b-M Občan Št. 5 Zli, seje občinskega sveta ^romčiiii i i r i [jrrznuiiju 211 Župan Tone Smolnikar jc ob sklicu II. seje predlagal 12. točk dnevnega reda. NajpomembnejŠa zadeva, ki so jo svetniki obravnavali in ji posvetili tudi največ časa na seji I. marca, jc bil predlog občinskega proračuna za leto 2000. Po skrajšanem postopku so obravnavali in sprejeli tudi od- lok o ustanovitvi javnega zavoda Mestne.lekarne, po drugi obravnavi so sprejeli odlok o ustanovitvi sveta /a varstvo uporabnikov javnih dobrin v občini Kamnik ter odlok o občinski inšpekciji, komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu. Nadaljevanje na 3. strani Občinski svet je sprejel sklep o podelitvi priznanj Občine Kamnik za leto 2000, ki bodo podeljena na slavnostni seji občinskega sveta ob občinskem prazniku, 29. marcu. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja jc občinski svet sklenil /a leto 2000 podeliti naslednja priznanja Občine Kamnik: Naziv častnega občana Občine Kamnik Jožetu Brlecu za njega VO življenjsko delo no področju gasilstva v občini Kamnik. zlato priznanje Občine Kamnik Mirini Cvikl Zupančič za njen prispevek k razvoju in napredku muzejske stroke na kamniško domžalskem območju in kulture v občini. zlato priznanje Občine Kamnik Andreju Skodlarju za njegov pri spevek h komunalni urejenosti občine in razvoju kamniškega gospodarstva, srebrno priznanje Občine Kamnik Društvu upokojencev Kamnik za 50 letno uspešno delu pri povezovanju m pri vključevanju v vrsto organiziranih dejavnosti in aktivnosti, srebrno priznanje občine Kamnik Jožetu Brodniku za pomemben prispevek k razvoju cestne infrastrukture na območju Občine Kamnik, srebrno priznanje Občine Kamnik Janezu Trebušaku .a njegm prispevek na področju gasilstva, kulture in krajevne samouprave v krajevni skupnosti Motnik in bronasto priznanje Obime Kamnik Kulturnemu društvu Motnik za 90-letno uspešno delo na področju kulture. LETOS ZA OSNOVNO ŠOLO MARIJE VERE LE NAČRTI? Ena največjih sprememb v nastajanju občinskega proračuna za leto 2(HX) je gotovo obseg in namembnost sredstev za razširitev prostorov osnovne šole Marije Vere na Duplici. Ta naložba je bila v programu šolskih investicij do leta 2004, ki gaje občinski svet sprejel lani, opredeljena kot prednostna naložba. Zato je bilo še v osnutku proračuna za letos poleg obnove kotlovnice v tej šoli predviden tudi začetek gradnje prizidka. Za ta namen je bilo v osnutku predvidenih 120 milijonov SIV. I Ikrati po je bilo predvidenih tudi 30 milijonov SIT za dograditev podstrešja in sa nacijo strehe na osnovni šoli Šmartno v Tuhinju. Nadaljevanje na 2. strani Ali bomo mi res v to šolo hodili samo dopoldan, se sprašujejo malčki iz dup-liškega vrtca, ko se večkrat sprehodijo mimo sosednje OS Marije Vere ... S.OLIVER BURLINGTON GET UP L- L* ✓ (z- hOgl bebeto MITHOS YELLOW CAB ser* SC9* " Moste 88 A Pričakujemo vas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure. Leto XXXIX Kamnik, 9. marca 2000 Mesec marec je mesec praznovanj deklet, žensk in mater. V tem času se prične tudi pomlad, v naravo se vračajo živahnejše barve in povsod je čutiti novo življenje. Zima se dokončno umika pomladi in prav neizmerno lep je ta čas, ki ga vsako leto znova težko pričakujemo. Naj pomladno cvetje, ki ga že lahko naberemo v naravi, razvedri čimveč ljudi, predvsem pa sleherni obraz deklet, žensk in mater, ki jim je ob praznikih v marcu namenjena še posebna pozornost. Naj je bodo deležne skozi vse leto. SAŠA MEJAČ Ob H. marcu, mednarodnem dnevu žensk in 25. marcu, ko praznujemo materinski dan, pa tudi dan staršev, sum no 9. struni današnje izdaje strnili nekaj misli moža in očeta ter pripravili pogovor z zanimivo žensko, mamo petnajstih otrok PUST, PUST, ŠIROKIH UST... Pustni čas je čas, ko naj bi maske pregnale zimo in pustile pomladi, da se razbohoti v vsej svoji živahni podobi. Tudi letos so že pred pustom naše mesto obiskali ptujski kurenti in vabili na kurentovunje na Ptuj. Žujmnu Tonetu Smolnikarju in direktorju občinske uprave Ivanu Pristovniku so prinesli pozdrave in dobre želje ptujskega župana ter z. glasnim zvonjenjem preganjali zle duhove iz občinske stavbe in z ulic našega mesta. Sončen pustni torek pa je privabil številne pustne maske - klovne, princeske, pikapolonice, muce, miške, gusarje, čarovnike, Pike Nogavičke, Baimane in v druge ,naske našemljene otroke in tudi njihove starše ter radovedneže na kamniške ulice. Pustni sprevod so kamniški godbeniki, ne- kateri med njimi so se skrili za spremenjenimi obrazi, popeljali z Glavnega trga do športne dvorane, kjer so se pustne šeme poveselile in se vsaj ta dan vživele v namišljena in željena bitja - pravljična ali morda kar resnična. SAŠA MEJAČ Delo Upravne enote Kamnik v lanskem letu Zahtevno reševanje denacionalizacijskih zahtevkov TRSOVIMA IM SERVIS ŠPORTME OPREME na Perovem, ob kamniški obvoznici AKCIJA pohodniških hlač 3S in čevljev Salomon 814-317 do 17. marca Pri nas lahko že izbirate med PESTRO PONUDBO ŠPORTNIH OBLAČIL IN OBUTVE ZA 0 L D IN 0EJ. Odprto od 8'° do 1910, sobota od 83° do i3h. V Upravni enoti Kamnik je 37 redno zaposlenih upravnih delavcev v lanskem letu obravnavalo približno enako število zadev kot prejšnja leta - 27.333 zadev s področja družine, dela in socialnih zadev, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, okolja in prostora, notranjih zadev, ekonomskih odnosov ter gospodarskih dejavnosti, malega gospodarstva in turizma. Na Upravni enoti Kamnik, ki opravlja upravne zadeve za 30.129 občanov kamniške in ko-mendske občine, so do konca lanskega leta rešili 26.804 zadeve. Kar 96 odstotkov vseh za- ----1 dev je bilo rešenih prej kot v Naslednja Številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 23. marca. Članke oddajte najpozneje do srede, 15. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka. 21. muren. mesecu dni. Nerešenih je ostalo 529 zadev, ki se nanašajo predvsem na zahtevke za denacionalizacijo zemljišč in pa na urejanje statusa državljanov naslednic nekdanje Jugoslavije za pridobitev stalnega prebivališča v Sloveniji, saj so zaradi izvajanja nove zakonodaje sprejemali vloge do 28. decembra 1999 in tako vseh do konca decembra niso uspeli obdelati in poslati na Ministrstvo za notranje zadeve. Pohvalno pa je, da se število nerešenih zadev iz leta v leto zmanjšuje, v letu 1999 je bilo takšnih zadev kar za 25 odstotkov manj kot prejšnje leto, kar na upravni enoti pripisujejo učinkovitemu, hitremu in prijaznemu delovanju zaposlenih, ki skušajo zadeve reševati v zadovoljstvo vseh. ki prihajajo k njim urejat različne upravne zadeve. Nadaljevanje na 2. strani ■MHl^M JMMBK, ••^•■■"i ^» t^^^B rOn\nfc r- (na ŠCRM v Kamniku) barvno fotokopiranje različne vezave, plastificiranje I 9. marca 2000 AKTUALNO Kamniški OBČAN Delo Upravne enote Kamnik v lanskem letu Zahtevno reševanje denacionalizacijskih zahtevkov Nadaljevanje s l. strani Rezultate dela Upravne enote Kamnik v letu 1999 sta novinarjem predstavila načelnik upravne enote Mihael Novak in Dušan Žumer, namestnik načelnika in vodja oddelka za upravne notranje zadeve. Načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak je poudaril, da je bilo preteklo leto za kamniško upravno enoto zahtevno, saj je upravne zadeve opravljalo skromno število zaposlenih -37, kar je manj kot leta 1995. ko je upravna enota začela delovati s 40 zaposlenimi. Trenutno upravna enota zaposluje celo samo 36 delavcev, saj po upokojitvi delavca na področju urejanja okolja še niso pridobili novega kadra. Obsežnejše in strokovno delo upravne enote je narekovalo kar nekaj novih kmalu rešena. Tudi v letu 1999 je bilo najbolj zahtevno delo upravne enote na področju denacionalizacijskih postopkov za vrnitev podržavljenega premoženja - kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov, stavbnih zemljišč, podjetij in kapitala. Reševanje denacionalizacijskih zahtevkov je obsežno in zahteva več časa predvsem zaradi zapletenih postopkov, dolgotrajnega zbiranja dokumentacije, odločb o državljanstvu. Na kamniški upravni enoti se srečujejo tudi s problemom pomanjkanja ustreznih kadrov, od zunanjih sodelavcev pa delajo sedaj zanjo le še trije. V zakonitem roku, od decembra 1991 do decembra 1993, je bilo pri Upravni enoti Kamnik vloženih 476 zahtev za vrnitev Z desne: Miha Novak, načelnik Upravne enote Kamnik in Dušan Žumer, namestnik načelnika in vodja oddelka za upravne notranje zadeve, sta na novinarski konferenci predstavila delo upravne enote v lanskem letu. zakonov, ki so stopili v veljavo v lanskem letu, predvsem na področju upravnih in notranjih zadev - novi Zakon o tujcih. Zakon o azilu. Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih in Zakon o prevozu nevarnega blaga. Na Upravno enoto Kamnik prihajajo občani kamniške in ko-mendske občine najpogosteje zaradi urejanja osebne dokumentacije, registracije motornih vozil in podobno. Tako so na oddelku za upravne notranje zadeve v letu 1999 opravili kar 24.626 zadev od skupnih 26.804 zadev celotne upravne enote. Ker imajo pri reševanju takšnih upravnih zadev največ neposrednega stika z občani, so v lanskem letu na oddelku za upravne notranje zadeve uvedli dodatne uradne ure ob torkih od 8. do 11. ure. Tudi zadeve na področju okolja in prostora so upravni delavci hitro reševali, tako da so bile popolne vloge za lokacijsko, gradbeno dovoljenje ali priglasitve rešene praviloma že v štirinajstih dneh, najpozneje pa v roku meseca dni. Na vprašanje glede gradbenega dovoljenja za sosesko Mali grad je Miha Novak pojasnil, da je investitor podal vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja, upravni organ pa mu je naložil dopolnitev te vloge. V tem času je investitor pridobil pogojna soglasja sanitarne in požarne inšpekcije, II. februarja letos pa zaprosil za podaljšanje roka za dopolnitev vloge zaradi uskladitve projekta in pridobitve soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju Za pridobitev ustreznih soglasij inšpekcijskih služb je investitor že predložil projekte. Po Novakovem predvidevanju bo zadeva kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev. Do konca junija letos lahko zahtevke za vrnitev podržavljenega premoženja vlagajo le še agrarne skupnosti. Upravna enota Kamnik je do konca leta 1999 izdala 475 odločb na področju kmetijstva. Med njimi je zaradi hitrejšega in lažjega reševanja zahtevkov kar 148 delnih odločb, ki se nanašajo ločeno na vračilo v naravi ali na izplačilo odškodnine. Na večino odločb o izplačilu odškodnin za odvzeto premoženje se namreč pritoži Odškodninski sklad RS. kar pomeni dolgotrajno reševanje zahtevkov. Kar v 417 zadevah je bilo denacionalizacijskim upravičencem v celoti ali delno ugodeno, 32 zahtev je bilo zavrženih in 25 zavrnjenih. Premoženje je bilo vrnjeno tudi večini agrarnih skupnosti. Zakon o denacionalizaciji je zaradi spornega 27. člena vse do leta 1998 onemogočal vračanje kmetijskih zemljišč v kompleksih. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji v letu 1998 pa je bila dana možnost, da se končno reši tudi vprašanje vračanja zemljišč v kompleksih. Tako je bila v lanskem letu že vzpostavljena lastninska oziroma solastninska pravica v korist mnogih upravičencev v zemljiških kompleksih. Doslej je bilo na podlagi 140 rešenih zadev na področju kmetijstva vrnjenih 1930 hektarov kmetijskih zemljišč in 1530 hektarov gozdov. Med nerešenimi zadevami je največji zahtevek Meščanske korporacije Kamnik, ki ji je upravna enota že izdala odločbo o vrnitvi 3865 hektarov gozdov in 702 hektarov kmetijskih zemljišč, vendar odločba ni pravnomočna, ker je bil zoper njo sprožen upravni spor. Med približno sto nerešenimi ali del- Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, do.,. Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač. univ. dipl. ekon. tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave na katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik breplaCno. INasJov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcL/faks: MI/tU-VI-.Ml, 041/662-450. /no raCun: Bistrica, d.o.o, 5OI4O-60I-28I496. Nenarocenih Člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Dek> - iCR. d.d. Ljubljana. no rešenimi zadevami na področju kmetijstva je 15 zadev, o katerih upravna enota sploh šc ni odločala, ker niso bile predložene odločbe o državljanstvu in druga dokumentacija dva zahtevka pa se nanašata na agrarne skupnosti. Kot je povedal načelnik Miha Novak bodo nerešene zahtevke pričeli reševati v kratkem in skušali v letošnjem letu odločiti o večini zadev. Izven upravne enote je šc približno 40 primerov, ko je bila zoper odločbo upravne enote vložena pritožba ali sprožen upravni spor, ki ga sodišče oziroma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še ni rešilo. V zvezi z vračanjem hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč je upravna enota prejela 217 zahtev. Od teh se je 30 zahtev nanašalo na denacionalizacijo nepremičnin, ki ležijo v območju spomeniške zaščite v starem mestnem jedru in so jih zato odstopili v reševanje Ministrstvu za kulturo RS. Od ostalih 187 obravnavanih zadev jih je bilo pravnomočno rešenih 170, zoper 13 odločb upravne enote so bile vložene pritožbe na Ministrstvo za okolje in prostor, ki je potrdilo odločbe upravne enote, vendar so zavezanci potem sprožili upravni spor, ki še ni rešen. Med temi zadevami je tudi zahtevek za objekt v Arboretumu. Na upravni enoti še niso odločili o dveh zahtevkih v zvezi s Knaf-ličevo vilo pri Utoku in Delavskim domom na Cankarjevi cesti, ki ga zahteva Športna unija Kamnik. Od 23 vloženih zahtev na področju denacionalizacije podjetij in kapitala so na Upravni enoti Kamnik v skladu s pristojnostmi obravnavali 21 zadev in pravnomočno rešili 12 primerov, zoper 5 odločb so se upravičenci pritožili, 4 zadeve pa so še v reševanju, med njimi Stol, Komunalno podjetje Kamnik. Kemijska industrija Kamnik. 1'ii rešenih zahtevkih vračanja podjetij in kapitala (Svit, Trival, Eti, Svilanit, Titan ...) so bile upravičencem izplačane odškodnine ali določeni ustrezni kapitalski deleži v podjetjih. S področja upravnih notranjih zadev je vodja tega oddelka Dušan Žumer navedel nekaj zanimivih podatkov. Tako smo v lanskem letu imeli v Upravni enoti Kamnik kar 14933 registriranih motornih vozil, od tega na novo registriranih 3968 vozil, kar je za 500 več kot v letu 1998. Povečano število novo registriranih vozil je bilo občutno v prvih šestih mesecih lanskega leta pred uvedbo davka na dodano vrednost. Upravna enota ima registriranih 510 traktorjev in 297 priklopnih vozil. Pomembna pridobitev je tudi v lanskem letu odprt sodoben center za tehnične preglede motornih vozil v Podgorju. Na področju prijavno odjavite službe je bilo izdanih 2374 osebnih izkaznic in 5769 potrdil o skupnem gospodinjstvu in stalnem prebivališču za uveljavljanje raznih pravic, kot so štipendije, otroški dodatek ... Omeniti velja, da se decembra letos izteče rok veljavnosti osebne izkaznice na starem obrazcu Republike Slovenije, vendar pa osebna izkaznica kot identifikacijski dokument ne bo več obvezna. Največ sprememb na področju upravnih in notranjih zadev je prinesel paket zakonov s področja zakonodaje tujcev. Novi Zakon o tujcih, ki velja od 14. 8. 1999, ne pozna več delovnega in poslovnega vizuma, temveč se tujim državljanom ob izpolnjevanju pogojev izda dovoljenje za začasno bivanje iz razloga zaposlitve in dela. Upravna enota Kamnik je v lanskem letu izdala 512 takšnih dovoljenj. Na pod- lagi Zakona 0 urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SF-RJ v Republiki Sloveniji je bilo vloženih 208 vlog tujcev za pridobitev stalnega prebivališča v Sloveniji. Večji del teh bo rešenih v kratkem, svoj status pa ima v upravni enoti Kamnik že urejeno 618 tujcev. Za vse, ki boste v prihodnje urejali upravne notranje zadeve na upravni enoti, pa ne bo od^ več informacija o bistveno višjih upravnih taksah (v povprečju kar za štirikrat), ki so pričele veljati z uveljavitvijo novega zakona o upravnih taksah 15. februarja letos. Upravne takse so se drastično zvišale predvsem pri izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj, za katera fizične osebe v primeru stanovanjske gradnje do sedaj niso plačevale taks, po novem zakonu pa so izenačene s pravnimi osebami, ko gre za odmero upravnih taks. Bistveno višje so tudi takse za ponovno izdajo osebnih dokumentov. Tako boste za ponovni izpisek iz. matične knjige odšteli 9(K) tolarjev, za prvi dvojnik vozniškega ali prometnega dovoljenja 5.325 tolarjev, za naslednji dvojnik 9.825 tolarjev, za potni lista 3.075 tolarjev, za prvi dvojnik potnega lista 6.075 tolarjev, za drugi dvojnik 12.075 tolarjev.... Število izgubljenih in ukradenih potnih listov tudi v naši upravni enoti, tako kot v državi, še vedno narašča. Tudi zaradi večje varnosti bo v juniju prihodnje leto, ko se izteče veljavnost dosedanjih potnih listin, stopil v veljavo novi zakon o potnih listinah. Potni listi, izdelani po francoskem sistemu s številnimi varnostnimi elementi, bodo bistveno bolj zaščiteni pred krajo in zlorabo, s tem pa bo doseženo, da bo tudi ta osebni dokument deležen večjega spoštovanja s strani njegovega imetnika. SAŠA MEJAČ Letos za osnovno šolo Marije Vere samo načrti? Nadaljevanje s I. strani Pri pripravi predloga proračuna pa so nastopile bistvene spremembe. Predlagatelji so izločili posebne postavke za OŠ Šmartno in za OŠ Marije Vere in namesto tega uvrstili samo eno postavko z. imenom »OŠ - investicije za devetletko« z. zneskom I(X) milijonov SIT. Med razlogi za tako spremembo je predlagatelj v gradivu zapisal, da v primeru, če bi občina letos sama začela z investicijo brez pridobljenega sklepa šolskega ministrstva o višini odobrenih sredstev za posamezno proračunska leto in brez soglasja Ministrstva za finance, ne bi bila upravičena do deleža' za sofinanciranje investicije, kiji pripada po zakonu o financiranju občin. Ta delež, pa zdaj znaša eno petino vrednosti naložbe. Zaradi tega bi bili samo pri OŠ Marije Vere prikrajšani za okrog 50 milijonov SIT državnih sredstev. Na podlagi nedavnega pogovora predstavnikov občine Kamnik s šolskim ministrom dr. Zgago je bil izdelan predlog investicij v letu 2000. Kol je zapisano v obrazložitvi predloga proračuna, »ni bila izključena možnost, da manjšo investicijo v OŠ Šmartno, tudi zaradi nujnih posegov, vključijo že v leto 2000. V proračunski postavki investicije za devetletno OŠ smo namenili 100 milijnov SIT, kar ho zadostovalo za dograditev podstrešja v OŠ Šmartno za devetletno osnovno šolo s sočasno sanacijo stropa in strehe". Pri tem pa predlagatelj dodaja, da je občina problem nesolidne gradnje strehe in stropa že oddala v obravnavo odvetniški pisarni. Kot kaže bo treba sanacijo opraviti, stroške pa iztožiti. Projektna dokumentacija za prizidek k OŠ Marije Vere je že v zaključi fazi, za nadzidavo in za zunajo ureditev pa naj bi jo izdelali letos. Dokumentacijo je treba do konca junija poslali na Ministrstvo za šolstvo in šport. Ker je eden od kriterijev za uvrstitev investicije v prednostni red prav dvoizjnenski pouk, je velika verjetnost, da bo OŠ Marije Vere uvrščena v vrh investicijskega programa. Skupna postavka pod naslovom »OŠ - investicije v šolstvu« pa naj hi tudi omogočala pričetek gradnje prizidka k OŠ Marije Vere že letos, če bodo pravočasno zagotovljeni ustrezni sklepi in soglasja že omenjenih ministrstev. Sicer pa hi letos neporabljenih okrog 50 milijonov investicijskih sredstev prenesli v naslednje leto in skupaj s I(X)-milijon.skim posojilom takoj po spre jetju proračuna za leto 2001 začeli graditi omenjeni prizidek. Enako usodo s prizidkom pa deli tudi preureditev kotlovnice na zemeljski plin, za katero so projekti že izdelani. S takim predlogom na seji občinskega sveta ni soglašal svetnik Franc Orešnik, kije v svojem amandmaju predlagal, naj bi že omenjeno 100-milijonsko vsoto razdelili na dve postavki in za gradnjo prizidka k OŠ Marije Vere namenili 75 milijonov SIT, za devetletko OŠ Šmartno pa 25 milijonov. Predlagatelj je bil mnenja, da 25 milijonov ne bi zadostovalo za sanacijo strehe in stropa v OŠ Šmartno. Plačan račun za opravljena dela pa je pogoj za tožbeni zahtevek do izvajalcev. Orešnik je nato svoj amandma umaknil. Amandma, naj bi se predlagana postavka s splošnim imenom preimenovala v »OŠ Marije Vere ■ investicije v devetletko« je umaknila tudi svetniška skupina LDS. Kot vse kaže, bodo učenci in učitelji v OŠ Marije Vere na Duplici, ki jih Že teta pesti pouk v dveh izmenah, morali svoja pričakovanja po enoizmen-skem pouku odložiti še za kakšno leto F. S. Pogovor z Marjanom Staničem, prokuristom firme Piroliza d. o. o. Na Duplici ne bo sežigalnice nevarnih odpadkov Na naš prispevek v prejšnji številki pod naslovom »Ho Duplica dobila sežigalnico« se je odzval Marjan Stanič, prokurisl firme Piroliza d. o. o. iz Ljubljane, ki je pred nedavnim kupila Stolovo staro in novo kotlovnico skupaj z vsemi ostalimi energetskimi napravami. Dejal je, da bi rad s konkretnimi podatki pojasnil, da ni nobene, podlage za strah, da bi se nekdanja Stolova kotlovnica spremenila v sežigalnico škodljivih odpadkov. Da bi slišali tudi drugo plat medalje, smo se oglasili v Stolu, kjer nam je Marjan Stanič rad odgovoril na naša vprašanja. »Firma Piroliza je vstopila zato, da smo izvedli kupoprodajno pogodbo. V roku dveh mesecev pa bomo ustanovili novo firmo, ki se bo ukvarjala z energetiko,« je dejal Stanič in povedal, da so imeli še nek drug načrt, ki pa je padel v vodo zaradi tega, ker na voljo ni več zemljišča, ki je sedaj namenjeno za individualno gradnjo. Pri tem poslu sodelujejo štirje partnerji, glavni vložek ima Ferdinand Debeljak, ki ima v Tržiču tovarno lepenke. Za papirni stroj, ki ima nišo v slovenskem prostoru, je potrebno približno toliko moči, kot jo ima nova Stolova energetska postaja. Če hi hoteli postaviti novo energetiko, bi potrebovali približno 5 milijonov DEM. Zato so v Stolovi energetiki, ki hi jo sicer porušili, kar bi bila velika gospodarska škoda, videli neko vizijo. Hkrati pa hi ceneje prišli do energetike, kot pa če hi postavljali novo. Pri ogledu Stolove naprave so ugotovili, da je evropsko zasnovana in da bi lahko uporabili biomaso kol gorivo. »Pri nakupu je Stol pogojeval tudi istočasni nakup stare energetike. Zato imamo v kupoprodajni pogodbi pogoj, da vse nove lastnike in najemnike poslovnih prostorov oskrbujemo z elektriko in toploto. Preden ho stekla nova energetika, pa bo potrebno še precej investirati, med drugim tudi v nakup nove parne turbine, ki bo zahtevala okrog 1.5 milijuna DEM.