i fjt Pavšalni franHo t» državi SHS. Ilasii, v IS* ineiiia 1 PdiSRiema štev. 1 krono. fosftsjja raxen ^ondeljka w dneva po prazniku vsak dan opoEdan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1. Učiteljska tiskarna. * Dopise frankirali in pod-£icer £0 jih ne pri« Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 muz _ po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter no-sce isU prostor K 1’60. večjem naročilu popust. m mmm. mmm igmm išdiPiš 131 JP® mmm mm mm »assasst gg1«*«*! eclfelii' ; \ . . varjatl živHensMni potrebščinam. Zato so stavili zahteve za 50 odstotno povišanje plač od 1. junija dalje; živlienske potrebščine naj bi dajala tovarna po lastni cen:. isto premog in drva. Nadalje se zahteva enkratni nabavni prispevek za oženjene po 800 kron, za samce po 400 kron«. To ie vse prav in lepo — ali prav in lepo ni, da ni povedano »fedo ie »tovarna Seman«? To so gospodje pri Večernem Listu zamolčali, ker — tovarna Seemann ie last klerikal« ne »Gosp. Zveze«!! Čisto enostav no so se zlagali- »tovarna Seemann* mesto da bi zapisali po resnici tovarna za nrlo od Gospodarske Zveze, Neuki bravo: so informirani, da je v tovarni Scman — mezdno gibanje. Naznačene so zahteve itd Pobožni nepoštenjakovič pa zamolči —• lastnika, ker je ta kri cd njegov« krvi... Nepošteno časopisje ie huda ne-" sreča za vsak narod; za ras uboge Slovence je to seve še posebno hudo. Iz prižnice lažejo, v spovednicah; obrekujejo in v časnikih od »Slovenca« in »Večernega Lista« da »Straže« in »Domoljuba« pa izlivajo gnojnico laži in neresnice. Težka Jd naloga sotijalne demokracije, težka ati nadvse potrebna ie. kaltl rešiti sa mora slovensko ljudstvo nepoštenega klerikalnega časopi*Ja In nevrednega klerikalnega ierofcstva! Proti nepoštenemu klerikalnemu časopisju — v delavske hiše socijul-110 demokratične liste! Pismo iz Prage Mednarodni bojkot Madžarske. Na poziv vsesplošne strokovne mednarodne zveze se ie začel z današnjim dnem bojkot Madžarske. Kakor veste, razsaja na Madžarskem beli to-lor tako, da ie strah in groza. Počitkom 1. 1920 ie bilo tam 5C00 ljudi obsojenih na srni t. 50.000 pa jih ie bilo vrženih v ječo. Mednarodna vsestro-kovna zveza je poslala svoje delegate na Madžarsko, na kontrolirajo poročila o strašnem belem teroriu. Rezultat te delegacije ie preglas bojkota. Tukajšnji osrednji strokovni svet v Pragi. Uniia železniških uslužbencev v Češkosl. repuLEki, Zveza trg. in obrtnih nastavljencev. Zveza trg. in spedicijskih delavcev in sekcija poštnih in telegrafnih uslužbencev so izdali te dni proglas, s katerim se prl-pridružujejo pozivu vsestrokovne mednarodne zveze in s katerim poživljajo vse delavstvo svojih strok, da deluje z vso silo, da bo bojkot Madžarske popolen. Reakcijonarni, kapitalistični in klerikalni časopisi besne, dasi morajo priznati, da je beli teror ogrskih nazadnjakov nekaj doslej nečuvenega in nezaslišanega. Zastopniki ..italijanskega” proletariata v Pragi. 18. junija sta prišla sem sodr. Regent, urednik slov. tednika „Delo“ ter s. Capon, tajnik Praga, 20. junija 20. tržaških strok, organizacij, da dobita oficijelno zatrdilo, da češki legionarji ne bodo »bojevali se proti sov* jetski I^usiji11. Kakor veste, dela delavstvo Trsta velike ovire prevozu češkoslov. legionarjev, ki hočejo z vsem orožjem domov iz Sibirije. Tržaška sodruga sta sedaj tu, da dobita garancije, da se to orožje ne bo vporabljalo proti Rusiji. Dobila sta' tudi te garancije od soc. dem. stranke in izjavila sta, da bo odslej pre-* voz legionarjev prost. Oba sodruga sta v tukajšnjih čeških listih ozna-* čena Ie kot zastopnika ..italijanske-ga“ proletarijata, kakor bi slovenskega v Trstu ne bilo. Ustanovitev urada za prekomef-no trgovino. V zbornici poslancev so razpravlja o tem, kako se uredi trgovina z ostalimi državami. Ustano- vi se poseben urad za to, kojemu bo stal na čelu minister-strokovnjak. Poročal je o ustanovitvi tega urada soc. dem. Klein. Njegov govor je bil jasen in programatičen, ki Je Izzvenel v zahtevo, da mora nadzorstvo nad vso uvozno in izvozno trgovino imeti država. Centraliziranja vse agende in enotnost v kompe* tenčnih vprašanjih, ki se tičejo zamejile trgovine, pa je nujna potreba, če hočemo red. Avstrijska In ogerska vojna posojila. V zbornici se razpravlja o IV, in dober tek!... Tako ne bo šlo naprej, tudi ne sme iti — kje so božje in človeške postave za nas?... Drugi se vozijo v kočijah, pijani od razkošja in od uživanja, mi pa se opotekamo od lakote in od žeje izmučeni po cestah, ne da bi si mogli privoščili ovsenega kruha. Kje je pravica? Kruha vsem, ki bi si ga radi privoščili, prislužili s krvavimi žulji svojih rok!