Tednik Glasilo Socialističide zveze delovnega ljudstva za Podravje ^lev. 50 PTUJ, 23. decembra 1966 Cena: 0,4 ND. iO SD Letnik XIX •Tedrrfk-" izhsjm pod tem Imenom od 24. no\embroi 1961 dalje po .^Klepu občinskih odborw SZDL Ftuj in Ormož. — Izdaja zavod ..Ptujski tednik- Ptuj. Odgovor- ni uredftik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: Ptuj, He- roja Irficka 2. — Tel. 156. Številka tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno podjetje Maribor- ski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 ND. TE DNI -m PO SVETU Obletnica, ki opozarja in obvezuje Te olni poteka še&t let, odkar je fronta nacionalne osvobodi- tve postavila temelje svoji orga- nizaciji in združila vse rodo- ljubne sile v boj proti reakcio- narnemu režimu v Sajgonu in pozneje proti ameriškemu vme- šavanju v notranje vietnamske zadeve. Ob istem času je bila ustanovljena tudi osvobodilna aiTnada. Ob tej pomembni obletnici, ki jo praznujemo prav sredi naj- hujših gusarskih napadov ame- riškega vojnega letalstva na stanovanjske četrti Hanoja in drugih večjih severnovietnam- skih mest in vztrajnih prizade- vanj ameriške vojske, da bi dosegla večji uspeh v boju pro- ti osvobodilnim silam, je znova vzvaloval svobodoljuben svet. Val protestnih demonstracij je zajel tudi našo državo. Očitno je namreč naslednje: če bo morilska tehnika nadalje- vala svoje uničevalno delo. bo vietnamsko ljudstvo obsojeno na počasen pogin. In to bo vse- kakor za ZDA in tiste, ki pod- pirajo njihovo politiko v Viet- namu in jugozahodni Aziji, kr- vav nečloveška in človeštva nevredna bojna trofeja ... 2e vekrat smo opozorili na mirovne pobude v zvezi z Viet- namom. Tudi naša država je bila med tistimi, ki so zahtevale prekinitev sovražnosti in miro- ljubna pogajajija za zeleno mi- zo. Med najnovejše pobude so- dila poziv in mirovni načrt slavnega tajnika OZN U Tanta, ki je prejel tudi na letošnjem zasedanju generalne skupščine, potem ko je umaknil svoj od- stop, nalogo, da poišče stike med najbolj prizadetimi in naj- de pot za mir, in četrtkova po- slanica papeža Pavla VI. Toda vsi apeli so naleteli v Washingtonu na gluha ušesa. Najnovejši ameriš-ki ukrepi ta- ko v Južnem kakor tudi v Se- vernem Vietnamu kažejo, da žele ameriški strategi in politi- ki najprej kar se da uničiti Se- verni Vietnam in osvobodilno gibanje in nato sesti z nasprot- nikom »na kolenih« za zeleno mizo. Gre torej za svojevrsten diktat... Razumljivo je, da tako po- nosen narod, kakršen je viet- namski, ne bo položil ofožja, ker ve, da se bojuje za pravično stvar. V tem je tudi njegova nepopisna moč. Toda svet ne sme dovoliti, da bi ga bombe tuje velesile povsem uničile. Pri tem seveda ne mislimo sa- mo na materialno pomoč, tem- več predvsem na pritisk na ameriško javnost. Američani sami morajo slednjič priznati, da tu ne gre samo za »odločilen spopad s komunizi-nom v Aziji«, kot to trde razpihovale! politike sile v Vietnamu, temveč pred- vsem za strateške ameriške na- črte na celini, kjer ne bi smeli, če spoštujemo načela suvereno- sti, kaj . iskati. Toda še vedno podpira večina v ZDA Johnso- novo politiko, četudi prirejajo dobromisleči Američani protest- na zborovanja in tudi drufiač« kažejo svoj protest proti take- mu ravnanju. Vietnam ne sme postati do- končna žrt-ov igre ene velesile. Zato je treba pobude za mirno rešitev spopada in za temeljito obnovo celotnega Vietnaana kre- piti po vsem svetu, nenehno, z vsa zavzetostjo. Drugi dogodki Preteklih sedem dini nam je prineslo kopico dogodkov. V Parizu je zasedal ministrski s\'et NATO, ki je s svojimi skle- pi še enkrat pokazal, da se ta obrambna organizacija počasi razhaja. Grčija je doživela vlad- no krizo. Zelo obilrie so bile nesreče na morju in v zratku. Američani si prav te dni tik pred božičnim in novoletnim premirjem prizadevajo, da bi s silnimi bornbnimi napadi na severnovietnamsko glavno me- sto uničili kar se da več. četudi na drugi strani namigujejo na pogajanja. ZASEDAN.TE NATO V PARIZU Ministrski svet NATO se je letos zadnjič sestal v Pari^.u, ker mu je Francija odpovedala gostoljubnost in se bo moral preseliti v Bruselj. Bolj kot kdajkoli doslej se je pokazalo, da organizacija, ki je v bistvu »obrambne narave«-, naperjena proti socialističnemu svetu, ži- votari, da nima prave politične koncepcije in da ni enotna. Kot kaže, je na zasedanju prevladoval belgijski predlog o tem, naj organizacija »podrobno prouči spremembe, nastale od dne, ko so NATO ustanovili«. Gre predvsem za ugotovitev, da se dežele atlantske zveze mimo te organizacije vse bolj pove- zujejo gospodarsko in politično z deželami vzhodne Evrope na podlagi dvostranskih sporazu- mov. To pomeni, da skoraj ni- hče več ne pričakuje od atlant- .ske organizacije edino zveličav- nih rešitev. Resnica je, da se vse dežele ne morejo postaviti po robu ZDA kot idejnemu tvorcu te organizacije in glavnemu finan- čniku, kot je to storila Francija. Nekatere so namreč preveč po- vezane z njimi, druge pa si spet kaj takega ne upajo. Toda dejstvo je, da vsi vse bolj od- vračajo hrbet ameriškemu skrb- ništvu in tudi ozkim ameriškim načrtom v Evropi. Tako je ve- čina zavrnila ameriške pozive, naj bi se bolj vključili (na ame- riški strani) v vietnamska do- gajanja. Na drugi strani so Za- hodno Nemčijo potolažili v nje- nih prizadevanjih po lastnem jedrskem orožju. Povabili so jo k skupnemu načrtovanju glede jedrskih oboroženih sil. Tako se Bonn počasi približuje svo- jim namenom. Seveda bo tako popuščanje v odnosu do Nem- čije povzročilo zaskrbljenost m.ed vzhodnoevropsikimi dežela- mi, s katerimi navezujejo at- lantske dežele svoje stike. Tu namreč opozarjajo na nevarnost še večjega nem^Vo^a militariz- ma in revanšizma. GRŠKA VLADNA KRIZA V sredo je padla grška vlada predsednika Stefanoptilosa. Ta dogodek so dobri poznavalci grških pi'ilik pričakovali. To vlado, ki se je sama imela za vlado liberalno-demokratičnega centra, je podpirala desničarska ERE, vendar ni mogla z niče- mer rešiti politične krize, ki traja v bistvu že od 15. jiilija lani. Vodstvo ERE je sedaj pri- šlo do spoznanja, da je bolje, če se postavi na lastne noge in ne podpira več vlade, ki se je med svojim delom samo še ko»-n- promitii-ala. Kralj Konstantin je ostavk* sprejel in se je pričel posveto- vati s prvaki strank. Slednjič je izročil mandat za sestavo no^^e vlade guvernerju narodne banke Paraskelopulosu, ki bo kmalu sestavil spisek mini.'i^trov in se z njim pojavil pred skup- ščino. KOSIGINOVA POT Sovjetski ministrski predsed- nik Kosigin je po uspešno opravljenem obisku v Pari-zu — z njim je odprl novo obdobje v sicer dokaj tesnih francosko- sovjetskih stikih — te dni kre- nil v turško glavno mesto An- karo. Ta obisk v sosedni deželi, ki se prav zaradi blokovske delitve Evrope v preteklosti (Turčija je članica NATO) ni posebno zanimaUi za zbližanje, pomeni novo spodbudo za bolj- še delovanje v prihodnje. Pot k takemu razvoju je odprl žp nekdanji premier Hru.ščov. Tu- di ta razvoj dokazuje, da • so časi ostrih blokovskih trenj mi- nili. To velja sedaj še posebej za Turčijo, ki je bila dolgo časa sprednja 'straža ameriških proti- sovjetskih načrtov na sovji>*- skem jugu. GRŠKA VI.MJNA KKl/.A PARASKEVOPULOS SESTAVLJA NOVO &RŠKO VLADO Grški, kralj Konstaiitin je 7.r upal smoči mandat za šesta ' nove grške vlade guvernerju n.- cioinalne banke Joaniu Paraek^ vopulu. Le-ta *bo že dane? p-.-fd ložil kralju listo svojega tiovei.;. kabineta. Vlada ppt^miera ParaiRtvopu- je prehodma vlada O!»eb^os^t• z'; naj pa-rlomenta in ima naloao. o- v treh do šestih me^pcih izve^r;-^ paritame volitve. Na letnih konferencah 00 ZK Javno kadrovanje v občinski komite KADROVANJE IN VOLHVE V VODSTVA ZVEZE KOMU- NISTOV MORA BITI IZVEDENO VSAJ TAKO DEMOKRATIČ- NO KOT SKUPŠČINSKE VOLITVE. K.ADROVATI JE TREBA TISTE TOVARIŠE, KI SE NAJDOSLEDNEJE ZAVZEMAJO ZA NADALJNJO DEMOKRATIZACIJO NAŠEGA DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA IN ZA UTRJEVANJE SAMOUPRAVNEGA SISTE- MA. BODOČI OBČINSKI KOMITE NAJ BO PO SVOJI SESTA- VI TAKŠEN, DA BO LAHKO USPEŠNO KREIRAL POLITIKO NA VSEH PODROČJIH DEJAVNOSTI V OBČINI. VODSTVA ZK MORAJO ORGANSKO RASTI IZ AKTIVNOSTI VSEGA ČLANSTVA. Vsa ta načela skušajo komu- nisti ptujske občine kar najdo- sledneje izvesti na letnih kon- ferencah svojih osnovnih orga- nizacij ZKS. V začetku decembra so v ptujski občini začeli z izvaja- njem letnih konierenc 00 ZKS. Doslej je bilo opravljenih že okrog 20 % konferenc, do 15. ja- nuarja prihodnjega leta pa bo- do končane v vseh organizaci- jah. Mnogo osnovnih organiza- cij je v začetku decembra na svojih rednih sestankih raz- pravljalo predvsem o kadrov- skih pripravah na letne konfe- rence. Razpravljali so že o kan- didatih za vodstvo osnovne or- ganizacije, o tem — koga bodo izvolili za delegata na občinsko konferenco in katere tovariše bodo predlagali za kandidate v občinski komite ZKS. Ponekod, v večjih osnovnih organizacijah so celo izvolili kandi^dacijsko komisijo, ki naj na osnovi pred- logov članov do letne konferen- ce pripravi kandidate in se z njimi tudi pogovori. Na ta na- čin bo kandidacijska komisija res v pravem smislu opravila svojo nalogo, če jo pa izvolimo šele na letni konferenci, je nje- na vloga bolj formalna. 