PoJtnta* plačana t
Leto LXXL iU 1
Ljubljana, ponedeljek 3. januarja 1938.
Cena Din l.—
Uoajb
is praznine  —  Inserati dc 80 petu
dan popoldne, izvzemal nedelje ^ (..^..^       „^.akJ ^ ^ rrat a Dtn 4,, do 100 vrst a Din *J3Q. od 100 do 300 vrat a Dtn 3, većji inaeraU peUt rrata Din 4.—   Popuat po dogovoru, inaeratni daven pooet-ej — >61ovensK: Narod< relja Tieee^no v Jugoslaviji Dtn 12.—. za inozemstvo Din 25 - Rokopisi as ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVM&TVO LJUBLJANA,   Knafljeva allca *tev. 6
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 In 31-26
Podružnice: MARIBOR. Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska C telefon st_ 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon št. 65. podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon st- 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351
Goga o smernicah nove romunske vlade:
Rumunija na pragu važnih refon
V svojem novoletnem govoru je ministrski predsednik Goga objavil razpust pravkar izvoljenega parlamenta — Napovedal je na j odločnejšo borbo proti Zidom in nacionalizacijo vseh tujih podjetij — Poziv mladini k sodelovanju
Bukarešta, 3 januarja  br  Na nove pa leta i'an je imel po radiu daljši
vor novi rui~ unski ministrski predse d nik Oktavijan C. V svojem cnvo
ru. ki <o 2a   oslusah po vse i Rumunij *   ei k    naretostjo. je obrazložil os novna niče i   in program svoje vlade Goat je z?a> • naglasa!   Ja tvorijo pro gram njegov«   ..lad*. predvsem tn glav ne '^'ke: 1   vera v duhovni preporod rumu >ketfa naroda  n njegovo kr-ako p "kev. i vera v mon<***hijo m borbo za ijrno   ehčiro. m 1 vera v supe norn<-: rurr nske ra<c in borba za os tvore- -        noći narodne stvarnosti Nnpooled      l I ^a v svojem govoru
obiavil razp -T komaj izvoljenega par lamenn   ki «e sploh ne bo se*»* al Ta tikrep je uti ieljd s tem. da novi par lamept ne t lofioča   vladi uspe^neca zakonodajni .a dela. ker bi «*e v njem 5e rsrr   nafclt. <»rint ?rsk«. atf—ti
in •» rcrn ov   'a nn'-nti ^nsn1-.'-, -ti? Kunun je. K   ii Sodo nove volitve; «*e n! dol«»čeno   TY» se V»o /jo«!;'n »a<'it. ko bodo not-m je prilike >e toliko urejene, da bo   »o?v»če apelirati na sodelovanje nar   a   Kar se tiče narodnih manjšin, ie l r^ja naglasil da bo vlatla spoštovala      Sove po z.ikonih /aia*n cene pravic »   zahteva pa od manisin lojalno s"«?.-1 .van'c  Kar se tiče zuna nje po!'t;ke. je C>ca poudaril, da bo vlada spoštov tla ilnoedanie zveze Ru muniie in str mela za tem. da se ob stoječa prva  ijstva  še boli podobe ter da si Pi nuni ta pridobi se novih priiateliev       zaveznikov.  V svojem Sovom sr i   (">^a dotakn:1 tud' ukre nov. k: jih     vlada izdala proti Ptiiooi in pr•»•■ U     svemu tisku  Konec*-ic. ki so Sile «    zete Žiclom. hudo oV seda i rumun <i <nvalidi m drusi unoltf-van »a vredr domačini  Vsa hrjl pod tet i a bodo nacionalizirana in povsod nora previ lati r»rmunski vpliv Tuji kap,fil lahl   so f«*luje pri izkoriščanju ri-o'neca   i prirodnefia bogastva, to da   >d'očiln   brsedo morajo pri tem imet? Rumoii   Nato je Goga nanovo dol ie ceTo »rsto ukrepov zi znižanje cen nai-»iftr|.,šini 7>T'eniskim potreb šč;nanr>   Vsavil  ie tud' zn;zanie fr lenmUl *r:* 7ia«f v osebnem pro metu za pin:ž«e razrede. Svo? govor ie raUjvCfl   z aoe'om na rumim^ko mlai' no  V   ir. ie pozva!  na? sodehife Pri 0r!«!:t\i nove. svobodne in močne Rnmuniie
P'fri   \   »m   »T^b„na-  p*se   da ie Seda?, k^ *f /jvl.i.li'j v Ririiirn-" f-.0 Sova ^ lada. nimtmska zunanja poljt-ka zavzefa čiso dru<?o stališče   Zelo je
ver^'no d- Kodo odnošfljj med Ril m»mMo in talijo kmalu zelo spreme n:|;
f^unai. \ »an  V Vecvsalom na a v* atri jsfcn m ■ l >->k; mfi; ie včeraj nri š^a prva vetjj skupina Zdnv tz Rumu-■He   Po ntoi'ilii vTadt   so i;rn zabra Bul docfo^» -i::  ivst-ijsko ozern'jc
Železna garda ostane v rezervi
Bukare*** \ januarja br Silno sen nacijo v vsi nolitTčn:  josraaali ie 7 zvala    slii7l?na    obiava nred«sedn'ka stranke »V*» za domovino«  ki io tvo rijo ćTan- I v ^:  razpusčene tišist?čne »Železne (21 de«  Predsednk CadfCaUl namrvO obavlja, da njegova stranka pri niorcbikih volitvah, k' bi j:h raz pisali Ncdatia vlada, ne bo sodelovala m h«» <ivoiiri v lanom naročila pono'no abstjn- ncf» ^t-.-ink."   »\"«e  za domovj. no» srnitra.da š> ni nanoć'l "ms  ko Hi sama ore i t 'a ob'ast * oVfne. Pri 7 >H njih \ ilifvfi l€ n stoV i 1 zatn demon^rr; svojo moč Prtaorfu si ie v naihu»^;  orh: rV> mandatov, ki dovoli /"»\o'vi nrCau* o porastu fasi-otič"--    1 -t \ k'tfrnun;ii
Fraic'ia ustavila cfoiavc orožfa
f.nndm lanuari.i br SprcrmmSo vlade v Rnnin;ji ;n zaradi tejia novo n.ist?' "oV-jj v t"žnovzt»odni Rvonpi oprem'iaio v londonskih po';tićn;h kme u ? c'<r> pozornostjo Iz Parizi poročajo. J je francoska vlada takoj
po objavi procrama nove rumunsk. vlade u -> t .i \ i i a nadaljnje dobave orožja n drugih vojaških potrebščin /:i Ru munijo ki so bde docovonene u pn ^iki obiska mjrsala Oamelina pred par nesec: v l'ukarešti V londonskih kr(^ 2ih ie to stališče francoske vLide izzvalo veliko začuden ie in sodi in. da hi   bila   Francna   vsekakor  mnrnla Je-
malo ~»očakati, da se bo videlo, kako se bo razvijal položaj v Rumuniji in v kako smer bo krenda njena zunanja politika >-Daily Tcleurapho poroča, aa smatrajo t« !;orak francoske* vlade v Londonu vsekakor za prenagljen V Londonti hi radi videli, će bi Fran cija tudi v tem pogledu postopala v sporazumu / Anglijo.
Smernice rutnunske zunenjs politike
Poslanica Goge Mussoliniju tvori temelj politike njegove vlade
BI KARESTA. 3.  iajiuarja.  br. O ilo • l-iev v  ruTETmski  politični  . v-no?ti 30 rzzvale Hrzr ivke. M sra Mh izmenjala novi miriis4-skj pr^Misednik rrO-
^a in nreds~dn:k it" iianskf vlade M is-so!xni. Sposno prevladuje p'-ennč-v i^. da je Goga s svoj braojava* Mu a > I-niiu naznači t^'d »"o snier rumu;" -ke zunanje ooi'ike Rrz^iavka. ki V ie pos'a   Musso ini.nj  ae plaši:
Ko sem po na \išjem z^uj^nju »re-vze! nredspdstv«' lim takoj ob zOi 'tku svojega dela kot prvi svetovalec ^r<»ne poudariti srn* r in akcijski pro^rar; clede odnašaje\ mrd Rumunijo in Itdijo. Zato vas prosim, da sprejmete on tej priliki moje nai-Kkrrnejše želj«* po uresničenju pisr«"-nega in odkritosreneca prijatel >tva. Rumunskj narod, ki jv šele pred kratkim prišel dn naravnih pravic svoje zgodovinske misije se vedno / uprla *voje|ra rimskega pokoljenja in * globokim  občudovanjem  spremlja rarvoj
nove Italije pod vašim modrim vodstvom. Ko vam tolmačim to zavest ru-munske^ja nan da in svoje osebno prepričanj;', vas prosim, da ponovno sprejmete zagotovilo mojesja največjega npoštovan.ja. kakor sem vam že po-rmv no izrazil.
Mussoiini je odgovoiil na to brzojavko z daljšo brzojavko, v kateri se žariva'ju je za izražene namene ^Iede od-nošajet med obema državama, čijih poglobitev v duhu iskrenoga prijateljstva tudi t>n odkritosrčno želi. Razen .lorod ne>sti italijanskega in rumunskega narod.*!, na katero so Lahko Rumunj resnično ponosni, so pa tudi še ninose dru-rezi, ki omo^oćgjc* 'im cvsnejše sodelovanje. V t!enutku. ko pričenjate izvajati svojo ve'iko nalogo, vam tudi jaz izražam svoje spoštovanje.
Ministrski predsednik Goga je v navzočnosti italijanskega poslanika preći tal novinarjem sv jo brzojavko Musso-uniju in njegov odgovor ter dodal, d3
bo šla bodoča politika njegove vlade v
duhu te njegove poslanice Mussoliniju. Njegov cilj je, da >r odnošaji med Runi unijo in Italijo kar najbolj poglobe. Opozoril .j** novinarje na to. da je bil on vedno velik prijatelj Italije. Med junaško borbo italijanskega naroda proti sankcijam je on v parlamento nastopil za pravice J'ali je. Ril je vedno občudovalec Mussolinija ne samo zaradi silnih njegovih naporov za obnovo Italije, nego še bolj zaranjj .rijipgovih ideoloških in duhovnih osrva/itev\ ki so rešile Italijo polema in -onOpasti ter jo dvignile na višino* najbolj zavidanja vredne velesile. •
Kaj pravico v Parizu
Pariz. 3. januarja, br. Vsi pnriški listi se bavi jo s spremembami v Rumuniji in računajo s tem, da se bo sedaj runi unska zunanja politika remeljito spremenila. Oeuvrc izraža mnenje. 3a Franciji to ne bo škodovalo, pač pa prej koristilo. Francija b sedaj lahko vzpostavila dobre odnošaje z vserai državami, česar doslej iz obdtrov na Uu-tr.uaijo m m^g'a. Vsi ti obziri so sedaj odpadli in Francija .ima v tem pogledu svoiTocl.te roke.
Kraljica-raati potuje v Italijo na oddih
Bukarešta, 3 januarja, br kraljica-mati Marija, ki je bila hudo bolna in je sedaj na poti okrevanja, odpotuje v spremstvu svoj-? hčerke na daljši oddih v .Meran in od tam pozneje v južno Italijo Povabljena jo tudi v goste
na italiianski dvor.
Frankovci in vladne čete v Teruelu
Zaradi izčrpa i osti na obeh straneh so se borbe ustavile — St -ategičen uspeh vladnih čet
St Jean de Luz. 3 januarja, t Na Silvc-«trovo se je frankovcem po hudih n krvavih borbah v katerih -*© zastavi!: v t svoje <i:c uspelo, da *o preb'!- obroč vla nih čet okron Te-uel.i »er se zoper prb'iža mestu Ccte generala Arande so prodrle co pred mc»ttj in %-zpr^tavile zvezo z ob!ej.-ino posadko  Dva d n  so se nadaljevale b >rbe do
z■■■emojjlosr' t se Ie nastop *nezn i vihar jev jih je prekinil   Položai jc sedaj tak cL1  so frankovci Cosp^nJarji scveo apadne 3a    vladne  četv   pa   juznov/hodnt >a dcU mesta  Izgube- $>  bi'c na obeh str* eh tolike, da sta oba   jbor«i popo:n</ina izčrpana m so se bor ustavili  Frankovci z; rjujejo. da so več vUdn h brigad popolno; a unič-t-!i   n .eio u»ei: generala Sayo L leguvim štabom   i/j .'^e vladnih čet cenijo  .a ukrog j J'MUKI mož   Tudi na strani frank vcev so
zsubc izred'«' velike ker )e general Franco naročn da ne smeio štedit? ne >jik:i i,c ma-rena'a.     mo da  zopet osvoie Tcruel To ie sedai deloma posrećilo. t;>d£ borb za to mesto \ tem      ni konec  Na r->eh stra-
neh ^bi-^ajo nove rezerve da jih potem vržejo v boj Z« vladne čete pomeni že samo dejstvo, da so vezali frankovce na Teme!, velik uspeh, ker so s tem preprečili nameravano generalno ofenzivo na Madrid. General Franco je bil prisiljen, da večji del svojih čet vrže na teruelsko fronto, kjer bt mu sicer gruz.Ha katastrofa S tem pa ie obramba Madrida silno razbremenjena.
5t Jean de i.uzn 3 jan. AA Na tcruelski rronti so silni snežni zameti. Mraz jc padel na  12 stopinj pod ničlo.  Ponekod je sneg viv>k nad 1 m. Kljub takemu vremenu so lacio: a >ti   vendarle   delno   nadaljevali z ofenzivo  Posebno topništvo ie ves Las ob streljevaio sovražne postojanke Nacona jstićne ćete so sedai že b'i/u vasi Castral 2o.
Barcelona. 3 jan. AA Ministrstvo za narodno obrambo je snoči objavilo, da se je včeraj ves dan nadaljevala bitka na teruel-^ki fronti in so uspeh *c'o pomembni za viadne čete.
tekmovanja telegrafistov
Državno tekmovanje je pokazalo odlici na:ih poštnih in radijskih telegrafistov
uspehe
b><>trad, 3. ian. A\ \a včeraj :r] ♦Iržav-'t't':r.;f.''u\ mi t:ii.i_'- i naslefi. nji rek:no\ ' n \' ^jrvem aparatu 1. IHaiitrijs B^rovic "44* ^očk. 2 !>nš?in Mi-icn^ovč 5Sf2 ro^k. :i. Mf^arč Novim BM *• ."k: 4 M::o» S»n: \ 6 .Wć> tor'- Fmn^ Triian 49T>1 t.r-k. r Fraojn T. mašič 4Q47 I   7   ]■ r    H .-i ^»r m M0I
Na ^di +k?m anaatu M<»n>c: 1 Kado^lav Siniić 60:»0. 2 Uožilif Bilbalovič 5i*V3. 3. KorK»*ant;n B;huTio\ r>~iP:
Ha apararn ^rfc-i: 1   Fv«n VVtpr TiT!*
_      -    crr xnxratn: 1. Nadi Op-e-
-   a M
Na arvi «tu Wm*šz 1. Ivicn Djurić 530" m 9 10. 2. Svetoiar Marković 52% in 6/10. 3 Tihomir Tan.isljević n2"0
Na ar»nrafu House 1 -'listina Frnce .r»P08 in «/10. 2 Boedan Slikic 5706 3 Hrfcto Mi. sović 5691. 4. ivoj LMer 57>80 in 9 10. 5. XikodiV P»:VĆ BS44, 6. Pov'e Marković 5481. 7. Jwuf Hadzić 5472. 8. Gin;ej> Marković 5413. 8. Frank) slavina 5326. 10. Anton Komljatf 5153.
