Na i ve£ji slovenski dnevnik v THnižcoili državah Ve|ja za vse leto » • • $6 00 Za pol leta - - * • • $3 00 Za Ne* York celo leto - S? .00 Zrn inozemstvo celo leto $7.00 list slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily i the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. rSLKTON: CO&TLANDT 2876 Entered m Second Glass Matter, September ZL 1903, at the Poet Office at New York, H. Y., wider Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: COBTULNDT 387 NO. 300. — ŠTEV. 300. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 23, 1926. — ČETRTEK, 23. DECEMBRA 1826. VOLUME XXXIV — LETNIK XXXtt DAVID0VIČ NAJ SESTAVI KABINET Jugoslovanski kralj se je obrnil na Davidoviča, da sestavi narodno ministrstvo, ko je odklonil Uzu-novič poverjeni mu mandat. — Dvom o možnosti njegovega uspeha. — Davidovič se bo posvetoval s strankarskimi voditelji. -— Slovenci zahtevajo svoje pravice kot najbolj razviti del države. Petrolejski mogotci so se uklonili. Sinclair Co. je objavila, da je dosegla dogovor z mehiško vlado. — Petrolejski magnatje so se uklonili mehiškim postavam glede zemljišč in petroleja. MEXICO CITY, Mehika, 22. decembra. — Mehiška vlada je danes oficijelno objavila, da so se Sinclair jevi interesi v Mehiki u-klonili postavam, ki se t i rejo inozemskih zemljiških in petrolejski!: pravic v Mehiki. Podpredsednik Sinclair Central Americvan Oil Cod.. Watts, je to praktično potrdil pred svojim od-potovanjem v New York. Izjavil je, da je prišel po premotritvi razmer do zaključka, da ne obstaja- na<"in med vlado in zastopniki pe-trolejskih družb. Danes je stopila v položaj kot faktor možnost kompromisa ined'p0^j.u vlado ter inozemskimi petrolejski-mi družbami. Vladni industrijski department je razdelil včeraj med družbe aplikacijske fornuilarje za koncesije in s številnih strani se je namignilo, da bo mogoče sklenjen kompromis. Družbe naj bi dobile na njih prošnje za potrjenje pravnih naslovov in najemninskih pravic koncesije, potem ko bi se administracija po premotrenju dokumentov preričala, da se je vršilo legalno izkoriščanje. Nato naj bi prišle dotične družbe brez nadalj-niK formalnosti v postavno posest tozadevnih ozemelj. Dotična postava, ki določa to postopanje, bo postala pravomoč-na dne 1. januarja. Proli tej postavi je dvignil ameriški državni * t vpraša-j department ugovor z utemeljitvijo, da je postava konfiskatorična. Podelitev koncesije je odvisna od dokaza, da se je dotično ozemlje izrabljalo še preti lf>17. Prenos teh koncesij na druge vlade ali družbe je prepovedan. BEOGRAD, J ugoslavija, 22. decembra. -- Po štirinajst dni trajajočih neuspešnih poskusih, da stvori kabinet, je opustil ministrski predsednik Uzunovič včeraj popoldne to svojo namero, ko je informiral kralja, da mu je nemogoče doseči soglasje z različnimi strankami. Zvečer je poveril kralj Ljubi Davidoviču, bivšemu ministrskemu predsedniku, voditelju zdvuže-nih demokratičnih in bosnaških mohamedanskih str?nk, nalogo, da sestavi obširen koncentracijski kabi net, ki bo zmožen vzdržati delavno večino v sedanjem parlamentu. Profesor Davidovič je sprejel, čeprav le malo u-l >° Ilikak'' težkoče. katerih bi ne pa na uspeh. Danes bo pričel pogajanja z desetimi bi!o mo-oCf* reAiti na Prijateljski drugimi strankami. Medtem pa se je politični položaj odločno poslabšal vsled včerajšnje izjave dr. Ante JCorošca, da je njegova slovenska klerikalno stranka skleni la zapustiti Beograd, ker nočejo srbske stranke u-goditi njeni zahtevi, da se stori kaj za Slovenijo. Poslanci se bodo vrnili v Slovenijo ter pustili, da določi slovenska javnost njih bodočo politiko. Ker kontrolira dr. Koršec Slovenijo še bolj korenito kot pa Radič Hrvaško, ne bo njegov povratek v domovino izboljšal prilik Davidoviča, da nudi kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev kabinet, katerega si želi. Profesor Davidovič uživa veliko kraljevo zaupanje. Davidoviča je še bolj ojačil njegov pribočnik Voja Marinkovič, ki je ustvaril leta I 924 blok, dovoljujoč opoziciji prvikrat izza vojne, da izžene iz urada Pašičevo radikalno stranko. Marinkovič je eden najbolj pretkanih in zmož nih jugoslovanskih politikov. On hoče, da bi Francija podpisala pogodbo glede albanskega nja, ker hoče z vsemi miroljubnimi sredstvi odstraniti nevarnost, katero predstavlja Albanija. Glasi se, da se poteza Davidovič za priznanje sovjetske Rusije in da ne vidi v teh odnošajih nobene nevarnosti, da bi se komunizem razširil po Jugoslaviji. Njegovo stališče napram zunanjim zadevam obvladuje v glavnem albanski položaj, ustvarjen vsled zadnje italijanske pogodbe, katero smatra za skrajno resno, kot tudi vsi ostali političnj voditelji. Zavzema se, da koncentrira Jugoslavija vse svoje napore, da si pridobi podporo Anglije, katero smatra za najbolj važno v tem vprašanju. On je tudi proti temu, da bi Jugoslavija sprejela ponudbo Albanije, da podpiše z Beogradom pogodbo, slično oni z Italijo, razven če bi to pogodbo Anglija jamčila. V slučaju, da uspe, bo Davidovič najbrž tudi zunanji minister. To mesto je zavzemal leta I 924. Najbrž bo postal zunanji minister neglede na to, kakšna vlada bo stvorjena. Ce se bo pojavil razkol z radikalno stranko, bo moral združiti Davidovič Hrvate, Slovence in vse druge stranke, da bo imel dvomljivo večino. Dr. Korošec, katoliški duhovnik, ki je dosti mlajši kot pa starina Davidovič, je istotako obrazložil svoje nazore. Na temelju postave, ki bo uveljavljena januarja meseca, je bila Jugoslavija razdeljene v tri in trideset departmentov, ki se prav nič ne ozirajo na zgodovinske provincijalne črte. Slovenija pa je pri tem boljše izpadla kot pa Hrvaška, ker je bila razdeljena le v dva departmenta. Dr. Korošec je nasprotoval temu razcepi j en ju ter zahteval, naj ostane Slovenija enota ter uživa dosti večjo avtonomijo kot pa jo dovoljuje nova postava. On sicer ne zahteva, da se Jugoslavijo organizira na federalni podlagi, vendar pa hoče, da ima Slovenija svoj lastni provincijalni parlament, zborujoč v Ljubljani, - ; a - Francoski napadalec oproščen. Francosko vojno sodišče je v Palatinatu obsodilo pet Nemcev na ječo, a oprostilo franc, poročnika, ki je ubil enega Nemca ter ranil dva. PA 11 IZ. Francija, 22. decembra. Vojno sodišče v Landau v Palatinatu je soglasno oprostilo poročnika Rouziera. francoskega rezervnega častnika, ki je bil obtožen. da je preteklega septembra ubil v zasedenem ozemlju enega Nemca ter ranil dva. Njegovi napadalci z dvema izjema. so bili obsojeni: Mathes na dve leti ječe; Feehter na šest mesecev: Arbegast in Ivegler na šest mesecev. Poročnik Rouzier je rekel: — Ce sem zakrivil obsojanja vredna dejanja, jih obžalujem. Istotako obžalujem, če sem škodoval svoji deželi, polkovniku in polku. Poveljujoči častnik Rouzierja. polkovnik Tribout. je rekel, da so bili odnošaji med vojaki in domačini prijateljski, dokler ni spravila nezaposlenost nezaželjivih elementov v miroljubno mestece Ge-mcrsheim. Rekel je, da je skušal Izjava zveznega suhaškega glavarja. Zvezni suhaški glavar je izjavil, da se bliža konec velikih butlegarskih organizacij. — Glajenje poti za izveden je postave . BENITO MUSSOLINI IN PAPEŽ Nagovor papeža smatrajo za izzziv. — Mussolini je mnenja, da se obrača proti pravici fašizma, da kontrolira vzgojo mladine. — Pravi, da ne bo izpremenil politike. CHICAGO, 111., 21. decembra.— V teku par mesecev bo vlada ustavila delovanje butlegarskih rin-gov v narodnem in meddržavnem obsegu in ko bo prišel ta čas. po nika Rouziera. francoskega re- postala prohibicija krajevni pro-zervnega častnika, ki je bil obto-jhlem. ker bo lahko vsaka občina žen. da je preteklega septembra (zase določila, kako strogo hoče iz-ubil v zasedenem ozemlju enega vesti prohibieijsko postavo. To je povedal včeraj na zborovanju tristotih izdelovalcev sladnih pijač RIM, Italija, 22. decembra. — Popolnoma novo vprašanje je včeraj zatemnilo obzorje neprestanih naporov ministrskega predsednika Mussoli-nija, da uveljavi trajne prijateljske odnošaje med cerkvijo in državo. Italijanska vlada je razlagala kritike, izrečene v nagovu papeža, kot obračajoče se proti pravici fašizma, da kontrolira vzgojo italijanske pravice. Govor papeža, v katerem se je obrnil proti politiki fašizma, smatrajo za najbolj važno politična izjavo izza pričetka sedanjega ponifikata. jema. so bili obsojeni: Mathes vrhovni prohibicijski agent, gene- , Vlada smatra za manj pomembno podrobnost na dve leti ječe; Feehter na šest ral Lincoln Andrews. dejstvo, da je papež izrecno Zavrgel fašistovsko Vlada. — je rekel general. — pojmovanje države ter strogo obsodil sporadična ima tri neposredne cilje. Ustaviti| nasilna dejanja proti katolikom. Nasilja, s kateri-lioče