St. 14 List ljudstvu v pouk in zabavo. lakaja vsak četrtek m velja s poštnino vred m t Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta, 2K in za četrt leta 1 K. Naročnina, za Nemeiio 5 K. na druge izvenavstrijske dežele 6 K Kdor Mi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Uprarništro Slovenskega Gospodarja" t Mariboru. - IJst dop^j., do alporedi. - Deležniki „Katoliškega tiskovnega, društva" dobivajo Ifct krez posebne naročnine - Posamezni listi stanejo 10 vin - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo. - Uprarniitro Koroška testa, štev 5, veprejema naročnino, inserate in reklamacije A a mserate se plačuje od enostopne petitrrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglas« primoron popust. Inssrali se sprejemajo do srede zjutraj. - Nezaprte reklamacij« s« poštnin» proste. Slovenska kmetijska šola. Nenavaden in dragocen piruh nam prinašajo naši slovenski deželni poslanci iz Gradca: slovensko kmetijsko šolo za Spodnji S t a j e r. Z enakim uspehom, ki bi imel za naše kmečko ljudstvo toliko pomena, se še slovenski poslanci niso nikdar vrnili v svoje volilne okraje. Žal, 'da ne bo vsa naša slovenska javnost v sedanjem trenotku, ko so duhovi zaradi volilnega boja že razburjeni in obrnjeni na celo druge predmete, temu dogodku pripisala one važnosti kakor si zasluži. Toda pristaši Kmečke zveze so si tudi v sedanjih bojnih časih ohranili mirno kri in jesen pogled. Za to tudi ob koncu trdega boja, ki so ga bili slovenski poslanci skozi par let za slovensko kmetijsko šolo, ne glede na kake večje ali manjše razlike v političnem mišljenju, pristopajo k slovenskim deželnim poslancem ter jim kličejo: Hvala Vam v imenu slovenskega kmečkega stanu za Vaš trud! Nemščina v ljudskih šolah. Celjska narodna stranka podpira po svojem programu tudi nemščino v ljudskih šolah. Razmiš-ljeval sem o tem, a veljavnih razlogov za to ne najdem. Zdi se mi, kakor bi vstali stari otci, koje smo zagrebli pred 50 leti k večnemu počitku, ker takrat so v resnici še nekateri želeli si nemščino v ljudske šole, a ne radi potrebe, ampak zato, ker se jim je zdel človek bolj imeniten, ki je govoril nemški. Dandanes pa je vse to drugače. Naše ljudstvo se je prepričalo, da sledna minuta, ki se v ljudskih šolah porabi za nemščino, ni nič drugega, kakor potrata časa, ki bi se plodonosno lahko porabil za druge potrebnejše predmete. Seveda so nemčurji, kot sovražniki slovenskega ljudstva, drugih nazorov. Celjski gospodje tako imenovane narodne stranke so pa ali nazadnjaki, ali nemčurji, ker podpirajo nemščino, kar se z današnjimi naaori slovenskega ljudstva več ne strinja. A kako je vendar s to blaženo nemščino, kakšen namen ima in koliki je dobiček za trud, ki ga za ta predmet porabijo učitelji in otroci? Na to kar hitro odgovorimo: namen je, kakor že prej rečeno, potrata časa, dobiček pa sproti izgine, kakor led na topli peči, kar z naslednjim dokažemo. V slovenskih ljudskih šolah se uči nemščina navadno od tretjega šolskega leta naprej. To bi bilo Cerkvena ura na Brdu. Priredil Nedrotar. Crkovnik na Brdu je bil točen kot cerkvena ura. Niti ene minute se ni zakasnil v svoji službi in na prvi udarec ure že vleče za vrv pod zvonikom. Njegovo geslo je bilo: „Jaz sem cerkvena ura*. Pripeti se, da je železna ura v zvoniku na Brdu obstala v letošnji hudi zimi. Urar na Glado-merskem je vkljub svoji veliki urarski spretnosti ni mogel pripraviti, da bi zopet šla. Zato so sklenili, naj v tem mrazu ura počiva in spomladi naj pride spretni urar iz mesta. Sedaj je bil Jošt, tako je bilo cerkovniku ime, v resnici cerkvena ura ali pravilno rečeno, prava cerkvena ura je bila žepna ci-linder-ura cerkovnikova. Ta urica je šla tako natanko kot solnce, mesec in zvezde in Jošt se je lahko čisto na njo zanesel. Straničani so imeli torej zmirom pravilni čas, akoravno je ura v zvoniku stala, — samo enkrat jim je prišla navskriž. Zgodilo se je pa tako-le: Bilo je na pustno ali mastno nedeljo. Župnik so v oerkvi en par svatov oklicali in drugi dan ob 6. zjutraj naj bi bila poroka, potem bi se svatje odpeljali na vlak v Dražjo vas. V nedeljo zvečer od-zvoni Jošt večno luč, zapre cerkvena vrata in vtakne ključe v, žep. Pri cerkvi se spomni, da bi bilo še prehitro iti domov in se obrne v gostilno „na štant". Tam so igrali dureka, Jošt jih je gledal en čas, med tem pa zvrne par kupic za vrat. Jošt se nikakor ni bal vinskih duhov, katere je imel oštir zaklenjene v kleti, pa preveč rad jih tudi ni imel. Pred tem sta ga zadrževali služba in točnost, po- šest let. Prva tri leta se porabi na teden recimo tri, zadnja tri leta pa štiri ure. Ker so pa v 7. in 8. šolskemu letu otroci poletnega obiskovanja prosti, katere pravice se povsod poslužujejo, ostane toraj za nemščino samo 5 let, in sicer 8 leta po 3 in 2 leti po 4 ure na teden. A predno o tem dalje računimo, seštejmo šolske počitnice. Teh je letos: nedelje in četrtki 105 dni, vel. poč. 61 dni, o božiču 6, razun četrtka in nedelje, kar smo že prej zaračunili, istotako o veliki noči 6 dni, o binkoštih 3 dni, za spoved in obhajilo 4 dni, drugih praznikov pa, ki padajo na šolske dneve, je letos 7. — Vseh prostih dni je toraj 192, šolskih pa 173, to je 34.6 šolskih tednov, po 5 šolskih dni. V. treh letih po 3 ure na teden in vi dveh letih po 4 ure na teden je vseh nemških ur 588, ali 24 in en pol dni! — Koliko se doseže v tem tako rezcepljenem času, si lahko mislimo! Nemščina v slovenskih ljudskih šolah nima toraj toliko uspeha, kakor če bi dali slovenskega otroka na 49 dni v nemško hišo, kjer bi imel priložnost slišati in govoriti nemški jezik po 12 ur na dan! Slabega obiska, pozabljivosti otrok, mnogih krajevnih počitnic in mnogo drugih zadržkov pri tem nismo v poštev vzeli, kar tudi dosti znese. To pa, kolikor so se otroci naučili nemškega, pozabijo večinoma pozneje, ko izstopijo iz šole, ker nimajo priložnosti se dalje vaditi. Proč toraj z nemščino, ker ne služi za nič druzega, kakor da ovira splošen uspeh slovenskih ljudskih šol, čas pa, ki ji je odmerjen, naj se porabi za pouk v kmetijstvu! V nemških šolah se slovenski otroci sicer nau-če nekaj nemščine, v drugih predmetih pa zaostane jo. To pa vemo vsi, da mora biti tisti hlapec drugih, ki je zaostal v najpotrebnejši izomiki in če se je naučil blebetati nekaj nemškega, zna biti prav dober — hlapec Nemcem. Kako nas želi toraj osrečiti celjska narodna stranka in njeni modri pedagogi, je iz navedenega jasno razvidno! Kmetje, le vkup, le vkup! Kfa Fran« Piaek. ž*paa in veleposestnik v Ho ti» j i vaai. Viribae unitis ! (Z združenimi moemil) Naše poljedelstvo trpi že čea četrt stoletja pod hudimi stiskami in ker se pridelovanje poljskih pridelkov ae izplača, rastejo dolgovi od leta do leta, in če ne bo pomoči, propade naš stan v nekaj desetletjih v žrelo velikega kapitala. Nastale bodo take razmere, kakor so na Laškem. Res čuditi se moramo, da vlada, ki ima natančno Statistiko o gmotnih sebno pa njegova zakonska polovica, huda Neža imenovana. Samo parkrat v letu so ga ti duhovi zmotili in in tudi to pustno nedeljo so ga premagali. Pet masl-cev ga je zavžil in že se mu je zdelo, da nosi vse zvonove v svoji glavi. Začel je pri mizi glas zvonov posnemati in zvonil: Peter, Pavi, kum, kum, kum, ... Da bi grlo ne postalo suho, še vlije novi maslo in sedaj so ga vinski duhovi popolno premagali. Imel je pa Jošt lepo navado, kolikokrat se ga je pošteno navlekel, je na mestu trdo zaspal. Obe roki položi navskriS na mizo, na nje položi težko glavo in začne vleči dreto. Bila je 10. ura zvečer. Gosti so se že razšli, le Griček in Gabrov Peter sta se igrala dureka; nista se zmenila za dremajočega cerkovnika; o polunoči pa sta nehala igro. Bila sta muhasta šaljivca, ki sta se rada pošalila iz drugih, krčmar jima je pa pomagal. Kmalu se je v glavi teh treh tičev skuhal Sar ljivi načrt. Kazalec na stenski' gostilniški uri so za pet ur naprej pomaknili: na to vzamejo dremajo-čemu Joštu uro iz žepa, dajo jo tudi za 5 ur naprej in v žep nazaj. Vse pravilne ure so kazale 54 čez 12, cerkovnikova in gostilniška pa % čez pet. Sedaj zbudijo ti trije šaljivci oerkovnika. „Ti Jošt, ali bi že ne imel jutranjce zvonit", reče Griček. Cerkovnik se zdrami, odpira oči, pa nič ne vidi in suče glavo na vse strani, toliko se je pa vendar prespal, da pride čez nekoliko časa k zavesti. Hitro potegne uro iz žepa. „Hergulin", zakriči „kmalobo čas, da bi vabil, pa Se nisem jutranjce zvonil ... ob 6. pa je poroka, kaj bo? razmerah in ji je naš položaj dobro poznan, tako počasi dela, da bi se zakonito uredilo razdolženje kmečkih posestev in se carin/a na tuje poljske pridelke tako uredila, da bi kmet ne bil primoran pod zgubo prodajati. Dandanes se povsod' priporočajo umetna gnojila za zboljšanje njiv in posebno travnikov. Cene umetnih gnojil so pa tako visoke, da si jih kmet ne more lahko kupiti in če se umetni snoj v pravem času ne raztrosi ali pravilno ne napravi, se niti ne izplača. Samo spodnještajerska dežela bi potrebovala mnogo tisoč stotov takih gnojil. Potem bi lahko mnogo več živine redili. Pa k nabavi umetnih gnojil je potrebna pomoč od vlade in države. Kakor je iz razprave v poljedeljskem svetu razvidno, se je gospod P o v š e za kmečke koristi vrlo potegoval. Izpeljati se pa tudi' mora. da bode kmet svoje pridelke direktno vojaški oblasti prodajal, da špekulanti, ki so skeleča rana za kmečki stan. odpadejo. Pri konjskem klasificiranju se vedno Dokaže, da imajo kmetje mnogo konj za vojaško rabo sposobnih, pa žal samo na papirju, v istini jih kupujejo na Ogrskem. G. Povše je s Statističnimi >o-datki dokazal, koliko dobi Ogrska preveč naročil za armado pri prodaji konj. Leta 1905. je vojaštvo potrebovalo in nakupilo 8756 konj in sicer 1948 iz Avstrije, 6«08 iz Ogrske. Iz tega sledi, da je Ogrska 4492 konj več dala vojni upravi, kakor Avstrija. Po kvotnem razmerju imela bi Avstrija dati od 8756 konj 66 %, torej 5778, Ogrska pa 34 % - 2971 konj.; Avstrija je namesto 66 % prodala le 22 % konj. Ogrska pa namesto 34 % celih 78 %.. In če računimo remontne konje po 600 K, izkaže se, da je Avstrija v tem desetletju prodala 38.300 konj premalo, ali za 22.9 milijonov kron vrednosti manj skupila, kateri znesek je prišel v prid Ogrski. Ali ni to velika krivica? Ali še bodemo pustili, da se še v prihodnosti tako z nami ravna. Že desetletja imamo povsod v Avstriji, kjerkoli je konjereja razvita, po večjih krajih državnje žrebce. Ti žrebci in postaje državo mnogo stanejo. Konjerejska društva si za zboljšanje konjereje res mnogo prizadevajo in zaslužijo pohvalo, pa poklicani faktorji zaslužijo grajo, da ne vplivajo, da bi se konji za armado od naših kmetov kupovali. Skoda je za zgotraj imenovanih 22 milijonov, ki bi lahko med posestniki v Avstriji ostali. Tudi o tem bo, treba državnim poslancem v zbornici krepko zaropotati! Ko bi se carinske razmere tako uredile, da bi ščitile kmečke pridelke, se revidiral in pravično precenil davčni zistem ali se uvedel progresivni davek na dohodke in dividende, prepovedali nam škodljivi Pri teh besedah leti iz hiše. Oni trije mu-heljni pa so se od smeha držali za trebuhe. Cerkovnik je imel ključe pri sebi, zato mu ni bilo treba domov leteti, kar mu je bilo tem ljubše, ker je pri taki priložnosti imela njegova Neža zelo močen glas.