„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega la dvajsetega v mesecu. Naročnina za ceio leto Din 40'—, za pol leta Din 20‘—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. *= Oglasi po ceniku. = Cena posamezni številki 1‘50 Din. Xi. leto. Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ul ca 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo. BaKawMBatfBWt Stavbne zadrage^ Prve stavbne zadruge zasledimo leta 1864. v Nemčiji, in sicer: Zve* zo SchultzesDelitschevih zadrug v Mainzu in v Stettinu. Leta 1870. so bile v Nemčiji 3 stavbne zadruge, leta 1873. pa jih naštejemo že 52. Velikih uspehov te zadruge tedaj niso imele, ker so bile nemške zakonske določbe glede zadrug še zelo okorne; v glavnem je pa primanjkovalo prave zadružne zavesti in to zbog takratne velike go* spodarske krize. Izprememba nemškega zadružne* ga zakona leta 1889. je omogočila hitrejši tempo v ustanavljanju stavb* nih zadrug. Vse te zadruge so večinoma de* lovale z denarjem, ki so ga jim zaupali člani s hranilnimi vlogami. Hiše so zidali le svojim zadrugarjem. L. 1912. je bilo v Nemčiji 1173 stavbnih za* drug z 225.672 člani. Leta 1916. so šteli 1400 zadrug in ss zgradili 19.000 večdružinskih na* jemnih hiš in 12.7000 enodružinskih. Leta 1925. imamo v Nemčiji že 3834 stavbnih zadrug. Številke same nam torej jasno predstavljajo prekra* sno utelešeno zadružno misel. V Nemčiji se je po vojni pokazala možnost in potreba skupnega delova* nja stavbnih zadrug z občinami in državo. V Mannheimu imamo na primer najlepše vrtno zadružno mesto — uspeh skupnega dela občine in zadru* ge. Ravno tako v Karlsruhe, v Niirn* bergu in drugod. Zadružno mesto Staacken pri Spandau se je ustanovilo po iniciativi državnega tajnika Schei* dta še pred svetovno vojno. V Berlinu so ustanovili s pomočjo države in njenih institucij Deutsche Wohnstättenbank A. G. Berlin, kot splošni centralni bančni zavod, ki naj daje občinam, stavbnim in naselbin* skim zadrugam ter stanovanjskim družbam stavbne kredite. — L. 1907. se je v Avstriji usta* novila »Zentralstelle zur Wohnungs* reform«, ki je v letu 1911. do 1914. se* zidala 1907 stanovanj. V tej dobi je štela Avstrija 275 stavbnih zadrug. Po vojni je mlada avstrijska re* publika ustanovila »Bundes Wohn* und Siedlungsfond«, ki je posodil 96 stavb* nim zadrugam in občinam znatne kre* dite, ki so s to podporo sezidale 5017 stanovanj. Dunajska občina je doslej sama od prevrata sem sezidala pri* bližno 35.000 stanovanj. Poleg tega je ustanovila še poseb* ni stanovanjski in naselbinski fond, iz katerega pospešuje delovanje stavb* nih zadrug na Dunaju. V Švici je občina Zürich dajala na zadružne stavbe hipoteko do 90%, za 10% pa je morala zadruga ali za* družnik sam dobiti potrebni denar in to pod pogojem, da ne sme biti na* jemnina večja, nego zahtevajo to stro* ški. Pod temi pogoji se je po vojni sezidalo že 5400 stanovanj. Leta 1924. je šla občina z drugo hipoteko na 94% samo, da pospeši Pravo do dnevnic za opravljanje službenih poslov. Državni uslužbenec IN. N., ki je bil premeščen iz Aleksinca v Brus, pa službovanja v Aleksincu ni bil razre* šen, je predložil krajevni kontroli na Pregled in vidiranje račun dnevnic za čas, dokler je opravljal posle v Alek* sincu potem, ko je bil izdan ukaz o njegovi premestitvi v Brus. Ker je krajevna kontrola odbila vizum na tem računu, je bil predmet dostavljen glavni kontroli, ki je od* gradbeno iniciativo ter s tem odtegne stanovanja spekulaciji. — Na Danskem so po zakonu od 29. marca 1887. državna posojila za stavbne zadruge točno določena. Po vojni je izšel zakon od 1919., ki daje 15% državne pomoči k stavbnim stroškom. V času od leta 1916. do 1920. so sezidale stavbne zadruge pre* ko 2800 stanovanj. — Švedska ima tudi 180 stavbnih zadrug, ki vse živahno delujejo in kar tekmujejo v zidanju hiš. Tudi italijanska vlada je po vojni pomagala stavbnim zadrugam. Kot primer bodi omenjeno, da je n. pr. železničarski stavbni zadrugi v Rimu pripomogla do velikega inozemskega posojila v iznosu 21 milijonov lir ter prevzela za to posojilo popolno obre* štovanje, zadruga sama pa amortiza* cijo. — Združene države Severne Amerike sploh ne poznajo stanovanj* ske krize. Američani delajo na njim lasten velikopotezen način. Leta 1927. so v Združenih državah zgradili 519.000 novih hiš, od tega je bilo 450.000 enodružinskih, 50.000 dvo* družinskih in 19.000 večjih stanovanj* skih hiš. Gradbeni stroški za vse te hiše so znašali 7 milijard dolarjev, od tega je šlo 3 milijarde za enodružinske hišice. Eno tretjino tega ogromnega kapitala so pokrili prihranki gradite* Ijev, dve tretjini pa so dala vzajemna j posojila in stavbna društva. (Building and Loan Associations). Ta društva so se zelo razvila proti koncu prejšnjega stoletja. Da* nes je teh društev širom Amerike 13.000 in štejejo skupaj 12 milijonov članov. Razpolagajo pa z glavnico nad 7 milijard dolarjev. Član društva po* stane lahko