« Kot je dejal Stanič, bodo jeseni pognali novo energetiko, ki bo za okolje gotovo bolj sprejemljiva kot stara. Na vprašanje, s kakšnim kurivom bodo kurili nov kotel, je od ločno dejal: »Mi bomo kurili samo Z lesom in z. nobenim drugim kurivom. Sedaj zbiramo ponudnike, ki nam že dovažajo napol zmleti les in lesene koščke. Med drugim bomo kurili tudi mešanico drevesnega lubja.« Pravi, da je njihov interes tudi ekonomski, saj nameravajo kemijsko cist lesni pepel prodajati Za gnojilo. Povedal je, da so pepel pred dnevi ž.e dali na analizo in da nam bo rezultate tudi posredoval. Lesne odpadke dobaviteljem plačujejo po 700 do 1500 SIT za pros-torinski meter. Nameravajo pa nabaviti tudi drobilec za lesno maso, kar bo omogočilo enakomernejše doziranje in boljši izkoristek kuriva. Na koncu je g. Stanič izrazil pripravljenost, da si lahko <>/» koncu meseca ogledamo vse fakture za dobavljeno biomaso, iz katerih bo razvidno, koliko in kakšno kurivo je bilo uporabljeno v enem mesecu. Prav tako je povabil predsednika KS Duplica, naj si po želji kadarkoli ogleda s čim kurjači trenutno kurijo hitel. Skratka, zagotovil nam je popolno javnost postopka kurjenja. Da pa ne bi kurjači počeli kaj na svojo roko, jim je pred mesecem dni Z okrožnico, ki smo jo dobili na vpogled, odločno prepovedal kurjenje plastičnih mas, kot so steklenice, folije in podobno. Take snovi morajo pred kurjenjem odstranili in jih shraniti v poseben zabojnik. Za to je odgovoren strojnik parnega kotla. Upajmo, da se bo tega dogovora dosledno držalo vseh 16 delavcev na čelu z. Nebojšo Borščakom, vodjo energetskih naprav, kije tudi sodeloval v razgovoru. FRANC SVETEIJ Jeseni naj bi po dolgem času spet pognali novo Stolovo energetiko (imenovala naj bi se Energetika Kamnik), ki bo, kot pravijo, manj onesnaževala okolje, kot gaje stari Remcev dimnik, ki ga bodo kmalu podrli... Kamniški OBČAN IZ URADA ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA 9. marca 2000 3 Z11. seje občinskega sveta Proračun in občinska priznanja za leto 2000 Nadaljevanje s l. strani Svetniki so obravnavali in sprejeli poročilo o delu župana in občinske uprave v letu 1999. Od delovnih teles je podal pripombo le odbor za varovanje okolja, ki je menil, da zemljišče ob obvoznici, kjer je bilo grajeno primarno plinovodno omrežje, ni ustrezno sanirano, (povzetek poročila o delu župana in občinske uprave bomo objavili v prihodnji številki!). Posebno točko je občinski svet namenil tudi poročilu o delu sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in organiziranosti kulturne ponudbe v občini Kamnik. V razpravi je Marjeta Humar poudarila, da glede na obsežno in kvalitetno delo, ki ga opravlja Tone Ftičar kot vi Kija območne enote Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, zasluži javno priznanje. V prvi obravnavi se je občinski svel lotil predloga odloka o ravnanju z zapuščenimi vozili v občini Kamnik. Pri tem sla ixlbor za prostor in komunalno ureditev in odbor za varovanje okolja predlagala, naj se v odloku določi rok, v katerem je lastnik dolžan odstraniti zapuščeno vozilo. Med ostalimi zadevami so svetniki obravnavali in sprejeli še predlog sklepa o določitvi povprečnih stroškov komunalne opreme, ki ga je občinska uprava umaknila z dnevnega reda prejšnje seje in poročilo o škodi in sanaciji posledic poplav. V okvir dnevnega reda pa so na koncu sodile tudi pobude in vprašanja svetnikov, ki so jih svetniki županu postavili v pisni obliki in nanje dobili tudi pisne odgovore, ki jih bomo objavili v naslednji številki. Pri volitvah in imenovanjih so za vršilca dolžnosti direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik imenovali svetnika Braneta (•oluboviča, za predstavnika Občine v svetu Matične knjižni- ce Kamnik pa Jožico Hribar in Franca Osolnika. Kot smo že dejali, je bila osrednja zadeva zadnje seje letošnji proračun. Predlagatelji so v obsežnih pojasnilih odgovorili na vse pripombe in predloge svetnikov iz prve obravnave. Glede na razpoložljiva sredstva so upoštevali le manjši del predlogov za dodelitev dodatnih sredstev za nekatere namene. Tako so delno povečali predlog sredstev za gasilsko zvezo, za Turistično društvo Motnik, za Mestno godbo Kamnik, za ureditev nekaterih cest v Tuhinjski dolini in še nekaj manjših popravkov višine sredstev. Svetniki in svetniške skupine so k predlogu proračuna vložili kar 34 amandmajev, 3 amandmaje je predlagal župan. Po dogovoru s predlagateljem proračuna so svetniki pretežni del amandmajev umaknili, ker jih jc trinajst vsebinsko nekoliko spremenjenih kot amandma na amandma prevzel predlagatelj, lako je na pobudo svetniške skupine SKD predlagatelj sprejel sicer nekoliko modificiran predlog, naj dotacije poli ličnim strankam /nizajo na lansko raven, razlika pa naj se nameni /a asfaltiranje teste Snovik-Osred-kar. Na podlagi povzetega amandmaja LDS bo Mladinski center dobil 300.000 SFT več sredstev, za sofinanciranje športnih objektov pa so povečali sredstva na 6 milijonov SFT, ki jih bodo prerazporedili iz sanacije športne dvorane. Na pobudo svetniških skupin ZLSD in DESUS so svetniki v proračun dodatno uvrstili delno obnovo razsvetljave v razstavišču Veronika in zato namenili 1 milijon SIT. Na predlog LDS, ki ga je povzel predlagatelj, so prvotni 1 milijon SIT za nakup glasbil in uniform za Mestno godbo povečali na 2 milijona SIT. Za razliko pa so /manjšali sredstva za sanacijo športne dvorane. PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU Občini Kamnik v letu 2000 v Spomin na našega rojaka, generala Rudolla Maistra že polič praznuje občinski praznik. Praznik bo povezan tudi s l>ri]uU>l]sklm.sodelovanjem z občino Trofaiaeh iz Avstrije. Občina Kamnik bo organizirala vir kulturnih, športnih in drugih prireditev: SOBOTA. 11. marca TKKMOVANJM STAROSVETNIH SMU( AIUEV NA VELIKI PLANINI ob 9. url Glavni trg Kamnik Prireditev oh sprejemu starosvetnih smučarjev ob 12. url na Veliki planini f/eleni rohl: Začetek tekmovanja. CliTltrtlK 16. marca SIMPOZIJ O FRANCU MIHAELU PAGLOVCL ob 10. url Občina Kamnik: Sprejem udeležencev simpoziju pri Zupunu občine Kamnik ob 11.30 dvorana Frančiškanskemu sumostuna Kumnlk: Začetek simpoziju 1 ob 19-10 Frančiškanska cerkev Kamnik: Koncert Paglovcovih pesmi, predstav Hov notne zbirke TO 17. marca SIMPOZIJ 0 IRANCU MIHAELU PAGLOVCU ob 9. url Kulturni dom Šmartno v Tuhinju: Nadaljevanje simpozija, predavanja, razprave ob 17. url Zaključek simpozija SREDA. 29. marca ob 16. url SLOVESNOSTI 1'UI SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA NA TRGU talci;V ob 19. url PREDSTAVITEV KAMNIŠKEGA ZBORNIKA Galerija Veronika Kamnik PETEK, marcu ob 11. url Osnovna šola Frana Albrehta: Otvoritev razstave »Sodelovanje učencev osnovnih šol Kamnik - Trofaiaeh« ob 15. url Motnik: SLOVESNOST OH ZAKUUČKTJ DEL REGULACIJE HUDOURNIKOV ob 16. url Kulturni dom Motnik: SLAVNOSTNA SIvlA OBČINSKEGA SVITA OBČINE KAMNIK s podelitvijo priznanj ob 20. url Šolski center Rudolfa Maistru Kamnik: KONCERT ORKESTRA MANDOLINA, Ljubljana ob 9. url Fructal-Alko Duplica: Posvet gospodarstvenikov iz Kamnika In Trofalacha. Toma: .VKUUCEVAN.IE GOSPODARSTVA V EVROI^KO INTEGRACIJO« ob 16. url Športna dvorana Kamnik: Odbojkarska prijateljsku tekma med ekipama Iz Kamnika In Trofalacha ob 19. url Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik: Skupni koncert pihalne godbe Trofaiaeh in Mestne godbe Kamnik VABLJENI! OBČINA KAMNIK^ Predlog svetnikov LDS, naj bi sredstva za sanacijo športne dvorane v višini 53,5 milijona SIT zmanjšali na 5 milijonov SIT, kar naj bi porabili samo za sanacijo oken na severnem delu dvorane, je predlagatelj spremenil tako, da so sredstva za sanacijo športne dvorane zmanjšali na 37,5 milijona SFT. S temi sredstvi bcxlo lahko zagotovili zamenjavo poda (estriha) in montažo energetsko varčnih oken na severni strani športne dvorane. Amandma podžupana Antona Hočevarja, naj se uve'de nova postavka »asfaltiranje ceste Snovik - Osredkar« in se zanjo nameni 4 milijone SIT jc predlagatelj povzel tako, da je predlagal višino 3 milijonov SIT, ki jih bodo prenesli iz predvidenih sredstev za sanacijo športne dvorane in iz sredstev za delovanje političnih strank, za okrog 2,66 milijona pa bodo povečali prihodke iz naslova denarnih kazni. Na predlog LDS so svetniki sprejeli amandma predlagatelja in za novo postavko prenovo ceste Bcla-Planinc namenili 1,5 milijona SIT iz sredstev, predvidenih za sanacijo športne dvorane. Delno so ugodili tudi amandmaju LDS in za novo poslavko asfaltiranje teste Tu-njice-Komenda iz sredstev za športno dvorano namenili 3 milijone SIT. Na podlagi amandmajev LDS in Toneta Rajsarja so svetniki sprejeli amandma predlagatelja in v proračun uvrstili tudi asfaltiranje ceste Praproče-Mejač v višini I milijona SIT prav tako iz sredstev sanacije športne dvorane. Na predlog Sreča Kepanška so svetniki z. dopolnitvijo predlagatelja odločili, da se v proračun uvrsti tudi rekonstrukcija ceste Županje njive z 2 milijonoma SIT. Med amandmaji, ki jih svetniki niso umaknili, predlagatelj pa se z njimi ni strinjal, naj omenimo amandma Janeza Ra-panška, naj bi sredstva za Gasilsko zvezo Kamnik povečali na 45 milijonov Sil (za okrog 14 milijonov SIT). Ta predlog pri glasovanju ni dobil zadostne podpore svetnikov. Uspel pa je amandma svetniške skupine SKD, naj se iz postavke božič-no-novoletni sejem nameni pol milijona SIT /a pomoč študentom. Ker so bila glavni vir prerazporeditev predvidena sredstva za sanacijo športne dvorane, ki so jih svetniki s svojimi predlogi znižali za 16 milijonov SIT. kaže, da so načrtovalci potrebna sredstva za ta namen nekoliko previsoko načrtovali. Po predlogu občinskega proračuna, ki so ga svetniki na koncu precej dolge razprave vendarle soglasno sprejeli, bodo skupni prihodki proračuna občine Kamnik za leto 2000 znašali okrog 2752 milijonov SIT. Odhodki, ki vključujejo tudi odhodke vseh 22 KS, pa so predvideni v višini okrog 2846 milijonov SIT. Pri tem je treba poudariti, da občina Kamnik nima sklenjenih nobenih dolgoročnih pogodb, ki bi bremenile proračun v prihodnjih letih, ima pa nekatere druge že sprejete obveznosti. To so sofinanciranje bivalne enote Naša hiša Groblje v višini 5,6 milijona SIT v letu 2000 in enak znesek v prihodnjem letu. vlaganje v družbo Velika planina, d o. o. po 22 milijonov SIT letno v naslednjih desetih letih ler plačilo kredi ta za kanalizacijo v Podgorju in v Smarci v letnem znesku okrog 4 milijone Sil". FRANC SVKTELJ Vi sprašujete, župan odgovarja F. K. iz KS Duplica sprašuje Župana, ali bo občinski svet res sprejel odločitev o izločitvi naselja Duplica iz. sedanjega mestnega naselja Kamnik in kakšne posledice bi to imelo za občane na tem območju? Vprašanja imenovanja in evidentiranja naselij, ulic in stavb ureja istoimenski zakon, ki skupaj s podzakonskim aktom (pravilni kom 0 določanju imen naselij in ulic) natančno določa postopke, ki so jih organi lokalne oblasti dolžni spoštovati pri poimenovanju novega naselja, ožjih delov naselja ali oh morebitnih premic novanjih. Tja to področje lahko trdimo, da je vztrajanje na stal nosti krajevnih imen značilnost Kot je znano, se imena naselij le redko spreminjajo - ne le zaradi velikih stroškov, ki so posredno in neposredno povezani s takšno odločitvijo, temveč predvsem zaradi ohranjanja tradicije in kolektivnega spomina prebivalcev posamezne skupnosti. V novejšem času se je po spremembi sistema v 90. letih v Sloveniji sicer res zgodilo nekaj tovrstnih primerov, več sprememb pa je doživelo preimenovanje posameznih ulic in stavb, pri čemer so bili razlogi za takšne spremembe večinoma politično motivirani. Prav tako so znani tudi primeri, ko so se prebivalci posameznega naselja, ki bi naj dobilo novo ali nekoč že uveljavljeno ime, odločno temu uprli. Eden od tehtnih razlogov za spreminjanje krajevnih imen pa je pogojen z razmahom urbanizacije, kije povzročila, da so se zabrisale nekdaj jasno določene fizične meje med naselji. Kamniča-nom je zagotovo dobro znano, kje je s prometnim znakom zaznamovan vstop v slovensko piestolni-co, čeprav mnogi domačini še vedno ohranjajo v vsakdanji rabi njihova prejšnja krajevna imena. V primeru nekdaj samostojnega naselja Duplica je treba odkrito povedati, da je odločitev o pripojitvi tega naselja k mestu Kamnik sprejela v letu 1994 takratna Skupščina občine Kamnik. Deloma zaradi spojitve severne ga in južnega dela mesta, deloma pa iz povsem pragmatičnih razlogov, vezanih na željo po pridobitvi statusa mestne občine pred uveljavit\'ijo lokalne samouprave. Takratni občinski proračun je prevzel nase stroške za nabavo in postavitev tabel z imenom naselja Kamnik ter uskladitve uradnih evidenc zaradi sprejete odločitve in v ta namen določil tudi enoletni rok za realizacijo vsebine odloka, občanom pa posledično naložil finančno breme, povezano z ureditvijo sprememb v njihovih osebnih listinah. Ob tem velja pripomnili, da se meje krajevne skupnosti niso spremenile, območje pa je ohrani lo status pravne osebe Interesi oh čanov KS Duplica se tako kot v drugih krajevnih skupnostih izražajo skozi njihovo lastno organiziranost. Ponovne zahteve nekaterih kra-janov z območja KS Duplica, po katerih naj se ime nekdanjega samostojnega naselja ponovo »oživi« in temu ustrezno označi s krajevnimi tablami, so najbrž odraz nostalgije za časom, ki ga ni več in morda tudi neidentificiranja s Kamnikom kot mestom, ki se je v urbanističnem smislu v preteklih desetletjih zlasti intenzivno širilo na svojem južnem predelu. Neizpodbitno je dejstvo, da so vse oskrbne in mestnoslužne funkcije med seboj tesno prepletene, bodisi ko gre za celostno urejanje urbanega prostora, varstvo okolja, komunalno opremljanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture, oskrbo s pitno vodo, urejanje prometa idr. Videz urejanega predela urbanega območja, ki že na zunaj dokazuje, da gre za sestavni del mesta Kamnik, dajejo navsezadnje tudi strnjene stanovanjske soseske ter način življenja občanov, ki nima nič skupnega z ruralno identiteto. Zato bi bilo umetno razdvajanje med seboj tesno povezanega urbanega naselja z navedenega z.ornega kota zagotovo nesmiselni/. Seveda pa to ne pomeni, da eventualna sprememba imena naselja ni mogoča. Toda jasno in nedvoumno je treba odgovoriti na vprašanje, kakšne posledice bi potegnila za seboj takšna odločitev. Ne gre zgolj za pripravo in sprejetje odloka ter objavo v uradnem glasilu in namestitev krajevnih tabel, kar je še razmeroma majhen strošek, temveč predvsem za občutne finančne posledice - torej za stroške, ki bi jih morali nositi krajani sami. Vsem tistim občanom, ki so od sredine letošnjega februarja pri upravnih organih želeli kakršnokoli upravno storitev, je zagotovo znano, da je pred kratkim stopil v veljavo nov zakon o upravnih taksah, ki za številne navidezno morda drobne upravne storitve določa bistveno višje takse. Med temi so v povezavi s spremembo imena naselja predvsem spremembe osebnih listin. Zgolj vpis spremembe imena naselja v takšnih listinah (npr. v osebni izkaznici, vozniškem in prometnem dovoljenju) bi pomenilo za posameznega občana v kumulativnem smislu precejšen strošek, saj bi moral vsakdo, ki prebiva na območju KS Duplica, plačati okoli 10.000 tolarjev. Pri tem niso upoštevani stroški sprememb v vseh uradnih evidencah (npr. tudi spremembe podatkov v evidencah zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja idr). Ker bi bili ob morebitnem sprejetju odloka vsi občani ponovno zavezani k »posodobitvi« navedenih listin Zgolj zaradi spremembe imenu naselja to pomeni izvedbo velikega števila upravnih postopkov, kar pomeni tudi veliko (nepotrebnih) stroškov. Skupni strošek ponovnega poimenovanja naselja Duplica bi po naši oceni znašal več deset milijonov tolarjev. Zgodovinsko obeležje nekdanjega samostojnega naselja je končno mogoče rešiti na drug -vsekakor bistveno cenejši - način, brez nalaganja nepotrebnih obveznosti več tisoč občanom. Obravnava pobud za spreminjanje imena kateregakoli naselja ni tako obrobno vprašanje, da bi občinski svet na lahkoten način sprejel odločitev zgolj zaradi par-ciulnih interesov nekaterih posameznikov. Neodgovorno bi bilo vsem stanovalcem z območja KS Duplica po manj kol šestih letih znova naložiti finančne obveznosti. Omejeno vprašanje je smiselno pred morebitno odločitvijo predhodno preveriti na referendumski način, kar je zopet povezano s stroški. Vendar pa imajo občani pravico, da se seznanijo z vsemi materialnimi posledicami, ki bijihrzjanje imela odločitev organov lokalne oblasti glede spremembe krajevnega imena. Ali se tega zavedajo tudi pobudniki, pa je že drugo vprašanje.' ANTON TONE SMOLNIKAR, Župan Občina se zavzema za red na območju nekdanjega Stola ČIMPREJ SPREJETI UREDITVENI NAČRT V začetku februarja so se na povabilo župana Toneta Smolnikarja na občini sestali poleg predstavnikov Stola vsi lastniki in najemniki nekdanjih Stolovih tovarniških objektov na Duplici. Sodelovali pa so tudi predstavniki kamniške upravne enote, inšpekcijskih služb, davčne uprave. Komunalnega podjetja Kamnik, Centralne čistilne naprave in obrtne zbornice. Seznam lastnikov in najemnikov, ki danes že poslujejo v nekdanjih Stolovih industrijskih zgradbah, na žagi, v stolarni, mizami, kovinski in drugih delavnicah obsega kar 56 zasebnih firm. Poleg teh pa znotraj tovarniške ograje na ljubljanski 45 na Duplici delujejo še Stolove družbe. Stol d. d.. Stol - restavracija d. o. o. Stol - poslovne storitve d. o. o. in Stol - splošni servis d. o. o. Do jeseni namerava Stol te svoje družbe preseliti v objekte ob Korenovi cesti, kjer že sedaj poslujejo Stol-Ambienti d. o. o, Stol-Interier d. o. o.. Stol - Pisarniški stoli d. o. o: in Stol Servis d. o. o. Vsekakor je zanimiv tudi podatek, da ima od 56 najemnikov ali lastnikov poslovnih prostorov polovica firm svoj sedež v naši občini, ostali pa imajo v Stolu le svoje »podružnice« ali delavnice. Prihajajo pa iz Ljubljane. Domžal. Radomelj. Trzina Dola, Trojan, Črnuč. Škofje Ix>- ke in od drugod. Zupan je pogovor sklical z namenom, da bi poskušali urediti vprašanje pravne urejenosti novih obratov, saj več kot 60% firm nima obratovalnih dovoljenj, nekateri pa svoje prostore preurejajo kar brez ustreznih soglasij in dovoljenj. Poleg tega pa firme dolgujejo občini, komunalnemu podjetju in centralni čistilni napravi kar nekaj deset milijonov SFT za neplačane obveznosti za nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča, uporabo vode, kanalščino, čiščenje odplak, odvoz smeti in podobno. Po besedah Toneta Smolnikarja bo občina skupaj z inšpekcijskimi službami zaostrila naiđzoi nad morebitnim poizkusom uvajanja nedovoljenih dejavnosti, kot so sežiganje škodljivih odpadkov, kemijska dejavnost, ki bi negativno vplivala na okolje in podobno. Nato so posebej pozorni tudi krajani Duplice, ki imajo že sedaj veliko pripomb na način kurjenja v stari Stolovi kotlarni. Tudi Janez Pezdirc, direktor Stola je potrdil, da nekateri najemniki kljub določbam v pogodbah ne plačujejo svojih obveznosti za uporabo komunalnih naprav. Ti so na posvetu menili, da so najemni stroški previsoki, lastnike pa moti neurejen lastniški status zemljišč zaradi denacionalizacij-skih postopkov. Na posvetu so se dogovorili, da bodo pripravili program o tem, kaj se bo v prihodnje dogajalo z energetskimi napravami oziroma kako in na kakšen način bo poskrbljeno za preskrbo s toplotno energijo. Prav tako pa naj bi se tudi dogovorili o gospodarjenju z infrastrukturami objekti znotraj Stolove ograje in zagotavljanju rednega plačevanja komunalnih dobrin. Kot je dejal župan Smolnikar bo potrebno čimprej sprejeti ure-ditvnei načrt, da bi na tem območju med Kamniško Bistrico, Ljubljansko cesto in obvoznico zavladal red glede koriščenja prostora. F. S. AMD KAMNIK obvešča vse svoje člane, da bo občni zbor društva v četrtek, 30. marca, ob J 9. uri v prostorih društva, Trg svobode 6. Vabljeni! 