in sttvnbL
.Slovenski Narod" vdia:
v Ljubljmi na dom destivlje.
celo lfcto......K 24*—
pel Ida.......• lafeta leU........6 —
na mesec.
2-—
* upravnStvu ptejenac:
celo leto......K 22-—
pol leta.......t IT—
četrt leta........ 550
na mesec.      ...... 1*90
I
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, trednlitro: Knaflova ulici st. 5, (v pritličja levo), teloloa št 34.
----f----------- iT"TTT~l—
Ulttla vsa* ta ivoćtr hiall ■■iotjo ta
Inserat] veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Cpravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserad itd. to je administrativne stvari.
fttarflka vslia *• vfsnrfsv. -■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
it M*
.Slovenski Narod* velja po poŠt: za Avstro-Ogrsko:                               za Nemčijo: celo »eto.......K??- i celo leto ......K*^*
pol leta .••••«.   . 13*—
četrt leta........ 650       » Ameriko in vse drage dežele:
na mesec.......•  2-30 ' celo leto.......K 30/-*
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka VpnmUJtvo: EaaflOTS aUnM.5, (spodaj, dvorišče levo), talsfsast**
slovanski listi o ijnMjan-jtlh ouBnsliih volitvah.
»Riečki Novi List« je priobčil o >jubljanskih volitvah uvodnik, x katerem piše med drugim:
:German isatorski sistem, ki prodira oa Primorje, v Trst in nizdol po istrski obali, iti mogel trpeti, tla bi bila Ljubljana nepremagljiva trdnjava na tem prodiranju, ni mogel trpeti, da hi Slovenci tvorili močno falango, ki 1*1 ohranjevala Jadran in njegovo Primorje slovanstvu. Od tod <ma velika mržnja predstaviteljev sistema nasproti slovenski napredni >tranki, zlasti pa nasproti nekaterim najuglednejšim osebam, ki so bile v tem vprašanju slovenske obrambe solidarne 6 svojimi naJDližnjimi brali. Trebalo je samo še, da vzbukne ona velika in upravičena reakcija žaljenega narodnega ponosa i>roti nemškim izgredom, in predstavitelji vla-rtajoeega sistema so se odločili za : kazen«.
Kot prva kazen je bila nepotrdi-tgv Kana Hribarja za župana ljitb-rjanskega, potem pa komisarijat, ka-;<romii so imeti slediti nove volitve PV> volilnem redu, ki je dal volilno pravico in asa m, ki so večinoma klerikalne. S tem »demokratizmonv- $e Je Hotelo izigrati narodno - napredno si ranko.
S k o m i sa rja tom so se jele takoj »anirati nekatere »kriviee«, ki jih je haje »zagrešil« napredni občinski *v'et na Nenieih.
*A izid volitev je najnotomejša sesledien nizkotne borne proti oni aolitiki, ki jc Ljubljano ustvarila v
stojno in neustrašno središče ter bratsko ^bijpaMSe južiwsk>vanskih plcmiMi, katero je s svojo neinteresi-ranoitjo glede eksklush nib težeiij snega ali drugega naroda, vi šilo bla-gaslovljen vpliv na poravnanje raznih sporov in prepirov.
V solidarnosti s sistemom v t«-j lorbi je bi! vselej l>ojeviii klerika!i-fcem, ki se je kot tak dal po<J krinko
rbe   proti kulturnem naprednjaci vn izrabljati v boju proti neodvisni u narodnemu slovenstvu.
Sistem vredno delnje tako: On ne deluje odkrito, ne deluje javno s svojimi ljudmi, marveč izbira struje v iiajodn samom in izigrava en del na-.oda proti drugemu.
Tako je v borbi proti slovenskim naprednjakom posegel po slovenskih
klerikalcih, za katere ve, da razpolagajo s širšimi ljudskimi masami.
Sistem je v Ljubljani razširil volilno pravico ter se postavil na demokratsko stališče, da s tem zruši napredno stranko, ki ima svoje pristaše med meščanstvom in med ostalimi inteligentnimi narodnimi sloji.
Storilo se je tn v malem isto, kar se je izvršilo v velikem v* Avstriji splob, kjer se je razširila volilna pravica za državni zbor s tendenco, da se s tem pomore do večjega vpliva nižjim klerikalnim slojem pri vseli narodih.
Klerikalizem, ki je bil vselej sredstvo vladajočega sistema in ki je vsi k dar gradil svojo moč na podpiranju tega sistema, bi naj odstranil in preprečil vse one neugodnost^ ki bi z uvedbo demokratiznm grozile si-stemu samemu.
To je evo drugi vzrok borbe pro-l ti slovenskim naprednjakom in napredni Ljubljani. In ta borba je identična z onim velikim klerikalnim pokretom, ki se je pričel v Avstriji, na Balkanu, odnosno v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Hrvaški.
Za ta pokret so izbrali za središče Ljubljano, ker se je pokazalo, da vsaj za sedaj ne more biti tako središče niti v Zagrebu, niti v Sarajevu, niti v" Dalmaciji.
Ta klerikalni pokret v habsburški monarhiji, ki ima v svoji povest-niei samo enega izrazito protikleri-kalnega vladarja, je posledica trne vatikanske politike, ki se hoče oclško-dovati za izgube, ki jih je pretrpela v zapadni Evropi.
Dokler se je Vatikan čutil močnega v svojih pozicijah na zapadu, je kolikor toliko puščal na miru sever in vzhod Evrope, čim pa je jel izgubljati pozicije na zapadu, se je vrgel na vzhod.
Svoje izgube na Francoskem in na Pirenejskem polotoku, na Španskem in Portugalskem hoče nadomestiti v Avstriji.
Zato je stopil tu klerikalizem v službo sistema, da dobi svobodne roke zlasti med južnimi Slovani.
In evo zakaj ne more biti uiti enemu našemu narodnemu človeku vseeno, kakšen duh da bo vladal v Ljubljani, v tej predstavitoljiei kulturnega slovenstva: naj bo klerikalizem med Slovenci še tako močan, njegove pozicije 80 vsikdar paralizova-ne z nastopom kulturnega centra slovenskega naroda.
Čim pade tudi ta odpor, ne bo klerikalizem več poznal mej in odprta mu bo i>ot na Hrvaško in v Dalmacijo. Za klerikalno prodiranje v Hrvaško ni nobenega odpora več.
Res je, da je tu Še nekaj ljudi, ki so proti klerikalizmu, toda ti so doživeli propast in uuičili so protikleri-kalno stranko.
Dalmacija združuje vse narodne elemente, da se upre klerikalni invaziji. V nji zremo edini jez, na katerem se bo razbila klerikalna bojevna sila, ki se je nališpala z najradikal-nejimi programi, da jih izrabi proti narodnim težnjam.
Ni dvoma, da bo ljubljanski klerikalizem po svojih Šusteršičih skušal eksploatirati dogodke v Ljubljani tudi med hrvaškim elementom, toda prepričani smo, da bo vsaj v Dalmaciji naletel na ono reakcijo, na kateri se je dosedaj razbila še vsaka nenarodna struja.
A Ljubljana? Ona stopa nasproti novim krizam in novim borbam in v teb naj napredm elementi pokažejo svojo vztrajnost in svojo življen-sko sposobnost.
Med slovenskim narodom ima napredna stranka težko in veliko nalogo in prav zaradi tega ie odgovornost njenih prvih mož izredno velika.
Naprednjaki se imajo v prvi vrsti boriti z nabožnim ljudstvom, ee-gar pobožnost je klerikalizem znal izrabiti poslužujoč se pri tem tucH gospodarske organizacije, ki mu je danes najboljše orožje.
To je obenem kažipot naprednemu delovanju.
Solidarnost in složno delovanje vseh naprednih elementov, zlasti pa mladine, je potrebno nad vse.
To pa ne dovoljuje ceplenja in medsebojnih sporov, ki so tudi v nedavni prošlosti zakrivili mnogo nesreč.« _
Sva pomembna shoda. Brežice in imartno pri Slovenisrodca.
v Cel j. u , 1. maja.
Kakor je napovedal »Slov. Narode minulo soboto, je parila v nedeljo odločitev glede naprednih kandidatur v dveh volevažnih okrajih: v brežiškem in  slovenjgraškem. Brez
vsakega pretiravanja in hvalisanja lahko rečemo, da so imeli zaupniki narodne stranke v obeh okrajih srečno roko. V brežiškem okraju kandidira g. dr. V. K u k o v e c , kateri je že doslej v javnem življenju na Štajerskem igral tako odlično vlogo in ki jo posebej v štajerskem deželnem zboru pokazal toliko vstrajnosti in vestnosti pri izvrševanju svojih poslanskih dolžnosti, da je brežiško-sevniško - laškemu volilnemu okraju le Čestitati na tem kandidatu. In v slovenjgraškem okraju kandidira stari bojevnik napredne kmečke misli na Sp. Št a jer ju g. Ivan V e r d n i k , župan na skrajni narodni meji, v Otišniškem vrhu pri Sp. Dravogradu. Mož je razvil tekom zadnjih štirih let toliko dela za korist iu napredek stranke, da je ta izraz zaupanja kmečkih volilcev v popolni meri zaslužil. O shodih v Brežicah iu Šmartnem pri Slovenjgradeu smo prejeli sledeči poi-očili:
a
Brežice, 1. maja.
Kljub slabemu vremenu, ki je oviralo prihod zaupnikov kmečkega ljudstva iz občin, oddaljenih od železnice, se je vendar zbralo v Vol-čanškovi gostilni pri kolodvoru lepo število mož iz vseh treh sodnih okrajev, ki pridejo v brežiškem volilnem okraju vpoštev. Bila je zastopana laška okolica, Zidani most, Hrastnik, Trbovlje, sevniška okolica, zelo mnogobrojno velika rajhenburška fara, Artiee, Zakot, Pišece, Globoko, Bi-zeljsko, dobovska in kapelska lara — kratko malo, udeležba je pokazala, da vlada povsod veliko zanimanje za napredno kmečko kandidaturo. Bili so zastopani vsi stanovi; kmetje, delavci, obrtništvo in raznmništvo v znamenje, da žele vsi skupno delati za zmago narodnega kandidata, ki bode interese vseh teh stanov pravično zastopal in ne bode s hujskanjem stana proti stanu socijalnih nasprotij še poostroval.
Za predsednika zborovanju je bil soglasno izvoljen brežiški odvetnik g. dr. Ljudevit Stikov, ki je po kratkem prisrčnem pozdravu zborovaleev dal l>esedo g. dr. V. K u koven, d-t poroča, o politično važnih logodkih zadnjih let in zavzame strankino stališče k bodočim državnozborskim volitvam. G. dr. Kukovec je prilično izvajal sledeče:
Z velikimi upi jc stopilo kmečko ljudstvo na Sp. Šiajerju 1. 1907 v
volilno borbo. Tisoči in desettisoči, kateri so bili i>oprej skoraj brez vseb političnih pravic, so takrat prvič volili kot ravnopravni državljani svoje zastopnike v državni zbor, ki se mu je po 1. 1007 nadelo častno in mnogo obetajoče ime: ljudska zbornica. Štiri leta je bila zbrana ta Kjudfka zbor niča — in pridružim se samo splošni ljudski sodbi, ako izjavim, da nas je vse brez izjeme silno razočarala. DaJi razsodni ljudje niso mogli verjeti, da bi ta zbornica mogla naenkrat ilrlati čudeže, preustrojiti vso državno \ipravo in z boljšat i ves sedanji socijalni red — vendar pa so bila tudi ujibova najslabša pričakovanja Sr, zelo, zelo razočarana. Ako so nezadovoljni veliki narodi, ki so gospodarsko in narodno močni — kaj je šele /. nami Slovenci, ki pošiljamo kot atal ia ubožen narod svoje ljudi na Dunaj samo s skromno nado, da nam vsaj zasigurajo skromen obstoj* Razočaral nas je državni zbor ta leta že sain na sebi, ker ni ničesar drugega opravil kakor komaj in komaj dovoljeval proračune, da je moglo iti državno gospodarstvo naprej — razočarali pa so nas še bolj klerikalni naši poslanci, ki so tvorili v prvi ljudski zbornici tri četrtine slovenskega ljudskega zastopstva.
Ni torej ničesar čudnega, da kličejo volilci sedaj te klerikalne poslance na odgovor. In čnti je zlasti, da ste nezadovoljni vi. častiti volilci brežiškega volilnega okraja. Vaš dosedanji zastopnik g. dr. Benkovič vain je namreč 1.1907 obljubljal zlate gradove — ah izpolnil ni ničesar. Pridružil se je v državurVj zboru onim, ki so ne v interesu svojega naroda in volilcev, temveč v interesu znane ošabne klerikalne klike v parlamentu le razdirali. Plačevali ste vsa ta leta krvne in denarne davke — a vsled večnih homatij v državnem kakor deželnem zboru niste za te davki; bili z ničemur drugim odškodovanj, kakor s prevzetnimi nemškimi uradniki, katerih število se je na Štajerskem s posrednim in neposrednim dovoljenjem klerikalcev zdatno pomnožilo. (Fej Benkovič! Klerikalne izdči-jice!) Prišel mi je slučajno v roke b-tak, na katerem t-am je dr. Benkovir L 1907 obljubil v 34 točkah majhen paradiž na tej zemlji, ako mu ponio-rete do poslanstva. Vprašam vas, spoštovani možje zaupni-ki, ali vam jc ta mali paradiž res pripravil kakor s*' je zavezal t (Eksekutorje je poslal nad nas in boben nam poje!) Vzemi-
LISTEK.
Skušnjave Tomaža Krniežllavčka.
Šaljira povest;   spisal L. Sepetavec. (Dalje.)
Priueženi,« je zaječal Tomaž. Prosim oče,   odpustite m: tudi vi.«
->0, meni to nič mar,« je dejal Jioh**žar. »Meni se .sploh smiliš. Ko bi bil moj . . .«
»Tiho,« je zatulil župnik Janez rh-adaviea in hitro velel Tomažu naj <e pripravi, da gre ž njim do Škota m drugih gospodov.
Župnik Jano/, Bradavica je bil resnično slabo voljen in razburjen. Komaj je bil Tomaž zapri vrata za seboj, 58 jc župnik Mil Boltežarja.
»Kaj vraga ponavljate pri vsaki pHlikii da Toma£ ni vaš sin? Ali mislite, ete sem va*> zaio vzel v Ljubljano t^Hoj, boste to stvar raztro-bentali? Ali vas Tomaž kaj velja'? Xič! Še krajcarja niste zanj izdali. Zato, da nosi vaae ime, ste že dovolj dobili. Sploh je pa zelo dvomljivo, če niste vi sami njegov oee. Podoben vam je, ee ne po obrazu, pa ik> lastnostih.«
»Le nikar <*e ne jezite tako,« je menil Boltežar. »In* da boste vedeli, jaa nisaan' prtsel ^ Ljabrjano, da bi
poslušal vaše pridige. Teh sem že doma sit. Na redite s fantom kar hočete — jaz grem.«
Tako je izjavil Boltežar Krmež-ljavček in je vzel svoj klobuk ter jo od kuril z hiše.
»Hvala bogu, da je šel,« je zavzdihnil župnik. »Ta človek je strašen. Ta zlodej je še v stanu, da Tomažu pokaže pisma tistih dvaintridesetih •duhovnikov, ki so njegovi materi pisarili. Fant je ves pasji — vrag vedi, kaj bi še napravil ž njimi. Na vsak način ga moram spraviti zn zdaj vsaj v Alojzi je višče. S tistimi pismi bi lahko provzročil velikanski škandal in storil sveti veri in sveti cerkvi neizmerno škodo. O, v Alojzijevišču ga že uženo in ukrote in če ne, ga pa spravim h kapucinom ali pa k trapistom. Ob, škoda> da je tako zdrav. Bolje bi bilo, če bi umrl.«
Take krščanske misli je plete! gos)MxI župnik Janez Bradavica, dokler se ni s Tomažem odpravil na pot.
Tomaž je bil prav dobre volje, aa s« je tako poceni zmazal in tudi malo pijan je bil še vedno od prejšnjega večera. Sitno mu je bilo samo, dokler je bil v obližju šentflorjanske cerkve, kjer so se vsi za njim ozirali in so otroci za njim vpili, kje da ima ženske hlače. Župnik Bradavica ga je vlačil sem in tja po mestu, v škofiji ee je oglasil in pri raznih korar-jib in koneno ga je spravil v Alojzi-jevišec,
Ves čas je bil župnik Bradavica jako prijazen s Tomažem in ga je z obljubami vsake vrste premotil tako, da je Tomaž prostovoljno ostal v Alojzijevišču in je župniku obljubil, da se temeljito poboljša, da se bo pridno učil in mnogo molil ter se vrednega izkazal stopiti pred altar.
Tri dni je ostal Tomaž mož-bese-da, toliko časa je namreč potreboval, da se je popolnoma streznil od svoje prve agitatorske pijanosti. Četrti dan mu jc postalo dolgčas. Drugi gojenci so bili v šoli, Tomaž pa je sam sedel v alojzijeviški učilnici pri knjigah, zakaj obljubljeno je bilo, da bo šele z drugim semestrom smel zopet v gimnazijo in še to le s pogojem, da napravi skušnjo.
Naveličan učenja je pahnil Tomaž knjige od sebe.