- Hitro se oglasi veliki zvon v treh odnehajih;; čez pet minut pa že veliki zvon z mogočnim glasom naznanja po lari, da bode Čez pol ure poroka. — V vasi se slišijo posamezni glasovi, potem pa je zopet tiho. Cerkovnik je bil čisto zdelan in zdelo se mu je, kakor da bi Erjavčev Jur v njegovi glavi delal „rušt" za kako novo hišo. V cerkvi pripravi, kar je potrebno za poroko, na to gre k iarovškemu studencu ohladit si nekoliko tako vročo glavo. Že prileti Gregorčev Tonč in vpije:. Kaj je? Ali ni zvonilo?" „Seveda je zvonilo, ob šestih bode poroka", gode cerkvenik „ravno sem vabil". „Ali se ti meša?" kliče Tonč „vsaj je šele „Kaj govoriš ti", reče Jošt, „cerkvenik na Brdu sem jaz, in jaz bodem vedel, kako zgodaj je". „Moja ura gre pri minuti", zatrjuje Tonč. in kaže ravno %1. „Kaj tvoja repnica kaže, mi je vseedno", pravi cerkovnik, „cerkvena ura sem jaz". Tonč odide, že prisopiha iz vasi nevestin oče in kriči: „Kdo no da miru nocoj? Ravnokar je z velikim zvonom zvonilo". „Seveda je zvonilo", kriči cerkovnik, „in ako ne letite hitro domov po nevesto, lahko zvežejo župnik ženina z mlado Danijelko — — v 10 minutah je 6 in potem bodem „vkup zvonil". „Na naši uri je šele 541", se opravičuje oče. „Vaš čebul obesite v dimnik", pravi cerkovnik, „ker gre vsake kvatre samo pravilno — ob 6. bodem „vkup zvonil", ako so svatje tukaj ali ne". IT Prihodnja števil km izide r torelf S. aprilu karteJl, se odpravila igra na budimpešfcanski žitni borzi k žitom in moko, se popolnoma prepovedal uvoz živine in mesa iz tujih držav, se uvedlo splošno državno oziroma deželno zavarovanje proti toči, ognju, živinskim boleznim za zmerne premije, se za-sebiie železnice podržavile, da bi se uvedle pravične zmerne tarife za domače pridelke, se odpravil visok, hudo občuten davek — desetek — ter se ustanovila državna agrarna zadruga, v katero zvezo bi pristopile kmečke zveze in gospodarska društva, . i bi imela lastno agrarno banko s primerno nizkimi obresti, potem bi se kmečki stan zboljšal. In ko bo imet videl, da je njegov trud poplačan in da oo teh ko plačeval davke in obresti od dolgov, bode io-boljšal svoje gospodarstvo in živinorejo, dobil bode kmet ugjed in delavci iz most se bodo radi vračali na kmete, kjer bode srečnejše živeli kot v mestih. Bog daj in zastopniki kmetov delajte, da do tega dasa ne bo več — daleč! Politični ogled. — Deželni zbor. Uravnava Hudinje se je skle-aila v seji dne 23. t. m. Hudinja se bo uravnala od meje vojniške občine do mosta nasproti meji med občinama Š kol j a vas — Celje okolica. Dežela prispeva k temu 29.040 K. — Nato je bil deželni' zbor odgoden. — Slovenska kmetijska šola na Štajerskem. Proračunjena je šola na 346.000 K in sicer: Poslopje 320.000 K, poljedelski inventar 15.000 K, drugi inventar 5.000 K, razne potrebe 10.000 K, nakup potrebnega zemljišča 95.000 K., Za šolo je določen kraj St. Jurij ob juž. žel. Deželni odbor zahteva sedaj, da mora država k zgoranjim stroškom prispevati najmanj 40 odstotkov. Deputacija slovenskih poslancev je bila v tej zadevi že na Dunaju in je na pristojnem mestu posredovala ter se ji je državna podpora obljubila. — V Ljubljani so si postavili liberalci za kandidata župana Hribarja. Kakor se pa sedaj poroča, noče Hribar kandidature sprejeti. Nihče noče biti v Ljubljani kandidat liberalcev, ker se lahko pripeti — da propade. Liberalci' že iščejo zaveznike pri socialdemokratih, ki jih pa tudi ne marajo. Liberalizem je prišel na Kranjskem popolnoma na kant, sedaj ga hočejo še na Štajerskem nekoliko časa umetno zdržati. — Kandidat za goriško okolico je sodni tajnik Josip F o n, katerega so zaupniki iz goriške okolice jednoglasno postavili1. — Avstrijski Italijani. V neki srednji šoli v .Trstu so prebodli učenci podobo našega cesarja. Ta-mošnje šolske oblasti so hotele celo stvar zatajiti, a zvedela je o tem osrednja vlada na Dunaju, ki je odredila strogo preiskavo. Kaj bo iz takih mlade-ničev? — Kmečki nemiri na Rnmunskem. Po spopadih med kmeti in romunskimi vojaki, ki so bili dne 21. t. m. v Mihajleniju, kjer je bil en kmet ubit, trije pa ranjeni, vlada sedaj popolnoma mir. Beguncev, katerih je sedaj čim dalje manj, je v Sučavi in Je-kaniju okolu 2500. Prebivalstvo v Burdujeniju se je bistveno pomirilo. Vlada je v več krajih proglasila obsedno stanje. Upor se je razširil tudi na okraj Buzen. Skupine kmetov so udrle v mestece Sucieva, kjer so razdejali židovske hiše ter so s kamenjem ' vsprejeli vojake. Vojaki so vstrelili štiri kmete. V Dorshaju je 4000 kmetov napadlo mesto, kjer so pričeli pustošiti in pleniti. Ker se nišo hoteli pokoriti, so vojaki streljali, nakar se je začelo grozno klanje. Dne 24. sta se vršila v Bukareštu dva shoda v prilog kmetov. Glasom poročil iz Rumunske so uporni kmetje napadli, oplenili in zažgali trg Nerpole-Ru- Oče neveste beži domov, cerkovnik pa govori nekaj o „zaspanec" za njim. Sedaj pa pogleda na župnišče in vidi, da je še vse temno. Ali bi tudi župnik zaspali! Navadno zgodaj bedijo kakor domači nemški petelin, posluh pa imajo tudi dober, da bi slišali zvon. Jošt leti proti farovžu in trka na vrata. Cez nekaj časa se že oglasijo župnik pri oknu „Kdo je? Kaj je?" „Ali ste zaspali, gospod župnik", vpraša cerkovnik, „vsak trenutek bo ura 6 bila in potem bo poroka, svatje nimajo časa čakati na Vas. ker drugače zamudijo vlak". Župnik zginejo od okna in cerkovnik gre v cerkev. Nobenega človeka še ni bilo v cerkvi, na njegovi uri bo pa že čez eno minuto šest. „Oj, nesrečni ministranti", se huduje cerkovnik, „enkrat vsi na kup priletijo in bi radi vsi mi-nistrirali, drugokrat pa nobenega nimaš". Ura že kaže 1 minuto čez 6, žive duše še ni, oelo župnika ne. Cerkovnik začne v nestrpnosti kar z nogami mandrati. Leti pod stolp in zvoni z vsemi zvonovi, kakor je pač šlo. Da mu je slabo šlo, se razume, ker je bilo v stolpu pet zvonov in torej ni mogel lahko sam zvoniti. Bingl — bongl — bengl bungl — bangl — je šlo v enomer in vsi so mislili, da gori ali da so je katera druga nesreča pripetila. Župnik priletijo k vratam in že od daleč kri-Cijo „Kaj delaš, Jošt? Vsaj je še le ena čez polnoči". „Ali se vam je sanjalo", govori razžaljeno Jošt, „cerkovnik na Brdu sem jaz, in jaz bodem vedel, kako zgodaj je". „Na moji uri je ravno ena", pravijo župnik. „Vržite vašo uro v vodo", pravi cerkovnik, „.cerkvena ura sem jaz, in ta gre zinirom pravilno". „Vsaj še ni nobenega v cerkvi", opomnijo župnik. | desli. 22. t. m. so oblegali kmetje Mihuileni. Vojaki so jih potisnili nazaj. Prišlo je do spopadov, Judovski listi so skušali na vse mogoče načine očrniti rumunske kmete, ki so se v svoji upravičeni jezi vzdignili proti vojim tlačiteljem in izsesovalcem — judom. Pisali so, da so kmetje morili, in uganjali druge krvoločnosti, kar pa ni res. Punt je imel svoj uspeh. Poroča se namreč iz Bukarešta, da je nova vlada odstavila vse prefekte (načelnike okrajev), ter imenovala nove prefekte. Ob enem je izdala na prebivalstvo oglas, v katerem napoveduje, da se ustanovi1 poljedeljska banka za nakup zemljišč, da se bo dalo državna posestva v zakup kmetom ter da se odpravi več davkov, ki tarejo kmete, Viada je izdala v prid kmetom sledečo uaredbo: Sodišča lahko razveljavijo najemninske pogodbe med jucii in kmeti ako so v njih pogoji, ki škodujejo kmečkim koristim. Nobena pogodba ne velja več kot za dobo petih let. Noben najemnik — to je naperjeno proti judom, ki od bojarjev veleposestnikov najemajo posestva in jih dajo zopet s petdesetodstotnim dobičkom v najem kmetom — ne sme vzeti v najem več kot dve posestvi. Tisti najemniki, ki niso rumunski državljani, morajo plačati 50odstotni zemljiški davek. — Ministra Haret in Mortzun odpotujeta sama med kmete, da jih če mogoče pomirita. Kralj Karo! je 24. t. m. sprejel zastopnike dijaštva v Jassyju. Dejal jim je, da ga veseli, da se potegujejo za kmeta in da bo vlada še v kratkem izdala zakone v varstvo ubogega kmetica. Istih misli je tudi blaga kraljica Elizabeta. — Najnovejša poročila od 26. t. m. so sledeča: V Galacu se je razvil med kmeti, ki so trikrat naskočili mesto in plenili po predmestju, in med vojaki ljut boj. Kmetje so na vojake streljali in se šele umaknili, ko je prišlo topništvo. Na obeh straneh je 60 mrtvih in 300 ranjenih. Enak boj z vojaki se je vršil v Aleksandri. 2000 kmetov je naskočilo mesto Petresc.u in zapodilo vojake v beg. Vojakom se je posrečilo zapoditi kmete nazaj šele, ko je poročnik Jonescu z eno kompanijo v diru naskočil ustaše. Na obeh straneh je mnogo mrtvecev. V glavnem mestu Bukareštu se bojijo, da bodo kmetje poizkušali napasti mesto. Zato je vlada izročila Bukarešt v varstvo generaloma Corniceanu in Georgu. General Teli v Moldavi je izdal na vojake povelje, kjer jih poživlja, da naj odslej streljajo na kmete ostro; konjeništvo naj se brani s sabljami. — Francoska. Framasonsko društvo „Veliki Orient" je prav po ceni kupilo bivši frančiškanski samostan v Parizu. Cerkev izpremene v zboroval-nico ter jo okrase s framasonskimi znaki. Tu bo odslej glavni sedež framasonskih lož. Framasoni so zložili precejšen fond, da pokupijo katoličanom oropana cerkvena poslopja. Razne novice. Vesele velikonočne praznike želi uredništvo in upravništvo. * Gregorčičeva slavnost v Mariboru na belo nedeljo dne 7. aprila. Vspored: I. Slavnostni govor (g. dr. Fr. Rosina), 2. Apoteoza, 3. Deklamacija „V pepelnični noči" in „Tri lipe" (gdč. A. Osanai. II. 1. L. HudovernJik „Naša zvezda", moški zbor in bariton-solo, 2. W. A. Mozart, Andante iz IV. kvinteta, 3. V. Parma „Colničku", mešan zbor, R. Savin „Predsmrtnica" in H. Volarič „Pogled v nedolžno oko", bariton-solo in klavir, 5. A. Dvoržak „Mazurka", gosli in klavir,. 