« Angelo je stsnil pesti jezno in zaškrial z zobmi: »Prokleto življenje, da nas mora nositi zemlja!... Če nismo vredni črnega kruha, pa počakajmo toliko časa, da omahnemo po tleli in se sesedemo... Nikamor ne grem več klečeplazit, še najmanj pa k njemu... k tistemu stiskaču na barko; naj goljufa druge, mene ne bo več... Tako smo šli naprej iz ulice v ulico, klaverni in sestradani, pesti stisnjene, zobe škrtajoče. Za nekim vogalom nas je zapazil stražnik, se naglo zasuknil in smuknil kakor v strahu med gnečo ter nam izginil izpred oči... Mračilo se je. Zavili smo v zaduhlo, skoro temno ulico, ki se je vila ozka in vijugasta med visokimi, črnimi zidovi na obeh straneh; vsa okna so bila odprta na stežaj, krčme so bile nabito polne, hrup in šunder povsod, kamorkoli sem se ozrl; zdajpazdaj se je prikazala visoko nad nami, v oknu četrtega ali petega nadstropja, čudno nalU špana ženska glava z mogočno frizuro, cigareto med ustnami, in koj nato zopet izginila- Smrad se je širil v ulici; iz vseh vež so kričali surovi pijani glasovi, čulo sc je izzivajoče žensko hihitanje. Angelo se je zaklel. Tukaj pijejo, kakor da bodo živeli samo še ta večer, duše pijane! Imaš še kak sold, Maks, poglej!« »Nimam, pa če se slečem do golega«* je odkimal Maks klaverno in upognil tilnik. »In midva ravno tako!« sva pristavila Polde in jaz.« Pisana gruča razoglavih, visokosfrlzira-nih deklet v rahlih, globoko izrezanih bluzah nain je zastavila z odprtimi rokami tesno pot; vse so se ostudno smejale in po-racžikovale s trudnimi, črnopodčrtnnimi očmi. Rna izmed njih, vitka, prša bujnokl-peča, roke do ramen gole, oči črne in črno frizuro nad belim, visokim čelom, se je zadela ob Angelov komolec. »Greš?« Angelo jo ie sunil vstran. »U!ej, da mi izgineš izpred oči! Nisem ravno najboljše volje danes...« Črnka je nekaj zamrmrala, zaklela par-krat robato in se pomešala med ljudmi. Povsod berači... Pojdimo kam drugam, koder so Vozijo ljudje v kočijah!« ja nasvetoval Maks, državnem posojila republike češkoslovaške. Pri tem ie proračunski odbor predložil predlog, ki pravi: kdor ima plačati davek cd knetka, ki znaša najmanj 25.000 kron, mora sc udeležiti podpisovanja IV. drž. posojila, drugače se mu ne bo dalo nobenega povračila za avstrijska oz. ogrska vojna posojila. Proti temu se puntajo Nemci, češ, da se jih hoče s tem predlogom pripraviti ob vse premoženje in — češki narodni demokratie, ki so sploh proti temu, da bi se upoštevala bivša vojna posojila. Večina zbornice pa misli, da ne gre, da bi bolniške blagajne, nezgodne zavarovalnice, penzijski za-iVodi, hranilnice in posojilnice itd vse izgubile, kar so pod pritiskom nemško- avstrijskih oz. ogrskih vlad morale podpisati, ker bi to značilo veHk rok m gospodarskega življenja. Soc. dem. Remeš ie izjavil, da }e za to. da se prevzamejo vojna posojila po določenih kurzih, ker drugače. bi država v finančnem in narodnogospodarskem oziru preveč trpela. Obletnica demokratične avtonomije. 15. iun. 1920 je bilo minulo leto dni odkar je večina čeških občin prišlo v roke soc. dem. delavstva Župan mesta Plzna sodr. Ludvik Pik v posebnem članku v „ Pravu Lidu“ poroča o težkem delu v občinah, ki nimajo skoro nobenih sredstev za izvrševanje svojih velikih nalog. Pravi: ako ne bo izvedena čimprej sanacija občinski financ, ako ne dobe občine stalnih dohodkov, ne bodo občine mogle več delovati. Po vojni so dohodki občin silno majhni, ker industrija ne dela. Plzen je dobival med vojno samo od firme Škoda (tovarna kanonov) letno občinskih doklad nad 2 millona kron, v 1. 1919 pa le — 72000 K, v 1. 1920 pa bo še mani. Socijalni demokratje so prevzeli silno težko in odgovorno delo v občinah... Buržuazija jih seve ne podpira, ampak ovira pri delu ,,, Kriza v vladi. Med klubom kmečke stranke in med soc. demokrati so nastale velike diference, radi česar hočejo odstopiti kmečki ministri. Soc. demokratje hočejo, da od bodoče žetve dajo kmetje od vsakega posejanega hektarja 3 ineter-ske stote -rži, 4 meterske stote pšenice in 5 in pol meterskih stotov ječmena — to zahtevo le oficijelno predložilo v vladi ministrstvo prehrane — nasproti temu pa hočejo kmetje dati za vsaki posejan hektar le — 2 in pol meterska stota rži, 4 meterske stote pšenice in 4 meterske stote Ječmena. Dalje hočejo kmetje. da bi se plačalo ?.a 100 kg žita 200 kron, socijalisti pa so pri volji plačati le 160 kron. Kako se bo spor poravnal, še ne morem reči. Ra7lifcai med soc. dem. poslance « in buržoazjjo. Zbornica poslancev ie v seji 18. junija odločala z glasovanjem : ali je dati ukor buržoaznemu poslancu \Vindirschu ali soc. dem Kreibich ali obema. W?ndirsch Je zaklical Kreibisi.hu, da je »rdeči priganjač vojakov", Kreibich pa mu Je odgovoril, da »\Vindirsch prihaja i pravkar od verižniške sodnije". Imu- j nitetni odbor ic razsojal o teh klicih in or?el do zaključka, da ie soc. dem. posl. Kreibich v vseh ozirih korekten in da je očitanje Win-dirschevo brez podlage, ali da je Kreibichovo očitanje utemeljeno, ker je — Windisch bil res obsojen od urada za pobijanje oderuštva ... Franz Josef. bivši cesar avstrlj- ! ?., CeŠki jjsti poročajo po poročilu ameriških, da ni bivši avstrijski cesar Franc Josef umri naravne smrti, ampak, da se Je obesil. Zgodi- lo se ie menda tako-le: Pri znanem obisku nemškega cesarja na Dunaju so se v rodbini tako sporekli, da je prestolonaslednikova soproga Žita streljala na Viljema, ali ni ga zadela. Viljem pa je lahno ranil Žito. Po tem dogodku se je stanje cesarjevo silno poslabšalo in 21. nov. 1916 ob pol 11 uri so ga našli — obešenega. — Kaj je na tem resnice, ne vem. Draginja je velika. Sedaj ko bo sokolski zlet, bo še huje. Prišlo bo na stotisoče gostov. Iz Amerike so že prišli. Pa o tem drugič. Politični pregled. '+ Avstrijski Vscneaici In krščanski so-cifalci v zvezi s HortyJevo madžarsko