LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Nogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER it. mo. AT POST OFFICE AT CHICAGO.ILL., UNDER THE ACT OF MARCH ?rd 187c?. Jffkesloga tlači/' ŠTEV. (No.) 83. CHICAGO, ILL., TOREK, 18. JULIJA—TUESDAY, JULY 18), 1922. LETO (VoL) VIO. PREMOGARJI ZAVRNILI KRATKE VESTI 0 SEDAJNIH HARDINGOVO PREDLOGO. STAVKAH. RAZNE NOVICE. Vlada pripravljena za nacijonaliza-cijo premogorovov. Washington, D. C.. 17. julija. — Ker so premogarji zavrnili Hardin-govo predlogo za poravnavo premo-garske stavke na podlagi, kakor je določevala Hardingova predloga, je vsled tega splošno mnenje državnih organov v Washingtonu, da bo predsednik Harding naprosil kongres za polno moč, da nacijonalizira splošno premogorovno polje in da se bo istega vodilo pod državnim nadzorstvom toliko časa .dokler se bodoče plačilne lestvice ne urede in dokler ne pride do zadovoljnega pobotanja med premogarji in lastniki. Odbor organiziranih preinogarjev, je odgovoril in temeljito obrazložil washingtonski vladi, zakaj, da ne more sprejeti predsednikove pred-loge. katera sili v površno mirovno pogodbo operatorje in premogarje. i klgovor je baje vseboval nad dva tisoč besed. Po besedilu tega odgovora je soditi, da premogarji so pripravljeni stavko junaško nadaljevati do konečne zmage. Lastniki premogorovov hočejo, kakor razvidno iz njih zavitih izjav, izmanevrirati premogarje z vsem. ki jim je v tem boju na razpolago. Prvo orožje ki so ga proti stavkar-jem porabili so bili stavkokazi. Im-portacija stavkokazav jih je stala precej, kakor je tudi samo ob sebi razumljivo, da stavkokazi niso delali zastonj, ampak celo dobivali ve-liko večje plače, kot so za isto delo prejemali preje premogarji; poleg vsega so stavkokazi neizkušeni delavci. ki so v marsikaterem oziru pri delu naredili premogarsketn družbam več škode, kakor koristi. Sedaj. ko vidijo, da s stavkokazi ne bojo izvojevali svojega nepoštenega boja proti premogarjem, ker ti jim ne producirajo dovolj velike množine premoga in da ž njimi imajo vedno večjo izgubo, ter poleg vsega tega se zaloge premoga praznijo in že kažejo svoja dna, sedaj pa hočejo vlado na pomoč, češ: vlada ima polno moč, ona naj nam pomaga, ona naj nacionalizira premogorove za toliko časa, da se spor poravna, potem iili naj nam pa vrne nazaj. To S' nakane današnjih dni premogar-skih kapitalistov. Sami lastniki so pa toliko ošabni proti ubogemu delavcu premogarju, da ga prezirajo in. da se sramujejo sesti z njim k mizi sprave, kjer naj I.i zaslišali opravičene zahteve trpina premogarja. Če bi imeli lastniki le trohico krščanske ljubezni v svojih zakrknjenih srcih bi premislili tudi nekoliki stališče ubogega delavca, ki -i svoje trde skorjice služi v potu svojega obraza, dočim oni žive živ-lienie knvalirjev. Vendar, premoga rji se zavedajo svojega položaja, kakor razvidno, oni ne bodo klonili svojih glav, ampak bodo pogumno in neustrašeno korakali naprej bo Železničarji odhajajo na stavko. Chicago, 111., 17. julija. — Danes je odšlo na stavko okoli 90. tisoč na-daljnih železniških delavcev, in S. tisoč klerkov po tovornih postajah na železniški črti Chicago in Northwestern. Za jutri ie pa določeno, da zapusti delo 8. tisoč kurjačev in ma-zilcev po raznih kurilnicah na ravno tej železniški črti. Na vzhodu tudi obhajajo na stavko. New York, 17. julija. — Vkljub prizadevanju, linijskih železničarjev, da bi se pričelo s poganjanji med železniškimi družbami in njim, ni nobenega znaka za takojšno poganjanje. Vsledtega je odrejeno, da se v dveh dneh pokliče na stavko 75. tisoč mož, v državi New York. Za stavko je volilo 93. odstotkov. Cincinnati, O.. 17. julija. — Glasom izjave železničarskega odbora, ki je bil sestavljen iz 34. lokalnih načelnikov organiziranih železničarjev, je izpadla volitev z ogromno večino v prilog stavke. Za stavko je glasovalo okoli 93. odstotkov železničarjev, a proti je volilo samo 7. ostotkov., Več izgredov nastalo. Iz vzhoda in juga se poroča o več izgredih, ki so nastali po raznih delavnicah med skebi in stavkarji. \ teh praskah je zaznamovati že več j nesrečnih slučajev. Pričakujejo resnega koraka od Har-dinga. j Opazovalci seclajnega gibanja pre-j jtuogarske stavke prerokujejo, da j misli predsednik Harding podvzeti i resne in odločne korake za poravnavo spora m-eel operatorji in premogarji. Najprvo bo poskusil dovesti obe stranke do kompromisa, ako mogoče. Ce to ne bo šlo. pravijo, bo za povedal, da država prevzame obratovanje pod svoje nadzorstvo. Operatorji proti enakosti lestvic, j Zastopniki operatorjev so na svojem zadnjem sestanku v Washingtonu sklenili, da ne morejo nikakor dovoliti, da bi se določila takozvana narodna plačilna lestvica za vse države enako. Navajali so., da ie pro-: duciranje premoga v različnih državah boli otežkočeno, kakor v drugih in vsledtega, bi za marsikatero družbo pomenilo finančni propad. Zastopniki unijskih preinogarjev pa so i mnenja, da so ti argumenti brez podlage, in da s tem bi radi lastniki samo razdvojili združeno fronto organiziranih preinogarjev. '_____ svojega cilja do konečne zmage. Samo še nekoliko potrpljenja —} premoga po skladnicah kmalu ne bo — tedaj bodo-pa lastniki postali bolj vljudni, napram trpinu premogarju1.' BOLJŠEVIŠKI DELEGATJE BI RADI NAZAJ NA KONFERENCO. TRDOSRČNOST ŽELEZNIŠKIH DRUŽB. IZ JUGOSLAVIJE. Haag, 17. julija. — Mejtem, ko evropski državniki na haaški konferenci hite z drugimi preostalim delom. ki se ga ima na sedajni konferenci rešiti, so boljševiški delegatje skovali nove načrte, s katerimi bi radi nazaj na konferenco. Boljševi-ška vlada je v skrbeh in se vsled izobčenja boje ruskega naroda doma. ki sedaj mora spregledati, ako le ima oči in kak drobec možganov, da boljševiška vlada je sleparska in da ž njo noben pošten državnik ne more delati pogodb. Dal Rog. da bi že skoro zasijala tudi ruskemu narodu svetla zora ! V HAAGU RAZPRAVLJAJO O MANDATIH. London, 17. julija. — Zveza narodov sedaj rešuje vprašanje o mandatih v Palestini in Mezopotamiji. Proti tem mandfltom je vlada /združenih Držav protestirala raditega, ker mandati niso tako razdeljeni, da bi zabranili religijozne in plemenske boje .med judi, Arabi in drugimi tamošnjimi rodovi. Sedaj so zavezniki sklenili, da bojo sprejeli v ligo narodov tudi Nemčijo in. da bodo tudi njej podelili gotovi mandat, ako ga bo hotela sprejeti. ZASTRUPILI 60 STAVKOKA-ZOV. Chicago. 