Fištnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din J'—. ŠTEV. 185. V LJUBLJANI, petek, 20. avgusta. LETO Hi i" a.uiiiiihiAinii a > > i h iHMTiiifTTi ■ iryrr 't; vm-ffiii' -Tf^ini.v,-kK.it.<*'-■ ^v-• • e (kreditov te nujnosti ne odpravi, temveč narobe povefa, ker je pač cesta toliko slabša, čiim poznejše se je popravila. Z oznrom na kredite za popravo cest pa si dovoljujemo staviti še en predlog. V drugih evropskih državah je vpeljano, se takse na vozila uporabljajo edino Za vzdrževanje cest. Je to povsem narav-n°> ker se te takse pobirajo za vzdrže-Vaiije cest. Enako se naj sklene tudi pri nas. Zato se naj zakon o taksah, tarifna postavka 100, spremeni in določi, da se davek m vozila uporablja izključno le TsSSrl? Cesl' Ta Zahteva je tudi , ™° moralf>, ker davko- ‘ . .' A P acuJe davke neprimerno 1 il t°cueje, če ve, zakaj se upo-.. še’ ve’ ^a Jiti plačuje z v ris ° stvar. Se.veda pa je tudi jasno, da se denar, nabran od taks na vozila v’ Sloveniji, ne sme drugod Aporabiti ko v Sloveniji, ker drugače bi morala biti uničena vsa davčna morala ljudstva. Če pa vlada ne bi hotela teh predlogov uvaževati, potem naj stori vsaj to, je po ustavi dolžna. Če noče ona skrbeti za ceste, potem naj skliče oblastne skupščine ter njim poveri vzdrževanje cest. Satnoptfeebi pa se razume, da mora država v ten,8lu*a jn prepustiti oblastnim skupščinam vse dei«lno ^ ( nio tako samoposebi razumljiv • ra oblastnim skupščinam ves dohodek davka na vozita. Zakaj samo tisti, ki skrbi za vzdrževanje cest k snie tudi pobirati davek cd uporabe cest. fi Je to tako jasno ko beli dan in ni argumenta, ki bi ga bilo mogoče navesti proti. Vse gospodarstvo je odvisno od dobrih ^ cest in zato so dobre ceste zadeva, ki se tiče vseh in kjer mora vladati popolna enodušnoslt. Zato pa tudi upamo, da bodo vse stranke posvetile svojo pozornost našim cestam in dosegle, da bodo naše bele ce-ste zopeit to, kar so bile — ponos Slo-t veni je. Odločilna ministrska konferenca na Bledu. Beograd, 20. avgusta. V Beogradu je popolno zatišje. Vsa politična pozornost se obrača posvetovanjem na Bledu. Na Bled, kjer se mude ministrski predsednik, Uzunovič, dr. Ninčič, Vasa Jovanovič in general Trifkovič, je na izrecno zahtevo odpotoval na večer tudi notranji minister Boža Maksimovič. Na Bledu biva tudi minister za šume in rudnike dr. Nikič. — Splošno so prepričani, da se bo na Bledu vršila konferenca ministrov pod predsedstvom kralja. Na konferenci se bo napravila generalna bilanca o naši notranji in zunanji politiki. Dalje se bodo na konferenci definitivno določile smernice za nadaljnje delo parlamenta in vlade. Včeraj je bil Uzunovič v krajši avdienci pri kralju. Pri tej avdienci je bil govor o nekih prometnih vprašanjih, j Omenjena konferenca se bo kakor se i pričakuje, vršila najkasneje danes. Demokrati nočejo sodelovati z demokrati. Beograd, 20. avg. V Beogradu se v monotonosti političnega življenja še vedno komentirajo zadnje občinske, volitve, teror, ki se je vršil pri volitvah in pa nepravilno poročilo, ki ga je izdalo notranje ministrstvo. Včeraj je neki bivši minister demokratske stranke izjavil: Zanimivo je, kako more Radič sedaj izjavljati, kakor da hi bil on proti vstopu demokratov v vlado, ko pa si je še pred prav kratkim časom sam osebno kakor tudi po svojih prijateljih v stranki ter direktno po Ljubi Davidoviču in Ljubi Jovanoviču prizadeval, da se vladna koalicija razširi na demokrate ali pa da se napravi nova politična kombinacija brez radikalov. Ti poskusi pa so spodleteli, ker ravno demokrati ne žele , sodelovati s Stefanom Radičem in tudi pogoji za sodelovanje Jie kori veni raj o programu demokratske stranke. Z Radičem smo že imeli težke neprilike in ne želimo, da bi se to ponovilo. Lahko vam zatrdim, da niti najmanj ne želimo takega sporazuma z Radičem. Prej bi ibil že kak sporazum mogoč s Pašičem in Pribičevi-čem, kakor pa z Radičem. Naglašam pa, da nam po sijajni zima-gi med narodom ni do oblasti, najmanj pa še v tej in taki družbi (Pašič-Pribi-čevič). Ta denrcfkrat, ki je to izjavil, je iz skupine Vaje Marinkoviča in Ljube Davi-doviča. Radičevci nasproti temu trde, da niso — zlasti odkar je padel Pašič — nikdar govorili o koaliciji z demokrati. Najmanj hi bil kaj takega storil, Štefan Radič, ker je to po nastopu Ljube Davidoviča na-pram radičevcem nemogoče. »Globok je prepad, iki nas loči,« je rekel neki radi-čevec, ki se mudi v Beogradu. »Niti do kompromisa niti do pomirjenja ne more tako lahko priti.« IfJCIMMrKKUUMU rMdffiw imim Gospod dr. Ninčič hvali svojo modro politiko. Bled, 20. avgusta. Včeraj popoldne ob 4. je zunanji minister dr. Ninčič v vili zunanjega ministrstva na Bledu sprejel novinarje in jim dal nekatera pojasnila z oziroma na pisavo beograjskih listov, ki so zadnje dneve. prinašali netočne vesti o naši zunanji politiki, zlasti kolikor se tiče naših odnošajev z Bolgarijo. Glefle naših odnošajev do sosednih držav je rekel: Za vse eventualnosti imamo dve zvezi: Za vse eventualnosti na Balkanu imamo zvezo z Rumunijo in Grčije, za eventualnosti v Srednji Evropi pa imamo zvezo z Rumunijo in Češkoslovaško. Tudi pakt prijateljstva s kraljevino Italijo je poln vsebine. le dni bo objavljeno, da se je sklenil podoben prijateljski pakt s še neko slo-; vansko državo. (Poljsko.) | Prosim \ as, ali ima še kaka druga ; država v Srednji Evropi telikb zunanjih i sporazumov in tako solidnih, kakor jih • ima v svojo varnost naša država. V naših rokah je, — to Vam lahko rečem, — da se naša varnost v bližnji bodočnosti, ako bi bilo potrebno, zviša še z novimi zvezami. Brezdvomno dviganje našega ugleda v zunanjem svetu privlačuje vedno nova Prijateljstva. ^ai se tiSe vesti v časopisju, da se RADIKALI VLOŽE DANES PRITOŽBO NA DRŽAVNI SVET. Beograd, 