»Kdo je bil tisti modrijan,« je govoril sam pri sebi, »ki je rekel: Ca kdo veliko bere jo to ravno tako, kakor če veliko pije! Ali je bil to frizer Luka Magarac ali kak cerkveni očak ali -kak nemški filozof? Resnico je pa pogodil. Vrag vaemi vse knjige in učenje!«
Tomaž je naslonil glavo ob roki in se je zamislil in hudo mu je postalo pri srcu. Osraočolec Cukale mu je bil po kosilu pripovedoval, da je za nedeljo napovedana maskerada pevskega društva »Ubiti lonec«. Ta ma-ekerada je vzbudila v Tomaževem aren ueafcaueno hrepenenje po svobodi
in po veselem življenju in postal je ves žalosten.
Takrat jc vstopil prefekt, imenovan Katastrofa, ker je hodil od so-l>e do sobe in bljuva^ ogenj in Žveplo, ter upil tako, da bi ga lahko slišali gluhi in razgrajal tako, kakor bi hotel mrtve obuditi.
»Zakaj se ne učiš?« je zagTinel prefekt, ki je bil sicer Še mlad človek, a je izgledal, kakor da je od rojstra star in grd. »Ali že zopet razmišlju-ješ o kakih lumparijah?«
»Ne gospod prefekt,« je melanholično rekel Tomaž, »razmišljeval sem, kakšen smisel ima življenje.«
»Kaj praviš? Kako si rekel 1 Smisel življenja iščeš. Fant meni sc zdi, da si ti jako nevaren človek. Nazadnje boš začel še razraišljevati o sveti trojici? Zapomni si enkrat za vselej: smisel življenja je razložen v katekizmu in v kazenskem zakonu. Ali me razumeš! Kdor preveč misli, nima prave vere in ni za duhovski stan — zapomni si to tudi!«
Prefekt je gledal tako grdo, da je Tomaž postal ves maloduaen. Ka tihem si je rekel: »Petak bi dal, Če bi mu smel reči, da je sem a,« a i »pregovori ti se ni upal nobene besedice.
Ker ni smel sam nikoli iz zavoda je prosil edinega normalnega tovariša oamosolea Cukale ta, da je dal na   literata Konoglava naslovljeno
C'smo na pošto. Čss tri dni je Cuka-prmesel Koaoglavov odgovor. To-
maž je pismo hlastno popadel in je prečita 1. Kozoglav mu je vse odpustil in mu sporočil, da mu ohrani prijateljstvo. Dalje mu je pisal, da j<-župnik Janez Bradavica zopet odpotoval v Mračno selo, oče Boltežar Krmežljavček pa da neče iu neče iti nazaj.
»Tvoj oče je prav prijazen in vesel mož. Vsak dan kroka. Sodim, da mora biti precej petičen, ker daje rad za pijačo. Našel je tn prijatelja, ki se imenuje Luka Magarac in s tem krokata neprestano. Tvoj oče pravi, da je demisijoniral kot policaj in da se hoče naseliti v Ljubljani.-
Tomažu ta novica ni delala veselja. Očeta ni poznal tako, da bi si mogel napraviti jasno sliko o njem. Predolgo ga ni videl. A vedel je, da ga je mogel župnik Bradavica sanio z očetovim privoljenjem spraviti v Alojzi je višče in bal se je, da bi se mu godilo še slabše, če bi utekel iz zavoda. V duhu je hudo zabavljal na vso postave, ki dajejo staršem oblast nad otroci in proglašal je zn veliko kri-vieo, da postane človek polnoleten šele kadar je štiriindvajset let star. A vse to ni zadušilo njegovega hrepenenja po svobodi, ki je raslo od ure do ure in je Tomaža prevzelo z uprav elementarno silo, ko je prišla nedelja, za katero je bila napovedana maskerada pevskega draitva »Ubiti lonec«. (DaUa
mo le nekoliko tab lepili obljub. De-.ial je n. pr., ila bo skrbel am io, da ogrska nagodba ne bo sprejeta, oziroma, da ne bodo *raeli vinski eifuti iz Hrvaškega uvažati slabega in ponarejenega vina čez mejo na Štajersko in dalje v ncm&ke dežele. Saj veste, da se na ta način kvare cene vašemu dobremu in težko pridelanemu izdelku. (Res je!) Obljubil je res, g. dr. Hienkovie, da ta nagodba ne bo sprejeta— ali na Dunaju je storil dni£a» če. Glasoval je za uvoz hrvaškega vina in povzročil s tem neposredno ve« likansko škodo vinorodne mu brezi-škeniu in sevniškenm okraju. (Kes je! Doli z izdajalcem!) Imeli ste prejšnja leta mnogo vina; ali vsled ogromne hrvaške konkurence ste ga dali za malenkostne cene in prišli v brczprimerno revščino. Pa ne le na Thinaju je g. dr. Benkovič pozabil, da je poslanec vinorejcev, tudi v Grad« on je storil isto. Začel je obstruirati v deželnem zboru pod pretvezo, da lioče slovenski narod in jezik tam spraviti do veljave. To se je sieer izkazalo za neresnično —- ali onemop-o-čil je ta gospod s svojimi tovariši vse delo deželnega zbora in s svojo nepremišljenostjo našuntal in razdražil večino tako, da je ustavila vse podpore za Sp. Štajersko. Ustavljeua so brezobrestna posojila, ustavljeni vsi ifoneski za ureditev ]x>tokov in rek. Tožite, tla se vam mora regulirati il. pr. Solla. Če deželni zbor ne dela, ne more priti tam ta zadeva do razprave in torej tudi ne do izvršitve. Iles je, g. dr. Benkovič nima ob Sotli travnikov in tudi ne polja; zato mu je meu-da malo mar nesreča in beda kmetov, ako jim Sotla preplavi travnike in polja in ako ogroža velo življenje go->podarja in družiue. Vprašanje je sedaj, ali niste vi imeli svoje glave na pravem mestu, ali pa je g« dr. Benko-x ič vaše zaupanje zlorabil in delal na Dunaju in v Gradcu proti vašim željam. (Tako je! Zato ga tudi več UC \ nlimo!)
Pravijo sieer klerikalni poslanci, da so pridobili Slovencem s svojim razsajanjem na Dunaju in v Gradcu nekak ugled. Ker dobrih posledic tega ugleda ni nobenih — okrepili so k večjemu absolutizem in ž njim iieinštvu — mora biti ta ugled podoben ugledu onih, ki požiga jo hiše in podirajo tisto, kar je mnogo pametnih ljudi s težavo in velikim trudom postavilo. Ljudi, ki imajo tak ugled, se v resnici marsikdo boji — in zato pritrjujem spoštovanemu tovarišu dr. KorOBCU, da se slovenskih klerika leev boje na Dunaju in v Gradcu« Ali tak strah škoduje našemu ljnd-stvu in našim volilcem, ki po mnogo bolj pošteni in trezni, ko njihovi klerikalni ]>oslanci.
Da se vrnem k preje omenjenemu Benkovičoveniu letaku! G. dr. iVnkovie vam je. tam obljubil, da bo davke odpravil. Lepa in vesela obljuba — in mi vsi volimo takoj največjega Klerikalnega kolovodjo, ako nam pdpvavi davke. Ali zgodilo .se to ni in se tako kina hi nt- bo. Treba bi bilo pač preuredhe pobiranja davkov v državi, da bi se razbremenilo kmeta in delavca in obtežilo one, ki kaj imajo in lažje plačajo. (Tako je!) Kdor pa obljubljaj da bo odpravil vse davke, je slepar in ne spada med poštene ijudi. Da klerikalei v resnici niti ne mislijo na odpravo davkov temveč na zvišanje istih, to je pokazal dr. Sn-Meršič a' delegacijah, ko je glasoval za 500 milijonov novih izdatkov za vojne ladje in kanonf. To bodo pri >>edanji razdelitvi davkov v naši državi zopet najhujše čutili le najubož-nejši stanovL Ali bi bil g. dr. Benkovič popolnoma na mestu kot. vaš poslanec, bi moral nastopiti proti dr. Sirsteršiču in ga javno zavrniti tako kakor zasluži. Pa Benkovič tega ni storil - kar nam kaže, da se z dr. Šusteršičevim mnenjem strinja. Ako vam je torej za zvišanje davkov, pošljite ga zopet v državni zbor. Morda boste enkrat spoznali, da vas najhuje tepe nerazsodnost in premalo zanimanje za javne zadeve. G. dr. Štisteršič je rekel, da so nam nove bojne ladje in kanoni potrebni za to, da enkrat naklestimo Italijane in preskrbimo svetemu očetu v Rimu lastno državo. Xe dvomim, da ste vsi dobri katoliki, ali za take nepotrebne namene no bo-deto dajali svojega denarja in svojih sinov.
Prišlo je v vašem okraju žalibože tako daleč, da ste se morali obra-eati do poslancev iz drugi h okrajev, ako ste hoteli kaj doseči za se. Tako so je obrnila bizeljska občina, čije žu-pan se nahaja danes v naši sredini, dO moje malenkosti v zadevi zavarovanja Sotlinih bregov pri Gregoveih in Bračni vasi. Preskrbeli smo potrebne načrte in stvar je bila zrela -a tu je razbil dr. Benkovič s svojo to-varšijo štajerski deželni zbor. Bila bi njegova dolžnost, da bi preskrbel Bi-zeljaneem enako i>ocrporo na Dunaju. Moral pa se je truditi poslanec Rob-lek, da je dosegel v poljedelskem ministrstvu vsaj polovico preračunanega zneska, dasi vlada načelo, da mi-Tiistr«tva ne izplačujejo svojih doneskov, ako ne plačajo tudi dezvHe. (Ži-Mela Kukom? in BobleJk!); ■
t       V malo tednih imamo nova vo-
1 Litve v državni zbor. Danes se imate pogovoriti o osebi, ki ji bost o Izkazali svoje zaupanje in povrnili zastopstvo svojih interesov na Dunaju. Okraj vaš šteje ve»liko stavila sposobnih in vrednih mož, ki bodo vršili svojo nalogo v parlamentu vam v korist in i>ono«. Stranka sama a* bode gotovo z vsemi silami za njegovo izvolitev 'zaglavila. (Dolgotrajno pritrjevanje.)
Razvila se je na to živahna debata, v katero je prvi posegel župan največje občine v brežiškem okraju, Bizeljskega, g. J. M a i u a. Poudarjal je, da stoji kmečko ljudstvo na »tališču, da se naj v državni zbor pošlje najsposobnejšega in najboljšega. Le tist\ je pravi kmečki poslanec, ki za kmete v resnici kaj stori. Zahvalil se jo g. tir. Kukove u za njegov krasen nagovor in poudarjal, da je veliko preskromno omenil lastno delo v deželnem zboru. Bizeljski občini je storil poleg omenjene sotelske zadeve še drugo veliko uslugo. Občina bi morala prispevati za stavbo farovža *S*7.000 kron, kar bi bilo pri slabem gospodarskem stanju Bizeljaneev vsled vinske krize za njo neznosno breme. G. dr. Kukovec je napravil brezplačno ugovor, vsled katerega se je znižal prispevek občine od 87 na 7 tisoč kron. (Živel dr. Kukovee!) Urednik L e Š u i č a r je opisal žalostno vlogo dr. Benkovičevo in dr. Jankovičevo glede sotelske železnice in poudarjal, da okraj že vsled tega ne more zaupati dr. Benkoviču. (Pritrjevanje.) Baron Alfred Moscon je govoril o nalogah dobrega kmečkega poslanca na Dunaju in pozival zborovalee, naj si izberejo za kandidate dobrega iu poštenega moža, katerega bo volil tu-di on. (Odobravanje.) Xeki mladenič, katerega so poslali klerikalci s štirimi tovariši na shod delat zgage, se je vsajal za klerikalno stranko, a za Benkoviča se ni upal zavzeti in tudi ni vedel niti najmanjše stvari navesti njemu v prilog. Zavrnili so ga različni možje in je slednjič umolknil.
Končno je bila z velikim navdušujem sprejela kandidatura g. dr. V. Kukovca, dež. poslanca v Celju, na predlog g. J. Malusa. Volilci so se soglasno izrekli, da se bodo z vsemi močmi zavzeli za njegovo izvolitev. Tako se je na splošno zadovoljstvo končal ta lepi shod.
* • •
S1 o v e n j g r a d o e , 1. maja.
Tudi volilci gornjegrajskega, šo-štanjskega, slovenjgra^kega in marn-berškega volilnega okraja bodo dne 13. junijči obračun ili z našimi ošabnimi klerikalnimi hujskači in kori-stolovei. Kljub slabeinu vremenu so se zbrali zaupniki tega volilnega okraja mnogobrojno v kolodvorski restavraciji g. Kaea v Smartnem pri Slovenjgradcu, da izrazijo svojo voljo kot samostojni in politično zreli možje.
Zborovanje je otvoril obče priljubljeni veleposestnik g. J. Kae iu predlagal za predsednika veleposestnika Konrada Iršiča iz Mislinje, ki je takoj prosil zastopnika Izvrševalnoga odbora narodne stranke g. dr. Božiča iz Celja, da poroča o političnem položaju. Ob splošni pozornosti naglasa govornik pred vsem, da moramo v tem okraju letos že četrtič iti v volilni boj. Ker Verstovškovo noslan-<evanje ne pride v pošte v, si hočem 0 tudi takrat postaviti lastttSga naprednega kandidata za državni /bor, ki hode vreden naslednik rajm-mu Je-žovniku. Govornik se je na to temeljito bavil z vzroki, ki so krivično nam vlado privedli do tega, da j§ razpustila državni zbor. Ožigosa ponesrečeno iaktiko klerikalnih poslancev, ki so v delegacijah po dr. Šustor-siču izjavili, da so voljni dovoliti vladi za vojaštvo in vojne ladije nad 500 milijonov kron ne glede na to, da bo vlada hotela obremeniti kmečko in delavsko ljudstvo z novimi davki in jih pahniti v še večjo siromaštvo. Po svojih klerikalnih zastopnikih so prišli Slovenci ob vso veljavo v parlamentu, ker so vedno menjavali barvo in vedno pokorno služili tisti vladi, ki hoče tudi v Avstriji uvesti ogrske ill hrvaške razmere. Posrečilo se ji bo tO, ako pošljemo v državni zbor od nje odvisne kimovce. Sedaj pa treba vprašati, kaj je storil Verstovšek za svoj volilni okraj? Obljubil je seveda veliko — a če ga volilei vprašajo sedaj, kaj jim prinaša dobrega, jim ima le prazne roke pokazati. Zato se tudi boji svetlobe. Plazi se od hiše do hiše, od farovža do farovža, od kuharice do kuharice (burna veselost). Nočem se iz znanih razlogov dotikati njegovih preteklih časov in pravih vzrokov za njegovo »delovanje« v parlamentu — poudarjam samo, da bi imeli kmalu pri nas mir in bi med kmečkim ljudstvom zavladala res složnost, ako bi Verstovšek i izginili iz javnega življenja na Sp. Štajerskem. (Dolgotrajno odobravanja.)
G. Konrad I r š i č jc na to po« ljudno razložil naloge državnozbor* fckega poslanca. Govornik posna ludi M tem volilnem okraju odličnega mo-
la, ki j« is doslej v svojem delokrogu
storil veliko vec sa kmeta kakor so mu nalagale njegove dolžnosti. To je
g. J. Verdalk, pa domače Podriaa, župan v Ottenam vrh« pri Sp. Dnu vograd*. Njega predlaga imenom slovenjgrnjkega okraj* sa kandidata. G. Pikernik ia Vuhrada iijavlja, da je iakrena žalja marnberškega okraja, da kandidira v državni ibor g. J. Vardnik. G. dr. B o ž i č poroča o izjavai, ki »o d osle ia soštanjakega in gornjegrajskega okraja saj kandidaturo g, Iv. Verdnika. Navdušeno pozdravljan je g. Vcrdnik izjavil, da kandidaturo sprejme. Ako zmaga prava ljudaka volja, boce delovati v državnem zboru s vso vnemo in ohraniti kmečki mandat neomadeževan. Po nekaterih vprašanjih na g. kandidata in navduŠevalnem zaključnem govoru g. dr. Božiča je bil shod zaključen. _
Mitična Kronika.
Praški    nadškof   Skrbenskv je
sprejel v nedeljo deputacijo kmetov iz Ričan, ki se je pritožil zaradi politične agitacije posameznih duhovnikov. Nadškof je odgovoril deputaciji, da hoče napraviti red in da bo skrbel za to, da se prižniea ne bo več izrabljala v politične in agitaeijske svrhe. Če bi pa kak duhovnik prekršil ta ukaz, tedaj 1k> nadškof za to skrbel, da se enak slučaj ne ponovi. Če primerjamo ta postopanje s postopanjem ljubljanskega škofa Jegliča, tedaj vidimo velikansko razliko med tema dvema katoliškima škofoma. Dočim se je ljubljanski škof postavi! na čelo najostudnejše klerikalne agitacije, deluje praški nadškof ravno v nasprotnem smislu.
s s
O novem vojaškem kazenskem procesu piše včerajšni hrvaški uradni list, da se bodo v tem procesu pravice hrvaškega jezika v zmislu na-godbenega zakona na hrvaškem ozemlju varovale in vpoštevale tudi pri najvišjih vojaških sodiščih.
