2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. aprila 2015  Leto XXV, št. 15 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 9. aprila 2015 Porabje, 9. aprila 2015 »Na hasek slovenskoga naroda« STR. 2 Narodnostni den Slovencov v dalečnom kraji na Vogrskom STR. 3 Sunce je lepau sijalo... ...gda sem stapo po poštiji iz Monoštra prauti Slovenskoj vesi. Na dva kraja so nizki bregauvge, na srejdi se vlečé - kak srebrna kača – Raba. S pravi kraj se vidijo štajerske plamine. Tak je Avgust Pavel 1927-oga leta začno svoje pisanje o tistoj pauti, gda je odo po naši vesnicaj in črne künje z gniškami gorpoisko. Na spomenek Pavlove poti se sombotelski Slovenci in Padaške muzeja (Vasi Múzeumbarát Egylet) na vsikšo cvejtno nedelo s cugom odpelamo do Monoštra, od tistec pa pejški odimo kauli 10 kilomejterov. Naša prva paut pela vsikdar v Muzej Avgusta Pavla. Že tri lejta nas je – po staroj návadi – s topli tejom (čaj) čakala nauva direktorica Piroska Molnár. Bilau nas je 50. En tau lüdi si je poglednilo muzej, drügi so se špilali s kartami, so iskali pare v slovenskoj in madžarskoj rejči. Po muzeji smo vsi šli k meši, pri šteroj so na te den spejvali pašijon. Do tega mau smo ojdli pejški do jezera v vesi Máriaújfalu, letos smo se napautili skaus Slovenske vesi do Sakalauvec. V lejpom sunčnom vrejmeni smo začnili stapati prauti Slovenskoj vesi. Malo smo stanili tam, gde so 105 lejt stale ciglence. Od tistec se vidi križ v Modincaj, postavlen na spomenek bojne s Törki 1664-oga leta. V kapejli se je ranč končala meša, tak smo si go leko poglednili. Spomenik 1. bojne pauleg kapejle so postavili 1923-oga leta, za šteroga so Slovenčarge z Merke poslali 600 dolarov. Judita Pavel je tü gorštejla pesem Avgusta Pavla Moj oča je gnauk odo tü, štero je napiso v Slovenskoj vesi 1931. leta. V Sakalauvce smo vandrali prejk po gaušči. Tam smo si tö poglednili kapejlo, pa eške svetlobni križ. Pri križi smo molili. Pri avtobusnoj postaji, na igrišči smo si malo dojseli pa zeli špek, ka so eni z autonom za nami pripelali. Tü je Judita Pavel gorštejla, kak so inda lanfore (brinjevke) lovili v Sakalauvci. Bole batrivni so iz Sakalauvec tadale šli pejški do djagarske iže pa v Traušče, ka bi vidli kapejlo mantrnika Jánosa Brennera. Drügi smo se z rednim autobusom pelali nazaj v Monošter, ka tak smo zaojdli cug, s šterim smo se steli nazaj odpelati v Somboteu. Slovenci smo bili veseli, ka se je našim madžarskim padašom vidla naša krajina, pa so malo spoznali našo zgodovino, krajino pa naše šege. Marija Kozar Judita Pavel očino pesem šte v Slovenskoj vesi Pri svetlobnom križi v Sakalovci »Na hasek slovenskoga naroda« »Kniga molitvena, v šteroj se nahajajo razločne ponizne molitvi, z dvojim pridavekom, na hasek slovenskoga naroda s pobožnim stroškom nikih plemenitih dobročinitelov na svetlost dana. Štampana v Šoproni pri Siess József Jánosi vu leti 1783« - té rejči leko preštemo, če opremo »Knigo molitveno«, štero je napiso pred več kak 230-imi lejtami dekan Slovenske okrogline Mikloš Küzmič. Tau je tista slovenska kniga, štero so največkrat znauvič pa znauvič vödali (od slejdnjin leta 1941 – vküper 27-krat). Ob 1150. oblejtnici toga, ka sta svetiva brata Ciril pa Metod prišla na Moravsko ino v Panonijo pa začnila svete knige pisati v slavski gezikaj, je mladi prekmurski teolog Bojan Zadravec vödau dvej stari knigi v prekmurskoj rejči: »Malo Biblijo s-kejpami« pa že omenjeno »Knigo molitveno«. Slejdnjo je izdajatel nej davnik nutpokazo v Monoštri tö, tak smo leko vidli, ka je nauva kniga djenau takša, kak je bila pred 232 lejtami, eške od vanej je v pravo lederno platnico spakivana. Je pa kniga takzvani faksimile, tau znamenüje, ka so originalne strani z aparatom dojvzete pa djenau gnako znauvič nadruknivane. »Eden original majo v Univerzitetnoj knjižnici v Maribori, drügoga pa v Nacionalnoj knjižnici v Budimpešti. Tau sta fejst cenjeni knigi, v trezori je držijo pa se je samo z rokajcami teknejo« - je pripovejdo Bojan Zadravec od poti do nauve knige. »Sploj sta lejpi ostali. Komaj smo tisto z Maribora vödobili, eške samo slejdnjo vöro je za svetek vöprišla kopija. Mariborski čestni püšpek dr. Jožef Smej so trnok radi bili, vej so pa uni dali idejo, ka znauvič knigo vödamo.« V tej Knigi molitveni pa so nej samo molitve, je v Varaši dale tomačo mladi teolog pa novinar. »Tau se vej, ka so najbole važne molitve nutri, depa litanije ranč tak. Najdemo tomačenje molitev, na priliko, ka znamenüjejo rejči v Očanaši. Kniga je pesmarica ranč tak, takše pesmi so tö nutri, štere eške gnesnedén spejvajo. Zvün toga najdemo pripravo na spauved pa kak trbej živeti, če se škemo nalečti na slejdnjo saudbo.« S knige leko spoznamo, kak so naši starci brodili na konci 18. stoletja. Leta 1777 je casarica Marija Terezija zdrüžila vse vogrske Slovence v sombotelskoj püšpekiji, od štere prvi püšpek je biu János Szily. Za dekana Slovenske okrogline je imenüvo kančevskoga plebanoša Mikloša Küzmiča, šteri je püšpeka proso za pomauč pri vödavanji slovenski knig. »Literani so meli že šest knig pred katoličanami. Mikloš Küzmič je vödau pet cerkveni pa dvej posvejtni knigi, najraj pa je emo Knigo molitveno. Ta je bila fundament katoličanjske literature v prekmurskoj rejči. Peneze za molitvenik sta dala polonje püšpek Szily, en tau pa grof Nádasdy« - je pripovejdo gost iz Prek-murja. Oprvin so s Knige molitvene nadruknivali šeststau falatov. Tau je lüstvo brž razmo znosilo. Od leta 1783 pa vse do 1941 so go palajfi vsikšo šesto leto znauvič vödali. »Molitvenik iz leta 1910 na priliko na dosti mejstaj eške najdemo. Kama je telko knig preminaulo? Ponücale so se, depa ne smejmo pozabiti tau tö nej, ka so molitvenike z mrtvecom vküper v škrinjo dejvali« - je tomačo Bojan Zadravec. Knige molitvene so bile v skoro vsikšom vödanji napisane z madžarskimi literami, vejpa so domanji Slovenci samo tak znali šteti. »Gnešnjomi lüstvi je tau fejst špajsno, ka so že cujnavčeni na slavske litere. Ge pa morem povödati, ka eške ležej štém prekmurske rejči z vogrskim pisanjom« - je vöovado izdajatel. Molitveno knigo so med drügimi znauvič vödali plebanoške Jožef Košič, Jožef Borovnjak pa Jožef Sakovič, od šteri sta dva krepko povezaniva s Porabjom. Stara domanja rejč se je najbole gordržala ranč v našoj krajini. »Zdaj vi tü eške znate porabski pa prekmurski bole živo, pri nas v Prekmurji rejč že sploj ovaška grtüje. Če lidam preštem kakše molitve pa evangelije, ali Očanaš gda zmolim v prekmurščini, tau je za nji že nika tihinskoga. Pri nas se moli že po kranjskom Očanaš...