vsakdo. Mesečno se pla* čuje po 1 dolar in v 12 letih ima pri* hranjenih skupno z obrestmi točno 200 dolarjev. To vsoto društvo na za* htevo izplača članu, ali pa zgradi čla* nu hišico. Posojena vsota se vrača v obrokih; ko je plačana, se društvena vknjižba izbriše in posestnik postane neomejeni lastnik hišice. Kdor ima 20% za kritje gradbenih stroškov, mu društvo ostalih 80% enostavno posodi. Ameriška vlada podpira stavbna društva uprav širokogrudno, dovoljuje velike davčne olajšave in oprostitve, vse vkljižbe so proste slehernih pri* stojbin. — Kako je pa pri nas? Naše zadruge imajo mnogo volje, toda toliko manj potrebnih sredstev za zidanje stano* vanjskih hiš. V zadnjih letih je nekaj občin pokazalo željo in namen odpo* moči stanovanjski bedi ter so dale se* zidati dosti stavb, toda še vedno pre* malo, da bi se moglo govoriti o od* pravi stanovanjske mizerije. Tudi država do danes z vsemi svo* jimi naredbami ni mogla odpraviti te* ga zla. ločila takole: »Povračilo potnih stro* škov in dnevnice v zmislu čl. 45. prvi odstavek urad. zak. za slučaj službe* nega potovanja, kakor tudi za poto* vanje, izvršeno na temelju čl. 101. urad. zak. pripade državnemu usluž* bencu po členu 2. uredbe D. R. štev. 150.000/28, če je kraj, v katerem usluž* bencc opravi uradni posel, izven kra* ja njegovega stalnega službovanja. Iz spisov tega slučaja pa ni videti, da bi bil predlagatelj računa opravil kakršnokoli službeno potovanje, niti da je vršil službene posle izven kraja svojega stalnega službovanja, temveč je nasprotno mogoče ugotoviti, da on, dasi je bil že z ukazom od 4. decem* bra 1928 premeščen iz Aleksinca v Brus, Aleksinca ni zapustil, niti ni bil tam razrešen službe vse do novega ukaza od 29. aprila 1929, s katerim je bil zadržan na svojem starem službe* nem mestu v Aleksincu. Ne more se smatrati, da je Brus v času, ko je po izdanju prvega ukaza vršil posle v Aleksincu, bil kraj njegovega stalnega službovanja, ker ni bil razrešen službe v Aleksincu, niti se ni preselil v Brus. Zato za opravljanje te službe ne more imeti pravice na kakršnokoli povrači* lo, niti na dnevnice po računu, kakor ga je predložil. (Iz obče seje glavne kontrole od 13. avgusta 1929, št. 70.099). Plačilo selitvenih stroškov. Na vprašanje neke krajevne kun* trole, da li je po predloženih računih za povračilo selitvenih stroškov treba priznati državnim uslužbencem fijaka* rino in povračilo stroškov za nosača v kraju, od koder je predlagatelj ra* čuna odšel, kakor tudi v kraju, kamor je prišel, je glavna kontrola odločila sledeče: »Državnemu uslužbencu pripada ob priliki selitve po čl. 23. pod III. uredbe D. R. 150.000/28. odškodnina za izvoščka in nosača samo enkrat, a ne dvakrat, ker je ta odškodnina do* ločena pavšalno, brez ozira, dali se ta Mednarodni biro dela je izdal zelo zanimivo podrobno izvestje o delov* nem času uradništva. Anketa je bila izvedena v desetih evropskih deželah in se je nanašala na državne in samo* upravne uradnike. Podan jc v obče pregled delovnega časa dnevno in te* densko, takisto so tudi upoštevane nad* ure, odmori, prazniki in letni odmori, ki se priznavajo uradništvu. Kar se tiče letnih dopustov vsebuje anketa podrobnosti o dolžini le*teh, o prepo* vedi zaposlitve drugod za časa dopu* sta, o zmanjševanju dopustov zaradi bolezni in zaradi vojaške službe itd. Mednarodni biro dela je v tem svojem poročilu zbral zelo zanimivo gradivo, ki bo vsekakor velike važnosti za urad* niške organizacije v raznih deželah. Stolica za uradniško pravo v Nemčiji. Na vseučilišču v Kolnu ob Reni je bila na pravni fakulteti ustanovijo* na pred kratkim stolica za uradniško pravo. Za docenta je imenovan dr. A. Brand, predsednik regionalnega sodi* šča v Duisburgu, pisec znane knjige »Uradniško pravo«, ki je lani izšla že v tretji izdaji iz Letske. Konec meseca oktobra je sprejel zvezni kancelar avstrijske republike Schober, v navzočnosti finančnega mi* nistra in sekcij skih načelnikov, ki ima* jo posla z uradniškim vprašanjem, za* stopnika odbora petindvajsetorice. Zvezni kancelar je zastopnikom av* strijskih državnih nameščencev izja* vil, da rok 14 dni, katerega si je bil ob zadnjih pogajanjih izgovoril, ni pote* kel brez uspeha. Dolgi boji, kateri so se doslej običajno bili med vlado in drž. nameščenci, so potekli to pot nevidno. On sam se je trudil, da do* seže za uradništvo kolikor le mogoče. Zato so koncesije, katere nudi name* ščencem skrajna in poslednja ponud* izdatek izvrši v kraju, od koder pred* lagatelj računa odhaja, oziroma v kra* ju, kamor prispe. (Iz obče seje Glav* ne kontrole od 30. junija 1929, štev. 50.025). Podpisi aktivnih uslužbencev in upo* kojencev na prošnjah za upravne pre* povedi. Finančno minstrstvo je z razpisom D. R. št. 161.200 od 23. novembra 1927 odredilo, da morajo podpise aktivnih državnih uslužbencev na vlogah, s ka* terimi prosijo za izdanje administra* tivnih prepovedi na službene prejemke overiti predstojniki