Ljubljanska nadškofija želi nazaj nezazidano zemljišče vZagradišču v naravi i*'1 p) eH V nazarski območni enoti ZGS Tradicionalni poklon podelili priznanja najboljšim lončarstvu tudi letos uspel lastnikom gozdov in gozdarju STRAN 5 STRAN 6 STRAN 11 2 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2016 Iz vsebine: Tema tedna: Zgornjesavinjsko gospodarstvo v letu 2015..................................4 KGZS: V zbornico izvoljeni trije predstavniki iz naše doline................................5 Upravna enota Mozirje: Za nemoten potek javnih prireditev je treba poskrbeti tudi za zdravstveno varstvo...........7 Dobrote slovenskih kmetij: Zgornjesavinjske dobrote osvojile številna priznanja in kar tri znake kakovosti.................8 Solčava: 4. Festival gorskega lesa....................................9 Tretja stran Občina Rečica ob Savinji: Precej novih investicij na občinski infrastrukturi....................................9 Pokal Rutar: Absolutni zmagovalec Gašper Belaj............ 11 Mozirski gaj: Promenadni koncert dveh godb.....................17 Maja Mihalinec: Nepremagljiva na sto in dvesto metrov.......21 gospodarstvo, z izjemo energetike, lani relativno uspešno Prvi pogled na lanskoletne rezultate poslovanja gospodarstva savinjsko-šaleške regije v vsakomur, ki vsaj površno spremlja stanje na tem področju, zbudi nelagodne občutke, pravzaprav neprijetno presenečenje. Neto čista izguba je bila glede na znano stanje v energetiki sicer pričakovana, toda 500 milijonov evrov izgube ni pričakoval nihče, razen morda tistih, ki so največ prispevali k tej številki. No, če si rezultate našega gospodarstva pogledamo malce bolj natančno, hitro ugotovimo, da je prvi vtis zavajajoč. Ugotovimo namreč, da so 460 milijonov evrov neto čiste izgube ustvarili v panogi oskrbe z električno energijo, nadaljnjih 66 milijonov pa v dejavnosti rudarstva. Energetika je torej lansko poslovno leto zaključila s 526 milijoni evrov neto čiste izgube in ni je dejavnosti, ki bi na drugi strani lahko pokrila takšen minus. Predelovalne dejavnosti, kjer dela 60 odstotkov vseh zaposlenih v regijskem gospodarstvu in kjer ustvarijo 63 odstotkov vseh prihodkov od prodaje, so leto 2015 zaključile s 24 milijoni evrov neto čistega dobička, kar je sicer daleč pod rezultatom v letih 2011 in 2013, ko je neto čisti dobiček dosegel 40 milijonov evrov, a še vedno solidno, če upoštevamo izrazito nestabilne razmere na nekaterih tujih trgih. Če primerjamo lanske in predlanske rezultate gospodarskih družb v Zgornji Savinjski dolini, ugotovimo, da se je njihovo število povečalo za slab odstotek, število zaposlenih v teh družbah se je zmanjšalo za odstotek, čisti prihodki od prodaje pa so zrasli za odstotek. Neto čisti dobiček je znašal slabih 28 milijonov evrov in je bil v primerjavi z letom 2014 višji skoraj za polovico. Število zgornjesavinjskih samostojnih podjetnikov se je lani zmanjšalo za slabe tri odstotke, število pri njih zaposlenih se je povečalo za štiri odstotke, čisti prihodki od prodaje pa so padli za pet odstotkov. Število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih sicer predstavlja slabih 18 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu Zgornje Savinjske, njihovi prihodki pa predstavljajo slabih dvanajst odstotkov prihodkov našega gospodarstva. Če primerjamo število zaposlenih v zgornje-savinjskem gospodarstvu lani in v predkriznem letu 2008, ugotovimo porast za dobre tri odstotke na 3.430 zaposlenih. V tem času se je neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah povečala skoraj za polovico in dosegla 45 tisoč evrov, kar je deset odstotkov nad republiškim povprečjem, medtem ko je dodana vrednost na zaposlenega pri samostojnih podjetnikih zrasla le za štiri odstotke in dosegla 32 tisoč evrov. Razlogov za slavje torej ni, razlogov za malodušje pa prav tako ne, ostaja le izziv, kako slediti tistim, ki so v našem prostoru še posebej uspešni. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 23, 10. junij 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 3 Tema tedna, Aktualno ZGORNJESAVINJSKO GOSPODARSTVO V LETU 2015 Lani negativno le v eni občini Velenjska izpostava Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je objavila podatke o poslovanju gospodarstva za leto 2015. Podatki za savinjsko-šaleško območje na prvi pogled niso vzpodbudni: gospodarske družbe so poslovno leto zaključile s 502 milijonoma neto čiste izgube. Drugače je, če pogledamo poslovanje družb v sedmih zgornjesavinjskih občinah. Razen podjetij v občini Mozirje so povsod poslovali pozitivno. VEČ ZAPOSLENIH IN NIŽJE PLAČE Skupaj so družbe v subregiji v letu 2015 zaposlovale 15.494 delavcev, kar je za 0,2 odstotka več kot leto poprej. V letu 2015 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 1.500 evrov, kar pomeni za 2,8 odstotka nižja kakor v letu 2014 in praktično enaka republiškemu povprečju (1.504 evrov). Kar 63,5 odstotka družb, za katere so zbrani podatki, deluje v predelovalnih dejavnostih. PODATKI PO OBČINAH ZELO RAZLIČNI V Zgornji Savinjski dolini so največ čistega dobička, to je nekaj več kot 16 milijonov evrov, ustvarili gospodarski subjekti, ki sodijo v občino Ljubno. To je glede na predhodno leto 20-od-stotna rast. Ljubensko gospodarstvo je zmanjšalo skupno čisto izgubo glede na leto 2014 za V Zgornji Savinjski dolini so največ čistega dobička, to je nekaj več kot 16 milijonov evrov, ustvarili gospodarski subjekti s sedežem v občini Ljubno. (Foto: Igor Solar) OD 4. JUNIJA ZA NEKATERE NIC VEC DAVČNIH BLAGAJN Nepridobitne organizacije in manjša društva oproščeni izdajanja računov V Uradnem listu RS so bile pred dnevi objavljene spremembe Pravilnika o Zakonu o DDV, ki manjšim nepridobitnim organizacijam in društvom prinašajo dobrodošlo ter pomembno novost. Slednjim namreč od 4. junija dalje ni več potrebno izdajati računov, kadar prodajajo svoje izdelke ali storitve, torej tudi potrebe po davčnih blagajnah zanje ni več. Po novem društvom in nepridobitnim organizacijam ni treba izdajati računov za prodajo blaga ali storitev, če s tako dejavnostjo zaslužijo največ pet tisoč evrov na leto oziroma se predvideva, da te meje ne bodo presegli. Sprememba je posledica skupnega prizadevanja CNVOS-a - centra nevladnih organizacij, Olimpijskega komiteja Slovenije, Planinske zveze Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije. Odločeno je, da je 5.000 evrov na leto zgornja meja, kolikor lahko društvo največ zasluži s prodajo blaga in storitev, da mu ni treba izdati računa. Ta prag se nanaša samo na prihodke iz pridobitne dejavnosti. To pomeni, da so lahko celotni prihodki društva, ki zajemajo denimo tudi prihod- ke iz javnih sredstev ali donacije, članarine, višji. Izjema od izdajanja računov velja, kadar društvo ne prodaja davčnim zavezancem. To pomeni, da bodo gasilci pijačo na veselici lahko prodajali brez računa, enako velja za prodajo vstopnic za različne koncerte in predstave, ki jih organizira društvo, in za plačilo izleta upokojencev ter podobno. S tem država društvom in nepridobitnim organizacijam priznava ter hkrati nalaga odgovornost, da njihov cilj ni doseganje dobička, če pa že, ga morajo vložiti v delovanje društva. Poleg tega morajo omenjene organizacije oziroma društva voditi predvsem prostovoljci, svoje storitve in izdelke pa zaračunavati po nižji ceni od tržne. Če teh pogojev ne izpolnjujejo ali imajo več kot pet tisoč evrov prihodkov od prodaje, so račune dolžni izdajati in davčno potrjevati. Izdajanja računov so po novem oproščeni tudi vsi, ki so oproščeni plačila DDV in zbirajo denarna sredstva na dogodkih, ki jih organizirajo priložnostno za svojo lastno korist. Tatiana Golob 12 odstotkov, tokratna izguba je znašala 22 tisoč evrov. V nazarski občini so podjetja v letu 2015 ustvarila skoraj 11 milijonov evrov dobička in ga v primerjavi s predhodnim letom povečala za 23 odstotkov. V tej občini so podjetja beležila tudi izgube. Teh je bilo skupaj za 367 tisoč evrov, kar pa je za 66 odstotkov manj kot v letu 2014, ko je bila čista izguba nazarskega gospodarstva nekaj manj kot milijon in sto tisoč evrov. Na Rečici ob Savinji so družbe skupaj ustvarile več kot milijon evrov čistega dobička, skoraj 15 odstotkov več kot v letu 2014. Za več kot petino oziroma 21 odstotkov višja je bila tudi čista izguba, ki je lani znašala 70 tisoč evrov. Mozirske družbe so poslovale z dobrih šest odstotkov nižjim čistim dobičkom kot leto poprej in so ga skupaj ustvarile 640 tisoč evrov. Čista izguba je znašala skoraj 900 tisoč evrov. V letu 2014 je ta znašala več kot pet milijonov evrov. To pomeni za 83 odstotkov uspešnejše poslovanje. Podjetja z območja občine Luče so pridelala veliko manj čistega dobička kot v letu 2014. Ta je v letu 2015 znašal 450 tisoč evrov, to je več kot 65 odstotkov manj od predhodnega leta. Čista izguba se je, nasprotno, krepko povišala. Znašala je več kot 160 tisoč evrov in glede na predhodno leto dosegla indeks nekaj manj kot 280. Izstopajo tudi podatki za gornjegrajske gospodarske družbe. Te so beležile 320-odstotno povečanje čistega dobička, ki je znašal 185 tisoč evrov. Za skoraj polovico višja od tiste iz leta 2014 je bila lani tudi čista izguba. Ta je dosegla 57 tisoč evrov. c> 4 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2016 Tema tedna, Aktualno V solčavskih podjetjih se lahko pohvalijo s petino višjim čistim dobičkom od predhodnega poslovnega leta. V letu 2015 so ga ustvarili 90 tisoč evrov. Zanimiv je tudi podatek, da ne v letu 2014 ne v letu 2015 niso imeli čiste izgube. SAMOSTOJNI PODJETNIKI POSLOVALI POZITIVNO Podatke iz letnih poročil za leto 2015 je v SAŠA območju predložilo 1.594 samostojnih podjetnikov oziroma 7,1 odstotka manj kot za leto 2014. Skoraj 85 odstotkov jih je ugotovilo podjetnikov dohodek, ki je za regijo znašal skoraj 11 Pri navedenih podatkih velja upoštevati, da AJPES-ovi podatki temeljijo na primerjavi tistih gospodarskih subjektov, ki so zaključne račune oddali v obeh primerjalnih letih. Pri presoji poslovanja je potrebno upoštevati še, da letna poročila poslovnih subjektov, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi drugačni. ._J milijonov evrov in je bil višji za devet odstotkov glede na leto 2014. Negativni poslovni izid v skupnem znesku skoraj milijon evrov je v letu 2015 imelo 250 samostojnih podjetnikov. V primerjavi z letom 2014 je bil negativni poslovni izid večji za 18,5 odstotka. GLEDE NA INDEKS PREDNJAČIJO GORNJEGRAJSKI PODJETNIKI Podatki neto poslovnega izida za zgornjesa-vinjske samostojne podjetnike pokažejo, da so najbolj uspešno poslovali tisti, ki delujejo v občini Gornji Grad, kjer so izid glede na leto 2014 tokrat povišali za skoraj 42 odstotkov in je skupaj znašal več kot 500 tisoč evrov. V občini Rečica ob Savinji so ustvarili skoraj 950 tisoč evrov poslovnega izida, od predhodnega je bil višji za dobrih 26 odstotkov. Skoraj za četrtino uspešnejše je bilo poslovno leto 2015 tudi za samostojne podjetnike nazar-skega območja. Skupaj so izkazali skoraj 750 tisoč evrov poslovnega izida. Prav tako so pozi- KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Prejšnji petek je volilna komisija objavila uradne rezultate volitev v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Volitve so potekale v nedeljo, 22. maja, volilna udeležba je bila dokaj nizka. Med kandidati so bili izvoljeni tudi predstavniki iz Zgornje Savinjske doline. V volilni enoti Slovenj Gradec, kamor sodi naše območje, je bil v skupini fizičnih oseb v svet KGZ Slovenije izvoljen Mihael Zagožen iz Vologa, ki je kandidiral na listi Društva SKZ - Slovenska kmečka zveza. V svet območne enote KGZS Slovenj Gradec v skupini fizičnih oseb sta bila izvolje- tivno poslovali ljubenski podjetniki, ki so ustvarili več kot 450 tisoč evrov poslovnega izida, to