vtihotapljanje žganih pijači • „„- i - , i i , . « inozemstva v Združene JaU ™ 86 JC P.J P3?" tak° P°drobno, SO stvar tako uporabo trgovskega alkohola v davne preteklosti, da je povzročila njih omenitev pitne s vrhe in zatvorjenje starih veiiko presenečenje ne le v vladi, temveč tudi v po- pivovarn. ki še vedno izdelujejo litičnih ter politično-duhovniških kromh. resnično pivo. \/ *v n , - Mi nismo še vsega tega izvr- vspričo odločnih korakov Mussolinija, da zatre šili, — je rekel. — a skušamo ter proticerkvene manifestacije ter vspričo njegove lahko vidimo svojo pot do popol- dosledne spravljive politike, je postalo jasno da je nega uspeha. Ko bo to izvršeno, treba iskati resnični namen kritiziranja režima v bo uničena nepostavna trgovina s i , , . J pijačami, nakar se bodo lahko nekem drugem odstavku nagovora, v katerem je krajevni uradniki pečali s proble- omenil papež katoliško mladinsko organizacijo, mom v krajevnem obsegu p - se je očividno obrnil H fa|istovsk;m General Andrews je rekel nada- 1 J . - • t itii t --t i je, da ni kongres nikdar namera- mladostnim organizacijam ali balillam, kojih naval zahtevati od prohibicijskega men je vežbati dečke v starosti od 8 do 18 let, da urada, da bi storil kaj več kot po- vstopijo nato v fašistovsko stranko ali fašistovsko snsiI narodne in krajevna kanale jj^jJ^qq but legarske trgovine. " — Zvezna vlada se ne bo peča- bveta stolica se očividno boji, da so te organiza-la s problemi vsake posamezne ob- cije v svojem bistvu protiverske in da predstavljale, - je rekel. - Ni njen na- jQ nevarnost za nadaljni obstoj različnih katoliških men oropati katerokoli občino i j . -t i • i • njene samovlade. mladostnih organizacij, kot so napnmer katoliški inžinirji, slični angleškim in ameriškim Boy Scout-om. Vlada pa trdi na drugi strani, da lahko fašistov-ske in cerkvene mladinske organizacije prijateljski skupaj obstajajo, a pod pogojem, da se prve ne brigajo za vero, druge pa ne za politiko. Da prežene strah papeža, bo Mussolini kmalu objavil nove statute balille, da dokaže, da ni nobenega povoda za vznemirjanje. Preko tega pa se ne namerava vlada umakniti niti za en korak od svoje politike, da kontrolira vzgojo mladine, kar smatra za temeljno pravico fašistovske vlade. Vprašanje, ki je bilo včeraj pritirano do viška, je bilo na dnevnem redu že celo leto ter je dovedlo ob številnih prilikah do javnih spopadov. Mednarodni kongres katoliških boy scoutov, ki bi se moral vršiti v Rimu v preteklem poletju, je bil preklican vsled spopadov. Fašisti so trdili, da so katoliške organizacije v bistvu internacionalne in da so v raznih delih Italije še vedno zvezane z popularno ali klerikalno stranko, ki je proti-faši-stovska. Copeland zahteva sprejem proti-stavkarske predloge. WASH IXI! TON, 1). C.. 21. dec. Senator Royal Copeland iz New Yorka je i z« I a 1 včeraj izjavo v zvezi eo se odredb proti premogarski j stavki. V svoji izjavi je zahteval hitri sprejem te predloge. — Vsa znamenja kažejo, da bo izbruhnila stavka ali »la se bo pojavilo izprtje, vsled katerega bodo ohromi jene industrije te dežele. ko bo potekel sedanji mezdni izpremeniti vojašnice polka, ker se je bal, da bodo slabi odnošaji posledica prihoda novoklošlih. Krajevne oblasti niso hotele izpr-va ničesar storiti, da izboljšajo razmere, a so pozneje ponudile pomoč ter držale svojo besedo. Obrnjen proti nemškim jetnikom je rekel : — Ti mladi ljudje s šovinističnimi duhovi niso resnični krivci. Kar pa se tiče Rouzierja je pa bila njegova usoda. V svoji duši in vesti sem prepričan, da je nedolžen. Francoski obtožitelj, kapitan Tropet. je bil zelo strog z Rou-zierjem. ko je rekel : — liil je mlad častnik, ki se ni držal pravil previdnosti in primernega obnašanja vspričo nadležnega dela prebivalstva. Ko je steljal, ni nastopil v legitimni samoobrambi, a je imel opravičilo provokacije. Ko je zahteval zaporno kazen I za častnika, ni obenem zahteval | obsodbe Nemcev. RERUN. Nemčija. 22. dee. — j Oproščeuje francoskega častnika j Rouzierja in kaznovanje obtože- . .nih Nemcev sta vzbudila tukni z njegovo predlogo, tikajo-1 . . . , . , 7. . • , • razburjenje, katero je mogoče pri- jmerjati z onim v časih, ko so se j ruhrske čete spopadle s prebival- i stvom. Čeprav je Nemčija članica Lige > in čeprav obstajajo Locarno. Thoirv in drugi dogovori, iz katerih'je razvidno, da si žele državniki obeh dežel miru, prevladuje stin. da ne dele francoske vojaške sile idealov, ki so lastne sestaviteljcm omenjenih | dogovorov. ; Nasprotniki lige in Locarna se i poslužujejo tega dogodkaza izja-j dogovor v poljih mehkega premo- , , . . . . .. « , . ~ tukaj mnenje na. — je izjavil ( opeland. — Ko bo potekel dogovor, bodo seveda stavili premogarji nove mezdne zahteve, da dofee maihen del velikih dobičkov, katere so napravili lastniki premogovnikov tekom stavke angleških Rusija bo uvedla metrski sistem. MOSKVA. Rusija, 22. decembra. — Skorajšnjo uvedenje me-triškega sistema bo kmalu uveljavljeno, ker je podelila sovjetska vlada neki francoski tvrdki. ki izdeluje metrske inštrumente, koncesijo za dvajset let. Dosedanji sistem za uteži in mere v Rusiji se razlikuje od vseh drugih sistemov na svetu. Blagajna ukradena iz banke. INDEPENDENCE. Kansas, 22. decembra. — Roparji so udrli včeraj ponoči v Ruffalo državno banko. IJnffalo. Kansas. Potegnili so blagajno iz poslopja, jo naložili na tovorni avtomobil ter se odpeljali. V blagajni je bilo $4000 v jzotovem denarju ter veliko število akcij in drugih vrednostnih li- vo. da je brez koristi poskusiti ^ , , . , . „ .*)rcU1°far''0' i uvelj&vljenje prijateljskih odno-Delodajalei na drugi strani pa sol. . „ . .. , _ , . . _ , , . sajev. ce se vojaške sile posluzu- trdni v svojem sklepu, da potisne- jo mezde navzdol, proti čemur se bodo borili premogarji z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago. Senator se boji p >sledie take stavke za industrije ter hoče vsled tega podvezati delavcem edino o-rožje. katero imajo v rokah, da izboljšajo svoj položaj. jejo svojih prerogativ. da ponižujejo in zatirajo premagano prebivalstvo. ki si ne more pomagati. Slovenska vest. V New York Citv se je poročil Mr. Anton Sabec z Miss Valerijo Hartmann. Čestitamo!- - Stroga kazen za prodajalca strupenega žganja. BUFALO, N. Y., 22. decembra. James A'olker je bil včeraj tukaj od neke porote spoznan krivim u-mora po drugem redu. na temelju obdolžbe, da je prodajal strupe-- no žganje, ki je povzročilo smrt štiridesetih ljudi. Obsojen je bil nato na ječo od petnajstih do tridesetih let. Sezn a m . To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr-sba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno i«, ako boste vpottevali svojo ko. riat in našo zanesljivo ter točno postrežbo.- - Dinarji Lir« Posebni po- Din. ____. B00 .... $ 9.45 I Lir ...... 100 ...... $ 5.15 datkl. Din..... 1,000 ____ $ 18.60 Lir...... 200 ...... $10.00 rriiUJMiia a te»l»- ..... 2.500 .... » 46.25 Lir ...... 300 ...... $14.70 £ r^SSAft Din..... 5,000 .... $ 92.00 Lir ...... 500 . .. „ . $24.00 Italiji znaša kakor Din..... 10,000 ____ $183.00 Lir .....1 1000 $47.00 »ledi :n $«5. ali manji znesek 75 cen- I Za poSiljatre, U presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvatlsoS Lir t«v; od $25. naprej dovoljujemo poseben sneaka primeren popust. ^ ^akeea* dolarja* Nalmsfla pm hrxojnvnw plm InriiJcM v najkrajfcm bn far Stj^istjfsTa. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street ' r*«*: oobti^amdt i New York. N« Y, Dmmrji Lire Din. . 500 ____ $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 5.15 Din. . ... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . . $10.00 Din. . ... 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 .... . . $14.70 Din. . ... 5,000 ____ $ 92.00 Lir ... ... 500 ____ . $24.00 Din. . ... 10,000 ---- $183.00 Lir ... 1000 .... .. $47.00 Za poSiljatre, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvatlsoS Lir __lM: GLAS NARODA .- II II MWMM^^H i GLAS NARODA (SLOVENS DAILY) ^Whai.....* -rrnr -irnrr---r Owntd and Pnbluked by ■LOYBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) *nink Briacr, prtndcni_____Lonk Bonodik, frwinw. Pl*oe of biuuieai of th« corporation and addresses of above officers: 32 Cortland t 8»., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" _____"Voice of the People"_ _l—nsd Every Day Except 8unday* and Holiday*. Za eolo Uto —tj* Uet ta Amorfko Za New York m celo lota *? 