vlado detejejo z vso paro za povratek Habsbur-govcev. Avstrijski Vsenemci so torej kljub temu, da so Vsenemci, zoper združitev Avstrije v veliko Nemčijo, katero idejo zastopajo avstrijski socijalni demokrati. Avstrijski krščanski socijstici odkrito delujejo za združitev Avstrije z Madžarsko v novo Avstro-Ogrsko, ki naj bi bila seveda monarhija z dinastijo »katoliških in apostolskih« liabsburgovcev. Horty je na Madžarskem že vse potrebno pripravil za povratek liabsburgovcev na madžarski »apostolski« prestol, krščanski socijalcl pa v objemu z vsenemško stranko pridno organizirajo monarhistični preobrat predvsem na Tirolskem, Solnograškem In Bavarskem, kjer so organizirali svoje vojaške formacije, tzv. ‘ »Heinnvehren«. Očitno je, da obstoja ne samo med krščanskimi socijalci in bivšim cesarjem Karlom totinma vez, temveč da obstoja sploh obširno zasnovan monarhističen komptot med vsemi reakcijonamimi meščanskimi strankami tako iz Nemčije, kakor tudi Avstrije in Madžarske. Generali ta drugi plačani monarhistični agenti imajo veliko posla in po nemškem in madžarskem časopisju Je vedno Citati, da potujejo enkTat z Dunaja v Budimpešto, drugič v Berlin, Švico, Monakovo itd. Pred nekaj dnevi Je baje bivši cesar Karol zaprosil entento, da se mu dovoli povratek na Madžarsko. Njegov odvetnik pa je te dni izjavil dunajskemu časopisju. da se Karo! Habsburški formalno še ni nikdar odpovedal svojim pravicam do prestola. Jasno je, kam pes taco molL Posebno značilno za meščanske stranke v Avstriji je predvsem, da popolnoma, taje madžarski beli teror ali pa ga naravnost odo-brujejo, krščanski socijalci ga pa naravnost hvalijo (tudi »Večerni list« kot »delavski« list je ta teror zoper delavsko gibanje branil Se nedavno) in si ga stavijo v zgledi Toda prepričani smo, da bo proletarijat vse grde ta hinavske nakane monarhističnih agentov enkrat za vselej prekrižal In preprečil. + Italijanski parlament se sestane dne 24. t. m. Oiolitti bo v parlamentu podal Izjave svoje vlade glede zunanje-notranje političnega programa in obrazložil tudi gospodarske smernice dela te vlade. Posebno zanimanje vzbuja prvo in zadnje vprašanje. + Italijanske odškodninske r.ahtcve le italijanski minister Sforza podkrepil s temi le izvajanji: Zivlienske razmere v Italiji so zeio slabe. Ljudsko zdravje je uničeno. V mnogih mestih je do 50 % Jetičnih. Silno dragega premoga se vsled prometnih tež-ltoč ne more niti prav prevažati. Vlada mora plačati samo na penzijah in podporah okoli 30 milijard. Kljub vsemu temu pa Italija nikakor ne žaluie za 650.000 mrtvih, ki jih je zahtevala vojna furiia^(l). Italija vsled tega zahteva od vsenemške vojne odškodnine 20 % (Francija dobi 55, Anglija 25 itd.), če pa to ne bi bilo mogoče, naj se vojna odškodnina Nemčiji še zviša! — Enostavni računi kapitalističnih zastopnikovi + Za prodsednlka nemškega državnega zbora je bil izvoljen socijalni demokrat Loebe. + Deželno-zborske volitve na Nemškem so *e vršile po vsej Nemčiji po zavr-šitvi državnozborskih. Včeraj smo omenili zmago socljalnih demokratov v Mecklen-burg-Schwerinu, danes pa naj poleg tega še zabeležimo, da so socialistične Stranke pr! volitvah v Thiiringu tudi znatno pridobil« na glasovih. + Nova nemška vlada je čisto meščanska. Tvorijo jo tri stranke: centrum, demokrati ta aeinška ljudska stranka, ki so se glede vladnega programa že sporazumele. Nova vlada bo izjavila, da stoji na temelju sedanje weimarske ustave, ter da bo delovala za zopetno povzdigo Nemčije na podlagi republikanske državne ustave. Pozvala bo vse stranke, da |i pomagajo pri tem delu. + Občinske volitve v Berlinu so izpadle za socijalistične stranke vrlo ugodno. Večinski socijalisti bodo imeli v občini 40, neodvisni 85, nemška ljudska stranka 40, nemški centrum in gospodarsko udružetije pa po 9 mandatov. V nekaterih okrajih Berlina bodo imeli neodvisni socijalisti večino sami. + Grčija ta Turčija. Venlzelos je na Grškem, odkar se je pričela vojna, neomejen gospodar položaja ta predstavitelj grške imperijalistične politike. Sedaj mobilizira 9 dvizij grških čet, da jih pošlje v Malo Azijo proti Turkom zasigurat mesto Smirno ta morsko obal, ki jo je po vojni ententa priznala Grški kot nekako nagrado. Dnevna vesti. Vedno naprej smo Jiodili, mimo glasnih, prepevajočih krčem, mimo veselih, zadovoljnih ljudi, ki so leno pohajkovali In sl prižigali komodno lepo dišeče cigarete. —— Roko v roki so švigali mimo nas lepi parčki, prešerna dekleta in zastavni fantje, smeh na licih in brezskrbnost v kretnjah. Maks je sklonil glavo. Vsi ti-le — kaj poznajo življenje? Kaj vedo, kaj se pravi stradati in trpeti?... Vriskanje Je ujih življenje, ljubezen njih K,ad’ ko Imajo vsega v izobilici. — O bog, kje Je pravica?« Polde pa Je zavzdihnil: »Stopimo v gostilno, ljudje krščanski; Jaz se že komaj držim pokonci...« Tud! jaz sem omahoval, ker že od prejšnjega dne nisem ničesar jedel. »Kako bi šli, ko nima nihče božjaka v žepu!« Je menil Maks. Polde sc Je grsraje zasmejal. »Kaj tisto, če smo suhi ko poper — saj lina vsak krčmar vrata in kredo! Jaz pravim, da poidimo!« »Ima kredo in vrata'krčmar, ampak za nas ne«, je odgovoril Angelo. Poldo je obstal In se uaslonil ob zid. »Če mislite, pojdite; jaz grem«, Je de-zal. »Tako sem slab, da že komaj stoiirn...