4 9. marca 2000 IZ DRUŠTEV IN STRANK Kamniški OBČAN NA KRATKO V marcu redna krvodajalska akcija Prva letošnja redna krvodajalska akcija v Kamniku bo v torek, 21. marca, in v sredo, 22. marca. Odvzem krvi bo Območno združenje Rdečega križa Kamnik organiziralo na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani, Šlajmerjeva 6. Za vse krvodajalce bo oba dneva na voljo poseben avtobusni prevoz v Ljubljano in nazaj. Avtobusi bodo vozili po naslednjem voznem redu: v torek, 21. marca: ob 6. uri z avtobusne postaje Kamnik s postanki na vseh postajališčih do vključno Šmarce ob 9. uri z avtobusne postaje »Pri Logarju« (Črna) s postanki do Kamnika, zatem avtobus odpelje do Tunjic in nadaljuje vožnjo z vmesnimi postanki do Šmarce ob II. uri z avtobusne postaje Kamnik s postanki do Duplice, nato nadaljuje vožnjo na Križ, v Komendo in Moste. Vmes ustavlja na vseh postajališčih. v sredo, 22. marca: ob 6. uri z avtobusne postaje Kamnik s postanki do Šmarce, ob 9. uri z avtobusne postaje Češnjice (Tuhinjska dolina) z vmesnimi postanki do Kamnika in Šmarce, ob 11. uri z. avtobusne postaje Kamnik s postanki do Duplice in nato na Križ, v Komendo in Moste in ustavlja na vseh postajališčih. Po končanem odvzemu krvi bodo avtobusi vozili krvodajalce nazaj do izhodiščne postaje. RK Kamnik pričakuje številno udeležbo tudi te redne krvodajalske akcije, saj so ljudje - krvodajalci že velikokrat dokazali, da so pripravljeni pomagati sočloveku. Tovšakova v Kamniku o združevanju Proslava 10-letnice SKD 18. marca v Moravčah Petdeset let uspešnega dela Društva upokojencev Društvo upokojencev je najštevilnejše društvo v kamniški občini, saj so vanj včlanjeni upokojenci in upokojenke z večjega dela občine. Konec preteklega leta je drušnv štelo skoraj 3300 upokojenih. Zaradi tolikšne številčnosti in teritorialne razsežnosti bodo v marcu in aprilu sklicani delni občni zbori v posameznih krajevnih skupnostih. Na teh zborih bo vodstvo društva poročalo o delu v obdobju 1996 do 2000, pogovorili se bodo o vrsti konkretnih vprašanj, ki se nanašajo na življenje starejših ljudi, o posredovanih predlogih in odločali o organizacijsko kadrovskih zadevah. Na zborih bodo izvolili predstavnike za skupščino društva upokojencev, za upravni odbor društva in za druge organe društva. Društvo upokojencev Kamnik vljudno vabi vse upokojence, da se razpisanih delnih občnih zborov udeležijo v čimvečjem številu. S svojo udeležbo in konkretnimi predlogi lahko aktivno sodelujejo pri oblikovanju bodočih nalog in s tem pomagajo še povečati vlogo upokojenske organizacije. Delni občni zbori bodo potekali po naslednjem razporedu: 17. marca ob 17. uri v Gasilskem domu Tunjice za KS Tunjice, 17. marca ob 18. uri v osnovni šoli Stranje za KS K. Bistrica in KS Godit, 17. marca ob 18. uri v Gasilskem domu Nevlje za KS Nevlje, 18. marca ob 17. uri v Kulturnem dom Podgorje za KS Podgorje, 23. marca ob 18. uri v Kulturnem domu Laze za KS Tuhinj, 23. marca ob 18. uri v Kulturnem domu Duplica za KS Duplica in KS Volčji Potok, 25. marca ob 17. uri v gostilni Spotika - za Črno in Potok, ob 18.30 v osnovni šoli Gozd na Krivčevem za zgornji det KS Črna, 29. marca ob 17. uri v Kulturnem domu Šmarca za KS Šmarca, 5. aprila ob 19. uri v Kulturnem domu Šmartno za KS Šmartno in KS Pšaj-novica, 5. aprila ob 17. uri v Kulturnem domu v Srednji vasi za KS Srednja vas in KS Sela. Za krajevne skupnosti na mesmem področju Kamnika in KS Vranja Peč bo delni občni zbor sklican konec aprila, o čemer bodo upokojenci pravočasno obveščeni. STANE SIMŠIČ 22. marec - mednarodni dan voda Od vseh naravnih prvin je imel človek že od nekdaj čisto poseben odnos do dveh: do sonca, ki je luč in vir toplote in do vode, za katero se danes pravimo, da je vir življenja. Pomanjkanje in preobilje vode je že od nekdaj pisalo zgodovino človeštva vendar smo se planetarnih razsežnosti vodnega elementa zavedli šele v času vesoljskih poletov, vse neznosnejšega onesnaževanja našega planeta in ob posrednih in neposrednih motnjah vodnega cikla, ki jih človek povzroča - hote ali nehote in nevede. Mnogo ljudi misli, da je voda obnovljiv naravni vir - še več, da se obnavlja sam od sebe in da človek ne more (oziroma mu ni treba) storiti ničesar, da bi bilo dobre vode ob vsakem času dovolj za vse. Dejstva govorijo drugače: količina vode na Zemlji je končna, kar pomeni, da se ne povečati ali zmanjšati. Na količino vode človek ne more vplivati, lahko pa vpliva na kakovost in razporeditev vode v času in prostoru. Sodobno trajnostno ravnanje z vodo kot naravnim virom zahteva brezpogojno spoštovanje treh načel - trajnosti sonaravnosti in mno-gonamenskosti. Načelo trajnosti se danes pri uporabi vode ne upošteva. Ko odpiramo pipo. ne premišljujemo o vnukih - pa bi morali! Ž vodo ravnamo potratno. Vse dragocenejšo pitno vodo uporabljamo za množico namenov, kjer tako kakovostna ni potrebna. Pomanjkanje pitne vode pa ni več le problem daljnih, eksotičnih dežel, ampak je vsesplošen problem s katerim se sooča človek na prehodu v tretje tisočletje. Narava nas dan za dnem opozarja na pomen sonaravnega ravnanja z naravnimi viri, da jih preudarno izkoriščamo za pokrivanje svojih potreb - vendar tako. da naravne procese skušamo le usmerjati, ne pa obvladovati. Načelu sonaravnosti nas uči, da moramo vedno najprej upoštevati zakone narave, kajti »zmage« nad naravo so kratkotrajne in drage. Pri vsakodnevni (preveliki) porabi vode pozabljamo na načelo mnogonamen-skosli, kajti voda opravlja mnogo človeku koristnih vlog, pa ne le v smislu različnih oblik gospodarske rabe vode, ampak predstavlja tudi dom številnim rastlinam in živalim, tržimo jo kot turistični vir in še in še. V tej mnogoterosti se pokažejo številni, včasih nasprotujoči si interesi in naša mnogostrana odvisnost od vode. Kako so o problemih v zvezi z vodo seznanjeni kamniški osnovnošolci, bomo ugotovili na kvizu, ki ga ob 22. marcu - mednarodnem dnevu voda prireja Občina Kamnik. Kviz bo potekal v Osnovni šoli Marije Vere, v znanju pa se bodo pomerile štiričlanske ekipe učencev višjih razredov OŠ Marije Vere, OS Frana Albrehta, OŠ Toma Brejca, OŠ Šmartno in OŠ Stranje. Popestren bo s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali učenci iz različnih šoL V OŠ Marije Vere pripravljajo tudi priložnostno razstavo, ki bo na ogled v dneh okoli mednarodnega dneva voda, pripravljajo pa tako kot tudi v ostalih šolah različne aktivnosti, vsebinsko povezane z vodo. Če bo vsak izmed nas s svojim mišljenjem in dejanji dodal svoj kamenček v mozaik ukrepov na poti trajnostnega ravnanja z vodo, bomo uspeli globalno spremeniti odnos do vode in tako rešili posledice dosedanjih nepremišljenih posegov v vodni cikeL MIHELA BRNOT VETERNIK, svetovalka za varovanje okolja v občini Kamnik 24. februarja je bila v Kamniku seja odbora SKD regije Ljubljana-vzhod. Udeležili so se je predstavniki vseh osmih SKD občinskih odborov te regije: iz. Dola, Domžal, Kamnika, Litije, Lukovice, Mengša, Moravč, Trzina in glavna tajnica sedeža SKD iz Ljubljane ga. Hilda Tovšak. Ne glede na morebitno združitev SKD in SLS v aprilu, naj bi SK občinski odbori izvedli do konca marca svoje redne letne občne zbore. V soboto, 18. marca, ob 19.30 pa so vabljeni vsi člani in prijatelji SKD v Moravče na veliko regionalno proslavo 10-letnice stranke SKD. Poleg gornjih sklepov je bila glavna točka seje aktualno poročilo o poteku procesa združevanja strank SDS in SKD, kot tudi o »koaliciji Slovenija«. Gospa Tovšakova, možna glavna tajnica tudi nove združene si ranke (tudi glede na predlog iz. SLS), je takole opisala zadnja dogajanja na tem področju: 15. februarja sta se ponovno sestali delegaciji obeh strank /. obema predsednikoma Peterletom in Podobnikom na ćelu. V vlogi razsodnika je sporazumno na teh razgovorih sodeloval na svojo pobudo državljanski forum. Ta jc nastal spontano iz veselja nad ustanovitvijo koalicije SKD-SDS »Slovenija«, forum ne sestavlja skupina predstavnikov cerkve, kot so namigovali nekateri mediji, temveč skupina prominentnih izobražencev: dr. Jurij Zupan, I rije bivši ustavni sodniki dr. Šturm, dr. Jerov-sek in dr. Jambrek, dr. Mirko Jože Kraševec in dr. Janez Gril, glavni urednik »Družine«. Na tem sestanku je bil dosežen zelo pomemben sporazum, ki obsega naslednje tri točke: 1. ob dnevu združitve preneha koalicijska pogodba med SLS in LDS in Sporazum o koaliciji Slovenija med SKD in SDS, 2. ministri SLS izstopijo iz vlade in 3. ob dnevu združitve bo nova združena stranka podpisala skupno usklajen Sporazum o koaliciji Slovenija s SDS. Zapisnik o tem sporazumu je Peterle podpisal že 16. februarja, medtem ko se je Podobnik verjetno še posvetoval s svojimi v stranki. V lorek, 22. feb- ruarja, pa jc zapisnik podpisal tudi Marjan Podobnik. S tem so se izgledi za združitev realno povečali, morda bo do nje prišlo že aprila. Do takrat se bo še potrebno sporazumeti o imenu nove združene stranke. Vsi člani in prijatelji SKD so povabljeni, da posredujejo čimprej svoje morebitne predloge na tajništvo stranke SKD na Beethovnovi 4 v Ljubljani ali na tajništvo SKD v Kamniku na 83 91 716. Do združitvenega kongresa se bodo do- nil v rodno Ljubljano in velja za potencialnega kandidata za novega predsednika slovenske vlade. Ključna naloga le nove vlade bo dokončno izpeljati slovensko tranzicijo, dokončno vzpostaviti demokratično republiko in pravno državo. Tudi vodje skupin omenjenega sveta, kandidati za bodoče ministre, so že zaceli delovati z vsem žarom, med njimi tudi nekateri prominentni člani SKD, kot so dr. Capuder, dr. Vencclj, dr. Šturm,... .S' seje regionalnega odbora SKD v Kamniku. Na levi glavna tajnica SKD: »Pogajanja niso enostavna. Do združitvenega kongresa so lahko še težave.« SOŽITJE JE ZAŽIVELO Pred dobrim letom dni je vzniknila ideja, da bi tudi v Kamniku imeli Društvo za duševno prizadete. To je bila dolgoletna želja staršev prizadetih otrok, od katerih jih nekaj obiskuje < )sn.ov-no šolo 27. julij v Kamniku, veliko odraslih je vključenih v Varstveno delovni center (INCE) v Mengšu, mnogi pa so doma in niso vključeni v nobeno ustanovo. V Kamniku z okolico je okoli sto duševno jmazdetih. Zato so njihovi starši in prijatelji sprejeli ]>ova-bilo ge. Metke Hribar, sedanje predsednice društva, na ustanovni sestanek. Starši so soglasno podprli program društva in spoznali prednosti, ki so v večji povezanosti staršev v domačem kraju. Društvo seje poimenovalo Sožitje, kakor se imenujejo vsa takšna društva v Sloveniji z republiškim na čelu. Kamniško društvo Sožitje je enainpetdeseto po vrsti, najmlajše Zaenkrat ima svoj se-dez se v Osnovni šoli 27. julij, jeseni pa se bo preselilo v najele prostore opuščene osnovne šole v Lokah v Tuhijski dolini Ambiciozni firogram društva in neverjetna zavzetost ge. predsednice s sodelavkami, da bi društvo delovalo čimbolj razsežno in polno, že kaže prve sadove. Da bi čimprej poskrbeli za jmzade-te v Kamniku in jim olajšali vsakodnevno vožnjo v zgodnjih jutranjih urah v Mengeš, je društvo zajirosilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za koncesijo, da bi v Kamniku ustanovili svoj varstveno delovni center. V izredno kratkem častijo bila izdelana vsa potrebna dokumentacija in društvo v teh mesecih pričakuje podelitev koncesiji'. Medtem so vse leto potekale številne aktivnosti. Društvo je dobilo v najem od občine Kamnik delno naseljeno osnovno šolo v Lokah. Prostore je bilo potrebno popolnoma obnoviti in jih prilagoditi za dejavnosti, kijih bodo izvajali bodoči varovanci. Finančne možnosti so bile skromne, pomagali so donalorji. veliko dela />a so opravili slarši sami. Mnogi obrtniki so delali brez plačila. Naj navedemo z zahvalo le nekatere: Miha Lenarčič - pleskanje, Dare Hribar - vodovodne instalacije, Blaž Zupane - elektroinštalacije, Igor Šuštar - parket, Emil CIrzin-čič - varjenje. Obrtna zbornica je prispevala nekaj opreme, j>od jetje Mega-hit je darovalo ob dedku Mrazu računalnik, izjemno sta nam pomagala Miha Lenarčič in Boris ('.iglic, kije poskrbel za prevoze. Svojo pripadnost Društvu. Sožitje Kamnik smo poudari H tudi z majicami, ki nam jih je potiskal z društvenim naslovom Gabrijel Jesenovec. Vsi skuj)aj smo poskrbeli, daje bilo našim mlajšim in starejšim otrokom lejui že med počitnicami na [rikniku, razveselili so se tudi dedka Mraza, ki jih je obdaroval, učenci šole 27. julij pa so po-skrbeli za jmjazno in veselo popoldne. O j)resenečenju, ki nam ga je pripravilo podjetje Fructal na Duplici, pa so že poročali mediji Praznične čestitke ob kocu leta 1999 so spremenili v Pructalu V velik finančni dar našemu društvu. Vse je bilo bogato, praznično. Tudi g. župan Tone Smolnikar s sodelavci se je udeležil slovesne podelitve in jmspeval v imenu Kamniške občine. Otroci šole 27. julij so pokazali, kako lepo znajo zajjeti jtraznične božične pesmi. Zanje pa je bil nadvse vesel dogodek, koje na slovesnost prišel našalfnnist in priljubljeni rojak Tomaž llumar. Fructalova finančna pomoč je pripomogla, da so prostori za varstveno delovni center v Lokah skoraj urejeni, jeseni se bodo uresničile želje mnogih staršev, saj hodu otroci poleg dela deležni tudi razvedrila, vzgoje, vključevali pa se bodo tudi v različne dejavnosti. Tudi za starše prizadetih je v Društvu Sožitje kar dobro poskrbljeno. Srečujemo se na rednih mesečnih sestankih. Organizirali j>a bomo tudi druge oblike druženja. Zaenkrat načrtujemo skupne izobraževalne seminarje in letovanje v poletnih mesecih Ničesar j)a ne hi bilo brez nesebičnega in nadvse uspešnega dela naše predsednice ge. Hribarjeve, ki sjjrejema vsa bremena društva in varstvenega centra z dobro voljo in veliko energije. V pomoč ji je vedno ludiga. Pavla Kališnik. in se mnogi prijazni slarši. Ne samo starši, ki soustvarjamo novo vzgojno ustanovo v Kamniku, ampak tudi širša skupnost je lahko vesela, da bo Kamnik imel odslej center, kjer bodo našli zaposlitev in pozneje morda tudi dom vsi, ki so naše pozornosti in pomoči najbolj potrebni Društvo So žit je v Kamniku je dokazalo, koliko želja in skoraj neverjetnih načrtov se lahko uresniči v enem samem letu, če se povežejo sposobni, ustvarjalni ljudje, ki delajo predvsem s srcem. SLA VICA NA VINŠEK govorili tudi 0 financah na podlagi bilanc SKD in SLS. Novega predsednika združene stranke naj hi volili direktno vsi člani obeh strank. V SKD upajo, da pri teh volitvah ne bo izostal noben član. Vse simpatizerje SKD, ki hi se radi aktivno udeležili teh volitev, vabijo, da se takoj včlanijo v SKD preko občinskih odborov SKD (na Kamniškem na 83 91 716) ali preko tajništva SKD v Ljubljani. Potrjevanje teh vpisov bodo občinski odbori SKD izvršili prednostno v najkrajšem času. Vzporedno z združitvenimi prizadevanji pa se nadaljujejo koraki v koaliciji Slovenija. V oblikovanju je strateški svet ali tudi strokovni svet, ki bo imel 14 skupin - za vsako bodoče ministrstvo po eno. Po pomladni napovedi naj bi bilo v novi zmagoviti SKD-SLS-SDS vladi po jesenskih volitvah kar sedem ministrstev manj kot danes. Ta strateški svet bo imel v zvezi SDS-SLS-SKI) osrednjo vlogo, saj bo predstavljal prav možgane koalicije. Svet vodi argentinski Slovenec, rojen med drugo svetovno vojno za Bežigradom, dr. Andrej Bajti k, še nedavno bančni strokovnjak v svetovni banki. Pred kratkim se jc za stalno vr- Na seji odbora so govorili tudi o volitvah v svet kmetijsko gozdarske zbornice, ki bodo 9. aprila letos. O tem jc poročal predsednik regijskega odbora SKD Franc Avbclj iz. Sp. Prapreč 24 pri Lukovici (tel.: 735 373). Volil bo lahko vsak član te zbornice, ki ima vsaj 20.000 SIT katastrskega dohodka. Volilni imeniki so od I. marca na vpogled na sedežih upravnih enot. Volilo se bo po proporcionalnem sistemu, torej liste kandidatov s 4 člani. Tehnično bolj ustreza rešitev, da se nastopi z več listami, ki pa morajo biti usklajene med SKG in SKZ. Možne so tudi mešane lisic kandidatov. Ker je predlagatelj list lahko organizacija kmetov, je bilo ustanovljeno društvo Slovensko kmečko gibanje (SKG). Njegov predsednik jc Janez Šuštcršič, Seničica, 1, 1215 Medvode (tel. 041 519-100). Listo kandidatov mora podpreti najmanj 10 članov zbornice iz volilne enote. Vsak lahko podpre le eno listo. V SKD priporočajo, da člani kmetijsko gozdarske zbornice volijo tisto listo, ki jo podpira društvo Slovensko kmečko gibanje. MILAN VVINDSCHNDRKK POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK OOZ Kamnik in Občina Kamnik pripravljata v sodelovanju z zunanjimi izvajalci naslednje programe izobraževanja, ki jih tudi sofinancirata: 1. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE v aprilu na smu-žu OOZ KAMNIK. Tomšičeva 11 Tečaj je namenjen vsem uporabnikom, ki pri svojem delu potrebujejo različne računalniške programe. SEZNAM RED VIDENIH PROGRAMOV JE NA VOIJO NA OOZ KAMNIK IN PIC-u OBČINE KAMNIK. Vsak program zajema različno število ur, izvajalec bo obseg izobraževanja prilagodil potrebam udeležencev. Vsak tečajnik dela na svojem računalniku, ki je z ostalimi povezan v omrežje in multimedijsko opremljen, tematiki sc sledi na velikem TV zaslonu. Vsak udeleženec tečaja dobi odgovarjajoče pisno gradivo v slovenskem jeziku, potrebne vaje in disketo. ("ENA TI .ČAJA jc odvisna od vrste računalniških programov ter od števila ur. Cena Sc ni dokončna, del izobraževanja sofinancira Občina Kamnik ter OOZK, stroške za delavec pa povrne Slad za izobraževanje Ljubljana. Na podlagi prijavnic, ki so na voljo v avli OOZ KAMNIK, vas bomo obvestili tudi o dokončni ceni. 2. TF.ČA.I HIGIENSKEGA MINIMUMA v maj.. Obnovitveni tečaj poteka dva dni po 5 šolskih ur. Uslni preizkus znanja opravljajo udeleženci tečaja po vmesnem prostem dnevu. Vsi tečajniki se na podlagi potrdila evidentirajo v bazo podatkov, s tem sc zagotavlja možnost prepisa potrdil ali drugih ustreznih dokumentov. CENA: 9.000 SIT (v ceni ni vključen I)I)V) Razliko do polne cene (15.000,00) sofinancira OOZ Kamnik ter Občina Kamnik. KDAJ: X. in 9. maj, ob 16, uri. KJE: Območna obilna zbornica Kamnik, Tomšičeva II ROK PRIJAVI:: 3. maj 2000 NAČIN PLAČILA: na blagajni OOZK OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK, Tomšičeva II organizira v marcu TEČAJ IZ VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELL IN POŽARNEGA VARSTVA VSI. NAIMIJN.il, INFORMACIJE SO VAM NA VOIJO: OOZ KAMNIK, tel. «391-738 in OBČINA KAMNIK PTC (ga. Šircelj, tel. 817-443) Kamniški OBČAN KULTURA 9. marca 2000 5 ZA KULTURO JEZIKA O reklamnih geslih (5) V reklamnih geslih se uporabljajo tudi značilne besede in njihove oblike. Glagolska oseba, naklon in čas Ti elementi imajo v reklamnih geslih zelo pomembno vlogo: najpogosteje sta izražena oba aktanta: potencialni kupec, na katerega se ponudnik obraća z drugo osebo množine bodisi glagola ali zaimka, in ponudnik, ki najpogosteje nastopa v prvi osebi množine. Značilna sla clv;t naklona: velclni in povedni in dva časa: sedanji in prihodnji. Uporabljajo se zlasti naslednje oblike glagolov: - v drugi osebi množine, v sedanjem času. - v prvi osebi množine, povednem nakotui, sedanjem času, ki izraža prihodnost: - Ob koncu sončnega dne občutite, katera zaščita pred soncem je najboljša zo vašo kožo. in vclelnem naklonu /a neposredno pozivanje naslovnikov, naj storijo to, kar predlaga, zahteva geslo: - Oglasite se Čimprej pri nas. - Prehitite DDV z VW, Potujte :. nami. Zaupajte nam še vi! - Spremenite svojo zunanjost in zadovoljna bo vašo notranjost! - Obiščite nas in skupaj bomo izbrali najcenejši dopust z.a vas. - Obiščite nos na sejmu/...); Zagotovite si/.../. Pokličite /.../. Priklopite se /...). Gradite/...) - Potrkajte na vrata Vašega trgovca!; - Ne bodite tarčo posmeha! - Veselite se US peha oh pogledu na lepo in negovano kož.o. Polepšajte si dol ge zimske dni in božično novoletne praznike! - Uživajte v bogati izbiri; Prepričajte se tudi vi. da ni vsaka kava /.../kava! - v prvi osebi množine, sedanjem časti in vclelnem naklonu, s čimer želijo pisci ustvariti občutek skupnosti ponudnika in potencialnega porabnika: - Odkrijmo Kras; - Gremo' Praznujmo naš rojstni dan skupaj! - Vidimo se doma! - v prvi osebi množine, sedanjem času, povednem naklonu, v kombinaciji / osebnim ter svojilnim zaimkom za drugo osebo množine /a povezavo med ponudnikom in potencialnim potrošnikom: - Želimo vam prijetno počutje! Veselimo se vašega obiska! - v drugi osebi množine, v povednem naklonu in prihodnjem Času: - V tem Cocklailn boste resnično uživali. - Sosedje Vam bodo zavidali; - v prvi osebi množine, povednem naklonu, sedanjem času, ki izraža prihodnost: - v drugi osebi množine, povednem naklonu in v sedanjem času, ki izraža prihodnost: - Ob koncu sončnega dne občutite, kolera zaščita pre/l soncem je najboljša za vašo kož.o. - v prvi osebi množine in formalno povednem naklonu se ustvarjalci reklame posredno ali neposredno obračajo na potencialne potrošnike!'