Pofitnlna plaCana * gotovteL Ljubljana, sobota 18. julija 1936 Cena 2 Din o pravnistvo; ujuDijam*. tvnaiijevto UUca 0. — PeletOD St. 312Z, 3123. 3124. 3125, 3126^ Lnseratm oddeieK: Ljubljana, Selen-Durgova Ui- 4. — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St- 11. — Telefon St- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon St. 190. .ftaCunl pri poŠt cea. zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga člslo 78J.80, W1en St. 105541. Odmevi dunajskega sporazuma Teden dni poteče danes, odkar je bil objavljen dunajski sporazum med Avstrijo in Nemčijo. Senzacionalnost tega dogodka je pojenjala, njegova važnost pa je ostala. Ravno tako je ostaila skrivnostnost ozadja in motivov, ki so dovedli do združitve dveh taiko zelo si v vsakem pogledu nasprotnih činiteljev. Tudi danes, po celem tednu, ni nič bolj jasno, kakor je bilo prvi dan, kaj so resnični vzroki in pravi cilji tega prevrata v v-ropski politiki. Evropsko časopisje se je o avstrijsko nemškem sporazumu razpisalo na dolgo in široko. Številni zunanji ministri so porabili razne prilike za službene in nesluž-bene izjave o tem dogodku. Vendar še vedno ni mogoče dobiti o njem jasne Slike in zlasti tudi ni mogoče pregledati posledic, ki jih lahko ima. Potrjena pa je domneva, ki se je javila takoj v začetku in ki smo ji dali izraza na tem mestu tudi mi, namreč ta, da je pri sklepanju in pri sklepu sporazuma igrala odlično vlogo Italija. Zato ne more biti nobenega dvoma več, d:a gre pri sporazumu za mnogo več, kakor sa.mo za odstranitev neprijateljskih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo. Evropska politična javnost je splošno že prepričana, da se pripravlja v Srednji Evropi italijansko nemški Wok, ki naj bi se mu pridružile poleg Avstrije še nekatere druge države. Treba je pritrditi onim, ki opozarjajo, da dunajski sporazum ne pomenja de-finitivne rešitve avstrijskega problema, marveč samo njegovo odigoditev, in da zato ne gre računati, da bi poti Italije in Nemčije trajno vodili paralelno. A na drugi strani je dejstvo, da je glavna ovira za sodelovanje med obema avtoritarnima velesilama odstranjena vsaj za nekaj let in da mora evropska mednarodna politika za to dobo računati z enotnim nastopom Rima in Berlina. Pri č ako vati je celo treba, da bo to sodelovanje, ravno zaradi avtoritativnega režima v obeh državah, mnogo bolj čvrs' o in udarno, kakor pa sodelovanje drugega tabora, ki mora imeti mnogo več notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih ozi-rov. Vpiliv novega bloka v mednarodni politiki bo zato brez dvoma zelo močen. Da je to spoznanje vzbudilo po Evropi mnogo vznemirjenja, ki ga skušajo poji eikod sicer prikriti, ki ga pa drugod odkrito priznavajo, je vzrok isti, kakršen zavira in onemogoča konsolidacijo Evrope. Tudi tukaj gre za vprašanje zaupanja. Nemški državniki in diplomati ob vsaki priliki, in sedaj zopet ob sklenitvi sporazuma z Avstrijo, slovesno poudarjajo miroljubnost tretjega rajha in odklanjajo vsake agresivne naklepe. Iz razlogov. ki so dovolj znani, pa ne morejo vzbuditi vere in -zaupanja v svoje besede. Zato je Evropa pahnjena v novo mrzlico oboroževalnega tekmovanja in v trajen nemir, ki najbolj ovira gospodarsko in socialno ozdravljenje. Ako bi to medsebojno nezaupanje izginilo, ako bi se da1 o odpraviti, bi nad našim kontinentom takoj zasijalo lepše solmce, ne le v političnem marveč tudi v gospodarskem in socialnem pogledu. Vprašanje zaupanja je odločila važnosti tudi za presojo o pomenu in posledicah dunajskega pakta. Labilni notranji in zunanji položaj Avstrije s svojim priveskom habsburške restavracije je bil vsa zadnja leta, zlasti odkar so fašistična načela zavladala v obeh nemških državah, trajen vir nevarnosti in vznemirjenja. Ta vir je sedaj začasno odstranjen. Anšlus in restavracija za nekaj let ne bosta vznemirjali medna-rone politike. Zato bi Evropa doseženi sporazum pozdravila z iskreno radostjo, ako se ne bi na obzorju istočasno pojavljali temni oblaki, ki vzbujajo nove bojazni. Ako bi obstojala vera., dn bo mogočna sila, ki jo predstavlja blok fašističnih držav, usmerjena v pravcu mir me konsolidacije in ozdravljenja Evrope, potem bi bil dunajski sporazum lep in razveseljiv dogodek v zgodovini. Tega zaupanja zaenkrat še 'ni. Zato so tudi odmevi, ki jih je vzbudil doseženi sporazum med Avstrijo in Nemčijo tako različni in tako neharmonični. O-gromno zaslugo za Evropo in vse človeštvo bi si pridobili državniki, ki bi se jim posrečilo medsebojno neza.upa.nje odstraniti. Na žalost je malo nade. da bi to dočakali v doglednem času. Zato tudi nam ne preostaja drugega, kakor da se čimbolj postavimo na lastne noee in se zanašamo na lastno obrambno silo. Njej lahko zaupamo v polni meri. Arabci omagujejo Jeruzalem, 17. julija A A. Havas poroča: Trenutni jx>ložaj v Palestini se lahko na splošno označi takole: Še zmeraj pride do spopadov, posebno ponoči. Toda Židje so se navadili na ta položaj. Splošna stavka Arabcev traja še dalje, vendar pa arabski trgovci zahtevajo, da naj se stavka ukine-Arabski voditelji zatrjujejo da bodo angleški vladi izsilili prepoved vselievanja Židov, toda angleške oblasti so že obiavile kontingent za priseljevanje Židov v tretjem tro-mesečju. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3128. 312*. 3125, 3126 Maribor. Gosposka ulica H. Telefon St. 2440. Celje, StrossmajrerJeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi ae ne vračajo PREISKAVA 0 LONDONSKEM ATENTATU va še ni mogla ugotoviti, ali je šlo za zločinski poskus ali pa za dejanje Listi pišejo tudi o verjetnosti zarote London, 17. julija r. Včerajšnji incident pri povratku kralja Edvarda z vojaške parade je še vedno predmet zanimanja vse angleške javnosti. Listi objavljajo cele strani poročil in izpovedi očividcev. Vesti o samem dogodku so si zelo nasprotujoče in še vedno si ni mogoče ustvariti jasne slike kaj je prav za prav hotel dozdevni atentator. , Kdo je atentator Veliko pozornost pa je zbudila vest o ugotovitvah policije, da se atentator ne piše George Andrew Mac Mahon, kakor je včeraj izpovedal, in da tudi ni Anglež. Poizvedbe, ki jih vodi Scotland Yard. to je vrhovno vodstvo angleške policije, so namreč ugotovile, da je atentator identičen z nekim inženjerjem. ki je preti leti zatrjeval, da je nezakonski sin nekega člana kraljevskega doma. Aretirane« je že ponovno zahteva! od umrlega kralja Jurija, da mu prizna l"tno apanažo po 600 funtov (150.000 Din). Neprestano je pošiljal pisma vladi in na dvor ter je tudi grozil, zaradi česar je bil obtožen zaradi izsiljevanja in obsojen na zaporno kazen. Njegove trditve da je potomec kraljevske rodbine, so se iz kazale za docela neresnične in izmišljene. Po ugotovitvah angleške policij?, gre v resnici za že večkrat kaznovanega londonskega gangsterja in vlomilca, ki je znan pod imenom Gerrv Bennigan. ki pa ga jc Scotland Yard imel v evidenci tudi pod imenom George Mac Mahon. Pred dvema letoma je izzval veliko afero, ko je tožil dva detektiva zaradi obrekovanja. Njegova tožba pa je hiln takrat zavrnjena in od tedaj neprestano nadleguje razne oblasti vse do ministrov ter zahteva pravico. Revolver ni bil pripravljen za strel Kakor včeraj, je atentator tudi danes pri zasliševanju zatrjeval, da ni imel namena streljati na kralja. V tej zvezi je važna ugotovitev, da revolver, ki ga je imel. res ni bil pripravljen za strel. Revolver je na pet nabojev, štirje naboji so bili v cevkah, peta nabojna duplina, ki je bila uravnana na strelno cev. pa je bila prazna. Atentator bi bil moral torej dvakrat sprožiti. preden bi mogel ustreliti. Pregled revolverja je pokazal, da že zelo dolgo ni bil rabljen. Sumljivo pa je. da je bila slika kralja, ki so jo našli pri atentatorju, vložena v kuverto s črnim rol>om. Ni Anglež, ampak Irec Aretirani Mahon-Bennigan napiavlja vtis histeričnega človeka. Star je 40 let, izgleda pa mnogo starejši, ker je zelo suh in slabo oblečen. Po narodnosti je Irec. nazadnje je stanoval v Paddingtonu. rojen pa je v Glasgowu. Policijska preiskava skuša sedaj predvsem pojasniti, ali je ravnal Mahon-Benni-gan na lastno pest. ali pa gre morda za kako večjo zaroto proti kralju. Mahon-Ben-nigan se .dela za neke vrste socialnega re-formatoija in je zadnja leta p:sal razne ; tako konfu/ne stvari, da je cenzura izdajo njegovega najnovejšega dela z ah ranila. Vsi znaki kažejo, da ni normalen. še en pomagaš aretiran Pozornost pa je zbudilo pisanje nekaterih današnjih londonskih listov, ki zatrjujejo da je preiskava krenila na pot. ki M razkrila senzacionalne stvari. »Dailv Herald« ve povedati, da je policijn odkrila senz- Dardanelska pogodba pred podpisom Po doseženem sporazumu so včeraj sestavili končno besedilo konvencije, ki bo v ponedeljek ali torek podpisana M o n t r e u x, 17. julija, r. Kakor je bilo že včeraj javljeno, je bil na dardanelski konferenci včeraj dopoldne dosežen načelen sporazum v vseh glavnih spornih vprašanjih. Sinoči je konferenca nadaljevala svoje delo pozno v noč in je bil ob 22. dosežen sporazum v vseh zadevah, ki se nanašajo na novi režim v dardanelskih ožinah. Danes se je sestal redakcijski odbor, da v smislu doseženega sporazuma sestavi dokončno besedilo nove dardanelske konvencije. Jutri popoldne ob 15. bo plenarna seja, na kateri bo to besedilo definitivno odobreno, v ponedeljek popoldne pa se sestane dardanelska konferenca na svojo zaključno sejo, na kateri bo konvencija podpisana. Če rumunski zunanji minister Titu-lescu, ki se mudi v Bukarešti, do takrat še ne bo prispel nazaj v Monreux, bo podpis konvencije odložen do torka popoldne. S tem bo dardanelska konferenca, ki pred stavlja prvi primer mirne in sporazumne revizije mirovne pogodbe, končala svoje delo. Čim bo konvencija podpisana, bo Turčija prevzela popolno upravo dardanelskih morskih ožin. Istega dne bodo vkorakale v dosedaj demilitarizirani pas ob dardanelskih ožinah turške čete v znak, da je zopet obnovljena suverenost Turčije na tem ozemlju. Istega dne'preneha poslovati mednarodna komisija, ki je dosedaj v smislu določb lozanske mirovne pogodbe upravljala dardanelske ožine. Razočaranje v Berlinu Berlin, 17. julija r. Nemški tisk z veliko nervoznostjo piše o sporazumu v Mon-treuxu, pri čemer naglaša, da so pr; tem prizadeti direktni interesi Nemčije. Posebno zamerja Angliji, da je bila preveč popustljiva. Iniciativo pripisujejo Edenu osebno, pri čemer opozarjajo, da je s sporazumom nezadovoljna tudi angleška admiraliteta. V nemških vladnih krogih izražajo mnenje, da je dardanelski sporazum v nasprotju z angleško-nemško pomorsko pogodbo in ni izključeno, da bo nemška vlada s po-sobno noto zahtevala v Londonu pojasnila. Za Berlin pa je pri tem skrajno neprijetno, da mora zavzeti stališče proti turškem trgu in se ne bi rada zamerila Turčiji. Zato zelo obžalujejo, da se je Turčija postavila na stran Anglije in Rusije, češ da je dardanelski sporazum v zvezi z obkroževanjem Nemčije in da bo Turčija proti svoji volji zapletena v konflikte. Razburjenje v Berlinu pojasnjuje brez prikrivanj »Der Angriff«, ki piše, da se mora sedaj Nemčija dobro zavedati, da se bodo lahko pojavile ruske črnomorske vojne ladje ne samo v Sredozemskem, marveč tudi v Vzhodnem, Severnem in Baltiškem morju. Ker je z dardanelskim sporazumom skrajno nezadovoljna tudi Italija, se nadejajo v Berlinu, da. bo to Ttalijo še bolj zbližalo z Nemčijo. Italijanski komentarji Rim, 17. junija, o. Italijanski listi uspešni zaključek konference v Montreuxu vsestransko komentirajo in naglašajo, da predstavlja ta zakliuček sporazum med Anglijo in Rusijo. Njegov namen je spre- cionalne podrobnosti in da bodo že v par dneh prišle na dan stvari, ki bodo zbudile splošno pozornost- Nekateri listi med drugim tudi poročajo, da je policija poleg "Ma-hon-Bennigana aretirala še nekega drugega moža. ki se je takoj potem, ko so Mahon-Bennigana aretirali, prerinil skozi množico in skušal Mahona iztrgati policiji ter ga rešiti. Izvedelo se je tudi, da je v bližini Šakal neki osebni avtomobil, ki pa je nato naglo odbrzel v neznano smer. Iz tega bi se dalo sklepati, da je šlo za komplot in da je imel Mahon-Bennigan še več pomaga^ čev. čestitke kralju z vsega svetr Kralju je k srečni rešitvi prva čestitala kraljica-mati Marv. ki je osebno prišla v bukinghamsko palačo. V teku današnjega dne je prejel kralj Edvard brzojavne čestitke z vsega sveta. Organizirati so morali poseben urad. ki bo razposlal odgovore in zahvale za poslane čestitke. Sinoči so v vseh kinematografih. gledališčih in drugih zabaviščih priredili posebne svečanosti. ki so se pretvorile v splošne manifestacije za kralja Edvarda. Tudi danes se je ves dan zbirala pred kraljevim dvorcem velika množica ter čakala, da bi se kralj prikazal m balkonu. Korali Edvard odpotuje na oddih v Francijo London. 17. julija, g. Kljub raznim svarilom zaradi včerajšnjega atentata je an-gie ki kralj Edvard sklenil, da bo vendarle i/vede' svoje že dolgo nameravano potovanje v Francijo ter da bo odšel na oddih na francosko rivijero. kamor bo odpotoval 26. juliia. Še nekaj verzij o atentatorju London, 17- julija, g. Ozadje aterttaia na angleškega kralja je še vedno zavito v tajnost. Splošno sodijo, da je atentator hotel postati znan. Sedaj trdi. da je bil glavni urednik mesečnika »Gazzeite Humai-ne«. ki pa je izhajal samo kratek čas. V tej revija se je hotel udejsitvovati kot socialni reformator Odmev v Parizu Pariz, 17. julija. AA. (Havas). Vsi današnji pariški jutranjiki poudarjajo, da je vest o poskusu atentata na kralja Edvarda VIII. napravila po veej Franciji globok vtis. Tudi to pot- se je vidno pokazalo, kolikšne simpatije uživa angleški vladar v Franciji. Listi poudarjajo s toplimi besedami veselje Francije, da se zločinski poskus ni posrečil. »Journal« piše: Prvo čustvo, ki ga je ta vest zbudila v Franciji, še pred upravičeno obsodbo zločinca, je bil spontani izraz globoke simpatije do vladarja, ki je za Francijo še vedno tisti »občudovanja vredni mladi princ, kakršnega Francija že od nekdaj p07na«. »Echo de Pariš« piše: Čustva, ki jih goji Francija do mladega vladarja, se ne opirajo samo na spomine na nedavno preteklost skupne slave in skupnega trpljenja. To čustvo pojasnjuje tudi divni primer resni nega dostojanstva in preprostosti, ki ga daje s svojim ravnanjem in delom kralj Edvard VIII. povsod, kjer nnstopi. S tem svojim obnašanjem in s tem načinom izvrševanja svojih kraljevski^ dolžnosti si je pridobil vsa srca. »Jour« pravi, da se Francija veseli, da se je zločinski poizkng ponesrečil. meniti sedanji položaj v sredozemskem bazenu. Anglija računa očividno na rusko pomoč v borbi proti Italiji za prestiž na Sredozemskem morju. »Gazeta deli Popolo« pravi, da dardanelska konvencija nikoli ne bo postala važen element za ureditev sredozemskih problemov, ker Italija nanjo ni pristala. Italija je največja sredozemska sila in brez nje ni mogoče urediti vprašanj, ki se tičejo Sredozemskega morja. Dardanelska konvencija se bo lahko izvajala le za časa miru. Ko pa bo prišlo do zapletljajev, bo vsaka država postopala le, kakor ji bodo narekovali njeni življenjski interesi. Tu-rinska »Stampa« pa napoveduje tekmovanje Rusije in Anglije za turško prijateljstvo. „Edenova zmaga*4 London, 17. julija o. Današnji listi se silno čudijo sincčnjemu sporazumu v Mon-tr£uxu. Nikakor jim ne gre v glavo, da je angleška delegacija na lepem sprejela spremenjeni tekst člena 16 nova pogodbe, čeprav ga je že dvakrat odklonila. Listi ugotavljajo, da je Eden porazil angleški admiralski svet in admira'skega lorda Hoarea. Vprašanje pa je, koliko bo ta njegova zmaga koristila Angliji. «Manchester Guardian« zlobno pripominja, da je Eden zmagal tudi v sankcijski aferi, da pa Je bila ta zmaga, Se držaja nego Pjrcrhova. Posledica sporazuma v Montreuxu bo vsekakor ta. da se bo silno ojačilo francosko-rusko prijateljstvo. Konferenca treh v Londonu Pariz, T7. julija, g. Po dogovoru med Francijo, Belgijo in Veliko Britanijo se bo prihodnji teden vršil v Londonu sestanek zastopnikov teh t.re*h držav. Francija bo na tem sestanku zastopana po predsedniku Blum u in po zunanjem ministru Delbosn. Najbrže se bo vršila meseca septembra v Bruslju konferenca vseh lokarnskih držav, na katerih bodo sodelovali tudi zastopniki Nemčije in Italije. Žrtve nemirov v Palestini London, 17. julija AA. Po poročilu kolonialnega ministrstva je med izgredi v Palestini padlo do 15. julija t. 1. 135 oseb. Od tega števila odpade na civilne osebe 128, in sicsr 86 mohamedancev, 4 kristjani in 28 Židov. Razen tega so padli 1 angleški redar, 2 mohamedanska redarja in 4 osebe angleškega letalstva. Ranjenih je v tem razdobju 144 mohamedancev, 21 kristjanov in 29 Židov. Lahko ranjenih je 336 mohamedancev, 16 kristjanov in 96 Židov. Konec zasebnih tvoinic orožja v Franciji Poslanska zbornica je z veliko večino sprejela zakon > podržavljenju vojne industrije Pariz, 17. julija. w. Zbornica je danes opoldne s 484 : 85 glasovom sprejela od vlade predloženi zakonski načrt o podržavljenju vojne industrije. Na današnji dopoldanski seji, na kateri se je končala razprava o tem zakonskem načrtu, je prišlo do hudih debat o prevelikih dobičkih francoske oboroževalne industrije. Vojni minister Daladier je v polurnem govoru utemeljeval zakonski načrt ter je med drugim dejal, da vsi narodi soglašajo v nazira-nju, da vojna ne sme biti vzrok za obogatitev kogarkoli, toda privatna oboroževalna industrija se ni mogla izogniti zakonu kapitalizma, ki stremi po dobičkih. Francija hoče to onemogočiti in dati dru-i gim državam dober zgled. Minister je izjavil, da ne veruje, da bi se v sedanjem trenotku mogla doseči razorožitvena pogodba, toda predloženi načrt vlade bo, kakor je prepričan, razpršil sence, ki ležijo nad oboroževalnim programom v škodo varnosti vseh. Francija bo, dokler bo on minister za narodno obrambo, pristala na znižanje svojih obrambnih sredstev le v tej meri, v kolikor bo to rezultat medna- rodnega dogovora. (To izjavo Daladierja je zbornica sprejela z viharnim odobravanjem.) Daladier je končno pojasnil, da nudi nacionalizacija oboroževalne industrije že v mirnem času možnost, da se ustvarijo zadostne naprave, ki bodo v primeru mobilizacije omogočile potrebno produkcijo. Razlastitev tvornic vojnega ma-terijala bo vlada izvedla potom naredb, proti katerim ne bo mogoč priziv. Tvor-nice, ki ne bodo podržavljene, bodo postavljene pod državno kontrolo. V bodoče vlada ne bo več dopustila, da bi inozemske družbe v Franciji izdelavale vojni material,. Tudi naročila iz inozemstva bodo v bodoče odvisna od odobritve vlade. Končno je minister pozval zbornico, naj z veliko večino sprejme zakon, čigar mora-lično vrednost prizna ves francoski narod. Nato je govoril vodja desnice Louis Marin ter je izjavil, da bo kljub apelu vojnega ministra glasoval proti zakonskemu načrtu, ker bo podržavljenje te industrije in delavstva naprtilo državi velikanske stroške. Zakonski načrt je bil nato sprejet v že javljenem razmerju glasov. Hajmver in hitlerjevci Po tridnevnih poovetovanph je hafmverovtifco vodstvo pozdravilo sporazum z Nemčijo in prevzelo gesla iz hitlerjevskega programa Dunaj, 17. julija, r. Po tridnevnem zasedanju so bila danes končana posvetovanja haimverovskih voditeljev na Dunaju. Danes je bil objavljen komunike, ki pravi, da so voditelji hajmvera po obširnem poročilu kneza Starhemberga podrobno proučili položaj, kj je nastal z avstrijsko, nemškim sporazumom. Hajmver pozdravlja ta sporazum, ker vidi v njem vzpostavitev skupne protjboljfieviSke fronte. Hajmver je prva v Avstriji vodila borbo proti boljševizmu in upa, da bo sedaj našla števifri° zaveznike v tej borbi. Pozdravlja pa tudi z zadovoljstvom, da je ta sporazum napravil konec nepri rodnemu bratskemu sporu. Ker je s tem zagotovljena tudi neodvisnost in samostojnost Avstrije, se bo mogla hajmver tembolj po-sv?titi socialnemu ozdravljenju ln borbi proti komunizmu. Ta komunike je izzval v avstrijskih po- litičnih krogih veliko pozornost. Vidi se, da si je hajmver izbral sedaj novo parolo, ki j2 dokaj slična programu narodnih socialistov. Iz tega sklepajo, da želi hajmver najtesnejše sodelovati v avstrijskimi hitlerjevci ter po tej poti zrušiti Schuschnigga in njegov režim. Na drugi strani pa zatrjujejo dobro poučeni krogj, da je nastal v hajmveru hud razkol. Na zborovanju sta se pojavili dve struji. Večina, ki je ob strani Starhemberga, se zavzema za protiklerfkalmo politiko in sodelovanje s hitlerjevci, druga pod vodstvom Feya pa je monarlrietično u®mcr jena in se zavzema za sodelovanje s klerikalci proti hitlerjevcem. Zmagala je Starhembergova struja, kar pa bo imelo za posledico razkol v organizaciji sami. Hitlerjevci pa ®e očividno ne zmenijo ne za ene ne za druge, marveč mislijo iti svoja pota. Nemčija bo priznala aneksi jo Abesinije Berlin, 17. julija, r. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, bo Nemčija v kratkem priznala aneksijo Abesinije in ustanovitev novega rimskega imperija. Hitler namerava v kratkem imeti velik govor, v katerem bo orisal stališče Nemčije do vseh mednarodnih dogodkov zad-| njega časa. To naj bi bil tudi odgovor na angleško vprašalno polo. V zvezi z usluga-i mi, ki jih je izkazala Nemčiji Italija, ko i je pripomogla do sklenitve dunajskega sporazuma, zlasti pa s tem, da je odklonila sodelovanje na lokarnski konferenci brez Nemčije, bo Hitler naglasil, da bo tudi Nemčija podpirala zunanjepolitične težnje Italije. V dokaz te podpore bo Nemčija priznala aneksijo Abesinije. Predsednik gdanskega senata Greiser je to že storil s tem, da je novega italijanskega konzula v Gdansku pozdravil kot zastopnik* kraljevine Italije in abesinskega cesarstva. ČSR in dunajski sporazum Zanimiva Izjava zunanjega ministra dr. Krefte -ČSR lahko mirno gleda v bodočnost Praga. 17. julija r. O priliki včerajšnje 60-letniee češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Karuila Krofte so priredili zunanjepolitični uredniki praških listov ministru na čast večerjo. Pri tej priliki je imel dr. Kroita govor, v katerem je omenjal vlogo tiska v mednarodnem političnem življenju. Pohvalil je discipliniranost češkoslovaškega tiska, ki omogoča, da mu kot zunanjemu ministru ni treba pred novinarj.i ničesar skrivati. To pa ima svojo važno in dobro stran, da so baš zaradi te svobode tiska in najtesnejšega sodelovanja med vlado in tiskom na Caškoslovaškem onemogočene vse divje vesti, ki se drugače tako rade širijo povsod tam, kjer se ne zavedajo važnosti in vloge *>ievnega tiska Uovoreč o aktualnih mednarodnih proble-nfth se je dr. Krefta dotaknil predvsem avstrijsko-nemškega sporazuma in med drugim dejal; Ne dogaja se prav ujč tajinstvenega- fe bo hotela ČSR kaj podrzeti, ali ee bo to le nameravala, ne bo tega skrivala pred svojimi zavezniki, ki so Mala antanta, Francija in Sovjetska Rusija. Kakor vselej, bomo tudi v tej stvari postopali v- popolnem soglasju s svojimi zavezniki. Ni dvoma, da je dunajski sporazum, ki je bil dosežen ob sodelo. vanju Italije in ki pomeni znatno zbližanje Italije in Nemčije, vašen mednarodni do^o. dck. Danes pa še ni mogoče v celoti oceniti pomena in posledic tega sporazuma. Bilo bi tudi popolnoma odveč, če bi ee zaradi tega vznemirjali. Dunajski sporazum more vsaj začasno roditi pomirjenje srednje Evrope, ker sta 6 tem sporazumom odgo_ dena za nekaj časa dva glavna vzroka vznemirjanja; anšlus in povratek Habsburžanov. To pomirjenje pomeni 'tudi za Češkoslovaško pridobitev, ker ji proži možnost, da okre- pi in poveča-svojo politično, gospodarsko in voj&ško moč in poglobi svoja zavezništva. Na drugi strani se lahko sedaj ČSR z večjo vne. mo posveti pomirjen ju Evrope sploh. Napačno bi bilo misliti, da bi mogle biti posledice dunajskega sporazuma za ČSR samo slabe. Treba je odločno zavrniti domnevo, da bo katerakoli izmed držav, ki so se z dunajskim sporazumom zbližale, sedaj napadla Češkoslovaško ali kateregakoli njenega zaveznika. Tudi odklanja ČSR tenden-ciozno razširjene vesti, da je z dunajskim sporazumom ustvarjen močan, a sovražen blok, ki bi mogel izvesti v srednji Evropi popoln prevrat. Kdor le malo pozna nepremostljiva nasprotja, ki obstojajo kljub dunaj. skemu sporazumu v italijansko-avstrijeko-nemškem bloku, ta si bo takoj na jasnem, da eo vse take vesti pretirane. Saj na drugi strani življenjski interesi posamezne države tega bloka vežejo baš z državami, proti katerim naj bi bil ta blok naperjen. Mnogo govori za to, da smemo od dunajskega sporazuma pričakovali celo koristne posledice, zlasti v kolikor se tiče gospodarske obnove Podunavja. Po končani vojni v Abe. siniji ima Italija največ interesa, da se ohrani mir v Evropi. Češkoslovaška, ki nima nikakih resnejših sporov ne z Nemčijo, ne z Italijo in Avstrijo hi gospodarsko sodelovanje v srednji Evropi samo pozdravila, v kolikor bi bilo to sodelovanje v sklad« s splošno politično linijo njenih zaveznikov in v kolikor bi tudi oni sodelovali. Pa če se tudi te morda preveč optimistične nade ne bi izpolnile, ni treba prav nič gledati preveč črno. Notranje zdravje ČSR, nepremag ljiva življenjska sila češkoslovaškega naroda in trdna zavezništva dovoljujejo Češkoslovaški, da mirno gleda v bodočnost Titulescu o reformi DN „Ni slab pakt, ampak ljudje, ki ga izvajajo14 — Reforma mora pomeniti okrepitev miru in varnosti Bukarešta, 17, julija AA. Zunanji minister Titulescu je dal »Universulu« izjavo, v kateri pravi med drugim; Želimo si miru, ki ga obenem želimo okrepiti z Društvom narodov. Nikoli pa nismo opirali varnosti Rumunije samo na pakt Društva narodov. Poleg ženevskega pakta smo sklenili posebne pogodbe in zavezništva z državami Male antante in Balkanske zveze. Vsa ta zavezništva delujejo v okviru Društva narodov in pomenijo njegovo potratno izpopolnitev. Sedaj ko govore o reformi Dru. štva narodov pravim: Bodite oprezni, prav tako pa tudi olajšajte postopek revizije. Ljudje se niso obnesli, ne pa pakt. V jeseni se bo začela v Ženevi velika borba in mi se bomo borili, da bi odstranili zlo, ki je nastalo. Bolj kaKor kdaj prej je naša. vera v Društvo narodov trdna. Hočemo mir. V to svrho pa potrebujemo zavezništva in prijateljstva z vsenii na: rodi brez razlike. Vsi tisti, ki jamčijo za meje Rumunije in za meje naših zaveznikov, so s tem tudi naši zavezniki. Želimo prijateljstva e Sovjetsko Rusijo, prav tako pa želimo prijateljstva z Italijo in Nemčijo. Prijateljstvo z Italijo us>t>reza v takšni meri našim čustvom, da ga je odveč po- udarjati. Če Nemčija želi mir, ne vidimo razloga, zakaj ne bi tudi do Nemčije gojili čustva pravega prijateljstva. Toda mi ne pri_ krivamo, da so naša prijateljska čustva namenjena v prvi vrsti državam Male antante in Balkanske zveze, Poljski, Franciji in Veliki Britaniji, s katerimi je vedno spravljala svojo politiko v sklad tako Mala antanta. kakor Balkanska zveza. Titulescu nato poudarja, kakšno mesto zavzema Francija v srcih Rumunov, in pravi, da presegajo čustva do Francije okvire interesov in da se opirajo na dve dejstvi: Francija je bila vedno zvesta načelu enakosti narodov, a po drugi strani si je vedno veliko prizadevala za organizacijo miru. Nočemo zmanjšati pomena miroljubnega razpoloženja kakršnegakoli naroda, končuje svojo izjavo Titulescu. vendar želimo izraziti svojo globoko vero v vojaško moč in voljo do miru Francije. Če si svet želi miru, je rešitev enostavna; Ustvarimo enotno fron. to mi.ru! Če pa tega ni mogoče storiti in če naj izbruhne vojna, tedaj je treba vedeti, da se Rumunija ne more boriti na strani tistih držav, ki bi hotele povečati svoje ozemlje na škodo naše države- Bodijeva družba mera plačati držav! 11,227*303 Din globe Beograd, 17. julija p Carinske oblasti so dsnes docela zaključile preiskavo zaradi Bo. dijeve tihotapske afere. Izvedelo se je, da je bila krivcem naložena kazen v znesku 10.8SH.373 Din poleg sodne takse v znesku 332.930 Din, tako da bodo morali plačati skupno 11,227.303 Din. Država je bila oško- dovana, kakor se je ugotovilo, za 1,069.437 Din. Po carinskem zakonu znaša kazen desetkratni znesek škode. O rezultatih preiskave in kazni bo sklepala še pristojna finančna direkcij«. Vse akte todo jutri izročili pristojni oblasti. Izkoriščanje izvoznih kontingentov Beograd, 17. julija AA. Radi popolnega nadzorstva nad izvozom in izkoriščanjem pogodbenih kontingentov z raznimi deželami, je generalna direkcija državnih železnic na prošnjo zavoda za pospeševanje zunanje trgovine izdala podrejenim železniškim postajam potrebna navodila. Po Uh navodilih mora izvoznik pri nakladanju izvoznega blaga, ki je . kontinuirano, izročiti dotični postaji izvozno dovoljenje v štirih izvodih. Na teh dovoljenjih bodo postaje same zabeležile dan. nakladalni kraj, številko vagona, število glav Sive živine, število sodčkov aii zabojev, bruto težo vsakega blagi itd. Postaja ne bo dovolila, da bi pošiljalec naložil večje število glav ali zalojev blaga, kakor navaja izvozno dovoljenje. Prav tako ne bo dovolila, da bi se posamezno dovoljenje izkoristilo samo delno. Izpremembo nakladalne postaje lahko odredi samo železniška postaja, in sicer z dovoljenjem zavoda ali urada za kontrolo izvoza živine. Izpre-memba ostalih podatkov na dovoljenju (kakor veljavni rok, količina, kupec, razkladal-na postaja itd.) je dovoljena samo po nalogu urada ali zavoda od strani državnega veterinarja. ki ga v to posebej pooblasti urad ali zavod, Vse te izpremembe mora državni veterinar uradno potrditi na dovoljenju. Te podatke je treba na dovoljenjih zabeležn.i glede vseh izvoznih predmetov, za katere izdaja zavod za pospeševanje zunanje trgo. vine ali urad za kontrolo izvoza živine dovoljenja- Izvzeta je samo živa in zaklana perutnina in jajca za Avstrijo in Nemčijo, za kar veljajo posebni režimi in ostanejo v veljavi dosedanja navodila V zvezi s tem je kmetijsko ministrstvo poslalo podrejenim veterinarskim in kmetijskim referentom kakor tudi obmejnim vete. rinarskim postajam nalog, naj na vseh izvodih dovoljenj potrde, ali je blago pred na-kladaniem pregledano in ali število naloženih glav ni večje . kakor navaja dovoljenje. Kmetijski referenti pa bodo na vseh 'zvo-' dih dovoljenja potrdili da število zabojev (pri jajcih) ni večje, ali pa da teža ni večja, kakor je navedena v dovoljenju. Obmejni veterinarji bodo potrjevali na dovoljenjih, da je izvoz opravljen- Pri izvozu žive živine mo_ rajo veterinarji navesti na potrdilih posebno opombo tudi število poginule živine. zveza ČSR- Pariz, 17. julija, o. »Oeuvre« poroča iz Bukarešte, da je kronski svet, ki se je sestal pod predsedstvom kralja Karola, sklenil dovoliti Češkoslovaški, da zgradi novo železniško progo iz Češkoslovaške preko Bukovine, s katero naj bi se ostvarila železniška zveza med Češkoslovaško, Ru-munijo in Rusijo. List pravi, da je treba temu sklepu pripisati izredno velik pomen. Graditev omenjene železniške proge pomeni, da je pričela Rusija ie prodirati v Podunavje. Novi Italijanski pr efekti Rim, 17. julija, k. Po daljšam pre&edku je vlada včeraj izvršila spet znatne spremembe na najvišjih mestih upravne srtuž-6e. Vpokojenih je bilo 10 prefektov, 9 stavljenih na razpofloženje, SI pa premeščenih. Imenovanih je bilo 10 novih prefektov, od katerih je doslej 7 opravljalo dolžnosti viceprefektov. Poleg drugih je bil premeščen tudi tržaški prefekt od v. Karel Tiengo in sicer v Bologno. Karel Tiengo je bil celih 8 let za prefekta na Goriškem in Tržaškem. Njemu pripisujejo za zaslugo, da je dosegel politično pomirjenje dežele. Za njegovega naslednika v Trstu j« bil imenovan dr. Eol Rebua, doslej prefekt v Ale«sandrlji. Huda železniška nesreča v Sibiriji Moskva, 17. julija. w. Šele sedaj se do-znava, da se je 22- junija v Karimskaji v severni Sibiriji dogodila huda železniška nesreča, pri kateri je bik) 51 osob ubitih, 52 pa ranjenih. Zaradi nepazljivosti osebja je osebni vlak trčil v drug vlak. 13 železničarjev, med njimi postajenačelnik. se bo moralo zagovarjati pred sodiščem. Preiskava je dognala, da se je nesreč« »godila zaradij nepazljivosti strojevodje, ki t*i op a zii) signalov. Danes se je ssčela pred sodiščem v Čiki razprava proti četvorjci, fci so obtoženi zaradi te nesreče. Beležke 1 -j-i. Vprašanje katoliškim duhovnikom Pod debelim naslovom »Zakasnelega ptiča tožba« se včerajšnji »Slovenski dom« norčuje iz »Slovenskega Naroda«, da je izšel s poročilom o letalski katastrofi šele potem, ko sta bili na ulici že dve izdaji »Slovenskega doma«. Kako in zakaj se je to zgodilo, je gospodom pri »Slovenskem domu« dobro znano, zato njihovega pisanja ne moremo označiti drugače kot cinizem. Toda gospodarji tega lista so katoliški duhovniki in glavni urednik lista je katoliški duhovnik. Po svojem poklicu bi torej morali biti propovedniki resnice in učitelji morale. Radi bi zato vedli od njih ali je tako pisanje po njihovem mnenju in njihovih naukih v skladu z zahtevami resnice in morale, ki jih postavlja katoliška vera. Pogajanja med JRZ in dr. Mačkom ? »Koroški Slovenec« objavlja v svoji zadnji številki pod naslovom »Jugoslavija« uvodnik o notranjem in zunanjem političnem položaju naše države. Uvodnik je napisan v Ljubljani v krogih, ki so svetovno nazorsko sorodni izdajateljem »Koroškega Slovenca«. Zato je razumljivo, da je članek poln priznanja za sedanji notranji politični položaj v Jugoslaviji. Ravno zaradi vira, iz katerega članek izhaja, pa zasluži pozornost tudi odstavek, ki govori o hrvatskem vprašanju in ki za zaključek pravi: »Po sedanjih političnih prilikah v državi sodeč, pride še do jeseni med JRZ in Hrvati do meritornih pogajanj in — to smemo trdno upati, — do končnoveljavnega sporazuma. Murska krajina« objavlja statistiko o osnovnem šolstvu v srezu Murski Soboti ob zaključku letošnjega šolskega leta. Srez šteje 49 osnovnih" šol s 160 oddelki. Enoraz-redne šole so 4, dvorazrednih je 19, triraz-rednih 10, štirirazrednih 9- Dve sta petraz-rednici, tri šestrazrednice in ena ima celo 10 razredov. Slovenskih šol je 45, po dve pa sta nemški in madžarski. V nemških so. lah je bilo 70 učencev in 48 učenk, v madžarskih pa 37 učencev in 29 učenk, dočim je skupno število vseh učencev in učenk znašalo 8262. Učiteljev je bilo 153. Ljudska fronta In »Hrvatska straža" Zagrebško klerikalno glasilo »Hrvatska straža« na cedi strani razpravlja o poskusih, ki ge baje izvajajo, da bi se tudi v Jugoslaviji po francoskem in španskem vzoru osnovala nekaka »ljudska fronta«. List pravi, da gre za komunistično akcijo. Obširno navaja pisanje »Balkanske ko-respodence«, ki izhaja v Parizu v nemščini in francoščini in je po zatrdilu »Hrvatske straže« komunistično glasilo. Ta korespondenca toplo priporoča ustanovitev ljudske fronte v Jugoslaviji ln daje tudi razna podrobna navodila. Pravi, da bi bilo treiba za ljudsko fronto dobiti celokupno združeno opozicijo ter delavske socialistične skupine. Ker se vodstva večine v poštev prihajajočih frakcij upirajo osnovanju ljudske fronte, naj bi se začela akcija med množicami. »Hrvatska straža« obširno citira vsa ta navodila ter dokazuje, da gre pri akciji za komunistično delo, čeprav to niti i* programa, ki naj bi ga ljudska fronta imela, niti iz dosedanje taktike ni razvidno. List opozarja zlasti na nevarnost, da bi se razcepila hrvatska fronta dr. Mačka in zaradi tega pred novo akcijo posebno svari dr. Mačka in njegove sodelavce. Pogreb Jarošenka v Zemunu Beograd, 17. julija, p. Danes je brl v Zemunu pogreb pokojnega pilota MihajJa Jarošenka, ki se je pred dvema dnevoma tako tra grič no ponesrečil. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva. Ža krsto so stopaii tudi zastopniki našega civilnega in vojnega letalstva, generalna direktor »Aeroputa« Sondermajer, rnž. Kr-stič, tajnik »Aemokluba« Šobajc im mnogi drugi. Imenovanja pri Stolu sedmorlce Beograd, 17. julija, p. Na predlog mini-■tra pravde so postavljeni pri Stolu sedmo-rice, oddelek B v Zagreb« Zvonimir Krku-šič, predsednik upravnega sodišča v Dubrovniku, dr. Kazimir Parma, predsednik okrožnega sodišča v Sibeniku in Josip Mat-kovič, predsednik apelacijskega sodišča v Splitu. Neurja na ftvedskem Stockholm, 17. julija. AA. (Štefani) Na švedskem besne huda neurja. V bližini Karlskrana je utonila ribiška ladja. Trije ribiči so se utopili. V Skanj je strela udarila skozi okno v jedilnico in raztrgala obleke dveh žensk ki pa sta dobili samo oeznatne opekline. Strela je nato šinila skozi drugo okno v hle vin tamkaj ubila štiri vole. Pred državnim plavalnim prvenstvom N» letošnjem državnem prvenstvo, ki se bo danes pričelo v Mariboru, sodeluje Sest klubov Maribor, T. julija. Ves športni Maribor, pa tod i vsa ostala naša športna središča v državi pričakujejo z velikim zanimanjem izid letošnjega tekmovanja, za, državno prvenstvo v plavanju, vodnih skokih in v vaterpolu, ki se bo pričelo jutri ob 9. dopoldne na Mariborskem otoku in ki bo trajalo do nedelje zvečer. Zanimanje Mariborčanov za plavalni šport je po lanskem juniorskem državnem prvenstvu znatno nar&etlo ter se pričakuje ta jutri in ta nedeljo na Otoku rekorden obisk. Jadranaši Že nekaj dni eo v našem mestu plavači in plavačice splitskega Jadrana, ki so prispeli v Maribor že v ponedeljek ter ves teden marljivo trenirajo. Njihova ekipa šteje 34 plavačev in plavačk, ki so prispeli v spremstvu okoli 50 »drukarjev« v Maribor. Jadr&na«i trenirajo docela po svojem načinu ter ni mogoče dobiti vpogleda, v kakšni formi so in tudi ne. kakšne rezultate so letos dosegli v posameznih disciplinah. Njihov glavni stan j« v hotelu »Zamorec«. Jadranaši trenirajo samo v ranih dopoldanskih m v poznih popoldanskih urah. Iz razgovora z vodjo jadranaške ekipe je sklepati, da se Jadranaši smatrajo kot najrevnejši kandidati u državno prvenstvo v plavanju in vaterpolu. Pri plavanju bo odločila forma njihovih dam, ki so baje odlične. Jugovd V torek so prispeli tekmovalci ln tekmovalke dubrovniškega Juga, 26 po številu. Tudi oni so prispeli v spremstvu številnih »navijačev«. Kakor Jadranaši, trenirajo tudi dubrovniški tekmovalci zelo tajinstve-no ter ni mogoče do*nati, ali so dosegli pose+>ne rezultate. Jugovoi trdijo, da bodo tudi letos zmagali v vaterpolu. Njihova zmaga bi bila že trinajsta. V pričakovanju težke borbe med Jadranom in Jugom je savez pozval za sodnika za to vaterpolo tekmo g. Schlenkerja iz Budimpešte. Dirijani Tekom včerajšnjega dne 60 prispeli v Maribor tudi tekmovalci in tekmovalke Ilirije, 35 po številu. Ilirija ima tudi letos najboljše izglede za dosego naslova državnega prvaka v plavanju, ker se njeni tekmovalci nahajajo v sijajni formi. Wilfan plava pod eno minuto Tako je danes dopoldne Wilfan dosegel v treningu na 100 m prosto odlični čas 59.8, Scfoell pa je izboljša! državni rekord na 100 m hrbtno za tri sekunde. Po mnenju Ilirija^ nov se bodo letos v vseh disciplinah rušili državni rekordi. V skokih je Ilirija takorekoč brez konkurence. V vaterpolu računajo na četrto mesto, ker bodo. morali nastopiti oslabljeni, ker je Fux zbolel. Z P K Danes dopoldne so pripeli tekmovalci in tekmovalke Zagrebškega plivačkega kluba, skupno 26 oseb. Takoj so pričeli trenirati in so nekateri njihovi tekmovalci in tekmovalke dosegli prav lepe rezultate. Jadran Iz Ercegnovega Peti udeleženec Jadran iz Ercegnovega br> prispel šele danes ponoči. Mariborčani Maraton iz Maribora bo nastopil v vseh disciplinah, vendar pa ne more pričakovati nobenih zmag. Manjkata Viktorija in K S U Viktorija s Sušaka se letos ne bo udeležila državnega prvenstva, ker so njeni najboljši tekmovalci pri vojakih. Prav tako ne bo prišlo v Maribor Karlovačko sportfko udruženje. Žrebanje in današnji program Žrebanje se je vršilo že v Zagrebu. Današnji program je naslednji: Ob 9. uri 200 m prsno. Od Slovencev so bili izžrebani Voler (Maraton) štev. 3, Rostalver (Maraton) 4, Binder (Ilirija) 7, Ce-rer (Ilirija) 8. Ob 9.30 gospodje 100 m prosto: Cert (Ilirija) 2, F rit* oh (Ilirija) 4. Wilfan (Ilirija) 10. Ob 10. vaterpolo ZPK: Maraton, ob 10.40 Ilirija: Jadran, ob 11.20 Jug: Jadran (Tvr-regnovi). Ob 12. skoki gospodov z drfke. Skačejo samo Ilirijani in Maratonci, šept po številu. Ob 15. gospodje 400 m prosto: Miha]'k (Ilirija) 1. Cerer (Ilirija) 3. Fritsch (Ilirija) 7, Lenard (Ilirija) 14. Ob 15.15 dame 100 m prosto: Lavrenčič 6, Bradač Groschel 9 (vse Ilirija). Ob 15.45 vvaterpojo: zmagovalec Ilirija*-Jadran—-Jadran (Ercegnovi). Ob 16.25 Jug: zmagovalec ZPK—Mantr-ton. Ob 17.05 premaganec ZPK—Maraton; premagane^ Ilirija—Jadran. Ob 17.45 skoki dam z deske: s^sčet* samo Uirijanki Keržanova in Kodreto-va. Beograjski proces Včeraj so Utafi zapisnike o izpovedih raznih prič ▼ preiskavi — Pričevanje predsednika vlade ■ Beograd, 17. p. Na razpravi pro- ti sedmim poslancem so danes ves čas či-■fcaAi le zapisnike o izpovedih raznih prič ter druge akte* Zanimanje za te izpovedi je bilo toliko večje, ker »o bile med njimi tudi jzjave političnih osebnostii. Predsednik dr. Ucovič je po otvoritvi razprave najprej sporočil sklepe sodnega senata glede predlogov obrambe in državnega tožriloa- Sodišče je zavrnilo predloge dr. D jadro v«, d« se prečkajo zapisniki o zaslišanju dr. Vaje Janjiča, ministra dr. Vojislava Djordjevjča in še nekaterih prič, ki »o bile pozvane k razpravi, a. se še mieo odzvale. Sodišče vztraja na njihovem osebnem zaslišanju. Sodišče ps je sprejelo predloge braniteljev, da se zaslišijo o raznih okoliščinah še nekatere nove priče, in da posebna komisija dožene vsebino zaboja orožja, Ici eo ga zapleniM narodnemu poslancu Dnagiši Stojadinoviču. Ostali predtojfi 90 bili odklonjeni. Nato je predsednik odredil, da se črtajo zapisniki o zaslišanju raznih prič v preiskavi vse dotttej, dokler sc ne zgtasrijo na sodišču priče, ki so osebno vabljene. Izpoved predsednika vlade Najprej je bšl preditan zapisnik o zaslišanju predsednik« vfade dr. Milana Stoja-efenovič*, ki je bil preiskovalnemu sodniku med drugim izjavil: »Ko sem podajal ekopoze 6. marca sem slišal ostre vpade Arnautoviča rz novinarske lože- Zato sem ga pozval naj pride v dvorano. Arnavtovič je dejansko prišel in se vsedel na levšoa Opazil sem, kako je neki narodni podbnec Amautomča porval, naj »e voedc v ldop, kar pa je on odklonil. Očitno je pokazal, da hoče sedeti ns koncu klopi. 