& vero dom ' so tuuvv.ci so v m: n i-/.*/ Ijjutkaa. kitteci je tako ali tako odtujujejo dnhoBstou ! Vidite, ta je krilat, a vekovit. izraz tolmača Vaših vzornikov — kršč. socijalistov. Tiki ljudje torej, kateri ne spoštujejo niti kat. škofov, nikar celo kat. duhovnikov, ki tako radi piesojajo njihove naredbe in poučevanja, ki tako radi raznašajo kake njihove človeške slabosti, taki ljudje niti po dr. Luegerja sodbi niso kršč. socijalni, marveč največi sovražniki kršč. ljudstva. Punci um. Politični pregled. Notranje dežele. Katoliški shod v Solnogradu se je sijajno izvršil. Vsi govorniki so povdarjali, da mora krščanski duh preveti ljudstvo, ter ne glede na narodnost poživljali na boj proti skupnemu sovražniku. Volitveno gibanje. — Na Koroškem Slovenci prav vrlo napredujejo. Ne tako katoliška stranka med Nemci. — Na Štajerskem posebno rujejo proti kat. poslancu Kaltenegerju, kei je glasoval za slovenski gimnazij celjski. Sedež ogerskega ministra Banffgja se uže precej maje. Boje se, da ga kmalu veter vodnese. Židovska drulial je napadla dr. Luegerja v Budjevicalt s pestmi in kolmi. Nek žid mu je hotel pljuniti v obraz. Pač prayi dokaz židovske omike. Dunajski mestni zbor hoče razširiti volilno pravico za mestne volitve. Vnanje države. Italijanska vlada se pogaja s sv. očetom da bi dovolil, da se kraljevič poroči v jedni rimskih cerkva. V Vratislavi sta se sešla ruski car in nemški cesar. Nemški cesar sprejel je svojega soseda v sredi nebrojne vojske. Menda mu je hotel pokazati svojo moč. Knez Lobanov, ruski vnanji minister je umrl v Kijevu. Španjcem delajo dovelj preglavice Kubanci, sedaj so se spuntali še prebivalci filipinskih otokov. Uboga Španija! Ivrečani so se zadovoljili s prostostmi*, ki jih je odvolil sultan. Toda turške dru- Vredništvo in vpravništvo mu je v Gorici, JVunske uhce št. lO. -— Netrankovana pisma se ne sprejemajo. Uokopisi s« ne vračajo <»-glase in naznanila sprejema vpravništvo po poguilbi. ])oj našemu' radikali/mu ! «1 / - .. II.--yn-II Kmalu bo dve leti. odkar je ,,Rimski Katolik1* pozornost slovenskega občinstva obračal na tretjo stranko, ki se je mej Slovenci porodila, to je tako zvana radikalna; stranka. Pa po dveh letih nam pride „Ediuost“ ter se z vso resnobnostjo trudi kako bi pre-varila slovenski svet, da radikalizma mej nami ni. Slovenski ,.radikalizem" je baje od nas iznajtlen, namišljen — strah ..od znotraj votel, od zunaj nič". Nam se zdi največe važnosti, (di priznavamo dejstvo radikalizma na Slovenskem, ali to dejstvo tajimo. Pri naših nasprotnikih je prišlo sploh v modo. da vsemu oporekajo, kar trdimo mi. Pred leti smo začeli pozivati na boj proti slovenskemu liberalizmu — in od strani naših nasprotnikov se je zagnal raliznia na Slovenskem ni! r radikalizma na Slovenskem Ali res pa ni v nas radikalizma V Radikalce imenujemo ljudi, kateri ne ostanejo, kakor liberalci na pol poti. ampak izvajajo iz liberalnih naukov skrajne posledice v teoriji in življenji. In takih 'ljudij imamo žal tudi Slovenci ! Kar se tiče vere, izpoznavajo nekateri javno panteizem in materializem. Taki se nahajajo mej našimi akademiki. Berite li letnike dijaške „Vesne*'. Berite ,,Delavca", in prepričali se boste, kako se na po veda katoliški cerkvi boj na življenje in smrt. — Kar se tiče politike in socijalnega vprašanja, izpoznavajo radikalci načela socijalne demokracije ; in socijalne demokrate, prave, internacij onal ne imamo žal tudi