20. avg. Pred svojim odhodom na Bled je Maksimovič naročil Ka-raifovanoviču, da vloži proti beograjskim volitvam pritožbo na Državni svet. nismo zainteresirali za naše manjšine v Grčiji, so te vesti po večini (popolnoma torej ne. Op. ur.) lažnjive. Nobenega sporazuma nismo sklenili, s katerim bi izrekli svojo neinteresiranost na naših manjšinah v Grčiji. (Ampak tudi nobenega v zaščito manjšin. Op. ur.) Kar se tiče drugih sporazumov, kakor n. pr. sporazuma o dopolnitvi konvencije o našem svobodnem pasu v Solunu, ki je sedaj znatno razširjen, dalje sporazum o organizaciji prometne službe v pogledu tranzita, bodo ti dogovori, ki bodo kmalu objavljeni, popolnoma zadovoljili naše' interese. I o pa ne pomeni, da hi bili s tem oškodovani grški interesi, ker si naši in grški interesi ne nasprotujejo, temveč se dopolnjujejo. j Tudi političen pomen pogodbe z Grčijo je brez dvoma jako važen za nas, ker ta pogodba ustvarja osnovo za balkansko politiko večjega stila. Ta sporazum bo onemogočil, da bi se pbkrenilo kakršnokoli vprašanje v tej ali oni državi,’ki bi bilo naperjeno proti enemu ali drugemu. S tem pa je dano jamstvo za nadaljni mirni razvoj v bodočnosti. Ali ima Grčija večje koristi od sporazuma kakor pa mi, to je težko reči. Glavno je, da je korist za našo državo brez-dvomna. Prijateljski pakt s Poljsko dogovorie-. Beograd, 20. avg. Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo sinoči naslednji komunike: »Da bi se okrepile prijateljske vezi, ki spajajo republiko Poljsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, sta se vladi obeh držav zedinili glede besedila pakta o prijateljstvu te.r pogodbe o arbitraži, ki jih bosta meseca septembra v Ženevi podpisali. S tema pogodbama, ki sta zasnovani popolnoma po načelih pakta Zveze narodov, želita obe vladi pcdaitd nov dokaz za duh miroljubnosti, s katerim sta navdahnjeni. V zvezi z zaključitvijo teh pogodb o prijateljstvu bo maš minister za zunanije zadeve dr. Ninčič v doglednem času napravil poset v Varšavi. DIENCI. **av- Beograd, 20. avg. Kralj je po ministru dvora Jankoviču izrazil željo, da sprejme na Bledu v avdienci novo predsedstvo beograjske občine. Zato bo konec tega tedna predsednik občine z nekaterimi občinskimi zastopniki odšel na Bled. Predno pa odidejo, se bo vršila seja, na "kateri se bo sklenilo, kaj naj dr. Kumanudi referira kralju. Dalje se bo razpravljalo o 'namerah nove občinske uprave za olepšanje in napredek beograjskega mesta. SEPTEMBRA DOBIMO ŽE NOVI OBČINSKI VOLILNI RED. Beograd, 20. avgusta. Kakor se dozna-va, je v notranjem ministrstvu dovršen zakonski osnutek o občinah, ki bo takoj po povratku Bože Maksimoviča predložen ministrskemu svetu v pretres. Zakonski načrt bo v prvi polovici septembra predložen narodni skupščini kot nujen zakonski predlog. Ko se sestane skupščina, bi imel biti občinski zakon kot edini od zakonov sprejet. Nato bi se skupščina zaključila in bi se 20. oktobra otvorilo zopet redno zasedanje. MAKSIMOVIČ NA BLEDU. Bled, 20. avgusta. Včeraj popoldne ob 4. je dopotoval iz Zagreba z avtomobilom na Bled minister Boža Maksimovič. Na pot>i proti Kranju je avtomobil imel defekt. Minister Maksimovič pa je tu srečal ministra dr. Nikiča ter se je z njim v njegovem avtomobilu odpeljal na Bled. DR. NIKIČEVO VPRAŠANJE ŠE VED-NO NI REŠENO. Beograd, 20. avg. V dobrO poučenih krogih zatrjujejo, da se je politični položaj precej poslabšal, ker je vprašanje-dr. Nikiča, ki ga Štefan Radič ne želi še naprej gledati v vladi, spravilo v zadrego Uzunoviča in sploh radikalne člane v vladi. Navzlic temu pa verujejo, da pride lahko še do popolnega soglasja v tem vprašanju. PAŠIČ SE VRNE KONCEM AVGUSTA V BEOGRAD. Beograd, 20. avgusta. Kakor se dozna-va iz krogov, ki .stoje blizu Pašiču, bo Pašič že 30. t. m. zopet v Beogradu ter bo prevzel delo v stranki. Ob tej priliki | se bo vse ukrenilo, da se rešijo sporna j vprašanja. 5. septembra se sestane ple-| num glavnega odbora radikalne stranke. RUMUNSKI NOVINARJI V ZAGREBU. Beograd, 20. avgusta. Danes zjutraj ob 7. so z brzim vlakom prispeli v Zagreb rumunski novinarji, člani novinarske Male antante; ki bodo prepotovali našo državo. Na postaji jih je v imenu mestnega načelnika sprejel in pozdravil mestni zastopnik dr. Srkulj. Sprejeli so jih tudi člani Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Gostje, ki jih je 18 po številu, so se nastanili v hotelu : Esplanade«. Danes dopoldne si bodo ogledali mesto.. Ob pol 12. bo sprejem pri velikem županu in ogled banske palače. Ob 12. bo sprejem pri mestnem načelniku. Ob 1.15 se začne banket, ki se ga razen novinarjev udeleže tudi vojaški in civilni zastopniki raznih korporacij. Popoldne si bode gostje ogledali zagrebško okolico. Po večerji cb 10 zvečer se rumunski novinarji odpeljali z brzim vlakom v Ljubljano. LAZA MARKOVIČ NE GRE V ŽENEVO. Beograd, 20. avg. Dr. Laza Markovič je izjavil, da sploh ne želi iti v Ženevo. Nikdo ga ne more prisiliti, da bi on pretrpel kako, pa bodisi še tako majhno neprijetnost zaradi žalitev, ki mu jih je prizadejal Štefan Radič. Najvzlic temu so se napravili koraki, da bi dr. Markovič vseeno šel v Ženevo. odgovor „Jutru“ glede radičevstva. Omejim se samo na izjavo mojega prepričanja, da je za mene brezdvomno, da so gospodje okoli >Jutra« v svojem srcu pj-epi"-čani,' da’ je moje postopanje iz stališča interesov Slovencev ,pošteno, nujno in dosledno in iz stališča glede slovenske inteligence požrtvovalno. * Da ne bo treba glede osebnosti energije tratiti dopuščam, da se me predstavlja kot najslabšga človeka, ki eksistira na svetu, če je s tem mogoče doseči, da se ne odvrne potrebne pozornosti od reševanja problema našega naroda, katero jaz zasledujem. Iz pisem, katera sem prejel od glavnega direktorja »Jutra« tekom zadnjih 