2e ta okoliščin* je vzbudila v meni sum, zlasti še ker js bil obveščen, da je Amaintovič to so me obkoliti prijatelji in smo odšli. Odšel sem v pisarno in k» se je vse spet pomirilo sem se dogovoril s predsednikom narodne skupščine naj se seja nadaljuje-« O tem, a bi je bil aAenta* pripravljen sli na, js predsednik izjarvil, da tege n« more reči. »Kar pa morem reči, je W>, d« so neka/teri narodni poslanci ustvarjali psihozo w prelivanje krvi v svojimi govori v skupščini, s letaki in proglasi. Dobri sem tudi tak proglas na narod, ki tfa ie wdal narodni poslanec Drafftta Milovsnovič in v katerem grozi, da bo ▼ narodni skupčči-ni prišlo do prebivanja krvi. Tudi na neki javni seji ▼ skupMini m največje obstrukcije, ko so se bili poslanci na des- nici zbrali okrog mene. kakor da bi me hoteli ščita'ti pred napadotn, je narodni poslanec Dragiša Milovanovič dejal: kaj aa čuvate? Da morda ne bi kdo ubil predsednika vlade? Ne bojte se. nihče rijetja ne bo ubil!« Tudi drugi poslanci iz kluba g. Bogoljuba Je vtiča so tako postopala. Tako je prišlo tudi do ustvaritve Arnau-tovičeve psihoze, v kateri je v skupščini streijal-« Izpoved skupščinskega predsednika Naibo :fe bil prečitan zapisnik O izpovedi predsednika skupščine Stevana Oiriča, k!icije Jovan*>vi6u sporočil podpredsedniku kluba JRZ Ugri" nu Joksimoviču. naj določi nekaj narodnih poslancev, ki naj bi pazili na Arneu-toviča, da ne bi česa napmvnd. še preden pa so oni nastopili, je Arnauto>vič že str«*-tjal. Kam je Arna ucovič naperi! revolver, nii videl- P10 dogodku se je spet vrnil v dvona.no m je opazil, da je izstrelek HčaJ v desni steni v smeri pToti novinarski loži. V ostalem je napravil Amaufovič namj vtis »neprištevnega člo-veka. Bile so nato preč rtane še izpovedi neka«, ter i h prič zlasti o tem, k-ai so obtoženi postane i počeli in govorilri v času one srd:te borbe v narodrai skupščini in pa o popivanju v noči od 5- na 6. maTec. Razprava se bo jutni nadaljevala. Nemški luteranci se pritožujejo Berlin, 17- julija AA- Najvišji predstavniki luteranske cerkve so Hitlerju poslali memorandum, v katerem se pritožujejo nad sistematično protikrščansko akcijo, ki :o v stranki vodijo etetremni levičarski elementi. V memorandumu se trdi, da se s tem ru_ šijo pravilni pojmi o Nemčiji. Hitler je poslal memorandum pristojnemu ministru Kerrlu, ki pa je na bolezenskem dopustu- Turnir v Podjebradih Podjebradi, 17. julija. Danes so se igrale prekinjene partije. Floihr je porazil Petrova in Steinerja, Pire pa Trevbala. Partiji Pire—Frvdunan in Steiner—Eliskases sta bili remis. Stanje po X. kolu: Aljehin, Frvdman 8, Flohr 7, Foltys, Pire, Stahlberg 6 in pol, Eliskasses, Pelikan (l. Petrov 5 in pol. Opo-čenski, Richter 5, Menčikova 4, Steiner, Zinner 3 in pol, Skalička, Trevbal 2 in pol, Fazekaš, Thomas 2. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Prevladovalo bo jasno vreme z nekaj oblaki v severnih krajih. Možne so tudi krajevne nevihte s plohami. Sonce vzhaja ofc 4.08 in zahaja ob 19.191 Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, precej stalno, sa-mo na gornjem primorju in na severozapadu še nekoliko oblačno, sicer pa topleje. Dunajska vremenska napoved za sobotoi Jasno in vroče. JUTRO« St. 164. 3 SoSofe, T8. vrr. T938. Velika tragedija v kolu življenja Pogreb Piykove in dr. Korčeta Tudi nemški znanstvenik dr. Horn bo počival na Ljubljanskem polju, rodbina njegove spremljevalke pa se še ni oglasila •« "t Ljubljana, 17. julija. Ob ogromni udeležbi občinstva, kakršno doživi Ljubljana samo ob priliki največjih in najbolj žalostnih dogodkov, so danes spremil; v večnemu počitku drugi dve žrtvi letalske katastrofe, učiteljico Tilko Pivko-vo in odvetnika dr. Adolfa Korčeta. Ob mrtvašnici za Leoniščem so se proti 16. uri zbrale množice pogrebcev od blizu in daleč. Mnogi so pohiteli, da še enkrat pokro-pe krsto nesrečne, simpatične mlade učiteljice s Čateža, ob 16. pa je šentpetrski župnik Petrič ob asistenci ostale duhovščine opravil prve pogrebne molitve. Združeni pevci, katerim se je pridružilo tudi nekaj Idrijčanov, ki bo vsi iskreno spoštovali in ljubili svojo rojakinjo Tilko. so pod vodstvom predsednika Hubadove župe komponista Zorka Prelovca zapeli v srce 8egajočo žalostinko, da se je mnogim izmed prisotnih orosilo oko. Za krsto se je uredil veličasten sprevod, ki je ves čas korakal med gostim špalirjem. mnogo pa jih je bilo, ki so po trotoarjih in še pred sprevodom samim hiteli proti Sv. Križu, da prisostvujejo pokopu. Za globoko užaloščenimi svojci so šli zastopniki našega civilnega letalstva in vojaške komande, mestne občine in banske uprave, zlasti pa so se pogreba v velikem številu udeležili učitelji, ki so s Tilko Pivkovo izgubili eno svojih najboljših koleginj. V sprevodu je bilo mnogo vencev in cvetja, nad odprtim grobom pa se je zastopnik učiteljstva novomeškega okraja v ginljivih besedah poslovil od prerano umrle mlade koleginje. Eno uro pozneje so iz hiše žalosti v Fugnerjevi ulici odpeljali k Sv. Križu truplo mladega odvetnika dr. Adolfa Korčeta. Na pragu je opravil molitve frančiškanski pro-\incia! pater dr. Rant ob asistenci očetov frančiškanov, pokojnikovi sošolci pa so pod vodstvom dirigenta Puša zapeli veličastno ■»Človek, glej«. Za križem so pogrebci sili dolgo vrsto vencev in cvetja, a za » krsto — pokojni dr. Korče je bil rezervni oficir in zato so ga pokopali z vsemi vojaškimi častmi — so plakaje korakali njegovi najožji sorodniki. Med ostalim občinstvom smo opazili podžupana dr. Ravni-harja. sreskega načelnika dr. Marsiča. zastopnika odvetniške zbornice dr. Krivica in dr. Fetticha. pa še lepo število pokojnikovih poklicnih tovarišev, zastopnike sodišča, pravne fakultete. Aeroputa in vojske, ki je bila zastopana po velikem številu oficirjev ljubljanske garnizije in po častni četi. Pri Sv. Krištofu so se vojaki od svojega umrlega tovariša poslovili s častno salvo, poslednje besede pa so izrekli zastopniki po- kojnikovih sošolcev in raznih organizacij, v katerih se je dr. Korče udejstvoval. Ves čas obeh pogrebov je nad pokopališčem in nad cestami, po katerih sta se pomikala mrtvaška sprevoda, krožil aeroplan ljubljanskega centra Aeroputa. Pilotiral ga je šef centi a dr. Stane Rape v poslednjo počastitev padlih žrtev, nazadnje pa je Piv-kovi in dr. Korčetu iz zračnih višav spustil na grob dva lepa venca. Naval občinstva k obema pogreboma je bil tolikšen, da so policija in pa organi pokopališke uprave le z veliko težavo vzdrževali red. V mrtvašnici pri Sv Krištofu čakata na svojo poslednjo pot samo še trupli oneh Berlinčanov. dr. Horna in gdčne Bruglacher-jeve. Na vprašanje, ki ga je šef našega letališča dr. Rape poslal njunim svojcem v Berlin _ brzoiavil je na naslove, ki sta jih imela nemška potnika zabeležene v svojih potnih listih kot svoji stalni bivališči, obenem pa je za primer, da bi brzojavki ne bili dostavljeni, zaprosil berlinsko postno upravo, naj ju izroči policiji — je doslej prejel odgovor samo od rodbine dr. Horna, ki je sporočila 9voio željo, naj uglednega berlinskega arheologa pokopljejo v Ljubljani- Vod_ stvo Aeroputa se je odločilo, da z odredbami zastran pogreba počaka še kakšen dan, dokler ne pride iz Berlina tudi sporočilo, kako naj se ukrene 6 truplom gdčne Brug-lacherjeve. Vse kaže da bodo tudi oba oer-linaka ponesrečenca za ostalimi tovariši v smrti popeljali k Sv. Križu. Pri vsej žalosti, ki se še zmerom zgrinja nad Ljubljano in nad vso deželo, pa le!ala na našem aerodromu startajo dalje, lete in se vračajo in potniški promet teče, kakor da se ne bi bilo prav nič zgodilo- Takoj nasled. nje jutro po katastrofi so aedli v trimotorne-ga Spartana Yu-Sao. ki je že doslej na su-šaški progi opravljal vožnje vsak tretji dan in ki je moral zdaj skočiti tudi namesto svo. jega razbitega tovariša, poleg generalnega direktorja Aeroputa inž. Sondermaierja in še nekega Beograjčana, ki je bil prihitel s komisijo še trije potniki katerih imena so vredna, da jih zabeležimo-, inž. Jakob Je-sih in Mirko Pesič iz Ljubljane in neki g. Riedorf iz Berlina. A vsaj tolikšnega spoštovanja kakor ti trije potniki, ki so si upali na progo, na kateri je 24 ur poprej kosila smrt. je vredna ga. Olga Ehrlichova. ki sj je koi prva žena takoj popoldne upala v zrak Za jutr zjutrai so prav tako najavljeni že štirje potniki, za opoldne pa dva --in sicer vnovič dve ženi, ge. Nada in Marija Jaxova _ da je promet v resnici zavzel že čisto normalen tek. Koi primer posebno iskrene privrženosti aviaciji in njenemu razmahu pa naj navedemo go, Gusti Pelanovo iz Ljubljane, ki je malo pred katastrofo odpotovala s svojima dvema otrokoma iz Ljubljane na mor je • a se je snoči — kljub vsem strahotnim vestem, ki so se bile te dni raznesle o našem letalstvu prav tako z letalom v družbi svojih dveh malih vrnila domov. Inž. Sonderma jer: Fatum... Beograd, 17. julija. Generalni direktor Aeroputa inž. Tadija Sondermajer, ki uživa velik ugled kot avi-jatik m aeronavtski inženjer, je dal po »vojem povratku iz Ljubljane, kamor je spremljal uradno komisijo, zastopnikom tiska zanimivo izjavo, iz katere povzemamo: Kadar se pripeti kakšna take-le stvar, kakor je ta nesreča pri Ljubljani, bodisi v zračnem, železniškem ali brodarskem prometu, po pravici int-eresira javnost in vse odgovorne činitelje vzrok nesreče iz dveh razlogov: da bi se krivci, če gre zanje, kaznovali in da se podvzamejo ukrepi, ki bodo v bodoče odstranili podobne vzroke. V sedanjem primeru in v primeru »Farma^ na«. ki je padel pred tremi leti, smo po najstrožji anketi ugotovili, da vzrok nesreče ne leži v nobeni pogreški, temveč v vsoti raznih okolnosti, pri katerih lahko že čisto majhni, brezpomembni vzroki po usodnem naključju privedejo do najresnej-ših in najtežjih rezultatov. Vse, kar so zabeležili razni dopisniki in kar izpovedujejo takozvane priče o tem, da gre za star aparat, ki ni bil več v redu, o nepravilnem delovanju motorjev, o popravljanju motorjev v noči pred fatalnim poletom, o preobremenjenosti aeroplana itd. — vse to je skoz in skoz brez resnice. Aparat je bil po veljavnih predpisih pozorno pregledan in preizkušen pred poletom. Prejšnji dan je isti aparat kakor zmerom dotlej letel brez najmanjšega defekta. Jaz saan sem pred dvema dnevoma s pokojnim Jarošenkom na aparatu istega tipa izvršil na isti liniji Ljubljana—Sušak inšpekcijski polet in sem se osebno prepričal, da celotna organizcija na tej progi tako na zemlji, kakor v zraku dovršeno funkcionira. V dokumentih, ki smo jih. rešili iz letala, so shranjeni stvarni dokazi o tem, da je bil aeroplan povsem v redu in da je njegova obremenitev znašala mnogo pod dovoljeno težo. Dva strokovnjaka, od katerih je bil eden predstavnik države, drugi pa predstavnik Aeroputa, sta gledala in poslušala letalo od njegovega od le ta do trenutka nesreče in ugotovila sta, da je aeroplan čisto pravilno odletel, ker megla ni bila velika, m sta gledala na lastne oči, kako se je vzpel od zemlja Prav tako sta ugotovila, da so motorji delovali povsem pravilno vse dotlej, dokler aeroplan ni padel. Pri tem ne smemo pozabiti, da je letalo imelo tri motorje, a da lahko leti že samo z dvema, a vsi trije motorji so delovali čisto pravilno. Pripovedovanje nekakšnih prič in nepoučenega občinstva o Topotanju motorjev je samo dokaz, da so motorji dobro delovali. Ker vzrokov nesreče ne moremo najti v kakšni pomanjkljivosti materiala, se moramo nujno vprašati, ali ni morda bilo kakšne pogreške v pilotu samem in v njegovem pilotiranju. A proti taki domnevi govori 750.000 km, ki jih je Jarošenko preletel brez vsakega defekta. prihranil čas, ki mu je dragocenejši od vsega drugega. Težka nesreča, ki je pretresla vso državo, najbolj pa nas. ki nosimo odgovornost za to vejo naše nacionalne delavnosti in življenja, in ki jočemo ob izgubi naših zvestih sodelavcev in potnikov, vendarle ne bo mogla zaustaviti razvoja, ki mu danes služi ves svet. Za 2,400.000 Din zavarovalnin Kakor je znano, so potniki in osebje na letalih rednega zračnega prometa za primer smrti zavarovani na podlagi mednarodnih konvencij. Razlika v višini zavarovanja se ravna po tem, ali je ponesrečeno letalo vzdrževalo zvezo na mednarodnih ali samo na domačih progah. Po določilih pa- riške konvencije iz leta 1919. znaša na mednarodnih linijah najnižje zavarovanje za osebo 375.000 Din. S kasnejšo varšavsko konvencijo pa je za domače proge določena kot najnižja zavarovalnina 100.000 Din. Družbe, ki opravljajo zračni promet, morajo razen tega zavarovati tudi svoja letrla Vsi potniki in radiotelegrafist letala ki je v sredo padlo pri Ljubljani, so bili zavarovani na vsote po 100.000 Din, pilot pa na 200.000 Din pri Jadranski zavarovalni družbi. Vsota, ki jo bo zavarovalnica izplačala pravnim naslednikom ponesrečencev, znaša torej 800.000 Din. Letalo YU-SAP pa je bilo zavarovano na vsoto 1.600.000 Din pri fondu za zavarovanje Aeroputa. Celotna vsota, ki jo bo treba izplačati za zavarovalnine, znaša po tem ta-! kem 2,400.000 Din. V tem pa, razume se, niso všteta še zasebna zavarovanja, ki so jih utegnili skleniti posamezni potniki in člani posadke. čenče, novinarji in katastrofa Drži pa dejstvo, da je pilot po dekolaži zavzel, kurz na desno proti Sušaku namesto na levo, kakor se to po navadi dela, kar dar je megla. A 15. julija je bila megla na ljubljanskem letališču redkejša kakor kdajkoli doslej in Jarošenko je imel čisto prav, če je menil, da se lahko izogne ovinku na levo. Od tega trenutka dalje pa nastopa tisto, čemur se reče fatalnost. Kakor hitro je letalo krenilo na desno, je prišlo do nenormalnih pojavov. Od tega trenutka dalje očitno zapada v težko situacijo in gostjo meglo, in to v kraju, kjer postaja zaradi bližine gričev vsaka stvar nevarna. Nekateri strokovnjaki so sprožili prav zanimivo hipotezo, da je Jarošenko postal žrtev optične iluzije, do katere pride kdaj pa kdaj, če se človek nahaja nad meglo, med oblaki, v posebnih svetlobnih okoliščinah. Kakor v puščavah se takrat včasih pojavlja fata morgana, ki projektira predmete z zemlje na nekem drugem kraju, kakor se v resnici nahajajo. Ni izključeno, da je Jarošenko imel takšno fatalno iluzijo, ko se je odločil na desno, iluzijo, po Kateri se mu je zdel prehod proti Sušaku svoboden in odprt. Tisti trenutek ga je zajela gosta megla, in ker je bil na relativno nizki višini, nt smol niti pomisliti na to, da bi se obrnil nazaj, temveč je s kratkim preokretom in s postopnim vzpenjanjem skušal priti kvišku, da bregove počasi preleti. V tem naporu je že skoraj uspel, zakaj višina, na ka-teri se je letalo zapletlo v drevje, je bila komaj 10 m pod vrhom hriba. Ce bi bil le še 10 sekund ostal v zraku, bi bil hrib preletel in ušel nesreči. Prav tako hočem naglasit-i, da nikakor ni res, da bi bil aeroplan z vsemi potniki vred zgorel. Zgorela so >mu samo krila s krilnima motorjema, ki so se bila pri padcu polomila. Ves trup aeroplana z osrednjim motorjem je padel celih 10 m dalje in ogenj se ga ni dotaknil. Udarec pa je bil na žalost tako silovit, da je bila smrt vseh ljudi v letalu neizbežna. Nastopila pa je smrt- v trenutku. Potniki brez dvoma niso imeli niti časa, da bi bili v skrbi za svoje življenje, ker se je katastrofa v hipu odigrala. Človek je dandanes v stanju, da pri izvajanju ! neke tipične organizacije in z uporabo vseh 1 sredstev, ki jih nudi tehnični razvoj, zagotovi prometu neko varnost, ki mora zadovoljiti sodobnega človeka. Nismo pa na žalost nit-i v avijaciji niti v katerikoli drugi panogi prometa v stanju, da eliminiramo vzroke, ki so izven naše volje in izven naše zmožnosti, in zato ne moremo nuditi absolutne varnosti, kakršne pa tudi sicer nikjer ni in kakršne tudi moderni človek ne zahteva. Kljub vsem najdramatičnejšim glasovom, ki so se raznesli o tej nesreči, smo morali danes, neposredno po katastrofi, zavračati potnike, ki niso več našli prostora v prenapolnjenih letalih. Današnji človek zahteva brzino in zato v vsem. svetu prevzema nase tudi riziko, samo da bi Kakor smo že včeraj poudarili, se po javnosti raznaša kopa vsake vrste senzacionalnih vesti o katastrofi nad Cerkvenim bor-štom, ki so brez vsake stvarne osnove in služijo samo vznemirjenju duhov, ki so od strašnega dogodka samega že itak dovolj prizadejani. Ob vseh velikih veselih in žalostnih dogodkih pripada dnevnemu časopisju nujna naloga da z objektivnim poročanjem regulira valovanje vzburkanega javnega mnenja, ki je po svojem psihološkem bistvu zmerom v tako izredni meri dostopno vsemu, kar nosi pečat senzacije in kar dviga glas po obtožbi, pa naj bo naperjena na še tako napačen naslov. NTe le govorice, ki gredo med množico od ust do ust, temveč celo vesti, ,ki so jih beležili nekateri domači, zlasti pa še inozemski dnevniki, so polne krivih navedb in izmišljenih detajlov, ki pa gredo na rovaš enega samega dejstva: da namreč instance, ki jim je bila od prvega trenutka poverjena preiskava v tej prežalostni zadevi, niso pokazale dovolj razumevanja /a važnost dobro organizirane poročevalske službe, ki v takih težkih, kočljivih primerih edina more javnosti posredovati verno, objektivno sliko Da se izognemo krivim obtožbam, ki so jih sprožili človeškega dostojanstva in novinarske časti nevredni nagibi, naj opozorimo samo na najznačilnejše pomote, ki smo jih utegnili zaslediti v poročilih domačega in tujega tiska. Tako so n. pr. razni jugo-slovenski, češki in nem;ki listi pisali o ponesrečenem letalu, da je na miMh progah obratovalo od l. 1933. O vzroku nesreče so brez daljšega oklevanja drug za drugim pisali, da jo je zakrivila megla. O žrtvah vedo tuji listi poročati, da so njihova trupla vsa ra/.bita in zoglenela ležala daleč naokrog raztresena po gozdu, medtem ko so jih v resnici — »Jutro« je prvo poročalo v tem smislu — šele mestni reševalci spravili iz razbite kabine povsem nedotaknjena od ognja ki je opalil samo nekaj platnenih delov letala. Morda bo kdo dejal, da takšne pomote niso bistvene važnosti. Na dlani pa je vendarle dejstvo, da so se z enako lahkoto in vnemo kakor te verzije razširjale tudi druge iz praznega zajete vesti, ki ne morejo biti ne našemu civilnemu letalstvu ne našemu prebivalstvu in državi v čast in korist. Saj so ljudje n. pr. r. naslado raznašali in poslušali govorice, kakor je n. pr. ta, da je Berlinčan dr. Horn imel s seboj okrog 70.000 mark denarja, a da pri truplu, ki so ga potegnili izpod ruševin, niso našli niti pfeniga več. Človeške duše so v resnici čudna stvar. Naj bo katastrofa še tako velika, zmerom jim je resnica sama premalo in noben razum, pa tudi nobena morala ne more zadržati potrebe, da ne bi človek iz svoje bedne fantazije le še karkoli dodal. Mnogo tega bi lahko izostalo, če bi bili novinarjem takoj po nesreči na smotrn način dostopni avtentični viri. Med prvimi predstavniki prizadetih oblastev so prispeli na kraj katastrofe tudi zastopniki ljubljanskih uredništev in dopisniki nekaterih beograjskih in zagrebških listov. Lahko se reče. da se je v nesrečnem gozdu nad Spodnjo Hrušico v sredo ves dopoldan vzdržema mudilo kakšnih 8 novinarjev, da prištejemo še fotografe, ki so spremljali poročevalce. S težavo so si časnikarji prebili pot skozi tesno sklenjeni krog radovednih gledalcev, ki so jih domači orožniki in pa vojaki, katere je dala vojaška komanda na razpolago za pomoč, z velikim trudom držali v primerni distanci od trupel in razvalin. Čeprav je ljubljanska sekcija Jugo-slovenskega novinarskega udruženja že svoj čas s posebnim opozorilom zaprosila vso javnost, posebej pa še odločujoče činitelje, naj ob podobnih prilikah vsakogar, ki se izdaja za časnikarja, legitimirajo — vsi organizirani novinarji nosijo s seboj sivo legitimacijo v črnih usnjenih platnicah s sliko ter z žigom in podpisoma predsednika in tajnika Jugoslovenskega novinarskega udruženja — je tudi tokrat ta način legitimiranja povsem odrekel. Domači orožniki, a kaj šele redovi iz kasarne, ki so varovali dostop, so v svoji preprosti velikodušnosti prepuščali skoraj vsakogar, ki je le izrekel čarobno besedo »novinar« in potegnil kakršnokoli potrdilo iz žepa. Tako se je na otočku v neposredni bližini razbitega letala in uradne komisije, ki so ga improvizirali zastopniki tiska, kmali nabrala pisana druščina kakšnih 20, 30, morda do 30 ljudi, trgovcev, gostilničarjev, obrtnikov, študentev, športnikov in vsake vrste mladih in starih zasebnih gledalcev, ki so polagoma časnikarjem onemogočili vsako delo, pa tudi samo navzočnost na mestu. Se posebej je graje vredno, da so posamezni predstavniki oblastev, ki so bili nasproti poročevalcem izredno rigorozni — fo-toreporterjem so kar od kraja pobrali aparate — vpričo zastopnikov javnosti široko-grudno zatiskali oko, kadar je šlo za kakšne odličnejše radovedneže, in so jih pripuščali že skoraj kar h komisiji. Posledica takšnega ravnanja je bila, da so zastopniki tiska le površno informirani odhajali s prizorišča nesreče, pa se ne moremo čuditi, da so listi raznesli toliko netočnih podrobnosti. V takšnih okoliščinah je razumljivo, da so se poročevalci radi okoristili z vsako priliko, ki se jim je nudila za kratek pomenek s preprostimi kmečkimi prebivalci izpod Golovca in tako smo doživeli, da smo lahko v vseh listih čitali brez dvoma zanimive intervjuje s Škofovo mamo, na žalost pa so prve dni — če izvzamemo intervju našega poročevalca s šefom letališča dr. Rapetom — izostale izjave poklicanih strokovnjakov. V interesu resnice, v interesu javnega pomirjenja bi bilo, da bi poklicane instance rajši od vsega početka dale listom na razpolago ves dejanski material. Jutri v Gornji grad! Mesto Gornji grad )e zaradi izredno ugodne le>ge in zdravega podnebja, kakor tudi zaradi svojih znamenitosti vredno, da si ga naši državljani kakor tudi tujci, ki prihajajo v Jugoslavijo, ogtleckujo in preživijo tam tudi svoj dopust in počitnice. Meglo leži 434 m nad morjem in ima prijetno in ugodno gorsko klimo. Vedno čisti zrak in oikrog mesta ležeči gozdovi dajejo življenje in zdravje. Kraj leži ob zgornji Dreti in je gospodarsko središče Zadreoke doline, ki veže gornjo .Savinjsko dolino preko sedla Če rn i v ca (902 m) s Kamniško Bistrico, Kamnikom in dalje z Ljubljano. Hladna severna lega in na izpre-memibah bogata okolica napraivijo kraj za priljubljeno letovišče zlasti v dnevih poletne vročine. Med znamenitosti kraja spadajo veličastna stolnica, zidana v baročnem slogu, največja cerkev v lavantinskj škofiji, v cerkvi 4 stare umetnostne slike iz 18. stoletja, delo slavnega slikarja Janeza Šmida iz Kremsa. dalje v južmi steni cerkve vzidanih 13 zanimivih nagrobnih kamnov, posvečenih večinoma prvim ljubljanskim škofom, in graščinsko poslopje s krasnimi sobanami, bivšim stanovanjem ijuWjenske- ga škofa dr. B. Jegliča. Mesto je sedež sreskega sodišča, sreskega raačeistva in davčne uprave- Vsi ti uradi so v graščinskem poslopju. Gornji grad ima na vse strani sedaj izredno ugodne prometne zveze. S Celjem železniško zvezo do postaje Šmartno ob Palci, odkoder vozi dvakrat dnevno poštni avtobus in privaitni avtobus, ter lotos o bimkoštih uvedeno izredno važno avtobusno zvezo z Ljubljano preko Čemivca po 11 serpentinah s krasnim razgledicm na Zadreoko dolino, na Tuhinjsko dolino in tja do Ljubljane. 