na Slovenskem. Njih glasilo ,.Delavec* se bere v 200U iztisih v našem ljudstvu. — Kar se tiče leposlovja, izpovedajo radikalci goli, nagi realizem ali naturalizem, brez vsakih idealov; in take leposlovce imamo tudi mi. Oni imajo uže vodilno besedo v najstaršem slov. leposlovnem listu, v ,,Ljubljanskem Zvonu**. — Naši radikalci omadežujejo slovensko ime tudi s tern. da delajo' propagando za razkol. To nalogo izvršuje ,.Slovanski Svet"* Predrznejo se celo slovensko katoliško občinstvo javno vabiti k razkolni božji službi, kakor je to pred meseci storil dobro poznan slovenski list .... Tudi v tem je skrit neke vrste radikalizem . . . To in enako se vrši pred našimi očmi. Slovenski radikalizem je novrgljioo dejstvo ; vsak pameten politik mora računati z njim. Neumno bi bilo zapirati oči pa kričati: Ne vidimo strahu — zatorej strahu ni! Mi se ne borimo proti „namišljenim" pošastim. Radikalizem naš ni plod razgrete domišljeje: on biva v resnici, ima meso in I-iissi.64 vsaki 1., lO. in 20, dan v mesecu. Cena za to I gl. 30 ii.. za pol leta 65 nov. Posamezne t tabakarnali: .Nunske ulice ulice po 4 nov. Y Gorici, dne 10. septembra 1896. hali iščejo povsodi povoda, ter nočejo kristjanom pri poznati pavic. V Carjngradu se vedno divjajo proti Armencem. Kedaj vendar razbijejo to trhlo turško barako ! Dopisi. Iz Kroinberga. Mali Šmaren je bil veličasten (lan za našo duhovnijo. Obhajali smo blagoslovljenje novih kipov sv. Jožefa in sv. Antona Padov. Kipa sta bila postavljena pred šolo na lepo okrašenem vrtu. Nebeška miloba se razliva raz obeh obrazov, delo je res mojstersko. Ljudstvo se ni moglo načuditi lepoti kipov. Ob 4. urah je kipa blagoslovil veleč, monsignor dekan Košuta ob obilni asistenciji sosednih duhovnikov. Po blagoslovu je vele-častiti msg. v navdušenem govoru stariše in mladino spodbujal, naj posnemajo življenje obeh svetnikov. Po končanim govoru smo v procesiji kipe prenesli v cerkev. Možje so nosili kip sv. Jožefa, mladeniči sv. Antona, obdajal pa ju je venec 70 belo oblečenih deklet z gorečimi svečami v rokah. Okolupa je bilo vse polno pobožnega ljudstva. Zbralo se ga je gotovo nad 5000. Med prepevanjem zahvalne pesmi dospeli smo v cerkev, kjer so kipa postavili na veliki altar. Potem je bil blagoslov z Najsvetejšim. Srčna hvala našemu č. g. vikarju, ki se res neutrudno žrtvuje za lepoto hiše božje. Koliko je vže v dveh letili storil. Nov tlak, preslikana cerkev, nova krasna kipa, vse to je sad njegovega truda. Čast in hvala pa tudi našim vrlim dnhovnjanom, ki se tako radi odzovejo, ter skladajo po svojih močeh v olepšanje hiše božje. Prepričani bodite, kar ste darovali v olepšanje cerkve, vam Bog gotovo stoterno povrne. Lurd. dne 5. sept. (Avstrijski romarji v Lurdu). Danes zjutraj ob 0. uri došli smo avstrijski romarji po večdnevni vožnji v Lurd. Prišli smo semkaj vsi zdravi. Z Goriškega sva dva duhovnika in dve ženski. Tudi s Kranjskega ste dve ženski. S Štajerskega je sedem duhovnov in nekaj posvetnih. S Koroškega šest: en duhoven in pet drugih. — V Lijonu smo ostali dve noči in en dan. V prekrasni, še ne dodelani baziliki posvečeni M. D. v Fourvieru je bila 4. t. m. zjutraj peta sv. maša. Pel jo je msgr. grof Lippe z Dunaja. Prav lepo LISTEK Nekaj za tobakarje. Zanimivo je pismo princesinje Eliza-bete Charlotte Orleanske, ki je je pisala svoji po polu sestri Lujizi : „Tobak je o-studna reč: upam, da ti, ljuba Lujiza, ne nosljaš ; vselej me zjezi, ako vidim ženske z umazanimi nosovi, kakor bi ga bile vtaknile v...., segati po tobačnicah mož: kar pljuniti moram, tako se mi gabi!