17. iuliia. — Blizu šestdeset stavkokazov. ki iih je železniška družba Chicago. Milwaukee & St. Paul K v., nadomestila radi stavke, je bilo včeraj zastrupljenih v jedi. Strup se je nahajal, kakor izjavljajo medicinske autoritete v mleku. VELIK POŽAR. Holland, Mich.. 17. julija. — A' tukajšnem mestu je izbruhnil velik požar v Macatawa parku, ki je uničil 30 hiš. Zivljenskih nesreč ni zaznamovati. Povzročena škoda se ceni nad 200 tisoč dolarjev. LETO MINILO BREZ NESREČE Washington. D. C., 17. julija. - — Prstni urad je izdal svoje poročilo o zračnem poštnem prometu, ki se sedaj vrši že med več mesti, da zadri ie leto od 1. julija nj2i. do 1. julija ! delovanje železniških magna-tov napram železniškim delavcem. Ako ie washingtonska vlada pra-vicoljubna naj sedaj vpraša železniške družbe zakaj so iste kršile nič manj, kakor 102-krat pogodbo med železničarji in železniškimi družbami. Železničarji so tudi ljudje, ki hočejo gotovih pravic in doslednosti tudi od vladnih organov pri takih preiskavah. Zakaj se pri vsaki naj-manši pregrehi na delavski strani takoj stopi za vrat ubogim delavcem — a na drugi strani kapitalisti lahko delajo samopoljubno, kar hočejo? S tako taktiko se nikakor ne bo moglo rešiti pravično spora med železniškimi magnati in železničarji. Mi vemo. da bomo mogli nazaj k pred vojni normalnosti, ker tako, kakor je šlo dosedaj od zadnje svetovne vojne, ne more iti. Toda, je pa li pravično, da bo delavec moral do tega normalnega stanja skozi tr-njevo pot trpljenja, pomanjkanja in preganjanja. — a na drugi strani denarni mogotci kapitalisti, pa bodo pri tem še celo dobičke kovali in šli v to dobo po cesti posuti s sami cvetkami? Je to pravično pravimo?! Vsak resnicoljuben človek mora priznati, da ni, ampak, da bi bil to; v nebo vpijoč greh ! Ako so železniške družbe za pošteno znižanje plač svojih delavcev, naj store tako. da bodo tudi sami znižali za ravno toliko svoje cene za transportacijo i ndrugo, kakor bodo znižali s svojim dela\«cem, s tem bo-dana prilika tudi drugim znižati cene svojim produktom za toliko, za kolikor bo ceneia transportacija. S tem bi se znižanje lahko za vršil j splošno pri vseh produktih in prii zivljenskih potrebščinah soglasno. Na tej podlagi bi korakali delodajav-ci in delavci rama ob rami nazaj k pred vojni normalnosti. Ako pa kdo hoče nazaj k normalnosti na drugi način, na rovaš ubogega delavca, je izkoriščevalec — trpinov delavcev ! i Svečana procesija sv. Rešnjega Telesa v Belgradu. V nedeljo 18. t. m. se je vršila v Belgradu svečana procesija svetega Rešnjega Telesa, ki se je ie udeležilo na tisoče ljudstva. L deležili so se procesije poslanci Jugoslovanskega kluba z dr. Korošcem na čelu, minister za vere dr. Krstelj, predsednik narodne skupščine dr. Ribar. zastopniki vseh parlamentarnih klubov, predstavniki tujih držrjv, katoliška društva, katoliška šolska mladina, katoliški pevski zbor in godba ter oddelek kraljeve garde. Zverinski umor. Iz Poljan pri Toplicah nam poročajo: Na binkoštno nedeljo se je zgodil v Podstenicah strašen zločin. Mlad fant je zaklal 70 let starega moža, ker ga je ta posvaril zaradi nesramnega obnašanja. Stari Franc Kraker s Kunčne, župnije Topla Reber, je prišel na Pod-stenice obiskat svojo vnukinjo. Peljal jo je v ondotno gostilno in je prisedel ž njo k mizi, kjer so bili že delavci iz tovarne v Rogu, po večini sami mladi fantalini, ki so se obnašali do omenjenega dekleta skrajno nesramno. Kraker je pobaline posvaril z malo bolj ostrimi besedami, da se naj obnašajo dostojno in da naj ne klafajo in ne preklinjajo tako nesramno. To je pa mlade podi v-jance tako razjezilo, da so sklenili, starega moža ubiti. In res. ko je Kraker precej nato vstal, da gre domov, je priletel za njim z odprtim nožem, besen kakor kale a zverina, osemnajstletni fantalin Fr. Hočevar iz Rele Cerkve in je zadal staremu možu pet smrtnih ran, eno naravnost v srce, tako .da se ie ubogi Kraker takoj zgrudil mrtev v mlako krvi. Bridko razočaranje. Slovenija bi se morala po postavi razdeliti na dva dela. vsak del s svojim velikim županom. Te dni bi se tudi po postavi morala ta stvar izvršiti in dva liberalna gospoda dr. Baltič in Ska-berne sta čakala, da bosta imenovana za velike župane: Baltič v Ljubljani. Skaberne v Mariboru. V. Belgradu pa so se zopet zaenkrat premislili in nespametno postavo pametno za plot vrgli. Dom. Neresnična vest. Proticerkveno časopisje je poročalo, da so dobili tisti škofje, ki so se vdeležili kraljevih, poročnih slavnosti v pravoslavni cerkvi, od papeža radi togi ukor. Na ta podel način so mislili kultur >boi-neži mej ljudstvo zopet vreči pla-menico, da je Rim najhujši sovražnik Jugoslavije, iz česar bi se dal skovati lep kapital proti nelojalnim katoličanom. Rim je pa to izmišljeno vest oficielno dementiral. Saj je papež sam častital kralju za poročni dan in nasproti ministru verstva, ki je bil pri njem v Rimu je izrazil željo, da bi Jugoslavija čim preje sklenila z Rimom konkordat. * EDINOST" EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press C849 W. 22nd Street, Chicago, III. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, I1L Entered as second-class matter October n, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Vspehi Slov. Socijalizma v Ameriki. hoče slovenska sirota biti pod streho, mora priti prosit strehe tisto katoliško cerkev, katero so ji ti rdeči apostoli toliko let slikali kot največjo nasprotnico delavstva. Kje je slovenska hiralnica za onemogle slovenske delavce? Je ni! Če hoče star onemogel slovenski delavec imeti v svojih žalostnih starih letih aom, se mora obrniti na one "preklete farje" in nune", katere so ga učili ti možje preklinjati cela dolga leta. Kaj je milijondolarski fond dosegel, je tudi znano. Zato, kaj je slovenski socijalizem naredil za slovenski narod zadnjih pet in dvajset let? Za delavca prav nič! Pač pa mu nezmerno škodil, ker je preprečil marsikako koristno akcijo, ki bi res bila kaj dosegla zanj. * * * Pač samo nekaj je dosegel in to so velikanski vspehi, na katere so socijalisti lahko ponosni: Obogatel in v kapitaliste naredil je celo vrsto bivših kričačev — pro-letarcev. Na primer: Frank Sakser je bil prvi slovenski socijalist v Ameriki, pa je danes vreden baje nad $200.000. Živi lepo udobno življenje v krasni vili na Long Islandu, se vozi s krasnimi avtomobili in se veseli starih dni ob strani od zakonitega moža ločene ženske. To ie prvi sad slovenskega socijalizma in najkrasnejsi njegov vspen, ki kaže. da se je izplačalo oznanjati Slovencem socijalizem 111 boj proti "farjem." Koliko pa to koristi tebi, slovenski delavec, na katerega žuljih sedi sedaj ta "dobrotnik slovenskega delavstva", pa sam sebe vprašaj ti, stavkujoči delavec, ki stradaš s svojo lačno družinico. ri svoje dete, kri detevova kliče za maščevanje za svojo mater ravno tako, kakor je kri Abelnova klicala za maščevanje." Takrat sem vse to verjel in to verujem tudi sedaj in se s pisanjem č. g. Rev. Hugo Brena D. D. popolnoma strinjam, toraj vprašam, kako bi jaz mogel poštenega duhovna v A-merikanskemu Slovencu černiti, kateri mi ni nikdar nič hudega storil? Utica, 111., 14. julija 1922. John Culjan. Pred kakimi 20 leti so začeli med amerikanskimi Slovenci neki možje r >trastno agitacijo za socijalizem. Vabili so Slovence v vrsto tega nauka in te zastave in mu obetali najrazličnejših stvari. Y starih letnikih "Glas Xaroda", "Proletarca", "Prosvete" in drugih rdečih listov čitamo cele kupe krasnih obljub, katere so ti možje takr:it obetali narodu! Xas človek od doma ni poznal socijalizma, oziroma prav malo. Kateri so bili preje že na Nemškem v rudnikih, na Westfalskem, ali premo-garji po slovenskih rudnikih, ti so vsaj čnli nekoliko, kaj je socijalizem. Naš narod kot tak pa ni vedel o socijalizmu nič. Med kmetškim ljudstvi m v starem kraju takrat še niso vedeli o socijalizmu veliko. Morda so culi sem pa tja kedaj o "mokračih", o "social demokratih." Kaj pa je to, pa niso veliko vedeli. Ko so prišli sem so pa naenkrat čuli toliko o socijalizmu. Vsi slovenski li-ti so o njem poročali. Na vseh društvenih shodih se je o njem govorilo. Posebno veliko so pa čuli o njem med delavstvom samim, kajti Številni dobro plačani agentje so skrbeli za to. ca se je o tem veliko govorilo. < ^ __ V začetku so naši ljudje samo poslušali. Nič kaj niso zaupali tem svojim socijalizmom v Ameriki in si že prec-j na;'.bul! možem. Toda naš človek je po naravi lahkoveren. Bil je Joliet, 111. — Cenjeni urednik: — Dovolite nam malo prostora v priljubljenem listu Edinosti. Naj prvo čestitamo faranom cerkve sv. Štefana in njih župniku Rev. Zakrajšeku na lepem in vel i kom napredku. to je polaganje vogelnega kamna nove župnijske šole ter Narodnega Doma. V resnici, to je velikanski napredek, ker dandanes je 1 pri vsaki župniji šola neobhodno po- vzgojen v razmerah. kjer so drugi zanj skrbeli, da so ga opozarjali na razne sleparje in sovražnike. Sam se ni znal varovati. To so vedeli pa ti apostoli socijalizma. Zato so pa prihajali k Slovencem pred vsem v lepi ovčji obleki, s zlatimi obljubami na jeziku. "Socijalizem je delavski nauk!" so rekali. "Vsak amerikanski delavec mora biti socijalist. če hoče sam sebi dobro! Sami socijalist tukaj skrbi za delavca. Vse druge stranjke so protidelav ske. Drže s kapitalistom!" To je bila glavna "resnica" teh. apostolov. Slovenski delavec ie mislil: "(_e je temu tako, dobro, moram biti pa tudi jaz socijalist!" Zalibog. ilismo imeli časnikov, ki bi takoj takrat vso odločnostjo trgali mr-^ke iz tbrazov teh apostolov, trgali ovčjo obleko iz teh volkov, da bi ljudstvo -precej takrat videlo, da to ni res. Danes vemo in ve velika večina slovenskega delavstva, da to ni res. Danes ve vsakdo, da je izmed 5 milijonov amerikanskih delavcev samo kakih 20 tisoč socijalistov. Drugih 4 milijone devetsto osemdeset tisoč jih j je pa bolj nasprotnih socijalizmu, kakor smo mi. Tedaj je socijalizem obetal delavstvu, kako mu bo zboljšal gmotno | stanje, kako ga bo osvobodil iz kapitalistovske sužnosti naredil ga bo v gospoda. Po pet in dvajsetih letih teh obljub, pa se vprašajmo delavci danes: kaj imajo delavci sploh, kaj imajo posebno slovenski delavci od socijalizma ? Da se najde pravi odgovor na to, ni treba drugega, kakor pogledati treba samo v razmere prav teh naših dni. Toliko stotisoč delavstva na stavki! Rudarji so na stavki že toliko mesecev! Toliko stotisoč se jih pa pripravlja, da gre enako v boj. Zakaj je treba tega skrajnega sredstva, da si bo delavec priboril svoje pravice? Ako se kapitalist ne ustraši tako velikanske stavke, ali kaže to njegovo slabost? Ne! Nasprotno, to kaže. da ima danes večjo moč. kakor jo je imel kedaj. Pred leti bi se tako velike stavke polovico hitreje izbojevale. Kako je to, da danes ne gre naprej ? To kaže treznemu očesu samo eno: velikansko moč kapitalizma. Toraj po pet in dvajsetih letih delovanja socijalizma smo delavci danes bolj vko-vani v vezi sužnosti. kakor smo bili kdaj popreje. To kaže naraščanje moči kapitalizma in slabljenje naših moči. Kje so toraj tvoje obljube, socijalizem ? In drugače biti ne more! Koliko stavk ie socijalizem res organiziral ta leta. Pa kaj so koristile delavcu? Smo zmagali? Največkrat