3 let, ko sem se pošteno trudil izven javnosti doseči pravo orijentacijo naše inteligence, sledi neprestan refren, za kaj se pri takih nazorih jaz >še-smatram članom SDS. ' Ko sem dva člana eksekutive SDS pred Iju-timi napadi vodilne stranke v občinskem za-stopu mariborske SLS nekoliko preostro branil v zadevi Mestne hranilnice in so iz te moje kritike nasprotniki SDS v svojem znanem intrigantstvu hoteli videti moj namen razbijanja narodnega bloka, katerega sem ustvaril, se načelnik kluba občinskih svetnikov SDS m solidariziral z menoj, kar bi se povsod pod božjim solncem zgodilo, kjer se na poštenost kaj drži, ampak me je suval iz oportunizma iz tega kluba. Tedaj sem izprevidel, da še mora biti na svetu kaka organizacija, kateri ! se sme človek približati, če hoče svoje moči ! posvetiti še nadalje narodu in sem se le ; vsled -tega odzval povabilu posestnika Ivana | Roškarja iz Cvena pri Ljutomeru in govoril • med odličnimi tamošnjimi kmeti, ki _ so me j navdušili s svojim držanjem in s svo|o iiite-, ligenoo tako kakor sem moral govoriti in ka-l kor je moj govor objavil »Narodni Dnev-j nik'. i Če šem poslušal na Krškem govor Stepana 1 Radiča, ki je bil glede neodrešenih naših bratov tako dober, da mikdo ne more boljšega govora držati, je tudi to potrdilo moje spoznanje, da z mirno vestjo grem na pomoč bivšemu mojemu podpredsedniku načelstva SDS Iv. Puclju v njegovem pozitivnem delu za narod v zvezi z' voditeljem 9/io Hrvatov^ An sem zato radičevec, ali sploh kaj ali m c, ne igra nikake .vloge z ozirom na mnogo večje vprašanje, ki je pred nami. Tako bode slovenska inteligenca zopet sebe našla in se iztrgala iz objema lažnjivega kapitalizma. Jaz se nisem ločil od onega dr. Žerjava in dr. Kramerja, ki sem ju bil spoznal kot idealista in ki ju danes komaj še spoznam, da sta to bivša dr. Žerjav in dr. Kramer. Ma/ibor, dne 18. avgusta 1926. j Dr. Vekoslav Kukovec. Jutrovtkima člankarjema „Trgo»cu ■ delegatu" in „Trgovtu starina” v odgovor. no uverjeni, da bodo vsi obupni poizkusi SDS, osvojiti si Zbornico, brezuspešni. I-ri volitvah v Zbornico bo zmagala le Združena kandidatna lista, ki uživa simpatije ogromne večine naših pridobitnih krogov. ZADRUGE IN VOLITVE V TRGOVSKO ZBORNICO. Esdeesarji polagajo velike upe na sodelovanje načelnikov raznih obrtnih zadrug. Kakor pa izgleda, le ne pojde tako gladko. Ko ie namreč te dni nagovarjal ugleden ljubljanski veljak znanega načelnika neke še bolj ugledne ljubljanske obrtne zadruge, naj zastavi ves svoj upliv in vso svojo veljavo v korist SDS, je gospod načelnik odgovoril: .1, saj bi, pa kaj, k’ me na bugaja!-. Tudi g. Petovar priznava. « Končno se je oglasil tudi g. Petovar, ki 1 hoče sicer potrditi izvajanja g. Kramarja, v S resnici pa le potrjuje izvajanja g. Ogrina. i Pravi namreč, da je vzel »razne v ostalem J popolnoma nesprejemljive propozicije g. Je-j lačina in Ogrina privatno in neobvezno na znanje.«: j G. Petovar se očividno ni zavedal, kaj je s j j temi besedami povedal. Nesprejemljivih stva- t i i se ne jemlje na znanje, zlasti ne, če se o j njih debatira in če se končno pristane na S kompromis. Po nesprejemljivih zahtevah se i tudi ne imenuje novega delegata, da pogaja-’ nja nadaljuje, zlasti pa ne delegata, ki je ! vodja stranke. . ... T> ! Vse to je tako jasno, da je pojasnilo g. Pe-tovarja samo gladka priznanje. . In bolj ko kdaj stoji danes, da se je tir. Krainer hotel pogajati samo s SLS litve? To vprašanje si danes ponavlja ves političen svet na jugu in v tem leži tudi nervoznost vladnih krogov. Če pa pomenijo oficielni rezultati težko se Kot vsakoletni delegat trgovskega gremija iz dežele sem imel priliko poslušati in videti rezultate onega dela za trgovce -v okvirju Zveze trgovskih gremijev, katerega je izvršil njen predsednik gospod Jelačin rol. Prva leta je zborovanje imenovane Zveze potekalo v lepi harmoniji in v priznanju zaslug za požrtvovalno delo g. Jelačina in njegovih takratnih prijateljev. Med agilne in za ustanovitev posamemih gremijev in Zveze gremijev zaslužne člane prištevam tudi g- Zebal-a ml. Kakor povsod, tako so se met\ trgovci našli ljudje, ki si domišljujejo, da bi bili boljši načelniki Zveze, kakor je g. Jelačin. JNe upajo si pa z barvo na dan in skušajo priti do zaželjenega mesta potom gotove politično stranke. katera je pa trgovstvu toliko škodila, da ne more tega popraviti, tudi če bi iz Savla postala Pavel. Zadnje dve leti opažam na letnem zborovanju Zveze gremijev, da skušajo štirje tigo\-ci — najbrže po nalogu SDS — omalovaževati ogromno delo Zveze in njenega načelnika. , . ... , Da so vsi ti Štirje trgovci izraziti esde-esarji, ni treba posebej poudarjati. Na letnem zborovanju Zveze je vedno nad ‘100 delegatov iz cele Slovenije navzočih. Od teh ie vedno 96 odstotkov zadovoljno z delom in uspehi Zveze, kar najbolj javno dokumentira vsakokratno burno pozdravijenje 111 na\-dušeuje za načelstvo, posebno m burne ovacije g- Jelačinu. To so gola dejstva, katerih ne more nihče ovreči! ro. Trgovci! Naš poklic je težaven in kruto realen. Vsak tovariš začetnik mora z vsemi telesnimi in duševnimi silami garati, ako m hoče priboriti eksistenco, in še tezie drfo im< izvršili, da si to eksistenco obdrži Za stanovska društva žal trgovec nima ^asa,a\e-dar je ravno nam trgovcem nad vse no stanovsko udruzenje, kerbi^ordaW. danes brez naših gremijev m Zveze gre™ jev pred nepoučJ * muni onenti političnih .tntnk po razsulu vojske, ali ste že pozabili, kakšne odredbe za pobijanje draginje so izdali ti gospodje, ki hočejo danes razbiti naše stanovske organizacije zato, ker se jim nočemo slepo pokoriti. Samo majhen primer: pred okoli 5 leti je neki gospod od politične oblasti kaznoval enega do takrat neomadeževanega trgovca na Dolenjskem na podlagi navadne