o _ v _ _ »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krene 10 vinarjev, za četrt leta 2 k;oni V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron. za V, leta 3 krone, za 1 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide > Danica« dan popre;. Tečaj LIH. V Ljubljani, 28. septembra 1900 List 39. Novomašniku Avg. Iv. Žibertu. i (Govorila Ivanka Pečnik-ova). Vaš angel — kakor jaz si mislim — priplaval danes v sveti raj in pred Očetom je govoril besede blažene tedaj: Ti veš, kaj mescev zanj sem molil, Ti veš, kaj let sem prosil zanj; v zahvalo danes Ti poklanja daritev sveto, sveti stan .. . Nasmehnil se je Večni Oče, zasmejal se je zbor duhov; Vaš angel Vam je v šopek spletel nebeški smeh in blagoslov. In tisti šopek v mojem šopku z naj blažjo srečo spi zakrit; nabran iz samih belih rožic, V iskrenih željah je povit. — II. (Govorila Helena Pečnik-ova.) Naša mila domovina rada dviga mu zastave, kadar sin svoj dan praznuje, rada vije šopke slave. Ali šopek skoraj zvene . .. Ah! ko z njim bi ovenela še ljubezen do domovja: kaj Slovenska bi počela? Več mladenke ne bi take na slovenski zemlji naši. več nikomur vile šopkov, pri nobeni novi maši ... Vendar šopek ta slovenski s sladkim vonjem tak mi pravi: Vi ste vdan sin in Vt boste večnovdan sin majki — Slavi. M-i. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. XI. Podbrezije. (Dalje.) Podružnice. Tabor. Tabor! — da. to ime je ostalo gričku izza časa, ko so Turki, dolgoletni bič naše dežele, obiskovali gorensko stran. Meseca oktobra. 1-47«; so divjali tod okoli in dirjali dalje do Trbiža; majnika 1477 s<» se zoj>et oglasili. Kristijani so se silno bali sovraga ter se zavarovali pred njim, kolikor je bilo mogoče. Kakor drugod zgradili so si tudi tukaj nekako trdnjavo in se poskrili za zidom, ki je bil pri vhodu zaprt z železnimi vratiui. Sedaj pelje do vrha 14 zidanih postaj križevega pota, katerega ljudje radi obiskujejo, posebno ob nedeljah pred popolu« lansko »luži** božjo. Na griču stoji cerkev že iz davnih časov. Izrecno se omenja leta 1 ">02, ko jej je duhovnik Florijan Marti ni c prodal svoje posestvo v Srednji Vasi (glej dotično listnino pri župnijski cerkvi). Takrat in nekako do prve pol ovire 18. veka je bil njen varuh sv. Benedikt; krog 1730 ali še nekaj poprej so začeli častiti v njej žalostno 3Iater božjo. Leta lTO DIYOQUE PATRIARCHAE BE-NEDICTO PENI FUS RESOVATA. (Cerkev, popolno prenovljena, naj služi Kristu in sv. očaku Benediktu). < )dkar je postala na Tabru božja j>« »t žalostne Matere lx>žje, pozabili so starega cerkvenega zavetnika skoro j>oj>olno, le podoba vrh velikega oltarja še spominja nanj. Vikarij Matija .losi j) J en cen prejme leta 1728 dovoljenje. da sine napraviti v tabrski cerkvi Go-sjkmIov grob (sepulchmm I>omini), vikarij Fran Karol Polec (1730—1749) odloči 100 gld. za ustanovne maše, ljudstva dohaja vedno več in Tabor je čedalje l»olj znan po bližnjih in daljnih krajih. I Mihovniki so imeli bakreno pločico za izdelovanje podobic s podpisom : vGnaden Statua der Sehmertzhatfteii Muetter Gottes auf dem Thaljor in Piirckeiidorfler Pfarr in Obercrein." Seintrtjo sc.1 še dobe take podobice. Dandanes pač ni več onih mnogoštevilnih božjepotnikov kakor kedaj. vendar ljudstvo še vedno rado zahaja tu-sein. V jiostu je vsak petek ob 9. cerkveni jrovor in sv. maša z blagoslovom, prav tako vseh šestero postnih nedelj ob 10. uri. Prijazna cerkev je dobrega vtisa. Zidana v renesanškem slogu ima 22 m na dolgost in <)*!>0 m na širjavo, svetišče je precej ožje kakor ladija. V velikem oltarju jc slika žalostne Matere božje, za njo pa znamenita Marijina soba, pred katero je molilo že toliko romarjev. Marija sedi pod križem z mrtvim Sinom v naročju in s sedmerimi meči v srcu: Pod menzo gledamo v grobu ležečega Krista. vloženega semkaj — kakor prej omenjeno — leta 1728. V stranskih dveh oltarjih sta lesena kipa sv. Ane in sv. Nikolaja. Na severo-vzhodni strani stoji pred cerkvijo prostorna čveterovoglata kapelica. Pri vhodu je na vratih v kamenitih stebrih izklesana letnica 1*»1»4. Skoro gotovo je bil tu začetek češčenja žalostne Matere božje, katero so prenesli pozneje v veliki oltar. Zvonovi pojo v kvart-sekstakordu z glasovi d—g—h = 1. 4. 6 Premera imajo 131:98:78 cm. Ker ste župnijska cerkev in tabrska podružnica blizu druga pri drugi, nastane pri skupnem zvonjenju ne-pjijetna dis^nanca es—g—hes in d—g—h! Kaj takega težko prenaša uho. Druzega pripomrčka ni, kakor ta. da naj se nikdar ne zvr ni skupaj t. j kadar odzvoni v župnijski cerkvi, t^daj naj se zvoni še le na Tabru Veliki zvon tehta 1233 kgw vlil ga je Albert Samassa v novejšem Času (18^4) Žalostna Mati božja, sv. Benedikt z opatsko palico in s kelihom. iz kate rega se vije ka*a sv Alojzij s križem in lil-jo v roki Napis ob krilu: OB (ASU ŽIPMKOVANJA JANEZA GOLOB POBOŽNI ŽUPLJANI DAROVALI ŽALOSTNI MATERI BOŽJI. Gledč premera (131 : 119 cw)Jn glasu (d—es) prekaša veliki zvon v Podbrezijah. Župnijski zvon ima namreč samo 119 cm v premeru; taborski pa njih 131. Prav tako je župnijskega glas nesH za pol tona viši od taborskega. Srednji iz livarne Ivan Jakob Samassove leta 1791. torej nad sto let starejši kakor veliki. Križ, Marija z Jezusom v naročju in z žezlom v roki, sv. Ivan z orlom in peresom, sv. Elizabeta daruje revežu miloščino Teže nima zaznamovane. Po premeru 98 cm in po glasu g soditi bi utegnil tehtati 9 stotov. Normalna teža za g se suče krog 10 stotov = 560 kg. Sploh je pomniti, da se pri napravi novega zvonila ne sme varčevati s težo: kolikor utrgaš pri teži, toliko oškoduješ zvon na moči; masivnejši zvon — polnejši glas. Mali s podobami: Križ, sv. Mihael z zmajem v podnožju, sv. Fbrijan. Vlil Anton Samassa 1836 s težo 425 funtov. V vsej župniji: 2 cerkvi in 6 zvonov. Župnik Josip Lavtizar. (Dalje prihodnjič.) Ugovori in odgovori.