00 in Kanado-------$6j00 Za pol lota____-____43.30 Aa pol Uto----------$3.00 Za inozemstvo »a cele loto —$7.00 7>* tetrt Ista -------------%1J50 Za pol leta___________$3.50 _______8ubtcription Yearly $6.00._ _______ Advertisement on Agreement. _____'Ola* Naroda" uhaja vsalcj dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi bres podpis« in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da «e nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ______________ najdemo naslovnika._ U L A 8 NAROD A", 82 Cortlaudt Street, New York, N. Y ____Telephone: Cortlandt 2876- ___ v haofsT: _ • = . GLAS NARODA, 23. DEC. 1926 SLOVENSKI DOM V NEW YORKU Novice iz Slovenije !a. je nekako o polnoči vstopil go-1 spodar Prater pograbil deklo in baje z lučjo udaril Trst e n ja k o v o. Obe sta ušle iz kleti, zunaj pa sta >ta se skrila v temo brata Ivami-ša. ko sta videla prihajati Praier-ja. Ženski sta žareli klicati Ivani tša: "Udrite ga, le udrite ga!*' in posebno Martina Ivanušo sta pozivali: "Vzemi nož, zakolji vraga, kar zakolji ga !" Vsi obdolženci so najprej tajili. kom" no pa so pred sodiščem priznali, kaj se je zgodilo usodno noč prod kletjo. Martin Ivanuša pravi, da je po-novno udaril Praterja s kolom, ker ga" je njegova ljubica Trste-njakova klicala na pomoč. Pravi, da je udaril kakih petkrat. Ko pra je hotel brat odstraniti, sta obe obdolženki vpili: ''Le pusti ga. naj ga ubije!" Ivo se Pi-ater ni ver gani!, so vsi odšli, ne da bi zu^-rili za njegovo usodo. Trstenjakova je pripovedovala da sta oba Ivanuša udrihala s koli po Prater ju. <> vseli obdolže-nih piše občina. da so na slalxun glasu in da sta oba Ivanuša znana razgrajača in pretepat"a. Posebnr [zlobni pa sta obdolženki. Se po u S moru st;i se v zaporu dogovorili ; naj bi vsi skupaj obdolžili union sina Jeronima Praterja. češ oi jih je podkupil, da bi odstranil njegovega očeta s sveta. Soobdol jženca Ivanuša pa se s tem zago I vorom vendarle nista strinjala. O dogodku je razpravljalo žt jesensko porotno zasedanje. Mar ; tin Ivanuša je hotel prevzeti ta EE&d Iz naših krajev. Menda bo tega kakih dvajset let. ko je živel nekje na Cerkljan- DVAJSETA POSILJATEV ZA POPLAV- LJENCE jskem prebrisan možak, ki je znal zdraviti vse bolezni. Posebno za "glidne bolezni"' — so rekli C'erk-Ijanci, Poljanci. Zirovci in Tol-minei. — da ga ni imel para. Pa re.s! Če si je kdo roko ali nogo zlomil, so ga k "Kmincir' peljali. I*o treh ali štirih tednih je bilo vse lepo zaceljeno in za rase e-uo. Možak je imel čudovito spretne roke. poznal je ustroj kosti, žil, * mišic iii sklepov. Nekoč je neki ženski poti težkim jcrbasom glava zaskočila, Par dni je nosila glavo postrani, — levo uho ji je slonelo na levem ramenu kot da bi hotela poslušati, kaj je novega v rami. Takrat ie bil v Idriji okrožni zdravnik dr. Šuntar. ki je delal t ast svojemu imenu, ker so ga vsi, ki so imeli ž njim kaj opravka, imenovali z "i" namesto •/. "u". I)r. Šuntar ji je hotel prav po šintarski naravnati glavo. Pripravil je par nožiekov. klešče, žago in vse potrebno. Ko j«' uboga ženska zagledala te priprave, mu jc ušla ter se odpravila naravnost h Kmineu na Cerkljansko. P>il je vroč dan. Kniinee je bas seno sušil. Kar sreili senožeti mu je potožila svoje križe in težave. Kniinee je molče prikimal ter se odpravil ž njo proti svojemu domu. Hiša je bila prazna. Vse je lilo v senožeti ali na polju. Rekel Včeraj smo odpremili v domovino dvajseto pošilja-tev za nesrečne poplavljenem. Osemnajsto in devetnajsto pošiljate v so tvorili pri spevki rojakov iz Pittsburgha. Pa., in iz Forest City, dvajseto pošiljatev pa tvorijo prispevki sledečih daro valcev: F. Kushlan, Homesdale, Ida. $ 2.50 Frank Javornik, Oakvile, Out. 1.00 Frank Kopitar, Box 137. Cass. \\\ Va. 1.00 Andy Zemlak, G len wood Springs. Colo. 1.00 Jože Zelene, 62 Prospect St.. Greenwich. Conn., nabral 13.001 Fr. Bastič, 2403 So. Hamlin Ave., Chicago, 111. 2.50i Maks Ostrelič, Box 53, Wvatt. AV. Va. 1.001 Mary Kobilca, 231 ilimrod St., Brooklyn, X. V. 1.00! J. Walter, II. 6, Neosho, Mo. , 50 Mike Pike, Box 63, Jenny Lind., Ark. 1.00: Fr. Kodelja, za društvo št. 107 S. X. P. J. 10.50 Tony Chabul, Box 265, Mobie, W. Va. 1.00! John Kramer, 5301 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio 5.00! Charles Roth, Sheffield, Pa., nabral 10.00 Anton Kotar, 14510 Thames Ave., Cleveland, Ohio 1.00 Joe Vogrin, 2121 Magnolia St., Pittsburgh, Pa. 1.00 Louis Durchich, 683 Onderdonek Ave., Ridgewood, X*. Y. 2.00 Frank Knapp, Box 395, Widen, W. Va., nabral 10.00 .los. Jaklich, 1184—60th St.. Cleveland, Ohio 1.00 Joe Sluga, Star Route. Eldred, Pa., nabral 13.00 Mrs. V. Omejc in Anton Justin, Valley. Wash. 1.60 Math Wolf, Box 516, Wilmerding. Pa. 1.00 Anton Knause, R. F. D. 1. Box 14. Ilightower, Tex. 1.00 Ino Alich, Box 543. Key West. Florida 5.00 Fr. Peterka, 325 Alpha Place, Glendale. L. I. 2.00 Fr. Kobola, 835—1st Ave., New York, X. Y. * 3.00 Frančiška Ha i ne, 1195—1st Ave.. New York. X. Y. 50 Jos. Bajt, Box 181. Glen Carbon, 111. 1.25 Rado Vaupotich, 22-15—28 St., Astoria, L. I. 1.00 Anton Birk. 1811 Stephen St.. Ridgewood, X. Y. d 1.00 Fr. Miglich, 64 Prospect St., Struthers, O, 50 Jery KoprivSek, 430 East 5th St., Bethlehem, Pa. # 1.00 Florian Adamich, Canon City, Colo. 1 00 John Robas, 1107 East 61. St.. Cleveland. Ohio 2.00 Martin Bogataj, Farmar, Sask.. Canada 4.00 Skupaj . . . $10:1.85 Po Kovertovom mnenju se smejo imenovati '"kato-; arrtira!a ,0rba,. »«•""'»— -....... , krat krivdo na se in je razbreme- . . . . , .. . lienca iz Madžarske, ki sta poza-, , , liski možje edmole njegovi pnstasi. Ivdo 111 njegov sIi5an;n v xovem Sadu, Osijeku uJeval sv°Je-a brata . • x " * - 1 i- at fKer na tedaj k razpravi pristas, nima po njegovem mnenju nobene pravice do in Zagrebu bila prepeljana v Ma- 1 katolieanstva, pa naj .še tako pridno zahaja v cerkev in "bor. Po njunem dosedanjem Pri- j znanju sta prišla oba radi brezpo- naj se vsak teden po parkrat vrača z odvezo domov. Nadalje nam dopisnik odreka vsak vpliv v newvor-ški naselbini. S svojim vplivom se nismo se nikdar ponašali. Rečemo pa le toliko: — Ce bi mi spoznali potrebo Slovenskega Doma, če bi bili merjeni, da res večina slovenske greaternewyor-ške naselbine stremi po njem, če bi bili prepričani, da bi bil Slovenski Dom v sedanjem času in v sedanjih razme- selnosti v Beograd z namenom, da si na nepošten način poišeeta denarja v Jugoslaviji. Priznavata vlome v Brc ki, Sremski Mitrovici,] ! ji je. naj gre v kamro. I11 v kamro Vineenea ij0 privalil veliko klatlo ter skrbno , t zagrnil okna in zaklenil vrata. S nista pri-t ... . . , „,.„ .stene je pa snel melerin. Oloh>rin šla dve priči, ,ie bila razprava pre-J . , _. , , te ostra, plosenata sekira s krat- lozena. ' „ ,w . „ .-i, kun tODoriscem). Po zaslisitn.pi pru* co bila torej . . . 1 . redaj ie i>a povzel Kniinee lie- stavljena porotmkom vprašanja • .. - , , , - i • * ' o. (.ovortl je z globokim gla- na umor. uboj ter na prestopek, _ . ^ . • .. m vihar roKave: tatvine. Porotniki so vprašanje . — Poklekni, baba . umora "zanikali soglasno. -»r- 1 : -»lede Titelu ter v županstvo v v mkov-1 , , • 1 — .; . , - ■ t vprašanje glede uboja pa potr- eih m pa v daveni urad v Ptuju. 1 . , .. kala. 1 ttii]| samo pri obtožencu ivanusi. Po ptujskem vlomu sta si lopo-, va nabavila v Budimpešti novo vlomilsko orodje. Xa povratku v Kaj bo.7 Kaj bo / — j«- sto- Jugoslavijo pa sta prišla v Xo vem Sadu v roke policije. Samo l1"1, priznani vlomi obsegajo tatvine t k težje jf le radi tatvine no 2 meseca za- Hlll greaternewvorskim Slovencem potreben. Iti bil na velikanske vrednosti nad 870.000 pisali par besed v prilog Doma, priporočili bi akcijo tel Iniri. katere svote pa ne priznava-I onian Brajer, državni uradnik iiT i* ta v celem. Utemeljen je sum. da i- let. pozvali roiake k njihovi narodni dolžnosti. . . M . ,. m - 1 1 sta ta lopova vlomila tudi v mes- Posledica tega bi bila, da bi se danes Dom že gradil jonsko šolo v Cankarjevi ulici in 1. 1 . 1 • 1 -, - ' 1 jnlsko šolo v Razlagovi uhci /v ah bi bil pa ze dograjen. Kr„;w„ v nnhina„ske šole i je bil nato obsojen na 4 letaj — Poklekni! In položi glavo na v.ie ječe. vsi ostali pa so dobili j klado! Pahniti jo je moral, da je storila. kar ji je za povedal. Xi se ganila. Kar trda je bila samega strahu. Kniinee je dvignil sekiro visoko v zrak in izrekel smrtno obsodbo: — Zdrava ne boš tako ali tuko Umrli v Ljubljani. Ivana Kobilca, slikarica. 64 le;. Marija Trdina, žena mag. rac. rav. v pokoju, 5G let. Anton Verbič, bivši pek. G7 let. Janez Štibilj, dninar. 38 let. - Velika nesreča v Trzinu. nikoli, zato je najboljše, da ti že sedaj glavo odsekam. Ubogo revo je dušilo v grlu. Rada bi kričala, toda nobenega glasu ni mogla spraviti iz grla. — Sedaj, mirno drži! — je za-rohnel ter z vso silo zavihtel se- 1. decembra okoli ure, se je kir0 — po zraku, dogodila v Trzinu velika nesreča. Ženska se je v smrtnem krču Denarje bil poslan v dolarskem čeku Rdečemu Križu v Ljubljano z izrecnim naročilom, naj ga uporabi za največje reveže po onih krajih, kjer je povzročila povoden j največjo škodo. j 1 Včeraj smo tudi sprejeli iz domovine potrdilo z t Bprejem četrte pošiljat ve. Potrdilo se glasi r — Ker pa vemo, da gre pri vsem tem le za čast 111 k re- mpseea decembra lanskega leta. ( , . , . , v • i!