« »Jaz tudi!« sva rekla skoro obadvo hkrati, Angelo In jaz. mssa Maks je začudeno pogledal. Ce greste že vsi, grem pa še jaz...« Hrupoma smo se opotekli skozi mračno vežo v odprto, natlačeno, zelo smrdečo krčmo ta se sesedli za polito mizo, kjer je sedelo že nekaj sključenih, krmežljavih starcev z glasnimi, čudno našemljenimi ženskami z visokimi, golimi vratovi in polnimi belimi laktmi v živahnem Intimnem razgovoru. Slabo je brlela pod začrnelim stropom petpolejska svetilka in razsvetljevala zariple obraze pijanih moških in žensk. Vse mize so bile zasedene, toliko da sta Imela zaliti, trebušni krčmar in brhka, okrogla natakarica prostora med stoli. V kotu je sedel godec s harmoniko na kolenih in godel na vse načine in na vse pretege, da je moralo človeku nehote presedati. Časih se je dvignil Izza mize razposajen, pijan parček in zaplesal po tesnem prostoru, da so se stoli prevračali in odskakovale steklenice na mizah. Oblak tobakovega dima Je krožil nad glavami vseh pivcev; kakor težka londonska megla je legalo pred moje oči, tnko, da sem gledal kakor skozi zakajeno šipo vse te vriskajoče, plešoče ljudi, te polne, objemajoče se roke, te pijane, zabuhle obraze in te bleščeče, od poželenja ostekle-ncle oči, ki so še v osteklenelostl mežikale in vabila,,j, iPalje prih.) P. St: Kancel paragraf. Pod tem naslovom je objavil prijatelj Abditus pred nekaj dnevi na tem mestu člančič, v kojem se načelno ta taktično izreka proti kanceiparagrafu. Pravi, da morajo glasovati naši poslanci proti temu izjemnemu zakonu. Pristavlja pa, da je za ločitev cerkve od države. Abditus je dober teoretik, tu "in tam mu pa vkljub temu izpodleti in mislim, da mu je tudi tu, vsaj v tej obliki, v kakoršni je člančič napisan. Zlasti nesrečna se ml zdi primera s socialistengezecom, ker obojega nikakor in pod nobenim pogojem ni metati v isti koš. Soclalistengezec je tip izjemnega zakona, kancelparagraf je pa, vsaj danes, Ie preprosta in samoobsebi umevna garancija za nepristransko upravo in uradovanje. Cerkev Je doslej pri na še vedno Izrazito Javnopravna institucija in nobena zasebna družba. Duhovnik nikakor ni Je cerkven služabnik, oznanjevalec vere In posredovalec med dušami In Bogom, ampak v najvišji meri tudi prav navaden državni, oziroma vsaj Javni funkcljonar. Kot takega ga priznava naš državni zakonik in kot tak vrli tudi nebroj javnopravnih funkcij. Da, ko bi bila pri nas Izvedena ločitev cerkve od države in bi biia cerkev le čisto navadna zasebnopravna lnstituclla. nekako »Bog ca ?e dal. Poe: ca bo v/ei«, tako so se odrezal ljubljanski oča. gosrod žuran dr. Tavčar, kadar so se hodili dobrodušni prebivalci pri-toževat na magistrat, češ. da so ceste in ulice podobne blatnim bajerjem. Zadovoljni jemljemo na znanje vest. da Je g. župan zadnje dni ukazal ceste in ulice Sčistiti. Upajmo, da bo tudi vbodoče tako nadaljeval in se boli v drugih tečeh kot v tej zanašal na nebesa. Preosnova sodniške pripravljalne j službe. Začasni zakon z dne 4. maja 1920 Je preosnoval pooolnoma sodniško pripravljalno služba Pred p;e-obratom se ie moral pripravljati ab-solvirani pravnik Se tri leta pri sodišču. nr-edno se le mogel javili k sod-liišketr u izpitu AvskjiH.mt ie bit nti-deljen tekom teh treh let različnim senatom oinosm r osam e'.nun sodnikom in ie bil zapečen v prvi vrsti kot zapisnikar pri razpravah, v pod- rejeni vrsti je izdeloval tudi nači ič sodb in skleoov, Samostojnejše delo je imej le v ne.ojrrie-m sodnem po« stopanju. Sistematični \zgoji novih' sodnikov so »;lu2:Ie samo vaje v zimskih mesecih, katere so rosvečale: pa premalo paž-i.e praktični veži)?, Radi preobilice naloženih poslov j”e preostaialo kairiids*om za teo?etični Študij malo časa. Ker je nastopilo: po prevratu silno pomanjkanje sodnikov, ie bila triletna doba skiajšana’ v decembru 1918 na dve leti, ne rta bf se sicei izpremenil način piipiav’ lirtlne službe. Zakon z dne 4. maja 1920 pa ni skrajšal pripravljalne službe samo za eno leto za one pravnike, ki vstopijo do konca tega leta, mat več tudi popohnma pre* osnova! pripravljalno službo. Vsa pripravljalna služba se uredi ‘ako. da1 bo le priprava za sodniiskj nokii". »0 pa da bi til kandidat le pomočnik pri Izvrševanju sodne sližbe, teial v prvi vrsti samo zapisnikar pri raz* oravah. Vtžbanje bode trajalo sedai pet mesecev v kazenskih in sedem mesecev v civilnopravnih stvareh. Vj tem času bode pridelien kandidat vsem sodnim oddelkom, da se seznani natančno s sodnim ustrojem ifl spozna način sodniškega delovanja. Vaje se bodo vršile po možnosti celo leto in st bode po’aKala pri niih nai-večja važnost na praktično izvežba* nje kandidatov. Ti bodo imeli tudi si' cer dovoli časa za privatni študij F't iskali njegove prostore. Odšli so v klet in odnesli nekoliko stvari. Ta nanad je bii že prej pripravljen, ker so reški listi ostro pisali i roti delovanju Nrodnega Veča na Sušaku. Delovanje Narodnega Veča ie ustavljeno. Prebivalstvo ie zelo ogorčeno in vznemrjeno. KRIZA V AVSTRIJI. Dunaj, 24. Kakor javljajo listi, bo notranja politična kriza v kratkem rešena. Medstrankarska pogajanja se danes nadaljujejo. Kakor javljajo listi, bo sestvljen kabinet samo iz desetih državnih tajnikov. Socijahti