*) Francosko napisal Abbe de Segur. (Dalje.) XXIV. Ne omadežuje duše to, kar človek užije, Bog nas ne bode kaznoval radi koščeka mesa. Ob petkih meso jesti ni nič bolj pregrešno, kakor ob drugih dnevih Odgovor: Res je, da meso ne omadežuje tluše, in da ni nič bolj pregrešao meso je?ii ob petkih kakor ob drugih dnevih, toda greh, radi katerega bodeš kaznovan, je nepokorščina, ki te zapeljuje, da ješ meso ob prepovedanih dnevih. Ob petkih je pregrešno le, ker prelamljaš zapoved, kije dana samo za ta dan in ne za druge dneve v tednu. Greh je upornost proti zakoniti postavi cerkvenih pastirjev, katere moramo vsi poslušati, proti Onemu, ki je je razposlal, rekoč: „Pojdite; Jaz vas pošiljam, — kdor vas posluša, Mene posluša; kdor vas zaničuje, M me zaničuje." (Glej evangelij sv. Luka, poglavje 10, vrsta 3 in 6) Ne gre se ne za meso, ne za dan, ne za želodec, ampak za srce, ki greši, ker se neče podvreči zakoniti, res lahki zapovedi. Razun tega, da smo dolžni izpolnovati vse božje in cerkvene zapovedi, je treba pomniti, da niso te zapovedi nastale po slučaju, po kaki poljubnosti aii kar tja v en dan, ampak nastale so iz modrih in važnih razlogov. Tako ima na primer zapoved o zdržanju od mesa v petkih to svrho, da nas spominja Iz velič ar je v ega trpljenja in smrti. Ta abstinenca je javna pokora kristijanom — in istinito jako lahka. Le površen in neuk človek more to naredbo smatrati za nepotrebno. Skoro nevrjetno je, koliko • •) Gl »Dan.« str. 234. Uredn. že sama ta zapoved, ako se izpolnaje, pripomore, da ne zaidemo z verske poti. Sicer nas cerkvene zapovedi vežejo pod smrtnim grehom, a vendar niso ostre in krute. Cerkev je naša mati, a nikakor ne vladeželjna gospodarica. Ako imaš tehten razlog, si ob enem posta oproščen (dispenziran). Taki razlogi so: bolezen, telesna slabost, težko delo, revščina, nemožnost pripraviti si postnih jedil, starost i. dr. Da si bolj gotov, je dobro, da se posvetuješ s svojim župnikom ali izpovednikom, ki sta zapovedim razlagalca. Ta opazka, ki se lahko uporablja tudi pri vseh drugih cerkvenih zapovedih, izpričuje, kako mila in modra je cerkev, ki je dala te zapovedi. In zato ho čtmo cerkvi biti pokorni. Pustimo jih, naj se po-smehujejo, ki nas o tem nočejo razumeti. A mi pa hočemo izpolnovati te zapovedi, ki so tako priproste in naši duši vendar tako koristne. A M (Dalje pride.) Vojska in preganjanje kristijanov na Kitajskem. „Zg. D." je v teku druge polovice prošlega veka za Jerana čestokrat poročala svojim bralcem v katoliških misijonih. Tu imam pri roki letnik 1874 ki nudi raznih vesti o kristijanih v Tonkmu in na Kitajskem. Od leta 1580, ko so prvi misijonarji vstopili v to deželo do sedanje dobe, je zabeležiti številna preganjanja kristijanov po paganih ali pa njihovih poglavarjih. Zlasti letos (1900) je mnogo kristijanov ondi prelilo svojo kri za Kristovo vero. Tako n. pr. so ondi zelo rogovilili takozvani boksarji, sovražniki vsacega napredka: železnic, brzjjavnih naprav, i. dr., in, se ve, tudi krščanstva. Ti puntarji so v spo-razumljenju s kitajsko vlado, ki hoče pregnati vse ptujce in tudi uničiti vse kitajsk« kristijane. Evo kaj se je zgodilo v mestu Mukdan v Mandžuriji. Ondotni misijon oskrbuje francoski seminar. Na čelu misijona je bil škof. Boksarji so planili na kristijane. Nekteri kristijani beže v škofijo; ker pa ondi niso bili varni, gredo v stolno cerkev. Bilo jih je krog 200. A puntarji obdajo cerkev, vlomijo vrata ter sekajo kristijane. s sabljami in je bodejo s sulicami. Začne se strašna morija, pri kateri vsi kristijani smrt storč Na to puntarji zažgejo cerkev, ki do tal pcgori. Potem fcajd po hišah iskat kristijanov ter je morit. Kristijani beže k predstcjništvu ruskih železnic, ter ondi dobe varno zavetje pred krvoločnimi preganjalci Tu so bili h krati oteti. Na mnogih krajih so Kitajci napadli kristijane ter požgali cerkve in selišča. Mučeniško krono so tako dosegli trije škofje, do 200 mašnikov in več tisoč kristijanov. Že več nego sto let ni bilo na Kitajskem tako silnega preganjanja kristijanov kakor letos. Res je. da povsodi, kjer se na novo oznanuje katoliška vera, mora katoliška cerkev prejeti takorekoč krvni krat, to je povsod trpi preganjanje, pri katerem mnogo kristijanov smrt pretrpi za Kristovo vero; pa prav po mučenikih se potem katoliška vera najbolj širi. kakor je že rekel Tertulijan: „Kri kristijanov je seme kristijanov." Se ve da tudi to se godi z božjim pripušč^njem Po glejmo nazaj v zgodovino zadnjih šest let na Kitajskem in mnrgo se nam bo zjasnilo. Po zimi I. 1894 —1895 je b la huda vojska med Kitajci in Japonci Oba naroda sta si po veri in poko-lenji sli