-- - Zagovarjala se bosta pred ma- j (lit nekaterih, ki skušajo pod plaščem nepristranosti poroto večati svoj vpliv med lastnimi pristaši 111 ker uvide va- j mo, da je po Brooklynu in New Yorku dovolj privatnih Umor v polnoči v vinski kleti. špikizijev ter bi bila sramota za narod zgraditi narodni I V Vitanu, okraj Ormož, so na-| v hišl M ^ Starega posestnika (zdrznila, nekaj ji je počilo v vra-» ., . . , v . 1 . 1 X • . 'šli dne 9. maja posestnika Lopol-i -J'ke Sersena so pripravljali mast tu — in glava je skočila v prej- spikizi — smo v tem času 111 v sedai obstoječih razmerah J... , 1 __t„ •• 1 - • 1 i da Praterja z razbito glavo mrtve- /a parkete. lu-ietni sin posestni-. snjl položaj. odločno proti Slovenskemu Domu v Brooklvim. ga pred njegovo kletjo, o zločin-Miha Seršen. se je pri temj _ Tako 7nani pa jaz< _ je rc. •• 1 t 1 i ti - 1 - • t t * J eih ni bilo sledu, ker stari Prater l,rcve^ zlučjo približal bencinu, kii],0] Kmincc ter ji pomagal na 110- Demicarii lahko grade Dom, <-e ga hočejo. Toda to 1 , , • , - ,^.5 tem «nsin n/iin Henein' - ' 0 ^ ^ dozdevno ni imel sovražnikov. Pri Pn Tem T1f>s»" razijo. dentin — Xe. ni<- ne kosta. Samo te bo njihov Dom, to bo delničarski Dom. ne pa slovenski j trupi« pa so našli tudi ženski ro.!-c je vm-l in prišlo je do težke ek- prosim> poj,ii k idrijskemu šinili rodni. j bee. ki je končno iz" obrazu, rokah in Ako SO delničarji liaprcšali toliko pijače, da ne ve-|ias| Praterjeve dekle, šele IS let sprednjem delu telesa 58-lctna go-du, kam Ž njo, naj postavijo na Linden Strcetu in (irant:- ; stare M. Nemec, rojene v Stanc-j ^P«»dinja Terezija, sin Miha pa na view Avenue, oštarijo, nikakor pa ne Slovenskega Sn-\rm*sknn vrhu pri ^"P^i. Ta jt rodnega Doma. J rokah in po obrazu. Stari Miha najprej tajila, nazadnje pa je po-j'S-ršen je dobil ie lažje opekline j veti al a, da je prejšnji večer vze-j»a rokah. Obstojala je nevarnost. /"» 1 1 • i- 1 1 1 - 1 1 1 -- • ila svoiemu ^osnodariu Prateriu • prične goreti hiša, kar pa so < e bodo imeli srečo, lahko se dobro kupci 10 najjia-l "ONim,1[il-,u iraierju. « r- .........., \ . v Vodraucih ključ od kleti, nakar \ *"«edje preprečili. \ se tri ranker- vijo. ee jim pa usoda ne bo mila, naj sami sebi pripišejo lie pa great ernewyorskemu slovenstvu. se je podala s posestnikovo hčer-j ^ «0 7. avtomobilom rešilne pole. 22-Ietno Ano Trstenjakovo iz j -staje prepeljali v deželno bolni .0. i letnim Martinom Ivanušo, posest- SLOVENSKO - AMERIKANSKi nikovim sinom iz Šalovc ter njegovim bratom. 211etnim Vincen-j com Ivanušo. v klet gospodarja; Leopolda Praterja v Vitane. Mi-i slilo so. da je šel gospodar že! spat, kakor je rekel pri večerji. J Prater pa je postal tisto noč žr-| tev svoje nevredne dekle in pa j svoje ljubezni. Xamesto spat, je šel Prater na obisk k svoji ljubi, "Sprejeli smo četrto zbirko naših ^merikanskih ro jakov v korist poplavljencev in sicer ček za $103.45. Prosimo Vas, da cenjenim darovalcem v imenu ubogih poplavljencev sporočite našo najiskrenejšo in naj udanejšo zahvalo. Sprejmite izraze našega iskrenega spoštovanja. V Ljubljani, dne 6. decembra 1926. Dr. Krejči, predsednik ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega Križa SHS, Ljubljana." Upamo, da bo mogoče poslati do Novega leta še eno pošiljatev v ta prekoristen namen, pred Novim letom bomo pa objavili seznam poslanega denarja. Dotični seznam bo jasna priča bratoljubja in požrt* ■tovalno8ti ameriških Slovencev. t»j*ld, >»«***• n» "Glu Naroda", največji TilfTTfmtlri dnevnik y Zdnubnih držsvsh* ZA DENARNE VLOGE, ki jih prejmemo do vštevši 13. januarja 1927, plačamo po — 4% obresti že od 1. januarja naprej. Mesečno obrestovanje je posebna ugodnost, ki jo nudi naša banka vlagateljem. Vse vloge stoje pod nadzorstvom bančnega oddelka države New York. Ob Novem letu se Vam tora j nudi ugodna prilika, da pričnete novo oziroma povečate staro vlogo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, tfew York, K. Y. Otiliji Ivozarjevi v Vuzmetinee, kjer se je poslovil o polnoči. Bila je tema in deževno, zato je dala Kozarjeva Praterju dežnik in svetilko. Včasih usoda čudno razpreda svoje niti. Prater ni šel naravnost na svoj dom v Vodrance, ampak je krenil k svojemu vinogradu v Vitane. ker je zadnji čas' opažal, da uiu neznanci kradejo vino iz kleti. Ravno ko je njegova dekla Marija Nemec z Ano Trstenjakova v kleti "nata kala v|-no v steklenico, Nemec je držala steklenico. Trstenjakova pa sveti- KOLEDAR za leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članici, slike. povesti, zanimi v ost i. TRISTOLETNICA NEW YORKA (s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali - kot letos. TisJcali smo ga omejeno število. NA&OClTE GA TAKOJ "Glas Naroda" " 82 Cortlandt St., New York tar.m 111 mu povej. To je resnična ilo^odbiea i/, nje-£oved sodišče. Zdravniki so pa tožili, sodnik naj bi jra pa sodil. — Povejte, kaj veste o porodništvu ? — mu je rekel sodnik in zdravniki so se škodoželjno namuznili, češ. sedaj je Kminec v zajrati. Kminec je pa začel učeno razlagati: — Porodi se dede v štiri vrste: naravne porode, prezgodnje porode. prepozne porode in nepravilne porode. Zdravniki so našpičili ušesa. Kminec je nadaljeval: — Naraven porod je tisti, ee ženska devet mesecev po poroki rodi. Prezgodiji porod je tisti, če ženska rodi dva ali tri mesece po poroki. Prepozni porod je tisti, če vdova rodi eno leto po moževi smrti. Nepravilen porod je pa. če žena sploh ne rodi, ampak če mesto nje rodi brhka dekla, katero je mož v hišo pripeljal. ..... . 4. r .... l - ■ lip ■ i.teja za Slovenski Dom v Y< i jc* zopet oži-j vela. Zadnji ras je bila precej mrtva. Sredi lan.ske slaninikarske sezije so rekli, da se je ne izplača oživljati, ker je večina newyorskih rojakov zaposlena. , Poleti je spala, česT da se je večina dlanmi kar je v podala na vakanee. o.'daj sredi slanuiikarsu.« s-^ j«> ]( je pa kokainizi-ral neyvyorski dojjisnik v 'Amerikanskem Sloveneir. U'udi veselica bo prirejena v ta namen. Xoiieem koncev bo pa le :d»\j:v ostala kajti Slovenski Xarmlni Dom v Xew Yorku je v sedanjih časih neizvršljiv. Dopisnik v "Amerikanskem Slovencu'' pravi črno 11a belem, da so delničarji v pretvini v^"»111 iu*»žje katoliškega dulia. IMI siii<» takoj vedeli, ko se je akcija za Slovenski D0111 pred dobrim letom začela, da namerava Dom zgraditi gotova klika, ki pod krinko nepristranosti lovi delničarje in grose. Ta svoj namen so dolgo časa tajili in skušali izpod-biti naše trditve, tla bi bil nameravani Dom vse nekaj drugega kot zbližališče in zbirališče liewyorskega slovens! va. Ker se naše stališče v pogledu D■ Higijena delovne žene. V zadnjem četrtstoletju je že-, uii vajami, ne najde pozneje take na temeljito obračunala s preteklostjo ter stopila v odločno borbo za enakopravnost z možem. To borbo vodi predvsem na gosj>o-darskem |>olju, kjer si hoče izvo-jevati popolno poklicuo enakopravnost in dostop do vseh služb in poklicev, ki jih opravljajo možje. Ce razumemo pod gospodarskimi razmerami splošno naraščanje prebivalstva, potem priznamo, da so gospodarske razmere od svoje strani mnogo pripomogle k takemu razvoju. odločnosti, da bi dohitela mladeniča, in mu postala vsestransko ravnopravna. Največjo pažnjo treba posvetiti izberi poklica. Tu naj se naj prvo ugotovi, ali je devojka prikladna za duševna aH ročna tlela. Dandanes je žtMi^ki študij vprašanje denarnih sredstev. Žena. ki bi morala med študijem skrbeti še zfI eksistenco, bi bila težko prizadeta. Poklic naj si izbira po svojih telesnih in duševnih sposobnostih razen. Ni skoraj rodbi- j polagati z nagnenjem do mladine, i:a!ih izjem izredno bo-: z ljubeznijo, potrpežljivostjo. —i - in pa po svojih nagnenjih. Razni Tip delovne žene, ki je bil j poklici, naprimer dojilje, vzgoji pred dvajsetimi leti še skoro po- teljice, usmiljene sestro za otroke, pol noma. neznan, je danes vsak- učiteljice in zdravnice morajo raz-danja pri k ne. razen mami izjem gatih privilifrirancev. kjer ne bi U radniški poklici ne škodijo, ako devojke morale v poklicno borbo, žena ni kloroiična ali pa hudo tu-V največ slučajih sodelujejo v berkulozna. /ene. ki se nasribajo poklicnem življenju <-elo z«'ne. da tuberkulozi, naj ne služijo po tona ta način olajšajo možem zakon- hačnih tovarnah, po predilnicah ska bremena in skupno urede živ-'«*di cementnih tovarnah. Sključe- Ijenje