“ Leta 1715 je o svoji vnukinji to le pisala: „De-kle je staro 14 let; dokler je bilo še mij-hen otrok, mislila sem, da bo lepo, pa sem se zelo motila; zrastel ji je velik nos. ki jo je vso pokvaril. Že vem, zakaj: .dovolili so ji nosljati, zato ima sedaj tak nos!’* Zopet drugikrat je pisala zoper no-slanje tako! „Nič se mi na svetu tako ne gabi, kakor tobak, ki napravlja grde nosove, ki je vzrok, da ljudje skozi nos govore in strašno smrde. Videla sem tukaj ljudi, ki po tobaku diše kakor kozli. Ni je grše reči, kakor nosljanje, kakor nos, kije kakor bi bil padel v....!“ Tako je imela tobakova rastlina tedaj veliko nasprotnikov, pa tudi mnogo pristašev : videti je dandanes, da so zadnji zmagali. Materin vpliv. Mnogo zgledov nam spričuje, koliko premore vpliv dobre, matere na vzgojo svojih otrok. „Mlado drevesce se da lahko pripogniti**, pravi pregovor in v eni minuti se opravi s kepo ila, kakor v celi uri s trdim kamenom. Enako je z nežnim otroškim srcem, ki je tako sprejemljivo za vse dobro, iki se tako rado poprime vsega, kar je lepo, so peli pod vodstvom g. Hochreiterja iz Kalkoburga duhovni (večinoma Čehi') in nekaj posvetnih Popoludne ob 4. uri je imel veleč. g. Eisterer, župnik blizu Dunaja doma, prelep govor. Na to so sledile pete litanije M. B. V Lijonu smo prebivali vsi duhovni pri šolskih bratih. Lijonci nam niso uič nagajali. Iz Lijona smo odrinili dne 4. t. m. ob 6 uri in 50 minut zjutraj ter došli v Lurd po celodnevni in celonočni vožnji. Vseli avstrijskih romarjev je okoli 450, največ s Češkega in Moravskega. Vseh duhovnov nas je 105. Od vseh strani dohajajo romarji v velikih trumah semkaj. Po znamenju, ki ga imajo vsi romarji na prsih, sem naštel uže pet vrst romarjev. Kedor vere nima, naj pride k lurški jami. naj pride pogledat, kakšno baziliko je vera sezidala ; prepričan sem, da mu bo pomagano. Videti vse, kar se pred lurško jamo godi, omehčati mora kamenito srce. Danes zjutraj je imel p. gvardijan Lukas na Dunaju kratek, a jedrnat in ginljiv nagovor. Nato je opravil sv. mašo, pri kateri so pevci nemške pesmi peli. Vsi smo šli v procesiji s svečo v roki do vrat bazilike, kjer je dal grof Lippe blagoslov z Najsvetejšim. Danes pop. ob 3V2 bo zopet pridigal p. Lucas, in potem bo b'agoslov. Po blagoslovu bomo spovedovali. Vreme imamo do zdaj z malo izjemo ugodno. Tukaj ostanemo do 9. t. m. in potem se vrnemo čez Paray le Monial in Ein-siedeln domov. Sovodnje, dne 8. avg. — Danes se je tukaj vršilo blagoslavljanje nove šole. Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša, pri kateri je domači vikar imel primeren govor. Razpravljal je vprašanje : čemu je šola ? namreč, da vzgaja mladino po starem slovenskem geslu: ,,vse za vero, dom in ce-sarja“. Razlagal je dalje dolžnosti učenikov, starišev in otrolč do šole. Po končani sv. maši se je pomikal sprevod iz cerkve po s& zastavami in mlaji okrašeni cesti, pre-pevaje primerne pesmi do vkusno okrašene nove šole. kjer se je dovršilo blagoslovljen-je po določenem obredu. blago in krepostno, ako zna mati z modro ljubeznjijo vplivati na otroka. Učenjak Randolf je večkrat rekel : „ Jaz bi bil postal bogotajec, ko bi se ne bil moral vedno spominjati svoje blage matere, kako je stisnila moje majhine ročice v svoje mej tem. ko je z mano pokleknila in me učila izgovarjati presveto ime Jezus.