6. F. S). Vilhar „Slovo", moški zbor, bariton-solo in klavir, 7. W. A. Mozart, Finale iz V. kvinteta, 8. A. Nedved „Nazaj v planinski raj", mešan zbor. Pri II. delu sodelujejo: „Najbrže so sinoči vsi vaščani voglarili pri ženinovi hiši in so pili kakor čepi", pravi, „in sedaj se ta pijana banda ne zbudi. Župnik in cerkovnik gresta pred cerkev. Od gostilne se sliši strel. V fari je Danijelka odprla okno in kriči: „Za božjo voljo, kaj se je zgodilo? Ali so prišli Turki? Župnik opominjajo zopet: „Jošt, Jošt, kaj )si naredil?" Od daleč se sliši trobentanje požarne brambe iz Prekope. Majdetov Polda je trobil na rog. Načelnik požarne brambe je namreč slišal zvonenje in je mislil, da gori. Sklical je brambovce skupaj s tem, da je „na boben plazoval". Vsi ljudje so skupaj vreli. Nevesta je še kuštrava in v navadni vsakdanji obleki priletela in kričala nad cerkovnikom: „Ti, drotar ti, vsaj je šele ena, poglej na uro". „Pojdi se ti farbat s svojo uro", se krega Jošt nad nevesto, „cerkovnik sem jaz, in jaz bom vedel, kako zgodaj je". Na vseh straneh kričijo „Kaj je? kje gori? Kaj se je zgodilo?" Cerkovnik pa stopi na obzidje pri cerkvi in kriči z močnim glasom: „Poroka bo! šest je ura! Porokaaaa! Porokaaaa! Sedaj še le prisopiha cerkovnikova zakonska polovica huda Neža. Pririne se skoz gnječo do župnika in vpraša: „Za božjo voljo, g. župnik, kaj pa se je zgodilo?" Cerkovnik je „vkup zvonil", odgovorijo župnik, „in trdi, da je 6 ura". Nato se spravi Neža nad moža: „Ti grdi pijanec", vpije, „polovico noči si sedel v gostilni, uro si zgubil in celo župnijo si zbudil iz spanja . . . Pojdi doli iz zida". Cerkovnik je vedel, da bi se mu slabo godilo, 6e bi ga dobila njegova Nožica v roke in ne gre doli; reče čisto pohlevno in ponižno: | Gosli-solo g. B. Serajnik, bariton-solo g. dr. B. j Stuhec, klavir gdč. M. Schreinierje v a, kvintet ! P. oenajnik, J. Zemljič, L. Serbinek, J. Medved in Beran. Začetek točno ob 8.uri zvečer. Vabila in lepaki se razpošiljajo. Prebitek slavnosti je namenjen za Gregorčičev spomenik. Slovenska kmetijska šola. Štajerski deželni zbor je sprejel predlog glede ustanovitve slovenska kmetijske šole. e * Sejmi v aprilu. 2. v D rami j ali; 4. pri S*. Primožu (pri Blagovni); vel. ponedeljek v Sevnici (na Dravi): veliki torek v Podčetrtku, Šoštanju, v Lu-čah, Muti, na Ptujski Gori, pri Sv. Duhu r Ločah; sredo po veliki noči v Framu; četrtek po val. noči pri Novi Cerkvi; 13. Loka pri Zusmu (Smarski okraj); beli torek v Ljutomeru: belo soboto v Oo-bju; ponedeljek po beli nedelji pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; pri Sv. Mohorju (Podčetrtek), r Rogatcu in Vojniku; sredo po beli nedelji na Vranskem; 17. v Kapeli pri Brežicah; 20. pri Sv. Ilju; 23. v Ptuj»; sv. Jurija dan v Hočah, v St. Juriju ob juž. žel.; v St. Juriju (v Hrastovcu), v St. Juriju (v Svični), v Kaniži, na Laškem in v Zdolah v soseski Ple-terje; sv. Marka dan v KostriVnioi; 25. t St Juriju ob Taboru za živino in blago, v Dobovi,; ponedelj. po sv. Juriju v Konjicah in v Dolu pri Hrastniku; 3. poned. po vel. noči pri sv. Vidu blizo sv. Eme in Šmarju; 2. sredo po vel. noči v Sevnici (na Savi>„; 4. pon. po vel. noči v Ponikvi in v Studenicah; 8. soboto po veliki noči na Hajdini. * Za zidarske mojstre sta napravila izpit pri c. kr. dež. vladi v Ljubljani absolventa c. kr. obrtne šole za stavb, obrtnike Jožef Novak iz Desnjaka pri Ljutomeru in Ivan S e r š e n iz Radomelj pri Kamniku. * Vplačevanje neposrednih davkov v H. četrtletju 1007. Tekom II. četrtletja 1907 postanejo neposredni davki na Štajerskem dofcekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: 1. Zemljiški, hišno-ra^redni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki šo prosta najemninskega davka in sicer: 3. mesečni obrok dne 30. aprila 1907, 5. mesečni obrok dne 31. maja, 6. mesečni obrok dne 30. junija. 2. Občna pridobnina ia pridob-nina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: 2. četrtletni obrok dne 1. aprila 1907. 3. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka pe osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 1. poluletni obrok dne 1. junija 1907. Ako se navedeni davki oziroma, pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti Sn sicer ne samo od državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januarja 1904. I. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K Antične dolžnosti in za vsak zamujen dan 1.3 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgoraj naštetim rokom do vštetega dne plačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja. se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnino obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja. * Plače županov in svetovalcev. Kakor znane so plače ali bolje rečeno odškodnine, ki jih dobivajo v posameznih občinah župani in svetovalci, zelo različne. To je sicer upravičeno, ker po nekaterih občinah je opravka veliko, v drugih manj. Nepravilno pa je, da se določajo županom in svetovalcem za njih posamezne posle odškodnine za gotove izdatke, „Ne, ne, ljuba Neža, uro imam ... tu poglej, natanko % čez 6 kaže . . . tudi je navita ... ob 9. sem jo navil, sem jo navil, vem čisto dobro". „Piješ kakor krava in potem pa nič ne veš, kaj se godi s teboj", gode nad njim žena. „Pa moja ura ni šla nazaj, pa tudi kazalec m preskočil nekaj ur", se zagovarja cerkovnik. „Najbrže si bil že pri navijanju ure pijan", pravi žena, in nisi našel v uri prave luknje in si kazalce navil." V tem trenutku pripelja Karlov Luka požarno brambo z brizgalnico, lestvicami, vrvi itd. pred cerkev. „Kje gori", zakliče več glasov. „Cerkovnikove jetre gorijo", kliče žena Neža, nastavite cev brizgalnice v njegovo grlo, pumpajte močno, da bo vendar enkrat dosti imel". Župnik naredijo mir in rečejo z yisokim glasom: „Ljudje božji, nič se ni zgodilo, pojdite mirno domov . . . cerkovnik se je zmotil z uro." „Nič. nič zmotil", vpije cerkovnik od obzidja» „ljudje, 6 je . . . ho hitro dan, malo počakajte . . ¿ 4 Jaz sem cerkovnik. . . . Sedaj ga prime Neža za nogo, potegne od obzidja, in mu maši usta z roko, da bi utihnil. Nekateri so se jezili nad Joštom, drugi smejali, požarna bramba se odpelja, trobentači pa veselo piskaje „Holzhackermarš". Na zadnje pa maršira Neža in pelje Jošta kakor žandar Bezenika. Pet ur pozneje je bila poroka, nato pa zgin» cerkovnik za nekaj dni iz fare. Od te usodopolno noči mu jo ostalo ime: mokra cerkvena ura na Brdu. SC Preglejte volilne itiionlko! ""iS® kakor si jih ,ti sami zaračunajo, češ toliko sem v resnici ilzdal. To se mora zaradi tega grajati, ker eden rabi veliko, drugi za isti posel mnogo manj. — Deželni odbor nižjeavstrijski hoče plače županov in svetovalcev na ta način urediti, da je izdal sledeči poziv vsem občinam: Vsi občinski zastopi naj v prvi polovici leta 1907 v posebni seji sklepajo o prejemkih županov in občftiskih svetovalcev, zlasti n(aj določijo, koliko gre županu in svetovalcem prave letne plače in koliko za posamezne uradne posle in pote. Seveda se ima pri tem ozirati na finančno stanje občine. Dotični sklepi se imajo nadrobno sporočati deželnemu ddboru. — Na ta način se bo spravila v te plače nekaka enakomernost. Želeti bi bilo, da bi se tudi pri nas kaj takega ukrenilo. * Urednik Spindler in njegovi zvestq mu udani hočejo imeti v Celju malo Ricmanje, kakor poroča petkova številka „Slov. Naroda". Ker so gospodje okoli „(Narodnega Lista" tako silno pobožni (vsaj zatrjevali' so tako v prvih številkah svojega organa), ni dvomiti, da si bodo naročili svojega popa. Vprašanje le še nastane, kdo ga bo vzdržaval, kajti zemljiška knjiga je že precej „zapacana." Sicer pa pravi narodna pesem: Juhe, naprej, naprej, dokler je še denarjev kej. * Narodna stranka in „neodvisni kmetje." Na glavnem zboru Narodne stranke za Štajersko v Mariboru se je sklenilo, da skliče stranka shod „neodvisnfih kmetov'" v šmarsko-rogaško-koz-janskem okraju za belo nedeljo, da si določijo kandidata. Ali so to „neodvisni" kmetje, ki morajo prihajati in sklepati, kakor želi vodstvo liberalne Narodne stranke? * Naši deželni poslanci. Med slovenskimi deželnimi poslanci štajerskimi sta Roš in Kočevar pristaša nove liberalne stranke. O vsem, kar se je godilo v krogu slovenskih poslancev, sta poročala svojim pristašem na Spodnjem Štajerskem. Na shodu v Mariboru se je javno govorilo;, da je Kočevar zadnje dni telegrafično obveščal liberalne pristaše o stanju Plojeve kandidature. * Roš — pokažite barvo! Roš si ne upa prav pokazati barve, posebno ne bi rad v javnosti veljal samo kot kandidat liberalne stranke. Za to vedno pravi1: Ne kandidiram, ampak druei me kandidirajo. Vendar ko mu je liberalna stranka iz Zidanega mosta ponudila kandidaturo, je odgovoril: spreijmem. Pribito ostane: Roš je vsprejel kandidaturo samo iz rok liberalne stranke! Vse druro jeRošev manever: rad bi veljal kot prvaški kandidat, kot kandidat neodvisnih kmetov, kot kompromisni kandidat kmečke in liberalne stranke, Slovencev in nemškutarjev, socialdemokratov . . ., kakor pač bolj kaže. Kmetje in delavci, ne verjamite Rošu in njegovim pristašem! * Živela narodnost! Prihodnjič bomo povedali zanimivo politično dogodbico, kako je Narodna stranka ponujala svoje gjasove vsenemškemu kandidatu Ma-liku, zvestemu pristašu Senererja. Opozarjamo, da danes Narodna stranka tudi v „Slovenskem Nar." izjavlja, da bo rajši šla pri volitvah s p H o t i n a-rodno in protikmečko socialdemokracijo, nego pa z našo kmečko stranko. Kmetje in krščanski delavci, pozor! * Vendar enkrat! Na shodu pri Sv. Roku n. Šmarjem je zahteval dr. Korošec od navzočega nad-učitelja Strmšeka, naj poroča le golo resnico o tem, kar on (dr. Korošec) govori o šoli in učiteljstvu. In res je prinesel prihodnji „Narodni List" o Korošče-vem govoru poročilo: „O šoli in učiteljstvu razpravljal je govornik še dovolj stvarno in mirno." Poglejte, poročajte vedno resnico in marsikaj bo drugače. * Tržne vesti. Promet je še vedno slab, kupčija hladna, zato so cene vedno