oblastva, pri kate* rem služijo, podpise upokojencev (jenk) pa morajo overiti občinske ali policijske oblasti kraja, v katerem bi* vajo. Z ozirom na prošnjo gospodar* skih krogov, ki so zaradi težke prido* bitne krize primorani, da blago proda* jajo na odplačila, se je navedena od* redba spremenila v toliko, da se proš* nje za izdanje administrativnih prepo* vedi smejo sprejemati, ne da bi bili podpisi prosilcev overovljeni, kakor je bilo prej določeno. V slučaju zlorabe je blagajna, pri kateri je administra* tivna prepoved bila izposlovana, dolž* na, da na pismeno, zadostno kolko* vano vlogo osebe, ki je prosila za iz* danje prepovedi, isto takoj razveljavi, upnika pa, v čigar dobro je bila pre* poved izdana, mora napotiti k redne* mu sodišču. Uradniško gibanje v Letski republiki. Dne 18. novembra 1918 je bila ustanovljena Letska republika, ki šteje 1.864.000 prebivalcev. Skupno število državnih uslužbencev znaša nekaj nad 40.000, pri čemer so všteti železničarji, učiteljstvo, policija itd. Upravni urad* niki predstavljajo komaj eno desetino skupnega števila državnih uslužben* cev, med katerimi je zopet komaj Vis žensk. — Plača se deli na dve skupini: V skupini A so uslužbenci vobče. Raz* deljena je v 20 nižjih skupin. Do za* četka leta 1920. jih je bilo samo 12. V tej skupini je uvrščenih približno 26.000 uslužbencev, od teh jih je pa 3000 uslužbenih v raznih državnih služ* bah. — V skupini B je 12.000 učiteljev in približno 3000 sodnikov. Delavci, katerih je približno 4000, in dnevni* carji (kakih 9000), niso uvrščeni v te skupine. — Približno četrtina letskih uslužbencev je organizirana v treh ve* likih sindikatih. To so Združenje že* lezničarjev (4500 članov), sindikat p. t. t. osebja (1800 članov) in organi* zacija ostalih državnih 'uslužbencev (3100 članov). Ta slednja organizacija je včlanjena v splošni zvezi, ki šteje 22.000 članov in je priključena sindi* kalni internacionali v Amsterdamu. ba. Z veljavnostjo od 1. avgusta t. 1. dobe po 1. novembru vsi zvezni na* meščenci stanarinsko pripomoć v vi* šini 2% početne plače njihovega služ* benega razreda. Dne 1. decembra do* be nameščenci namesto 15%, kakor doslej, 30% ene mesečne plače. Pri* hodnje leto se stanarinska pripomoć zviša sorazmerno s povišanjem stano* vanjskih najemnin in se bo namesto že sedaj zvišanih posebnih pripomoči izplačalo po 60% ene mesečne plače. Reforma dveletne doklade se bo izvr* šila tako, da bodo uradniki po 12 služ* benih letih dosegli početne prejemke prve višje službene stopnje. Za rod* binske očete se bo v proračun stavila (Po »Zadrugarju«, Ljubljana). Uradniško pravo® Internacionalno uradniško gibanje® Izvestje mednarodnega biroja dela o delovnem času državnih nameščencev. Naklonila avstr, sveznim nameščencem. posebna postavka, iz katere se bodo družinam z mnogimi otroci dajale ustanove. Za upokojence bo vlada po= skrbela na ta način, da bo vsem upo* kojenim drž. nameščencem brez razli? ke priznala 75% zvišanje in jih s tem izenačila aktivnim prejemkom. Kod radicoddajna postaja imamo interes na tem, - m i:" I da ste s svojim radijem stalno zadovo:jni Zato boste dobili v našem prodajnem paviljonu ca Miklošičevi cesti (poleg Uniona) najbolj zanes-Iji' o tak aparat, ki Vas bo zad)voljil. Naša v- likanska zaloga Vam omogoči izbiro. Prodajamo tudi na obroke. RADIO Ljubljana Miklošičeva cesta 5. Telefon 3190. Izredni obrni zbor »Društva upokojenih javnih nameščen« cev za Slovenijo ,v Ljubljani se vrši v nedeljo 8. decembra t. 1. v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti. Začetek ob 10'15 dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev doseda? njega odbora. 2. Poročilo pregledovalcev raču? nov in sklepanje o razrešnici. 3. Izprememba pravil — predvsem imena društva. 4. Volitev novega odbora. 5. Sklepanje o došlih predlogih in pritožbah. 6. Določitev članarine. 7. Slučajnosti. Vestnik. i Društvo sodnih poduradnikov in slug za Slovenijo v Ljubljani naznanja svojim članom, osobito tistim g. tov., ki so prijavili naročnino za navodila za izvršilne organe, da se ista navo? dila ne bodo izdala, ker se je prigla? silo premalo število odjemalcev. — Odbor. Uradne ure pri kontroli mer in dragocenih kovin (meroizkusni urad) v Ljubljani so po odobrenju predsedni« ka ministrskega sveta določene za dobo od 1. oktobra 1929 do 1. aprila 1930 od pol 8. do 14. Leta, prebita v južnih krajih naše kraljevine, se računajo dvojno. Izvr« A. Debeljak: Mic un M Paviče vic ■— petdesetletnik. Rodil se je 30. novembra 1879 v Dolu Pješivačkem kot sin glasovitoga črnogorskega guslarja. Bil je narodni poslanik, tajnik v ministrstvu notra? njih del, tajnik državne kontrole, sploh ugledna osebnost na črnogorskem dvoru vse do 1. 1910., ko je pal v ne« milost pri kralju Nikoli. L. 1916. ga je s srbsko vojno v Skadru zadela al? banska tragedija. S Krfa se je preselil v Ameriko, kjer jc deloval kot narodni propagator. Vrnivši se, je opravljal razne službe, nazadnje pa je 1. 