č na. a slednji so se privadi'i evropskim cdnnšajem in običajem, ter katoliški veri ne stavijo nobenih ovir. Sv. vera se ondi jadrno širi in v državnem zboru je sedem kristijanov. Vojska se j« za Kitajce, dasi ima Kitaj skoraj desetkrat toliko sta-novnikov kakor Japonska (ta ima 40 milijonov, una do 400 milijonov prebivalcev) neugodno vršila Japonci so je premagali na suhem in na morju. Vzeli so jim tuli morsko trdnjavo „Port Artur. Pri obleganju te trdnjave se je nekaj posebno čudovitega in spominja vrednega prigodilo. Med oblegalci je bil jeden batalijon (batalijon ima štiri kompanije po 200 mož) v hudem ognju In dasi tisti pot niso še premogli trdnjave, vendar noben mož ni padel, vsi so se v tab^r vrnili. Pri drugih batalijonih so bile velike izgube. Torej so paganski vojaki japonski vprašali svoje krščanske tovariše: .Kakšen talisman nosite, ki vas je varoval sovražnih krogelj?" In ti so odgovorili: „Na vratovih imamo škapulirje, katere so nam nadeli misijonarji." Paganski vojaki zavrnejo: „Tudi mi bi radi take talismane (škapulirje) nosili.-— Tu se vidi posebno varstvo Božje nad vojaki kristijani med pagani bivajočimi. Ker so bili Kitajci v boju poraženi, marali so v mirovni pogodbi plačati 700 m lijonov vojne odškodnine in odstop ti Japoncem otrk Formozo. Ti so tudi zahtevali Port. Artur in kos celoskupne zemlje Kitajske; pa Kitajci so to zahtevo zavrnili po posredovanju Rusije. Ta država pa je za plačo svojega posredovanja vzela od Kitajske v najem Port Artur in morsko pristanišče Talien Wan. Kmalu potem je Anglija prisilila Kitajsko, da ji je v najem dala za veliko let morsko pristanišče Wai hai \Vai. Zdaj je tudi Nemčija hotela imeti kos kitajske zemlje; in le čakala je ugodne prilike, da to zahtevo uresniči. Spomladi 1 189s sta bila dva nemška misijonarja po Kitajcih umorjena. Nemčija se postavi po robu, tirja veliko odškodnino za sorodnike misijonarjev, novo zgradbo porušenih cerkva in selišč kristijanov in v najem za 99 let kos kitajske zemlje velike lik Kranjski. Ustrašena Kitajska se je udala ter izpolnila vse zahteve nemške vlade, torej tudi odstopila ozemljo Kiau Tschau. To že gre, da so Kitajci morali v novo zgraditi porušene cerkve Sorodniki misijonarjev pa baje niso zahtevali odškodovanja. Napačno pa in krivično je bilo od strani Nemcev, da so tudi zahtevali zemlje ter tako politične zahteve podpirali z verskimi vzroki Pater Steenaker misijonar opisuje v pismu do lista „Itevue generale" učinek, ki so ga naredila na Kitajce omenjena dejstva. oziroma izguba zemlje in pristanišč Ze to je zelo bolelo Kitajce, da se je Formosa odceoila od države; hoteli so torej na tem otoku zanetiti vstajo zoper Japonce; pa ti so punt hitro zadušili. Pa sklepčno so se Kitajci udali v usodo, ker so vojsko izgubili in so si Japonci ta otok prisvojili po voj-skinem pravu in po mirovni pogodbi A ko so vzeli Rusi Port Artur in Tahin \Van, Angleži Wai hai AVai, dvignil se je narodni ponos Kitajcev zojjer kosanje rodne dežele, zlasti ker je njihova vlada le prisiljeno v to dovolila. Ko pa je Nemčija dobila Kiau Tschau na gori označeni način, vskipel je Kitajcem srd in sovraStvo do ptujcev in do kristjanov. Do vrha pa jeprikipel ta srd, ko so evropski časniki začeli pisariti o delitvi kitajske države med inozemske velesile. Take članke so v E/-ropi bivajoči Kitajci prevajali v kitajski jezik ter o tem poročali domov Kitajska vladi je pač s kislim obrazom o oaz > vala t tke pojave in odnoš^j*, med kitajskim narodom pa je vrelo že par let. dotlej da je letos spomladi javno nastopila puntarska stranka, ki si je na prapor zapisali g^slo: proč z tujci — uničite kristijan«1 ter je to geslo izvrševala z ognjem in močem Škof Anzer je že pred letom dni opozoril preteč* nevarnosti. pa evrooski državniki ga niso poslušali. Tej puntarski druhali (zovejo se boksarj*) se je pridružilo mnogo vojakov, tudi cesarica jim je bila naklonjena Ti boksarji so morili ptujce in domače kristijane. požigali krščanske cerkve ter so tudi v Pekingu, glavnem mestu Kitajske, zajeli inozemske diplomat« z njihovimi družinami, je oblegali in napadali. Nemškega poslanika Ketelerja so celo umorili: kakor bi boteh reči: Nemčija je največ kriva ogorčenosti Kitajcev." Evropske vlaie so poslale mnogo vojakov v brambo poslancev na Kitajsko; tem vrjakrm se ie posrečilo prisvojiti si naskokom Peking ter oprostiti poslance. Pa zadeva še ni končana m ne ve ?e kako se bo izšla. A to je gotovo, da je vsled ekspanzivne polit'ke nekaterih evropskih dr žav mnogo gradiva in netiva nakopičenega za šte v dne in hude vojske na daljnem vzhodu in torej tudi za preganjanje kristijanov na Kitajskem v prihodnjem 20. veku. Nekateri časniki so ( č tali misijonarjem, da so t ni krivi boksarske vstaje To je drzna in nedokazana trditev. Ako se res za vero bojuiejo. n»j se pove, kateri veri pnpadaio ali oni Konfucija ali Buddhe. Mi tega ne vemo. ali mi smatramo bokserje za zgolj skeptike. Boksarji so prav kot velika množica Kitajcev, ki sicer naštevajo dolgo vrsto bogov in dobrih in zlih duhov, pa m-beneg* ne molijo in Časte. K lina zares narodna vera, katere se Kitajci drže. je češčenje pradeiov. Temu češčenju se misijonarji ne ustavljajo, razun če se ono nagiba in spaja z