« Vödavanje stari prekmurski knig je Bojani Zadravci na pamet prišlo, gda je gnauk gorpoisko svojo staro mater. »80 lejt so meli pa so svetili. Odišo sem v malo sobo pa s police dojvzeu edno staro knigo. Pisalo je: ’Mala Biblija s-kejpami’. Dale sem što: ’na slovenski gezik preobrnjeno’. Te se mi je včasik rodila ideja, pa sem pito soboškoga püšpeka, če se tau leko znauvič vöda. Dopüščenje sem daubo, tak sem začno knige odavati od cerkve do cerkve. Pa sem skoro vse audo« - se je spomino izdajatel knig v Varaši, gde so srečanje obogatile z lejpimi svetimi pesmimi domanje ženske, štere spejvajo pri slovenski mešaj v monoštrskoj baročnoj cerkvi. Nauva-stara kniga je vöprišla, pitanje je, kelko lüstva go küpi, ali do se Prekmurci bole zavedali svoji korenjé pa čütili tau, ka so njini starci gnauk svejta vogrski Slovenci bili, ali do znali, gde se začne slovenska kultura. »Z mladimi je žmetno, déjo v svejt, gratajo tihinski lidgé. Vsikši ne nosi svojo kulturo, pozabla na svoj istinski gezik. Depa gda sem knige odavo, sem ranč tak srečo človeka, šteri je deset stari molitvenikov küpo, ka je prej tau za njegve vnüke pa padaše. Ništerni vejo, ka če má drejvo krepke korenjé, ga je žmetno vötrgati.« Kak na prvoj strani knige piše, so go vödali »na hasek slovenskoga naroda«, je na konci pogučavanja vöpostavo Bojan Zadravec. »Tau je naša kulturna erba, za naše generacije, štere za nami pridejo. Vküper nas drži, vejpa je te knige mejla skoro vsikša držina v Prek-murji pa Porabji. Tau je dühovna kniga, naše fejst veuko bogastvo.« -dm- Bojan Zadravec je na svoje stroške vödau Knige molitvene Pesem, stero je napiso püšpek Smej, je preštejla sekretarka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek. Z Bojanom Zadravcom se je pogučavala urednica Porabja Marijana Sukič Svete pesmi so spejvale varaške ženske s pomočjauv Marije Trifus Narodnostni den Slovencov v dalečnom kraji na Vogrskom Slovenska zveza v Varaši, stera gora drži folklorno skupino naši upokojeni žensk tü, nam je že v zimi gora ponidila eno priliko za nastop na Vogrskom, daleč od Porabja, steri naj bi biu med kednom, 29. marciuša. Kak bi se pa nej vzele, če glij so sami Vaugri pa mladina za publiko, vej pa v zadjnom časi tak na redko pridemo do nastopa z našo folkloro kak bejla vrana. Pitanje je samo v tejm biluau, če si naš fudaš, harmonikar v Sloveniji leko privaušči, ka zadvečerek nede v slüžbi. Pa si je! On nam vse včini. No, od varaša Tab smo ženske eške ranč nej čüle. Na karti, smo si ga vöziskale, je v lejpom tali, od Blatnoga jezera na jug, dola prauti slovenske meje, od nas kaulek 200 kilomet-rov. V tau nej malom vogrskom varaši je József Berek, ravnatelj Internata TAB, gde se dijaki leko držijo, živejo med šaulskom leti, s svojimi kolejgari letos pripravo Narodnostni den Slovencov. K enovörnomi slovenskomi programi je proso pomauč od Slovenske zveze, etak je sekretarka Gyöngyi Bajzek pozvala eno najbola priznano pevsko skupino, gorejnjeseničke ljudske pevce, izmed folklor je pa samo našo leko ponidijla, vej je pa delavan den bijo, zvöjn toga eške film od Slovencov »Porabje nekoč in danes«. Naša mentorica Dragica Kolarič nas je redno pripravlala, nam je ponauvila plese, seničke pevce pa ranč tak domanja mentorica Vera Gašpar. 29. marciuša smo se v dvej vöri veselo napautili od Lipe v Varaši. Depa malo falilo, ka bi se naša folklora leko vujsnila, kak nam je harmonikar Boris pripovejdo, ka me je zazranka skur lagvo gratalo, gda ga je šef v Ljubljano sto poslati zavolo nišoga silnoga dela. Samo, ka ga je en dober kolejgar iz te velke nevole rejšo! No, vozili smo se pa štiri vöre, kumar smo se pričakali, gda pridemo tá. Kak vsikdar, vse bola silo maš, vsebola pomalej prideš, ka nas je navigator malo tü zapelo, depa s telefonom smo si brž pomogli. Gda smo ta prišli, so nas tak gora prijali že venej na pauti kak kakšoga krala. Školnicke, dijaki tak so nam li lovili vö z rauk za nesti valaun, znautra so nas pa na velko pozdravlali pa sprvajali. V dobri frtau vöri smo se gora nalekli pa v šestoj vöri smo se že v lejpoj dvorani najšli, gde so nas čakali dijaki, školnicke pa pozvani gostje. Po prisrčnom pozdravi ravnatela je Klara Fodor kak članica predsedstva Slovenske zveze nota pokazala Porabske Slovence. Kratko zgodovino, kak pa od steroga mau živemo Slovenci na Vogrskom, kak smo prišli gdasvejta v dolino Rabe, kak so se naprajle vö danešnje vasi. Kak živemo gnes, kakše državne pa lokalne politične pa civilne organizacije, šole, medije mamo, sto ka opravla, kak se leko vči mladina knjižni slovenski gezik, kak probamo braniti, gora držati slovenstvo, kak nam pomaga matični rosag Slovenija pa Vogrski rosag, gde živemo ptd. Po tejm so nas pa leko spoznavali prejk pauvörnoga slovenskoga filma, »Porabje nekoč in danes« steroga smo mi sami tü naigro nazaj gledali. Tau tü priznam, ka mam v sebi en trn, gda vidin te film, zatok ka smo si gledališčniki skupine Nindrik-indrik, steri smo bili priznani, telko nej zaslüžili, ka bi tü omenjeni