1928. v Zagrebu nastopil kot šef mestnega od? delka pri državnih železnicah. Njegovo slovstveno delo obsega okoli 30 snopičev, največ pesmi. Ra? zen tega je z veliko ljubeznijo nabral za kakih 7 knjig zanimivega narod? nega blaga, ki se objavlja z naslovom »C rnogorci u pfičama i anek? dotama«. Iz teh se pripravlja anto? logija na nemščino, laščino, ruščino in poljščino. Evo vam nekaj krajših primerkov iz 5. zvezka: Gladni činovniki. Prišel je muftija iz IPlevelj z mu? slimanskimi prvaki na podvorjenje h kralju Nikoli, ker so Plevlja pripala Črni gori. Kralj jih je ljubeznivo spre? šujoč nalog gradbenega ministrstva po? živa oblastna poštna uprava v Ljubija? ni vse uslužbence in jih opozarja, da prejemajo po členu 26. rešenja mini? strskega sveta o draginj skih dokladah državni nameščenci, ki službujejo v južnih krajih naše kraljevine, poleg vseh prejemkov še poseben dodatek v izmeri 50, 45, odnosno 40% osebne draginjske doklade. Po določilu točke 8. člena 137. zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda se leta, prebita v južnih krajih naše kraljevine, računajo dvojno za pokojnino. Združenje monopolskih uradnikov in uslužbencev je na svoji izredni skupščini, ki se je vršila dne 27. okto? bra t. 1. v Beogradu, izvolilo nov uprav? ni in nadzorni odbor. Zaradi raznih okolnosti, neodvisnih od volje uprave organizacije, je stari odbor podal ko? lektivno demisijo in so bile zato po? trebne nove volitve. Večino 361 gla? sov je dobila odborniška lista Jovana Aleksandroviča, načelnika oddelka za kulturo tobaka, dočim je protikandi? dat ostal v manjšini z 291 glasovi. Med izvoljenimi odborniki srečamo imena: dr. K. Popovič, S. Stojanovič, Gl. Pejanovič, Lj. Tihi, Jan. Manjko? vič, K. Minic, Jov. Manjkovič, Lj. Mi? Ijakovič, Mil. Savič in Miodrag Živič in dr. Nov član državnega sveta. S kra? Ijevim ukazom je bil postavljen za člana državnega sveta v 2. skupini I. kategorije dr. Vilko Baltič, veliki župan niške oblasti, prej veliki župan ljubljanski. Znamenje časa. Za 19 mest urad? nikov, katera je razpisala Privilegi? rana agrarna banka, je vložilo prošnje — kot poročajo listi — nad osemsto prosilcev. — Po vesteh iz Beograda bo Agrarna banka v kratkem odprla svoje podružnice v Ljubljani, Zagre? bu, Sarajevu in Skoplju. Taksa za hranjenje prtljage v že« lezniških garderobah je z odlokom prometnega ministrstva zvišana od 1 na 2 Din na dan za komad prtljage. Ta taksa velja za prvih sedem dni, od osmega dalje se pa zviša pristojbina na 4 Din od tovorka in dne. —- Vse garderobe mora odslej voditi železni? ška uprava v lastni režiji. Garderobo je na manjših postajah poveriti dolo? čenim uslužbencem, ki jo bodo vodili poleg svojih običajnih poslov, na več? jih kolodvorih je pa treba postaviti za ta posel posebno osebje. Zakonik o sodnem kazenskem po? stopanju (kazensko?pravdni red), ki vsebuje 500 paragrafov v 27 poglavjih, je natisnjen v 109. številki »Uradnega lista« od 31. oktobra. Izenačenje poštno brzojavno?tele« tonske zakonodaje. IPo odredbi mini? stra javnih del je bil sestavljen osnu? tek zakona o poštah, brzojavu in tele? jel in poizvedoval o vsem, naposled pa vprašal, ali so zadovoljni z novo upravo. »Vse je dobro, Gospodar, hva? la Alahu, samo nam ne pošiljajte lač? nih uradnikov!« odgovori muftija y imenu svoje deputacije. Črnogorski vojvode in avstrijski generali. Ko jc bil vojvoda B. Petrovič kot črnogorski ministrski predsednik ne? koč na Dunaju, ga je nekdo od dunaj? ske gospode vprašal: »Kakšna je raz? lika med črnogorskim vojvodo in na? Šim generalom?« — .»Razlika je v tem, da črnogorski vojvoda, kadar vodi vojsko, vedno kliče: »Kdor je junak, za menoj!« dočim vaš general samo zapoveduje: »Sokoli, naprej!« i— a on ostaja zad.« Samo vode in svetinje. Prišel je kralj Aleksander 1. 1925. prvič v Bratonožiče. Zbralo se je silno ljudi, da vidijo vladarja. Kralj se je v dobri volji rokoval s poedinimi se? Ijaki ter jih vprašal: »Imate kake po? sebne prošnje ali pritožbe?« — »Ni? mamo, gospodar. Dobro nam je, v tvoje zdravje, nič nam ne manjka ra? zen vode in po ena medalja,« odgovori eden od kmetov. Kralj odredi, naj se na njegov strošek v Bratonožičih se? zida vodnjak in se posameznikom da? rujejo kolajne. fonu in poslan vsem ministrom na v pogled. S tem zakonom bo izenačena poštno?brzojavno telefonska zakonoda? ja v naši državi in ves poštni, brzo? javni, telefonski in radiopromet dobi z njim najmodernejšo podlago. Srednja tehniška šola v Novem Sadu je bila konec oktobra otvorjena. Z njo je Novi Sad dobil važno prido? bitev. Profesorski dom. Na nedavnem kongresu v Velikem Bečkereku (o ka? terem smo na kratko poročali) je od? bor profesorskega društva stavil pred? log, naj bi se v Beogradu zgradil pro? fesorski dom kot skupno središče profesorjev vseh delov naše države. Za zgradbo doma, ki je zamišljen v velikih dimenzijah, naj bi vsi člani društva prispevali. Predlagalo