na najugodnejši način. Danes skoro ni več načelne zapreke za ženo, da vstopi v poljubno službo. Ce še v vseh poklicih ni enakopravno zastopana, gre to večinoma na rovaš razmer. Z rastoči ništeviloni delovnega ženstva pa se pojavljajo čedalje bolj akutna higijeusk^ vprašanja ki so v tesni zvezi z življenjem in nebanjem poklicne žene. Marsikateri poklici škodujejo ženskemu organizmu, vse niso pripravljene za trdo poklicno borbo. Glede na njeno bitno nalogo treba tudi poklicno življenje delovne žene tako preurediti, tla ne bo trpela njena konst itneija in da bo mogla opravljati tudi svoje materinske naloge. no delo šivilje zelo škodi ozkopr-snint ženam. Žene, ki so podvrže* nc krčnim žilam, naj ne volijo stoječih poklicev. Skoda, da jc vrtnarstvo tako slabo zasedeno po ženskih delavkah. ALBANSKE HOMATIJE Ko so prihajale prve vrsti o v,-jKiru v severni Albaniji, je bilo pričakovati. ,la je to pri'etok večjega gibanja zoper t Lansko vlado Ahmcda bega Zogu. T;; dcirne-va je postajala tem verjetnejša, ko se je poroi'-alo. da vodi uporno akcijo Fan Noli, znani poglavitni nasprotnik sedanjega režima v Albaniji. Bati se je bilo. da so upor-S tem se pojavlja potreba higi-iuiki pričeli z uporom v severnem jene žene. Ta oddelek higijene je j delu dežele z namenom, da prisi-šele v povojih. Tu zdravniška ve- I i jo tiransko vlado poslati glavne da lahko odkrije marsikatero hi-; kontigente oborožene sile v težko gijensko pravilo, da lahko marši- prehodno gorsko ozemlje za Ska-kateri nasvet, kako živeti v pro-'drom, da bi se mopel ta čas upor steni <"asu in kako izrabljati mo- razviti v južnem delu Albanije.! derne športe, ritmično gimnasti-na kar bi Ahmed beg prišel med} ko in telovadbo za okrepitev žen-j dva ognja. Po takem načinu se skega telesa. . ; je Fanu Noliju posrečil por zoper Ženske poklice delimo kakor j Ahmedu Zogu pred leti. moške: v ročne in duševne. Pri, Toda to pot stvar ni bi ročnih poklicih moramo paziti, tla resna. Za uporom n SPRAVLJANJE TRUPEL 12 PONESREČENEGA MOTORNEGA ČOLNA Odmevi strašne nesreče na Hudsonu Identificirali . s o trupla petindvajsetih, ki so izgubili življenje v ledenih valovih Hudsona.- -Seznam pogrešanih Je narastel na 24. PRED VELIKO BORBO NA KITAJSKEM. niso pretežki in da direktno ne škodujejo ženskemu telesu. Težki la tako bilo nikake večje zarote, Fana Nolija bržkone sploh ni bilo zraven in boji na ne težke poškodbe organizma. Pri duševnih poklicih odpadejo te vrste nevarnosti, zato pa so druge tem številnejše. Higijena delovne žene naj pazi na troje: da si žena že v mladosti utrdi telo in da se telesno in zdrav stveno vsestransko zadovoljivo razvija. Razpoložljive sposobnosti naj odločajo o izbiri poklica. Končno naj žena pazi na to, da se meti poklicnim življenjem primerno udejstvuje v modernih športih, v ritmični gimnastiki in v telovadbi. Tako udejstvovanje je zelo potrebno, da si ohrani telo prožno in zdravo, pa tudi odporno proti vsem zajedalceqi njenega nežnega zdravja. Kljub temu, da se moderni športi tako propagirajo, vidimo, da ženska mladina zanemarja ta del vzgoje. Za časa pubertete je deklica mnogo bolj razvita kot deček, ki zaostaja s Hvojim duševnim razvojem, do-čim kažejo deklice znake visoke inteligence. Pozneje se ta razvoj preo=krene in ▼ deklicah nastane temeljit duševni zastoj. Ker pri-iT3ft!ijlnije deklieam primerne e-iiergije, ki se nje in za njihovo moč. Tu kakor kaže, bo ta preizkušnja nastopila. Generali, ki razpolagajo z nič nimi vojskami v severni Kini in \1 so z druženimi silami zmagali pekinško armado maršala Fengjuh-sianga ter jo potisnili na mogol-sko mejo. so uvedli resno nevarnost. ki jim je zapretila z juga. Zato je ('angtosolin. najmočnejši meti npimi. sklical vse vojaške poveljnike na konferenco v Tientsin in tam so napravili obširen nač.-t za boj proti rdečim četam kanton-ske vlade. Predvsem so na ('angtsolinovo željo imenovali nekaj novih go-vernerjev in poveljnikov v južnejše pro\ inee. in sice rv prvi vrsti Cangove ožje pristaš« ; tako i • bil na pr. Canghuliang. Cangtso-lniov sin, imenovan za governerja province Celi z oblastjo nad Pekingom in Tientsinom. S temi premestitvami si je Oangtsolin zagotovil prevlado v celi večji severni polovici Kitaj ske. Njega samega na so imenovali za vrhovnega povedljnika vseh severnih armad. Hkrati se je napravil načrt, da se pošlje vojaška pomoč ogroženim provincam na jug. Tako godo imeli Kantonci v kratkem opraviti z rednimi boja vajenimi severnimi Četami, osobito z vojskami Cangi-solina, ki so vajene zmage, ni p tem nastopa odločilna preizkušnja za Tvantonee. Zanimiva slika h dežele fašizma. Pred par dnevi je prinesel -lou-nal des Debats članek pod naslovom: *'Y simplonskem ekspresu", ki bolj kot marsikaj drugega ka-rakterizira razmerje italijanskega prebivalstva do fašizma. Zato ga prevajamo v sledečm Na švicarskem kolodvoru v Do-modossoli se je ustavil simplonski ekspres. Častnik je takoj vstopil v vlak: prvovrstno eleganten, suknjič na boljšega kroja, široke hlače. spomin jajoče na Knickerbocker ... Že je menjal par besed z vodjo vlaka, koraka z enega konca do drugega v vagonskem hodniku, pregledujoč s prijaznimi, toda izpraševalnimi pogledi kupeje in izgine naposled v va- pt>tn bi se moje premoženje v enem letu končalo. To stanje je trajalo tri mesece, — tri mesece, tekom katerih nisem imel ene noči mirnega spanja : vsako jutro se sprašujoč v strahu, kaj postane iz moje domovine. Prepričate se lahko pri podjetju Michel in v Franciji., ki je imela filijalo v Turinu in ta bi vam mogla potrditi točnost mojih navedb; tudi ta je imela nad seboj delavski komite. Država je zaprla oči;,sicer pa države sploh ni bilo ve.'-, marveč kvečjem še par plašnih politikov''. "O vlakih ni govoriti; vstopili ste lahko kadar ste mogli in iz-stopili prav tako, koder ste mogli. Povedal sem to svojemu sopotniku. ki se je nasmehnil in ni nič odgovoril. Dospeli smo v Milan in odtlej se je delal, kakor da me ne pozna". h. V. Vojaški begunec pobegnil iz zapora. da š'1 ni daleč oni čas. ko švicarske zavarovalnice niso marale sprejemati zavarovanja za prtljago v Italiji. Tatvine v vlakih so bile popolnoma organizirane hi skoro legalne". "Vzpričo tega boste razumeli. V Podgorici rtri Oorici je umrl vi«?ok bil hodnik po časopisju, silovito protifran-popolnoina prazen. j cosko gonjo v Italiji. Precej sem "Ne', je dejal polglasno, "to je | že potoval 510 vaši deželi in spo- nekdanii armadni oficir toda se-iininjam se. da sem prisostvoval i daj je častnik fašistične milice, premijeri "Nerona" v Milanu. Pro-Brez dvoma je poslan, da .s** pre- stori, ki so imeli blazne cene. so priča, če mon* simplonski ekspres j bili vsi razprodani in nisem mogel na svojem potu skozi Italijo največ dobiti drugega ko sklopni se-potnike napraviti vtis moči. sigur-'dež. Italijan, ki je sedel zraven nosti in veličine". mene. v svojem naslanjaču, mi je "Ali končno", sem mu dejaI.ihotel na vsak ua,'in odstO}>iti svoj "hodiva odkrita: kaj ima posla v! prostor, rekoč: "Vi ste Francoz, tem-le vlaku.'" i vi ste naš gost. vi morate videti "Prav nikakega posla nima", mi i boljše nego jaz". In prepustil mi je odvrnil sopotnik, ko se je še en-i-if svoJ sedež, ki je veljal 3000 lir. krat prepričal, da ga ne more nih-|^v ie imo1 Clovek priliko srečati če slišati. Stane pač veliko denar-;tako postrežljivega gospoda, ne ja. ali to nič ne škodi. Ali bolje (more verjeti demonstracijam, o je. da ta elegantni gospod pošto- katerih se piše", pa po vlaku, nego po ulicah in de-j '"Imate prav, gospod te demon-la škandale. Glejte, gospod, še saraeije so umevne; so delo pes-zdaj mi gre mrzlo po hrbtu, če se čice obsedencev, ki poskušajo pre-spomnim na dobo preden se je pričati svet. da predstavljajo vso Mussolini polastil oblasti: vi ne i stranko. Tako so incidenti v Be-veste in si ne morete predstavlja- Inetkah. v Trstu, v Vent i migi i ji ti, kaj smo trpeli takrat mi indu-j provieirali isti ljudje, ki izvajajo strijci. Treba se je bilo pokoriti j mobilizacijo nasilja'"*, poveljem nekega komiteja. — ni "V tej stranki je. glejte, nekaj se sicer imenoval sovjet. ali bilo nemirnih elementov, ljudi, ki so je nekaj povsem stičnega. — ne-j sedaj fašisti, ki pa so bili poprej kega komiteja, setoječega i z par j bogvedikaj". delavcev, ki so nam diktirali, kaj Spomnil se-.