bili. No, potejm so se obadvej kulturne skupine na kratko nota pokazale, potistim pa publiko razveselila. Ženske smo leko plesele s šest pari, ka nam je mentorica tü vcuj staupila plesat, najprvim goričke, od drügin pa porabske plese. Med dvaujim plesanjom so pa gorejnjisenički ljudski pevci pod vodstvom mentorice Vere Gašpar notapokazali ljudsko pevsko kulturo s trejmi pesmimi, Po laug’ mi lejča, Jaz pa pojdem pa Prišla kukanca v dvaujon geziki. Pevci so s svojimi lejpimi, čistimi, gvüšnimi glasauvi lepau spejvali, človek je emo tašno čütenje, kak gda se v rano zazranka gora prbidi na žvrgolenje, füčkanje ftičov. Na konci programa smo gostitela podarili z bogatim porabskim darom Slovenske zveze, aj njim prejk toga tü dugo leko ostanemo v lejpom spomini. Nam pa, steri smo meli srečo mali falaček slovenstva notapokazati vogrskoj mladini, nam v najlepšom spomini ostane, kak lepau so se ponašali tej mladi podje pa dekle v časi programa. Rejdko baratšagoški so bili, poštenje so nam dali, skaus so nam na rokau delali, nas sprvajali. Vsaka čast, poštenje pa pohvala tak njim kak njinim školnikom. Nej zaman, ka so tau dijaki šaule, steri baujo kesnej polcisti ali delavci na policiji. Po bogatoj pogostitvi v dobri drüžbi smo si s spejvanjom lejpi porabski pesmi senički pevcov leko vzeli slobaud. Te lejpe pesmi so nas sprvajale do daumi, meli smo fajn drüžbo. Za pozvanje, lejpa doživetja, spomine pa financiranja paut-ne ceringe se lepau zavalimo gostiteli Internati Tab, posaba ravnateli, za skrb pa pripravlanje poti pa Slovenskoj zvezi. Klara Fodor Folklorna skupina penzionistk Slovenske zveze v goričkom spleti ranč Sirauta ples pleše, z ženami vküper njina mentorica (s pravi kraj v zadjom redej prva) Dragica Kolarič, zakoj smo ji ženske posaba fejs rade pa hvaležne, ranč tak Borisi Velneri za dobro muziko Gorenjisenički ljudski pevci pred spejvanjom, gda mentorica Vera Gašpar nota pokaže njino delo pa tapovej, ka je zadovolna s pevci Ravnatel Internata Tab, József Bereki, komi se leko zavalimo za pozvanje, z darilom Slovenske zveze pa s svojim smejom pomaga harmonikari sprvoditi ženske z odra Vogrski dijaki, školnicke, pozvani gostje, steri pozorno gledajo filmodnas, Porabski Slovencov, v sterom se gonči slovenski, napisano je pa pod kejpe v vogrskoj rejči OD SLOVENIJE… Na Primorskom smo spejvali Porabci tö Dobro smo se počütili Slovenci v Budimpešti na leto večkrat vküp pridemo pa se spominamo od slovenski praznikov. Gda imamo te dneve, ka smo vküper, si ne moremo med sebov dosti pripovejdati, ka vsigder mamo programe, pozovemo zbore, gledališke ali folklorne skupine. Pozvani so iz Slovenije ali s steroga porabskoga kraja. Gda takšne goste mamo, te nas je več in mesto je malo, zatok te na veleposlaništvo gremo, tam je veliko in lejpo mesto. Te poslüšamo lejpe domanje pesmi ali gledamo lejpe plese, igre, po tistom pa malo moramo podvoriti, naj se dobro počütijo gostje tö, nej samo mi. Te se mi ne moremo med seuv pogočavati. Prva leta smo meli klubske večere, gda smo se pogovarjali, te smo bili samo člani drüštva. Zdaj smo si zmislili, ka tau lejpo šego pa nazaj spravimo. Tak sta Irena Pavlič pa Agota Merkli Kállay (prejšnja pa gnešnja predsednica) 21. marciuša vküper pozvale člane na pogučavanje. Napisale so na pozvanje, ka leko prinesemo malo domači pogač in vina. Našim članom se je tak vidlo tau, ka so eške palinko pa jabolčno vino prinesli. Eške indašnjo gesti, straušenco je edna ženska prinesla. Te v Budimpešti ne poznajo, dapa v Porabji mladina več tö nej. Tau je küjani gra (fižol) pa iz bečke kapüsta, srauva. Gor je nazrejzani lük, tau so prva s tikvinim olijom geli. Fanj smo se pogučavali. Meli smo eno deklo z Ljubljane, ona se vči pa je zaj na tri mesece v Budimpešti, ka vidi, ka na Madžarskom kak se včijo pa kak živijo Slovenci. Dosta sva si pripovejdale. Bilau je dobro pecivo in piti, vejdrik zatok tö smo se preveč dob-ro počütili. Smo se včili slovenske pesmi, ka smo je prven doma v Porabji spejvali. Spejvati pa nas je včila pevovodkinja zbora društva Oršika Kovač Zadori. Gda je Hugo Čerpnjak naprej vzejo harmoniko, te pa so že sploj vsi fejst spejvali, sploj dobro volo je napravo Miši Zadori. Spejvali smo, djukali (vriskali), veselo je bilau. Samok plesati smo nej začnili. Tisto leko ka drgauč bode, ka smo se tak zgučali, ka večkrat društvo vküper pride. Eržika Kondor Od konca februara pa do konca apriliša pripravijo na Primorskom (Tengermellék) 30 koncertov v trideseti krajaj na sterij popejva več kak 200 pevski zborov. Na reviji »Primorska poje« se že 46 lejt srečüvlejo pevci te pokrajine, stere en tau je na talanjskoj strani. Etak so koncerti nej samo v Sloveniji, liki po tisti krajaj Italije tö, gde živijo Slovenci. Letošnje koncerte so posvetili tomi tö, ka se je pred 70-imi lejtami končala 2. svetska bojna. Spominali so se tüdi skladatelja (zeneszerző) Uroša Vrabca, steri se je naraudo pred 110-imi lejtami. Že štrto leto smo na reviji Primorska spejva popejvali Porabci tö. 28. marciuša je Komorni pevski zbor Zveze Slovencev iz Monoštra nastaupo v Podnanosi vküper s šestimi drugimi zbori. Pred puno dvorano so pod vodstvom Tomaža Kuharja spopejvali štiri skladbe (Benjamin Ipavec, Simon Jenko: Kadar mlado leto; Jurij Fleišman, Matej Hubad, France Prešeren: Pod oknom; Tomaž Kuhar, ljudska z Gornjega Senika: Beili list papirja; Aldo Kumar: Ku en šaltin, Dva lepa pušlića). M. Sukič Klavdija Markež odstopila po petih dneh ministrovanja Poslanci so s 46 glasovi za in 16 proti za ministrico za izobraževanje, znanost in šport - nasledila je Stanko Setnikar Cankar - izvolili dosedanjo poslanko SMC Klavdijo Markež. Že po petih dnevih ministrovanja je Klavdija Markež odstopila zaradi očitkov, da naj bi bilo njeno magistrsko delo plagiat. Novopečena ministrica