se je, da plačajo profesorji naenkrat sledeče vsote: suplenti po 50 Din, profesorji 7. in 8. skupine po 150 Din, 6. in ]5. skupine po 250 Din, 4. in 3. skupine po 350 Din, ravnatelji popolnih sred? njih šol pa po 450 Din. Srednješolske zgradbe. Po novem zakonu o srednjih šolah nosijo vse stroške za gradbo, izdržavanje in po? pravljanje srednješolskih zgradb obla? sti. Tekom petih let morajo le?te že obstoječe zgradbe tako preurediti, da bodo povsem ustrezale j higijenskim zahtevam, kolikor doslej še niso. Kjer po preteku petletnega roka ne bodo zgradbe v predpisnem stanju, se do? tične srednje šole opuste. Nove sred? nje šole se pa smejo ustanavljati samo v krajih, kjer že postoji predpisno urejeno šolsko poslopje. Novi vseučiliški zakon. Iz Beo? grada poročajo, da pride še ta mesec v razpravo novi vseučiliški zakon. Po njem naj ostanejo vsa tri vseučilišča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, na? dalje tudi pravna fakulteta v Subotici ter filozofska fakulteta v Skoplju. Število univerzitetnih profesorjev naj bi se omejilo, za poedine stroke zna? nosti bi se pa ustanovile nove stolice, čim bi se izpremenila uredba o fakul? tetah. Število stolic sc bo uredilo po uvrste vseučiliški profesorji v 1. sku? pino I. kategorije, kamor bi moglo priti dvajset odstotkov celokupnega števila profesorjev posameznega vse? učilišča. Pogoj je 25 let državne služ? številu slušateljev. Po tem zakonu se be, od teh 15 let samega univerzitet? nega delovanja. Profesorjem i. in 2. skupine naj bi se priznale doklade pri? bližno 3000 Din mesečno, tako da bi njihovi skupni prejemki znašali pri? bližno 10.000 Din na mesec. Brezposelnost v naši državi. Cen? tralni odbor za posredovanje dela po? roča, da je ostalo od junija 6458 brez? poselnih delavcev in 2559 delavk, no? vib brezposelnih se je prijavilo 14.865 moških in 2147 žensk, delo je bilo po? nudeno 6675 delavcem in 1955 delav? Red Petra Voj vodiča. Petar Vojvodič, oblastni ekonom na Cetinju, je bil za svoje delo odli? kovan z redom sv. Save V. stopnje. Neki znanci iz Bara so mu poslali to brzojavno čestitko: Ni na sablje, ni na puške, več na zelje i na kruške ti ga dobi. Vojvodič jim je odgovoril: Ja na nešto, vi na ništa, ništa ljudi. Pljunita si v lice. Džovanin Džemini in Gusti Par? teli, Albanca, oba pijanca, sta živela na Cetinju. Neki večer se sporečeta in se stepeta. Redarstvo jih je priprlo in drugo jutro povedlo pred mestnega upravitelja, Tomaša Vukotiča. Tomas je oba poznal kot klateža in brezdom? ca. Ko ju je dobro oštel in izsramotil, završi: »Pljunita drug drugemu sedaj v lice pa hodita z Bogom « — »Jc li to razsodba?« — »To vama je razsodba, druge ni.« Črnogorec v kavarni. »Po čem je obed?« vpraša črno? goreč natakarja. •— »Pet dinarjev.« — »A večerja?« — »Tri dinarje,« — »E, prinesi mi večerjo,« veli Črnogorec, akoprav je bilo točno poldne. Zmaj Jovan in knjažev perjanik. Pesnik Zmaj Jovan Jovanovič je prišel prvi pot na Cetinje in zavil v kam, borze dela so posredovale za 5361 delavcev in 1547 delavk. Odpadlo j c 10.445 delavcev in 1024 delavk, tako da je bilo koncem meseca brezposel? nih 5517 delavcev in 2135 delavk. V tem času je znašala redna podpora 91.020, izredna pa 18 313 Din. Ugoden nakup perila! Moško pe? rilo, delavsko in finejše vrste, cefir, popelin, prodaja na drobno pod tovar? niško ceno, tovarna perila TRIGLAV, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj. Gospodarske «stanove slovenskega učiteljstva. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Hranilnica in posojilnica Učitelj? skega konvikta v Ljubljani je zadruga z omejenim jamstvom, ki je bila usta? novljena 31. avgusta 1904 v ta namen, da sprejema hranilne vloge od vsake? ga in posojuje le članom proti meseč? nemu vračanju po načinih A, B, C, D, E, F, t. j. v 12, 18, 25, 38, 48, 63 mese? cih. Mesečni vračilni obroki znašajo od vsakih 100 Din po navedenih nači? nih 9, 6, 4-50, 3, 2,50, 2 Din. Zadnji obroki so razun načina D in F manjši. V teh odplačilih so 9% obresti že všte? te. Tako se vrne n. pr. po načinu A v enajstih nepretrganih mesečnih ob? rokih ä 9 Din, zadnji obrok znaša 5'87 Din = 104’87 Din za posojenih 100 Din. Učiteljstvo je ustanovilo to za? drugo zato, da nudi svojim tovarišem Obleko kemično čisti, barva, pli&ira in lika tovarna i O S. REICH. Slovenijo Ljubljana, Mik!»£Sfeva cesta štev. S priporoča svojo b gato zalogo vseh vrst manufakturnoga Haga. Državni uradniki dobijo blago na obroke, samo s predio'itvijo uradne legitimacije. JOSIP 0LOP, litihljana na vogalu ■— STARI TRG 2 Trgovina z rmu ufakturnim blagom, vt-lika izbba oblek la-Inega izdelka i/. sukna in hla-čevine čeških, angleških in domačih tovarn. — Velka zaloga klobukov, čepic in rezaega perila. Moje geslo je: D ,bro blago — nizke cene. «ajscsnsl« v LSISBUiH&na, aieSc an »Lokando«. Knjaz Nikola pošlje rano v jutro dvorskega stražnika za njim. Gardist je mislil, da je to pravi zmaj, vzame puško in naboje ter odide v Lokando. Pokažejo mu Zmajevo sobo in on potrka na vrata. Majhen, kakor je bil, skoči Zmaj iz postelje ter od? pre duri. »Si li ti Zmaj Jovan Jovanovič0« »Sem, kaj češ?