* se besed nekega je treba storiti. Seveda je šlo ved-j portirja v hotelu v Napolju, kate- Vojaški begunec podnarednik Sera fin Ničič je hotel te dni pobegniti iz zaporov kotarskega sodišča v Vinkovih. Da izvrši svojo namero, jo nasul vojaku, ki ga je straži!, paprike v oči ter mu potem hotel vzeti puško. Vojak se je vkljub temu obupno branil. Pri tem je streljal za napadalcem. Strel je zadel ječarja Gecičhi, ki je vojaku prihitel na pomoč. Kor-stenacijo, ki je vsled tega nastala, je begunec izkoristil ter izgii.il v temni noči. Sneg v planinaJi Južne Srbije. Po vesteh iz Južne Srbije je na tamkajšnjih planinah zlasti ob albanski in grški meji zapadel visok sneg. V nižinah pa je vreme deževno in megleno. Tudi na her-cegovinskih planinah je mnogo snega. Deset nadaJjnih žrtev katastrofe, ki se je pripetila v petek zjutraj. ko se je potopil v Hudson reki motorni čoln Linseed King, se je včeraj identificiralo v Belle-vue mrtvašnici. Število identificiranih mrtvih je vsled tega naraslo na pet in dvajset. I Domneva .se. tla se nahaja še i še več mrtvih v notranjosti potopljenega čolna, iz katerega so j spravili v sredo sedem in dvajset 1 trupelj. Število pogrešanih je na-j raslo na štiri in dvajset. Natanč-i no število oseb. ki so se nahajale na krovu motornega čolna, ni bilo včeraj s«- ugotovljeno. Ceni pa da je šlo na krov od GO do 150 o-seb. da pridejo s J)G. .ceste v New Vorgu v Edge water, N. A. Natančno število najbrž nikdar ne bo postalo znano, ker ni nikdo kontroliral ljudi, ko so prišli ob polsetl-mih zjutraj na krov, »la pridejo čimpreje mogoče na delo v napravah Spencer. Kellogg in sinovi. Kapitan motornega čolna. John Rohweder, iz Jersey City, je bil aretiran v ponedeljek ponoči v Knickerbocker bolnici, kjer .je \ zdravniški oskrbi. Dolži se ga, da je vozil čoln na zanikrn način, tla ga je preoblo-žil v nasprotju s postavami države New York in da je s tem povzročil smrt številnih oseb. Ce bo njegovo zdravstveno stanje dovoljevalo, bo še danes predstavljen sodišču. % Ni še ugotovljeno, če je dejansko preobremenjenje povzročilo nesrečo. Uvedena je bila cela serija preiskav. Zadevo so pričeli preiskovati policija, okrajna državna pravdnika iz New Vonca in Bronxa in zvezne oblasti za inšpekcijo parnikov. Zadnje imenovana oblast bo v četrtek sprejemala izjave, da ugotovi, če mogoče, vzrok in odgovornost za katastrofo. Lastno hčerko utopila. Pred sodnim stolom v Zagrebu — sp vršila glavna obravnava o ka-i ve 0 mojem svaku AN- strahovitem zločinu 30 let stare TONC SERCER ? Pred 5. leti Marije Ivoprivnik rodom iz Go-je delal v gozdu in imel tak-lejrenje vasi v Sloveniji Glasom oh-naslov: Box 14. Durbin. W. Va.|tožnice je Marija Ivoprivnik slu-Doma so žena in mali otroci; kinja brez stalnega bivališča, dne brez sredstev in že 5 let o njem ; 15. aprila letos prinesla na Zame ne vedo. Kdor kaj ve o grebško goro svojo šest mesecev njem. naj mi poroča. — Anica; staro hčerko Viktorijo. Prišedši Kalčič, trg. sotrudnica, Bohinj- j do neke mlake je položila otroči ska Bistrica, Slovenija, Jugoslavija. (2x 23.1 -H ka v vodo ter tiščala glavico nesrečnega otroka v mlako fako dolgo, da se je otrok zadušil. uo zato. plačati mnogo deiaieem in jim dajati manj dela. Škoda, ki so jo nam povzročali naši go- Ipodje. je bila ogromna in po tem^tatov, sdi sedajrso-vsi €aa^ti"? renin sem izrazil skrb# da bi mi mogli ukrasti prtljago. "KiČ se ne bojte, gospod, poprej je obilo JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA ) Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno vmešavanje v verska ali politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija z eiio blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov sotventna, ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po-smrtnino. Čitajte njeno glasilo "Novo Dobo", širite pravo brat s v« in pristopajte k pravi bratski, podporni organizaciji JSK.J. Onem članov zadostuje za novo društvo. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph Fishier. Ely, Minn. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam jc $1.50. Kakorhitro jih. dobimot bomo objavili v listu. Najprej jih bomo .poslali onimt14 so jjfr naročili. Blaznžkova Fratika stane 25e. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N^ Y. * ........ I:_____i ■ GLAS NARODA, 23. DEC. 1926 t V r i DRUŽINA LOSOV. SOMAN IZ ŽIVLJENJA, Zs "GUi Naroda" priredil O. P. 1H (Nadaljevanje.) d IVwatvo je bilo, kot je izvedela iz ust očeta, vredno več kot en ilijou' Vedela je tudi. da je prinesel Lenikov vsako leto krog pet-■>ta tisoč mark. ker je bil v dovršenem stanju. Kakšna dota bi bi- mislijo. Kuno se je moral boriti s svojim sovraštvom in gospa Helena s svojim ponosom. Gila je zaničljivo namrdnila usta. To Elinor jc sovražila še prodno jo je ]>oznala. Pričeli so debatirati sem in tja ter se niso mogli zedniti. — Prespi jI e to cclo stvar, — je rekel konečno Boto. — Mogoče bomo lahko jutri nadalje govorili o tem. Ne pozabite pa, da so bogate nevete kaj redko posejane. Pri marsikateri dolarski prince-sinji. ki se |>oroči v naše plemstvo sc ne ve ničesar glede izvora in tudi nikdo ne vprašuje po njem. Denar je moč. Tukaj imam prav posebne prilike. Le lavirati moram skrajno spretno in ta Elinor bo vesela, če se bo mogla poročiti z majorat ni m dedičem Losova in njen oče bi brez dvoma navdušeno privolil. Elinor Losov je sedela svojemu očetu nasproti v privatnem u- la to za n p jo, če bi njen oče podedoval Lemkov! Mesto tega pa so i-adu slednjega. jo odpravili /. malenkostjo. Ta brat njenega očeta, ki se je pojavil j Frie Losov je svoji hčerki ravnokar sporočil, da bo zaključil i'b tako nepriličnem <'a»u. je dobil sedaj bogato dedščino. s katero svoje posle do konea leta. <• tiiko gotovo računala. j — Če pojde vse dobro, bomo praznovali prihodnje božične praz- V resuiei. otroei tega A meri kanca so bili res na boljšem stališ- nike že doma. — je rekel ter globoko vzdihnil. Elinor mu je smehljaje prikimala. — Da, oče. krasno bo {»ostalo. V svojem zadnjem pismu na starega striea sem mu pisala, da si želimo božičnega večera v stari domovini. nakar mi je odgovori: — V Lemkovu vam bo pripravljeno prvo božično drevesce. Frie Losov se je zamišljeno nasmehnil. — Ce hoče I Jog. torej prihodnji Božič. Imam tudi že kupca za našo Brooklvnsko hišo. Prevzeti jo hoče s celo upravo. Vzeli bomo s seboj le, kar nam je najbolj ljubo in drago. Elinor je položila roki na mizo. — Najrajše bi,jutri odpotovala. Prijelo me je kot tebe, oče. Frie Losov je prikimal. — Da. odkar sem zopet v zvezi s stricem Herbertom. odkar mi je v svojih pismih toliko pripovedoval o stari domovini, pričakujem komaj povratka. Vse vidim zopet živo pred seboj, — vse. kar mi je bilo ljubo in drago. Le ena stvar me boli. da moramo pvstiti tukaj mater. Ona bi šla tako rada z nami. Elinor je skočila pokonci te stopila k svojemu očetu. — Ona pojde z nami. oče, ker jo bomo vzeli s seboj v svojih srcih. Ai si pozabil, kar je rekla pred svojo smrtjo: — Kadar se vrnete v domovino, in ne bom jaz mogla iti z vami. bosta šla z vami preko morja moja ljubezen in moja duša. — Tako je govorila mali. dragi oče. Kar je minljivega, puščamo od matere tukaj. K.-ir pa je neminljivo, bomo odnesli s seboj v svojih sreih. Frie Losov je trdno pritisnil hčerko k sebi. — Ti draga tolažnica ! Meni se zdi kot da govori mati iz tebe. "H vrnimo se k svoji zadevi. Še danes zvečer hočemo govoriti z Mrs. Sternberg. Tudi ona mora še marsikaj urediti. Zelo ljubo mi je. da nas bo spremljala. Imeli bomo namreč hišno damo. ki pozna naše navade. Tudi tam se bo kaj hitro privadila. Ž njo vred moraš poiskati ter spraviti skupaj vse, kar hočemo vzeti s seboj. Elinor je zopet sedla na svoje mesto. — Gotovo oče. vse to se bo zgodilo. Nekaj Časa sta bila oče in hčerka zaposltna s svojim delom, nakar je prinesel služabnik pošto. (Dalje prihodnjič.) čil kot j*a ona in njen brat Boto. Njih oče si je pridobil lepo premoženj«- s svojo uiilarno in sedaj je dobil še Lenikov. Razvcntega pa — Da, oče. krasno bo postalo. V svojem zadnjem pismu na sta-*ta dobil«! Še ob.i otroka vsak po petdeset tisoč. Stric Herbert ni po'rega striea sem mu pisala, da si želimo božičnega večera v stari do-miienju Gite pravično testiral. Lahko bi pustil Amerikance na stra-(movini. nakar mi je odgovori: — V Lemkovu vam bo pripravljeno in, ker se slednji itak niso brigali zanj. I Silo ji je žal. zelo žal. da je prvo božično drevesce. prišla tako pogosto v Lenikov in da je s tako ljubeznijo skrbela Frie Losov se je zamišljeno nasmehnil. /.inj. Ce Iti le mulo slutila, kako bo testiral, potem bi se čisto dru- — Ce lioče Bog. torej prihodnji Božič. Imam tudi že kupca za triiče vedla napram njemu. Stric Herbert je bil zloben, zavraten člo- našo Brooklvnsko hišo. Prevzeti jo hoče s celo upravo. Vzeli bomo s \ek. ki jih je vodil vse za nas . . . Žalno zborovanje se je razšlo. Sosednji grajščaki in nekateri častniki i/, bližnje garnizije, ki so pogosto uživali v niegovi hiši gostoljubnost. so se odpeljali domov. Tudi baron Lindeek se je odstrani. Nikdo ni vede!, kako naj se obnaša