V črnogorski skupščini je odgovoril minister Tomanovie na neko interpelacijo radi albanske vstaje, da je črna gora izpolnila le svojo človeško dolžnost napram albanskim priseljencem in da izpolnjuje svojo mednarodno dolžnost napram Turčiji, Če se strogo :d!rži nevtralitete, kar turška vlada in velevlasti prav dobro vedo. Črna gora se prav lahko pritožuje zaradi invazije družin iz upepeljenih albanskih vasi in pa zaradi škode, ki jo ji povzroča vstaja. Črna. gora se bo strogo držala nevtra-litete, da obvaruje prijateljske odnosa je.
s s
*
O albanski vstaji poročajo iz Carigrada: Ministrski svet je sklenil razglasiti v Albaniji vojno pravo. — Iz Soluna poročajo: 500 Albancev in Črnogorcev je razdrlo brzojavno zvezo v okolici Kastratija in napadlo turške čete. En turški bataljon z arti-lerijo je hitel napadancem na pomoč in pregnal Albance. Turki so imeli pri tem večje izgube. Tudi med Tu-zijem in Skodrom so razdrli Albanci brzojavno zvezo. Železniške uprave SO dobile ukaz, naj se pripravijo za večje transporte vojaštva na Severno Kosovo. — Devet mož broječa albanska četa. pod poveljstvom nialisorske-ga voditelja Abduramana se je pri Reč u spoprijela s turškimi četami. Abdnraman in trije vstaši so v tem bojn padli. Abduranian je bil eden izmed najhujših agitatorjev med Ma-lisori.
a s
V Chainpagne še ni miru. Pred-včerajšnim so zaprli šest oseb, med temi eno ženo, ki so požiga le in plenile. Preiskovalni sodnik in državni pravdnik v Epernavu sta dobila vec grozilnih pisem, v katerih so obetajo atentati.
s s
O položaju v Maroko poročajo iz Madrida: V Cento je došlo več nemških potnikov, ki so na konju potovali iz Tange rja čez Tetuan. Ti so izjavili, da so popolnoma mirno potovali in da niso nikjer opazili kakih nemirov. — »Wiener Allgemeine Zeitung« prinaša iz Berolina brzojavko o stališču Nemčije v maroškem vprašanju. Če bi francoska ekspedicija prekoračila mejo rešilne akcije, tedaj bi Nemčija to smatrala kot kršitev alžerijskih aktov in bi iz tega izvajala konsekvence. Nemčija se bo premislila, de naj privoli, da se podaljša mandat, s katerim se izroča Franciji in Španiji policijska oblast v maroških pristaniščih.
Ia Mehiko poročajo, da se nabaja glavno mesto v veliki nevarnosti, ker ga vstaši oblegajo, mm Londonski list »News« poročat da mehikanska vlada odločno demantira, de bi predsednik Đias <lal kako koncesije vštetem in dft bi sploh mislil na svoj odstopu
itOjMSRO.
Is Trnova!j. ^ V nedeljo se je ▼ klerikalnem društvenem domu vršil ženski shod v znssnenju hujskanja zoper svoja nmže, sinove, brate, strice, o&ets itd. Bližajo se državnozbor-ske volitve in začeli so tudi v Trbovljah po Susteršičovem receptu. Sa-prabolsko mora Benkoviču slaba presti, da se poslužujejo njegovi pod-repniki takih sredstev, rsrveda pri nas nimajo ženske pri volitvah naravnost ničesar opraviti, :i vendar lahko vplivajo doma na take može, ki po novi ženski modi nosijo namesto pravfh hlač, le hlačno krilo in takih je povsod obilo v klerikalnih družinah. Shod je bil poln samih cvetočih in tudi že odevetelib Marijinih devic«, ki pa ne bodo veliko vplivale na svoje može, katerih menda nimajo, »čuki« pa zaradi nerloletno-sti nimajo volilne pravico. Pričakovale so zborovalki* »lepega« Benkoviča, ki je še »ledik in fr^j<^, a ga ni bilo. Zaradi teprn, |>a splošno razočaranje, ko stopi na govorniški oder neka »visoka damu« iz Kranjskega, ki je svoj govor brala z mastnega papirja. Kaplan Miklavž je prikimaval, starejše ženske so pa odkimavale in so bile edine v tem, da večjih neumnosti še niso slišale kot to klobasa-nje. Je sploh žajfa s takimi shodi, pri nas. Boljše in skrbnejše ženske v Trbovljah se drže doma in skrbijo za družinski red in mir, za oskrbo svojih otrok na duši in telesu, tiste pa, katerim ni do tega, se klatijo po shodih in politizirajo, čeprav je doma vse narobe. Tako je!
Okrajni šolski svet celjski jc imel dne 1. majnika t. 1. svojo redno sejo, v kaleri se ,je razven drugih tekočih zadev vzelo na znanje nastopno: na nemški šoli v Vojniku - • je namestil kot prov. učitelj g. Gvi-don Klier. nevarno obolelemu nad-učitelju v Libojah g. -J. Korenini je dopust podaljšal i u ga nadomestu-je okrajni pomožni učitelj g. J. Le-skovar; priporočile so se prošnje za starostno doklado in reševale so se razne druge zadeve.
Na Muti se je priredila na velikonočni ponedeljek v poslopju društvene šole veseliea z gledališko igro, dekiamacijami in godbo na lok pod imenom bralnegi društva pri Sv. Primožu nad Muto. Poročilo o tej lepo uspeli prireditvi se je nekoliko zakasnilo vsled obilice in nujnosti drugega dela. Pprizorila so obmejna dekleta igro iz starokršćanskoga življenja »Najdena hči«. Igrale so prav dobro, četudi so nastopile v starinski noši, ker je nekaj oblek posodilo slav. »Dramatično društvo v Mariboru, kar je uprizoritev 5e povečalo. Tudi deklamacijo so ljudem ugajalo. Slučajno sestavljeni godbi na lok iz Vuzenice je bilo občinstvo še poseb-no hvaležno, ker take godb*1 nismo navajeni. Obisk je bil jako povnljen, saj je bila. prostorna, dvorana polna, četudi so narodni nasprotniki agitirali proti udeležbi, kolikor so mogli. A ljudje so postali že bolj odločni in se ne dado več komandirati; zato so se kljub vsemu udeležili veselice v tako lepem številu.
Na Moti so napravili sodaj stalni oder, katorega jo preslikal kaj lepo slikar Ortan iz Hoe pri Mariboru. Prirejanje veselic je jako mnogo pripomoglo do veselega, narodnega ^ribanja, katero se zadnji čas opaža ravno na Muti in njeni okolici. Sedaj se bodo še lažje prirejale veselice z gledališkimi igrami, ko imajo svoj oder. Nad odrom se blesii napis: »Ljubite vero, dom in jezik svoj!«
Družbina šola na Muti je zaprta za dobo treh tednov radi lahkega slučaja osepnic v hiši. Zanimivo je, da je konstatira! muški zdravnik doktor Schroder škrlatico. Šele okrajni zdravnik dr. Gantner je izjavil po preiskovanju otroka, da ni škrlatica, ampak osepnice.
Telovadno društvo »Sokol« v Brežicah naznanja, da prirede krški diletantje sedaj v nedeljo, dne 7. maja 1911 v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah gledališko predstavo »Čevljar baron«, burko s petjem V treh dejanjih. Odpor »Sokola« vabi
in prosi, da se p. n. občinstvo te predstave V lepem številu udeleži in sieer točno Ob 7. zvečer, ker se morajo p. n. diletantje iz Krškega že i enajstim vlakom ponoči odpeljati. S predstavo se ne bode čakalo.
Drobne novice. Ujeti t i č k i. 29. aprila Sta ukradla postopača Landeckcr in Guzej kleparju Joštu iz Celja kolo, katerega je pustil pred Karlovškovo trgovino na Lavi. Uzmovica so žo ujeli in zaprli. — Razpisanih je pri graškem poštnem ravnateljstvu za Štajersko in Koroško 6 mest za uradne sluge. — Zgorela je 26. aprila Jagričeva hiša in gospodarsko poslopje v Preski pri Kozjem. Škode je okrog 8 tisoč kron. — Obieajlli spomladanski dirki se vršita due 21. maja na Cvsnu »ri Ljutomeru in 25. maja v Mariboru.
Koroiko.
Nesreča pri vojaški vaji. Topni-carski podčastnik Tretthandel v Celovcu se je včeraj smrtnonevarno poškodoval pri običajni jahalni vaji. Pokonci se je spel konj njegovega tovariša, ki je jahal za njim. Pri tem ga je udaril s prednjim kopitom tak«, močno pO glavi, da so je podčastnik takoj Zgrudil in padel na tla. Težko poškodovanega so prepeljali v vojaško bolnico.
Znorel je gostilničar in posestnik pri krškem moslu v Celovcu Zinze. Odpeljali so ga a rešilnim vozom v blaznico.
Trčila »is vlaka št. 16 in 17 v Huttenbergu. Štirje vozovi so skočili iz tira in se razbili- Ponesrečil se ni nikdo, vzrok nesreče ni znan.
Kap je zadela na njivi oBlotim posestnico Mar. Miiller v bližini Bistrice ob Dravi. Zgrudila se je med delom mrtva na tla. V istem okraju so umrli v zadnjem času tudi še trije otroci na škrlatici, več pa j© Še bolnih.
Surov hlapec. Posestnik Althoi' pri Kriških goricah je ustavil in oka-ral na cesti nekega hlapca, ki je neusmiljeno pretepal konja. Za odgovor je obrnil hlapec bič in udaril posestnika z debelim ročajem po glavi, vrgel vanj par debelih kamnov in zbežal. Posestnik je močno poškodovan obležal. Surove/a so orožniki našli in oddali sodišču, ki mu bo podi -lilo za to podivjano dejanje gotovo primerno nagrado.
PrimonKo,
Trgovska šola v Gorici je dobila pravico javnosti. Sedaj spada ia šola med one trgovsko šole, katerih od-hodna spričevala popolnoma nadomestil jejo izkaz o prestani vajeniški, dobi v kakem trgovskem obrtu.
Slava in čast spominu zavednega Slovenca! Iz Trsta so nam piš«*: Kakor je »Slovenski Narod« v št. lOti t. m. na kratko porooal, preminul ie tukaj g. Ivan Liso r, vpokojtrii nadzornik južne železnico. Velika udeležba pri pogrebu jo pokazala in pričala, kako priljubljen je bil rajnik pri svojih tovariših in v vseh slojih slovenskoga občinstva tržaškega. — Yoo let je služboval g. Lisec tudi v Ljubljani na južnem kolodvoru. V službi vedno natančen in vesten, zraven pa vedno prijazen in vljuden nasproti strankam. Bil jo. kar se tiče narodnega zavedanja in prepričanja vedno trd in neomahljiv značaj, kar je tudi spričo negodnih službenih razmer tedanjo dobe vodno odkrito in moško priznal. Pridno so jo udeleževal vseh narodnih prireditev in V8SB-lic; nikdar ni ga manjkalo pri tedanjih tako priljubljenih tedenskih prijateljskih večerih pisateljskega društva v letih 1886 do 1889. Z eno be sodo: bil je cel mož v polnem pomenu te besede! Pri vsaki nudeči se priliki pa je tudi vsemu svetu očitno kazal svoje narodno-napredno mišljenje, ne glede na to, kako bodo ta okolnost ugodno vplivala na njSgOVO službeno razmerje. Dobrotljivo nebo, podeli nam Slovencem še mnogo takih značajnih in odkritih rodoljubov in potem je našemu tlačanu in tepta-nemu narodu zagotovljena lepša in boljša bodočnost, makari da še tako silno butajo ob naše staro domov je od dveh strani peneči se valovi razburkanega iu srditega narodnega boja!! Have pia' aniraa!
Tržaški mestni občinski svet. V zaupni soji tržaškega občinskeaa sveta jo bil predvčerajšnem imenovan konceptni praktikant (ividon Nicolič za magistratnega nadomestnega tajnika, inženir Benvenuto Pa-jer pl. Monriva pa za konzulenta komune v vprašanjih, tičočih se tramvaja in električnih naprav. Princi piaJno je sklenil mestni občinski svet, da dobe oni, ki jih sprejme občina kot provizorične poduradnike. po preteku enega leta popolno plačo. Za pisarniška pomožna uradnika sta bila imenovana Edvard Simoni e in Krištof Lariš. Risar Artur HotT-mann je bil pomaknjen v VII. čin. razred. Za poduradnika II. razreda sta bila imenovan Kajetan Magnet in Anton Vučič, Ernest Mingotti pa j.- bil imenovan za višjega pisarniškega ot'iciala.
Samomor. Za tovarno firme Luz-zatti & Komp. pri Sv. Ivanu v Trstu so našli včeraj zjutraj truplo moš kega, ki si je pognal kroglo v desim sence. Iz papirjev, ki jih je imel pri sobi. se je dognalo, da je mrtvec doma iz Gorice, stanujoč v ulici Bo-schetto št. 5 in da mu je ime Ivan Ecker. Mrtvec jo bil 4;> ieVstar iu vpokorjen državni poduradnik. Njo gova žena je pod zdravniškim nadzorstvom v Palmanovi. Iz zapuščenih papirjev ni bilo mogoče dognati, kaj je bil vzrok samomora.
Tatinski pomorščaki. Iz Liver-pula dospela pomorščaka Jones An-therry in John Woods, oba »mposle-na na parniku »Panonia«, sia bila aretirana, ker sta ukradla nekemu
tovarišu is njegove spalnice uro in verižico ter nekaj denarja. Pri An* therjn so našli še nro in verižico.
Vojaški nabor v Trstu. Včeraj
dopoldne je bilo klicanih na nabor 200 fantov, prišlo jih je pa 183. Od teh je bilo 65 potrjenih.
Na izletu. Na izletu v gore se je l>onesreeil 301etni trgovski uradnik Oton Seheller, stanujoč v Trstu v ulici Commereialle št. 9. Spodrsnilo mu je in je padel več metrov globoka ter si zlomil nogo in medenienieo.
Višji poštni ravnatelj Tichy. Iz Zadra poročajo: Višji poštni ravnatelj Tiehv, ki je bil kakor znano žrtev atentata, je že v toliko okreval, da je mogel zopet prevzeti vodstvo poštnega in brzojavnega ravnateljstva.
Burja. Po celem Primorskem in l>o Jadranskem morju je divjala tudi včeraj po noči huda burja, ki je dosegla včasih 80 km hitrosti. K nesreči, ki se je zgodila na višini Milja, in pri kateri je utonil mornar Pran Pesaro, izverno še, da je prihi-tel poleg »Andrassa« in parnika »Loris« paroplovne družbe Tripkovič tudi še parni čoln angleške oklopni-ne križarke »Suffolk« na pomoč braceri »Minori«. Druga jadrenica, ki se je pri Milju ponesrečila, je »Palmari na«, last Andreja Kuzzicra iz Pirana. Moštvo je rešil pa mik »Dori«, ladjedelnice pri Sv. Roku, s pomočjo »Andrassa«.
Natečaj. Raspisan je natečaj za mesto poštnega upravitelja v Velikih Munjah, politični okraj Volosko.
Trgovska in obrtniška zbornica v Rovinju. Minister za trgovino je potrdil zopet uo izvolitev Jurja Via-nellija za predsednika in Leandra « amnsa za podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice v Ko vin ju.
Iz finančne službe. Evidenčna zemljemerca I. razreda Ulrick P a n in A. Righi sta imenovana za evi-di-nČ!ia zeniljerucrcči II. razreda. Ca j'inska oficijala II r i b e r n i k in P a i t o n i sta  postala preglednika;
nančni komisarji I. razreda Au-t e r, Koži č in S o m a riva pa nadkomisarjem n. razreda. Carinska asistenta Rcnelt in Ton si g pa sta imenovana za carinska oficijala.
Samomor radi bolezni in pomanjkanja. V Malem Lošinju je bival že dlje časa Oger J. Vago. Bolehal je na sušenju grla. Živel je v skromnih razmerah in ostal, ko mu je zmanjkalo denarja, gostilničarju že precejšno svoto dolžan. Prosil je svoje bogate sorodnike na Ogrskem za pomoč. Toda ti m> um odrekli vsako I poro. Gostilničar ga je končno tn* fli tožil za dolžni znesek. Obupan radi neozdravljive bolezni in nad svojim neznosnim položajem, je šel k morskemu obrežju, se ustrelil na zidu s samokresom in padel ranjen v vodo. Včeraj so potegnili njegovo truplo V! bližini hotela Vindobona na -uho.
stavka. Včeraj je začelo stavkati -00 delavcev ladjedelnice Danu-bins zaradi nekih diferenc glede plače. Stavka je trajala samo par ur, ker je bil mogoč hiter sporazum Z ladjedelnico, ki je ugodila zahtevam delavcev.
Argentinsko meso. Avstro-Ame-rikana poroča: Po brzojavki, ki jo je dobila Avstro-Anterikaua iz Buenos A i resa, se je odpeljal od tam dne '27. aprila pa mik »Sofija Hohen-herg« Avstro-Amcrikaue s 700 tona-iui argentinskega mesa. — Parni k pričakujejo 25. maja v Trstu. V Tr--tn so napravili zelo obširno hladilnico, ki bo začela delati čim pride parni k v Trst. Na ta način bodo tudi razna mesta lahko dobivala meso polagoma iz Trsta, tako da jim ne bo treba takoj vsega mesa naenkrat prevzeti.
pozor, somišljeniki,
Volilni imeniki za đržavnozborske volitve v Ljubljani so skrajno po« rnanjkljivo sestavljeni: Nebroj naših somišljenikov fe izpuščenih.
Zato pozivamo nujno vse naše somišljenike, naj nemudoma pregledajo volilne imenike in se prepričajo, ako niso izpuščeni.
Volilni  imeniki so razpoloženi na magistrata in v pisarni narodno napredne stranke v Dolenčevi hili v Woifovi ulici.
Somišljeniki, storilo svojo dolžnost pravočasno, da ne izgubite svoje volilne pravice!
Dnevne vesti.