pomeni za skoraj 19 odstotkov več od primerjalnega leta 2014. V absolutnih številkah so največji poslovni izid dosegli podjetniki mozirskega območja, ki so ustvarili milijon evrov, dobre tri odstotke več kot v letu 2014. Negativni trend so izkazali podjetniki v občini Luče, kjer so sicer ustvarili več kot 450 tisoč evrov poslovnega izida, vendar za 35 odstotkov manj kot leta 2014. Za 15 odstotkov je bil nižji od tistega iz prejšnjega leta še rezultat solčavskih podjetnikov, ki so ustvarili 155 tisoč evrov poslovnega izida. Marija Lebar na dva zgornjesavinjska kandidata. Primož Budna z Ljubnega ob Savinji je kandidiral na Kmečki listi - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja. Na listi Kmečko društvo Cvetko Zupančič je bil izvoljen Ivan Rihter iz Ti-roseka. V volilno enoto Slovenj Gradec sodijo občine koroškega, šaleškega in zgornjesavinjskega območja. Volilna udeležba je bila v tej enoti, ki ima sicer več kot šest tisoč volivcev, skromna. Glasovalo je 7,44 odstotka upravičencev. Skupaj je bilo oddanih 455 glasovnic, od tega je bilo enajst neveljavnih. Marija Lebar V zbornico izvoljeni trije predstavniki iz naše doline DENACIONALIZACIJA STRELIŠČA V ZAGRADIŠČU PRI GORNJEM GRADU Ljubljanska nadškofija želi nazaj nezazidano zemljišče v naravi Občina Gornji Grad in Lovska družina Gornji Grad se soočata z denacionalizacijo zemljišča v Florjanu, na katerem stoji lovski dom in je urejeno strelišče, ki se ga poleg lovcev poslužujeta Strelsko društvo Gornji Grad in Strelski klub Menina. Lastnik zemljišča je trenutno Republika Slovenija, upravljavca zemljišča sta Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in gornjegraj-ska občina, denacionalizacijska upravičenka je Nadškofija Ljubljana. Gornjegrajska občina je v letu 2012 kot upravljavec vstopila v denacionalizacijski postopek. V samem postopku je potrebno ugotoviti, kdo je dejanski lastnik in upravičenec za vračilo navedene nepremičnine. V postopku je potrebno upoštevati zakonodajo z različnih področij ter upoštevati veljavne prostorske akte. Ljubljanska nadškofija kot denacio-nalizacijski upravičenec želi, da se ji nezazi- Lovci so v Zagradišču organizirali številna tekmovanja, prav tako strelci obeh društev v gornjegrajski občini, ki imajo z družino dogovor o uporabi strelišča in pripravi tekmovanj. (Foto: Primož Vajdl) dano zemljišče vrne v naravi. V občinskih prostorskih aktih je območje v Zagradišču, kot ga imenujejo okoličani, namenjeno strelski in športni dejavnosti. Lovci so na svoj dom in strelišče ob njem ponosni. Nenazadnje so tam organizirali številna tekmovanja na državni ravni, prav tako strelci obeh društev, ki imajo z lovsko družino dogovor o uporabi strelišča in pripravi tekmovanj. Stranke v postopku, ki poteka pred upravnim organom, si želijo najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse, in da ne bi nastale nepotrebne posledice. Župan Stanko Ogradi, ki je o situaciji seznanil tudi občinske svetnike, upa na razumen dogovor vseh vpletenih strani. Pogajanja potekajo, kdaj bo denacionali-zacijski dogovor sklenjen, pa si nihče ne upa napovedati. ŠMS Savinjske novice št. 22, 3. junij 2016 5 Gospodarstvo, Iz občin TEDEN GOZDOV: GOZDOVI ZA JUTRI - OHRANIMO JIH! V nazarski območni enoti ZGS podelili priznanja najboljšim lastnikom gozdov in gozdarju Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec ter Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje so ob tednu gozdov pripravili osrednjo prireditev. Na njej so v petek, 27. maja, v muzeju razglasili najskrbnejše lastnike gozdov in najpri-zadevnejšega gozdarja tega območja. NAJVIŠJA LESNA ZALOGA V DRŽAVI NA NAŠEM OBMOČJU Vodja enote Toni Breznik je poudaril, da se že več desetletij zadnji teden v maju odvijajo prireditve, ki so posvečene slovenskim gozdovom. Z njimi želijo javnost opozoriti na pomen naravnega bogastva in na nujnost skrbnega ravnanja z njim. V letošnji tematiki »Gozdovi za jutri - ohranimo jih!« se zrcali zaveza trajnostne rabe gozdov. »Ponosni smo na naše gozdove. Na našem območju imamo najvišjo lesno zalogo v Sloveniji,« je med drugim povedal Breznik in dodal, da gozdarji skrbijo za gozd in ga poskušajo ohraniti, pri tem pa so jim v veliko pomoč tudi lastniki gozdov. PODELILI PRIZNANJA Letos so si naslove najskrbnejših lastnikov v svojih krajevnih enotah zaslužili Jože Firšt iz Logarske doline, Rajko Obojnik s Planine pri Ljubnem, Franc Rak z Brezij, Ivan Ugovšek iz Gornjega Grada in Roman Rezoničnik iz Belih Vod. Gozdarji že vrsto let v svojih vrstah izberejo tistega, ki si je z znanjem in energijo prizadeval za dobrobit gozdov. Naslov naj gozdarja je letos pripadel Dejanu Kregarju iz šoštanjske krajevne enote. POUČNA RAZSTAVA Za letošnje naj drevo so se po besedah Marijana Denše odločili za čremso, ki je v naši dolini ogrožena vrsta. Čremsa je listopadno drevo, ki zraste do dvanajst metrov visoko, a ima plitke korenine. Kako nazarski gozdarji uspevajo pri ohranjanju, negi, obnovi in varstvu gozdov, je bilo razbrati iz razstavljenih plakatov. »Različne ujme so v gozdovih naravni pojav, ki pomenijo preizkuš- njo stabilnosti in vitalnosti gozdnega ekosiste-ma. Tovrstni izzivi slovenskemu gozdu so postali v zadnjih letih zelo pogosti. Tudi naša dolina pri tem ni izjema,« je ob zaključku poudaril Breznik. Razstavo pod naslovom »Kako nam je uspelo v Nazarjah« je odprl nazarski župan Matej Pe-čovnik, ki je čestital dobitnikom priznanj ter se gozdarjem zahvalil za njihovo prizadevanje za ohranjanje naravnega bogastva. Predstavnica nazarske osnovne šole Manica Hudales se je v imenu šole zavezala, da bodo v prihodnjem letu osnovnošolci sodelovali v projektu V gozdu sem gost. Marija Šukalo Prejemniki priznanj v družbi vodje nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Tonija Breznika (levo) in moderatorke programa Alje Žunter (Foto: Marija Šukalo) OBČINSKI SVET MOZIRJE Minimalna sprememba cen komunalnih storitev Podjetji celjski Simbio in Komunala mozirje sta na seji mozirskega občinskega sveta predstavili razloge za spremembo cen določenih komunalnih storitev. Pri obeh sprejetih predlogih gre za minimalni spremembi cen, ki bosta začeli veljati s 1. julijem. Komunala bo znižala ceno omrežni-ne, medtem ko ostaja cena ostalih storitev nespremenjena. Darja Planinšek z Javnega podjetja Komunala Mozirje je povedala, da se cene razen pri omrežnini ne spreminjajo, kar se bo na položnici poznalo v minimalnem znesku. Pri Simbiu se bo njihova cena za malenkost zvišala na račun nove investicije. Cena odlaganja in obdelave odpadkov bo v povprečju višja za 80 centov mesečno za 120-litrsko posodo, je povedala predstavnica družbe Darja Turk. Družba za ravnanje z odpadki iz Celja za ob- čino izvaja javno gospodarsko službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Podražitev bo zaradi 2,8 milijona evrov vredne investicije v tehnološko rešitev biostabilizacije, kar prinaša višjo amortizacijo in s tem višjo ceno za obdelavo odpadkov. Ker je predlog povišanja cene višji od desetih odstotkov, je moral povišanje potrditi občinski svet. V kolikor tega ne bi storil, bi bila preostala možnost, da razliko med staro in novo ceno subvencionira občina iz proračuna. ŠMS Darja Turk iz družbe Simbio je podražitev obrazložila s povečanjem amortizacije na račun gradnje infrastrukture. (Foto: ŠMS) 6 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2016 Iz upravne enote, Iz občin UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Za nemoten potek javnih prireditev je treba poskrbeti tudi za zdravstveno varstvo V petek, 3. junija, so se sestali predstavniki služb, ki so v naši dolini pristojne za izvajanje pravilnika o službi nujne medicinske pomoči v delu, ki se nanaša na zagotavljanje zdravstvenega varstva na prireditvah. To je bil že drugi tak sestanek, saj je novi pravilnik o službi nujne medicinske pomoči na področju prireditev prinesel mnoge novosti. Glede na nova pojasnila ministrstva za zdravje so se dogovorili, da bodo nekatere prireditve šteli kot nezahtevne, to pomeni, da na njih organizatorju ne bo potrebno zagotavljati ekipe nujne medicinske pomoči oziroma reševalnega vozila. Z IZPOLNJENIM OBRAZCEM NAJPREJ V TAJNIŠTVO ZZD NAZARJE Predstavniki zdravstva, policije in upravne enote so govorili o pravilniku za zagotavljanje službe nujne medicinske pomoči, ki velja od lanskega novembra in je javne prireditve glede zahtevnosti razvrstil v več kategorij. Organizatorji morajo pridobiti veljavna dovoljenja, ki so v določbah pravilnika, in morajo poskrbeti za ustrezno zdravstveno varstvo, to je glede na zahtevnost prireditve različno. Organizator mora izpolniti prilogo 15 pravilnika, v katero vpiše vse pomembne podatke o prireditvi in v sodelovanju z izvajalcem zdravstvenega varstva določi potrebno zdravstveno varstvo. Direktorica Zgornjesavinjske-ga zdravstvenega doma (ZZD) Nazarje Darja Es je izpostavila, da imajo pri tem dodatne težave, saj organizatorji prireditev k njim prihajajo množično brez izpolnjenega ustreznega obrazca. KATERE PRIREDITVE OPREDELJENE KOT NEZAHTEVNE? Načelnica Milena Cigale je povedala, da so na mozirski upravni enoti pridobili mnenje ministrstva za zdravje. Iz tega izhaja, da se je večina zdravstvenih domov v Sloveniji in upravnih enot dogovorila, da se manjše prireditve, kjer je do 500 udeležencev različnih starostnih skupin in se na njih točijo alkoholne pijače, pogosto pa je tudi šotor, kot so na primer gasilske veselice, opredelijo kot nezahtevna prireditev tipa B. Na njih zadostuje prisotnost najmanj ene osebe s strani organizatorja, ki ima opravljen najmanj 10-urni tečaj prve pomoči. Tečaj ne sme biti starejši od petih let in mora vključevati znanja in veščine temeljnih postopkov oživljanja. Oseba mora imeti pri sebi komplet za prvo pomoč, ki je del obvezne opreme motornih vozil. OBVEZNO JE DOVOLJENJE MINISTRSTVA Cigaletova je še dejala: »Razčiščeno je, da mora imeti ta oseba dovoljenje ministrstva za zdravje za zagotavljanje zdravstvenega varstva na prireditvah tipa B. Znano nam je, da ima veliko gasilcev opravljen celo 70-urni tečaj prve Načelnica Milena Cigale: »Organizatorji naj poskrbijo, da bodo prireditve prijavljali v skladu z novim pravilnikom in pravočasno.« (Foto: Marija Lebar) pomoči. Na upravni enoti jih seznanjamo z možnostjo pridobitve dovoljenja ministrstva za zdravje, prvi tukajšnji gasilci so ta dovoljenja že pridobili, trenutno smo obveščeni o dveh izdanih dovoljenjih gasilcem. Z izvajanjem pravilnika na opisani način odpade večina težav, s katerimi smo se srečevali.« PRIREDITVE JE TREBA PRIJAVITI PRAVOČASNO Za zahtevnejše prireditve ni sprememb in še vedno velja, da mora organizator najmanj 15 dni pred predvideno prireditvijo obvestiti najbližjega izvajalca nujne medicinske pomoči (NMP) o prireditvi in priložiti načrt za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvi. Skladno s 25. členom pravilnika načrt za izvajanje zdravstvenega varstva pripravi organizator prireditve v sodelovanju z izvajalcem zdravstvenega varstva na prireditvi. Načrt za izvajanje zdravstvenega varstva predhodno odobri odgovorna oseba izvajalca službe NMP na območju prireditve. V našem primeru se naj torej organizatorji oglasijo v tajništvu ZZD Nazarje. Cena za določitev vrste prireditve je 25 evrov. Znesek se v primeru, da je za izvajanje dejavnosti na prireditvi izbran ZZD, odšteje od skupnega zneska storitve. Da bi olajšali delo organizatorjem, je Upravna enota Mozirje na svoji spletni strani objavila povezavo do spletne strani, kjer je dostopen obrazec Priloga 15 k pravilniku. Na omenjenem sestanku so se še dogovorili, da bodo pripravili delavnico za organizatorje prireditev. O terminu se bodo še dogovorili. Marija Lebar OBČINA LJUBNO Zaradi del bo na cestah delno moten promet Občina Ljubno pričenja z izvajanjem projekta obnove lokalnih cest, ki bo predvidoma trajal naslednja dva meseca. V času del bo prihajalo do občasnih popolnih zapor cest, o čemer bo uporabnike obveščala prometna signalizacija, je povedal direktor občinske uprave Blaž Preseč-nik. Investicija je skupaj z davkom vredna 180 tisoč evrov. Na javnem razpisu izbrani izvajalec del je podjetje VOC Celje. V teh dneh se najprej začnejo dela na cesti od Ljubnega ob Savinji proti Pažetovemu mo- stu. V nadaljevanju bodo prenavljali še cesto Kolovrat-Žačka lipa ob vznožju Skakalnega centra Savina. Modernizirali bodo tudi cesto Plaznik-Rajse v Teru in odsek lokalne ceste Ljubno ob Savinji-Atelsko sedlo. V letošnjem letu načrtujejo še nekatere prenove in naložbe. Med drugim nameravajo urediti sanitarije na prireditvenem prostoru v Vrbju. V Radmirju bodo prav tako uredili toaletne prostore ob tamkajšnjem gasilskem domu. Marija Lebar 7 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 I Gospodarstvo, Iz občin DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ PTUJ 2016 Zgornjesavinjske dobrote osvojile številna priznanja in kar tri znake kakovosti Na Ptuju je potekala 27. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Razstavljavci iz Zgornje Savinjske doline so se odlično odrezali, saj so v kar treh kategorijah posegli po najvišjem priznanju - znaku kakovosti. Tega prejme izdelovalec, ki je tri leta zapored za enak izdelek osvojil zlato priznanje. Lepa je bila tudi bera ostalih priznanj, ki pričajo o trudu in ljubezni, ki jo v izdelke, dostikrat navdihnjene z lokalno tradicijo, vlagajo tukajšnji izdelovalci. PREJEMNICE ZNAKOV KAKOVOSTI Erika Podlesnik (kmetija Golob) iz Savine je znak kakovosti osvojila za kompot iz bučk. Za borovničevo marmelado je bila z znakom kakovosti nagrajena Marjeta Štiftar iz Podolševe, znak kakovosti je za domači kruh osvojila Jo- Šaleška dolina. Za motni mešani nektar je zlato pripadlo Anici Bider (kmetija Trenkl - Bider iz Žlab-ra). Za jabolčni mošt je kmetija Spodnji Strmčnik (Strmec) prejela srebrno priznanje. V kategoriji izdelkov iz sadja izstopajo kakovostne marmelade. Tako je Marjeta Štiftar (Kmetija Rogar iz Podolševe) za borovničevo marmelado dobila zlato in tudi za brusnično marmelado. Robi Plesnik (kmetija Plesnik, Podolševa) je bil s srebrom nagrajen za ri-bezovo marmelado, bronasto priznanje je dobil za borovničevo marmelado. Za marmelade sta šli dve srebrni priznanji Anici Bider, in sicer za marmelado iz kutin, hokaido bučk in jerebik ter za marmelado iz šipka, rabarbare in gloga. Jernej Mazej (kmetija Mazej iz Ljubije) je za marmelado iz zelenih paradižnikov in hrušk prejel bronasto priznanje. Bronasto priznanje za žele iz črnega ribeza z malinami je prejela Milena Marolt iz Podveže. Med letošnjimi prejemniki znaka kakovosti je Marjeta Štiftar iz Podolševe (druga z desne). žica Lenko iz Tera. To pomeni, da so omenjene prejemnice za izdelek iste vrste prejele zlato v letih 2014, 2015 in letos. PRIZNANJA ZA MESNE IZDELKE V kategoriji mesnih izdelkov je za suhe domače klobase bronasto priznanje pripadlo Ju-diti Klemenšek (izletniška kmetija Klemenšek iz Logarske doline). Da pri nas izdelujejo odličen suh želodec, priča zlato priznanje, ki ga je prejela Marija Ermenc (izletniška kmetija Štor-gelj iz Florjana) za savinjski želodec. Srebro je za solčavski želodec osvojila Kmetija Matk iz Logarske doline, za savinjski želodec pa Jožef Mlinar (Čebulovi iz Šentjanža) in Franc Špeh (Zgornji Jezernik iz Krnice). Bron sta za zaščiten zgor-njesavinjski želodec prejela Marjan Goličnik (kmetija Jesevnik iz Šmihela) in Branko Petek (kmetija Selišnik iz Podvolovljeka). NAGRAJENI IZDELKI IZ SADJA Za toukec je srebro prejela Kmetijska zadruga Erika Podlesnik (kmetija Golob, Savina) je osvojila zlato priznanje za kompot iz buč. Pri suhem sadju se je odlično odrezala Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki je za jabolčni čips in jabolčni čips s cimetom dobila zlati priznanji, za jabolčne krhlje s cimetom srebrno in za jabolčne krhlje bronasto priznanje. OBČINSKI SVET LJUBNO KONZERVIRANA ZELENJAVA Pri konzervirani zelenjavi imamo samo enega dobitnika. To je Edi Jurjevec (ekološka kmetija Prodnik iz Juvanja). Z vloženimi šparglji v kisu je posegel po zlatu. MLEČNI IZDELKI Med mlečnimi izdelki je zlato prejela sirar-ska skuta izdelovalke Rezike Pahovnik (Krnica), za dimljeni mladi sir je bil z zlatom nagrajen Boštjan Goličnik (Kmetija Hriberšek iz Šmi-hela), ki je prejel še srebro za mladi sir s papriko. Jelka Petek (turistična kmetija Petek, Tiro-sek) je dobila srebro za sir za žar in srebro za navadni jogurt. Kmetija Spodnji Strmčnik (Strmec) je srebro prejela za tradicionalno skuto. Martina Pečnik Herlah (kmetija pri Jeršetu, Ra-degunda) je bila za Jeršetovo skuto nagrajena z bronastim priznanjem, prav tako za Jer-šetov jogurt. IZDELKI IZ ŽIT Pri izdelkih iz žit so bili naši izdelovalci najuspešnejši v izdelavi kruhov. Poleg tistih, ki so prejeli znak kakovosti in so omenjeni v začetku, sta se pri pšeničnem kruhu odrezali Marija Ermenc (izletniška kmetija Štorgelj, Florjan), ki je za Evitin hlebec prejela srebro, in Ivi-ca Pustoslemšek (Florjan). Slednja je za polbe-li kruh dobila bron. Orehovo potico, ki je prejela zlato, je naredila Marija Ugovšek (Spodnje jame, Florjan). Nagrajeno je bilo še pecivo breskve, ki ga je spekla Štefka Bizjak (kmetija Po-ličnik Dol-Suha). Na letošnji državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij je bila rdeča nit prireditve turizem na kmetiji, zato so bili k sodelovanju še posebej povabljeni nosilci turističnih kmetij. S številnimi izdelki so se odzvale tudi naše turistične kmetije iz Zgornje Savinjske doline, ki so z mikavnimi dobrotami, ki jih pripravljajo za svoje goste na kmetiji, dobro promovirale svojo ponudbo. Marija Lebar Grobnine za preteklo leto nespremenjene Na zadnji seji so ljubenski občinski svetniki obravnavali tudi višino najemnine za grobove za leto 2015, ki se plačuje v letu 2016. Zavzeli so sklep, da višina grobnin ostaja enaka kot v predhodnem letu. Za družinski grob bo tako potrebno odšteti 19 evrov, v znesku je vračunan 22-odstotni davek. Za družinski grob znaša najemnina 28,30 evra, prav tako z davkom. Najemnine občina porabi za vzdrževanje pokopališč. Grobnin niso zvišali že nekaj let, do manjše razlike je prišlo pri najemninah za leto 2012, ko se je davek zvišal iz dotedanjih 20 na 22 odstotkov. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 Gospodarstvo, Iz občin 4. FESTIVAL GORSKEGA LESA V SOLČAVI Za dobro promocijo gorskega lesa je potrebna enotna blagovna znamka Zadnji vikend v maju je v Solčavi potekal 4. Festival gorskega lesa. Tega so pričeli v petek, 27. maja, z gledališko predstavo Z lesom v svet in nadaljevali s posvetom v soboto. Udeleženci posveta so si bili enotni, da je interes za prodajo lesa sicer zelo velik, a sečnja in spravilo terjata določen čas. Žal upo- zvoj so potrebni čas in različne tržne poti ter veliko optimizma. POT LESA V KONČNI IZDELEK V odrski postaviti so združeni gledališčniki naše doline prikazali zgodbo iz časa gospodarske krize v prvi polovici 20. stoletja. V njej gledalec spremlja pot lesa od njegove sečnje preko prodaje in predelave v Arhitektka dr. prof. Živa Dev in Lojze Gluk, predsednik Savinjsko gozdarskega društva Nazarje, sta razpravljala o vlogi gorskega lesa v naši dolini in širše. (Foto: Marija Šukalo) rabniki in predelovalci tega prepogosto ne upoštevajo in želijo imeti les v zelo kratkem času, kar pa ni mogoče. Prav tako so prepričani, da bi jim z enotno blagovno znamko uspel prodor na trge. Za njen ra- Jure Poličnik je poleg igrač in igral izdelal tudi prototip lesene ure. (Foto: Marija Šukalo) končni izdelek. Dramatizacija zgodbe po knjižni predlogi Oskarja Huda-lesa Postelja gospoda Fibriha govori o medsebojni povezanosti življenjskih zgodb in pomenu lesa za Zgornjo Savinjsko dolino. UPORABNOST IN RAZPOLOŽLJIVOST GORSKEGA LESA Na posvetu v Centru Rinka so spregovorili o gorskem lesu. Ta je kakovosten gradbeni material, ki ga morajo mojstri za učinkovito rabo dobro poznati. Mateja Brlec Su-hodolnik, moderatorka posveta pod naslovom Uporabnost in razpoložljivost gorskega lesa, je izpostavila, da je gozd v njihovi občini predmet preživetja. Od njega so odvisne številne kmetije. Da bi preživeli, morajo iz njega narediti finalne produkte z visoko dodano vrednostjo. Tega se zavedajo tako lastniki gozdov kot predelovalci. Za kvalitetno izrabo in predelavo je potrebno izobraževanje in sodelovanje lastnikov gozdov z obrtniki. To bi lahko ustvarilo nova delovna mesta in verjetno na kmetiji zadržalo kakšnega mladega človeka več. PRIMER DOBRE PRAKSE Kot primer dobre prakse je bila postavljena razstava igral in igrač Jureta Poličnika iz Logarske Doline. Na Žibovčem pod blagovno znamko LESek že nekaj let Jure in njegova žena Jasmina izdelujeta igrače. Njihova izdelava je dopolnilna dejavnost kmetije, ki jo je kot mladi gospodar prevzel. Marija Šukalo OBČINA RECICA OB SAVINJI Precej novih investicij na občinski infrastrukturi V letošnjem letu so v različnih naseljih občine Rečica ob Savinji potekala ali še potekajo gradbena dela. Naložbe so namenjene izboljšanju stanja na področju občinske infrastrukture in posledično boljšemu bivanjskemu okolju občanov. Nekatere projekte je občina pokrila iz proračunskih sredstev, za nekatere pa je pridobila nepovratna sredstva od države. Teh je za okoli 200 tisoč evrov. V maju je Javno podjetje Komunala Mozirje izvedlo sekundarni vodovod za del naselja Homec. Vrednost gradnje in priključitev novih uporabnikov na javno omrežje sta Dela na sanaciji plazu pri Cremešniku (Fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji) znašala približno 5 tisoč evrov. Prav tako v maju je potekala obnova ceste Meliše-Homec in ceste Grušovlje-Čremešnik, odcep Jer-mančnik. Na obeh je dela izvajalo podjetje VOC. Za naložbi je občina odštela okoli 57 tisoč evrov. Od tega je pridobila 47 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Trenutno potekajo dela na obnovi lokalne ceste in na sanaciji plazu pri Čremešniku. Gradbena dela izvaja podjetje Anteh iz Podčetrtka. Vrednost investicije je 184 tisoč evrov, višina nepovratnih sredstev pa je 152.500 evrov. Marija Lebar Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 9 Organizacije, Iz občin IME KRAJA IN SKAKALNEGA KLUBA PONESEL V SVET Spominsko sobo Bena Hvale na Ljubnem ob Savinji predali namenu V prostorih hiše Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC so v četrtek, 2. junija, ob prisotnosti številnih znanih osebnosti odprli spominsko sobo svetovno znanega režiserja največjih športnih dogodkov in avtorja številnih mednarodno nagrajenih športnih filmov, Bena Hvale. Bil je režiser na kar sedemnajstih olimpijskih igrah in je edini Slovenec, prejemnik treh priznanj in nagrad za življenjsko delo: Prešernove, Bloudkove in Tomšičeve nagrade. PREDSTAVITEV BENA HVALA »Beno Hvala je bil tako v zasebnem kot v poklicnem življenju povezan z Ljubnim ob Savinji. Še posebej pomembno je njegovo delo v zadnjem desetletju, ko je z vsemi močmi in bogatim znanjem ter izkušnjami sooblikoval pomembne dogodke na svetovnem nivoju, ki so se dogajali na Ljubnem. Rajko Pintar je predstavil delo Bena Hvale in njegove zasluge za Ljubno ter skakalni klub. (Foto: Franjo Atelšek) skokih za ženske na najvišjem svetovnem nivoju, ki smo jih gostili in je Ljubno ter klub uvrstil med prepoznavne na svetovnem zemlje- kih za ženske Ljubno 2016, vabila povabljene na otvoritev spominske sobe Bena Hvale pod največjo lju-bensko skakalnico. NA PRIREDITVI ŠTEVILNI SLAVNI GOSTI Pintar je med številnimi udeleženci otvoritve pozdravil tudi Wal-terja Hoferja, direktorja tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih pri svetovni smučarski zvezi, slovenskega olimpionika Mirosla- va Cerarja, Janeza Goriška, legendarnega slovenskega konstruktorja smučarskih skakalnic, in še bi lahko naštevali. Dogajanje je med govorniki popestrila doslej najboljša izvajalka Avse-nikovih pesmi na diatonični harmoniki, Tanja Podkrižnik iz Primoža pri Ljubnem. Nad njenim izvajanjem so bili prisotni vidno navdušeni. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com. Franjo Atelšek V mansardi klubske hiše ljubenskih skakalcev si je bogato zbirko različnih priznanj, odlikovanj in ostalih dokumentov iz dolgoletnega ustvarjalnega obdobja Bena Hvale ogledal tudi olimpionik Miroslav Cerar. (Foto: Franjo Atelšek) OBČINSKI SVET LJUBNO Nižje subvencije za omrežnino SSK Ljubno BTC je prav z njegovo pomočjo postal klub, ki je odlično organiziran, ima državne repre-zentante in je povrh še odličen organizator tekem v ženskih smučarskih skokih za svetovni pokal. Ime Ljubnega in SSK Ljubno BTC je preko televizijskih prenosov smučarskih skokov prenesel v širšo mednarodno javnost. Beno Hvala je bil gonilna sila pri organizaciji tekem v smučarskih vidu. Zato smo sledili ideji najpomembnejših slovenskih športnih delavcev, da mu prav na Ljubnem postavimo spominsko sobo.« S temi zgovornimi podatki o športnem novinarju, režiserju, pro-ducentu, častnem občanu občine Ljubno in častnem članu SSK Ljubno BTC sta predsednik kluba Alojz Murko in Rajko Pintar, predsednik organizacijskega odbora svetovnega pokala v smučarskih sko- Direktor podjetja PUP Saubermacher Janez Herodež je ljuben-skim občinskim svetnikom na zadnji seji predstavil elaborata o oskrbi s pitno vodo ter o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne vode v občini Ljubno. Iz izračunov glede na lanskoletne podatke izhaja, da se je omrežnina za letos od predhodne za malenkost znižala. Občinski svet je s sklepom znižal tudi subvencijo omrežnine, ki jo uporabnikom prispeva občina. V letu 2014 je občinski svet sprejel sklep, da bo začetna občinska subvencija za omrežnine znašala 75 odstotkov in se bo postopoma nižala. V letu 2015 je bil delež subvencije petdesetodstoten. Letos bi torej po tej dinamiki subvencijo znižali na 25 odstotkov. Svetniki so menili, da bi bil to za uporabnike dokaj velik skok, ki bi znatno povišal stroške za pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode. Odločili so se, da bo subvencija letos 37,5-odstotna. Nove cene veljajo od letošnjega prvega maja naprej. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 Organizacije, Kultura LONČARSKI PRAZNIK OB PRAZNOVANJU KRAJEVNE SKUPNOSTI KOKARJE Tradicionalni poklon lončarstvu tudi letos uspel Krajevna skupnost Kokarje je ob svojem prazniku pripravila Lončarski praznik, s katerim se krajani poklonijo dolgi tradiciji lončarstva. V soboto, 28. maja, je bilo zato tam živahno skozi ves dan. Nekateri so se zjutraj podali po lončarski poti, popoldansko praznovanje pa je potekalo na prireditvenem prostoru na Lazah nad Kokarjami. Pred tremi leti je Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec Nazarje s finančno podporo Občine Nazarje ter aktivnim sodelovanjem krajevnega odbora Kokarje uredil 12 km dolgo lončarsko pot »Kokarski klobuk«, opremljeno z opisnimi tabla- mi, ki pohodnika seznanjajo z zgodovino lončarstva v Zadrečki dolini. Tokrat se je na to pot odpravilo okoli trideset pohodnikov, za vodenje pohoda je poskrbelo Planinsko društvo Nazarje. Okoli 13. ure so se vrnili na Laze, kjer so se že zbirali prvi obiskovalci prireditve. Prišli so tudi upokojenci iz domače krajevne skupnosti, ki jih le-ta ob tej priložnosti pogosti z jedačo in pijačo. 21. maja so športniki pripravili košarkaški maraton za pokal za-drečkega lončarja. Krajevna skupnost Kokarje pa je v sodelovanju z OŠ Nazarje že aprila pripravila lončarsko delavnico za otroke in od- Muzej Vrbovec je poskrbel za stojnice s pestrim izborom izdelkov iz lončenine in ostalih naravnih materialov. (Foto: Tatiana Golob) Pevci »veterani« so zapeli pesem o delu kokarskih lončarjev. (Foto: Tatiana Golob) 12. MEDNARODNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL RUTAR rasle. Nastale izdelke so s pomočjo tabornikov Roda Sotočje Nazar-je-Kokarje in Turističnega društva Nazarje razstavili na stojnici na sami prireditvi. Muzej Vrbovec je poskrbel za stojnice s pestrim izborom izdelkov iz lončenine in ostalih naravnih materialov. Praznovanje so s pesmijo in plesom popestrili učenci OŠ Nazarje, članici Društva upokojencev Nazarje sta pripravili šaljiv skeč, člana KUK Potovke sta pripovedovala zgodbe o lončarjih, zapele so ljudske pevke KD Lipa Šmar- tno ob Dreti, ki jih je spremljala harmonikarica Teja Štrukelj. Uradni del prireditve so s pesmijo o delu ko-karskih lončarjev z veliko simbolike zaključili pevci veterani Kokar-ski lončarji. Vse zbrane sta pozdravila predsednica KS Kokarje Andreja Zupan in župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Druženja s tem ni bilo konec. Poskrbljeno je bilo tudi za varstvo in zabavo otrok, skozi ves popoldan so jih z raznimi igrami zabavali člani KUK Potovke. Tatiana Golob Absolutni zmagovalec postal Gašper Belaj iz Nove Štifte V Rikarji vasi v Avstriji je pred časom potekalo mednarodno tekmovanje harmonikarjev za pokal Rutar. V znanju igranja frajtonarice se je pomerilo 31 tekmovalcev Hrvaške, Italije, Avstrije in Slovenije. Da so nastopili na omenjenem tekmovanju, je bil pogoj igranja harmonike izdelovalca Rutar iz Žitale vasi. Med tekmovalci je bil tudi Gašper Belaj iz Nove Štifte. Gašper se je v kategoriji od 14 do 20 let predstavil s skladbama Polka za Huberta Christopha Reicheltina in Haralda Sandmanna ter Venček ljubezenskih pesmi v priredbi Robija Zupana. Gašper Belaj je odigral svoj program brezhibno. S tem je osvojil pokal v svoji starostni kategoriji in hkrati postal absolutni zmagovalec tekmovanja. (Foto: Marija Sukalo) Njegov nastop je ocenjevala komisija v sestavi Dejan Raj, Tomaž Boškin ter Stefan Geier in Franz Josef Isak. Vsi so si bili enotni, da je Belaj odigral svoj program brezhibno. S tem je osvojil pokal v svoji starostni kategoriji, hkrati pa je postal absolutni zmagovalec tekmovanja. Ob osvojenem pokalu mladi harmonikar, ki se frajtonarice uči pri Robiju Zupanu z Vranskega, ni skrival zadovoljstva. Zatrjuje, da mu je to nagrada za dosedanje delo in hkrati obveza, da svoje znanje nadgrajuje. Marija Šukalo Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 11 Kultura, Šolstvo, Ljudje in dogodki OTVORITEV RAZSTAVE V JAKIJEVI HIŠI - GALERIJI NAZARJE Oranžna toplina akademskega slikarja Borisa Zaplatila V Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje je bila 20. maja otvoritev razstave akademskega slikarja Borisa Zaplatila z naslovom Oranžna toplina. Razstavo je odprl nazarski župan Matej Pečovnik, slikarja in njegova dela je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Sti-bilj Šajn. Zaplatil je postavil na ogled slike in objekte, ki nagovarjajo s toplino, barvnim optimizmom in per-fekcionizmom. Avtorja odlikuje izjemna nadarjenost za likovni izraz in prostorsko urejenost. Po formalni izobrazbi je slikar, kot dokazuje z razstavo pa tudi kipar. Ti dve likovni področji njegovega ustvarjanja se prepletata in dopolnjujeta ter utrjujeta njegov ustvarjalni karakter. . - / a Vr- jMJ.rt?"^™ . r ,fj IM Avtor razstave Oranžna toplina Boris Zaplatil, Vladka Planovšek, Anamarija Stibilj Šajn in župan Matej Pečovnik, ki je razstavo odprl (z leve). (Foto: Barbara Rozoničnik) Zaplatil je že na začetku svoje- da ima posebno afiniteto do ma- ga ustvarjanja, ko so začele nastajati njegove krpanke, pokazal, terialne snovnosti. V tej smeri se je gradila njegova prepoznavnost in svojskost, ne le z barvami, ampak tudi z oblikami, strukturami in tehnološkimi postopki. Po besedah Stibilj Šajnove je avtor likovni estet in vsak njegov detajl je skrbno dodelan. Tokratna razstava, ki bo na ogled do 20. junija, žarči izjemno oranžno toplino, ki valovi od limona rumene do višnjevo rdeče. Župan Pečovnik je poudaril pomen galerijske dejavnosti, ki poteka v okviru Kulturnega društva Nazarje in ima velik pomen za kraj in okolico. Dogodek je povezovala Vladka Planovšek, za glasbeni predah je poskrbela flavtistka Lari-sa Kotnik iz Glasbene šole Nazarje. Na klavirju jo je spremljal Toni Acman. Barbara Rozoničnik GIMNAZIJA VELENJE Mavrica prireditev pod naslovom 50 let mladi Gimnazija Velenje, ki sodi v okvir Šolskega centra Velenje, je letos praznovala pol stoletja svojega obstoja. V petih desetletjih je učenost na gimnaziji iskalo veliko število dijakov, med njimi tudi številni mladi prebivalci Zgornje Savinjske doline. Ob tej priložnosti so potekale različne aktivnosti in prireditve, praznovanje so zaključili konec maja, ko so potekali 26. Dnevi mladih in kulture. Ob zaključku slavnostnih TELOVADBA PO METODI FELDENKRAUS V NAZARJAH Za boljše počutje in lažje gibanje prireditev so se sedanji gimnazijci iz učilnic preselili v gimnazijski park in na tamkajšnjo promenado. Skupaj z mentorji so pripravili več kot 25 dogodkov različnih vsebin vse od športnih, raziskovalnih, kulturnih in kreativnih do zabavnih. Dogajanje je bilo namenjeno tako mladim kot odraslim obiskovalcem, ki so s svojo prisotnostjo popestrili praznovanje 50-letnice gimnazije. Marija Lebar Gimnazijci in njihovi mentorji so na prostem prikazali nekaj zanimivih raziskovalnih projektov. (Fotodokumentacija Gimnazije Velenje) Lucija Zmajšek (desno) je predstavila okončin. (Foto: V gradu Vrbovec je v torek, 24. maja, potekala predstavitev vadbe po metodi Feldenkraus. Pripravila jo je maserka in terapevtka Lucija Zmajšek iz Ljubljane. Predavateljica je tudi terapevtka tuina masaže in Bownove terapije. Uvodni pozdrav je udeležencem vadbe namenil župan Matej Pečovnik. V predstavitvi metode je Zmajško-va poudarila, da je skozi večletno prakso spoznala, da s prepletanjem metod, ki jih pri svojem delu uporablja, bolj celostno pristopi k problemom in pomaga k hitrejšemu samo-zdravljenju telesa. Sicer je šport del sedečo lekcijo vadbe in razgibavanja Marija Sukalo) njenega vsakdanjega življenja. Je namreč profesorica športne vzgoje. Ker so jo vseskozi zanimale alternativne oblike zdravljenja, se je poglobila v njihov študij in pridobivala praktična znanja tudi v tujini. Vadba, v kateri so obiskovalci in župan aktivno sodelovali, po mnenju vaditeljice izboljša gibljivost, ravnotežje in koordinacijo. Priporoča jo ljudem s težavami v hrbtenici, kolkih in okončinah, primerna je za vse generacije. Poleg skupinske vadbe Zmajškova vodi tudi individualne lekcije. Marija Šukalo 12 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 Zgodovina in narodopisje V porečju bistre Savinje (11) Piše: Aleksander Videčnik POLHARJI PRIHAJAJO Opremljeni z zvezanimi, ropotajočimi nas-tavami in pastmi različne vrste in velikosti, z majhnimi glasnimi zvončki v žepih, z dolgimi vrečami in nahrbtniki, napolnjenimi s krompirjem, oboroženi tudi s storžastimi korobači, le-skovkami in drugim šibami, se odpravijo tedaj - največ v kvatrnem tednu - lepega dne kmalu popoldne »v polhe«, 600 do 800 m in še več visoko v hribe; v bukov gozd. V strmem pobočju plezajo v bukovje nad Savinjo in Dreto preko skalnatih, prevrtanih in izpranih gozdnih tal od Žlaborja in Črnega grabna nad Kokarjami gori do Črete, do Tolstega vrha, do Golih vrtač na Krašici, tja do cerkvice sv. Jo-šta, sv. Gervazija in Protazija nad Vranskim. To je stara polharska stvar, da že popoldne ob dnevu in solnčnem svitu poiščejo, preiščejo in določijo vsa ona, po največ že stara in znana mesta na tleh, kjer je treba takoj nastaviti in pritrditi nad dobro izhojenimi »polšinami« pripravljene pasti. V eni takšni polšini, navadno pod štorom, pod skalo ali med kamenjem, z vidno luknjo, biva po en zarod, starka - mati in mladiči »jerčki«. STARCI NIMAJO ZA NJE PRAV NOBENE