11 gostiln v kraju skrbi za dobro in ceneno postrežbo tujcev. Jutri v nedeljo bo prebivallsitvo gom je-graiskega sreza odkrilo v mestnem parku v Gornjem gradu spomenik biaigopokojne-mu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uecfi-nitel.iu ob pol 15. s sodelovanjem vseh or ganizaoij rn korporacij iz sreza. Prioalko-vati je da pride k odkritju tudi' kraljev zastopnik. Ta pomembna in velika svečanost je gotovo najboljša pobuda za obisk lepega in zanimivega Gornjega grada. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI /Vate zobe boste obvarovali z ERASMIK hromih pasto za zobe Xa ugodno britje uporabljaj U ERASMIK MILO ZA BRITJE Pravda radi prometne nesreče v Medlogtt Celje-, 17. julija Kakor smo že svojeoasno poročaili, je mestna občina celjska vložila proti državnemu zakladu po svojem zastopniku g. dr-Kalanu, advokatu v Celju, tožbo, uveljavljajoč v tej tožbi, da je soodgovorna železniška uprava iz naslova krivde na nezgodi, ki se je izvršila dne 9. deccmbra 1931. pri Medlogu. Pri itej nezgodi je bilo 13 smrtnih primerov, dočim so bili vsi ostali potniki avtobusa več ali manj težko ranjeni. Sodba apelacijskega sodišča v Ljubljani z dne 1. 10. 1935 je ugotovila, da odgovarja za nezgodo tudi železniška uprava in je brla ta sodba potrjena s sklepom stola sedmorice. oddelek B, v Zagrebu. Z ozirom na sklep stola sedmorice, cdd. B v Zagrebu je moralo sodišče sedaij rešiti višino odškodnine, ki jo mora plačali država mestni občini iz naslova sokrivde. S sodbo okrožnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani, odd. 1. je sodišče razso-diilo. da je državni zaklad kraljevine Ju-gos'aviije dolžan plačati mestni občini celjski 247-727.55 Din s 5% obrestmi od 6. 12. 1934 dalje in pa polovico mesečnih rent. ki jih je mestna občina plačala v času od 1. 1- 1935 do 30- 6. 1936. V znesku 247.727.55 Din so zapopade-ne poleg odškodnine tudi mesečne rente, lai so bile izplačane poškodovancem in svojcem poškodovancev (io 1. januarja 1435. Kar se tiče plačila rent od 30. junija 1936 datje, je okrožno sodišče koit trgovsko sodišče v Ljubljani v svoji sodbi izreklo, da bo moral državni zaklad kraljevine Jugoslavije povrniti mestni občini celijski polovico rent ni h zneskov, čim jih pač bo mestna obTina celjska plačrda. No ta način je mestni občini celjski zasigura-no. da bo od 30. junija 1936 dalje plačala svojcem poškodovancev samo polovico rentnih zneskov, na katere je bii'a svo-ječasno mestna obo:na celjska od tukajšnjega okrožnega sodišča v posameznih primerih obsoiena.' dočim bo plačala dTu-<*o polovioo država oziroma državni zaklad. Izid pravde kaže. da je b;i!o pravno stališče občine utemeljeno in da so bila nad vse hvalevredna prizadevanja pravnega zasitopnika g. dr. Kalana in onih gospodov, ki so se z Lntervencijemti pri upravi državnih železnic in pri ministrstvu trudili, da bi bila zadeva urejena brez pravde- Ker so pa bili vsi poskusi odbiti, je občina morala pred sodišče in ie seda,j dosegla popoln uspeh. Krvava rodbinska tragedija Maribor, 17. julija. Maribor ima novo krvavo senzacijo. Danes okoli pol 11. so na dvorišču Aleksandrove ceste 51. odjeknili streli. Ključavničar državnih železnic Ivan Ferlinc, star 40 let s- lefSa _ Len_T*rimer tafce..podjetnosti je poka^la Gorenja vas—Trata nad SJoof- jo Loko, ki je izdala sicer skromen, fcoda zelo Učen prospekt. Na nasiovni strani je slaka Gorenje vasi, drug« slika kaže zanimiv prizor iz življenj« lefoviščarjev, dve nadaijnja siiki pa. prikazujeta ta idilični kotiček naše zemlje pozimi. V prospektu so vse informacije, tako da ta ni treba šele povpraševati isi poizvedovati tu in tam, če si se namenil na počitnice v Pol jansko dolino. Naj bi temu dobremu zgledu sledili tudi drugi naši krajo, kjer se lahko razvije tujski promet. ♦ Naši kraji so filmski raj. V Mostarju se že nekaj dni mudi direktor nekega pariškega filmskega podjetja, Kamarevski, ki pripravlja sestavo francoskega vojnega filma »Tamara«. Nekatere scene tega filma bodo posneli v mostarski okolici in v samem mestu. Iz Splita je priletela s češkoslovaško amfibijo na Sušak filmska igralka Camila Horn, ki je v Splitu .grala scene za film »Beli sužnji«. Njeni soigralci še ostanejo v Splitu, ona pa potuje v Berlin, a pravi, da se bo še v jeseni vrnila v Split. Harry Piel nadaljuje s sestavljanjem svojega filma na Marjanu, te dni pa ie bo napotil v Dubrovnik, kjer bodo pri Gružu v skladu s filmsko sceno vrgli v prepad dva stara avtomobila. Vsi filmski igralci označujejo naše kraje za filmski raj. • Vozne olajšave. Za Maribor je do 22. t. m. dovoljena polovična voznina udeležencem plavalnih tekem, ki se vršijo 18. in 19-t. m. za Stično in Homec imajo zaradi tabor, jenja slovenske dijaške zveze njeni člani četrtinsko vožnjo do 1. avgusta. Zaradi otvoritve Sokolskega doma v Semiču je dovoljena polovična voznina od 31. t. m. do 6- avgusta. Slavnost se bo vršila 2. avgusta. Za Zagreb je dovoljena polovična voznina od 1. do 12. avgusta za udeležence tenis turnirja, ki se bo vršil od 3- do 9. avgusta. Na švicarskih železnicah imajo letos vsi izletniki 30 odstotni popust po 6-dnevneni bivanju. V Italiji velja do preklica 55 odslolni popust pri vožnjah tja in nazaj po polnem 6-dnevnem bivanju. Vse informacije, nabavo vozovnic po originalnih in znižanih cenah, izpoelovanie vizumov, nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih ter preskrbo kli-ring-mark oskrbi Putnik v Mariboru, Aleksandrova e. 35- tel. 21-22 in Putnik' v Celju. Aleksandrov trg, tel. 119. * Planinci, ki nameravajo v nedeljo ob priliki otvoritve novega doma obiskati Komno, lahko pridejo tja preko Vogla, odkoder drži nova štiri in pol ure dolga, dobro markirana pot preko Konjske škr-bine. » Začasno bo ustavljen voisovni promet i« Radmirja proti Logarski dolini. Sreski cestni odbor v Gornjem gradu javlja;: Zaradi popravila mo6ta preko Savinje na Ljub. nem bo v dnevih 21.. 22.; 23. in 24. t. m. ustavljen ves vozovni promet na banovinski cesti iz Radmirja proti Logarski dolini. * Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je nakazal g. dr. Gržetič iz Zagreba 100 Din namesto venca na grob svojega prijatelja pok. g. Ivana Poropata. Iskrena hvala! • Podporno društvo železniških uslužben eev in upokojencev r Ljubljani obvešča vse delegate in člane, da se redni letni občni zbor ne vrši 19. t. m-, temveč 2. avgusta. Odbor. * Razprava o novi ustavi islamske verske zajednice. V Sarajevu se bo vršila 20. t. m. skupna seja obeh odborov islamske verske zajednice iz Sarajeva in Skoplja. Na tej seji se bo razpravljalo o novi ustavi verske zajednice. Sveži film 260 Seh 8 posnetkov in ena povečana slika velikost 13X18 cm SAMO DIN 10.—. Povečave na razglednice pa samo 1.— DIN KOM. Te cene do nadaljnjega pri Foto Touristu - Lojze Šmncu ALEKSANDROVA C. 8. • Sušak je postal priljubljena nedeljska izletna točka in zaželeni weekend kraj ob našem morju. To nam nudi avtobusno podjetje, ki vzdržuje redno progo in pripelje potnika za malenkostni iznos 125 Din iz Ljubljane na Sušak in nazaj, in to z luksuznim avtobusom, ki teče tako mimo zaradi svoje konstrukcije, da je vožnja vsakemu potniku pravi užitek. Na Sušaku. Martinščici, na Kostreni in na Urinju se dobijo prenočišča za mal denar. S Sušaka odpelje avtobus ob pol 3. popoldne in je že ob 8. »večer v Ljubljani. Prodaja voznih listkov in vse informacije dobite v Ljubljani pri biljetarniei Putnika v hotelu Metropol (Miklič). telef. 3384. na Sušaku pa pri »Aeroputu«. • Milijonsko Imetje je zapustil v dobrodelne svrhe. V Dubrovniku je umrl 821etni Luka Pehovac, ki je s svojo oporoko postal velik dobrotnik revnega ljudstva in dobrodelnih ustanov. Sedmim svojim nečakom je zapustil po 50.000 Din in po 500 delnic Dubrovniške plovbe, vse ostalo milijonsko imetje pa v dobrodelne svrhe. Mislil je na vse dobrodelne ustanove, ustanovil pa je tudi poseben sklad, iz katerega bo dobivala podpore revna mladina, v prvi vrsti študenti in obrtniški naraščaj. Za izvršitelja svoje oporoke je imenoval sorodnika dr. Ucoviča, predsednika sodišča za zaščito države. • Zločin Italijanskega kolonista. V Lap-taših v banjaluškem srezu je postal žrtev uboja posestnik ln gostilničar Peter Mal-bert. Ubil ga je italijanski kolonist Henrik Martinelli. Malbert je bil kot dober gospodar in gostilničar znan po vsej Bosanski krajini, na svojem posestvu pa je pred meseci uredil tudi opekarno, v kateri je bilo zaposlenih 70 delavcev. Kolonist Martinelli je bil nameščen v opekarni kot kurjač. Pred tedni je moral gospodar v neko zdravilišče, in, ko se je zdaj vrnil, je ugotovil, da mu je Martinelli po neprevidnosti pokvaril veliko količino opeke. Odpovedal mu je službo, Martinelli pa je vpil, da je to velika krivica. Ko se je Malbert obrnil in hotel stopiti v hišo, ga je Martinelli z debelo palico udaril od zadaj po glavi. Na hišnem pragu se je gospodar zgrudil in izdihnil. 6 • Avtoizleti; 29. t. m. do 6. avgusta v Berlin. 3. do 7. avgusta na Dunaj. 7 do 9. avgusta na Grossglockner. Priiave: Izletna nisarna Okom. Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45- • Tovarn« JOS REICH sprejema mehko ta škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Iz Ljubljane u— Cerkev sv. Jerneja v Sp. Šiški v novi obleki. Stara cerkev v Sp. Šiški je tudi ena izmed svojevrstnih kotičkov Ljubljane, ki ji do sedaj nihče ni posvečal bogve kakšne pozornosti. Kakor je nekdaj staLa pod šišenskim gričem, tako stoji še danes, 6kromna in potrpežljiva ter čaka, kdaj bo prišel kdo in jo polepšal, da ne bo kazila novega lica Ljubljane. Z brega je že voda curljala v njo in močila zid in tla. Vsa ni ena zunanjost je bila nekam zanemarjena in pozabljena. Profesor arhitekt Plečnik pa je 6 svojim ostrim očesom kmalu spoznal, da je tudi tu mogoče napraviti nekaj lepega in prikupnega. Najprej je na levi strani cerkve izpeljal v breg lepo stopnišče, cerkev samo pa ie pred močo zavaroval z zidom iz surovega kamna, da danes teče okrog nje hodnik, ki ga osvetljujejo značilna okna, in ki varuje cerkveni zid pred neposrednim dotikom z vlažno zemljo. Pogled na cerkev z griča *a-vzdol pa je bil nekoliko pust in prazen, zato je izpopolnil načrt in po tem hodniku izpeljal lepo 6tebrovje z izrazito ograio. kar vse bo kmalu postavljeno. Vhod v cerkev je okrasil z lepo lopo, ki bo tvorila nekak prehod z živilskega trga, ki je v bližini zamišljen po regulacijskem načrtu. Predvidena pa je tudi celotna ureditev okolice z lepo vozno potjo, ki ee bo odcepila od Celovške ceste in tekla okrog cerkve proti Belevueu in Tivoliju. Z izpeljavo tega načrta bo ta okolica silno pridobila na lepoti, pa tudi promet se bo vse lažje razvijal po lepi cesti kakor pa po sedanji ozki poti. Cerkev sv. Jerneja bo po načrtu mojstra Plečnika okrašena že letos, ostala okolica pa bo preurejena. čim se uredijo vsa pravna in razmejitvena vprašanja. u— Redni nedeljski jutranji vlak na Dolenjsko. Potujoče občinstvo zlasti pa izletnike ponovno opozarjamo, da vozita ob nedeljah in praznikih na Dolenjsko zjutraj dva vlaka. Ob 5-25 vozi vlak do Karlovca ob 7-24 pa do Novega mesta in Kočevja. Prvi je izletniški, drugi pa redni. Zvečer prispe v Ljubljano vlak iz Novega mesta oz. iz Kočevja ob 20.39, izletniški (iz Karlovca) pa ob 21.52. Pri lenivosti črevesja je naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica prijetno, dobro delajoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker često dobro delujejo ie male količine Ogl. rog. a br. 30474/35. u— Društvo »Dom visokošolke opozarja abiturienfcke in visokošolke, da dobijo obvezne sprejemne pole pri vratarju univerze ali upraviteljici doma. Gradišče 14-1. Oddajo naj jih istotam od 1. do 15. septembra 6 priloženo poštnino za odgovor. Dom nudi 22. visokošolkam popolno domačo oskrbo. Cena se zvišuje po 30 Din od 150 do 550; določa se po premoženjskem srtanju- Namenjen je dom nadarjenim visokošolkam brez razlike socialnega položaja ali prepričanja. Vodijo ga visokošolke s pomočjo požrtvovalnih gospa. Vzdržuje se s preplaoili stanovalk prispevki^ podpornih članov, javnimi podporami (država, banovina, občina). Društvo si prizadeva postati tudi kulturno središče slovenske visokošolke. Pri rednih debatnih večerih 6e izmenjavajo misli in skupno življenje budi smisel za tovarištvo m daje pobudo za delo za skupne smotre. u— Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva na Vi*u priredi danes ob 6. popoldne praktično predavanje o pimiranju sadnega drevja. Predaval bo priznani strokovnjak višji sadjarski nadzornik g. štTekelj. Zbirališče pri restavraciji v Rožni dolini. Po-setite koristno in zanimivo prireditev. u— Emigrante iz Trsta, Gorice in Istre in prijatelje vabi organi za tarnopropagand-ni odsek SJEU, da se v čim večjem številu udeležijo skupnega izleta v Kamniško Bistrico v nedeljo 19. t. m. Odhod z izletniškim vlakom ob 5.50, povratek ob 21.50. Hrano prinesite s seboj. u— Kolonija Kola jugoslovenskih sester v Kraljeviči. Prijave za kolonijo KJS Sk>ge« pod vodstvom g. kapelnska Heriberta Svetla. Posebnost za fotoama- f Af»i A ki kupijo filme pri nas in puste •^»J^ iste izdelati smo pripravili. Veselje za vsakega ljubitelja lepe fotografije. Vodimo vse svetovne znamke. Fotomaterijal F R A N J O MAVEC, Ljubljana — naspr. hotela Union. u— Ribji trg je bil včeraj slabo založen z morskimi ribami, ker je lov na gornjem Jadranu zadnji čas prav slab. Bogat lov je okoli Šibenika in Splita, toda transpot na ljubljanski trg je nemogoč, ker traja do 26 ur po železnici, dočim s Šušaka le 12 ur, z avtom pa celo 5 ur. Skuše eo bile po 22, velike in male eardele in girice po 14 Din. Morskih rib je bilo včeraj uvoženo do 200 kg- Ščuke so bile po 22, žive postrvi po 40 Din kg. u— Opeka ji je padla na glavo. Mestni reševalci so bili včeraj nujno klicani v Zalog, kjer se je pri gradnji hiše progovnega delavca Rudolfa Kačarja pripetila precej huda ne. sreča- Na stavbi je pomagal Kačar sam s tem. da je lovil opeko ki mu jo je neki drugi delavec z loparjem metal kvišku, temu pa jo je na tleh pokladala na lopar 22-letna Kačarieva žena Jožefa. Pred 8. zjutraj se je primerilo, da je Kačar zgoraj na stavbi eno opeko zgrešil in padla ie njegovi že. ni naravnost na glavo. Udarec je nesrečni mladi ženi prebil črepinio in v nevarnem stanju eo jo reševalci prepeljati na kirurški oddelek. u_ Identifikacija samomorilke. V žitnem polju blizu železniške proge poleg Studenca najdeno truplo je bilo včeraj identificirano. Gre za 45-letno učiteljico Gabrijelo T. iz Ljubljane. Iz obupa, ker je bila v denarnih neprilikah in so ji grozile ovadbe, je izvršila najbrž že 9. t. m. samomor. Na Hočevar, jevi njivi je izpila 6trup. Gre za samomor, nikakor pa ne za kak zločin. O najdbi trup. Ia obveščeno državno tožilstvo ie včeraj odredilo. da ee Gabrijela T. pokoplje na pokopališču v D. M. v Polju, kar je bilo včeraj izvršeno- Pokojnika je zadnji čas službovala pri prosvetnem oddelku banske uprave. KINO UNION - Tel. 22-21 Danes poje ob 16, 19.15 in 21.15 uri JOSEPH SCIIMIDT popularni radijski in koncertni pevec v velikem in zabavnem filmu Zvezdni utrinki (Ein Stern fallt vom Himmel) Danes najnovejši Foxov zvočni tednik. DANES IfOMPPTBT °°iaške godbe l\Wl>iVyrjl\ 1 na vrtu hotela UNION .JUTRI V NEDELJO KONCERT T.itu _BELLEVUE e_ Promocija. Novinar g. Bogomir Ska- berne iz Celja ie bil pred dnevi na filozofski fakulteti univerze v Berlinu promov-. ran za doktorja filozofije. Iskreno čestitamo! e— Občinska ubožnica in hiralnica v Celju. Zaradi priključitve biv*e okoliške občine mestni občini celjski je dosedanja mesfna ubožnica, ki je bila itak že nedo-statna, postala za nove večje potrebe velikega Celja povsem neodgovarjajoča. Rešitev vprašanja nove mestne ubožniee je sedanji mestni svet začel reševati tako. da je najel potrebno posojilo za nakup posestva in adaptacijo zgradb. S to izpremem-bo je postalo pereče vprašanje, kdo bo mestne hiraice negoval in poleg tega še vodil gospodarstvo vsega posestva. Odločitev očividno ni bila težka, celokupna uprava je bila oddana redovnicam — šolskim sestram, ki so za tako vodstvo brez dvoma tako v pogledu ekonomije kakor tudi v pogledu oskrbe in nege hiralcev in ubožcev prvenstveno usposobljene. Ako je že ljudska volja v letu 1936. v Sloveniji taka in je istega naziranja tudi večina celjskega prebivalstva, ki ga hoče predstavljati sedanji mesrni svet, da redovnice prevzemajo strokovno šolstvo, ekonomije in upravo učnih in dobrodelnih zavodov, potem mnogi ne razumemo, da se ni poverila oskrba in bolniška nega mestnih ubožcev in hiralcev usmiljenkam. ki na tem področju vršijo svoje vzvišeno in požrtvovalno poslanstvo po državnih in banovinskih zavodih s svojim preizkušenim strokovnim znanjem. Da se ta izredna pridobitev šolskih sester za •hiralsko službo in ekonomijo ohrani še bodočim rodovom v Celju, se pripravlja še zadevna dolgoročna pogodba. Pač tako. kakor je bilo v interesu mestnih financ in zdravstvene službe v novem velikem Celju. da se je s posebno pogodbo poleg določil veljavne mestne pragmatike namestil nov mestni zdravnik, ker pač strokovno usposobljenih mladih zdravnikov za take lepe službe silno primanjkuje. e— Zamisel v posmeh Celjanom. Prejšnja mestna uprava je poleg že obstoječe Celjske koče pod Tovstom začela z gradnjo novega velikega doma. ki bi po svoji ureditvi in prostornosti ustrezal naraščajočim potrebam tujskega prometa v poletni sezoni kakor tudi v času zimskega športa. Saj je znano vsakemu Celjanu, da je v teku let postala Celjska koča izredno priljubljena izletna točka ne samo za Celjane, ampak v veliki meri tudi za Zagrebčane. Razvoj tujskega prometa je ne odloži j i vo zahteval zgraditev modernega planinskega dorrta na tej lepi točk j pod Tovstom. Novoimenovani mestni svet sedaj Velikega Celja je dela ustavil, in tako stoji sedaj že od lanske jeseni v surovem stanju pozidana lepa zgradba z deskami zaplankana in priča o velikem našem razumevanju za povzdigo tujskega prometa. Celjski dopisnik »Slovenca« nam je sedaj še razodel novost, da je gradnja tega planinskega doma »zamisel v posmeh Celjanom.