jednake. Pšenica je ostala povprečno nfeizpremenjena. Rž je brez prometa in v vsem neizpremenjena. Oves je pač dvignil z uspehom svojo ceno. Turšica se je hotela ravnati po ovsu ter ziahtevati višje cene, katerih pa ni dosegla, ostalo je brez večje pa. prometa. Otrobi so postali višji v svoji ceni. Svinjska mast se je nekoliko omajala v svojih cenah. Usnje in kože padajo v ceni. * Cene živine na Dunajn. Voli 76 do 86, krave 260 do 230, konji 160 do 2S0 (žival), svinje 1.22 do 1.28 kg. * G. dr. Karlovšek iz Celja, ki je na Ponikvi zabavljal čez črnosuknježe, je v teku 18 let že popolnoma pozabil, da je neki Karlovšek iz Šmarjete na Dolenjskem čez eno leto v osrednjem semenišču v Gorici duhovski kruh jtedel in črno suknjo nosil, ki pa sedaj krepko čez črnosuknježe zabavlja. Po-turica je hujši od Turka. * „Marburger Presse", zagrizen nemško-na-cijonaletn list, se usifjuje oelo slovenskim duhovni-* kom; upamo, da nihče ne naroči lista, ki se dosledno iz najsvetejših reči norčuje. * Shod Narodne stranke v Mariboru minolo nedeljo je bil primeroma slabo obiskan. Komaj nekaj Sez 150 ljudi, večinoma liberalni učitelji, koncipijenti in odvetniški pisarji, so prišli skupaj, kljub bob-nanju pO „Narodnem Listu" in posebnih vabilih. Na shodu so največ psovali čez Kmečko zvezo in njene kandidate. Učitelj Strmšek je imenoval Kmečko zvezo »strupeno kačo" in njenie privržence „fanatizirane backe." Dr. Kukovec, general Narodne stranke, je ©elo izjavil, da naj njih pristaši volijo socialdemokrate in ne kandidate Kmečke zveze. Notar Stupica pa je navduševal zborovalce za vsenemoa in protestanta MaJika, ki se bo, kakor je obljubil, oziral na težnje Narodne stranke. Nekateri udeleženci so ogorčeni zapustili že pred sklepom shod, ker se jim je gabilo to izdajalsko govoričenje. Da se more kaj takega govoriti na shodu stranke, ki si prisvaja ime „narodna", je nečuveno. Na tem shodu je Narodna stranka jasno pokazala, kaka prijateljica kmeta da je: socialdemokrata, da celo Nemca in protestanta je eden priporočal voliti, ne pa kandidata Slovenske kmfečke zveze. Tako daleč so že zašli ti ljudje v svoji slepi strasti do kmeta in vere. Vsakega kmeta mora biti sram, ki je pristaš te izdajalske stranke! * „Narodni List" smeši kmeta. V zadnji številki „Narodnega Lista" se napada posestnik Mlakar in se mu očita, da je nespretno vodil zborovanje Kmečke zveze v Laškem. Vsi kmetje, ki poznajo g. Mlakarja, so priča, da je on dober govornik, spreten voditelj shodov, sploh inteligenten kmet. Narodne strankarje jezi, da nimajo v svojih vrstah takega kmeta, zato ga n(apadajo in skušajo osmešiti. Fej takemu postopanju. * Na naslov gosp. dr. Kukovca. Izjavljam Vam, velecenjeni gospod doktor, da ne bodem reagiral na neosnovane napade Vašega „Narodnega Lista". To izjavo podam Vam kot šefu stranskinemu in vodji glasila, ki je vredno svojega urednika; s tem se pač ne bodem spuščal v polemiko, ker mi tega ne dopušča moja čast. Ce bi zares imeli Vi gospod doktor boljše nazore o političnem, javnem delovanju in tudi ločili stvar od osebe in uvaževali volilni boj na podlagi načelnih vprašanj, bi takega dopisunstva ne dovolili svojim nezrelim politikom — pisarjem raznih pisarn in bi obsojali naravnost nečuveno blatenje in osebno napadanje, s katerim je pričel „Narodni List" takoj s početka svojega obstanka. Mi sedaj nimamo boja za načelna vprašanja, temveč najostudnejši osebni prepir, katerega ste Vi kot politik sankcijonirali. Prisojam Vam gotovo nekoliko širšega političnega obzorja; ravno radi tega sem pač prepričan, da zasledujete enake volilne boje tudi po celi Avstriji. Priznati mi morate, da tako ostudno se nikjer ne izrablja osebnostij, kakor ravno v „Narodnem Listu". Spominjam se le ednega lista, ki je izhajal nekdaj v Mariboru in je blatil osebe in celo družbinske razmere s tem se stavi sedaj Vaš „Narodni List" lahko v edno vrsto; temu se niklakor ne čudim, saj' je Vaš urednik ravno iz šole tega lističa. V take liste,, imenujemo jih „Revolverblätter", se mi ne zdi vredno pošiljati popravkov in izjav. Prvo laž radi mojega govora v Lehnu so Vam popravili drugi in j,avno dokazali, kaki lažniki so Vaši poročevalci. Za mene zadostuje edino to lažnjivo poročilo, da se ne brigam« za na-daljna psovanja; tudi se nikakor ne vznemirjam, ker vem, od kot da prihajajo vsi napadi, dasi so ^e presegli zdavno meje dostojnosti, tako da bi me moral nerazsodni čitatelj smatrati po Vaših poročilih za .največjega „ialota". Ker vem, da še vendar nisem tak „falot ali lopov", manjka samo, da mi pridenete še te priimke naravnost, in ker si mislim, da pač manjka v prvi vrsti prave omike in izobrazbe, omi-lujem samo pjsavo Vašega lista in Vas prosim, da posredujete v uredništvu, da mi ne pošilja več lista, katerega sem vendar odklonil. Tako vsiljevanje je tudi nedostojno; prepričani bodite, da jih bode ravno radi te pisave še več, ki si ne bodo dali vsiljevati takega berila. Brez zamere! Dr. Karol Verstovšek. Mariborski okraj. m Nalezljiva vratna bolezen „mums" razsaja v mariborski okolici. m Umor v Studencih pri Mariborn. K orožnikom v Studencih je priletela v petek, dne 22. t. m. posestnica Marija Mlinarič ter začela pripovedovati, da jo je delavec Anton Slaček, s katerim je skupaj živela, zvabil v klet, kjer jo je napadel s sekiro in nekim železom. Kričal je: „Sedaj je tvoja zadnja ura!" Posrečilo se ji je ubranitil se napadalca ter zbežati v sosednjo hišo, od koder je šla k žandarmeriji. Dva orožnika in občinpki sluga so šli z Marijo Mlinarič v hišo, kjer so našlil Slačeka v kleti nezavestnega v svoji krvi le&ati. Prenesli so ga v sobo, kjer so dognali, da je mrtev. Na mesto došla sodnijska komisija in zdravnika so našli na Sla&eku dve strašni rani. V trebuhu je imel velilko rano, povzročeno z velikim nožem, na glavi je pa imel več udarcev s sekiro, eden mu je preklal glavo. Klet so našli povsod s krvjo poškropljeno. V enem kotu v mlaki krvi velik kuhinjski nož, na drugi strani pa krvavo sekiro. Mlinarič, ki je omo-žena, a živi ločena od svojega moža, je doma v Kapeli pri Radencih. Doma se je seznanila z želarskim sinom Antonom Slaček. Ker pa ni' mogla doma živeti ž njim, šla sta v Studence, kjer sta kupila majhno hišico. On je dobil delo pri tesarskem mojstru Ornigu, ona je pa imela majhno branjarijo. Ker je on vse zapil, bil je vedno prepir v hiši, ki se je končal na tako strašen način. Mlnu -ič so zaurli in oddali v bolnišnico, ker ima lahke poškodbe na glavi. m Frani. Tukaj se vrši na belo sredo dne 3. aprila t. 1. veliki živinjski sejem. Ker o/beta priti mnogo kupcev, se posestniki živine prijazno vabijo, da priženejo obilo lepe živine na ta sejem. m Umrla je pri Sv. Rupertu v Slov. gor. dne 18. t. m. obče spoštovana gospa Neža F r a s, žena veleposestnika in cerkvenega ključarja g. Antona Fras v Gornji Voličini, v 67. letu svoje starosti. Rajnka je bila dobra krščanska žena, skrbna mati. velika dobrotnica revežem, prijaznega obnašanja do vsakega — sploht blag značaj. Mnogoštevilna udeležba na pogrebu dne 20 t. m. je bil živ dokaz njene priljubljenosti. Blag jej spomin! m Dravinjska dolina. Velika nesreča za mar riborški-slovenjbistriški okraj je, da ga zastopa poslanec S t i g e r, za katerega bo kmalu veljalo ime: deželnozborski mutec. Pa to še ni vse, da molči. Ko bi moral dne 4. marca svoje predloge utemeljevati, ga sploh ni bilo v zbornici. Ni se torej čuditi, da s svojim predlogom zaradi nasajevanja tobaka v deželnem zboru ni nič dosegel. Da i bil drug poslanec, bilo bi morda drugače. Poslanec Stiger velja kot nesposoben in nedelaven poslanec. Tudi glede podpore za upostošene vinograde v svojem okraju niti ust ni odprl! Ljudje ne bodo sadili tobaka, pa tudi vinogradov ne bodo več imeli, in veliko krivdo nosi s svojo nemarnostjo poslanec Stn ger. Vkljub temu lažejo njegovi pristaši sedaj, da hoče Stiger okraju pomagati. Lažnjivci, zakaj pa že ni? Mi) bomo volili našega sobrata kmeta Pišeka. Živijo P i š e k! m Vukovsko. Kakor smo že zadnjič sporočili, smo za malo glasov propadli pri zadnjih občinskih volitvah. Da bo širša javnost spoznala, s kakimi nasprotniki se moramo mi bojevati, naj navedemo tukaj čisto mirno in pošteno nekaj resničnih podatkov. Volitve bi se že morale vršiti meseca januarja. A priprave so se zavlekle. Pošiljali smo večkrat svojega pristaša k županu, naj bi pogledal, ali so volitve razpisane. Hodil je tje skriraj vsak teden. A naenkrat, 3. marca, opazi eden naših listek nad vratmi. Na listku je bilo napisano, da so volilne liste že izpostavljene 4 tedne in da se vrše volitve 18. marca popoludne. Reklamacijska doba je bila že minola. Ko so štirje naši župana prijeli, kje je imel prej razglasilo za volitve nabito, rekel je, da mu je veter dol strgal! Razpisal pa je župan volitve na 18. marca popoludne, ker si je mislil, da takrat naši narodni in krščanski možje nle bodo prišli, ker bodo šli k spovtedu Vsakokrat jiet ta dan popoldan pred Jože-fovim velikonočna spoved za može. A svoje bo že skup zbobnal, ker spovedi se on in njegovi pristaši bojijo. Santl in pa njegovi privrženci si svojo vest najrajši mirijo s „Štajercem"', s kolinami! in % vinom, pri tem pa udrihajo po svojih domačih duhovnikih. Tako sami sebe tolažijo, če jih vest peče, a če bo to vedno tako šlo, ne vemo. Ce bi bili vsi Vu-kovčani količkaj premislili, bi moralŠantl pasti. On sploh čisto nič ne skrbi za svojo občino. Ceste imajo Vukovčani take, da bi morala vilšja politična oblast vmes poseči že davno, ker se živina preveč trpinči. Zgornji Vukovčani vejo o t£m kaj povedati. Zato ker Santl nič ne skrbi za občino, še imajo itak preveč doklad. Nekateri so se že,morali pritožiti, daje saj nekaj cest popravil. L. 1904. meseca majnika sta toča in strašen vihar skotraj vse pobila v celi jar reninski fari. Zupan Santl čisto nič ni poskrbel, da bi bili oškodovani Vukovčani dobili kaj odškodnine. Kako so takrat celo njegovi pristaši godrnjali zoper Santlna in se priduševali, da ga ne bodo nikdar več volili! Kako se je rotil na shodu pri Pezdičeku 1. 