je predsedniku vlade Miru Cerarju ponudila odstop in ta ga je sprejel. »Ta primer je še posebej nesrečen. Moram reči, da nisem pričakoval, da bom soočen s tako situacijo. V fazi preverjanja, preliminarnih razgovorov, sem dobil vsa zagotovila, da takšnih spornih ravnanj ni bilo,« je dejal Cerar. V Sloveniji znašali stroški dela na uro 15,6 evra Med članicami EU-ja še vedno obstajajo velike razlike med povprečnimi stroški dela na uro - od borih 3,8 evra v Bolgariji do visokih 36 evrov v Luksemburgu. Stroške dela sestavljajo plače in drugi stroški, kot so prispevki delodajalca za socialno varnost. Povprečni stroški dela na uro so lani v celotnem gospodarstvu - z izjemo kmetijstva in javne uprave - v območju evra dosegli 24,6 evra, v EU-ju pa 29,2 evra, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Med članicami pa še vedno obstajajo velike razlike med povprečnimi stroški dela na uro, kažejo podatki. Najnižji povprečni stroški dela na uro so bili lani v Bolgariji (3,8 evra), Romuniji (4,6 evra), Litvi (6,5 evra) in Latviji (6,6 evra), najvišji pa na Danskem (40,3 evra), v Belgiji (39,1 evra), na Švedskem (37,4 evra) in v Luksemburgu (35,9 evra). V Sloveniji so znašali 15,6 evra, kar je 1,8 odstotka več kot leta 2013. V območju evra so imele na letni ravni najvišjo letno rast povprečnih stroškov dela Estonija (+6,6 odstotka), Latvija (+6 odstotkov) in Slovaška (+5,2 odstotka), znižali pa so se stroški dela na Cipru (-2,8 odstotka), Portugalskem (-0,8 odstotka) in Irskem (-0,2 odstotka). Linhartovo srečanje pri Gradi Na nauvo oživlena porabska gledališka skupina Nindrik-indrik se je tü pokisila, si je želejla svojo nauvo igro nota pokazati na območnom, Linhartovom srečanji gledališki skupin, stero je pripravo 29. marciuša Javni sklad (Közalapítvány) R Slovenije za kulturno delo OI Murska Sobota v kulturni dvorani pri Gradi. Žau nam je, ranč tak gledališčnikom Nemaki Pevskoga drüštva Selo, najbola pa organizatori, ka je malo falilo, ka bi pri obadvej skupini čisto prazna ostala tista trno lepau vönapravlana nauva kulturna dvorana. … DO MADŽARSKE Galerija Murska Sobota Velikonočna razstava v Lendavi STALNA ZBIRKA KOT TRADICIJA Zveza kulturnih društev Lendava je letos organizirala 9. mednarodno razstavo pirhov, vina in velikonočnih izdelkov v Lendavi. Razstava je bila na ogled od 26. do 29. marca 2015. Iz Porabja je sodelovala Iluška Dončec-Časar (Števanovci) s svojimi velikonočnimi izdelki, to so bili zajci, piščančki in drugi velikonočni okrasi. V pestrem kulturnem programu so nastopile skupine iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. S porabskimi pesmimi so se predstavile Ljudske pevke Zveze Slovencev Števanovci pod vodstvom Marije Rituper. Gyöngyi Bajzek 24 novih prehodov na madžarsko-slovaški meji 24 novih mejnih prehodov se bo odprlo med Madžarsko in Slovaško v okviru projekta, ki se bo začel jeseni, je izjavil zunanji minister Péter Szijjártó potem ko je končal pogovore s slovaškim kolegom Miroslavom Lajčakom. Dodal je, da pripravljajo nekaj res pomembnih prekomejnih projektov, med temi sta tudi brod na Donavi oziroma nov most čez Donavo pri Komáromu/Komárnu. Za izvedbo teh načrtov sta državi pripravili skupna evropska projekta. Na pogovorih so izpostavili, da je Slovaška tretja najpomembnejša trgovinska partnerica Madžarske, blagovna menjava med državama je lani znašala 8,5 milijarde evrov. Omenil je tudi madžarsko-slovaški plinovod, ki ga še zmeraj testirajo, in je obljubil, da bo država storila vse, da bo le-ta čimprej začel obratovati. Oba zunanja ministra sta ugotovila, da so odnosi med državama dobri, obstajajo sicer nekatera vprašanja, ki jih vidita različno, ni pa nobenega, o katerem se ne bi znali trezno, brez pretiranih emocij pogovarjati. Podatki o antisemitizmu Po podatkih najnovejših raziskav agencije Medián je tretjina madžarskega prebivalstva protijudovsko usmerjena. Čeprav se je po vsej državi v manjši meri znižalo število tistih, ki sovražijo Žide, je njihovo število znatno naraslo v madžarskem glavnem mestu, v Budimpešti, kjer spada med antisemite vsaki drugi človek, kajti med prepričane antisemite spada 36 odstotkov prebivalstva, zmernih antisemitov pa je 13 odstotkov. V državnem merilu sta ta dva podatka 21-odstotna in 11-odstotna. Nekateri izsledki raziskave so presenetili same raziskovalce, med drugim ta, da je med bogatejšimi sloji več antisemitov kot med revnejšimi, oziroma da verska pripadnost ni povezana z antisemitizmom. Ugotovili so tudi, da je med moškimi več antisemitov kot med ženskami in da je antisemitizem povezan s strankarsko usmerjenostjo. Soboška Galerija bo kmalu imela v stalni zbirki 700 likovnih del: slik, skulptur, grafik, risb in fotografij. Bogastvo in pestrost likovne zakladnice je preredko na ogled, ker v mestu ni stalne razstave, na kateri bi se dela izmenjevala na daljše časovno obdobje. Čeprav ni bil zavezujoče konkreten, je novi župan mestne občine Aleksander Jevšek ob otvoritvi napovedal možnost, da bi Sobota dobila prostor za razstave iz stalne zbirke. (Glede na tolikšno število praznih prostorov tudi na elitnih lokacijah v mestu to ne bi bila prezahtevna naloga in pomenljiva pridobitev ob 30. obletnici Galerije v sedanjih prostorih, op. pisca). Ravno zategadelj ima aktualna razstava v vseh galerijskih prostorih za uvod v letošnje razstave posebno vrednost in pomen. Razstavo je postavil vodja galerije dr. Robert Inhov in izbral 67 del 61 likovnih umetnikov, največ iz Prekmurja in Prlekije, pa tudi iz drugih slovenskih krajev, pri čemer je odbral dela najstarejše in najmlajše generacije likovnih umetnikov. Stalno zbirko je začel leta 1980 snovati mag. Franc Obal, ki je soboško Galerijo uspešno vodil vrsto let in ji ustvaril tudi mednarodni sloves. Prednost pri odkupu likovnih