redno zaposleno izven dom ačije in v posebno skupino uvršča ostarele kmeč­ ke obrate, ki nim ajo lastne delovne sile. V četrtem poglavju so prikazane, predvsem na osnovi dosedanjih proce­ sov, osnovne težnje, ki bodo še v prihodnje opredeljevale m obilnost (pro­ storsko in poklicno) km etijskega prebivalstva in vplivale na strukturalne sprem em be podeželja. Avtor domneva, da se bo povečalo število ostarelih gospodarstev že v najkrajšem času, prav tako pa tudi ne bo mogoče zausta­ viti zaposlovanja kmečkih ljudi izven km etij. Toda učinkovitejša prom etna povezanost podeželja z industrijskim i središči bo zavrla izseljevanje kmetov in prispevala k povečanemu dnevnemu nihanju delovne sile. Z zm anjševa­ njem agrarnega življa se bo postopom a tudi povečevalo zemljišče družbenega sektorja km etijstva. V poslednjem poglavju so nanizane najpom em bnejše sklepne ugotovitve, ki so jih osvetlila ta proučevanja. V prilogi (str. 113—124) je dodan pregled glavnih struk turaln ih sprem em b km etijstva v nekaterih evropskih in drugih državah. Med besedilom je objavljenih 44 tabel, 9 grafikonov in prav toliko kartogram ov. Markovičevo delo nam osvetljuje glavne probleme, ki so povezani nepo­ sredno z vsemi sprem em bam i, ki jih je doživljalo naše podeželje. Čeprav so v knjigi globalno osvetljeni prem nogi procesi, ki sprem ljajo razslojevanje kme­ tijskega prebivalstva, pa vendarle menim, da bo mogoče spoznati nove pojave in procese s podrobnim i lokalnimi proučevanji. Vsekakor pa je lahko prika­ zano delo vzpodbuda, da bi pripravili tudi sintetični pregled geografskih učinkov deagrarizacije slovenskega podeželja. Milan Natek Društvene prom jene na selu. Biblioteka Sociologije sela. Beograd, 1974, str. 208. Med številnimi sociološkimi razpravam i, ki obravnavajo sodobno proble­ matiko naše družbe, zavzema posebno m esto predstavitev povojnih družbenih in gospodarskih sprem em b na podeželju. Skoraj v vsem povojnem obdobju je nam enjala tudi geografija posebno skrb proučevanju naše podeželske struk­ ture in fiziognomije. Zato s toliko večjo vedoželjnostjo posežemo po knjigi, ki jo je napisala skupina sociologov, ekonomistov in drugih, ki so zbrani v Centru za sociološka proučevanja podeželja pri inštitu tu za družbena pro­ učevanja zagrebškega sveučilišta, saj skušam o na jti v njej številna pojasnila za strukturalne in fiziognomske sprem em be naših vasi. Knjiga je vsebinsko sestavljena iz dveh zaokroženih sklopov vprašanj, ki osvetljujejo povojne sprem em be na podeželju. Prvi del knjige zajem a prikaz glavnih družbenogospodarskih sprem em b na podeželju in km etijstva. Te­ melji na obdelavi in interpretaciji ustreznega in z rednim i statističnim i popisi in anketam i zbranega gradiva. Drugi del knjige, ki daje vpogled v socialno reprodukcijo (zasebnih) kmečkih obratov te r in terpretacijo stališč, ki se po­ javljajo ob podružbljanju km etijstva, pa sloni na rezultatih ankete, ki je zajela 1.478 km etij, in sicer v šestih občinah v različnih predelih Jugoslavije (Bosan­ ska Gradiška, Kragujevac, Ruma, Strum ica, Škofja Loka in Valpovo). Nagle povojne družbene in gospodarske sprem em be so v mnogočem pri­ spevale, da je podeželje postopom a izgubljalo nekdaj tako značilne oblike sam ooskrbne usm erjenosti. S tem se je velik del prebivalcev vaških naselij s km etijam i vred vključil v tokove, ki so usm erjali celotno gospodarstvo. Med izredno pom embnimi dejavniki, ki so tem eljito posegli v preobrazbo nekda­ nje s truk tu re in podobe vasi, so elektrifikacija, razširitev sodobnega prom et­ nega omrežja, pa sodobna oskrba s pitno vodo (napeljava vodovodov) in še vrsta drugih ukrepov, ki so znatno dvignili osebni in družbeni standard pode­ želskega prebivalstva. Industrializacija in urbanizacija sta segli na podeželje s svojimi številnimi tipalkami. Pod njunim i vplivi p rihaja še danes do izrazite polarizacije našega podeželja: vasi in km etijska proizvodnja v območjih, ki so pod neposrednim i vplivi neagrarnih dejavnosti, se naglo sprem injajo in usm er­ ja jo svojo proizvodnjo v tržne