- Košarkarjem čestitamo za zmago. - / drugo osebo ednine, sedanjim časom in velelnim naklonom se ustvarjalci reklame neposredno in zelo osebno obračajo na potencialnega potrošnika: - Kupi si/..J in tudi ti boš lak kot mi! - splošna veljavnost se izraža z drugo osebo ednine, povednim naklonom in sedanjim časom: - Dobrega orodja ne zavrž.cš. - Ko veš, kam greš. - splošna veljavnost se prav tako izraža s tretjo osebo množine ali ednine, povednim naklonom in sedanjim časom: - Najlepše darilo za liste, ki cenijo tradicijo osebnih sporočil. - Poznajo nas po hitrih, zanesljivih prenosnikih in ugodnih cenah - redkeje se pojavlja glagol v pogojnem naklonu: - Življenje je prekratko, da hi ga preživeli v senci! - rah;t prve osebe ednine je redkejša, navadno je tako geslo podloženo s sliko osebe, ki reklamira določen izdelek: - Ker se cenim! Osebni in svojilni zaimki /a reklamna besedila, /lasti pa reklamna gesla je značilna gosla raba osebnih in svojilnih zaimkov: - osebni zaimek /a drugo osebo množine (najpogosteje pisan /. veliko začetnico) izraža obračanje na potencialnega kupca ali potrošnika sploh: - zato, da vam poletja ne bo tre-ba preživeti v senci! - V vseh poslovalnicah Vas pričakujejo naši bančni svetovalci. Razložili Vam bodo vse podrobnosti, se poglobili v Vaš primer m Vam tudi pomagali. - Z. vami do začetka šolskih dni! Vaš prosti čas je piedragoccn, da bi ga zaupali komurkoli! Vaša veleblagovnica ženske, moške in otroške konfekcije osebni in svojilni zaimki v prvi osebi množine nadomeščajo ime ponudnika in ustvarjajo občutek domačnosti, osebnosti, navadno so v kombinaciji z zaimkom v drugi osebi množine, ki poimenuje potencialnega potrošnika: -Praznujmo naš rojstni dan skupaj! Oglasite se čimprej pri nas: - Za novo šolsko leto vam v naši trgovini /.../; Z nami v 2000. - osebni zaimek nadomešča ime i/delka, ki je predstavljen s sliko ali kako drugače: - Lepota je v njej. (v kremi); ■ Splača se ga shranjevali! (mišljena priloga Dela Delo & Dom); - Če imate televizijo, skoraj ne morete hrez. njega! (i/, podložene slike je razvidno, da gre za Vikend Magazin in Delo). - pogosta je paralelna raba zaimkov: - pokličite nas - obiščite nas. O posebnostih v rabi pridevnikov, prislovov, stevnikov in novotvorbah v reklamnih geslih bomo spregovorili drugič. MARJETA HUMAR Razstava aktov v slovenskem kiparstvu Do 2. aprila je v Galeriji Cankarjevega doma in v Jakopičevi galeriji v Ljubljani na ogled zanimiva pregledna razstava aktov v slovenskem kiparstvu. Avtor razstave je priznani umetnostni zgodovinar dr. Lev Menaše, ki je pred letom dni že pripravil pregled upodobitve polgolega in golega človeškega telesa v slovenskem slikarstvu in grafiki. Tokratna razstava pa nas vodi skozi izčrpen prikaz, kiparskega upodabljanja aktov v slovenski umetnosti vse od poznega 19. stoletja do današnjega časa. Razstava ponuja pregled aktov in torzov v vsej materialni, oblikovni in vsebinski raznovrstnosti. Med 54 predstavljenimi imeni in 114 kipi zavzemata vidno mesto kamniški rojak Jakob Savinšek (1922-1961) in Saba Skaberne, kiparka mlajše generacije, ki živi in ustvarja v Kamniku od leta 1992. Njune kipe si lahko ogledamo v Jakopičevi galeriji, kjer so postavljena dela povojnega kiparstva, medtem ko se med deli starejših umetnikov lahko sprehodimo v Cankarjevem domu. Savinška avtor predstavi s štirimi kipi in dvema risbama Skaber-netovo pa s tremi kipi. Kot model ustvarjalnega navdiha je akt zastopan in priljubljen v likovni umetnosti vseh časov: najprej so ga upodabljali v študijske namene kot prikaz gibanja in drže golega človeškega telesa, potem pa nasploh. Obenem je obvladovanje upodobitve akta obvezno za slušatelje likovnih akademij. Izmed obsežnega Savinškovega opusa, ki je bil leta 1995 retrospektivno postavljen v Moderni galeriji v Ljubljani, imamo sedaj ponovno priložnost videti nekaj, za slovensko povojno umetnost ključnih del. Savinškova razvojna linija v kiparski upodobitvi človeške figure, ki je bila v njegovi umetnosti vseskozi dominantna, je predstavljena res lepo ter raznoliko in je dokumentirana tudi z dvema risbama. Risanje je bilo njegova najobsežnejša likovna dejavnost in mu je pravzaprav pomenilo zasnovo /a kiparstvo ter mu bilo tudi koristen izhod za ideje, /a katere ni imel dovolj časa, da bi jih poustva-ril kot kipe. Ob javnem spomeniškem kiparstvu, ki ga je zaposlovalo več let in s katerim je tehtno obogatil kraje po Sloveniji, je umetnik v mali figuraliki sproščal zanimanje /a spontano ustvarjanje in hit reje uresničeval napredne zamisli Prirojeni talent, izvrstno znanje, obilica idej, pa tudi dojemljiva radovednost in nemirni duh so ga vodili k reševanju številnih umetniških vprašanj, zato je pogosto spreminjal svoj slog in uveljavljal pomembne kiparske novosti. Navdihoval se je v lepoti in resničnosti življenja ter študiral probleme, kot so ravnotežje, ritem, proporci, harmonija gibanje, postavitev, poenostavljanje oblik. Boginjo Nike je leta 1951 poustvaril v gr-často nabrekli modclaciji ter s tem podal njen videz v bohotnos-ti in slikovitosti. Z Ženskim aktom (1955) je predstavil realistično, mlado žensko telo v graciozni drži. Marmornata Ženski torzo in Ležeči ženski torzo sta galerijska kipa večjih mer. Oba se sicer nahajata na stalni razstavi: prvi v ljubljanski Moderni galeriji, drugi v Kostanjevici na Krki, v Gorju povi galeriji, ki je s svojo umetniško zbirko v prostorih tamkajšnje šole enkratno vpeta v pedagoško dejavnost. Poleg izrednega posluha in občutka za tehniko obdelovanja tako plemenitega materiala, kot je marmor, kažeta kipa, da je umetnik slovenskemu kiparstvu utiral pot v abstrakcijo v prehodnih petdesetih letih na prag šestdesetih. Sredi tega časa je Savinšek v umetniško ustvarjanje uvajal nove oblikovne izraze, ki so jih pogojevali moderna civilizacija in z njo čas tehničnega napredka ter ozaveščena skrb za našo prihodnost. Akta je tedaj bolj stiliziral v detajlih, ga omejil na bistveno in ga izoblikoval v torzo z odrezanimi nogami, brez glave ter ga celo izvotlil. Kljub tolikšnemu likovnemu posegu v človeško telo ju odlikuje izrazna moč, skladnost in estetski čut. Doma in v tujini je imela Saba Skaberne prek štirinajst samostojnih razstav (med njimi pred štirimi leti v kamniški galeriji Ma-jolk.i), svoja dela pa je predstavila tudi na številnih skupinskih razstavah. V letošnjem letu pripravlja meti drugim razstavo v VVas-hinglonu. Je aktivna udeleženka likovnih srečanj na prostem (npr. projekt Voda in kipi na reki Ljubljanici, kiparski simpozij v Istri). Intimna figuralika aktov, ki jih ustvarja v zavetju ateljeja, odmeva kiparkino ljubezen do modeliranja v mehki glini. Liki so miselno - čustveno zgovorni in poosebljajo sožitje duhovnega in snovnega sveta, pojme kot so ljubezen, materinstvo, rodovitnost, hrepenenje. Posebna vrednost doživetja njene male figuralike pa je tudi v estetski čistosti in lepoti tankočutno dodelanih detajlov, pogosto senzualno poudarjenih z, barvo ali celo kombiniranih s po-slikavo (Pokrajina v meni, 1998). Kipi, s kalerimi se predstavlja na tej razstavi, kažejo tudi poznavanje afriške umetnosti, ki jo je temeljiteje odkrivala na petmesečnem podiplomskem študijskem potovanju po Zahodni Afriki leta 1986. Galeriji sta odprti vsak dan, razen ponedeljka od 10. do 19. in v nedeljo od 10. do 14. ure. Vsak četrtek je organizirano vodstvo po razstavi: v Galeriji CD ob 17. uri in v Jakopičevi galeriji ob 18. uri. mag. SONJA KLEMENC Jakah Savinšek: Ženski akt. 1955, bron, zasebna last TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL.: 061/8391-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: intocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japl/eva 2, tel.: 817-556 Torek. 14. marca, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Zvone Šeruga - potopisno predavanje s predstavitvijo knjige. Vstopnina: 700 SIT Četrtek. 16. marca, ob 19.30 Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik Koncert pesmi Franca Mihaela Paglovca ob izidu pesmarice in simpoziju Sodelujejo: Prvo slovensko društvo Lira Kamnik, Mešani pevski zbor Odmev Kamnik, Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas in instrumentalisti Vstop prost! Petek. 17. marca, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Predavanje alpinista Marka Prezlja Organizacija: Planinsko društvo Kamnik Petek. 24. marca, ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave Fotografska izkušnja 1999 Razstava predstavlja izbor nagrajenih fotografij mladih ustvarjalcev, ki so lani sodelovali na natečaju Fotografska izkušnja. Projekt poteka v okviru mednarodnih Dnevov evropske kulturne dediščine Razstava bo odprta do 10 aprila Vstop prost! Nedelia. 26. marca, ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Prireditev ob materinskem dnevu Organizacija: Karitas Kamnik tO MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel. 812-597 Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik Ponedeljek, 13. 3., ob 18. uri: Mali bober in odmev Ponedeljek, 20. 3., ob 18. uri: Kdo ima čas za medvedka? Ponedeljek, 27. 3., ob 18. uri: Mandi, ne jezi se! Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalie Vsako sredo od 10. do 11 ure v dvorani knjižnice Vodi Helena Sterle Pravljične ure v Šmarci Vsak drugi četrtek ob 18 uri v kulturnem domu Šmarca. Vodi Jana Dolenc Ustvarjalne delavnice za otroke - VILA ČIRA ČARA Vsako sredo od 17. do 19 ure v dvorani knjižnice Vodi Rosana Kleindienst Premk literarni večer v petek. 10. 3., ob 19. uri v dvorani knjižnice. Srečanje z Majdo Golubovic in njenima knjigama Boljši jutri ter Horoskop 2000 Potopisno predavanje V torek, 14. 3., ob 19. uri v dvorani knjižnice O enomesečnem potovanju in trekingu po Novi Zelandiji bo predaval mag Ludvik Travnik. So KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, tel.: 817-647, 817-662 Galerija Miha MaleS Razstava Prešeren in Maleš - poet in slikar Odprto: od torka do sobote od 9. do 12 in od 16 do 19. ure so BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.: 812-062, 041/545-580 Odprto vsako soboto in nedeljo od 11. do 17. ure ogled hiše s črno kuhinjo Razstava NITI SE PREPLETAJO bo odprta do 26. marca 2000 Klekljarsko čipko predstavlja ga Helena Vrhovnik, klekljanje s kovinsko nitjo pa g. Andraž Debeljak Vstopnina je 200 SIT. •a MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavnitrg23, tel.:815-477, 041/957-609 Torek. 21. 3.. od 17. do 19. ure V dvorani Matične knjižnice Kamnik DARILO SI IZDELAJMO SAME: Ustvarjalna delavnica in klepet za dekleta, žene, matere So ASTRONOMSKO DRUŠTVO KOMET tel.: 8391 587 Ponedeljek. 13. marca, od 17. do 21. ure na platoju pri gradu Zaprice Javno opazovanje Lune, Jupitra, Saturna, Zemlje skozi več teleskopov V primeru slabega vremena bo opazovanje v torek, 14. marca, ob istem času so DRUGE PRIREDITVE Ponedeljek. 2. marca, ob 17. uri v Domu upokojencev Šahovski turnir v počastitev občinskega praznika Tel : 061/839-844 Društvo učiteljev, trenerjev in sodnikov Kamnika Sekcija za starosvetno smučanje »Kamniške grče« Sobota. 11. marca, v Kamniku in na Veliki planini 1. Srečanje prijateljev starosvetnega smučanja in smučanja po starem Sprejem udeležencev na Glavnem trgu v Kamniku od 8. do 9.30, zbor udeležencev na Zelenem Robu na Veliki planini ob 12. uri. OBVESTILO KS DUPLICA obvešča, da bo v ponedeljek, 13. marca, ob 18. uri v prostorih KS Duplica predaval pravnik g. Dušan Košir o NOVI POKOJNINSKI ZAKONODAJI. Vljudno vabljeni! ZNANJE^JE POT DO USPEHA^-. v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU., Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel./faks 713-660 - 10% popust nudimo za skupine E-po*ta: clipeclip-domzale.si - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in studentom ■ delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja l I i D povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. 6 9. marca 2000 IZ ZGODOVINE Kamniški OBČAN Pred simpozijem, posvečenim F. M. Paglovcu PRENOVITELJ CERKVA V TUHINJSKI IN MOTNIŠKI DOLINI V razdobju, ko je F. M. Paglovec končal študij v Ljubljani iz filozofije in bogoslovja, se je barok kot nov umetnostni slog konec XVI. in začetek XVII. stoletja tudi v naših krajih dokončno uveljavil v arhitekturi, kiparstvu in slikarstvu. Beseda barok ima nejasen pomen v primerjavi z renesanso kot predhodnim umetnostnim slogom. Kar dolgo je novi umetnostni slog veljal za manjvrednega; nekaj kar je nepravilno, nabuhlo, nenavadno. Šele konec XIX. stoletja je Woelflin, švicarski umetnostni zgodovinar, opredelil barok kot oznako za samostojno, enakovredno, iz lastnih zakonitosti zraslo stilno smer. Težišče baročne arhitekture je na cerkvah, palačah, velikih urbanističnih zasnovah s cestami in trgi, ki so obogateni s plastikami (figure, stebri) in tudi s slikarskimi sredstvi (z iluzionističnimi poslikavami). Barok je bil rojen v Italiji v XV. stoletju, kjer je B. Michelangelo v arhitekturi opustil klasično umirjenost renesanse. Na odločilen razvoj baročne arhitekture je vplival G. B. da Vingnola s cerkvijo II Gesu (1558-1584) v Rimu. Najpomembnejši baročni kipar je bil G. L. Bernini. Baročni realizem pri slikanju človeškega telesa in posebej okončin je najbolje izražal Caravag-gio, toda reprezentativne upodobitve v zarečih barvah sta neprekoslji-vo ustvarjala A. Carracci in G. B. Tiepolo. V Ljubljani so jezuiti zgradili (1613-1615) prvo baročno cerkev, danes imenovano šentflor-janska. Val navdušenja za barok in protireformacijska gorečnost sta v prvi polovici XVIII. stoletja ustvarila Številne cerkve, ki so umetnostni in kakovostni vrh baročne arhitekture na Kranjskem. Najpomembnejša med njimi je vsekakor nova stolnica sv. Nikolaja, delo italijanskega arhitekta A. Pozze (1700-1708) toda najple-menitejša je uršulinska cerkev sv. Trojice, delo neznanega italijanskega arhitekta (1718-1726). F. M. Paglovec, pristen Kam-ničan, se je po šolanju v Ljubljani leta 1702 vrnil v Kamnik za kaplana. Kamniški župnik in arhidiakon za Kranjsko M. L. Rasp ga je po treh letih poslal za vikarja na prosto mesto v Šmartno v Tuhinjski dolini. Novi vikar je z nastopnim letom 1705 začel pisati kroniko, sam pravi, da zase in za naslednike kot informacijo in ravnanje. Prvi del kronike opisuje splošne in posebne dogodke po svetu ter dogajanja v Tuhinjski dolini. V Motniški dolini pa opisuje prenoviteljsko delo pri cerkvah v Špitaliču in v Beli. Motnika skoraj ne omenja, čeprav so tam prvotno gotsko cerkev v XV. stoletju prezida-li in jo v letih 1724 in 1743 ba- rokizirali. Morda je bil vzrok v tem, da je Motnik po letu 1600 že bil vikariat. Pri tem pa preseneča podatek iz Krajevnega leksikona Slovenije. »Zasebno šolo za nadarjene dečke je v motniškem župnišču odprl Franc Paglovec, takratni župnik v bližnjem Šmartnu v Tuhinju.« V drugem delu kronike pa F. M. Paglovec opisuje svoje delo in delo župljanov pri prenovi cerkva in drugih cerkvenih zgradb, nakupe cerkvene opreme, zvonov in drugih potrebščin. Iz kronike sem izbral samo pomembnejše podatke o Paglovčevem prenoviteljskem delu. Še tole: pri prenovitelj-skih delih, kjer je Paglovec osebno sodeloval, uporablja pri opisu dogodka zaimkovo besedo: smo, drugače pa: so. Cerkev sv. Neže na Selih: Leta 1713 smo začeli graditi zvonik in ga končali naslednje leto. Dela je vodil mojster J. Ber-gant. 1720 smo poglobili tlak in ga tlakovali z opeko. Zato smo morali podreti oltarje in jih na novo postaviti, sedaj mašujemo na prenosnih. 1726 smo s hrastovimi skodlami pokrili zvonik. Lani in letos smo dogradili mežnijo. 1737 so žgali apneni-co. 1739 smo kupili dva zvonova. 1740 smo oskrbeli tudi novo stolpno uro. 1741 smo dali narediti stranski oltar sv. Mag- dalene, pozlačen bo v naslednjih letih. Cerkev sv. Tomaža na Lokah: Leta 1715 smo napravili nova okna v prezbiteriju in stranska vrata. 1720 je bil kupljen nov zvon. 1723 smo začeli zidati cerkev. Mojster je bil G. Maček. (To je bila prva Mačkova baročna cerkev na Kamniškem.) Mila zima nam je omogočila, da smo žgali apne-nico. 5. maja smo nadaljevali z gradnjo. Cerkev in zvonik sta bila pokrita. Porabili smo okoli 400 goldinarjev kranjske veljave. 1725 smo dokončali zakristijo in jo obokali. V ladji smo namestili kasetni strop in položili tlak. 1728 so ljubljanski zidarji zgradili pokopališki zid. 1732 smo nad mežnijo napravili sobo za duhovnike. 1737 smo postavili tri stranske oltarje, od katerih smo dva dobili iz stare šutenske cerkve. Cerkev sv. Miklavža na Gori: Leta 1721 je bil zgrajen nov prezbiterij in zakristija, cerkev je bila povečana, v višino za poldrugi seženj in podaljšana z dolžino preddverja. Mojster je bil M. Kokalj iz Tržiča. 1722 so delo nadaljevali ljubljanski zidarji. 1723 je bila narejena nova prižnica iz mehkega lesa. 1724 je bil postavljen oltar sv. Frančiška Ksav. in sv. Joba. Cerkev sv. Martina v Šmart-nem: Izpis, ki sem jih napravil za vsako cerkev posebej, je za šmarsko cerkev daljši kot vsi ostali skupaj. F. M. Paglovec je pri svoji cerkvi vsako leto ne- Vsi omenjeni cerkveni možje so najprej dosegli solidno filo-zofsko-teološko izobrazbo. Najvišji naziv je dosegel Rasp, ki je postal dr. teologije. Rasp in Glavar sta bila pozneje za svoja dušnopastirska in druga prizadevanja nagrajena z imenovanjem za apostolska protonotarja Rasp pa je bil tudi gorenjski arhidiakon. Pomembnejše od nazivov pa je bilo nihovo delo za preproste ljudi tedanjega časa. To je bilo resnično občudovanja vredno. Vse tri je pri tem kot duhovnike najprej vodila želja in dolžnost »voditi duše« k Bogu. Ob tem so se prav garaško razdajali za splošno blaginjo ljudi na svojih dušnopastirskih območjih in zunaj njih. Bili so pravi duhovni vodniki in »očetje naroda«, svetilniki, ki so močno in daleč svetili s svojim zgledom in dejanji. Najprej Rasp v Kamniku, kamor je prišel za župnika ravno pred tristo leti (marca 1700) in tu ostali kar 42 let, vse do smrti. Ob njem se je najprej kot bo-goslovec, nato pa kot kaplan v Kamniku, (1702-1705) kalil mladi Paglovec. Rasp je po vsej verjetnosti tudi posredoval, da je bil Paglovec od leta 1705 vikar v bližnjem Šmartnem njegov »duhovniški sosed«. Da sta bila še naprej tesno povezana, izpričuje Raspova podpora Paglovcu, ko je ta zidal mogočno baročno kaj postoril, zato povzamem samo glavna dela: 1711 smo začeli zidati kapelo in zvonik, ki smo ju naslednje leto končali. 1714 je bilo slabo leto, veliko bolezni in smrti, naslednje leto je pogorela vas Trobelno, zato smo z gradnjami počakali na boljše čase. 1719 se je zidalo župnišče, zidarje je poslal G. Maček. Žgali smo kar nekaj apnenic za našo cerkev. 1728 smo povečali in ogradili pokopališče. 1729 je bilo delo ustavljeno zaradi pomanjkanja sredstev in revščine župljanov. 1734 smo začeli pod vodstvom G. Mačka z gradnjo nove cerkve sv. Martina, (ki je bila za las podobna cerkvi na Šmarni gori). 1737 smo v naši cerkvi tlakovali z belo in črno opeko in sezidali kripto. Postavili smo velik oltar, ki je bil prej v šu-tenski cerkvi. Cerkev je zanj dala 100 goldinarjev kranjske veljave. 1744 smo postavili oltar sv. Angela varuha, ki je bil prej v žalski cerkvi v Kamniku.' Cerkev sv. Doroteje v Kostanju: Leta 1715 smo napravili nova okna v prezbiteriju in stranska.vrata. 1725 smo sezidali nov zvonik in pod njim zakristijo, razširili in podaljšali cerkev, delali so ljubljanski zidarji pod vodstvom Goriška, tesarji so bili Tuhinjci. 1741 je cerkev dobila veliki oltar sv. Doroteje, pozlačen bo drugo leto ali kasneje. Cerkev Blažene device Marije v Zgornjem Tuhinju in po- cerkev v Šmartnem (24. maja 1742 jo je posvetil prav Rasp), Paglovec pa je iz Raspove zapuščine ustanovil nov beneficij, izpovedan 8. aprila 1753. Raspu, Paglovcu in tudi malce manj kot pol stoletja pozneje rojenemu Glavarju je bilo poleg zidanja, obnavljanja opravljanja župnijskih in podružničnih cerkva, ustanavljanja benc-ficijev in Se marsičesa drugega veliko predvsem do tega, da bi svoje župljane in »Kranjce« izobrazili. Zavedali so se, da le če, bodo ljudje znali brati, pisati, računati in obvladali tedanji uradni jezik nemščino, bodo lahko napredovali v duhovnem življenju, in tudi na kulturno-prosvetnem in gospodarskem področju. Zato so vsi trije pridno segali po peresu, pisali in prevajali, kar so čutili, da je najbolj potrebno in koristno za ljudi. Pri tem so posebej mislili na najmlajše, otroke. Nadarjene med njimi so sami in z drugimi učitelji poučevali v lastnih šolah, najboljše med njimi pa pripravljali za vpis v nadaljnje šole. Tako so rasli in se oblikovali novi duhovniški poklici, sposobni učitelji, organisti... skratka podeželski človek se je začel dvigati v duhovnem, gospodarskem in narodnem pogledu; krepila se mu je samozavest. Kako tudi nc, ob tako močnih in vsestranskih osebnostih, kot so bili njihovi duhovni vod- pravilo Cerkve sv. Vida na Planini: Leta 1733 so ljubljanski zidarji popravili cerkev na Planini in jo spravili v dostojno obliko, delali so od 8. aprila do konca junija. 1736 smo na cerkvi v Zg. Tuhinju naredili velika okna in na vzhodni strani zakristijo. 1737 so žgali apne-nico za cerkvene potrebe. Cerkev sv. Antona v Špitaliču: Leta 1720 so ljubljanski zidarji zgradili zid okoli pokopališča, streho pa so postavili oktobra. I. aprila 1728 so ljubljanski zidarji pod vodstvom Goriška cerkvi obrnili njeno os, prezbiterij in zakristijo so zgradili na zahodni strani, glavna vrata so na vzhodu, zvonik pa je ostal na svojem mestu. 1729 zaradi revščine ni bilo nobene zidave, ker je bila zima zelo dolga. Konec maja so vendarle žgali apnenico za cerkev sv. Antona. 