del za stalno zbirko imajo domači umetniki. Od le-teh želijo imeti v zbirki vsaj eno delo, od bolj uveljavljenih pa po eno delo iz njihovega pomembnejšega ustvarjalnega ciklusa. Edinstven del stalne zbirke so skulpture, odkupljene na nekdanjih Jugoslovanskih bienalih male plastike in poznejših Evropskih bienalih male plastike. Med umetniki, katerih dela bodo na ogled do konca aprila, so tudi: Igor Banfi, Nikolaj Beer, Dubravko Baumgartner, Mirsad Begić, Bogdan Borčič, Sandi Červek, Štefan Galič, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Ferenc Király, Suzanne Király Moss, Lojze Logar (lani umrli umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in prvi strokovni vodja Galerije še v prejšnjih prostorih), Ditka Petkovič, Jože Tisnikar, Drago Tršar in vrsta drugih, ki ob naštetih (po naključju izbranih) ponujajo edinstven vpogled v stalno zbirko soboške Galerije. Razstavi stalne zbirke bo sledila razstava Skulpture avtorice Mojce Smerdu, potlej slike in risbe Mirka Rajnarja, in druge, ter za konec izbor del ob 20. obletnici protestantske slikarske kolonije Primož Trubar, ki jo vsa leta v Moravskih Toplicah vodi akademski slikar Nikolaj Beer, tudi strokovni vodja najstareše likovne kolonije na Slovenskem, izlaške, ki se je z izborom predstavila v Slovenskem domu. Direktor Galerije v sodelovanju s kustosinjo Irmo Brodnjak že za prihodnji dve leti napoveduje nekaj zanimivih razstav, recimo dela skupine DHLM (Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar in Franc Mesarič), razstavo del Ludvika Vrečiča, Nandeta Vidmarja in drugih. Ernest Ružič Ko je dr. Robert Inhof odbiral dela za aktualno razstavo, jih je bilo - kakšno naključje - v stalni zbirki natančno 666; tu je pogled na pestrost izbora v veliki galeriji DUO FOFOR V IVANOVCI Na pozvanje Kulturno-umetniškoga drüštva Ivanovci pri Križevci na Goričkom smo gledališčniki skupine Duo Fodor (Marijana pa Klara Fodor, Szilárd Gyeček) 21. marciuša na Den matere leko v smej sprajli domanje lidi s svojo komedijo Sedala. Meni je tau najvekšo veselje, gda tak lopau špilajo Dostakrat se žaurgamo, ka smo nej zadovolni s svojim žitkom, vejn zato, ka ne vejmo ceniti tisto, ka mamo, najbola tau, ka smo zdravi. Vsakši samo lejče. Naganjamo vse tisto, ka bi nam ranč nej potrejbno bilau k taumi, ka smo srečni. V tau zbesnjavanji pozabimo živeti, ne vidimo vsej tisti lepot, ka so kauli nas. Gledamo, dapa ne vidimo, ne vidimo, kak rauže cvetejo, kak se ftiči nesejo, lejpe oblake, dapa pomalek že ranč eden drugoga nemo vidli. Tak mislim, vcejlak ovak bi gledali na svejt, če bi tak zopojdli kak Laci Šulič, po domanjom Šubrini na Gorenjom Seniki. - Laci, vi sami živete v taum rami? »Ge nikoga nejmam, sam živem v taum rami že osem lejt, od tistoga mau, ka mi je oča mrau. Zato ka mati mi je že osemnajset lejt mrla, emo sem enga brata, pa tisti je že tö pokopani.« - Vi ste v taum rami gorrasli? »Nej, tam bola tadoj smo bili, samo te so tü vömrli, pa smo mi se prišli v te ram, aj dun neda tak prazen. Od tistoga mau smo tü gé.« - Dobro je bilau tü? »Vse je dobro bilau, dosta lüdi je bilau, tak smo tanut k meši šli, kak gda dejo na prauško, pa nazaj domau smo tö tak šli. Najbola pa na velke svetke, na velko soboto smo šli, ka gorstanjenje baude večer, v nedelo pa tak svečat trbelo nesti mesau.« - Te so že tö ranč tak strejlali kak zdaj na velko soboto? »Ka ge paunim tau sir bilau, ranč tak so strejlali kak zdaj. Prvin je sploj dosta lüstva bilau, ogenj so kürili, piti so odavali pa bilau, ka so še kakšni gulaš pa halászlé (ribjo župo) tö küjali. Mi mlajši smo sploj dugo nej ostali, zato ka drugi den je k meši trbelo titi, te je nej tak bilau, ka če si nej emo volau, te si nej üšo.« - Kak k meši tak v šaulo je odtec daleč bilau, kak se na tau spomnite? »Ge sem samo k meši odo, v šaulo sem nej odo, zato ka žmetno sem vüdo, zdaj sem pa že tak slejpi.« - Vi ste se že tak narodili, ka ste žmetno vidli? »Tak sem se naraudo, dapa te sem še zato telko vüdo, ka sem leko üšo pa malo delo. Zdaj sen pa že samo doma, zato ka nika ne vidim tak, kak bi trbelo.« - Vi ste se te nej navčili nej šteti pa nej pisati. »Nej, ne vejn šteti pa nej pisati, dapa tak vse edno, ka tak nika ne vidim. Če kaj trbej podpisati, te Marika Wachter, ka je prvin moja sausedica bila, podpiše ali njeniva sina. Sprvoga je sploj špajsno bilau, gda sem nikanej vido, zdaj sem se že vcujvzejo.« - Vi cejlak sami živeta pa nika ne vidite, dapa itak vse taopravite, kak je tau mogauče? »Če špajert je topel pa pršči, te znam, ka gori, drva, vodau si nutprinesem, tau ge vse genau znam, gde ka je. Drva so v štali, vodau pa pri sausedi, gde nikoga nega, vö iz stüdenca poženem.« - Gda snejg trbej odmetavati? »Ka je prvin moja sausedica bila, Marika pa podje pridejo, pa oni meni tau tanapravijo. Ona je dobra, zato ka vsakši den pride, pa me pogledne, pa če kaj trbej, ka si ge ne morem naredti, tisto ona meni taobredi. Dapa zato hvala Baugi, znautri v rami, v künji, ka mi trbej, vse tanapravim. Radio nutzakapčnam, zato ka tau cejli den mora djati, brezi tauga bi vejn ranč nej vözdržo.« - Vi vse znate, ka je venej kauli rama, gde je stüdenec, ograja, gde drejva rastejo pa tašo kaj? »Par lejt je že sliv tak nej bilau, če bi bile, te bi je dojpaubro kak vsigdar do tejgamau, tau meni nikanej. Dja sem se k taumi vcujzejo pa vse sem si zamerko v glavej, gde ka je, ovak bi tau nej šlau. Zdaj kak tü pri stauli sediva, vejm, ka pred radionom mam dva naužica dojdjano. Ovak tau nede, vse si moraš zamerkati v glavej, gde ka je, pa te vejš kama trbej segniti. Kavo si tö vsigdar sküjem, vodau nutvlajem pa kavo nutdejem pa te moram čakati, aj ta ne skipi.« - Kak vejte tau, ka gde ga trbej primliti, aj vas ne zažge? »Tau ge že vejm, kak trbej, kama trbej segniti, ovak bi se mi prsti vse gorzakelili.