praznoverstvom. Smelo trdimo, da so Kitajci sami ob sebi. da Ie niso od krga našuntani in nadražeii. veri veliko manj sovražni, kakor mnogi evropski Časniki Kitajec ie brezbrižen do vere sovražen pa Evropejcem Njega sovraštvo gre do Evropejca. ne pa do misijonarja; in sicer radi tega. ker so jim Evropejci lepe pokrajine vzeli. (Vsaj bi tudi mi Avstrijci pisano gledali Anglež* in zelo ogorčeni bili nad njimi, ako bi oni v najem vzeli Spalato ali Zader in si ga tako prisvojili ter odtrgali od Avstrije). Misijonarji so pa Evropejci In žal, Kitajec ne razloči vselej Evropejca misijonarja, ki pride tja vero krščansko oznanovat in širit, od Evrojca trgovca, ki išče le gmotnega dobička. Lahko se umeje, da misijonarji često padejo kot žctva teh predsodkov. Pač tudi boksarji napadajo svoje rojake, kitajske kristijane. Kdo ne uvidi, da to sovraštvo izvira iz istega vzroka, iz istega studenca? Ali se ne zna, da kitajski kri stijani postanejo čestokrat žrtva najzlobnejšega obrekovanja? Kolikokrat se jim po rojakih paganih očita, da so po spreobrnjenju postali Evropejci. To zadnje se jim šteje v zločin Pa bo kdo ugovarjal: Saj Kitaj noče krščanske vere, saj Kitaj misijonarje mori. Kaj pa če nastane iz tega svetovna vojska? — Bode mar katoliška cerkev križem roke držala pred lažnjivim in podlim paganstvom le zato, ker ima to tisučletno preteklost ? Sme li krščanstvo samo nad seboj obupati, zato ker mu je mnogo Evropejcev hrbet obrnilo? Ali sme, ali more umreti krščanska vera. dočim jo Krist živi, jo rodi, ojačuje in dovaja do zmage! S pretvezo, „divjaki so vendarle boljši ljudje- se zgodovina božjega kraljestva ne da ustaviti. Močneiša je s:la besede, katero je govoril sv. Peter pred židovskim zborom: „Ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali." Sila teb besed namreč tudi žene misijonarje med paganske narode, oznanovat jim resnice sv. vere in prižigat luč sv. evangelija onim, ki sede v temi in smrtni senci. — Trdimo pa tudi, da iz samega oznanila Jezusove vere se ne bode z lepa izcimila svetovna vojska. Čemu hinavsko Boga dolžiti, ko so le ljudje in sicer taki ljudje krivi vojske, ki se za Boga ne zmenijo. Ako se pa tudi na gromadah zažigajo oni, ki mir donašajo in izve-ličanje oznanjujejo, potem pa zna katoliška cerkev od pamtiveka sem da to ni njen poraz ampak zmaga, ji ni v sramoto, ampak v čast. Kri kristijanov je še vedno setev Kristove cerkve. Naj tudi popotniki prepevajo žalostinke ter je zabeležujejo v svojih dnevnikih, trgovci jadikajo o izgubah, naj se diplomati težijo ker so jim osnove prekrižane in iz-podletele in naj tudi svet stoji pred uganjkami: katoliška cerkev bode tako dolgo zvonila k molitvi, nabirala prispevke za milošnjo in pošiljala tja misijonarje. ki bodo prelivali svojo srčno kri za Krista, dokler ne bode Kitajcem na prhlih razvalinah njihove prošle kulture zablestil križ Izveličarja sveta; kajti kitajska dežela je del sveta, ki je odrešen sKristovo krvijo in ki se mora tudi izve ličati. Ker se pa sedaj na Kitajskem vsled vstaje boksarjev Širi gnusoba razdejanja svetišč in preganjanje kristijanov. pozvali so sv. Oče verne kristijane, naj bi goreče molili nebeškega Očeta, da bi podelil preganjanim kristjanom srčnost in stanovitnost, in da bi On milostljivo prikrajšal čas obiskanja. Župnik Alojzij Kummer. Družba sv. Mohorja. Število udov družbe sv. Mohorja je letos napredovalo od 78.103 na 78 596 to je: 493 udov več kakor lani! Teh 78 5y6 Slovencev Mohorjanov se razdeli po posameznih škofijah in krajih tako le: 1. Goriška nadškofija 2. Krška škofija . . . 3 Lavantinska škofija . 6. Sekovska škofija . 7 Somboteljska škofija. 8. Zagrebška nadškofija 9. Senjska škofija. . . 8.610 udov, manj 294 6 368 n več 141 23 796 B - 990 30.106 ■ manj 636 4 016 B več 28 564 • . 39 344 B . 28 545 ■ manj 23 213 ■ 1 130 n več 19 62 n a 15 237 n n 10 194 n manj 3 526 B več 208 804 n n 14 81 rt manj 42 10. Poreška škofija . . 11. Dijakovška škofija . 12. Bosniška škofija . . 13 Videmska nadškofija 14 Razni kraji .... 15. Amerikanci .... 16 Iz Afrike in Azije . Pregled nam kaže, da smo napredovali v 10. škofijah (in sicer za vkup 1492 udov), nazadovali pa v 6. škofijah (za vkup 999 udov) Lavorika gre letos lavantinski škofiji, kjer je število poskočil o za 9 90 udov. Vesel je napredek tudi v krški škofiji, kier štejemo 141 udov več Po raznih krajih je narastlo število za 208. Rokopisov je družbenemu odboru v tem letu došlo 76. V zadnji svoji seji je odbor sprejel sledeče: a) Večja dela: 1. J. M. Seigerschmied: „Pamet in vera". Apolo- getičen sr>is 2. M. Cilenšek: .Naše koristne rastline." 3 J. Koprivnik: .Umni vrtnar". b) Leposlovne vsebine: 1. T. M DoviČ: »Oskrbnikov sinu. Povest. 2. Malograjski: .Nehvaležni sin." Povest. 3. Isti: .Miklova lipa" Povest. 4. Isti: .Pisana mati." Povest. 5 Fr. Ks Meško: »Pripovedka" Poves\ 6. Pavel l erko: »Umrla . ." Črtica 7. Podgoričan: .Prvi hleb - Povest. 8 Ivan Puc-lj: .Kakor na kup, tako s kupa." Povest. 9 Gr. Rant: .Nesrečna človeka " 10 Ivo Trošt; .Kdor zna. pa zna.* Povest. 11. Dr J. Vošnjak: .Blagor mirnim•" bve povesti. 12. Isti: „Ne vdajmose!" Kratkočasnica v enem dejanju. c) Poučne vsebine: 1. Ant Janežtf: .Najvažnejše določbe o novem davku " 2. J. M. Dovič: 0Ob Prešernovi stoletnici." 