tudi pri orkestru ter komponira!. Znani sta njegovi »Planinski pozdrave in pa »Večerno žuborenje«, oboji v Parmo vi instrumentaciji za orkester. TJgiasbil je tudi opereto »Vaška kri«, ki se je opetovano uprizorila na podeželskih odrih. Najljubši jubilantov instrument poleg klavirja je harmonika, ki jo zaigra ob najrazličnejših prilikah. Kot priznan harmonikar sodeluje tudi kot ocenjevalec pri tekmah na našem velesejmu. Jubilant se je leta 1903 poročil v Trebnjem z go. Bereto roj. Buhtovo, ki mn Je podarila troje otrok. Najstarejša hčerka Milena por. Stru kijeva je profesorica na konzervatoriju, sin Gojko, geodet, je umrl leta 1925, najmlajši sin Marjan pa je zavarovalni Inspektor v Ljubljani. Kakor je bil sam vedoio naprednega in odločno nacijonalnega mišljenja, tako je vzgojil tudi vse svoje otroke. Danes uživa jubilant svoj zasluženi pokoj v lastnem domu v Mrijski ulici v krogu svoje rodbine in vnukov. OdHčne-nm narodnjakn, Sokoto, ki je le desetletja nas naročnik, k njegovemu jubileju m gO-dn naše iskrene čeetttke i zeljo se na mnoga leta!__ Vinski sejem v Ljutomeru Ljutomer, 17. marca Podružnica Vinarskega društva v Ljutomeru je priredila 12. t m- krasno uspelo vinsko razstavo in vinski sejem v kavarni g. Resnika. Že pri otvoritvi je bila prostorna dvorana polna domačih in tujih Rcetov. Predsednik g. Žemljic Fric je ob 9. uri otvoril vinsko razstavo pozdravil navzoče v imenu sreskega načelnika dr. Faremka kot zastopnika bana in podbana, nadalie sefa kmetijskega oddelka inž. Trampuia, inž. Gorjupa, Gombaca, Zabavnika, župana Kuharica in vse kmetijske strokovnjake. Sreski načelnik le v imenu bana vse prisrčno pozdravil in naglasal upanja, da težave v vinogradništvu ne bodo trajale dolgo, da je torej treba vztrajati. S tem, da je razstavljeno nad 16n vzorcev vina, je dokazana zavednost vinogradnikov. Zupan g. Kuharic je pozdravil v imenu mestne občine vse navzoče in želel prireditvi lep uspeh. Predsednik g. ZemliiČ je naglasal sloves ljutomerskega vina. Ob tej priliki izražamo udanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru IL s skupnim klicem: Živijo! Inž. Gorjup je v daljšem poučnem govoru pohvalil korist vinske razstave, ki ie nekaka praktična Šola za vinogradnike. Omenja, da je obseg naših vinogradov ca. 24 tisoč ha. Letos se obeta mnogo boljša vinska letina Priporočal je pravo izbiro trt, da si ustvarimo naše enotne tipe vina Končno je opozoril na dve novi in nevarni trtni bolezni in sicer na arikanozo ali pr-Sico in bolezen stržena. Po govorih se je na otvorjeni razstavi pričela poskušnja vin. ToČilke in točilci so imeli ves dan do 7. ure zvečer obilo posla s postrežbo gostov. Z vsakim vlakom ie prišla truma obiskovalcev, med temi je bilo tudi zelo mnogo inozemcev. Prodanega je bilo mnogo vina po 7. 7.50 in 8 Din za liter. Splošna sodba je bila, da toliko kupčij ni bilo sklenjenih na vinski razstavi že več let. Računa se na 500 hI prodanega vina. Kupci so pokupili po največ bolj sladka vina. Ker je letošnje vino zelo dobro, je to vplivalo tudi na veselo razpoloženje Razstava je dosegla popoln uspeh v praktičnem in gospodarskem pogledu. Ker je bila razstava tudi vsestransko poučna, so se udeleženci zelo pohvalno izražali o prireditvi in bodrili prireditelje, da vsako leto prirede tak vinogradniški praznik Pripomniti je treba, da je tudi letos vse razstavljeno vino že prejšnji dan ocenila komisija strokovnjakov in bo lepo število razstavljalcev odlikovanih z lepo priznanico Za diplome to leto ni zaprošeno, ker nam kmetijsko ministrstvo še ni doposlalo diplom za lansko razstavo, kakor je bilo obljubljeno. Podpore so naklonili: banska uprava, S reska kmetijska odbora v Ljutomeru in v Ptuju, in Okrajna posjilnica v Ljutomeru. Obljubljena je pa tudi podpora od Združenja trgovcev v Ljutomeru. Za vse te zneske najlepša hvala. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu razstave. Zlati jubilej dela Ljubljana 18. marca V krogu svojih domačin, nastavrjencev In ožjih prijateljev ter znancev praznuje danes nas priznani dolgoletni organizator slovenskega obrtništva, brivski mojster g. EngeJfoert Franehetti zlati jubilej poklicnega dela. Svojo učno dobo je nastopil dne 18. marca L 1865 pri takrat splošno znanemu brivskemu mojstru Josipu Bukovniku na Sv. Petra cesti 2, ki jo je dovršil istega dne L 1889. V salonu imenovanega mojstra je ostal po končani učni dobi še dve leti kot pomočnik, nakar je nadaljeval pomočniško dobo pri mojstru Albertu Der-gancu na Aleksandrovi cesti. Pozneje je odšel na Dunaj, kjer je ostal eno leto. Po povratku v Ljubljano je delal eno leto kot poslovodja pri tvrdki Bsinaro v Selenbur-govi ulici, dne 7. februarja 1. 