« - Kak nalagate? »Mam smolak, pa te s spicov ga podžgem, znam, gda že prški, ka te gori. Nut ga v špajert dejam pa drauvno gorskaldem pa te tau tak gori, tau ge vse čüjem.« - Vi sebi ne küjete? »Med kednom nej, zato ka te mi nosijo obed, dapa v soboto, te küjem. Zazranka vodau gordejem pa gda vre, te malo krumpline nutsküjem ali če kaj drügo. Tau je zato nej fajn gé, skrb trbej meti, gda krumpline pucam, nej ka bi lopinje gorostalo. Tau ge z rokami poznam, če je vse spucano pa samo potistim krumpline vküpzrejžem.« - Tak mislim, vi z rokami fejst dobro čütite pa ranč tak dobro čüjete tö. »Zdaj, gda si prišo, ge sem že čüjo, ka nekak na dvorišči stapla, samo telko, ka ne vidim, ka sto odi.« - Če peneze primlete, znate, kakšni pejnaz mate v rokej? »Nej, tau ge ne vejm, tau meni vse Marika taobredi, gda kaj plačati trbej, vodau, elektriko ali če mi kaj z baute prinesejo, ranč ne vejm, ka bi delo, če bi oni nej bili. Dapa ka bi delo, mogo bi se vcujvzeti. Edno ka bi nej šlau, ka bi si drva nej mogo na zimau spravlati, drügo zato tanapravim tak pomalek.« - Penzijo mate? »Nej, samo invalidno (rokkantsági) mam.« - Lejpi red mate v künji, tau vse vi gorzametete pa taspucate? »Ge pomalek zametem, pa posaudo tö zaperem, tau ge vse tanaredim. Dobro, gda Marika pride, te zato je tak, ka ona kaj še malo vcujzamete, če sem kaj tanjau, tašo se zgodi.« - Gda je lejpo vrejmen, te ste tö v rami ali ste tašoga reda bola venej? »Gda je lejpo vrejmen v leti, so dvera tak sir oprejte, radio deje, ge pa venej odim. Tašoga reda v leti bola stoj pride pa te malo tapripovejdamo, če cejli den nikoga nega, te je den tö dugši, najbola v zimi, gda je mrzlo pa snejg zapadno.« - Kak vejte, kelko je vöra? »Tak cejli den radio poslüšam, tam pa vsigdar pravijo, gda kelko je vöra. Dostakrat že v petoj vöri dojležem, dapa bola samo ležim. Je tak, ka rano zaspim, je tak ka kasnej ali če se v noči parbidim pa radio deje, dostakrat si moram zmišlavati, gde sem pa zdaj gé. Brezi radiona bi pa ge ovak nikanej znau, ka se po svejti godi, zato ka sir sem samo doma.« - Ovak ste nej betežni? »Hvala Baugi, nej, samo aj bi vüdo, aj bi leko koma kaj pomago delati.« - Leko se k taumi vcujvzeme, ka človek ne vidi? »Če se vcujvzemeš ali nej, moraš trpeti. Sprvoga je lagvo bilau, zdaj sem se že zato vcujvzejo. Gda na tau mislim, te mi vsigdar tau napamet pride, ka tistim je še dosta bola lagvo, šteri so slejpi pa nika nečüjejo. Tisti so taši, kak če bi v kmici sejdli brez glasov, tak ka se še ranč pogučavati ne vejo. Na vidiš, tau je strašno, če tak gledam, te sem še ge tak srečen.« - Gda ste se naraudili pa da ste še mali, mladi bili, te ste še vidli? »Te sem še vido na lejvo okau, pa prvin sem vse tanaredo, ka trbelo. Ge sem se nej tak naraudo, ka bi nej vido, ge vse znam, kak vöglede. Tau, ka djaboka je rdeča, rauže kak lepau cvetijo, na seničke obraze, na vse, ka je kauli mene bilau. Pogled (vid) sem zgübo, samo spomini so ostali.« - Ka je vam najvekšo veselje, ka vas najbola veseli? »Mena je tau najvekšo veselje, gda tak lepau špilajo, kak Gorički lajkoši, Makoš banda, ka je bila, ali kak Laci Korpič. Ge bi tau cejli den taposlüšo. Če bi pa vüdo, bi si samo tau želo, naj bi eške gnauk leko vüdo vašvarsko Marijo.« Karči Holec Šubrini Laci - kakoli ka ne vidi - si sam zaküri v špajert Igra, petje in ples – to vse znajo tudi na Gornjem Seniku Ob slovenskem kulturnem prazniku so v organizaciji Državne slovenske samouprave v monoštrskem gledališču 6. februarja nastopili učenci obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šol. Dramska, pevska in plesna skupina DOŠ Jožefa Košiča z Gornjega Senika pa so se poldrugi mesec kasneje ponovno predstavile domačemu občinstvu, seniški kulturni dom so ob šolarjih in malčkih napolnili tudi starši in stari starši nastopajočih. Program se je pričel s splošno znano pravljico bratov Grimm »Pepelka«. Vsakdo pozna siroto, ki po smrti matere čisti za svojima polsestrama in niti mačeha ji ne prizanese. Čeprav s pomočjo ptičev loči lečo od pepela, na kraljevi ples lahko pride le v krinki. Zgubi čevelj, ki pa se prilega samo njeni nogi, tako ob srečnem koncu postane žena kraljeviča. Dva fanta in tri dekleta so se dobro odrezali na odru, svojo vlogo so odigrali skoraj brezhibno. S še nekaj vajami lahko dosežejo, da se ne čuti naučenost besedila med igro. Vodja dramske skupine je ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, medtem ko je letošnjo igro na oder postavil mlad učitelj iz Prekmurja Nino Gumilar. »Za to igro sem se odločil sam, seveda pa sem se posvetoval z gospo ravnateljico. Odločila sva se za knjižni jezik« - pripoveduje mladi režiser, ki se je s seniško šolo spoznal, ko je bil zaposlen na partnerski OŠ Grad v Prekmurju. »Tudi pri izboru igralcev sva se posvetovala, saj pozna ravnateljica bolje svoje učence, kako kaj obvladajo jezik. Izbrala sva šolarje, ki jim je laže šla knjižna slovenščina iz ust.« Nino Gumilar je mnenja, da otroci že v najmlajših letih radi sodelujejo v dramski dejavnosti. »Učenci zelo radi igrajo, zelo radi se postavljajo v različne vloge in jim to zagotovo ostane dolgo časa tudi v spominu. S predstavo sem zadovoljen in učenci so prav tako veseli, da so lahko ponovno oblekli kostume.