naprsni razočaranim Lo-sovmi. \ si pa so občutili poželjenje, da se razgovarjajo tem testamentu in o glavnem dediču, ki se je zopet pojavil na tako presenetljiv nfeeiii. Konečno so se tudi Losovi od jecljali domov. Le dr. llolin je o-stal v Lemkovu. ker je moral kot upravitelj še marsikaj urediti. Z dolgimi, bledimi obrazi so si se sedeli Losovi v vozu nasproti. Nobene besedice niso izpregovorili. Spodnja čeljust Kunoja se je večkrat brez moči povesila. Šele doma. v svojih štirih zidovih, se je izdijval. Drugače tako reservirani, korektni mož se je vrgel na divan ter pričel tolči s pestmi naokrog, kot da ima pred seboj nekoga, ki je kriv, da ga je ta testament tako grozno razočaral. Najhujše. e >sar se je bal, je bilo. da bi moral deliti dedščino s Fricom. Sedaj pa je bil Frie glavni dedič in njega so odpravili z "bajratelo". Pojavilo se je v njem strašno, pa leče sovraštvo do brata ter jeza na "slaboumnega starca", ki je tako neodgovorno testiral. Ko je še tako ležal, nezmožen obvladati se. je prišumela v sobo njegova žena. Tudi ona se je i zdivjala v svoji sobi ter je bila sedaj zopet zmožna govoriti. —■' Tvoj stric je bil neodgovoren, to sem že vedno trdila. Boriti se moraš proti temu nesmiselnemu testamentu. Kuno. Najmanj moraš podedovati vsaj polovico s svojim bratom, — je rekla, tresoča se ou ogorčenja. Kuno je skočil pokonci ter pričel buliti vanjo. — Ničesar ni mogoče storiti, — prav ničesar. Sem že vprašal notarja. Proti testamentu se ni mogoče boriti. Ali, ta nesramni lump v Ameriki! Naravnost sramota je, da mu je dal ta slaboumni starec tu ko prednost. Gospa Helena je pričela trgati svoj robec. — In sedaj se bo vgnezdila ta propalica' celo v naši neposredni 1 ližini. Človek mora naravnost izgubiti razum ... — je rekla, vsa iz sebe. Več dni so hodili v Losovu mrko naokrog. Kadar so govorili med seboj, so le proklinjali Amerikance. Prav posebno Uoto je skušal prekositi samega sebe. '^Jftnae *s«s atit ga a»h*a?tiia' roino s skrivnim pogledom. Mirno in samozavestno se jc naslonila na steno. — Kako dolgo to traja! — je spregovorila naenkrat. — Gospod Hestrc opravlja svoj posel zelo vestno, — jc odgovoril nekdo. In zopet je nastala grobna tišina. Naposled je nastopil treno-tek. ko jc bila preiskava pri slit-žiučadi končana in Hcstre je stopil s pričami v salon. Srce mi .je začelo močno utripati. Čutil sem, kako mi sili vsa kri v glavo. Napel sem vse sile in prosil, naj preiščejo mene prvega. Hcstre se mi je dobrodušno na-' smehnil in me začel preiskovati.} Zardel sem in takoj zopet pre-1 bledel, toda nikomur ni prišlo na t misel, da je moje vedenje sumi ji-, vo. Po končani preiskavi sem sto-; pil dva ali tri korake nazaj k svo-J ji nevesti, ki je povesila svojo, pahljačo in mi neopaženo Stisni-' la v roko nekaj, kar sem hitro skril v svoj že]). Nato sem se mir-' no naslonil na peč in čakal, kaj se zgodi. Iskanje ni imelo zaželje-nega uspeha. Treba je bilo samo še preiskati sobo. potem pa prijaviti tatvino policiji. Moje ogorčenje je bilo zdaj sej večje. Stoječ mirno pri peči sem naenkrat začutil, da zločina noj bom mogel več dolgo prikrivati. 1 -Tanne je stopila k meni in me jc hvaležno pogledala. Potem me je. tiho vprašala — Ali me še ljubite? — Ne da bi se razsrdil, sem od-' govoril odločno: — Da ! — In kljub temu, da sem se tako daleč spozabila ? — Da, kljub temu, da ste. . . — Se-li poročite z menoj — Da. poročim se. Zopet isti pogled, samo še bolj vroč in iskren mi je bil plačilo z.ij ta odgovor. Znana mi je bila sila ženske, stoječe nad vsemi človeškimi in naravnimi zakoni. Bilo me je sram, tako sram. da bi se bil najraje pogreznil v zemljo.obenem pa sem bil nepopisno srečen. __I Ko sem sc tako boril s svojo no- ,].. ..........• 4 - tranjo razdvojenostjo, sem naen- fi.i vsakega posebej natančno pre- ^ ^ —- • _____, ' krat začni krik. Vstopil jc Ilcstrc iscejo. Staremu gospodu Hestru „ je bilo soglasno poverjeno nad-.* SatuI° v r°kl" zorstvo pri preiskavi in vsi so sel ~~ Tu je nakit- latu že imamo, morali podrediti njegovemu pred- — mirno. ^ ^^tanie parniko* - Shipping jjpj 27. decembra: r*arls, Havre; Olympic, Cherbourg; Deutectiland. Cherbourg, Hamburg. 29. decembra: Berlin. Cherbourg, Bremen; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. Januarja: Majestic, Cherbourg C. januarja: De Grass«, Havre; Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 7 Januarja: Uartba Washington. Trat. t. januarja: Berengarla, Cherbourg; France Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen. 1* Januarja: ___ Pre«. Harding. Cherbourg. Bremen. 15. januarja: Paris, Havre; Aquttanla, Cherbourg. 22. januarja: Homeric. Cherbourg: Republic. Cherbourg. Bremen; Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 25. januarja: Prea. Wllaon, Trat. 27. januarja: Rocha m beau, Havre; Tburlnglkt Hamburg. 29 januarja: Majestic, Cherbourg; France. Hav» re; Muenchen, Cherbourg, Bremen. JktJhSfflgh H^yg. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI HA OLJE PARIS 27. DECEMBRA - 15. JAN. FRANCE 8. jan. — 29. jan. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in teko£o vode sa a, 4 ali t oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET . NEW YORK wmmmmmmmmmmmm^^ammm ALI LOKALNI AGENTJE m t^^m^mmmm^mmm^m ^-.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 7. JANUARJA — 1. MARCA PRESIDENTE WILSON 25. JANUARJA — 22. MARCA VpraSajte za cene :n prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y. J. Rosny: Tatica. Uil sem srečen ženin zelo zagonetne devojke. Govorila je malo in vedno z nekim skrivnostnim glasom, ttila je srečna in zadovoljna. a ko je mogla ovijati vse ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov, V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. „ . „ ., , . „ . ; svoje neha nje s skrivnostjo in {logu, da si dajo preiskati žene in'1 Komaj sem zaslišal te besede in Iv temu je prišlo »e v onih dneh zaročno ob vest do kontese bloditi bre "*" : 'I rassenfeld, ki se j<* v »lavnem mestu zaročila z nekim tovarišem je v Jlotoja. lJoto je bil zopet za eno upanje revnejši. Kakorhitro pa je prišlo to zaročno obvestilo, se je pojavila naenkrat čudna izprememba v obnašanju Botoja. Nič več ni zabavljal na Amerikance in kadar so stariši stresali svojo jezo. je bil Boto tih in zatopljen vase. 'z cilja po samoti. j obleko. Toda vse te njene lastnosti so j Vsa družba je pristala na odtehtale krasne oči. čudovita ko-(iskavo. Nakit je. moral biti v salo-' ža in očarljiva postava. Očarala uu. o tem ni nihče dvomil. Vpra-me je tako, da nisem imel časa| šanje je bilo samo, kdo ga je u-razmišljati o njenem zagonetnem kradel in skril. j zagledal prestrašen obraz sluge-pre. tatu, že me je potegnila .Tanne na NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam I značaju. Imel sem jo nepopisno] Odkrito rečeno, me ta dogodek! I rad in rajši bi se bil prebodel z, ni posebno presenetil Kaj ie bi- sor°dnikom, znancem in prijate-Nekega dne. pri mizi, je prišlo nato na dan, kaj je povzročilo mečem, kakor »a io urenustil dru-'i* + .. ljem žalostno vest. da je zavedne ,-----'m. kakor pa jo prepustil dru- la tatvina starinskega nakita v to i z premem bo v mnenju. Ko so stansi zopet zabavljali, je rekel s^emu. Da, cele noči sem prebdel j primeri z mojimi križi in težava-svojim afektiranim glasom: ^ pred vratmi njene sobe. Že sama mi? Nič! Zato — No. da. ostudno je. strašno ostudno, da je stari možak tako bedasto testiral. To mi tiči naravnost v kosteh. Vse to ogorčenje pa prav nič ne pomaga. Papa, čul sem, da sc ni mogoče boriti proti testamentu. Sedaj, hočem le š« sem z mnogimi zavest, da sem v njeni bližini, mij drugimi mirno Čakal, kakšen bo je bila neizrečeno prijetna, a v konec te pustolovščine. V sprem-' stil njeni prisotnosti sem bil kakor, stvu dveh prič in komornika je' 13- zatisnila svoje premi le oči MARY DR1TZ. Umrla je 13. decembra ob euaj-stili zvečer. Pokopali smo jo pa decembra 192ti. Bolehala i-: teraso. Tu sem čutil, da sta se o-klenili moje glave dve mehki ročici, na ustih sem začutil dva vroča poljuba in deklica je zacepetala : — Tatica te obožava. Slaba sapa. Klabo sapo i>ov;sr«><"njo nuno želodčne buipsni. Vsied t»-n e.p r i Jctnosti Ijuiljc izogibajo takega človeka. Morda jo k.ika nr.paka v želode j. ki pav -2 rot a slabo sapo, v največ slučajih j«-pa treba to dejstvo priplaziva r j na V7.1-Č -nobti strašne pošasti. ki enostavno odjeda življe nje I sv«-jetra gostitelja, I Iraku", ji. . PrlP<-imUtl- da Ue b° "aS 1polo.7;1,J vernik- ki Vred oltarjem inj začel Hestre najprej preiskovati nad tri leta. Stara je bila 30 let. prav n ie izboljšal, ce nastopimo sovražno napram novemu lastniku i gicda, kako se spreminjata kruli služinčad. Takoj sem se znova po-'l Lepa hvala i .t m kova. To bo ustvarilo le zlo kri v celi sosedščini. kajti stvar je in vino. Llobil v svoje težke misli hl , njegovi ženi. ki stanji dostilmma- /.ahbog znana vsepovsod. Svojega amerikanskejra brata, tirali i>a-| šieer na nisem nikoli tni'im v.. ' .