Poštnin otatasa ▼ |W*hl Leto X, ii 290 Naradn sati* suaečoo M Dau m toosemstvo 10 Dia. CJredalfttrot UaMJaaa. Kaattev« oftca S. Tetetoa Htf. M 22. J123. 3124 5125 la 31% Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teleioa a »m Celie Kocenova a 1. Tetefoa ftcv 190. Rokopis te ne vračajo Oglas ao tarifa Ljubljana, 1*. decembra 1929 Cena 2 Den Uprav ulit »oi UuMaoa. PreScmov* * 64. retelos tt 3122. 3123. 1124. 3I2S. 3126. laseratm oddelek. UuOUana Prešernova atica 4 Teiefoa fa. M92 Podružnica Harlbor: MeKsandrova cesta St 13 Teietoo St «55 Podružnica Celie: Kocenova rtiča It. 2. Telefon St 190 Račnnl p™»««T!?cn tr^snodarcVh zbornic o njihovem, stališču glede reviziie socialne zakotir>da'e. Na 'utrišnii popoldanski seji bo konferenca r^mravljala o organizaciji Industrijske statistike. VJnslfJ nmJmsan Beograd, 10. dec. AA. Nj. Vel. kralj je spreiel v avdijenci ministra poljedelstva dr. Otona Frangeša. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj podpisa! zakon o pobmniu rastlinskih bolezni in rastlinskih škodljivcev ter vinski zakon. šmaren ie pitnih uzaiic Zagreb, 10 dec. r. Na včerajšnji konferenci vseh naših borz so razpravljali zlasti o uzancah zia trgovino z žitom V tem vprašanju je bil dosežen popoln sporazum med vsemi borzami. Sprejete so bile z malimi spremembami uzance, ki jih je sestavila zagrebška borza Tako bodo odslej trgovali z žitom na vseh R*co-vCTočeao ioazeimcean pri zadujih vojaških aikoi-rfaiu Ostavka predsednika prrske rennW'Ue Atene, 10 dec. s. Predsednik republike admiral Konduriotis je iz zdravstvenih ozi-rov odstopil Ministrski predsednik Venizelos je sklical nato sejo strankinih voditeljev. V soboto se bo sestal parlament zaradi volitve novega predsednika Splošno se domneva, da bo izvoljen za predsednika Zaimis. Deklaracija belgijske vlaile Bruse!!. 10. decembra s. Ministrski predsednik Jaspar je podal dames v belgijski zbornici v'adno izjavo Ker ie sestava vlade enaka kot prej. so temeljne smernice nienega programa v notranji in zunanji politiki ostale neizoremenlene lasnar je iz. iavil med družim, da nai bi haaška konferenca nadaljevala svoje delo in ea srečno dovr5j'a. V notranie no'it?čnem oziru nanoveduie vladi davčne olaišave v višini no1 drugega miliiona frankov G'ede jezikovnega vnraš-tiia bo vlada v kratkem ob. javila svoj pred'og. Pariz lo. decembra. AA Po poročilu »Ha-vasa« iz Bruslja, je predsednik belgijske vlade. Jaspar, imenoval v ministrstvu not'a-niP> poslov pravno komisijo za Youagov načrt Zn^aniA f? a virov v Npmčii' — Berlin. 10. cfec. Nemški kabinet je re-digbral vladno izjavo glede finančne reforme. Kakor poročajo »Vossische Zeitvng« predvideva finančna reforma znižan ie davkov za 800 milijonov mark Med vladnimi srankami še ni rešen snor glede finančne reforme V^da bo zahtevala od zbornice, nai odbbri Fnančni program v celoti in bo stavila vpirašanie zaupnice ItailSjansko turški spor Angora, 10. decembra g. Zbonraica je odobrite torSIfo-ital^ans&ii dogovor, po tarteir-eim se obe državi obvež&ta. da bosta siprereilfi razsodbo med-nairodtieiga razsodišča v Haaizu gtede pripadnosti tnaS!:ji otokov, ki težifio med telSiaaiisikšnH otoki ia aoiartolsko obalo. Ostavka rumunskega prometnega ministra Bukarešta, 10. decembra g. Prometu! minister Halipe je snoči nenadoma podal ostavko Za ta korak