« Celjani kakor tujci pa govorijo nekoliko drugče, ko gledajo nedokončano zgradbo, ki bi že davno lahko služila svojemu namenu, dosedanja Celjska koča pa bi nudila zdrav in poceni dom za okrevališče slabotne dece revnih slojev, za katero ni dovolj brige in sredstev . e_ Usoden vbod 1 vilicami. Pred dnevi je neki moški vbodel 25-letnega Plečnikovega sina Edvarda Ropana na Ljubečni pri Celju z vilicami v rame- Pri Ropanu ee je kmalu poiavilo zastrupljenje krvi, pridružil pa ee je tudi šen. Ropan je v četrtek v celiski bolnišnici podlegel poškodbam. e_V vrat ga je zabodel. Na cesti v Škofjj vasi je v sredo ob 22. neki hlapec zabodel 37-letnega posestnika Antona Bin«!a iz Škof. je vasi z nožem v vrat- Težko poškodovanega Bincla so prepdljali v bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Večni sen« (Kralj Montblanea) in zvočni tednik. Iz a— 65 ali 85-letnica? Mariborski zgodovinar profesor Baš je ugotovil v posebnem članku, ki bo objavljen v slavnostni brošuri za gasilsko proslavo dne 1. in 2. avgusta t. L v Mariboru, da je treba začetek mariborske gasilske čete postaviti v leto 1852. Za zgodovino mariborske gasilske organizacije je gasilski red iz leta 1852 nedvomno važen. Iz teh ugotovitev bi sledilo, da je organizirano gasilstvo začelo v Mariboru poslovati že pred 85 leti, vendar to gasilstvo ni bilo organizirano v kakšnem posebnem društvu in je tako društvo bilo ustanovljeno šele 1871 leta. torej pred 65 leti. Mariborski gasilci torej obhajajo 65-let-nico društva, v katerem so kot prostovoljni gasilci organizirani. Lahko pa trdimo, da se bo 1. in 2. avgusta v Mariboru proslavila 85-letnica. ko je bilo v Mariboru prvič gasilstvo organizirano na novodoben način. Če se vzame stvar » tega vidika, U mogli reči, da je mariborska gasilska četa med najstarejšimi v Jugoslaviji. - pa vsaj med najstarejšimi v Sloveniji. Najstarejša Ma-rihorčana dr. Josip Urbaczek in tovarnar Josip Tscheligi sta bila navzoča pri ustanovitvi gasilskega društva v Mariboru leta 1871. Oba gasilska veterana sta še zdrava in čila ter se bosta gasilske proslave 1. in 2. avgusta t. 1. osebno udeležila. a— Pri mestnem vojaškem oddelku na Slomškovem trgu 11 dobijo interesenti vse potrebne informacije o sprejemnih pogojih za vojaško-obrtno šolo v Kragujevcu, ki se prične dne 1. septembra t. 1., ki pa ne smejo biti mlajši kot 12 in ne starejši od 15 let. a— Obrtno gibanje v Mariboru. V preteklem mesecu je mariborska mestna obrtna oblast izdala 22 no\# obrtnih pravic, izbrisala pa 8. a— Kako si ljudje pomagajo. V Počeni-ku št. 3 v Slov. goricah se je zglasil neznan moški pri posestnici Ivani Kaejanovi in ji predstavil pod imenom Kraut iz Maribora. Posestnica, misleč, da ima opravka z vinskim trgovcem, je napravila z njim pogodbo za odkup 300 litrov vina. Ko je Kacjanova pripeljala dva dni ka-sneje vino v Maribor, jo je »vinski trgovec« že pričakoval v Košakih in sta peljala vino v povsem drugo smer. V Jan Kolarjevi uliet je pri hiši št. 5 skotalil sod z voza. ga, pretočil v svoje posode, ki so jih pa trije drugi moški odpeljali neznano kam. Navodni Kraut pa je na kolesu izginil po Stritarjevi ulici, ne da bi bil vino plačal. Posestnica je uvidela, da je bila osleparjena in je zadevo javila policiji, ki storilca zasleduje. a— Požar. V Morju pri Račah je n pepel il požar posestniku Jakobu Pernatu gospodarsko poslopje, v katerem so bili shrar-njeni vsi pridelki. Ker so plameni obje.ff tudi hlev, je ogenj uničil tudi hlev in vse gospodarske stroje. Škodo cenijo na 14.000 Din. ki je pa krita z zavarovalnino. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Iz Litije i— Planinska proslava na Sv. Gori. Litijska podružnica SPD to imela prihodnjo nedeljo 26. t. m- celodnevno proslavo 30-1 etni-ce obstoja. Prvotno smo nameravali ta jubilej proslaviti že o binkoštih 1. junija, pa nam je deževje pokvarilo vse. Za prihodnjo nedeljo pa imamo pripravljen bogat program, ki bo razveselil vsakega obiskovalca. Da populariziramo Sv. Goro tudi kot počitniško in letoviško točko, bomo delili med vse udeležence trakove 6 tekočimi številkami. Posebna komisija bo izvedla žrebanje, med erečnike pa bodo razdeljene nakaznice za brezplačno letovanje na Sv. Gori. Razdeljenih bo več nagrad za 14 dnevno. 10 dnevno, 7 dnevno in 5 dnevno bivanje. Po spominski svečanosti se to vršila ob sodelovanju godbe planinska veselica. Ta dan bomo spomnili tudi naših Litijanov, ki so se svojčas marljivo udejetvovali v planinskem društvu pa so odšli iz Litije. 0 priliki jubilejne proslave bo sedanji odbor izročil bivšim planinskim pionirje«! notarju dr. Krev. lu in načelniku g. Ivanu Turku, ki sta zda» v Ljubljani, sodniku dr. Tomu Turatu iz Maritora in banskemu svetniku g. Podboiu iz Skoplja diplome častnega članstva. K pia_ ninskim svečanostim na Sv. Gori vabimo vse prijatelje našega Zasavja. i— Društvo za varstvo otrok v Zagorjt» priredi jutri ob 3. popoldne veliko dobrodelno tombolo z dragocenimi dobitki: moderno motorno kolo, šivalni stroj _ nai- na j nov c j šega sistema, moško kolo in drugi vrednostni dobitki. Pojdimo po nje. i— Iz koledarja društvenih prireditev. V nedeljo 2. avgusta bo imelo Sokolsko društvo Ponoviče-Sava svoj iavni letni nastop. Sokolsko društvo Šmartno pri Litiji pa te>-den dni kasneje, to ie 9. avjrusta. SK Litija bo imel »športni dan^ 16. in 17. prihodnjega meseca. Apeliramo na naša društva, da .upoštevajo navedene datume. Iz Zagorja z —Motorno kolo lahko dobite za 2-50 dinarjev v nedeljo na tomboli v Zagorju ki jo priredi Društvo za varstvo otrok in Kolo jugoslovanskih sester. Vseh tombol je 12 in nad 500 drugih dobitkov. Začetek ob 15. uri. V NEDELJO 19. t m. Velika dobrodelna tombola v Zagorju ob Savi. Moderno motorno kolo, šivalni stroj, moško kolo itd. Iz Hrastnika h— Jutri gremo vsi v Zagorje na veliko dobrodelno tombolo po motorno kolo, šivalni sitroj, moško kolo in druge dragocene dobitke. Iz Ptuja j— Sreski načelnik dr. Janko Vidic jo nastopil redni dopust. Zastopa ga dr. Tomšič, sreski podnačelnik iz Krškega- j_ Ptujski dijaki grade jadralno letalo. V maju so dijaki na ptujski gimnaziji-ustanovili ptujsko podružnico Mariborske jadralnoletalske skupine Aerokluba. Podružnica upravlja tale odbor: predsednik Praper Cvetko, tajnik Me le Franc, blagajnik sosterič Avgust, tehnični referent Torv Tugomer, propagandni referent Pavko Dragotin in gospodar Petrovič Janez. Za smoter svojega letošnjega dela so si postavili jadralno letalo tipa »Zogling«, ki ga že pridno grade v mizarski delavnici meščanske šole. Delajo že skoraj mesec dni. Zgradili so že dvanajst krilnih reber, a bi jih še več, če bi imeli material. Podružnico podpirajo samo trije podporni člani, kar kaže slabo zanimanje za ta lepi šport. Aktivnih članov šteje podružnica 26. Podružnica bi bila hvaležna vsem prodajalcem lesa, če bi bili. tako dobri in darovali vsaj po eno desko podružnici. V svoji delavnici izdelujejo dijaki tudi majhne modele aeroplanov, ki bodo razstavljeni na Mariborskem tednu. Vabimo Ptujča-ne, da pristopijo v podružnico kot podporni člani (članarina znaša za podporne in aktivne člane po 5 Din mesečno), da tako pripomorejo, da bo jadralno letalo, ki bo nosiho ime Ptuja, čimprej gotovo in bo lahko poletelo v prvem poletu nad Ptujem, da bo tako pričalo o volji in delu mladih ljudi. Točnejše informacije dobite v delavnici (ki je v meščanski šoli) od 9. do 11. dopoldne in od 5. do 7. popoldne. Ob istem času je tudi dovoljen interesentom ogled delavnice. j—_ Nad hiralnico so se spravili. Te dni je več vinjenih fantov v Muretincih z mo-tikami poškodovalo glavna vrata hiralnice in ograjo. Polomili so tudi stebre in po- kvarili železne žice pri ograji. Orožniki so krivce izsledili. j— Kokoši je ukradel. 331etni Sedlaček Martin brez stailnega bivališča je v Rcr goznici pri nekem posestniku ukradel dve kokoši, ju v gozdu zaklal, oskubil in spravil v nahrbtnik. Nato se je peljal s kolesom proti Mariboru, kjer je nameraval kokoši prodati. Ni pa imel sreče, ker so ga pr: Sv. Lovrencu na Dravskem polju ustavili orožniki, mu preiskali nahrbtnik in našli pilen. Sedlaček je tatvino priznal. DR. A. HOMAN v škof ji Loki ZOPET REDNO ORDINIRA. To sicer ni Obisk v vinogradih Temeniške doline Prelepa panorama z razglednika Piškovca — Prva farma breskev na Dolenjskem V Temeniški dolini, ki ee pričenja kmalu za Litijo in so ji Bogenšperk, Vrata, Javorje in Felič vrh bližnji mejniki, najdeš že prve znake dolenjskega Krasa- Pokrajina ne kaže še nikjer izdatnih oglodanih skalnih grmad ki so msd najbolj značilnimi kraškimi znaki, vendar je potok Temenica, ki je osrednja os te ljubke kake 4 km dolge doline, pristna ponikalnica. Dolino, z zelenimi in zlatimi preprogami obloženo, cenijo obiskovalci zaradi prijetne lege in ljubkih naravnih motivov, ribiči zaradi boga.ih revirjev, prijatelji dobre vinske kapljice pa zaradi vinogradov. Tu se začenjajo prvi dolenjski vinogradi, ki se vlečejo iz Temenice proti Sv. Križu in Moravski gori ter preko Primskovega proti Novemu mestu. Dovolite, da vam predstavim nekaj najbližjih dolenjskih vinogradov (ki jih ljubljanski in drugi izletniki že itak precej poznajo)! Izrvolite z menoj na Piškovec. najvišjo točko sredi tega raia. ki je le pol ure oddaljena iz doline, kamor dospeš lahko z vlakom ali pa bencinskim vozilom. Evo vam nekaj vinogradov; Mihelca, Stara gora, Sevno, Kremen.jek, Vinji vrh. Obla gorica, Lačni vrh. Debeli hrib in še mnogo drugih. S Piškovca nese pogled na vse strani in stari Resnik. ki ima že 8. križ na svojih ramenih, pa še sili na delo na polje in v goro, pripoveduje o ljubki dolenjski pokrajini sredi vinogradov. Zveš mnogo novega, med drugim pripoveduje žalostno storijo o Lačnem vrhu, ki ne rodi drugega kakor vinsko trto. Kmetje zamenjujejo na jesen vino za krompir, žito in druga živila. On letinah, ko je neurje potolklo grozdje, stiskalnice nimajo kaj dela, sodi so prazni in na Lačnem vrhu ni nič barantije, zato pa se vseli za vse leto semkaj neljubi gost — lakota ... Zvedavi pogledi segajo s Piškovca daleč v Gorski kotar, na Veliko goro med Ribni-eo in Kočevjem, na Lisce pri Trebnjem, do Gorjancev in dolenjskega Triglava Kuma, pa do Krima in Polževega na drugi strani-Bližje pa so pomaknjeni Felič vrh, Gradišče, Vače in Sv. Gora, pa še ne>broj drugih kra- jev. Primskovo. dolenjski čuvar s postavno lipo. ki je videla prizore iz turških časov, kakor jih opisuje tukajšnji rojak Zoreč v Belih menihih, pa je tako blizu, da ga dosežeš z roko. če jo le malo bolj stegneš... Pod nogami pa se vleče zeleno morje; dolenjska ravnina posejana z belimi otočki: Stična, Št- Vid in drugi in na ducate cerkva. Sama šentviška fara jih premore 21. in sicer farno in 20 podružnic. S Piškovca vidiš kar 19 cerkva. Z razgledne točke, kjer neprestano pihlja hladilna sapca, se spustiš nato med trse in si na Debelem hribu. Ta je obrnjen proti jugozapadu in sončni žarki prigrevajo trto kakor po naročilu do kasnega večera. Zato pa ie kapljica z Debelega hriba med najbolj cenjenimi, kar jih premorejo vinogradi okrog Temenice. Pred prenovljeno zidanico šentviškega podjetnika in vinogradnika g. Feliksa Rojca se ustavimo. Ljubeznivi gospodar nas vodi mimo trsov, ki imajo polne nastavke in obetajo tako letino, kakor že zlepa ne. Nato nas povede še na breskovo farmo, kjer ima 250 triletnih breskev in mu rode tak sad, da ga pošilja v Ljubljano, kjer konkurira z laškim zgodnjim sadjem. Z leti bo nasad še povečal, med drevesi pa bo gojil jagode, ki dajejo podjetnemu vinogradniku tudi lahko precejšen dohodek. G. Roječ je na nedavni razstavi zgodnjega sadja v litijskem srezu odnesel prvenstvo, in zdaj romajo k njoro-. sadjarji iz vsega sreza. da dobe novih pobud. Po vsestranskem ogledu na6 je ljubezniva gospodinja povabila v hram, oprem. Ijen v narodnem slogu. Ko smo opraviti prL jetni del izleta v hladnem okrilju vinskega hrama, smo se spustili v dolino. Ves čas so nam odzdravljrfi zeleni možje, pridni vinogradniki in delavci, ki so v potu svojega obraza prenašali na ramenih težke brizgal-ne in z modro galioo pokonSavgJi trene škodljivce. Sonce pa je žgalo, in ko smo na poslednjem ovinku postali ter s hvaležnim pogledom zajeli ves ta lepi bogati svet, je v dalji čvrčnil čriček, znanilec obilne jeseni. O, da ti bilo res tako! —nč— Roparski umor v slovenskogoriski vasi Po mukanju živine so šele ugotovili, da je bila gospodinja samotne kmečke hiše že pred dnevi - umorjena Maribor, 17. julija Prijazna jn Uha vas Zgornja Voličina, ki se dviga po valovitih hribčkih med sadovnjaki in vinskimi goricami pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, je vsa pod groznim vtisom zavratnega roparskega umora- Včeraj zjutraj je mukanje živine in kruljenje svinj v hlevu pri hiši številka 54, ki stoji popolnoma na samem, opozorilo najbližnje sosede, da se je gospodinji Otiiliji Kocbekovi moralo zgoditi nekaj posebnega. Vežna vrata so bila zaklenjena. živina je mukala in ko so ljudje pogledali skozi okno v sobo. se jim je nudil strašen prizor: na tleh pri postelji je ležala ženska z razbito glavo in daleč okrog je bilo polno krvavih madežev. Kakor blisk se je po Slovenskih goricah -razširila pretresljiva vest, da je brla Kocbekova Otilija umorjena s sekiro na strašen način. Kocbekova je dolga leta skupno gospodarila s svojo sestro Ivano, ki pa je letos spcmladi umrla 'in njej zapustila svoj delež. Od sestrine smrti je Otilija sama gospodarila. Upravna občina Voličina je takoj obvestila o dogodku orožnike pri Sv. Ruper-tu v Slovenskih goricah. V Voličino je prišla tudi sodna komisij« s sodnikom dr. Ivanom Douganom in kanclistam Štefanom Pernatom. Izvršila sta lokalni ogled, da ($o-ženeta okoliščine in morebiti tudi nagib zločinskega dejanja. Ugotovilo se je, da so ljudie zadnjič videli Otili jo Kocbekovo v soboto popoldne- Iz tega je sklepabi. da je bil umor izvršen že v soboto zvečer ali pa v nedeljo. Le lačni živini je pripisati, da je s svojim mukanjem opozorila sosede in se je lahko po štirih dneh odkril umor. Morilec ni daleč- Iz vseh mogočih okoliščin »ledi. da je moral dmmače razmere pri Kocbekovih, pa tudi hišo in stanovanjske razmere prav dobro poznati. Zaenkrat za njim ni nobenih sledov. Na pomoč pozvani daktiloskop Grobin iz Maribor i pa je posnel vse mogoče sledove, n a podilaigii katerih bo končno mogoče izslediti tudi morilca. Kolikor denarja je odnesel, mhče ne ve. Vsi okoliški orožniki z vso vnemo zasledujejo krivca. Domače in Okoliško ljudstvo pa je zaradi strašnega dejanja silno razburjeno. Niti najstarejši ljudje daleč naokrog ne pomni jo takšnega grozodiejstva v t trn tako lepem in prijaznem kotičku Slovenskih goric- Nagla smrt čakov-skega profesorja Celje, 17. julija. Od 14. t. m. se je mudil v Celju 48-lefni profesor učiteljišča iz Cakovca, Ante Anzulovič. Danes dopoldne se je kopal v Savinji in okrog 10. ■so opazili kopalni mojster Radoš, kleparski pomočnik Kralj in dijak Jelen, da mu je postalo slabo in da se utaplja Srečno so ga rešili iz vode, a niso uspeli poizkusi, da bi ga obudili k zavesti. Odpremili so ga v celjsko bolnišnico, k;~r pa je nesrečni profesor ob 13. izdihnil. Izlet se bo vršil v nedeljo 26. t m., slav-nost pa bo ob 11. v bližini nove kapelice. Izletniki si izberejo poljuben čas odhoda, progo in postaje. Seveda bo potovala večina izletnikov čez Gornji grad na Rad-mirje, nekateri morda tudi naravnost čez Mozirje. Skupno kosilo bodo imeli v Aleksandrovem domu, potem pa se bo nudila priložnost krajših izletov po Logarski dolini. Ceste so v splošnem dobre, nekatere zelo dobre. Izlet avtomobilistov v Logarsko dolino Ljubljana, 17. julija Že šesto leto se zbirajo avtomobilisti in motociklisti, člani Avtomobilskega kluba, da počastijo pod okriljem klubskega prapora svojega patrona sv. Krištofa. Zbrali so se že na Vršiču, Jezerskem vrhu, v Novem mestu. Laškem, lani v Bohinju, za letos pa so si izbrali prelepo Logarsko dolino. Proslavljenje sv. Krištofa, združeno z izletom. ni samo intimna svečanost avtomobilistov in motociklistov, temveč tudi propaganda za naš avtomobilizem ter izraz stremljenja za povzdigo našega domačega avtomobilskega turizma. Letošnja proslava in izlet v Logarsko dolino pa ima še poseben pomen, ker nudi avtomobilistom in motociklistom iz Celja in Savinjske doline priložnost, da se pridružijo proslavi v enem najlepših predelov svoje ožje domovine. Članom ljubljanske sekcije pa bo zelo ljubo, ker bodo mogli pozdraviti čim širše vrste avtomobilistov onkraj bivše kranjske meje. SOKOL Praznik viškega Sokola. Nastop bo v nedeljo 19. t. m. ob 16. na letnem telovadišču na Glincah. Vsi telovadni oddelki se marljivo urijo. Upajmo le, da bo vreme ugodno- Vse bratske edinice. ki se nameravajo s telovadci in tdovadkami udeležiti nastopa obvešča društveno načelstvo, da morajo biti vsi, ki nastopijo, pri skuš. n;i, ki bo v nedeljo ob 9- na letnem telovadišču. Kdor skušnji ne bo prisostvoval, ne bo pripuščen k nastopu. Članstvo se ponovno prosi, da se udeleži nastopa v krojih in naj bo v nedeljo točno ob pol 16. zbrano v Sokolske«ti domu na Viču, odkoder bo skupen odlhod na telovadišče- Po javni telovadbi bo zabava ob sodelovanju oodbe Sokola I. Tabor. Pridite! GLAVNO PA JE NIVEA Nivea naredi Vašo polt lepo rjavo in deluje prijetno osvežujoče, če ste v vročih dnevih zbiti in utrujeni. Jugoslav. P. Beiersdorf & Go., d. s. o. Maribor. Gospodarstvo Naše obveznosti In terjatve v kliringih Stomilijonske izgube naših izvoznikov Klirinški saldo v prometu s tujimi državami se je v letošnjem letu prav neugodno razvijal. Na eni strani nam ni uspelo bistveno zmanjšati naših izvozniških terjatev v aktivnih kliringih, če ne upoštevamo razlike, ki je nastala zaradi t-ečajne izgube, na drugi strani pa so letos znatno narasle naše klirinške obveznosti, in sicer v primeri s stanjem v začetku leta za skoro 200 milijonov Din. Razvoj najvažnejših pasivnih kli-ringov je bil od začetku leta naslednji (v milijonih Din): konec sredi dec. 1935 jul. 1936 razlika 156 276 +120 80 102 + 22 10 37 + 27 10 25 + 15 Češkoslovaška Francija Švica Belgija Skupaj 256 440 +184 Samo pri gornjih štirih kliringih so se od začetka leta naše obveznosti povečale za 184 milijonov in znašajo sedaj 440 milijonov. Omeniti pa je še klirinške obveznosti nasproti Poljski, ki so od začetka leta do konca marca narasle od 4 na 9 milijonov in klirinške obveznosti nasproti Rumuniji, ki so se v prvem četrtletju gibale na višini 10 milijonov. Verjetno je, da je saldo pri teh dveh kliringih do srede julija prav tako narasel, tako da moramo računati g skupnim povečanjem salda v pasivnih kliringih za 200 milijonov od začetka leta (vse računano po oficielnih tečajih s premijo). To povečanje je nastalo v znatni meri zaradi forsiranja uvoza v pričakovanju uvozne kontrole in v zvezi z obnovitvijo zalog tekstilnih sirovin, ki so se ob koncu lanskega leta zelo skrčile. V pasivnih kliringih je primerjava malo težja. Saldo naših terjatev v Nemčiji je znašal lani ob koncu leta 390 milijonov Din Plačilni promet z Nemčijo Nemška Državna banka je te dni izdala nove predpise glede plačilnega prometa z Jugoslavijo, ki pravijo med drugim: Nemški uvoznik jugoslovenskega blaga sme svoje obveznosti poravnati le na ta način, da položi dolžni znesek v korist jugoslovenskega dobavitelja v markah pri nemški obračunski blagajni na račun »B« jugoslo-venske Narodne banke, ki se glasi na marke. Vzporedni stroški se lahko, kolikor so upoštevani v kupni ceni, poravnajo na isti način. Nakup dinarjev iz tekočega dinarskega računa nemške obračunske blagajne pri jugoslovenski Narodni banki je za plačilo jugoslovenskega blaga izključen. Predplačila za uvoz jugoslovenskega blaga se ne smejo izvršiti. Ce je kupna cena določena v dinarjih, jo je treba pretvoriti v marke, pri tem pa je za pretvoritev merodajen srednji uradni tečaj berlinske borze. Tudi če je kupna cena določena v tretji valuti, jo je sicer treba prav tako pretvoriti v marke, vendar se v tem primeru stranki lahko zedinita glede obračunskega tečaja. Za tak sporazum pa je potrebna odobritev deviznega oblastva. Ce pa ne pride do sporazuma, velja za obračun v marke poslednji srednji tečaj berlinske borze, če se glasi obveznost nemškega uvoznika na drugo valuto, nego so marke, tedaj lahko nemški uvoznik na predpisan način doplača tečajne razlike, ki so nastale pri plačilu na predpisan način. Naknadno povračilo izgube na obrestih, ki so nastale zaradi plačila na predpisan način, ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno neposredno plačilo preko pošte v Jugoslavijo. Tudi ni dovoljena uporaba čekov. Uporaba menic v markah in valutnih menic brez efektivne klavzule za plačilo jugoslovenskega blaga se lahko dovoli. Protivrednost menice pa se sme nakazati v Jugoslavijo izključno na zgoraj predpisani način,. Nemške banke lahko brez dovoljenja prevzamejo take menice v inkaso in banka lahko na predpisan način nakaže menično vsoto jugoslovenskemu meničnemu upniku. Nemška banka sme diskontirati take menice le z odobrenjem devizneg