smo popolnoma izgubili. Ako smo zmagali, ie bila ta zmaga samo navidezna. Nam so morda za kakih 10 odstotkov povišali plače, kapitalist je pa povišal cene našim izdelkom za 20 odstotkov. Kdo je toraj dobil zmago? Kapitalist, ki si je pomnožil svoje dohodke. Koliko stavk smo izgubili in zakaj ? Zato ker so nas naši rdeči voditelji izdali. Vemo. da so marsikje stavke uprizarjali, ker se je nekoliko delavskih voditeljev hotelo obogateli. Pognali so nas v stavko, sami pa tajne pogodbe delali s kapitalisti. Ko so jim ti dovolj denarja obljubili, so voditelji izginili, mi smo ostali pa na cedilu. Koliko sto in sto takih slučajev vemo, katerih nihče ne bo utajil. * * * In kaj so vse obetali slovenski socijalisti. kaj bodo naredili za svoje slovensko delavstvo! Dali mu bodo izobrazbo, dvignili ga bodo finančno, gmotno in moralno, pomagali mu bodo do velike sreče v Ameriki, rešili ga bodo "farŠke teme", poskrbeli mu bodo sirotišnice za njegove sirote, poskrbeli mu bodo lepo zavetišče za stara onemogla leta, poskrbeli mu bodo svobodno domovino, rešili mu bodo Primorje. Trst in vse slovenske pokrajine. Vse to in kdo ve vse obljube, katere so razni rdeči slo-■\enski kričači od Kristana doli do "katoliškega" Pogorelca obetali po listih, na shodih, po konvencijah, po društvih, po salonih, po hišah slovenskemu delavcu. In danes? Na pol je lahko slep, da pa bo vsakdo lahko dobro videl, kako je vse to bilo samo sleparjenje, samo prazne obljube, kako britko se je vsakdo goljufal, kdor jim je verjel. Socijalizem je res razdrl po množili slov. srcih vero. Toda ali je s tem osrečil naše rojake? Koliko preje dobrih družin je razdružil! Koliko zakonov je razdrl. koliko slovenskih ctročičev je naredil sirote pri živih stariših ! Koliko poštenih in dobrih rojakov je naredil v pijance! Koliko bi jih bilo imelo krasno prihodnjost tukaj v Ameriki, pa jim je socijaHzem zatrupil srce in življenje! Koliko ;ih je pripeljal pod vislice, da so še le pred vislicami spoznali, kako strašno so bili varani. Omenjamo samo slučaj fanta Malija. Kje je le ena sirotišnica, morda tudi vsaj prav majhna za slovenske delavske sirote?! 'Ako trebita. Etbin Kristan je tudi krasen sad slovenskega socijalizma v A meri- Torej hvala vsem faranom cerkve ki, na katerega je socijalizem tudi lahko ponosen, ne vem pa če si lahko sv. Štefana za tako prijazen in go-ponosen ti, slovenski plaveč, ki si mu nosil svoje žulje. Kot magnat se stoljuben sprejem, j uzari v krasnem avtomobilu po Jugoslaviji, živi v krasni vili in se veseli Noben nam bi ne mogli bolj-lepega življenja in pridno prevrača kozarčke dobrega dolenjskega in bi- še postreči. kakor ste nam, gostom, /et 1 skega ru j nega vinca na zdravje ameriškega slovenskega socijalista, ki Ves program je bil tako umetn > je dosegel "tako velikanski vspeh", da mu je pomagal do tega krasnega in in izvrstno urejen, da se je vse vr-udobnega življenja, kjer ie preskrbeljen on in njegova družina z vsem šilo, tako točno in natančno, tako, najbt »Ijsim za celo svoje življenje. j da smo bili vsi presenečeni. In imamo jih tako še celo vrsto "sadov" slovenskega socijalizma; ka-j Podali smo se domov z veselim tere imamo še v svoji sredi in ki so dosegli tudi že prav lepe "vspehe" - srcem in željo, da takih veselih dni "e veliko doživimo! Pozdravljeni! Slov. Katol. Pevsko dr. pelie" voje žepe, si že kupili lepe avtomobile, krasne hišice in po>e>tva in si jih še kupujejo in to vse za blagor in napredek slovenskega socijalizma v Ameriki." Ko bodo pa še ti dovolj obogateli, bodo pa že vedeli kdaj bo pravi čas, da bo do delavstvu hrbet obrnili in iz socijalist »v p«»stali kapitalisti. Pa recite, slovenski delavci, da nimam pra\ ? Pa recite, če ni d« slovenski socijalizem že krasnih vspehov. SI 1 'Joliet.' ni dosegel častita m • > am : Morda pa ve kdo še kake druge vspehe si. meriki. Kar na dan ž njimi! socijalisti. venskega socijalizma v A IZ SLOVENSKIH NASELBIN. H Hren, I). 1). I >opis it- bil jako nmet- >vek Joliet, 111. — Slavno uredništvo: Odkar izdajate liste Ave Maria injno pisan, moral ga je učen č Edinost jih zelo pazljivo prebiram. J izk' »vati. najbrž je bil on tudi dele-kajti veliko zabavnega in podučlji- j žen pri kakem umoru otr-»k pred po- .. vega je v njih. Edinost prav pazno j rooom. zato so ga članki Rev. Hugo čitam in se mi dopade radi zanimivih ,I»rena D. D. tako zbodli, da je napi-novic, zlasti ženski kotiček o gospo- ^'»I dopis v Ii-t Amerikanski Slo-dinjstvu šivanju, kuhinji in lahko se j venec. Kajti slovenski pregovor pra-reče skoro je ni reči. ki bi ne bila v \ • "Ako človek stopi psu na rep potem listu zanimiva posebno za ame- | tem zacvili." riške Slovenke in jaz mislim, da ka- • Preteklo je nekaj več, kakor ^o tera vse to prebira ji ne bo nikoli žal det. takrat sem poslušal v cerkvi ne-za čas. saj se včasih tudi lahko m.v pridigo, ki jo je govoril neki mladi lo posineje če že cirugma ne pa Pav- P^ pobožen duhovnik Rev. Jožef letu. ki se revež tako na vpik drži. da! D»mbah, bil je iz Lavatinske škofi-bi mu, kar nikel v klobuk vrgla kaj?,je. zdaj pa že veliko let v grobu ^pi. In sedaj sem pa čitala v "Sloven-I pa Vem nje^V ff,,vor- kakor hi cu", da nekdo vprašuje, koliko bod >|danes Storil. ker je pa vsaj neko- Johnstown, Pa. — Kakor drugod tako tudi tukaj štrajkamo in kakor drug »d. tako >0 tudi tukaj skebi. radi katerih -e ie že na par mestih eksplodirale hi-e v katerih stanujejo skeld. Tako je tudi v Morevillu , eksph dir: la hiša nekega Polj aRa stavkokaza dne 1. junija. O storilcu seveda ni sledu. Toda v Johnstownu imamo tako "izvrstne" detektive, kot menda nikjer drugje. Takoj drugi dan v soboto popoldne, dne 10. junija se nenadoma pojavita dva detektiva pred hišo v kateri stanuje Matevž KogovŠek na (~ooperzdel'\ kateri še menda vedel ni nič o kaki eksploziji vprašala sta po njegovem imenu in ne. da bi povedala navzočim in družini pri kateri stanuje, zakaj gre. ter vstopila brez vse pravice v hišo ga prijela kot osumljenci radi te eksplozije. M. KogovŠek ni mel ne časa ne prilike povedati, kdo sta omenjena dva in po kaj sta prišla, ki sta mu takoj velela se opraviti in iti z njima. Drugim se je stvar čudna zdela in se niso prav zavedli, da bi eden ali drugi vprašal, kaj vse to pomeni. ker se je vse tako hitro in nenadoma izvršilo in jim je bilo vse to uganjka. dokler niso drugi dan v tukajšnem nedeljskem listu čitali, ---r;r ^ , 1 1 - - - - 1 da je omenjeni M. Kogovsek (v an- 11:- * - 1 - j 1:.