demokrati bi dobili portfelje zunanjega ministrstva, vojnega ministrstva in socijalnega skrbstva. Krščanski socijalci pa portfelje notranjega ministrstva, poljedelskega in trgovinskega ministrstva. Velenenici bi dobili državni urad za pravosodje in tri uradniške državne tajnike. Tudi število državnih podtajnikov so baje silno zmanjšali. Velenemci dobe enega državnega podtajnika za vojsko. Državnega tajnika in podtajnika najbrže ne bodo volili in bo najbrže eden izmed dižavnih tajnikov prevzel predsedstvo kabinetnega sveta. BOJKOT PROTI MADŽARSKI. Dunaj, 21. Kakor poročajo listi, jc zapora Madžarske po strokovnih organizacijah že docela izvršena, ker izvajajo sedaj bojkot že tudi črt ški socijalni demokratje in nacijo-nalno-socijalistične strokovne organizacije. Na vzhodni železnici se je včeraj zopet pričel osebni promet ker se je vsled koilikta med uradni-štvom in delavstvom pričeta stavka končala s tem. da so uradniki za-E ustili svoja mesta. Delavci poslujejo sedaj brez sodelovanja ur-idni-kov. t Kakor poroča „Arbei-er/ci-tung , je vsled stavke delavcev ustavljen osebni promet aspanškt železnice na progi proti Stadlau. MADŽARSKA VLADA SE POGAJA Belgrad, 24. Iz Budimpešte poročajo. da je madžarska vlada pričela s pogajanji z voditelji socijalno-de-mokratične stranke radi informacij za odpravo bojkota mednarodnega delavstva, ki je naperjen proti Madžarski. Pogajanja niso dovedla do zaželienega uspeha, ker so vodite ji socijalno-demokratske stranke odklonili vsako posredovanje, češ, la niso sodelovali pri proglasitvi bojkota in da tudi ne bodo delali za odpravo. MADŽARSKA NARODNA SKUPŠČINA. .. Budimpešta. 24. Na včerajšnji se-ua>odne skupščine se ;e končneve-črt'0 Sj,.eDa,° ?lede zakonskega na-Frf k.a^ncvania navi^alcev cen. slanec^im?-,' ie podlagal po- posredovalec" k1V|'e^a 15 a’ Se k‘iznuie nie cen, z fo e ' 0V2r*'čiI navija' (Op. uredništva). Po stanju, v kakršnem se nahajamo danes, bi res logično smeli za-govarjati kancelparagraf. Naglašati pa mo- vf-rd’ 31 ull0villk> kadar opravlja svoje ske naloge ni državni uradnik. To je sa-mo kot y0 ,telj matrike. Cerkev ima po- sebnepr egu državl na podIa2} h * tudi Prejemajo duhovniki denar od uržave, ki je pa le odškodnina za imetje, ki Ka }e država zaplenila cerkvi In njenim organizacijam. Zaraditega tu ni službenega razmerja In država ne bi smela Imeti vpli-ana cerkev, mi pa bi napravil', če bi spre-nl,nfelp.aragraf, v okvinu krivičnega vfm' 8^a *zicnlen zakon, o katerem ne mn t. b* SC izvr5eval- Naše stališče re biti le eno, to Je, proti privilegijem, drž SC doseči le z ločitvijo cerkve od C ave' Odpraviti moramo pravi vzrok zla. v.5, v ,n vera nista državni ustanovi, mar-c le »živata urotekcijo. drug zakonski ia5rt odredbo o lem Homonnaviev predlog je feU V ,™1 imenskem glasovanju s!>n:i‘t z A, glasovi proti 24 glasovom Potem ie deželni brambni minister poročal o preiskavah zaradi grozodejstev med Donavo in Tiso. Ugotavlja se. da je bilo med aretiranimi osebami 26 vojakov, samih dezerteriev, drugi pa so bili civilisti, ki so zlorabljali vojaško uniformo. Minister ugotavlja, da grozodejstev niso /uknv li Jani narodne armade. V uaoaliniih svojih izvajanjih je ministe* zagovarjal narodno vojsko. Naposled je naprosil zbornico, naj razmotnva stvari narodne armade z onim taktom, ki ga zahteva ljubezen do domovine. STAVKA PRAŠKIH PEKOV. Praga, 24. Kakor poroča „Pra-ger Tagblatt“, je jelo vse tukajšnje delavstvo tvorniee Odkolek, nal- večje praške tvornice za kruh', stavkati zaradi mezdnih diferenc. Mesro je zaradi tega danes brez kruha. PLEBISCITA V TEŠINU NE BQ Pariz, 23. Konferenca poslanikov razmotriva predlog, da bi v tešin-skem ozemlju ne bilo ljudskega glasovanja, temveč da bi se vprašanje rešilo po razsodišču. REŠEVANJE KRIZE V BERLINU. Berlin. 23. Pogajanja z državnim kancelarjem glede sestave kabine;a so se danes nadaljevala, vendar brezuspešno. Z gotovostjo se sme sklepati, da bo kabinet, vsaj najbolj odločujoča ministrstva zaseden v najkrajšem času. Glede bistvenih vprašanj se je doseglo med strankami. ki se udeležujejo pogajanj, spo-razumljenje, vsaj v toliko, da obdrže dosedanji demokratični ministri in ministri centruma svoje portfelje. Splošno se odobrava, da je dobil zunanji urad prejšnji ministerialni ravnatelj Simons. Berlin, 23. Položaj je vsled izjave socijalnih demokratov, da no^i vladi ne bodo dali zaupnice, in radi zahteve nemškosocijalne stranke po drugačni zasedbi ministrskih mest ostal še ravno tako kritičen. Kljub temu hoče državni kancelar Fehren-bach poizkusiti rešiti krizo. Berlin. 24. Po poročilih večern:h listov, je skoro gotovo, da se sestavi Fehrenbachov kabinet na podlagi meščanske sredine. Končnoveljavna ministrska lista ?e ni znana. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Berlin, 24. Zbornica ie popolnoma zasedena, pravtako tudi tribune. Ob vladni mizi sedi državni minister za notranje posle Koch. Starostni predsednik poslarec Rieke (socualni demokrat) otvori nekai čez četrto uro popoldne prvo sejo republ'Kan-skega državnega zbora Predlaga, da se uporabi poslovni red prejšnje narodne skupščine, kar se sprejme brez ugovora. Nato imenuje starostni predsednik začasne zapisnikarje Da se konštatira sklepčnost, se prečita-io imena navzočih in se pri tem do-žene da ie od 4fif) poslancev navzočih 432. S tem ?e dnevni red prve seie zakliučen Prihodnja seia se bo vršila v petek ob treh popolJue z dnevnim redoin: Volitev predsednika. IZGREDI V BREMENU. Berlin. 