-j- Državnozborska volitev. Klerikalna stranka je včeraj razglasila svoje kandidate za državnozhorsko volitev. Bazen dr. Hočevarji kandidira vse dosedanje poslance in sieer v istih okrajih, ki so jih doslej zastopali. Dr. Hočevarja pa so klerikalci pahnili .« kot V trenotkn, ko je Ho-
čevarjeva ista, Majata gospa Hs-tSehevarjeva zatisnila oči in je bila
njeno premoženje razdeljeno, so klerikalci odstranili dr. Janka Hočevarja, ki so ga prej na vse načine lovili, da je prestopil v njihovo stranko* Iskali so ga, da odstranijo netjaka od bogate tete in dobi njihov mož proste roke za lov na premoženje te tete, Zdaj no rabijo dr. Hočevarja več in so ga odstranili. Na njegovo mesto kaudidira sedaj borniran in nezmo žen kmetski fajmošter. Će pogledamo listo klerikalnih kandidatov, spozua-uio hitro, kako velikansko uboštvo na zmožnih ljudeh vlada v klerikalni stranki. Klerikalna stranka kandidira v državni zbor ljudi, ki nimajo prav nobenih zmožnosti. TČ* ne bodo ljudski zastopniki, marveč fclusteršič-Krekovi kimovci. Videli smo jih »na delu« v zadnjih letih. »Delali« niso drugega, kakor štafažo Kreku in Sn-steršičn. Pomilovanja je vredna de-| žela, ki ima lake zastopnike in če bodo volilci te kandidate poslali v državni zbor. Za Ljubljano klerikalci še niso določili kandidata iz tega preprostega razloga, ker spodobnega kandidata ne morejo dobiti.
+ Klerikalci in Nemci delajo v bratski slogi iu z veliko Ijabeznijo, da, v prav z navdušenjem na to, da bi Ljubljano pred vsem svetom ogrdili, jo očrnili in oblatili. Z združenimi močmi jo obrokujejo iu jo popisujejo kakor kako razbojniško gnezdo. De monstracije večjega ali manjšega obsega se zgode tudi drugod, a da bi lastni ljudje tako obrekovali svoje mesto, kakor delajo klerikalci in Nemci, to se ni še nikjer primerilo Klerikalci sramote sedaj Ljubljano, ker bi radi prikrili svoj polom pri občinskih volitvah in bi radi natvozili svetu mnenje, da ima.io klerikalci pač večino med prebivalstvom, a je vsled naprednih »demonstracij« ne morejo uveljaviti. Pri Neincib je pa obrekovanje Ljubljane že sistem. Odkar so Nemci pri občinskih volitvah dobili sedem mandatov, jim je greben posebno zrasel. Zdaj so se spra vili tudi nad napredno časopisja in zabavljajo kar se da. Naj si ljubljanski Nemci svoje moralne pridige lo prihranijo. Takih infamij, kakor so jih že pisali različni nemški listi od »Tagespošte« in »Tagblatta« pa do »Marburgeriee« in »D. Wac-ht«, ni še pisal noben slovenski list.
Ljubljanski nemški časnikarji so lažnjivi pa tudi smešni ljudje. Najsmešnejši takrat, kadar kriče po spodobnosti, in kadar pišejo o surovosti naprednoga slovenskega časopisja. Samo v naših očeh vidijo tramove, ne opazijo pa hlodov v lastnih očeh. in tudi ne v očeh naših klerikalcev. Kar ginljivo je, kako jemljejo morske prašičke pri »Slovencu- v svojo zaščito. Ne opazijo, kako poulično govori dr. Šusteršič na svojih shodih, in ne opazijo, da je bil zadnja dva meseca ravno »Slovenec« prava kloaka. Proti pisavi našega lista zabavljajo, niti žal besedice pa ne zapišejo proti »Slovenca«, ki Švi od nnj-ostudnejših osobnosti, in od najgrših laži. Pri vsem tem pa zavijajo oči, češ. v občinskem svetu bi morala vladati miroljubnost in bolj si ga vedi, kaj še vse! Res je, da so naši volilni boji osebni, ali v prvi vrsti je temu kriv »Slovenec«, ki prav pri vsaki volitvi hrcnklja ob struno najbolj podivjane, osebne in umazane agitacije. To pa ugaja najbolj ljubljanskim Nemcem in zategadelj odklanjamo, da bi uam oni delili kake lekcije o miroljubnosti in spodobnosti!
-f- Kaj pravzaprav hočejo? Škofov revolver, »Slovenec« je snoči priobčil kolobocijo o deželni bolnici, ki jo je mogla spisati samo zmešana glava. Dr. Zajec ima toliko' služb in opravil, da pač ni več v stanu, spisati kako stvar tako, da bi jo normalno mislec človek razumel. Zagrešil je dolgovezno klobasanje, polno nejasnih zabavljie, ki le priča, da ima mož celo vrsto zdravnikov v želodcu. Seveda je dr. Zajec v zdravniških stvareh avtoriteta vseh avtoritet, saj nima samo doktorata, marveč tudi lepo zbirko receptov, ki mu jih je darovala domžalska šintariea, torej je gotovo poklican pretresati take zadeve in z visokega konja govoriti o drngih zdravnikih. Mi mu to privoščimo toliko raje, ker se je pod njegovim vodstvom zgodil evropski škandal, da so bile iz bolnice zanesene črne koze v mesto in je nastala velika nevarnost za zdravje vsega prebivalstva. Samo na eno stvar v »Slovencev!« koloboeiji je treba nekoliko odgovoriti. Gre se namreč za dr. Šlajmerja, ki so mu klerikalci tako zagrenili delo v bolnici, da je šel v pokoj. Klerikalci so faktično prepodili dr. Šlajmerja iz bolnice, da so mogli spraviti na njegovo mesto klerikalnega koritarja. Dr. Slajraor je že dolgo bolan, saj je opravljal nad vse naporno službo. A žrtvoval so je občni koristi na ljubo. Da je vztrajal dr. Šlajmer zadnjih pet let na svojem mestu v bolnici, to ni bila njegova dolžnost, ampak je bila žrtev. Vsako žrtvovanje pa ima svoje meje in ko je dr. Šlajmer videl, da mu njegovo
žrtvovanje plačuje dež. odbor z *e-hvsležnosgsv se ja pac nehal irtva.
vail in je storil, kav so klerikalcii ko-maj čakali, šel namreč v pokoj. Zdaj pa piše »Slovenec« seveda tako jezu-vitsko zavito, da se fa ne mere postaviti pred porotnike, kakor da bi bil dr. Šlajmer šel zdrav in le na podlagi felsificiranega in lažnjivega spričevala v pokoj. To je lopovščina prve vrste in ni je dovolj ostre besede, s katero bi se moglo to lopovščino obsoditi po zasi oženju. Kaj so kler i kalci dosegli s tem, da so pregnali dr Šlajmerja se vidi v bolnici. Kdor ni prisiljen iti na kirurgični oddelek dež. bolnice, se ga ogiba in išče pomoč drugje.
+ Klerikalci v Krakov«. Nem
ški politiki so nekaj časa gledali na izlet kranjskih klerikalcev v Krakov z nezaupnostjo in skrbjo, misleč, da utegne stvar zadobiti političen po men. Pa jim je kmalu odleglo. Nem ški listi poročajo, da se zborovanja v Krakovu ni udeležil noben politično veljaven Poljak, nobeden   tistih, ki imajo pri Poljakih kaj   govoriti in nemški listi na čelu jim »N. Fr. Pr.« pravijo, da ni imel ta sestanek prav nobenega pomena.   Celo »Slovenec« ki seveda vso stvar drugače popisu je, kakor pa se je vršila v resnici, ne ve nič posebnega povedati.   Snoči je priobčil poročilo o prvem dnevu bivanja v Krakovu. Vestno beleži, da so se Slovenci prišedši v Krakov naj prej »nekoliko uinili«. Sicer je pora ba mila merilo za   kulturno stanje človeka, a naši klerikalci pač že niso dovolj kultivirani in mislijo, da je dovolj, če se   le   nekoliko   um i je jo Vožnja iz Ljubljane v Krakov je si cer jako dolga, a klerikalcem je zadostovalo, da so se   nekoliko umili Nekoliko umiti so si poteni ogledal mesto, zvečer pa so se udeležili rautn v starem gledaliču.   Ta priredba je morala na naše klerikalce napraviti poseben    vtisk.    Navdušeno pišejo: > Majestetični vratarji in služabniki, v fantastične uniforme oblečeni, so odpirali vrata, spremljali po stopni cah in se klanjali.« — Kaj, to je ime-nitnost. V duhu kar vidimo, kako je Šuklje mogočno stopal, kakor nekdaj Malinovski pri  Doberletovih t>ogre-bih in kako so bili Krek in Lampe, Krega-r in Štete veseli, da so se jim majestetični vratarji klanjali. Da, v Krakovu,    tam znajo,    drugače kakor v Ljubljani.   V Krakovu   so se majestetični vratarji   v fantastičnih uniformah klanjali, v Ljubljani pa je        aprila vladni detektiv s cigareto v ustih   stopil k-Stefetu   in h Kregarju in ju nahrulil:   »Kaj pa vidva tu delata — marš«.  Da, med Ljubljano in med Krekovo je velik razloček. A ne samo da so se klanjali vratarji, tudi vrata so odpirali! V Ljubljani sicer klerikalcem tudi večkrat vrata odpre, a vedno le, da jih s pomočjo čevlja ven ekspedirajo, v Krakovu so jih   pa   notri spustili. Tn tam so jih čakali   izredni užitki. Godba je igrala, nastopali so pevci i u pevke in celo peli in damski svet se je kazal Slovencem. Sapramiš — to je moral biti ganljiv prizor, ko so Poljakinje   trepetaje   čakale, kak vtisk napravijo   na take poznavalce ženske lepote in ženskih oblačil, kakor   so Krek in Lampe,   Kregar in Štefe. Svoje poročilo končuje »Slovenec«" z besedami: »Zabava je bila živahna   in   prisiljena«, verjamemo, verjamemo!   Neprisiljeno   se znajo naši klerikalci   zabavati   samo pri fajmoštru in ua pudelbalih »Ljubljane«, v Krakovu pa so se Poljaki živahno zabavali,   Slovenci   pa prisiljeno !
Pri knezih iu grofih sta sedaj v Galiciji v gosteh, kakor bahavo sama r>oročata »Slovencu«, časti vredna gospoda Kregar m Štele. Cisto nič nismo nevoščljivi, da stiskata ta »veledemokrata« roke raznim visokim aristokratom - baronom, grofom in knezom, prepričani pa smo, da bi ti visoki gospodje s prs v dvomljivimi čustvi sprejemali »delegata Rady miasta Lubliany« in »wice-przevvodniczacego Izbv handlovrej«, ako bi vedeli, da sta oba poštenjaka v sodni preiskavi radi hudodelstva volilne goljufije, izvršene pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico.
-f Klavzura Uršulink. Pred volitvami in po volitvah se je že mnogo pisalo o takozvani klavzuri Uršulink, ki obstoji v tem, da nune brez posebnega papeževega dovoljenja ne smejo nikdar in nikoli zapustiti zidin svojega samostana* Kakor je znano, fa stroga klavzura naših Uršulink ni ovirala, da bi pri zadnjih občinskih volitvah ne zapustile samostana in šle volit. Če so pa za to kršenje klav-zure dobile potrebno papeževo dovoljenje, to je veliko vprašanje. Znan je nam namreč ta-le značilen slučaj: V Gradcu so imele tTršulinke svoj samostan v »Sackgasse«. Nov samostan 8o zgradile v Leonhartski ulici. Ko jo bilo poslopje v toj ulici dograjeno, so vložile na papeža prošnjo, naj jim dovoli, da se presele iz stare, ga v novi samostan. Ker se je prav takrat dogradila v obližjn Leonhsrt-ske ulice nova cerkev srca Jezusove«
I ga, so obenem prosile, naj *e jim pri 9 preselitvi dovoli, da si med vožnjo ogledajo to novo cerkev. Na to prošnjo so dobile Uršulinke odgovor iz Rima, da se jim preselitev pač dovoljuje, z oziram ne klavanro pa se jim najstrožje zabranjuje, da bi si med vožnjo v nori samostan ogledale cerkev srca Jezusovega, čeprav se na ha-ja ta cerkev »v neposredni bližini Leonhartske ulice, kjer stoji novi Uršulinski samostan. Torej v Gradcu si Uršulinke niti pri preselitvi iz enega samostanskega poslopja v drugega niso smele ogledati cerkve, v Ljubljani pa so smele zapustiti samostan zgolj v to, da se udeleže naj* ljutejše politične borbe. Svoje čase so bili samostani hiše miru, kamor niso segali valovi politične borbo, a sedaj so klerikalci zanesli te borbe tudi za samostanske zidove. In kakšne bodo posledice1? Za versko življenje samostanskih prebivalcev gotovo ne dobre! Izvedeli smo iz najzanesljivejšega vira, da je v Uršulin-skem samostanu, odltar so bile volitve, neprestan kreg in prepir, prava pravcata vojna. In ti nezdravi odno-saji se pojavljajo sedaj že tudi v šolah, kjer razne samostanske učiteljice že uganjajo politiko kar na debelo. Ce ho to dobri stvari v korist, resno dvomimo, a za sedaj se še vzdržajemo vsakih pripomb. Ako pa politična gonja po uršulrnskih šolah ne bo po-uehala, bomo se z odnošaji v uršu-linskem samostanu še resno bavili.
+ Da se razumemo! Kadar škof organ kako stvaT ala strigalca vedno in vedno ponavlja, se mora posten človek vedno vprašati: ;>Kaksna lum-parija je zopet v tem i« »Slovenec« je že neštetokrat ponavljal, kakor ko-fetarice, da je dobila opozicija treh strank ver« glasov pri občinskih volitvah, nego večinska stranka! To prinaša ta temni poštenjak radi tega, češ, pri držaMiozborski volitvi bode zmagala nemško - klerikalna zveza!? Mi pa povemo to-le: Pri tej volitvi bo manjkalo tistih 3000 duš »slavne sodrge« od zadnjega »Unionskega zborovanja« — in pa vse nune! Pasta!
+ Hinavščina   idrijskih klerikalnih dopisnikov presega pač že vse meje. Tako pišejo v svojih idrijskih novicah, ko x>oročajo o rešitvi svojega rekurza pri deželnem odboru: Živo je še vsem v spominu, kako sta »Narod« in   »Naprej«   zabavljala nad Oswa.ldom iu tovariši, ki so pritožbo podpisali, a e. kr. rudniškega ravnateljstva si ti napredni in rdeči kuž-ki (besede vredne c. kr. kateheta Os-walda) niso   upali   ohlajati.« Tako Oswald! In zakaj je rekuriralo c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji proti občinskemu proračunuKer ima tak ukaz od ministrstva. Tak ukaz pa so ravno intrige  klerikalnih državnih poslancev proti napredni   Idriji povzročile. Vsi se še spo min jamo, da ni dolgo tega, kar je   Osvvald v »Slovencu« obljubljal, da bo dosegel, da se tudi ministrstvo pobriga za to, kako se porabljajo občinske dcklade v Idriji. In res je kmalu na to izšel dotični famozni   minister i jal ni odlok. Nemško in klerikalno ministrstvo j© gotovo kaj rado ustreglo klerikalnim izdajiea»ni proti   rodnemu slovenskemu mestu Idriji. Ali si je torej misliti večjo OsTvaldovo nesramnost, da ščuje sedaj naprednjake na c. kr. rudniško ravnateljstvo, ker je storilo samo to, kar je bilo po Oswaldovi krivdi primorano izvršiti. Tudi se ne siue pozabiti, da Oswaldove rekurze rešuje deželni odbor kranjski. Prepričani smo, da če bi se tudi c. kr. rudniško ravnateljstvo stokrat pritožilo, bi deželni odbor ne ugodil, če bi Oswald tako hotel. Glavni krivec, da deželni odbor leto za leto ogromno škoduje idrijski občini, je edino Osvvald. Ta večni   škodljivec   idrijskega mesta mora imeti že slabo vest, če skuša pri svojih  zločestih  dejanjih naprtiti krivdo drugemu.   Ou seveda lahko farba svoje zabite pristaše, zavednih občanov pa ne bo. Ce to misli, se presneto moti.   Pa še z nekim drugim slučajem so se idrijski klerikalni dopisniki pokazali virtuoze v hinavšči-ni. Ravnateljici na ljudski šoli Manji Kavčičevi so kot občespostovani čestitali k zasluženemu imenovanju v »Slovencu«, nekaj tednov preje pa so jo nesramno z največjimi lažmi napadali v »Domoljubu«. Klerikalec je pač bil in bo hinavec prve vrste!
-f- Imenovanje. Finančni svetnik dr. Rudolf Thomann v Ljubljani je imenovan za višjega finančnega svetnika.
— Na starem vojaškem oskrbo« vališeu na Dunajski cesti so odprli grobnico. Našli so notri mnogo kosti nekdanjih menihov in dva podplata. Paternoštra niso našli nobenega. Upamo, da bo podplate pridobil dr. Mantuani za deželni muzej, že da bo vsaj nekaj storil za ta nesrečni muzej, kajti doslej ni drugega storil, kakor da vleče nezasluženo veliko plačo. Ti podplati bi s Šildkrotami, ki jih je dr. Mantuani proglasil za kristjanske glave in z bizantinskimi svinjaki, ki jih jo dr. Mantuani našel na Dolenjskem, prav lepo predaše f aH
znanstveni pomen deželnega muzej* pod klerikalnim gospodstvom.
— Pri včerajšnjem   naboru je
bilo izmed 129 nabornikov 23 potisnih, 4 pa so bili določeni za vojaško bolnico.