Zmacrovaleo na Morse>u Dimitrije Beco_ vić je donil tu:i nasrado za najlepše odda anj**. omenjeni 7mtjrovilri dohib" nasrrade po vrstnem redu v obliki daril ali na «ienerne r;acrra.le.
Novinarska tajnost
\m-*.*«,rd im   S   umu im  AA   Osrpdnii od-?K>r  ni7<^   '      _'a   iov:i.ir-kpjj u^ni»n.'a ■h tKtanovji po^^bop odbor ki naj prirravi ' /^.von.t  po kafprem naj bi      v neka i'-r-h i>r nov;n^r"*»m pr;-»mli pravim
la kol nr-r«' ra *od'-fib /ararl> nrof*»*;nnal 3e tajnosti odklonijo izpoved   o določenih zadevah
Zahvala Mahmud paše
K»iro, 3. jan. AA. Novi orHs^dnik vla^e Mahmud ra>a st ie zahvalil v posebni iz. iavi. do era ie ?i«4i 'orna in na tu>^ni tako lepn sprejel. V izjavi pravi, da trenotna p e-kinitev dola v narlam^ntu še ne pomeni raz-p.ir!ampnra. ker H to bilo prot: i*r.?vi.
Lep dar: Zgodbe brez groze
I Spremembe v kitajski vladi
Hankau 3 jan. A A. DNB. Za novo ieto so bile vpeljane naslednje spremembe v kitajsko vlado:
Maršal čangkajšek odloži predsedstvo vlade, da bi se lahko popolnoma posvetil obrambi domovine. Da bi čim širše plasti naroda lahko sodelovale pri obrambi domovine, se ustanovi obrambni posvetovalni odbor, ki bo štel 75 članov m ki jih bodo volile pokrajine in velika mesta Dosedanji finančni minister dr. Kung prevzame mesto državnega upravnika in bo opravljal posle ministrskega predsednika Dosedanji generalni tajnik glavnega odbora general Čengcu je imenovan za podpredsednika vlade Finančno ministrstvo se bo združilo z gospodarskim ministrstvom in bo za skupnega ministra imenovan dosedanji železniški m':iister*(*"anskinang. Prosvetni minister je postal voditelj stranke kuomintang. Mornariško ministrstvo se ukine kot samostojno ministrstvo m se njegovi oddelki dode-1   vojnemu ministrstvu.
Hitlerjeve novoletne čestitke papežu
Berlin, 3. jan Driovni kancler in vodja rajha Hitler jc novoletne praznike preživel v 0bersalz.bercru nri Berchtesjraderiu. Kot državni nosrlavar je izmenjal brzojavne če-stitk« s suvereni in državnimi poglavarji drugih držav. Hitler je pos'al brzojavne če. Btitkfl tudi ev. oče?u. ki se mu ie brzojavno 7.ihvaiil in izrazil želje za blagostanje nem-Skogl narola, njegovo osebno srečo in u^r^hc nemške vlade.
Nagrade najboljšim kmetovalcem v Italiji
Rim, 3. jan. Včeraj so v vsej Italiji ra*-delili nag «de zmagovalcem »v žitni bitki«. Razdeli'i so nad 2 milijona lir.
P ar nik v nevarnosti
Tanger, 3. jan. Grški parnik ^Teodorujg« ie tx>s <al klice na o'rmoč.
Uradno vremensko poročilo
po stanju z dne 3. t, m.
Vreme v splošnem neizpremenjeno. soln-čno, brez vetra, temperatura zopet n'žja in znaša zjutraj —10 do —18. snežne razmere nad vse ugodne, pršič na podlagi v vseh legah nad 600 m. Plazov ni.
PoCitienl oCgetnift
Tako le i
Polemizirajoč z »Obzorom^ ki nepresiet no spletkari proti  vodilnim scmiSIjemkorri Jugosfovenske nacionalne stranke med Hr vati. češ da so samo in edino Ju£os>oveni, ki se čisto nič ne brigajo za hrvatske na cinnalne, kulturne In gospodarske interese*, dočim   so   slovenski    in srbski voditelji J\S kakor dr.  Kramer, Zivkovič. Banja nin in drugi v prvi vrsti nacionalni Slovenci, oziroma Srbi in šele v drug;  vrsti Ju gosfo\*eni. zavrača bivši minister Juraj Dc metrr^-'ć  te spletke v s\*ojem božičnerr članki ^Potreben obračun* v »Jugosloven škili   novinah«  in izvaja:
»zTno je interes Hrvatov, a drugo hrvat ska narodna individualnost  Takisto je eno interes Srbov ali Slovencev, a drugo srb ska  ali slovenska  narodna individualnost. Jugoslo\~enska  ideja ni  in  ne more biti v nasprotju ne s kakršnimkoli srbskim, ne s hrvatskim, ne s sloittnskim interesom, ker je to obenem naš obči in skupni interes Biti Jugosloven.  to pomeni biti najboljši Hrvat, naiboljši Srb in najboljši Slovenec Jvgoslo\-en z enako ljubeznijo občuti, goji in pospešuje vse, kar je po svojem izvoru srbsko, hrvatsko in slovensko, kakor svoje rodno. 1'sak napredek, vsaka dobrina, vsak interes, kakor tudi vsako zlo in vsak nesre ča — in naj je to srbsko, hn'atsko ali */o vensko  —  enako je pri srett Jugosloveni: in enako g:i boli. Tisti pa, ki bi delal nn korist enih. da bi škodoval drugim, ta b nc bil pravi Jugosloven___
Da se dobro razumemo! Predvsem jugo slovenstvo ne brani nikomut, da hrvatuje.^ srb u je in slo\~ensti'uje, ali ono brani vsake mu članu te naše ene in enotne nacije, dn b- bil samo Hrvat, samo Srb ali samo Slo vtnec.    Jugoslovenska  misel zahteva, d* vsak član našega naroda, vsak Srb, Hrvai in Slovenec v vsakem slučaju in trenutku čuti in to s s\'Ojimi deli pxi vsaki priliki manifestira, da se zaveda svoje pripadnosti jugoslovenski  celoti  in da je  vdan njen član. Nič izven celote — vse kot sestavni, organski del naše narodne celote1 Znotraj tega načela ni ne hrvatovanje, ne srbovanje, ne slo\en<itvovanje v nasprotju z ju goslovcnsko idejo!« — 5 temi izvajanji, h se ne dado pobiti, je Demetrovii pošteno zamašil usta staremu spletkorju, ki bo kon čno morda vendarle spoznal, da je zamar ves njegov trud, da bi s svojimi prozorni mt  spletkami zanesel  seme  razdora meri voditelje Jl^S.
- r-^CTafiMo:««. im«■limona
čitajte
širite
naročajte »Slovenski Narod«!
Gibanje brezposelnosti
\\ ashing-toii, 3. januarja A A L;sti go ol>-javili uradno poročilo, po katerem je bi1 o 20 novembra v ameriških Zedinjenih državah 7.8 milijonov ljudi brez posla. Toliko ljudi je imelo vsaj brezposelske legitimacije.
Pari/. H. iaivjoria A A. Francoska poslanska zbornica je snoči ob 22. po četrtem čitanju sprejela načrt zakona o nc-vem proračunu. Med obema zakonodajnima ustanovama, pa Še niso izglajeni v*l spori, zlasti ni bilo mogoče doseči spor?-zuma glede kinematografskih taks. Poslanska zbornico je izglasovala tudi zakon o stanovanjskih najemnikih, kakor tudi z?-kon o podaljšanju arbitražne uredbe, ki pn se je po sklepu senata podaljšala le za 1 meseca.
Prara '». innnaria A A N«Vj>iif: ugotavljajo, da je bilo leta 1937 za Češkoslovaško zelo povoljno glede na zmanjšanje nezaposlenosti. Število nezaposlenih se je v tem letu znižalo skupno za 477.0r5o ljudi. Leta 1936 je znašalo to nazadovanje 419.000, leta 1935 pa 275.000 V letu 1937 ie bilo nezaposlenih še 649 000 To število kč-že. da je bilo lani zaposlenih veliko števTo takih ljudi, ki kot nezaposleni vobče n'-so bili registrirani.
4TP*****rcHr»i. 3.   jr»n.  A.A«    Sto'""*'o nez poslenih delavcev je znašalo v* d rosi polovici decembra 1937 410.572.
Spopadi s stavkajočimi v Tunisu
Pariz, 8. jan. Po vesten vr. Tunina le • spopadu med nolicijo in stavknv>*<frni vč* raj Wk> ranjenih več ose* na obeh stran p V
Borzna poročila
Curih, 3. januarja. Beograd 10, Paiiv 14.675, London 21.62, New York 432.50. Ba'-selj 73J4. Milan 22.76, Amste dam 240.55. Berlin 174.475, Dunaj 80.30. Prafle 15.10, Vartava 8L—, Bnkoffcia 8£5.
Stran 2
»SLOVENSKI N A rt O D«, ponedeljek. 8. januarja 1938.
Jutri premiera! FUm romantičnega čara« kakor nepozabna KOSE MAR1EJ fianJca Metropolitan opere
Grace Moore
rej« molitev iz Tosee  n druge ■llH^l^i^HHHi^HHmmm^nmm^nm^mjmjnmm^aO'
^skegra petja Jutri premiera v kinu UNIONU
POJ LE MENI!
S pokoro v leto 1938
Ponesrečen pustolovski posel — Ni vedel, da je v puščici
nameščen samostrelnik
Na Siiveatrovo ' opoldne je mali senat a predsednikom s o. a g. Ivanom Brelihem izreke] zadnje sodbe v starem letu 1SS7. Je pač tako. da gredo ljudje z vse.nl -jlabrmi in dobrim: lastnostmi iz starega leta v novo in tudi s kaznijo «»0 šli nekateri sttvestrovat v zapore ljubljanske jet-znšnice. Bogataši so prijadrali z denarjem v novo leto. reveži so prestopili s trudnim korakom prag v novo leto. obremenjeni z vso svojo mizerijo. Prve je pri Silvestro-vera jadranju podpirala šampanjska sapica, druge Je vzpodbujala dobra beseda in OOSBBa sotrpin'»v. Voščilo, ki se izreCe. ker je taka oa.vaJa, nc da b h verjel, da
bo v novem letu v rearun kaj bohše. Reveži so s! želeli nijbclj FlooJJi k: M pu-Xe zri in denar prcduciral.
M<H" 1 MFOK.ME
Na Silvestrovo je  eenat sodil Martina fckerjanca. o kaUrem smo pred meseci čitali, kako je komandiraj železniško službo. 2e te^j s.i.o ?e smejali tkofjH premeten---* I    hatasl    j»   nasedel 1 ilartinjak.
Skerjaac je min. i bled. visok, na pol Icmeck:. na p*"1! mestni fant. ki ima vse pogoje, da pos^nn« ?<\ic oustolo e • Nekaj sem kriv rovoril. ko srn vprašaš. aH se čuti kriveča, v* zagovor-j se je pa izmikal, halu r val <">.•■ >•:-.: jo poguma priznati m**JK krivde. Pred sodniki namreć DM Mi »btoz- aho-petci. Nekateri so iavno 0'a simpatični, ker sanr sebe ne Izdajo in Mrl" znajo, kar 00 s*.«rilL
Skerjanc si je kupil MaMDitaaMBi Mi -formo, za katero je da' nekaj na račun. Ostanek je ie danes dolžan krojaču. V uniformi, ki je bila pred soanikj kot cor-pus delieti. se je po.-tavljal v domačem kraju in tudi 1 Ljub.jani Govoril je. da ;je v železniški službi in da MJfekM preskrbi vsakimj s»užbo pri žrieznic* Nase'"1! mu je Martinjak. Dal mu je 30 «^in za k<>-leke in To din za i ■ lepega
dne dob. Knrtinjail -svanični pozivv katereatn ji ... opisano, da ga minister za promet I 1  v siužbo pri feMMMa-
ci kot j fizičnega delavca t. Na pozivu so "bili podpisa: u Vfajl rlMJi železniško direkcije, med katerimi je bilo tudi ime obtoženca šk*»riaEca. Poziv J" bil opremljen 2 nemško štampiljko nekega že.ezr.iikeia društva, k* je obstojalo pr*vj vojno 1 Ljubljani- fttampiljko Je priskrbel ^kerjancu baje neki eiezničar. ki je a st r<-> je m napisal tudi -zvanviVd noziv« in dobil baje 50 din naerade eni  š*kerlanca.  Martin;* K
je verjel, kar je 6kerjanc govoril o svojih imenitnih zvezah, fekerjanc se je ba-hal. da je že govoril z ministrom dr Krekom in da je služba že zagotovljena. Martin jak bi mu moral dati se 300 din po nastopu službe. Sam Skerjanc je poslal Maraka na železniško direkcijo v Ljubljano, kjer naj se informira o svoji službi. Martinjak je prišel z z\ arnčnim pozivom na direkcijo, kjer so mu svetovali, naj se vrne domov in poziv izroči orožnikom. Dne 30. oktobra so orožniki sleparja aretirali.
fikerjanca je pa ovadila tudi neka go-
spoomja iz Ljub.jane Pri njej je jedel in spal kot železniški uslužbenec in ji ostal nad 1000 din AaMBM. Gospodinja mu je verjela, da je v službi ker je nosi: uniformo in ker je pnpovedovaL da bo dobil kmalu doto. Nekega gostilničarja v Bohoričev: ulici je pa prevaril za 150 din. Dobil jih je na račun za premog, katerega jc gostiLn;čarju obljubil, češ, da ga dobi po režijski ceni kot železničar.
Orožndu so sporočili, da fantu deio smrdi. Z uniformo je hotel preslepiti tudi Oikn Manco. v katero je bil za.jubljen, dekle se pa ni zmenilo zanj. ker je kmečki fant. Moč uniforme je torej Skerjanc prav spretno izraba! ob raznih prilikah. Manipuliral je tudi z nekakšno nabiralno po.o zaradi katere pa to pot n: bil obtožen Zanimivo jc bilo poročilo občin*1 o njegovem glasu Naglasilo je. da je fant dober značaj m zelo nadarjen ter da je zvest pristan m čian JRZ. Kljub temu je bil obsojen na 50 dni strogega zapora ui na 480 din denarne kazni, katero je že prestal  v preiskovalnem zaporu.