se ie od'očil v protest. ker vlada ni hotela usoditi njegovi zahtevi za izredni kredit 160 milijonov !e-iev. Pozno zvečer so se vršila pogajanja predsednika Maniuja s prometnim ministrom in voditelji besarabske skupine, ki ii pripada Halioe Končno ie prometni minister umaknil ostavko in ie danes opoldne zopet prevzel posle prometnega ministrstva. Rumunski uspeh na konferenci 7a vzhodne renaraciie Bukarešta, 10. dec. g. Rumunska vlada je prejela od zunanjega ministra Mirone-sca in londonskega poslanika Titulesca obvestilo. da je Rumuniia dosegla na konferenci za vzhodne reparacije po dolgotrajnih pogajanjih znatne uspehe. Komisija za vzhodne reparacije je v celoti odobrila stališče Rumunije v reparacijskem vprašanju. Kakor ugotavlja »Dnmineata«, je Madžarska v Parizu nastonala zelo energično ker se je zanašla na Ttaliio Mirovne pogodbe določajo, da se lahko reparacijsko vprašanje uredi rudi brez vednosti in pristanka premaganih držav Zastopniki vseh držav, ki so zastopane v reparaciiski komisiji. so soglasno odobrili tudi stališče Ru-muniie v optantskem vprašanju, po katerem bo to vprašanje rešeno v okvirju re-paracijskega vprašanja. Strah komunistov pred nrotirevolucno Moskva, 10. dec. AA Na zadnji seji centralnega izvršnega odbora sovjetov je bilo sklenjeno, da je treba z energično akcijo udušiti vsak pojav protirevoluciie To nkcijo bosta skutpno vodila GPU in Polit-biTO. Od GPU bo v odboru Jagoda. Valac-ki (predsednik ukrajinske GPU) in Boga-tirev, od Politbiroja pia Molotov, Kis jelov in Bauman. Grozna železniška nesreča v Belgiji Na namurski postaji je iztiril osebni vlak, ker so odpovedale zavore — Izpod ruševin so potegnili 17 mrtvih in 75 težko ranjenih potnikov BrnseS, 10. decembra s. Na postaji Na-nmr se je pripetila danes težka železniška nesreča. Osebni vlak, ki je prihajal iz Bru-slja, ie na postaji skočil s tira, ker so odpovedale zavore- Zavore so odpovedale že na vožnji od postaje Jean Blou dalje ni je vlak nato začel drveti s silno brzino, ne da bi ga mogli ustaviti na kak drug način. Ko je privozil ▼ Namur. se je lokomotiva prevrnila, vagoni pa so skočili s tira, pri čemer se jih ie šest popolnoma razbilo. Nastala je strašna panika in od povsod so se culi obupni klici na pomoč. Doslej so potegnili izpod razvalin 17 mrtvih ter 75 ranen-ecv, med katerimi se mnogi bore s smrtjo. Viharji povzročili ogromno škodo Pomorske zavarovalnice bodo morale izplačati milijonske vsote — Velike poplave v AnglUji Zadnja etapa Matične turneje Težko slovo od Pariza - Delo m sadovi - Prisrčen spre jem v Dijonu - Nov koncertni triumf London. 10. decembra o. Petdnevni vihar Bad obalami Anglije je povzročil v krogih pomorskih zavarovalnic veliko skrb. Kljub temu. da se ni ponesrečila v viharju nobena prvovrsnta ladja, smatrajo, da bodo morale plačati zavarovalnice ogromne vsote odškodnin. Kakor računajo, je izgubljenih, vrženih na obale in poškodovanih nad 100.000 ton ladij. Redkokdaj je prejel »Angleški Lloyd« toliko brzojavk, v katerih se ie prosilo za ftiformacije glede usode posameznih ladij, kakor te dni Škode se ne more preceniti In bo znana točno šele čez nekaj mesecev, ker le mnogo poškodovanih ladij odplulo ir popravilo v inozemstvo. Največja nesreča se le zgodila včeraj, ko fcta se potopila glasgowski parnik »Volu-miac in italijanski parnik »Chieri«, ki se je potopil v bližini Usfranta. Francoski ribi-Ski parnik je rešil pet mož posadke par. nika »Chieri«. ki so se obupno držali ostankov razbite ladje. Velika skrb je vladala za usodo 10 ribi-Bkih parnikov fz Lowestofta. ki so bili zadržani zaradi silnega viharja v Severnem morju. Po zadnjih poročilih so se vrnili vsi C parnik^ razen enega v domačo luko. Valovi so odnesli tudi kapetana švedskega Pantika »Frieda«. ki ie utonil. Parnik »Frie. da« je, pristal davi v Dovth. Beograd, tO- decembra. »Službene novinec objavljajo zakon o organizaciji finančne uprave. Finančno ministrstvo je vrhovna instanca za finančno upravo in se deli na 6 oddelkov: 1. splošni, 2. za državno računovodstvo in proračun, 3. za davke, 4. za carine, 5. za katastre in državna posestva, 6. za državne dolgove in državne kredite. Na čelu oddelkov stoje načelniki Oddelki se dele na odseke, odseki na referate. V CL 9. določa zakon ustanovitev državnega pravobranilstva, ki zastopa državo v njenih imovnopravnih odnosa ji h. Področje finančnih direkcij se strinja s področjem banovin, sedeži direkcij Pa s sedeži banovin razen v zetski banovini, kjer ostane finančna direkcija v Podgori-cj. Vse finančne direkcije imajo imena po banovinah. Za področje Beograda se osnuje beograjska finančna direkcija. Finančne direkcije imajo prav tako po šest odsekov. Cl. 31 določa, da le služba Pri finančni upravi konceptna, strokovna, kontrolna m manipulativna. Posebna računovodstva obstoje še pri ministrstvu vojske in mornarice, pri Drž. hipotekami banki, pri Drž. razredni loteriji, pri upravi rečne plovbe, pri ministrstvu prometa, pri ministrstvu za šume in rudnike, pri zunanjem ministrstvu, pri ministrstvu za javna dela, prj samostojni upravi državnih monopolov, pri centralni carinski blagajni in r jugoslovenski svobodni coni v Solunu. Cl. 34 govori o finančnih uslužbencih, fc se dele na štiri kategorije. V finančno konceptno službo spadajo uradniki I. kategorije, ki so finančni konceptni uradniki. V strokovno finančno službo spadajo uradniki II. kategorije, ki so računski, davčni, carinski in katastrski uradniki. V finančno manipulativno službo spadajo uradniki ITI. kategorije, ki so finančni manipulativni uradniki. Uslužbenci finančne kontrole so uradniki II. in III. kategorije. Sem spadajo tudi zvaničniki finančne kontrole. Cl. 42 določa položajne plače finančnih konceptnih uradnikov 2a, 3a in 4a I. kategorije. V 2a skupini I. kat. znaša položaj-na plača 45.000 Din, v 3a/I. 39.000 Din, v 4art. 18.000 Din na leto. Ti uradniki I. kategorije prejemajo službene doklade in sicer v 1. skupini 3500 Din, 2a/l 3100 Din, 2/1 2700 Drn, 3a/I 2120 Din, 3/1 1720 Din. 4art 1320 Din, 4/1 920 Din, 5/1 920 Din, 6/1 920 Din, 7/1 520 Din. 8/1 520 Din. 9/1 200 Din na mesec. Uradniki II. kategorije prejemajo službene doklade v 1. skupini 600 Din, v 2. skupini 500 Din, v 3. skupini 300 Din na mesec. Službene doklade se po tem člen« ra-8unajo tudi v pokojnino in sicer s 50 % PO 20 letih, s 60 % po 25 letih, s 70% po SO letih, s 100% po 35 letih efektivne službe. Ostali členi zakona govore o davčni Odgovornosti, disciplinski odgovornosti, disciplinskih kaznih, ustanovitvi disciplinskih sodišč, disciplinarnem postopku itd. Prehodne določbe prepisujejo, da morejo finančni konceptni uradniki po 5 letih