3. J. Koprivnik: .Grozdni plesen." 4. Isti: ,San jozeski kapar ali ščitar." 5. J. Lesar: .f Nadučitelj Jožef R^ktelj." 6. Iv. Planinec: »Slovensko planinsko društvo." 7. Fr. Praprotnik: »Zasajaimo le lepa drevesa." 8. Fr. Podbor: .Gospodarske drobtinice." 9. Fr. Šegula: .Razgled po kat. misijonih." 10 Lj. Stiasny: „Slovenska naselbina pri Vladika vkazu na Ruskem." 11. Fr. Štingl: .Zavetniki posameznih stanov." 12 Isti: .Zgodovinske Črtice." 13 Isti: .Iz življenja imenitnih mož" 14 Fr. Uršič: .Novi zakon o prejemščinah." 15. Dr. J. Vošnjak: ^Streljanje proti toči." 16 J. B T. „Opatija Zatičina " Č) Razne pesmi so poslali pesniki: Fr. Ks. Meško, Fr. Neubauer, Rad Silvester, Ljudmila, R Košar. Druzbino vodstvo. Znamenite nove maše. Ker je bilo letos meseca julija in avgusta na Kranjskem skoro 30 novih maš, (to je duhovnikov ljubljanske in drugih škofij ter redovnikov) naj tu omenimo nekaterih novih maš iz drugih dežel. Tako n pr. je meseca julija imel novo mašo o. Rafael Lacaze v cerkvi Jezusovega src* v Madridu. Za to novo mašo so se zanimali visoki civilni pa tuli vo jaški krogi Zakaj? Zato. ker je bil novomašnik poprej polkovnik generalnega štaba poznat v vseh vojaških krogih. Uprav ko bi bil postal general, ostavd je vojaški ter se posvetil duhovskemu stanu Hitra smrt njegove soproge in dveh otrek ga je k temu nagnila, ni jih m^gel pozabiti. Iskal je utehe v to-lažilih sv. vere ter je kmalu potem sklend svetu dati slovo ter postati redovnik. Novi m?.ši poprejšnega polkovnika in sedanjega o. Rafaela Lacaze je prisostvovalo mnogo generalov in drugih častnikov. Ta dogodek in nova maša imata veliko v sebi: namreč da tudi visoka vojaška čast ne zadosti človeškemu srcu, zlasti tedaj ne, ko je zadene bridka izguba.*) Dne 2 avgusta t 1. je bila pa v cerkvi J< zu sovega srca v Inomostu nova maša o. Karola HOller iz Jezusove družbe. Slavnostni govor je im»l njegov brat frančiškan o. Aleksii HOUer. Njihova zelo stara mati je ta dan imela veselje videti pri oltarju štiri sinove duhovnike namreč gori omenjena dva in še dva, ki sta ledemtorista Vsi štirji so namreč redov niki Njena hči pa ie redovnici klarisaric*. U pre srečna mati, bode pač vskliknil vsak .Daničin" bralec V naši škofiji je pač tudi sedaj kakih 20 parov b-atov duhovnikov, in trije bratje duhovniki so Riharji. Le-tvorice ni več. bila je pa, ko so živeli še vsi štirje bratje Leben iz Strohinja pri Naklem Et meminisse iuvat: vredno je to zadnje spominja. Izmed teh živi le še dr. Matija Leben. kastni kanonik in bivši profesor morahke, katero je skoraj 30 let predaval v ljubljanskem bogovi jvskem semenišču. On je sedaj edin biserni mašnik naše škotije. Župnik Alojzij K'ontner**) Razgled po domovini Nova maša v Tržiču. Praznično klenkanje bronastih zvonov in zamolklo grmenje železnih topičev moti jutranjo tišino in se razlega po zelenih hribih in dolih. Med tem ko prijazno tržiško dolino pokriva jutranji mrak ker okrožje visokih holmcev ne pusti prodreti prvemu svitu, svitlika se že na vzhodu jutranja zarija, naznanilka oživljajočega solnca. Vzdiga se in vzdiga ter Čedalje bolj jasni — že je napodil beli dan, dan 28 mal. srpana Raz krasnega poslopja tržiškega trga vihrate dve dolgi, lepi zastavi; pred vežnimi vratmi pa st> *) Kraljica mu je darovala dragoceno Stolo. **) Veleč, g župnik-sotrudnik nam v zlo ne bo štel. da smo izpustili po njem nam doposlana imena treh bratov Lebenov z dotičnimi dati. V Lavtižarjevem odlomku »Naklo-Strohinj« se je str. 293 uredništvu prilika nudila pod črto o njih govoriti. Lred je zajelo svoje kronologične podatke iz najpristnejega vira ki je sploh mogoč. Ker se pa vsi ne strinjajo s poslanimi nam Kummer-ovimi, hočemo poizvedovati in stvar konečno tako priobčiti, kot je zgodovinsko pravilna. * jita ponosno smrekova mlaja, zvezana z lepim slo venskim napisom: »Vesela domača družina. Pozdravlja duhovnika sina'« To je namreč novomašnikova rodna hiša. Ura bije deset. S svojim jakim zvokom se oglasijo zvonovi in vabijo v božji hram. Pokanje topičev naznanja oddaljenim pričetek nenavadne slavncsti. Dolga vrsta mladeničev in mladenek, kojim sledi skupina mož in žena. se pomika iz poslopja po trgu Sledi jim mlad duhovnik z resnim, a veselim obličjem. Spremljajo ga duhovniki in bogoslovci. Ta mladi duhovnik je slavljenec današnjega dne, čast. novomašnik g. Ivan Theuerschuh. Še druga v župnišču čakajoča duhovščina se pridruži prišlim gostom. Slovenski napis nad cerkvenim vhodom: »Odprta so vrata. — pripravljen altar, Opravit svoj prvi — pribiti sem dar. vabi mladega Gospodnjega služabnika tu sem pred božji žrtvenik Vedno stara in vedno nova »NovomašnU bod' pozdravljen" zadoni iz čistih grl izurjenih pevcev in pevek po ličnem, lepem svetišču, med tem ko se novomašnik s prelepim šopkom v roki pomika proti darilnik u. Vse oči zrejo pobožnega novega pastirja, novega učitelja narodu. Prvič stopi pred altar kot mašnik, prvič kot duhovni pastir, prvič kot služabnik Najvišjega. aVeni s. Spiritus: Pridi sv. Duh" prihaja iz ust in iz srca mladega mašnika. — prošnja, ki jo prinašajo nebeški duhovi, zanj moleč, pred večni prestol vsemogočnega Kralja. Klic k sv Duhu je završen. Raz leče se zasliši glas božje besede velepoznanega