1904. mizar Verblač in mnogi drugi! Kje pa je nadalje možatost na Vukovskem, tako lahko vprašamo. Zmagali bi bili čisto lahko, če ne bi bili nekateri svojo častno besedo sramotno prelomili. A kljub vsem izdajicam bi bili še zmagali vsaj v 3. razredu, če bi bil volilni imenik pravilno sestavljen. Naši so bili izpuščeni, in če ne izpuščeni, pa krivo napisani. Pooblastila naša so skoraj vsa zavrgli. Od dveh „značajnih" žensk (Korošec in Pomprein) smo imelii mi pooblastila in oni tudi. (Pravično bi bilo, da bi bila komisija obojna zavrgla, a je samo naša. Zvečer, ko so bile volitve končane, so nekateri Sanjtlnovi pristaši že pijani šli domov in naše pristaši kleli in grozno zmerjali. Po celi vukovski dolini se je slišala kletev in grozen krič. Celo telesne hibe so predbacivali našim. Seveda ne bo to zar stonj. Tožba je že vložena in nekateril bodo morali v kajho. Pa saj te ljudi nič ni sram. Kleli in zmerjali so na grozen način tudi svoje domače duhovnike . Mogoče, da jih bodo potrebovali prej, ko si mislijo. Žalostno je, zelo žalostno, da nekateri Vukovčani več zaupajo fantom, kakor sta Purgaj in Hasl, ljudem, kako je Santlčka in Gajžler, kakor pa našim krščanskim možem in svojim duhovnikom. Ptujski okraj. p KljučarovcI. Zimo smo zdaj' že prestali, čeravno je bila huda in dolga, kakor že dolgo ne. Setve, posebno po nižje ležečih njivah, so precej slabe in je le malo upanja, da bi bila žetev povolj-na, če ne bo zdaj posebno ugodno vreme. Zajci so uničili in oglodali veliko lepih dreves,. Zdaj še pa ne dobi nikdo odškodnine, ker nas je zima prehitela in ni bilo mogoče dreves obvezati. Nekaj je uničenih takih dreves, ki so bila stara deset ali še več let in se morajo zdaj posekati in z novimi nadomestiti. Odbor naše občine je sklenil že pred dvema letoma zatreti zajca koliko najbolj mogoče, sedanji lastnik lova Alojz Miki pri Veliki Nedelji pa več kot leto dni ni pustil nič streljati zajcev, zato pa so se zdaj strašno razmnožili ter delajo veliko škodo na' drevju in goricah. — Na Seniku je dne 9. t. m. umrl Fr. S t o p a r, hud pristaš „Štajerca". Sveti mu večna luč! p Borovci niže Ptuja. Dne 13. t. m. umrl je na sušici naš občinski predstojnik Jakob Majcen v 55. letu svoje starosti. Pokojni je bil obče priljub- ■C* Preglejte volilne Imenike! ljen in mož našega narodnega prepričanja. Bodi mu lahka žemljica! — Ker je pobrala sušica v zadnjih letih pri nas izvanredno dosti nadepolnih mož in žen, bilo bi jako dobro, da oblast; to stvar preišče in zoper razširjanje te bolezni kaj ukrene. p Središče. Pevski in gledališki večer priredi s ediška šola dne 1. aprila na velikonočni pondeljek 1.1. s svojimi učenci v šolskih prostorih. Spored: Veselja glas v prirodi. Iavirna spevoigra. Triglasni zbori z deklamacijami in s samospevi ter s sprealjevanjem klavirja. Razpo-redba: 1. Uvod. 2 Zjutraj 3. Na vrtu. 4. Na polju. 6. V gozdu. 6. Ob vodi. 7. Konec B. Skrb in Smrt. Izvirni igrokaz v dveh dejanjih. Priredil Juraj Pangrac. Vstopnina: Sedež 70 vin,, stojišče 30 vin. Začetek ob 7. uri zvečer Ker se porabi ves čisti dobiček na nakup novega harmonija za šolo, se predplačila hvaležno sprejmejo. Kdor se ne more ali noče udeležiti, se prosi, da vpošlje blage volje majhen denarni prispevek za zgoraj navedeni namen. Ljutomerski okraj. 1 Vučja ves pri Sv. Križu. Z ozirom na naš dopis v štev. 11 nam je poslal g. nadučitelj Fran Cvetko popravek, katerega glavne točke radevolje prinašamo s prošnjo, da nam naši dopisniki vedno pošiljajo le popolnoma resnična poročila: „1. Ni res, da sem hodil o priliki kbmpetovanja po iarovžih proseč podpore, res je le, da sem bil samo enkrat na obisku pri odličnem duhovniku — sorodniku in sicer na povabilo. 2. Ni res, da sem govoril kedaj proti bralnemu društvu v Križevcih, marveč je res, da sem bil celo namenjen pristopiti kjot ud. 3, Ni res, da sem govoril na shodu bral. društva javno zia liberalne liste, marveč je res, da na shodu bral. društva niti nisem bil, ampak sem le o priliki veselice naredil opazko: „Saj so tudi drugi listi dobri", ko je namreč govornik priporočal prisotnim samo „Slovenec" in „Slov. Gospodar". 4. Ni res, da razpošiljam s šolarji „Narodni List",, marveč je res, da še nisem nikoli niti ene številke tega lista s šolarji komu poslal, ker dobivam samo en iztis, ki ga imam zase. 5. Tudi ni res, da nisem prijatelj duhovnikom, res pa je, da sem vedno prijatelj vsem duhovnikom, ki imajo radi tudi mene." Slovenjegraški okraj. s Slovenjgradec. Po velikih lepakih je napovedala Narodna stranka dne 19. marca ob 11. uri v Narodnem domu javen volilni shod vseh neodvis-i nih kmetov. Ednajsta ura odbije, volilci pričakujejo otvoritve; in uže hočejo vstopiti v dvorano, kjer se ima shod vršiti. A tu jim zabrani dr. Stiker vhiod, povdarjajoč, da je samo narodnim zaupnikom vstop dovoljeni. Splošno ogorčienje! To se poleže,( ko jim Stiker izjavi, da bode po dovršenem zaupnem shodu tudi volilcem vstop dovoljen. Volilci odhajajo; drugi ostanejo pred zaprtimi durmi in se spogledujejo. Proti 12. uri je tudi njim vstop milostno dovoljen. V dvorani so narodni zaupniki okoli predsedniške mize polnoštevilnot zbrani: učitelji, koncipienti, pisarji — in nekaj kmetov, bolj v ozadju smo opazili nekaj nezrelih dečkov — nevolilcev. General^tablerji odlagajo otvoritev. Mučna tišina! Naposled se oju-nači Ivan Verdnik, pozdravi prišlece in otvori shod, oziroma hoče otvoriti. župnik Krohne opozarja na izvolitev predsedništva. Zaupniki ugovarjajo, da ga je že zaupni shod izvolil. Krothne opozarja na to nepravilnost. Slednjič se piredsedništvo izvoli. Naši so se sleherne volitve zdržali. Predsednik Ivan Verdnik izjavlja, da hočejo danes voliti poslanca. Župnik Pečnik ugovarja, da se bode volil poslanec meseca majnika, dianes se menda gre samo za kandidata. Hrušč in trušč po dvorani! Ko vihar poneha, stopi na predsednikov poziv po eden iz vsakega okiraja — iz Gornjegagrada baje dva — pred generalni štab inl predlagajo kandidatom Vinka Ježovnik, mesarja iz Velenja. Vseh predlagalcev pet do šest. Na to nastopi Vinko Ježovnik in proglasi to od pet zaupnikov z vsemi pritrjujočimi privezki ponujeno kan-dildaturo za božji crlas, kateremu se ne sme ustavljati — opozarja na mučeništvo krtač, s katerimi ga bode krtačila širša javnost in časopisi. O kakem programu niti sluha ne duha. Da se ta nedostatnost izpopolni, podeli predsednik besedo gospodoma dr. Stikerju in dr. Božiču. Oba deklamirata svoje stare govore, ne povesta pa ničesar o programu, na katerem naj se reši kmečko vprašanje; pač pa smo izvedeli iz njunih govorov, da imajo koncipijenti sijajne mesečne plače, a da vkljub temu ne dobijo stroškov za daljno pot v Slovenjgradec povrnjenih, da so zelo hudi na gospode v Mariboru in Kmečko zvezo, kateri se odreka pravica postavljati kandidate — hiudi tudi nad Robičem, ki je zmedel njih spomin. Gospodje namreč še niti vedeli niso, v katerih okrajih je bil RobiC poslancem izvoljen. Vpri-zori se za to posebno posvetovanje. Iz zadrege jim poimaga Supnik Pečnik. V tej zmedenosti pofcubijo na navzoče km|ete in govore proti kandidaturi kmetov Pišeka in Roškarja. Župnik Krohne opozarja na nedoslednost, da hočejo imeti kmete za poslance, a govore proti kmetom kot bodočim poslancem. Da so si tudi duhovnike s posebnim apetitom privoščili, je razumljivo. Saj je dvanajsta ura odbila. — Naposled zavrača župnik Pečnik neosnovane napade na naše dosedanje poslance, osobito Robiča. iNavzoče učiteljstvo cenca in si ne upa črhniti niti besedice v obrambo' Robiča, dasi so mu njegove zasluge znane. Nadalje kritikuje župnik Pečnik nesmisel besede „neodvisnost kmeta" — opozarja na nedostojnost o (poročanju časnikom, da je „Narodni List" lažnjivo poročal o zadnjem shodu Kmečke zveze v Slovenjgradecu. Splošni1 nemir! Predsednik zvoni! Neosnovane napade na duhovščino odbija g. j župnik Krohne in zahteva dokazov, kje in kedaj je zakrivila duhovščinia gospodarski propad in polom! In če ga ni zakrivila, zakaj gonja proti duhovščini, katero polagoma vprizarja Narodna stranka, ki je osnovana na podlagi zaupnih shodov v Celju v Graški cesti h. št. 38, ki so se vršili pod geslom: doli s klerikalizmom." Generalštablerji so se Čutili razkrinkane — to jim je bil prehud tobak. Pozabili so na vse dopise svojim zaupnikom od dne 25. julija 1906, kjer pišejo: „Poli s klerikalifimom — pod tem geslom se je vršil sestanek" — namreč 8. julija v Celju; vedeti niso hoteli o dopisih od dne 26. julija 1906, kjer govore o boju proti verskemu, gospodarskemu in političnemu zasužnjevanju." Naenkrat sedaj vse to tajijo! Ponudi se jim javni dokaz, ki bi se priobčil v „Slovenskem Gospodarju" Oni ga odklopijo. Kmetje se spogledujejo! Naši odhajajo. Se enkTat ponujeni dokaz se zopet odkloni! Hrušč in^ trušč in vriš po vsej dvorani. Vihar. nekoliko poleže! Kmet Pačnik govori med drugimi o neosno-vani gonji proti g. dr. Korošcu in Roškarju. Zopet vihar! Pačniku očitajo, da je podkupljen! Pačnik ugovarja! Pred nladaljnim razkrinkanjem se narodni zaupniki ne čutijo več varne. Shod se zaključi! Splošna veselost pri naših." Kmetom so sel začele oči odpirati! Klici po dvorani: „Od duhovnikov ne gremo!" — Po natančni štetvi je bilo vseh skupaj naših in narodnih 95 oseb z vštetimi nekmeti in ne-volilci. š Velenje. Gosp. Vinko Ježovnik, mesar v Velenju se je od „narodne stranke" v Slov. Gradcu postavil za državnozborskega kandidata, na kojem shodu je bilo ba.j,e okoli 80 volilcev navzočih, seveda večinoma protiverni hujskači in pisači. Z velikim navdušenjem se je pripeljal domu in rekel „ljudski glas, božji glas". To je pa pozabil, da mora mož, koji hoče zastopati ljudstvo, imeti; tudi zmožnosti za poslanca, kojih pa on nima, kar lahko vsak presodi, ako mu povemo, da se doma ni nikdar nič učil, med svetom pa nič ni bil. Tukaj kakor v celem šo-štanjskem okraju, kjer ga vsaki prav dobro pozna, bo lahko njemu oddane glase preštel; nadjamo se pa da ne bo treba, da se bo prej streznil, da prihrani to delo drugim. Ta častihlepnost bi dobila grdo plačilo, ker zvedli bi volilci in čitatelji več reči, katere bi označile njegovo osebo, kako da zna on kmetu pomagati! Ne serraj po zvezdah nedosegljivih. To za danes, prihodnjič več! s Shod Narodne stranke v Slovenjgradcu. Piše se nam, da se g. Fr. Vrečko in g. Trobej, oba učitelja okoliške šole v Slovenj grade u nista udeležila shoda „Narodne stranke" v Slovenjgradcu dne >19. t. m., ker ne pripadata k volilcem kmečke skupine in se torej naša notica „o mejah dostojnosti itd." v zadnji štev. „Slov. Gosp." ne dotika teh dveh gg. učiteljev. s Št. Ilj pod Turjakom. Na velikonočni