lsiž-njive ovadbe nekega stražmojstna na 6 mesecev zapora im 20.000 kron globe. Dotični trgovec je radi te krivice skoraj zblaznel in težko obolel na živcih — in pred kratkim tej bolezni tudi podlegel. Ali še hočete tem ljudem zaupati? Čudim se onim gospodom, Id danes nasprotujejo pametnim idejam onih ljudi, ki so pred leti sklenili, da ne sme v Celju nobeden odvetnik prevzeti zagovora trgovca, katerega politična oblast preganja radi prej omenjenih krivičnih protidraginjskih odredb. To kar so prej omenjeni 4 trgovci eksponenti SDS delali na občnih zborih Zveze, to dela sedaj SDS pri .predstoječih volitvah v trgovsko, obrtniško in industrijsko zbornico. Na vsak način hoče razbiti enotnost naših vrst! Tovariši! .Ne dajte se begali in pokajte, da se zuve-o upau, avoiih računih va- S5TS w-V-Sdnita «• “K Sp-« 2e tako pri srcu *» vprašanjih, hotela personalnih. Vsa tičočih se Aboinic , 1 drugega kot dosedanja Pc>liUVm S»^hbesf0venskih banč-aiaeilje. Zgodovina S j ; delo sam. en,to tu«. lep M ri-ft-r—^fe fr”' -n&o listo. Če bo imela zbornica tako n T* np ivuneniala le odvetniške pisai-C,W;a lekaS-eTo^eziiike, nego bo gosp VC " v. vse slov. gospodarstvo, tedaj ne bo forum r pIX)u našemu programu, n »kakega u„o 1 .j. gospodarske Mnogo je nal*, se vsak Navzame kroge, ziito je Vjo združenih list. Naš =JSTSSXr'«^» ski in Srbiji. Prav žalostno vlogo zavzema v tem volil-npin boiu tudi SDS žurnalistika. SDS je sku|ala tudi zanesti Zvezo sremiiev v politični pravec, kar pa se Ji je ponesrečilo, kakor je ^^^SjavdTenia K rn n i n Tudi intrige glede razveljavljenj Sov občnega zbora se bodo ponesreči e. Mnogoštevilne izjave iz vseh strani pi ta-jo da je velika večina vidcev na nas strani čeprav imajo sam. demokrati morda odbore nekaterih organizacij v svojih rokah. Večina članstva pa je na naši strani. Govornik je nato apeliral na v^e pridob ^n , j. x:.m krepkejše drze v voutnem k ^ in da imitirajo za zmago nadstrankarske ^te ter premečUo naval SDS na Zbornico nakar bo ta intenzivno zastopala interese tvornik riLT kako?'tudi vsi ostali referenti za svoja izvajanja buren aplavz vseh naff°Offrin je naglašal neresnost SDS, ki pro-.pagira pri volitvah v Zbornico * geslom^ >Proč s politiko«. Mnoge so težave današnji oridobitnih krogov. Sedanja carinska * Tud#> Delavska Politika« potrjuje to. »Delavska Politika«, ki gotovo nima nobe- j nega vzroka biti v tej zadevi neobjektivna, piše; . , , . »Ta je pa 'lepa! V Ljubljani bodo volitve v Trgovsko in obrtno zbornico za Slovenijo.,,' Klerikalci se čutijo močne, pa vendar hočejo napraviti s strankami kompromis za volitve. Tudi s samostojnimi demokrati se ne branijo kompromisa. In prišlo je do pogajanj med klerikalcem J. Ogrinom in samostojnim demokratom dr. A. Kramerjem za kandidatno listo. Do kompromisa doslej še ni prišlo med njima iu so se pogajanja ukinila. Značilno pa je, kakor pravi J. Ogrin in priznava tudi dr. Kramer sam, da je dr. Kramer kot zastopnik samostojnih demokratov izjavil, da se hoče pogajati izključno le s Slovensko ljud-sko stranko glede volitev v Trgovsko m obrtno zbornico, ne pa >s katero drugo stranko in kombinacijo. Demokrati so torej hoteli imeti prav tako kot klerikalci — idealno zvezo, kakor io imajo v drugih priv. uprav, odborih, ki kaj' neso. A, kaj kulturni boj v praksi. Samostojni demokrati so torej hoteli skleniti kompromis samo s klerikalci - z nobeno drugo stranko ali stanovel/o (podjetniško) or-ganizacijo ne.< SOMIŠLJENIKI! Reklamacijski rok za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in ^astrijo poteče dne 24. tega meseca. Vložite pravočasno vse potrebne reklamacije glede volilnega imenika! y vseh zadevah se obračajte Volilno pisarno Volilnega odbora Združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industrije e v , Kolodvorska ul. St. 8!______________________ Napredovanje zemliorad- nikov. s» »i “i -tvJžfSSSNSS krivico za demokrate, potem pomenijo Sc težjo krivico za zeinljoradnike. Po oficielnih podatkih bi mogel nepoučen bralec misliti, da so zemljomdniki čisto brezpomembni, stranka, ki je osvojila tam kje na deželi revnih 65 občin. Ampak in tako, temveč so volitve dokazale, da so zemtjoradniki krepko zasidrani med narodom in da so se opomogli od zadnjih neprilik ter da krepko napredujejo. Jasno to sledi iz brzojavke, ki joje poslalo tajništvo S a voza zemljnradnikov lajni?''-11 SKB v Ljubljani in ki se glasi: Ueograd, 18. avg. Policijska poročila neresnična. Do sedaj smo dobili okoli 105 čistih zemljoradniških občin in 400 sporazumnih. po večini na podlagi kompromisa z demokrati. Narastek naših glasov je velik Obširneje poročilo sledi. — Tajnik Saveaa zem-ljoradnika. Nobenega dvoma ni, da je brzojavita Sa-;veza zemljoradnika verodostojna, ker bi pač prišlo takoj na dan, če bi zemljoradniki podajali napačne rezultate. Smemo biti trdno uverjeni, da v tem slučaju naše notranje ministrstvo ne bi spalo, temveč bi podalo tako podkrepljen demanti, da bi držal. Ampak te-; ga demantija ne bomo doživeli, ker drži pač brzojavka zemljoradnikov ne pa tudi poročilo notranjega ministrstva. Sedaj pa nastane drugo vprašanje: kako naj zavlada v naši državi red, če se pa m mogoče zanesti niti na uradno statistiko o votivnih rezultatih. In kako naj aaupa tuji svet našim zatrdilom če pa mi sami ne smemo zaupati uradnim podatkom? Ni zato čuda, če je zaupanje naroda r vla- > i1 arl A mo Tl m 5 .. X« ^ t.uu wuo, je /..i Lipa lije uaiiKia » ' ■ do vedno manjše in ni čuda, če je pri nedeljskih občinskih volitvah opozicija tako krepko napredovala. In prav je, da je napredovala, ker je v tem edino sredstvo, da pridemo do boljše in do vestnejše uprave in to iuti vse prebivalstvo Jugoslavije in zato je vse 'tako iskreno pozdravilo, čp pride beograjska občina v druge roke. • Še