« Perjanika obide sram, ker se je preplašil takega človečka in nosil na? polnjeno puško, pa mu reče: »Hajdi, mrcina, kliče te Gosno? dar.« Noče daru. Ljuba Jovanovič, znani državnik in zgodovinar, je prišel v Črno goro ob prenosu Njegoševih kosti s Četi? nja na Lovčcn. Na potu je srečal pa? stirčka. Ustavi avto in ga vpraša, či? gav je. Dečko mu možato in dosto? janstveno odvrne, da je sin tega in tega Bogdanoviča iz Njegušev. Jova? novič, ki so ga Bogdanoviči ob njegovi selitvi iz Kotora spotoma gostoljubno sprejeli, potegne dve sto dinarjev in jih pomoli dečku. »Nečem, gospod, tako mi Boga « »Hočeš, mali, hočeš, tudi meni so tvoji pomagali.« »Nečem, gospod, ni dal Bog.« Jovanovič stopi iz avta in po sili vtakne dečku onih 200 Din v nedra ter obenem reče svojim sopotnikom: i»Vidite, ljudje, v tem kamenju kratkim in cenim potom posojila ter olajšuje vračanje. Letni promet se suče okrog 1,600.000 Din. Hranilnih vlog je 650.000 Din, posojil pa 680.000 Din. Naloženi denar, rezerva in de* leži izkazujejo 71.000 Din. Hranilne vloge se obrestujejo po 5%, večji zneski pa proti dvomesečni odpovedi po 7%. — Prošnjik za poso* jilo prejme tiskovino, če pošlje 5 Din v znamkah. To tiskovino je treba iz* polniti in navesti poroštvo. Delež 12-50 Din, pristojbina 2 Din in drugi stroški se odtegnejo od posojila. — Zavod vodijo učitelji. Sedanji na* čelnik je g. Alojzij Kecelj, učitelj v pok. v Ljubljani. Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju. Namen zadruge je, pospeševati gospodarstvo zadružnikov s tem, da a) sprejema hranilne vloge od vsako* gar, b) daje zadružnikom posojila in c) za zadružnike skupno naroča in pla* čuje razne gospodarske potrebščine, kakor pohištvo, obleko, knjige, zava* rovalnine itd. V zadrugo se morejo sprejemati posamezne in skupne osebe iz učitelj* skega stanu. Delež znaša 10 Din. — Koncem leta 1928. je imela zadruga 293 članov s 569 deleži. — Rezervni zaklad je znašal 15.226T7 Din. Vseh denarnih prejemkov je bilo 295.695-71 Din, izdatkov pa 295.024-91 Din. Za* druga je bila ustanovljena leta 1910., vodijo jo učitelji. Načelnik upravnega odbora je g. Zemljič Branko, učitelj v Celju. Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini. V Rogaški Slatini, najlepšem in najbolj renomiranem zdravilišču Jugo* slavije proti boleznim želodca, čreves, jeter, ledvic, mehurja in srca vzdržuje ta zadruga zdraviliški dom za svoje zadružnike: učitelje, njihove žene, ozi* roma vdove in učiteljice, ki so člani Udruženja jugoslovenskega učitelj* stva v Beogradu. — V 10. letu svojega obstoja šteje zadruga 171 članov, po večini iz Slovenije, ki imajo 194 pla* čanih deležev po 250 Din. Dom z 10 dobro opremljenimi sobami leži v naj* bolj zdravem kraju Slatine, le nekaj minut od središča zdravilišča in zdra* vilnih vrelcev in nudi ceno stanovanje predvsem svojim članom, a tudi dru* gim pripadnikom učiteljskega stanu, ki so potrebni lečenja, ali pa iščejo udobnega odmora v Slatini in njeni divni okolici. — Vodstvo zadruge je točasno v rokah g. Antona Gnusa, šolskega ravnatelja v pokoju na Dolu pri Hrastniku. Učiteljska gospodarska poslovalnica. Po sklepu pokrajinske skupščine v Celju je sestavil gospodarski svet pravila za Učiteljsko gospodarsko po* slovalnico, registrovano zadrugo z omejeno zavezo. Ustanovni občni je še poštenje. Ta goli črnogorski čred* nik noče sprejeti mojega jdarilca, a da sem ga slučajno ponudil Luki Će* loviču (beograjski bogataš), bi iztegnil obe roki po njem.« Knjaz Nikola in Mićun Pavičevič. L. 1908. je ministrski predsednik v Črni gori, dr. Lazar Tomanovič, predložil knjazu Nikoli predlog za od* likovanje Mičuna Pavičeviča kot jav* nega delavca in takratnega sodnika v mestu Cetinju. Knjaz je'na Pavičevi* cev naslov napotil ta svojeročni pis* meni odgovor: Našto krsti i medalje i zemaljsko odličije onijema, duh kojih se nad metežem ljudstva vije? Mičun je odgovoril knjazu s temi stihi: Prah, pepeo i sujeta sve je što se na sv’jet rodi: al’ priznanje, slava kleta, i pjesničkoj duši godi. Isti dan je bil odlikovan z Danilo* vim križcem, ustanovljenim leta 1851. za nezavisnost Črne gore. * Kakor izvemo, je že pripravljena tudi slovenska antologija Pavičeviče* jih anekdot iz črnogorskega življenja. Cim se najde založnik, lahko zanimiva ki bo vsebovala izbor najlepsih stvari iz dosedanjih petih zvezkov, ta* k°j izide. — Op. ured. «€f m © © ö-J J li# V N -i,» Vi c#- V tj Ss ti Mp«k f rl -v Najbolj goSovo znamenje dobro oskrbovanega p.rola je, da diši koi svež gozdni zrak — dokaz, da pravo francosko terpentinov© olje vsebuje /up-r-v 1 0 m 11 n 11 VvCP a st .1- ‘.'