2e dosedanje letne konferen- ce, kot npr. v Majšperku, v Podleluiiku, na Vidmu, pri pod- jetju »Pleskar« v Ptuju in drii- god so pokazale, da se komuni- sti zavedajo dejstva, da jc de- javnost celotne organizacije ZK v veliki meri odvisna od delav- nosti in sposobnosti sekretarja oziroma vodstva organizacije. Delegati za občinske konference Občinski komite ZKS Ptuj je na seji v novembru sprejel sklep, da na letnih konferencah v 00 ZKS volijo delegate za občinsko konferenco po klju- ču: 1 delegata na vsakih zače- tih 15 članov — s tem, da manj- še organizacije tudi volijo po 1 delegata. Izjemno bodo dele- gate volili na skupnih konfe- rencah vseh komunistov v IGA »Boris Kidrič«. Kidričevo, in v Kmetijskem kombinatu v Ptuju. Tovarniška komiteja ZKS v obeh kolektivih sta tudi že sredi intenzivnih priprav na te konference. Konec na 2. stjraaii Nova šola »Franca Osofnika« v Ptuju za 760 učencev v 26 oddelkih otvoritev šole z odkritiem spominske plošče Mikijarda dinarjev že uporabljena za šole v nedeljo, 18, decembra 1966 je bila pri novi osnovni šoli »Fran- ca Otioinikd« v Trubarjevem naselju v Ptuju otvoritvena slovesnost, obenem pa tudi odkritje plošče v spomin na politkomisarja Lacko- ve cele FiancH Osojnika, po katerem ima ta šola ime. Po obširnem in dobro uresniče- nem programu za otvoritev pred šolo, pa tudi za nastope in pri- znanja ter obdaritve zaslužnih v telovadnici, po veliki udeležbi učencev, predstavnikov skupšči- ne občine Ptuj in političnih or- ganizacij, predstavnikov gradite- ljev šole, predstavnikov šol iz Ptuja in iz drugih šol, po navzoč- nosti sestre pokojnega Franca Oisojnika, Marije, komandanta gtirnizije JLA Huga Tomaca, po- močnika republiškega sekretarja za šolstvo Borisa Lipužiča, zvez- nega poslanca Borisa Kocijančiča in nekaj republiških poslancev iz občine, Viktorja Svajgerja, direk- torja Zavoda za proisvetno peda- goško službo Maribor in drugih ter po udeležbi vseh članov uči- teljskega in šolskega kolektiva, j<> potrebno priznati, da se je šola Franca Osojnika dobro pripravila na slovesnost. Osnovna šola Franca Osojnika Y Trubarjevem naselju v Ptuju ne predstavlja velike pridobitve samo za Ptuj, temveč Bsmem zjt„ ptujsko občino eno izmed prvih šal v ptujski občini, ki imajo vse iunktionalne prostore, kar pa ne pomeni konca skrbi za ureditev lrtkcqr) nadaljnjega šolskega pro- sim,) v občini Ptuj, temveč na- (lafjrvdnjp, \endar pod drugačni- mi pogoji kof so bili doslej. U \6ein tem je dejala pred olvoiitvijo šole predsednica ob- činske skupščine Lojzka Stropni- kova med drugim sledeče: »Nedvomno lahko trdim, da smo večali in bogatili z dokajšnjim čutom družbene odgovornosti in z visoko moralno zavestjo šolski fond adi kot temu tudi pravimo osnovna sredstva za to družbeno službo ali za to obliko splošnega družbenega standarda. Do leta 1958 je bilo možno le skromno misliti na sredstva za ta na-men. V tem času so bile izve- dene le najnujnejše adaptarr'-e in popravila in s tem tudi delna mo- dernizacija na šolah 2etale, Rod- ni vrh,' Naraplje, Videm, Cirkov- ce in Cirkulane. Te naložbe so veljale na(d 30,000.000 S dinarjev takratne vrednosti. Sele z letom 1959 pričenja obdobje večjih in sistematičnih gradenj. V tem letu je bila nadzidana Osnovna šola Ivana Spolenjaka na Bregu, zgrajen prvi del osnovne šd!le v Kidričevem 5n adaptirane so bile šole v 2etalah, Rodnem vrhu in na Polenšaku; vse te naložbe so veljale 60,000.000 S dinarjev. V letu 1960, ko smo začeli Iz- vajati šolsko reformo, je bil v kraUcem času Jflraien ^pviaarii te šole z naložbami 22,000.00 S dinarjev. To poslopje služi sedaj prepotrebnemu otroškemu vrtcu. Naslednje leto smo zgradili osnovno šolo v Gruškovju, prvi del nadzidave novo ustanovlje- ne ekonomske in administrativne šole in smo za to potrošili 79 mi- lijonov S dinarjev. V letu 1962 smo s 30 milijoni S dinarjev do- končali povečano zgradbo Eko- nomske in administrativne šole. Leto zatem smo pričeli z novo- gradnjo dveh osnovnih šol, te, kjer smo sedaj, in drugega dela šole v Kidričevem. Z adaptacijo nekaterih šol na podeželju so znašala sredstva za vse skupaj 153 milijonov starih dinarjev. Najuspešnejše je bilo leto 1964, ko smo v glavnem za- ključili gradnjo zadnje omenje- nih šol v vrednosti 242 milijonov starih dinarjev in opravili v tem letu še adaptacije pri šoli Videni in nekaj drugih manjših z 22 mi- lijoni starih dinarjev vrednosti. V lanskem letu smo začeli gra- diti nove 0'bjekte šole Majšperk, n*bavili smo opremi^ za to šolo, vse v skupni vrednosti 00 milijo- nov starih dinarjev, zaključili smo preuredilvena dela pri šoli Zavrč in še nekatera druga v skupni vrednosti 30 milijonov starih dinarjev, torej skupaj v lanskem letu za 120 milijonov starih dinarjev. Letos smo vložili v nadaljnjo gradnjo šole Majšperk še 186 mi- lijonov starih dinarjev, v telo- vadnico v tej šoli pa 48 milijo- nov starih dinarjev ali skupaj 234 mihjonov starih dinarjev. Tako 60 znašali vsi stroški eno milijardo starih dinarjev in če bi ta sredstva valorizirali, bi se po današnji ocenitvi povečal ta de- lež za najmanj dvakrat. Tako smo pridobili v nekaj le- tih 7500 kvadratnih metrov šol- skega prostora, od lega 3500 kva- dratnih metrov učilnic vseh vrsl. Ce k temu dodam še skrb za gradnjo stanovanj, ki smo jih si- slematično zgradili, in sicer 103 stanovanja, skoraj pri vsaki šoli na podeželju in dodelili 27 sta- novanj prosvetnim delavcem v Pliiju, jp to l.'!0 stanovanj v vred- nosti 547 milijonov slariti dinar- jev. Mislim, da je, ne glede na Konec na 2. strani Dva objekta nove osnovne šole Franca Osojnika Reorganizacija ZK kol proces V ponedeljek, 19. t. m., popol- dne ic obiskal Ptuj član IK CK ZKS - Stane KRANJC. ki je ludi redni predavatelj na Vi.so- ki soli za politične vede v Ljub- ljani Članom občinskega poli- tičnega aktiva jc odgovarjal na \prašan)a, nato pa je člane po- litičnega aktiva še seznanil z nekaterimi pojavi m dogajanji v Micdnaiodncm delavskem gi- banju. Občinski komite ZKS jc tov. Kranjcu predhodno poslal več obširneje obrazloženih vprašanj v z\czi z reorganizacijo ZK, o družbenih premikih in slojevi- tostih v naši družbi, o odpravi ?rasL.anja političnih in oblast- funkcij, o kadrovski po- litiki glede na bližnje skupščin- ske \olitvc, o delovanju Zveze Ivomunistov v samoupra\ncm sistemu in razvijanju samo- upravnih odnosov ter o podob- nih vprašanjih. Tov. Kranj C jc v triurnem razgovoru na vsa ta vprašanja nazorno odgovoril ter posa- mezne probleore osvetlil s šir- ših družbenih vidikov. Naglasil je, da jc reorganizacija ZK ne- posredno povezana z gospodar- sko in splošno družbeno refor- mo. Zato reorganizacije ZK ne smemo pojmovati kot enkratni akt in je ludi ne videti samo v organizacijskih spremembah, temveč jo moramo pojmovati kot proces ideološke preobra- zbe ZK v naši družbi. Opozoril je predv.scm na na- slednje slabosti, ki jih ZK mo- ra odpraviti: 1. Socialna struktura Zveze komunistov prihaja v navzkriž- je z njenimi revolucionarnimi smotri, zato se mora bolj na- sloniti na najbolj osveščen del delavskega razreda. 2. Zveza komunistov se v do- sedanji praksi ni vedno znala DVorna za ključna vpraša- .'.av, ne moremo priti daleč. Treba je povedati kaj hočemo in kako bomo to dosegli. Zveza komunistov še naprej ostaja dovolj naslanjati na strokovne in znanstvene potenciale druž- be, zato je treba tudi več sode- lovanja z delovno inteligenco. 3. Dosedanja birokratsko-hic- rarhična struktura in sistem odnosov v ZK, jc dostikrat pa- sivizirala člane, da so prepoča- si sledili našemu družbenemu razvoju. Vodstva ZK bodo mo- rala zato bolj spodbujati in usposabljati člane, da bodo lah- ko samostojno delovali kot ko- munisti. 4. Naslednja slabost jc bila v tem, da smo v naših konceptih včasih postavljali nekoliko ne- realne programe, ker ni bilo realnih možnosti, da bi jih do- segli. Po drugi strani pa je bila naša praksa preveč dnevno ope- rativna, preveč tehnokratska, kar vse je demoralizirajočc vplivalo na članstvo. Toda, ic poudaril tov. Kranja samo z ugotavljanjem, kaj ni nja naše politike in i-azvoja. Izhajajoč iz sodobnih družbe- nih premikov je potrebna tudi širša diferenciacija pojma de- lavskega razreda. Upoštevati jc treba, da je v neposredni pro- izvodnji vedno več intelektual- nega dela, da že sam tehnični razvoj odpravlja razlike inte- lektualnega in fizičnega dela; v našem samoupravnem sistemu pa moramo ta proces še po- speševati. Marsikaj bo treba tudi izpopolniti v našem skup- ščinskem in volivnem sistemu ter na mnogih dmgih področjih dejavnosti družbenih služb. Po obširnih in nazornih odgo- vorih na vprašanja je omenil tudi občinsko konferenco ZK in sploh konference, kjer bi mora- li napraviti večjo selekcijo pro- blemov. Več pozornosti je tre- ba posvetiti poročilu na konfe- renci, — ta poročila so bila do- slej bolj kot gola formalnost. Pred\ sem moramo več govoriti o tem, kaj smo napravili, kot pa deklarativno o tistem — '>kar bomo in moramo napra- viti«. F. Fidersek stran 2 TEDNIK — petek, 23. decembra 1%6 Stran 2 Ugoden razvoj gospodarstva v prvih devetih mesecih leta 1966 v ptufski občini Obračun celotnega dohodka, ki so ga opravila podjetja v ptujski občini s periodičnimi obračuni za čas od 1. januarja do 30. septembra tega leta, kaže ugodno sliko. Gospodarstvo sku- paj je ustvarilo za 35,8 odstotka več celotnega dohodka kot v enakem razdobju lani, za pri- bližno enak odstotek sta se po- večala tudi netoprodukt in do- hodek za razdelitev, medtem ko sredstva za osebne dohodke in razširjeno reprodukcijo izkazu- jejo močnejši porast. Predvidevanja za leto 1966 so v devetih mesecih realizirana tako: Močneje kot celotni dohodek so narasli materialni stroški, v strukturi teh pa predvsem iz- datki za material, storitve in investicijsko vzdrževanje. Delovanje gospodarske refor- me se odraža v delitvi narod- nega dohodka. Delež sredstev, s katerimi razpolaga gospodar- stvo, znaša 19,2 <'/o celotnega do- hodka. Poleg trgovine in gostin- stva, kjer vpliva prometni davek na porast deleža za skupnost, so se v delitvi narodnega do- hodka relativno in absolutno zmanjšala tudi sredstva kmetij- ski^h gospodarskih organizacij. Pri teh so občutno porasli po- leg prometnega davka še izdatki za obresti od kreditov, zavaro- valne premije, obresti od po- slovnega sklada in razne člana- rine. Sredstva za osebne dohod- ke v vseh panogah presegajo lanskoletni nivo, ostanek do- hodka pa je sicer v povprečju za 51 "/o večji kot lani, v kme- tijstvu pa je za 31,9 "/o nižji od lanskega. Razmerje v delitvi dohodka med osebne dohodke in sklade je za slednje ugod- nejše kot lani in znaša 61 (oseb- ni dohodki) nasproti 39 (skladi). Glede na gibanje gospodar- stva