v vladi se mora izvršiti izpreniemu® 111 prvi korak h zboljšanju naših razmer je < 0 sežen. — Politične vesti. IZJAVA. .Glede na intervju, ki ga je podal g. dr. Korošec »Slovenčevemu« uredniku dne 18. avgusta t. 1. in glede na vest »Jutra< a dne 19. avgusta t. 1. z ozirom na spor HSS — dr. N-ikic, izjavljam za sebe in svoje somišljenike, da smatramo to za notranjo aadevo Hrvatov, ki se nas Slovencev kot njihovih ea-■vezniikov direktno ne tiče. Te vesti šdnjo naši nasprotniki v Sloveniji iz prozornih političnih namenov in glede tega v »Slovenski kmetski stranki« ni sporov. Ljubljana, 19. avgusta 1926. Albin Piepeluli. — Tudi »Dom« se navdušuje za odcepitev Prekmurja od Slovenije. V zadnjem »Doniu« je z velikim zadoščenjem objavljeno poročilo o znanem shodu v Dolnji Lendavi, kjer se je zahtevala odcepitev Prekmurja od Slovenije in njegova pridalitev Varaždinski oblasti. V poročilu pravi »Dom« v svojem ■nanem slogu tudi sledeče: »Ves ta narod (prekmurski; je enega duha in enega jezika ■ >«asim hrvatskim Medjimurjem in je zato nasproten ur novski politiki in batinaški upTaTi (smo res radovedni, kje je bolj batmaSka uprava, v sloveniii ali nn Hrvatskem, op »red.), k, tro-.iln od Mediimurja m njegovih ga je odtigala ou 11 j vldi i4 teija hrvatskih brato\. ‘ cel0ti »metno citata, odobrava ^Doni D^Vmiiria ustvarjeno gibanje za odcep-.. t ;em0 .od Slovenije. Zato pa odločno pncafcujen , da bo vodstvo naše SKto odločno pout »Uom< in radi6evc.e, da je Prekmurje slovensko in da se neba vse prijateljstvo, če se hoče Prekmurje odtrgati Sloveniji. Odločna beseda je tu nujno potrebna in važnejša od prav vseh strankarskih ozirov. oridobitnin ----.— ci,, davčna politika tlačita vse gospodarstvo. Slo venita plačuje danes ogromne milijone razne socijalne dajatve, ki gredo v povsem druge namene, Slovenci pa nimajo nices i V i»b daiatev. Naša bodoča Zbornica moia biti na mestu, da se v tem pogledu zavzame MZasluge'dosedanjega zborničnega predsednika g. Jelačina ml. so ogromne m to vazno g°Ta^kompromS! kot so ga pa TK>nujali sam-demokrati, pa bi bil. sramoten za vse sku piff’ nirin je v nadaljnem govoru razjasnil Vilni red ki določa, da so volitve tajne V°r i>ftvlin ie poživljal k čim boljši volilni •: Vsak somišljenik naj volilno P1” samo3 opozori na vse volilne nekorektnosti * STXSTudeleIili še gg. Motek in drp£sostvovalci so odhajali od sestanka trd- zatnjih ^^'^batolrjo ifst/h, koliko več ko mesec febatiral^po^ y je dobda i^aka < uUatj drugačni in niti poročUa se niso ujemala. Ista stvar ^navija tudi sedaj po občinskih volitvah. Pet dni je že preteklo, ko so bile volitve končane, a vendar še ni točnih podatkov o njih rezultatu. Notranje ministrstvo je sicer objavilo kratko statistiko o volitvah, toda že na prvi pogled se vidi, da je ta statistika netočna. V tej statistiki se razne meščanske in kompromisne liste sploh ne omenjajo, tei več se navajajo številke,'kakor da bi bile \soliste strogo strankarsko opredeljene, e _ bil na teh kompromisnih listah - in b le so zelo številne - le en radikal, pa/0e bita lista zabeležena kot mli^1ge T^ko^e^je ^o^eogra^skihTisfi^ n™ Jiroko pi-salo da so radikali osvojili staro demokratsko'trdnjavo Valjevo, ni se pa obenem ob-javilo številk, da bi javnost izvedela, da bo dobili radikali pri skoraj 3000 oddanih glaso le 30 glasov več ko demokrati, a ^anj demokrati in zemljoradniki skupaj. , ' prišlo do teh 30 glasov večine, pa jedr g poglavje, ki ne spada v okvir teg d Po oficielnih voliilnih rezultat h i^leda p ložaj za vlado silnVBdo ^rav jo t! rezultali čin je glasovaloziivlado^r^ jOi, & ^ in priznati .treba,,da j^ v ura(lnem p0- vse tako lepo, najlepše dokazujejo vočilu. A^akm‘akoin J..P vq_ to nove 'kombuu^v vladnJh vrslah. Kajti litve ter n ne morejo prjkriti iSčnega Sasfe demokratskih glasoven no-ben demanti ne ^ SVUVr... ^«1 «- = Zabavne in šaljive so naše politične razmere. Najprej je izjavil St. Radič, da ne gre v Ženevo, če bo zastopal našo državo tudi dr. Laza Markovič. Sedaj .pa .izjavlja, dr. Laza Markovič, da ne gre v Ženevo, če bo nastopal našo državo tudi St. Radič. - Sedaj samo še čakamo navest, da gresta oba v Ženevo, čeprav bi niftuli, da bi .bilo brez. škode, če t,i Sla ,'?.'[?1d'/eituniTi V zvezi s poročilom = J.»Sdvzele nemška in *eSta»- °t "ka 1 an r Zvezo narodov v korist dr. slovaška li-,^ «.11; da so postopati po znanem slovenskem .Cillier Zeitungi« bo najbrze znano, da . m se mi zavzeli za dr. Morocuttija 6 precej večjo odločnostjo, ko >Cillier Zeitung< sania In znano bo morebiti »C. Z.« tudi to, dajmo m ved;s4n žse r.b,br™''zrrrs^ bSS «• W v*lo»en»ki>. trnjU, ker niadini še dolgo niso isto ko Slovenci, »lasti pa so njih metode vse prej ko v skladu e nii^ 'jenjem slovenskega naroda, /.ato pa gre vsled mladinskih grehov zaliti , skega naroda. pr«-U«. B«- = Pomembna izjava nar. Preka je sanski radičevsld poelan« in aanimivo podal novinarjem to vsi (radičevci) v izjavo: »Točno je, scJ,^e .prilike v Bosni in Hercego in ®°5P^i,e/.ndovolj8tvo se je globoko »ajedl® vin‘- ? in to je činjenica, ki je ne more mliče ' Kar se pa tiče neke moje posebne ak-cije, vam morem izjaviti, da ne vod«, nobene posebne akcije, temveč da sa ^ to branim interese seljaškega na «ahte- njjroda Bosne in Hercegovine in da mu tPržite m stara navade in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni Pravitranckov kavni pridatek Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. lucii k žifrj spada neobhodno Pravi Franck. v;im na. seiah in pri drugili odločujočih f lorjih v vladi, da spremne svojo napačno 5.0-litiko napram Bosni in Hercegovini. Vesli, ki se razširjajo o nekakem ustanavljanju mojega Uuba, so netočne in izmišljene, ker nimam nobene ambicije postati predsednik 1 'ikega kluba niti ne želim