1817 pa se je osamosvojil in otvoril na Jurčičevem trgu št. 3 lastni brivski salon. Svojo obrt je devet let pozneje preselil v palačo tedanjega župana g. Ivana Hribarja na sedanji Tvrševi cesti 20, kjer še danes izvršuje svojo obrt. V njegovih mladih letih je slovenska javnost poznala Engelberta Franehettija kot izvrstnega telovadca ki je dolgo vrsto let telovadil v vrsti br. Sokolov: Blučana, Vernika Škofa, Bratine itd., dalje je sodeloval pod taktirko opernega pevca Josipa NoUija v sokolakem tamburaškem zboru kot biserničar. Po osamosvojitvi je pa začel posvečati vse svoje sile obrtniški organizaciji, že L 1898 je postal načelnik Zadruge brivcev m frizerjev in povzdignil Je organizacijo že v kratkem času do višine, ki je bila zgled vsem ostalim obrtniškim zadrugam. Ustanovil je Zvezo obrtniških zadrug, mnogo strokovnih in kolektivnih zadrug, obrtniških društev in njihovo Zvezo 8 sedežem v Celju, dalje obrtniško samopomoč. Organiziral je tudi dve veliki razstavi vajenskih del v Ljubljani. Sodeloval je pri ustanovitvi Kreditnega društva Mestne hranilnice, pri Obrtni banki v Ljubljani in pri Zanatski banki v Beogradu. Do osvobojenja je bil tudi član obrtnega sveta na Dunaju, Od leta 1904 do leta 1921 je bul član ljubljanskega občinskega sveta In dolgo vrsto let v upravi m pa podpredsednik zbornice TOL Za njegove zasluge mu je ljubljanski občinski svet podelil meščanstvo, L 1920 pa je bil odlikovan z redom sv. Save V. vrste. Zveza obrtnih zadrug, Zadruga brivcev in lasni carjev v Ljubljani, Obrtniško društvo na Jesenicah in Savez damskih frizerjev v Beogradu so ga tmenovaH za častnega člana. Za vse svoje dolgoletno rdodVmosno delovanje naš jubilant nikoli ni iskal koristi. Spoštujoč njegovo vztrajnost in njegovo vztrajnb delavnost mu želi vsa naša javnost, da bi se še dolgo vrsto let veselil življenja v zdravju in zadovoljnosti. Kupulte samo domače blago! Radio kotiček Ljubljana, 18. marca Spored naše oddajne postaje za torek, 19. t. m., je izredno bogat in pester. Ob 7.30 bo v kmetijski uri, katero organizira kmetijski oddelek banske uprave, govoril ing. \Venko Boris o svojih opazovanjih na razstavah zadružne živine, ob 8.00 bomo slišali zaokroženo revijo plošč pod zaglav-jem »Preljubi sveti Lenart«, ob 8-20 poročila ob 8.30 nam bo radijski orkester pod taktirko kapelnika Narodnega gledališča g. Antona Neffata zaigral pobožne pesmi, med drugimi tudi NVagnerjev »Čar velikega petka«. Ob 9.40 bo v uri verskih predavani govoril priljubljeni verski predavatelj g. Valcrijan Učak, nato bo na£a postaja prenašala službo boljo iz stolnice. Dopoldanski spored zaključuje radijski orkester, ki bo igral v prvem delu pred poročili slovenske narodne pesmi, v drugem delu pa skladbe po željah radijskih ahonentov. Popoldanski spored prične ob 15. s ploščami po željah. Ob 15 JO vp riz ori dramski studio naše postaje — poslednjič v letošnjem letu — izredno uspelo Vombcrgarje-vo slušno igro »Idealni smučarji«, veselo reportažo iz smučarskega življenja nesmu-čarjev, ki je žela pri obeh dosedanjih vpri-zoritvah izredno lep uspeh in našla močan odmev pri radijskih poslušavcih. Večerni spored navaja klavirski koncert ge. Mirni Smalc §vajgarjeve z delt Mendelssohna, Schuberta in Schumanna, ob 2130 radijski orkester z znamenitimi operetnimi valčki in ob 22.30 angleške plošče. Zvočni kino Ideal Danes ob 4.. 7. in 9*4, jutri ob 3.. 5., 7. in 9 U uri zvečer Helene Hayes in Clark Gable v pretresljivi ljubavni drami BELA SESTRA Gostovanje Zdenke Zikove V Ljubljani, 18. marci Končno se je izpolnila dolga leta sojena želja naše publike, da čuj*- in vid; nekdanjo svojo ljubljenko, operno prima dono gospo Zdenko Zikovo. Lani že nap* vedano gostovanje ie v zadnjem trenutku prekrižala uprava dunajske državne opere, zato nas je zadovoljilo zdaj tem bolj, da bomo slišali gospo umetnico dvnkrnt zapored. Snooi je nastopila prvič v partiji Flu-rije Tosce v partiji, v kateri je pred ler največkrat žela na našem odru sijajna uspehe in ki so nam vsem nepozabni. To je pubMka izrazila takoj, ko se je pevka pojavila na odru, z burnim, nenehnim aplavzom. Predstava se je mahoma usta vila, gospa se je zahvaljevala, toda pdos kanja ni bilo konca. Spomini torej vzlic dolgim letom niso obledeli, hvaležnost tj* nekdanje umetniške užitke ni še ongasniU in ljubezen do gospe Zdenke, umetnice in žene, je ostala živa in vroča. V gledaliških analih je ta pojav vprav izjemen. Kontakt med pevcem, igralcem In občinstvom se navadno bridko naglo pretrga; gospa Zikova pa ga je ohranila v tako močni toplim, ds je tudi v tem pogledu edinstvena. Je pa resnica: tako lepe, stasite in vprav ju±nja£ko vroče Tosce ni predstavljala nobena druga pevka na naši scen'. V pevski umetnosti se je še s po polnila, glas