24. „Vossische Zeitung“ javlja Iz Bremena o izgredih radi pomanjkanja živil: Množica je prisilila prodaialce na trgih, da moraio prodajati bjago po cenah, ki so iih določili kupovalci. Pozneje se je to gibanic razširilo tudi na prodajalne. Policija je preprečila večje izgredi. NEMČIJA MORA UNIČ!TI VOJ M MATERIJAL. Pariz, 23. Predsedniku nemške delegacije sta bili izročeni dve noti. Obe se nanašata na uničenje vojnega materiiala, druga tudi na določbe /a zrakoplovstvo. Po teh bi smela Nemčija šele 3 mesece po uničenju in izročitvi zrakoplovnega gradiva graditi civilna letala. PRIKLOPITEV SEVERNEGA ŠLEZVIKA I( DANSKL Kodanj, 23. Ministrski predsednik je danes v deželnem zboru predložil 78 zakonskih predlog, ki se vse nanašajo na priklopitev prve cone severnega Šlezvika k Danski. K načrtu o jezikovnem vprašanju v severnem Šlezviku ie ministrski predsednik izjavil, da je uradni jezik danski, da pa se more uporabljati nemški jezik, kadar bi delala uporaba danskega jezika težkoče. Po predlogi o ureditvi šolstva se more uvesti nemški jezik v občinah, kjer zahteva to 10 odstotkov prebivalstva. ZVEZA NARODOV. Madrid, 23. junija. Kakor poročajo listi, se je minister za zunanje stvari izrazil, da bo prihodnja skupščina sveta zveze narodov v drugi polovici meseca julija v San Remu. KONGRES ŠPANSKIH SOCIfA-LISTOV. Madrid, 24. Socijalistični kongres se je včeraj posvetoval o vstopu k tretji mternacijonali. Lanoza je pred-agal ostati pri drugi internacijonali. ker ne smatra za primerno, da bi nastopila v narodni politiki kaka >z-prememba. Nekateri govorniki, ki sn poživljali delavce k delu, so bili od udeležencev burno prekinjeni. GOSPODARSKA POGAJANU z RUSIJO SE NADALJUJEJO. Pariz, 23. Kakor javlja „Tenips“ jz Londona, pogajanja med britansko vlado in Krasinom niso prekinjena. Nadaljevala se bodo Jutri ali pojutrišnjem, ZAHTEVE ANGLEŠKE DELAVSKE STRANKE. Amsterdam. 24 Letna skupščina angleške delavske stranke v Scarbn-roughu ie sprejela sklep, da se mirovni pogoji ne skladajo z vojnimi cv-lii. Dalie zahteva ta sklep priznanje sedanje ruske vlade, vzpostavitev ‘r-govinskih zvez z Rusijo in ukinjenle pomoči protiboliševiškim državam. V tem sklepu se ostro obsoja beli teror na Madžarskem in se smatra ci neobhodno potrebno gospodarska vzpostavitev Srednie Evrope. Kon čno ie skupščina sklenila Llovda Ga orgeia zaprositi, da sprejme odposlanstvo vodstva stranke in paria* rnentarnega odseka strokovne organizacije radi razgovora o omenjen h točkaij. RUSKC-POUSKO BOJIŠČE. Moskva, 24. Frontno poročilo: Zapadno od Rječice so se pri Vasiljevičih razvili ljuti boji; sovražnik je tam uporabljal dva oklopna vlaka. Ponoči na 21. t. m. so naše čete pregnale sovražnika iz Korostyna. Uplenile so mnogo ujetnikov in vodnega materiiala. V odseku Prosku-rova so rdeče čete pognale sovražnika na železniško progo Zmerinka-Proskurov nazaj. PRED STAVKO POLJEDELSKIH DELAVCEV NA ANGLEŠKEM. Berlin. 23. „Lokoianzeiger“ poroča iz Haaga: Po poročilih iz Londona grozi izbruhniti na Angleškem velika stavka poljskih delavcev. NEM!RI NA IRSKEM. London, 23. V Londonderryju je trajalo včeraj zvečer streljanje štiri ure. Noč ie bila razmeroma mirna. Zjutraj se je streljanje zopet pričelo in več oseb je bilo težko ranjenih. ANGLIJA SMRTNI SOVRAŽNIK TURČIJE. Amsterdam. 24. „Times“ prinašaj carigrajsko vest o poročilu o tajni seji parlamenta pod predsedstvom Mustafe Kemal paše. V tej seji se je proglasila Anglija kot smrtni sovražnik Turčije in se ie sklenilo, da se bodo turški nacijona-listi mirovni pogodbi upirali do zadnje kaplje krvi. Krcjifrnlca dncvnlko I! Brisa E@ druga izdaja II Spisala Mars in Engels. 3 K, s poštnino K. Naroča se r upravniStvu „Napretau, Ljub! ana, Frančiškanska nllca 6/1. Priporoča se, da se denar za brošuro posije naprej radi nepoSrebnili poštnih •stroškov. i bio^entie. Jesenico. Tukajšnje delavstvo je poslalo potom Osrednjega društva kovinarjev vodstvu K. I. D. svojo spomenico, v kateri zahteva izboljšanje delavskih življenskih pogojev. Ko so se v tem vršila dne 31. maja L I. informativna pogajanja, so »krellkavci« prignali celo tropo zastopnikov (menda vse člane, kar jih Imajo). Naši zastopniki so seveda proti temu protestirali, Češ, ako že morajo biti navzoči, naj bodo, toda samo po številu organiziranih članov. Ker pa se imajo vršiti pogajanja dne 22. t. m. v Ljubljani, pa se je po posredovanju vladnega zastopnika K. I. D. sklenilo, da vsaka organizacija predloži svoj zapisnik članov, kar smo ini tudi storili. Ali J. S. Z. pa istih ni predložila, seve, ker nima tistega števila kakor so trdili, namreč 300 članov. In na zahtevo, da morajo Iste predložiti, so pa rajši reducirali sami število članov in še za tiste nimajo zapisnika. Ako ga pa imajo, ga pa vsled tega ne predlože, ker nimajo člane ampak le članice, Marijine device. — Tako je sedaj naše prepričanje, če pn ni tako, pa dokažite kaj drugega. Jesenico. (Orle za železničarje?) Naši klerikalci se radi bahajo, da so prijatelji delovnega