cepiti vrste naroda in stranke. Nikičeva stvar je končana in jaz jo smatram za končano, ker je večina povedala ovoje nmenie. Žal pa mi je. ^ ri‘ 'e“> bi! pcraljen na to sejo. pa čeprav sem Podpredse !mk kluba in tla nisem vedel, o ne bo govorilo ua tej sei*-* ', .. . =: Precejšen narastek republikanskih gla-'®v. Mnogo se komentira, da so pri nedeljskih volitvah precej znatno narasli republikanci. Ti so tudi z doseženimi uspehi zelo zadovoljni. V notranj. mininstrstvu ee pripravljajo vsled tega koraki, da se republikam-* -ko gibanje lokalizira in ustavi. Pogajanja z Vatikanom za sklenitev konkordata se v kratkem obnove. Italijanski listi pišejo, da bodo pogajanja triumf previdne in preudarne politike Vatikana. Glede zavoda sv. Hieronima bo sklenjen najbrže l kompromis, po katerem bi naša vlada pri-znala cerkveni značaj zavoda, a dobila pravico, da predlaga papežu rektorja v i metanje. — Glede razmejitve cerkvene admi-'®'racije v Dalmaciji pa bo sklenjeno, da •'rWa4e Dalmacija de iure pod jurisdikcij* 1 adikoi* v Zadra, dočim bi se faktično Opravljala avtonomno. — Naše zunanje ministrstvo tega seveda ne vidi, da se s tako oolotbo utrjujejo italijanske aspiracije na almacijo.jAli pa sploh naše zunanje miiv-rtrstvo kaj vidi? = Evropski kongres narodnih manjšin bo otvorjen v Ženevi dne 25. avgusta z govorom 1 zaskega poslanca dr. Vilfana. Na kongresu '>odo zastopane skoraj vse narodne manjšine j.vrope, ki so organizirane. Razpravljala se uodo samo kulturna in gospodarska vprašanja ter se bo zahteval« aa manjšine gospodarska enakopravnost. Kongres manjšin ne išče nobenih senzacij temveč se trudi, da z i resnim delom uredi konflikte med vladami in manjšinami. Dostop na kongres imajo samo manjšine, ki nimajo nobenih agresivnih namer proti vladam. Zanimanje za kongres t je splošno veliko in iskreno želimo, da bi * bil kongres čim najbolj uspešen. = Važna bolgarska gospodarska koncesija Nernrein. Bolgarska vlada je dala nemški *rrafcf Stiel koncesijo za eksploatacijo silno Obsežnih rodopskih gozdov ob rekah Mesti, Vače in Dospod. Nemška tvrdka se je zave-*ala, da bo dala bolgarski vladi 10% od vsega dohodka izsekanega lesa. Poleg tega so se morali Nemci zavezati, da bodo zgradili železniško zvezo v teh krajih, ker so ti sedaj 'Sisto odrezani od sveta. Eksploatacija se mora vršiti po določbah posebnega zakona, ki ho v kratkem predložen skupščini. Letno mo-r»jo Nemci izsekati najmanj 150.000 kubičnih "»etrov lesa. Proti tej koncesiji pa se priprav-l!l silen odpor v sobranju in vlada bo imela 'elike težave, da prodre s svojim predlogom. Germanofilstvo bolgarske vlade je z oddajo važne koncesije Nemcem zopet enkrat dokazano. Uneme vesi> Kratke vesti. V trSo te ŽrU. ®Pne*ke—Dunaj je bila netke se bo rah°ii? ^ Dunaja v Be- Kon^^^^lej le dve uri soglasno odob/il He££,to?lnih ?.ociali*tQ” Je Poslaniki Italije, KranrijS La' protestirali v Angori* proti odprav?**^ fr° go v inskih zbornic v Carigradu, nakar je turška vlada svojo tozadevno naredbo preklicala. Kongres v Boliviji je oklenil, da pozove toe ''ržitve latinske Amerike da ustanove svoje ''■"ušivo Zveze narodov. Znani filmski igralec Rodolfo ValMti-*>o je bil operiran na slepem črevesu. Njegovo stanje je brezupno. Literarni večer v Trbrtrljah -«, •21. avgusta 1926 bo čital Valovi.?*0!?’ dne Seliškarja zbirko pesmi: Trbovlje Toae,a Pn nas ta način tolmačenja lepoeiovnJh ‘tel se ni udomačen, čeravno ni mogoče utajiti, da zapusti živa, dobro izgovorjena beseda lahko prav močan utis in je zelo pripravno sredstvo, da vzbudimo zanimanje za čitanega pisatelja ne glede nul to, da je .poslušanje dobrega bravca že santoobsehi umetniški uži-lek. Pri drugih narodih so taki večeri vselej nabito polni. Gospod Bratina je znan kot od-^ ličen igralec in ima besedo v oblasti in da pesnikovi misli plastičnega izraza, za!to bo njegov nastop za Trbovlje dogodek, ki naj ga nihče ne zamudi. I rnava - št. Rupert pri Gomilskem. Le malo zve svet o nas, toda ne spimo pa vendar ne. Oa poUtiko nam res ni mnogo, pa rino drugače bolj agilni. Lani novembra «no ustanovili gasilno društvo, ki dobi sredi septembra novo motorno brizgalno od tvrdke Sinekal iz Prage. Gradbeni odbor pa je marljivo na delu za zgradbo gasilnega doma. Da se je društvo tako naglo razvilo, gre zahvala I>ožrtvovalnim darovalcem in Članom, kateri naj bi našli obilo ,posnemalcev. Seznam prispevkov in čas blagoslovitve brizgalne objavimo v kratkem. IZ PREKMURJA. Ilrvatski listi s1- pričeli veliko kampanjo za odcepitev Prekmurja od Slovenije. Ni pa ostalo samo pri besedah, temveč protislovenska politika se tudi že izvaja. In 'kakor vedno, iako jo morajo tudi sedaj občutiti lavno naši najbednejši ljudje. Tako se nam poroča, da je bilo na prfetav: Petišočevci naseljenih 11 slovenskih kolonistov, večinoma iz Primorja. Ta pristava pa je obenem z veleposestvom Esterhazyja .prešla v last nekih Hrvatov, ki so odpovedali vsem 11 slovenskim kolonistom stanovanje in so bili vsi s tem vrženi na cesto. Pripomniti treba, da ti novi lastniki pristave ne rabijo An da je bil motiv odpovedi šovinističen. Ubogi slovenski kolonisti so se nato naselili po hlevih in pri drugih kolonistih, da so sedaj po tri do štiri rodbine v eni sobi. Taka je torej usoda slovenskega kolonista iz Primorja. Pregnan od Italijana od rodiu> grude, najde drugo domačijo v slovenskem Prekmurju. Tu ga pa bratska roka vrže ha cesto. In ni nikogar, ki bi pomagal bednim kolonistom in ni nikogar, ki bi jim priskočil na pomoč... — Po zaslugi dr. Ninčiča je bil odlikovan poveljnik fašistovske milice Rodolfo Radi-oni z redom sv. Save I. razreda. Odlikovanje je generalu Radioniju nf^i^ečan način izročil vrhovni poveljnik fašistovske milice general Bonzago. — G. Jelačin ml. nam sporoča, da je vložil tožbo proti odgovornemu uredniku »Jutra« vsled članka, ki ga je objavilo »Jutro ; v sredo. — Upravnik državnih monopolov v Pragi. 