namene. Na drugi strani pa imamo še vedno obsežna in sklenjena obm očja podeželja, k jer še prevladuje stari način gospo­ darjen ja in dela na zemlji. Deagrarizacija je pospešila izum iranje (propadanje in pretapljanje) km e­ tij, prav tako pa je tudi prispevala k nenavadno močnemu porastu števila kmečkih obratov, ki so že v lasti nekm etijskega prebivalstva. Značilno je, da večina km etij, ki so v rokah delavcev in uslužbencev, ne prilagaja svoje proiz­ vodnje tržnim zahtevam in potrebam , temveč so njihovi pridelki namenjeni v glavnem le domačim potrebam . Njihova zemlja je čedalje bolj ekstenzivno obdelana in prav tu nasta ja znaten socialni prelog. V šestdesetih letih (1960— 1969) se je v Jugoslaviji zm anjšalo število kmečkih obratov za okrog 20.000 enot. Avtorji zatrju jejo , da se bo zmanjševalo število km etij tudi v prihodnje, kajti učinki preslojitve km etijskega prebivalstva na zm anjšanje števila kmetij kasnijo v naših razm erah s 15 do 20-letno zamudo. Drugi del knjige, kot smo že prej zapisali, sloni na in terpretaciji ankete s 93 vprašanji, s katero so zajeli 1.478 kmetov oziroma kmečkih obratov v 69 naseljih v 6 občinah. Anketa je bila opravljena v letu 1973. Na osnovi dobljenih podatkov so zelo podrobno predstavljene prebivalstvene struk tu re obravnava­ nih km etij, njihova delovna sila, posamezne sestavine zemljiške posesti, p ri­ kazana sta oprem ljenost gospodarstev s stro ji in njihovih gospodinjstev v so­ dobnimi civilizacijskimi pridobitvam i. Podana je proizvodna usm erjenost kmetij in oblike ter razsežnosti proizvodnega sodelovanja (kooperacija) s kme­ tijskim i obrati družbenega sektorja. V poglavju o socialni reprodukciji kmeč­ kih gospodarstev so nakazani vzroki, ki razkrajajo obstoječo zemljiško-posest- no in socialno struk turo km etij (deagrarizacija, odseljevanje, šolanje otrok itd.). Ilustrativen je podatek, da je bilo v začetku sedemdesetih let okrog 49 % pravih km etij, vse druge (51%) pa so bile že v rokah nekm etijskega prebival­ stva. Med nekmečkimi ali m arginalnim i dom ačijam i razlikujejo avtorji na osnovi virov dohodkov: m ešane km etije, nekm etijske obrate in domačije (ostarele) brez ustreznih človeških delovnih moči. Nazorno so prikazane razlike med posameznimi gospodarsko različno razvitimi obm očji Jugoslavi­ je. Še posebej je orisan razkroj kmečkih družin, ko se zm anjšuje število članov njihovih gospodinjstev, pa tudi število družin na km etijo se vedno bolj približuje idealnem u razm erju (po eno gospodinjstvo na dom). Čeprav je bilo napisanega in objavljenega o problem atiki našega pode­ želja že mnogo gradiva, dobi bralec vtis, da so ga raziskovalci pustili zavest­ no ob strani. Menimo nam reč, da bi z uporabo vsaj glavne literature dobile predstavitve statističnega in anketnega gradiva poglobljeni obseg. S tem bi samo obogatili poznavanje sodobne problem atike, ki tare naše podeželje. — Med besedilom je objavljenih 115 tabel in 9 grafičnih ponazoritev. Milan Natek Nekaj novosti iz poljske geografske književnosti »Geografski vestnik« že dolga leta posveča posebno pozornost važnejšim delom iz poljske geografske književnosti, ne le iz razloga, ker smo slovenski in jugoslovanski geografi ves ta čas s poljskim i geografi v živahnih delovnih stikih, temveč tudi ker je poljska geografska znanost med najbolje organizi­ ranim i in naj iniciativnej Šimi na svetu. Tokrat bi na kratko predstavili predvsem nekatera najnovejša dela vodil­ nega poljskega geografa prof. dr. Stanislawa L e s z c z y c k e g a . To ne samo zato, ker gre za geografa, ki je bil do nedavna direktor velikega Inštitu ta za geografijo in za gospodarjenje s prostorom (kakor se zadnji čas imenuje) Poljske Akademije Znanosti, temveč tudi ker je vršil ali še vrši važne funkcije, povezane z urejan jem prostora, prostorskim načrtovanjem in varstvom ter negovanjem okolja na Poljskem: funkcije predsednika kom iteja za gospodar­ jen je s prostorom Poljske Akademije Znanosti (PAN), člana prezidija komi­ te ja za proučevanje in prognoze »Poljska 2000« in kom iteja »Človek in okolje«