ji je sugestivno čustven in zdaj neskončno mil, zdaj mogočen kakor zvon, a v Igri, v kateTa zagonetni, mrki finančni kralj je začel naenkrat iz-preminjati svoje premoženje v denar. Prodal je vse svoje dragocene umetniške zbirke in velika zemljišča na Long Islandu. Morgan prav nič ne taji, da misli tudi na smrt in da hoče srvoje potomce zavarovatL Najmlajsi bogataš med petimi izvoljenci finančnih kraljev je James Couzens, ki mu pravijo v Ameriki >babyc. Je sicer že polnoleten, toda ker je med petimi bogataši najmlajši, se ga je prijelo ime »baby«. Couzens je senator države Michigan in obogatel je kot Fordov dnižabnik. Pred leti sta se pa g Fordom sprla zaradi organizacije podjetja in Couzens je zapustil svojega starega družabnika, ki je bil obenem njegov najboljši prijatelj. Njegovo premoženje cenijo na 200,000.000 dolarjev Čudno darilo Angleški princ Georg je odnesel s svojega inšpekcijskega potovanja po atngleških kolonijah v Afriki najrazličnejše spomine in vtise. Dvomimo pa, da bi se mu bilo pripetilo kaj podobnega, kakor njegovemu starejšemu bratu, ko je bil pred leti tudi v Afriki na inšpekcijskem potovanju. Ko se je pripravljal na manjši železniški postaji v Natalu vstopiti v vlak, je naenkrat zagledal, kako hiti na vso moč proti njemu poglavar Culukafrov z veliko vrečo na rami. Takoj je spoznal princ v njem enega izmed poglavarjev, ki so mu bili predstavljeni v džungli Zapovedal je strojevodji, naj malo počaka, da bi zvedel, kaj je pognalo poglavarja Culukafrov na tako dolgo in naporno pot- Kmalu je to zvedel. Čim je prihitel zamorec na postajo, je odveza! vrečo in privlekel iz nje mlado zamorko, svojo hčerko, ki jo je hotel podariti princu, toda samo pod pogojem, da se z njo poroči, čim se vrne v Anglijo. Zaman mu je princ na vse načine dopovedoval, da fcJrega darila ne more sprejeti. Ni se mogel z njim sporazumeti in slednjič je dal strojevodji znak, naj požene vlak, ogorčenega poglavarja Culukafrov je pa pustil z njegovo hčerko na postaji. Nafta ob reki Peeori Visoko na severu sovjetske Rusije v ledeni tundri ob izlivu reke Uhte v Pečoro so ustanovili leta 1929. premo-govno-naftni kombinat. Kombinate imena je jo Rusi združena industrijska podjetja, ki obratujejo samostojno v toliko, da ni treba dovažati sirovin iz drugih krajev, kar znatno zniža produkcijske stroške. Takrat še niso točno vedeli, koliko je tam nafte in premoga. Od 10. februarja pa zaseda v Moskvi pri Akademiji znanosti posebna komisija, ki ima nalogo ugotoviti, kakšno je naravno bogastvo ob reki Pečorl Komisija je svojo nalogo v glavnem že izpolnila in sestavila poročilo, iz katerega posnemamo nekaj podatkov. Vrelci nafte se razprostirajo ob reki Pečori na prostranstvu nad 30 kvadratnih kilometrov. Strokovnjaki so izračunali, da je tu nafte nad 10,000.000 ton. V Borkuti severno od vrelcev nafte so odkrili bogata ležišča premoga, kjer bodo nakopali 300.000 ton premoga na leto. Tu je pod zemljo nad 200 milijonov ton na;pboljšega premoga. Nafta in premog v teh krajih sta velikega pomena za preskrbo z gorivom ladij, ki plujejo po Severnem ledenem morju. Nihče ni slutil, da je v teh krajih toliko naravnih bogastev. Vojvoda in klobučarji Angleški klobučarji se na tihem jeze na vojvodo Kentskega, ki se je nedavno oženil z grško princeso Marino. Ne jeze se pa nanj zaradi ženitve, temveč zaradi tega, ker hodi vedno brez klobuka, pa naj bo še tako slabo vreme Če hodi brez klobuka navaden zemljan, si ljudje mislijo, da mu je veter odnesel klobuk ali da nima denarja, da bi si ga kupil. Drugače je pa seveda, če hodi brez klobuka član kraljevske rodbine in še celo ob svečanih prilikah. V Angliji namreč posnema ljudstvo v modi rodbino svojega kralja in tako se klobučarji po pravici boje, da jim bo prinesla navada vojvode Kentskega veliko škodo. Mladina, ki se hoče držati zadnje mode, že začenja posnemati vojvodo Kentskega in hodi brez klobukov. Gorje klobučarjem, če bodo sledili temu zgledu tudi starejši! Klobučarji so izdali zaradi tega proglas, v katerem pravijo, da Škoduje lasem, če hodi človek brez klobuka. Do las ne prodira potem samo zrak,, temveč tudi prah in zato lasje izpadajo. Klobuk naj tri ščitil glavo tudi v primeru, če človeku kaj pade na njo. Klobučarji so se obrnili tudi na vojvodo s prošnjo, naj začne nositi klobuk vsaj na svečanostih, da bi dal ljudem dober zgled. Vprašanje je seveda, kaj bo vojvoda storil. Pustolovec Lawrence gre v pokoj ? Inozemski listi so priobčili te dni vest, da je vojaški letalec T. E. Shaw izstopil iz angleškega letalstva in se umaknil na svoje posestvo Dorset. Tam ima skromno hišico, kjer sta samo dve sobi brez postelje. Kuhinje v hišici sploh ni, o kanalizaciji ni govora, pač pa kraljuje