BRIGE V večjih družbah spijo in lenarijo čez dan sami zase v žlamborih, v izvotljenih in izgnitih starih bukvah. Polhi so kakor mačke nočne živali; podnevi se niti iz podzemeljskih polšin niti iz žlamborastega drevesa brez posebnega vzroka ne prikažejo. Kvečjemu jih čuješ, kako med seboj renčijo in puhajo. Čez dan tudi slabo vidijo; noč pa je za nje to, kar je voda za ribe. Ponoči hodijo iz svojih ležišč pod zemljo in iz svojih skrivališč v drevesnih duplih, plezajo kakor veverice v visoko vejevje starih bukev, da tam luščijo in glodajo žir, dokler se ga ne nasitijo in se zopet vrnejo domov. Na tej poti čaka smrt; nastavljene jim je past, skozi katero morajo, ako hočejo na svoj cilj. ČRNA NOČ V BUKOVJU Solnce je že zašlo za Ojstrico; tudi žarenje ob njenih robeh se je poizgubilo v neki sinjini. Nad Savinjsko dolino ležijo visoke in dolge sence. Večerni zvonovi so že utihnili v dolini, na hribih in gorah. Kmalu je v bukovju črna noč. Tedaj zaplapola v njem v rdečih, rumenih in vijoličastih plamenih brez vsakega dima čist kakor solnce, velik ogenj, lep kres, da ga vidijo in gledajo od Vrbovca, z Mo-zirske planine, s koroškega Plešivca in s Pohorja. Savinjski polharji doživljajo tedaj najprijetnej-še občutke v letu. Iz temne tihe noči, iz šeleste-čega gozda »zacinglja« zvonček, potem drugi, tretji; eden čisto blizu; drugi tako oddaljeno, da se jedva čuje; eden globoko pod rebrijo; drugi visoko nad njo tam, kjer že gozd prehaja v strmo skalovje. Vselej, kadar zazvoni zvonček, poskoči na noge polhar, odhiti in se kmalu vrne z ujetim debelim polhom. Na pasti imajo namreč pritrjene upognjene prožne leskovke z zvončkom. Ko se sproži past in zgrabi polha, bodisi da zapušča polšino ali pa se vrača v njo, se sproži in poskoči kvišku tudi leskovka; zvonček na njej zakliče na ves glas in naznani polharjem, zbranim okoli ognja, da je plen že ujet v pasti in da je treba ponj in past znova nastaviti. Kjer imajo nastave brez zvončkov, hodijo polharji v presledkih od časa do časa gledat, da poberejo plen, past na novo nastavijo in tudi popravijo, če se je izkazalo, da je pri njej sprožilo ali kaj drugega ni popolnoma v redu. Taki nočni pohodi od pasti do pasti po temnem gozdu so kaj zanimivi in poučni! »Polhovka« je zelo podobna majhnemu sodu za čebele, samo da nima čelne in zadnje deščice in da je pokrivalo, obteženo s težkim kamnom, gibljivo tako, da, sproženo, pade na žival, jo potlači in drži, dokler ne pogine. Past je treba na polši-no tako nastaviti, da stoji luknja v njeni spodnji deski neposredno na polšinjo luknjo. Ko prileze polh iz polšine, mora torej skozi luknjo naravnost v past ... LOV TRAJA VČASIH TUDI DO JUTRA Dolgo v noč, tudi čez polnoč, včasih do jutranjega svita, traja lov na polhe. Okoli ognja, v vsem okolišu, kjer so raztreseno nastavljene pasti, vlada veselo vrvenje in razpoloženje, pripovedovanje, smeh, šala, pesem; v žerjavici se peče in že diši krompir; star, ugleden polhar Joža Podkrižnik iz Lačje vasi ali Joža Turk iz Potoka resno razlaga, kako je v njegovih mladih letih nad tako polharsko družino, kot so oni danes, skozi črni gozd nenadoma pridrvel hudič z dolgim bičem v roki, s še daljšim jezikom v ustih, s coklami na nogah. Kako so pred njim vsi zbežali, pustili pečeni krompir, štirideset ujetih mastnih polhov, zvončke, pasti in nastave in se drugo jutro znašli, še vedno prestrašeni vsled prestane groze, vsak v svoji postelji. LOV TUDI PODNEVI IN KORISTI OD POLHOVE MASTI Savinjski polharji pa lovijo svoj plen tudi podnevi, in sicer one samovoljne, brezbrižne lenuhe, ki se družema potikajo po žlamborastih starih bukvah, v izgnitih in preperelih deblih in duplinah napol preperelih dreves. Ti »starci« so redno najdebelejši in največji, imajo najboljše in največje krzno in največ masti. To pa je tisto, radi česar polharji polhe tako radi lovijo; poleg prijetne zabave in veselja tudi nemala korist. Polhovo krzno je bolj dragoceno, gosto in toplo kot krtovo. Pečen polh je okusna in zdrava jed; ko se peče, se izcedi iz njega toliko masti, da polh sam dobesedno v njej plava; poleg tega pa ostane še toliko masti na njem, da ta mastna, sicer pečeni podgani podobna živalca, ni za vsak želodec. Spuščena mast pa se ne strdi več, je rumena in ostane tekoča kot olje; prodajajo jo na litre v lekarne, doma pa jo rabijo proti ozeblinam, ki so tako goste med drvarji, vozniki in splavar-ji, proti prsnemu obolenju in jo dajo piti konjem, če jih grize. Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije Planinski dom v Logarski dolini s Tillerjevo kočo. Fotografirano okoli leta 1930. Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 13 Kultura, Ljudje in dogodki SREČANJE ČLANOV BRALNIH KLUBOV OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE V dobri družbi o dobrih knjigah Veliko Zgornjesavinjčanov z veseljem poseže po dobrem branju, za kar je dokaz tudi projekt bralne značke za odrasle, v kateri jih vsako leto sodeluje več. Veliko je tudi bralcev, ki radi z PRAZNIK OBČINE REČICA OB SAVINJI Pisana paleta prireditev Že od ustanovitve občine Rečica ob Savinji so junijski dnevi namenjeni obeležitvi občinskega praznika, ki ga Rečičani praznujejo 17. junija. Tudi letos različni organizatorji pripravljajo pisan sklop prireditev, ki se bodo odvile od 11. junija do 2. julija. Živahno bo skoraj v vseh naseljih rečiške občine. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji malega nogometa, odbojke, balinanja in tenisa. V nogometu se bodo pomerili tudi stari in mladi. Gasilci bodo svoje znanje preizkusili na nočnem tekmovanju, v osnovni šoli bodo na ogled razne razstave. Za smeh bodo poskrbeli na igrah med zaselki ter pri obujanju starih iger. Niz bogatih aktivnosti bodo zaključili z Večerom pod trško lipo v sklopu turistične prireditve Od lipe do prangerja. Marija Šukalo drugimi bralnimi navdušenci delijo svoje vtise in mnenja o prebranem. Zanje je Osrednja knjižnica Mozirje pred leti začela po krajevnih knjižnicah oblikovati redna mesečna literarna srečanja, bralne klube. Tako sedaj delujejo trije, in sicer v knjižnicah Nazarje, Gornji Grad in Rečica ob Savinji. V osrednji knjižnici so povabili člane klubov na zaključno srečanje v Flosarsko zbirko na Ljubnem ob Savinji. Tam jih je Martin Juvan -Čuks popeljal skozi življenje flosarjev, v preteklost doline in njenih ljudi, ki jim je les predstavljal preživetje. Srečanja se je udeležilo okoli dvajset bralcev, ki so si zbirko z zanimanjem ogledali, nato pa se je razvil pogovor o literaturi. Bralni klubi bodo znova pričeli s srečevanji v septembru. TG Martin Juvan - Čuks je člane bralnih klubov popeljal skozi življenje flosarjev, v preteklost doline in njenih ljudi, ki jim je les predstavljal preživetje. (Foto: TG) 86-LETNA DOMINKOVA PAVLA Z LJUBNEGA OB SAVINJI Dela na njivi in v hlevu in se včasih zapelje s fičkom naokrog Zgodba Dominkove Pavle z Ljubnega ob Savinji je prežeta z delom na kmetiji, ki ga na svojem domu opravlja od malih nog. Kljub 86-im letom je še vedno potrebno imeti veliko volje in vzdržljivosti, da lahko rešuješ krompir pred pleveli vštric Pavle Plaznik. Ni govora o kakih bolečinah v križu, ki bi ob dolgotrajnem sklanjanju pestile marsikoga v mladih ali srednjih letih. Da je gospa res samostojna in čila, priča tudi njena vožnja z svetlo rumenim fičkom, s katerim se je ravno pred kratkim odpeljala v Velenje podaljšat vozniško dovoljenje še za eno leto. POSAMEZNIKI OSTAJAJO POMEMBNE PRIČE NAŠEGA POREKLA Dobršen čas sva se s Pavlo pogajali za razkritje življenjske zgodbe. Njena skromnost in preprostost skriva plemenitost, vztrajnost in druge vrline življenja, ki so v današnjih časih vredne osvetlitve. Smo narod podeželskih ljudi in kmetov, ki v svojem vsakdanu korenini na njivah in travnikih. Z novimi razsežnostmi bivanja ostaja- Dominkova Pavla pri 86-ih letih rada preživlja dneve na njivi, saj pri delu kljub sladkorni bolezni in visokemu pritisku ne najde tekmecev. (Foto: Slavica Tesovnik) jo starejši posamezniki pomembne priče našega porekla, ki se kljub visokemu razvoju tehnologije spet počasi vrača k naravi. Z MOŽEM POSVOJILA NOVOROJENKO KRISTINO Pavla je bila edino dekle pri hiši. Bratje Fran-celj, Janez in Rafko so šli od doma, ona je po poroki skupaj z možem Avgustom Plaznikom - Gusteljnom, ki je opravljal poklic mlečnega kontrolorja, prevzela kmetijo. Kmalu sta posvojila novorojenko Kristino. Pavlin mož je bil iz vojnih časov prijatelj očeta posvojene deklice in ob smrti njene matere po porodu je na Pavlino željo Kristina prišla na Dominkovo kmetijo. Po dveh letih se je Kristinin oče ponovno poročil in želel dekletce nazaj. Odhod malčice je bil za zakonca hud udarec. PO LETU DNI POSVOJILA ŠTEFKO Minilo je le kakšno leto, ko se je zaradi družinske situacije v Florjanu pri Gornjem Gradu 14 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 Ljudje in dogodki, Prejeli smo kar nekako zgodilo, da je k Dominkovim prišla druga deklica. Štefka je kot dojenček pripadla najprej svoji teti, a ker je ta imela že dva otroka, najmlajša hči je imela le tri mesece, je nekega dne kot znanka potarnala Pavli. In Pavla je seveda sočutno izjavila, da bi jo kar vzela k sebi. V kratkem času je prišlo pismo iz zavoda za socialno delo. Posvojitev je bila naslovljena in deklica sprejeta z odprtimi rokami k novi mami in očetu. OVDOVELA, A POSTALA STARA MAMA Leta so tekla in Pavlin mož, ki je med vojno izgubil nogo, tako da je imel protezo, je postajal vse šibkejšega zdravja. Najprej je pristal na vozičku, nato je sledila postelja. Trinajst let je Pavla poleg dela na kmetiji in odraščajoče hčerke skrbela za nepokretnega moža. Pred 27-imi leti je ovdovela. V časih, ko je posvojena hči Štefka zaradi poroke z Alojzom Tostovršnikom nameravala zapustiti dom, je bilo zanjo spet težko. Srčno si je želela, da Štefka ostane skupaj z možem doma pri njej. In uspelo je. Vloga stare mame fantu Dominiku in deklici Danici ji ni ušla. PRI DELU NIMA TEKMECEV Leta so minevala, delo v hlevu in na njivi je ostajalo Pavlino veselje. Prašiča dobita tudi kosilo, saj pravi, da nič ne ostane, če jim daš hrano trikrat na dan. Dve kravi, psiček in muca so tudi pri domu. Včasih so mleko oddajali zadrugi, danes imajo zasebne odjemalce. Vse v domu je pospravljeno, tako je tudi okoli hiše, njive obdelane in vrt oplet. Pri delu Pavla nima tek- mecev, kljub sladkorni bolezni in visokemu pritisku. IZREDNE VOLJE, BISTROSTI IN SAMOSTOJNOSTI Ko se je Pavla bližala štiridesetemu letu, je šla delat izpit za avto in motorno kolo. Vse ji je takoj v prvo uspelo. Njen prvi avto je bil fičko in pri tem modelu je ostala. Imela je belega, bež barve in rumenega. Tako je slednjič, ko je šla na zdravniški pregled za podaljšanje vozniške, po opravljenih obveznostih v Velenju, obiskala brata v Ška-lah. Njena volja, klenost, bistrost in samostojnost so nekaj izrednega. Redno, vsak dan hodi k maši, na njivi pa dobrovoljno preživi z opoldansko malico, milo rečeno, cel dan. Slavica Tesovnik CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Pesmi stanovalce vrnile v mlada leta Pevci so poleg ostalih zapeli tudi pesem Marija Nazaret. (Foto: ŠMS) Sredi maja, meseca rož in ljubezni, so stanovalce centra starejših v Gornjem Gradu z obiskom razveselili člani mešanega pevskega zbora nazarskega društva sv. Martina. S prepevanjem slovenskih narodnih in ljudskih pesmi ter prebiranjem poezije, tudi izpod peres dveh članov zbora, so stanovalce vrnili v mladost. Številne pesmi so poslušalcem segle do srca, predvsem tiste, ki so jih spremljale skozi življenje. Pevci zbora so si za nalogo zadali, da bodo lepšali dni tistim, ki to potrebujejo. Sveti Martin, po katerem so si nadeli ime, je namreč znan po svoji skromnosti in dobroti. Stanovalci so se pevcem pridružili ob prepevanju. Obiski zborov in skupin so del bivanja