Umrl je včeraj v Kranja posestnik in trgovec g. Rajko Krisper. Porojen 1. 1841. je največji del tlOJega življenja prebil v Kranju, čigar pro-evitu je posvetil mnogo svojih moči. Sin velikega slovenskega trgovca se je tudi on posvetil trgovskemu poklicu. Vse svoje življenje je bil vnet za. narodno stvar. Pokazal je to pri ustanavljanju in v vrstah Južnega Sokola, Narodne čitalnice, požarno brambe in drugih narodnih in dobrodelnih društev. Bil je vnet za napredek in prožet naprednih idej. V mladih letih je bil vesel družabnik. Nobene narodne veselice ni bilo na slovenskih tleh, da bi se je ne udeležil. Užival je spoštovanje in zaupanje pri vseh slojih. Komaj je bil dosegel moško dobo, ga je zaupanje kranjskih meščanov postavilo v mestni zastop med prve iu ob strani lupam Savni-ka je vestno izpolnjeval svojo nalogo celih 24 let in je bil pri vseh pridobitvah kranjskega mesta aktivu,, udeležen. V ospredje ni nikdar silil in čaščenja ni iskal. Bil je eden tistih skromnih mož, ki nikdar ne govore o svojih činih, ampak le o uspehih drugih. Blag mu spomin!
Reklamu v cerkvi. V nedeljo je duhovnik na prižnici v Kranju poslušalcem naznanil, da se je dr. Glo-bočnik A-mil in da naj vsi, kateri zdravniško pomoč potrebujejo, le U njemu gredo, on da je najboljši zdravnik. Ali je cerkev za to, da dela reklamo za klerikalne zdravnik« Prihodnjič bodo duhovniki s prižnici še priporočali najboljše babice.
Nezgode. Posestnikov sin Ki-kard Kmet iz Ojstrega v trboveljskem okraju, je padel i voza in si zlomil levo nogo. *— Prevžitkarja Josipa Mavca iz Želimelj je sunila, njegova hči doma iz neprevidnosti a burkljami v desno oko in mu je hudo poškodovala. — V Kravjem brdu v kamniškem okraju so se igrali otroci na polju pri ognju. Naenkrat se je vnela Tletnemu kajžarjevemu sinu Fratru Hribarju leva hlačnica, in je dobil otrok težke opekline na levi nogi.
Dva prsta si je odrezal. Dveletni posestnikov sin Ivan Gnezda iz Ka-nomelj pri Idriji se je igral dne *2#. aprila na podu svojega očeta skupaj z drugimi otroci. Pri tem je prišel z roko v slamoreznieo, ki mu je odrezala dva prsta.
Čebelarski shod v Smarjeti njt Dolenjskem se vrši v nedeljo, dne ^ maja ob 3. popoldne v ondotni šo"«. Na shodu bo predaval gosp. naduči-telj Likozar: L Pomen čebelarstva sploh. 2. Priprava panjev za roje s satuimi začetki in podolžim delo. o. Kranjski panj in enotna mera istih. 4. Zasilno pitanje in pitanje rojev. 3. Opustitev žvepljanja v jeseni. 6. Premakljivo delo. 7. Pomen čebelarskih podružnic. — Pričakuje se obile udeležbe, ker bo predavanje zelo važno.
Sankeijonirani deželni zakon. Cesar je sankcijoniral zakonski načrt, sklenjen od krajnskega deželnega zbora, glede uvrstitve občinske ceste, vodeče od mejnega mostu med Kranjskim in Primorskim, »Na Gr-ščaku« do deželne ceste, med deželne ceste.
Požar. Obvdoveli pleskarski pomočnik Oton Bepeo je hotel nedavno skrivaj prenočiti v praluici Matije Pekla ja v Novem Vodmatu, kjer stoje tudi postelje za delavec. Ob 11, ponoči pa je nastal v kuhinji ogenj, ki je požgal 20 vreč, več preprog in vso slamo in postelje. K sreči so domači še o pravem času zapazili ogenj in ga pogasili. Škoda znaša 100 K. Najbrže je zažgal Repec, ker je kadil.
Nepošten hlapec. Italijanski delavec Lenard Dilenardo iz Vidma je bil zaposlen pri akordantu De Pauli-ju na Viču kot hlapec. Dne 2. maja* je hotel skrivaj zapustiti svojo službo, toda orožniki so ga prijeli, ker jo bil svojemu gospodarju ukradel več stvari.
Vroča kri. Jutri v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek se predstavlja, v   kinematografu   »Ideal<t izvirna drama »Vroča kri«, ki prekaša vsa dosedaj  prirejene kinematografske drame.   Igrajo jo najboljši igralci raznih svetovnih gledališč. Pristop imajo samo odrasli. Drama ima dva dela. V prvem se deklica odlične rodbine omoži z nekim milijonarjem. Kot običajno taki denarni zakoni, tako tudi ta ni bil srečen. Zahotelo se je njej po ljubezni in v svoji ognjevitosti je začela spletkariti proti mo> žu z lastnim šoferjem. Mož jih zaloti in spodi. V drugem dejanju ona propala in uničena vlomi v moški obleki z roparji v stanovanje svojega moža. Tam naleti na svoje dete in obstane. Materinska ljubezen jo omami. Moz pribiti v sobo in jo da svezati. Končno pa premaga materinska in otrokova ljubazan sovraštvo mossvo in lak-komiseljnost  matera*  Moft jo resi
8361^0
policije, ji vse odpusti in nato šele srečno živita v medsebojni sporazumnosti, v kateri jih veže neraz-družna vez otroške ljubezni.
Samomor. Včeraj okoli 1« poju ddne se je v Mestnem domu ustrelil 591etni sluga Friderik Mulhar. Zadel se jc v de«no sence in je bil takoj mrtev. Na lice mesta doŠli policijski zdrarv-nik je odredil, da s:o njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Izpod policijskega nadzorstva pobegnil je :341etni delavce. Franc Nadižar, rodom iz Hrastja na Gorenjskem. Nadižar je zelo nevaren tat in vlomilec ter je šele pred kratkim prestal večmesečno kazen.
Prijet tat. Na Marije Terezije cesti je bilo pred nekaj dnevi nkra-oVno nekemu čevljarskemu mojstru ut delavnice 19 K denarja. Policija je aretirala tam zaposlenega loletnoga čevljarskega pomočnika Jerneja Zat-lerja, kateri je bil zaradi tatviae že predkaznovan in je tudi to tatvino skesano priznal.
Kolo ukradeno je bilo v Celju liranilničnemu uradniku Oskarju \Vngnerju. Kolo je »Atlasa in vredno 200 K.
S ceste. Včeraj je pO Dunajski testi nek kolesar tako navrlo in nepre-\ idiio vozil, da je zadel in podrl šolsko učenko Cecilijo Komparetovo, katera se je pri padcu telesno poškodovala in tudi razbila iri steklenice.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo v Inomosl 5S Macedoncev, 22 Dalmatincev je šlo v Beljak, 13 Hrvatov pa v Heb.
Izgubljeno in najdeno. Ga. Ivana Skubicova je izgubila dva bankovca po 20 K. — Služkinja Ivana Grčija je izgub>1n <lonr»mu*o s srednjo vsot d denarja. — Šolska učenka Amalija Zemljičeva je našla bankovec za 10 K. — Gdč. Neža Zajčeva JC 7iašla denarnico s srednjo vsoto denarja in črno pelerino. — Zasehnica ga. Leopoldina Huberjeva je našla ilvo ročni torbici. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, odnosno najden dežnik, kovčeg, šeipaln*ik. neka inridična knjiga in ročna torbici*.
Prevzetje gostilne. Znano gostilno na Piniski cesti št. 11 prevzame v soboto, dne 6. maja gospa Marija Dražil, soproga v ljubljanskih hi zunanjih krogih dobro znanega g. Ivana Dražila. Več v inseratu.
Volilci vodili omi
ne zamudite reklamacijske-ga roka za državnozborske volitve.
Volilni imenik
bo razpoložen v društvenih prostorih »Političnega društva za vodmatski okraj" Jenkova ulica 7, v četrtek in petek popoldne od 3. ure naprej do 8. zvečer.
Reklamacijski rok poteče  s   6. majem.
narodno obramba.
Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 008. Pet Ciril-Metotlarjev v Krškem (plačali 100 K); 00:5. Neimenovani iz Škofje, Loke (plačal lJ0O K).
Branibor. Ustnnovnino v znesku 100 K je poslal gosp. prof. IL Peru-kek. Iskrena hvala.
Velika narodna veselica v Stopanji vasi. V nedeljo, dne 7. maja, popoldne, se /berejo vsi Štepanjci, okoličani in Ljubljančani, ki so zavedni Slovenci, na »Gričku«, ljubljanskim izletnikom dobro znane gostilne g. Antona Novaka v Stepanji vasi. — yGriček« je že ves lepo ozelenel in rabi vsakogar, da se pod brstečim zelenjem naužije svežega pomladanskega zraka in otrese duhomornih vsakdanjih skrbi. Tu priredi Ciril-Metodova podružnica ob priliki obletnice njene ustanovitve veliko spomladansko veselico. Na tej bo vladalo, lahko trdimo že naprej, pravo ne-prisiljeno veselje in zabava. Saj se tudi trudi odbor z vso marljivostjo, da bodo vsi i>osetniki, bodisi mladi ali stari, odhajali prav zidane volje. Ljubitelji dobre naravne kapljice in drugih takih stvari, ki preženo otožne misli, bodo našli tolažbe pri šotorih. Oni, ki jim mladostna kri mirneje bije, bodo zarajali na obsežnem plesišču. Šaljivi nastopi bodo brez-dvoinno pripomogli do še l>olj veselega razpoloženja; poleg toga se bomo naslajali ob glasih domačih pesmic, ki jih bodo peli izurjeni pevci. Kdor hoče biti torej prvo nedeljo v maju prav dobre volje, pride gevtovo k nam. Zlasti upamo, da ne bodo šli Ljubljančani drugam v okolico, ampak da bodo obiskali mnogoštevilno ntepanjsko slavlje. Saj je takorekoč tndi dolžnost Ljubljane, da ne pozabi j»a okolico, ampak jo pomaga vzbuditi t narodni zavednosti.
Društvena nazninDn.
Društvo ia obdelovanje ljubljen* skega barja je danes obhajalo svojo desetletnico in iivolilo bivšega žnpa-na in ministrskega referenta dr. J. Koppensa za častna člana. Obširnejše poročilo sledi.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v nedeljo, dne 7. t. m. ob 10. dopoldne v okoliški šoli v Celju. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Šolske kazni, poroča Fr. Brinar. 4. Posvetovanje glede letošnje okrajne učiteljske konference. 5. Iz tov. Logarjeve botanične puščice. 6. Slučajnosti. Prosimo, pridite vsi! Opozarjamo tudi na planinski sejin, ki bo ta dan v Celju.
Presveta.
Koncert »Glasbene Matice«. V zadnjih letih pojavlja se med Slovenci vedno več resničnih talentov. Med te spada tudi g. Anton Trost, ki je za časa^ svojih gimnazijskih studij se z odličnimi uspehi šolal na šoli »Glas-hene Matice« v Ljubljani in v Matičnih koncertih in produkcijah že večkrat dokazal javnosti resno lepo napredovanje. Po dovršeni šoli v ^Glasbeni Matici« podal se jc na c. kr. akademijo na Dunaj, da dovrši svojo glasbeno izobrazbo in se docela posveti glasbi kot strokovnjak. — Dve leti je gojenec akademije in z dovoljenjem vodstva bo v koncertu »Glasbene Matice« v sredo 10. maja solistično nastopil. Igral bo jako efektne in lepe skladbe* Beethovnov 3* klavirski koncert, ki zahteva pravega umetnika v tolmačenju Beethovnovi li idej in primerno visoko tehnično izobrazbo ter Mendelssohnovo romantično klavirsko skladbo »Svatbeno koračnico«, »Raj vil« iz »Senj poletne noči«. — Poleg izvajanja slovenskih izvirnih skladb je pač »Glasb. Matice« dolžnost, da izvaja Slovencem tudi klasično svetovno glasbo in s tem izobražuje občinstvo in dviga razum za pravo umetnost. — V tem smislu je nastop gospoda Antona Trosta, tembolj, ker je domačin, iskreno pozdraviti. — Vstopnice se dobivajo pri gospe Cešarkovi v Selen b urno v i ulici.
Književnost.
— »Svobodna Misel«, ta z ozirem na našo generacijo in sodobno soei-jalno-knlturne razmere na Slov. toli važni ter velepomembni list, je moral, kakor znano, radi prevelikih finančno - tehničnih težkoe 1. majni-ka 1010 prenehati, ker pa se od tedaj slovenske razmere ne samo niso zboljšale. temveč obrnile v marsičem na slabše in ker dohaja dan na dan na staro uredništvo nebroj poizvedb, prošeuj, narocb itd., in ker se je zadnje čase od mnogokoje strani izrazila želja po nadaljevanju publikacije »Svobodne Misli«, bodemo poskusili obnoviti odloženo, a koristno delo. Od 1. majnika t. 1. bode torej »Svobodna Misel« zopet izhajala kot 4. letnik in se bode takoj nadaljevalo s 5. številko, kjer se je moralo lani izdajanje prekiniti. Kdor je bil naročnik 4. letnika bode dobival na stari račun še ostalih 6 številk. Kdor pa se naroči na novo, temu se dnpoš)jejo lani izšle 4 številke. Uredništvo se bode potrudilo, da ostane »Svobodna Misel«, kar se tiče vsebine zanimiva, vsestranska in lahko umljiva. kakor je bila dozdaj. Posebno pozornost hočemo obračati na domače, slovenske razmere, list bode prinašal kolikor mogoče aktualnih kulturno - verskih in kritično - filozofskih spisov, tako da bode »Svobodna Misel« obenem glasilo slovenskih svobodomiseleev in kulturno - socijalna revija. Upamo, da bodo podpirali sotmdniki prejšnje >,Svobodne Misli«, tudi novo, ki ji je idejno identična, jo priporočali in razširjali, od naročnikov pa pričakujemo, da se bodo spomnili vedno točno tudi svoje dolžnosti, ter redno pošiljali malenkostni znesek 3 K; za Ameriko 4 K (letno) za naročnino in to bode storil vsakdo tem rajši in točneje, ako pomisli da podpre s tem narodni naš obstoj, pomore razširjati prosveto in pospeši kulturno osamosvojitev slovenskega ljudstva!
Roztlel po slonflnjRem sveto.
— Praznik   poljskega naroda.
Včeraj je poteklo 110 let, odkar je poslednji kralj poljski Stanislav Poniatowski podelil svojemu narodu ustavo. Ta u3tava ni bila dolgo v veljavi, zakaj kmalu na to je vojska ruake carice Katarine II. porazila poljsko armado, vojskovodja poljski Kose i usko je bil premagan in poljski narod je definitivno izgubil svojo neodvisnost in svobodo. Jubilej poljske ustave je obeneto obletnica konca nekdaj mogočne poljske države.
im tlavaosti v Plani se pričao v soboto 6. i. m. in bodo trajal« do torka 9. maja. Pri slav-nostih bodo sodelovali: pevska zbora slovenskih akademiČaih društev »Ilirija« in »Adrija«, tamburaši hrvaškega akademienega društva »Hrvat« in srbskega akademičnega društva »Šumadija« ter dijaški orhester »Badbuza« pod vodstvom inženirja Chvale. Razen teh bodo sodelovali še: virtuoz na gosli V. Stach, prof. Buchtele, plzenski kvartet in akade-mični odbor »Ceskoslovanske Enote« v Pragi.
— Češki generalni konzul v Carigradu. Avstro-ogrski generalni konzul Bohumil Para, navdušen češki rodoljub, je dne 28. aprila zapustil Solun in se napotil na svoje novo mesto v Carigrad. Na kolodvoru v Solunu so se poslovili od njega guverner Ibrahim paša, vsi konzuli tujih držav, deputacija mladotnrškecra komiteja in vsa avstrijska kolonija. Konzul Para je v vseh krogih prebivalstva vžival največje simpatije, zato se je vsakdo hotel osebno posloviti od njega. Carigradskim Slovanom je čestitati, da dobe za avstro-ogrskega generalnega konzula zavednega Ceha in Slovana.
i Sodnik ovaden krivega pričevanja. Znani zagovornik zaradi »veleizdaje« obtoženih Srbov v Zagrebu dr. Hinko Hinkovič je vložil proti preiskovalnemu sodniku v »veleiz-dajniškem« procesu dr. Mirku Košu-tiću kazensko ovadbo radi krivepra pričevanja. Kakor je znano, je dr. Hinkovič radi raznih člankov v časopisih a- preiskavi radi ščuvanja proti uradnim organom. V tej stvari je bil zaslišan tudi sodnik dr. Košu-tič in je pri tej priliki krivo pričal pioti dr. Hinkoviču.
Izpred sofflfto.
Najvišji sodni dvor na Dunaju je priznal ločeni ženi pravico obiskati svoje otroke brez prič. Ločila sta se mož in žena od mize iu postelje. Ločitev je zakrivil v tem slučaju mož. Glede vzgoje sedaj 71etne hčerke nista takrat nič natančnega določila. Oče jo je dal v neki inozemski dekliški zavod. Ko jo je obiskala mati, je dovolilo vodstvo zavoda pogovor matere s hčerko le v navzočnosti priče. Radi tega se je mati pritožila na okrajno sodišče kot varilsko oblast. To pa je njeno pritožbo zavrnilo. V istem srnislu je zavrnilo ludi okrožno sodišle v Tridentu njen vsklie. Najvišji sodni dvor pa je obe istoglaseči se odločbi razveljavil in dal materi neomejeuo pravico govoriti s svojim otrokom tudi brez navzočnosti prič. To odločbo utemeljuje sledeče: Ni opravičeno, da se krajša materi pravica neomejeno govoriti s svojim otrokom tudi brez prič. Ti obiski matere gotovo otroku na škodujejo in tudi oče ni s tem pri svojih pravicah prav nič prikrajšan. Pripomni pa se, da bi se podobni obiski opravičeno omejili šele takrat, ko bi mati to pravico izrabljala bodisi v fkodo otroka ali omejitev očetovih pravic.