ponedeljek bode v Št. Ilju pod Tarjakom po vefternicah v šoli 'ebelarski shod, na katerem bode predaval g. Peitler, učitelj čebeloreje, o umnem čebelarstvu Celjski okraj. c St. Pavel pri Preboldu. Od zadnje sobote imamo novega župana, ki je Da stari; nov je le blagajnik, ki ga prej nismo imeli. Ker je g. krčmar Cajner obljubil,, da bo zanaprej opustil „Štajerca" in postal narodnjak, so ga dobri ljudje spet izvolili za župana, da ne bi silna žalost nastala. Ako je naš župan sedaj res mož boljših misli, se bo kmalu pri delitvi podpore pokazalo.. Že enkrat se je nam po hudi .toči poškodovanim Latkovljanom razdelila majhna deželna podpora. Kakor čujemo, pa nam je ravnokar po prizadevanju bivšega poslanca Korošca došla izdatna državna podpora. Prvikrat smo mi, ki nismo Štajerčijanci in ne popivamo v županovi krčmi, ostali praznih rok. Pa smo potrpeli. Cuje se pa, da bo zdaj ravno tako! Skoro ne moremo misliti, da bi si upal g. župan tako pristransko postopati. Opozarjamo torej slavno c. kr. okrajno glavarstvo, naj popraša še druge može, ne samo župana, kdo je v resnici potreben podpore: ali titeti, ki ima denar v hranilnici, ali tisti, ki kruha strada? Latkovljan. c Vlak je zmečkal dne 24. t. m. železniškega mojstra Sahradnik v Celju. Zmečkalo mu je obe nogi in stisnilo prsa, da je bil pri priči mrtev. Kako je prišel pod kolesa, je nerazumljivo. c Nesreča. V Storeh se je prevrgel vo»iček železa na delavca Koširja in Štora. Oba so težko ranjena prepeljali v celjsko bolnišnico. c Sv. Pavel pri Preboldu. Na zahtevanje kmetov je naš občinski odbor sklenil vložiti prošnjo na deželno vlado zaradi ogromne škode, katero nam je naredil letos zajec v vinogradih in sadonosnikih. Mi zahtevamo odločno, da se lovska postava spremeni v kofrist kmetov. Kmetje, zahtevajte vsi, z združenimi močmi še bomo kaj dosegli. Občina Reka je tudi za to. To je prav. Obračamo se še na druge občine, da isto sklenejo. c Mozirje. Citali smo v predzadnjem „Našem Domu" dopis iz Mozirja, v katerem nekdo pravi, da mozirska mladina spi, in nas vabi, naj bi se tudi mi zdramili v narodnem življenju kakor po drugod. Dozdaj še nismo pokazali, da smo tudi pri n|as zmožni kaj prirediti, zato smo letos skllenili, da priredim* na belot nejdeljo, to je. 7. aprila t. 1. v hotelu „Ilirija" v Mozirju veselico z veseloigro „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček" s prijaznim sodelovanjem braslovškega tamburaškega zbora. Tem potom vabimo vse rodoljube in prijatelje mladine zgornje in spodnje Savinjske doline k obilni udeležbi. Na svidenje na belo nedeljo. Moziirski mladenič. c Volilni shodi v celjskem okraju. Kandidat Slov. kmečke zveze dr. Josip Povalej je priredil dno 24. in 25. t. m. štiri volilne shode, in sicer v St. Jurju ob juž. žel., Dramljah, Teharjih in pri Sv: Jakobu na Kalobji, kteri shodi so bili vsi mnogo-brojno obiskani in bili prava manifestacija za idejo Kmečke zveze. Navzočih je bilo na vseh shodih skupaj veliko čez 1000 volilcev. Vse povsod je nadvla-dovalo splošno navdušenje in soglasno pritrjevanje temeljitim izvajanjem kandidata dr. Josipa Povalej, s svojo ognjevito, prepričevalno, zraven pa pripro-sto besedo, si je kandidat pridobil srca nas vseh poslušalcev in tudi tistih, kteri ga dosedaj niso osebno poznali. Na nas vse poslušalce je napravil g. dr. Povalej najboljši utis in vsi smo zapustili zborovanje s prepričanjem,, da ima ta kandidat v resnici ne samo resno voljo, ampak tudi vsestransko sposobnost, da nas zastopa v državnem zboru. Za to smo tudi vsi kmečki volilci sklenili pri volitvah soglasno oddati naše glasove le kandidatu Kmečke zveze g. dr. Josipu Povalej. O shodu v St. Jurju ob juž. žel. je že poročal zadnji „Slov. Gosp.", vendar pa moramo tukaj popraviti poročilo v toliko, da je bilo na shodu najmanj 250 volilcev; bili so tudi trije odposlanci narodne stranke, ki pa so tudi pritrjevali izvrstnim izjavanjem g. kandidata; kandidatura g. dr. Povaleja se je vsprejela soglasno. V nedeljo popoldne je bil volilni shod vDramljah; ljudstva — bile so tudi ženske navzoče — je bilo 150—200. Tudi tukaj je ljudstvo prav pazljivo sledilo krasnim in navdušenim besedam dr. Povaleja, in so mu v mnogih točkah morali tudi pristaši na' rodne stranke glasno pritrjevati. Ker sta pristaša narodne stranke trgovec Jarmovič in neki Jesenek (sorodnik Blaža Urleba) pri svojem priporočilu neodvisnega pa. od narodne stranke postavljenega kandidata napadala dr. Povaleja, jima je krepko in v vso našo zadovoljnost odgovoril, posebno pa je dokazal Jeseneku, da ima laž prav kratke noge. Ker je ravno ta nečuven nastop zadnjega govornika zelo razburil pristaše kmečke zveze, se je zborovanje zaključilo, da ni prišlo do večjega nasprotstva. — Dne 25. t. m. je bil volilni shod na T eharjii h, ki je bil prav dobro obiskan. Razven dr. Povaleja je govoril v imenu delavcev g. Karba, in v imenu nar. stranke g. Lubensky; shod se je izr kel z velikim navdušenjem soglasno za kandidaturo dr. Josipa Povalej. Isti dan ob 544 popoldne se je vršil volilni shod pri Sv. Jakobu n Kalobji h. Shod sam je bil velikansko obiskan, le malo kteri volilec je ostal doma. Kandidatura dr. Jos. Povaleja je bila sprejeta z velikimi navdušenjem in soglasno. Govorili so tudi pristaši narodne stranke iz St. Jurja, ker na Kalobji ni niti enega narodovca, govoril je namreč tudi g. Praunseis in tulili pred vratmi; Narodna stranka je pa pokazala prvi svoj sad, ki je takšen, da se kmetu gnjusi dotakniti se ga z roko. Dr. Kukovec je lahko ponosen na svoje „narodne" muzikante, ki so pri svojem prvem nastopu pokazali, da so mojstri v — žvižganju. 'Žvižgajoča stranka! To je prva svoje vrste na slovenskem Štajerskem! Vzorce ima od ljubljanske liberalne stranke. Da tudi dr. Karlovšek ljubi tako „mu-ziko", je zelo zanimivo. Ko bi to vprizorili celjski fakini, bi se( ne čudili, dvomimo pa, tla bi znali boljše. In to se po besedah „Narodnega Lista" pravi menda „vpreči vse razpoložljiv^ moči v službo naroda in napredka v gospodarstvu in prosveti!" Zares! Do sedaj nismo vedeli^ da se s tuljenjem in žvižganjem „služi narodu in napredku v gospodarstvu in prosveti." O tem so nas poučili na praznik sv. Jožefa „narodni muzikontarji'" v celjskem Narodnem domu. Frankfurtarske trakove pred Narodnim domom so prenašali mirno, slovenskim kmetom so žvifegali in klicali „izdajice." Seveda žvižgajočih mlečozobnežev ne smemo soditi hudo, saj so bili* k temu nahujskani. Narodna stranka pač zna res „vpreči vse razpoložljive moiči v službo naroda." — In to se je godilo v celjskem Narodnem domu, ki je last Posojilnice v Celju. S kmečkim denarjem se je zidal Narodni dom in sedaj pride Narodna stranka in da psovati in izžvižgati slovenske kmete, ko zborujejo v lastnem domu, v lastni hiši. Naj se Slovenska kmečka zveza obrne na celjsko Posojilnico z resnim vprašanjem, če ta kot gospodar Narodnega doma odobrava tako indijansko postopanje Narodne stranke nasproti kmetom. Po odgovoru celjske Posojilnice bodo kmetje vravnali svoje na-daljne korake! In ti žvižgajoči fantalini so bili večinoma iz bližine narodnih trgovcev in obrtnikov! Saj res! Žvižgajmo svoji k svojim! To bo v službo naroda. Da so morali kmetje celjsko „narodno" gospodo opozarjati na omiko,, je vsekako lepo znamenje kmečke trezne sodbe. Koliko truda bi pa bilo stalo, ko bi bilo par kmečkih pesti pograbilo „narodne" igodce ter jih peljalo k njih materam, da bi jim dale piti — mleka! A kmečke vrste so korakale z lahnim nasmehom pomilovanja mimo Kukovčevili in Karlov-šekovih muzikantov, pripravljene darovati po par vinarjev vsakemu teh revežev, ki so bili „vpfreženi v službo naroda." Posebej se pa mora povdarjati velikansko navdušenje, ki je nastalo vsakokrat, kadar je predsednik ali kateri govornik in pozneje g. kandidat pov-darjal krščanski značaj Kmečke zveze, njen kmečki program ter potrebo, iti v boj za krščanska načela slovenskega ljudstva in za kmečke težnje. Tukaj se je pokazalo, kako malenkostna je Narodna stranka s svojimi žvižgajočimi godci v primeri z verskim prepričanjem poštenega slovenskega kmeta. Okoli trdnjave katoliških načel lahko Kukovčevi in Kar-lovšekovi muzikanti žvižgajo celo večnost in zidovje se ne bo podrlo. Težko je sicer misliti*, da bi gpspodjeNarodne stranke ne mislili nič na bodočnost, a če sklepamo po njihovih dejanjih, smemo trditi, da ne mislijo niti en dan naprej. Ne glede na veselje, katero imajo ob takem ravnanju celjskih „narodnih" naši večni nasprotniki, mora vendar žvižgajoči stranki biti zniano, da bodo enkrat zopet volitve v celjski okrajni zastop. Bog ve, ali bo stranka piskačev poslala takrat svoje muzikante na agitacijo za slovenske glasove, ali boVpa v Celju zažvižgala in volilci bodo prišli sami!? G.Vekoslav, kaj pravite? Koga pa hočete takrat „vpreči v službo naroda?" Govorilo se je med zborovalci, da se je tudi nekdo izmed učiteljstva vdeleževal tuljenja pred vratmi. G. doktor Vekoslav! Kaj pa, ko bi tam prijeli koga za ušesa! Kmečka ušesa niso tako zarobljena, kakor „narodna!" Sploh smo se veliko naučili na praznik sv. Jožefa v celjskem Narodnem domu. Videli in slišali smo navdušene kmečke vrste, občudovali dostojnost, mir in treznost pristašev Kmečke zveze; videli in slišali smo pa tudi „narodno" godbo nove Narodne stranke. Sedaj nam je sodba lahka: Z žvižganjem se kličejo ponočnjaki in rokovnjači so si dajali z žvižganjem nekdaj svoja znamenja, zato pa na žviž-gajočo stranko — žvižgamo! Sicer si je pa z žvižganjem pripravila sama najboljšo pot v bodočnost m ta pot' kaže, da bo žvižgajoča Narodna stranka šla — rakom žvižgat! Par besed še o g. Robleku. Mogoče je dvojno: Ali je g. Roblek vedel za nameravano pobalinstvo žvižgajoče stranke ali ni vedel. Ce je vedel za to, obsoja se sam; če pa ni vedel, mora ga biti kot poštenega moža v dno duše sram takih pristašev, kakor jih je imel na Jožefovo v celjskem Narodnem domu. Ce pa hoče biti kandidat piskačev in muzikantov, mu ni pomagati'! Kandidat Slovenske kmečke zveze je pa veleposestnik in finančni komisar g. dr. Josip Povalej. c Sv. Lenart nad Laškim. Naše Bralno društvo je precej časa dremalo. In glej — sedaj je oživelo in se je ziačelo gibati in delovati. Kot začetek in uvod k nadaljnemu delovanju so takoj fanti s pomočjo enega moža imeli pred kratkim predstavo — „pri Tonču" in trditi se sme, da so igrali izborno. „Pri zvitem rogu" so izborno „litali" in kmet se je dal tako „fotografirati", da smo se na vse grlo smejali. Sedaj se bomo pa krepko poprijeli dela in se izobra-zovali, menda vendar brez ptujske giftne in neslane krote. c Dobrna pri Celju. Kdor ne pozna tukajšnjih razmer, si bo morebiti mislil, da vsled vahtar-činih ogenj bljuvajočih člankov o dobrnskem „nemiru" res vlada kako razburjenje na Dobrni. Kaj še! Par „štucerjev", ki še vsak dan za cigarete nima, in ki nima drugega dela, kakor sprehajati se od pošte do gostilne in od gostilne do pošte, je morebiti vznemirjenih, a ne vsled vahitarčine pisave, ampak vsled teg,a, ker smo vahtarci hitro za petami in z resničnimi podatki dokažemo, da laže, kadar zine. In to jezi njenih par lačnih privržencev na Dobrni. Kake duševne revice so dobrnski nem-čurji, dokazuje to, da si morajo vsakokrat naročiti vahtarčine urednike iz Celja, če hočejo kaj pisati „Iz Dobrne.'