*• Enkrat je rekel neki gospod Adamsu, slavnemu predsedniku Amerike : »Zdaj vem, zakaj ste postali tak mož, kakeršui ste*. — No, zakaj'? — ,.Jaz sem bral pisma, katere je pisala Vaša mati Vam, svojemu sinu.“ Mati Vešingtona. slavnega predsednika severnoamerikanskih zaveznili držav, je izgojevala tega svojega sina v pobožnosti in strahu Božjem. Ko so ji bili v njenih starih dneh povedali novico, da je njen sin Juri povzdignjen na najvišo čast, ki jo more država komu dati, je mirno rekla častitljiva žena: „0, moj Juri je bil vedno dober sin.“ Nekega večera je sedela neka mati se syojim sinom pred hišo. Pripovedovala mu je o ljubem Zveličarju in solze so ji ka-pale iz oči na glavo lepega dečka. Ta deček je pozneje kot krepak mož povedal ta prigodek v eni pridigi in dostavil: „Te materine solze so me storile misijonarja. - Znano je, kar je odgovoril cesar Napoleon I. nekemu, ki ga je vprašal: „Kaj je najbolj potrebno francoskemu ljudstvu ?“ — „Do-brih mater*1 je bil kratek pa pomenljiv odgovor cesarja. Sedem pravil za dobro vzgojo otrok. lj. Nikedar ne ukazuj kaj svojim o-trokom, kar nisi sam storil, posebno si prizadevaj dobro izgojiti svojega pervega otroka. Kaj novega po Slovenskem. Na Kranjskem. Žnpnikom v Stari Loki je imenovan č. g. Franč. Kummer, dekan na Vrhniki. Zgubil seje France Krem-žas, jedini sin vdove — posestnice. — V Gor. Logatcu je vtonil dveletni sin Marije Petrovčič. — V Ljubljani so povozili kovača Lotriča. — Krščanski socijalisti so imeli javen shod v Starem Trgu. Bilo je 1200 poslušalcev. — V Ljubljani je prišla pod voz Eliz. Kavčič. — V Hauptmanci je pegorela hiša Jere Ločnikar. — Na planici ob izvirku Korenske Save, so našli truplo mrtvega vojaka. — V ribniškem okraju razsaja vročinska bolezen. V Novem Mestu prirede vinarsko razstavo. — Umrl je g. Leopold Cvek, učitelj in skladatelj. — V Dravljah je pogorel kozolec. Škode do 400 gld. — V Radomljah je obhajal zlato mašo č. g. Matija Košar. Trtna uš se vedno bolj širi po črnomaljskem okraju. — Ušeljepri-siljeuec Koferle. Na Štajerskem. V Celju se je osnovalo društvo odvetniških iu notarskih uradnikov. — Volilski shod je bil 8. sept. v Ormožu. — V Gornjem Gradu je hotel zidar M. z mišnico zastrupiti celo družino. — Ob Sotli na Bizeljskem je toča pozvročila veliko škodo. — Občina Rečica je izvolila č. g. župnika in gvardijana v Nazaretu o. Viktorja Jerančiča častnim občanom. — Sre-berno poroko je obhajal g. A. Turnšek, župan v Nazaretu. — Najhujši boj Slovencem je napovedal dr. Derschalta. — Štajerski Slovenci se po volilnih shodili pripravljajo na volilni boj. — Na Koroškem. Prvotne volitve so med Slovenci izpadle zelo ugodno. Ne tako med Nemci. — Vodja Palla, trd Nemec, imenovan je dež. šoiskim nadzornikom za Koroško, Nemec Knapitsch pa vodjem učit. pripravnice v Celovcu. Dve gorki zaušnici koroškim Slovencem. — V Celovcu se vrši shod avstrijskih gasilcev. Upamo da navzoči Slovenci ne bodo trpeli izzivanja. —■ Slovenci so imeli na jedno nedeljo 15 shodov. — Na Plesisču je pogorel skedenj. — V Rutah je gorelo pri Hibnjaku. — V Železni Kaplji je nenadoma umrl kmet I. Nemec. — V Žabnicah se je obesil na pokopališču neki Gregoršic. —■ Gorelo je pri Vranu na Vrbi. 2). Visoko ceui pokorščino! Ne čakaj, da te bodo otroci še le razumeli kaj hočeš sš svojim ukazom; pokorščina mora priti otrokom v navado. 