Slovenske nevladne organizacije in ameriška izkušnja
(Poročilo o seminorju)
V Ribnem pri Bledu je od 21. do 25. marca
1994 potekal mednarodni seminar o nevladnih
organizacijah. Vodili so ga strokovnjaki z John
Hopkins University iz Baltimora, organiziral
pa ga je Center za razvoj prostovoljnih organi-
zacij pri Slovenski fondaciji v povezavi z Mi-
nistrstvom za delo, družino in socialne zadeve.
To je bil prvi tovrstni seminar v Sloveniji in
peti po vrsti v Vzhodni in Srednji Evropi.
Seminarja se je udeležilo kakšnih 72 preds-
tavnikov iz ravno toliko različnih organizacij.
Večina teh organizacij ima uradno status dru-
štva in je ustanovljena po ustrezni zakonodaji.
Nekaj organizacij ni imelo urejenega statusa
zlasti zaradi neurejene zakonodaje in prehod-
nega obdobja raz-državljanja družbenih dejav-
nosti. To so predvsem tiste, ki delujejo znotraj
vladnih organizacij, vendar bi jih lahko po vrsti
karakteristik uvrstili v nevladne. Te značilnosti
so zlasti neprofitnost, zagotavljanje sredstev za
delo iz različnih virov financiranja, odgovarja-
nje na potrebe uporabnikov in še druge.
Na seminarju smo lahko srečali tako kla-
sična društva, kot je Zveza prijateljev mladine,
društva, ki so nastala iz zdravstvenih potreb
članov (Društvo pljučnih bolnikov..), pa M'zin,
Društvo podeželske mladine in Katoliške skav-
te. Z naštevanjem želim poudariti raznovrst-
nost organizacij, ki so bile navzoče in za katere
bi lahko rekli, da na prvi pogled nimajo niče-
sar skupnega. Razlog, da so se zbrale na istem
prostoru, je ravno njihova nevladnost, kar nam
lahko hkrati pove kaj o zasnovi seminarja.
Seminarje zajemal znanja, ki so lahko upo-
rabna za vse neprofitne organizacije in se na-
našajo na organizacijo, status, pravno podlago
delovanja in medsebojne odnose članov.
Uvod v neprofitni sektor je podal Lester Sa-
lomon, ki je direktor Inštituta za politične štu-
dije na John Hopkins University. Skušal je
odgovoriti na naslednja vprašanja:
1. Kaj je neprofitni sektor in kakšne so po-
sebne značilnosti organizacij, ki sestavljajo ta
sektor?
2. Zakaj imamo neprofitni sektor in zakaj
je potreben v tržnem sistemu? .
3. Kakšni so različni tipi neprofitnih orga-
nizacij in kakšen je ta sektor v ZDA?
4. Kako se preživljajo neprofitne organiza-
cije in kateri so viri financiranja?
5. Kateri so posebni izzivi vodenja nepro-
fitne organizacije?
Delavnico "Učinkovito delo v malih skupi-
nah" je vodil Richard V. Cook, ki ima v delu z
neprofitnimi organizacijami že 25 let izkušenj.
Poučeval je tudi skupnostno socialno delo na
University of Maryland. Delavnico je vodil
prek igre "Starpower", bistvo pa je v delitvi
moči znotraj organizacije in participacije posa-
meznih članov.
Legalna in zakonska izhodišča za neprofitni
sektor je vodil Thomas Silk, ki ima priznano
odvetniško pisarno v San Franciscu. Pisarna
edina v ZDA zastopa samo neprofitne organi-
zacije. Predstavil je zakonske okvire neprofit-
nega sektorja v ZDA na način študije primera.
Delavnico "Kako organizirati in voditi ne-
profitno organizacijo" je vodila Nicole Et-
chart, ki je vodja projekta "Tretji sektor" na
John Hopkins University. Delavnica je bila na-
menjena zlasti pojasnitvi koncepta strateškega
planiranja in sicer odgovarja na vprašanja kaj,
kdo, kdaj, zakaj in kako strateško planirati. Na
koncu delavnice so udeleženci premisliU o pos-
lanstvu svoje organizacije in napisali "izjavo o
poslanstvu".
O Pridobivanju finančnih sredstev je govoril
Richard V. Cook, odgovarjal pa je na taka
vprašanja:
• Kaj pomeni pridobivati denar in zakaj ga
pridobivati?
• Najtežje naloge pri pridobivanju denarja
ali kako pripravimo organizacijo za pridobi-
vanje denarja, kako pridobimo pravo vodstvo,
kako izberemo prave metode zbiranja denarja,
koga in kako bomo vprašali za denar, kako se
zahvalimo donatorjem in jih vključimo v or-
ganizacijo in kako evaluiramo.