v devetih mesecih in po Informacijah o realizaciji v enajstih mesecih letošnjega le- ta ocenjujemo, da bo gospodar- stvo kot celota doseglo plani- rani celotni dohodek in dohodek, s tem pa tudi predvidena sred- stva za sklade i-n osebne dohod- ke. Na področju investicij pa, sodeč po devetmesečni realiza- ciji plana investicijske potroš- nje, predvidevanja ne bodo do- sežena. INDUSTRIJA Po fizičnem obsegu je indu- strijska proizvodnja v letošnjih desetih mescih presegla lansko proizvodnjo enakega razdobja za 9,6 odstotka. Zaostajanje za planskimi predvidevanji znaša 3,1 odstotka. Proizvodnjo je ovirala občutna omejitev elek- trične energije in otežkočena nabava nekaterih materialov iz uvoza. Finančna plat poslovanja je nekoliko boljša, saj so gospodar- ske organizacije že v devetih! mesecih realizirale 81.6 "/o ce-' lotnega dohodka za tekoče leto in presegle finančni rezultat lanskih devetih mesecev v pov- prečju za 41,2 "/o. Po podjetjih so rezultati naslednji: Ustvarjeni netoprodukt zna- ša 106,315.000 N din, kar je za 41,8 odstotka več kot lani. Po- slovni stroški, ki predstavljajo akumulacijo za družbo, pa so zaradi reformskih sprememb nižji. Najobčutnejši padec je pri prometnem davku, manjše so tudi obresti od poslovnega sklada in obresti od kreditov. Relativno nižji so tudi prispevki od osebnih dohodkov. Del narodnega dohodka, ki pripada industrijskim organiza- cijam, je večji od pričakovane- ga. Vzporedno s tem so se ob- čutno povečala sredstva za oseb- ne dohodke in sklade. Neto osebni dohodki izkazujejo v povprečju 75-odstotno poveča- nje, in sicer najmočnejše v to- varni glinice in aluminija, naj- manj pa v tovarni volnenih iz- delkov Majšperk. Ostanek do- hodka pa je v devetih mesecih letošnjega leta v povprečju že presegel plansko predvidevanje za 15,8 "/o. Delitveno razmerje se je glede na lansko leto pre- maknilo za 0,3 "/r. v korist skla- dov in znaša 52,4 (osebni do- hodki )nasproti 47,6 (skladi). V ustvarjanju sredstev za razšir- jeno reprodukcijo vidno odsto- pata tovarna avtoopreme in podjetje za popravljanje želez- niških voz, ki sta v devetih mesecih dosegli le tretjino pred- videnega ostanka dohodka za leto 1966. Ugodna gibanja se nadalju- jejo tudi v četrtem tromesečju. F^o oceni bodo predvidevanja za leto 1966 po vseh elementih de- litve celotnega dohodka v indu- striji kot celoti dosežena. Vpra- šanje je le finančni uspeh v to- varni avtoopreme zaradi dis- proporca med porastom cen materiala in gotovih izdelkov ter obremenjenosti z zalogami. ki se kljub prizadevanju kolek- tiva le počasi zmanjšujejo. Pod- jetje za popravljanje voz pa nima še dokončno utrjenih ta- rif za tekoče leto, ker pogodbe za zvišanje cen z naročniki del za tekoča in investicijska po- pravila železniških vozil še ni- so sklenjena. KMETIJSTVO Letošnjo dobro letino v kme- tijstvu nazorno prikazujejo do- seženi pridelki. Pričakovani so bili sicer ne- koliko boljši pridelki, toda svoj delež k zmanjšanju so dopri- nesle pomladan.ske pozebe, ne- kajkratna toča in poznejše po- plave. Posledice toče so občut- ne predvsem v sadjarstvu in v vinogradništvu, kjer je bila po- leg manjšega količinskega pri- delka zmanjšana kakovost pri- delka. Jesenska setev ozimin je v izredno lepi jeseni ugodno po- tekala. Zamenjanih je bilo mno- go semen, ni pa bila dosežena ustrezna potrošnja mineralnih gnojil. Tudi letos je bilo nekajkrat opaziti, da se poslovni odnosi med proizvajalci, trgovino in predelovalno industrijo niso ugodno razvijali. Nevšečnosti so se pokazale predvsem pri kul- turah, ki so bile pridelane v večjih količinah. Delovne organizacije kmetij- stva so v devetih mesecih letoš- njega leta ustvarile 109,497.000 N din celotnega dohodka. Tako so s 46,3 "/n presegle ustvarjeni celotni dohodek v lanskih de- vetih mesecih in s tremi četrti- nami dosegle letno predvideva- nje. Nesorazmerno, močneje kot celotni dohodek, so naraščala porabljena sredstva za proizvod- njo. Vlaganje sredstev v proiz- vodnjo, ki se odvija skoraj skozi vse leto, se ne odraža enako- merno v realizaciji po mesecih. Kcoiec na 5. strani Tri podjetja slabo gospodarijo v petek, 16. dec. je bila seja občinskega zbora in zbora delov nih skupnosti skupščine Ormož. Zbora sta obravnavala razna go spodarska in druga vprašanja na območjun občine. K poročilu o razvoju stano- vanjskega gospodarstva na ob- močju občine so odborniki pri- pomnili, da ne vlagajo podjetja zaradi slabega finančnega stanja dovolj v stanovanjsko izgradnjo. Gradijo se individualne hiše, družbena gradnja pa je skoraj zamrla. Morali bi več vlagati v družbeno izgradnjo. Tudi urba- nistični zavod naj svoje naloge hitreje in z vso natančnostjo re- Suje. Razpravljali so tudi o amializi periodičnih obračunov gospo- darskih organizacij za obdobje januar—september 1966. leta, ki ga je izdelala Silužba družbenega knjigovodstva. Analiza je pri- kazala gospodarjenje delovnih organizacij na področju občine z vidika dosedanjih finančnih rezultatov po periodičnih obra- čunih. Analiza je ugotovila, da je siplošna ocena gos.pGdarjenj.a v devetih mesecih ugodna. Na taiko stanje so vplivali ukrepi gospodarsike reforme. Kljub te- mu da se ne odražajo prikazani rezultati samo na realnem pove- čanju proizvodnje, temveč tudi v vplivu cen. pa so dosežena ugodna razmerja med celotnim dohodkom, porabljenimi sred- stvi, netoproduktom in čistim dohodkom. Analiza je opozorilia tudi na določene pomamjkljdvo- sti, o katerih so raz,pravljalri tu- di na seji. Te pomanjkljivosti se odražajo v povečam ju zalog, v medsebojnem kreditirainju, kar povzroča gospodarske mot- nje in spravlja nekatera pod- jetja v Ormožu v slab go.^ipodar- ski položaj. Likvidnost se je po- slabšala pri tovarni »Jože Ke- renčič«. »Pivo Sl'a'tiina« in v obrt- nerft podjetju Krojaštvo. ki je tričetrtletno poslovanje zaklju čilo z izgubo. TRI PODJETJA V TEŽAVA I Na .seji so razpravljali o trei podjetjih, ki so v težavah. V to varni »Jože Kerenčič« je kiju povečani prod;aktivnositi in ra hlemu povečanju dohodkov sta nje za^skrbijujoče. Finančne raz mere v tovarni niso ugodne nit zadovoljive. Visioke zaloge go tovih izdelkov, ki jih ne morej* prodati, in zaloge drugega mate riala ter dajiatve so poleg dru gih stvari spravile tovarno v tail položaj, da ni sposobna krit svojih obveznosti. Primanjku. jejo celo sredstva za izplačila osebnih dohodkov. Med gospo, darskimi organizacijami so p( povprečju osebnih dohodkov n; zadnjem mestu. Razpravljali ,so tudi o poslab- šani .situaciji v podjetju Pivo. Slatina, ki pa se zdi večja, kei zaračuna prodajalec podjetja tudi embalažo, ki je do trikrai več vredna od samega blaga Ko vrne podjetje embalažo, do- bi zanjo obračunala sredstvj nazaj. Terjatve so zelo velike. 'V podjetju so siklenili, da bodt zaostrili izterjevalno politiko. Z izgubo je zaključilo tričetrt- letno poslovanje Krojaško pc/d. jetje. k; ni ustvarilo toliko do- t hodka za razdelitev, da bi krilc izplačane osebne dohodke. Novi gospod^arski ukrepi se dali misliti tudi tem ormoškim podjetjem, ali bodo lahko ob- stajala samostojno in kako bode poslovala naiprej samostojno, brez večje naslombe na banko. SLABA LETINA JIH JE PRIZADELA Kmetijiskemu gosipodarsitvu so naipravile veliko škodo slabe letine, padec cene živine, poleg drugih stvari pa še primitivno obdelovanje zemlje, ker so stro- ji in druigi reprodukcijski ma- terial predragi. Posledica so niz- ka vlaganja v kmetijsika gosipo, dar.s;twa zaiset>n/}'Kav. •J Nadaljevanje na 3. strani Brod čez Dravo začasna rešitev Novi most v Ormožu leta 1968 Postavljen bo na istem mestu. Začeli ga bodo graditi v za- četku januarja priliodnjega leta. Bo betonske konstrukcije, no- silnosti 60 ton. Stal bo 300 milijonov S din. V Ormožu že od oktobra 1965 ni mostu. Poplave v letih 1964 in 1965 so ga razmajale. Ker ni bil več sposoben za promet, so ga podrli. Prenehal je ves pro- met na cesti prvega reda, ki veže Hrvatsko in Slovenijo. Obe strani sta utrpeli veliko gospodarsko škodo. Samo v ob- čini Ormož se je družbeni bru- to produkt zmanjšal za milijar- do S din. Na občini so takoj pričeli mi- sliti na gradnjo novega mostu, a denarja ni bilo. Želeli so most, vsaj do tri tone nosilno- sti. Ko so ugotovili, da čez tak most ne more niti naložen to- vornjak, so se odločili za osem- tonskega, enosmernega, da bi vsaj delno ublažili poslabšano stanje. Za ta načrt je Hrvat- ska ponudila polovico sredstev. Po predračunu so ugotovili, da je razlika v ceni med takim po njihovi zamisli in mostom s popolno nosilnostjo, to je 60 ton, le 15 milijonov. Takoj so se odločili za boljšega. Rešiti je bilo treba še lokacijo mostu. Predvidevali so tri. Za pogoje modernega, hitrega prometa bi najbolj odgovarjal most pri iz- livu Lešnice v Dravo. Na tem mestu bi most z vsemi pri- ključki in premostitvijo želez- nice stal okoli milijardo S di- narjev. Vsi pristojni forumi so se za to rešitev ogrevali. Ko je šlo za tako velika finančna sredstva, je ostala občina sa- ma. Odločila se je za cenejšo lokacijo, to je na starem me- stu. Ker bodo obnavljali stari mosit, ne bo treba plačati velikih prispevkov, ki se sicer plačajo pri gradnji novih mostov. Novi most bodo pričeli gra- diti konec decembra, ali v za- četku januarja prihodnjega le- ta. Stal bo 300 milijonov S di- narjev. Polovico sredstev bo prispevala Hrvatska, polovico pa Slovenija. Občina Ormož bo prispevala četrtino sredstev. Postavljen bo na istem mestu. Izdelan bo iz prednapetega be- tona, polne nosilnosti do 60 ton. Širok bo osem metrov s steza- mi za pešce. Cestišče bo asfal- tirano. Stal bo na štirih opor- nikih. Ograja bo kovinska. Do- grajen bo 28. februarja 1968. le- ta. Rok gradnje je kratek. Opornika v strugi Drave bosta morala biti zgrajena v času niz- kega vodostaja čez zimo. ZR . JAVNO KADROVANJE Ntdaljevanje s 1. strani S posebno odgovornostjo v osnovnih organizacijah tudi iz- birajo kandidate za občinsko konferenco ZK. Predlagajo ozi- roma volijo predvsem take