SA3!OSTkfcLMh GA JEJ IZDAL
Brane Jos.p je pnbežal k nam iz sosedne države, ko so ga hoteli posiati v Abe-sinijo. Nekaj mesecev »e je preživljal s poštenim delom, potem se mu je pa zahotelo Lahkega zaslužka V K ran. u je pr.šel z dletom v cerkev in se lotil p ce. Fant m vedel, da imajo v tej puščici nameščen samostrelnik Ko je dvignil pokrov, je počilo   Pok  so slišali ljudje pred cerkvijo.
d teli v cerkev in zasač.u vlomi.ca. Orožnikom je rekel, da je hote' dinar vreći v puščico, pa ie počilo, a tega mu ni nihče verjel. Saj ga je izdalo tudi dleto. Zato je Eaofl priznal, da je bil v stiski in si je akušai na ta način stisko olajšati. V puAoiei ie bik) 34 dinarjev. Senat je Bran cu prisodil 3 mesece strogega zapora in 2 leti izgube državi anakih pravic
Živahen železniški promet med prazniki
Na novega leta dan in včeraj so vlaki odpeljali iz Ljubljane in pripeljali nazaj okrog 30.000 izletnikov
Liubl.jaa 3. januarja 2e med božičnimi prazniki ;«» bil tolik promet na na?ib železnicah. Baf r:lo sončo poroCti o n£Odati MMofcl v vseh viijj ležečih krat h razumljivo. Kd<»; |a v rr.o«el. mi je opr*jl »muci in nahrbtnik, pa hajd na zasnežen« polja je. Tudi za oba KOMaja pr.iz-aika e^e i** Luibliaaa preče' izp'^'n.lu. prav ne r^o. kakor zjl bodL Za SHrairooa €w> :iuij" ie<ako ie m 131 " rad •!>..» oziroma v me^tu. da ga malo Matfiot in to Ml ie poznalo tudi s prome't. _ j
Je4a dan. ki ie bil mno.ro ma kakor včeraj Na novo lelo io je ubralo iz Ljubljane okro^ 5000 LiubljanČano\. največji prooiet ie bil as Gorenjsko, kamor ie PMMMMB BM izletnikov, med tein. vec-,* -ni /arjev. ! 1-tranji turist je pot**--*«! ?> redni tlak ob 7.15 po 345 izletnikov. Tudi or«oldan^ka v! 1-ka sta bila precej Johro z.i^cd^aa. mani pa večerni- Trerejenja frekvenca ie l»ila tudi na kamniški p*XHTi. v»»h 5e*t »kamniranov^: ie pote<m:k> proti Kao*aia%iin planinam 1071 lrudi Na Do'.en>ko ie potovalo na nc leta dan S-'T rotnikov. m»nl temi tudi dobršen del smučariev. Močno so bdi zasedeni roii »marihorčanic Jutranji vlak oh 5 seveda ni >privlačVnc Li ie potegni i a se^oj le 73 potnskov. r^4o ra «0 bili ostal; rrec-j dor>ro zsp^I*: m \- p il iK>tovak> t Maribor 1188 Lfml »jaMFaaos.
Boii živahno pa je bilo na kolo-ivonh 1 e-ra Ml zla«ti >eorenint -o prerei težko naloženi sopihali proti C*orej|saX V*eca 1-pau ie potovalo včeraj iz Linhljone lad 8000 Ijnd:. Tnn*t > potegnil '--">" irletnk ni vlak 520. tietu vlak na lior*"i *k<-vsi skupa 242*1 V Kamnik se ie odpeljalo 1102 irlet^ ko\. n Doien'»ko «0 pa poteč lili: prvi vlak drugi *2ivi. »retji 28B, Bo-trti 187. skupaj 1110 izlet likov
f>»s dni      i«» rw1r^>lialo iz Liibljane 11.S15 '
izletnikov m pribUžno toliko >e jih ie tudi \rnilo SI ra   okoii 23.000. Ker ra
» več Msoo Mudi o-lpeljalo že v petek po-ioIItu1 in zvečer, lahko računamo, da *e je iz Ljubljane odpeljalo \*e tri dni približno 15.000 ljudi in .la >o tor?i zelenice prep^-liale v>e dni 30.000 potnikov.
V snter-^u našega tujskega prometa, kakor tudi ž*»!ezn £ke direkcije same. bi bilo. da bi #pr;ro tako veli V' ;i ^roneta dala na razpolago dovoli vagonov, zlasti pa velia to /a povratak v Liubliano. 2e verkrat ro !«i-le pritožbe /orali romanikanja vaconov na zadn.i; Maa iraznikov. kr> «e večina izle^ni ko« vrača lomov. Ta^o n. pr na ('orenisko \laki vse tri dni dovažaio izletnike, v nede-- - 'n :a v«p^a skupaj dva vlaka na razpo an->- Tako :n v-era; lahko vs;ikdo v*-d^l na i,rv: v'.ik ob 5.06 h Planic? ogromen naval in ko 50 če pridružili *e *mufarji v Podkorenu. Krani-ki gori. (»ozd-Martuljku in [>oviem-N!oi^trani. ie vladala v \ laku ne popisna en«^a. tako da *o izJetniki drue drugemu rs nogah >n ia t»e r.ekater m
vagonom okorni vrata n'«*o dala zapreti. T.j di je bilo \ef vasoiov bre? luči. tako da ij vladal p-3v   kaos in ljudie ni-o mogii na tj
n srvari ^iraborila gneča je bila potem tudi v brze;;i vlaku od Jesenic do LjuMjane Zato n: čud^. da ^o na račun zelezni.-ke di r^kt-iie i»aiali prečki hudi očitki. Seve-ia se postavi direktna na slar«"^ '-e«. pa se pe Ijite domov s tur stonu kj^r je dovolj pro štora Malo bol' komotno je v tiri-tu že lilo. vendar mora tudi dirpki-iia uv:!-!i. da ]*> vlak. ki odhaia ob 5. iz Pla lir?   pač naj-
primereu. Kai iio > smučar početi od 5. do 7. v popolni temi- Malo v#»č uvidevnosti in razumevanja bi *i ž^ieii o>i di-rekci:e in tudi \ boloče več smučarski h vagonov.
Iz Celja
—c So* o leto so Celjani pozdravili v zelo seseiem razpoloženju. Sokolsko 'rilho Cetio-matica je priredilo v NafM aai donra Silvestrov večer ki h kH 'zrelno d"tro obiskan. Spored pred pa#aa4|a '«> ^ii Mil «?ter in zabaven. Po lep<»m i«ol ločnem govo-m drn^'r- eca starešine Jr \i k< HraJov-ea in novol»»lnem ie^titanjo s* 1? razvila prfjMOM " -rčna zabava • rl**som. k;
trajala do jutranjih ur. O praznikih ie krenilo mnozn *mufarjev na hHžnja in daljna nifilča kier -c s«1 o'< krasnem z.m vremenu aavi !; eoot "■• k -m sporta O1 .i pt!*7r.:ka «ta r»'tekla brez no-^briih dojrni-kev I>o^»er ro^«*! -o imel** tfo^tilne. kavarne, in mi trite kinematografi
— r \>r roi-tn ia smrtnih primerov, mauj Bri^ok i- pilo i Cel Ml lini v r*rim**ri z letoat t**&i 1** t v w Celio rotilo 7j1 ot-ok f5&*5 l»^vu» ni HT-V*. '»»klici nasproti 015 v V»u r*r*fi   -miriti U* 514 o-i*»t» f'.'«J mo*k-h
if» *>Vi r»-    W»     j. !■•«»♦•   44»! x  letu  \WMi. [h»-
ro'iio <*■ ur (u  1^5 :»arov  navproJi  13"> v i 14?«
- r O'jozurilt Ugledaiakcin. Davčna upra-
i     Celja r.iz2*'a;a: Vsi d^lolajalci. ki za-liMjaii hiiao sluzi n čad. si morajo v času
<*i 1. do 31. t. m. nabaviti davčno karto pri prir'.ojn: davčni upravi. Ob času .ial ave je treba prinesti tudi banovinski ko'ek v znesku -5 MM v pr d l>anoviii»skeua bedno^tne-ca -klada. V<-! delo laulri. ki si navedenih davčjih kart n<* hi nabavili v dolo"e-.em ku. t. i. do 31. t. m., bodo morali plačat kot •iazjn »*e petkratno vreinos* davrne karte, alte se opozarja o v<i delodajalci, ki i-l •-.-o u^lužbenski davek v davčn h markah, da predložijo uslužbenske knjižice davčni upravi na j i v evrho kont o!e do SI. t. m. Delodajalci, ki ne bi prelložili v navedb i^ni roku davčnih knjižic v prejjled. bodo kaznovan po členu 138. - ■'- : ^ neposrednih davkih.
-c >tevil«c z-t.f nesreč, v četrtek ie padel 371etnj mizar Ivan Seme od Šv. Miklavža prt Marijagradcu na c?sti lako ■ ot=rečn«». da se ie hudo t»o-< -io-. «1 «. l*!jv:. 1 -t.»-! dne si je lacar Bo^t an I^oličnik iz Meli; p j i prt nadcu zlomil desno noiro nad gležnieni- Na Novega l*»ta «Ian it* Padla fiO-••'n i u dnega naditofMiaa Mar ;a Gi
rarj*va iz Trnove!j pri Celju doma in si zlomila de*» i<» nr»izo nad kolenom Na Silvestrovo le padel 6<>!etni \nton Ka;b:č. dninar brez stalnega bivai.-ra. v nekem gozdu pri >:vHrinem v Koz. i i d<.J:TJ ip Nj zTonrl desno nogo iad členkom. Na Novega leta dan
je reaai 271dtn! mesarski pomočnik Franc Vod lan v Velenju zmrzk> meso Pri tem mu je spodrsnil nož in se mu zan! v trebuh.
—c Najemna pogodbo ta grofijo. v kateri je nastanjeno okrožno   sodišče, ho mostna
.občina  kot last res  poslopja  podaljšala ju stični upravi do konca januarja 19tt0. Letna najamnina znaša 54-000 din.
Sapadai del Gosposke aliee bo tuast-navoHifiia kanalizirala. Proračun znaša din
3Jl04 i
—.   Kroino    cesto na  hriba gv. Jožefa Ofcpog cerkva in posestva lazarislov je začela graditi mestna občina. Stroški so preračunani na 43 000 din. a se bodo povečali ker bo treba na teranu razstre!jevati lapor.
—c Nov most čet Voa;l*jno bo zgradila občina v lastni režiji pri Livoi kemični tovarni v Gaberfu. >fost bo Širok 4.50 m- Proračun znaša 63.000 din. Nadalje bo občina zgradila nov most Čez potok Podsevčnico na Lopati, ki bo stal 2/?00 din in obnovila brv
čez Sušnieo na Peeanovem posestvu M Ostrožaem.
—c Podaljšanje električnega omreija na
Ložniro. Mostna občina bo podaljšala električna omrežje v del vasi Ložnice, ki leži med Savinjo in po!okom Ložnieo pod pogojem, da bo šest interesentov prispevalo k stroškom prost? napeljave po 610 din.
—c Zaradi varnosti prometa na ozke-m prehodu z Glavnega trga na Slomškov trg bo opravljal na tem prehodu ob sejmskih in tržnih dneto od 7. do 10- dopoldne, ob ostalih dneh pa samo po potrebi službo policijski stražnik.
—c Sah. Celjaki sabovski klub je priredU v sredo brzi turnir za prvenstvo v decembru, ki se ga je udeležilo 10 igralcev. Prvo mesto si ie priboril Vlado Diehl s 7 in pol točkami, drugo in tretjo mesto ini. Pipu« in Grašer. sledio p« Schneid*r, Dobrajc^ Fajs, Turk in ostali.
Radostno »smo prestopili prag novega leta
Ljubljančani so tudi letos silvestrovali zidane volje in
brezskrbno
Ljubljana. S. januarja.
V veirem In Lzre-no veselem razpoloženju so Ieros Ljubljenca*r.i prestopili prag iz starega v novo leto. pripravljali pa so pe na to že ves večer. Navzlic hudemu mrazu sr> z> zgodaj zvečer ofive^e uli^e. Vse Je hitelo naproti novemu letu v radns*nem pričakovanju, puhteč brige in tegobe preteklih dni za *»eboj. kekor da jih ni bilo.
V velikih đvocaaanV k.>er ^o bila ofic;elna društvena Bilveetroaaaija, so »«e že pred pri-četkom sporeda zbrale velik*1 množiee. Xa Taboru je kmahi 7ir.anjkalr> miz in stolov in so si morali posetLiki re* ollične prired tve kaj kmalu pomagati z zasilnnii sedeži, kar pa ni rr»,~,*:,o njihove dobre volje. Priredi*e'ii silvestrovanja so postregb občinstvu z izbranim prodremo m ki je nudil ob: o zabav** vsem. mladim in starim. DomaČa go ha JV>-kola I. je pri ino svira'a poakaMac komade, nnkar je olMJH MjaMja baletnece moj«-tra Polovina in balerine Jaolj^ve. Imenitno s -e odrfzn!-' - .^-nkcr'a jzarii-r izred-o zabavno so aaaaMBMl majavi >rla*fnsarii«. neznarsko niojro so se pomeni'; med seboj m z nb. čin^*vom o'čirski možje dol od Ribnice =; zaplefo'e poskočno mizurko članice in Člani nakar so «dedi'i telovadni ms+oo: č'annv ra drog'; io na bnadlji. Pobiočaa .'ilerr^ri;a je dvignila raxpoi«>ženje do viška in ž
• nira!a r^dba 7.inr*.no: - P -^^rr sokol I eri j*. k;   ^o je s*oie  pelo vpe zbrano ob-č:n<fvo.  Pršem je zaključil 2Tomk': Zra-vo! nakir se je nri čelo stskenje rok in so
SOKOL
Silvestre vanj e Sokola Ljubljana-Vič
Vič. 3 januarja.
Tudi letos nam je priredil Sokol lepo silvestrovanje. 2e kmalu po 20 je občinstvo zasedlo dvorano v prav lepem t še vilu. Točno ob napovedani uri sta pnš!a na oder napovedovalca sporeda Pik in Pok, ki cr.i takoj osvojila srca občinstva. Kot prva točka posrečenega sporeda je bila komediia »Ž'-ahts« v režii br. R MnrtnčiSa ki ie našla pri občinstvu pri izbornih dovtipih topel odziv. Oha nastopajoča br \Vilenpat in s. Binca Thaler:eva sta svoji v;oci rešila zelo dobro Nato je br. Paternost, v či^ar režiji je bil večer, zapel s spremlje-van:em klavin-a kuplet »Ot-o"iček* med vihar"1 :mi ovacijami občinstva Sledilo je izredno zanimivo prirodoslovno predava-ie br. Pika (Battelino) »Smučarji«, nakar ie sledila izvrstna scena operacija slavnih ki-rufJPt, k;er se ie ut>č1lM<iiO nasmejalo do >olz. Br. Pok CCalič) ie nato zapel kun'c* »Nekaj za vas...« in žel vsestransko odo brav'anie. Atrakcija večera pa je bila opera »Rinaldo Rinaldini*. ki jo jc smetno ir-^crniral in režiral br. Pate-nost. Svoie pev-s.ke ariie ki so t>n občinstvu zelo vžgale, so izvrstno zapeli br. Paternost. ki je igral •"aslovrio vlogo, da'ie br. R. Ma'inčič in br. fant Velušček, br Dem«ar v vlagi «1:karia in Lavra. h5erka Rinalda. s. Binca Thaler ieva Izvrstne maeke. kostumi in odlični nastopi so želi pri občinstvu obilno odobrava-nje in do^otrpirM) plosk-a^ie O polnoči je b;la pos-ečena komična alesforra. nakar ie vsem navročnim čestiti! srečno, cadovolj-no in rdr.avv*  10^8 starosta hr Borštnik.