1). Todorovič, upravnik državnih monopolov je odpotoval pred dvema dnevoma v Prago. Potuje v Varšavo. — Vojaški dopusti. Minister vojne in mornarice je izdal naredbo o vojaških dopustih v slučaju smrti sorodnikov. Glasom te na-redbe inia vojak pravico do dopusta samo, če mu umrje oče, mati, žena, otrok, brat ali sestra. — Izpit za čin strokovnih podporočnikov in kapetanov. Na temelju naredbe o polaganju izpitov za ukazne čine v mornarici je podpisal vojni minister nov program in pravila o polaganju izpitov za čin strokovnih podporočnikov in kapetanov II. razreda. — Trgovske pogodbe. Ob priliki sklepanja l>ogodbe z Italijo se je dogodila pogreška, vsled katere je dovoljen izvoz bukovega lesa v Italijo na veliko 'škodo naše lesne industrije. Vsled tega je zahteval minister za šume in rude od ministra za trgovino in industrijo ter ministra zunanjih del, da se imajo sprejemati v bodoče za sklepanje trgovskih pogodb tudi naši šumarski strokovnjaki. — Mednarodni kongres profesorjev. Udru-ženje profesorjev v Beogradu je določilo za delegata za VIII. mednarodni kongres profesorjev, ki se vrši koncem tega meseca v Ženevi in Grenoblu, profesorja Jeremijo 2iva-noviča in Danila Vuloviča. — švedi za n&še poplavljence. Švedski generalni konzul ze Jugoslavijo Gustav Adam Carlson v Stochbolmu, ki se je nedavno mudil v naših krajih in njegov namestnik Lar-ka v Stockholmu ter naš rojak Šarengrad v Malino, so darovali 10.000 dinarjev za poplavljence. Induciranje vagonov prvega razreda na mi progi Zagreb—Beograd. Prometno , "T8t.vo> 'z« — Sprejem gojencev v poljedelsko šolo v Križevcih. Po naredbi ministrstva za kmetii stvo in vode bo sprejetih letos 20 novih co-jencev v nižjo poljedelsko šolo v Križevcih Gojenci se bodo šolali in vzdrževali na državne stroške. Od kandidatov se z^iteva starost od 14 do 18 let in 4 razredi ljudske šole. Prednost imajo sinovi kmetskih starišev. — Sprejem gojencev v vojno akademijo. Ministrstvo vojne in mornarice je odločilo, da bodo sprejemali to leto v nižjo vojno aka-razr*J?i 'k?noza-biti lepe grofice, se je zopet povrnil v Varšavo in zaprosil pri grofici za sprejem. Grofica ga je zavrnila z odgovorom, da ga ne želi niti sprejeti niti videti. Končno je diplomatu uspelo, da ga je grofica vendarle sprejela na kratek razgovor. Grofični brat, ki se je nahajal v sosednji sobi, je nakrat začul ihtenje in stokanje ter kratko nato dva re-volverska strela. Planil je v sobo. Na svojo grozo je našel sestro v mlaki krvi. Pred njo je klečal madžarsi diplomat, držeč v roki revolver. Med grofom in ljubimcem njegove sestre se je razvila obupna borba na življenje in smrt. Ko se je Plattiju končno posrečilo osvoboditi se svojega protivnika, si je pognal kroglo v glavo in ostal na mestu mrtev. — Umor razkrit po štirih letih. Budimj>e-štanka policija je bila le dni anonimno obveščena, da je umorila 48-letna vdova GtoI-ler svojega moža, sobnega slikarja Mihaela Grollerja, ki je izginil dne 1. marca 1922 brez sledu ter ga zakopala v kleti svojega stanovanja. Preiskava je ugotovila, da je ob-dolžitev utemeljena. Grollerjeva je imela razmerje z vlomilcem Ruzsko in bivšim detektivom Kovacsem. Na nieno prigovarjanje je umoril vlomilec Bučko njenega moža, nakar sta ga skupno zakopala v kleti, kjer so našli njegovo truplo. Rucsko se izgovarja, da ga je naščuvala k umoru Grollerjeva. Grolerjeva taji. — Preganjanje črncev v Zedinjenih državah. VNiirminghamu so izdale oblasti naredbo, da je črncem strogo prepovedano stanovati v onih delih mesta kjer stanujejo belo-kožci. Sodišče v St. Louisu je izdalo odlok, glasom katerega se imajo i vseliti vsi črnci iz vseh okrajev mesta, v katerih stanujejo belo-kožci. Razven tega so prepovedale oblasti črncem striči ljudem belega plemena lase. — Od začetka t. 1. so linčali belokožei v Zedinjenih državah šest črncev in 1 Indijanca. Človek - hijena na zemunskem pokopališču. Na zenmskem pokopališču so že dalj časa opazovali, da so grobovi razkopani. Zato so jeli domnevati, da odkopavajo neki zli-*, kovci grobove ter kradejo mrtvecem dragocenosti. Policija si je dolgo ubijala glavo, da bi našli te lopove. Pred kratkim pa je bila pokopana žena zemunskega zlatarja Kalini-berga. Takoj po pogrebu se je policija skrila na pokopališče. Kmalu po polnoči se je pojavil na pokopališču človek ter začel odkopavati zlatarjevo ženo, ko je izkopal grob odprl korsto ter začel krasti dragocenosti, ki jih je imela umrla zlatarjeva žena na sebi, ga je policija pograbila. V zločincu so erui-rali sina zemunskega grobarja Alojzija Pavu-seka. Fant je pod ključem. ' Koliko stane angleška rudarska stavka. Angleški generalni tajnik za prekomorsko trgovino Artur Samuel je izjavil, da stane stavka angleških rudarjev 150 milijonov funtov šterlingov (okrog 40 milijard in 500 milijonov dinarjev). Izguba angleSke industrije pa znaša črez 40 milijonov funtov šterlingov (okrog 10 milijard in 80 milijonov dinarjev). — Slomškova zveza priredi dne 22. avgusta 1920 ob 4. uri popoldne na predvečer letne skupščine v Ljudskem domu v št. Vidu nad Ljubljano komerz. Spored: Jalen: »Srenja«, drama v štirih dejanjih. Vodopivec: Kovačev študeni«, spevoigra v dveh slikah. Igrajo člani Slomškove Zveze. Med dejanji prosta zabava pri pogrnjenih mizah. Vstopnina: Sedež v dvorani 10 Din, galerija 5 dinarjev. Slovensko planinsko društvo naznanja, da dobijo člani SPD na podlagi legitimacij s sliko v večjih skupinah polovično vožnjo iz Ljubljane do Kranjske gore in nazaj. Priglasitve v društveni pisarni, kjer se dajo potrebne informacije, Šelenburgova ulica 7/11. levo. Ljubljana. — Veliki župan ljubljanske oblasti danes ne sprejema strank. 