>.. i - i • • i i* - i i " 1 _ . . .. . I,d ,,l>1tm niKon xo»no ^e- nepremično v kamin, kjer ie pla- gali v njeni bolezni. p«, žalibojr ne mores spraviti s sveta. Ne. ne. papa, pusti me iziro-'*]«! 4in-li me linhi V<> ' - r» -i t i . . . . , ,„ ,r, , uuowujaid o(.iP.o\ oi in na moje kdo dregnil s komolcem. Presene- m Rajk za krasne vence in ker po mojem mnenju slab. Imel sem namene s konteso I rassenteld. An- vnrašanie in vse kar sem mn»pl - . um- i i i , - i- • , . 1 ■ J ,\|»rdhanju m \se. Kar sini mogel cen sem se obrnil m zagledal pred so ji pomagali v njeni bolezni. nevesto, ki me je vsa I Lepa hvala družini Mencingar, T . ...... t , J ' . „ TT , Imo RO-iAL LABORATORY. 50 Netting pa ii j prestrasena gledala. Stala sva da- za krasen šopek cvetlic. Hvala tu-J bi dp., Windsor. ont. c. o. , w ... , , mene. Kadar sem leč od drugih in mogla sva tiho'di drugim sosedom, ki so nam bili vse te zadrege iz sveta, se hoceiu lotiti te male. Strašilo menda ven- si na vse načine nrizadeval i/ve-'ju- i i t * * . > - i . -. i 1 - ud lun me pnzaueAdi w.\ t-^ govoriti, ne da bi naju kdo sli- na strani v teh žalostnih urah. , —„ — ----- - ----------— -------------------------------------- — j »|>iai»ujt-. in \ rvrtt iiiuj^fi cen sem se libog pa se je zaročila z nekim mojim tovarišem. Iz tega ne bo torej doseči, je bilo nedolžno zavijanje1 seboj svojo nič. In dobre partije so dandanes prokleto redke. Sedaj pa mislim joči. češ, vprašaj roditelje, pa ti' prestrašena Tisoče moških, ž.ensk in otrok ^c zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspeft-no, dočim je njihova resnična bolezen pošast—trakulja. Gotovo znamenja te po-šasti so oddajanja njenih delov, more-bitna pa Izguba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit Jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnili in nogah, omotica, g'a-vobr.l, občutek omedlevice s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak in napihnjen. Človek tudi čuti, kot da se nekaj giblje do grlo. Bolnik ima rmeno kožo, malo telita, ] mojemu bratil ill ima slabo sapo. PoSast, ki včasih doseže dolžino 50 čevljev, povzroča božjast- i ne napade. Če se splazi v sapnik, lah- j ko zaduM svojo žrtev. Iznebite se takoj te pošasti, dokler ne izpodkoplje zdravja Pošljite $10.48 za zdravilo L.axtana, če ' se hočete iznebiti te pošasti. Ni škodljiv tudi če nimate trakuJje. Prodaja ga sa- I takole. Tvoj brat ima hčerko, ki je v godni starosti. Da spravim odgovore mesto D rCopy ".) sp ne -Adv t. dar ni. Boto je umolknil, izmučen od mati se je prva obvladala. deti resnico, mi je običajno odgo- šal. ZaSepetala mi je: tega dolgega govora. Njegova vorila. da niti sama ne ve. da li! Nemogoče, Boto! Hčerka perice in majoratni dedič iz Loso- va. — to ne gre. — je vzkliknila ogorčena. Boto si je nataknil monokel na oko. — Da, če poznaš kako drugo rešitev, mama. Tudi jaz nisem posebno vzradoščen vspričo misli na tako zvezo. Kljub temu pa je skrivnostnemu bitju vsaj ta Elinor sijajna partija. Njen oče je že itak premožen mož I — Ako me jubite. uredite vse me ljubi, da pa ne čuti napram tako. da preiščejo najpreje vas. meni odpora in da po njenem mne-{ pri tem pa pazjtCi da stopite ta- nju zadostuje, da se dekle omo*i. koj po preiskavi na moje mesto Zaman sem prosil in zaman je bi!^ vzemite neopaženo predmet, ki ves moj trud. da bi vdihnil temu,vam „a stisnem v roko. iskro i Kri mi je zastala v žilah. Nedol- in se-j življenja. Ostala mi je tako tu- žna storija z nakitom se je spredaj sc gospodar Lemkova. Saj vendar ni treba. obešati na veliki ja. kakor ljubljena, kakor obože-j mc]1ila naenkrat v dogodek z ne-zvou, da jc bila njena mati . . .No. pustimo to ter skušajmo poza- ' biti. Izobražena bo ta Elinor gotovo, za to jamči njen oče. Kaj meniš. papa? „ . ff:|lj "■ Kuno Losov se je pomladil po glavi. — Hm. — mislim, da bi postal v svojem polku nemogoč, č" bi se izvedelo, da je imela tvoja žena . . . tako mater, — je rekel nervozno. Boto je izpustil monokel. — Mogoče in celo vrjetno. Za večno pa vendar ne morem ostati v polku. Hotel sem vzeti slovo v približno enem letu. Sedaj moram tukaj delati pod tvojim nadzorstvom, kot si mi že sam rekel. In raz-ventega bi s«* poslovil pred svojo eventualno poroko. Tvoj brat je imel v Ameriki velike tvorniee in to je vse. Premislite celo stvar popolnoma mirno. Predvsem se moramo odločiti, kakšno stališče na i , - i ~-------- " --------- « | ww.tiL. jxipuuia jui jc jiusidiu jas- /.■vzamemo napram Amen kancem, .laz sem za miroljubni ton. ki telj povedal, da je nekdo ukra- no. kako labko božanstvena lePo-omojo^ireDavljenje jntimnejših odnosajev med malo Ameri- del gospe Desparsovi dragocen'ta zastre podlost duše. kako mo-haiiko •c-meifojf. " ' , k . rodbinski' nakit in da so poklicali' re človek občudovati to lepoto, l onebMo hitro se niso mogli sorodniki Botoja sprijazniti s t-e vso sliižiučad v stransko sobo,1 tudi ČC zakriva uajyeojo . podlost vana- |dogIcdnimi posledicami in zato ni Nekega večera sem sedel zelo čU{]a, da sem bil ves iz sebe. Pla-«Tabe volje na terasi in razmišljaj ho sem ^ ozrI na mlado devojko o tem zagonetnem bitju. Kar sem in napoi vsc sile da sem se kis]o zaslišal v sobi za seboj ogorčene' nasmehnil in zašepetal: krike. Vrnil sem se v salon, kjer j __ Zgodi se vaša volja! je vladalo veliko razburjenje. Mo-j Kolena so se mi tresla, jezik je ji gostje so bili ogorčeni, prijate-^il vroč in suh. Ne morem povelji so se prepirali in stara gospafdati. kaj sem takrat čutil. V mo-Desparsova se je od razburjenja jem srcu je divjala zloba in rad bi vsa tresla. Bila je bleda ko zid. | fcji nevesto vpričo gostov ozmer-— Kaj se je z-odilo? — sem jai. toda ta notranji glas je utili-vprasai. nji takoj ,eim se je oglasila lju- Z drhtečim glasom mi je prija- bežen. Hipoma mi je postalo jas- Lepa hvala vsem tistim, ki so so udeležili pogreba. Spadala je k društvu Sv. Alojzija, št. 36 JSKJ. v Conemaugh, Pa. Lepa hvala tudi pogrebnikom, ki so prišli iz Conemaugha, da so jo spremili k večnemu počitku. Se enkrat lepa hvala vsem tistim. ki so nam kaj pripomogli. Hvala tudi tistim, ki so jo obiskovali v Cresson Sanatorium. Ranjka je bila doma iz Semiča, Dolenjsko. Zapušča stariše in dva brata in tri sestre in dosti drugih sorodnikov. Tu v Ameriki pa zapušča v Jolietu, 111. tri sestrične ter mnogo prijateljev in znancev, katerim bodo gotovo solze zalile oči. ko bodo čitali te vrstice. Ti pa ženica, počivaj v mint in lahka naj ti bo ameriška zemlja! Žalujoči ostali: John Britz, soprog. Bernardina, Josephine in Olga, heeri. Hooversville, Pa. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam Jedilne dišavo, Knajpovo ječmenovo kavo ln im-portirana domača zdravila. katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PISIt« po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete naSU le mnogo drugih koristnih stvari. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda"*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ atari kxa.1. Je potrebno, da je pou-Pen o potnih listih, prtlta^l ln dragih Btvareh. Vsled na5e dolgoletne Izkušnje Vam ml za m o rem o dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl Htmorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit i« Waphinjjtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro-ftnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost ▼ Washington, D. C. na generalega naselnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pofilje permit po pošti, ampak ga mora iti iskati vsak posllee osebno, bodisi ▼ najbližnji naselnl-fikl urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja« Kdor gell dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej pISe za pojasnila. I* Jugoslavije bo prlpuščenlh v tem letu 870 priseljencev, toda polovica te kvote Je doloT-ona za ameriške državljane. kf Šele dobiti sem rtariSe la otroke od 18. do 21. leta ln pa n poljedelske delavce. AmerlSkl džavljanl pa gamorejo dobiti sem 2ene ln otroke do 18. leta brez da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa je delati proSnjo v Washington. Predno podvgamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANK SS CORTLANDT 8T-. NtW YORK Pozor čitatelJL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda"*, S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naro3a\ ■ r,'. I j-JttT-.' »- -. i H ■' . w - -! T- : i » I Zrl rt z-rrr*-r~.'~r--ril "i . li' ADVERTISE in GLAS NAMO&A