naokrog idealen mir. Odhod vojaka Shawa iz armade bi ne bil sam na sebi nič posebnega, da ne gre tu za slovitega Lawrenca, nekronanega kralja Arabije. Zato je bila takoj izražena domneva, da največji pustolovec novejšega časa ne bo dolgo vzdržal v samoti. Nihče pa ne ve nič točnega. Iz učenega orijentalista je postal Lawrence nezaželjen sotrudnik angleških vojaških oblasti v Egiptu. Gladko obvlada arabščino in življenje v Arabiji mu je znano vseh podrobnosti. Zato je pozneje lahko stopil na čelo armade, ki je v nji združil vsa arabska plemena, pa naj so se med seboj še tako sovražila. Porazil je z njimi Turke, pomagal je maršalu Allenvju vkorakati v Jeruzalem in Damask. Bil je nezadovoljen s politiko zaveznikov po premirju v Palestini in Siriji, odklanjal je angleška odlikovanja, češ, da ni izključeno, da bo stopil na čelo Arabcev proti Angležem, ker niso izpolnili Arabcem danih obljub. Pozneje je postal vojaški letalec in poslali so ga v Indijo. Sloves moža, ki je znal z Arabci pognati v zrak 79 turških vlakov, je sel seveda za njim. Pripisovali so mu, da je izzval vstajo v Afganistanu, kakor jo je opisal Nemec Berndorf v knjigi »Vohunstvo«, ki je zelo učinkovita proti angleška in proti-francoska propaganda. Obdolžili so ga, da je izzval kurdsko vstajo v Perziji. Vedno in povsod naletimo na ime polkovnika Lavvrenca. Enaka senzacija je nastala, ko so ga odpoklical! v Anglijo, kakor zdaj, ko se je baje umaknil iz javnega življenja. On sam pa tudi zdaj molči. Draga fe gospodarska kriza Francoski list »Peuple« je na podlagi gradiva, zbranega po Društvu narodov, izračunal, koliko škode je napravila gospodarska kriza. Samo na kmetijstvu znaša škoda od leta 1930. okrog 23 milijard zlatih dolarjev. K temu je pa treba prišteti še nalašč uničene sirovine, kavo, žito, vino itd., da bi cene ne padle. Če vzamemo za podlago cene iz leta 1929., znaša vsa škoda okrog 30 milijard zlatih dolarjev. Ogromno škodo je utrpela tudi industrija. Leta 1929. se je cenila svetovna proizvodnja na 90 milijard zlatih dolarjev. Če odštejemo sovjetsko Rusijo, ki krize v našem smislu ne pozna, ostane okrog 86 milijard zlatih dolarjev. Po cenah iz leta 1929. znaša škoda v industriji okrog 135 milijard zlatih dolarjev. Izgubo veletrgovine in prometa ceni francoski list na 50 milijard, izgubo male trgovine in svobodnih poklicev okrog 35 milijard. Skupaj bi torej znašala izguba glede na cene iz leta 1929. okrog 250 milijard zlatih dolarjev. Kaj pomeni to, nam postane jasno, če pomislimo, da so cenili vse svetovno železniško omrežje z vozovnim parkom, z vsemi poslopji in skladišči ter elektrarnami vred pred krizo na 60 milijard zlatrh 1olarjev, treovsko mornarico vsega sveta s pristanišči, kanali in drugimi napravami pa na 25 milijard. Svetovna vojna je stala človeštvo okrog 170 milijard zlatih dolarjev in tako vidimo, da nam je p^p^'a gospodarska kriza mnogo večjo škodo. Ljubljana, 18. marcu. če nisi Ahasver po krvi, se te/ko dvigneš na pot čez mejo, čeprav jo imaš pred nosom, kamor se obrneš. To nesrečno Evropo so gospodje za zeleno mizo tako razrezali, da ne utegneš niti dobro zaspati, pa te je že potegnila železna kača skozi dve ali tri države. Prenagosto amo in preveč nas je, zato smo tako sebični, nervozni in požrešni. Letos je bil Leipzig velika moda. Tako Jugosloveni še nikoli niso navalili nanj. Rasa seveda ni bila čista. Lani je bila Nemčija še preveč uniformirana in po revoluciji je še dišalo tam, dasi se večjega puščanja krvi ni bilo treba bati. Duhovi so se zdaj tu pa tam pomirili in kupčija zopet cvete. Življenje se ne da ustaviti, še manj pa kupčija, pa naj še tako gledamo na čistost rase. Tudi iz Ljubljane je nas bilo precej. Vozili smo se ponoči tja do Miinchena, zato nam ni bilo treba gledati skozi okno. Takoj onstran Karavank je nas pozdravila bela odeja. Smučarju mora zaigrati srce, ko zagleda hrib v snegu. V vlaku se razpreda med vožnjo pogovor, kakor so se pač zbrali od vseh vetrov sopotniki, včasih veselo, včasih dolgočasno, pusto. V naši družbi je bilo nekaj srednjega. Po polnoči postanejo potniki zaspani, eni zdehajo na tsra usta. drugi začno smrčati, da ne veš, kdo je glasnejši, lokomotiva ali tvoj sopotnik. Če te narava ni osrečila, da bi mogel spati tudi sede ali leže, je na dolgih vožnjah križ. K sreči se je omehčalo srce mlademu sopotniku iz Ljubljane, da je privlekel na dan zelenko dobrega hruševca, ki ga je šla do Miinchena v tolažbo dobra polovica. Zaslužil je, da smo mu tam hvaležno stisnili roko v slovo. Podprti s hruševcem prestopimo v Salz-burgu avstrijsko-nemško mejo. S potnimi listi ki prtljago opravimo hitro. Vse ti verjamejo na besedo, samo da ti ni na nosu napisano, da se ti pretaka po