* »ko podoben, pisani u castiteira "-o- ..... & v boljše one stare zenice, ki doticni 11 -1 , ! 1 J 's<1 ^ srleskib še čitajo. to ie povedano zgoraj, kar se pa tiče člankov so jih ženice pre brale pa je mir. PrereŠetuje ga naj ;poda Rev. Hugo Hrena I). D. zato listih Koogosek) aretiran, češ. da je on tisti, ki je dotično hišo ^ prosim g. urednik priobčite vsaj ma- , , , - , eksplodiral, najbrze po zaslugi one- li odlomek onega govora. Pdagi k»inik je rekel: . . ^" ^a Poljaka, ki skeba in dela v ravno komumar saj ženice nimajo name- ' j- - — *. ^ '<> nezakonska tl*stem rudniku. kot KogovŠek kana dobrega berila v slabo obrniti, !.natl IeP° ,n P° ^scansko izredi svo-(kor da b{ ?e K.)£rov~ek sk / ampak one so velikokrat bolj pre- ^ ™<*roce. da ono pri Rogu j {lntgimi že takrat zarotiI proti nje_ mu. da mu bo hišo razstrelil, ko so vidne, kot pa marsikateri m ozki. pa naj reče kdo kar hoče. Starokranjski pregovor pravi: "Resnica oči kolje" in res kogar zadene se prvi oglas;. In to le na rečem, da naj bodo se veseli tisti možje, katerih žene te liste berejo, kajti tudi oni bodo na boljšem. S pozdravom vsem bralkam ! Frančiška Lavrič. iv- ut-ic, je mogoče, da < no pri Kogu izprosi milost za svojo mater, nasprotno pa, nko mati bodisi zakonika ali nezakonska nod srcom timo- ( Dalje na 3. strani.) Utica, 111. — Cenjeni g. urednik Edinosti! Pdl sem v La Salle pri mojih ljudeh, tam sem pa zvedel, da ' me nekateri tamošnji ljudje krivo sumničejo, radi nekega dopisa iz La Salla v nekem listu, bil je namreč neki moj nasprotnik na obisku v La Sallu, morebiti je on razn.esel. krivo sumničenje o meni, zato Vas prosim bodite tako dobri in natisnite moj dopis dobesedno, prosim nič ne dostavite in nič ne izpustite, posebno pa nikar ne vrzite moj dopis v koš. V listu "Amerikanski Slovenec" sem čital dopis iz La Salle. 111. O-menjeni dopis ie bil jako razžaljiv zoper častitega gospoda Rev. Hugo DENARNE POMUATVE. Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližjo domačo pošto preiemntka in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ................$ 1.85 5000 kron ...•........... 1725 1000 kron ................ . 3.50 10000 kron ............... 33-50 50 lir ....................$ 2.85 100 lir ......•........... 5.20 500 lir ................... 24.50 1000 lir ......•............. 48.50 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od S1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25.00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo Si.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo pc ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Si s : e 3 iS Chicago. Ill _ V NEDELJO POPOLDNE. ji- Nedelja. - Apolinar, muč. Ev-1 koč izposodi kako krepost, da bi ga PnnH,,, . „ . . ljudje hvalili. Farizeji so bili taki 24. Pondeljek. _ Knst.na, dev. hinavci; njihovo srce je bilo hndob-muc. Franc bolan. no • , , ' no, pokvarjeno; delali so se pa pra- Marije 25. Torek. — Jakob star., apost. Kristofor. 26. Sreda. — Ana. Mati Device. Hijancint. 27. Četrtek. — Pantaleon,zdravnik in muč. Julija. 28. Petek. — Nazarij in tovariši, muč. 29. Sobota. — Marta, dev. Flora. vične in poštenjake. Jezus pa, ki je videl v njihova srca, je bičal njihovo hinavščino: "Podobni ste pobeljenim grobovom" (Mat. 23, 27), jim je rekel. APOLOGETICA. i j —Skepticizem. Nikdo ne ve kaj gotovega; eden rdi to, drugi ono. Najbolj pametno bo, če dvomim o vsem, če sem popolen skeptik. Odgovor. — Na to, prijatelj, ti re- OSMA ZAPOVED.—KRIVO PRIČEVANJE.—LAŽ. .,». ... _ *-» --» t---J —. --W.J , «... » *, Ae pričaj po krivem zoper svoje-|čem, da svojih besed ne misliš resno. Priznavaš mi že sam, da nekaj veš za gotovo priznavaš in veš, da imajo učenjaki razne nazore. Veš tudi. da vsi ne morejo imeti prav, ko vidiš, da pravi eden "Da" in drugi "Ne!" Veš, da je eden bolj razumen ko drugi. Z eno besedo: Na podlagi raznih skušenj hočeš samega sebe prepričati, da sploh ničesar ne veš! Človek, ki noče ničesar priznati ga bližnjega." Kaj pa nam osma zapoved prepoveduje? Prepoveduje nam. škodovati našemu bližnjemu z besedami, in sicer pred sodnijo ali pa kje drugje. 'I a zapoved je bila napisana na drugi kameniti tabli Mojzesovi s sledečimi besedami: "Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega!" Prepoveduje torej ta zapoved krivo IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje 2. strani.) se zadnji dan pred štrajkom, ko se še vedelo ni, kateri bodo skebali, nekaj med seboj pogovarjali in to je bilo Poljaku povod, da je sumil, da so mu ti s Kogovškom na čelu hišo eksplodirali, vsled česar so vse aretirali in spustili. M. Kogovška pa, kot glavnega krivca pa obdržali v zaporu. Takoj potem, ko se je zvedlo o tem, so njegovi prijatelji in znanci storili potrebne korake, da se njegova nedolžnost dokaže in se ga o-prosti. Po mnogem trudu se jim ie posrečilo ga rešiti iz tri-dnevnega zapora pod varščino 50 dolarjev. Matevž KogovŠek je ižvanredno miren človek in ni nič drugega, zakrivil. kakor to, da štrajka, je v ne-zasluženem zaporu vžil dosti hudega, dasi je bil nenadoma in brez vsake najmanjše podlage aretiran, so ga. kot takega hudodelca, kateremu je hudodelstvo dokazano, vtaknili v neko temno lukrfjo pod streho za en dan in dve noči, kjer ni bilo nobene svetlobe in ga tam pustili