aoblastva. Gospodarske vesti = O čem bo razpravljal tarifni odbor v Zagrebu. Kakor je bilo že napovedano, se bo tarifni odbor ob koncu tega meseca sestal v Zagrebu k nadaljevanju nedavno v Sarajevu pričetega zasedanja- Prometni minister je sedaj sklical sejo tarifnega odbora za 30- t. m. Na dnevnem redu so naslednja vprašanja: 1) tarifa za prevoz žitaric; 2) tarifa za prevoz proizvodov lesne industrije: 3) tarifa za prevoz gradbenega materiala; 4) eventualnosti. Kakor znano, zastopa tarifni odbor stališče, da je treba gornje tarife znižati. Kakor poročajo iz BeogTada. naj bi se kritje za iz-padek na dohodkih v zvezi z znižanjem terife doseglo s povečanjem tarifnih postavk za blago, čigar vrednost presega Din 15.000 pri 10 tonskem vagonu, ker tako blago lažje nrenesc višio vozni no. = Avstrija izvaža kmetijske proizvode. V poslednjih letih je Avstrija s formiranjem kmetijske produkcije dosegla, da krije sedaj razen v pšenici in koruzi z lastno produkcijo vso potrebo in tocfi uvoz žita se je znatno zmanjšal. Ta razvoj je šel precej v škodo avstrijske industrije, ker jo v poslednja letih zmanjšanje uvoza in je do konca marca narasel celo na 465 milijonov (računano po oficielnem tečaju s premijo). Sedaj pa se gibi ji, na višini okrog 20 milijonov mark. kar predstavlja po oficielnem tečaju 352 milijonov; ker pa se ves promet sedaj vrši v privatnem kliringu, kjer se giblje tečaj izpod 14 Din (nasproti oficielnemu tečaju 17.60) je vrednost te terjatve v Nemčiji seveda v resnici manjša in znaša le okrog 276 milijonov Din. Kolikor gre pri tem za stare terjatve od i7,voza, kjer je izvoznik računal še z oticielnim tečajem, predstavlja ta razlika dejansko izgubo naših izvoznikov. Ta dejanska izguba se bo gibala na višini okrog 150 milijonov Din. SliČno je tudi z italijanskim kliringom. Saldo italijanskega kliringa je v prvem letošnjem četrtletju po oficielnem tečaju s premijo sicer nazadoval od 168 na 151 milijonov L>in. seveda pa tudi ta vsota ni več realna, na eni strani, ker je sedaj uveden privatni kliring, v katerem znaša tečaj lire okrog 3.20 (nasproti staremu paritetnemu tečaju okrog 3.60). Narodna banka je sicer pretežni del teh terjatev odkupila, toda že od početka po tečaju 3.10, tako da so nafi izvozniki tudi tu izgubili preko 20 milijonov Din. Danes znaša saldo klirinških terjatev v Italiji še 42 milijonov lir, kar ustreza v dinarjih po klirinškem tečaju vsoti okrog 130 milijonov. Seveda pa pri tem niso vštete viseče terjatve, ki d» pričetka sankcij niso bile vplačane v kliring in ki znašajo okaog 100 milijonov. Tudi pri tej vsoti bodo naši izvozniki na tečaju precej izgubilL V aktivnem plačilnem prometa z inozemstvom je treba omeniti še Grčijo, kjer znaša naša terjatev v celoti preko 50 milijonov Din, in pa kliring s Turčijo, kjer je saldo razmeroma malenkosten in »e giblje na višini nekaj nad 3 milijone Din. agrarnih proizvodov imelo za poslemleko in mlečni izdelki, ki je bila po vojni hudo pasivna, je letos postala že precej aktivna in se je izvozni presežek v tej skupini dvignil že na 1.7 milijona šilingov (lani 0.7). Omeniti je še izvoz goveje živine, ki je leto« znašal v petih mesecih 2.2 milijona šilingov (lani 1.7) in izvoz masti in olja v višini 2.3 milijona šilingov (1.1). = Dobave cementa za Perzijo. Splitske tvornice cementa so namreč prejele i* pomanjkanja naročil, zlasti iz inozemstva, začasno ustavile obratovanje. Sedaj poročajo, da se je položaj izboljšal. Splitske tvornice cementa so namreč prejela iz Irana (Perzije) naročilo za dobavo 60.000 ton cementa. Pričakujejo pa še večjih naročil iz drugih držav, tako da bo mogoče v kratkem obratovanje docela normalizirati. = Zakaj ne izvažamo vjna v Ceš^oslo vaško. Na našo notico pod gornjim naslovom, ki je bila objavljena v številki od 5. t. m., smo prejeli od Privilegirane izvozne družbe (Prizada) pojasnilo, ki pravi, da niso točne informacije, po katerih naj bi bilo treba neuspeh pripisati okolnosti, da ni bil napravljen sporazum, kako se bo vino izvozilo, odnosno da bi bil s tem v zvezi spor glede vprašanja, ali naj bi se ve« kontingent priznal Prizadu, aH pa naj bi se preko določene ustanove razdeKl med izvoznike. Privilegirana izvozna družba (Prizad) na msporoča, da ji sploh niso znani pogoji dotičnega kontingenta, niti uradno niti privatno, in da je reguliranje vinskega kontingenta prepuščeno drugi ustanovi, ki ni identična s Prizadom. — Dotok zlata v Francijo. Tudi poslednji izkaz Francoske banke zaznamuje znova dotok zlata v višini 266 milijonov frankov, dočim je v zadnjem tednu znašal ta dotok 342 milijonov frankov. Zlati zaklad znaša sedaj 54.606 milijonov frankov. = Kont'n£en,i uvoz v Francijo. Po poročilu. ki ga je prejelo ministrstvo za trgovino in industrijo je francoska vlada na račun rednega izvoza dovolila naši državi za tretje tromesečje oziroma za drugo polletje 1936. leta tele izvozne kontingente za poljske pridelke, les in lesne izdelke: konji za klanje 20 glav, žive ovce 3600 glav, sveže ovčje meso 67.5 stotov, slano meso 175 stotov, predelano meso, svinjsko in drago 12.5 stotov, klobase 1100 stotov. zaklana perutnina 50 stotov. jajc 250 stotov, koruza 50.000 stotov in 12.500 stotov z začasnim dovoljenjem, jabolka 1240 stotov, drugo sveže sadje 300 stotov, čebula 00 stotov, sir 300 stotov, les za drago poftctfrf HM tat te lesni izdatki M8 stoto*. 17. jolija Na ljubljanski torai so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.75, dočim je bil za angleške funte zabeležen tečaj 238 denar in 238.50 blago, v zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih lilingih po 8.70. v angleških funtih po 238.02, za grške bone pa je bilo povpraševanje po 28.25. Nemški klirinški čeki eo se trgovali v Ljubljani 1» 13-86. v Beogradu po 13.7902 in v Zagrebu po 13-78 odnosno za 15. september po 13.65 Na zagrebškem efektnem tržišču se ie vojna škoda trgovala najprej po 361-50, pozneje pa po 364 (v Beogradu po 363.50 in 364) Nadalje so bili zaključki v T/% Blairovem posojilu po 72.76 in 73 ter v delnicah PAB po 232. Devhr Ljabljan*. Amsterdam 2963.15 — 2977.75 Berlin 176&05 — 1765.98, BruseJj 734-54 —' 739.60, Curih 1424.22 — 1431.29 London 21809 _ 220.14, Newyork «11.81'— 4348.13, Pariz 288J» — 280-79, Praga 180.61 — 181.72. C«rih. Beograd 7, Pariz 20-3475, London 1535, Newyork 306.25, Bruselj 51.6250, Milan 24.10, Maidnid 41.96, Amsterdam 208.06. Berlin 123-20, Dunaj 57.60. Stook-holm 79-15, Oslo 77.10. Kobenh«vn 68-50, Praga 12-09, Varšave 57.70, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.i.0. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 362 _ 365, 4% agrarne 47 dem.. 6°/o begluške 66 — 67, 7% invest. 82.50 den.. 7«/o stabiliz. 82.75 — 83-25, 7% Drž. hip- banka 86 — 87, 7•/„ Blair 72.75 — 73-50, 8% Blair 81 — 83-50; delnice: PAB 232 — 232.50, Trboveljska 1315 den., Dubrovačka 160 — 190 Be«gr*4. Vorna škoda 363.50 — 364 50 (363.50 — 364). 4% agrarne 48 — 48-75, ff/% begluške 69 _ 69.25 (69), 7% invest 83.25 — 83.75 (83.26). 7% B4air 73-50 den. (73.50), »U Blair 82-75 den.. Narodna banka 6267 den. Blagovna tržišča J3TO + Chieago, 17. julija. Začertni tečaji: pSemea: za julij 107, za sept. 107. za dec. 108JO; koruza: za sept. 89.50, za dec. 84 + Winnipeg, 17. julija. Začetni tečaji: pšenic«: za okt. 94. za dec. 95. + Novosadska blagovna borza (K«, t m.) Tendenca mirna. Za pšen-ioo veljajo Pri-zadove cene- Ječmen: baški in sremski novi 64 kg 79 — 81. Oves: baiki, srerrrski wi slavonski 100 — 102- Koruza: baška in ba-natska 101 — 103. Moka: baška, sremska slavonska in banaftska »Ojj« rn »Oflg« 195 — 205: »2« 175 — 185; »5« 165 — 166; »6« 135 _ 145; »7« 115 — 125; »8« 100 — 102JO. Otrobi: baški sremski in bamrtski 78 — 80 + BudimpeStanska tenninska borza (17. t m.). Koruza: za avg. 11.94 — 11-95. za sapi. 11j84 — 11.86- BOMBAŽ + Liverpool, 16. julija. Tendenca stalna-Zaključni tečaji: za julij 7.12 ((prejšnji dan 7.11), za dec. 6.60 (6-57). + Newy©rk, 16. julija. Tendenca komaj staJna- Zaključni tečaji*: za julij 13-30 (13J3), aa dec. 12-42 (12/#V Propast naših gozdov Ljubljana, TT. julija* Pod tem naslovom je izšel v beograjski »Pravdi« članek Dragoljuba Arandjeloviča. ki zasluži vso poaornost. V članku stoji med drugim: Naši gozdovi so obsojeni na skorajšnjo propast. Na zadnjem zborovanju gozdarjev naše države je bilo točno prikazano stanje naših gosdov kakor tudi perspektiva bodočnosti. Slika je zelo žalostna, zlasti zaradi tega, ker je videti, da sploh ni pomoči. To, kar so naši gozdarski strokovnjaki ugotovili, opažajo tudi navadni potniki po naši državi: pustošenje po gozdovih na v*eh straneh. Tudi v listih se najdejo mnogokrat popisi žalostnega položaja naših gordov. Pred dnevi je bilo pisano, kako se nad Ibrom in Račkom planine, nekdaj pokrite s pragozdovi, pretvarjajo v goHčave. Nekdaj je bflo veselje m užitek potovati skozi ibareke soteske in gledati na obeh straneh goste gozdove. Zdaj jo opustošeno ne samo to. kar je blizu reke ali ceste, marveč je sekira zasekala daleč v gozdove ter iztrebila stoletna drevesa. Prebivalstvo "vlači debla do železniških postaj, da zasluži nekaj grošev. Nihče ne misli na bodočnost. Nihče ne ne briga, kaj bo. ko bodo po izsekanih pobočjih drveli hudourniki. Nihče tadi ne misli, da &e smejo gozdovi samo racionalno, po natančnem načrtu izsekavati in da je treba izsekane dele takoj spet pogozdit.i. Videti je, da imajo izkoriščevalci gozdov geslo: Za nami pride lahko potop! Toliko se je že pisalo o pomenu naših gozdov za narodno gospodarstvo m narodno zdravje, da vsega tega ni treba ponavljati. Vsi uvidevajo, da ni prav, kar se dela z našimi gozdov!, vsi se zavedajo hudih posledic pustošenja gozdov, nihče pa položaja ne popravlja. Tn celo videti je. da ni v naši moči. da bi ga popravili. Ni vlade in ni režima, ki bi uspešno zaščita naše gozdove. Sekira ljudstva ln konee-sionarjev je pustošila pod vsemi režimi, pod parlamentarnimi in pod avtoritativnimi. Zaradi tega morajo naši gozdovi propasti. Najprej so izsekan one, ki so bili blizu železnic m drugih komunikacij. Sekira pa seka naprej ki uničuje tudi gozdove, katerim je bilo doslej prizanešeno samo zaradi pomanjkanja poti. Ze so na vrsti gozdovi v Sandžaka in Črni gori m ne bo dolgo, ko se bodo tudi ta gozdna področja spremenila v kamenite puščave, kakor so se kprmreoila področja po Hercegovini. Dalmaciji in Južni Srbiji, kjer so bili tudi nekdaj veliki gozdovi. ČITAJTE »LJUBLJANSKI ZVON- Vse je že bilo Nove »iznajdbe", ki so Jih poznali že pred tisočletji 600 ljudi prezira živlienie Novo angleško stratosSerno letalo, s katerim bi se radi dvignili ljudje, ki jih miče smrtna nevarnost in ki bi se radi znebili teže današnjega življenja skrbno zaprti lopi Bristolske letalske družbe v Filtonu, ki jo po vrhu vsega straži še izbrana četa letalskih vojakov, stoji skrivnostno zračno vozilo. V nekoliko mesecih se bo dvignilo k svojemu prvemu vzle. tu v stratosfero. Nihče ne ve, kako bo ta stroj ki je teži.i od zraka, letel v brezzračnih višinah 20-000 in več metrov nad zemljo. Strokovnjaki pravijo, da se utegne tam razleteli ali pa da bo pilot izgubil zavest in vodstvo nad letalom. Graditelj bi rad svoje delo preizkusil še neuradno, preden bi prišlo do prvega vzleta. Zato je razpisal nagrado 2000 funtov za človeka, ki bi imel pogum, da bi napravil poskusni vzlet. Opozarja pa izrečno na to, da ie ta poskus zvezan 6 smrtno nevarnostjo. Človek bi mislil, da cenijo ljudje svoje življenje višje nego nagrado 2000 funtov šterlingov. Temu pa ni tako, kajti več nego ! 600 oseb iz vse Anglije se je javilo za ta poskus. Pretežna večina teh prezirljivcev življenja pa 6eveda ne pride v poštev, ker jih devet desetin še nikoli ni vodila letala. Navzlic temu so se javili in moledujejo, da bi jih bristolska družba upoštevala. Neki škotski drvar pravi, da ie pripravljen svoje življenje prodati že za 100 funtov. Za to vsoto naj mu priredijo sijajen pogreb, po pogrebu pa naj dobe njegovi poklicni tovariši še sijajnejši obed. Neka šivilja iz Lincolna piše: »Amy Mollisonova je bila nekoč tudi neznana. Morda je to moia velika šansa. Če obstoji samo 50-odstotna možnost, da preživim poskus tedaj ga hočem tvegati-« 20-leten študent ki je padel pri zadnjih izpitih, bi na ta način rad popravil svojo smolo in bi rad doti! sredstva, da bi si v Kanadi kupil farmo. Mnogi brezposelni se potegujejo za polet z utemeljitvijo, da njihovo živ. Ijenje itak ne velja dosti in da je z 2000 funti daleč preplačano. Želijo si, da bi bil denar njihovim družinam v korist. Kakor znano je prejel tudi prof- Piocard številne ponudbe, ko je iskal sopotnika za svoj novi vzlet v stratosfero, ki bi mu ta vzlet seveda finansiral. Toda pustolovščina in še nagrada po vrhu mičeta človeka še bolj. Seveda pa se britsko letalsko ministrstvo že v naprej odpoveduje interesentom, ki življenje prezirajo in nimajo kvalifikacije za takšen poskus. Saj ne gre za to, da bi se pri tem vzletu kakšen človek ubil, temveč za to. da vzlet, kolikor je sploh mogoče, uspe—uspel pa bo naravno le pod vodstvom letalskega strokovnjaka. Zato todo izbrali novemu stratosfernemu letalu pilota izm?d dvanajstih vojaških letalcev, ki so se isto tako javili za to pustolovščino. Avstralski ovčjerejci so si izmislili posebno metodo, da bi svojim ovcam ohranili čisto volno. Ovce, ki žive tam vse svoje življenje na prostem, se sčasoma z vso umazanijo in prahom tako zamažejo, da ne postane njih volna lena in tx In n>'' lumivajo. Takšna vulna ne doseže prave cene. Praktični ljudje, ki bi radi več zaslužili, so si omislili zato za ovce posebne »jopiče«, ki varujejo volno na živaiih. da ostane lepo bela, mehka in sijajna. V Syd-nevu se je razvila celo industrija, ki rejcem dobavlja samo takšne jopiče. Doslej je v Južni Avstraliji že 50.000 ovc, ki so stalno tako oblečene. Neki angleški arheolog, ki je o tem slišal. pa pravi, da ni ta izum nič novega. Poznali so ga stari Grki že pred tremi tisočletji. Ti Grki so namreč iz čred izbirali živali, ki naj bi dajale volno za oblačila gospodarjem. pa so jih vtikali v istotake jopiče, da je ostala živalim volna lepo čista in bela. Eden izmed modernih izumov, ki tudi ni nov, je nedrobljivo upogljivo steklo, ki so ga pa Rimljani poznali že pred 1900 leti. Izročilo veli, da je moral izumitelj tega stekla priti pred cesarja Tiberija. Prišel je s steklenico iz nedrobljivega stekla, pa je udrihal s kladivom po njej. ne da bi se razbila, ter jo je stiskal v vse mogoče oblike. »Odsekajte mu glavo«, Je vzkliknil Tiberij nenadno. »Takšno steklo f »f napravilo vse zlato ničvredno in v rimskem cesarstvu imamo toliko zlatih posod, da bi na* ta človek lahko vse uničil«. Tako so mu oddrobili glavo in bogati Rimljani so si oddahnili. Moderni izumitelj nedrobljivega stekla je bil srečnejši. Postal je milijonar. Poljski športnik prvak Anglije Na mednarodnih lahkoatletskih tekmah za prvenstvo Anglije v Londonu je v teku na šest milj zmagal poljski tekač Noji, ki je to »razdaljo (9660 m) pretekel v 29 minutah in 48.4 sekunde. Ta rezultat ie za 8 sekund boljši nego dosedanji angleški rekord. S to zmago je Noji dosegel prvenstvo in pokal Anglije. S proslave narodnega praznika v Parizu Motorizirani oddelki francoske armade defilirajo na trgu mimo Velike palače pred predsednikom republike. Zgoraj prva vrsta zračne eskadrile Rumena in plava kuhinjska sol Vmesni člen med navadno kuhinjsko in plavo soljo V solnih rudnikih nalete pogostoma na kose soli prekrasne modre barve. Te barve si niso mogli razložiti, kajti upravičevala je ni nobena kemična primes, dokler ni pred več nego tridesetimi leti izumitelj ultrami-kroskopa, prof. Siedentopf. izrazil domneve, da utegne izvirati ta barva od radioaktivnih vplivov na sol. Nadaljnje raziskave so našle nekaj podpor za to domnevo, proti njej pa je govorilo dejstvo, da postane z radijevimi žarki umetno obsevana sol rumena, modra pa šele tedaj, če so jo obravnavali še dalje s segrevanjem, stiskanjem in osvetljevanjem. Rumene soli pa v naravi niso nikoli opa- zili. Šele pred kratkim je inženjer solnega rudnika v Hallu na Tirolskem Schausber-ger odkril rumeno kuhinjsko sol, ki je kazala vse lastnosti z radijevimi žarki umetno rumeno pobarvane soli. Tako tudi ta naravna sol kakor umetno prebarvana v svetlobi ne ohrani svoje barve, če jo v temi segrejejo, se prične svetiti itd. Raziskovalci so menili, da je naravna rumena sol vmesni člen med navadno kuhinjsko soljo in modro. V Hallu so dobili tu pa tam obe vrsti barvane soli skupaj. Narava je tu v teku geoloških dob registrirala dogajanja, ki bodo gotovo še pomagala razjasniti skrivnost barvane soli. Šola za zakonske kandidate V tej šoli se obravnavajo zadeve, nac" katerimi se krhajo zakoni V Pragi so pravkar otvorili prvo uradno šolo za ženitvene kandidate. Osnovala jo je referentka uredniške listnice velikega ženskega vestnika. Pripravljati hoče mlade ljudi od 16. leta dalje za zakonski stan. Voditeljica te šole, ki se lahko že od kravato, kako se spravi dobro kosilo na mizo in podobne stvari, a tudi moški se uče malo kuhe, šivanja gumbov in drugih zadev j za primer, da bi jim žene kdaj ne mogle I opravljati gospodinjskih poslov. V šoli uče tudi negovanje dojenčkov, umetnost, kako vsega početka pohvali z velikim številom 1 se s cenenimi pripomočki lahko lepo opremi obiskovalcev, meni, da je večine skrbi in žalosti v zakonskem življenju krivo nežna- j nje zakonskih drugov. Zato je učni red v I tej šoli zelo mnogovrsten. Tako obsega j pravni pouk glede poročnih obljub in za- ! htev po odškodnini, pouk o ločitvenih raz- j logih in sploh pouk o zakonskem pravu, o j katerem ima le malo ženitvenih kandida- j tov in kandidatk nekaj pojma. A tudi praksa v učnem redu nc zaostaja. Ženske se tu nauče, kako je zve/ati moško Nekaj varšavske statistike V letošnjem juniju je poskusilo v Varšavi 100 oseb samomor, v 32 primerih ie samomor uspel. Kriminalna kronika beleži 8 umorov, v Visli je utonilo 34 oseb, 'za zastrupitvijo s svetilnim plinom so umrle 4 osebe, cestna železnica je do smrti povozila 8 osebe. 31 jih je poškodovala, avtomobili so zahtevali 1 človeško življenje in 86 ranjenih, železnice 1 življenje in 5 ranjenih. Skupaj je v juniju v poljski prestolnici umrlo S5 oseb nenaravne smrti. INSERIRAJTE V »JUTRU"! stanovanje in kako je treba sploh z majhnimi denarnimi sredstvi dobro gospodariti. Naposled se obravnavajo tam tudi težja, čuvstvena vprašanja, kakor: »Ali smem pustiti svojega moža, da obiskuje stalno omizje?« — »Kako je preprečiti preveliko poželenje po razkošnih oblekah pri ženskah?« »Kako naj se poravnavajo spori?« — »Kako se obvaruješ krivične ljubosumnosti?« — »Kako ravnaj s svojo taščo?« itd. Korupcijska afera na Poljskem Aretacija žene predstavnika apelacijskega sodišča, ki je oddajala sodniška mesta, imenovala notarje ter intervenirala v procesih za visoko podkupnino Poljska javnost veliko razpravlja o izredni aferi, o kateri tisk sprva ni smel poročati. V Tarnovu so aretirali ženo predsednika krakovskega apelacijskega sodišča Vando Parylewiczevo, sestro pred dvema letoma tragično preminulega notranjega ministra Pierackega. Istočasno so dr. Pa-rvlevvicza upokojili. Navzlic cenzuri so v javnost prišle mnoge podrobnosti o aferi, ki je dala povod za te ukrepe. Aretirana žena predsednika apelacijskega sodišča je za visoke podkupnine oddaja- šala simulirati duševno bolezen in je o,Igla v neki sanatorij, kjer so jo pa prijeli. S tem v zvezi se bavijo opozicionalni listi tudi z osebo dr. Parylewicza in poročajo, da je bil dolga leta skromen sodnik v majhnem kraju, dokler ni njegov svak Pie-racki postal minister. Odtlej je naglo napredoval. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je dal aretirati voditelje opozioional-nih strank in jih je spravil v kazemate v Brestu. Ko je postal predsednik apelacijskega sodišča je vsa sodniška mesta zase-j del s vojimi ljudmi. Veljal je že za bodo- la sodniška mesta, skrbela za imenovanja 1 čega pravosodnega ministra. Smrt Pierac-notarjev in intervenirala v raznih procesih kega je njegovi sijajni karieri napravila v prilog osebam, ki so ji dajale denar. Ko so prišli njenim dejanjem r.a sled, je sku konec, sedaj pa so ga afere njegove žene sploh spravile s površja. Najvišji svetilnik južne Afrike V začetku letošnje jeseni bo začel poslovati najvišji morski svetilnik Južne Afrike. Ta svetilnik stoji na rtu Columbine. Izžareval bo svetlobo 9.500.000 sveč. ki jo bodo ladje opazile že na razdaljo 24 morskih milj. Dosedanji največji južnoafriški svetilnik je imel komaj tretjino te Svetlobnosti. Ilubermanove gosli Iz Lvova |>oročajo, da so pri nekem tamkajšnjem prodajalcu ukradenih stvari odkrili Stradivarijeve gosli. Policija meni. da bi utegnile biti to iste gosli, ki so jih slavnemu violinskemu virtuozu Bronislavu Hu-bermanti ukradli pri ncke.iT1 koncertu v New Yorku. Kriminal zaradi smrti Nur Jasri, bagdadski Krez s 47 otroki V Bagdadu je umrl Nur Jasri, eden najbogatejših posestnikov Mezopotamije. Mož je bil poročen z več ženami, ki so mu dale 22 sinov in 25 hčera. Njegovega pogreba so se hoteli udeležiti vsi njegovi otroci in veliko število vnukov. Med otroki pa je še v hiši, v kateri je ležal mrtvi oče, nastal prepir zavoljo dediščine, ki se je končal s pretepom. Vsi poskusi prijateljev in sorodnikov, da bi prepirajoče se sinove pomirili, so bili zaman. Stvar se je stopnje- vala do strelov s samokresi in vbodljajev z noži. Preden je dospela policija, so bili trije nabobovi sinovi že mrtvi. Aretirali so vse ostale sinove in zete in sodišče se bo moralo razen z dediščino baviti še z umori. Pijanec v bakteriološkem laboratoriju Pijan angleški mornar je vdrl te dni v bakteriološki zavod pristaniške uprave v Aleksandriji in razbil vse, kar mu je prišlo pod roke. Med drugim je raztreščil tudi nekaj steklenih posod s kulturami bacilov kolere. To dejanje je prisililo oblasti, da so odredile vsakovrstne varnostne ukrepe. 