žilah tihotapska kri. Ze sedimo v udobnih nemških vagonih. Mnogo prijetne je 6e počutiš v njih, kakor v naših. Manj prijeten občutek imaš, če popiješ na vožnji med Salzbur-gom in Miinchenom skodelico kave za za-jutrk. Ta je namreč tako slaba, da bi lahko služila za vzor, kakšna ne sme biti kava. Na to kavo je menda mislil angleški list, ko je pisal, da je kava v Nemčiji ne-vžitna. Pozneje smo se opetovano prepričali, da znajo tudi v Nemčiji kuhati dobro kavo. samo tako močne ne pijo kakor pri nas. Seveda ne po naših kavarnah. Takoj za Saizburgom so nas pozdravile goste snežinke. Snežilo je kakor sredi zime, skoraj vso pot tja do Leipziga in mrzel veter je bril, da smo se tem bolje počutili v toplo zakurjenem vagonu. O vzornem redu in čistoči na nemških železnicah ni treba govoriti, saj so Nemci v tem pogledu dovolj znani. Vzorno skrbe za udobnost potujočega občinstva. In kako mirni, obzirni in uslužni so domači sopotniki! Nobenega nepotrebnega beganja in promeni-ranja po vagonih med vožnjo, nobenega kričanja in razgrajanja. Vse teče gladko, zdi se ti, da so prišli vsi ljudje iz šole lepega vedenja Vožnja od Salzburga do Leipziga sama na sebi ni posebno zanimiva. Železna kača se vije skozi prostrano ravnino, le tu pa tam zagledaš hribček, oko ti prijetno počiva na krasno urejenih gozdovih. Niti sadnih vrtov marsikje ne negujejo tako, kakor tu gozdove. Na obeh straneh zapušča vlak za seboj tovarniške dimnike, iz enih se kadi dim, iz drugih ne. Nemčijo kot izrazito industrijsko državo še posebno tare gospodarska kriza, mnoge tovarne so morale ustaviti obrat, ker ni izvoza, a doma ne morejo vsega blaga spraviti v denar. Voziš se skozi izrazito industrijske kraje Saške in tovarni Sci dimniki te spremljajo prav do Leipziga, ki ima tudi sam močno razvito industrijo. 2© v Mum-lienu salio čutili, kako mogočno je razgibal leipziški velesejem Nemčijo in koliko interesentov privablja tudi iz inozemstva. Vlaki ao bili tako poLni, da si ae moral naravnost boriti za sedež, mnogi pot-n.ki so pa morali blati po hodnikih. V Leipzigu nas je sprejelo vrvenje, kakršnega sicer to lepo, daleč po svetu znano mesto ne pozna. Vse je bilo razgibano, vse nekaui nervozno, nemirno. Dvakrat v letu vzvalo-vi tako življenje v Leipzigu, apomkidi in jeseni, ko se zgrnejo iz vseh krajev Nemčije in iz večine tujiih držav razstavljalci itn kupci in požive domače in mednarodne gospodarske stike. J. Z. Težak položaj gostilničarjev skofja. Loka, 15. marca. V naši nepoučeni javnosti prevladuje se vedno več ali manj mnenje, da cveto naši gootilnićarski obrti zlati časi. Da pa temu ni tako, je pokazal zbor gostUniCarjev škofjeloškega okraja pri Kavčiču, kjer so se v ponedeljek razmotrivala vsa pereča vprašanja tega stanu. Tovariše, ki so prispeli v zelo velikem Številu iz Poljanske in Selške doline, kakor tudi s Sorskega polja, je pozdravil uvodoma predsednik združenja g. Ivan Kavčič, ki je naglašal takoj spočetka težko izg~u-bo, ki ie zadela našo domovino s smrtjo velikega kralja, potem pa se je oddolžil z iskrenimi besedami spominu umrlih dveh članov Antona Cegnarja iz žabnice in Ignaca Trdine iz škofje Loke. Naglasa! je nadalje težkoče, ki se bori dandanašnji z njimi gostilničarska obrt in navajal ukrepe za omiljen je trdot. Iz poročil tajnika g. Pavla Kavčiča in blagajnika g. Igorja Guzelja posnemamo, da je bilo združenje krepko na delu skozi vso poslovno dobo in da so se interesi go-stilničarskega stanu vsekdar skušali ščititi. Mnogo dela je bilo opravljenega, mnogo ga pa še čaka, saj je moral ta in oni načrt zaradi nepredvidenih zaprek izostati. Doseglo se je, da ae je vršilo cementiranje sodov v škof jI Loki, ž ali bog s takimi obveznostmi, da združenje a to obliko v bodoče ne bo moglo več soglašati. Zahteva se pridobitev tega urada za škof jo Loko, 6 čimer bodo vsi nedostatki sami od sebe odpravljeni. Med letom se je vršilo doma, pa tudi po dolinah več sestankov, ki so obravnavah vprašanje odmere pridobnine, točilne takse in trošarin, razdelile pa so se povsod tudi opozorilne tablice zavoljo policijske ure. Dep napredek pomeni ustanovitev gostinskega odseka pri zbornici, ki šteje 1C članov in je bil vanj izvoljen tudi g. Anton Hafner iz Starega dvora. Konzum alkoholnih pijač venomer pada. V območju združenja se je potočilo /lani še 3040 hI vina. 301 hI piva letos pa 2579 hI vina in 295 hI piva Potočilo se je torej 461 hI vina in 6 hI piva manj kakor lani, da konzuma prejšnjih let sploh ne omenjamo. Slično nazadovanje se opaža tudi pri drugih pijačah, tako da je položaj gostil -ničarske obrti vse prej nego rožnat. Prometa je čedalje manj, a dajatve so čedalje večje. Združenje šteje 104 člane, 49 pomočnikov in 12 vajencev. Za splošni