ljudstva. Pa poglejmo malo, kako ljubezen imajo do njega! Po polomu železničarske stavke je bilo odpuščenih precejšnje število železničarjev tudi Iz jeseniške kurilnice. Po večini so to ključavničarji, kovači, mizarji itd. Spričo velikega števila železničnih strojev In vozov, ki so pokvarjeni, pa moramo reči, da ravno te vrste ljud neobhodno potrebujemo. Ako pa gre kdo izmed omenjenih odslovljencev prosit, da naj se ga sprejme nazaj v delo, se mu odgovori, češ da je že preveč ljudi. Da bi se pa te, ki so popolnoma po nedolžnem prišli ob kruh, spravilo zopet nazaj v službo, bi bilo potrebno, da se skaže vse delavstvo ž njimi solidarno in jim gre v tem oziru vsaj s tem na roko, da ne bi sprejemalo dela pri železnici, dokler se ne sprejme te nazaj v službo, ki so bili že zaposleni tam. Ali čujte kako upoštevajo naši klerikalci krščansko ljubezen do bližnjegal Orli, ki so sedaj bili zaposleni pri K. I, Df: se zavzemajo za t^ da se jih sprejme k železnici. Sli so iti v to svrho vzeli pri omenjeni družbi izpričevala, da so izučeni ključavničarji itd., da iste predložijo tukajšnjemu vodstvu železnične uprave, da se jih sprejme v delo, kar se jim je baje tudi že obljubilo. Torej tako! Stari delavci, ki so vajeni dela na železnici, nimajo službe, ker jih je preveč 1 Drugi, ki pa niso kaj takega sposobni in so to kar pravijo, da so, takorekoč le na papirju, tl pa se bodo sprejeli zato, ker so klerikalci! Tuf se vidi vsa klerikalna strankarska zavist! Kar ne trobi v klerikalni rog, naj pogine, to' je po načelih klerikalcev Kristusov nauk, ki pravi, da moraš ljubili tudi svoje sovraži nike. Kaj so vam storili ti družinski očetje, katerih mesta hočete zasesti in tako odvzeti njihovim nedolžnim otročičem še la itak borni košček kruha? Ali hočete pahniti te trpine, ki so se borili za svoj obstoj, res v najhujše pomanjkanje in bedo? In vi potem še vpijete o terorju soci ja listov?! Kaj ne vidite, da s svojim početjem terorizirale do skrajnosti! »Lepi procvit J. S. Z.« taka pišete v Vaših listihI Res lepo, da! Mi si bomo vse to zapomnili in poučili vse delavstvo o vaših sramotnih nakanah zopec delavstvo! Kropa. (Odiranje ljudstva.) Mestna o!>-čiua v Belgradu je predpisala novo ceno za kruh in jo sporočila društvom belgrajskih pekov. Beli kruh stane 1 kg 2 in pol dinarja, črni pa 1 in pol dinarja. Kaj pa je s cenami v Kropi? Tukajšnji peki prodajah* namreč kruh po očivldno pretiranih cenali; 1 kg stane 20 In 18 kron! AU ne bo še konec odiranja v Kropi? Kje so oblasti, da nc nastopijo proti tem vcrižnlkom?! Ubog# kroparski delavci In drugi sloji! Zahtevamo, da se cene takoj znižajo in oblastveno dolo« čilo! Cene se pri nas sploh vedno dvigajo, ne pa padajo! AgitJraite za nase časoma]« t V soboto, dne 26, lunlia 19'ff brivnice odprte od 6 zjutraj do 4, (16.) ure popoldne. ŠPORT IN TURJST1KA. Češka koča In pot do nje sta v popravilu, ter svetujemo turistom, da je do otvoritve ne obiskujejo. Pot čez Žrelo Iz Okrešlja ali Češke kače v Savinjskih alpah je letos razdrta In po« trebna temeljite poprave. Vse turiste naprošamo, da opozore na to turiste v svojem krogu in jim je ta pot, dokler ne bo popravljen, resno odsvetujejo, da se ne pripeti kaka nesreča. Triglavske koč« (Triglavski dom, Aleksandrova, Staničeva, Vodnikova, Koča pri Trigl. Jezerih, Zlatorog, Aljažev dom) so n dnem 27. t. m. vse otvorjene. Avtopošta: KranJ-Zelezna Kapla. Ce-i lotna vozna cena stane K 50.— In ne kro» 22.—, kot Je bilo pred kratkim javljeno. Novo! Novo! Ravnokar je izšla zanimiva broiurica B eosptt is sil planil Spisal Abditus. Cena K 4’—, s poStnfno K 4‘20. Naroča se v upravništvu »Napreja6", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 ■ L Prireditve. Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani, reg. zadruga z omej. zavezo, vabi na svoj izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. julija 1920. ob 9. url dopoldne v restavraciji »Narodnega doma« z običajnim dnevnim redom. — Pripomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se bo vršil pdl ure pozneje drugi na istem mestu in z Istim dnevnim redom. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Načelstvo. k Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: .lak Vehovec. Ste prehlaieni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ah kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam ie Felterjev pravi Elza-fluidl 0 dvojnatih ali 2 veliki špeciialni steklenici 38 K. — Zagorski sok zeper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Eellerjeve prave. Elza-krogliice ga spravijo v led! 6 škat-Ijic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a naiceneje! Eugen V. Felier, Stubica dGnia, Elzaire št. 252 (Hr-vatsko). __________________ -B-. 930 Wr, nP«J»5 je možko dobro ohranjeno kolo, Hi! pl!« kopalna ban« c,ckir:f,na svetlika (viseča, MessingrohrhSnde) ter dva bakrena ponlklana svetilni'.-« z špedicijs^a it”«!! in komis. i!e!n.družba Fožnižsica v Ljubljso!. flkc. slavni 1.500M Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Zacarinanja. Reekspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča ijj rnij! došla nova --------JU Ibili raznovrstna £:% dvokolesa z najboljšo {!% pnevmatiko, posebej V..'