3). Ljubi svoje otroke tako, da se te bodo ob enem bali in te spoštovali. 4). Ne terpi, da bi ti otrok vgovarjal. 5). V pričo otrok moraš biti se ženo vedno enih misli. Kaznovani otrok se ne sme skrivati za očeta ali mater in pri njem varstva in potuhe iskati. 0) Daj otroku vedno kako delo in skerbi za njegovo zdravje 7). Izroči sebe, svoje otroke in celo hišo v varstvo božje Slaba tovaršija. „Kedor za smolo prime se osinoli." »Po slabi druščini rada glava boli." To so znani in stari pregovori, ki imajo vedno svojo veljavo. Martin je bil moder mož in zarad tega ni nikedar pustil svoje odraščene hčere in sine v tako družbo, kjer se je bilo bati kakega pohujšanja. ,,Oče ! reče nekega dne dobra, dvajsetletna hči, Vi mislite, da sem še vedno tako otročja, ker ne pustite hoditi se sosedovo Lucijo !:‘ Ta pa je bila prav posvetna in slabega obnašanja. Oče vzame molče iz peči en vgašen ogelj ter ga ponudi hčerki. „Otrok moj, saj nič ne peče, le primi ga!-‘ — Hčerka vzame ogelj v roke, pa glej, roka j*-) bila černa in nevede si je umazali tudi obleko. — »Človek ne more nikedar dosti previden biti, kedar ima z ogljem opraviti- reče hči. »Gotovo ! odgovori oče. Zdaj vidiš da oglje človeka onesnaži, če tudi ne žge. Enako je v slabih tovaršijah.“ !§?!«. Ministerski predsednik grof Ba-deni se je pripeljal po soški dolini včeraj zvečer ob 10 uri v Gorico. Prenočil je v hotelu Gunckel. Danes dopoludne (10. t. m.) je vsprejemal razne dedutacije. Od poludne do l','j pojde na razgled po mestu, obišče osebno prevzvišenega nadškofa in župana goriškega. Potem se odpelje v Sv. Peter na obed k. Nj. prevzvišenosti Fr. Coroniniju. V vrtu pred Coroninijevo palačo bo svirala goriška godba. Ob 3V-.> popoludne odpotuje grof Badeni zopet v Gorico in od tod črez Gradiško, Zagrad, Rouke v Tržič in iz Tržiča po železnici v Trst, kjer se bo mudil dva dni. Knez Hohenlolie, ki je prišel sprejet grofa Badenija je danes zjutraj ob 7’A nenadoma umrl. Zadel ga jemrtvoud. Ljudje, ki so bili navzoči pri Bade-nijevem sprejemu pripovedujejo da so se slišale od laške strani med klici tudi: Ev-viva 1’ Italia, Evviva Garibaldi, Merda ai šclafs ! Evviva Gorizia italiana ! Evviva il nostro podesta — merda ai sclafs. Nekega Slovenca, ki je klical: Živio, da so tudi zabodli. Koliko je na tem vse resnice poročali bomo prihodnjič. Preč. g. .los. Somlat, zlatomašnik ustanovnik Slov. Alojzijevišča, je pošteva-joč veliko denarno potrebo mladega zavoda podaril zopet 400 kron. Velikodušnemu gospodu bo Bog povrnil, da Mu ni treba naše hvale. Toda razveselili smo se tega daru toliko bolj, ker je za novo ustanovo naj bolje priporočilo, ako je stari gospodje podpirajo. Bog živi ! Občine za „Alojzijevišče“. Zopet nam je došlo več dopisov od slovenskih občin, ki so dovolile podporo za „Alojzijšče“. Le tako naprej! Imena prihodnjič ! Za „Alojzijevišče“ so darovali: Preč. g. Fr. Ceket, vik. v Štjaku 15 gld.; preč. g. Jan. Marušič, vik. v Nabrežini 33 gld. ; preč. g. Andr. Brezavšček, župnik v Kam-lijih 20 gld.; preč. g. Ant. Hvalica, dekan v Šempetru 10 gld.; preč. g. Ant. Ukmar, zlatomašnik 10 gld.; preč. g. Andr. Žnidarčič, vik. v Grandnem 10 gld. 50 kr.; preč. -g. Ant. Cibič, dekan v Černičah 20 gld.; Preč. g. Leop. Stubelj, kaplan v Černičah 10 gld; preč. M. M. 10 gld.; preč. g. Filip Abram, kapelaii v Komnu 5 gld.; preč. g. Franc Kodrič, kurat na Trnovem 5 gld.; preč. g. Marko Vales, kurat v Branici 15 gld.; preč. g. Jan. Jarec, duhovnik v