domačina, čast. g. o. Engelbert a Poljak. S krščanskim pozdravom nagovori zbrano množico in z govorniško besedo pozdravi novornašnika in presrečne stariše ter opisuje lepoto in težavo duhovskega stanu. Solze radosti se svetijo ob tem marsikomu v cčeh. Govor je končan. Kmalu zagrme orgije in glasovi dobro ubranih pevcev donijo po širnem bažjem hramu. Presrečni mašnik stopi pred darilnik, da opravi prvi nekrvavi dar nove zaveze, da poda živega Bfga radostnim starišem. dragemu bratu in blagi sestri. Dan se nagiba k poldnevu. Božji dar je dopolnjen. Ljudstvo spremlja novornašnika v rojstno poslopje Umetno napravljeni, z zelenjem prepreženi. s svežimi in suhimi cvetlicami okrašeni šotor je bil prostor, nad katerim so se čitale besede: .Veselite in in radujte se v Gospodu", prostor, kjer je vladalo danes pravo veselje, težko popisljiva radost. Čas hitro poteka. Solnce se pomika za visoke triglavske višine. Mrak se vlega počasi na zemljo. Že je temno. A vrt in šotor sta razsvetljena z različnimi barvami. Čarobni glasovi, ki prihajajo iz grl dobro izu^enih tržiških pevcev in pevkinj se razlegajo kot glasovi ponočnih nevidnih bitij po bližnji okolici. V šotoru pa sedijo veseli gostje, med njimi v obilnem številu zbrana častita duhovščina, na čelu jej veleč, g duhovni svetnik, župnik Fr. Špendal in vsi čestitajo v lepih govorih novomašniku, ki poln priljudnosti in priprostosti zahvaljuje navzoče svate in tudi po vflanjem kaže veselje svojega blagega srca. Minul je radostni dan in približal se je novi dan, ne več dan veselja, marveč dan poslovljevanja. S težkim srcem se slove hvaležni gostje o l čast. novornašnika, od dobrih, srečnih starišev. od blagega novomašnikovega brata in postrežljive njegove sestre, kojim bodi največja zahvala. Vračajo se k domu, spo minjajoč se še vedno z veseljem tega daeva, prav pravega dušnega radovanja. Bog živi č. gcsp. novornašnika! Bog živi vrlo, srečno Šetinčevo družino! Salezijanec J. V*) Iz trnovske župnije na Notranjskem, (f Č. g. Lovro Tič) Milo so doneli zvonovi z vrhov Harijskih doli v Bistriško dolino; naznanjali so žalostno vest, da izročajo na pokopališču Harijskem hladnemu grobu ekspozita č. g. Lovro Tič a, blagega, iskreno ljubljenega duhovnika. Bili so Harijci nekaj mesecev brez duhovnika. Mil škofijstvo vslišalo je njihove prošnje ter jim poslalo januarija meseca letošnjega leta mladega, komaj 29 let starega g. Tič a S teškim srcem so ga gledali odhajati Sodražani, radostni in veseli so ga sprejeli Harijci Prišel je k njim prve dni fe-bruarija meseca, ter začel je delati v cerkvi in šoli, kjer je bil namestni učitelj, neumorno. Ozaljšal je cerkev, popravil župnišče, vredil cerkveno petje. Bil je namreč izvrsten pevec in organist. in največe veselje mu je bilo poučevati mladino lepega petja Bogu na čast in v veselje ljudstvu Svojim tovarišem, sosednim duhovnom je bil najboljši prijatelj in sobrat. Rid jih je obiskoval in se ž njimi razgovarjal in posvetoval. Ni čuda, da si je v kratkem času svojega bivanja v Harijah pridobil srca svojega ljudstva in vseh sosednih duhovnikov. Žalostni so ljudje doznali, da je Harijski gospod v ponedeljek po angeljski nedelji nevarno zbolel Lotila se ga je bila huda griža, katera se ni dala ustaviti. Bolezen je prihajala vedno huja. Previden je bil parkrat se svetimi zakramenti in 12 dan bolezni je mimo, ves udan v voljo Božjo, v Gospodu z-i spal. Ko se je ta novica raznesla, žalovala je vsa trnovska župnija Harijci so pa britko jokali po svojem dobrem dušnem pastirju, ki je po osemmesečnem bivanju v Harijah svojo blago dušo Bogu izročil. Pogreb je bil v ponedeljek 17. sepfeir.bra jako slovesen. Udeležiio se ga je veliko število ljudstva, tudi iz bližnjih istrških vasij in 15 duhovnikov M Vaš dopis ni prav nič zakasnjen. »Danica« kot tednik sploh ne more biti list za novice v te sedanji dobi. ko si že slednjik skoraj omišlja kacega — akopram še tako bornega dnev-ničeka Ljuba prilika nam je povdarjati tega, da »Danica« kojkoj prinaša le samo markantnejih stvari in to celo iz domače »škofijske kronike« — in sicer redom tako. Prestavami in tudi smrtnimi poročili večidel poOakuje ponatiskujoč je iz doma ega »Šk Lista«. Tem potem postanejo ti dati pregledni in vselej resnični; ljudstvo si jih pa lože zapomni. »Danica« poleg pristne si strogo nabožne rada nabira s to versko strnjene domače tvarine; ker vnemlje jo ta želja, da bi tudi ona vir postala v večem in v manjem onemu prihodnji tu. ki zanamcem popiše preteklih naših zgodtb: velikih in malih. In kdj bi inogel tiditi. da popis kake novomašne veselice nima za prihodnost svojega pomena. Upamo, da naši akcpram redkoštevilni naročniki vezat dajejo »Danico « Saj je po svoji tendenci ustvarjena za to; tudi svojega formata si ni spremenila še nikoli Kaka lepa in Slovencem važna knjižnica zbranih teh do mala 53tih »Daničinih« vezkov! -Naši vrli »Daničini« sotrudniki se iz gole ljubezni za versko in narodno stvar žrtvujo zelo in »Daničinim« blaginjam se želi posvetiti tudi podpisano: Uredn. je spre nilo svojega sobrataf k zadnjemu počitku. Pri govoru, katerepa je imel g. dr J. Kržišnik iu takrat, ko so spuščali v grob rakev. ni ostalo nobeno oko suho. Sedem pevcev, ki so iz daljne Sodražice pri hiteli skazat zadnjo čast in ljubezen ranjkerau gosp. Tiču. je zapelo zadnjo žalostinko svojemu bivšemu pevovodju Gospod L^vro TiČ. je b'l le osem mesecev v Harijah, pa pogreb ie pokazal, kako da je ljudstvo ljubilo in spoštovalo, dokaz kako so Slovenci vdani svojim dušnim pastirjem vkljub vsemu grdenju. katero morajo dandanes duhovniki od strani sovražnike v prestajati. Naj bojo te vrstice v „DahiciM natisnjene skromen spomenik rajnemu g sp Lavrenciju, kateremu daj Gospod večni mir in pokoj. J. Bile. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec oktober 1900. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.j a) Glavni namen: Oprarljo nje zndošcevanju. b) Posebni nameni: 1.) Sv. RemigiJ. Preganjani verski redovi na Francoskem Nesrečni kris ijani na Kitajskem. Bolniki in umrli tega meseca. 2.) Sv. Leodegsr. Slovenski in nemški škofje. Učeča se mladina in učiteljsko osobje. Duhovniki in obhajanci. 3.) Sv Evald. Katoličani, ki žive med drugoverci. Svojih dolžnostij ne spolnujoči soprogi in družinski očetje. 4.) Sv. Frančišek Asliki. Redovne družbe tega svetnika. Avstrijski cesar. Važni ljuški misijoni. Ar. Gimnazijskemu profesorju Maksimilijanu Fleteršnik je bil povodom njegovega umirovl|enja podeljen viteški križ Fran Josipovega reda. Ker je določno od klonil vsako več i gimnazijsko slovesnost, oddal mu ga je ravnatelj Senekovič nedeljo. 23 t. m., ob litih v konferenčni sobi na I državni gimnaziji Navzoče-vali so bivši mu tovariši učitel|i Ravnatelj je povdarjal, kako ljub sodelalec da je bil slavljenec in da ga bo težko pogrešal vsakdo izmed tovarišev; kako dobrosrčen da je bil do mladine, vrl metodik pri nouku in tehten učenjak Ko bi druzega storil ne bil, nesmrtnega spominja za domačo slovesnost je 1 1&95 dovršeni .Slovensko nemški kS. Wolfov slovar", ki mu je po njega lastni izjavi stal njegovih najboljih moči. Veselo pa je ob tem žalem slovesa, da profesor odlikovanec ne meni biti brez dela: ker poprijel se je že koj sedaj tako potrebnega »latinsko slovenskega slovarja" šolam v prid. Profesor Pleteršnik se se zahvaljuje direktorju in kolegam zatriujoč. da teže odhaja s priljubljenega si poprišča. kot pa se mu to morda bere na obrazu in da h^če zato večkrat še priti na gimnazij —Nato je odposlanstvo bivš;h di jakov čestitujoč izreklo mu zahvalo za nj^ga vselej pravično in ljubezniivo postopanje do mladine. Gor-kim vsklikom do Boga je želel voditelj deputaciji osmošolec Pavel Grošelj, naj bi dano bilo ljubemu profesorju še dolgo veseliti se tega vladarjevega mu prizaanja. Olgovoril je slavljenec mladini, da mu tekom 29tih let na tukajšnji gimnaziji ni došla na vrsto nobena veča grenkoba: zato se bo veseljem spominjal svojega učiteljskega poslovanja — saj mu je bilo to živenjska naloga in druge nobene ni imel. Končal je do mladeničev z opomin jem: »Bodite domorodni; a ne le z besedo samo. ampak dejanjem postanite k*-daj stebri svoji domovini " Zahvala. Bila sem v veliki skrbi. Zatekla sem se v zadnjem ocločilnem trenotku v molitvi k presv. Srcu v najsvetejšem Zakramentu, tudi k Mariji, sv. Jožefu in sv. Antonu Padovanskemu z obljubo ako mi pomagajo takoj, pošljem »Danici« zahvalo. To sem storila danes s pričujočim. Vedno naj bo hvaljeno in češčeno Jtzusovo presv. Srce. Čast in hvala Mariji in vsem svetnikom priprošnjikom. M. H. Listek. Slovesne redovne obljube ste naredili v nedeljo sladkega imena Jezusovega v uršulinski cerkvi v Ljubljani s Eli7abeta Kremžar in s. Filipina Čeh. redovno obleko pa ste prejeli gospjdičini: Ljudmila Pirec (s. Bonaventura) iz Rečič pri Celju in Lucija Odlazek (s. Andrea) iz Št. Vida pri Ljubljani. Svete obrede je ob krasnem nagovoru opravil presvitli knezškof Anton Bonaventura. A K Bratovščina vednega češčenja presvetega Rešnjega Telesa ima v uršulinski cerkvi svojo navadno pobožnost prihodnji četrtek. 4. oktobra Ob 5. uri pridiga, in potem med sv mašo skupno sv. obhajilo Vodstvo. Škofijska kronika. Kanonik dr. Frančišek Lampe. knezšk. konzijsto-rijski svetnik, vodija M«rijanišču, prvi podpredsednik »Matici Slovenski", urednik časopisu rDom in Svet" i. dr., rojen 23. febr 1859 v Črnem Vrhu. v mašnika posvečen 27. julija 1881 v Ljubljani je ponedeljek. 24 t. m, 7»/a zjutraj za ta svet v »Marijanišči" za-tisnil oči. Nenavaden talent je Lampe že bogoslovec vzbudil knezškofa Zlatoustega pozornost Osebno v svojem dvorci ž njim vednostno občujoč in raznih knjig — imenom modroslovske vsebine že kot takemu mu darujoč ro ga novomašnika tako odlikovali, da so mu sami priredili sijajno novo mašo v prečki župnijski cerkvi. Podobne odlike ni bil deležen v zadnji dobi nobeden teolog Govoril mu je kot župnik na Trati zamrli bratranec Petrovčič; ves čas pri pridigi in pri maši pa so ob azistenci kanonikov dr. Čebašeka in dr. Gogalje navzočevali knezškof sami. Kmečka svatovščina. sosebno iz daljnega Črnega Vrha sem došla je ostala v preškem župnišči ; go sposko, v obilnem številu povabljeno, pa so zbrali v svojem gradu na Goričanih knezškof Nikoli nismo slišali Krizostoma vneteje do dahovskega naraščaja govorečega kot uprav ob tej novi maši v svoji hiši. Čuteč, da jim ginevajo moči — so zbrali menda nalašč k omiziji tega upapolnega novomašnika sosebno mlaje duhovstvo in