-'-' plašči, gračna čreva in ■' vsakovrstni deli za dvokolesa in razne stroje. Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. F.EfiTIfl, LJBBLJI9, Stari iffl št. Z@. Stev. 145. Konkurenčne eene! Samo na debelo! Vsakovrstno manufakturo se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki BRUMAT F., LJUBLJANA, Mesini frg 25 L JT.asiul 8k(o r.ix prevažanje. < Konkurenčne cene. KRISPER&TOJV1AŽIČ Direktna zveza s progojužne železnice. Telefon št. 306. slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 m&m® CEHMiš, tovarna slamnikov v Stolie, p. Domžale pri Ljubljani. novihraznovrst« Itih dvokoles z najboljio pnevmatiko, posebej plaile, zračna ilrsva in vsako* vrstni deli »a dvokolesa in razne stroje. — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623 F. L HaBvina z laiiii strnil LJUBLJANA, Stsri trg 28. isker W@iss, Harife©r. MM ia intormac. zavrni m Vedeš, fcSarlbor. il® POZOR KOLESARJI! Najboljša in najcenejša PNEVMATIKA za kolesa ter vsakovrstni AVTOMOBILI se dobe pri Frail Florjančič-ll, Šelenburgova ulica 6. 'mnrf.T.-r ■■ aa— I S ii 1 Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, namizna voda Styria vrelec, medi-cinalna voda D o n at s ki vrelec, medicinalna voda :: najmočnelše vrste :: Zastopstvo v vseli večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. 2 zidarska polirja, izurjena sprejme takoj stavbena tvrdka Viljem Treo, Ljubljana Gosposvetska cesta 10. Kava, čaj Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnik Riž Slive Dišave razpošilja po celem kralj. josip m. mm. Preiernova ulica S4. Menjalnica Slov. eskompt. banke Ljubljana naspr. glavnemu kolodvoru po »liani £©šFii za iluminacijo o priliki prestolonaslednikovega obiska oddaja v vsaki množini na veiiko in malo tvrdka W IVAN JELAČIN, LJUBLJANA. 23 Ecseso. Prehrana ter j plača dobra, i Delo se prič- ■ ne 15. julija, j Vsaj cepin in j sekiro prinesti seboj. Podrobna pojasnila daje Drž. Posredoval- j nica za delo v Ljubljani. — !■ IIIMIII IIIMIII I—lir" gsaagaraasBo; re n kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek. Hotele MM svojo lepoto? Hočete imeti tol# i Mim leeio kožo? Hočete solncnifi pgpcieije« IH flfflTDU? uP°rabIjfljte Fellerjevo pravo Elza obrazni, III Utjilbv! kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 9 K, št. III. močnejše vrste 12 K K temu Fellerjevo najfinejše ljiljanovomlečno milo 16K Mete imeli lepe, zta lase? K&S™ pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Za-brani plešo! 1 lonček 9 K, št. III. 12K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K. itijc Vas kurja očesa? ristovski cbliz učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljca 4 K, velika /EIS& Skati ja 6 K. PlaSt 7nlifn fn !/ai7 Fellerjeve Elza umivalne pa-teSlis Hujf stilje (Kolonjska voda) 1 škat-lja 7 K. Feilerjev umivalni prašek proti potenju 1 škatlja 6 K. Feilerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljica 4 K. Feller-jev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špeclialni 36 K. Najboljši parfum z nnj-linejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši nx ljk is* /m Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in itimen, 1 velika škatlja 12 K. Moč*13 Francovka v steklenicama po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najceneje Eugen ¥. Felter, Mur, Mita Usnja, Eizatrg HM (Brvatjji). Slovenska eskomptna OEM B 13 banka Vabilo na 25.000 novih delnic po 400K nom. LJUBLJANA, junija 1920. mm 10,000.000 K. P. n. sr- H Na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 17. aprila 1920 in v smislu dovoljenja gospoda ministra trgovine in industrje iz dne 23. maja 1920 VI. št. 912 je sklenil upravni svet zvišati delniško glavnico od kr®« 10,060.000*— na 26,890.060'— in sicer na ta način, da se zaenkrat izda 25.000 delnic po K 400 — nominale pod sledečimi pogoji: 1.) Posestnikom starih delnic se ponudi 12.500 novih delnic in to na ta način, da sprejmejo stari delničarji za vsaki dve delnici eno novo po kurzu K 550*—. . 2.) Ostanek od 12.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu K 670'—. ^ 0, 3.) Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1921, vsled česar povrnemo subskribentom 4 U obresti od dneva vplačila do 31. decembra 1920, t. j. pri optiranih delnicah okroglo 11*— kron in pri delnicah, ki se na novo subskribirajo okroglo 13‘— kron za vsako delnico. # ^ 4.) Subskribcijski rok traja od 18. junija do 10. julija 1920 in se ima protivrednost podpisanih delnic vplačati najdalje do 10. julija 1920.- 5.) Pravico reparticije si pridrži ‘upravni svet in se povrnejo od vplačila za nedodeljene delnice 4 % obresti od dneva vrnitve denarja 6.) Prijave sprejemajo glavna blagajna in menjalnica podpisanegflzavoda, Hrvatska ekskomptna banka v Zagrebu, Srpska banka v Zagrebu. 7.) Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke odštevši emisijske stroške in pristojbine. 8.) Uspeh subskribcije je zajamčen po garancijskem sindikatu. 9.) Delničarji I. in II. emisije naših delnic, katere se glasijo na »Ilirsko bankomorajo te delnice pri izvršitvi opcije predložiti, da se zaznamuje prenos istih na »Slovensko ekskomptno banko“. avni svet Slovenske eskompfce banke. I I I Ipsi fmm trjtm i® IBUiKLfel lisk -Učiteljske tlskaiue" v Liubljaui,