Po sporedu je bila v dvorani prav prijetna 7-ahava s plesom, pri kateri ie neumorno svira! Falkon-jazr pod taktirko br Hrdine Pri p'esu je prišlo na račun i staro i nVado ki se je hotelo na lep bmI:;n r»os1->v;ti od s* a resa leta. Končno moramo omeniti, da ie pri operi diskretno sprem-liala nastopajoče sd? Justinova za kar ji iarafcaioo svojo toplo zabva'o. \*ečer je večstransko uspe1 in moremo prirediteljem ix-re4H svoje pr^^anjc. —at.
Naraš^ajsko popoldne viSkega Sokola
Vič. 3. januarja
Na pramik 1. janua-:a popoldne je priredb sokoisk: naraščaj lepo naraščajsko prireditev 0b obilni udeležbi naraščaja in njegovih prjateljev. Udeležba bi bila gotovo vc^ja. da si je nara^aj iTbral za svoio prireditev kak drug dan. Ob 15.30 je stopil na oder nara^čainik Tone Logar, ki je v lepem govoru najprei pozdravil navzoče, potem pa \ jedma'em govoru orisal zgodovino :ugoslovenskega sokolstva pred vojno n po vojni. S pieteto se jc spomin ial prve-2« S<->'<o'-j b'an^nokojnega Viteškega kralja, k' ie leta 1929 t- zakonom ustanovil Savez SK.T in mu postavil na čelo svojega pr-voroienca nagega mlfidega kralja Petra TI, v ka'crm vdi iug^slovensko sokolstvo nej-m '"nei<e jamstvo za močno in enotno Ju-coslavijo. Jugoslovenski Sokoli se bomo ra\n-.ali po svojem osnovnem geslu: en narod, ena država, en kralj, eno sokolstvo, ki smo z* zapisali na svoje prapore na vi-dovdanskem s-aboru v Novem Sadu 1919. Govor naravainika Logar'a so vsi sprejeli i vclik:m odobravanjem, nakar je na-ra^čajnica Sonja Borštnikova za: os.no de-klamirala Zupančičevo »Nočno melodijo«. Vrffl ^arašćainikov je nito nastopila na H-ad'r m pokarala prav lene sestave, za ni'mi pa so prav tako nara^ćainiee i'vedle na dv()vi«io«ski bradlji va:e. ki so vzbudile mnogo odob-avan ja. Narašča inica Milka Ka!in(?va je čuvstveno dek'am ra'a Aškerčevo »S':!\--r>pffi naJkar je devetorica nara-šcaj>nic skladno in zelo dobro upi a vila vaje
se izrekala najprfsrčnejša voočila. Kasneje je potekala zabava v že bolj ra/ci-banem plesnem  raz.poio£enju  do zgod^je^a ju^ra.
Prav tako vti'elo Tazr»3:ožen;e je bilo na silvestrovanju Ljubljanskega Sokola v Narodnem drfT«Ti. Pcskrhljeno je bilo za prav '>es*er s:-ored. hkrati pa rudi za dobra in ne pretirano draga okrepčila. Opolnoči je vzpodbudno spregovori: >.farosi » bT. Kai_ zelj. nakar v0 sle^lila plesna zabava, ki je trajala pozno v noč novega le*a.
V Kazini so se gnetle ogroainc množice tako v novo preurejeni kleti kakor v gornjih prostorih. Posebno prijetno razpolože-n ie bilo v dvorani, kjer ;r potekal večer ob izbranih umrrn:>kih 'očkah. V lTn:onu je priredila letos silve«*rovan je ljubljanska ffonska postaja in *o spored tuli od-•aj.iii. Spored ic tra.ial Sea 1 po polnoči in so nastonili med dmrmi tu H pri mani na_
Lrle-1a;iški umetniki. V dvorani De jo veke zlKi-nice ?o sc zbrali pripadniki delavskih slo^^v in tudi intelicrenee. Občinstvi) je pri-
čr.k lo aaaton noveira leta ob vr.^«ieri spo-re.i   in pe\s'<:h (oflkait nakar je sledil ples in i rosta aabava. Razen '»a veči:'i prir^dii-vah so LjMbfjaneanj ^ot reeenn si*Tvesfrova,l tudi r-o gos*i'nah. i? katerih se ie manp:_ kje  oglaša a  ha?*mor:ka.  kci  ;i   -e p'.magol Ml ta ali oni instrument. V kavarnah je v zgodnjih ^ jutranjih   urah   k.sr prekipevalo \ nav! 7-enie.   vendar  ni   bilo   r Meri pijanih I Ihid: kakor prejšnja leta.   Sele ob jutranji ; zarji 8'» se spraznili lokali.
■z mami, ki so tudi to por bile predmet tople :a odobravanja. Za zaključek sta narašča mici Kodelova in G rosi ieva v narodnih osah zaplesali kmečki valček, nakar je bi o lepo popoldne zaključeno.
Po oficielnem sporedu jc ostala mladina v dv --ani. kjer je zraklesala na^a narodna kota, naka- je bilo prijetno popoldne zaključeno Želimo, da nam bi naš naraščaj zopet kmalu priredil tako lepo popoldne, s fe bolj pestrim in bogatim aporedom. —at
Iz Ljutomera
— /   Abrahamom se je sreOal. Oni dan
se je srečal z Abrahamom priljubljeni predstojnik okrajnega sodišča v Ljutomeru g. van Trinkaus. Je to lep življenjski jubilej moža, ki se mu niti malo ne pozna, da nosi že pet križev. G. Trmkaiis je v Ljutomeru že nekaj let predstojnik sodišča iz kot tak znan po vsej okolici, saj gre str. nkam rad na roke s prijavnimi nasveti, radi Česar užrva tudi v naši vasi velik u^rled in stranke se rad2 obračajo nanj, slj jim je vedno dober svetovalec. Navzlic obilnemu dolu v uradu pa je naš jubilant delavec tudi pri --okolskem pevskem oeseku, k; mu predseduje. Ob njegovi 50 etnici mu čestitamo tudi mi z željo, da U mu bilo naJUonjenin še rrinogo zdravih   n zadovoljnih let med nami.
— Taksa na zaklane prašiče Pred tednom dni je bila po občinah dana v podpis vser.. uradnikom in obrtnikom nova naredba, ki pravi, da morajo vsi uradniki in obrtni, ki zakol jejo doma rej en« prašiče, plačati od njihove vrednosti 6°,'0 davščine Vrednost prašiča oceni občinski me-.soglednik. To uredoo so sprejeli vsi pri-za leti z nazadovol.etvom zlasti, ker se sliši, da se baje ta narediba v drugih sre-zdh tolmači tako, da plačajo to davščino tisti, ki ■*> sd prašiča, kupili za zakol, ne pa tudi tisti, ki so ga zredili doma,
— So^oisko silvestrovanje. Ljutomerski Sokol je tudi letos priredil v Sokolskem domu tradicionalno silvestrovanje. O odličnem programu pa so se zelo pohvalno izražali tudi oni, ki še nikoli niso bili na sokolskih prireditvah. ProgTam, ki je obsegal 11 točk, je privabil polno drvorano
Sokolu naajiaijauaga bMBMMMM Mi aja po>
vedel v novo loto, ki ae je aačelo a prijetno zabavo, aa katero > odttono akrM so kolski eatnl Jaza orksotor, kt ga Ja tofcval
vodil g. Harinfz-
— Garje mit srbečic*. Sreako načetetvo je izdalo vsem županstvom en šolam navodila, kako se zatira srbečica ali garje in kako se je treba te bolezni braniti. Odlok je bii potreben, ker se je ta bolezen zelo razširila zlasti v štrigovski občini in soli Železna gora, kjer se je nadi deainfekcije moral en dan prekiniti pouk. občina pa je prispevala za najnujnejša zdravila.
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 3. januarja katoličani: Genovefa
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Ona je moja Kino Ideal: Silva in njen šofer Kino Sloga: Valček na ledu Kino Union: Na skednju Kino Moste: *Nesrečniki< Kino Šiška: Petrograjski slavček Občni zbor SK Ljubljane ob 20. v kletni dvorani hotela Miklič.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar Nada, Vič — Tržaška cesta.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Ponedeljek, 3. januarja: zaprto
Torek, 4. januarja: Beraške opera. Red B.
Sreda, 5. januarja: Svedrovci. Red Sreda.
četrtek, 6. januarja: Ob 15. uri: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Bela bolezen. Izven. Cene od 20 din navzdol.
OPERA
Začetek ob 20. uri
Ponedeljek, 3. januarja: zaprt
Torek. 4. januarja: zaprto
Sreda. 5. januarja: Tosca. Premiera. Pie-mlerski abonma
Četrtek, 6. januarja: Ob 15. uri: Pou to goro zeleno. Izven Cene od 30 din navzdol. O 20. uri: Gorenjski slavček. Izven. Cene od 30 din na- zdol.
Petek. 7. januarja: Ob 18 uri: SevfljsJId brivec. Dijašk \ predstava. C-loboko znižane   -ene od 16 din naw ">1.
Strašita sm.'t mladega delavca
Celje, 3. januara.
V nedeljo ofarog poldneva je 291etni delavec Anton Drnov.uk iz K lez >!a pri Trbovljah i'i^til a cunjami p rc? maste ir-o-latorje v transformatorski po: aji v Laškem. Ravnal pa Je tako nej e.idno, da je pri&el v stik z električni a u kom 35 00 I voltov napetosti. Močna stri ja je Drnovšku prežgala vso obleko, o il je tudi strašne opekline p3 vsem te esu in ga je treščilo ob tla.
Nesrečnež se je 7ačcl zviji ti v groznih bolećinah in je začel tako brneti, da so mu morali natakniti prisiln' ipic. Nato so ga pa prepeljali v celjsko b lnieo, ker pa mu niso mogli pomagati n je davi ob 5.45 po hudem trpljenju iz di w 1.
Roparski n?pad
Rade V 2. januarja Na sta,r°gra leta dan se fe likoma raznesla po mestu vest, da s'a \ oči ner. na zlikovca napadla znarief t in ugleinr1 gra kmeta Mlakarja Franca iz Kunipo: • pri Boštanju ob Sa\i in mu ita dla ok 9.000 din, ki jih je imel pr s< bi kot iz-knpiček za i>rodana vola- V četrtek popoldne je prignal do Zid. n ista par volov, ki jih je prodal mc^ar iz Lai'.ega g. Perdihu. Mlakar se je p ■ • Mpra-*vil iz Radeč proti domu in spotoma sta ga roparja napadla med K • speljem in Lešnikoma. S kolom sta ga obila na tl;t in že sta segla v žepe po deiarju. MJakar se je branil in ruval z njir|a. dokler ni omagal. Pozneje, ko jc pri£|] k sebi, j«» sam pri?el še do pos. Godci odkoder .so ga spravili domov.
Roparja sta baje pozneje v nližinl svoie žrtve čakala, kako je z Mlkarjem. Po njegovem odhodu sta ir.ora!; priti zop^-t na kraj napada, ker so ljudji tam opazili ruč. Očividno jima je bil p'€ premajhen in sUl gotovo mislila, da j£ (;talo kaj na tleh, kar sta potem iskala. Cožniška pa-trula iz Radne, pomnožena orožniki ia Radeč, je začela zasledovat napadalca, vendar je ostalo prizadevan. orožnike" brez uspeha. Upamo pa. da 1 »sta roparjn kmalu za zapahi, kajti daleč otovo nista, ker sta morala vedeti točno, daj bo Mlakar gnal vola. da sta ga zve *r počakala.
Občina Ljub!j*o*
Umrla nam je, previđena s tolažili mamica, stara mamica, gospa
3w. vere, nafta ljuba, zlaa
Marija Piska
Pogreb bo v sredo, dne 5. januarja 1938 ob 14. uri iz Alek.« d rove ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA — SPLIT, dne 3. januarja 1938.
Žalujoče rodbine: FIRLAN, BIZJAK, MOZETIČ, JURIC, VILFAN.
»SLOVEN SKI NAROD«, paMMjdr, S. Januar* IMBl
Km 9
Milijoni so čitali knjigo !   A VI MORATE VIDETI VELEFTLM
„NESREĆNIKI"
Oba dela naenkrat !
Na praznik 6   I  1938. ob 15. 18. ta 31. uri.
Po  r o m m n a VIKTOR HUGO Dane« do 5. L 1938. ob 30. uri. —
CENE OBIČAJNE l
KINO MOSTE.
DNEVNE VESTI
— Zhol jsan jo po ^>*aja rudarskih delavca. Ministrski svet je sprejel nova pravila Bratovske sklacnic kakor jih je predložil minister za gozdov in rudnike na temelju pooblastila v finanfnem za.fonu. Nova pravila so stopila v vejavo 1 januarja Ob tej priliki je spre;e! nrinister novinarje in jim dal daljšo izjav c novih pravilih, s katerimi se bo znatn^ 7bol*Sa* polotal rudarjev. Ustanovi jen je not oddl. za preskrbo brezposelnih rudarjev« foalssin so kategorij-ske mezde, po k »tcrih se plečujejo prispevki v pokojninski !n inva* :dn: fond in odmerjajo pokojn're in inva!i-!nine. da bodo bolje odgovarja "e :e«1anjir_. povišanem me-
i Kopači ir. z?ži£r*.!ci rr.in k< zaslužijo zaradi svojega odgovornega dela v rudnikih *■> sebno doti >c*. bodo lahko v bodoče nrevedeni v najt i i o kr tegortjo, da bodo imel: najvišje pok ir ne. TV-oininsko za -tu       • H/, tf"'1^ v bode *e rudarjem c 14
leti namesto z 18 k^kor ^o^lei Tnk~ bo rudar dobil pravic* do D-he pokoinine po 2- r      7v"šrne «o trdi podpore, ki
jih dot - ra ar la bi n £Vega oddelka pom * pa pod pot 'c ns n in otrokom v prmp"i HoTezn:
— \nk«t:1 o '^f\rt*m **su. 18. januarja ro t a anketa za-
;n df odavilsklh orga-Biaatcfj  ter m:' .~tr tva  s* eialne politike o -.       r.T. --n čn«»a. Za deke   na-i^v • -v-orsr-.r izaeije  je najvažnejše, da s*   s bovo u'-eibo o delovnem po vseh podjs jiri de »val 6aa potisne na minimum, ne pn na rr.-vcsimum.
TRGOVSKI PLES
v sobot? dn 8. januarja v Trr vik?m domu
U m e t n  s i i program
Negode b Oaaaaa ja"
— SvoSodno ;a?K)las?aoie g tremi čctr_ tinami deviz. 3i. dcembra je bil izdan oi-
lok. po katererri b do Labko izvozniki od 1. januarja laznoJarali s trem: četrtinami dt-v.z. ki jih •! »bivajo iz ino/emst a. Po-6iej *o riiora.1 :.\<<iik ohvez.ro nuditi Na. rodni banki v Odkio po nižji ceni. neiro je ■Sa t-rvarna. tre ir » »1 hrvozs dobljenih davil V bodoče i odo marali Narodni bank; prodajati r»o ii? m tečan s;im«> če-tr*:n^ ca ixvox v i i? nstvo dobljenih deviz.