to- variše, za katere smatrajo, da so sposobni — izhajajoč iz ak- tivnosti svoje organizacije — realno oceniti družbeno pro- blematiko in tako prispevati h kvaliteti občinske konference. Izmed delegatov na občinski konferenci bodo tudi izvoljeni člani novega občinskega komi- teja, kar je treba pri izvolitvi delegata še posebej upoštevati. Kandidati za občinski komile Na letnih konferencah komu- nisti prav tako razpravljajo o kandidatih za bodoči občinski komite. Za kandidate predlaga- jo člane iz svoje osnovme orga- nizacije in tudi druge komuni- ste v občini, ki jih jioznajo. To pa praktično pomeni javno evi- dentiranje tistih komunistov v občini, ki so najdelavnejši, ki so odkrito, ne z besedami tem- več z dejanji, prizadevajo za dosledno realizacijo sklepov Vn. kongresa ZKJ in poznejših plenumov, predvsem še od VI. plenuma CK ZKJ dalje. Tako zastavljena široka izbira kandi- datov za občinski komite, v ka- teri bodo sodelovali vsi člani ZK v občini, pomeni, poleg de- mokratičnosti, tudi večjo odgo- vornost bodočih članov občin- skega komiteja neposredno čla- nom. Ta medsebojna odgovor- nost je v sedanjih pogojm de- lovanja ZK v občini toliko po- membnejša, saj bo od sleherne- ga komunista, posebno pa še od članov občinskega komiteja, od- visno, kako bomo realizirali po- litična stališča v konkretni praksi — izhajajoč iz samo- upravnih odnosov v naši druž- bi. Ko bodo tako zbrani predlo- gi kandidatov za bodoči občin- ski komite iz vseh 00 ZKS — bo razširjena komisija za no- tranjo izgradnjo ZK pri občin- skem komiteju izbrala določeno število kandidatov in ta pred- log poslala vsem delegatom in 00 ZKS, da o tem še pred ob- činsko konferenco ponovno raz- pravljajo, povedo svoje mišlje- nje in dajo svoje predloge. Z vsem tem gradivom bo nazad- nje kandidacijska komisija se- znanila občinsko konferenco ZK, ki bo dokončno razpravlja- la o kandidatih m izvolila bo- doči občinske komite ZKS. Ta konferenca bo verjetno v začet- ku februarja prihodnjega leta- F. Fideršek Otvoritev šole z oditritjem spominslte piosce Ntdaljevanje s 1. strani kritiko, ki prihaja iz ene ali dru- ge strani, skupščina občine Ptuj veliko storila za to družbeno službo. Ob že ustvarjenem nas čakajo na tem področju še nerešena vprašanja. Pri tem mislim pred- vsem na novo gimnazijsko po- slopje, ki v sedanjih pogojih tež- ko zmaguje zahteve sodobnega pouka, kar ogroža celo verifika- cijo zavoda, osnovni šoli v Pod- lehniku in v Gorišnici kličeta k rešitvi, in nemalo je pereče vpra- šanje tudi ptujske posebne šole. Res je, da pri tolikih naložbah ni bilo mogoče ustreči najbolj za- dovoljivo neposredno prosvetne- mu kadru glede osebnih dohod- kov. Ti so bili dokaj nizki in se njih izboljšanje ni moglo odvija- ti po merilih kot kje drugod, ven- dar j& *e samo dejstvo, da smo veliko storili za povečanje osnovnega šolskega fonda in za učiteljska stanovanja, zgovoren dokaz, da smo storili veliko več, kot 60 nam možnosti dovoljeva- le, in da smo za ta posredni pro- svetni standard žrtvovali v so- razmerju mnogo več kot v drugih občinah. Menim, da moramo po teh iz- nesenih podatkih gledati objek- tivneje na to službo. Tako bo zbledela marsikatera kritika, ki je običajno enostransiko obarva- na. Zelo resno se bomo morali v prihodnje zamisliti, kako najpra- vičneje in objektivno rešiti na- grajevanje prosvetnih delavcev, kako družbeno vrednotiti njih delo in napore. V bodoče ne bo- mo smeli prezreti dejstva, da nam učitelji usposabljajo mladi rod, ki mora doseči v prihodnje še večje vrline, da se bo mogel vključiti v nove razmere. Od osebno zadovoljnega prosvetnega delavca, ki se bo zavedal, da mu družba pravilno priznava in vred- noti njegovo poslanstvo, lahko pričakujemo, da bo tudi na tem področju dosegal večje uspehe kot doslej.« Izmed kolektiva sta govorili zbranim najprej predsednica de- lovne skupnosti šole Anica Segu- la, ki je pozdravila navzoče in začela slovesnost, po otvoritvi šo- le pa upraviteljica Katica Brač- ko. Ob odkritju spominske plošče je govoril tudi komandant, ptuj- ske garnizije JLA Hugo Tomae, ki je govoril o liku Franca Osoj- nika in o pomenu tega imena za novo ptujsko osnovno šolo. Upraviteljica Katica Bračko je med drugim v razgovoru dejala: »Eno samo šolsko poslopje, to je sedanja šola »Toneta Znidari- ča« kot edina šolska stavba na levem bregu mesta, ni mogla sprejeti učencev m učiteljev treh novoorganižiranih o^semletk, ki smo jih ustanovili leta 1958, ob ukinitvi nižjih gimnazij; za ob- močje mesta in bhžnje okolice. Osnovna šola »Franca Osojnika« si je pomagala s prostori' v gim- nazijskem poslopju, kjer smo go- stovali dve leti. Toda razvoj srednjih šol v Ptuju je zahteval, da smo morali odstopiti gimnazij- ske prostore novoustanovljenim oddelkom učiteljišča in tako smo ostah brez lastnega krova. Pro- blem je zahteval hitro rešitev. Občinska skupščina Ptuj ga je rešila z novogradnjo paviljonske stavbe na cesti dr. Jožeta Potr- ča, ki smo jo odstopili po odselit- vi v sedanje šolske prostore za potrebe otroškega varstva. Šolski paviljon je bil zgrajen v rekordnem ča-su, v dobrih dveh mesecih, tako da smo pričeli s poukom že 15. septembra 1960. leta. Novo poslopje je imelo le 4 učilnice. Zato smo imeli pouk y treh izmenah kljub učilnici, ki smo jo še vedno obdržali v gim- naziji. Bili smo brez funkcional- nih učilnic, pritiklin in podobne- ga. Morali smo se znajti. Dobra soseščina s ptujsko bolnišnico nam je pripomogla, da smo dobi- li dva prostora v nepo^sredni bli- žini šole in sicer šolsko kuhinjo in tehnično delavnico. Kmalu za tem smo dobili od bolnišnice še del ekonomije, kjer imamo še danes šolski vrt. Ker ni bilo te- lovadnice, smo si ob paviljonu uredili še šolsko igrišče, sicer pa smo vse doslej gostovali v telo- vadnici ESS.« Nato je govorila upraviteljica Katica Bračko še o času graditve nove šole v Trubarjevem nase- lju, o projektantih, ki so izdelali načrte, o podjetjih, ki so šolo gradila, o težavah z graditvijo telovadnice in drugem, 'kar bo ostalo kot zgodovina nastanka nove, lepše šole pri Ljudskem vr- tu v Ptuju. Končno je povedala šo o delovnem programu in o marljivosti učencev ter o učnih uspehih. Precej imen je bilo na seznamu, s katerega je čitala podjetja in- imena zaslužnih lju- di, ki so mnogo pripomogli, da je že prišlo do otvoritve šole. Prav lepe so bile točke kultur- nega programa v telovadnici, saj so nastopali v pev«kem zsboru učenci in učenke, z izjemo 2 pri- padnikov iz garnizije JLA, ki sta recitirala Desanke Maksimovič »Krvava bajka«. Tudi telovadne točke so bile zanimive. Vsakemu nastopu je sledil buren aplavz. Ta nedelja je pomenila za vse zbrane v šoli res prijeten dopol- dan, kot vedno, ko se odprejo na- šim šolarjem in učiteljstvu lepi š-oLski prostori. V. J. Pred otvoritvijo šole In odkritjem spominske plošče je imela pred- sednica skupščine Lojzka Stropnikova krajši govor Stran 3 TEDNIK — petek, 23. decembra l%6 Stran 3 Vesti iz Kidričevega PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC Prihodnje leto bo potekel mandat izvršnim odborom sin- dikalnih *-jrlružnic v delovnih enotah ^-isvarne glinice in alu- minija v Kidričevem, enako pa tudi sindikalnemu odboru TGA. Zato se v teh dneh v sindikal- nih podružnicah pripravljajo na občne zbore, istočasno pa tudi na volitve nova sindikalna vod- stva. Pred tem pa bi morali imeti svoje občne zbore tudi sindikal- ni pododbori v organizacijskih enotah 2e sedaj bi se morali po- govorili o kandidatih, ki bi jih naj predlagali proizvajalci za nova sindikalna vodstva. Proizvajalci bodo sami odlo- čili, kdo naj pride v nova vod- stva. Vsiljevanja kandidatov ne bo več, niti list kandidatov, pri- pravljenih za zelenimi mizami. Vsi dobro vemo, da je bila taka praksa zelo škodljiva. Pustimo sedaj vse, kar ni bilo v redu, ter se potrudimo, da bomo svobodno in demokratično vsi izvolili naj- primernejše ljudi za dobro delo bodočih novih vodstev. Sleherni član sindikalne organizacije da- nes dobro ve, komu bo dalsvoj glas in kaj lahko od izvoljenih pričakuje. Neposredni proizva- jalci bodo to povedali tudi na občnih zborih. PRED SPREJETJEM VAŽNIH AKTOV Že nekaj dni razpravlja kolek- tiv TGA o popravkih statuta in pa pravilnika o delovnih razmer- jih, ki so bili izvršeni v skladu z novelo temeljnejara zakona o de- lovnih razmer.iih. Petčlanska ko- misija je svoje delo opravila v določenem roku in dostavila po- pravek upravnemu odboru v pre- gled in razpravo. Ta je iz statuta izločil vse, kar se po novem za- konu lahko regulira s splošnim aktom, to je s pravilnikom. S tem je doseženo, da se dobršen del materije v zvezi z delovnimi razmerji ne ponavlja v dveh splošnih aktih. Po svojem delu je dal nato upravni odbor pod- jetja vse navedene akte v raz- pravo kolektivu, da bodo dali člani nanje svoje pripombe in predloge še pred sprejetjem pred delavskim svetom. Zaradi ga razumevanja celotnih splošnih aktov je dal nato upravni odbor podjetja vse navedene akte v razpravo kolektivu, da bodo dali predloge še pred sprejetjem pred delavskim svetom. Zaradi lažjega razumevanja celotnih splošnih aktov je dal upravni odbor v razpravo na novo napi- san celotni statut in pravilnik o delovnih razmerjih. Kolikor je znano, še ni bilo doslej poseb- nih pripomb ali predlogov, kar pomeni, da je komisija svo.je de- lo v redu opravila. Delavski svet podjetja bo prav gotovo oba omenjena akta tudi sprejel. UREDITEV RAZSVETLJAVE V NASELJU II. Naselje Kidričevo I je dobilo novo javno cestno razsvetljavo, ki je pregnala temo iz tega in- dustrijskega naselja. Čeprav še ni vse gotovo, lahko trdim, da je dosegla krajevna skupnost s tem enega izmed pomembnih uspe- hov v letu 1966. V tej akciji je sodelovala tudi mladina iz na- selja. Naselje I je spet za ko- rak naprej. Zdaj še naselje II (bivše Gradisovo naselje). Tudi tam stanujejo delavske družine. Sedaj se počutijo prizadete — povsem upravičeno! Končno bo razsvetljava tudi v tem naselju. V naselju I je de- montirana