Razne stvori.
♦ Ponesrečena zrnkoplovea. Vojaški aviatik Matiewitseh je napravil s svojim bratom na Bleriotovem letalnem stroju blizu Sebastopola poskusni polet. Že v precejšnji višini se je stroj preobrnil in padla sta oba Z velikansko silo na tla. Obležala sta na mestu mrtva.
♦ 2eno, njeno teto in sebe ustrelil. V Marselju je živel pomorski častnik Maurin, že celo leto ločen od svoje žene. Povodom svojega preme-«čenja v Alžir, je šel k njej in jo nagovarjal, da bi šla ž njim. Ona so je branila, vsled česar je nastal hud prepir. Maurin je potegnil v jezi samokres in večkrat ustrelil proti svoji ženi. Zadel je smrtno njo in njeno teto, ki je priletela v sobo zakonska mirit. Ko je videl, kaj je storil, je ustrelil še samega sebe.
m Spokorjeni adventist. Vojak Neumann, ki sedi sedaj v neki nemški trdnjavi, se je bil svoj čas branil kot adventist delati ob sobotah. Za-raditega je bil obsojen in so ga vtaknili v neko trdnjavo. Pa tudi v ječi ni hotel delati ob sobotah in na ta način je narasla njegova kazen na 5 let in 6 mesecev. Sedaj pa se je izpre-obrnil. V nekem pismu, v katerem odgovarja na pozdrav neke dame, ji piše med drugim tudi, da se je s pokoril in da že več tednov dela tudi ob sobotah.
♦ Določen je geografiene dolžine.
Matematik Poincarre je sporočil francoski akademiji znanosti nov način določanja zemljepisne dolžine e pomočjo brezžičnega brzojava med drema mestoma. Poskusi med Bizer-to in Parizom, to je 1500 km daleč, so izkazali presenetljive rezultate. Brzojavni znak, ki so ga uporabljali za dolooenje zemljepisne dolžine, je prišel ia te razdalje v epi stotinki sekunde.
* Rodbinska drama. V Curihu je ustrelil neki brivec Bucher, ki so ga hoteli zaradi brezposelnosti z njegovo ženo in 5 otroci poslati po odgo-nu domov v bernski kanton, iz obupa 2 otroka, druge otroke in žeuo pa smrtno nevarno ranil ter nato samega sebe ustrelil v glavo.
* Krvari pretepi na cesti. Sprli so se fantje na cesti v Staniersdorfu pri Dunaju. Med prepirom je ustrelil mehanik Glock tovariša Wallacha s samokresom in ga težko ranil. Ustrašil se je svojega čina in zbežal. Na begu je ustrelil na svoje zasledovalce in zopet ranil čevljarja Fulamana. Po daljšem preganjanju so ga izsledili na njegovem stanovanju. Predno so ga pa orožniki prijeli, je potegnil iz žepa samokres in še samega sebe ustrelil. Obležal je na mestu mrtev.
* Obdačenje zdravil. K tozadevni notici poročamo, da je štajerska zdravniška zbornica predlog glede obdačenja zdravil s takozvanim re-ceptnim kolkom odločno zavrnila. Zavrnile so ga tudi vse ostale štajerske zbornice. Vpeljava tecra. reeeptne-ga kolka v svrho dobrodelnih naprav za zdravnike in lekarnarje b? bilo obdačenje bolezni in bi bili najbolj prizadeti reveži. Škodovalo bi to, kot navaja zbornica, ugledu in koristim zdravniškega stanu.
* Zastrupljenje radi petmilijon-ske dedščine. Neki znani general v Pctrogradu je jahal zjutraj na izpre-hod. V bližnjem mestnem parku je padel s konja in mrtev obležal. — Oblast nije so dobile anonimno ovadbo, da general ni umrl radi padca, marveč da je njegovo smrt povzročila tuja roka. Toda vse preiskave so ostale brezuspešne- Sedaj pa je naenkrat nastopila hčerka umrlecra generala in obdolžila svojo mačeho umora svojega očeta. Dala mu je baje za zajtrek zastrupljeno meso. Pri preiskavi so našli oporoko starega generala, ki je izdelila vse njegove otroke in sorodnike in postavila za edinega dediča njegovo ženo. Premoženje znaša okrog 5 milijonov kron. — Ko je mačeha o ovadbi hčerkini izvedela, je hotela ix>begniti. Toda na i>otu so jo prijeli in zaprli.
* Indolentno vojaštvo. Stavbni podjetnik Hujes v Pesti - Kobauvju je imel žo delj časa v svoji pisarni nekega Jurja Kepesa, ki jc častnik v rezervi. Oče tega mladega moža je prosil stavbnika, da naj strogo postopa z njegovim sinom, ker je zelo lahkomiseln. Nekega dne sta se v pisarni sprla Hujes in Kepes in Hujes je dal Kepesu zaušnico. Xato ga je Kepes pozval na dvoboj, Hujes pa je odklonil, da bi mu dal zadoščenje z orožjem, pač pa je bil pripravljen, ga prositi odpuščanja. Kepes je nato zadevo naznanil vojaškemu častnemu sodu, ki je zahteval, da si poišče rezervni častnik zadoščenje pred sodiščem. Stavbnik je bil nato obsojen na "20 K globe, kar pa je bilo častnikom premalo. Zato so se obrnili častniki na kazino v Pesti - Kobanvju in zahtevali, da člani kazina Hujesa družabno bojkotirajo. Seveda je ka-zinski odbor odklonil to zahtevo, nakar so izstopili vsi častniki polkov, nastanjenih v Pesti - Kobanvju, iz kazine in ii vseh društev, v katerih je bil vpisan tudi Hujes. Da so častniki tako srboriti, je navsezadnje še umljivo, da se pa vtika vojaška oblast v take zadeve in izdaja uprav srednjeveška in vsem postavam r obraz bijoča povelja, te^ga niti od najbolj zagrizene ogrske vojaške uprave ne bi bili pričakovali. Korno poveljništvo je namreč odredilo dne 2. maja, da morajo tudi vsi rezervni kadeti in rezervni častniki izstopiti iz onih društev, v katerih jo vpisan tudi stavbnik Hujes. Seveda bo imelo to povelje kornega poveljništva za posledico škandale, ki bodo našo armado zopet kompromitirali.
* Obdačenje receptov. Že dlje časa se bavijo zdravniški in lekarniški krog-i z vprašanjem glede obdačenja zdravil potom vpelja\ e reeept-nega kolka. Na ta način nabrani denar bi se po rabil za dobrodelne namene kot starostno preskrbo itd., za v prid zdravniškim in lekarniškim interesentom. Lekarnarji so stavili predlog v tem smislu, da izdaja kaka zdravuiška korporacija avstrijskim zdravnikom posebne enake recepte z že vtisnjenim kolkom. Te recepte bi zdravniki seveda plačali, znesek pa bi se računu kot običajno pripisal. S tem bi se na lahek način nabrale lepe vsote v oskrbo zdravnikov in lekarnarjev, ki se v prid človeštva redno izpostavljajo raznim nevarnostim. Obenem pa bi se tudi zabranilo pridobivanje raznih zdravil s ponarejenimi ali prigoljufanimi recepti in bi se omejilo nepostavno delovanje raznih zakotnih mazačev. Dunajsko zdravniško društvo je prevzelo ta predlog v oceno in ga bode v podrobnosti še izpopolnilo.
* Kitajci   r   denarni zadregi.
Vzhodno azijski Lloyd poroča jako zanimivo, kako si Kitajec pomaga iz denarne zadrege. Zastavništvo je na Kitajskem veliko bolj razvito kot pri nas, in v zastavljalnico ne nese samo oni svojega blaga, ki res denar po-
trebuje, marveč tudi manj>i špekulant. Spekulira pa brez izjeme vsak Kitajec. Zanj jc zastavljalnica nekaka zaloga in skladišče, kjer jo blago varno spravljeno. Kar se mu doma lahko ]k)kvari, ali se boji, da mu kdo ne ukrade, spravi Kitajec v zastavljalnico. Tam dobi še vrh utega denar in plača le 3 % obresti mesečno. Če je zelo zadolžen, da je že vse kar je imel zastavil, obremenjeno ima že tudi hišo in posestvo, ostane mu še žena in otroci, ki jih tudi lahko zastavi. Najbolj pa kaže iznajdljivost. Kitajca v denarni zadregi sledeči slučaj. Pose+nik Togo recimo je potreboval 00 dolarjev, imel pa jih je pet. Opravi se in gre okrog svojih sosedov in prijateljev. Zbere se dvanajst možakarjev in ti ustanove posojilnico. Vsak plača kol redni član vsak mesec 5 dolarjev.    ToiTO, ki 16
pusti seveda voliti za predsednika pa pobere članarino za prvi mesec* S tem si je pridobil naeukrat 00 dolarjev. Drugi mesec zopet vsak plača članarino 5 dolarjev, in tako dobi drug-i član družbe oo dolarjev. To ii ponavlja 12 mesecev, da sl prišli vsi na vrsto, vsak član je dobil denar skupno, obenem in« tudi svoj dolg plačal. In tako Togo ni pomagal s to špekulacijo samo sobi, marveč tudi vsem ostalim članom.
* Loterija »Viribus Unitis«. Zre banji- te loterije v korist poinožnopa društva za bolne na pljučih »Viribus Unitis« bo danes zvečer ob 8. v poslopju c. kr. blagajnice državnih dolgov (I., Singerstrasse 17).
Imenik
za državnozborske volitve
je na vpogled v posvetovalnici na magistratu in v tajništvu narodno-napredne stranke v WolIovi ulici 10 I. Ker je bilo že pri zadnjih občinskih volitvah izpuščenih mnogo volilnih upravičencev, opozarjamo naše somišljenike, da se prepričajo, če so v imeniku.
Gospotetvo.
Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani IV. redni občni zbor.
(Konec.)
(iusp. dr. VVindisehor je nato v daljšem govoru poudarjal potrebo »Zveze« ter utemeljeval iz narodnogospodarskega stališča veliko važnost, kmečkih gospodarskih zadrug in manjših posojilnic po deželi.
Govornik je najprvo priporočal, da »Zveza« po možnosti delnje na to. đa se v računskih zaključkih izkazu jejo resnične hranilne vloge, ločeno od izposojil. Zavodi naj imajo za vodilo, da uravnajo svoj/' poslovanje v mejah svojih razpoložuih sredstev. Ce pa že treba denarne zaslombe od drugod, naj se to zrcali tudi ob polaganju računov. Mnogokateri je bil vsled netočnega izkazovanju že '/uveden do napačne sodbo o velikosti miših prihrankov. Nenrerečno dejstvo je, da je v zadružništvu kritičen čas, in to ob času denarne te>no*ti. Hudi stresljaji so prišli, ali te nevihte bodo izčistile naše denarstvo. Naše ga-družništvo ima zdravo jedro in znamenite zasluge za razvoj domače tr-irovine in obrtnosti. Zaradi slabega ne sme biti dobro in krepko žrtvovano. Malodušnost iu obup se smeta obvladati. V naše denarstvo treba sa bodoče več enotnosti, medsebojnega zaslanjanja treba, tutli naše bankt* imajo dolžnosti do zadrug in ne smejo izgubiti dolžne obzirnosti do potreb našega gospodarstva. Zadružno načelo ne sme v praktičnem poslovanju nikdar trpeti, ne sme se umikati spekulativnim momentom. Zadružni princip se mora zlasti od agoraj navzdol gojiti. Za delo v zadrugah, za odbore, treba pridobiti najboljših sil. ne zadošča vedno le premožnost. Se danje načelstvo je opravilo znamenito delo, v časih napete kritičnosti je s krepko roko privedlo našo zadružno organizacijo iz zamotanih razmer do rednega položaja. Posebna hvala gre gospodu dr. Lavšu za razumno vodstvo in res premišljeno poslovanje. Primanjkljaj, ki izhaja pred vsem iz naraslih upravnih sti škov, seveda ni prijetna stvar, ali vsota je v razmerah, ki so obstajale, razmeroma majhna; pri tem je vpo-števati, da je zveza vzdržala ob tako neugodni konjukturi na denarnem trgu, razmeroma zmerno obrestno mero. »Zveza slovenskih zadruga ue dobiva podpor, ki hi jih pač morala dobivati, to dejstvo iu pa njen 5Uroj sam privaja do toga rezultata, da so pri »Zvezi« dobički skoro nemogoči. Ob nekoliko dobri volji je pri ponosnem številu članic vsota, ki jo je pokriti članicam, gotovo zmagljiva Pokrije pa naj se tako, da se pokrije po razmerju obveinih deležev, to je dotlej najpravičnejsi ključ, da se pravila izpremene tako, da bo za prispevanje    uierodajeu bilančen
uspeh včlanjenih zavodov. (Odob: vanje.)
Nato se je vršila živahna debata
0 raznih vitalnih vprašanjil}, tičočih se procvita »Zveze slovenskih zadrug«, glede prispevkov itd. V debato so z nasveti posegli gg. Pečanič iz Pobegov, Dragotin Repe iz Bleda, Ahtik iz Kopra, Valenčič iz Trnovega, dr. Fran Novak, dr. Ivan Tavčar in dr. Alojzij Lauš.
Končno se je oglasil k besedi član načel stva gosp. dr. Ivan Tavčar. V kratkih jedrnatih besedah je kritiziral strankarsko stališče dežele, ka*kor tudi vlade, katere obedve podpirati samo »Zadružno zvezo«, doČim ne dobimo mi, oziroma nifcmo dobili dosedaj Se nikake podpore, dasiravno vršimo eminentno važno delo v prid zadružništvu in povzdigo narodnega gospodarstva. Naravno je tudi, da »Zveza« z lastnimi sredstvi, brez vsake podpore ni mo^rla kriti vseh upravnih stroškov.
Da se pa ne bo izgovarjalo na sklep deželnega zbora, češ, podpirati se in ore le one zadruge, ki se podvržejo deželni reviziji, predlaga govornik sledeče:
»Zveza slovenskih zadrug« se podvrže razun zakoniti državni, tudi is reviziji deželnega odbora, tej slednji, da se ji zagotovi deželna podpora.
Na ministrstvo je vložiti spomenico. d;i hoče Zveza« postati deležna deželne in državne podpore. Tudi se izreka protest, da bi dežela iu država kar se tiče podpor, delila protekcijo samo izvoljenim zvezam.« — Predlog je bil soglasno sprejet.
Pri -volitvi v odbor so bili izstopi vsi elani odbora gg. Ivan Knez, Josip Lenarčič,    dr. Fran Novak, dr.
1 van Tavčar z vzklikom zopet izvoljeni, nanovo pa sta vstopila v odbor gg. Dako Makar in Karel Žužek.
V nadzorstvo je bil izvoljen me-std odstopivšega g. Pehanija. g. Ivan Valončič.
Ker je bil dnevni red končan, so zahvali <r. Knez sa obilno udeležbo, poživlja članice, da zastavijo tudi v prihodnje svoje moči, da se »Zveza slovenskih zadruga čim bolj okrepi. Nagovoru g. Kneza je sledilo navdušeno pritrjevanje, ob katerem je predsednik zaključil zborovanje.
Takoj nato se je vršila odborova seja, pri kateri se je izvolilo naslednje uačelstvo:
Predsednik gosp. Ivan Knez, deželni poslanec, velet ržee, predsednik Trgovske in obrtne zbornice itd. v Ljubljani.
Podpredsednik gosp. dr. Fran Novak, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani;
ter člani gosp. dr. Ivan Tavčar, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani,
^•osp. Josip Tribuč, veleposestnik in podjetnik na Glincah,
gosp. Karel Žužek, pek in posestnik v Ljubljani.
Ta imena so porok javnosti, da bo »Zveza slovenskih zadrug« s svojim poslovanjem v krepko podporo in procvit zadružništva ter s tem celokupnega naroduega gospodarstva.
Vse klevete nasprotnikov so le dokaz, kako potrebna je v sedanjih časih »Zveza slovenskih zadrug«. To bo gotovo tudi pribodnjost dokazala.
Volti lolizoi
ne zamudite rekla m a c i j s ke-ga poka za drža*nezborske volitve.
Volilni imenik
bo razpoložen danes v četrtek pri Fortuni, od 8. do 9. zvečer.
Reklaruacijski rok  poteče s 6. majem.
Telefonsku in trzoiounn poročilu.
Vzrok razpora krščanskih socijaii-stov in konservativcev na Tirolskem.
h mm ost, 4. maja. Sedaj so znani pogoji, ki so bili krivi, da so se podajanja meri krščanskimi socijalisti i n konservativci na Tirolskem razbila. Krščanski socijalisti so ponudili konservativcem 2 mandata, obenem pa za lite vali, da naj oba poslanca konservativcev vstopita v krščansko - socijalni klub. Konservativci pa so zahtevali 4 mandate in odklonili vstop v krščansko - socijalni klub.
Razmere na ruskih visokih šolah.
Petrograd, 4. maja. Ruska duma* je začela danes z razpravo o interpelaciji levice glede dogodkov na ruskih visokih bolah. Med razpravljanjem se je izkazala nesklepčnost dume, vsled česar se je razprava prekinila.
Francoska špijonka.
Kolin, 4. maja. Tu so prijeli neko francosko špijonko. V preiskavi
je priilo n« dan, da je aretirana dama sorodni«* francoskega ministrskega predsednika Monisa.