N vd   ur    itei  r tčilncca   prometa z
It^ijn. Prvi v ci\i em"r Narodne banke dr Ivo Rei: o (KMa e '» 'ini z enim uradnikom Narninc km ;e v- Rim. da uredi z zavodom 7e zunanjo trgovino nekatera teb. nična rara&anja i!nr;ra orome*a. Gre za to da se bo lo     l »dore v Italiji plačevali
dinar n naj- - »<~u, ne pa lire ka^nr do-s Mai n■■> ik dobivali v boaVklc i* Italije ivoje lerfatf- v dinarjih ne pa v lirah. Ta ■raofsiaaja -s termi se Ko fro\o-' i Užasa, bo v Ija zo vplačila st°r;e. na leio no nje rov m nveljavljcajo. ne ra že za vplačila po • >v -< kii-;nš'-;em računu i Ita i jo. [t: lija al [racija p»i prispe ▼ Beosrad, kjer b-» M. tm. sestanek stalnega al : !Tf*aakeaja P sr*» Inrske^a odbora.
Gospod r~      T ne n>°re več ob'emp.
ni:i. Osacralsi iireito  SlT^OR-a dr. ITair
vas Matjasč irlee na kritiko novj oa-notre zavarovan'n dla' "ev zn primer one_ aaoajoatl s*a-h i tamrti Kzjavft, da je spreieb" r;ivn^* ptti 'UZOR-a praaihitfc o prosto volnen *t aavaio vonji de'aveev. K i- ' - r n - i r.a r>-'n:' k-, ren-
te s na v rnr >n r-ora ?o bi'! zovorovaoal aaaajkiai raioi Ua;-' nr?-o'.t jr#odar-s*va ni m otro e ob-tner ti se boli kaVor je
KINO UNION, tel. 22-21
Danes posle- njic >b 16.. 19.15 in 21 15 lz.red     zina- na burka
— >ZT«nfek< vati in kliče iz vseh dežel slovenske oiroeiče! Rodoljubi. .laročajte >Zvončeke za našo izseljensko mladino, do-moliubi. darujte v »Zvončkov« fond!
— Je«. S oko: Moji spomini. Prosim vljudno vse ug.. ki so prejeli knjiiieo pod gor nj.m naslovom- naj blagovolijo čim preje bodisi knjižieo vrni4i v originalnem zavitku, bodisi m: nakazati po položnici, ki je knjižici priložena, malenkostno odškodnino ki je na platnicah knjižice navedena. Veko-stav Spindler novinar. Mari rov. Strossmaverjeva u). 2e
— Xov gvrb. Danes je umrla v Ljubljani ga. Marije PLskar. rojena Jerman. Pokojnica je bila v LJubljani splošno znana in spoštovana. Pogreb bo v sredo ob 14. z Aleksandrove ceste 9 na pokopališče k Sv. Krizu. Pokojnici blag: spomin, preostalim naše iskreno sozalje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno vreme, ponekod bo snežilo. Včeraj je znašala najvišja temperatura v SpMru 4. v Zagrebu —1.0. v Mariboru —2.0. v Sarajevu —5.0. v Ljubljani —6 4. v Beogradu —7.0 Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.9. temperatura je znaSala —13.6  na aerodromu — 14.5.
— Brez po<»< bniti n«*7fod in n«rW *o minili prazniki. V ljubljansko bol nico so prepeljali med prazniki in do danes blizu 40 bolnikov, vendir med njimi ni bilo večjega števila irtev i esreč. V bolnico so sprejeli dve smučarki, ki so ju prepeljali z Gorenjskega. Obe sti si zlomili nogi. Dalje so prepevali v bo nico 5-letno delavčevo hčerko Vicko Svar evo s Kodeljevega, ki se je doma polila z relo vodo. 35-letnega delavca Blaža Česna, ki ga je v šiSki nekdo osuval z nožen in 34-letnegra brezposelnega delavca .Tožeta Svetlina, ki ga je na rrostem tiru p leg železniških skladišč napadel tovnriš   n  «ra s polenom udaril po
ivi
K !'r O IDEAL
Oljra Cet »va. YV. AIb3ch Rertv
v zab./m filmski opereti
Silva n njen šofer
Danes c   16., 19 in 21.15 uri Pride: < onr 1 Veidt
Mračni posli
NA
Smeh  od  p^.-ega pr r^ora  do konca
i
— Zima, kakr.no.rn) si žrl* H smučarji.
Zar!r.j Bfmc b .e*a o mi'e. razen tega pa še brez sn ;i. a e jej0 smuCarstvo pri naj z* pr - r-a\ za n-nanje za ta ---- bi več take splošno kakor prej ko smo I:eh nekaj mrzlih zim z obilnim snegom. Ltrs smo pa dobili za zimsk- sport - —an o*t idealno zimo. !e snegi je v b' i : h p--rmln. a vse kaž . da ga bomo kmplu r bili toliko da bo aaaaa-ka povs ri F^r se na -mučarji tudi z-:a< ne no- o r trž:ti.*sa- pja ni treba ho ?:ti dp'e.^ za necom trna Jo g.< po bližnj;h hrb:h n gr1 h toliko, da'se lahko smučajo Ker r«ita?q niraa. e ?nep «uh. aofinoma -r^ft n pv;c P :u.\irji so bili lPt^?"- b k "f - h b po* • *n x- prrmikov • -r^r': LTg na -;r n pa pomeni tudi srećo za na*> letovi r -^*r zinatfl na f>w atiij^ilreiii  kam^- •>t~r'?'~> ža — nrj0 *mu-
č-»- ' ' -»v     ■»  v   • p i pr>
de S^t':" praznike  Pa tu-
di P^>' - » • i-r. v a nog «mu^arji so mreti r n*>nib ; rii^znih gri-
č " Na r 'žrvem <* je vse "mi kar trlo sr -     .     c,,   • ^ smuko z^''ovoljni.
Pti"- i • vo»; rv v-b grčih v okolici, da se lahko razkr-j-e Iručarjl na v?e strani Ze'o priie'r rajem  ^ t bilo na Pol-
ževem tu :: ?:b    *rt*hnie Danes je zapadlo ne- i «tuka bo zdaj še boljša.
— K"!f» Jug'v|f)tn«kili «^>ter se vsem plcr.rnit.li 'alfm in dobrotnikom, ki SO pnp i mo za božič mogli raz-veJoDtl nrrko t~o Ton akov. tem potom najlepše aafeva ijet
Pr« . .a   <»«rifka;   H*:>*+   i' ia.-a
res-tro I»o7.i"no v -el4-» ki -o jo prispevali pafelii dr fv I ti fiijvor .i taitttJl Vinko 8if^*"' i-"*''*, 7'iOnr fapfooaioj P« Jkm !:»! •►ksr * L,f. m Ani ie in Frane* Polr^ka-    7vo ..... ;,.tMO *n (t0
č^-v,,«* N" *■ -■ v "ravi. Krakovski na-- • tiskarni v Ljub-
Iz Ljubljane
—Ij Opozorile šoferjem. Zveza šoferjev dravske banovir opozarja vse tisie šoferje, ki so se pr glasil za tečajni pouk o D:eseiovin mou :ih, naj se zoero 7. t m. ob 19.G0 pred gl^/nim vhodom ob rine ^ole (srednja tehnična šola), da skupno ouide-mo za v pouk n ^azano dvorano. Vsi tisti pnjavijenci. ki riso člani Zveze šoferjev oravske banovir. . naj prineso s seboj šofersko legitimao o. vsi pa pisalni pribor. Z. s D. B.
j 1'orvka. lor La sid se v Četrtek, dnu 30. dec. 1987 v trnovski aeiM tj. Tone i n-ia. nastava k »eič^n^ke .-ole na Jesenicah n a K. >1. a Verdirjeva, nastavnica meš<an?ke šoU Tržiču. 1'oročil je miadi :«ar i». prof. Koš,- priči pa t-ta bila zi. višji in^r. ieiez. K ir in višji poštni kontrolor v p. Verd:- y lornače >v Miklavž od 3Belega volka.). oroOita sta s^ dij i. jur. l>olene Bor - - r ^nikov« Mira Bilo ^r^-no!
—ij L mrli mt Ljubljani od 24. do 29. decembra 1U37. Z rh Marija, roj. J^Lklavić 79 let, žena ravr teija pom. uradov v p.. cJoloo branja, r Furlan, 77 let, vdova trgovca. Velkavr Jurij. o7 let, posestnik in mlinar. Taškar Frančiška vu. Kasteiic. roj. Janež.č, 84 let zasebnica. Levstek Jože. 51 let. davčni ipravitelj v p., Cimper-man Fani, roj. B.; n. 28 let, žena prevoznika, škraba Ma a, roj. Pollack, S4 let: v,;o\a kleparja. O ženi Andrej, 74 let, tovarn, delavec. Fil Anton. 55 let, strojevodja drž. žel . VI: Mihaela, 7'2 mesecev, hčerka trgovca, . ikar Mar.ja. roj. Glin-šek. 71 !et. zaseb: a, Novak Julijan, roj. Osenar. 59 lat. za imica. Vidic Anton. 58 let. delavec. Kalar Marjan 2 meseca, sin zidar, pomočnika, -eskvar Jakob, 40 let, zidarski pomočnik Krese Alojzij, 23 let, polic, stražnik. Me i Marija se5*ra Tekla. 57 let, usmiljenka Prastar Magdalena. 8 let. učenka I. raz I i. šole. — V ljubljanski bolnici so unr! Koritnik Favlina, sestra Fulgencija. 28 et, šolska s<-stra, Mala Loka pri Novem me.-tu. Kostanjšek Janez, 60 let hlapec, brez -talnega bivališča, Ko-vačič Hed\dka. 2 mr eca. hči kuharice, Bogataj Jakob. 22 let. rvar. Kokra pri Kranju. Luznar FrančiS-ca, 50 let. žena dninarja. Pelca pri Sk^' i Loki, Muller KaM. 59 let. že!, atrojevodja v p.. Benedik Fran^ 2 let: sin čevljarja Nove Jarše. Likovič Elizabeta. 74 let, ob' uboga, Grošelj Milan, 15 let. sin posestnik... Jarše obč. Zagorje. Rozman Franc, 4 dni. sin postreščka. Gr-movSrk Viktor. 1 dnn. sin posestnika. Ga-berska gora pri Lit: . Strekelj Franc, 62 let, posestnik. Prapr^e pri Novem mestu.
—Ij Koncert TVit< 1 i .\oga pevskega zbora Krnil Adamič bo - ponedeljek. 10. t. m. v veliki Filharmon rr.i dvorani. Zbor, ki šteje ufcioaj ^ p^vk :. pevcev, nastop: pod vodstvom svojega zbrrovodje g. Pcrtota in izvaja po večini zboro\ ska dela. ki še niso izvajana na našn koncertih Natančni spored javimo. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
— li Ii šoferske organizacije. Velika skup-v i a poklicnih šoferj -v dravske banovine lo na praznik v četrtek 6. t m. ob 3. uri ;>opoidne v društvenih ;.ro.-torih na Cankarjevem nabrežju 7 prvv- nad-drope Vabljeni tudi -e v- ->f^organi7irani šoferj'! Va s\"i-d^aie' Volan.
Policijska kronika med prazniki ni zabeiežil.i posebnih i *; » kov. Le tu pa tam i^o nekaterih zostilnah v predme>*j:h je prišlo f\o razirraianja r>o-amernih družb. ven.
*am ni bilo treba intervenirati "'rajnikom. ■' r'Wk: nr^ni so pobrali na ulicah čoka j aiianr.wv Med dnicrimi jc ob_ iezai nekje na Celovški cesti tudi brezposelni delavec France V., pri katerem so naši mimo dnnrepa tud: večjo vooto denarja, !
celo zalogo tobaka in nekaj dragocenosti. # katerih na ni moffel povedati, kje jih ja dobil. Franceta na policiji se zasliaajejo.
—Ij Vsem ljubljanskim naročnikom ■ a i e g a listo h oboo S. Januarja ukinili redno dostavo, če tlej poravnali vseh dolžnih
—I j Dar ta mestna ravoao. Sun ara lao in Ana. Cankarjevo nabrežje 5 sta darovala za mestne reveže 100 din. za brezposelne 100 din in za revne otroke 100 din. Mestao poglavarstvo sa u velikodušni dar tek r eno zahvaljuje.
—Ij Cvteefc. orlginnL Utor Dan 11.— aw oL gaottaao »Lovšin«, Gmdlien 15.
PRIPOROČLJIV NABIRALNIK V Maconu v amen*, državi Geongija ao patentirali nabiralnik, ki ga toplo priporočajo povsod, kjer se prostovoljno nabiranje prispevkov ne obnese. Ce vrini v ta nabiralnik pol doiarja, poovooi trikrat aa desetak pozvoni enkrat, če pa vriei vani gumb, zažari magnezijeva luč in nabirai-nik te avtomatično fotografica.
SPORT
Novoletni sport
Ljubljano, 3. januarja. Nogometaši nočejo počivati niti zdaj, ko jc sezona zimskih športov. Ligaški kaubi so ustanovili tako imenovani zimski pokal, hoteč menda konkurirati smučanju. V tem svojem računu pa niso preveč uspeli, kajti z belo odejo pokrita priroda je skoraj izpraznila mesta in so smučarji rajši uživali belo opojnost. Tekmovanje za zimski pokal je bilo vsaj  v prvem kolu dosti slabo
obiskano.
V Ljubljani bi moral nastopiti nasproti Lmbijani Ha;k Zagrebčani pa ao neznano zakaj stavkali in sodelovanje odpovedali. Tako je Ljubljana ostala brez nasprotnika in bo nastopila šele v drugem kolu. Zaradi tega je povabila v goote moštvo Kranja, ki pa je prispe i o v Ljubljano nekompletno in mu je Ljubljana morala posoditi nekoliko igralcev. Domače moštvo je imelo v svojih vrstah nekaj novih igralcev, ki so svojo nalogo dobro opravili. Kranjčani ao bili slab nasprotnik in ao izfPubili igro %
V Beogradu sta bili dve tekmi. Presenečenje je povzročil Bask, ki bi skoraj odnesel obe točki BSK-u. Slednji je moral dati \£ sebe vse, da je izenačil rezultat na 3 : 3. V drugi tekmi je Jugoslavija premagala Jedinstvo 2:1. Gradjanski je imel v Zagrebu precej opravka z nepričakovono dobro Con cord i jo. Zeleni ao v prvem polčasu vodili 1 : 0, ko pa je Gradjanaki uredil svoje vrste, je bik) po njih in »o prejeti 4 gole. Pri »purgerjib« se je zlasti izkazal Ple^e, ki je dosegel hat-trick.
Izven naših mej je btk> precejšnje število mednarodnih prireditev. Na Dunaju ao imeli turnir, na katerem sta razen domačih \ustrije in Wackra sodelovali še Slavi ja m Sparta vz Prage. Sleherni od udeležencev je doživel po etno zmago in on poraz in je odločala razlika golov, ki je prinesla zmago Sparti. V Curinu jc Admira (Dunaj) premagala tamošaiji Grasshoppcrs 2 : 0, v Bazlu pa FC K.i.sei 2:1. Ferencvaros je na Malti premagat reprezentanco vojske 9 : 2, FC Lisrabon v Lizboni Hungario 3 : 1.
A* savaki banovm-i «wtt brii dve tekmi v hokeja na ledu. V Zagrebu jc ZKD zmagal nad Marathonom 2 : 1, v Sisku pa domača SLavija kariovški KSU 6 : 5.
Izmišljena zgodba o napada
Šmartno pri Litiji. 2. januarja.