žica s prejšnje cestne razsvetljave in izpuljeni drogovi bodo vkopani v naselju II. Konč- no bo tudi tam razsvetljava. Brez dvoma bodo krajevni skup- nosti tudi tokrat pomagali sta- novalci v naselju II. Ti doslej ni- so nikoli odrekali svoje soude- ležbe pri raznih delih. Vsekakor dolgujemo njihovim problemom več pozornosti! KJE LEŽIJO VZROKI SLABE UDELEŽBE V torek, 13. decembra, je bila v kino dvorani Svobode Kidriče- vo letna konferenca krajevnega odbora socialistične zveze delov- nega ljudstva Kidričevo ter kon- ferenca o samoupravljanju v krajevni skupnosti Kidričevo. Prva konferenca SZDL ni uspela v celoti zaradi minimalne udeležbe članstva. Iz naselja I in II ter iz Njiverc je bilo ko- maj toliko ljudi, da sta bili kon- ferenci sklepčni. Po izvolitvi de- lovnega predsedstva so poročali predsednik SZDL, pa tudi pred- sednik krajevne skupnosti, bla- gajnik KO SZDL ter tajnik kra- jevne skupnosti. V razpravi po poročilih je bilo precej ostrih in kritičnih besed na račun dela krajevne skupnosti in njenega odnosa do stanoval- cev. Predvsem je bilo več pove- danega o ureditvi razsvetljave v naselju. Ta še ni gotova; oziroma so govorih o poteku del na njej. Precej ostrih besed je bilo tudi na račun novo postavljenih ga- raž, ki Jih je dala postaviti kra- jevna skupnost. Po mnenju ne- katerih te garaže ne krasijo na- selja, gradili pa so jih z vednost- jo le nekaterih. Prebivalstvo iz naselja ni bilo o tem dovolj se- znanjeno. Nekateri diskutanti so mnenja, da je tudi to eden izmed poglavitnih vzrokov tako slabe udeležbe članstva na raznih se- stankih in konferencah. Nekateri delajo kar po svoje, brez širše podpore prebivalstva. To je po- stalo zaradi takega načina dela povsem pasivno do vseh doga- janj. Zelo ostre besede so bile izre- čene tudi na račun poslovanja slaščičarne v naselju, saj se je ta že spremenila v lokal pijan- cev, za kar ni bila postavljena. Slaščičarna naj ostane slaščičar- na in naj služi otrokom, ne pa pijancem. Najbolj živahni pa so bili v razpravi stanovalci iz na- selja II, ki smatrajo, da so prav oni še vedno in povsod najbolj zapostavljeni, kot da bi bili manj vredni kot so drugi prebivalci. Nekatere družine živijo v nemo- gočih pogojih, saj imamo marsi- kje za živino lepše prostore. Prav lahko se zgodi, da bo prišlo do hujše nesreče. Nekatere stano- vanjske zgradbe so že v takem stanju, da v njih ni več varno živeti. V naselju I bodo urejene ceste in razsvetljava, pri njih pa ni skrbi za osnovno varnost lju- di v nekaterih stanovanjih. Pre- cej kritičnih pripomb je bilo na- menjenih tudi podjetju TG.A.. Nekateri diskutantje so poudar- jali, če bi imela tovarna in ne- kateri ljudje v tovarni več po- sluha za probleme ljudi v nase- lju II, bi lahko bilo že mnogo storjeno za odpravo perečih pro- blemov, predvsem stanovanj. Na razna vprašanja navzočih so odgovarjali predsednik kra- jevne skupnosti ter tajnik KS. Večina navzočih z odgovori ni bila zadovoljna. Vse kaže na to, da bo potrebnih v bodoče več konkretnih stikov z ljudmi in da bi bilo potrebno reševati le ti- ste probleme, za katere bo sma- trala večina, da imajo prednost. Ob koncu so izvolili novo vod- stvo KO SZDL Kidričevo z že-^ Ijo, da bi začelo z novim nači- nom dela ob sodelovanju vseh prebivalcev. M. F. Tri podjetfa Nadaljevanje s 2. strani ! I Predstavniki Kombinata-Or- mož so dej^ali, da dela zadružni ' strojni park z izgubo, ker niso stroji dovolj izkoriščeni. V glavnem se ba^njo z živinorejo, ki ima tu pogoje. Prodajna cena i pa ne krije proizvodnih sitroš- j kov. Rešila bi jih preusmeritev v poljedelstvo, ki pa nima na- ravnih po.gojev. Tudi stanje v sadovnjakih je slabo. Morali bi pričeti z obnovo, a nobena ban- ka j'im ne da sredstev. V pod- i jetjoi 90 že vse poskušali, da bi I pocenili proizvodne stroške, a i ni nič pomagalo. Tudi trgovina i in banka bi morali spremeniti poslovanje, da ne bi stiskaili sa- mo v proizvodnji, v trgovini pa Sli delili dobiček. Po njihovem mnenju se bo moralo nekaj storiti. Zemlja čaka ... Na seji so sprejeli odloke o začasnem financiranju prora- čunskih potreb občine v prvem tromesečju 1967. leta. odlok o izdatkih za potne in druge stro- ške, odlok o usmeritvi sredstev DIS za leto 1967 in siklep o na- jetju kratkoročnega posojila. Za izgradnjo novega mostu v Ormožu, ki bo zgrajen v začet- ku leta 1968. so odobrili sklep o najetju investicijakega poso- jila pri KB Maribor. Z. R. IX. plemim Zveze sindikatov občine Ptuj VIII. plenum Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj je sprejel sklep, da se bo sestaJ na IX. redno zasedanje v torek, 27. de- cembra 1966, v Delavskem klu- bu »Franc Kramberger« Ptuj. j Plenum bo razpravljal o delu Občinskega sindikalnega sveta Ptuj v letu 1966 ter o smerni- i cah za sestavo delovmega pro- grama Zveze sindikatov ptuj- ske komune za prihodnje leto do občnega zbora, ki bo decem- bra 1967. Na IX. plenumu bodo najza- služnejšim sindikalnim delav- cem razdeljene nagrade in pri- znanja za vestno opravljanje nalog in dolžnosti sindikalnega delavca. Na IX. plenum so tokrat po- vabljeni tudi vsi člani občin- skih odborov sindikatov in predsedniki sindikalnih podruž- nic ter predstavniki občinskih sindikalnih svetov iz Cakovca, Ormoža in Varazdina. FB MIRKO CENTRIH V ponedeljek, 19. decembra 1966, popoldne se je poslovilo od prerano preminulega Mir- ka Centriha iz Ptuja mno- goštevilno ptujsko prebivalstvo skupno z zeno in otroci ter s kolektivom tovarne strojev »Strojne« iz Maribora. Pokoj- nemu je bila izkazana vsa čast. V avli magistrata je bila na dan pogreba ob pokojnem čast- na straža borcev in ptujskih funkcionarjev. Mnogi odrasli in otroci so se zadrževali v avli ob pokojnem. V tihi žalosti so minevale ure do slovesa pred magistratom, potem pa še pri odprtem grobu na ptujskem mestnem pokopališču. V srce segajoče besede iz go- vorov partijskih funkcionarjev Branka Bračka iz Ptuja in Sreč- ka Logarja iz Maribora, funk- cionarja združenja borcev NOV ' Milana Lacka iz Ptuja ter po- kojnikovega prijatelja in sobor- ca Rudija Ileca iz Maribora, so bile zadnje priznanje zgledne- mu članu ZK — borcu za to uresničevanje naprednih idej, marljivemu in spoštova- nemu vodilnemu delavcu tovar- ne »Strojne« v Mariboru, vzor- nemu tovarišu, skrbnemu mo- žu in očetu ter uglednemu Ptujčanu. Vse je njegova pre- rana smrt globoko prizadela. Življenje Mirka Centriha, ro- jenega 2. 7. 1914 v Ptuju, je bi- lo od gimnazijskih let do smr- ti posvečeno uresničevanju na- prednih idej socializma. Njego- ve misli, besede, delo in zgle- den vpliv na svojo okolico je bil v letih pred vojno, med njo in po osvoboditvi izraz njegove predanosti b>oJu za zmago so- cialističnega humanizma nad nazadnjaškimi idejami in stremljenji. Ni se ustrašil kot mlad skojevec žandarjev, so- dišča in zaporov ter sankcij z izključitvijo iz gimnazije in z onemogočanjem zaposlitve. V času fa.šistične okupacije in te- rorja .se ni ustrašil spopadov s fašisti in boja za uničenje fašiz- ma ter za nacionalno in social- no osvoboditev, po osvoboditvi pa se ni ustrašil političnih in gospodarskih odgovornosti na službenih mestih in na večlet- nem mestu direktorja v tovar- ni »Strojne« v Mariboru, kjer je dosegel ob razumevanju in pomoči kolektiva velik razvoj in napredek; iz malega podjet- ja je nastala tovarna. Vedno je bil skromen in preprost, pre- udaren, odločen, dosleden in iskren. Cenili in spoštovali so ga sošolci, soborci in sodelavci ler vsi, ki so ga poznali. Pre- ziral je malodušje, omahljivost in nemožatost, visoko pa je ce- nil ljudi, ki so razumeli družbe- ni razvoj in so tudi storili vse, da bi se uresničile svetle ideje, za katere se je žrtvovalo v n:ij- težjih časih zgodovine naših na- rodov toliko zglednih naprednih borcev, delavcev, kmetov in šo- lanih ljudi. Vsi štirje govorniki so posta- vili lik Mirka Centriha med može novega časa, ki so delali za socializem, v katerega so za- upali, ki so spoštovali in cenili ljudstvo, iz katerega so zrasli, in ki so smatrali sebe le kot del zdrave, narodno in družbe- no zavedne slovenske in jugo- slovanske celote, ki jo je ustva- ril in v boju za obstoj prekalil dolgotrajen in težek narodni in socialni boj. Mirko Centrih ne bo ostal Ptuju samo v neizbrisnem spo- minu, temveč mu bo o.'5tal kot zgled, kakšne ljudi potrebuje novi čas, da bi dosegel cilje vsega človeštva, da bi živelo v miru, medsebojni pomoči ob napredni družbeni ureditvi, ki mu bo zajamčila vse material- ne možnosti za uresničenje do- ločil deklaracije Združenih na- rodov o človeških pravicah. Pevski zbor »Svobode« je za- pel po poslo\dlnih govorih pod vodstvom Branka Rajšterja »Ecce homo«, godba na pihala »Svobode« pa je zaigrala žalo- stinko. Ob grobu je ostalo mnogo le- pih vencev. V avli na magistratu so Ptujčani obiskali pokojnega Mirka Centriha Zarja je okrasila izložbe v izložbah vidimo Sneguljči- co In sedem palčkov, dedka Mraza in lepe napise »Srečno Novo leto«. Podjetje ima 23 poslovalnic, od teh samo v Ormožu osem. To so poslovalnice z lesom in gradbenim materialom, konfek- cijo, usnjem in plastiko, stek- lom in kemikalijami, železnino in manufakturo. Druge so z me- šanim blagom, ki najbolj uspe- vajo. V vseh trgovinah imajo klasičen način prodaje. Samo- postrežne trgovine nimajo. Tr- govine so založene z vsem bla- gom, ki ga morejo dobiti pri grosističnih podjetjih, ki jih oskrbujejo z blagom. Potrošni- kom ne morejo nuditi kvalitet- nih kamgamov, posode, pocin- kane pločevine in betonskega železa. Teh trenutno ni. Podjetju primanjkuje skla- diščnih prostorov, zato si ne more ustvariti večjih zalog. Ta- ko se večkrat zgodi, da nekega blaga zmanjka za dolnren ča>. ko v trgovino ne dobijo nove pošiljke. Grosistična podjetja jim blago dostavljajo v poslo- valnice. Podjetje ima težave le z do- stavo blaga po železnici, ki je ukinila tovorne postaje v Sre- dišču, Ivanjkovcih in drugih krajih. Tovorna postaja je le v Ormožu, od koder mora pod- jetje samo razvažati