300 oseb, ki so prišle v dotik s pijanim mornarjem, so takoj cepili proti koleri, med njimi nameščence laboratorija, britske in egiptske policijske uradnike ter del posadke križarke »■London«. Neki uradnik zdravstvenega ministrstva je siccr izjavil, da bacili kolere v prostosti poginejo, vendar pa so poskrbeli za vse varnostne ukrepe. Če se v določenem času ne pojavi noben primer obolenja za kolero, bo stvar zaspala sama od sebe, v drugačnem primeru bodo izvršili splošno cepitev aleksandrijskega prebivalstva. Toda srboriti mornar se bo v vsakem primeru za svoje dejanje grenko kesal. Ali ste že naročeni na ponedeljsko „Jutro" j ozadju ima naslikane majhne šahovnice Ovratnice za šahovske mojstre Herforshireski šahovski klub, eden najboljših na Angleškem, je naročil vrsto ovratnic, ki jih bodo smeli nositi samo šahovski mojstri. Samo štirje člani tega klu ha spadajo med takšne mojstre. Vzorec za to kravato so patentirali. Na enobarvnem Ločitve v Rusiji Neka moskovska statistika pravi da 6e je od 100 zakonskih parov v Moskvi 1. 1934. ločilo 37. Ta odstotek se je lansko leto še povečal, tako da 6e je od 100 parov ločilo 88. V maju letošnjega leta je število ločitev doseglo celo že skoraj 50 odstotkov, Kaj'i od 4881 zakonskih parov se jih je ločilo nič manj nego 2040- Posebno hudo je. da se oblasti po ločitvah ne brigajo mnogo za otroke. Splošno velja, da se moški kmalu po ločitvi odtegnejo svojim alimentacijskim dolžnostim, to velja gotovo za več nego 50 odstotkov' vseh primerov ločitev. Pod temi pogoji ni nič čudnega, da število otrok, za katere ne skrbi nihče, od leta do leta narašča, in da se je odločila sovjetska vlada za stroge ukrepe, ki naj zajezrijo ločitveno manijo- ANEKDOTA Johanna Strau9sa je obiskovalo vedno mnogo »violinskih virtuozov«, ki bi radi slišali njegovo sodbo o njihovi »umetnosti«. Mojster je zavoljo tega zelo trpel, ker se v svoji dobrodušnosti vsiljivcev ni znal ubraniti. Nekega dne pa. ko je spet prišel mladenič, ki je po goslih škripal na vse pretege. je Straussu vendarle pošla potrpežljivost in je dejal; > Veste kaj, mladi mož, violina ni hvaležen instrument. Naučite ee rajši pihanja na rog zoper meglo. Tako boste lahko vsaj ljudem reševali življenja.« VSAK DAN ENA »Kaj hočete od mene?« »Jaz - jaz - jaz — sem vendar — vaš zagovornik!« (»Tidens Tegn«) Kulturni pregled Še K. H. Micka Letošnjo obilno literaturo o K. H. M^chi, sodobnosti najbližjem češkem romantiku. je nekoliko prehitel Jaroslav Pasovsky s svoio knjigo »Život Maeh&v« (Praga, F. To-pič, 258 strani). Pisec je imel pred očmi dandane6 priljubljeni vzor la vie romancee, življenjepisnega romana, kakor ga goje zlasti Francozi (na pr. Maurois — Shelley, Bvron; v slovenščino prevedeno Benjamina >Čudovito življenja Honoreja Balzaca« i, t. d.). Pri tem pa se ie, prav kakor Maurois v >Byronue, pomaknil v tesnejšo bližino literarne monografije in skušal dati v lahko čitljivi obliki podroben oris življenja in dela lega pesnika, ki mu je zla usoda odmerila samo nejx>knih 26 let življenja in ki je s fcvojo osebnostjo in poezijo predstavljal nemirnega duha mladine pred sto leti. Pasovsky ni imel lahkega dela. kajti tvor. na fantazija ima pri takih delih samo oblikovalno vlogo, gradivo pa je treba do dobrega znanstveno proučiti. Pisatelj mora podrobno poznati tedanje mesto, v katerem se odigrava dejanje, pa navade javnega in zasebnega življenja: vedeti mora, kaj je takrat zanimalo, veselilo in skrbelo; kako eo stanovali, kako se oblačili. Poleg tega splošnega gradiva, ki ga zahteva zgodovinska povest, mora pisatelj kar moči natanko ]>oznatj ves živi jen jepisni material o glavni -osebi in o drugih znanih osebah, ki v takem r-pisu ni*o samo znes literarno-zgodo-vinskih pojmov, marveč ožive kakor osebe na filmskem platnu: hodijo pred nami, govore, ljubijo, sovražijo. Taka spojitev znanstveno dognanega življenjepisnega gradiva a pripovedno obliko, v kaiteri je ostalo tvorni fantaziji kaj ozko polje, zahteva tenak čut za pravo mejo in mero, in nenavadno disciplino pri oblikovanju snovi. Jaroslav Pa-sovsky se je zavedal deli.katnosti evoje naloge in njegov spis kaže predvsem vestno dolo pri virih, najsi je sicer strokovna kritika temu ali onemu oporekala. Pisatelj M;\chovega življenja« prikazuje svojega junaka v njegovem okolju od otroških let v rodbini siromašnega praškega mlinarja preko študija v nemški gimnaziji piaristov in pozneje na pravni fakulteti praške univerze tja do zgodnje smrti v Lito-nieficah. Dovolj širok okvir, da nam v njem oriše takratno Prago, ki je štela komaj okrog 70.000 prebivalcev in v kaiteri so bili Vinohradv še bližnja okolica, Smichov pa okoliška vas. y prvo desetletje Machove mladosti y>adajo odmevi napoleonskih vojn, kdaj pa kdaj ožive stare praške ulice od slavnostne komedije prihoda dunajskih veličanstev, v ostalem pa je povsod videti bedo, zaostalost, nesnago; razvrednotenje denarja, težave z namestitvijo izšolanih ljudi in drugi podobni pojavi ne pričajo o starih, dobrih časih. Praga je na zunaj še nemška, zavita v temo, ki je legla nanjo po Beli gori, vendar se že povsod opažajo rahli znaki na* rodnega preporoda, vznik&jo novi listi, češke knjige so čedalje številnejše, narodni jezik se začenja uveljavljati z isto nujnostjo kot ob tem času pri nas. Ti opisi praškega življenja so v spisu Pasovskega posebno zanimivi, čeprav imaš v knjigi M, Melniikove Papouškove > Praga pred 100 leti« mnogo več gradiva in podrobnejše izdelane podobe. Duševni in posebej še pesnišJci razvoj M;jrhe je prikazan dokaj podrobno in živo: Nadarjeni, a po svoji naravi močno rahločutni in svojeglavi študent že od deških let hlasta po knjigah fantastične vsebine, 6e opaja z vsem nenavadnim, obiskuje stare gradove in opuščene samostane in doživlja fantastične podobe preteklosti, ki mu vzbujajo melanholično občutje minljivosti in ničevnosti vsega zemeljskega. Tako štivo stopnjuje Marhovo sensibilnost in njegov duh sprejema vase takrat revolucionarni val romantične literature, kakor sprejema razpokana prst blagodejni dež; Prav posebno razvname mladega Merilo Byron. Stari gradovi. Vplivi Byronove poezije, melanholična razmišljanja na pokopališčih in pred lobanjami, težki zapletljaji človeških strasti, hrepenenje po daljavah, doživetja pokrajin z gorami in jezeri, erotične izkušnje — to tso elementi, v katerih je že zarodek bodočega »-Maja«, najsilnejšega izraza M&chove genialnosti. Poleg razvoja romantike v Machovem čuvstvovanju, mišljenju in življenju je v spisu Pasovskega dobro prikazana drama pesnikovega ljubezenskega odnosa do Lore, odnosa. ki malce 6pominja na Prešernovo razmerje z Ano Jelovškovo (ženska. ki ni razumela v ljubimcu pesnika, ker je bila samo ženska; nezakonski otrok); posebno izrazito je orisana M&chova mučna ljubosumnost, ki tako krepko označuje njegov egetizem. V ostalem pa srečujemo tu osebe, ki jih pozna vsakdo, komur češka literatura ni tuja; J. K. Tyla, ki je M^clio preživel za dvajset let (prav te dni so 6e češki listi spominjali osemdesetletnice njegove smrti) ČeLakovskega, Erbena, starega Nejedlega, M&chovega tovariša na poti v Italijo Štro haha in druge. Prisostvujemo boiem za češko gledališče in otvoritvi češkega odra v refektoriju bivšega samostana kajeianov, kjer sta igrala Tyl in Macha z drugimi »vlaetenci«, zakaj kdor ni hotel igraii, ni bil Čeh. Podrobno je opisana tudi pot v Benetke, in vrnitev preko Ljubljane (večer s Prešernom in dr. Chrobatom) in Celja v domovino. S pogrebom mladega Mache na škofijskem pokopališču v Litom&ricah se zapre knjiga njegovega kratkega življenja, a tudi spis Pasovskega. V Machovem jubilejnem letu je Trije mušketirji« z Norrentrandersovimi ilustracijami, članek 'Zakaj ne spimo« razgljablja važno vpraša-n e nervozne dobe«, v rubriki Iz literarnega sveta piše A. D. o najbolj priljubljeni nemški ]>opevki izza L 1900, poroča o An-žičevi Slovenski pesmarici in označuje življenje in delo francoske pevke Malibranove. Rubrike Radio. Tehnični obzornik. Praktične nevole, ^ah in Za bistre glave prinašajo zanimiv drobiž. Vmes so številne ilustracije. Smrt geologa Karpinskega. V Moskvi ie umrl -v- starosti 90 let predsednik sovjetske Akademije znanosti Aleksander Petrovič Karpinskij. Postal je že leta J877. profesor geologije. y svoji dolgi znanstveni karieri si je zlasti pridobil zaslug za geografsko in geološko raziskavanje vseh delov evropske in azijske Rusije. Sestavil ie geološki zemljevid Rusije in ruski del geološke karte Evrope. Bil je nad 50 let član ruske Akademije znanosti in skoraj vseh evropskih akademij. Jugosloveni in Čehoslovaki spominu Ive Vojnivoža. V Šupetru na Braču, kjer je nekoč služboval dramatik Ivo Vojnovič kot pripravljalni odbor, pod predsedstvom dra-matsko pesnitev »Smrt majke Jugoviča«, to v dneh 8. in 9. avgusta skupna jugoslov. — češkoslovaška proslava Ive Vojnoviča. Njegovi praški častilci so sestavili poseben priprevljalni odbor, pod predsedstvom dramaturga in pisatelja Jaroslava Kvapila. Pripravlja se večja češka ekspedioija, ki bo v omenjenih dneh obiskala Supetar. Na akademiji 8. avgusta nastopijo vodilni člani Narodnega in mestnega gledališča v Pragi. Naslednjega dne bo slavnostno odkrita spominska plošča na hiši. v kateri je Ivo Voj-novič stanoval in spisal »Smrt majke Jugo. viča«. Češki listi posvečajo večjo pozorn,»st tej novi manifestaciji čsl-jugoslov. kulturne vzajemnosti. Časopis za zgodovino in nar»dopis|e, ki ga izdaja v redakciji prof. dr. F. Kovačiča Zgodovinsko društvo v Mariboru, namerava zaključiti trideseti letnik e posebnim zvezkom, ki priobči obsežno bibliografijo A. Aškerca. Ta zvezek bo mogel zaradi zamudnega dela iziti šele proti jeseni. Med tem ja izšel 1. snopič 81. letnika. Prinaša razpravo univ. prof. dr. Fr. Ilešiča »Prvi dve besedi v Gradcu«. Pisec raziskuje ozadje in program prireditev dne 23. marca in 15. junija 1851, >od slavjanskih rodoljubov napravljenih«. O prvi prireditvi ni ohranjen noten izvod programa, vendar ga je pisee na osnovi poročil rekonstruiral in označuje tudi sodelujoče pevce. O drugi »besedi« ima sam pisec tiskan izvod progra. ma. Oba koncerta eta imela na programu slovenske, »ilirske«, češke (slovaške) in poljske točke. Pisec posebej in podrobno razglablja poljske tooke teh graških »besed*. Razprava je lep donesek k zgodovini našega narodnega življenja v petdesetih letih prejšnjega stoletja. — V Irveetjih priobčuje alovenjegraški župnik Jakob Soklič prvi del poročila, ki ga je spisal ob priliki posvetitve cerkve sv. Uršule na Plešivcu ljubljanski škof Tomaž Hren. Poročilo je ohranjeno v spominski knjigi župniškega urada v Starem trgu pri Slovenjgradcu. — Dr. Franc Kovač ič nadaljuje evojo Slomšekiano. 0 četrtem sestavku »Ali naj govorimo in pišemo o Slomšaku aLi Slomšku« smo na tem mestu že poročali. Praksa kaže, da je zadeva ostala kljub vsem pisčevim argumentom neodločena in v rabi sta obe obliki. — Vilko Novak je prispeval narodopisni članek »Lan in njegovi izdelki v Slovenski krajini.« — V rubriki Slovstvo ocenjuje France Mo-sesnel Steletova »Monumenta artia eloveni-cae«, Franjo Baš pir Mathu izda v srbskohrvatskem prevodu Kohnova založba v Beogradu. »Društvo hrvatskih knfiievaikac v Zagrebu, ki si je s svojimi predvojnimi knjižnimi izdajami pridobilo velikih zaslug u moderno hrvatsko književnost, namerava obnoviti založniško delovanje. Izdajalo to sopet »Sa-vremenik« in redne knjižne edicije. »Naše revolace«, četrtletni zgodovinski zbornik, ki ga izdaja Zgodovinski odbor pri čsJ. legionarski občini v Pragi^ priobčuje v 1—2. zvezku dvanajstega letnika več razprav in člankov, Iti segajo tudi v jugoslovensko politično zgodovino. Tako vsebuje obsežna razprava Franti&a Hlev&čka »Delovanje dr. Ed- Beneša med vojno v Italiji in moje sodelovanje z njim« poleg zanimivega memoarskega gradiva tudi precej materiala k zgodovini odnosov Italije do jugoslovanskega osvotojenja v razdobju svetovne vojne. Posebno zanimivi so podatki o stališču ministra zunanjih zadev Sonnina. ki se je pokazal kot strasten in neizprosen nasprotnik jugoslovenskih tožen]. Z druge strani pa je videti, da so si češki organizatorji v Italiji mnogo prizadevali za omiljenje italijanskega stališča. Bodoči zgodovinar jugoslovanske osvobodilne akcije bo moral reči tudi po Hlavdčkovem dokumentiranem spisu. _ V spominih Antonina Papirnika a V ujetništvu. Kako sem postal legionar« bo jugoslov. Čitatelja zanimalo prvo poglavje, iki v njem pisec opisuje svoje ujetništvo v Nišu. Med manjšimi članki segata vsaj delno v področje jugoslavice; Miroslava šiehe >Moj potni list v službi češkega osvobodilnega gibanje« in Jana Hajšmana »Kos zgodovine čs. osvobodilnega gibanja v jugos-o. venskem tisku«. If teške literature. Založba »Melantrich« je napovedala za jesen štiri zvezke Puškinovih spisov v redakciji R. Jakobeona in A. Bema. Liriko prevede Peter Krička, drame O. Fischer :Evgenija Onjegina« pa Josef Hora, ki je nedavno s prevodom Pasbrna-kove lirike dosegel krasna priznanja. — Romanopisec Vojtech Martinek je napovedal za jesen roman »Izdajalec naroda«, čigar glavni junak bo libretiat Smetanove »Prodane neveste« Karel Sabina, ki je bil v avstrijski konfidentski službi. Martinek sku. ša osvetliti osebo tega literata z novimi podatki. — Karel Čapek izda na Jesen pri Borovem svoje prevode iz francoske moderne poezije. Predgovor napiše pesnik V. Nezval. — Predstavitelj čeških eurrealistov V. Nezval napoveduje knjigo esejev »Ulica Gjt le Coeur«, ki bo vsebovala v glavnem avtorjeve vtieke z lanskega pisateljskega kongresa ▼ Parizu. Raiočaranje s Spenglerjem. Prijatelj pokojnega O. Spenglerja Friedrich Reck-Malleczewen je v nedavno objavljenih spominih na tega filozofa nemške reakcije povedal nekoliko značilnosti, ki delajo slabo uslugo slovesu pisca »Propada zapada«. Spengler izvaja na nekem mestu daljnosežne sklepe iz dejstva, da 6e je Dostojevskij rodil v Petrogradu. Ko ga je prijatelj opozoril, da se je rodil v Moskvi, je bil seveda ves večer pokvarjen. Spengler je pripovedo. val prijatelju o svoji veliki knjižnici, češ da v majhnem monakovskem stanovanju nima prostora za nio. Ko pa ga je Reck obiskal v novem, velikem stanovanju, je v neki sobi videl to »ogromno« knjižnico: vse knjige *o šle na majhno polico, saj je knjižnica tega na videz 6ilno učenega moža obstajala iz leksikona in zbirke zabavnih romanov. Spengler je črpal svojo učenost iz leksikona, a ie poaaftke vešče kombiniral. Prijateljevi spomini so vzbudili razočaranje e Spenglerjem. ŠPORT BSK in športna LJubljana Zveze vodilnega )ugosloveti*kega kluba z našimi športniki — Preokret v zadržanju BSK napram Ljubljani v sporu z Zagrebom Še vedno je odlikovala ljudi pri Bgku neka širokopoteznost v akcijah. Po vojni so bili Bskovci prvi, ki so kljub tedaj še primitivnemu prestolničnemu nogometu pohiteli iz našega novega političnega središča na gostovanja po vsej državi. Tako so bili že kmalu po uedinjenju tudi v Ljubljani. Še sta v spominu dve tekmi na starem ili-rijanskem igrišču, od katerih je eno dobila Ilirija, eno pa gostje. Toda hodfli so neprestano tudi ▼ trdo zagrebško šolo in nič jim ni bilo mar, da so tedaj ▼ nogometu visoko stoječi Zagrebčani odnašali zmago za zmago; mnogokrat tudi % visokimi rezultati. t Z leti so se razmere bistveno spremenile. Prišel je čas, ko so Beograjčani spoznali, da so dozoreli za prevzem vodstva našega nogofheta. V krepkem aaletu bo odnesli nogometni savez i& Zagreba. ▼ Beograd, pri čemer so jim bili glasovi slovenskih klubov vsaj v moralno pomoč; številčno potrebno večino so si sami ie prej pripravili. Od tedaj datira tudi precejšnja ohladitev v odnošajih med Bportno Ljubljano in športnim Zagrebom. Kot realni politiki so Bskovei, ki so kma* lu po prenosu saveza v Beograd prevzeli čisto v svoje roke to našo največjo športno organizacijo, skušali izgladiti svoje razmerje do Zagreba in so, če je ls bilo mogoče, šli Zagrebčanom pri viaki priliki na roke. Ne da bi pozabili na usluge, ki so jih spre. jeli od slovenskih klubov, go vendar morali računati — s številkami, ki igrajo tudi v športu svojo vlogo; in številčno je Zagreb močnejši od Ljubljane. Zato je tudi umevno, da so v majhnih razprtijah med Ljubljano in Zagrebom včasih dajali Zagrebčanom koncesije, samo da se znebijo večnega sitnarjenja in vedno Be pojavljajoče nezadovoljnosti. Ni lahko preboleti padca s prvega mesta na drago, tembolj ker je prenosu saveza iz Zagreba v Beograd kaj kmalu sledil tudi upad moči zagrebških klubov in 30 morali prepustiti todi na ze- lenem polju, ne samo pri zeleni mizi, primat Beogradu. Vse do nedavnega so bil| torej Zagrebčan? precej favorizirani ▼ primeri z Ljubljano, dokler niso napravili prav v zadnjem času nerodne pogreške in šli v svojih zahtevah malo predaleč. Fuzljo ljubljanskih vodilnih nogometnih sekcij so v Beogradu pravilno ocenili kot ozdravljenje ljubljanskih nogometnih prilik in so jo odkrito ter iskreno pozdravili. Priznali so tudi novi športni edinici vse pravice ln vse športne pridobitve ter kvalifikacije, ki sta t>i jih bili pridobili do fuzije obe nogometni sekciji. Tako so tudi brez vsakega pridržka priznali novemu klubu kvalifikacijo liga-škega kluba, ki jo je v novi klub prinesla 8 seboj bivša ilirjanska nogometna sekcija. Vtem pogledu pa so se Hrvatje postavili na samo njim lastno stališče pravnega dla-kocepljenja in so menili, da je nastopil trenotek, ko lahko Ljubljani malo zagodejo. V to igro se BSK ni spustil in je gladko odklonil svojo udeležbo v Jugo-cupu, če ni Ljubljane zraven. To gesto je možno pravilno oceniti, če se pomisli, da ima BSK veliko režijo, mnogo večjo kot drugi vodilni klubi, in da so mu tekme večjega stila potrebne kot žejnemu potniku sredi Sahare sveža voda. Pa je vodstvo kluba le riski-ralo neudeležbo v Jugo-cupu, ki bi bila klubu prinesla preko poletja vsaj za životarje-nje potrebna sredstva, samo da ni ngodfc lo zagrebški trmi in zagrebškemu nerazpo-lolenju proti Ljubljani. Kakor nam je bil BSK tudi sicer ob v*aki priliki drag gost, ge je s to gesto Ljubljani Se mnogo bolj približal. Tudi neglede na važnost same borbe, ki bo gotovo prvovrsten športni dogodek in vreden vse naše pozornosti, se bomo Bsku vsaj deloma oddolžili, če ga bomo ob njegovem sedanjem prihodu in nastopu v Ljubljani toplo in prisrčno sprejeli — kot vedno dragega gosta in uvaževanega. športnega partnerja, pa tudi kot iskrenega in zvestega prijatelja in zaveznika v športni borbi! Olimpifska plavalna tekma Dočim so mnoge države že odredile svoje reprezentance za berlinsko oiimpijsdo in so nekatera moitva že prispela v nemško prestolnico, nai plavalni savez do sedaj še ni izbral onih, ki bodo v plavalnem športu zastopali našo državo. Vsrok sa to je deloma v pomanjkanju zimskega treninga naših plavačev, deloma pa ▼ pomanjkanju gmotnih sredstev. Sedaj pa so že določili dan, ko bo konč-noveljavno sestavljena naša plavalna reprezentanca. 