Oni n>»n ie zavil pekovski vajenec Jo4e iz Srna:'na pri Litiji oprtan s kosem kruha proti Gradcu in Logti. da bi ga tam prodal. Kruh je res prodal, domov pa se je vrnil brez denarja in je mojstru po*re-dat precej čudno zgodbo.
Na povratku so ga. ob robu gosda nenadoma ustavili trije našemljeni neenan-ci in ko jim je hotel uiti, so ga agTabili in potegnili v gozd. Podrli so a;a na tla. mu izpraznili žepe in rruu potisnili zvit robec v usta. da ni mogel klicati na pomoč. Potem so jra prislonili k smreki, mu svezali roke na hrbtu in pobegnili v dolino. Več ur je stai tam Jože privezan in začelo tja. jc pošteno zobati. K sreči je prišel mimo neki kmet. ki je videl fanta, mu prereza 1 vrv in potegnil robec iz ust.
Zagonetni napad je seveda povzročil precej razburjenja med prebivalci, saj ni
če se klatijo brrje maattraen rokornavhi po dolini aa nopadajo mirno prebivalstvo. Joeetov mojster je zadevo prijavil orožnikom. Jože je moral z njimi v gozd na Grafiko dobravo, kjer je moral točno povedati, kako je bil napaden. Kakor vse kaze. Je bil aum orožnikov upravičen. Jone ie namreč zatrjeval, da je bil vee Ur privezan k smreki, a suknjiču se m niti maio poznalo, dn bi bil odrgnjen. Na njem ni balo nobenih sledov lubja ali nmrekovih igel. ki rade odpadajo, de bolj TsnhmtvejTSa pa je ca-uga okolnost, v Za-sssrju ni skoraj nikjer snega, okrog smreke, ki je bH Joče k nji privezan, pa je atuenjno se precej snega, a zanimivo je, da ni bilo videti v snegu nobene stopinje. Orožniki ao tudi Jožeta privezali z vrvico k smreki toda vrvica je bila prekratka in je bflo takoj jasno, da se je Jože zlagal. Nihče iz okolice tudi ni videl ma-
kino MATICA2^4
. Jean Harkrw In Robert Tajte
v vele filmski dla^rkoniedrji
»ONA JE MOJA«
Najnovejši žurnal — barvasti flfcm > Vesela noč« itd.
totim ob 16., 19.15 121.15
skiranega neznanca ab Zdi se, da je Jože zgodbo o strašnem napadu
tujca, m si
Kralj rulete umrl
V Undoiiti ie podlegel težki operaciji William
Dornborough
Takoj za važnimi pohtičnimi vestmi so priobčili angleški listi veat o smrti VVillia-ma Nelsona Dornborougha, kralja rulete, ki je umrl po težki operaciji. Ko se je po operaciji zbudil iz narkoze, so bile njegove prve besede zahvala šefu klinike, da mu je od kazal posteljo v sobi številka 9 češ. da je bila devetica vedno njegova srečna številka. To pot mu pa ni pomagala, kajti nekaj dni po operaciji so nastale komplikacije, ki jim je podlegel.
V Monte Carlu, kjer se baš pričenja zimska sezona, je bila Domboroughova smrt glavni predmet pogovorov, popebno med starejšimi stalnimi gosti, ki so doživeli v Monte Carlu leta 1911, ko se je Dornborough prvič pojavil tam. žilavi igrač je sta vi jal neprestano na številke 9, 19, 27, 29 in 32 m imel je čudovito srečo. Nekoč je dobil v 40 minutah 400.000 zlatih frankov in sicer leta 1911, ko je bil vreden frank desetkrat toliko kakor zdaj. Leta 1913 je dobil in izgubil v enem mesecu nad 40,000.000 frankov v 28 Igralnih dneh. Nikoli ni stavil manj kakor 30.000 frankov. V svoji zadnji in največji sezoni leta 1921 je igral šest mesecev in stavil je dnevno tristokrat po svojih zapiskih povprečno 44.000 frankov. V šestih mesecih je šlo skozi njegove roke 2.200,000.000 frankov
in od tega je dobil končno 2,000.000 frankov. Ta račun kaže. kako malo je v resnici dobil — v šestih mesecih niti desetine odstotka vsega prometa in to še samo zato, ker je imel izredno velike finančne možnosti. Igrač brez milijonskega kapitala bi te finančne borbe ne bil vzdržal.
Po tej sreči v igri je storil Dornborough najpametnejše, kar se da storiti, kar pa zna storiti le malokateri igrač — nehal je igrati. 6ele v zadnjih letih je prišlo na dan. zakaj se je skozi 14 let boril s kru-pierom za zeleno mizo. Dornborough je bil v mladih letih profesljonalen igrač base-balla v Ameriki. Nekoč je zašel v igralnico in izgubil 200 dolarjev, ki so bili takrat vse njegovo premoženje. Star je bil 18 let in prisegel je, da pride v igralnico po svoj denar z obrestmi vred Pozneje je prihranil nekaj denarja in otvoril je hotel, s katerim je zaslužil lepo premoženje. S tem denarjem se je napotil v Evropo, kjer jc hotel v igralnicah poskusiti svojo srečo. Najprej je začel igrati v Rotterdamu. Ko se mu je zdelo, da je že dovolj izkušen, je prišel na Rhijero igrat v kazina. Igral jc. dokler mu ni sreča naklonila toliko, da je imel dovolj. Pozneje je zopet izginil in nikoli več se ni pokazal v igralnici.
Iz Kranja
— Poroka. V četrtek sta se poročila g. Kfavora Adolf, učitelj v Dolini pri Tržiču in gdč. Vera Reboljeva, uradnica v »Intek-su«, tz znane ugledne kran)ske rodbine. G. Kiavora je dolgo let služboval na dc^ki šoli v Kranju. Sodeloval je požrtvovalno v skoro vseh nacionalnih društvih, a najvidnejši so bili njegovi nastopi na »Gledališkem odru Narodne čitalnice«, kjer je pokazal v raznih i{*rah veliko dovršenih igralskih kreacij. Bil je dolgo let ena najboljših moči gledališkega odra. Kot Ijud-sko-šols4ci učitelj je obenem poučeval na obrtni nadaljevalni in gremi jalni šoli v Kranju, katero službo še vedno op-avlja. Mlademu  paru  naše iskrene čestitke!
— Racija. Prve dr;i preteklega tedna je ljubljanska policija napravila temeljito racijo na potepuhe po vsem svojem okolišu. Izgnala je precej potepuhov iz mesta, ki so deloma pred božičem napolnili tudi Kranj, misleč da bodo tu va-no in mirno prebili praznike. V tem računu pa so se močno ušteli. V četrtek m petek so napravili racijo na te nepovabljene goste tudi kranjski policijski stražniki skupno z orožniki. Pretaknili so vse luknje in hleve, kjer se ta svojat navadno zadržuje in prijeli kakih 20 potepuhov. Nekaj bolj "nevarnih so zaprli in oddali sodišču v nadaljnji postopek, večino so pa izgnali iz mesta. Precei jih je pa v strahu pred racijo rudi pobegnilo. V hlevn neke kranjske gostilne je prezimovalo 15 takih nepridipravov, ki so pa bili pravočasno obveščeni in so jo odkurili v bolj varno zavetje. Uspeh racije je bil ta. da je vladal v Kranju med prazniki vzoren red in mir. Nikjer ni bilo nobenih razgrajačev in pijancev, zlasti še ker so tudi okoliški fantje večinoma ostali doma. Se malokatero leto je bilo na Štefanovo tako mirno kot letos Zato naj se racije vrše večkrat, kot doslej.
— Ukraden suknjič. V petek je v tukajšnjo starinarnico prinesel nepoznan fant prodajat lep rnxwki površnik. Gospa v tr-
govini je takoj z asu mila. da s fantom in S vrsnikom ne more biti vse v redu. Fanta je zadržala toliko časa, da je obvestila orožnišiko postajo, ki se nahaja v isti hiši. Medtem pa je tudi že telefoniral /riravnik dr Bežek orožnikom, da mu jc bil ukraden površnik. Tako so orožniki irncM n-a-enikrat oboje v rokah. tatu. katerega so oddali sodišču, in pa ukradeni površnik.
Iz
Loke
— Z meščanske šole. Loška meščanska šola je dobila dve novi učni moči. Najprcje je prispel iz Trbovelj g. Ge mald Migič, a te dni še g. Josip Gorišek, in sicer z Ore-biča na polotoku Pelješcu. — K prvemu letniku meščanske šole je dovoljena vzporednica. Značilno je. da se je vpisalo letos na novo v I. razred 61 učencev in med njimi 13 deklic, tako da poseca zdaj loško meščansko šolo 23 deklet. To je dokaz, da prvotno nezaupanje izginja in da se loška meščanska šola z najlepšim uspehom razvija.
Božićnica kmetske mladine
Vel. Osolnik. 2. januarja. Na sv. večer se je zbralo članstvo Društva kmetskih fantov in deklet m tudi vsa šolska mladina naše vasi pri tov. Geroniju, kjer je bilo pripravljeno lepo okrašeno božično drevesce, pod katerim Je bilo mnogo daril-
Zagorelo je božično drevesce *n pesem: > Svet a noč« je odmevala v tiho noč. N3.to je spregovoril lepe svetonočne besede tov. Sluta in obrazložil pomen svete noči kmetske mladine. Nekaj lepih besed je spregovoril tov. Lainder, nakar so biLa razdeljena darila vse»m otrokom in članom.
Naj bo izrečena najlepša zahvala našemu gaspodsu posJancu Lov renčiču, g. senatorju Marušiču, ki srta omogočila s pri-spevki božićnice. Božićnica je napravila najlepši vtis na vse vadčane.
Ne trpinčite živali!
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda Din 1-—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
V sled ogromno zaloge >Hubertus«   plašćev, zimskih sukenj, oblek, perila l.t.d.
ODPRODAJAMO VSA
OBLAČILA s 15 do 20% popustom.
P R E S K £ B
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
dr. Piorolija e Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
riA K V AVI h LAS
specialno izvršuje t vseh nijan *ab Frizerski salon »aakart, Prešernova ulica ns^proM -»»5Fi?*rn*   >Kož«k« 4A*>
JAVNA DRAŽBA
najdenih predmetov bo dne 5. januarja ob 9. uri na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
KLIŠEJE
UGOCSAUKA
POUK
BO par Najmanjši
davek posebej. 8 Din
STROJEPISNI POUK
Večerni tečaj za začetnike in Izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer. Najmodernejša stroje-pisnica, na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Vpisovanje 3. in 4. januarja od pol 7. do 8. ure zvečer. Šolnina najnižja. Pričete k novega tečaja 4. januarja. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 3017
PRODAM
Beseda 90 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
SVEZA JAJCA
zajamčena 720 komadov Din 550.— Zaklane očiščene purane, kokoške 10 kg Din 130 — Franko voznina razpošilja G. Drechsler. Tuzla 3040
NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI
#%pre m o g
r brez prahu
KOKS, STJHA DRVA
I. POGAČNIK
Bohoričeva 5 — Telefon 20-it9
_24. L
KROMPIR — KIFELCAR
prvovrsten, stalno na zalogi v specijalni trgovini sadja In zelenjave pri M. K o m p a r % Gradišče 7 8030
napodna
"Tiskarna
I L3UBL3ANA 1
IZVRŠUJE VSE VRSTE T1SKOV1R PREPROSTE IR MAJFLNRJ&M
Makulatura! papir
proda uprava »Slovenskega
Zvezde diktatorjev se nagibljejo k
Še eno prerokovanje za leto I938
Vojna med Rušilo in Japonsko
»SLOVENSKI  KARO D«,  ponedeljek. S. januarje 1938.
Ste*. 1
ikimi a.«trolog: je st«p:l zadnja leta v oapieJje m a unce Privat. ki ima v svoji v:h #Syivian:» nad Monakom bogato opremljeno letavflfiai n pisatnc za praktično uporabo aatrologije. Izdal e te drogo knjigo v kotari je zbral svoja dognanja in opazovanja glede vp.ua zvezd na usodo sveta pojebn j Evrope Njegov horoskop stane 1000 frankov Iz negovih lanskih prerokovanj *e je marsikaj izpolnilo in zato vlaia tem ve<" e z-»n:m?n;e za ne-fjova prorokovanja za e*o 1938 Poglejmo kaj pravi Pri vat.
Leto 1938 v splošnem
V spiosziem letošnje ielo ne do posebno radostno in srečno pa tudi usodno katastrofalno ne Zna rr. en je eta bc vafjs samozavest, manj strahu Pr.za levanje gled*-O trd: t ve miru in vamo.«Ti bo nadaljevalo. Astrološki začetek leta ki je padel na 21. marec, bo v znamen u knze p« vi ; Ev. ropi m sicer po!i:čne fin^nčnp in iuhnvn-Jftrvo četrtletje, ki |e sstto.os'-o ■ znamenju konca ko'edar-iksaa eta 1937 bo raz-meroma te ugodno :n v sp:osnem brez važnejših dogo- kov Od 8 do 21 marci bo kritičen čas za vso zemljo in sicer ne --am politično, temveč tudi s cer V tem Ca«u no mnogo nen-idrrh smrti -am^morov. umorov, velikih požarov ;n nesreč Potem pa pride 1 zopet v svoj normalni
tir. Vreme v lek čem letu bo normalno ne bo niti ostre zime n:ti pop^bn«- vrafiSjBJS poletja V nobenem !e*nem času ne bo glede vremena nrastnatalji leto 19.'J8 bo v znamenju nrepi Ja :n risrtitiii ho neprestano v nevarnosti, rri -t-.- vendar se bo pa tkrfalo kakor ia je as iloajeSM s hrbtom na močin z'i Toda o o- pada se ne bo ror'o odrrpkniti Tekoče eto bo zelo krvavo oeorav bo divja'a vona =amo na vzhodu VeMke katastrofe r*o?er;nn e-ta'ske - htevsle mn^ro Žrtev Tudi
prva  polovica   tulita  bo klltMus  :r. rojs se bomo v E Vf |   k BSSJ ost .
ČSR in Avstrija
Tudi CeSkoaftOVaSkJ as   belajo zvez-.ii- n !
ugodnega c- - samska kal t eter psav tike zapa laik velesil se bo v novem etu močno majala Kr tiCnc m - mn bo čutila tudi ona v svoji aotran t. ti n
napeti bo morala vse siie i j bo srečno prebrodila to nevarn st Ker pa francoski astrolog ne p- e <"*e*ko«l i po-
mladne krize nič katastrofalnega, -e r.: treba bati. _L= r . ne pr^ž *. .3. svt-tovrih kritičnih dni brez hujših posledic.
Avstriji .-e obetajo hude denarne in politične stiske V inarcu bo generalni naskok hitlerjevctv na avstrijski režim in v juliju bo potrebna velika reken. ti uKcija vlade, da se bo režim obdržal. Ot'.o se bo zaman predstavlja! kot večn: kandidat na izpraznjeni preatol. kajti v Avstriji in v sosednih državah bodo imel: večie skrb: Poleg Ottona *e bo pojavila *e "na močna osebnost Habsburžanov. ki bo uspešno branila interese bivše cesarske rodbine.