O Vzpostavljanju etike neprofitnih organi-
zacij je govoril Thomas Silk, ki je predstavil
etični kodeks. Izpostavil je naslednje vrednote,
ki sestavljajo kodeks:
253
SLOVENSKE NEVLADNE ORGANIZACIJE IN AMERIŠKA IZKUŠNJA
• spoštovanje ali podvrženost zakonom,
• zavezanost k javnemu dobremu,
• toleranca, različnost in socialna pra-
vičnost,
• spoštovanje vrednosti in dostojanstva
posameznika,
• odgovornost pred javnostjo,
• razumna ali preudarna poraba resursov,
• odprtost in poštenost in
• zavezanost samemu sebi.
Delavnico Kako vplivati m vladno in javno
mnenje je vodila Carole J. Alexander, direkto-
rica House of Ruth ali zavetišča za žrtve dru-
žinskega nasilja. Neprofitne organizacije imajo
tradicijo "popravljanja krivic", ki se dogajajo
ljudem, in imajo iz tega razloga pravico in dol-
žnost vplivati na vladno in javno mnenje. Posa-
mezna organizacija bo vplivala na oboje, zlasti
zato, da bo ustvarila zavedanje o tem, da ob-
staja, da bo spreminjala odnos, politiko, prak-
so in postopke, da bo izobraževala skupnost in
ustanove, da bo usmerila sredstva v svojo orga-
nizacijo. Vplivala pa bo z organiziranjem kon-
ferenc, zagovorništvom, v medijih in z lobira-
njem, izdajanjem novic, brošur in podobnega.
Delavnico Oblikovali in delati z učinkovitim
upravnim odborom je vodila Jean Gerding, ki
je ustanovila organizacijo za svetovanje nepro-
fitnim organizacijam. Namen delavnice je bil,
da bi udeleženci razumeli, zakaj je upravni
odbor bistven del organizacije, spoznali nekaj
tipičnih načinov organizacije upravnih odbo-
rov, da bi bili sposobni te lastnosti in us-
posobljenosti zahtevati od članov lastnega
upravnega odbora, da bi bili pripravljeni iz-
brati ustrezne člane in vzpostaviti učinkovit
upravni odbor. Upravni odbor je bistveni del
organizacije, ker gradi njeno integriteto,
pospešuje odnose s skupnostjo, pridobiva re-
surse, zagotavlja preživetje v prihodnosti in je
konec koncev zahteva zakona.
Delavnico Voditi in motivirati osebje je vodi-
la Nicole Et chart. Cilji so bili:
• razumeti koncept dobrega in učinkovite-
ga vodenja,
• odkriti in oceniti, kaj nas motivira,
• predstaviti koncept situacijskega vodenja
in kako ga vključiti v svojo organizacijo.
Tnenje nastajajoče neprofitne organizacije je
vodila Carole J. Alexander. Trženje je potreb-
no iz preprostega razloga - za preživetje. Sem
ne sodijo le reklamiranje in odnosi z javnostjo,
temveč vključuje raziskovanje, analizo poten-
cialov, določanje kratkoročnih in dolgoročnih
ciljev, prepričevanje javnosti, da tvoje usluge
res potrebuje.
Kako pridobivati in obdržati prostovoljce je
vodila Jean Gerding. Namen delavnice je bil:
• pridobiti znanje o prostovoljstvu v ZDA
• razumeti, kaj motivira prostovoljce,
• razumeti pomembnost in prednosti upo-
rabe prostovoljcev,
• identificirati pravo nalogo in napisati
opis dela za prostovoljca/ko,
• biti sposobni prepoznati potrebe prosto-
voljcev.
Položaju nevladnih organizacij v Sloveniji
je bil posvečen plenarni razgovor na začetku
seminarja, tema pa je bila zakonodaja, in sicer
Zakon o društvih in Zakon o fondacijah. Izho-
dišča za razgovor so podali Zinka Kolarič, Ivan
Svetlik, Vera Trstenjak in Vesna Čopič. Raz-
prava je pokazala slab položaj, ki ga imajo
društva pri nas, zlasti zaradi neustrezne zako-
nodaje, težavnega pridobivanja sredstev zaradi
davčnega sistema, ki donatorjem ne priznava
posebnih olajšav, in zaradi nepriznavanja tre-
tjega sektorja kot enakovrednega prvima.
Na sklepnem plenumu so udeleženci semi-
narja podpisali skupno izjavo za javnost in ses-
tavili odbor, ki bo skušal vplivati na
zakonodajo in urejanje razmer za nevladne or-
ganizacije.
Seminar lahko uvrstimo med enaga uspeš-
nejših v zadnjem času, saj je bil intenziven,
dobro organiziran in dovolj praktičen, da so
znanja pri vsakdanjem delu uporabna. Kritika
seminarja pa je bila, da so bila nekatera znanja
preveč osnovna in da so izhajala izključno iz
ameriške izkušnje. Skoraj nič nismo slišali o
slovenski izkušnji, kar so nam organizatorke in
predavateljice pojasnile z dejstvom, da ni zbra-
nih podatkov in da so se raziskovalci pričeli
zanimati za situacijo v tem sektorju šele v
zadnjih letih. Rezultat take situacije je bila iz-
ražena potreba po krovni organizaciji, ki bi
skrbela za raziskovanje, informiranje in pomoč
pri ustanavljanju organizacij.
Vesna Leskošek
254