1730 so nadaljevali z gradnjo cerkve. 1731 v Špitaliču so pri sv. Antonu uredili zakristijo in jo oskrbeli z omarami. Cerkev sv. Miklavža v Beli: 7. maja 1727 so zaceli zidati zvonik in pod njim postavili zakristijo. 1731 so vkljub pomanjkanju sredstev uredili zakristijo in jo oskrbeli z omaro. Prav tako so kupili za cerkev sv. Miklavža nov zvon, ker je bil prejšnji počen. Naštevanje zidarskih in tesarskih del, priprave gradbenega materiala, oskrbo cerkva z oltarji in zvonovi, poleg cerkva je postavil mežnije pa tu- niki Rasp, Paglovec in Glavar. Rasp kot v svojem času eden najbolj izobraženih duhovnikov na Kranjskem, ki si je svoje znanje in razgledanost nabiral na Dunaju in po drugih uglednih evropskih kulturnih in znanstvenih središčih ter bil sprejet med člane Aca*lcmic Opcrosorum, kjer si je prislužil naslov »Nc-utrudljivi«. V Kamniku je sezidal sedanjo baročno župnijsko cerkev na Šutni (posvečena je bila 27. junija 1735), kapelo sv. Križa, uredil novo pokopališče na Žalah, botroval preureditvi kamniškega frančiškanskega samostana in cerkve sv. Jakoba... Paglovec kot »najmočnejša osebnost slovenske književnosti na Kranjskem« med očetom Hi poli tom in slovničarjem Poh-linom (dr. France Kidrič), Glavar pa kot ena največjih osebnosti na Kranjskem v drugi polovici 18. stoletja. Vsi ti trije veliki možje si zaslužijo našo in znanstveno pozornost. Našo, ker so nam zapustili tako bogato bogoslovno, kulturno-prosvetno in umetnostno dediščino, znanstveno pa, da strokovnjaki ocenijo njihov pravi pomen za naše kraje in vso Slovenijo. Glavar je svoje strokovno »ovrednotenje« že doživel na simpoziju septembra 1998 v Pa-pcSkem slovenskem zavodu (Slo-veniku) v Rimu in z izdajo zbornika predavanj s tega simpozija pri Mohorjevi družbi v Celju. Paglovcu se bodo znanstveniki posvetili sredi marca na simpoziju v Kamniku in v Šmartnem v Tuhinju, kjer pa bo poznavalcem tega kraja nehote uhajal spomin v vojna in povojna leta, ko je bila tukaj po človeški zaslepljenosti, nepremišljenosti ter iz. sovražnosti do Boga in Cerkve najprej podrta mogočna baročna župnijska cerkev, nato pa leta 1955 Se zvonik, čeprav so se pogumni župljani te- di gospodarska poslopja. Vse to je zahtevalo velika denarna sredstva. Ideja, da je F. M. Paglovec ustvaril svojo hranilnico, je bila v njegovem času enkratna, ker je z delovanjem hranilnice pridobil sredstva, ki jih je namenil gradnji in popravilu cerkva. Začetni kapital je najbrž, prinesel s seboj: vodil pa je politiko majhnih obrestnih mer - 3% je dal za prihranke in 5% zaračunal pri posojilih. In čc so bili lljudje v stiski zaradi nesreč ali slabe letine jc obresti tudi odpisal in počakal pri vračilu glavnice, nikdar pa ni popustil pri višini glavnice. Tako si jc tuhinjski vikar pri svojih zupljanih pridobil veliko zaupanje. Pri prenovah cerkev so župljani sodelovali pri postavljanju apnenic, pripravljanju drv in s svojim delom. Iz zapisov v Kroniki veje duh povezovanja župljanov v obeh dolinah in tudi širše. I . M. Paglovec je bil gcnius loci Tuhinjske in Mot-niške doline. Nič se nisem dotaknil kritičnih vprašanj in podmen pri prebiranju Paglovčevc kronike, ki je tu in tam preveč pisana po spominu, vmes pa je še veliko nepopisanega proslora. Simpozij, ki bo posvečen F. M. Paglovcu 16. in 17. marca letos, ho priložnost, da stvari postavimo na, kolikor je mogoče, pravo mesto. ALBIN V EN G UST, dipl. umetnostni zgodovinar mu na vse kriplje upirali. Na simpozij lorej »čaka« še Rasp. Škoda, da ga ne bo letos, ko je ravno okrogla obletnica njegovega prihoda za župnika v Kamnik, upajmo pa, da bo čimprej. Škoda tudi, da ni bil »Pag-lovčcv simpozij« že lani, ko smo praznovali 320. obletnico njegovega rojstva in 240. obletnico smrti. Pa jc lepo in prav, da je tudi leto pozneje in da so pri tem združili svoje moči pobudnica in voditeljica simpozija prof. Marjeta Humar iz Kamnika z izbranimi predavatelji, kamniški župan Anton Ione Smolnikar, župnik Franc Balog iz Šmartna v Tuhinju in tamkajšnja krajevna skupnost. Potem tudi uspeh ne izostane in otevamo pozabi v povojnem času po krivici »zamolčane« naše duhovne veličine. V šoli smo se učili o drugih velikih slovenskih možeh, o domačih bore malo. Vendar se, Bogu hvala in prebujenim ljudem v kamniški in komendski občini, stvari postavljajo na pravo mesto, z njimi pa tudi kraji, v katerih so delovali Rasp, Paglovec in Glavar. Naj misel na te pomembne može, predvsem pa preučevanje njihovih del in plemenita prizadevanja, ki so jih vodila pri neutrudnem delu za duhovni in gmotni napredek domačega in slovenskega človeka nasploh prispevajo k duhovnemu prerodu krajev, v katerih so delovali. Ti si to zaslužijo tudi zaradi velikega nekdanjega pomena: najprej Kamnik kot eno najbolj cvetočih srednjeveških mest v Sloveniji, Komenda kot najpomembnejše nekdanje in znova dvigajoče se malteško viteško središče na Slovenskem ter Šmartno v lepi in vedno bolj napredujoči Tuhinjski dolini, kateremu naj ravno zgled in delo duhovnika Paglovea da novih moči in ustvarjalnega poleta. JOŽE PAVLIC ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE j-^. 1230 Domžale, Cesta talcev 10, Jn^rfl, tel.: 061/711-082, r\L Ali tel./faks: 061/712-278 L=^f=J IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - začetek v februarju 2000 - diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku - vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - interno usposabljanje - gostinska šola: kuhar, natakar, IV st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) - strojna šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) - elektro šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Vvord for Windows, Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: jezikovni in računalniški Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure in na telefonskih številkah (061) 711 -082 in (061) 712-278. Rasp, Paglovec in Glavar - velika trojica Kamniška dekanija se lahko postavlja s številnimi učenimi in pomembnimi možmi. Med njimi so tudi duhovniki. Čisto v vrh sodijo trije od njih: kamniški župnik Maksimilijan Leopold Rasp, šmartin-ski vikar Franc Mihael Paglovec in komendski dušni pastir Peter Pavel Glavar." Rasp se je rodil 19. novembra 1673 v plemiški družini v Škof ji Loki (umrl je 12. decembra 1742 v Kamniku), Paglovec 26. septembra 1679 v Kamniku (umrl je 11. februarja 1759 v Šmartnem v Tuhinju). Za Glavarja ne vemo točno, kdaj se je rodil, saj ga je mati prinesla na prag komendske graščine, v kateri je stanoval njegov oče, tedanji komendski dušni pastir komendator baron Peter Jakob Testafer-rata; znan pa je datum njegovega krsta - 2. maj 1721 v ljubljanski stolni župniji. Glavarje umrl 24. januarja 1784 na Lanšprežu na Dolenjskem. Kamniški OBČAN POGLEDI 9. marca 2606 ' 7 Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Nova kamniška turistična pot? Kdaj pa kdaj je tudi naš vrli lupan deležen kakšne pohvale, čeprav jih večkrat dobi po glavi To da taka je županska, kaj se hoče. Tokrat pa so mu sredi zime i. rekli dobro besedo velikoplaninski plan-šarji, ker je bil mol beseda in jim je poslal v blagajno obljubljenega pol milijončka tolarjev, hmi jim je namreč obljubil občinski prispevek za postavitev ograje za pašo živine na Šimnoveu. Menila bodo sedaj lažje našli skupno pol. da bosta pašništvo in turizem stopala bolj vštric kol sla doslej... D a županovanje ni lahko, ku žejo tudi težave z obema častnima občanoma ali pa obratno le nve obeli častnih občanov z. občino, kakor kdo gleda. Prvi je užaljen zaradi znanih z.uplelov-s sosesko pod Malim gradom in noče priti niti na sprejem, ki ga prireja župan, drugi pa zameri občini, ker ima pri vračanju edinega, sedaj zaprte^., kamniškega bolelčka na sodnijah več uspeha kol pa on. Ali bo občina, oziroma župan sedaj razmislil, ali bo še kdaj koga predlagal za častnega občana... Vse bolj se uresničujejo napo vedi, da bo slavna agencija za po speševanjc turizma in podjetništva bolj politična kol pa strokovna zadeva, /.aio se nekateri ob imenovanju začasnega direktorja ne čudijo več njegovemu amandmaju, da je direktor labko vsak. »ki ima po slavno sposobnost«. ostalo pu ni pomembno. Ali se bo res nadaljevala tradicija nekoč :e ustanovljenega turističnega biroja, ki pa je neslavno propadel, še preden je začel živeti. Kako je že dejal Oman: ni važno, kaj zna, važno je, da je naš. Občinski možje že težko čakajo sejo ob imenovanju direktorja, ki naj bi bila po vzoru SNTO, IQ in ekonomija V članku s tem naslovom novinarka Miju Repovi v sobnim prilogi Dela (dne 26. 2. 2000) opisuje zapletena razmerja ekonomskih gibanj svetovnega gospodarstva v razmerju do posameznih državnih ekonomij in še zlasti inteligenčnega kvoeienta voditeljev teh ekonomij. Res je, ni mačji kašelj. Občudovanja vreden je uspeh ameriške ekonomije in njenega vodilnega ekonomista Allena Gre-ens/mna. da je ta ekonomija uspešna že 101 mesec - to je več kot H let. Ta čas nedvomno sovpada z. mandulom predsednika Billa Clintona, kije v svoj predsedniški program zapisal uravnoteženje proračunske porabe. Bistvo vsake dobre ekonomije in vlade je, da se zaveda meja svojih zmožnosti. Dejstvo, da je ameriškemu predsedniku in njegovemu ekonomistu uspelo vseh H let vzdrževati uspešno gospodarsko rast in ob tem uravnotežiti proračunsko porabo, dokazuje, daje prav razumna proračunska politika in poraba tista magična formula, ki povečuje nacionalno blagostanje in gospodarsko rast. Zal Slovenija ne premore logike in IQ nekega Billa Clintona in Allena Gre-enspana. zato se še vedno utaplja v močvirju tranzicijskih podvigov in logike proračunskih požiralnikov, v katerih bi se verjetno izgubila tudi mnoga močnejša ekonomiju od našel? Zavest, ki je ohranjala naše prednike, da porabiš toliko kot zaslužiš, je, žal, izginila iz. naše ekonomske pameti, zalo bodo zablode sedanje oblasti in njene ekonomije plačevali še miši vnuki m njih vnuki, ki bodo hlapci tujemu kapitalu V svoji deželi. PAVEL OCEPEK ki je direktorja izbirala na Rogli. na naši Veliki planini. Vse za razvoj kamniškega turizma in podjetništva... Kaž c, da se bodo občinski možje, ki bi radi vedeli, kaj se dogaja S kamniškim gospodarstvom, bolj kislo držali (čeprav občina uradno ne dobiva nobenih podatkov!), ko bodo zvedeli, daje imela nekoč tako slavna kamniška industrija leta IWH kar trikrat večjo izgubo kot prejšnje leto in da je čista izguba to leto znašala kar 2,4 milijarde tolarjev, čistega dobička pa je bilo le za milijardo. Tu pa res lahko z.avi-ihimo našim južnim sosedom, ki so imenovanega leta pridelali :n vei kot tri milijarde čistega profila, izgube pa le za slabo poldrugo milijardo tolarjev. Spanje »v naročju planin« se torej ne izplača več. Zgledujmo se po naših sosedih, »kjer hotenja zmagujejo«... Ob letošnjem občinskem prazniku Se bomo gotovo spet spomni H naše •kulturne sramote«, propadajoče Maistrove hiše na Šulni. Obiskovalci imajo letos na voljo širšo ponudbo: tokrat si bodo lah ko ogledali ne samo razpadajočo fasado, pač pa tudi povsem iiniče ne prostore v pritličju. Kmalu najbolj slavna kamniška rojstna hiša enega največjih slovenskih rodoljubov ne bo nič drugačna kol nekaj deset metrov nižje razpadajoča hiša Temnega valčka. Če sem uvrstimo še kakšno staro zapuščeno hišo i mestnem jedru (tudi lista poleg občine bi sodila zraven) bomo lahko kmalu dali v tisk prospekt Po poli umirajoče kamniške kulturno zgodovinske dediščine. KRIŠTOFOV PEPE II Pomlad prihaja, poskrbimo za naše okolje! Odpadke ne v gozdove, pač pa tja, kamor sodijo Sneg je letos zgodaj skopncl in odkril vso nesnago, ki se je pozimi nabrala na različnih predelih naSe občine. Se posebej v grapah in dolinah, v gozdovih in od-ročnejsih krajih. Zacvetela nista samo podlcsek in teloh, pač pa so »zacveteli« tudi kupi najrazličnejših odpadkov, ki »krasijo« različna območja naše občine. Žalostno pii je tudi to, da se vedno znova pojavljajo taksna divja odlagališča, čeprav lako radi hvalimo naravne lepote, ki naj bi privabljale vedno več obiskovalcev in turistov, željnih neokrnjene narave. Spomladansko čiščenje naših stanovanj in hiš naj ne bi pomenilo, da različne odpadke in nerabne stvari doma pospravimo in zapeljemo v gozd ali na polje in jih tam »odložimo«. Tako nismo storili nič za nase okolje. Če smo se doma znebili odpadkov, jih bomo odslej srečevali na sprehodih in izletih. Zato bi bilo prav, da bi navlako odstranili / odvozom v (enter za zbiranje in razvrščanje odpadkov v Suhadolah ali v suhadol-sko jamo. kot pravimo po domače. S svojim mesečnim prispevkom imamo občani kamniške občine poleg tedenskega odvoza odpadkov, ki se zbirajo pri naših domovih tudi pravico da količino, ki občasno preseže zmogljivost naših zabojnikov, odpeljemo v su-hadolsko jamo. To velja tako za komunalne odpadke kot za razne odslužene gospodinjske stroje in podobno. Povedati je treba da je odlaganje vsebine ene avtomobilske prikolice brezplačno. Za večje količine pa je treba prispevati po 4.7 SIT za kilogram odpadkov. Med večjimi odpadki je treba le za avtomobilske gume prispevali po 300 SIT. Sprejemajo tudi odslužene avtomobile, za kar pa je treba odšteti 4000 SPI". To pa je še vedno pre- cej ceneje, kot če vam ga mora po nalogu komunalnega redarja odpeljati komunalno podjetje. Posebej je treba poudariti, da je za presežek komunalnih odpadkov na postaji v Suhadolah ali pri šoferjih tovornjakov, ki pobirajo odpadke za 150 ŠOT kupiti S0-litrsko vrečo. S tem je plačan tudi odvoz dodatne količine gospodinjskih in drugih odpadkov. Pogosto ljudje sprašujejo, kdaj lahko pripeljejo odpadke na zbirališče v suhadolsko jamo. Dd ponedeljka do petka je center odprt od 6. od 16. ure (od I. maja da- lje pa do 18. ure), ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Načeloma imajo prost vstop vozniki s kamniško registracijo, vendar pa je priporočljivo imeti s seboj kakšen dokument, s katerim dokažete, da ste občan kamniške občine. Torej, če imamo kakšen odslužen gospodinjski stroj, ne pustimo ga ležati pred hišo ali blokom, pač pa ga sami zapeljimo tja, kamor spada ali ga pravočasno pripravimo za spomladanski odvoz, kosovnega materiala ki je objavljen v tej številki. Tudi to je naš prispevek za lepše okolje! F. S. PUBLICUS SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA V OBČINI KAMNIK Ponedeljek, 3. april Petek, 7. april Ponedeljek, 10. april Petek, 14. april Ponedeljek, 17. april Petek, 5. maj Ponedeljek, 8. maj Petek, 12. maj Ponedeljek, 15. maj Petek, 19. maj Ponedeljek, 22. maj Petek, 26. maj Ponedeljek, 29. maj Petek, 2. junij Ponedeljek, 5. junij - KS Motnik, Spitalič - KS Tuhinj - KS Šmartno, Srednja vas - KS Sela, Pšajnovica - KS Vranja peč, Črna, Kam. Bistrica - KS Godič - KS Mekinje - KS Nevlje - KS Križ, Podgorje - KS Komenda, Moste - KS Šmarca, Volčji Potok - KS Tunjice, Zaprice - KS Novi trg, Perovo - KS Duplica - KS Center Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravijo odpadni kosovni material. Odlagajte sortirano. Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak bomo odvažali samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih - bela tehnika, peči, žimnice in podobno. Občani imajo možnost, da sami pripeljejo kosovni material na prekladalno postajo vsak dan od 6. do 16. ure, od 1. maja dalje do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Pregladalna postaja - CROS bo v prazničnih dneh, to je v ponedeljek, 24. aprila, v četrtek, 27. aprila ter 1. in 2. maja zaprta. PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA - ODMEVI • PISMA • -f——.—--1-,-.—.-....... —.-1-.-1—>-.- Obnovitvena dela na reki Nevljici V letih 1938/39 so, po projektu takratne občine m pod vodstvom dipl. ing. Karla Kumara, začeli z. utrjevanjem in regulacijo struge reke Nevljice. Po katastrofalni poplavi novembra 1998 so tako utrjene, vendar nevz.drž.evane obale kanala Nevljice utrpele težke pbškod be. To pomlad se je končno začelo z. obnovo poškodovanega kanala od »Anzelna« pa vse do izliva reke Nevljice v Itistrico. Spominjamo se. kakšno ogromno škodo je povzročila Nevljica v Domu starejših občanov in v strojnici ::a filtriranje votle v mestnem ko/ndiščii Kamnik. Obnovitvena dela so se začela v Zgornjem toku, s tem, da so graditelji začeli utrjevati obrežja kana la z velikimi skalnimi bloki. Vtis pa Je, da je materijal, ki se uporablja a podlago blokov, predroben in da grozi možnost njegovega izpira "/" pri poplavah, posebno pa pri upadanju vodnega nivoja. Zaraslo obrežje kanala in naplavine izruvanega drevja so povzročili, da se je Nevljica izlila pq nji-vah in travnikih in vdrla v vse klet ne prostore v Domu starejših obča nov in v kopališču. Pri ogledu dosedanjih del sva ugotovila, da del vegetacije na obrežjih od Mamulo-v''ga mostu do Hislriee še vedno obstaja, ni pa popolnoma očiščena "i posekana. Od tega mostu pa vse do i liva v Bistrico predstavlja vegetacija v kanalu nevarnost, saj 'Hora biti kanal popolnoma čist. brez vsakega grmičevja in dreves na obeh bregovih. Poplava je leta 1998povzročila "kodp ludi :alo. ker je na meslih Podrtih dreves še z. večjo silo iz-1'odkopavala in odnašala zemljišča "b kanalu. Sila vode je bila večja '"di m udi lega. ker ima kanal del no uničene pregradne pragove, ki jih je potrebno prenovili. Stanje kanala po poplavi je zahtevalo, da se obnovitvena dela začnejo in zaradi varnosti končajo čimprej. Popravilo kanala ho terja 10 nemajhne finančne stroške, ki pa so vsekakor nižji od stroškov, ki bi bili porabljeni :n sanacije posledic poplav. Važno je poudarili, da je potrebno kanal tudi redno vzdrževati in njegovo okolico zaščititi pred odmetavanjem smeti in od padkov. Tako se bodo prostori ob obali Iniiko spremenili tudi v rekreativno sprehajališče za stanovah e Doma. Kamničane in obiskovalce. Ogledala sva si ludi Maistrov most čez reko Bistrico in ugotovila, da podporna stebra še vedno nista dokončana po projektu in zaščitena, torej pozidana z. »ladjico«, ki naj bi onemogočala zadrževanje naplavin oh stebrih, v primeru hujših neurij. Dr. NIKOfAJ SADNIKAR Dipl. ing. ARSENI JE IAZIČ Nevzdržne cestne razmere v Volčjem Potoku Prav nesrečna sem, da sem ena od piscev članka z negativno vsebino. Že tako je toliko neskladij in nerazumevanj, da človeku veliko bolj prija pohvala ali lepa beseda, kot pa to večno kritizerstvo, nerazumevanje in velika žalost. Mislim, da brc.-potrebepoudarjam, da imamo ludi starši v Volčjem Potoku otroke, ki obiskujejo Soli v Radomljah in mi Duplici. Pred nekaj leti so po trdem pregovarjanju starši le dosegli, da se lahko otroci i: naše vasi vozijo z medkrajevnim avtobusom do Duplice, ki vozi nekajkrat dnevno (otro- 11 tez njim lahko pripeljejo samo do šole, a še to le v primeru, da nimajo predio). Pol domov pa je potrebno ubrati pes. V letošnjem letu SO kar trije otroci ki obiskuj* ,i: pr vi in trije otroci, ki obiskujejo drugi razred osnovne šole. Po zakonu otroci do devetega leta starosti ne sinejo prisostvovati v javnem prometu brez spremstva staršev oziroma osebe, starejše od štirinajst let. Kaj tO pomeni? Ali si moramo starši leh otrok vzeti par let neplačanega dopusta, da varno spremimo otroke v šolo? V Volčjem Potoku nimamo niti pločnika, ne zebre (otroci pa morajo cesto prečkati vsaj dvakrat), poleg vsega pa nimamo niti znaka za naselje Vedčji Potok, kar pomeni, da smo naselje brez imena ... Na poti domov jih pričakajo še štirje veliki psi rol vajlerji. ki niso prav nič prijazni in SO poškodovali in hudo prestrašili Že več vaščanov A tudi tO nikogar ne zanima? Vaščani so K te nekajkrat priložili, vendar je la »pasja mrcina zelo dobro zavarovana in poškodovani bo, po besedah lastnika, dobil odškodnino.« Kol je vsem znano, se je promet na našem cestišču po izgradnji golf igrišča Arburetum povečal vsaj za tridesetkrat. Na tem cestišču se's težavo srečata kamion in osebni avto. Kam pa v tistem trenutku lahko stopi pešec? Vsi prizadeti starši se zavedamo, da bi se v primeru, ko bi v naši vasi živel eden od ob-činskih veljakov, ki bi imel šoloob veznega otroka, razmere hitro spremenile. Ali bo potrebno res toliko časa čakali na modro odločitev pristojnih in hkrati odgovornih oseb za varnost naših otrok, da šibo mi podlagi nesreče v našem kraju kaj spremenilo.' Takih primerov je žal iz dneva v dan več in resnično se sprašujemo z.akaj po vseh prošnjah, dokazilih in očitni situaciji noče nihče poskrbeti za varnost osnovnošolcev. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je v vasi več kot dvajset šoloobvezni/! otrok in SO oddaljeni od šole tri kilometre. Izgovor, daje denarja premalo, da bi se lahko organiziral šolski kombi je vsem. ki se malce spoznamo na finančni položaj občine močno privlečen za lase. Nedvomno tudi vozovnice, ki jih dobijo otroci za vožnjo z. omenjenim avtobusom niso brezplačne. Starši smo bili celo pripravljeni sofinancirati del manjkajočih sredstev, da bi se naši otroci varno pripeljali do šole. A zaenkrat smo očitno premajhni oziroma sedimo na prenizkih uradniških stolčkih. Spoštovani gospod župan in ostali občinski možje, koliko prošenj in besedičenj bo še potrebnih, dn homo dosegli obojestransko ra zumevnnje in hkrati uresničili vsaj nekaj besed reklamnih panojev, ki stojijo ob cestiščih »Poskrbimo za varnost naših otrok«. V upanju, da se bo vsaj kdo vprašal in potrdil navedena neizpodbitna dejstva, na katere vaščani opozarjamo že nekaj časa, in seveda v tej smeri kaj ukrenil, v čim krajšem času, se bralcem iskreno zahvaljujem. MAJA KANCI1JJ A VTIČ Odgovor na članek: Še o novih stanovanjih Na Duplici Gospod F, S., ali kakorkoli vam te piše v osebni izkaznici, zares je vaše delo primerno le za iskanje barskih neumnosti, ki vam jih. nI simpatična ga. urednica nekritično objavi. Ampak tokrat bova šla po vrsti. a) Ne potrebujem naslova vaše cenjene frizerke, saj vem katera je. Kakšne tri hiše naprej. Vprašanje je le, kdo se je zlagal; vi (kar vam sicer pristoji) ali gospa? Glede pošte na Bakovniku, seveda! Tudi tam je bolj malo parkirišč: pri nas jih je dovolj - 57 (za vas še z besedo - se-deminpetdeset). h) Kar se sicer tiče parkirišč, gospod F. S., vzemite si v roke obsežen priročnik, ki so ga sestavili na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in si preberite del, ki govori o določanju parkirnih mest. Ko ga preberete, povejte naprej. c) Osnovno gradbeno dovoljenje je predvidevalo 16 (in ne po vaše 12) lokalov in 14 stanovanj, zdaj pa na enakih izmerah 10 lokalov in 2H stanovanj. In, ko boste prebrali prej omenjeni priročnik, boste lahko izračunali, ali je bilo dovolj parkirišč prej uli jih je zdaj. Mi vemo, vedo naši kupci, celo vaša frizerka to ve. In nenazadnje - Kamnik potrebuje slano vanju in ne lokale. Ampak, lo je druga tema in naj vas o nje/ pouči kdo drug. d) Res je. gospod F. S., stanovanja so draga. Tako draga, da jih vsa konkurenca gradi po skoraj istih cenah. Pa še nekaj, kar bo za vaše nekoliko boljše vedenje o gradnji zelo koristno, kvalitetne gradnje se ne da naredili pm eni Skratka tako draga, da jih je pro danih šele nekaj čez polovico, ker. kot pravijo tisti, ki so jih kupili ceneje in lepše kot v Ljubljani. Ampak kaj to vam mar... e) Za nami, g. F. S., ničesar ne dela občina. Ji ni potrebno! Za vami bi morala. Ze zaradi točnosti objavljenih lahkotnosti. Poglejte si prvi objekt na Ljubljanski in se prepričajte. Tak bo tudi drugi, morda še bolj dodelan. Kaj ste sicer vi uspeli, ne morem komentirati, ker ne poznam starega zazidalnega načrta za Duplico, vem pa, da se na zazidalne načrte sploh ne spoznate. f) Res je, g. F. S., najprej smo prodali gostinski lokal s frizerskim salonom. Poglejte, pa smo tam. Ker vaši skrivni znani frizerki nismo hoteli prodati frizerske- ga salona kot drugega v objektu, izvajate podlosti. Veste, pri nas nikdar ne prodamo dveh enakih dejavnosti v objektu. Pa bi jih lahko po pet. tako gostinskih kot frizerskih, če bi sledili vaši soi realistični disertaciji o podlosti kapitala. Tistega umazanega, ki z vključevanjem v neki občini pomaga gradili infrastrukturo in blagostanje in omogoča, da kraj ponovno zaživi. Ste se kdaj vprašali, zakaj je bil Kamnik pred več kot desetimi leti najbolj cvetoče mesto v stari Jugoslaviji. Celo pred Domžalami. In kaj je danes ostalo? Ob takem nastopaštvu in nagajanju brez. osnov se seveda ni čuditi. Kapital delu kapital- Ko ga ustvarjaš na zdravih temeljih in poštenih odnosih, ga je nekaj manj, a je zdrav. Naše stranke v največji večini so zadovoljne. Morebitna nesoglasja rešujemo strpno in v zadovoljstvo obeh strani. g) Pa še o sliki, ki vas moti. Seveda, slika ne odraža pogleda z balkona. Balkonski pogled je namreč mnogo lepši. In čeprav honorarno delate za tiskani medij, verjetno ne veste, kakšen zorni kot prenese širina naše zloženke. Tudi sam sem želel balkonski pogled, pa so mi pokazali, kaj hi fotografsko oko lahko zajelo - samo Grin-tavec ali samo Kamniško sedlo ali .... oko z. našega balkona pa uživa od Krvavca do Velike planine v enem kosu. Pa saj ljudje v Kamniku, ki lahko odločajo (odločate) za lepote Kamnika nimajo (nimate) posluha. Ob koncu pa le še to. Že g. Peterle je nekoč začel nekako takole: »Nima jajc, da bi ...« Vas je sram priimku ali gre le za skrivanje več oseb za eno iniciul-ko? BOŽOŽABJEK S tem pismom zaključujemo polemiko na zgoraj obravnavano temo. Odgovorna urednica 8 ' 9. marca 2000 OD TU IN TAM Kamniški OBČAN KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? Uganka tokrat ni bila pretežka, saj je bil na sliki osrednji del naselja ŠPITALIC z značilno podobo cerkve in kamnoloma v ozadju, kar je dobro vidno z glavne ceste Kamni k-Locica. Kraj je dobil ime po srednjeveškem hospi-talu, ki ga je tu. pod Kozjim hrbtom, leta 1228 ustanovil istrski mejni grof Henrik An-deški za potnike in trgovec. Takrat je namreč tu vodila želo pomembna trgovska pot iz furlanske nižine na Štajersko. Okoli leta 1251 je hospi-tal prešel v roke vetrinjske-ga samostana iz bližine Celovca. Ta je postavil grad in cerkev sv. Antona Pušcavnika, ki je bila pozneje barokarizira-na. Grad je nato leta 1608 prešel v roke Hansa Thaller-ja in je leta 1755 do tal pogorel. Graščina, ki je bila nato zgrajena na njegovem mestu, je bila požgana januarja 1945, razvaline pa odstranjene zaradi ceste. Župnija je od leta 1762. Iz Špilati-ca je bil doma tudi podobar Ivan Klemen. Nekaj časa je tu deloval tudi obrat tovarne Utok. Izmed prispelih pravilnih rešitev je žreb izbral odgovor Andreja Remsa iz Nožic, Gostićeva 53. ki prejme knjižno nagrado v knjigarni Koćna na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tokratno vprašanje je težje in je namenjeno predvsem ljubiteljem in poznavalcem hribovskih predelov naše občine, saj sprašujemo po kraju, po imenu dolinice, na začetku katere stoji to spominsko obeležje. Do tja se da priti samo peš in je približno 1100 m nad morjem. Odgovor, ki ga pričakujemo do srede, 15. marca, na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik, je torej ime dolinice. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Vele. Za pusta hrusta širokih ust... Zapeli smo skladatelju Viktorju Mihelciču V četrtek, 10. februarja, je pevski zbor Kamniški vrabčki obiskal gospoda Viktorja Mihelčiča. Ko smo prispeli do skladateljeve hiše, smo mu zapeli različne pesmi. Ko je prišel iz hiše, smo mu zapeli vse najboljše in ga razveselili s cvetlico. Njegov sin g. Matjaž, se nam je zahvalil z veliko skledo bonbonov. Domov smo odšli veseli, saj smo vedeli, da smo skladatelja zelo razveselili. MARTINA MILIC, 4. a OŠ IHANA ALBREHTA Po nakupih! Kartica BA/Maestro nagrajuje. tjublianska banka Vsi imetniki kartice BA/Maestro imate marca priložnost za privlačno nagrado! Od 1 do 31. marca lahko sodelujete v akciji, ki nagrajuje najzvestejše uporabnike kartice BA/Maestro. Z vsakim plačilom s kartico BA/Maestro. ste marca bližje bogati nagradi. Kartico BA/Maestro imajo vsi imetniki tekočih računov. Zdaj pa |o lahko s pridom izkoristite tudi za plačevanje na vseh prodajnih mestih z nalepko BA in Maestro. Plačevanje s kartico BA/Maestro vam bo prihranilo zamudno pisanje čekov! Kartica BA/Maestro vam omogoča popolno kontrolo nad stanjem na tekočem računu, saj |0 lahko obremenite le rio dejanske višine sredstev na računu To je prednost tudi pri večjih nakupih, sa| kartica BA/Maestro nima tedenskih ali mesečnih limitov, temveč vam omogoča izkoristek vseh sredstev na vašem računu. Na območju podružnice Kamnik bo nagradna akcija potekala v trgovini Podgorka, v Podgorju 41 v Kamniku. 9 ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Vedno prava rešitev Pustni torek je priložnost, ko se predvsem otroci našemijo v težko željena pravljična bitja, različne osebe ali priljubljene živali. Tako smo v pustnem sprevodu po kamniških ulicah opazili veliko klovnov, muck, miši, čarovnic in čarovnikov, Pika Nogavičk, Ratmanov, gusarjev, pikapolonic, čebelic ... Tudi najmlajši niso želeli zamuditi pustnih dogodivščin, ki se odvijajo le enkrat v letu. Kar nekaj ljubkih muck, mišk, slončka, žabic in drugih »maškare« smo opazili na ramenih staršev... 1-5 * % Kot že nekaj zadnjih let so tudi letošnji številni pustni sprevod popelja kamniški godbeniki, nekateri med njimi so si omislili uniformo, primer no tej priložnosti. SAŠA M KI A OBMOČNA OBRTNA ^ ZBORNICA KAMNIK V najem oddamo poslovni prostor KNJIGOVODSKEMU SERVISU, v izmeri 30 m7 po ceni 15 DEM/mJ (možno dodatno koriščenje hodnika). Prostori so v pritličju, obnovljeni, strankam je omogočen lasten vhod. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov Območne obrtne zbornice Kamnik, Tomšičeva 11, Kamnik ali osebno. Dcdatne informacije dobite na tel. št. 8391 -738. Kamniški OBČAN OB PRAZNIKIH ŽENSK 9. marca 2000 9 Na obisku pri Javorškovi mami v Češnjicah LEPOTA MATERINIH ROK Francoski pisatelj Victor Hugo jc v enem izmed svojih del Zapisal: ...Prelomila jc kruh na dva kosa in ju dala otrokoma ki sta požrešno jedla. »Nić ni pustila zase,« jc zagodrnjal narednik. »Ker ni lačna,« jc rekel vojak. »Ker jc mati,« je odvrnil narednik. Mnogo lakih pozna svet, med drugim tudi Angelco Jeglič iz Češnjic v Tuhinjski dolini, ki smo jo obiskali za praznik vseh žena. Čeprav jc mama Angelca žc ostarela, kmalu si bo na ramena naložila sedeminosemdeseli križ in rahlo Opešana, se Se vedno živo spominja svojih mladostnih dni. Rahlo zardi, ko pove, da se je pri osemnajstih zaljubila v sosedovega Jožeta, s katerim bi bila danes poročena že Na ženi dom stoji... V naši stari kmečki hiši smo imeli na podstrešju veliko omaro polno knjig. Kadar mi je bilo dolgčas, sem se zatekel tja in vedno našel kaj zanimive duhovne hrane. Med starimi jiorumenelimi knjigami z že malce zavihanimi jilatnicami jc bila tudi knjiga z naslovom Na ženi dom stoji. Nikdar je nisem vzel v roke in je začel brati, saj so me kot fanta jmvlačile predvsem knjige pustolovske vsebine. Pot inje, kosem seporočti, pa tudi ie nekaj let prej, sem vedno bolj spoznaval to resnico: na ženi dom stoji. Najprej pri svoji mami, nato pri svoji ženi ter drugih ženah in materah. Moja mama je bila sicer krhka ženica po telesu, velika pa fw duhu. Oče je bil pravo nasj)rotje - močan kol bik, ravno pravšen za grunt. Pa vendar je bila mama tista, na kateri je v resnici »stal« naš dom. Oče je bil sicer njegov in naš gmotni skrbnik, mama pa duhovna vez, srce, brez katerega naša družina ne bi bila prava družina. Mama nas je, štiri otroke, rodila, [>revijala, hranila, vzgajala, dolgo v noč bedela ob naših nalogah, se veselila in trepetala z nami, kadar nam je šlo kje »za nohte", nam vlivala })oguma... Vse to in še veliko drugega je zmogla ob delih, j>o katerih jc nenehno klicala naša kmetija. Nič je ni strlo, kljubovala je vsem vetrovom in viharjem, ki so se zaletavali v našo hišo in v n~Hs same. Bila je neuničljiva. Skoraj takšna, kot jo opisuje Ivan Cankar. Podobno mamo srečujem v svoji ženi in še v številnih slovenskih ženah in materah. Koliko jih je, ki so vredne občudovanja in vse-ga Spoštovanja! Od preprostih tekstilnih delavk, kuharic v gosliš-a še veliko drugega, jih ne zbega, ne stre, ne vržeš tira, kar bi večino nas, mož. Ros je, da jih je narava v tem pogledu veliko bolj obdarila kot nas, moške, da vse to zmorejo prenesti in opravljati dan za dnem, Res je tudi, da veliko bolj ljubijo kol mi, možje, se žrtvujejo, darujejo. Njihovo življenje je pravzaf)rav eno samo veliko jx>darjanje, globinsko razumevanje stvari, dejavna, določna ljubezen. Žene in matere enostavno živijo za drugega, za to, da nam lepšajo življenje, daje ta svet bolj človeški, da smo si ljudje bližji med seboj. In so vesele vsaj drobne pozornosti, hvaležnosti, toplega pogleda, krepkega stiska roke, iskrene podpore..., to pričakujejo. Pa dostikrat tega ni Kot da bi bilo vse to samoumevno: da te na. mali lina vstaja in zadnja Odide Spat, oskrbi otroke, zraven pa še moža in dom ter mnogo drugih stvari, o čemer je že dovolj jasno spregovoril psiholog Trstenjak v knjigi Med ljudmi. O tem, da na teni res dom sloji... tu da se: njo tudi podre, Če pri hiši ni vse tako, kot bi moralo bili, zena mali umre To lahko vidimo pri prcttekaterih možeh, ki so ostali sami z otroki. j>ri kmetijah, ki so jih žene usj)ele tudi po moževi smrti voditi najjrej, možje sami />a ne preveč dobro... Saj ne, da bi tarnali nad možmi, očeti, jih 'dajali v nič*. Se zdaleč ne. številni so vredni vse pohvale, vendar res-nic a ostaja neizpodbitna: na teni dom Stoji, /.ena jc lista, ki zna narediti iz hiše dom in ne le življenjsko prebivališče. Kraj, kjer se družinski člani čutijo Sprejete, povezane med seboj, se imajo radi, komaj čakajo, da zojk'1 pridejo skupaj, si povedo, kaj so čez dan doživeli Kjer prejemajo od mize hrano ga teh in dušo, ki fo deti mama. Tista mama, ki je še j)red uro potrpežljivo sjircjcmala stranke pri bančnem okencu, izpraševala učence petega razreda, nasijjala fižol v papirnato vrečko na tržnici, stala v vrsti v trgovini in napenjala možgane, daja ne bi česa pozabila kupiti, nato pa hitela domov in vmes že mislila na to, kaj bo skuhala za kosilo, do kdaj mora filačati položnice na pošti za elektriko, vodo, šolo Prava slovenska mati iz vsakdanjega življenja in ne tzposlad-kanih romanov, kjerje toliko besedičenja o ljubezni, j>a tako tnalo pristne ljubezni Udejanjena ljubezen. Kxidarpri^o preizkus nje, bolezen, trfjljenje pa celo jmdeselerjena ljubezen, polrjtežlji-vost, dobrota. Najboljša prijateljica možu, velikokrat najmodrej-ša svetovalka, najbolj prepričljiva tolažnica v žalosti, najzvestej-Ša zaupnU a. najbolj skrivnostno bitje, ki ga še nihče ni mogel do konca zajeti v besede, misli, izraze In to bitje, ta oseba je nosa ma maje moja, tvoja žena, je listi človek, ki nam je najbližje, j>a dostikrat zaradi nas samih bolj ali manj daleč od nas. Materinski dan oziroma po novem tudi dan staršev (oa tudi dan žena, ki smo ga praznovali H marca) je kol nalašč priložnost ta nas. može in očete, da premislimo, kako je z našim odnosom do naših žena, pa ludi mater. Takšno samoizpraševanjeje vedno koristno; za marsikoga jiohvalno, za številne [>a tudi opozorilno, dri čimprej popravimo, kar jc bilo narobe. Vedno znova se Sprašujem, kako smo ljudje laku slepi, da ne znamo srečno živeti, ko bi lahko, saj je življenje tako kratko. Kaj je v nas narobe? In ugotavljam, da smo pogosto sami krivi, da je tako, čeprav iščemo vsemogoče izgovore Ker nc znamo več ljubiti, si zaupati, se opravičiti, odpuščati drug drugemu, se iskreno pogovoriti in podarjati Zamujamo bistvene stvari, v rokah [>a nam ostaja nekaj drobiža. Izgovora ni. Ojnavičila tudi ne. Je le vprašanje: sem ali nisem dober oče, mož, žena, mali!' Če ne, je materinski dan oziroma dan staršev jirava priložnost za preverjanje nas sumih tet korenito spremembo. Danes, kajHjutri bo mogoče že jirejiozno... Prava ljubezen nikdar ne zamre! Očejože sedemdeset let, če se nc bi zgodilo drugače. Z. bodočim možem nisla imela denarja niti za poroko, kaj Selc za skupen dom. Vztrajala sta in po Štirih letih »skupnega« življenja, vsak na svojem domu, sta zbrala dovolj denarja, da sta se leta 1934 »vkup vzela«, za doto sta dobila najboljšo njivo na gruntu in si počasi začela ustvarjati skromen dom. V komaj dograjeno »bajt(k se jc vselila že 6-članska družina, ki se je počasi, a vztrajno večala. Da so lahko preživeli, jc mama Angelca hodila na dnino h kmetom v bližini, na mo Angelco so otre«! pred kratkim morali kar »pobrati« z njive, saj ni mogla več vstati, pa se je kljub temu naslednji dan vrnila. Pravi, da bi to slorila tudi danes, če bi se zmogla. Tudi oče se jc Selc pred dvema letoma vsedel k počitku, saj ga zdravje ni več ubogalo. Sedaj jima pomagajo otroci, vnuki in prav-nuki, ki jih ni malo. Mama Angelea si je vedno želela večjo družino, da pa jih bo imela to- '■laiiid Angelca je vedno rada »pocrkljala začetku sedemdesetih let. svoje domače, tako kot s pirhi svoje vnuke na Javorškovi otroci, zbrani okrog svojih staršev, Angelce in Joieta Jeglič, ob 6H-letnici njunega skupnega zakonskega življenja. najeli njivi pa jc pridelovala potrebno zelenjavo za tako številno družino. Poleg otrok je skrbela šc za dve kravi, da ni nikoli zmanjkalo mleka in za prašiče, ki jih jc vzredila in prodala, da jc z. denarjem otrokom kupila obleko. Oče Jože, ki jc januarja vstopil v dvaindevetdesc-to leto, je nekaj časa delal v Titanu, osem let pascl živino na Mcnini planini, potem pa skrbel za ceste v okolici. Poprijel jc za vsako delo, med drugim jc pomagal tudi pri izkopavanju okostja mamuta v Nevljah. Oba sta delala, dokler sta mogla. Ma- liko, si ni mislila nikoli. Pravi, da so kar prišli. Bilo je težko, ampak tudi zelo lepo. Mama Angelca je rodila 15 otrok, dva sta umrla že zelo zgodaj, en sin pa v poznih najstniških Iclih. Zanimalo mc je, kako je vzgajati petnajst otrok? Pravi, da težko, da ni za povedati. Zvečer je pletla nogavice, da jih je zjutraj eden izmed otrok lahko že obul, zvečer ponovno za naslednjega... Ponoči, ko so otroci jokali, je vstala in zakurila v štedilniku ali zavila stekleničko v cunjo in jo pogrela ob peči. Udobnosti, kot je elektrika. Se niso poznali. Vse otroke je poslala v šolo, eno leto jih je hodilo kar sedem, štirje v osnovno in trije v srednjo šolo. Pravi, da je na roki pet prstov in vsak jc drugačen. Tudi otroci so si različni, a imaš vse enako rad. Velikokrat je bilo težko, a lepše kot danes, pravi Angelca, saj so bili včasih bolj veseli in nasmejani. Da jim je šlo lažje, so morali starejši otroci na služenje na okoliške kmetije, kjer so pasli živino in varovali otroke. Čeprav se je mami Angelci ob odhodu otrok trgalo srce. ni Slo drugače. Njena hčerka Marija, ki je bila ravno na obisku pri mami, je povedala da se ji včasih zdi, kot da bi bilo njihovo življenje podobno pravljici. Otroci so si med seboj vseskozi pomagali, kar jih je zelo povezalo. Včasih so se dobili doma s svojimi družinami vsako nedeljo, nekateri so tudi prespali potem so otroci odrasli in prišle so druge obveznosti. Sedaj jo obiščejo nekateri dopoldan, drugi ob koncu tedna saj vsi živijo v bližini, od Tuhinjske doline do Ljubljane. Vsi pa imajo nekaj skupnega. Radi pojejo. Ob vsakem srečanju so veliko peli. še posebej dokler je bil oče Jože trdnega zdravja. Beseda dopust je za mamo Angelo tujka. Njeno najdaljše potovanje je bilo v Laško, kjer je bila po bolezni na okrevanju, a jo je kmalu prišel mož. prosit, naj se vrne domov. Doma je bila srečna in ni čutila potrebe po potovanju in počitnicah. Tudi dneva žena ali materinskega dne ne praznujejo, sveti so ji le cerkveni prazniki. Danes uživa s svojimi 12 otroki, veliko veselja pa ji vedno znova pripravi tudi 29 vnukov in 36 pravnukov. Nazadnje so se skupaj zbrali lansko zimo, ko so praznovali 65-letnico poroke mame in očeta. Vseh ožjih sorodnikov je bilo kar 104. Najmlajša hčerka Marjeta se ob tej številki nasmeje in pravi, da se spomni, kako je kot majhna punčka prosila mamo Se za eno sestrico. Želja ni bila uslišana, a nič ne de. Dovolj jih "je. V tako številni družini je vedno veliko lepega, a tudi žalostnega Se vedno pa jc steber družine mama Angelca, razumevajoča ljubeča in mirna gospa, ki je bila blagoslovljena z neizmernim bogastvom. Z veliko ljubeznijo svojih otrok in moža. Skozi ves pogovor me je prevevala misel, da bodo naša življenja vedno polna, če bodo naša srca vedno dajala Življenje mame Angelce je bilo in je kljub nekaterim materialnim pomanjkljivostim zelo polno in bogato. BOJANA H t ".II '•' i. esiii,.i m prodajalec www.va-al.si Spiejomamo rezervacija za apartmaja v Blejskem Vjntgarjju._ VA.AI.d.on. (tnta v Mc-ini l<>n 5S Huni I juliljuna tele hm M2<) 55 14 GSM »416111 J*4 tok* »MI2v-55-IO 'i, t a.al'a k2.nrt "ter, Bodoči stanovalci bora« lahko vplivali na končni videz notranjosti stanovanj1 V stanovanjsko poslovnem objektu prodajamo 28 stanovanj in 10 poslovnih prostorov Na zalogi prek 100 različnih modelov platišč. PNEUMATIC CENTER Perovo 'iT, Kamnik, trgovina 081 B12 »7« www.sitar-pneumatlc.sl DUNLOP SP SPORT 087M 198/60 R14H FIIAI VIPER O 6.0x14 4/100 4 x prwvmatik« * 4 % ALU plati*«« msvrsrr - z« aotovtno«LMt arr 10 9. marca 2000 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Planina se vendarle prebuja (IV.) Paša v Klinu pod Kamniškim sedlom DO PRVIH OBRONKOV SE ZAGANJA MORALA DOLINE, ZAKONI GORA SO DRUGAČNI, A NEIZPROSNI IN STROGI. VIHARJI IN MRAZ NAM KUJEJO VOLJO. STENE ZAHTEVAJO NATANČNOST, ODPOVED IN SKROMNOST. TEGA DOLINA OČITNO NE POTREBUJE. A BREZ TEH NA VAD SRCA IN NAŠIH GORA MI RESNIČNO NE BI MOGU ŽIVETI. Napis na skali nad Pastirci pod Kamniškim sedlom. Odkod ime Pastirci? Znani gornik, alpinist in smučar Vlasto Kopač pravi: »Prvi drc-novci, ki so pred prvo svetovno vojno hodili na Kamniško sedlo in Brano so se vedno ustavljali Na stanu. To je bil ovčarski stan, prav za silo zložen iz kamenja, ki jc bil malo višje od današnjega v Klinu. Šele knez Windischgractz, ki je bil mnogo let najemnik bistriškega lova, je dal pred prvo vojno narediti jahalno v Klinu pod Kamniškim sedlom. Streha jc bila za silo opažena z deskami in ostali sta tudi dve staji, pokriti s pločevino, ki jo je pred mnogimi leti potrgal vihar s strehe koče na Jcrmanovih vratih. Gorniki so se vedno ustavljali pri stanu in pomoževali s pastirji. Mleka jc bilo na pretek, plačevali pa so ga s tobakom. Ko sta oba nabasala svoja vivčka in začela zadovoljno puhati dim proti nebu, sta se rada Ovce se pasejo v strmih kamnitih predelih planine, včasih pa jim prija tudi sočna paša ob plan šarskem naselju na Veliki planinu pot od