službe od uveljavljenja tega zakona napredovati v višjo skupino, ako službujejo v 7. skupini 4 leta, v 6. skupini 7 let, v 5. skupini 10 let v fin. konceptni službi. Finančni uradniki, ki so bili z dnevom trveljavljenja tega zakona v I. kategoriji in ki nimajo s tem zakonom predpisane folske usposobljenosti, ostanejo nadalje v svoji skupini in kategoriji. Ako je tak uradnik ob uveljavljen ju zakona v 4. ali (& skupirt! L kategorije, more napredovati Na obali pri Bournemouthu je vihar poškodoval več poslopij. Reka Temza vedno bolj narašča. Mesto Reading je popolnoma obkoljeno od povodnji. V Somersetu ie moralo več sto ljudi zapustiti svoja bivališča. V Deanskem premogovniku je bilo vsled povodnji ustavljeno delo. Newvork. 10. decembra o. Vsled silnih viharjev na zapadni atlantski obali ie zakasnilo svoj prihod večinoma za tri dni 13 parnikov Nemški parnik »Bremen«, ki je imel prispeti danes, bo prispel šele v četrtek. Pariz, 10. dec. o. »Journal« poroča, da je v zadnjih viharjih nad Atlantskim oceanom in Rokavskim prelivom izgubilo življenje 71 mornarjev. Angliji groze novi viharji London. 10. decembra o. Vremenska poročila napovedujejo, da se bliža Angliji od Atlantskega oceana globoka depresija, ki grozi z novimi vremenskimi katastrofami. Danes Je vihar nekoliko prestal. Ta presledek so uporabile ladje, da so popravile svojo opremo in poškodbe. Parnik »Tyne-bridge« le na primer popravil svoje krmilo. ki je bilo zelo Poškodovano, in se ie vrnil v luko Falmouth z dvema mrtvima mornarjema. Na kopnem postaja položaj zaradi naraščajočih rek vedno bolj opasen. samo še v eno višjo skupino, ako Je ▼ 5. ali 6. skupini I. kategorije, pa more napredovati samo v 4. skupino zaključno. Načelniki finančnega ministrstva, ki so brez potrebne šolske usposobljenosti, morejo napredovati samo do 3. skupine. Finančnim komceptnim uradnikom, ki so kot taki v službi ob uveljavljenju zakona, se računa efektivna katerakoli državna služba pred položitvijo diplomskega izpita kot čas v finančni konceptni službi. Finančnim uradnikom, ki so ob uveljavljenju zakona v II. kategoriji z že napravljenim diplomskim izpitom na pravni fakulteti, se prizna samo dosedanja služba, kakor tudi naslednja, dokler ne napredujejo v I. kategorijo, za kar morajo vložiti najkasneje mesec dni prej prošnjo, najkasneje v enem letu pa napraviti strokovni izpit Visoko odlikovanje patri iarha Beograd, 10. dec. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili odlikovani na predlog ministra pravde z redom Belega orla I. stopnje Nj. S. patri jarh Dimitrije, arhiepiskop peški in metropolit beograjs-ko-karlovški; z rodom sv. Save I. stopnje škof češkoslovaške pravoslavne cerkve Gorazd; z redom sv. Save III. stopnje Sokrat Petrovič, načelnik verskega oddelka v ministrstvu pravde. Nenavadna rešitev izpod vlaka Banialuka. 