napredek gostilničarstva Je na vidiku servirni tečaj, pospeševala se bo izmenjevalna akcija, oni Člani pa, ki so že nad 25 let pri tej obrti, prejmejo diplome Uprava je ostala ista. Obširno situacij-sko poročilo je podal g. Petelin V Ameriki. — Pred odpravo prohibicije sem prihajal vsak dan domov rrijan. — A zdaj? — Zdaj pa sploh ne hodim domov. Na ženskem zborovanju. — In ni več daleč čas, drage zbo-rovalfce, ko bomo tudi me dobivale plače moških. Glas Iz ozadja: — Da, prihodnjega prvega. Prijateljčkom«, nihče ga ni nadlegoval, ne vznemirjal. Nekoč se je pa pozno ponoči prebudil »Prijateljček«, ki je ležal pod posteljo, in zarenčal je. Za vrati je nekaj zašumelo. Nekdo je oči vidno iskal v temi vrata. Petja je odložil dnevnik. — Kdo je ? — je vprašal in se obrnil k vratom. Odgovora ni dobil. —Kdo je? — je ponovil Petja svoje vprašanje in stopil k vratom. Zunaj je nekdo zakasljal, kakor da si ne upa odgovoriti. Petja je odprl vata. Na temnem hod- niku je zagledal pred seboj suh obraz z redko brado. Obraz se je nasmehnil. Potem je pa prestopil prag možiček v zaprašenih škornjih, v starem raztrga-nen: jopiču in čepici, izpod katere so štrleli že dolgo neostriženi lasje. Na hrbtu je imel prišlec vrečo, v roki pa palico. Vstopil je v sobo plaho, oprezno, kakor bi čakal, da ga bodo zdaj zdaj zapodili. Petja se je ozrl nanj in ne da bi vedel zakaj je opazil v njem podobnost s »Prijateljčkom«. — Zdravstvujte! — je dejal možiček, snel čepico in si pogladil lase s takim izrazom, kakor bi še ne vedel, ali mu bo dovoljeno ostati v sobici. — Kaj pa stojite ? Sedite, — je dejal Petja. Prišlec je odložil vrečo, postavil palico v kot in sedel na klop tako previdno, kakor bi se bal, da bi se klop pod njim ne podrla. — Ali ste bolni? — je vprašal Petja in ga radovedno pogledal. — Kako bi vam dejal... Lahko bi rekel, da sem bolan... Gobav sem. — Torej ste prišli lečit se? — Kako bi vam dejal... Prišel sem kar tako, tu bi rad prebival. Lečenja morda sploh ne potrebujem, samo prebival bi rad tu. — Kdo je vas pa poslal sem? — Sam sem prišeL — Sami ste prišli v to sobico? — Zdravnik me je poslal. — Turke jev? — Debel, obrit, bil sem pri njem tam na onem dvoru. — Pvhačev. To ni zdravnik, ocl je samo gospodarski upravnik naselbine gobavcev. — To je vseeno, samo da je predstojnik. — No, pa sedite. Tištale postelja je vaša. Pred varni je stanoval tu gobavec, ki je ozdravel. Nedavno je zapustil naselbino gobavcev. — Ozdravel? — se je začudil moži-ček. — Da. — Kaj gobavci tu često ozdravijo? — Zelo redko. — In vi ste tudi gobav, fant? — Tudi. — Saj sem tudi jaz gobav... No, jaz o sebi ne govorim. Torej bova dva.. Omenil sem to zavoljo onega, ne zavoljo sebe. Obmolknil je, potem je pa pripomnil: — Pozno je že... Iz naše vasi je do naselbine petindvajset verst. Vso pot sem prehodil peš, zato sem tudi prišel tako pozno... Pišem se pa Kurguzkin, fant. Tako me tudi kličite, Kurguzkin. Naslednjega dne je vstal Kurguzkin zgodaj zjutraj, ko sta Petja in njegov »Prijateljček« še spala. Počesal si je lase, si popravil obleko in začel ogledovati sobico. Našel je vedro, čajnik, ponev in samovar. Vzel je vedro in šel iskat vodnjak. Ko se je vrnil z vodo, je pomil posodo, pometel po sobici in sedel na klop, ker ni vedel, kaj bi mogel še storiti. — To bi bil storil sam, — je dejal Petja, ko ae je prebudil in opazil, kakšen red je v sobi — Nič ne de, fant, — je dejal Kurguzkin, kakor da je uganil njegove misli — Danes sem se zbudil zgodaj in nimam kaj delati, vi pa radi spite. Če vas čaka kakšno delo, mi samo recite, pa bom rad vse opravil namestu vas. Od tistega dne je bil v hiši številka osem en človek več. Petja nikoli ni gojil simpatije do Arljuka, v Kurguzkinu je pa nasprotno našel človeka, ki mu je postal takoj nekakšna mati ali pestunja. Na svetu so ljudje, ki ne morejo živeti, ne da bi za koga skrbeli. Če bi vzeli takim ljudem možnost prostovoljno skrbeti in truditi se, da zadoste svojemu nagnjenju streči nekomu, bi se jim zdelo življenje prazno in dolgočasno. In med ake ljudi je spadal tudi naš Kurguzkin. Prve dni je Petja poskušal pomagati mu, pomival je posodo in opravljal druga domača dela, toda Kurguzkin ga je vedno rahlo potisnil vstran in se smehljal s svojim čudnim, plahim nasmehom, ki je Petjo takoj razorožiL Petjo je klical Kurguzkin Pjotr Lek-sandrič, Petja je pa nazival Kurguzkina > s tri ček Kuzmo«. In drug z drugim sta bila zelo zadovoljna. Iz Celja —c Bolgarski pevski zbor »Rodina« se je peljal v soboto ob 14.36 na poti iz Ljubljane v Maribor skozi Celje. Na celjskem kolodvoru so navdušeno pozdravljali bratske goste zastopniki celjskih kulturnih društev, velika množica občinstva in šolska mladina. Gostje so prejeli