Nemčija
Nemčija bo čutila podzemno socialno vrenje, nevarnost komun.zrna. ki se bodo zanj ogrevali tudi nekaten vojaški dostojanstveniki a ljudstvo bo slepo zaupalo vojski Španska tragedija ni daleč od te :zpre-membe nazorov Nemčija bo neha'a verjeti zaveznikom
Njegov r.as edn:k bo hotel postati Goring ki ga bo pa Izpodrinil Goefcbels, ker bo znal bolj navdušiti množice in jih pridobil zase IfotnM napad na Avstrijo bo brez u meha in to bo eden izmed duševnih ndareev ki ro^o imeli \
Tud.
zdravstveno stanja nemškega naroda bo vzbujalo po vsej Evropi pozornost Pomanjkanje hrane bo povzročilo epidemije ki bodo ogražaie zlasti mlado pokolerre 1'krepi proti tej nevarnosti bodo pa slabi in malo učinkoviti. V tem bo vir nezadovoljstva, izbruhnili bodo nemir: in velike demonstracije, ki bodo pa krvavo zatrt Vsemu temu se bo pridružila se katastrofalno slaba letina. Pač bo pa Nemčija v rnvem letu presenetila svet z genijalnim i odkritji v kemiji. Tudi nem nova romantična poezija in dramska umetnost bosta vzbudili zanimanje sveta
Niti baron von Neura.h ne bo te dni zadovoljen z razvojem dogodkov. V začetku junija bo najugodnejši dan njegove karijere, če ga bo znal prav izrabiti. Nemčiji sami se obetajo težki notranji pretresi
Anglija in Francija
Aniihjo čaka jiošpo»larski procvit Angle- , Ska  Tfolomar ja bo vladala skora. avtor ta-
tivno. U»   marca, ko bo Hitler zopet udaril f i*e~'io ro niizi. I o ;Tetro-e ia tudi Anuli-jn>   " ij lalvOi na-1* In j »iTa dn- bo zopet tono raeaasei ••   voia^ka -iužh.i   zda «4ra . c  \ en i:»r»-   - ruo  i>n> to»ol )
ria   l> 'T.ki r\t\ ;»n::t';k.«_';i njr!»!;i r»»- bo <• trlobil. LNmii  i "i'       m>!t» lu>*el: i f.iiiii^von ti. loda ta za leva I »o jot -njn ia v ozad e po n-tii^keiii   r r 7;i !e\aniu  tfledV   vrnitve koloni i   la «il» tw» \e'?if;i.i tudi   lovegla. Vladi NVvilla  ( liainli Tlaina  bo  zagotovila iriav narečno lavnoteite. vendar       pa ob konru 8'i'iaria  le t»o izo<iri la soeialmm zahtevam. V" leaeavrni *o imela vlada 'ezavp s parla-rnen*on»  marei  lo p;i tudi za Anirlijo k riti Ana. r*pra\ m- \ toliki meri. kakor za osta o Evropo  ('^:>iTr prlainova vla la ne bo iol »o pre#*ve!a obbdnire svojec« nastopa prot raji  >^  t>o obrn la  zla-ti   7unan;a oo!itika Voivo«!« VVt vi-ors'rCi bo icra! *e v t»*ko^*»ni etu važno vlsas v  ii»ljenja Anslii^*. Prišle ho /b'ža*"-^ u krono r la ~t i ko r>o krali 1u-ri   VI   nevarno zbolel
Franno "a U a  r jla   vr-»t:»  težkih preiz.ki. "-eni V SS* i     * • ~,  ,j ob**ta okrcaj 40 kri-
*l^n:^• »nt. od -io<*;a!n;h l^mrov. o»l krize v n<»*r;jn- f»o tik: do hu 1 h borznih r«olo-;iO\ lak^> i asei '*«u aprila zb^uhne ^ Franf*i; zo:»-'t . k a finanraa afera 1. mu ta prirede ljudske množice velik» d**mon s'rar;» stati Had !'o k-;J:rn:h dneh bo narvaineii1 lan 'Mi jul -a V BSeetka uijn . - U> vla ia kom.i i ognila pa leu. ki pa ni iz
?e; t^mbra s**
1k> le i tk< prebila «s':or: notn »politične, ^^eialne :n finančne težkoee   Docro-lek Isti
t k) v apr;i!i spre ai e seka iintli Praaeask«-. .    r: :o2o*ll>a z i no ? r»nwtvom. okleni**-na   ot»   joietniei   premirja   Neprp^ran; boti r - '      - ' »•».  ' n       i     .m       ' o !o 'ml- -
kili in nastalo l*o plodna* sodelovanje V zadnjih m*»5eeih ^ta p? pridf nn »rf do iznre-m^mb*' vlade, kajti na obzoriii «i<o fojavli.T za l*to zopfd  1'ierre Laval kot pred-
•' k rlad< Vrsta težkih /»dužničkih ne-arei ter letalskih i.i drusih : rometnih katastrof *e rtete skoz" le'o !§M ko* Hp<' trn'- \' tekr'"'jTi SfS -kl^ni^na BfIJlISljSlSS in zakonike 7s»7*> v Franciji pa tudi 1ru-•_ro-l r»o *v^!n. ne bodo -r^r"i'».
Italija
l"-w.». 1 r- >.■ \  mar.-:'fi'i j«»do'ima u.-o
d Nemci;e. kajti vzajemna le«»a r>*-riina in H ma ie re-niena In asirološko skoraj n.n eni osi. Polet in eraad jozno-t fašistične etnosti in a:r •;. opoteznost izgraditve drža-\h t»o-io r>retrH»s!e finančne težkoče vlaile. Zavezništvo z Nemčijo ?e izkaže kot neugodno fud? do -Inigih straneh in ne samo polili r-no. '
Ioia is'oča^no       bo ^javljala ob uje^o-vi tdjan; nova o^ehno^t. neodvisne, prev 1
na  uel^dna in visoko -^n:e*fi
I o Ik>
l-J1oj:1ji in iieujodnt vpliv zvezd na ne-iio\ rojstni dan julija. Od lod ti^ti nera-7iiml ;vi   izbruhi energije, detrni
Španija in druge države
dnerai Francu Ih> >:cef do&euel zrnato, ne bo je Da moiiei praktično izrabil 1'riia-tf-jn tia todo 7a?> «stili in tako ne bo prelesti duhovne napetosti. Možganska mrzlica na bo pn\edla na rob blaznosti in ako 1h> za ve-ino izločen iz uc-odr ^rani»e. >poin!a-di se hoio pričela podajan a med obema taboroma i An»anha doseže ?e pred poletjem vsa i začasno mir »«od kraljevim žezlom ki j a t>o nosil eden izm**d -irov opreznega Alfonza.
Pred tiilemo. ah naj da iz svojih rok GJansk ali pa »e zaplete v sovraštvo z NVm čijo. mu ho prepustila proste roke toda Rydz->mi-i> 'h» z.nal ohd -zati va'^'.i rlaOS i -okah tud v kritičnih trenutvih. č-.nra\ bo težko i-olan Poljski l»o potrcfcjfl tu a finančna pomoč, loma Ik) i*a norala zatret* več 1 urn.h demonstrarij Najobčutljieef$a •o«"ka l;o i>ke v letu 19 E8 bo Gdansk
Tudi rteigijn ne bo r>rež ivtfsfa teko?e*ra ieta v idili No ran.vpo'ili-'ne borb- bodo vznemirjale statiilno.-t katerakoli vlade- Boza jedotakl' vort ozemlia belgijskega Kon-ia 1k> vo-lil sam krah in sicer uspešno <V-frav bo zahteval mnogo osebnih potovanj in posredovanj. Zato ne bo »niti niti časa. niti veselja do nov^ zenit ve. ki hi bila nio-siOčs šele ob aO.icu tekočega ali šele v za-•Vtku leta 1939.
Kakor druge iržave. bo tudi Holan iska v marci pretres ma in bala a>e lo vojne. TudL nje; hudi socialni boji ne bodo prizanesli. Na le Holandcev t>odo splavale po vodu rodila se jim bo zopet samo princesa.
SovjeUka Ru^iia bo projlasila. da komu-n etičnega aauka  ni     opu.-tila. ^eprav bo !-tre| enih Še mnosjo ^ta'ih pravovernih ko-
lunistov. Srerb m:irca postane pereča n-j varnost vojne, ki l>o ob koncu '»omla i; re^ izbruhnila To l>o zelo krvava voi.ia z Ja poneko, k. sa poražena. eeprj\ tudi zmaga Sovjetske Ku^tie up ho lahka in ho zaht -vabi /-lo '-ž,.- žrtve Ta vo-na bo izpolnila žuvhen e Sovie!-.ke i*usi;e «*ko7i  vse leto.
Sankcije nogavic
1200 mladih Američank, dijakinj in slu-šateljic kolumbijskih licejev in univerz, je sklenilo, da tako dolgo ne bodo nosile svilenih nogavic, dokler Japonci ne ustavijo vojne proti Kitajcem. Mlade Američanke so celo sklenile, da ne bodo več nosile svilenih oblek, toda pri tem sklepu niso ostale Pač so pa ostale v veHavi sankcije nogavic Ker je pa ta obsodba japonskega nasilja resnična in odločna, je dolžnost teh prvih 1200 ameriških deklet nositi navadne nogavice iz prei« in volne tudi na plesu. Kaj takega pa pomeni v ameriških razmerah pravo revolucijo in prevrat, čeprav je ome;en proteFt proti Ja^on* em samo na vseucdliški svet Columbie.
Pomislite samo. mlada Američanka v bodoče ne bo plesala v edino možnih svilenih nogavicah. To so že resnične sankcije ne samo proti Japonski, temveč naravnost opozorilo ameriški vladi, naj zavzame proti konfiktj na Daljnem vzhodu jasno, odločno stališče. Ta pokret se širi polagoma tudi na druga mesta in fenrav ni verjetno, da bi ameriške žene zlasti pa dekleta kdaj samo demonstrativno in začasno nehale nosit: svilene nogavice, je njihov protest vendarle ameriška senzacija nataknjena na politično kopito Tn knkor vsaki ekscentričnost bo imela vsaj nekaj časa uspeh.
Šest sunkov z nožem
Poljčane. 2. januarja
Hod Križno va - o in PoljČanami se je d?n pred svetim večerom o-li<rril m^d dvema vetsel iakoma *redi ceste prizor, ki bi •nhko končal smrtjo 1 Vlaka Viliema iz Sp Pajifnas. ki o dobil 6 nevarnih "ran z žepnim  nož. m
DatSak ja bil omenjenega <l-if» namenjen \ vas k jSkCaoni Mrlo se le napil korajž^, pa na pwl V ■raka m \e prfSci nasproti nek? moški. k: ga -nrva ni oamaj. Ko sta •.e sto are£asrki Is vila, ;e vrvi ra vso mo' zavr:«ka'. nf^kar • 'mg! pos-Irnvil z >io-ber večer-. Kaaalu sta bila skupaj kot dobra 7tMnea in kdo ve, kako in sakaf»je prišlo meii n Tirna do krvavega obra,"vna Narsii ni Dol^ak je iriavil pomete <»ro/ itkook <la ga ie Fforianeič. s katerim se »-ieer donro poznata. hr^7 vsakega bovo 1 a nanadcl z. Zep-n'm nožem• ori -oopadu mi ie aadjal 6 ran. tri v roko. ^ knt^ro ;f I>olArk branil sVe v ulavo :n eno v n! »*a. Doli^k se ga je koma- uhrand in tako n>^r*»b:t= u^el rotovp -mrti. Florjatie:?. ki ^;cor ni na c'a-bom ptasu, a !ra je br/.e^s pret,o»'' a'koliol. «e bo moral zagovarjati pol eodie&em.
Iz Maribora
— No*« let<» * Mariboru l>a s^iio preko iaihuiš h let. te pofeassl tn li prehorl iz stapani v rtovo leto 2e nekai le' seni ni bilo •ako živahno po sssn martbasskik lokalih. Natlačene so bile vse kavarne in re^ ta vranje: številni lluhtelji film« so napolnili oba kina. Msasisnaan a ki jih prirejajo razna lini!en ni *pio snt>sa sanata sanetjan še
-okolsko silvestrovanje v Na^odn^m domu.
1'udi v gleda'"šču so pričakali novo leto v vMveipni tazooložen t'i: po polnoči le bilo običajno novo'etno žrel^anje za nagrade: nrašička. go^ko in zaička- Prašička je za novoletno perenko odnesel nek dečko z di-
aškeua -tojišca. Mnogi Mariborčani pa so za te praznike pohlt0!'- na planinske posto-'anke na Pohone in Kozjak, kjer «=o v snegu in solneu presmučali v novo leto.
— Spremembe na sreskih naeel>t>ih. Ker e bil g. Pero Poj»ovič. načelnik sreza za Mar lor levi breu. postavljen za na'elnika Personalnega oddelka v notranjem ministrstvu, ie bii na megovo m^sto imenovan do->ndanj; podnačelnik g. L. E-letz.
— Hitro pnjastijena velika tamna. Pred lnev ie bila na zelo rafiniran način ukra-i^na starinaru Francu Puklu iz \Mriniske ulice aktovka z denarjem in hranilnimi knji-ž;rami v tr»mi!ku. ko je oikletial svoj lokal. Skupno je bilo ukradenih 69.00»» din in tri hranilne knjižice s skupno vlogo 120 Msoč din- Prvotno ie manjkala vsaka sled za storilci. Vendar pa je policiia hitro odkrila zlikovce. 271etna zasebnica Elizabeta Bach iz Mlinske ulice je namreč naenkrat pričala razsipava1' denar. To je vzbudilo sum polieiie v poštenost izvom tena denarja; na policiji «o jo temeljito izprasevali in
po večurnem trdovratnem tajenju se je pod težo dokazov udala in priznala svoj zločin ter navedla svojeg3 sodelavca. V njenem plašču so našli všitih 2000 dn. Nadaljnjih ;ri.000 din so našli pri njenem prijatelju Ivanu Podtavoršku na Potrožju. Našli pa so tudi še 2.YO00 din. ki so bili skriti v njeni drvarnici v Mlinski ulici. Ostanek sta oči-vidno zapravila. Za aktovko in hranilne knjižice trd: Bachova, da jih ie vrgla v Dravo- Bachova je imela že pripravljen potni list ia kupljen vozni listek do G raza. Samo eaereienessu posega policije i>cd vodstvom višjega nadzornika g. Canjka se ;0 treba zahvalili, da storilka ni pobegnilo 7 denarjem v Avstrijo in tako zabrisala za sel>oi vsako sled.
— Nesreea pri smučanja. krasnih
čiščih pod Sv. Urbanom se ie na smučanju ponesrečila 221etna brezposelna učiteljica Anica Tomažičova. Padla ie tako nesrečno, da si Je zlomila nogo. Prepeljali so k> ▼ bol-
01 ro.
— Nazadovanj? iiaruui.'fia prirastka t Mariboru. Po podntkih o gibanju rojetev, smrti in porok v letu 1DS7 moramo ugo-ovitis tla naravni prirastek v Mariboru pada. V vseh mariborski^ župnijgn se je lani naro-dilo 1172 otrok S5 mani to 1-ta 1936). umrlo je v tem času 893 osfb (10 več ko leta 1986). Tudi porV< je bilo 31 mani. noro*«In se je namreč 594 parov.