« Zanimivost predstave je bila še ta, da so nekateri mladi igralci odigrali več vlog, medtem ko se je eden od fantov izkazal v ženski vlogi. Po gledališki skupini so oder zasedli člani seniškega pevskega zborčka. Dekleta in fantje so zapeli tri domače slovenske pesmi, in sicer »Fanti se zberajo«, »Micika v püngradi« in »Tam gor na ravnom pauli«. Lepo je, da v zboru sodelujejo tudi fantje, mogoče pa bi se dalo premisliti o uvedbi dvoglasnega petja. Mentorica in vodja skupine je učiteljica Ibolya Neubauer. Na koncu programa so svoj splet plesov predstavili še mladi folkloristi. Ob harmonikarski spremljavi Mateja Smeja in lastnem petju so se zavrteli na ritme pesmi »Mat’ potico pečejo«, »Rejzka«, »Ajnccvajdraj« in drugih. Koreografijo, ki so jo mladi plesalci lepo odplesali, je za seniško malo folkloro sestavila Valerija Žalig iz Beltincev. Mentorica skupine Margita Gyeček je s šolarji zvadila korake in jih utrjevala še naprej, kajti v času nastopa so se seniški plesalci pravkar pripravljali na revijo otroških folklornih skupin v Beltincih (ki se je je udeležila tudi števanovska DOŠ). Posebej moramo pohvaliti učence, ki sodelujejo v vseh treh skupinah. Na koncu pestrega programa je navzoče v imenu vzdrževalca nagovoril predsednik DSS Martin Ropoš, ki je naprosil učence, da svoj program predstavijo tudi 17. aprila, ko bo Gornji Senik obiskal državni sekretar za cerkvene, narodnostne in civilne odnose na Ministrstvu za človeške vire Miklós Soltész. -dm- Vsi mladi igralci hkrati na odru - le Pepelki je prav čevelj Seniški kulturni dom je napolnilo več generacij Prekmursko-porabsko izročilo ohranja tudi mala seniška folklora Seniški fantje in dekleta radi zapojejo kakšno domačo pesem PETEK, 10.04.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA, NADALJEVANKA, 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.15 PUJSEK BIBI: DEDEK PUJS, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: KADILCI - OD DVORA DO GETA, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL PETEK, 10.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.45 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.35 SLOVENCI V ITALIJI, 14.15 SKOK IZ VESOLJA, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.45 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 16.25 ODBOJKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (Ž) - 3. TEKMA, NOVA KBM BRANIK : CALCIT KAMNIK, 18.25 AVTOMOBILNOST, 18.55 KOŠARKA: DRŽAVNO PRVENSTVO, 2. DEL, 5. KOLO, 20.40 DESET DNI DO ZMAGE, KANADSKO-ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 21.35 OSIVELI PRIJATELJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.05 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.50 RIM, ODPRTO MESTO, ITALIJANSKI FILM, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 11.04.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 OSMICA, DOKUMENTARNI FILM, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.25 PARADIŽ (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.20 VODNI KROG ZGORNJE DRAVE, EKOLOŠKA POTOPISNA ODDAJA, 15.55 OSMANI PROTI KRISTJANOM – BITKA ZA SREDOZEMLJE: SPOPAD CIVILIZACIJ, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O ŠTIRIPERESNI DETELJICI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 NE SE HECAT’, 21.30 SOVRAŽNIK PO SILI, NEMŠKO-ŠVEDSKI FILM, 23.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.55 SCOTT IN BAILEY (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.40 OZARE, 0.45 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL SOBOTA, 11.04.2015, II. SPORED TVS 7.40 NA LEPŠE, 8.05 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, 8.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KITAJSKE - KVALIFIKACIJE, 10.05 NAJBOLJŠE JUTRO, 12.05 Z MONTYJEM DONOM PO FRANCOSKIH VRTOVIH: VRTOVI BOGATIH IN VPLIVNIH, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13.50 POLNOČNI KLUB: KADILCI - OD DVORA DO GETA, 15.05 650 LET NOVEGA MESTA, 16.15 ROJEN V RIGI: FESTIVALSKI ORKESTER IZ RIGE, ANDRIS POGA IN SOLISTI, 18.00 ZMAGA ALI KAKO JE MAKS BIGEC ZASUKAL KOLO ZGODOVINE, SLOVENSKI TV-FILM Z OPISOM ZA SLEPE IN SLABOVIDNE, 20.00 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: DOMŽALE : OLIMPIJA, 21.50 BOKS: ZAVEC : YENGOYAN, 23.00 ARITMIČNI KONCERT - PRISMOJENI PROFESORJI BLUESA, 0.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.35 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 12.04.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DANOV DINOSVET: MINI DINOZAVER; TRI MLADE PALEONTOLOGINJE, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI: METULJ, TEČAJ SZJ IN SPLETNA ODVISNOST, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.10 CIKCAKASTI NONO, NIZOZEMSKO-BELGIJSKO-ANGLEŠKO-ŠPANSKO- FRANCOSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 TOČNO POPOLDNE, 18.20 Z VRTA NA MIZO, 18.40 MUK: TALISMAN, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 INTERVJU, 21.50 NA POTI: Z DR. NADO PRAPROTNIK, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.50 OBLAST (I.): DELI IN VLADAJ, DANSKA NADALJEVANKA, 23.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.20 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL NEDELJA, 12.04.2015, II. SPORED TVS 7.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KITAJSKE, 10.00 ŠPORTNI IZZIV, 10.30 RAD IGRAM NOGOMET, 11.00 MOZARTINE: JURE GRADIŠNIK, MATEJ RIHTER, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN DIRIGENT SIMON KREČIČ (A. VIVALDI, I. STRAVINSKI), 11.40 UROŠ LAJOVIC IN ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE - WOLFGANG AMADEUS MOZART: SIMFONIJA ŠT. 41 V C-DURU “JUPITER”, IZ JUBILEJNEGA KONCERTA V SLOVENSKI FILHARMONIJI, 13.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 14.20 AVTOMOBILNOST, 14.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KITAJSKE, 16.55 ODBOJKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (M), 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 BÉJARTOVE USPEŠNICE: LJUBEZEN – PLES, 20.40 OPERNE ARIJE: MEZZOSOPRANISTKA MONIKA BOHINEC, 21.00 UMORI NA PODEŽELJU (XVI.): MOLIMO!, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.25 ULTRAMARATON SKOZI PUŠČAVO, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.00 ARITMIČNI KONCERT - PRISMOJENI PROFESORJI BLUESA, 1.05 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 13.04.