Rastja |n Neaseija.
Berolin, 4. maja. Francoski listi v zadnjem času poudarjajo, da so se nemško - ruska pogajanja, ki so se
vršila na podlagi potsdamske entre-yije, ponesrečila. Nasproti tem poročilom francoskih listov pa zatrjujejo nemški oficijomi krogi, da se pogajanja nadaljujejo in da bodo v kratkem končana. Sedaj je glavno vprašanje pogajanj sporazum glsde bagdadske železnice in glede nemških interesov v severni Perziji.
Marokansko vprašanje.
Berolin, 4. maja. V španskih krogih se širi zelo sovražno gibanje proti Francoski. Španski diplomati in politiki dolže Francijo, da je s svojimi koraki v Maroku kršila al-gecirsko pogodbo. Španski listi pravijo, da je namen Francije zelo prozoren, ustanoviti v severni Afriki tja do Senegala veliko državo, ki bi dala kakih 20 milijonov muslimanskih vojakov za neizogibno vojno proti Nemčiji.
Madrid, 4. maja. Razmerje med špansko in francosko vlado je postalo vsled marokanskeg-a vprašanja zelo opasno. Španija dolži Francijo nelojalnih korakov proti španskim interesom v severni Afriki. S tem vprašanjem se bo bavil tudi španski parlament, ki se snide dne 10. maja.
Verifikacija mandatov  na Grškem.
Atene, 4. maja. Grška zbornica jc sklenila zakon, ki odkazuje verifikacijo mandatov posebnemu veri lokacijskemu sodišču.
Reklamacijski rok za driavno-zborske volitve poteče v soboto 6. t. m. ob S. ari zvečer. Ker se imeniki skrajno pomanjkljivi, pridite ter se prepričajte, če ste v imeniku! da ne izgubite volilne pravice. Imenik je ves dan na vpogled v gostilni pri „Belom konjičku",   na  Poljanski cesti.
Poziv!
Vsem bratom, kateri se pridružijo slovenski tekmovalni vrsti potujoči na mednarodno tekmo v Tu-rin naznanjamo, da se ta odpelje iz Ljubljane v torek 9. t. m. ob 1. uri popoldne in ne v sredo, kakor prvotno določeno.
Vozne cene Ljubljana - Cervi-njan II. razred 9 K 90 v; III. razred 0 K 50 v.
Cerviujan - Turin tja in nazaj n. razred Fes 24 —
One izletnike, kateri potujejo samo v Turin, opozarjamo, da morajo imeti posebno legitimacijo, na podlagi, katere dobijo pravico do znižane vozne cene od Cervinjaua do Turina; te legitimacije uaročiti je pri zveznem predsedstvu. Vse ostaie Izletnike pa, kateri nameravajo svoje potovanje nadaljevati do Rima ter si ogledati še druge kraje italijanskega kraljestva, opozarjamo ponovno na letos uveljavljeno naredbo italijanskih železnic, ki se glasi: Od 1. marca do 31. oktobra t. 1. dovolile so italijanske železnice izredno snižene vozne cene za obisk razstave v Tin inu in Kimu. Od 1. marca do ol. oktobra prodajale se bodo na vseh italijanskih železničnih postajah legitimacije po Fes 1050 (veljavne 45 dni), katere dajo pravico po osmih progah Italije do znižanih voznih cen od 40 do 60c/c : imetniki teh legitimacij pa se morajo voziti najprej v Turim, Rim ali v Florenco, med tem, ko je nadaljna izbera ostalih sedem prog vsakemu poljubna.
Poživljamo tedaj vse brate, kateri se nameravajo udeležiti izleta, da to nemudoma naznanijo zveznemu predsedstvu, da zamore ])ravočasno ukreniti vse potrebno radi prenočišč v Benetkah in v Turinu.
Sokolski kroj naj vzame vsa kdor sabo j v kovčegu.
Potni listi niso potrebni.
»Na zdar!«
Predsedstvo SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE.
Poslano.*)
Uredništvu »Jutra« v LJubljani.
V notici »Jutra« z dne 28. aprila 1911 se napada pod dopisom iz Dolenjske, naslovljenim: »Usmiljeni ljudje« med drugim tudi bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji.
Kot zdravniški voditelj tega zavoda, odgovarjam prvič in zadnjič sledečo: Slučaj Franc Vidic je bil iz bolnišnice odpuščen še pred mojim prednikom dr. Defranceschijem. Ime tega občeznanega in zaslužnega zdravnika za Dolenjsko zadošča, da se more misliti, da je dobro vedel, za-
kaj Je bolnika odpeatll m * takšnem
sUniu sa Je odpustil.
TfomllSmi bratje sami pa bolnike samo Ujemno na svojo roko smejo odpuščati is bolnišnice tedaj, če se ti močno nreerešije *oper hišni red, ali č* se isti nenavadno sirovo obnašajo proti strežnikom in uslužbencem. Tedaj je bila stvar zdravnika, Maj m v kakšnem stan jn se je moglo Franca Vidica odpustiti iz bolnišnice. Krivi-oa se mu najbrže ni zgodila, ker je čisto lahko mogoče, da je Vidic pozneje na posledicah poškodbe znova hujše obolel.
O človekoljubnosti zavoda usmiljenih bratov in bolnišnic sploh pa se oni, ki take zavode blatijo, najlažje prepričajo na ta način, da si pridejo vsaj za nekaj časa ogledat in sami prepričat o velikih nehvaležnostih, ki se večkrat dogajajo od strani nekaterih bolnikov. Potem bodo prišli opravljivci do drugačnega prepričanja.
Ker sem pred kratkim prevzel ftlužbo zdravnika v zavodu in se tO slučaj popolnoma nič mene ne tiče, odgovarjam napisano v obrambo zavoda, ki je že toliko dobrega storil za Dolenjsko, četudi je žel časih samo nehvaležnost. Te je na svetu zadosti. Stara izkušnja nas uči, da se dobrote navadno ali prav mnogokrat plačujejo z nehvaležnostjo. In osobito zdravniški stan s svojimi l^magači ima največ takih izkučeui 1580
Na take napade, kakršen je bil navedeni, se v naprej sploh ne bo več odgovarjalo.
Imamo pa eno sredstvo v rokah za nehvaležneže, da se jim po tako izkazani hvaležnosti lahko prihodnjič sprejem in pomoč, izvzemši veliko silo, odreka.
Tudi zdravniki bolnišnice in podobni javni in privatni zavodi niso sužnji tistih, ki iščejo od njih pomoči. Za pametne ljudi naj to enkrat za vselej zadošča.
K a n d i j a , 1, maja 1911.
Dr. Josip Buli
primarij bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji.
Maser J* posestnik in grtstarifar Schwarz Jut, kolodvor.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek.
se prodaja v posameznih izvodih po 10 vinarjev v sledečih trafikah:
Ljubljana:
Bitsch K., trafika, Novi Vodinat. Bizjak J., trafika. Bohoričeva ulica 10. Blaznik L., trafika. Stari trs 12. Blaž N., trafika. Dunaiska cesta 14. Dolenc Jer., trafika, Prešernova ul. 52. Elsner M., trafika. Kopitarjeva ul. 1. Ftichs H., trafika, Marija Terezija c. 14. klanjšek Marija, trafika. Tržaška c. 21. Kleinmavr, prodajalna. Južni kolodvor. Kleinsteiii JL trafika, Jurčičev trg 3. Košir Jul., trafika. Hilšerieva ulica 12. Kustrin A., trafika, Brei£ 6. Kušar J„ trafika. Sv. Petra cesta 52. Mrzlikar A., trafika, Sodnijska Ulica 4. Miiller-Kanz, trafika. Sv. Petra cesta 14. Ojstriš M., trafika. Poljanska cesta 38. Plchler J., trafika. Kongresni trg 3. Pirnat J., trafika. Kolodvorska ul. 18. Podboj J„ trafika. Sv. Petra cesta 97. Sever Mar., trafika, Krakovski nasip 4. Sitar J., trafika, Floriianska ulica 22. Strkovič F., trafika, Dunajska cesta 7. Strauss M., trafika, Škofijska ulica 15. Stienne Ivan, trafika, Valvasorjev trg 4. Sušnik J., trafika. Rimska cesta 18. Šenk Ivana, trafika, Resljeva cesta 24. Svatek J„ trafika. Mestni trg 25. Svetek Lucija, trafika. Novi Vodmat 57. Sešark f., trafika, Selenburgova ul. 1. Šubic Ah trafika, hotel »Union«. Tenente Rudolf, trafika, Gradaška ul.10. Trafika Latermanov drevored. Treo Julija, trafika, Sv. Petra cesta 36. Useničnik F., trafika, Židovska ulica 1. Verkovrh A., trafika, Sv. Jakoba trg 8. Vizfak J., trafika. Turjaški trg 3. Zupančič Iv., trafika, Kolodvorska ul. 8. Zunanje prodaje »Slov, Naroda«. Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škoda Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika, Glavni trg 34.
Kranj: Adamič Anton, trs:.
RadovHica:
Homan Oto, trg.
Lesce:
Legat Ivan, trg.
Bled:
Repe Dragotin, trg. Pretnar Ivan, trg.
Drischel, knjigarna (samo v sezoni). Zirovnlk J- prodajalna novin (samo v sezoni).
Javor**!?
Snikar AL
Bohinjska Bistrica: Srobotek MBo, trs.
Lovile Ivan, trg.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Bostaaj pri Radni: Dermeii Alojzij, posestnik.
Kriko: Stanzer Henrik, trg.
Raka:
Varšek Ivan.
Vrhnika: Dolenc Fran, gostilničar Logatec:
Rus Josip, trg.
Zagorje ob Savi: Kcrbar Karel« trgovec.
Cerknica: Kravauja Anton, trafika. Pogačnik Alojzij, trgovina. Werli Karel, trafikant.
Begunje pri Cerknici: Strgulec Ivan.
Lož:
Lah Franjo.
Stari trg pr! Ložu: Bencina Ivan, trgovina.
Postojna; Šebcr MpIcso, tiskarna.
Sodražlca: Fajdiga Fran, trgovina.
Št. Peter na Krasu: Na kolodvoru.
Senožeče:
Zelen Anton.
Kamen pri Nabrežim* Komelj Alojzij, gostilna.
Zidani most:
Petermann Mary, kolodvor.
Rakek:
Domicelj A.
Tržič: Sicbler M., brivec.
Maribor: Weixl Vinko, trgovina.
Celje:
Milavc M., Narodni dom. Zvezna trgovina. Hausmann, Graška cesta.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. maja: Oton Koearek, sin akordauta, 7 mesecev, Hradeckejja vas 26.
Dne 2. maja: Hermani Kaiser, sin, sin speđ. blagajnika, 1 leto. Ambrožev trg tj. — Ivan Verbič, posestnikov sin, 1 leto. Knrunova ulica l>.
— Helena Dovč, žena delavea tobačne tovarne, 6- let, Gradaška uliea 8.
— Fran Regrorsckek, trgovec in posestnik, 76 let. Mestni trg "24. — Marija Pogaear, delavčeva hči, 8 mesecev, Streliška uliea lo. — Peter Ja-nežič, gimnazijec, 14 let, Karolinška zemlja 6.
Dne 3. maja: Albin Potopili, delavčev sin, 1 leto, Streliška uliea 15.
— Leopoldiua Tepina, hči užitnin-skejra paznika, 6* mesecev. Cesta ua loko 11. — Friderik Mulhar, magfi-stratni sluga I. vrste, 58 let, Stari trg 13. — Marija Prime, vezilja, 37 let, Poljanska cesta 20.
Borana poročila.
LJubl]amska
.Kreditna banka v Ljubljani*.
Ursdsl karti dnasjske torze 4.  maj« Iti i.
■alsassBl papirji.
4°/0 majev« rent« .... 4-2*/, srebrn« rent« ....
4*/» ivstr. kronski renti . . 49/. ogr. „ .... 4*/t kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke .
Iks.
Srečke Is 1. 1860 ■/,
»t u
M ti •• ii
n •• t.
1SS4
nate.....
zemeljske I. Izdaje
-        II. „
ogrske hlpotecne . dan. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avatr. rdeč. krila . ogr.
tvrtke
Ljubljanske kreditne banke Avitr. kreditnega uvoda .
Dunajske bančne dražbe . Jalne aaaeaaaVao .... Drlsvne lelesnlce . . . Aipine-Montsa . • • • Ccaa* ataasaanai dražbe . Zivnoatenske banke. . .
GsUal
Deaaral	Blagovni
9280	93 —
96-45	96-65
9270	92 90
9125	9145
94 50	95 50
94 —	95 —
209 —	215 —
308 —	314-.-
'54-	160-
29550	301 50
284-—	290 -
253-75	259 75
518-—	528-
518-	528 —
81-—	87 —
72 —	78 —
47 —	53 —
35-25	39 25
25P—	254-
464-	47050
64925	650*25
545 —	546 —
	11210
759-	760-
81675	81775
288- -	292 —
281-50	282*50
11*37	11-40
117-30	117-50
95--	05-10
9440	94*60
asa-—	254-
Franki • • • • Lire • • • • • s • HaWH.......
Žitai« omnm v Budimpešti.
Dne 4. maja 1911. T • r sa i rt»
Pšenica za maj 1911    . . za 50 kg 12 77 »      » oktober 1911.  . za 50 kg \\ 56 Rž za maj 1911... za 50 kg 9*64
Koruza za majnik 1911 . za 50 kg 6*36 Koruza sa juli 1910 za 50 kg 614
Oves za maj   1911 . za 50 kg 9-71
Oves za oktober 1911   .. za 50 kg 7-64 Ifakll«. Neizpfenienienov
Zahvala.
in
Slavni
atari trf-Lot ia eaaeiatiaf, ki je darovala za Solarsko in učiteljsko knjifnko znesek 20 K, se najtopleje zahvaljuje
a« ieere. naduCitdj.
U ■■ jc taj is laratcga
■«f oTsšja las In rtaatl MSe olvravitl sfkUaJ la aalfcale ter a»ayayat^rait laa> rafr
Baj-rum
a kenllekOB*
(nanka konjiček) Bcrraanaa * Co. DKla n. L. v »trtletricah po 2 K ia 4 K. Dobiva srpoTseh lekarna«, dr«ferfjah, parfamerljah ia brivnieah.
Sata ivatJala
'Berolin, Pariz, Rim itd.
Najboljše kun. listile ii
lil« /J^jp
4f
Tzdcien: O. 8ETDL
Srrttarjcvf aitce 7.
aV
Dr. J. Z., zobOKdrnvnlk, Moravskf Oatrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moj
bolniki, zato Vam z veseljem izražam svojt mnenje:  Ustnih vod  in zobnih praškov s«
nahaja veliko, toda v resnici dobrih je 2«lc malo. Bolniki naj se torej poslužujejo U
onega sredstva, o katerem je preizkušnjo ii večletna raba izpričala, da je v resnici dobro
In ta je: aeydlin".
edina slovanska f  ura se telet-adce.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana Mestni trg
H. MU
Ljubljana Sv. Pttra testa
k.ca-
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
EINTA kolesa.
NajatiirnejSi iamslvo. Ilustrovaai ceniki bmiiičio.
K. čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
{pedal, trgovina s kilRiii pusa. ieli.
Izposojevanje koles*
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc moj iskreno ljubljeni soprog, gospod
Friderik Mulhar
slugi I. reda pr! mestnem vodovoda
včeraj popoldne nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega bode jutri v petek ob 4. uri pop. iz mrtvašnice sv. KriStofa k sv. Križu. 1613
V Ljubljani, dne 4 maja 1911. IVuUike Mdhar
vdova.
Nasacsto vsakega dragega osvestila.
OB
192366
Metcorolo$Rno ponrfllo.
««m na« »eri« 3M-Z.        Srrtiji zraiai (lak 739+ mm
3. .2.pop. 7348 9. zv. 735-1
N
4.
T1-2
1015
7. zj.   7343 lOi
si. jvzh. i oblačno brezvetr. • w
si. jvzh. dež
Štednja včerajšnja temperatura 10*5*. aorm. 12 4\ Padavina v 24 urah 8*8 mm.
Kranjsko društvo za varstvo
lova javlja vsem Članom tužno vest da je njegov ustanovitelj, gospod
Fran Regorschek
trgovec in posestnik
danes ob 14 2 uro ponoči mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v petek, 5. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 24, na pokop, k Sv. Kri2u.
Ljubljana, 3. maja 1911. 1612
Društvo mestnih nitjih uslužbencev naznanja prežalostno vest, da je njega zaslužni član, gospod
Friderik Mulhar
mag. urad. sluga
včeraj, dne 3. t. m. po dolgem in mučnem trpljenju nenadno preminul Pogreb rajnika se vrši jutri, dne 5. t. m. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku. 1611
Ljubljana, 4. majnika 1911.
Iščem spretnega
zGjtopnikfl
za akvizicijo elektrotehnične in strojne stroke, proti visoki proviziji, s sedežem v Ljubljani. 1595 Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „Pro Prahu".
1587
36 let star, vešč slovenskega in nemškega jezika, oženjen, išče službe za oskrbnika, nađzorovatelja delavcev ali kaj Stičnega.   — Ponudbe
pod „f i 75" postno ležeče, Novo mesto
Eleoontnš stanovanje
v vili 1590
s 4 sobami, verando, kopalno sobo, porabo vrta in pritiklinami
se odda za avgustov termitu
Vpraša se v stavbni pisarni Filipa Supančica, Šubičeva ul. 5.