22. t. m. se bo vršila v Ljubljani v kopališču Ilirije izbirna plavalna tekma. Pokroviteljstvo nad to važno in zs-nimivo prireditvijo sta prevzels g. ban dravske banovine in g. predsednik ljubljanske mestne občine. Občinstvo se opozarja, da bo predprd-daja vstopnic pri ključarju kopališča Ilirije. Amater : Slovan V nedeljo ob 17. bo druga kvalifikacijska tekma sa v«top v prvi rasred r Trtjov-ljah med Amaterjem in Slovanom aa igrišču Amaterja. Prva tekma je ie v Ljubljani pokazala, kdo da bo prišel v prvi rasred. Amaterju bo težko popraviti ljub. Danski katastrofalni poraz, želeti je, da pokaže prvak O. a k-N-P. Trbovlje malo več volje, ambicije in kombinacije, sicer sc bo ljubljanski katastrofalni poraz ponovil. Amater bo nastopfl v detaona spremenjeni postavi, kar nam Ofeeta primerno revanio ln rehabilitacijo. Prpdtekma pa bo Amater (reaerva) : Zagorje. Zagorje bo imelo precej poda s novo rezervo. Tudi predtekma obeta biti zanimiva in zato «0 športniki ln prijatelji vabljeni! Službene objave LNP Odobri se sklep predsedstva, da se na proslavo Atletikov 28. junija delegira kot zastopnik LNP g. Jugovec. Naprošata se gg. Jugovec in inž. Debelak, da do prihod-pje seje u. o. predložita poročili kot zastopnika LNP v Celju, odnosno v Murski Soboti dne 28. junija t 1. Pooblasti se predsedstvo, da po potrebi stopi v stike z zastopniki klubov na sedežih okrožnih odborov in eventuelno v to 8vrho »kliče konference, na katerih bi se razpravljalo o reformi drž. prvenstva. Seja S. O. pri L. N. P. dne 1«. julija 1936. Naknadno opravičilo s. s- Bertetta radi izosrtanlka na plenarnem sestanku se v same na manjc. — Ker kljub dvakratnemu pozivu niso oddali slik za kartoteko, se suspendirajo s- s. Ramovš, DoHnar, §ti-fflič. Kos. Stnaus, Vesna ver, Nemec Franc, Bizuk, Kopič, Petrovič, dr. Bnandfl. Lih-tenberger in Nemec Ludvik Suspenz prestane čhn pošljejo S. O. zahtevane »like. Zaradi pretkasno oddanega poročila o sojenju tekme se izreče a a Hobaherju strog ukor. — ftroitvja p- s. s. Božiča ter prošnje O. O. Trbovlje, S. K. Trbovlje in DASK v Trbovljah radi anuliranja izrečene kami p. s. s. Božiču se odstopi U. O. v mišljenje. Prošnja Amaterja zaradi znižanja takse za sojenje mednerodftih tekem v Trbovljah se vrne U.O. • pripombo, da je p. s. s. Božič v smislu § 45 pravinika t. 2 upravičen zahtevati takso Dm 80 rs mednarodne tekme drugorazrednih klubov. — PoverjeniStvu S. O. v Trbovljah se sporoča, da v TVbovHljah ni prijavljen noben kandidat. Gg. Puntar, Rajtmajer in Krhiliker niso upravičena soditi tekem, ter bodo v ponovnem slučaju predani U. O. v kaznovanje. Poverjenik ima za sojenje i>pijatel>skih tekem na rarpolatjo s. s. Ar haeja. Vri je bH s roječa »no dodeljen po-vecjeništvu v Trbovljah, ter kandidata Bukšioa in Nadižarja. Službeno iz poverjeništva SOLNP Trbovlje. Za predtekmo Amater (rez.) : Zagorje ob 14J0. n« igir. Amaterja se delegira g. Krhlikar 2«ni. Za stranska sodnika h glavni tekmi Amater : Slovan ob 17. oa ferišču Amaterja se določita gfl. Puntar in Planec- Zbor labkostletskih sodnikov JLAS- Seja odbora v ponedeljek ob 20.30 v rt:stav-> raciji Slarrrič. Na lahkoatletski dvoboj ju-»iorjev Ilirije : Pknina, v nedeljo ob 9. •na Stadionu se odreja tale sodniški zbor: vrhovni sodnik Griinfeld, voditelj tekmovanja Polajnar, starter Luin, sodniki dr. Kuhdj, Kos. PotokaT, Gnidovec, Ker-nvavner. Hvale Jamnik. Kolesarske dlrlie »Ljubljan/oe«. V nedeljo se vrše pod predsedstvom predsednika podzveae g. Fr. Batleja veHke medklubske kolesarske dirke s startom in ciljem pred gostilno Kaftič na Tyrševi cestj za A in B skupino. Start glavne skupine je točno ob 11. juniorske ob Vsl2. Med tema dirkama se vršita 5e na razdalji 10 km dirka kolesark in pa dirka bivših dirkačev. Proga glavne dirke vodi s startom pred gostilno Kačič na Trojane-Mozirje.Gomji Grad-£rni Vrh (12 km položnega klanca) v Kamnik in nazaj v Ljubljano. Juniorska do Trojan in nazaj. Dirke bodo zelo zanimive saj bosta nastopila poleg olimpij-ca Ivkovjča &e naša priznana dirkača olimpijca Gartner in Valant. Pravico starta ima vsak dirkač, ki ima legitimacijo Kot. saveza kraljevine Jugoslavije za. leto 1936. Vozi se strogo po cestno-polidj^kih predpisih. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost, kolesa morajo biti opremljena z dobrimi zavorami in zvoncem. Vpisnina za vsako posamezno točko je 5 Din in 10 Din za startno številko, kateri zne-sčk se po oddaji številke vrne. Po dirki bo v gostilniških prostorih ve-scla šport.na zabava z razdelitvijo nagrad zmagovalcem. Kolesarska podzveza. Za dirko kolesarskega društva »Ljubljanica« se odreja podsavemi delegat g. Gregorc. Sodniki gg. Gregorc, Selan in Schweitzer. Kontrola na progi g. Pogačar. Pozivajo se vsi vozači in funkcionarji posameznih klubov, da sa dirk in proslave 10-letnice društva v člmvečjem številu udeleže. Motoklub Ilirija opozarja vse funkcionarje, ki so določeni za mtotooiki!istieno ocenjevalno vožnjo na Ljubelj v nedeljo, da se javiio vodstvu tekme ob 7. pri km 2 v Zg- Šiški- Zadnji sestanek funkcionarjev iin upravnega odbora jc danes od 13. — 15. v ikaivami Evropa. Pozivaj-o se vsi imenovani, da se tega sestanka brezpogojno in točno udeleže. Prijavljeni tekmovalci se opozarjajo, da posluje tehnična komisija na startu ob 7.30 ter se morejo isti prijaviti zaradi pregiled-a vozi. Občinstvo in športniki, ki sc žele udeležbi tekme, se opozarjajo, da bodo pri vsakem vlaku iz Tržiča na razpolago avtobusi do Sv. Ane. Točna pojasnila v tajništvu kluba, Miklošičeva 15, kiterurb-telefon št. 20-66- Moto-Hermes poziva svoje članstvo na sestanek danes ob 30. v kodami Zvezdi radi razlage ocenjevalne vožnje na Ljubelj 3n pedipisa prijavnic. SK Ilirija (lahkoatlet&ka sekcija). V nedeljo ob 9. dopoldne je na Stadionu iumor-ski Lahkoatletski dvoboj s SK Planino. V si pri klubu včlani en i juniorji se pozivajo, da se udeleže danes ob 18- sestanka na igrišču Slovana, jutri ob 8.45 pa bodite vsi pripravljeni v slačilnicah na Stadionu. Vsi se morajo javiti pred nastopom sekcijskemu načelniku g. Polainarju. SK Rek«. Jutri ob 8.30 igra T. moštvo s Slavijo na našem igrišču. Postava moštva je v garderobi. Vsi igralci, ki imajo opremo doma, naj jo prinesejo gospodarju. Športni dan v Laškem. SK Loško bo priredil v nedeljo 2. avgusta svoj trad'-cionalni IX. športni dan v Laškem- Ob *>. bo prodaja cvetlic in spominskih zna^k, ob 11 štafeta skozi mesto 4X10') m za prehodni ipdkal SK La-škega, ki ga brana SK Celje, ob 11-30 kolesarska polževa dirka, od 11. do 12. promenadni koncert, ob 15. šaljavo tekmovanje »skok preko plota« ob 15.30 nogometna ttekma mladin SK Laškega an SK Celja, ob 16.15 prijateljska nogometna tekma SK Laško : SK Celje. Po tekmah bo razdjelitev nagrad, nato pa prosta zabava. Ob 21- bo na igrišču umetni ogenj in souiCan e rflket. Iz življenja na deželi Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo pop. ob 3. uri samo ob slabem vremenu) velefilm »Ljubimci«. Med dodatki tudi II dlel vseslovenskih plesov v Ljubljani. — Sledi Shirley Temple kot gospodična. Iz Kranja t_ V proslavo gasilskega praznika priredi gasilska četa javno predavanje v nedeljo 19. it. m. ob 11. dopoldne v gledališki dvorani Narodnega doma. Predaval bo član čete g. ini. Gros Ožbalt o ravnanju z električnimi napravami. Snov bodo pojasnjevale akioptk-ne »like. Brez vstopnine. Vabljeni! Iz Trbovelj t— TrbovciJ Jutri gremo vsi v Zagorje na veliko dobro<}elno tombolo po motor, šivadni stroj, kolo in diruge dobitke. Ob 3-popoldne na sokolskem tclovadišču. BLED. Kino BJed predvaja danes ob 9. zvečer napeti in senzacionalni film revolucionarnih Špancev »Viva Villa«. M1ORAVČ2E. V torek so pokopali brzojavnega delavca iz Spodnje Javorščice Valentina Nolimala. Pokojnik se je vračal z dela na postaji Jevnici proti domu. Ko je dospel v Veliko vas, je zaradi utrujenosti stopil v Travnerjevo hišo in prosil, da bi se smel odpočiti na podu. Drugo jutro so ga domači našli mrtvega. Zadela ga je kap. Štel je 52 let in je zapustil poleg žene Se štiri maloletne otroke. Pogreba so se udeležili mnogi stanovski tovariši in domačini. Blag mu spomin! — Nedavno ponoči sta neznana maskirana zlikovca hotela vdreti v hišo mizarja g. Podbevška, a sta bila pregnana. V zadnjem času so tatvine v Moravski dolini zelo pogoste. Hvaležni moramo biti vrlemu orožništvu, ki mnoge nepridiprave polovi in prepodi. — Vodni zadrugi v Moravčah je banska uprava nakazala 60.000 (Din za nadaljnja dela pri regulaciji Drtijščice, JUTRO« št. 164. 8 Sobota. 18. .VII. 1936. ZANE GRET: 23 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije »Ne zamerite. Duh mi je zablodil. MislH sem na svojo mater. Nekaj je v vas. kar me spominja nanjo. Kaj je, ne vem; morda ta drobna posebnost, kako zavihate ustnice, kadar se obotavljate ali zamišljeno pomolčite.« »Pripovedujte mi o svoji materi,« je rekla Betty, videč njegovo mehko razpoložeflje. »Z,ek> lepa je bila in prav tako dobra kakor lena. Nobenih skrbi nisem poznal, dokler mi ni oče umrl. Nato se je drugič poročila, in ker se z očmom nisva razumela, sem pobegnil z doma. Štiri leta že nisem bil več v Virginiji.« »Ali vas ne zgrabi časih domotožie«. »Seveda me. V Fortu Pittu se me je kdai pa kdaj lotila strašna otožnost. ki je trajala po nekaj dni. Nekaj časa sem se čutil tukaj v Fortu Henrv.iu bolj zadovoljnega. A bojim se, da me bo stara nemirna mrzlica spet obšla. Z vami lahko odkrito govorim, ker vem, da me razumete in da se smem zanesti na vaše sočutje. Oče me je hotel storiti pridigarja. Poslal me je v bogoslovno semenišče v Princetown. kjer sem dve leti poizkušal študirati. Potem je oče umrl. in jaz sem šel domov in sem se ukvarjal z vsem, kar je bilo. dokler se ni mat, spet omožila. Tako je nastal zame nov položaj. Pobegnil sem in živel od tistih dob kot pottnik brez miru. Čutim, da nisem lenuh in da me delo ne plaši, a zdaj je tega že pet let, jaz pa nimam še ničesar pokazati. Pogum me zapušča. Morda je to napak od mene, a povejte mi, kako naj storim, da bo drugače. Nisem tak stoik kakor lovec Wetzel, niti ne modrijan kakor vaš brat. Ne mogel bi se zadovoljiti s tem, da bi sedel na pragu, kadil pipo in gledal, kako raste pšenica. In to graničarsko življenje, ki ga obdajajo neznane nevarnosti, me tudi mika in mami, obenem me pa straši s slutnjo, da bom tu postal žrtev indijanske svitnčenke ali indijanskega kopja in legel v grob, ki si ga ne bo nihče zapomnil.« Dolg molk je nastal med njima. Alfred je govoril zelo mirno, toda v njegovih besedah je bila rahla grenkoba, ki je navdaila Betko z žalostjo. Prvikrat je opažala v njegovih očeh sence gorja. Gledala je v stran, po dolini, ne da bi videla r.iavozlate griče pred višnjevim nebom ali lepoto reke. ki jo je zahajajoče solnce polivail o z rdečkastim svitom. Spremljevalčeve besede so se bile dotaknile neznane strune v nenem srcu. Ko se je spet obrnila k njemu, da bi mu odgovorila, ji je sijala v očeh prelepa luč — luč. kakršna ne sveti ne na morju ne na kopnem — upanje žene. »Mr. Clarke.« ie rekla, in glas ii je bil tih in mehak. »Samo dekle sem. a predobro vas razumem. Nesrečni ste. Izkušaite premagati svoje razpoloženje. Kdo ve, kaj se bo zgodilo s to malo naselbino? Morda jo bodo divjaki izbrisali s površ;a zemlje, morda bo zrasla v velikansko mesto. Mora se ukloniti svoji usodi. Im tako morate tudi vi, tako moramo vsi spoznati možnosti, ki nam jih ponuja usoda. Zdaj ste tu; poiščite si delo, ki ga boste veselo in vestno opravljali, in prepustite vse prihod-njosti. Da, še nekaj naj vam rečem — pa nikar ne bodite užaljeni — varujte se brezdeilja in pijače. To dvoje je prav tolikšna, da, še včia nevarnost kakor Indijanci.« »Ce vi ukažeite, Miss Zanova, naj ne pijem, se nikoli več ne dotaknem kaplje žganja,« je resno rekel Alfred. »Nimam pravice, da bi ukazovala.« je rekla Bettv in rahlo zardeia. »Pozabila pa te obljube ne bom, in morda še pride dan. ko ponovim svojo prošnjo.« Strme je gledal dekle ob svoji strani. Večino svojega življenja e bil prebil med omikanimi, izobraženimi ljudmi; tudi med zagozdnk; je bil preživel neka'i let; a vzlic vsem izkušnjam si je mora! priznati, da mu je to dekle razodetje. Jahala je kakor indijanski vojščak. streljala kakor lovec; pripovedovali so mu bili. da je v teku skoraj takisto uma kakor n;eni bratje. Strahu očividno ni poznala, saj je bil pravkar videl zgled njenega poguma, majhno junaštvo, k; ie bilo celo za njegovo zbranost preizkušnja; in vrhu vsega tega ie b'la vedro, srečno bitje, obdarjeno z vsemi blažjimi dražestm; svojih sestra itn s tistim orelestnim ženske nežnosti in prefinjenosti, ki na moške močneje vpliva od vseh drugih darov. »Ali niste Mr. Millerja že prei poznali, preden ste prišli iz Forta Pitta k nam?« je Betty v zadregi pretrgala njegovo molčečno premišljevanje. »Zakaj vprašate?« »Mislim, da je omenil nekaj takega.« »In kaj je še rekel?« »Nu — Mr. Clarke — ne spominjam se več.« »Razumem,« je rekel Alfred, in obraz se ma je zmračil. »Pripovedovali je čenče o meni. Poznal sem ga v Fortu Pittu, in sprla sva se. Pustiva to reč. Kdo ve, ali je Wetzel dobil purana?« Videti je bilo, da hoče Alfred obrniti pogovor drugam. »Pozno postaja«, je rekla Betty. »Sence se daljšajo. In vi ste otožni, prijatelj. Pojdiva.« Ailfred je pokimal. »Saj veste, da jutri odrinem iz trdnjave. Nerad odhajam. In morda sem bil danes zato tako slab družabnik. Zle slutnje imam.« »Zal mi je. da morate iti,« je s pobešenimi očmi zamrmrala Bettv. »Res. res.« Alfred se je nagnil naprej. »Pod.ietje je, kakor veste, zelo nevarno. Ali bi vam bilo žal, če se ne bi več vrnil?« Vzdignila je oči, in njiju pogleda sta se ujela. Ošabno je bila vzravnala glavo, kakor da bi dvomila o Ailfredovi pravici, da tako govori; ko je pa videla nemo prošnjo v njegovih očeh, ji je zalila lice topla rdečica. »Da. žal bi mi bilo,« je resno dejala. In nato, po kratkem obotavljanju: »Z.daj morate zanesti kanu okoli slapa, potem pa lahko veslava nazai do steze, po kateri sva prišla.« Ko sta se približala hiši, sta zagledala polkovnika Zaina, ki je stal pred vrati in govoril z Wctzelom. Videla sta, da je bil polkovn kov obraz bled in pre-paden, lovčev obraz pa čemeren in mračen. »Ali ste dobili mojega purana, Lew?« je po kratkem obotavljanju vprašal Betty; nenaden, brezimen strah ji je prešinil prsi. JI & df Js/ta paf fllllCI — JI o trt an v sliteah. □□□□□□□□□□□ Vojvoda se je odpeljal k obedu. Tomy pa je medtem stekel na brzojavni urad in prosil uradnico naj mu pokaže vsebino vojvo-dove brzojavke, češ, da jo mora popraviti. □□□□□□□□□□□ Mala uradnica je sicer malo neverno pogledala dečka, vendar mu je izročila brzojavko, da jo popravi. »Zadnji trenutek J si pritekel.« J r^— 3*. Copyright »Pantheon« & »Jutro«. - ^ ^ v* tot* ^ ^ <>v tsv® \oV C 1955. Kmg FcMurn Syndiart, Inc. Gtttt Briuun nghts re*rve Daljnogled«. 1620S-7 Beseda 1 Din, davek 3 Dni za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanajši znesek 17 Din. Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova 40. tavrStjje najbolj* nakup to prodalo HRANILNIH KNJIŽIC vseb denarnih sa vodov Za odgovor Din 3 znamk 191.10 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Dim za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanajši znesek 17 Din. Uspevajočo gostilno stnTOznano, trgovino, oboje z lepim donosom in hišo na izletni točki Ljubljane, prodam. Cena 600.000 Din, delno int-abulacije. Ponudbe pod »Tudi viožne knjižice« na ogl. odd. Jutra. 16278-10 Posest Beseda 1 Din, davek 3 Die za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Dtn. Novo hišo kmsno, z ograjenim vrtcum, v Ljubljani, poceni prodam proti gotovini za !00.00) Din. Porzve se: ."risojna ulica št. 5, v gostilni. ^6398-30 Pisalni stroj Ideal, novejši model, prav dobro ohranjen, prodam za Din 1800. — Matelič Josip, Emonska cesta 10/a. 16331-29 Beseda 1 Din, davedc S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanajSl znesek 17 Dia. Kolesa rabljena, v veliki izbiri po neverjetno nizkih ceoab naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). 16365-1.1 Kolesa ponikljana in pok roman a, zaradi direktnega uvoza in Nemčije naprodaj po neverjetno niakih ceniab. — NOVA TRGOVINA, Tyrfe-va 36. aeiM-lll Hranilne knjižice vseh, tudi podeželskih denarnih zavodov, kupujem po najvišji ceni in izplačam takoj v gotovini, iiposlujem posojilo na hranilne knjižice. ALOJZIJ PLAN1NSEK ag. za bančne in kreditne posle. Beethovnova ni. 1-VI. Telefon 35-.10. Znamke za odgovor. 16344-1« Dražbe Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NojmanajSi znesek 17 Din. Na javni dražbi v soboto dne llB. VII. 1036 ob 15. uri bodo v skladišču ABC, Ljubljana VII, Medvedova 8 prodane v veliki količini najrazličnejše pisarniške potrebščine, kakor pi-saini stroji, mizice, umare. traki za pisalne stroje, karbon papir, peresa, svinčniki, razna črnila itd. 16386-33 UULIUUUUUUUUUUU Med mestom in deželo posreduje Jutro v mali oglasnik L-B-B II H B ■ H U HJUULD Novozidana hiša 62.000, hipoteka M.000, mesečni donos 900 Din, dve do štiridmžimska, v lepem, mirnem industrijskem prod-inestj« Maribora, tudi za obrt, naprodaj. Poizvedeti: Pobreflje, Goaposvetska 56. 16339-30 Stanovanja Trisobno stanovanje udobno, iščem za november. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Točen plačeva-lec«. 1SD6-310 2-sobno stanovanje v okolici Ljubljane, išče mirna stranka. Prednost severna in vzhodna okolica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni«. 16317-2>la Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dh»- Najmanajši znesek 17 Din Veliko zračno sobo s posebnmi vhodom, oddam v najem na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16)94-33 Sobo s posebnim vhodom, oddam. Vošnjakova 7, priti., lero. 116890-33 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanajSi znesek 17 Din. ' Preklic Od danes naprej ni.»em plačnik za svojo ženo. — Stošič Fonioo. Paško Sto-šič. 104-13-31 Izgubljeno 100 Din nagrade dobi ti6ti ki prinese kov-čeg, ki ga je zgubil neki gos[>od \% Tekstilne tovarne d. d. Varaždin (Tivar) dne "tj. t. m. na poti iz Varaž-dina do Ptuja. Kovče§ je treba oddati v prodajalni Tivar oblek v Ptuju. 16348-38 SATOR za 3 osebe Din 630.-dobavi Kolb & Predalič Ljubljana, Kongresni trg 4. Lahka LETNA OBLAČILA buret kaša 1 i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pr; PRESKERJU, SV. PETRA C. 14. KLISEJE ENO IN VEČBARVNE JtH^0- SV.PETRA NASIP ST. 23 Nevarni dnevi prihajajo za Vaše lase. Teme je zaradi vročine vlažno in zato se lahko prijemlje prah. Dnevno pranje glave s SORELO najbolje ščiti pred škodljivim delovanjem in preprečuje tvorjenje prhljaja in Izpadanje las. Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah po ceni 7.—, 12.— in 25.— Din. Trgovski zastopnik dobro uveden, prevzame za Dravsko ban. PRIMERNO ZASTOPSTVO prvovrstnih engrosistov ali tvornic proti proviziji ali fiksni plači, za manufakturo, galanterijo, usnje ali slično. Ponudbe je poslati na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Takoj št. 44«. Mlajši rudarski inženjer ' z dobrim znanjem jamomerstva in jamskih del dobi zaposlenje takoj pri kromovih rudnikih M. Asseo v vardarski banovini. Oferte z dokumenti pošljite na naslov: Uprava Hromnih Rudnika M. Asseo, Skoplje. Iz Škofje Loke sfl— Smrt dobrega moža. V Škofji Loki na Spodnjem trgu je po dolgotrajnem trpljenju umrl dolgoletni izvrševalni organ škofjeloškega sodišča g. Ankele Franc. Pokojnik je bil 7,adnja leta v pokoju. Bil je najboljši družinski oče in skrben gospodar, značajen narodnjak in zmerom mož na svojem mestu. Poleg soproge zapušča dva sinova. izmed katerih je France učitelj in Vilko davčni uradnik, in hčerko go. Hermo, (X>-ročeno z zdravnikom g. dr. Pintarjem. Vsa pokojnikova družina je včlanjena v Škofjeloškem Sokolu že dolga lela. Pokojniku najlepši spomin, svojcem pa naše globoko 30-žalje! Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Izvleček iz programov Nedelja 19. julija Ljubljana 8: iZa dobro voljo in kratek čas (plošče). — 8.45: Čas, poročila, spored. — 9: Prenos iz franč. cerkve. — 9 45: Verski govor (p. dr. Roman Tominec). — 10: Koncert tamburaškega orkestra. — 11.15: Prenos promenadnega koncerta godbe »Sloga«. — 12: Čas, vreme, poročila, spored. — 12.20: Nadaljevanje prenosa promenadnega koncerta. — 13: Plošče, po željah. — 17: Kmetijski nasveti (g. Ludvik Puš). — 17.20: Narodne pesmi pojo bežigrajski fantje, vmes plošče. — 18: Otroška ura (Manca Komanova). — 18.30: Plošče. — Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: O splitskem gledališču. — 19.50: Kmečke godbe na ploščah. — 20.30: Večer Josipa Prochazke. — 22: Čas, poročila, spored. — 22.20: Pesmi za ples in zabavo, izvajata »Jožek in Ježek«. Beograd 17.05: Koncert na čelo. — 20: koncertni večer. — 21: Pesmi. — 22.20: Orkester. — 23: Lahka in plesna muzika. Zagreb 17: Godalni kvartet. — 20: Tambura-ški zbor. — 20.45: Pevski koncert. — 22.15: Lahka glasba. — Praga 19.50: Koncert <»-kestra in solistov. — 20.20: Veseloigra. — 21: Orkestralen koncert ameriške glasbe. — 22.25: Plošče. — Karšava 19.40: Zabaven program. — 22.10: Plesni orkester. — Dunaj 11.45: Dunajski komorni orkester. —- 15: Brucknerjeva proslava. — 17.45: Koncert orkestra in solistov. — 19.10: Nadaljevanje koncerta. — 20.05: Veseloigra. — 22.20: Schubertove skladbe. — 23: Plošče. — 24: Koncert ciganske kapele. — Berlin 20.45: Iz opere »Lohengrii«. — 21,50: Klavirske skladbe. -- 22.30: Ples. — Munchen 20.45: Prenos iz Berlina. — 22.30: Melodije za lahko noč. — Stutfgart 18.15: Prenos Wagnerjeve opere »Lohengrin« iz Bayreutha. — 22.30: Plesni orkester. — 24: Nočni koncert. Urejuje Davorin Ra^en. - Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnlkar. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. _ Za inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. - Val v LJubljani.