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA, NADALJEVANKA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.35 POLNOČNI KLUB: KADILCI - OD DVORA DO GETA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: MARKO DERGANC IN EMIL FILIPČIČ: BUTNSKALA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: SAJ GREM RADA K DEDIJU IN BABI, AMPAK …, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE: JANICE GALLOWAY, POLONA GLAVAN IN META KUŠAR, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA PETAR UGRIN: SAMO MUZIKA, BIG BAND RTV SLOVENIJA IN LOJZE KRAJNČAN, GLASBENO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.30 DUHOVNI UTRIP, 0.45 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL PONEDELJEK, 13.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.50 ZABAVNI KANAL, 10.15 TEDENSKI IZBOR, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 NA LEPŠE, 13.55 OBZORJA DUHA: PRAVICE OTROK, 14.30 PROJEKT NA DEŽELI, DOKUMENTARNA SERIJA, 14.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.20 VIKEND PAKET, 16.40 TO BO MOJ POKLIC: POLICIST, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.50 PRAVA IDEJA! 18.15 DESET DNI DO ZMAGE, KANADSKO-ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: GOETHE!, NEMŠKI FILM,21.40 KRAJ ZLOČINA: LAŽNO IME: KIDON, AVSTRIJSKA MINI-SERIJA, 23.10 MESTO OTROK, GRŠKI FILM, 0.45 ODPRTA KNJIGA: MARKO DERGANC IN EMIL FILIPČIČ: BUTNSKALA, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 14.04.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 12.00 DUHOVNI UTRIP, 12.15 PRISLUHNIMO TIŠINI: METULJ, TEČAJ SZJ IN SPLETNA ODVISNOST, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.35 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.10 PISAVE: JANICE GALLOWAY, POLONA GLAVAN IN META KUŠAR, 16.40 EKO UTRINKI: OGLJIČNI ODTIS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OLIVIJA: OLIVIJINA PASJA ŠOLA, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 ROJENI V KONCENTRACIJSKEM TABORIŠČU, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: JANKO KOS, 1.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 2.00 DNEVNIK, 2.25 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFO-KANAL TOREK, 14.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.35 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.15 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.30 NE SE HECAT’, 16.30 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.55 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 17.40 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: MARIBOR, 18.10 OSMANI PROTI KRISTJANOM – BITKA ZA SREDOZEMLJE: SPOPAD CIVILIZACIJ, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 ČUDEŽ, SLOVAŠKI FILM, 22.40 VEČERNA IMPRESIJA – SAMOSPEVI L.M.ŠKERJANCA: MONIKA BOHINEC, MEZZOSOPRAN IN LECH NAPIERAŁA, KLAVIR, 23.05 ROBERT VRČON, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN GEORGE PEHLIVANIAN (M.BRAVNIČAR, M.KOZINA, L.M.ŠKERJANC), 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 15.04.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 12.00 MILIJONI SKRITI V KAMNIH, DOKUMENTARNI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: DR. IVAN ŠTUHEC, 14.25 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ SAVA KLADNIKA SEVNICA IN OŠ JARENINA, KVIZ, 16.25 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: MAMINA KOŠARA, RISANKA, 18.20 MINUTA V MUZEJU: EMMANUEL FRÉMIET: GORILA ODNAŠA ŽENSKO, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: DVA DNEVA, ENA NOČ, BELGIJSKO-FRANCOSKO-ITALIJANSKI FILM, 21.35 SELITEV, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.30 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL SREDA, 15.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.20 TOČNO POPOLDNE, 15.15 Z VRTA NA MIZO, 15.40 TO BO MOJ POKLIC: FARMACEVT TEHNOLOG, LEKARNAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.10 RAD IGRAM NOGOMET, 16.55 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: MARIBOR : CELJE, POLFINALE, 18.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 ODBOJKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (M) - 2. TEKMA, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 SUBMARINO, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.15 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 16.04.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 12.00 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.40 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA – HATÁRTALAN, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 NUKI IN PRIJATELJI: ČUDNA FOTOGRAFIJA, RISANKA, 18.15 TINKA IN ŽVERCA: UTA ZA ŽVERCO, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL ČETRTEK, 16.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ODPRTA KNJIGA: MARKO DERGANC IN EMIL FILIPČIČ: BUTNSKALA, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.20 OSMANI PROTI KRISTJANOM – BITKA ZA SREDOZEMLJE: SPOPAD CIVILIZACIJ, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.50 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATÁRTALAN, 16.20 GUDURICA, EVROPA V MALEM, DOKUMENTARNI FILM, 17.10 PRIČEVALCI: JANKO KOS, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 19.55 ODSEV ZMAGE, DOKUMENTARNI FILM O IZTOKU ČOPU, 21.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: ČETRTFINALE, DINAMO : FIORENTINA, 22.50 AVTOMOBILNOST, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 ZABAVNI KANAL VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vljudno vabi na predavanje popotnice ANDREJE RUSTJA, z naslovom ŽIVELA SEM MED AMIŠI, ki bo (v petek) 17. aprila 2015, ob 16. uri v Slovenskem domu v Monoštru. Predavanje bo bogato ilustrirano z diapozitivi in povzeto tudi v madžarščini.