p. — 50 kr.; gospa Neza Manfreda iz Sv. Lucije 1 gld.; gospa Katarina Faganelj iz Št Petra 5 gld., gospa N. N. iz Kranjskega 40 gl. Bog povrni blagodušnim dobrotnikom, ki so nam ob veliki potrebi pomagali. Bog živi naše prijatelje! Cč. Šolski bratje so došli v Gorico v torek zjutraj ob 11-50. Na postaji so je pričakovali monsignor Fr. Košuta z odborniki. — Po prisrčnem pozdravu z odborom, so se predstavili stacijskemu načelniku g. Marušiču. — Na to so se odpeljali v zavod, kateri so si ogledali. — Preč. g. predsednik je povabil na obed čč. brate in odbornike. V kratkih napitnicah sta g. brat ravnatelj in predsednik izrazila eno željo: naj bi Vsemogočni blagoslovil zavod pod novim vodstvom. Po poludne so se poklonili prevzvi-šenemu nadškofu proseč nadpastirskega blagoslova. Prevzvišeni je čč. brate preprijazno sprejel in pozdravil in iz vsega srca blagoslovil nove delavce pomočnike v goriški nadškofiji. _ še isti dan so se poklonili preč. g. župniku M. Milost. Ravnatelj zavodu je č. g. brat Caha-rija, brata učitelja sta; Viktor in Ivan Ne-pomuk za poztrežbo brat Makaiin. Čč. bratje so se odboru takoj prikupili v vsakem oziru in društvo „Alojzijšče“ sme za trdno upati, da bo imelo veselje z njimi. Bog blagoslovi začetek Vpisovanje slovenskih Šolskih otrok v „Sloginih“ zavodih začpe 13. t. m. ter traja do 15. septembra. Slovenski stariši! Vsi brez izjeme, vpišite svoje otroke v slo- venski šole. Ne dajte se pregovoriti od nikogar, da bi jih odpisali v laške šole. Dokažite, da ste zavedni Slovenci. Ne izpostavite se v zasmeh nasprotnikom, ki se Vam bodo v pest smejali, ko Vas speljejo na led. Ne bojte se nikogar, tudi gonjačev v stražarski opravi ne, ki Vam bodo pretili s kaznimi, ako ne daste otrok v laško šolo. Pokažite vrata ljudem, ki bodo lazili s polo papirja in svičnikom v roki po vaših hišah speljavat Vaših otrok v laške šole. Zavedni Slovenci, poučujte morebitne nezavedne, da ni jeden otrok slovenski ne prestopi praga laške šole. Bodite ponosni, da ste Slovenci, skrbite, de bodo tudi Vaši otroci zavedni Slovenci! „Narodni dom" v Gorici ? Zadnji „Primoree“ poroča: „Zopet napredek. Kon-sorcij 10 rodoljubov je kupil v sredi Gorice veliko hišo z dvoriščem in vrtom ; tu se prirede prostori za različne narodne potrebe, zlasti za posojilnico, za razne šole in za „Sokola“. Vsi stroški bodo znašali okoli 50.000 gld. Poučni shodi. „Sloga je sklenila v seji dne 3. t. m sklicati poučne javne zbore 6. t. m. v Št. Audrežu, 8. v Ivviškem, (ta se je odložil na nedoločen čas radi prihoda grofa Badenija v Gorico) 13. za vipavsko dolino pri Rebku, 20. v Komnu, 27. pri sv. Luciji in popoludne v Tominu. Kot govorniki nastopijo : dr. Gregorčič, dr. Tuma in Klavžar. Porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Gorici prične 19. oktobra pod predsedstvom Sbisa, kojega bosta uamestovala Flegar in Schmarda. Državnim pravdnikom v Gorici je imeuovan g. Štefan Vidulich, titulami sod-nijski svčtnik v Trstu in sodnijski pristav g. Henrik Pedezolli v Trstu namestnikom državnega pravdnika. O prvem se piše, da ne zna slovenskega jezika. Mila majka, ali nas prezirajo ! Petindvajsetletnico svojega mašni-škega posvečenja je praznovalo 1. sept. na Sv. Gori 5 duhovnikov iz goriške, 1 iz poreške in 4 iz tržarške škofije. Sošolcev gg. jubilantov je umrlo 9. Peli so čepovan-ski pevci prav lepo znano Palestrinino mašo. Cernu je'zdravnik pri okrajni bolniški blagajni? V