■•c--/. A v • -A "A K J ® 15 S - c: :V;U;-: i 0 j g IÄ# u PU td H fj p k 'i ,7 i . M © : i fcfl 1 ; ■ - m tp H l • ■' ‘ - ■ / i i. .J ... . * V - zbor se je vršil na Zidanem mostu 26. maja 1929. Izvoljeno je bilo prvo načelstvo, ki je imelo naloge predlo* žiti oblasti pravila v odobrenje in iz* vršiti vse predpriprave za redno po* slovanje nove zadruge. To se je zgo* dilo. Namen zadruge je izvesti končen* tracijo vsega gospodarskega snovanja svojih članov. To bo dosegala zlasti s posredovanjem med člani in tvrdka* mi s šolskimi potrebščinami, z orga* niziranjem naročil svojih članov, z lastnim zalaganjem knjig, tiskovin in šolskih potrebščin, s pridobitvijo za* družnih razprodajalnic v Ljubljani, Celju in Mariboru itd. Od čistega dobička pripade po 25% organizaciji UJU, rezervnemu fondu in Učiteljskima domovoma v Ljubljani in Mariboru. Po sklepu pokrajinske skupščine bo tvorilo članstvo zadruge vse orga* nizirano učiteljstvo našega poverjeni* štva. Ako bo storilo vse članstvo svo* jo dolžnost, je uspeh zadruge žago* tovljen. — Doslej navedeni odseki stoje ne* posredno pod vodstvom in okriljem organizacije. V naslednjem navedemo še nekatere učiteljske ustanove, ki ni* so v direktni zvezi z organizacijo, ustanovilo pa jih je učiteljstvo z na* menom koristiti svojemu članstvu. To so: Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru. Nujno in neobhodno potrebno je, da bi se uresničile dolgoletne želje na* šega učiteljstva in bi se že vendar en* krat dvignila učiteljska domova. Tež* ko ju pričakuje organizacija, ki nima svoje lastne strehe, še težje učitelji po deželi, ki imajo obilico srednje šole obiskujočih otrok in jih vzdržujejo z velikimi žrtvami in samozatajevanjem. Oba domova razpolagata s precejš* njim premoženjem. Članstvo UJU ju podpira z raznimi prispevki in gospo* darskimi akcijami. Od novo ustanov* Ijene gospodarske poslovalnice priča* kujeta obilo podpore, ako bo storilo učiteljstvo svojo dolžnost. rr^armzr^rr- ttts. ammtmaamamrmtmuommmtautKa» Gospodarstvo, PRODUKCIJA PREMOGA LETA 1928. V SLOVENIJI. Iz uradne statistike o rudarstvu posnemamo sledeče zanimive podatke o premogovni produkciji v letu 1928.: A. Rjavi premog: Od 60 (+ 4)* premogovnikov jih je bilo 24 (— 4) v obratu. Ti so pri* dobili z 8062 moškimi, 498 ženskami, 62 moškimi mladostnimi in 6 ženskimi mladostnimi delavci, skupaj z 8628 delavci in 246 pazniki 18,663.893 q (— 427.020 q ali 2‘23%) rjavega premoga v skupni vrednosti 340 milijonov 180.212 Din (— 40,317.688 Din ali 10-59%) po povprečni ceni 18 Din 22 p (— 1 Din 71 p) za 1 q na pridobi* vališču. Od te proizvodnje je 1,264.830 q lignita in 17,399.063 q rja* vega premoga. Na enega izmed 8626 (— 150) de* lavcev -produktivnih premogovnikov odpade od celokupne proizvodnje po* vprečno 2163 q (— 12 q) rjavega pre* moga v vrednosti 39.427 Din (— 3920 Din). Nad 50.000 q se je pridobilo v premogovnikih: Stotov L Trbovlje (T. P. D.) . 8,277.500 2. Zagorje (T. P. D.) . . 2,583.000 3. Hrastnik (T. P. D.) . . 1,495.000 4. Velenje, Kralj. SHS . 1,264 830 5. Brezno * Huda jama (T. P. D.).... 1,012.000 6. Ojstro (T. P. D.) . . 881.000 7. Rajhenburg (T. P. D.) 878.600 8. Šentjanž, And. Jakila. 776.744 9. Kočevje (T. P. D.) . . 665.000 10. Zabukovca, Kr. SHS . 314.800 11. Leše, Henckel Don* nersmark Beuthen . . 166.605 12. Zabukovca, keram. ind. d. d............ 102.130 13. Dobliče * Loka, 'družba Belokrajina .... 99.169 14. Liboje (T. P. D.) . . 67.114 15. Trohni dol, tov. šećera Ćuprija.......... 62.056 Ostali manjši premog. . . 68.345 Od produkcije se je oddalo v tu* zemstvo-, in .sicer našim državnim že* leznicam skupaj .... 8,982.767 ali 45’97% skupne produkcije za industr. v Sloveniji . . 3,982.483 za industr. v Hrvatski . . 1,244.590 za industr. v Vojvodini . 1,273.205 za industr. v Srbiji . . . 469.790 skupaj . 6,970.068 ali 35"66% skupne produkcije; drugim strankam: Stotov v Sloveniji................ 1,466.496 v ostalih delih države . . 118.273 skupaj 1,584.769 ali 8-10% skupne produkcije; v inozemstvo, in sicer: Stotov v Avstrijo 306.766 v Madžarsko . . • • • 172.285 v Italijo . 41.376 v ostalo inozemstvo . . . 100 skupaj . 520.527 ali 2'64% skupne produkcije. Pripomnja. V oklepaju navedene številke izkazujejo razlike napram sta* nju v letu 1927. NEMŠKE ŠOLE PRI NAS. (Iz tajniškega poročila naše Družbe sv. Cirila in Metoda.) Dočim je tajnikovo poročilo na lanskoletni glavni skupščini omenjalo, da imajo naši Nemci 35 šol, v katerih se vrši pouk v nemščini, je to število letos (šolsko leto 1928./29.) narastlo na 40. Te šole so: Apače deška in dekli* ška, Stogovci, Lokavec, Št. Ilj, Maribor deška in dekliška, Fikšinci in Krama* rovci v Prekmurju, Jesenice na Go* renjskem, Črmošnjice, Laze, Poljane, Smuka, Štale, Podstenice, Dolenja To* pla reber, Vrčice, Planina, Borovec, Kočevje, Koč, Reka, Koprivnica, Li* vold, Mozelj, Nemška Loka, Polom, Stara cerkev, Stari log in Štalcerji; razen tega je nemška šola v Ljubljani ter povsem nemške šole, na katerih se morajo učiti tudi slovenski otroci, v naslednjih krajih na