dostavlje- no blago v vse svoje okoliške po.slovalnice. V podjetju delajo po sedem- urnem delavniku. Trgovine ima- jo odprte tako, da ustrežejo go- spodinjam, uslužbencem in dru- gim. Delovna sila v podjetju je kvalificirana. Skupaj z upravo jih je 70. V bodoče bodo odprli nove trgovine z mešanim blagom v Ormožu in pri VeHki Nedelji. V Ormožu bodo preuredili proda- jalno »Preskrbo« proti kolodvo- ru in prodajalno »Steklo-bar- ve«. Z novim letom bo podjet- je premestilo poslovne prosto- re v poc.iopje nad trgovino »Pre- skrba«. ZR Lepo urejena izložba trgovskega podjetja Zarja v Ormožu za novoletne praznike Ivan Kreft - šestdesetletnik Letošnjega 20. decembra je minilo 60 let, odkar je zagledal luč sveta v Radgoni Ivan Kreft, znan politični delavec in borec za napredek. Ivan Kreft je preživel svoja otroška leta v Vidmu oh Ščav- niči, se šolal na mariborski realki, kjer je že prišel v stik z naprednimi idejami in organi- zacijami, nadaljeval na gimna- ziji in univerzi v Ljubljani, Gradcu in v Dresdenu, se po vrnitvi posvetil publicistiki t-ir postal glavni urednik Ljudske pravice, ki se je v tem času pre- selila iz Lendave v Ljubljano. Med borce, ki so takrat po- skušali zajeziti fašistični val v Španiji je vstopil Ivan Kreft kot brezkompromisen bojevnik, zvest svojim idejam. Ivan Kreft je okusil grozo- dejstva fašističnih Hitlerjevih nasilnežev precej pred začet- kom druge svetovne vojne, ker je že v letu 1936 opisal svoje izkušnje tz Hitlerjevih uničeval- nih taborišč v brošuri »Olimpi- ada nasilja traja dalje«, s ka- tero /e odstrl zadnjo tančico in razgalil fašizem v njegovi de- janski, grozotni podobi. Ivan Kreft je precej svojih sil posvetil organiziranju slo- venske ljudske fronte, ko se je na neštetih zborovanjih boril za pravice delovnega ljudstva. Po vrnitvi iz Španije se je znašel v Bileči, ob zlomu stare Jugoslavije pa v ujetništvu, iz katerega pa <;e je rešil m se po- svetil političnemu delovanju v Dalmacin- Pozneje ie pomagal pri evakuirann^i v Italijo in v Afriko. Po osvoboditvi je bil nekaj časa v zunanje poli rični službi, pozneje pa je bil zvezni ljudski poslanec. Ivan Kreft se je ve? čas svo- jega dosedanjega političnega delovania zelo dobro zavedal, kak.evati k uspehu našega mesta. Vsem sodelujočim bodo na voljo brezplačne vstopnice, ki jih lahko dobe v soboto, 24. decembra tega leta, od 19. do 20. ure pri gledališki blagajni. Popularno oddajo Spoznavaj- mo svet in domovino poslušajo skoraj vsi slovenski radijski na- ročniki. Računajo, da je ob teh oddajah zbranih več kot 500.000 poslušalcev. □illonikl iz življenja heroja Zborno mesto so določili na Dobrovljah pri Creti blizu Mo- zirja, kjer so taborili partiza- ni I. štajerskega bataljona že leta 1941, ko jim je poveljeval Franc Rozman-Stane. Zgodnje jutro je s svojo svežino prevze- malo Tomaža. Veselo razpolo- žen je občudoval prelepo gozd- no, hribovito pokrajino okoli sebe, bohotno lepo v razkošnem zelenem oblačilu visokega po- letja. Koliko slovenske zemlie je že prehodil! Kaj vse je pre- živel na teh poteh s partizan- skimi tovariši! Sedaj se je iz- polnilo povelje Glavnega povelj- stva slovenskih partizanskih čet! Prispeli so na Štajersko! Na koliko ovir so naleteli na poti! Koliko poizkusov, da bi prešli okupacijsko mejo med ozemljem, ki ga je zasedla Ita- lija, in ozemlTem. ki ga je za- sedla Nemčija, je bilo zaman! Svojo nalogo so izpolnili šele na koncu avgusta 1942, čeprav so jo sprejeli žc decembra 1941. Mejo so prekoračili na Gorenj- skem šele junija! Njihovi načr- ti so se večkrat omajali. Na cilj ni prišlo petsto partizanov, kolikor jih je odšlo na pot, am- pak le sto. Vsa grupa ni mogla na cilj naenkrat' Razdeliti so se morali v manjše bolj gibčne skupine. Pot je bila ne ie na- porna, ampak je terjala tudi veliko smrtnih žrtev. Za padli- mi tovariši jih je skelela rana velike žalosti, ki sta jo celila neusmiljeno partizansko življe- nje in neprestana negotovost za življenje pri slehernem parti- zanu. Kranjčev bataljon se je pre- bil na Jelovici iz sovražnikove ofenzive in odšel na Štajersko po poti, ki jo je ubiral prek Koroške, ker so tako zahtevale okoliščine._____. Simonov bataljon'je bil na poti iz taborišča nad vasjo Zla- to polje proti Dobrovljam, sam .štab II. grupe pa je moral še poprej na Limbarsko goro. Tomažev cilj na poti z Lim- barske gore je bila Menina pla- nina, medtem ko so bili drugi člani štaba II. grupe odredov namenjeni na Dobrovlje. Bila je nedelja, ko so še sku- paj korakali blizu Vranskega. Po cestah m stezah so hodili ljudje k maši. Partizani so bili zato v nevarnosti, da jih odkri- je neljubo oko. Izbirali so zato previdno svojo pot. Na odcepu proti Menini pla- nini se je Tomaž poslovil od članov li. grupe odredov. Na Menini planini je bil tudi Si- monov bataljon. Stane je To- maža poslal tja, da bi partiza- nom znova vlil pogum, kajti zvedeli so, da se je nekaterih borcev lotilo molodušje. Zato je Stane dejal Tomažu ob slove- su, naj si naloži dovolj »mora- le«, da jo bo tam razdelil med partizane. Že proti večeru je Tomaž, po štinurni hoji, dospel v tabori- šče na Menini planini, skrito sredi gostih gozdov precej vi- soko na gori blizu izvira bistre vode. S prisrčnim pozdravom je stopil pred svoje partizane, s katerimi je delil v zadnjih mesecih toliko gorja in jim ved- no znova in znova vlival po- gum, da so prestali tako nevar- no pot. Sedaj je bil spet med njimi, spet so ga zaverovano gledali in poslušali njegove be- sede. Ko je njegov glas utihnil in so le njegove oči vprašujoče gledale v obraze partizanov, je spoznal v ognju njihovih oči, da so znova pripravljeni na boj, np nove napore. ^»Potrebno je priskrbeti zaloge hrane!« je p<> udaril Tomaž. »Potrebno je pri- skrbeti zdravila, obveze!« Zara- di neredne hrane na pohodu so se mnogim majali zobje. Zdravnik dr. Cedrih je imel z bolniki obilo dela. Tomaž se je veliko pogovarjal s partizani in se zanimal za vsakega posebej, za njegovo zdravje in razpolo- ženje. Vsi so bili zelo veseli, da se je vrnil mednje. Tomažu so partizani, ki so se dobro poču- tili, pripovedovali o napadih, ki so jih pričeli takoj, ko so prišli na Memno planino. Nad cesto Gornji grad—Nova Štifta so postavili zasedo in napadli ver- mane in Nemce Zaplenili so puške, municijo, obleko in obu- tev. Tudi 26. avgusta so znova napadli nemško kolono. Padlo je pet sovražnih vojakov. Par- tizani so se morali po spopadu umakniti, ne da bi kaj zaplenili, ker so jih začeli Nemci obko- Ijevati. Cez dva dni je Tomaž zapu- stil partizansko taborišče na Menini planini. Odšel je na Do- brovlje v štab II. grupe odre- dov. Po dolgi poti se je znašel v novem okolju. Stane, in vsi v taborišču so se razveselili, da je spet med njimi. Tomaž se je zanimal, če je štab že dobil zvezo z vsemi partizanskimi enotami na Štajerskem. Pove- dali so mu, da še niso mogli postaviti vseh kurirskih zvez, zato še ni določen dan. ko se bodo vse enote zbrale na Do- brovljah, kjer jih bodo preure- dili. Tomažu so po prihodu pripo- vedovali, kako so v taborišču na Dobrovljah sprejeli Staneta, o katerem so že toliko slišali. Predstavljali so si velikega, krepkega moža, zagledali oa so majhnega, drobnega. Vendar je napravil nanje izreden vtis od- ločnosti in poguma. Sedaj je med njimi tudi ko- misar Tomaž Poljanec — Du- šan Kveder! Med njima sta oba junaka, o katerih so govorili povsod sirom po Sloveniji. Dol- go so čakali II. grupo odredov na Štajerskem in njen štab. Ko so se partizani II. grupe zadr- ževali na Gorenjskem, so čitali o njih v nemškem časopisu Ka- rawankcnbote. V revirjih so jim pripovedovali, kako so se tepli partizani II. grupe na Je- lovici s petnajstimi tisoči Nem- cev. Drugega dne po Tomaževem prihodu so sklicali partizanski zbor, pred katerega je stopil Tomaž, visok, mlad, prikupen. Govoril jim je tako lepo, da bi ga poslušali ves dan Po govoru je hodil od skupine do skupine partizanov, ki so se zbirale po taborišču, in odgovarjal na mnoga vprašanja. Cez nekaj dni so se vsi po- maknili na drug kraj, še vedno pa so bili na hribu Dobrovlje, poraslem z gozdovi in potrese- nem z redkimi naselji, okoli katerih so ležali travniki in nji- ve. V novo taborišče so prihajale partizanske skupine z raznih krajev Štajerske, najprej Simo- nov bataljon, nato Žasavci, Po- hodci, Šaleška četa. Nazadnje je prispel prek Koroške še ko- mandant Kranjc s svojim ba- taljonom. Tomaž ga je nestrp- no pričakoval, da bi za parti- zansko štabno poročilo napisal o poti, ki jo je njegova skupina prehodila od tedaj7 ko so se od nje poslo\il] v prvi polovici me- seca avgusta. Kranjc mu je povedal, da so njeeov bataljon napadli Nem- ci že 10. avgusta, to je bilo na večer po slovesu od Simonove- ga bataljona in štaba II. grupe pred odhodom na Štajersko. Ko so videli, da so obkoljeni z vseh strani, so se plazili meter za metrom zelo previdno, da bi j'ih sovražnik ne opazil. Nem- škim položajem so se tako pri- bližali že na petdeset korakov. Komandant Kranjc je povelje- val, naj plezajo naprej, da bo- do sovražniku še bliže. Oddalje- ni od nemških vrst približno dvajset metrov so vžgali svoj ogenj. Vsi so se hrabro boje- vali. Najbolje je služil težki mi- traljez. Nenaden partizanski napad je Nemce pregnal iz ta- borišča, kjer so partizani hitro pobrali dokumente z načrti za sovražno ofenzivo na Jelovico. Pot so nadaljevali in naleteli na nov nemški obkoljevalni obroč. Ob petih zjutraj so ju- rišali, prebili nemške položaje, našli pri nekem nemškem ofi- cirju dokumente o nemških po- stojankah na Jelovici in spet nadaljevali pot, izogibajoč se nemškim postojank, zarisanih na nemški karti. Zmučeni so se utaborili izven nemških obro- čev pri vasi Vošče pn Radov- ljici. Tomaž je dalje poslušal Kranjčevo pripoved: Ob odhodu z Jelovice je Kranjc izgubil dve svoji četi Gedževo in Ilijevo. Nameravani pohod na štajersko je moral zato opustiti, da bi četi našel. Slednjič so bili zbrani za cxl- hod. Ker so na Sv. Mohorju na- leteli na