v centru, katerega se mnogi najbolj veselijo, saj se v tistih trenutkih mednje vrne zadovoljstvo, veselje in se obudijo najlepši spomini. ŠMS LOGARSKA DOLINA Vrtec v naravi V petek, 27. maja, smo tri vzgojiteljice vrtca Ljubno ob Savinji in 18 naših malčkov ob 12.30 vstopili na velik rdeč avtobus, s katerim smo se odpeljali pravljičnemu svetu naproti. Okoli 13. ure smo prispeli Na Razpotje v Logarski dolini, v hišico ob Pravljičnem gozdu. Tu smo preživeli dva res pravljična dneva in zabavna večera. Čas smo preživljalo ob tolmunu želja, v svetu pravljic s škratom Nejkom, s pastirico Mico, s katero smo spoznali vonj, mehkobo in uporabnost solčavske volne, na zabavnem igrišču ob igralih in igrah ter plesali in se zabavali ob zvokih nam ljube glasbe. Bilo nam je tako všeč, da smo se zaobljubili k vrnitvi v ta pravljični svet. Silva Ajnik Na Razpotju v Logarski dolini smo preživeli dva pravljična dneva in zabavna večera. (Foto: Mojca Pikl) Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 15 Ljudje in dogodki PIKAPOLONČEK V MOZIRJU Najmlajši pevci postavljajo temelje za kulturo v bodoče V petek, 20. maja, je iz Kulturnega doma Mozirje zazvenela vesela otroška pesem. V dvorani, ki je bila zasedena do zadnjega kotička, je potekala prireditev Pikapolonček, območno srečanje otroških pevskih zborov vrtcev Zgornje Savinjske doline. Osmo srečanje najmlajših pevcev je organizirala Območna izpostava Mozirje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Letos je pri pripravi dogodka sodeloval tudi mo-zirski vrtec. Na odru se je predstavilo sedem otroških zborov, ki so zastopali vrtce Tulipan Mozirje, Bočna, Luče, Nazarje, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad in Lipa, Rečica ob Savinji. Otroci so bili na odru razigrani, a hkrati pozorni na zborovodje. Petje je spremljala strokovna spremljevalka prireditve Katja Gruber, ki je priložnost dejala, da je prvo srečanje s petjem v zboru temelj vsej kasnejši ljubiteljski kulturni dejavnosti: »Zato pa je tako pomembno, da so vodje vrtčevskih zborov dobro podkovani v zborovodskem znanju za to starostno skupino. In na tej reviji smo videli med drugim tudi nastop, ki bi ga skoraj lahko ocenili kot vrhunski za to starost. Videli smo povprečne, a tudi precej skromne nastope. Vsekakor morajo na tej stopnji zborovodje gojiti predvsem veselje do petja in skupnega muziciranja, tega pa smo ta večer bili deležni v veliki meri.« Vsem zborovodkinjam in njihovim zborom se je za sodelovanje zahvalila Simona Zadravec, vodja JSKD OI Mozirje. Za veliko smeha v dvorani med posameznimi nastopi je z zabavnim vodenjem poskrbel Boštjan Oder. Prepevanje vrtčevskih otrok je potekalo v okviru tedna ljubiteljske kulture. Tatiana Golob Na prireditvi so občinstvo zabavali tako mali pevci kot povezovalec programa Boštjan Oder. (Foto: Tatiana Golob) ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV V GORNJEM GRADU V zraku je bilo čutiti veselje, prijateljstvo in srečo Pesem o sanjah je zadonela po dvorani, saj so se pri prepevanju združili vsi nastopajoči. (Foto: ŠMS) Zadnji majski četrtek je dvorana kulturnega doma v Gornjem Gradu pokala od mladostniške energije. »Nekaj je v zraku« so z naslovom prireditve želeli sporočiti nastopajoči. Zvoki ub- PODOKNICA NEDELJSKEGA NA HOMCAH Podokničar bo v gosteh pri Dragi Vršnak Danes, v petek, 10. junija, bo veselo na dvorcu Lešje na Homcah v rečiški občini. Tja se bo ob 19. uri odpravil podokničar Franc Pestotnik s svojo ekipo Nedeljskega dnevnika. S pomočjo Kulturnega društva Pušeljc bodo pripravili po-doknico, ki bo namenjena harmonikarki in pevki skupine Dragi Vršnak. Pri vzpenjanju po lojtrici in osvajanju ženskega srca mu bodo pomagali pevci bočkega moškega pevskega zbora in fantje Zavolovšek z Otoka. Da vasovalec ne bo tako zlahka prišel do cilja, mu bodo kar nekaj preizkušenj pripravili liki Lenartovega sejma, rečiškega turističnega društva. Za popestritev dogodka bodo poskrbeli ansambel bratov Poljanšek in organizatorke -Ljudske pevke Pušeljc. Marija Šukalo ranih glasov pevskih zborov, skupin iz vrtca in posameznikov, plesalcev, igralcev ter zveneči zvoki glasbil, na katera so zaigrali učenci, ki obiskujejo Glasbeno šolo Nazarje, so potrdili besede pesnika Toneta Pavčka. V zraku je bila sreča, ljubezen in veselje. Zaključna šolska prireditev je pripadla učencem, ki so se celo šolsko leto trudili, da tudi pred starši, učitelji in sošolci pokažejo, kaj so se naučili. Zborovski pevci so zapeli, plesalci pa obiskovalce odpeljali v poletje, počitniški čas, ki ga otroci težko pričakujejo. Vrata je odprla tudi Agencija za zlomljena srca, ki je z nasveti terapevtke rešila marsikatero mladostniško težavo. Premierno so si obiskovalci lahko ogledali kratek igrani film, ki so ga v nemškem jeziku posneli gornjegrajski šolarji s pomočjo učiteljic in nekdanjega učenca Janeza Pustoslemška. Film z naslovom Ljubezen na drugi pogled je nastal v okviru projekta Ustvarjamo v tujem jeziku. Pred dokončnim slovesom, ko so vsi nastopajoči prepevali o prijateljstvu, sanjah in o tem, kako lep je svet, je o istih temah spregovorila ravnateljica Blanka Nerad. Besede o ljubezni, prijateljstvu je v govoru vtkala med misli o družini. ŠMS 16 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 Kultura, Ljudje in dogodki PROMENADNI KONCERT V MOZIRSKEM GAJU Domači in gostujoči godbeniki igrali s plemenitim S soncem obsijan Mozirski gaj je zadnjo soboto v maju na široko odprl vrata godbenikom. Povod za promenadni koncert z dobrodelno noto je bil obisk godbe »Frohsinn« Oggenhausen iz Nemčije, ki se je mudila v Sloveniji. Na pobudo predsednika godbenikov iz Nemčije Thomasa Zimmermana, zaposlenega v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, so se srečali tudi z Godbo Zgornje Savinjske doline. Združi- namenom li so prijetno s koristnim in pripravili skupni pro-menadni koncert. Gostje so se naučili tri koračnice, ki jih Godba Zgornje Savinjske doline najpogosteje izvaja in jih kot vrhunec koncerta zaigrali skupaj, dogodek pa zaključili s prijetnim druženjem. Mozirski gaj je tako obiskalo okrog 30 tujih glasbenikov, nekateri s svojimi družinami, sicer pa se je koncerta udeležilo precej obiskovalcev Gaja, zaposlenih iz podjetja BSH in ostalih ljubiteljev godbe. Na pobudo podjetja so obiskovalci s svojimi prostovoljnimi prispevki finančno pomagali družini Pečnik z Brda v Šmartnem ob Dreti, ki ji je lani decembra ogenj uničil gospodarsko poslopje. Skupni vsoti zbranih sredstev je svoj delež dodalo tudi omenjeno podjetje. Barbara Rozoničnik V Mozirskem gaju so s plemenitim namenom združili moči godbeniki Zgornje Savinjske doline in »Frohsinn« Oggenhausen iz Nemčije. (Foto: Ciril M. Sem) 63. OBLETNICA MATURE GIMNAZIJCEV IZ MOZIRJA Ob srečanju obiskali zakladnico dragocenih plaščev Dijaki in dijakinje nižje gimnazije Mozirje, ki so zaključili šolanje leta 1953, so se zbrali na obletnici, da se poveselijo, pogovorijo in obudijo nekaj prijetnih spominov. Pod vodstvom rad-mirskega župnika msgr. Jožeta Vratanarja so si ogledali dragocenosti zakladnice plaščev. Ob nadaljevanju so prisluhnili še zanimivostim, ki jih je župnik povedal ob ogledu svetemu Frančišku posvečene cerkve. Sošolci in sošolke, ki so pred davnimi leti sedeli v klopeh nižje gimnazije na Brcah v Mozirju, so pravzaprav dosegli že visoko starost, vendar v njihovi družbi je še vedno zanimivo, zabavno in vedro. Nekoč so pisali na tablice s kamenčki in napake brisali s spužvami, danes pa uporabljajo pametne telefone in računalnik, če je potrebno. Kar ne nehajo se pogovori in njihove življenjske zgodbe so polne bogatih doživetij. Ta vsekakor niso samo lepa, nasprotno, šli so čez težke preizkušnje, med drugim tudi skozi gorje druge svetovne vojne, težave pa so jih očitno prekalile in jih naredile posebne in edinstvene. Njihova živahnost in volja do življenja se je pokazala ob snidenju, vmes in ob kosilu ter druženju. Ni jim zmanjkalo zgodb o potomcih, ki so še širše razkropljeni po svetu. V tretjem letniku je bilo dva razreda gimnazijcev, v četrti letnik jih je hodilo en razred, danes jih je od maturantov živečih še sedemnajst, na obletnico pa jih je prišlo dvanajst. Prispeli so iz vseh vetrov naše dežele, a bili so videti kot ne-razdružljivi prijatelji. Organizator srečanja je bil Jože Skornšek, sošolec Ciril M. Sem pa je ob snidenju poskrbel za stare in nove fotografije. Slavica Tesovnik Nekdanji dijaki in dijakinje nižje gimnazije Mozirje v družbi radmirskega župnika msgr. Jožeta Vratanarja (tretji z leve) (Foto: Slavica Tesovnik) I Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 17 Ljudje in dogodki, Prejeli smo KO PRAZNUJE MLAJEVEC Lepotec za Francovih 70 let Par dni pred koncem maja je okroglo obletnico življenja praznoval dolgoletni član mozirskih mlajevcev Franc Marolt, po domače Breclovski Franc. Na predvečer osebnega praznika mu je mlajevska srenja, ki jo vodi Ivan Slemenšek, pred domom postavila pravega lepotca. Smreka je zrasla v breclovskem gozdu, za bratov okrogli jubilej jo je podaril še en dolgoletni mlaje-vec, Jože Marolt. Slednji je spletel venec, s katerim so ozaljšali mlaj. Domala cela bratovščina mozirskih mlajev-cev se je zbrala pri postavitvi v Podvrhu. Svojemu spoštovanemu članu, ki je z delom in izkušnjami dodobra zaznamoval kulturo postavljanja mlajev v Mozirju, so smreko z napisom postavili ob dovozu k domu. Mozirski mlajevci ob jubilantu Francu Maroltu (ob mlaju desno) (Foto: Benjamin Kanjir) Ker s svojim petjem popestrijo marsikate- skih pesmi, so ubrano zapeli tudi tokrat. ri dogodek, s skrbjo za ohranjanje starih ljud- Benjamin Kanjir RECICA OB SAVINJI Srečanje osnovnošolcev 21. maja smo se zbrali učenci OS Mozirje, ki smo leta 1966 zaključili šolanje v Mozirju. Srečanje je bilo zelo čustveno, saj se nekateri nismo videli celih petdeset let. Potekalo je v zelo dobrem razpoloženju, ob dobri kapljici pa smo obujali spomine na tista leta. Pogovor je tekel tudi o našem življenju v teh letih in o tem, kako zelo smo zaposleni sedaj, ko ne hodimo več v službo. Obljubili smo si, da bomo naslednje srečanje organizirali prej kot v petdesetih letih. Udeleženci smo hvaležni Vinku, Veri in Karlu za njihov trud pri organizaciji srečanja. Marija Franko Nekdanji sošolci OŠ Mozirje so se zbrali na Rečici ob Savinji. (Foto: Vlado Lamut) 4. SREČANJE SMARSKIH »MLADINCEV« Iz Račneka v Kumrovec V Smartnem ob Dreti je že nekaj let okoli 25. maja, ko smo v bivši Jugoslaviji praznovali dan mladosti, precej živahno in slavnostno. Takrat se v Račneku zberejo pripadniki generacije nekdanjih Titovih mladincev in se spominjajo svojih šolskih dni. Letos, v četrtem letu njihovega druženja, so šmarški »mladinci« zapustili meje svoje vasi in celo države. Po budnici s harmonikarjem Matijem Veninškom so se odpravili v Kumrovec, kjer je v rojstnem kraju Josipa Broza - Tita potekala spominska proslava ob nekdanjem dnevu mladosti. Tam so si ogledali Titovo rojstno hišo, do onemoglosti plesali kolo z Ivom Godničem, poznanim imitatorjem Tita, in se družili s številnimi drugimi obiskovalci. TG Šmarškim »mladincem je bilo v Kumrovcu tako zabavno, da so se na licu mesta odločili, da se naslednje leto podajo naravnost v Beograd. (Foto: Igor Kalin) I 18 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 Šolstvo, Prejeli smo, Informacije DRUGA MINI OLIMPIJADA NA LAZAH Zbralo se je kar 552 osnovnošolcev V petek, 20. maja, je na športnem igrišču Laze pri Kokarjah potekala otroška mini olimpija-da, ki jo je drugič v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije organizirala Osnovna šola Nazarje. Sodelovale so osnovne šole Rečica ob Savinji, Mozirje, Karla Destovnika Kajuha Šo- Gost mini olimpijade na Lazah je bil Dejan Kralj, kajakaš na divjih vodah. (Foto: Erika Prislan) štanj in gostitelji dogodka. Zaradi