Kočevskem, Gotenica, Grčarice, Onek, Ovčjak, Reichenau, Spodnji Log, Stari breg, Svetli potok in Verdreng. Vidimo te* daj, da je tako severna meja povsod, kjer je kaj pravih Nemcev, oskrblje* na z nemškim poukom, posebno pa še kočevski otok. Od 10 povsem nemških šol ima le ona v Spodnjem logu nad 40 učencev, nikjer pa ni nad 40 Nem* cev na eni izmed omenjenih šol, kar nam kaže naslednja razpredelnica: nemška število število skupaj šola v Nemcev Slovencev Gotenici 33 2 35 Grčarice 30 8 38 Onek 32 — 32 Ovčjak 9 3 12 Reichenau 16 16 Sp. Log 38 3 41 Stari breg 31 2 33 Svetli potok 19 2 21 Verdreng 20 8 28 Ljubljana 39 — 39 Skupaj 267 28 295 'Povprečno ne pride torej na eno gornjih nemških šol niti polnih 30 učencev, od katerih je pa zopet 10% Slovencev. Zanimivo je nadalje dej* stvo, da se je na nemških šolah po« množilo tudi število učiteljev Nem* cev, in sicer od 20 lanskega leta na 21 v šolskem letu 1928./29. To je potreb« no poudariti posebno še zaradi tega, ker vidimo onstran Snežnika zadnje slovenske učitelje na poti v notranjost Italije in ko koroški mogotci nočejo sprejeti več nobenega slovenskega uči« telja v službovanje ter je edini učitelj Slovenec na Koroškem zaposlen še vedno na povsem nemškem ozemlju. ■— V Prekmurju imamo nadalje še 16 osnovnih šol, kjer se madžarski otroci lahko podučujejo v madžarščini. Kakšen naj bo »Naš Glas«? O tem se je že> večkrat premišljevalo in tudi precej že pisalo, vendar pa doslej še ni bilo mogoče doseči enotnosti nazi* ran j v tem vprašanju. Na vsak način je pa treba, da list postane obče zani* miv, tako da bo njegova vsebina pri* vlačna tudi za neuradnika, a uradnf* štvu vsaj mora biti neobhodno potre* ben svetovalec in tovariš. — Da imajo pa tudi drugod različna mnenja o svo» jih stanovskih glasilih, nam kaže po* ročilo deželne zveze stalnih nameščen» cev v avstrijski Štajerski. V glasilu te organizacije »Steierische Festbesolde« ten«Zeitung« čitamo, da se je to gla« silo v zadnjem času znatno razmah» nilo. Beremo tam sledeče: »St. F. Z.«, ki jo vodi poseben tiskovni odsek,, je šele v poslednjem času razbila okove, v katere je bila tekom let vklenjena, in pričenja zavzemati uvaževanja vredno pozicijo ter se razvija in izpo» polnjuje na vse! strani. Izstopila je iz okvirja golega vestnika or ga ni za» c i j s k i h poročil. Ustanovila se je ženska priloga, 'ki je na en mah prilju* bila list najširšim krogom. S tem, da so se uvedle posebne rubrike za dolo» čene organizacije, so se pridobili listu številni pristaši. Izzgraditev lista v tem smislu se nadaljuje in upati je1, da je čas, ko ne bodo le štajerski javni nameščenci smatrali ta list za svoje organizacijsko glasilo, že prav blizu.« — Kakor vidimo vladajo tudi v tem oziru v stanovskih organizacijah av* strijškega uradništva razmere, ki so v mnogočem prav slične našim. Treba bo, da se v interesu vsestranske spo« polnitve našega glasila začnemo tudi pri nas resno baviti s problemi, ki se pojavljajo v sličnih oblikah tudi dru» god, pa jih rešujejo na prav povoljen način. Vse šolske, pisarniške in tehnične potrebščine priporoča trgovina Ljubljana, Šelenburgova 5. IVAN BONAČ, MIKLAVŽEVA IN BOŽIČNA DARILA I Oblačila za dame in gospode kupite najceneje pri tvrdki FRAN LUKIČ, LJUBLJANA Stritarjeva ulica. Modna in športna trgovina za dame in gospode P. MAGDIČ Ljubljana, Aleksandrova 1. Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in kro-iače pripor? ča tvrdka A. PERSCHE LJUBLJANA, Pred škofijo 21. Iva o Perdan nasl, Lfubliana Veletrgovina kolonijah]ega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vž galic. Najnižje dnevne cene! Postrežba Učna in solidna. ■v TOVARNA POHIŠTVA i. 1. HSOLAS, Turfaški trs it. S ori-,©roča svojo veliko zalego vsako-vrstnega pohištva po cenah P L E T E »N I N E volneno perilo, rokavice, nogavice za dame, gospode in otroke v veliki izbiri in solidni ceni pri STERK NASL. KARNIČNIK LJUBLJANA, STARI TRG 18. I MANUFAKTURNA TRGOVINA mBmm & jurjovkc LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zalega zastorov in preprog. (Piiš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok volna, žima vedno v zalegi. Blago je 'z prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. HUM S1H Šivalni stro j i Izborna konstiukcija in elegantna izvr-š tev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. - Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. — Pisalni stroji ADLER. Kolesa iz prvih tovarn Dürkopp, Styria. — Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni ta I- x «i N Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir. — Lastna tvornica šolskih zvezkov. — Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole, risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3. UČITELJSKA KNJIGARNA prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne in pokrajinske razglednice v veliki izbiri. '-T-'h'. -> : :.-T. -—V « Hm. mn;, Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.