Prijelo se ga je
'" astavčev Tine ni bil priden učenec: učil se ni skoro nikoli, v šolo je hodil nerad, in še tiste dui, kadar sta ga oče in mati nagnala v ueilnico, ui poslušal ueiteljevih besedij. Kaj ne, Tine ni bil vzgled šolarjem ? Ni bil ne, in nikar ne mislite, da je zaradi svoje lenobe in neposlušnosti prišel danes v ,,Vrtec."   Ne, ampak zato, ker se je nekega dne neuadoina poboJjšal.
—»¦<  85  >¦•—
Bilo je leta 1883. Takrat so bili naš presvetli cesar Frančišek Jožef na Kranjskem in stopili so v raarsikatero šolo, da bi se prepričali, kako se uče učenci. Tudi v Tinetovem rojstnem kraji so pravili gospod neitelj, da se utegnejo eesar v šoli oglasiti, naj toraj otroci pridno ponavljajo vse predmete, kor ui gotovo, kaj bodo veleli presvetli vladar izpraševati: raorda zemljepisje, raorda računstvo, ali živalstvo, kdo ve?
Napoeil je srečni dan: cesar so se pripeljali in se res napovedali v šolo. Ob določeni uri se odpro žolska vrata — cesar vstopijo in ukažejo gospodu učitelju, naj pokažejo šolarji, kaj znajo iz račnnstva. Mlinarjev Lojzok je moral pred šolsko desko.   Eaca na vodi, to ga je pogrelo!   Pred samim cesarjem odgovarjati, to je
treba znati nekaj več, kakor hruške peči! Pa se je vender Lojzek dobro ponesel! Izprva se mu je nekoliko roka tresla, tudi glas mu je skoro zastajal v grlu, ali ko so rau ce]6 eesar pritrjevali in zadovoljno kimali, opognmil se je in računil, kakor še nikoli. — Za njim je naštel Lopatnikov Mihee dežele avstrijske in pokazal na zemljevidu njih glaviia mesta — tudi posebno dobro. Nazadnje je popisal še Jurijev Nacek vrano; nič se mu ni zatikalo, dasi ga je inotilo zeleno perje cesar-jevega klobuka!
Sedaj so pa pohvalili cesar vse ucence ter jim naročili, naj le zvesto poslu-šajo užiteljeve nauke, in dobro jim bode na svetu. Oe bi se pa komu učenje npiralo, nasvetovali so mu ta-]e pomoček: MLjubi moji otroci! Le to si mislite, kadar vara kaka stvar ne pojde rada v giavo:  ako so se drugi naučili,  zakaj bi
—.*»< 86 >¦¦—
se jaz ne? Toliko jih je vže pred menoj zmagalo tp težave, ali se jili bora jaz zbal?" Nato so se priklonili gospodu ueitelju in u&eneem ter odsli, g. ufitelj kajpada ž njimi.
Kar črhniti si niso upali otroci po cesarjevera odhodu. Tndi Lastavčev Tine je danes molčal, čeprav je drngikrat prvi jel razgrajati, brž ko so se zaprla vrata za g. učiteljem. PremisJjeval je cesarjeve besede in raislil sam pri sebi, kako dobro bi mu delo, če bi se bil tako odrezal pred eesarjern, kakor so se Mlinarjev, Lopatnikov in Jurijev. In sklenil je, da se bode predrugačil. da bo priden in * pazljiv, kakor so njegovi sošolci.
Ostal je mož beseda. Jednajst let je vže od onega fasa, a Tine še vedno liodi v šolo — v visoke sole dunajske. In kadar vidi cesarja — no na Dunaji ga doioti ta sreča pogostokrat — vselej se sporani tistega dne, ko je šel v domafo solo iz gole radovednosti, da bi videl cesarja, kateroga je do takrat poznal samo po podobi na šolski steni ali na drojaSah o5etovih. In zdi se mu, da še vedno sliši bosede: nAko so se drugi naučili, zakaj bi se jaz ue? . . ." Ne bo dolgo, in Tine se bo vrnil domov kot velik, učen gospod; zares, bescde presvetlega vladavja so se ga prijele!
Oj, koliko bi dal marsikateri skrbni oče in mnoga dobra mati, ko bi še nj«npga zanikarnega sina nekoga dne pvijele te besede! Tudi mene bi vcselilo in upnm. d.i bode vže Iiog dal. da se primejo vsakoga te zlate bosede!
Kajtimar