razloževali: česa pričakujejo od njih na duhovskem in na vednostnem polji. Novo-mašnik Lampe je krj kmalu opravičil škofovih nadej — žal pa. da se niso megli več tu na zemlji veseliti, ko je hitro drug za drugim prejel bogoslovski in mo-droslovski doktorski klobuk — in to privatnim naporom, brez da bi bil pohajal kako univerzo Pre-vzemši vodstvo v »Marijanišči" je s podporo čč. eolskih sestra veliko veliko storil za zanemarjeni del slovenske mladine. Zatel je Lampe nadaljevati in leto za letom izdajati epohalne Slomšekove »Drobtinice". Kot učenjak je spisal .Uvod v mcdroslovije" in .Du-šeslovje" ter kot tak vodil vednostni plog po neobdelanih tikzcfičnih naših ledinah. .Družbi sv. Mo-hora" bo težko dobiti enakovrstnega nadaljevalca njegovim dosedanjim sedmim vezkom .Zgodeb sv pisma " Nalašč radi tega dela je Lampe prepotoval sv. deželo. Nenadomestljiv pa je dr Lampe za enkrat kot urednik lista za umetnost in znanstvo: .Dom in Svet". Dvignil se je namreč zadnja leta ta polume-sečnik po ilustracijah tako visoko, da ga v tem obziru ni dosegel niti eden dosedanjih slov. proizvodov. Naravnost nenadomestljiv za enkrat je pokojnik pa tudi kot tak pridigar, kakor smo ga čuli letošnjo postno dobo. Ne mislimo tu elegance slovenskega jezika, ker smo se naravnost čudili, da se je mož tolike brihtobe bolj priklopljal Bbravcem" nego .bralcem4 — tudi ne mislimo kake demostenične spretnosti v izustovanji besedi; ampak tiste apologetične vsebine teh govorov mislimo, koja se v tej obliki in v tej vseobsežnosti ni še razkladala niti z ene slovenskih lec — Delujoč menda vseskozi od 4. jutranje pa do 10. večerne ure je pokojnik izpolnil v svojih 41 in pol letih pač 83 in več živenjskih let in v tehtnubi sveje vsestranske izobrazbe delal toliko, kot da bi bil združeval v sebi štiri do pet popolno izobraženih oseb Da je bil tak veleum ljubeznjivo skromen in popolnoma spravljiv značaj ni treba posebej povdar-jati — a zabeležiti pa je sedanji večkrat nekrščansko bojeviti dobi v izgled. — Ob veličastnem pogrebu, v torek. 25 t m, ob 5. uri popoludne, koji je v infuli vodil preč. g. prošt dr. Klofutar. so navzoče vali od deželnega predsednika ekscelence barona Heina do zadnje ubožice, vojaštvo izvzemši, vsi stanovi — Slovenci in Nemci. In vsem se je bralo iz resnobnih obrazov, da smo izgubili velikega Limpega V. M. P Bogoelovca iz (tarmanika v Rimu Ivana Juvana smo izročili ponedeljek jutro, 24. t m, materi zemlji na Šmartniškem pokopališči pod Šmarino Goro. Po v Ljubljani dokončani 8. šoli je bil poslan Juvan v Rim. da bi tam tekom 7'h let proučil modro in bcgoslovije ter vrnil se še le kot dvojin, t. j modro-in bogosloviju doktor v domovino. Od jeseni 1 1897. do poletija letošnjega leta bivajoč v Rimu je res letos dokončal modroslovije in doktor postal v pole-tinem času ter. žal moral priti domu Prišel je, ker je zelo bolehal. Germaniki ostanejo namreč ves čas svojih študij v vstavu, ker se itak v podkrepljenje moči preselijo vsi ob poletni vročini za več mesecev iz Riu a vun na deželo —Lepo jesensko jutro je bilo to današnje tu pod Šmarino Goro in do dna duše segajoč se je glasilo doli v dolino to uro milo šmar-nogorsko zvonenje. Nikdar nam ni še seglo tako do srca. kot te žalostne trenotke, ko je z nami jo- kalo ob mrtvaškem sprevodu še ne 221etnega doktorja filozofiji iz Srednjih Gameljnov do župnijske cerkve v Šmartnem. Mašo zadušnico je peval po umrlem domači župnik, duhovni in tudi telesni njega zdravnik Mihael Trček; do groba pa ga je sprem Ijalo 17 cerkveno oblečenih duhovskih oseb, med njimi nekedanji Germanik špiritual dr. Fran Uše-ničnik. zadnji njega alojzijeviški vodija, konz. svetnik dr. Josip Lesar in pa urednik temu listu, ki je posredoval ob njega sprejetiji v Alojzijevišče iu ga danes tako zgodaj, tako prezgodaj grobu moral izročiti v rojstni njega župniji. — Bil je Iv. Juvan izmed onih redkih uč< ncev, ki brezizjemno v vseh gimnazijskih razredih stoje kot prvi na čelu svojemu sošolstvu. Šlo je mnogo velikih domačih talentov memo nas, a le malonekaj bistrejih od Juvanove glave. Prostega časa kot Alojznik Juvan ni hotel poznati; a to tem načinom, da je za počitek bral lahkih, duha neobtežu jočih tvarin in tem potem skrbel svojemu razvedrilu. Ko smo ga videli pri največem mu dobrotniku, župniku v Poljanah, Jerneji Ramoveš, rodnem stricu — šel je ob počitniški dobi tu to isto pot.... 'zgubljene — Mu b'le so ure, ko njim služil ni." Koliko vede se je moralo skupičiti v tej še tako mladi glavi! Za našega vodstva Juvan ni dal prilike niti enkratnemu tudi ne najmanjemu pokarovanju. To se, bralci, malo-kedaj in pri malokom zgodi. Pač pa je pokazal večkrat vso blagost svoje narave. Torej velik talent in veliko srce! — Ko so bili nekteri manjvredniki fe-bruarija 1892 odpuščeni iz Alojzijevišča nrišel je tretiješolec do vodstva zglasovat se sam, da oi mesto njih rad stregel pri sv. maši ter tako — pra/zaprav brezpotrebno — izpolnil po njega meneuji nastalo nekako vrzšl Videli smo ga tudi večkrat na alojzi-viškem koru, kamor je prihajal lastnim nagibom molekom v roki. To je mladenič! — Čast materi, že takrat udovi; hvaležni jej izrekamo tacega njenega vplivanja se spominjajoč tu svoje sožalje. Kot četrto-šolec pa je jel bolehati t