cvetje In so se po kratkem postanku ob prisrčnem vzklikanju odpeljali dalje. —c Na Ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob osmih univ. docent g. dr Božo škerlj iz Ljubljane o temi »Rase in rasizem«. Ob predvajanju skioptičnib slik bo v zanimivih izvajanjih dokazat da rase niso nikake meglene konstrukcije temveč biološke resničnosti, in bo končne razvil nekako rasno sliko Slovencev. —c Ana Rodetova t- V soboto popoldne je umrla v Celju (Mariborska cesta 7) v visoki starosti 87 let zasebni ca ga. Ana Rodetova, mati celjskih tiskarnarjev gg. Adolfa ln Antona Rode ta. Pokojnici bod: ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —c Delovno občestvo u<eljatva kmetskih nadaljevalnih šol dravske banovine je imelo v soboto v telovadnici okoliške deške narodne šole zborovanje, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki ga tvorijo naslednji gg.: predsednik Gosak, podpredsednik Verk, tajnik Ostanek, blagajnik Inkret, odborniki Borko, Dolgan. Ju-rančič. Klugler, Kravoe in Titan. —c 8K Celje : 8K Atletik. Na Jože-fovo v torek 19. t. m. ob 16.30 se bo pričela na celjski Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Atletiki. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in napeta. Ob 14. bo p red tekma. —c SK Svoboda (Maribor) : SK Olimp 5:3 (1:0). V nedeljo popoldne je gostovala mariborska Svoboda v Celju in zasluženo porazila moštvo celjskega Olimpa. Tekma je bila zelo napeta in zanimiva, toda zlasti ▼ drugem polčasa preostra. Svoboda je pokazala boljšo tehnično in kombinator-no Igro, Ol'mp pa je igral požrtvovalno in z elanom. V prvem polčasu je bila igra povečini izenačena, po odmoru je Svoboda četrt ure prevladovala, nato pa se je Olimp znašel, pritisnil in zabil 3 gole ra vodil s 3:1- Sele v 33. min. so post je pokazali vse svoje znanje in v štirih minn-tah zabili štiri gole. Koti 4:3 sa Olimp. Tekmo je vodil g. Veble zadovoljivo. Na vzocih je bilo okrog 400 gledalcev V predtekmi je rezerva Svobode premagala rezervo Olimpa v razmerju 5:2 (4:1). Iz Stične — Tatovi v stiski okolici. Ni dolgo tega, ko je »Slovenski Narod« poročal o drznih tatovih na Krki, sedaj so se pa v noči od srede na četrtek pojavili v Mekinjah, kjer so vlomil; v hišo posestnlce Minke Zaje Oboroženi z elektnčn.mi eve-tiljkam; so stikali predvsem za denarjem, pri čemer so povzročali ropot, da se je zbudila gospodinja in šla pogledat, kaj st-godi. Njen prihod pa zločincev ni prav nič prestrašil, ampak so jI začeli grozit: in siliti vanjo, naj jim takoj izroči vs< gotovino, ki jo ima bržkone kje skrito. Po tem neljubem presenečenju se je pa go s pod inja ojunačila in začela klicati na pomoč, kar je nepridiprave pognalo v beg Drugi dan so se pri preiskavi na sosedni njivi našli sledovi čevljev in tako se je vrlim orožnikom takoj posrečilo prijet' 17Ietnega mladeniča K. J. iz občine Mirna na Dolenjskem. Aretiranec je pri zasM-se vanju izjavil, da o vsem tem nič ne ve, pa mu ta zagovor ne bo pomagal, ker so mu udeležbo dokazali. Slej ko prej bo moral tudi izpovedati, kdo so bili nje govi pajdaši. Od ved! i so ga v sodne za pore v Višnjo goro. — Naprava nove ograje. Za kolodvorom vzdolž ceste je dala železniška uprava posekati živo mejo in jo nadomestila z betonskimi stebri, povezanimi med seboj s cevmi. Nova ograja je vsekakor lepša od stare, ki je bila mestoma pretrgana ter zanemarjena. Družabnika. — Moj družabnik je prinesel v podjetje izkušnje, jaz pa denar. — No in kako je vama šlo? — Hvala, zdaj ima oti denar, jaz pa nzJcužrije. Junak. Mož, ki je doživel potres na Siciliji pripoveduje o svojih vtisih. — No, ali ste se zelo bali? — ga je vprašal nekdo. — Jaz, da bi se bal? Saj se je tunela zemlja mnogo bolj, kakor jaz. NIPttMK-NM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din NOVA HISA v Pesnici naprodaj. — Keren-ftič. Pesnica. VEVŠKO KLET veliko založno, auto-garažo. enosobno stanovanje — takoj oddam. — Pojasnila: Dolenjska cesta št. 12. 1047 PRODAM HIŠO „ 4 stanovanji. — Vprašati: Gostilna Horvatič, Tezno, Maribor. Makulatura! papi prođr utirava »Slovenskega Naroda44, Liabliana, Knafljeva ulica štev. $ 1 HALO! HALO! NA ČAST JOSKOM IN JOŽICAM PRIREDI RESTAVRACIJA „FRANK0PANSKI DVOR" JUTRI V TOREK ZABAVO S PLESOM. — Zato pridite vsi! Vino, jedača, godba — prvovrstna. Vabljeni vsi! V KRAJNJU prodam novo enonadstropno hišo (prizidek), šestoječo iz velikega lokala in kompletnega stanovanja s kopalnico ter ev. tudi nekaj dvorišča. — Delno: knjižice Zadružne Gospodarske in Mestne v Kranju. — Naslov v upravi »Slov. Naroda« pod »Takoj 1004«. LEPO POSESTVO naprodaj. — Natančneje: Cer-njavič, St. Dj. PR0CAM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din OTROŠKA POSTELJA z vso premo (morocom In odejo) naprodaj. Ogleda ae lahko na Domobranski cesti, vila Bar-borič. pritličje. 