1 . Mesfci magistrat ljubljanski razpisuje oddajo dobave železnine in ključavničarskega dela pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad, Lingarjeva ulica št l/III. med uradnimi urami od 21. avgusta 1920 dalje. 1— Protestni shod je sklicalo’ Udruženje vojnih invalidov v nedeljo dne 22. avgusta 1926 ob 9. uri poj>oldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani radi nevpožtevanja invalidskih pravic in redukcije zavodov. Vabijo se vsi vojni invalidi in vdove iz bližnjih krajev ter vse organzacije in društva. Maribor. Stavbena tvrdka Accetto in drug je dobila od mestne občine mariborske naročilo^ da napravi, kot je sklenil občinski s\et mariborski, na Kralja Petra trgu prav re* potrebno podzemsko stranišče. K temu bi bilo pripomniti, da je ie skrajni čas, da se napravi tudi stranišče pred južnim kolodvorom, ki je pravzaprav še bo bolj nujno potrebno. m— Vpisovanje na deid. zavodu »Vesna< se vrši dne 13. in 14. septembra. MsanoBEKEttSKiak c ESCitJB.- .TCX3uk£ ŠAHOVSKI TURNIR. Četrti (lan. V A skupini je prodrl v vodstvo Didzinki, ki je dobil partijo z Jonki-jem. Agapjejev je vsled indispozicije kmalu ponudil Jerošovu reinis, ki ga je sprejel. Prof. Kozmnara je imel zopet nesrečen dan. Pirc ga je totalno preigral in je gladko dobil partijo. O Ačimoviču smo imeli boljše mnenje. Kalabar ga je taktično nadkrilil in ga stilnil v neizbežno izgubljeno končnico. Drugače skromni Riesl iz V uk o vara. On dobiva partijo za partijo in je prišel v vodstvo. Njegova zmaga nad Rupnikom je zaslužena. Tu di Tot je včeraj pokazal visoko kvaliteto v svoji partiji z Greneavskim ki ga je vzorno potolkel. (Partija Mrziikar - Tekavčič je končala po 42 potezah s porazom Mrzlikiarja. Stanje po <1 kolu: Riesl 3, Agapjejev, Pirc, Tot 2 in pol, Grenčavski, Kalaba, Jerošov, Rupnik 2 , Mrziikar 1. in pol, Tekavčič 2 (1), Ačimovič, Kozomara 1. Skupina B. Izgleda, da je Vidmar prišel v formo. Danes je krepko zmagal Rožiča. Furlani nadaljuje svojo zamogovito pot. Vogelnik se mu je sicer upiral, a zaman. Dr. Singer je brez potrebe prepustil Duniieu pol točke. Marjanovič je naglo podlegel proti Poljakevu, ki se postavlja počasi na noge. K nižinski je bil potolčen od Dernovška, čeprav je imel prvotno boljšo igro. S porazom Rožiča je Furlanova .pozicija o vodstvu postala precej sigurna in jo bo najbrž obdržal. Danes jo bo moral braniti proti dr. Singerju. Stanje po IV. kolu: Furlani 3 in pol, Didzinski 3, Dernovšek, Rožič, dr. Singer 2 in pol, Kulzinski 2, Jonke, Poljakov, Vogelnik, Vidmar 1 in pol, 'Marjanovič, Dumič 1. Damski turnir. Mira Jelačineva je proti ge. Šerbanovi spregledala kraljico v sicer že izgubljeni poziciji. Gdč, Lapajne pa je krepko dobila .proti ge. Černetovi. Stanje po IV. kolu: Ga. Černe, ga. Šerban, Gdč. Lapajne, gdč. Vadnal 2, gdč. Jelačin 0. OMEJITEV SPREJEMA NA UČITELJIŠČA. Da se ohrani strokovni karakter učiteljišč Še ganile se ne bodo, dokler jim ne velim. Ossstanite, kjer ssstek je siknila Kaa in tišina je zopet zavladala v mestu. Nisem mogla vpiti prej, brat, mislim pa, da sem tebe slišala klicati;« te besede je rekla Bagheeri. »Mo—mo—g oče, da sem kaj zavpil v boju,« je odgovoril Bagheera. »Baloo, ali si ranjen? »Tisto ni nič. Kje pa je človek?« Tukaj v pasti. Ne morem plezati ven,« je zavpil Movvgli. Oblok porušene kupole se mu je sločil nad glavo. Vzemite ga ven. Pleše tukaj kakor Mao, pav; vse mladiče nam pomandra,,« so se oglasile naočarke znotraj. »Ha!« je dejala Kaa in se zahahijala, »vseposod ima prijatelje, ta človek. Stopi nazaj, človek! Skrite se, strupeno ljudstvo! To zidovje zrušim.« Kaa je skrbno pometrivala zidovje, dokler ni našla v marmornatem zidovju obledele razpoke, ki je oznanjala slabo mesto. Nato je udarila dvakrat, tukrat narahlo z glavo, da dobi pravo razdaljo za udar, dvignila šest čevljev svojega telesa naravnost v zrak in je udarila z nosom naprej, pet krat, šestkrat z vso silo po steni. Zid se je zamajal in sesul v oblaku prahu in pedrtin, skozi odprtino pa je skočil Movvgli, planil med Balooja in Bagheero ter objel vsakega z eno roko okrog močnega vratu. (Dalje prih.) ! . tovarna vinskega kisa, t d. 2 o. z., Ljubljana, |}iiii«iwi nudi naJttneJSi In najokusnejši namizni kis las vinskega kisa. 39* ZAHTEVAJTE PONUDBO I Tehnično In MfriJenlCno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna] tjubljana, lhmalika ca«*a It *"< **- nertslropje, O • ® O* ^ promenadne, bele !n barvaste, O* ClJ v ovratnike vseh vret in fason, pentlje, samoveznice, Šepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne .. potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - * Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA « blizu Preiemovega spomenika ob vodi car X*X*WXXiW)W%XXXXXXX>^% TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. TELEFON ŠTEV. 552 Se nriooroča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1*—. Stekleno »trešno opek« imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d- v Ljubljani. ttfotfora 1/M. - Teist. M. -A------------------------- M0DROCE iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoracijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tanetnik Ljubljana, Kreker trg 7. Krasne dekoracijske patent-divane ▼ plišs ram nudi izredno poceni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska S Vabim na ogledi Potnike dobro vpeljane sP^ejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/111. pod »vinska trgovina«. Koncert se vrši vsaki dan od 20— 24. ure v restavraciji pod „SK ALCO“ Mestni trg št. 11. Na dobro domačo hran« » Iščem malo, mirno sobico, tudi na periferiji mesta. Prosim naslove na upravni-šlvo »Nar. Dnevnika«. Naročajte ,Narod. Dnevnik*. Izdajatelj la odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.