* Lansko leto je neki Balok hodil po Dobrni, in nekaj dni potem je prinesla vahtarca par strašnih člantkov. Mislili smo, da bo Dobrne konec, pa je še ni bilo. Kdo je prosil Baloka, da je počastil Dobrno s svojim obiskom, ne vemo, a to vemo, da Balok ni prišel iskat zdravja na Dobrno. Letos pa je v lepem pustnem času prihitelo celb dvoje nemških „urednikov" iz Celja. Da so se v Orozl-novi gostini „razburili" duhovi, jim nič ne zamerimo, a dobrega Augusta je politika spravila skoraj v zadrego. Zmanjkalo je namreč v družbi drobiža. Velikodušno je dal odpreti August svojo blagajno. Poslal je po dvajset krone. Kaj so (ž njimi naredili, zgodovina ne pove. Sedaj seveda, razumemo, zakaj da je vahtarčina pisava tako „razburjena". Slovenci se pa nič ne razburjamo, pač pa pomilujemo nem-škutarsko uboštvo na možganih(. Predlagali bi dobrnski nemškutariji, če hoče, da bo v vahtarci zopet kaj „Iz Neuhausa", naj se oglasi pri Slovencih, da ji pomagajo iz zadrege. Ti znajo tako stvai boljše. Ce bo pa kedo zopet „razburjen", ga bode-mo hiftro umirili in ohladili. c Celjski porotniki za prihodnjo porotno zasedanje : Glavni porotniki: Pavel Strasser, trgovec v Dobrni; Em. Peycher. oskrbnik; Flor. Gajšek, trgovec v Loki pri Žusmu; Jož. Pučnik, posestnik v Konjicah; ffos. Stipčič, trgovec v St. Jernfeju; Kari Bastiančič, posestnik v Slovenjgradctu: Janez Potscher, gostilničar v Vojniku, Martin Frece. trgovec v Starivasi; Rudolf Costa-Kuhn, trgovec v Celju; Jožef Lenko, veleposestnik v St. Petru, Jurij Stra-fela, notar v Rogatcu, Janez Zaje, župan v Velikem Obrežu, Ant. Pretner, steklar v Konjicah. Ivani Cas, vetepbaestnik v Stražah; Avg. Stoinšeg, posestnik v Rog. Slatini, Franc Vedenik. posestnik v St. Lovrencu; Albert Verdnik, veleposestnik v Sv. Miklavžu; Egidij Zollnler, gostilničar v Celju; Franc Mattheis, trgovec v Brežicah; Jakob Vrečko, posestnik v Boletini; Ant. Altziebler, gostilničar v Celju; Iv. Katz, posestnik v Smartnu pri Slovenj-gradcu: Fr. Sivec, klepar v Slovenjgradcu; J. Stergar, posestnik v Zakotu; Adolf Gabritsch, leso-tržec v Brežicah; Rih. Dirmaier, tovarniški uradnik v St. Lenartu; Andrej Frece, trgovec v Gornji Sušici; Viktor Hauke, gostilničar v Šoštanju: J. Rak, gostilničar v Velenju: Alojz Sribar, gostilnič. Doberteši vesi; Franc Oset, trgovec na Vranskem in Jožef Samec, posestnik v Arclinu. Nadomestni porotniki: Mih. Zagode, gostilničar v Ostrožnem; Jurij StrauB, kolar v Celju; Franc Rischner, trgovski pomočnik v Celju; Fr. Peharz, lekarnar v Celju; dr. E. Gollitsch, zdravnik v Celju: Jos. Wreschagg, solicitator v Celju; J. Josek, trgovec v Celju; Ant. Tautsch, klepar v Celjh; Franc Herzman, posestnik v Celju. c Vojnfk. Shod Kukovčeve stranke pri Vrečer-ju v pondeljek 25. marca je bil klavern. Za tako veliko okolico je 76 vdeležencev vsekako zelo malo. Ce od teh odštejemo Vojničane, ki ne volijo v okraju, potem nevolilce, ostalo bo za Kukovčevega kandidata Robleka komaj nekaj nad 50. In za teh 6 ducatov ljudi prišli so iz Celja trije doktorji in znani J ljudski govornik — Fridrih! Majhen uvod je napravil dr. Stiker, na kar je bil za predsednika izvoljen narodovec Lipuš. Ta se je postavil 7 očali pred poslušalce, gledal jih nekaj časa, potem pa brez strahu Slrlle od soseda — 72 _ _ kisla....... — 84 — — 100 glav - — — — 1 kom. — 6 - — Loterijske Številke. Dne 9. marca 1907. Gradec ... 89 34 62 Dnnaj ... 90 9 8 29 59 33 50 ALI OZNANILA. iTs&ka beseda, stane 2 ft kaer«ti se s jm«go samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih —- na upravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. ===== Štampilje k kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po «eni Karo! Karner, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica št 16. Prave kmečko sllvovko I ¡a droienko, za kterih prist-acst »» jamči, prodaja gospa Jerič v Harčovini štev. 126 pri Mariboru tA jraški glavni cesti. 2 (26—18) Tino, eeno in pristno istrijansko, cd prve roke prodaja Sebastian Luk, trgovec v Kringi, pošta Tinjan (Antignaoa) pri, Pazinu v Istri. Vino pošilja v sodih od ne manje ko 56 litrov za getov denar ali s povzetjem franko železniška pestaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro m Selve). Pošlje tudi rad uzorce. 5o 26—10 .............—) jO0OOC3OOO0<&* « < Krojačem in šiviljam pripoi-oča vzoree (Schnittmuster) za razne cblcke po najnovejših modah fcro-kiojaški irojster Ivan Keček, Sv. Te»až bi. Ormoža. 100 10-7 Slaaovir, sposoben za vsak salon, »e radi selitve ceno proda. Kje, pove upravnižtvo. 163 3-8 Krasno-barvne kanarčke drdraie, kvo-kače in slavcem slično pojoče, ki so dobili v Ustju 1. 1906 I. odliko , priporoča po 12 do 20 K na 8dnevni poskus ; samice po 3 in 4 K I. E. "Weixl, Maribor, Zcfijin trg 3. Za nčenca sprejmem pridnega tint i in enega mladega mirarskega pomočnika Josip Filač, izdelovatelj harmonik. Slovenjgradec. 114 J-1 benrjena knharca, 38 let stara, vajena vs»kega dela, išče stalno službo v kakem župnišču. Pismene ponudbe se ¡ rosi ¡o do 10. aprili pod naslovom: „Izurjena kuharica pri gospej Tereziji Dovar, Zeiler-gasse 5, Gradec. Oskrbnik se sprejme takoj na malo posestvo pri Sv. Jederti na Laškem. Za plačo se daje prosto stanovanje, njiva z vrtom in desetina sadnega mošta. Posebno se priooroča rokodelce« Natančneje se zve pri Albinu Scheligo na Polzeli. 2u8 2-1 Zaradi preselitve se proda ia proste roke domatija, ležeča ob okrajni cesti in pet minut od kolodvora, po primerno niaki ceni. Zglasiti se ]e pri Franc Jelovšek, posestnik na Polzeli. 209 8-1 Posestvo v najlepšem kraju blizu Maribor.*, lepo gospodarstvo, se po ceni proda. Pobrežje št 65. 3-1 j Učenca, od 14—16 let starega, : sprejme V. Ferenčak, stavbeni in mizarski mojster na Vidma ob Pozor! ČitaJ! Bolnemu zdravje! Slabemu moč! Pakraškc želodčne kapljice Pozor, kmetje in fantje! V moj: luk&rn piti praksi, k ¡neto izvršujem že 81) let, se mi je pos/eči!o s časoma iznajti s? edftvo za ra-t brk in las, proti izp»d&' ju Is.) in za odst »nitev prhlja (jupkin' na gis.vi, to je Kapilor št I. Ceaa j« (franko i-l*lraliii steklenici S K lOv 4 «v ¡¿letalne steklenice SE tN» v fi originalnih eteklecni , K tO v. a n j od. dveh. steklenic se ne razpošilja. Prosim, da sa naročaje naravnost od messo pod naslovom: 620 25 P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. Stef. Kaufman trgovec z železnino v Radgoni zraven hranilnice priporoča svojo veliko zalogo, motit, arpoT, kos itd. iz najboljšega železa po najnižjih oenah: H7 Jt -4 nnnnnnnnnn Kdo želi za praznike lep m močen klobuk po nizki ceni dobiti naj ga kupi pri Vi-tanjiktm klobučarju 140 »4-4 Franc Jankorle. Kova enoaadstropna najemninska hii* * 8 strankami, umlne doka-m-bo nese («daj J555 K na leto, z veneu. Cena 14 000 gid. Izplačati je 3—4 tisoč gld. Zel« prip avna za kak zavod. 3-8 pove Jo« Kosi, Celje, Breg 34. Bre konjski opravi, še v dobrem stanu, prav po ceni prodam. Vj-raš» so asi pri npravništvn tega. lista. 186 2-2 Harmonike bom prodajal zelo po «»ni do 1 jnl'ja, lastni izdelek. Cena je najmanj za 20 K nižja. Fr. Bnkšek izdelovatelj harmonik, Br»g pri Ptnjn. 180 3 —2 Dčenee iz poštene hiše se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga pri Jos. Sorko, trgovcu na Brega pri Ptuju. Lepo posestvo pri Sv. Jakobu v Slov. gor, b!izu fan.e cerkve in okrajne ceste, katero a tri 81 oralov in obstoji iz rodovitnih njiv, lepih travnikov in sadonosnikov, se takoj proda. Hiša in vsa gospodarsko poslopje j » v dobrem stanu. — Natančneje podatke daje Alr jtija Sirk, posestnica pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 201 3-1 j Knplm vodno žago, mlin ali gostilno. Vsak ponudnik naj naznani ceno in dohodek in k-ko obstoji. Naslov: Jož. Repe, Ljublana, Kar-lovska cesta 22. 203 3-1 Novozldana hiša z 2 sobama, kuhinjo, klrtjo, svmssimi hlevi, studencem in 2 vrtoma se poceni proda. Maribor, Picke'erstrasse 31. 3-1 Šafar za živino-, sadjerejo ali poljedelstvo išče službe. Naslov pri upravništvu. 204 8-1 Posestvo v Šiabeku, dve uri od pošte in ieleznice Pliberk na Koroškem, z mlinom in žago (stanovitna voda), pohištvom in 1 ha zemljišča se za 40tX) K prostovoljno pioda. Vpraš».ti je pri Sokol Rud. ! v Svabeku, pošta Pliberk 2-1 Trte, cepljene, aratrikanako, najboljše vrst», prodaja P. Srehre, Tegetthoff^trasse 23. 198 «-1 Močnega sodarskega nčenca se sprejme. Maribor, Sehillwätrasse 17. 207 2-1 Dva nčenoa sprejme Oroslav Do-lenee, »veiar in lectar, Ljubljana. 199 3-1 Cepljene trte imam za oddati ia sic.ir lOOO na zeleno cepljenih, kakor: plaveč, portugalka, muškat, beli b» gnodff. Cena 100 komadov 16 krou Pošljem sortirano in > esmo. Beverin Koprive, A rtiče pri Brežicah. __205 2-1 Harmonij, še skoro nov, se poceni proda. Več pove npr vnišh o t* g.i Zahvala. Povodom prebridke izgube dragega nam sina, gospoda Jožefa Kostrevc bogoslovca II. letnika se podpisani iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z besedami ali dejanjem olajšali to bridko izgubo; v prvi vrsti prav srčna zahvala preč. gosp. kanonika dr. Ivanu Mlakar, potem veleč. gosp. špiritnalu Rudolfu J&nežič, vsi častiti duhovščini in gg. bogoslo/-cem ter vsem znancem in prijateljem, ki so rajnega spremljali k zadnjemu počitku. Maribor, dne 23 sušea 1907. Franc Kostrevc, llarlja Kostrevc, stari ši. Vincenc in Karija Kostrevc, strio in teta. Dražba. M Vsled sklepa c. kr. okrajne sodnije v Mariboru se vrši dražba Wieserjevih posestev v Hočah, Pivoli, Rodozelu, Tepsovi dne 2,, 3. i« event tudi 4- aprila. 