1069 Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din IZVRSTEN ČUVAJ volk, 2 leti star, naprodaj. — Hric, Mežica. Negujte svoje zobe MALI OGLASI V vsen malih oglasih valja beseda SO para. davek Dtn 2.— Najmanjši znesek za .nali »glas Din 5.—, davek Dtn z.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naroČilu, lahko tudi v znam kan — Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba o ril oži ti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. SUIŽ9E Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din VAJENCA sprejme za slikarsko in pleskarsko obrt — Mokusek, Sv. Petra cesta št. 43. 1070 FOGRAJF. POMOČNIKA (-CO) sprejme Foto Uroševič, Beograd, Kralja MIlana 7. SESALKO ZA VINO kupi Verbič, Logatec. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din CRN KLAVIR kratek, dobro ohranjen — takoj naprodaj. — Ogleda se: Pod Rožnikom, cesta I, štev. 9 (vila Jax). > pusto, ki je na višku najpopolnejših sredstev za nego zob in ust, z »Rievlero« zobno pasto. Zahtevajte jo Izrecno. ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nad vse ljubljene mame, sestre, tete in tašče, gospe •M&rlfe Vranic kakor tudi za poklonjene krasne vence in šopke, se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. pevcem za v srce segajoče žalno petje, mestni godbi in železničarski godbi z Zidanega mosta za turobne žalostinke in končno vsem prijateljem in znancem, ki so drago po-kojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Radeče pri Zidanem mostu, dne 18. marca 1935. Žalujoče rodbine: FRANK, CHRISTOF PLANINO dobro ohranjen, kupim za solidno ceno. — Naslov pove upravo >Slov. Naroda«. 1068 FAZNO Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din ZA MAL* D'NARJA DOST MUZKE: Plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo, prodajamo m kupujemo. — ELE&-TROTON d. z o. z. pasaža nebotičnika. KUPUJTE SREČKE dokler traja zaloga! — Menjalnica Reicher & Turk. 1034 DANES ZVEČER [ vabljeni Jožeti in Jožice k go-■ do vanju in domaiC zabavi. — Se priporoča Fabjan, gostilničar, Glince, Cesta DC, št. 30. 1080 »BUFFET« S. J. JERAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 toči prvovrstna vina in žganje po sledečih konkurenčnih cenah: namizno belo 1 Din 8.- rizling 1 > 10.- cviček 1 > 10.- župsko vino 1 > 10.- silvanec 1 > 12.- rizling L 1931 1 > 14.- hruševec, sladki 1 » 5.- Zgan je: tropinovec 1 Din 22.- slivovka 1 > 24- hruaevec 1 » 28.- brinjevec 1 > 32.- Zdravtlni sadni kis 1 > 3.- 1079 Tvrdka A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljubljanske kreditne banice to Ljudske posojilnice. 24/L Prima Športne suknjice a Dtn 98.—, pumperice, modne nlače itd. — kupite zelo ugodno prt PBESKEBJU, LJUBLJANA Sv. Petra c 14 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert; odprto do 4, ure zjutraj- 27/L. VELIKO IZBIRO SPALNIC in kuhinj po jako nizki ceni — dobite pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Vegova ulica 6. 19/L SEMENSKI GORENJSKI KROMPIR >ONETDA< in >ROŽJNTK« — dobavlja Kmetijska okrajna zadruga, Kranj. 1039 SRČNO VOŠČILO VSEM JOŽ ETO M tS JOŽICAM In na veselo svidenje želi — Koritnik Rezi, »Gostilna pri univerzi«, židovska steza št, 4 1071 JOŽETI IN JOŽICE se vabijo na domačo veselico v gostilno »Dalmacijo« v Šiško, kjer se bodo v polni meri zabavali 1065 Lasan Ivan. Svete najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. G. PICOOLIJA v Ljubljani — se priporoča bledim m slabotnim osebam 65/1 Vsem JoSkom in Jožicam se priporoča s prvovrstnimi vini in jedili GOSTILNA MRAK Kako je NESPAMETNA — ure In ure urejuje lase, nos pa se ji sveti Ona tako skrbi ta svojo zunanjost ter urs in are urejuje svoje Ude. da bi bita pravilno počesana. Najdražja pudre naprej. Dvokolesa od Din »60.- naprej. >Sacns< motorji oo um 6000. Ceniki rranico: naprej — pn Ceniki trazUcoi »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Kar lovska c C Vsem Joietom in Jožicam se priporoča GOSTILNA „PRI VTNK0TU" LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 8TEV. 4 Toči pristna štajerska, dolenjska, belokranjska In srem ska vina. — Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago Abonenti se sprejemajo na dobro domačo brano. — Se priporoča BOJ C VINKO. hrastove, bukove, jasenove, javorieve za kuhinje, asfalt za oolaganje na betonska tis in vsakovrstne druge lesene in kamenite podove — dobavlja najceneje samo JUGO-PARKET dražba z o. z. LJUBLJANA, SELENBUBGOVA ULICA STE V. 1 SkladiSča: LJUBLJANA, MARIBOR. ZAGREB. Urejuje J osi* ftoinanrift. — Za »IMarodno tiskamo« Fran Jezersek. — 2a upravo to tnserauu dei usta Oton ChnaioL — Val t i jnrHjsnl.