v silni ) vročini kuhati, skoraj brez jedi in pričevanje : toda pod tem moramo kot gotove resnice, je ravno tako ne razumeti vsako škodo, ki jo storimo'mogoč, kakor mutast človek, ki bi P>jače. Sodnijska obravnava še ni ovirajo zboljšanje lastnih razmer, podaljšujejo rtrajk in s tem množe bedo in pomankanje svojih, zase in zanje borečih se bratov in delajo brezplodne njih žrtve. Izrabljajo štrajk v to, da če več zaslužijo, kot v navadnem času, nemeneč se zato, če pridejo po izgubljenem štrajku sami v slabše razmere. Ti izrodki, ti izvržki delavstva nečejo dobro niti samim sebi in zato niso tudi vredni, da bi se jim kdaj bolje godilo; za take je še zdaj predobro. Medtem, ko mnogi, ki nimajo ne stanovanja, ne denarja in so brez vseh sredstev, vstrajajo in so odločni stati neomajeno do skrajnosti, pa drugi opravljajo to najsramotnejše delo, kar se jih moremo misliti, ko jim ni nobene sile. Pa pravi kdo: "Kako naj delavec štrajka, ko, ako en čas ne dela, pa ne more živeti." To je ravno dokaz, da se delavcu godi krivica, ker ako en čas ne dela, pa ne more živeti. In ravno to je vzrok, da se mora delavec boriti za svoje pravice in se mora potegniti ali kjerkoli nameravajo ostati, prijavijo občinski oblasti za potrebne informacije. Izvoz v januarju nevsporeden. Ako se primerjajo številke o izvozu žita in njegovih proizvodov za januar lanskega leta z onimi za isti mesec v tem letu, izhaja, da je količina izvoza silno padla, namreč od 37.006 metričnih ton na 13,462 metričnih ton. To zmanjšanje izvoza pripisuje se slabi letini v 1. 1921 ; ali skuša se raztolmačiti tudi s tem, da je vožnja po Donavi in Savi bila ustavljena radi leda od 19. januarja do 6. marc^, ker se po teh vodnih poteh izvaža največji del žita. Železnice so v tako slabem stanju in tako potrebne popravkov, da nisy v stanu prevoziti vso količino žita. Izvoz fižola in cementa je bil tudi manjši. Na drugi strani je bil izvoz konj, goveda in prašičev v mesecu januarju 1922 čez štirikrat večji kot istega meseca lanskega leta, namreč 44,- za zboljšanje svojega položaja. Saj |°56 repov nasproti 10.309 lani. Ab-če bi se pa delavcu bolje godilo, pa normalni primanjklaj žita in krme je ne bi bilo treba štrajkati. provzročil veliko draginjo, pa se ni našemu bližnjemu z zlorabo našega jezika. Prijatelji, varujmo se laži: laž je grd, ostuden greh. katerega je Bog preklel. Os bilingue detector, pravi; studi se mi dvojen jezik, to je hinav-scina in laž. le lažemo, posnemamo hudiča, očeta laži. Če gi nice, posnemamo Boga, ki noče nikogar goljufati, ki je sam večna res-nica. "laz sem pot. resnica in življenje." (jreli: zoper to zapoved so poseb-n •: 1 ) krivo pričevanje; 2) hinavšči-11:1 i ti potuhnjenost; 3) obrekovanje ; 41 lažnjiva poročila; 5) grd jezik: 61 kršenje zaupanih skrivnosti; 7) prehitra sodba in neutemeljeno sum-ničenje, s katerim škodujemo bližnjemu na njegovem dobrem imenu. Krivo pričevanje je izjava .izpove 1 pred sodnijo na podlagi prisege; kriva prisega je resnici nasprotna. Je vedno smrten greli, ker vsebuje krivo prisego, vsled katere resnica ne more priti na dan. Posebno tu v Ameriki naši ljudje prisego pred s< d ni jo jako malo cenijo, ker se tako svečano ne prisega, ko v starem kraju, kjer je sodnik vedno prižgal Sveči pred sv. razpelo. Toda tudi tu p« kliče vsakdo pri prisegi vsegamo-g< čnega Boga za pričo, da bo govoril resnico in nič drugega ko resnico. Laž je govor proti našemu lastnemu prepričanju .da govorimo, o čemur vemo, da ni res. vedoma in rekel: laz ne morem govoriti! Kakor hitro odpre skeptik svoja usta.i končana. Koliko takih in enakih sitnosti i ugovarja sam sebi in smatra vsaj m a jo sedaj štrajkujoči premogarji nekaj za resnico. Če trdi. da je vsa- ko se borijo samo za svoje pravice brezplodno trpeti, potem pa se vr niti v še slabše razmere. ........ ! A. Tomec. ko spoznanje nemogoče, potem sma- Koliko preganjanja in pomankanja | - tra že to svojo trditev za resnično, morajo trpeti, da bi zboljšali svoje |ZA pOTNIKE V JUGOSLAVIJO. New Vork ( Jugoslov. Od. F. L. I Zato pa le vztrajnost in pogum! izplačalo, ali je bilo celo nemogoče, I »olje je še nekaj časa potrpeti, pa prežim iti živino. Izvoz mesnatega doseči zmago, kakor pa toliko časa blaga se je povečal od 2.837 metrič- mora imeti za to vzroke, ki jih srna- bedno stanje! In k< nih ton na 4,210 ton; izvoz lesa in lesnih izdelkov se je povečal od 22,-000 ton na 59.000. Izvoz češpelj in marmelade je bil tudi večji. Razne vesti. >mu se ne snu- ~ . ............ <=««»- 1 01 k i lugusiov. vu. r.L.i. - - , •, . . ^ »vornno res- tra za resnične. On ugovarja sam lijo in kdo iim uri tem niihoviMT. , < 1 Ct-* m * 1 • • Državni rudniki pri 1 uzli v Bosni . f* J J 1 KU* JIIU Pri iem njino\em o- s.) State Department daie na znanie » • ... 1 ki nore „,- sebi. kohkorkmt X, —- pravicenem boju, za svoje pravo ne onim ameriškim državljanom, ki po- WJC 44^ metnc^ pomaga? žalibog! To so njih last-' tujejo v Jugoslavijo, sledeče obve- V , *k(™lC*tTtm? vs« ni bratje, njih lastni sodelavci in so-] stilo: * " u e Potrebe- Nekl časopis trdi, trpini, ki svojim bratom, ki se tudi "State Department doznava, da se za njilr koristi borijo, ne le ne poma- vse osebe, ki prihajajo v Jugoslavijo, gajo, temveč s svojim najumazanej-j morajo prijaviti lokalni policiji v , • , šini delom, z delom ob času štrajka, onem okraju, kjer se nameravajo na- da SC hff>do om PoletJa 1 ,• ... J postavile nove teletonske oroo-e in nnagajo kapitah- statuti, in izkazati se policijski ob- , , , ■ , - 1 g . 