Astrologi o januarju 1938
Okrog sredine meseca se prično kritični dnevi s kulminacijo v zadnjih dneh
Po konstclacijah med piane ti napovedujejo astrologi za januar 1°38 vrsto močnih deloma ugodnih, deloma neugodnih kozmi-čnih vplivov. Začetek meseca je pr>d harmoničnimi vplivi, k- v splošnem pospešujejo in poživljajo. Njih blagodejni in vzpodbujajoči učinki se bodo poka/ali zlasti v duševnem delu. in sicer v vzgjojstvu in v literaturi Prvi Jnevi v mesecu bodo posebno ugodni za študij. Konsre'acije bodo pa naklonjene rudi vsemu, kar je v zvezi s prometom Vzgojs*vo. literatu-a in prometni problema bodo v prvih d-!eh januarja posebno zanimali lavnost. Na vseh teh podr'»"j'h se utegne zgodit kaj novega kar bo v/budilo javno odobravanje in javno zanimanje.
V prvih dneh januarja bo ugodna čas tu-d' za tehniko, in sicer zj moderne smen tehnike, tako za letalstvo, radio in elektrotehniko. Uresničene bodo nove ideje v teh panognh tehnike. Dne V januarja sta namreč Mars in L'ran v ugodnem sekstilu. ki podpira o;onirie na tehničnem področju. V sledečih dr.eh bodo imel: v marsikateri državi glavno be«^edo tehni:k: strokovnja ki Naloženo iim bo. na i na dejo sredstva in nota z>a preprečen je grozečih katastrof elementarne in človeške nara\e. Najbr/c bodo tehnišfc' strokovniak< "cševali z uspehom prob'cm. kako naj se 1 udje /aščrijo ^red napndi i/ /raka a1' kaj sličneija Dne 7. lanuaria >ta Venera in LTran v ugodnem rr'gonu. T.i harmoničen n^c'<' d<^bro vpliva na umetnike Gledališka in filmska umetnost utegne prinesti umetniško snov in i:mctn'škc »deie v r.nvh obl kah
Okoli s*edinc mocc.i -anurja se pa 7.1č-no kritični dnevi One 8. januarja bo Merkur v kvadratu s Saturnom Ta zelo slaba konstelacija se ponovi 12 snnarja. \'jen slab vp!i\ hc učinkoval ve4 dni zaporedoma. V območj«. aspekta spada vse inte'ek-rualno udejstvovanje in vsi k^r izvira iz tega udejstvovanja. Ussetm st. znanost in tehnika bodo imeli črne dneve. Le / velikim napo'om bo mogoče premagati vse nevšečnosti, katere bo aspekt prinesel intelektualnim delavcem. Dne 13. januarja se pomakne Merkur v znamen e kozoroga, kur kaže na nekakšen preobrat v miselnosti s hotenjem po praktičnih smotrih in po uveljavi jen ju v javnosti. Z izrazom »preobrat v miselnosti« imamo v mislih duhovno bor-
bo proti starim tradicionalnim predstavam in \rednotenjcn Ta bouba utegne dobiti viden zunanji i/ra/ v teh dneh ko stopi Merkur v znamenje koioroga Okrog i5. januarja sledita dve nada inji kritični konstelaciji, ki sc ranašata ia pomorski promet in na socialni dodajanje. Aspekts kažeta na rclativn« veliko število nesreč na morju in na so.iaino «|:banje, katero bo razpalila  ekstrerrna profaJanda
Okrog 20. januarja pa sledi tema dvema kritičnima aspekoma m^čan harmoničen kozmični tok. ki ič nkujc posebno na pravno življenje, na ivtze. podjetnost in na denarništvo. Velikopotezna podjetnost bo imela nekaj sreči ih dni. kakor tudi bančni posli in vse. kar jc v zve/i z zakonom rn pravico. Mednarodni odro>i med d'žavami se utegnejo obrnin na boljše. Ponovitev takih pozitivnih vpivov ie Mričakova*i okrog 28 januarja, le d£ utegnejo v tem času stopiti v ospredje pedagoška vprašanj-a. Dotlej, torej okrog 24. jaruirja. bo zadeval p-cvladuioči vpliv rnistin življenje. Ljudje bodo bo'j sprejemljivi za nove ideie in misli Pozitiven bo vpliv > »pet /a tehnično udejstvovan ie SpodbudU bo izumitelje pri delu. Vzpodbuden in pospešujoč bo vpliv tudi za promet. Y glavnem je tendenca tega vpliva naperjena na pospeševanje naprednih »dej in 1 a praktično uporabo teoretičnega dognanja
Zadnji dnevi v januarja so pretežno pod kritičnimi vplivi. Predviem je račurmti z nepričakovanim 11 mkorp na gospodarsko življenje in na fir. čni^rro. Možne so presenetljive reforme na teli področjih. Kritični vplivi v /adnjih dru /h januarja kažejo na razočaranja p 1 IjudA ki so si gradili gradove v oblake \a rp^tu }c opreznost v velikopoteznih kupčijah in v šipekulaci-ian. Računati je n.idalje s kupičenjem elementarnih katastn mceda z vdori mrzlih valov s severa s nežnimi viharji, zameti itd. Čitali bomo | »ročila o velikih nesrečah v rudni ih, o -ataslrofah na morju, o vojni vihri z boji Ni izključeno, da bo vzbudila smrt k.ik znane osebe posebno pozornost javnosti. Vrhunce bo kritična perioda dosegla dne 1. februarja z zelo nevarno konstelacijo med .Marsom in Saturnom. Ta dva planeta h. -dn na ta dan v kon-junkciji, ki kaže na katastrofe zlasti v industriji in v rudarstvu.
Iz Ptisja
— |*rt*su»p 1 novo leto je bil v Ptuju zelo vesel. Narodna Čitalnica je priredila dil-vestrovanif v Narodnem do:nu z zelo pestrim naacaemna, Obisk m bil zelo dober. Nemci so imeli fvoj Silvestra^ večer v Društvenem domu in je bil tudi tu obi-k zelo zadovoljiv, železničarji pa so priredili Silvestrov večer ■ Rotroznici v znan: go.-dihii Bračič. Tudi druge gostiln čo priredile rfvoie domače večere. Na novega leta dan i>a je bilo mesto skoraj popolnoma prazno.
— Drsalisfe * Ljudvkpm vrtu je zopet odpeta Pritisnil je hud mraz in velik ribnik ie zamrznil Drsališč* pra\ pridno posečajo drsalcu posebno ra mladina, ki najde tu dovoli razvedrila.
— Poškodbam je podlegel. Nedavno smo poročali, da je bil v bližini Turniša napaden 201et.ni mehanik Ivan Km^tec iz Laneove vasi, ki ga ie nekdo oletrilil. Po dolgem trp-Ijentu je Kmetec poškolhi podlegel na svojem domu. Kakor je čeda i preiskava dognala. Kmetec ni bil napaden, ampak je postal žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem po nekem njegovem prijatelju.
— Posipajte hodnike za pešce. Zaradi hudega mraza je nastala po hodnikih poledica. Nekateri hodniki niso dovolj posuti, kar je zelo nevarno za pešce- Zlasti bi priporočali, da se slopni^če pri mastnem gledališču bolj posuje z žaganjem, kajti tu je največji promet ob kino predstavah.
Iz Radeč
— Najdena listnica- N*^ semanji dan jc bila najdena listnica, v i-ateri je okoli 3 tisoč din. Vse drugo se izve na žandar -ir.eriiski stanici v Rade^-h, !.Jer dobi lastnik denar in listnico.
Sreda, 5. jtnnarja
12: Citre, balalajke in mandoline (plo-ŠZe). — 12.45: Vreme, doročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.E): Orgelski konc-rt (plošče). — 14.15: Vrtaie, torza. — 18: Mladinska ura: Ljubim«) domačo kjjigo (g. Pr. Vodnik). — lt-20: K tretjemu božičnemu večeru (plošče). — fMO: Načrtno gospodarstvo današnje Nemčije (g. inž. arb. R^do Kregar). — 19: Cas, \-reme, poročila, fcoo-rad. obvestila. — 19.30:, Nac. ura. — 19.50: Zvonjenje. — 20: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani; v I. oimoru: Glajibe-.10 predavanje (g. V. L'kmar), v II. odmonj: čas. vrenje, poročila, spored. Konec ob 23. uri. _
V STAREM GRADU
— A tu, gospoda, vidite sobo, kjer je bil kralj umorjen.
— Cujtc. oni dan ste pa kazali drugo sobo.
— Da. toda tisto sobo baš slikajo.
Svet v razaalinah
,j. ------'^^^Pustoiovskt ro~n -
Ta proglas izraža resnično plemenite in vzvišene ideje mož. ki so takrat vodili Ameriko.
Arthur je razgrnil orumenele liste proglasa in čital besede, ki mu jih je sproti kazal Benson:
»Vsi ljudje so enako ustvarjeni in im j > enake pravice do življenja, svobode in blagostanja. Te pravice morajo ščititi vlade, ki pa mora njihova opravičenost temeljiti na soglasju državljanov. Cc vlada krši pravice naroda, ji lahko nar; d odreče pokorščino in si izbere novo vlado. Zato proglašamo in oznanjamo svečano mi v kongresu zbr.nni zastopniki ameriških Zedinjenih držav, kličoč naj višjega sodnika sveta za pričo svoiih poltenih n:»-menov. v imenu in s poobla«tilom dobrega ljudstva teh kolonij, da «0 slednje proste vsah dolžnosti napram angleški kroni, da so vse politične vezi med njimi in angleško drrnvn povsem pretrgrne in dn marajo pretrgane tudi ostati in da imaio kot svobodne in ncoilvi«ne države n«lm» pravico voditi vajno, skleniti mir. sklepati pogodbe, utrje* r*'i trgovino in Hrlati vse. knr »mn;o neodvisne dr'! ve pravico delati !n v podkrepitev t^frn proglasi stavkamo v slnrbo sknp-»os«i svoja življenj ». »v-ii«» tt»»etV in paavetJH East.
_ K'"-~f ^^^ede in vendar tako pogosto braz
razumevanja, — je pripomnila Evelina. — Čudno je prav za prav. da človeštvo redko razume njihov pomen in da ^a obraća baš narobe
— To je na svetu najprej usoda vseh velikih dej. da njim sledeća dejanja ne odgovarjajo fc-mu. kar je hotel s temi besedami izraženi duh Niknlj nisem moqel razumeti, kako so mogli v srednjem veku sežigati ljudi v imenu božje milosti, v nameni stoletju pa ubijati zaradi vzk likanj a <?esel svobode Cesto se mi zdi. da se polasti včasih človeštva zli duh da ga odvrne od višv.b ciljev potem, ko je to dosegel, se pa škodoželjno reži.
— Toda to zveni preveč romantično kaj-ne? — se ie zasmejal Bc-nscn, — Vrn:mo se raje k na-":mu rrirovedovanjii. No torej ogromni prevrat ;e bil končan.
Cenrav so nastali časi stiske, trni en.ia in čcsto *udi pomanjkanja denar-a. luidi in orožjn vendar Washington ni obnpal. Vzpodbujajoč pvoio okolieo i Proročko trditvijo, dn Dravična stvar '\mf-rike ne more biti iziub'jena. čen^av bi se solnce za nekaj rasa skrilo za temne oblaka se ]° usne^nn ro^tavil v bran tvd; najetim nemškim vojakom ir» slednjič je prisilil sovražnika pri Saratogi. da ie položi] ornate
Franciia HoiancfalEa :n Španija so se pridružile AmeHki _ izbruhnila ie evropska vojna v knte-ri je doživela Anglijn tako težke porazc i3 je predlagala snoraznm — toeta bil"1 je že or^-im • V fiilnm Hr?nv:h <?p \pz ^icn' berili usneš-no. ko ie na poseg!o v vojno še francosko brodov-
je. jim ni preostajalo nič drugega nego skleniti mir in tako je bila končno 3. septembra 1783 priznana neodvisnost Zedinjenih držav.
Toda ta svoboda je bila drago plačana s človeškimi življenji, pa tudi s finančnim razsulom, z nazadovanjem trgovine in po grozeči državljanski vojni povzročeno škodo. Reforme iz leta 1787. sklenjene v Filadelfiji, so polagoma premagae vse te nevarnosti in ko je leta 1842 izbruhnila druga vojna za neodvisnost, se je lahko Amerika tako uspešno postavila v bran Angležem, da je 24. decembra 1815 sklenjeni mir zagotovil ameriškim državam priborjeno svobodo.
— V tem času je prišel ustanovite'i Bensonove-sa rodu v Ameriko, kaj-ne? — je pripomnil Arthur.
— Da. nekoliko pred sklenitvijo miru. v začetku leta 1814. ko se je zvijala Evropa v težkih krčih napoleonskih vojn. In getovo bn zanimalo zlasti tebe. Arthur. da izvira naš rod tudi po stranski veji iz tvoje domovine.
— Zares? To mi je pa novost in sicer razveseljiva! — je vzkliknil Arthur presenečeno. — Kako se je na to zgodilo?
— To je ze'o dolga in romantična zgodba, draga moja. Povem jo raje prihodnjič. Ljubezen in ženska igrata v nji glavno vlogo, kar seveda ni nič čudnega. Kje pa je temu drugoče?
— Pemnntika in ljubezen. — se je rezveselila Fvelina. — Ah. te?a se že veselim, oče. ne morem ti povedati, k?ko Vsaj namigni nv. kako je b'1o.
— Km. namigni. — se je zasmejal Benson. — Ce
bi ti pokazal prst, bi me hot*rl& takoj prijeti roko. Vendar pa hočem nekaj povedati, da ne boš rekla, da ti nočem ustreči. Pazi torej: Ljubezen, intrige* ločitev, vojna, dozdevna smrl, srečno svidenje, potem pa pobeg čez ocean — in potem še ni efekt, srečanje moža z dozdevno mrtvo ženo. Ti zadostuje to?
— Ah, to je moraio biti lepo. Zakaj ne more vsak človek doživeti kaj tako romantičnega, — je vzdihnila Evelina v resnični zavisti. Benson n Arthur sta se zasmejala.
— Glej no. glej praktično, trezno Američanko. Tudi ona hrepeni po romantičnosti, — se je začudil navidez Benson. O. ženske, ženske — povsod ste enake in vaše srce se nikoli ne zapre.
— Seveda ne In vi moški si tega tudi ne želite. Saj postane s tem tudi vsakdanjost življenja lep*.
— V tvojih besedah je gotovo mnogo resnic-?, draga Evelina Enega prihodnjih večerov posvetimo spominu naših vrlih prababic in dedov. SkocM, da nimam v svojih spominih zbranih vseh podrobnosti. G'avno mi je pa vendarle ostalo v spominu. V našem arhivu je bilo več. nego vidita tu. Kdove, kam so izginili ti spomini.
— Kolika škoda, — je pripomnil Arthur. — No, midva se zadovoljiva s tem, kar veš ti. Kam sv-gajo tvoji viri?
— Točno do leta 1316. Takrat so padli v t«»j krajini prvi udarci kladiv mojih prednikov, ki $0 bili tu naseljeni. V neprestanem boju na življenje in smrt z naravo in ljudmi so gradili krasno de^o, ki ga zdaj občudujemo.
Urejuje
Josip Zupančič — Za * Narod ne tiskarno' Frač Je ran %—
Za upravo in inseratni del lista Oton Chrlstof — Vsi v
Ljubljani