Solkanu je nevarno obolel mizarski pomočnik, zavarovan pri okrajni bolniški blagajni. Poklicali so društvenega zdravnika dr. Villat-a. Toda zdravnik ni hotel takoj priti marveč prišel je še le drugi dan proti večeru, ko je bil bolnik vže v nevarnosti ter so poklicali uže drugega zdravnika. Jednake tožbe o obnašanju dr. Villat-a do delavcev se pogosto slišijo. G. zdravnik, gotovo meni, da so delavci le za to, da vplačujejo in njega vzdržujejo. Je-li so slavne oblasti tudi istega mnenja?! V zavodu „Notre Dame“ je umrla č. sestra Marija Mercede, ki je bila izprašana učiteljica. V Dornbergu si je kupila ondotna ženska podružnica sv. C. in M. društveno zastavo, katero so blagoslovili dne z3. av-gtfsta. Ločniški starešine so sklenili prekrstiti vaške poti in zbrisati z novimi imeni zadnji sled, da je bil Ločnik kedaj .slovenski. Evo jih nekaj: »Via A centov more zvoniti en sam mož. Čista kovina srebrne bliščobe. Močan in čist glas. Garancija pet let. Cerkveno priprave iz masivnega brona; svečniki, lustri, svetilke, altarni križi, kanonske tablice, lonci za cvetlice itd., dalje gasil niče, pumpe, ograje pri studencih, veniili itd. Občine in gasilna društva vdobijo naročila tudi na obroke. Ceniki brezplačno ! Štiri častni diplomi. 21 svetinj. iu še želimo prevstrojitve v smislu resolucij I. slov. kat. shoda. Saj o tem smo pisali uže večkrat. Naj »Edinost44 to vzame na znanje pa pojasni svojim čitateljem! Treba dobro ločiti! „Edinost“ nas dolži, da smo narodni ideji podtikali svoj-stva, nevarna veri in državi. Ni res; mi smo vselej dobro ločili mej narodnostjo samo na sebi pa mej pretiravanjem in obo-žavanjem narodne ideje. Kar se tiče pretiravanja — ima „Edinost“ prav; kar se pa tiče narodne ideje kot take, nas „Edinost“ krivo sodi. Uže zadnjič smo „Edinost“ opozorili na našo izpoved glede narodnostnega vprašanja, katera se nahaja v ,, Rimskem Kat.“ 1. 1895 v I. zvezku pod naslovom : „I)eset poglavij iz narodnostnega katekizma.“ Eno teh poglavij se glasi: »Narodnost je dobraa drugo : „Pretirana narodnost. »Svetovali bi ,,Edinosti,“ da bi ta poglavja kar celotno ponatisnila svojim čitateljem; kajti nazorov tam izraženih se ne sramujemo, in smo jih pripravljeni zagovarjati pred Bogom in ljudmi. Dokler ,.Edinost" tega ne stori, nas bode nje občinstvo vedno krivo sodilo, in pravde naše glede narodnega vprašanje ne bo nikoli konec. Iz Šmartnega v Brdih. V Šmartin je prišla Soča, toda ne ona, katero je Bog vstvaril in ji dal izvirati pod Triglavom, ampak ona, katero je vstvaril A. Gaberšček in ne teče pod Goriškim mostom, ampak iz Kozane v Šmartin. Soča vedno piše zoper č. duhovščino, zoper č. g. dr. Mahniča, zoper mlade kaplane po deželi; zato pa nekaterim liberalcem posebno dopade. Videl sem jo čiiati v Šmartnem; pa v Šmartnem ni nobenega naročnika na »Sočo44, tedaj je bila izposojena iz Kozane. Do sedaj ni bilo liberalnega duha v Šmartnem, zdaj pa so se že nekateri nasrkali ,,Sočinega“ duha, kajti ravno taki možje, ki berejo »Sočo14, kljubujejo duhovnom m jim nagajajo, kjer koli le morejo. Soča ! Soča! Protiframasoiiski sliod se snide v Tridentu na Tirolskem. 4. odseki se bodo pečali z nastopno tvarino: 1. prostozidar-stvo, 2. prostozidarsko delovanje, 3. združenje v molitvi in 4. zatiranje prostozidar-stva. Bog daj obilo vspeha v prospeh altar-ja in prestola. Vročina na Ruskem. Pri nas neprestano deževje, na Ruskem neznosna vročina. Po Krimu in Besarabiji je zadnjih 14 dni bila taka vročina, da so morala vsa dela na prostem prenehati. Mnogo ljudij je v-sled solnčarnice umrlo. V Odesi je kazal toplomer 124 stopinj po Fahrenheitu. 