Žagane peci na Jer-manco ter gor v Klin. Tako so lahko prignali na pašo tudi ostalo živino poleg drobnice. Paso so imeli v najemu Brcz-jani. ki domujejo v sončni rebri med Mekinjami in Godi-čem, planinila pa sta starejša moža l domačima imenoma Malnar in Kosec. Za pomočnika pa sta vselej imela kakšnega fantiča. Obiskov jima vsaj sobotne popoldneve ni manjkalo. Vsi so imeli navado reči: gremo k pastircam. Od tod tudi ime Pri pastircih. vendar to ni krajevno ime ampak ime, ki se jc ohranilo med obiskovalci stanu v Klina« Se leta 1960 je bila na temu mestu razpadajoča bajta z ostanki pograda in ognjišča, lak je bil nekdaj pastirski stan razgovorila pozno v noć. Tedaj si zvedel za vse, kar se je desetletja nazaj dogajalo okrog Sedla. »Prej so tudi pasli Zoc-paharji ali Solčavani, pa še to le drobnico, same ovce, ki so jih priganjali iz Logarske doline čez Škarje in Sukalnik. Po vsem ScdlsCku in gor v Klin jc bil debel smrekov gozd. Drvarji so bili sami skrivači, ki so jo potegnili v gore, da jim ni bilo treba k vojakom. Bajto so imeli pod Klinom, malo pod grapo in napravili so drčo po ScdlsCku do Bistrice. Les jc bil nad dnom tako debel, da so sekali smreke seženj od tal. Žage še niso imeli in samo en kramžar, vse so morali opraviti s sekirami. Zelo so trpeli in delali so za koruzni duS. Le pred biriči so bili varni. Za vo- GENERALI SKB Generali SKB Zavarovalnica d.d. Slovenska zavarovalnica Lcnerali SKB, vključena v zavarovalniško skupino Generali, tretjo največjo zavarovalnico v Evropi, vabi k sodelovanju: ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA na območju KAMNIKA z okoli, n Poboji : • grrilnjcsiiLk.i izobrazba V. ali IV. stopnje • državljanstvo Republiki- Slovenije • m-ročencev ga. Zlata Svoj da sta Jože in Marija dahnila 28. januarja 1940. Slavljenka Marija je bila rojena 28. ajmla 1914 v kraju Podkonjsko v Kamniški Bistrici v družini petih otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Stranjah, kamor je več kot uro hodila J)eš tudi fx>zimi Zelo mlada se je zajx)slila na Zagi Silva, a je zaradi povečanja družine ostala doma. Skrbela jeza družino, kmetijo, jtredvsem f>a za otroke. Veliko je pomagala bratu na Veliki j>la-nini Rada je šivala, j>letla, danes f>a rada sledi dogajanjem v svetu in veliko bere. Posebna ljubezen so ji rože, saj jih ima povsod okrog hiše, na oknih in v vrtu. Se sedaj skrbi, daje okolica hiše nadvse lefx> urejena, čejnav jo pri tem nekoliko ovira zdravje. S svojim življenjem je zadovoljna, nekaj let pa bifjrav rada prepustila komu drugemu, je smeje dejala. Slavljenec Jože, rojen 15. ajmla 1915 V Županjih Njivah, je f>rav tako obiskoval šob v Stranjah. Nekaj časa je bil jmslir, delal je v Homcu in drugih krajih. Med vojno je prisilno delal na Ljubelju v tunelu in se kasneje pridružil fjartizanom. Delal je na žagi in zaključil delovno dobo v Stolu. Leta 1968je bil upokojen kot vodja zahojarne. V času zajx)slitve je jx>stal PRVI PREDSEDNIK DELA V-SKF.GA SVETA na žagi Silva. Opravljal je tudi številne druge dolžnosti v organih upravljanja, sindikatu in v krajevni skupnosti Z veseljem pO ve, da se je s srcem zafn- salgasilstvu. Je član in aktivni gasilec že vse od leta I'). W. Prejel je dve medalji in številna druga jmznanja. Zelo rad je hodil v gore in prehodil veliko vrhov - vse Kamniške planine, Julijce in druge. Nazadnje je bil na Triglavu 27. avgusta 1981. Za sfx>min jejmnesel kamenček z vrha in nanj vjnsal datum obiska. Po upokojitvi se je Jože še bolj zagrizel v kmetovanje. Izdeluje zanimive fdetene košarice in drugo. Toga tako polno zaposluje, da mu časa kar zmanjkuje. Na naše hudomušno Vprašanje, kdaj so se njune oči prvič srečale, sta se spogledala. Marija je rekla: »TiJože, jxwejkako je bilo.' Kar malo zardel je, koje rekel, da je Marijo ojrnzil že v osnovni šoli. Tega seji tedaj še ni ujial firizna-ti, zato [>a se je pozneje iz lega razvila f>rava ljubezen. V zakonu sta se jima rodila dva sinova in hčerka. Vsi imajo svoje družine, imata j>a tudi že 6 vnukov, 4 pravnuke in celo j>raj)rav-nukinjo. Šestdeset let skujmega življenja je zelo dolga doba, a čas karjnehilro beži, zatrjujeta. V hiši, ki sta jo skujMjzgradila leta 1950, vedno z veseljem sprejemala svoje najdražje in fmjatelje.. Recefda za tako dolgo življenje jx> njunem ni, vendar menita, da je delo in zoj)cl delo ter zmerno fjrehranjevanja s čim manj mesa dober recept za dolgo življenje. Želita si zlasti dobrega zdravja, kar smo jima zaželeli tudi mi ob slovesu. STANE SIMŠIČ Z leve: sin Franci, slavljenca Jote in Marija, hčerka Olga in sin Ivo. 5. Filipov tek in spust v znamenju »Kamniških grč« Tradicionalnega Filipovega teka in spusta na Predme ji nad Ajdovščino se je v soboto, 26. februarja, udeležilo okrog 70 starosvetnih smučarjev in ljubiteljev smučanja po starem iz vse Slovenije, tudi iz Kamnika. Večini smučarjev, posebno tistim, ki so opravljali izpite za učitelje in trenerje smučanja, je ostala Predme-ja nepozaben spomin na predmet Zgodovine smučanja na slovenskem. Znano je, da so prav tu na Predmeji po zaslugi Edmunda Čibeja, ki je vpeljale smučanje med Gorjane, Vipavce in Ajdove, organizirali prvo smučarsko tekmo na slovenskem in prvo tovrstno v Srednji F,vropi. To se je zgodilo natanko pred 105 leti in sicer H. marca 1895, ko so morali tekmovalci teči s smučmi navkreber in nato krmariti nazaj v dolino. Takratni zmagovalec je bil Filip Kainra-del in zato se danes po njem imenuje Filipov tek in spust. Društvo »GORA* iz Predmeje, ki skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine starosvetnega smučanja, je ob 100-letnici prvič organiziralo tovrstno smučanje in tekmovanje po starem. Prizadevnim članom društva je uspelo sestaviti demon-stratorsko skupino pod imenom »Ed-mund Čibej«, kije opremljena s staro smučarsko opremo, izdelano po starih vzorcih (smuči, palice, obleka in oprema). Pri tem uporabljajo tudi staro tehniko, ki je v skladu z opremo. Nastopajo tako doma kot v tujini. Tudi letošnje srečanje in tekmovanje je bilo dobro organizirano, popestreno še s tekmovanjem v smučarskih skokih na 20-metrski skakalnici. Edini pogoj za nastop je bil, da so bile skakalne smuči starejše od 30 let, skakalec pa oblečen v oblačila iz tistih časov (obvezne takoimenovane »špichoze«). Vsak skakalec je opra- vil po tri skoke in sicer enega poiz-kusnega in dva v konkurenci. »Kamniške grče« iz Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik - Janez Raloh, Janez Prešeren, Marjan Poljanšek, Marjan Schnabl in Srečko Hajde so se na to tekmovanje kar dobro pripravili in zgledno zastopali kamniške barve. Med skakalci smo imeli "al samo enega predstavnika, ki je zbral toU ko opreme, znanja in pogumu, da je rešil čast in zasedel 7. mesto. Brez padca bi bde Prešernove daljave primerne za uvrstitev med najboljše, pa tudi čudovit stil hi ga uvrstil v sam vrh. Tako pa je imel najdaljši-ga stoječega (skok namreč) domačin Danilo Pudgar in je zato tudi zasluženo zmagal. Pripomniti pa je treba, kot se je kasneje izvedelo, da je prav na tej skakalnici deset dni pred tekme) treniral dan in noč. Ker Pudgar ja poznam še po skokih iz Planice, menim, da za to tekmo ni potreboval tako intenzivnega treninga kot ga je omenil napovedovalec. Kar smo zamudili pri skokih, ker pač v Kamniku nimamo možnosti treninga, uy skakalnic pod Zapriča mi že skoraj ni več, smo nadoknadili s tekom in spustom. Tu smo se Janez Baloh, Janez Prešeren, Srečko hajde in Marjan Schnabl uvrstil med prvo enajsterico, Marjan Poljanšek pa na 21. mesto. Škoda, da ni bilo ekipnih nastopov, morda hi si priborili celo pokal. Nič zalo, upajmo, da nam ho domači trener na Veliki planini II. marca letos naklonjen in bomos pomočjo ljubiteljev tovrstnih prireditev in l »krstom« Bajtarjev uspeli poseči v sam vrh. Nnišit<<> krajanot' l imbarska gora m Smu carski kitih Moravče oh 8. in 25. marcu, praznikih žensk m mater, tradicionalno prireditev Po nagelj na Limbarsko goro, ki bo v nedeljo, 12. marca. Pohod na Limbarsko goro, na katero je speljanih več nezahtevnih f)oti iz različnih smeri, je poslal že lefia tradicija, saj bo letos že dva-najsti planinski pohod na 773 metrov visok hrib s čudovitim razgledom. Vzpon jc primeren tudi za lisic z nuni/ kondicije, saj je zmerne hoje približno eno uro. Na gori je znana izletniška in romarska točka cerkvi t a Sv. 1 'alenliiut < Irganizatorji pripravljajo ob tej pri-ložnosti zanimivprogrdtn, v katerem hodu sodelovali godba iz Moravč, ansambel Gamsi, tamburaši iz Vrhjiolj in učenci moravske osnovne šole. Stojnice bodo bogato založene predvsem z okusnimi domačimi dobrotami s srečno roko pa boste lahko zadeli na planin skem sreeelovn. Seveda jut je glavni namen prireditve predvsem sre cunje in klepet s prijatelji in znanci. SAŠA MEJAČ Jožefa Bernot v njenem zasilnem bivališču-baraki rada obiskuje soseda Jana Hribar in skupaj se veselila vsakega napredka pri gradnji hiše. 12 9. marca 2000 KRONIKA Kamniški OBČAN Z Jote tom Ivkovičem, komandirjem kamniške policijske postaje, o varnostnih problemih in delu policistov v letu 1999 Letos skozi Tuhinjsko dolino in Kamnik petnajst tisoč vozil dnevno!? Za lanskoletne varnostne razmere lahko rečemo, da so bile sorazmerno ugodne, saj v primerjavi s prejšnjim letom nismo zaznali kakšnih večjih odstopanj, nam je takoj v začetku pogovora dejal Jože Ivkovič, komandir kamniških policistov, ki se je rad odzval našemu povabilu, naj za bralce Kamniškega občana na kratko predstavi lanskoletno varnostno problematiko in delo policijske postaje, ki jo vodi. »Moram povedati, da se število naših ukrepov na vseh področjih iz leta v leto povečuje,« je k zaćetni oceni pristavil lvković. Ko smo ga povprašali po nekaterih podatkih, ki podrobneje označujejo varnostno pomembna dogajanja na območju kamniške in komendske občine, ki jih pokriva policijska postaja, nam je takoj postregel z nekaj številkami. Povedal je, da na področju kriminala ve, saj med ukradenimi vozili ni bilo niti enega z vgrajeno tovrstno napravo. V glavnem so bili vsi avtomobili ukradeni s parkirišč. Zgodi se tudi, da lastnik pusti celo ključe v avtomobilu, kot se je to zgodilo z džipom pred neko komendsko firmo. Takega avtomobila res ni težko odpeljati. Tudi po naši deželi so ropi vse pogostejši, kako pa je s tem pri nas? Joie Ivkovič na svojem »delovnem mestu še vedno prevladujejo premoženjski delikti, pri kršitvah javnega reda in miru pa se kljub zmanjšanemu skupnemu številu kršitev povečuje delež kršitev v zasebnih prostorih, kar pomeni vse već nasilja v družinah. Več je tudi kršitev zaradi vinjenosti. Kakšno pa je stanje na področju prometa? Moram povedati, da smo kljub vse večjemu številu registriranih motornih vozil, pa tudi gostejšega lokalnega, še posebno pa tranzitnega prometa, z različnimi ukrepi uspeli obdržati stopnjo prometne varnosti iz prejšnjih let. Če bi se sedaj podrobneje lotila posameznih področij, kaj bi lahko povedali o pojavih in vrstah kaznivih dejanj, ki ste jih zaznali na našem območju. Lani smo obravnavali 599 kaznivih dejanj, kar je skoraj enako kot v prejšnjem letu. Pri tem pa je treba povedati, da smo raziskali skoraj 58% vseh kaznivih dejanj, kar je nekaj večji delež, kot predlanskim. Morda še kakšen podatek o tem, na kakšen način so storilci najpogosteje prišli navzkriž z zakonom in kje ste imeli največ uspehov pri odkrivanju nepridipravov. Omenim naj zlasti čedalje pogostejše vlome v avtomobile, ki jih je bilo lani okrog 160. Odkrili smo tri serije vlomov, kjer so bili skupaj po trije ali štirje osumljenci. Skupaj pa smo raziskali okrog 100 avtomobilskih vlomov. Zabeležili pa smo tudi 124 vlomov v objekte. Vlomi predstavljajo skoraj polovico vseh velikih tatvin. Zlikovci so lani ukradli devet avtomobilov, šc posebno so jim všeč kombiji. Kaj bi bilo treba storiti, da bi število kraj avtomobilov zmanjšali? Dosedanje izkušnje kažejo, da so v tem pogledu zelo uspešne v avtomobilih montirane signalno varnostne napra- v policijski postaji Kamnik liini je bilo zabeleženih sedem drznih tatvin, leto poprej pa štiri. V januarju in v začetku februarja letos pa smo se srečali že s sedmimi ropi, pri katerih smo roparje že odkrili in prijeli. Največ ropov se zgodi starejšim ljudem v večernih urah na območju Ljubljanske, Kranjske in Steletovc ulice. Kakšno pa je stanje kaznivih dejanj v gospodarstvu? Tu smo odkrili 42 kaznivih dejanj, predvsem gre za škod- tudi naših slovenskih tolarjev, predvsem tistih po 10.000 in po 5.000 tolarjev. Prekrškov zoper javni red in mir je bilo lani nekoliko manj kot predlanskim. Res je, lani smo zabeležili 684 prekrškov, kar je za skoraj 9 odstotkov manj kot leta 1998. Približno 80% kršitev smo zaznali s področja kršitve zakona o javnem redu in miru, ostali del pa so predstavljale kršitve zakona o tujcih, zakona o orožju itd. Na javnih krajih smo zabeležili 199 primerov kršitev, v zasebnih prostorih pa 166 kršitev. Nekoliko je padlo število nedostojnih vedenj do uradnih oseb, ki jih jc bilo lani 58. Skoraj podvojilo pa se je število kršitev točenja alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim osebam, saj so morale lani natakarice in natakarji kar 41-krat seči v žep za plačilo kazni pri sodniku za prekrške. To je dokaj pomembno, saj so policisti ugotovili, da je bilo skoraj 18% kršitev javnega reda in miru storjenih v vinjenem stanju. Seveda ni treba posebej poudarjati, da med kraji, kjer so kršitve najpogostejše, vodi Kamnik, sledi mu Duplica in nato podeželje. Znano pa je tudi, da se največ zlorab predpisov o javnem redu in miru zgodi v sobotah in nedeljah. Ker okrog 40 razgrajačev ni kazalo nobene pripravljenosti za umiritev, smo jih morali pridržati do iztrez-nitve. Seveda pa policisti niso mirili samo razgrajačev, pač pa so morali sodelovati tudi v številnih drugih akcijah, kot so požari, gorske nesreče in drugi dogodki, kjer je bilo treba za- Radar kamniške policije je bil na cesti povprečno več kot pet ur dnevno. Na laserski merilec hitrosti so kamniški policisti lani »ujeli« kar 2400 voznikov s »pretežko« nogo na pedalu za plin... ljive pogodbe s področja delovnih razmerij, socialne varnosti itd. Tudi na tem področju smo odkrili vse storilce. Kako učinkoviti pa ste bili pri odkrivanju preprodajalcev in razpečevalcev mamil? Medtem, ko smo predlansko leto registrirali en tak primer, smo lani odkrili več preprodajalcev različnih drog. Zaradi posedovanja mamil, večinoma konoplje, pa smo sodniku za prekrške prijavili 17 oseb. V vaših poročilih zadnji čas večkrat beremo o odkritjih ponarejenih bankovcev. Se obseg vnovčevanja ponarejenega denarja veča? lahko bi temu pritrdil, saj smo lani odkrili 41 primerov unovćevanja ponarejenih bankovcev, pa ne samo nemških mark in italijanskih lir, pač pa varovati življenja ljudi in premoženje. Verjetno je eno najbolj občutljivih in tudi pomembnih področij dela policije področje prometne varnosti. Kako ocenjujete lanskoletno stanje na tem področju? Na splošno ocenjujem stanje v prometu kot dobro, kljub večjemu številu prometnih nesreč kar za četrtino. Posledice prometnih nesreč so bile blažje, življenje so namreč izgubile štiri osebe ali za tretjino manj kot prejšnje leto. Nesreče so imele za posledico predvsem lahke telesne poškodbe, kamor po novi klasifikaciji sodijo tudi najmanjše praske. Na katerem delu naših cest pa se je zgodilo največ nesreč? Zaradi povečanega prometa so nesreče najbolj pogoste na regionalni cesti Ločica-Kam-nik-Duplica in Mostc-Mengeš. Skoraj 30% vseh prometnih nesreč se je lani zgodilo na teh odsekih. Po podatkih institucij, ki nadzirajo promet, se je dnevno število vozil na omenjenih relacijah povečalo od 3000 na 5000 vozil. Med vzroki za tak porast so zlasti preusmeritve prometa z magistralne ceste čez Trojane zaradi nesreč in del pri gradnji avtoceste. Nam lahko poveste, zakaj posebno ob petkih popoldne nastajajo veliki zastoji na obvoznici in tudi na Ljubljanski cesti, ki včasih segajo skoraj do Duplice? Vzrok temu je povečan promet iz Ljubljane proti Štajerski in delovanje semaforjev pri Maistrovem mostu in pri mostu na Cankarjevi cesti, ki kljub optimalnim nastavitvam nista kos povečanemu prometu v omenjenem času. Včasih se zdi, da bi bilo bolje v takih primerih semaforje izklopiti. Samo uravnavanje semaforjev ni v naši pristojnosti. Le v izjemnih primerih, če bi prišlo do prevelike gnećc.Jahko odredim izključitev. Tak poseg se jc pokazal za zelo koristnega ob nedavni gradnji plinovoda ob obvoznici. Verjetno pa se bo promet zaradi povečanja obsega del na trojanskem odseku avtoceste letos še povečal? Kot so nam napovedali na Družbi za avtoceste, sc bo promet na tuhinjski cesti letos povečal na 12.000 do 15.000 vozil dnevno. Kaj to pomeni za promet skozi Kamnik ni treba posebej poudarjati. Morda bi nam lahko zaupali podatek, na katerem delu tuhinjske ceste najbolj pogosto prihaja do nesreč? Takšna črna točka je v Bu-ču pri hiši številka 5. Na lem ovinku prihaja do nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, ko vozilo zdrsne na nasprotno stran ceste in pride do trčenja z nasproti vozečim vozilom. Po številnih naših urgira-njih in dopisih občine Direkciji za ceste, se bodo verjetno v marcu le odločili za ureditev tega odseka z asfaltno preplastitvijo. Morda še kakšna beseda o glavnih vzrokih za nesreče? Med 572 prometnimi nesrečami jc najpogostejši vzrok neprilagojena hitrost, ki ima tudi najhujše posledice, saj so zaradi tega umrli štirijc ljudje. Kaj pa vožnja pod vplivom alkohola? Ta jc bil prisoten pri 37 nesrečah, kar pomeni, da se jc lani število nesreč pod vplivom alkohola nekoliko zmanjšalo. Kot nam je znano, policija ni samo registrator prometnih ne- sreč, pač pa deluje tudi preventivno in v primerih kršitve predpisov tudi ukrepa. Med 5092 ukrepi na področju prometne varnosti smo morali kar 879 kršiteljev napotiti k sodniku za prekrške, 4213 kršiteljev pa je moralo plačati takoj izrečene denarne kazni. Tudi preventivno delo nam pokaže, da je bilo največ prekoračiteljev hitrosti, kar skoraj polovica (2376) vseh kršiteljev. Zato tudi znesek plačanih kazni ni bil majhen, znašal je nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev. Če je plačilo desetih tisočakov večino kršiteljev vsaj za nekaj časa odvrnilo od prevelikega divjanja po cestah in drugih kršitev, smo bili kar uspešni. Med kršitvami, pri katerih smo z nadzorom ugotovili povečanje, je tudi neuporaba varnostnega pasu. Takih primerov smo lani ugotovili skoraj za slabo petino več kot leto poprej. Skoraj 70% naših ukrepov jc bilo namenjenih preprečevanju tistih kršitev, ki so najpogostejši vzrok prometnim nesrečam. Seveda pa so bile preventivnemu delovanju namenjene tudi različne akcije, ki ste jih izpeljali lani. Res jc, lani smo v ta namen pripravili posebno likovno akcijo po naših osnovnih šolah s tematiko prometne varnos- ti. Omenim naj šc akcijo Natakar, taksi prosim, predavanja po šolah, kolesarske izpile za mlade itd. Ker smo sredi smučarske sezone, bi bilo zanimivo vedeti, kako je letos z varnostjo na veliko-planinskih smučiščih? Upravljalei smučišč so letos kar dobro poskrbeli za red in varnost obiskovalcev Velike planine. Naš policist je izrekel le en ukrep, zoper nekega smučarja, ki je divjal po smučišču in ogrožal druge smučarje. Ugotavljamo pa kršitve predpisov o prijavi prenočevanj v gostišču Simnovcc. kjer smo tudi ustrezno ukrepali in poskrbeli tudi za ustrezen nadzor nad uporabo planinskih koč. Poskrbeli smo, da so vsi, ki še niso imeli odločb za prijavno odjavno službo, te odločbe tudi dobili. Glede nadaljnjega delovanja kamniške policijske postaje, je komandir Ivkovič povedal, da bodo kamniški policisti kljub maloštevilni kadrovski zasedbi še okrepili svojo dejavnost. Pri tem pa pričakujejo tudi sodelovanje občanov, še posebej z vodji treh policijskih okolišev. Čakajo pa jih tudi odgovorne naloge v zvezi s povečanjem prometa skozi našo in komendsko občino v letošnjem letu. FRANC SVETELJ NAJBOIJ ČRNA TOČKA NA TUHINJSKI CESTI - Ovinek pri hiši številka 5 v Buču je posebno ob spolzki cesti past za marsikaterega voznika. Tako je pretekli teden oh prvem dežju v enem dnevu zletelo v jarek kar pet voznikov. Če bi upoštevali znak za omejitev hitrosti na 50 km na uro, hi verjetno, kljub slabi izvedbi ceste, marsikdo zvozil brez posledic... V februarju so se poročili: - MIŽI: SI.A V KO, delavec, Golica I A in SLAPNIK JOŽICA, ekonomist, Šmarca, Gornji Log 28 POUKA VEC MARKO, zdravnik, Ljubljana, Čerinova ul. 10 in STAPARSKI SAŠA, zdravnica, Ljubljanu. Trg komandama Slonela 6 OHOLO MARKO, operater. Pela 26 in PLEVEL PANIKA, šivilja. Bela 26 - IHJKCAR VIKTOR, elektro mehanik. Srednje (lameljne 46A in PETKOVŠEK IRENA, med. sestra. Logatec. Rovlarska c. 29 - SARAFINOV MILOVAN, nezaposlen. Kriva Palanka. Katko Minev 69 m JOVČEVSKA SIADANA, študentka, Kamnik, Kovinarsko c. 28B ZLATA POROKA med MaksimiIjanom ŠTEBETOM in Marijo ŠTEBE, roj. Lapornik, v Kamniku 19. 2. 2000 V februarju so umrli: - OCEPEK ANGELA, Komenda, Zajčeva c. 33, upokojenka, stara 90 let. - RAVNIK KRISTINA, roj. Jancž.ič, Kamnik, Kovinarska e. I9a. gospoilinja. slara 85 let, JEROVŠEK JULIJ AN A, roj. Pogačar, Nasovče 27, upokojenka. slara 86 let, - AŽMAN UIIDMIIA, roj. Ažman, Kamnik, Samostanskimi. 