nemško zasedo, so se vrnili na Jelovico, kjer so 19. avgusta sklicali sestanek vseh zbranih partizanov. Govorila sta Jim komandant Kranjc in politkomisar Rajko. Povedala sta vse potrebno za pohod pro- ti štajerski. Na sestanku so sklenili, da odrinejo takoj. Ob desetih zvečer so dospeli do Save. Pot so nadaljevali na Ljubno—Hrušico—Brezje in Do- bre. Drugega večera so šli po cesti Tržič—Ljubelj. Želili so proti Kamniškim planinam, to- da eden izmed vodičev je bil v gestapovski službi, za kar se- veda niso vedeli. Ta jih je vo dil proti nemški zasedi. Padli sta dve dragoceni žrtvi, mitra- Ijezec in njegov pomočnik. Dru- gi so boj nadaljevali in nemško zasedo pregnali. Pn pohodu v hrib se je zgubilo sedemnajst partizanov, ki jih je vodil ko- misar Zvone. Pozneje so se pri- družili Koroškemu odredu, ne- katere so ujeli Nemci. Kranjc je s svojimi hitel pro- ti cilju. Partizani so nosili s se- boj ranjeno Katjo do vrha pla- nine, kjer so jo pustili z dvema partizanoma, da bi jo čuvala. Kranjc je prišel s svojimi nato čez Šijo planino in Pungart na Dolge njive, kjer so spet nale- teli na nemško zasedo, zato so se vrnili do Srednjega kota, kjer so jim domačini dali kru- ha in mleka. Drugega dne so odšli dalje do Sel, kjer so jih Nemci spet iznenadili. Nasled- njega dne, bilo je 24.'avgusta, so se vzpeli na Žetiče planino. Najedli so se koštrunjega me- sa, se odpočili in odšli po po- bočju Obirja proti Dravi, le na- slednjega dne se je bataljon na po! bosih in onemoglih parti- zanov ustavil pod .Malim Obir- jcm nad vasjo blizu Apač. Ure- dili so taborišče in si skuhali večerjo. Med jedjo so v tabon- šče vdrli Nemci. Kranjc se je znašel. Z jurišem so se vrgli na sovražnika. (Dalje prihodnjič) V. R. Stran 5 TEDNIK — petek, 23. decembra 1%6 Stran 5 Novi sodelavci občinskega sindikalnega sveta Ptuj Osn\i razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj 16. decembra 1966 je sprejel sklep o reorganizaciji in imenoval nove sodelavce Občinsltega sindikalnega sveta Ptuj, ki bodo v letu 1967 sodelovali pri uresničevanju delovnega programa Zveze sin- dikatov ptujslie komune. V stalne organe so imenovani: V KOMISIJO ZA GOSPODARSTVO IN NAGRAJEVANJE: Stanka BAUMAN, skupščina občine Ptu.i, za predsednika in Ivo GRANDA, služba družbenega knjigovodstva Ptuj. za sekretarja komisije. Za člane so imenovani: Rudi MAJNIK, Les Ptuj; Marjan BIZOVICAR, TGA Kidričevo; Milan KRAJNIK, strojne delavnice Ptuj; Vladimir KO- LA, tovarna avtoopreme Ptuj; Dušan TOPLAK, skupščina občine Ptuj; Jože SOTLAR. pekarne »Vinko ReS«, Ptuj; Branko KAMPUS. gostinsko ipodjetje »Haloški biser«, Ptui; Viktor KRANJC, gradbeno podjetje »Dra- va«, Ptuj, in Inž. Franc TOPLAK, KK Ptuj — obrat kletarstvo »Sloven- ske gorice«, Ptuj. V KOMISIJO ZA SAMOUPRAVLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE: Lojze JANZEKOVIC. tovarna avtoopreme Ptuj, za predi-ednika In Viktor KRANJC, delavska univerza Ptuj. za sekretarja komisije. Za člane so imenovani: Marija SVETELSEK, srednja ekonomska šola Ptuj; Franc GRABROVEC, kmetijski kombinat Ptuj; Anton TURK, skupščina občine Ptuj; Franc VRLIC in Viktor PRELOG. TGA Kidričevo; Maks ZMAUC, skupščina občine Ptuj; Franc ZADRAVEC, Panonija, Ptuj; Alojz LI- PAVSEK, strojne delavnice Ptuj, in Franc VOGRINEC, splošna bolniš- nica Ptuj. V KOMISIJO ZA ORGANIZACIJSKA IN KADROVSKA VPRAŠANJA: Feliks BAGAR, občinski sindikalni svet Ptuj, za predsednika in Oto MLAKAR, komunalni zavod za socialno zavarovanje, za sekretarja ko- misije. Za člane so imenovani: Jožica RAJH, tovarna avtoopreme Ptuj; Franc MAJCEN, kmetijiaki kombinat Ptui: Lojzka MUHIC. Merkur, Ptuj; Mara PROSNIK. Delta, Ptuj, in Anton KOSI. TGA Kidričevo. Naknadno bosta v komisijo imenovana člana iz sindikata gradbenih delavcev in sindikata prometa in zvez Ptuj. V KOMISIJO ZA SOCIALNO POLITIKO IN STANDARD: Marica FAJT, center za socialno delo Ptuj, za predsednika in An- gelca 2IBERNA, občinska zveza društev prijateljev mladine Ptuj, za sekretarja komisije. Za člane so imenovani: Zora TLOVAR, delavska univerza Ptuj; Franc DONAJ, skup.šoina občine Ptuj; Jože KRANJC, kmetijski kombinat Ptuj; Filip DOLINAR, TGA Kidričevo: Dtfegica NO- VAK, Delta, Ptuj; Matevž CESTNIK, krajevna skupnost Kidričevo: Erika VICAR, tovarna avtoopreme Ptuj; Martin VEGAN, Perutnina, Ptuj, in Jolanda LICAN, strojne delavnice Ptuj. V KOMISIJO ZA ZDRAVSTVENO IN HIGIENSKO TEHNIČNO VARSTVO: Dr. Ante MILETA, zdravstveni dom Ptuj, za predsednika in Edi KO- ZEL, skupščina občine Ptuj, za sekretarja komisije. Za člane so imeno- vani: Marjan CuCEK. kmetijski kombinat Ptuj; Aleksander SANKOVIC, TGA Kidričevo, in Albin MLAKAR, tovarna avtoopreme Ptuj. V KOMISIJO ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT: Albin PISEK. krajevna skupnost Ptuj, za predsednika in Karel VOB- NER, Merkur, Ptuj, za sekretarja komisije. Za člane so imenovani: Ivan BOMBEK, Pleskar, Ptui; Janez PODKRAJSEK, Merkur, Ptuj; Peter GE- GIC, TGA Kidričevo; Štefka PUSNIK, služba družbenega knjigovodstva Ptui; Franjo VLAH, tovarna avtoopreme Ptuj; Franc PLOHL. Radio Ptuj: Jože STRAFELA. kmetijski kombinat Ptuj; inž. Milan KNJEZEViC, GG Maribor — gozdni obrat Ptuj, In predstavnik garnizije JLA Ptuj. V SVET DELAVSKEGA KLUBA »FRANC KRAMBERGER« PTUJ: Jože FRIDL, občinsko javno tožilstvo Ptuj, za predsednika in Zdravko TURNSEK. občinski odbor SZDL Ptuj, za sekretarja sveta. Za člane sveta so imenovani: Karel 2MAUC. občinski odbor ZZB NOV Ptuj; Anton VALENTIN, J2. podjetje za popravilo voz Ptuj: Ivo CIANI. Radio Ptuj; Milojka ALIC, ljudska in študijska knjižnica Ptuj; Tone HLUPIC. ope- karna ZabjeVT pri Ptuju; Manca TERBUC, osnovna šola »Tone Znidarič«, Ptuj; LUDVIK MAUCEC, tovarna avtoopreme Ptuj; Janko KRANJC, TGA Kidričevo, in predstavnik garnizije JLA Ptuj. V POVERJENISTVO za TISK: Franci GOLOB. Radio Ptuj. za predsednika. Za člane so imenovani: dipl. inž. Stane TONEJC. TGA Kidričevo: Oto POLIC, kmetijski kombinat Ptuj; Jože VRABL, Tednik, Ptuj, in Franc KEKEC, tovarna avtoopreme Ptuj. V KOMISIJO ZA VARSTVO PRAVIC CLANOV SINDIKATOV: Franc STIPLOVSEK. občinsko sodišče Ptuj, za predsednika in Ivan VODA. odvetnik v Ormožu, za sekretarja komisije. Za člane so imenovani: Meta LUNDER. občinsko sodišče Ptuj: Maks RUBIN, skupščina občine Ptuj; Lojze CENC, sodišče za prekrške Ptui: .Tože ERHATIC, inšpektor dela pri skupščini občine Ptuj, in Jože VIDOVIC. tovarna avtooprenfe Ptuj. V ODBOR ZA MEDOBČINSKO SODELOVANJE: Felikis BAGAR, občinski sindikalni svet Ptuj. za predsednika in Stane STANIČ, zavod za pedagoško prosvetno službo Ptuj, za sekretaria odbora. Za člane odbora so imenovani: Franc KI.KMENCiC. TGA Kidričevo: Tone POTOČNIK, kmetijski kombinat Ptuj: Slobodan CRNJAKOVIC. kapetan JLA; Karel ZMAUC. občinski odbor ZZB NOV Ptui; Franc ZEMI-JIC, tovarna volnenih izdelkov Majšperk; Dušan ZNTDARIC. tovarna avtoopre- me Ptuj; Jože VRABL. Tednik Ptuj; Franc FIDERSEK. občinski komite ZKS Ptuj: Zdravko TURNSEK. občinski odbor SZDL Ptuj: Franc TETIC- KOVIC, občinski komite ZKS Ptuj; dr. Mit1a MRGOLE, splošna bolniSnica Ptui; Jožica HRASOVEC. osnovna šola »Tone Znidarič«, Ptuj, in Dušan KORENJAK, letovišče »Grad Bori«. ZA NOVA ČLANA PLENUMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ: sta bila izvoljena tovarišica Stanka BAUMAN Iz uprave skupščine občine Ptuj in Lojze JAN2EKOVIC iz tovarne avtoopreme Ptuj. šport spori šport HAJDINA, OBČINSKI PRVAK V NOGOMETU Letošnji občinski prvak v no- gometu je enajsterica iz Hajdi- ne, ki je zasluženo, brez pora- za, dosegla prvo mesto. Fantje so vzeli tekmovanje resno, ta- ko da uspeh ni izostal. Poleg tega so bili tudi najbolj disci- plinirana ekipa in si zasluži vse priznanje. Druge ekipe so bile le po- vprečne. Preseneča tudi zelo dobra uvrstitev Gorišnice in novinca Lovrenca. Ekipe Vi- dem, Rogoznica in Markovci so letos malo pokazale. Razoča- la je ekipa Rogoznice, lansko- letnega prvaka, še bolj pa Mar- kovci, ki so brez točke na zad- njem mestu in se tokrat ni.so tako odrezali kot se znajo vča- sih. Še vedno je bilo registriranih precej tekem s 3:0 w. o., kar dokazuje, da so še nekatera društva premalo resno vzela tekmovanje, ki zahteva več po- zornosti. Lestvica pove, da so dosegli: Hajdina 10 10 O G 56:27 20 P. Conšn. lU 5 1 4 34:32 11 Lovrenc 10 5 0 5 31:26 10 P. Videm 10 4 2 4 31:30 10 P Ro20zn 19 1 5 57:36 9 r. M^rkjvci iO O O 10 i0:49 O 8 a h Šahovsko društvo Ptuj se je dogovorilo z Delavskim klubom Ptuju, in sicer vsak ponedeljek čeri od 1. januarja 1967 dalje v prostorih Delavskega kluba v Ptuju in sicer vsak ponedeljek in petek od 18. ure dalje. Šahovsko društvo Ptuj se pri- pravlja na novoletni šahovski brzotumir, ki bo 2. januarja 1967 ob 18. uri v Delavskem klubu. S tem je odpravljena ena iz- med težav Šahovskega društva Ptuj v zvezi s prostori za igral- ne večere in za brzoturnirje, zato računa diaištvo, da se bo- do prijatelji šaha v večjem šte- vilu sestajali v Delavskem klu- bu ob navedenih dnevih in urah. B. J. Radi bi vedeli . .. ... katere^ kmctijs^ka organiza- cija ho proa našla tako obliko fiodetooanju .s kooperanti, da se bn njihono iteoilo oečalo in da se bo večala tudi finančna moč kmptijake or2ani7.aci je. ne pa pnnjjtnjkanie jinančnih sred- ... katero gradbeno podjetje bo znuio proo pnddbUi ljudi, ki bi rsfli art^i,}, kupili eno 'n doosobna stanooanja o oečita- nooanjskih sfanbah, da bi po- magali s svojimi sredstvi pod- jetju, da bi taka stanoonnja hi- tro zgradila in jih tudi hitro usposobila za oselitev. To bi praktično pomagalo gradbenim podjetjem povečati obratn-a sredstva, čakajočim pa skrajša- ti čas čakanja na stanovanja? . ■ . katero podjetje, ki preskr- buje potrošnike z zinili, ho tako očitno upoštevalo kupno moč potrošnikov, da ne bo oeč zvi- ševalo cen, temneč bo znalo do- seči svoj dohodek s povečanim prometom n $ skrajnim varče- vanjrrn fmaničnih sredstev, ma- teriala in časa? ... katera šola hn znala naj- hnli 'zknristitl 1'^^^ i^to kot mednarodno leto