10. decembra č. Včeraj se je na železniški progi gozdnega industrijskega pod.iet.ia »Šioad« v bližini postaje Ostre. ne pripetil nenavaden dogode.k. V pozni noči je šel po progi Stevan Marko Klicin, ko se ie nenadoma na nekem ovinku pojavil za njim tovorni vlak. Klicin ni imel niti toliko časa. da bi skočil v stran. V stiski se je prijel sprednjega dela lokomotive ter obvisel na njej. Njegovega klicanja vlakovodja v ropotu ni čul in šele, ko se je vlak ustavil na neki majhni postaji. je opazil visečega in že vsega onemoglega Klicina. Roke so mu že popolnoma otrpnile in so ga morali odnesti z lokomotive. vendar pa je ostal nepoškodovan in pri življenju. Romanski proračun Bukarešta, 10. dec. AA. Namestnik ministra financ Madg-earu je podal pred ministrskim svetom ekspoze o načrtu proračuna za L 1930. Vlada je odobrila ekspoze, ki ga je potrdil tudi namestniški svet. Popoldne je bil proračun feročen parlamentu. Proračun za leto 1930. znaša 37 milijard in 450 milijonov lejev. Proračunska razprava bo otvorjena v četrtek s ponovnim ekspo-zejem ministra financ. V znamenju pomorske razorožitve Wash'ngton. 9. decembra AA. Minister mornarice je poda! letno poročilo, iz katerega je razvidno, da mora biti vseh osem ladij, katerih gradnja je bila odrejena že v novembru 1924. dograjenih do marca 1. 1931. Poročilo naglasa potrebo dograditve tudi ostalih ladij, zlasti nosilcev letal (letalskih matičnih ladij). Angleški zakon za zavarovanje proti brezposelnosti London, 10. decembra, o. Danes popoldne je bil objavljen načrt zakona glede zavarovanja brezposelnih. Za cestna dela predvideva omenjeni zakonski načrt nad 24 milijonov funtov. Delo bo našlo pri tem za dobo enega leta 100.000 mož. Iz novega šolskega zakona Učitelfstvo S 70 V vseh državnih narodnih šolah (•šolskih zabaviščih) in šolah za nezadostno razvito in defektno deco. tečajih za odrasle. nepismene, kakor tudi v drugih sličnih šolah, ki so pod ministrstvom prosvete, vrše pouk učiteli; in strokovno osobje. § 71. Učitelii so začasni in stalni. Za začasnega učitelja se more postaviti, kdor Je dovršil državno učiteljišče in napravil učiteljski zrelostni izpit iziroma učiteljski diplomski izpit ali višjo pedagoško šolo ali pedagoške nauke na filozofski fakulteti. Za stalnega učitelja se določi začasni učitelj, ki je napravil praktični učiteljski izpit § 72 Praktični učiteljski izpit more napraviti začasni učitelj po dveletnem uspešnem delu na osnovni šoli. Začasni učifetji. ki v štirih letih ne napravijo praktičnega izpita, t.e morejo ostati nadalje v službi. § 73 V zabaviščih (otroških vrtcih) delajo učiteliice. ki so izprašane tudi za zabavilje (otroške vrtnarice). Zabavilje dobe stalnost po praktičnem zabaviljskem izpitu ki ga morejo napraviti po dveletnem delu v zabavišču. Zabavilje. ki v štirih letih ne naora\iio praktičnega izpita, izgube službo. Zabavilje moreio biti tudi učiteliice brez popolne učiteljsjce kvalifikacije, ako imajo posebno kvalifikacijo za zabavijjo. § 74. Imenovanje in napredovanje učiteljev in zabavili se vrši v smislu določb zakono o uradnikih 'n ostalih državnih ushižbencih od 31. Julija L 1923. § 75 V osnovni šoli morejo predavati učitelj in učiteljice ne glede na snol učencev. V višji narodni šoli le treba skušati, kjerkoli ie to moeoče izvesti glede na število učencev in učitelfckih oseb. da poučujejo učitelji moško, učiteliice pa žensko deco. V nerazdeljenih šolah službujejo prvenstveno učitelji. § 76 Za posamezne strokovne predmete, zlasti v višji narodni šoli. se morejo postaviti strokovno izobražene osebe kot honorarni učitelji Pravice uciteljstva 5 84. Učitelji državnih narodnih šol so državni uradniki in imaio noložai ter vse pravice državnih uradnikov po zakonu o uradnikih in ostalih uslužbencih od 31. julija 1923.. v kolikor s tem zakonom ni