10, upokojenka, stara 75 let, BALOH VLADIMIR, Kamnik, Šulna 28, obe. zav., slar 59 let, - SLAPNIK JANEZ, Zgornji Motnik 5, upokojenec, slar 80 let, - UČAKAR JOŽEFA, roj. Mošnik, Špilalič 45, upokojenka, stara 92 let, PI AN K AR ALOJZIJA, Mekinje. Cesta treh talcev 5a, stara 73 let. LISJAK JOŽE, Ljubno ob Savinji, Foršt 56. slar 58 let. - SERŠEN IVANA. Trsi, Italijo, stara 95 let. Kamniški OBČAN ŠPORT - PLANINSTVO V. marca 2000 13 Triatlon v težkih vremenskih razmerah Miro Kregar dvanajsti na Ironmanu v Južni Afriki letošnja svetovna serija Ironman triatlonov se je letos začela že v februarju, ko je bilo južnoafriško mesto Cape Town prizorišče prve tekme. Ker se južna zemeljska polobla ta čas koplje v poletni vročini, so bile temperature na progi temu primerne - okoli 30 stopinj C (v senci). Končni časi tekmovalcev so bili skoraj za uro slabši, kol so njihovi osebni rekordi. Za evropske triatlonce gre zasluge temu pripisali težkim zimskim razmeram ta čas v Evropi, ko se termometer giblje krepko pod ničlo. Dosežkom so botrovale tudi zelo težke razmere na progi. Tekmovalci in organizatorji so imeli še srečo, da se je vreme umirilo prav na tekmovalni dan, drugače plavanje zaradi visokih valov in 'mrzlega antarktičnega morja skoraj ne bi bilo mogoče. Kolesarjenje je potekalo na izredno hriboviti in izpostavljeni cesti, velet pa je še dodatno oviral tekmovalce. Na teku so v vsakem od treh krogov tekli po 4 km v zaprtem delu pristaniškega mesta, kamor je opoldansko sonce neusmiljeno žgalo. Zaradi vseh težav je mnogo tekmovalcev predčasno končalo svoj nastop, vključno z do tedaj vodećim Nemcem Hol-znerjem, ki je 10 km pred ciljem obležal na pločniku, kjer so ga hladili Z ledom in mrzlo vodo. Miro jc prišel iz vode kot štirideseti, se na kolesu prebil na 29, mesto in nato v prvih sedemnajstih km teka na 14. mesto, kar je kazalo na končno uvrstitev med »lop ten«, vendar ga je nato pošteno pobralo, tako da je zahvaljujoč dvema odstopoma končal na 12. mestu. Slabši zaključni lek je vsekakor posledica temperaturne razlike 50 stopinj. Doma je treniral pri minus K) stopinjah, tam pa je na soncu termometer kazal nad 4() stopinj C. Vsekakor pa je nastop pokazal dobro pripravljenost sredi zimskega obdobja, kar naj bi bila dobra osnova za pred-lekiiiovalno obdobje, saj se sezona tekem v duatlonu in triatlonu v Sloveniji začne v začetku maja. IVO TOMC ^--;_/ V Planinci smo bili na Bocu in Sentjungertu Aktivnosti planinskega društva so v polnem teku. Pohodi se vrstijo po programu in tudi udeležba jc zelo dobra. Proti BOČU (979) se nas je 29. januarja odpeljalo 36 veselo razpoloženih. V Poljčanah so nas pričakali tamkajšnji planinci in nas spremljali na poti do vrha Boča in šc pri spustu do planinske koče. Hoja je bila kljub snegu in poledenelosti na posameznih mestih hitra in varna. Pri koči pod Bocem je bilo prijetno sončno vreme, primerno celo za sončenje. Vetra skoraj ni bilo, za razliko od lanskega leta, ko nas je močan veter skoraj odnesel, lega vsakoletnega pohoda, ki ga organizira Pl) Poljčanc, smo sc tokrat udeležili drugič. Verjetno sc bomo na to pot podali še ob drugih prilikah v poletnem času, saj je prijaznost in gostoljubnost tamkajšnjih planincev res enkratna. Pohoda na Sentjungert (567 m) sc jc udeležilo pedeset Kam-nicanov. V soboto, 19. februarja, smo se proti Dobrni in se naprej odpeljali s posebnim avtobusom. Pri organizaciji tega pla-ninsko-turističnega pohoda so sodelovali: Jože kot vodnik in organizator, Zofka in njeni znanci ter sorodniki, ki so nas spremljali na celotni poli od Ko-šana do zaključka poti v vasi (in lici ja. Pohod jc bil za vse nas poln prijetnih presenečenj. Tu smo bili skoraj vsi prvič. Že po prihodu v vasico Zavrh so nam /olkini in Francetovi sorodniki pripravili topel sprejem. Alojz in Marjanca Podvršnik sla nas pričakala ob polni mizi različnih nadvse okusnih dobrot in dobrih pijač. Ob pogovoru Z Alojzom in Marjanco jc čas vse prebil ro minil in kar težko smo se ločili od tako prijaznih ljudi. Marjanca je sicer tudi prizadevna sodelavka Rdečega križa, Alojz pa se preizkuša v zahtevnih in kvalitetnih rezbarskih delih, ki smo si jih z. zanimanjem ogledali. Našo pot smo s kar precejšnjo zamudo nadaljevali proti ci- lju - Sentjungertu. Vrh visok 567 m s cerkvico in bližnji planinski dom smo dosegli od Za-vrha že po urici hoje. Tudi tukaj smo bili nadvse prijazno sprejeti, saj so nas pričakali toplo zakurjeni prostori, topel čaj. Oglasila sc je harmonika ob njenih zvokih smo tudi zaplesali. Ob bližnjem spomeniku NOB nam je Stanko CvikI govoril o partizanskih bojih, o preboju 14. devizije na Štajersko, o padlih borcih in drugih zanimivostih. Ob zaključku pogovora smo zapeli še partizansko pe- sem »Počiva jezero v tihoti«. Ogledali smo si znamenitost cerkvice sv. Kunigunde. Za slovo se je zopet oglasila vabljiva harmonika in prijazen stisk rok je zaključil naš prijetni planinski dan. Zofka nas je vso pot prijetno zabavala, prav tako Matej, vnuka Zofke in Franceta, ki je spretno obvladoval harmoniko. Skratka, tura na Sentjungert zaradi čudovitih uric, ki smo jih preživeli z domačini. Se dolgo ne bo pozabljena. iT ANE SIMŠIČ Oh slovesu pred hišo 1'odvršnikovih - Alojza in Marjance na Zavrhu. Kamniški kegljači še vedno brez poraza! Krvi juri in kegljačke SO nadaljevali s prvenstvom v obeh ligah. Igralci ('aleita so v 14. kolu gostili igralce Gorica tekstine iz Gorice. Vrt lo razburljivem dvoboju so domači zmagali s 5:3 in s leni nadaljevali sc fijo Zmag V spomladanskem delu. '/, Zmaga so se še bolj utrdili na vrhu lestvice s tremi točkami prednosti. Pri Culcitu je bil najboljši Drago rierin z 917 keglju v 15. krogu je bil Zffpet derbi na domačem kegljišču Gradiš v Ljubljani z ekipo Slovana iz Ljubljane. V živčni in neodločeni tekmi vse do zadnjih metov, so po srečnem zaključku in z dobro igro :ad njega para igralci Caleila vendarle zmagali s 5:3. Zu to zmago so zaslužni prav vsi. tudi tisti, ki jim v sobota met ni slutil najboljše. Najboljši med našimi je bil Aleš Prosen Z 900 keglji. izkazal pa K je tudi Franci Grubar z 876 keglji. Kamnieani so obdržali tri lučke S414 Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B. DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom @ sam. si http://www.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030. 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO > KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE > HIDRO IN TERMO IZOIACIJE > APNO, CEMENT, MALTIT >« FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM >• SCHIEDEL DIMNIKE > ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO *■ ROBNIKE, TIAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST > ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO > TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA GOTOVINSKI POPUSTI DO 15% IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE! NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPIAČNE DOSTA VE Z A VTODVIGALOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. tur. ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V s A Ml! NISI NIKOLI s A M! Internet: WWW. SAM. SI prednosti pred drugouvrščeno ekipo Presta in so tri kola pred kameni prvenstva najverjetneje že prvaki in se tako uvrstili v I. H ligo. Igralke Etc Kamnik so v 14. krogu L H lige gostovale j>ri ekipi Slovana v Ljubljani. Naše so izgubile tesno z. rezultatom 5:3 in sicer za samo 7 kegljev. Med igralkami Ete je Lidija Pirman podrla 418 kegljev. Tudi v 15. krogu so gostovale pri vodilni ekipi Bresta i: Cerknice in bile zapel poražene z rezultatom 6:2. S 449 podrtimi keglji je bila takrat najboljša Damjana 1'iiiiiiin Po vseh zapletih igralke Ete komaj čakajo konec te nesrečne sezone, saj : rezultati ne morejo bili Zadovoljne. Vendar jim v upravičilo lahko zapišemo več nesrečnih okoliščin - poškodbe stalna gostovanja, na koncu pa še pomanjkanje športne sreče zlasti v končnici dvobojev, ki so jih izgubile v zadnjih metih. Vato igralci, igralke in vsi ljubile Iji kegljanja, ki spremljamo kamne', ko kegljanje, upamo na boljše rezultate v bodočnosti. Naš ojilimi.eiii te melji na tem. da naj bi že letos začeli v sodelovanju in z veliko podporo obiine Kamnik graditi novo kcgljiv le v Mekinjah. LEON PIRMAN Iz tabora Žurbi team Kamnika SPEKTAKEL ZAGOTOVLJEN!!! Kamniški odbojkarji rušijo v letošnji sezoni vse rekorde. Z zadnjo zmago proti Pomurju, ki je še pred leti krojil vrh slovenske odbojke, so se Zurbijevci uvrstili v polfinale državnega prvenstva in s tem že presegli vsa pričakovanja pred sezono, ko so načrtovali peto ali šesto mesto. Seveda pa pot v polfinale ni bila lahka. Pomurci so se pokazali kot neugodna ekipa za Kamničane in že na prvi tekmi nakazali možnost presenečenja na povratni tekmi v Murski Soboti. To se je tudi zgodilo in Kamničani so morali še na tretjo odločilno tekmo pred svojimi navijači, ki pa se ni začela po načrtih. Kljub glasnemu navijanju osmega igralca Zurbi team-a Kamnik - Ravbarja, so Pomurci zaceli bolje in presenetljivo dobili prvi set. Na tekmi v Murski Soboti se je poškodoval Bogdan Maric, ki Gorenjsko prvenstvo upokojencev Društvo upokojencev Gorje je organiziralo letošnje smučarsko tekmovanje v veleslalomu in teku na smučeh. Udeležili smo se ga tudi kamniški upokojenci in dosegli dobre uvrstitve med približno 150 tekmovalci. Še posebej smo se veselili srebrne in dveh bronastih kolajn. Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, so organizatorji tekmovanje uspešno izpeljali. Naši upokojenci so nastopili v več starostnih skupinah in dosegli naslednje uspehe: med članicami nad 60 let je Magda Seljak med dvanajstimi tekmovalkami v veleslalomu dosegla 9. mesto. Ada Humar pa se je v teku uvrstila na 4. mesto. V veleslalomu med člani nad 65 let je Bogdan Seljak zasedel 6. mesto, Štefan Humar je bil 16, Frane Primožič 19. in Franc Novak 21. V kategoriji člani od 61 do 65 let se je Jože Škorjanc uvrstil na 18. in Metod Humar na 21. mesto. Vinko Polak si je med člani do 60 let prismučal bronasto kolajno, uspeh pa je dopolnil Janez Lav-rač s 14. mesto v isti kategoriji. Oba sta se odlično odrezala tudi v smučarskem teku in osvojila dve kolajni - Janez Lavrač z. drugim mestom srebrno in Vinko Polak s tretjim mestom bronasto. V teku so sc pomerili ludi Metod Humar in Miha Horvat, ki sta med člani od 61 do 65 let dosegla 9. in 12. mesto, ter Štefan Humar, ki jc bil 15. med člani nad 65 let. Po končanem tekmovanju je sledila malica, nazdravili smo z dobitnikoma žlahtnih kolajn in se skupaj veselili naših uspehov. JOŽE LENARČIČ ga je uspešno nadomestil Dragan Ratič. S svojim deležem in neutrudno voljo je spodbudil ostale igralce k še bolj zavzeti igri. Pomurci so bili v preostalih treh setih le še bleda senca ekipe iz. prvega seta in Kamničani so tekmo gladko pripeljali do konca. Potem pa se je začelo čakanje na nasprotnika. V Mariboru sta se med seboj merili ekipi Maribora in Olimpije in presenelljivo gladko so lekmo dobili Olimpijci. To pa je pri kamniških igralcih spodbudilo val navdušenja, pa ne zaradi tega ker bi bili Ljubljančani slabši, ampak zaradi dejstva da so bile tekme med Kamnikom in Olimpijo vedno pravi derbiji in tudi najbolj obiskane tekme v kamniški dvorani. Tako je bilo tudi že v letošnji sezoni. V pokalu so bili na domačem terenu boljši Ljubljančani, na povratni tekmi pa za eno samo točko Kamničani, ki so se tako uvrstili na finalni turnir. V prvenstvu pa so prav Ljubljaćani prvi nadigrali Kamničane na domačem terenu in jih tudi premagali, za kar so se Kamničani maščevali v dvorani na Drenikovi. Trenutni rezultat je torej 2:2, končni zmagovalec tega dvoboja pa bo tudi presenetljivi finalist državnega prvenstva. Imena kot so Ribič. Smuc, Orel, Maric. Marinko, Turk, Ratič, Malovič, Makovec (Kamnik) in Pleško, Rozman, Kotnik, Koprivec. Purkat, Selan in Pov-šic obetajo tako v kamniški športni dvorani, kot tudi na Drenikovi v Ljubljani prvovrsten spektakel. ki bo odbojkarsko igro še bolj približal gledalcem. Prvo tekmo si lahko ogledate že v soboto. II. marca, ob 20. ufi, v kamniški dvorani, ki bo na ta dan prav gotovo premajhna za vse ljubitelje te čudovite igre. Torej če hočete sodelovati pri največjem uspehu Zurbi teama Kamnik, nikar ne zamudite sobotne tekme. Cieol. 14 9. marca 2000 Kamniški OBČAN Kon Tiki Šolar SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 810-380 VARČNO OGREVANJE NA PLIN Z UGODNIM KREDITOM do 500.000,00 SIT (TOM+3%) - ne glede na višino kreditov, ki jih že imate! - plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILANT, HYDROTERM - sončni kolektorji, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanje elektrike Posamezni elementi ali izvedba na ključ CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 061-734-347,0609-624-215 Izdelujemo: - vse vrste betonskih.blokov - vogalnike - strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. - PVC OKNA, VRATA - PVC ZIMSKI VRTOVI - PROTIVLOMNA OKNA - DVIŽNA GARAŽNA VRATA NA MOTORNI POGON - OKENSKE POLICE - SENČILA - novost: TOP 72- \ okna z najboljšo I toplotno izolacijo e i , - „dfERMODOM te □FINSTRAL vaša okna v svet že 30 let Jeianova 8, Šmarca telefon 810 090 041/619 658 faks 810 095 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - JABOLKA ZA OZIMNICO I. in II. kvalitete - SEMENA V VREČKAH - na zalogi že SEMENSKA KORUZA - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - semena za ptice RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel. 83 91 888 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: barve, lake, Jupol, Belton, Beltop, gašeno apno (1 kg - 50 SIT), RP posodo za vino od 10 do 100 I, PVC KORITA ZA ROŽE s podstavkom 40 cm - 350 SIT, 50 cm, 60 cm, lončki za rože, zalivalke, cevi za vodo, RAZNE PLIŠASTE IGRAČE, porcelan, kristal RP posodo, pipe Armal, kolesa Rog in še in še... Velika izbira aranžiranih daril. Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! V TRGOVINI obutev Kopitarna Sevnica PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250 ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. IX) 13. URE bloščeni prodajalec in serviser DAEWOO MOTOR in TOMPRO * NAJB0USE CENE * URADNI SERVIS * UGODNI KREDITI * KREDITI NA POLOŽNICE VPRAŠAJTE ZA NAŠE AKCIJE AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM Marjan Vrankar Buč 20, Laze, tel.: 061/847-203 Kamnik, Novi trg 26 A, tel.-faks: 061/817-767 Od 24. do 26. marca organiziramo izlet na ELBO. Popeljemo vas tudi na nakupovalne izlete - 13. aprila na Češko, prvo in tretjo sredo v aprilu v Trst in pa vsak teden na Madžarsko v Lenti. Pridružite se nam! lm strong KRAMAT, d.o.o. Zaključna dela v gradbeništvu Kamnik, Trg talcev 5 tel.: 061/8392-510 gsm: 041/689-761 Dobava in montaža - predelnih sten - stenskih oblog - spuščenih stropov - izdelava mansard Kemijska industrija KAMNIK d.d. Fužine 9, Kamnik tel.: 83 91 011 faks: 83 91 418 ODKUPUJEMO LES BELE JELŠE -OBELJENE. Dodatne informacije so na voljo v nabavni službi podjetja. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani, Odprta je vsak delovnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telelefonsko številko 061/16-55-120. VEDEZEVALKA KATJA 090 44 07 156 sit/minuta SALON POHIŠTVA LIIZ KARANTANIA Raznovrstna izbira pohištva na enem mestu DOMŽALE Ul. Antona Skoka 2 tt 710-130 LJUBLJANA Topniška 5 TT 130-77-30. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA! banane, 1 kg 149,90 ■jabolka na karton, 1 kg 120,00 • alpsko mleko 3,2 in 1,6 m.m. Lj. ml., II 129,90 ■ majoneza Hellmanns, 630 g 579,80 ■ sir maksi, 1 kg 859,90 ■ kumarice Aneta, 680 g 129,90 ■ kompot ananas, breskev, 850 g 179,90 - ledeni čaj Lj. ml., 1 I 79,90 ■ Deit jabolko, 1,5 I 79,90 ■ radenska, 1,5 1 99,90 - ACE, 1,5 I 149,90 - pivo Pils, 0,66 1 119,90 olje Aneta (Zvezda), 1 1 olje Friola PVC, 2 I grah, 400 g fižol rjavi+beli, 400 g makaroni Fidericci, 500 g moka tip 400 Žito, 1 kg čokol. namaz Nusenia, 400 g - mesni nar. Zlata skrinja, 150 g 119,90 549,90 949,90 239,90 549,90 169,90 379,90 49,90 59,90 79,90 89,90 199,90 dimljene klobase, 1 kg pečena slanina, 1 kg pomfri, 1 kg toaletni papir Zewa Moli, 10/1 Persil Milenium, 3,6 kg + 0,5 kg gratis 899,90 Ponudbii veljn do prodaje zalog, V nsišo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljab od H. do 12. ure. Kamniški OBČAN 9. marca 2000 1 5 rEN že od 62.400 sn Ljubljanska 85, Domžale Telefon: 711 229, 719 230 VELIKONOČNI IN PRVOMAJSKI PRAZNIKI Umag. 4 dni, polpcnzion sn * i&m kosih oo nas sin * ŽENSKE PREHODNE JAKNE im sn majčke, hlačke, spodnje perilo, nogavice in še in še... OBIŠČITE NAS IN NAŠLO SE BO KAJ ZA VAS! DKMJVNl ČAS: od »»do 19*. Ob sobotah od K' fin I V tamo 19.900 (z GSM Alcatel) ,m( 21.900 sn (z GSM Nokia 5110) Je GSM predplačilni sistem z odzivnikom in brez mesečne naročnine. Paket vsebuje GSM telefonski aparat, telefonsko številko in kartico za 1.000 SIT pogovorov. Akcija: GSM Panasonic GD 30 - 37.500 SIT Obiščite nas v TPC Perovo 26, v trgovini Kam-Ies, hobbv program, tel.: 040-410-290. PRODAJA, MONTAŽA, PRENOVA IN SERVIS OKEN. NOTRANJIH IN VHODNIH VRAI TER SENČIL IZ PROGRAMA JELOVICE Pri nakupu nudimo 6% gotovinski pttpumt. predstavništvo TRZIN i» JELOVICA tdlfS ™ SIL EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45, Kamnik (poslovna stavba STOL) - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v zemljiško knjigo - druge poslovne storitve Informacije po tel.: 061-810-960 041-614-308 faks: 061-810-965 Kitko je prazen dom, dvorišče, moje oko zaman te iŠfe, ni vef tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V naših srcih ti iiviŠ zato nas vodi tja. kjer v tišini spiš. ZAHVALA V 77. letu starosti je prenehalo bili zlalo srce našega očeta FRANCA SITARJA iz KoSis 10 pri Kamniku Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle našega očeta s toplo mislijo tako Številno pospremili v njegov grob in ga obsuli z lepim cvetjem. Posebej hvala govornikoma g Primeli iz Čebelarskega društva Kamnik in ge JcvSnik iz /VB Kamnik za obuditev spomina na očetovo polno in bogato življenjsko pol. Hvala župniku in pevcem iz Tunjic za besede in pesem ob slovesu V žalosti vsi njegovi KoSiSe. Kamnik, januar 2000 ovo D0®W® [PCŠ Zid NJr\kREiiDEEPCk, ^ 9(,0^i#ISiaAL ^ TT^^CJC^FJ °*OAD-PaLETJ MODNA HISA KAMNIK, Medvedova 1a, Kamnik, tel: 061 839 1404 A SADIK ZA P< jablane, hruške, breskve, nektarine, češnje, višnje, slive, marelice, oreh, ribez, ribez na steblu, maline, ameriške borovnice, aktinidije, kaki, vinska trta.. ZAŠČITNE KOŠARE PROTI VOLUHARJU GNOJILA, SUBSTRATI OPORE ZA SADNO DREVJE VELE STROKOVNI NASVETI prijeten n a k u p SADNA DREVESNICA, Ekslerjeva 8, Kamnik, tel: 061 813 352 dimnikarstvo čiščenje klima naprav meritve: sajavost, C02, NOx Vinko Polak Tunjiška 11, Kamnik Cenjene stranke obveščamo, da imamo spremenjeno telefonsko številko 83 91 779. Pokličete nas lahko tudi na 041/364-875. Za direktorje. Za šoferje. Ker vas zanima zanesljivost, varnost in učinkovitost Ker vas zanima počutje za volanom in varnost v NMp-fJtl šoferski kabini. Bojcer Eel Rodex d.o.o. PEUGEOT Rodu d.o.o., Rova 3a, 1935 Radomlje, tel.: Oot 717 798, 718 131, 718 868 Izkoristite možnosti izredno ugodne leasing ponudbe! d.o.o. Ljubljana. Kersnikova 10a Telefon: 061/133-5040 Faks: 061/31&689 i Usnjarska ulica 6 f,tl. Telefon: 061/817-523 IV iMLI uKAU " IvMIVIIilllv Novost in edinstvena ugodnost za vse kupce: možnost zavarovanja stanovanjskega posojila s kupljeno novogradnjo. Informacije in prodaja: vsak delavnik od 8* do 18h, v soboto od 8h do 13h 'J U stanovanj za mlade družine po posebnem V~7S KMETIJSKA TRGOVINA y|Q J KUDROVEC, d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938 VSE ZA VRT IN KMETIJO VELIKA IZBIRA KRMIL IN ŽIT PO UGODNIH CENAH Možna tudi dostava na dom AKCIJSKA PRODAJA ZEMLJE Na zalogi semenski krompir, gnojila, semena, čebulice... BELA in ČRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m... Ugodno: IN0)( SODI različnih velikosti ZELO UGODNO SLADKOR 10 k*. SO k9 l/godne cene hrane za pse in mačke Pedigree, VVhiskas, Kiffekat, Ohappi. ^Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ore, ob sobotah od 8. do 13. ure. AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA !ei- 95]/72-42-107 prodajalna faks: 061/719-475 izdelkov gorenje e tehnike gorenje POSEBNA 1 PONUDBA: • pralni stroj do 1200 obratov 74.01« SIT - barvni TV 51 TTX 38.628 SIT Itri leta »araiuijei - vgraditi štedilnik s steklokeramično ploščo od 116.73S SIT - sesalniki od 16.668 SIT - /AR Pl.OSt t. GORENJE 11.800 SIT IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure rož anna NOVI FIAT PUNTO Legenda prihodnosti MODELI NA ZALOGI: UGODNO KREDITIRANJE PUNTO 60 3 VRATA 1.499.400 SIT oz. 60x32.544 SIT mesečno PUNTO 60 SX 3 VRATA 1.593.900 SIT oz. 60x34.605 SIT mesečno PUNTO 80 16 V ELX 3 VRATA 1.965.465 SIT oz. 60x42.637 SIT mesečno PUNTO 60 5 VRAT 1.581.000 SIT oz. 60x34.352 SIT mesečno PUNTO 60 SX 5 VRAT 1.676.700 SIT oz. 60x36.403 SIT mesečno Možnost nakupa po sistemu staro za novo. Predstavitvene vožnje vsak dan od 8. do 18. ure. PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 064/2529 070 SERVIS VOZU: Lahovče 40, tel.: 064/2529 050 Kamniški OBČAN 061/83 91 311 041/662 450