turizma za to, Za dobro voijo če Jie verjamete, sc prepričajte! številko 21.978 bi radi štiri- krat pomnožili? Brez množe- nja lahko takoj dobite rezultat — številko obrnite, pa boste imeli 87.912. Do roba kozarea nalijte vo- de, vanjo pa spustite ščepec soli. Tekočina ne bo stekla čez rob, ampak bo njena gladina celo pod robom. Nekdo vam je rekel, trenutek (moment) prosim in bi vseeno radi vedeli, kako dolgo mora- te čakati, že zdavnaj so Angle- ž; tudi za trenutek določili dol- žino, in sicer minuto in pol. V granitu se razširi zvok 11- krat hitreje kot v zraku. Edino februarja se izenačita površini vode v Atlantskem in Tihem oceanu, v drugih mese- cih pa se v Tihem oceanu po- vršina vode zviša, v .Atlantskem pa zniža. Pred in po sklenitvi zakona je skoraj povsod drugače. Pred sklenitvijo zakona prinašajo fantje dekletom cvetice, po sklenitvi zakona pa prinašajo možje soprogam domov zele- njavo. Do 90 let starosti načakajo vedno le starejši ljudje. Mladi- na za to nima potrpljenja. V življenju je dovolj prilož- nosti, da lahko vsakdo ugotovi, kdaj se lahko zanese na druge in kdaj nase. Izreki Nihče ne more hkrati ljubiti in biti pameten. Herick Nespametno je gledati na tuje napake in ne videti svojih. Cicero Misli so carine proste. M. Luther Kdor se boji vetra, naj ne gre na morje. Metastazi} Upanje je klepetulja, ki me vara brez prestanka. Chamjort Osebna k#ntka Marija Pihler, Rogoznica 72 — Petra; Lcopoldina Finžgar, Va- rož 29 — Leona; Marija Heric, Borovci 25 — Marijo; Ana Or- lač, Gruškovec 60 — Zdenka; Rozalija Cucek, Hvaletinci 21 — Marijo; Bernarda Potočnjik, Ptujska 23 a, Ormož — Nedelj- ka; Verona Mihclič, Zlatoličje 52 — Ireno; Marija Kmetec, Po- brežje 93 — Maksa; Anica Ra- dolič, Prepolje 8 — Klaudijo; Jožefa Kučnik, Vintarovci 10 — Viktorja; Marija Florjančič, Sterjaci 2 — Toneta; Jožefa Majerič, Pristava 22 a, Ljuto- mer — Jožico; Angela Terbuc, Gregorčičev drevored 7 — Lu- ka; Milena Bogdan, Ljutomer, Noršinci 9 — Božico ; Uršula Iljevec, Podlehnik 230 — dekli- co; Klara Megla, Videm ob .Ščavnici — dečka; Ana Plenj- šek, Muretinci 44 — Kristino; Terezija Gaberc, Ciril-Metodov drevored 1 b — Dušana; Ana Bigec, Podvinci 10 — dečka; An- tonija Vidovič, Draženci 63 — Janeza; Ema Šcruga, žabjak 2 — dečka; Angela Krepša, Er- javci 31 - dečka; Josipa Vrago- vič, Turški vrh 17 — Marijo; Elizabeta Lozinšek, Lancova vas 6 — deklico; Božiča Poboljšaj, Budina 51 — deklico; Rozalija Lorber, Naraplje 9 — dečka; Terezija Lamberger, Dragonja vas 21 — dečka; Ana Znidarič, Stročja vas 54, Ljutomer — Zdravka; Frančiška Simrajh, Maribor, Mlinska 7 — dečka; Angela Kolarič, Placar 20 — Darjo; Jožefa Napast, Straž- gonjca 15 — Bojana; Alojzija Ban, Paradiž 59 — Antonijo. Franc Kukec, Muretinci 35, roj. 1911, umrl 14. 12. 1966; Mar- tin Belšak, Vičavska pot 23, roj. 1920, umrl 13. 12. 1966; Liza Zor- ko, Pacinic 33. roj. 1S99, umrla 20. 12. 1966; Andrej Curk, Ra- beljčja vas 11, roj. 1897, umrl 10. 12. 1966. ■ Jožef Ekart, Sp. Hajdina 14, in Elizabeta Repec, Hajdoše 86; Anton Verdenik, Podlože 106, in Marija Pal, Slovenja vas 20. Umrli so: V šoli se že pripravljamo na obisk dedka Mraza. Skoraj vsak dan vadimo recitacije in pesmi. Vsako leto nastopamo za dedka Mraza pred kolekti- vom »Petovie« v Ptuju. To pod- jetje »Petovia« nas vsako leto obdaruje. Za naklonjenost se jim lepo zahvalimo. Podjetje »Petovia« obdaruje vsako leto tudi našo šolo v Selah. Težko že čakamo dneva, ko bo pred nami dedek Mraz. Tudi trgov- sko podjetje »Izbira«, Ptuj, kjer je mamica v službi, se spomni otrok svojih zaposlenih. Priča- kujemo že tudi polletna spriče- vala. Tega se veselim, nekateri pa ne preveč. Pal Majda, učenka 3. razreda osnovne šole Sela Pralni stroj ALBA-CIGNUS pro- dam. Mprc, Mariborska 46. Ogled po 16. uri. Mlado plemensko kravo prodam. Jože Galun, Hajdoše 78 pri Ptuju. PRODAM OREHOVO SPALNI- CO, kuhinjsko pohištvo, elek- trični štedilnik, sobno kre- denco, divan, električni pekač, vse v dobrem stanju. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Mohorič, Ptuj, Gregorčičev drevored 7. ŠTEDILNIK, štiri dobro ohra- njene postelje z nočnimi oma- ricami in stole u?odno pro- dam. Grajfoner, Ptuj, Jadran- ska 4. PRALNI STROJ AEG-lavalux- super, v odličnem stanju, pro- dam. Krajnc, Kidričevo 1. ŠTEDILNIK GOREN.IE prodam. Vprašajte popoldne. Sirovnik, Ptuj, Zagrebška cesta. V SOBOTO, 17. DECEj\IBRA 1966, sem izgubil denarnico in dokumente od ptujskega gledališča do Panonske ulice št. 5 v Ptu.iu. Po.štenega naj- ditelja prosim, naj vrne do- kumente na naslov Siniša Ko- pajsič, Panonska 5, Ptuj, de- nar pa si naj obdrži. DEKLE vzamem na hrano in stanovanje. Nežika Forstne- rič, Prešernova 18, Ptuj. V.AJENKO za gostinsko stroko sprejmem. Hrana in stanova- nje v hiši. Ivan Vračko, Jurij ob Pesnici, pošta Zg. Kungota. SRECNO in USPEHOV POLNO NOVO LETO želim tovarišu Pulku, strojnemu tehniku iz Ptuja, in se mu zahvaljujem za njegovo humanost do sta- rejšega človeka, • ker me je popolnoma neznanega peljal iz Zgornje Pristave do Ptuja. Hvaležni J." P. iz Kočic. Ugoden raizvOj gospodarstva (Nadaljevanje z druge strani) GRADBENIŠTVO V gradbeništvu se tudi v le- tošnjem tričetrtletju najmočneje •>.Jražajo vplivi stabilizacije in- vesticijske potrošnje in ukrepov reforme. Celotni dohodek je bil v primerjavi z lanskim enakim obdobjem presežen le z 1,7 "/o. Posamezno so delovne organi- zacije gradbeništva dosegle na- slednji uspeh: Plansko predvidevanje slabo izpolnjujeta obrtno gradbeno podjetje Gradnje in projektivni biro. Podatki za projektivni bi- ro kažejo, da tudi lanskoletnih dosežkov enakega obdobja ne dosega. Vzrok je v kreditiranju izde- lave projektov pa tudi v tem, da ne sprejemajo avansov pla- čila za neizgotovljena dela. Po- ložaj delovne organizacije je konec novembra bistveno izbolj- šan in zagotavlja ob koncu leta preseganje planirane realizacije glede na celotni dohodek in na- daljnje delitve. Gradbeno podjetje Gradnje je v planu predvidevalo udelež- bo pri treh novogradnjah. Do tega ni prišlo, zato tudi letna realizacija plana, samo z vzdr- ževalnimi deli in z adaptacijami ne bo dosežena. PROMET V devetih mesecih tekočega leta je podjetje Agrotransport doseglo 4,730.000 novih dinarjev celotnega dohodka ali za 28,7"/», več kot lani v enakem obdobju. Planska predvidevanja celotne- ga dohodka pa so bila dosežena s 94.6 "/o. Obe enoti — agro uslu- ge in transport — sta kljgib ne- koliko slabšim vremenskim raz- meram in ustavitvi del na ne- katerih deloviščih izpolnili in presegli planirano realizacijo. Večja realizacija je posledica novih zmogljivosti, to je nOvih, dodatnih kamionov. Zaradi hitrejšega naraščanja porabljenih sredstev se je na- rodni dohodek povečal samo za 22,5 "/o, dohodek delovne orga- nizacije pa le za 21 "/n. Osebni dohodki so porasli za 34,1 "/n, za sklade pa je bilo namenjeno 41,4 odstotka več sredstev kot v lanskem enakem obdobju. Prikazani rezultati poslovanja v letošnjih devetih mesecih so bili doseženi z manjšim številom zaposlenih, in sicer za 11 "/o. TRGOVINA Devetmesečna delitev celotnei- ga dohodka je pokazala ugodno sliko poslovanja trgovskih or- ganizacij. V primerjavi s pla- nom je bil dosež&n naslednji devetmesečni uspeh: Porabljena sredstva so počas- neje naraščala kot celotni do- hodek, tako da beležijo trgov- ska podjetja za 65 "/n večji neto- produkt v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. V deležu skupnosti zavzema zelo visok odstotek prometni davek, ki se je povečal za 169,8 odstotka, tako da dohodek pre- sega lanskoletno višino le za 21.8 "/o. Osebni dohodki so se povečali za 29.6 "'n. ostanek do- hodka pa za 49,5 "/o. Tako po- večanje skladov je pozitivno, ker se za normalno poslovanje v trgovini zahteva veliko obrat- nih sredstev. Radio oddala že z novo anteno Dne 20. decembra 1966 je za- Č-! Radio Ptuj s poskusno odda- jo z nove ultrakratkovalovne antene v Novi vasi pri Ptuju (96,5 MGh), redno pa oddaja na srednjem valu (1511 Kh). Tako je končno nastopil čas, ko se je približal Radio Ptuj tu- di poslušalcem izven do.sedanje- '^a kroga poslušalcev in tudi vpliva na razpoloženje ljudstva izven občine, ki i*na možnost bi ti obveščeno še o dogajanjih v ptujski občini. S povečanjem kroga poslušal- cev bo nastal tudi večji krog zahtev poslušalcev v zvezi s programom, kar bo Radiu Ptuj mogoče le, če se jim bo v ta- kem razmerju povečal tudi do- hodek. Povečali se jim bodo v zvezi z razširjenim programom tudi oddajni stroški. Vsekakor se je kolektiv Radia Ptuj pripravljen pogovoriti s so- sednimi občinami v zvezi z raz- širjenim programom, obvešča- njem njihovih občanov pa tudi z razširjenim financiranjem tega programa. Za čestitke že skrbijo poelo;- šalci sami, ki pripomorejo e svojimi sredistvi, da je ob njiho- vih čestitkah prijetno tudi v drugih domovih in da ima Radio Ptuj na razpolago vedno več no- vih plošč za zabavni del progra- ma. V. J. PEVSKI ZBOR KOLEKTIVA ŽELEZNIŠKIH DELAVNIC Delavski pevski zbor podjet- ja za popravilo voz J2 iz Ptuja, ki je bil ustanovljen pred letoš» njim dnevom železničarjev, še vedno pridno vadi pod vod- stvom pcvovodje Fran j a Petka. Imel je že več nastopov pred kolektivom, pa tudi drugje. Ob pogrebu upokojenega čla- na kolektiva tega podjetja Kar- la Korena je govoril v slovo od stanovskega tovariša direktor podjetja Anton Valentin, potem pa je zapel zbor žalostinko. Nastop novega pevskega zbo- ra je sedaj ob vseh večjih žeie- zničarskih prireditvah ena iz- med kulturnih točk, saj je uspe- lo delavskemu zboru v razme- roma kratkem času doseči lep uspeh. V. J. , da hi postali n^aši kraji in lju- dje turistično privlačni in da bi izdelata predmete, ki hi prišli v poštev kot turistični spominki, značilni za naše kraje? ... katera krajevna skupnost ho našla n.^jholjšo rešitev za to, da bi tudi kmetijstvo na njiho- vem območju hitreje napredova- lo in da bi postalo gospodarska panosa. ki navezuje na se ljudi, ne pa da jo zapuščajo?