Proda se
na spodnjem Štajerskem
lepo posestvo
oddaljeno tričetrt ure od kolodvora. Sestoji iz dveh hiš z obokanimi kletmi, z dobro-ohranjenim gospodarskim poslopjem, mlinom in kovačnico. Pri posestvu je še uporabna vodna sila. Vinogradov, njiv, travnikov in iiozda je 33 hektarov. V hiši, ki stoji ob glavni cesti, je vpeljana gostilna in se lahko izvršuje vsaka obrt. 1602 Natančneje se poizve pri Marili Kral, Dovsko pri Rafchenburgu ali pri Joielu Sever v Ljubljani, riorjanska ul. 3. H.
I
Podpisana izrekava javno zahvalo blag. gospodu
dr. J. Demšarju,
zdravniku v Ljubljani,
za njegovo izvanredno skrb in požrtvo« valnost ob priliki smrtnonevarne bolezni našega 7 letnega otroka Marina, kateremu je le gospod doktor otel življenje. — Bog mu plačaj! 1601
V Ljubljani, 2. maja 1911.
Karol in Ivana Jerman.
Veliki Ikri. Nn vm za m, kiji ii sob
pripravno tudi za prodajo premoga in drv, se adda v anion* Ul avfMttv temin.     Vprašati je pri lastnici ge.
Alojiiji Lastnik, Woifov* ulion.
Vojaščine prost
uradnik
želi kmalu vstopiti v kak denarni, industrijski aH drufi tri. zavod.
Izobrazba • Gimnazija, trgov, akademija in banka. — Ponudbe s pogoji in približno plačo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Uradnik". 1601
V najem se dajo takoj lopi
z gospodarskim poslopjem, napolnjeno ledenico, vrtortj kegljiščem in stanovanjem v večjem industrijskem kraju, kjer so c. kr. uradi. Posebej ali skupno so oddati istotam večji ali manjši
Pri hiši je koncesija za gostilno in kavarno. Hiša se eventuelno tudi proda. — Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „stev. 1238". 1603
Zdravnik za očesne, ušesne,
:: nosnem vratne bolezni::
ordinira zopet
od 11—12 In %3—*|84 Slovenski trg štev. 8.
Štajersko deželno zdravilišče
kopališče jfcuhaus
3POT pri Celju
staroznam topli vrelci 37« Celzija ter jeklen pitni vrelec, 397 m nad morjem, železniška postaja Celje, tople kopeli, pitno zdravljenje, zračne, peieene, solnčne in električne kope!!, masaža, elektroterapija itd. Izborni zdravilni uspehi za ženske in živčne bolezni, nroiln, rcv-
matizem, bolezni v mehurju itd. Izvrstne restavracije, prekrasen park, vodovod planinskega izvira, električna razsvetljava, poštna in brzoiavna postaja. — Nizke cene. Zdravnik in ravnatelj: Dr. A, Hi eb a u in, — Pojasnila in prospekte daje brezplačno zdraviliško ravnateljstvo ozir. 1005 rentni urad.
::   Avtemobilni omnibus Celje-Neuhatrs. :: Seslja: 10. maja do oktobra.
Trgovec
26 let star, neoženjen, vešč'dvojnega in amerikanskega knjigovodstva, samostojen korespondent v slovenskem in nemškem jeziku Seli arlnmorao nlaiko.
Cenjene ponudbe pod ytat. M. Le atalaa ftlnikn'1 na upravništvo »Slov. Naroda«.
IUefe ae
1608
za   takojšnji vstop   proti  dobri placi
v rudniku v Litiji.
I
Nasproti rotovža.
Različno modno blago in perilo za gospode, dame in otroke, kakor tudi slamnike in čepice po zelo nizkih cenah
priporoča
L krak
Mestni trg št. 24.
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretočno vest, daje naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, gospod
Rajmund Mtm
posestnik in trgovec
danes ob 4. uri popoldne po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, mirno v GospuJu zaspal.
Pogreb dragetra pokojnika se bo vršil v petek, dne 5. majnika ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv.maše zadušnice se boao služile v farni cerkvi v Kranju. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in molitev.
V KRANJU, dne 3. majnika 1911.
Josiplna Krisper roj. Killer, soproga. — Fran Krisper, not. kand. Anton Krisper, trgovec, s nova. — Marija omož. Korošec, Inka Krisper, hčeri. — Anton Korošec, c kr. nad-živinozdravmk, zet. — Mari|a Krisper roj. Eoroscheta, Ma> rija Krisper roj. Schoatar, snahi. — Zvonke, Sla vica, Hubert Koroiec, Ratnika, Tonček, Joiko, Franja, Leon in Marijan Kriaper, vnuki in vnukinje.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smat z manjkajočimi se 94 vplačili.
Svojo dobre oMskano
trgovino
s skladiščem, če treba tudi s stanovanjem vred, na jako ugodnem kraju,
oddani tako! v najem.
Več pove oddajalec 1554
Matka Kobal, vlaotriec v Iirlji.
Službe išče
Sobica s kuhinjo
se odda takoj m
».vnuki trg 8. — Več pri hišniku.
Stanovanje
v suterenu, obstoječe iz dveh sob alt pa ene sobe s kuhinjo oddati je tako|
▼ vili sa Erjavčevi cesti it Ž4.
Poprašati je pri hišnem lastniku. U75
Tolmin!
Tolmin!
Proda se velika
kot poslovodja — ali za prvega pelirji, — kontne za stavbnega tehnika 1546
pri večjem stavbnem podjetju ali stavbniku in sicer najraje na deželi, bodisi na Kranjskem, Sp. Koroškem aii kje v Bosni. — Prosilec boljše stavbinske šole je zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pisavi. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „resen A. Z. 270".
pripravno za vsako obrt. 15°7 Natančneje se izve pri lastnilm B. Šorli v Gorici, ulica Ustna 12.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno erno dal«
latinsko vino
KOČ
233
najboljše sredstvo.
4 steklenice  (5 trg)   franko  K *V50.
Br. Novakovic, Ljubljana.
Zdravilišče fsplit
1604
Dolenjske železnice postaja Straža-Toplice.
Akratotčnne 38° Celzija, pitno in kopalno zdravljenje. Izredno učinkovito za protin, revma, isdrJes* nevralgijo ko*ne in ženske bolezni.'Veliki kopalni basini, oddeljene kopeli in mahovnate kopeli-Udobno opremljene tujske, igraje in družabne sobe. Zdravo podnebje, gozdovnata okolica. Dobra in cena restavracija. Sezijaod 1. maja do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri zdraviliški upravi.
o@©wski & Co.
Edina
c. in kr. dvorni dobavitelji
Dunaj I., Franz Jozefs-Kai 15 in 17. specialna   ttrrdka za kartoteko.
Registraturne kartna naprave.
Proda se "^PB
velike posestvo
z 2 hišama in mlinom, obsegajoče 21 oralov gozdov in 3 orale njiv, — Eventualno se razdeli v tri manjša posestva, ki tvori vsako zase manjše posestvo
in sicer: ' ,
1.) Velika hiša pripravna za častimo ali kaj drugega, s 0 sobami, 4 kletmi, pritiklinami in zemljiščem.
2.) Manjše posestvo obstoječe iz hiše, hleva in pritiklin, 5 oralov lozc In 2 orala njiv, oddaljeno od prve hiše, gori omenjene 10 minut.
ze
3.) Mlin, 5 tečajev,. 6 stopov, z gospodarskimi poslopji,  15 oralov mljišča; od prve hiše oddaljeno 15 minut.
Ta posestva se nahajajo blizu postaje belokrajinske železnice, ki se prične v kratkem graditi. 160*. Vprašanja pod: Matija Mazeile, Gradac, Bela Krajina.
Prevzetje gostilne.
Vljudno naznanjam, da prevzamem dne 6. maja dobro znano
gostilno na Rimski cesti 11.
Skrbela bodem za najboljšo postrežbo cenj. gostom. Pri gostilni je tudi majhen vrt in prostor za balinanje. — Sprejemajo se narečniki na kosilo in večerjo
Toči so tuLcLI   žoz iglico.
Za prijazen obisk* sc priporoča
Ma=a**ij« Drcažil, gonttlnlterka
1596
Otvoritev bode v nedeljo 7. maja.
46
-       vsa jamno zavarovalna banka v Pragi«  ••■ • aamrvnl foaUU K 4M«— fnilaftaaia aaiiainlan Ia kamttalila B lOO.StO.tOO*-.
Fo velikosti druga vzajemna zavtravakiica nase drŽave z vseskozi slovansko-namdno uprava.
TTiiaS 1SS£S« i toani id itn. 12. -vai
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkolarftnejt. Ufiva najboljši sloves, koder posluje,
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne m ebčnokoristne namena«
0017
0434
5
^^/:^10D
6752
814990
Baf?"  Danes žrebanja I
Loterija v korist
„Olribus t Unltr
pomožnega društva)
za bolne na pljučih«
7173 dobitkov v skupni vrednost! 974        135.000 kron.
•OpOOO kron vrtdBotti.
Prvi trije glavni dobitki *c no od-bitku dobitnega davka iapiičejo tudi
aro tov*** ,
Žrekaajc aearcUica« 4. aaja lili.
Srečke po 1 K
se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah itd. ter pri loterijski upravi . na Dunaju I., An der Hulden 1.
Otvoritev trgovine.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, ta boa pm dni ua|a i
na Tržaški cesti št. 13, nasproti c. kr. tobačne tovarne
manufakturno trgovino pri jelenu.
Založila bom trgovino z najboljšim blagom vseh vrst in se priporočani, zagotavljajoč najtočnejSo postrežbo, za obilen obisk
z odličnim spoštovanjem
Marija Hirschmann.
Ljubljana, dne 1. ni3ja 1911.
Prodaja se
različni materijal:
zidna opeka, sirešna opeka, cementna strešna tpoka, železne cevi, železne vezi, železno okensko omrežje, 4 cole kompletne železne garniture za pekovske peči, stropni tramovi in strešni stoli Iz mecesnovoga lesa, vsakovrstno deske, okna, vrata itd.
C. kr. $ prlv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1331. aaaar- jamstveni zakladi znašajo nad 302 milijonov k r o n« "anj
Poslovni Izkaz
zavarovalnega oddelka za življenje.
	meseca aprila 1911 ;		odi. januar ja 1911
Vložilo se je ponudb ....		1939 8472	
za zavarovano vsoto.....	K	1,522.044 029	K 67,731.328-33
Izgotovljenih polic je bilo .   . .		1747	7363
	K	13,845 541 171	K 58,541.056-53
Naznanjene škode znašajo.    . .	K	85091520	K 3V354.062'14
3van ]ax ii sin
Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
358
Šivalni stroji
za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
mm    * ggJU-
Pisalni stroji „ADLER".
ANTON BAJEC
uradni ia trgovski vrtnar
naznanja si. p. n. občinstvo, da te nahaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo. 242
mi:.
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. — Okusno delo in :: zmerne cene. ::
htm Mfadla tKH.
Vrtnarija
li TiMi udi 34.
Lokal
na vnesla Kosgreanafa trga «0 Vofove
aiiee m »Ma u av*utt* mrnim
Pripraven je f a karamo ali trgonno. Vac m iave pri hišnici istotara. 1583
sc iUi v Qrtljini aH okolici.
Ponudbe t nemikem jeziku z navedbo pogojev pod ,,T,      t Mart*
bor, glavtit posta rsitaafc. 1577
jratftaa Rakovnik pri Št. Ropcrtn proda
3 vole za mesarje,
jorkširske pasme in
1551
3 pave-samce.
Cena po dogovoru.
Fran In
Ijubljana, gradišče 7
19Pri kroni"
slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke.
Uvaja:   električne naprave
SS lnč in moč (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; eiektr«
zvonila, telefone itd.
:: Strokovnjak za strelovode. :: Elaia sam prcs mte na razpolago
r
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato založeno ?4o
trgovino
i galanterijskim h vseh vrst kra-
34 Devoclonauje
in vse vrste blago za božja pota.
Iraiiiu dna kraijiUi lisnim.
yittton Škof
Ernest
Dunajska
gostilne it.
Ne kupujte ~
nič drugega proti
hrlnavasti, kataru Bn iatl«. zanju, krčntma In oslovskemu k asi Ju, nego slastne
prsne karamela
e »trenil Jelkami",
5flflfl not Poverjenih UIIII      izpričeval od Jllll zdravnikov in •vre zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh. Zavitek 28 In 48 vin., akatlfa 88 vinariev. Prodaja jih: V LlnUiani:
Ubald pl. Trnkoczy, lekarna. Rib. Sušnik, lekarna. Dr. O. Piccoli, lekarna. Deželna lekarna. Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Čizmar, lekarna. Ant. Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija4*.
Dania! Pire, lekarna, Idrija. J.
Novo mesto. Jur Rus, lekarna pri
tu. MOin Wacha, lekarna, Metlika. A. Ro-
kama pri MarfTvT
kama, Novo mesto. C. Nov pava.
blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brćtttt, lekarna, Litija. Karel ievnlk, lekarna pri .Sv. TrojIjJ/,. Kranj. Fr.aecca^ki^r
iTlt Aaiea,
Tehnični biro in stavbno podjetje
Ingenieur H. UHLiR
1673
Ljubljana, Raaljeva cesta št. 26
si usoja tem potom naznaniti, da je razširil svoje podjetje za strojni oddelek, prevsevii za jugoslovanske dežele zastopstvo: K. d dr. preje Kolben in drug. V to svrho je angažiral potrebne tehnične moči tako, da lahko ustreže cenj.
klientom v vsakem oziru kar najbolje.
Beton — železobeton — mostovi — dvorane — turbine. Frojtkti, električne centrale, lebaiču mnenja. Obisk strokovnih inženirjev na željo.
Valjčni mlin v Domžalah
L BOliČAR, LJUBLJANA
Centralno pisarna in skladih: Vegovo ulica 6.
Telefon Interare. tt 129. Telefon interurb. it 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9.
Št. 11.262.
Razglas.
1514
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 1911/12 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so:
1. ) Gluhonemost ali takšna stopnja nagluhosti, da se dotičnik s po-sluhom ne more naučiti glasovnega jezika;
2. ) izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja in
3. ) primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrhno obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stajiu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem znoiranjih gojencev v zavod, je
do 10. junija t. I.
vlagati pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v
Ljubljani«
Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami:
a) z rojstnim listom,
b) z izpričevalom o cepljenih kozah,
c) z zdravniškim izpričevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o telesni zmožnosti,
č) z domovinskim listom,
d) s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik.
Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za znotranjega gojenca, je priložiti vrhutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto.
Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 10. juniju t. 1. in ki bi se ne vložile predpisanim potom, to je pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme ali ki bi bile pomanjkljivo opremljene, ne bodo uvaževale.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko«
V Ljubljani, dne 14. aprila 1911.
BLUZE
Priporoča se
M. Krlstolič-Bučar
Stari trg m\ 28, LJoblJaaa, nasproti ««i-r-tv-
Zadnja moda "naj
spodnja ■mB^laM.M
FINE KOSTIME      NOČNE HALJE : POMLADANSKE*PLAŠČeT PELERINE :
v vsa kam blagu, barvi In ffaaonl, tudi po mari. 867 anj- Najflnajaa In kompUtn« ~aaaj
OBLEKICE — PLAŠČKI — PELERINCE
WmW       ki«|M »prava. "M
Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapke ^   ta-Mh* araji mmmm m
JY7B
15
5618
Modna trgovina
3101
v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7.
Solidno tlimo.
mike cent    fzorcl ptftntie prosto.
Novosti konfekcije mm dame in deklice, bluze, modno blogo za damo in gospode, dolon cefir, batiet, kreton, platno, sifon, gradi, preprogo, zavese, garnituro, odejo, pleti, serpe, rute in n žepni robci. n
Oglejte si!
veliko zalogo koles z originalno znamko
n
Puch 1911"
»t fr. Čulnu, ir9m. v Ijubljani
Prešernova ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od K 110- — naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Stnger in Ringschiff.
Pouk la vezenje s strojem brezplačne. -
Ceniki  zastonj  in poštnine prosto.
*wr Edino zastopstvo za Kranjsko!
Telefon štev. 237.
Dolžnost
laim zrnatu suma in Staral« je
ce r«M Isklintao le
(krema)
ia čevlje in usnje
katero je priznano najboljše.
Škatljiea atane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter
vsak drag manj vreden izdelek odločno zavrne.
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
S.jubljana,  Dunajska česat 73
eton in železo-beton.
Fcsidamenti.
Stropovi. *>s Mostovii
Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi.
KaaejT . ■ - Papa je dovolil! Saj je Jacobi —
MM
Pristne samo v cigaretnem zab«j-čku   z imenom
4306
se prodaja
Ksiloliti umetni kamen: okraski za fasade, obhajilne mize, batastrade.
3E
j c
Oljnate barve
priznano najboljše
Kranjski f irnež in laneno olje
Steklarski in
mizarski klej
Praška sije
za pode
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vremenskim vplivom
Lake
angleške in lastnega izdelka
Čopiče
za vsako obrt
Olje in mašilo
za stroje
Karbolinej in gips
|arve in potrebščine
ia nmetnike, slikarje, kiparje itd.
v pi Sni s*. Cirila ii K
glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Kober i
ljiljana, Poijanska testa št. IS.;
priporoča
a
prva kranjska tovarna a oljnate barve, flrneže, lake in steklarski Mej.
Zahtevajte cenike!
m
U   Zahtevajte cenike!
□t
30
=31
k-
i r
Ji
i
V LJUBLJANI
sc priporoča
v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov, računov, kuvert, vizitnic itd.
Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom'4 in mesečnik „Ljubljanski Zvon".
Telefon štev. 85.
*efon štev. 85.