1907. Prodajalo se bode: različno pohištvo, žganjarske priprave, etrično olje, različno žganje in vino, veliko sodov za žganje in vino, sohe i z kostanjevega lesa itd. Začetek dražbe dne 2. aprila 1907 ob 9. uri dopoldne v Hočah. Družbene reči se bodo oddale samo proti takojšnjemu plačilu in takojšnjemu odstranjenju najvišjemu ponudniku. 210 1 Razglas. 200 1 mm. Kaffir? Zahvala. Vsem dragim prjatelj°m, sosedom in znancem, ki po nas kakorkoli tolažili ob bolezni, še bolj pa smrti naše nepozabne in ljubljene soproge, oziroma matere, tašče, babice in sestro, gospe Neže Fras roj. Damiš veleposestnice v Gornji Veličini in vsem mnogobrojnim udeležencem na pogrebu biage ranjke d::o 20. t. m. izrekamo tem potom svojo najiskren<-jšo zvhvalo, V Gornji Voličini, 20. sušca 1907. Stavbeni odbor za zgradbo ,Narodne šole' v Št. Jakoba v Roža na Koroškem vabi p. n. obrtnike, naj se blagovolijo udeležiti ofertne obravnave v zadevi zgradbe imenovane šole. Ponudbe za celotno delo ali pa za posamezna dela naj se ¡»odpisanemu vpošijego najpozneje do 10. aprila 1907. Načtti, proračun in stavben: pogoji so od 27. t. m do zgoraj označenega dne (izven 30 in 31. marca) vsak dan popoldne na vpogled v župnijski, ali pa v občinski pisarni v St. Jakobu v Rožu. Posamezna dela z materij alom vred so proračun j ena: 1. Zidarska dela na . . 2. Tewirska dela na . . 3. Kleparska dela na . . 4. Mizarska, ključa\ničarskii in steklarska dela na b. Lončarska dela na . . 56.886 — K 11.778-45 „ 1.233 00 „ 20 928-30 „ 2.276 — " 93.102-35 K lista. 187 * 2 Kupujte Nar. kolek! Velko posestvo se preda »/4 ure od Maribora, obstoječe iz velik h travnikov, njiv, lepega gozda za sekati in vinograda. Vsega skupaj osem poslopij, tudi velike kleti s premičnim orodjem. Proda se ze!o po ceni. Vsega skupaj je 61 oralov. Poiave so pri g. Loopold Barta, lastnik firme Leopold Blau, ilaribor, Gosposke ulice 5. 231 5-1 Anton Fras, soprog. Jnlijana Mulec roj. Fras, Tila Fras, hčeri. Franc Mnlec, posestnik v Senarski, Ignacij Amer, pt.fto.t. pri Sv. Martinu p d Vurbergou, zeta Marko Damiš, cerkv. ; bučar, Janez Damiš, posrst. v Sttarjevi. brata. Alojzija Amer, vnnkiqja. En vnuk, dve vnukinji. 195 1 Dr. Anton 1 žek zd-rsfvrn-ils i« 3-» Posestvo je naprodaj stanuje y Magdičevih hišah y Ormoža. Skupaj Stavbeni odbor si pridržuje pravico, tako skupno delo kakor tudi posamezna dela oddati po svoji prosti volji, brez ; ozira na vposhnih ponudeb visočino. Št. Jakob v Rožu, dne 20. marca 1907. 1-2 Matej Ražun I. r., župn'k. Trt n i cepiči 8000 laškega rizlinga in 5000 silvaoca, s popolnoma zdravimi, kr. pko razvitimi, po mrazu nepoškodovanimi očesi se dobijo pri podpisanemu. — Ogled cepičev na mestu se želi, drugače pismeno. 197 l-l Martin Cerjak, ekonom v Rajhenburga Sp. Štaj. Katehetj e ! Trgovina Cirilove tiskarne priporoča krasno podobo za prvo sv. obhajilo po 6, 14, 16, 20, 30 in 40 vinarjev v razni velikosti. V zalogi ima tudi obhajilne podobe Mtll-lerjeve, Ktihlenove i. dr. na Spodnjem Š'njersb«'m v lepem i» prijaznem kraju« j, Več pove F i06 «-1 Karol Cimperšek, t govec, Laiki trg. Slovenci!------ — Podpirajte Ciril-Metoto družbo! Šmarnice Mariji, majnika kraljici v vencc splel Mart. Jarkovi6 se še dobijo ▼ trgovini Cirilove tiskarne v platno vezane po 2 K, s peštaino 2 K 20 vin. Nova hi najcenejša trgovina z nianofaictanriin in fcMrfefcrifofcim bfagora Grajski tri M. E. SEPEC S«r|p?aU 2. Maribor (7 testni Mši) priporoča za spomlad svqjo veliko zalogo modnega b&g» za dam® In gospode. — Različne vrste pristnega platna za posteljne oprave, perila za dame in gospod^ preproga, razne garniture za postelja, oblake za gospode in dečke, kravate itd. — Posebno velika izbira za todna tn 9 S P113 Pil JI rMno*T8tnai kakor ovetiična, porrtaa, deteljna, ' travna, gozdna itd. se dobivajo v največji aalogi M. llerdajl ■ Maribor, Sofljin trs ~w (v trudu) Priporoča tudi svojo zalogo &pecerijsk:eg-n. blaga k BarthelnoTo apno 2a p0klaj0!T0nSb0ljš8 kako~ Jilo j z Škot f pazlatar Maribor, Stolni trg 5 ñ. sepriporoéa iastUi duhovMni in sUmumu ebAnttnm v ia-vrievanje «,*«* v t» stroko »p«-iajóéih M in ptpravü. Restavracija,Narodni dom' v Mariboru priporoža sortirana vina dr. Tnrnerja, osobito čisti meSkat v steklenicah,iZstdravčevljntomeržan, dr.Stuhsčev haložf a i.ir. Piva: kvdlietiMe iu ct veisHcah trdi akcijsko laško. — Kuhinja sama s svežimi jedili. C petkih In poslnlh dnth morske ribe. S Trgovina z žeieznino Jos. Ppsfec i Maribor, Tržaika oesia 7 priporoča svojo veliko nalogo vsakovrstnega orodja za reketieSce t!« rrste železniae, travem, kese, neii, vodovodne naprave itd. Portland m Roman cement, apao itd. Vse po najnižji «eni 1 ■■¿poSHJanje blaga m vse kraje sveta! Najcenejša, največja ekspertna tvrdka! Prosim, zahtevajte veliki lenik, ki se pošlje zastonj in peStnine prosto! H. Suffner ur$r, Ljubljana Mestni trg, nasproti rotovža praj v Kranj* 'j priporoča svoj» veliko, izbora» ij; zalogo finih švicarskih up, briljantov, zlatnine in srebrnioe St". v veliki izberi po najnižjih eeaab. «sKiaa - Y (1 flt 3 7 j* mo,e blago l*s Saa in UUail/lj dobro, j» to, da j« razpošiljam p« «elem sveta. — Na stotine pohvalnih pis«B j« vsakomur prostovoljno na ogled, da a* lahko sam prepriča. r pozor, kupovale!! t ♦ -f Jožef Ulaga "v Mariboru, TegethofovaJ^oesta 21. priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo maiafaktanega blaga, kakor: lie volnene obleke za spomlad vsake barve, velikansko izbiro lepili svileaik robcev is predpasnikov. Dalje priporoča tadi jako dobro modno snkno za moške obleke. "Vsakovrstne preproge, odeje in rjnhe, platno za perilo, moške is žensko srajce ter sploh vsa najrazličnejšo parilo. — Vse po najnižji ceni! Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10*/. cenejše kakor drugod. ———r ~~ 4 T „pri sv. Jožefu' Tovarna za glinske izdelke , —- v Rcb&j-u ==========t izdeluj« • parnimi stroji is gnjboljfa, vodkrat premlets gline prbreaa« najboljte Udslke, kakor; patontetana zarezno in vsakovrstao drag» strešns oprke. opeko sa sid, se oboke, dimnike, rekentra-epefca, plošče ss tlak, leatese etri itd. po «ajnilji senl. Nttt, pri kiatenarfa L ttSiar-j». A Franc Pleteršek e lilo 13 trna r Kvibw% Kova trgovina z lesom m premogom IVAN LHMPRECHT MARIBOR, Karto vina 138 ob glavni testi, za gostilno Taferne. Prodaja vseh vrat lesa, drv ln premoga. Cene zmerne, postrežba točna. Špecerijska trgovima. JI. Uertnik Maribor, Koroška testa it 9 pripartia svojo velik« zalogo ips-eerijske/a blaga ter ratliinega vina in piva, ifanja Ud. Ttlik* zaloga premoga in drv. Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg T •^r v Ljubljani priporoča svoje t Maribor, KoroSka cesta 24. Velika zaloga raznega pohištva, ogledal in podob. Cene jako nizke. * Prodaja tadi na obroke. ¡zborno pivo v sodciBi in steklenicah, ] perufnlnarjl) P A TjM A j®**«®0 wefctvo. X ^UJiU.A ozdravi vsako po nrtuino, ki obeša perutnice, je «tris-ijava, ima zapečene zsdke in vam j včasih zalega do zadnjega kostadn pogine. — Pošljite 35, 55 ali pa i 190 rin. naprej in naročite Palme * z navodilom poštnine prosto. 1. E. ! "VV e i x 1, tičjeklajni preparat! i Maribor, Sofijin trg 3. POSOJILNICA V MARIBORU - ustanovljena 1. 1882. - e) ♦ ❖ ♦ (s Stojo 3000 zadrnžnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri ia pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in m dobrodelno namene: 325.000 kron. — Obrestna mera ia hranilne vloge: 4*/• i" 4'/«'/»• — Obrestna mera za posojila: 5*/„ 5'/«*/o za hipotekami, 6'/, za esobni kredit. Rsntni davek plačnje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog priplujejo se glavnlei poluletno brez posebnega naročila. Pisarna je v „Narodnem domu". Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih In sobotah dopoladne, Izrzemšl praznike. FELIKS ROP manufakturna trgovina v Grsyski trg št %. STOiJ* velika zalogo maanfaktsraega --flaega pert! i. predpasnikov, žepni FfllflB» ytytrlk prtpn^ jtetaa ia i! » moSu «o __ ■aglavett rat, i S* Alojzij Pinter trgovina pri farsi cerkvi v Slev. Bistrici (podružnica na 6or. Bistriti) priporoča eelema okraju različna semena: deteljno, travno itd., galieo, litje trske iz gnmija, lopate, kose, brizg» lnice, Tom. žlindro, želeeo ter vsakov: st. drage reči po najnižji eeni. ANTON VIHER stavbeni in umetni mizar Hengasse 4 MaHbor Hengasse 4 (v lastni hiši) prevmmt »s« v ujtgovo strok* spadajoč« ddm, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in etrkvmih «prav, pisarniškega m umetnega pohištva ter os«k v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Delavnica: Heugasse 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freuhausgasae 1. m i * * # i o_i « > 5 * J» "OO "S 3 Ml V) O * "oo a» tljrf T j|f ¿■ssS M- a t« i O A I Si S O i "i. ' lí'éiof |io° Svoji k;8voJlm I g <9 y m o &s OI eo O . _ i * C «g .■«So IrB: D S CL'Z é a:s e "o s ca m N » s» -2 § - ti A koli CUJa «.fto »t-HJ g S C ■o g» 1 prt (ijnha) brez šiva 1 odeja z dobro volno napolnjena 1 zglavnik s čistim peijem napolnjen 1 kg tistega perja brez praha 1 slamnja£a (Strohsack) z lanenoga rrilih* 1 odeja iz himaltga-volne 1 obrisala «/, ducata kuhinjskih obrfeač 1 namizni beli lanom prt */i dnoata kavinih serviotov •/, 0 belih servietov (vdiJd) 1 pisani namizni prt Vi ducata topnih roboev (bo9 aH pisanj 1 predpasnik k Hiieerskega dmka, ca obeh straneh aa nošo 1 batist predpasnik (WU) 1 pas k žameta ali svila 1 dežnik, močen 1 Sifon srajca (ftns.) 1 oksfard srajca 1 Jagrova srsjoa 1 ionska srajca •JO m močnega belega platna. 20 m vojaškega platna 1 «ojgasto hlače (najboljše) 1 suknene hlač« (mioioei 1 par ionskih čevljev 1 „ moških čevljev 1-75 -•86 ICO 110 -•65 -•24 1-46 -(Mi -•49 -1? I'M 1-fiB -K — •8« 3' 1-68 a-e» 386 4-45 O O Oí 3 9. a "i I 5" o 3 O •o o m> V o B Tovarniška zaloga manufakturnega blaga Alojzij Gnsuiek Maribor, glavni ti»g št. X. 1 qvuoo m>i§!UJBAOi od Ase Nvroit». g -«tllna ,Pt»i posti' Maribor,Tf«etfiofova c«sla48 priporoča vedno svežo piva, izvrstna domača vina ter mrzle ia tople JedL liar Meden. Nova trgovina Mahorič & Šeligo • Ptuj • nasproti poite le gostilne Vraflke priporoiata dar. občinstvu svojo najnovejše zalego munafat turnega blaga ter vabita k otuloemc obiska.