1 3 na strokovniaki sebi. kolikorkrat zine. Ne preostaja mu drugega, kakor da lepo molči in sede za peč. Edina tolažba, ki jo ima. je pregovor, ki je pa tudi jak ) dvomljiv: "Nikdo ni modrijanu bolj podoben, ko norec, ki drži svoj jezik za zobmi." Dokler je človek pri razumu, ne more dvomiti o resničnosti vseh stvari. Nekatere resnice mora priznati. ker so jasne in razumljive same od sebe. ravno tako kakor mora videti oko, če je zdravo. Priznati moram na primer dejstvo, da eksi-stiram jaz sam, dvom ne bo spravil metričnih doda hi se mogla proizvodnja podvojiti, ako bi se nadodalo nekoliko opreme. Ministerstvo za pošte in brzojave še škodujejo in pc stom zatirati nje in same sebe. de- lasti s primernimi lajo nato, da bi štrajkujoči delavci Priporoča se osebam, ki se hočejo ne zmagali nad krivičnim kapitaliz-| muditi v Jugoslaviji, naj se po svo-mom in. da bi se delavstvu kdaj bo- jem prihodu v Jugoslavijo priglasijo Ije godilo in so takorec sami krivi, pri najbližjem ameriškem konzulatu da se štrajk vleče tako dolgo, ker mesto pomagati sebi in drugim svo- v svrho registracije in da poizvejo > dotičnih predpisih, ki jih jugoslo- . , • . . ' ^ -..........o » v. .. ui'lllllill pitrupiMIl, ki 1111 jugosio- tega dejstva te resnice iz sveta 1 n-j iim sotrpinom, pa pomagajo kapita- vanske oblasti baje pogostoma spre-znati mora človek načelo nrotislovia i;**. 1 . . .: ..:.-. ■ .... .. .. .. 1 znati mora človek načelo protislovja'listc m v boju proti njim in proti sa-to je. da ena stvar ne more istočas- rnim sebi. no bivati in ne bivati. Vsak dvom o V mate-i ^ato stavk°kaz ali skeb najsra-! motnejša prikazen med delavstvom, ki se poštenemu človeku najbolj gnusi in gabi. tem dokazuje le to načelo, matiki moramo na primer priznavati. da je del manjši ko celota. Mi to lahko pojasnimo in razložimo, dokazati pa tega ne moremo. Sploh je ne-Ako ne sprejmemo prednjih stavkov v dokazu in prvih temeljev brez dokaza, sploh ne moremo z dokazo van jem pričeti. A pri tem pa ni tre minjajo brez objavljanja." Kar velja za ameriške državljane, velja brezdvomno tudi za jugoslovanske državljane same. Za vsak . -Jaki ze delajo na tem. legitimacijami. • , - .. , . ... ti lasi >e, da je nemška vlada napra- 1-1 _O o " * vila ponudbo za gradnjo velike brezžične postaje v Jugoslaviji, in to v delno plačilo vojne odškodnine. Pozen sneg in hladna spomlad je resno pretila usevom, ali nastopila so deževja in večja vročina in izgled na letino se je zbolišal. Ljubezen je najmogočnejše orožje. ki premaga nebroj gorja v dru- slučaj je najboljše, da se oni takoj žinah in v vseh krogih. Blagor njim, po svojem prihodu v domačo občino, ki imajo to orožje. . . . _ iba ravno kar tjavendan slepo vseh namenoma, da koga preslepimo. So 1. . . . . ... , .. . . i .. ,! i teh trditev sprejeti. Da jih sprei tri vrste lazi: laz v sali. ki se pove . . , . 1 J 1 memo ip V7n il- L-P>r tic.-... o...-,-. po V v zabavo ;laž, s katero se hočemo o-pravičiti, da ne škodujemo samim sebi ali pa da prihranimo bližnjemu kake neprijetnosti, in zlobna laž, s katero bližnjemu škodujemo. Bese- memo. je vzrok, ker so jasne same pogojno sprejeti nekaj brez dokaza. Kdor hoče kaj dokazati, mora brezna sebi. — Pozora vredno je, da na dokazih temelječe spoznanje ni ravno najbolj popolno spoznanje, že ra- - ...... . ---i/ui/uiuu c, i a- irovoriene v sali, kojih neresnica ,• . . , . ; , , . , . - , di tega ne, ker zaključka prej nismo vidna, da se da zagrabiti, ne tvo- , ,- Tl , . . , .. .. .... i vedeli. Bog ne potrebuje nikoli do- ri 10 >e lazi; tudi ne gotova oblika v » J ... _ 1 kaza. »v< ru. ki je videzno napačna, ka- : Iz dejstva, da obstoje nespremen- te: ega pomen se pa lahko razume.,1,- . , , Tl .. ' . . , , .1 Ijive resnice, sledi 1 Resnična laž ie navadno mal greh.i je pa smrten greh, če napravi laž! Idi njemu vi l'ko škodo na njegovem! d< brem imenu ali pa imetju. Hinavščina je tu('i neke vrste laž:! obst >ji v tem. d.a si človek tako re-' ogicno neizogibno. da mora obstati, eksistirati realna praresnica, to je: Eksistenca, bivanje Božje! Med nami tukajšnimi Slovenci ie prav neznatno število takozvanih skebov. ki so častna izjema, kar dokazuje. da je slovensko delavstvo v tukajšni naselbini zavedno, ki ve. zakaj gre. Zato pa tem večja sram o- j ta za one, ki za judeževe groše. ka ! tere sedaj služijo, izdajajo svojega lastnega brata v pravičnem boju s; krivičnim kapitalizmom, prodajajo svoje in svojih bratov bodočnost. Prijatelj delavca PAIN EXPELLER Tvo miš k a, znanka reg. v p»t. cr. Zdi. dr. Haven že več kot 50 let. CUejte za tTorniško znamko SIDRO« POZOR! " - KNJIGA "O LEPEM VEDENJU" JE ZLATA VREDNA. Knjiga Vam pokaže, kako se morete vesti v različnih družbah. da dosežete spoštovanje in ugled. Ker smo jih prejeli le nekaj izvodov zato pišite še danes po njo predno poide iz zaloge. Cena $1.00. "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. KRETAX.TE PARNIKOV. New York—Havre. Chicago—20. iuli.ia—v Havre. La France—26. julija—v Havre. Paris—2. augusta—v Havre. La Savoie—12. augnsta—v Havre. New York—Trst. Italia—10. augusta—v Trst. Belveder •—10. augusta—v Trst. Pres. Wilson—26. augusta—v Trst. New York—Cherbourg. Homeric—22. julija—v Cherbourg. Majestic—29. julija—v Cherbourg. Aiuitania—1. augusta—v Cherbourg. Berengaria—8. augusta—v Cherbourg. Olympic—12. augusta—v Cherbourg. Za ceue in vsa nadaljna pojasnila se obrnite na doli podpisano tvrdko. ki bo Vam preskrbela, da boste udobno potovali v domovino. Ako nimate potnega lista ga preskrbimo Vam mi. Ako želite dcb;te svoje domače iz starega kraja pišite ram za pojasnila. LINCOLN REALTY CO. 1901 West 22nd Street, Chicago, III. Phone- Canal 4918 in 0098. » e * * +* 4- * * •*> <*■ 4- * 4"4» •*• * * * * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 BREZ UČITELJA Se naučite anšleškega jezika sami ako si kupite SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO katera obsega: Prv idel: Glasoslovje. Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaje. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski-Angleški Besednjak. Šesti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. _ V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja. Knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-. Cena s poštnino samo 90c. ^ AVE MARIA, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Skupno potovanje Slovencev. FRANCOSKA LINIJA priredi skupno potovanje Slovencev preko Havre v Trst in Ljubljano s svojim najmodernejšim in najhitrejšim parnikom "Paris", ki bo odplul iz New Yorka na 2. avgusta 1922. Potnike bo spremljal od New Yorka do Ljubljane znan rojak Leo Zakrajšek iz New Yorka ter bo gledal na to, da bodo potniki čem hitrejše in udobnejše potovali in da ne bodo imeli sitnosti s kufri in drugo prtljago. Za vse potnike tretjega razreda bodo pripravljene kabine z 2., 4. ali 6. posteljami. Od Havre do Trsta bodo potniki imeli svoj vagon, ali celo vlak. ako se jih zadosti priglasi. Tudi druge posebne ugodnosti so določene za potnike. Vožnja od New Yorka do Ljubljane ima trajati nekako 9 dni ter stane v III. razredu do Trsta skupno z davkom Si 13.85. do Ljubljane pa $i 14.85. Tudi za potnike II. razreda imajo lepe kabine rezervirane. Vsak Slovenec je dobrodošel ne glede kje je doma. Lepa prilika za vsakogar! Kdor hoče dobiti sorodnike ali prijatelje iz starega kraja, naj stori potrebne korake, dokler je še čas. Mi tudi pošiljamo denar hitro, zanesljivo in po nizkih cenah, ter opravljamo vse druge posle v zvezi s starim krajem. Za vsa nadaljana pojasnila pišite na SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Cešark 70 — 9th Avenue, New York, N. Y. d EDINOST" J. M. Dovič: i . KOVAC IN NJEGOV SIN. POVEST. (Dalje.) -.M Tam onstram potoka je stopical kovač Lojze s svatbe. Delal se je dan in treba bode iti na delo. Saj konje mora podkovati, kar jih priženo to jutro. Približavši se kovačnici je čul neke stopinje onstran potoka. Pa se ni za to zmenil. Pač pa zagleda.pred kovačnico Urlia, sedečega in slone-čega za mizo. Že od daleč je videl lužo krvi na tnizi in pod mizo. Hitro zakliče: "Cmok, alo. po koncu!" Pa tisti hip, zagledavši kri, se prestraši in boječe zakliče črez potok: 4'Cmok. kai pa je?" Tako blizu se mu je zdela vsa sreča, pa vendar še tako negotova. Kaj pa, ko bi notar vendarle ometaval oporoko? Pa naj se mu posreči? Pa naj ostane Janko na cedilu? Ali je potem še kaj upanja na Rebrovo deklico? Saj je še tako negotovo, da bi se stari Reber podal. Visoko leteče misli so ga hipoma potrle na tla. Moreče skrbi so zopet razjedale njegovo dušo. * -»... . c* . "Pa kaj zato? Ali gre ali ne gre? Po pošteni poti sem prišel v Rožni tog, po poštenem potu zopet odjadram tja v beli svet. Bog naj obrne, kakor se mu prav zdi!" Janko je zopet ves teden pridno delal v kovačnici in premišljeval očetovo smrt. "Saj je morda še bolj prav, da grem odt< d. Ljudje ne bodo pozabili nikdar, da sem Cmokov sin. Saj tako drugega ne delajo, kakor obirajo mojega očeta in se norčujejo iz njega, ga zasramujejo in preklinjajo. Tudi pri Rebrovih me nimajo več tako radi. Pa kaj? Moj oče je vendarle bil Cmok in želel mi je dobro, skrbel je za me, kakor malokateri oče za svo- Brž skoči-v potok, prebrede vodo v črevljih in stoji pred Crhom. Po- sina- bodi milostljiv njegovi duši. Morda pa vendar ni pogub- nič glasu, nič znamenja — nen r trese ga za rame, dvigne mu glavo, kliče ga Urh je mrtev. Rrž^steče na Reber, povedat žalostno novico. Gospodinja je omedlela. Reber pa brž pošlje Lojzeta do mlina, da Janku počasi sporoči nenadno vest. Lojze pokliče Jankota iz hiše in pravi: "Brž pojdi domov. Čmok sedi pred kovačnico s krvjo oblit in ne vemo, ali je živ, ali je mrtev." Tanko prebledi, pogleda Lojzeta v oči. pa teče do kovačnice. Bilo je tam že polno ljudi, ki so govorili: "Cbil ga je nekdo." "Sam se je ubil." '*Zilo si je prerezal." Ril je to tužen, neznosen trenotek za sina. "Moj oče. moj oče!" je klical in objemal mrtvega očeta. Ljudje pa so se zgražali: "Janko — pa sin Cmokov?" Napravili so nosilnico iz vej in položili na njo mrtveca. Janko pa je posegel očetu za srajco in umazano cunjo vtaknil v svojo malho. XV. Pri Kolenčevih so sedeli Janko, Rezika in stara dva Kolenca okrog javor je ve mize. Stara Kolenka je pokašljevala, Kolenec se je držal grdo. Rezika je zrla nepremično v steno, Janko jki je sedel trdo na stolu in govoril: "Prebral sem vam torej še enkrat to pismo. Pokazal tudi in prepis imate v roki. Želim torej, da se v kratkem izvrši prepis posestva." "Počakaj Še, Janko, da pride moj brat notar in hči Ivanka domov." "Xe morem čakati. Drugače meni ni več obstanka v Rožnem logu", reče odločno kovač. "Pa notar utegne oporoko ovreči in kaj potlej. Tanko", vpraša Kolenec. ***j- "Me ne skrbi. Moj oče se je že pri več odvetnikih posvetoval o tem in vsi so mu rekli, da je pravica na njegovi strani", odvrne zopet kovač. Rezika se je odstranila. "Najlepše bi se izteklo, ko bi Janko snubil Reziko". pravi mati. "Nimam nič zoper to, mati! Toda Rezika se ne misli možiti, in rekla mi je sama. da pojde v samostan." "E, kaj tisto* ženske se hitro premislijo, ako kaže", odvrne Kolenec. Poznalo se je postaranemu možu. da zadnja leta njegova niso bila ve-1" » ^ ^ ^ ^ K ^ K K ^ ^ ?v su^ju^u^^^^^s, F e 1 a. Zaupno in kop-m-če je obrnil svoje mokre oči v mladega kovača. Ta pa mirno odgovarja: "Prisiljena reč ni dobra, oče! Ne skrbite za njeno prihodnjost. Ako se omoži, ji že jaz preskrbim tako doto, da je ne bo sram. Tudi Rupert lahki t.stane pri meni. Vama bodem napravil lepo stanovanje, tudi Ivana ima vedno pot odprto proti domu. Mene se nikar ne bojte." "Morda imaš pa že katero izbrano, da se Rezike braniš?" ^ In Kolenka ostro pogleda Janku v oči. ^ "Pustimo ženitev. Kakor sem rekel: V osmih dneh se odločite, akoi^j ne, nastopim tožno pot. Bogom!" ' ifA In Janko odide v svojo kovačnico. Ozira se po polju in bregu okrog j ^ in vse mu je tako ugajalo, kakor še nikdar ne. Pa je pogledal svet na ono l^j stran potoka: iz drevja je zrla Rebrova hiša. L "Lep je ta Rožni log in srečen bi bil, ko bi bil ves moj. Morda s