102 let bolehna. V občini S. Jakob pri Boceiiu umrla je zadnje dni kajžarica Marija Trenka, 102 let stara. Najbolj čudno pa je pri tem to,. da je starka vedno živela v uboštvu, poleg tega pa še nikdar zdrava ni bila. Kaznovani rešitelj. Neki učitelj na Nemškem je z lastno nevarnostjo rešil tovariša iz valov. Bil je kaznovan z globo 1 gld. 30 kr. zato, ker se je na prepovedanem kraju kopal! Velikanski most hočejo Amerikanci zgraditi čez severni rokav Hudsonovega zaliva. Visok bode nad 200 metrov, da bodo mogle največje ladje voziti pod mostom. Vsi troški so proračunjeni na 360 milijonov frankov. Za kratek čas. Kaznjenec je bil izpuščen iz ječe. „^e mislite si pa, da smete zdaj delati, kar hočete", rekel mu je sodnik. „Bodete dve leti pod policijskim nadzorstvom !* — »Prosim, gospod sodnik to bi se mi moglo spregledati. Sem oženjem in moja žena je hujša, kot deset policajev vkup!“ ( emu ima človek oči ? vpraša častnik nekega vojaškega novinca v šoli. — j,Da jih zapre, kedar spi“, odgovori novinec po dolgem premišljevanju. Dobro zdravilo. Predsednik francoske republike je potujoč po deželi v Au-ray-u vprašal nekega župnika, kakšni so njegovi župljani. Župnik odgovori: „To je odvisno od jabolk.11 — „Kako to ?“ — „Kedar je mnogo jabolk, je tudi mnogo jabolčnika in tudi mnogo pijanih ljudij, ki se valjajo po jarkih ter pretepajo svoje žene. Toda nekdaj sem iznašel izvrstno sredstvo". — »Katero ?“ „Kedar se pride katera žena pritoževat proti možu, dam jej v steklenici čiste vode ter naročim, da to zdravilo vzame in drži v ustili tako dolgo, da se mož pomiri in zaspi. In to pomaga". Popravek. Zahtevam od Vas, g. urednik, da priobčite po fcj. 19. tisk. zak. v št. 3(5. „Soče“ popravek članka iz št. 34. „Soče‘‘ od 21. avg.: ,.Ropotanje proti ..Soči" in ,.Primorcu 1. Jez ne moremo nobenega lista prepovedati pod smrtnim grehom. V cerkvi sem omenil le vsebino znane okrožnice. „Scče“ nisem imenoval. O ,.Primorcu“ sem povedal kako je prihitel za izrečno katoliškim (.Primorskim listom14. Vabil sem ljudstvo, naj samo bere slov. prestavo okrožnice. 2. Je katolišk nauk, da ,.greli nareja narode nesrečne-1. Ako se škof izjavi na podlagi božjega razodenja. da to ali ono je smrten greh, to ni prazna beseda. 3. Ako me kdo »stvarno zavrača41, ne grem tožit, poboljšam se. 4. Ivedor me pozna, ve, da sem prej boječ ko »predrzen44. 5. V nobeni gostilnici nisem „bil luid, ker imajo „Sočo‘4. 0. Ako spolnujem svoje stanovske dolžnosti, nisem »Don Kišot“; pač pa du* hovnik, katerega bi „Soča“ pohvalila, ako bi bila res katoliška. Zahtevam tudi po isten § 19, da mi potrdite resničen sprejem popravka ; ali pa pošljite nn ga s6 št. 36. „Soče“, ker sem radi tožeb prosil in dobil dovoljenje čitati jo. Bom plačal, kar gre. Dcd-le, dne 31. avg. 1806. J. FELTRIN ____________________________vikarij Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Marušič. Tiska Hilarijanska tiskarna. Prihodnja številka »Primorskega Lista4- izide dne 20. septembra. Dijake sprejme na stanovanje in hrano z ugodnimi pogoji. Natančno se izve pri vprav-ništvu minske ulice št. 10. Franc Jusina črevljar v via Municipio št. 3 priporoča Gospodom in gospem v svoji lastni delavnici iz najboljšega blaga izdelane črevlje. po najnižjih cenah.