drugih obveznosti se prireditve ni mogla udeležiti OŠ Livada Velenje. Dogodek je namenjen učencem prve triade, skupaj se jih je zbralo kar 552. Dogodek so pričeli z olimpijskim protokolom, manjkala ni niti maskota letošnjih poletnih olimpijskih iger v Riu, lisjak Foksi. Nosilca ognja sta bila Filip in gost Dejan Kralj, kajakaš na divjih vodah. Otroci so se preizkusili v premagovanju ovir, v kompleksnih vajah za koordinacijo, hodili so po »ledenih« ploščah, izvajali vaje s padalom ter različne vaje z žogo, preizkusili so se tudi na nogometnem poligonu. Kot je povedala vodja dogodka Branka Nareks, ki je bila med drugimi pobudnica prve mini olimpijade v Zgornji Savinjski dolini, je bil cilj, ki so si ga organizatorji zastavili, dosežen. Bistvo mini olimpijade ni bilo tekmovanje, temveč skupno sodelovanje in uživanje v družbi vrstnikov. Otroci OŠ Nazarje so dogodek posvetili tudi svetovnemu dnevu čebel, ki je bil ravno na ta dan. Erika Prislan SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Mirt Komel: Pianistov dotik Pianistov dotik je romaneskni prvenec pisatelja in filozofa Mirta Komela. Z njim se avtor poteguje za prestižno književno nagrado Kresnik, s katero časopisna hiša Delo podeljuje priznanje za najboljši roman preteklega leta. Glavni protagonist Gabrijel Goldman se nahaja v newyorški bolnišnici po skrivnostnem dogodku, ki sproži fobijo pred dotikom. Za njegovo stanje bi lahko bila kriva nesrečna ljubezen, mogoče celo brezdušno, mehanično udarjanje klavirskih strojev, ki grozijo, da bodo glasbi ukradli dotik z dušo. V bolnišnično sedanjost se vpleta predzgodba čudaškega čudežnega otroka, nato demonično obsedenega genija. Bralec tako prebira zgodbo, ki se na eni strani spogleduje s filozofskim romanom, na drugi strani pa z emocionalno ljubezensko zgodbo. Vse skupaj pa je bogato začinjeno z izjemno doživetimi opisi najbolj neverbal-ne umetnosti - glasbe. IZOBRAŽEVALNI PREDSTAVI Napotki za varen vsakdan tudi rečiškim osnovnošolcem Učenci OS Rečica ob Savinji so si ogledali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si prizadeva za uvajanje varnosti in zdravja pri delu v vzgojo in izobraževanje, s ciljem dvigniti varnostno kulturo mladih. Splošno znano je, da tisti, ki so se v otroštvu naučili določenih pravil varnega ravnanja, posvečajo večjo pozornost varnosti in zdravju pri delu tudi kasneje, ko se zaposlijo. S tem namenom ministrstvo organizira vrsto aktivnosti, med katerimi so tudi izobraževalne predstave. Učenci 1. in 2. triade Osnovne šole Rečica ob Savinji so si predstavitvi ogledali v dveh skupinah, saj je bila vsaka izmed njih prilagojena starostni stopnji udeležencev. Glavna junaka Napo in doktor Varen sta učencem na poučen, a hkrati izobraževalni predstavi. (Foto: Anka Starič) zanimiv in slikovit način predstavila teme s področja varnosti in zdravja. Spoznali so pomembnost poznavanja in upoštevanja oznak za nevarne snovi, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Predstavljeni so jim bili ustrezni ukrepi pri morebitnih poškodbah z omenjenimi snovmi. Seznanili so se z varno uporabo interneta ter poškodbami sluha zaradi preglasne glasbe in hrupa iz neposredne okolice. Spoznali so tudi pomen pravilne drže med sedenjem. S predstavljenimi vsebinami so obnovili oziroma si pridobili osnovno znanje, kako preprečiti tveganje ter ostati varen tudi v prihodnosti. Anka Starič Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 19 Ljudje in dogodki, Šport ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL Manca Zaluberšek in Anže Finkšt postala državna prvaka Na Osnovni šoli Polhov Gradec je 1. junija potekala zaključna prireditev letošnjega Šolskega plesnega festivala, na kateri so nastopili najboljši plesalci s področnih tekmovanj. Med njimi tudi predstavnika Osnovne šole Mozirje Manca Zaluberšek in Anže Finkšt. Slednja sta predhodno zmagala na področnem tekmovanju, ki je bilo na Polzeli. Sodelovala sta v kategoriji latinskoameriški plesi v paru. V tej kategoriji je tekmovalo kar 37 parov, ki so morali pokazati plesno znanje sambe, chachacha-ja in rokenrola. Strogo sodniško ekipo jima je uspelo očarati do te mere, da sta prejela najvišje število točk med vsemi sodelujočimi in si s tem prislužila naziv šolskih državnih prvakov v latinsko ameriških plesih v paru. Manca in Anže sta sedmošolca, ki sta se s plesom pričela ukvarjati s šestimi leti. Za njune plesne korake odtlej skrbi Mojca Štancar. Vadita enkrat ali dvakrat na teden, vendar ne v paru. Tekmujeta v posamičnih kategorijah, v latino plesih, hip hopu in popu. V paru sta pričela plesati šele v tem šolskem letu, ko sta se prijavila na sodelovanje na šolskem plesnem festivalu. Po uspehu na tekmovanju bosta gotovo še večkrat sodelovala, s plesom pa popestrila pre-nekatero prireditev. Benjamin Kanjir Manca Zaluberšek in Anže Finkšt sta prejela najvišje število točk med vsemi sodelujočimi in naziv šolskih državnih prvakov v latinsko ameriških plesih v paru. (Foto: Mojca Štancar) 8. TRADICIONALNA GOLAZIJADA Tek na golaž To soboto bo na sejmišču v Mozirju potekalo že osmo srečanje ekip od blizu in daleč, ki se bodo pomerile v kuhanju golaža. Ker je letos odpadel Mali maraton Mozirje, ki bi bil v primeru izvedbe ravno na to soboto, so se organizatorji odločili, da kuhanju dodajo še tek. Sicer na bolj šaljiv način, kot je edinole primerno, glede na organizatorje iz vrst Pusta mozirske-ga, pa vendarle. Vsaka kuharska ekipa bo morala imeti v svojih vrstah tudi tekača. Slednji se bodo pomerili v teku od sejmišča, torej prostora kuhanja, do Mozirskega gaja oziroma kapelice sv. Valentina, kjer bodo prejeli deske za rezanje čebule in mesa. In nato seveda sledi obrat nazaj na mesto prireditve. Na spisku je letos 40 ekip. Stojnice bodo razporedili okoli sejmišča. Tudi letos bo kuharske prostore, potek kuhanja in sam izdelek ocenjevala stroga komisija. V skrbi za realne ocene in pravičen potek tekmovanja bodo ocenjevalci ves čas na preži. Po končanem kuhanju bodo organizatorji razglasili zmagovalce, kuharji pa bodo lahko razdelili skuhan golaž. Med prireditvijo bodo kuharje in obiskovalce zabavale domače glasbene skupine in priložnostno zloženi sestavi. Dobre volje ne bo manjkalo, zato organizatorji verjamejo, da bo sejmišče ob tej priložnosti zopet polno. Benjamin Kanjir ŠPORTNO PLEZALNA SEKCIJA PLANINSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Grega Verbuč postal osnovnošolski državni prvak Za mozirskimi plezalci je prvi del sezone 2016. Nastopili so na državnem prvenstvu osnovnih šol, na tekmovanjih vzhodne lige in mednarodnih tekmovanjih Inter Regional Climbing Cupa (IRCC), ki potekajo v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Sloveniji. Na najpomembnejše tekmovanje prvega dela sezone, finale osnovnošolskega državnega prvenstva v Vojniku, se je uvrstilo petnajst najboljših v vsaki kategoriji na področnih prvenstvih vzhoda in zahoda Slovenije. Med njimi je bilo sedem plezalcev mozirske sekcije, ki obiskujejo osnovne šole v Mozirju, Šmartnem ob Paki in na Rečici ob Savinji. Na tekmovanju je med plezalci z licenco v kategoriji mlajših dečkov Grega Verbuč osvojil naslov državnega prvaka in Jan Weiss 5. mesto. Liza Kovač je med mlajšimi deklicami osvojila 6. mesto. Med nelicenciranimi plezalci je v kategoriji mlajših dečkov Oskar Žerak Urbanc osvojil 5., Anej Stenšak 6. in Anže Terbovšek 17. mesto. Med starejšimi deklicami je Mina Špeh osvojila 19. mesto. Organizatorji tekmovanja so se odločili, da letos ekipnega naslova ne podelijo. V nasprotnem primeru bi bili plezalci OŠ Mozirje že Grega Verbuč (na sredini) je postal državni šolski prvak med plezalci z licenco v kategoriji mlajših dečkov. (Foto: Grega Verbuč, st.) tretjič ekipni državni prvaki. Na petih tekmovanjih vzhodne lige je v tej sezoni nastopilo 390 tekmovalcev iz 27 klubov. Nastopalo je tudi 17 članov mozirske plezalne sekcije. V ligi tekmujejo v dveh razvrstitvah, absolutni in B razvrstitvi, v kateri se ne upošteva tekmovalcev z licenco. Med nelicenciranimi je v kategoriji starejših cicibanov Andraž Sten-šak osvojil 1. mesto in Anej Stenšak med mlajšimi dečki 5. mesto. V absolutni razvrstitvi je med starejšimi cicibani Andraž Stenšak osvojil 3. mesto. V kategoriji mlajših dečkov je Grega Verbuč osvojil 2. in med mlajšimi deklicami Liza Kovač 5. mesto. Na posameznih tekmovanjih so osvojili sedem prvih, šest drugih, štiri tretja mesta in dvajset uvrstitev med prvo deseterico. Zaradi prekrivanja tekmovanj so mozirski mladi plezalci nastopili le na dveh tekmovanjih IRCC. V Radovljici je potekalo tekmovanje v bal-vanskem plezanju, kjer sta Joži Kovač v kategoriji U8 in Grega Verbuč U14 osvojila drugi mesti. Grega je nastopil tudi v Zagrebu, kjer je prav tako priplezal na 2. mesto. Benjamin Kanjir 20 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 Šport TRAIL GOLTE 2016 Prvi dan v hrib, naslednjega dne pa čez drn in strn Zadnji vikend v maju je bil po lanskem prvem uspešno izvedenem trailu Golte, ki je bil sestavljen iz teka na planino in naslednjega dne po njej, tudi letos v znamenju te tekaške preizkušnje. Sobotnega teka na Golte se je udeležilo 29, nedeljskega po planini pa 18 tekačev. Prvič so letos tekli tudi psi. Na startu sobotne preizkušnje na spodnji gondolski postaji v Radegundi je bilo zelo vro- žini okoli pet in pol kilometrov se je dvignila za okoli 900 višinskih metrov. Slednji pa nobenemu izmed prijavljenih niso povzročili prehudih težav. Prvi je bil letos na cilju v času slabih 43 minutah Ivan Hrastovec, med ženskami pa tik pod uro Špela Zupan. V nedeljo je sledil krožni tek po Golteh. Prvič je bil izveden tudi tako imenovan canicross, tek za vodnike psov. Kar deset se jih je s psi zapodi- Na trailu Golte je bil tokrat prvič izveden tek za vodnike psov. (Foto: www.trail-golte.si) če. 29 tekačev, med njimi tudi štiri dekleta, se je po štartnem pisku hitro podalo v hrib in po makadamski cesti preteklo prvih 500 metrov. Nato so se odcepili desno in po gozdni poti strmo navkreber. Trasa je bila večinoma speljana po senci, po planinski poti na Mozirsko kočo. V dol- ženskami je za progo Nuša Schumet potrebovala dve minutki več. Šest tekačev se je podalo na dva kroga teka, torej na devetkilometrsko progo. Med njimi je bil najhitrejši Tine Kukolj. Benjamin Kanjir ATLETSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V NOVI GORICI Maja Mihalinec v teku na 100 in 200 metrov nepremagljiva lo od hotela Golte v smeri Alpskega vrta in nato levo proti Starim stanam, na Medvedjak in navzdol nazaj do hotela. Tek je bil dolg štiri in pol kilometre, najhitreje ga je s svojim štirinožnim prijateljem pretekel Damjan Žepič v dobrih dvajsetih minutah, med Sobotnega teka na Golte se je udeležilo 29 tekačev. (Foto: www.trail-golte.si) Maja Mihalinec je v Novi Gorici zmagala v teku na 100 in na 200 metrov. (Fotodokumentacija MM) V Novi Gorici je v soboto in nedeljo potekalo atletsko prvenstvo Slovenije za člane in članice. Tudi tokrat je bila najboljša slovenska atletinja lanskega leta Maja Mihalinec nepremagljiva. Mozirjanka, sicer članica AK Velenje, je na sobotnem sprintu na 100 metrov tekla 11,53 in za več kot pol sekunde za sabo pustila Agato Zu-pin (AK Kamnik). Najboljša je bila tudi v nedeljo v teku na 200 metrov. S časom 23,55 je ugnala Sabino Veit. »Na 100 metrov se mi še pozna, da sem šele pred kratkim končala z bazičnimi pripravami. Ko sem bom spočila, bo šlo tudi to bolje. Zmaga na 200 metrov je bila manj pričakovana, saj imava s Sabino Veit vedno tesne obračune in včasih zmaga ena, včasih druga. Zadovoljna sem tako z zmago kot z doseženim časom,« ob zaključku tekmovanja ni skrivala zadovoljstva Zgornje-savinjčanka. Marija Šukalo Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 21 Šport, Oglasi 2. NOGOMETNI TURNIR V SPOMIN NA MARKA RESNIKA - CUTURO V SOLČAVI Prehodni pokal osvojila ekipa Strmi Športno društvo Solčava je 21. maja pripravilo nogometni turnir v spomin na prezgodaj preminulega prijatelja in športnika Marka Resni-ka. Športnega druženja so se udeležile štiri domače ekipe ter ekipe Ljubnega, Luč in Podvolovljeka. Ekipe, razdeljene v dve skupini, so pokazale veliko borbenosti in lepih akcij. V prvem polfinalu so igralci ekipe Strmi iz Solčave premagali Ljubence s 6:2. Bolj napeto je bilo v drugem polfinalnem boju, kjer je bil zmagovalec znan šele po izvajanju kazenskih strelov. ŠD Raduha Luče in Podvolovljek sta namreč v rednem Zmagovalci ekipe Strmi iz Solčave (Foto: ŠM) delu igrala neodločeno 0:0, pri izvajanju kazenskih strelov pa so bili natančnejši Lučani, ki so se uvrstili v finale. Za tretje mesto so se izvajali kazenski streli, z 2:1 so bili uspešnejši igralci Podvolovljeka, četrto mesto je pripadlo ekipi z Ljubnega ob Savinji. Finalno srečanje sta obe ekipi odigrali zelo napadalno, gledalci so lahko videli mnogo lepih akcij in zadetkov. Izrazito boljši so bili domačini ekipe Strmi, saj so s kar 8:1 premagali goste iz Luč ter zasluženo osvojili prehodni pokal iz rok predsednice ŠD Solčava Jasmine Štiftar. Marija Šukalo 5. KARAVANSKI PRIJATELJSKI 3D POKAL V LOGARSKI DOLINI Lokostrelci poskušali osvojiti čim več točk na 3D tarče V Matkovem kotu je 21. maja potekalo tekmovanje v streljanju na 3D tarče - tarče živali v naravni velikosti in barvi. Prvo od dveh srečanj ljubiteljev lokostrelstva iz Avstrije in Slovenije sodi v okvir 5. Karavanškega prijateljskega pokala. Ob pomoči občin Solčava ter Železna Kapla-Bela sta ga pripravila Breda in Karli Gradišnik s svojimi prijatelji. Drugo srečanje v okviru pokala bodo gostili člani lokostrelskega društva planine Luže Breg-Steilhang iz Železne Kaple. Na približno tri kilometre dolgi poti je 60 tekmovalcev različnih starosti moralo osvojiti čim več točk Pri tem so lahko uporabili tradicionalni - leseni ali compoud -sestavljeni lok. A bolj kot tekmovanje je bilo pomembno prijateljsko druženje udeležencev s te in one strani meje. Z njim so namreč nadaljevali ob zaključku tekmovanja in mu dodali tudi glasbeno noto. Za zabavo sta poskrbela gostitelj Karli s citrami in Miha Prušnik s harmoniko. Na kmetiji Gradišnik je udeležence srečanja pozdravila solčavska županja Katarina Prelesnik in pohvalila čezmejno sodelovanje omenjenih organizatorjev pokala. Marija Šukalo ZAHVALA Zvok sirene, zvok, ko te vedno znova zmrazi in nameniš trenutek misli tistemu, ki mu gredo pomagat, dokler ... se sekunde vlečejo kot ure in ko končno pridrvi iza ovinka, se ti zdi kot najlepša melodija, kar si jih slišal kdaj, da bi kar zaplesal ... in fantje, na slovestnosti pri cerkvi tako prikupno nerodni, ko se gre zares, pa uigrani kot najboljši orkestri tega sveta. Vsaka čast vam fantje gasilci naše doline in hvala! Hvala prijateljem, sosedom, znancem, brez vas ne bi imelo smisla na novo začet! Peter Bezovšek z družino i velikosti so bile razporejene po celotni progi. (Foto: Marija Šukalo) Izkažimo pomoč družini po požaru! V nedeljo, 29. 5. 2016, je nekaj pred 9. uro zagorelo večje gospodarsko poslopje, last družine Bezovšek. Ogenj je popolnoma uničil ostrešje in del zidov, škoda je večja, zato so potrebne aktivnosti za zbiranje denarne in materialne pomoči. Na pobudo krajanov občine je ustanovljen »Odbor za pomoč pri odpravi posledic požara v Lenartu pri Gornjem Gradu«. Prosimo, da izkažemo solidarnost prizadeti družini ter s finančnim prispevkom ali z materialnimi dobrinami pomagamo pri odpravljanju posledic nesreče. Prispevke lahko nakažete na poseben transakcijski račun: TRR št. SI56 0123 0600 0000 443, odprt pri UJP s pripisom: pomoč po požaru - Bezovšek. Za razumevanje in pomoč se vam najlepše zahvaljujemo! OBČINA GORNJI GRAD Odbor za pomoč pri odpravi posledic požara v Lenartu pri Gornjem Gradu 22 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VLOMILEC V OBJEKTU ŠPORTNIKOV Ljubija: 30. maja so bili mozirski policisti obveščeni o vlomu v leseno uto športnega društva v Ljubiji. Neznani storilec je odstranil okno na kip in vstopil v notranjost objekta, od koder je odnesel menjalni denar. Nastala je materialna škoda v višini okoli 50 evrov. • ROMUNA PRODAJALA PO HIŠAH Ljubno ob Savinji: 1. junija popoldan so policisti zalotili dva državljana Romunije med prodajo izdelkov po stanovanjskih hišah na Ljubnem ob Savinji. O zadevi je bila obveščena mobilna skupina finančne uprave, ki je prevzela postopek in državljanoma Romunije izdala plačilna naloga. ZAHVALA Francka PRAZNIK Požarnikova mama 26. 11. 1931 - 29. 5. 2016 Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojno Francko spremljali na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste žalujoče podpirali v težkih trenutkih s spodbudnimi besedami in izrečenimi sožalji. Vsi njeni Kronika, Zahvale, Oglasi Pred Kumprejevo domačijo zdaj klopca sameva, ker odšel si tja, kjer ni več trpljenja, gorja, a živ spomin nate ostal bo za vedno, ker takih, kot si bil ti, se pozabit ne da. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Franca KUMPREJA p. d. Kumpreja iz Primoža pri Ljubnem 24. 11. 1931 - 21. 5. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izkazano sočutje, izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala patronažni sestri Angelci in osebju bolnišnice Topolšica za pomoč v času njegove bolezni. Hvala gospodu dekanu za opravljen obred, cerkvenim pevcem, praporščakom in pogrebni službi Morana. Hvala Petru za prebrane besede slovesa, ki jih je napisal Ivko, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranjate v lepem spominu. Žaluj'oči vsi nj'egovi Sonce ljubeznivo je žarelo in zašlo; tako pozdravlja zadnjič zemlja, mati zvesta. Življenje moje hvalnica lepoti je bilo In hrepenenja je bilo proseča gesta. (Ernst Goll) ZAHVALA BertaJEZ p. d. Stoglejska Berta iz Luč 24. 4. 1930 - 27. 5. 2016 Ob izgubi tete in sestre se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvaljujemo za vso izkazano pomoč v težkih trenutkih ter za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala tudi govornici Valeriji Robnik, gospodu župniku Vikiju Košcu, pevcem in zdravstvenemu osebju. Hvaležni domači in sestra Jožica Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 23 Za razvedrilo Cvetke SKLADISCE ZA STARE MOBILCE Z nostalgijo se je nazarski župan Matej Pečovnik ločil od starega mobilca, ki je ob novejšem ifonu postal škodljiva navlaka. »Za novo pridobitev mora človek nekaj žrtvovati,« je dejal. To je bilo za zgled občanom, ki bodo prinašali v e-zbiralnike baterijske vložke, stare pormašine, crknjene mikserje, odpisane električne igrače idr. Žarnice, ki služijo samo še za čez dan, in televizije, ki ugasnjene delajo enako kot prižgane, tja ne sodijo! (Foto: JM) ŠPORTNO GLASBENI PROJEKT VENIŠNIK Mitja Venišnik, glasbeni pedagog, zborovodja, pevec in ljubiteljski kolesar: »Pred mano je težko delo. Po vzoru pesmi »Vsed se gor na štango, bova tko hitrej pršla« moram izbrati eno, ki jo bom naložil in peljal en krog. Sedaj sem naredil že enajst krogov, pa še nimam kriterijev, po katerih bi izbral kandidatko iz učiteljskega pevskega zborčka. Verjetno bom prej pripravljen na Maraton Alpe, zato bom odločitev prepustil našemu športnemu pedagogu, sam pa naredil še en častni solo krog.« S HUMORJEM NAD SPANEC Tako so se nedavno smejali trije šefi inovatorjema vodenja zaključne konference o inovacijah v regiji. Bojan Stropnik (z leve) je dobil nove inspiracije za vodenje inovatorske komisije, izvršni razvojni direktor Gorenja Boštjan Pečnik je že kar doživljal, kako bo poslej javno nastopal, direktor Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik pa je preprosto užival v nastopu dveh zabavnih voditeljev. »Zdaj vem, kako preprečiti spanje na javnih prireditvah,« si je menda mislil. 24 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 Križanka, Informacije Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: JOOS - nizozemski slikar (van C leve); NINGAL - hči boga En kija v sumerski mitologiji; ŽLOT - ničvredni, malovredni ljudje; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OBVEZANOST, PERSONALKA, ALT; BEDUIN, DIANA, APAČ, VLAČA, TI, ALENKA GODEC, BACIL, AFERA, SOSVET, KARTEL, TRIOLET, DIALEKT, ADEN, RATAN, IGOR, RANJENJE, KUJALO, ALA, KAČA, APATIN v_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 8.00. Planinski dom Farbanca 3. spominski pohod na Čreto ob 9.00. Izpred občinske stavbe na Rečici ob Savinji Pohod po trških mejah in na Kuglo Sobota, 11. junij ob 14.00. Sejmišče v Mozirju 8. tradicionalna golažijada ob 15.00. Varpolje Odprtje mostu ob 16.00. Športni park Varpolje Otroški živ žav Nedelja, 12. junij ob 15.00. Dom kulture Nazarje Glasbena prireditev Iz roda v rod in predtekmovanje za Zlato harmoniko Torek, ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka 14. junij ob 16.00. Steyerjeva klet v Mozirju Polnitev Alojzijevega vina Sreda, ob 15.00. Športni park Mozirje Polka nogomet, z roko v roki 15. junij ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, 100-130 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Telico sivko, brejo 8 mes., pašno, od odlične molznice, težko 650 kg, prodam; gsm 031/314-775. Čb telice, pašne, dobrega porekla, breje 8,5 meseca, prodam; gsm 031/504893. Prodam telički, limuzin stara 2 meseca, simentalka stara 1 teden; gsm 041/293-017. Prodam 3 prašiče, cca. 130 kg, hranjeni z domačo hrano; gsm 041/510-409. Prodam 200 kg prašiče, 1,5 eur/kg, Jože; gsm 041/942-492. Prodam zajce za nadaljnjo rejo; gsm 040/362-591. Prodam teličko rjavko/limuzin, teden dni staro; gsm 031/827-319. Jajčko, gugalnik - ležalnik, igralno podlogo, poganjalec, hojico, tricikel za punčko prodam za 60 eur; gsm 040/210-331. Balirko za kocke in rotacijsko kosilnico prodam; gsm 041/37-20-40. Traktor štore 504 in suha, metrska, bukova drva prodam; gsm 041/980981. Prodam gajbe za krompir ali jabolka; gsm 041/333-764. VOZILA - KUPIM Kupim traktor univerzal, zetor, IMT, ur-sus, štore, lahko tudi v okvari; gsm 030/419-790. VOZILA - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prodam alfa romeo 159, 2,4 JTDM, letnik 2006; gsm 041/410-369. IMT 533, letnik 1977, prodam; gsm 031/ 695-208. Toyota yaris, l. 2003, 165.000 km, 1.0 bencinski motor, prodam, cena 1.500,00 EUR; gsm 041/441-702. Kupimo krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. NEPREMIČNINE Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje n teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. V Dobletini oddam stanovanje 50 m2 z balkonom in vrtom; gsm 051/303324. Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. DRUGO - PRODAM Prodam previjalno mizo s predali, barve bukev, lepo ohranjeno, 50 eur, in električni bojler 50 l, malo rabljen, 25 eur gsm 031/582-897. V Sp. Krašah prodam travnike; gsm 031/453-163. OSEBNI STIKI Prodam šotor easy camp Wilming- Samozaposlen očka iz okolice Žalca ton 400, rabljen samo 10 dni; gsm želi punco za lepšo skupno prihodnost; 031/343-711. gsm 031/807-376. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. 26 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 Oglasi www.fotoknjiga.net m • • • • Spomini nimajo cene. Fotoknjiga je čudovito darilo. Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stro- ške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fo- to knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Fotoknjigo ustvarjate na internetu,zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja. I Savinjske novice št. 23, 10. junij 2016 27 ARHIV Zgornjesavinjski časopis www.savinjske.com n "s. c ra m C "O C ra o £ 03 e0 hA •i_> O £ O O • ci- cl a a>m o 0 .S ST c « £ 1 ^ 5 0) .o i I a> a> e! ■S 1 15 s i? "D 0) < O TJ Qi > O Q. E •o O O £ Q. »o E S E z O co 03 to a> u OJ tO TO CO 2