drugače odrejeno. Vsi državni učitelji narodnih šol imajo pravico do stanovanja oziroma stanarine po 5 23 ln 5 29 tesra zakona ln po vaseh tudi do kuriva. Učiteljica, poročena z neučlteljem, ne more dobiti stanovanja v naturi. § 85. Ne more se prevesti v učiteljsko službo uradnik: a) ki je star nad 30 let. ako pred tem m bil učitelj: b) ki je bil sicer učitelj, pa je služboval v izvenpro-svetnl službi nad 10 let: c) kJ le bil učiteli in ima nad 35 let službe: d> ki ie bil zaradi nesposobnosti za učiteljski poklic že enkrat odstranjen rz učiteljske službe § 86. Učiteli. ki Je bi! izven učiteljske službe nad 5 in nod 10 let. se more zopet spreieti v učiteljsko službo, ako ponovno napravi praktični učiteljski izoit in dokaže. da njegovo dosedanje obnašanje ter poklic ne bosta škodila učiteljskemu poklicu. § 87 Kadar učitelji aH zabavflj-, dovrši 35 let efektivne državne službe. Ima pravico na toliko pokojnino, kolikor so mu bili poslednii letni redni dohodki, "povečani s 15% osnovne plače. Učitelji, ki bodo upokojeni pred dovršenim časom za polno pokojnino, dobe na račun pokojnine 50 % od pokojninske osnove za prvih 10 let službe, za vsakega nadaljnjega pol leta službe pa se določa odstotek v smislu poslednje alineje čl. 140 zakona o uradnikih ln ostalih državnih uslužbencih od 31. julija 1923. Po končanem 35 letu efektivne službe se učitelji na prošnjo upokoje. Učiteljice matere, ki imajo nad tri otroke. se moreio že po dovršenih 20 letih efektivne službe na lastno prošnlo upokojiti s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih. Skrb za zdravje učiteljev in učencev § 107. Najmanj dvakrat na leto v raz-dobiu šestih mesecev se mora vsak učitelj in učenec podvreči zdravniškemu pregledu, ki ga brezplačno vrše 50'ske poliklinike ali srečki sanitetni referenti. 5 108. Ne more vršiti službe v šoli oseba. ki boleha na tuberkulozi ali kaki drugi kužni bolezni, ki se more prenesti na uCen. ce. Ministrstvo prosvete bo podpiralo osnovanje in vzdrževanje doma za okrevanje obolelih učiteljev. 5 109 Šolsko poslopje se ne sme zgraditi. ako za to določeni zdravnik-higijenik ali v njegovi odsotnosti pristojni zdravnik ni presrledal kraja, na katerem se ima gTa. ditt. § 110. Za zdravje učiteljev in učencev skrbe: 1. šolske poliklinike, 2. šolski zdravniki. V krajih, v katerih obiskuje šolo nad 400 učpncev, se osnuje šolska Poliklinika s kopališčem. Šolske poliklinike so posebne ustanove za brezplačen pregled in zdravljenje učiteljev in učencev z vso potrebno ureditvijo v zaščito njihovega zdravja. Osnovanje In vzdrževanje šolskih poliklinik se bo predpisalo s posebnim zakonom. Delo šolske poliklinike ne sme v nobenem oziru ovirati dela v šoli. Šolski zdravniki moralo praviloma službovati najmanj dva meseca v šolskih poliklinikah. Na dva tisoč učencev se postavijo specialni šolski zdravniki, ki so najmanj tri mesece službovali v šolskih poliklinikah in obiskovali tečaje z* socialno medicino in šolsko higiieno v dobi treh mesecev Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja bo predpisalo v sporazumu z ministrstvom prosvete pravilnik o področju. delovanju in dolžnostih šolskih poliklinik in šolskih zdravnikov. Prejemki zdravnikov šolskih poliklinik in šolskih zdravnikov se določa io po zakonu o uradnikih in ostalih uslužbencih od 31. iuliia L 1923. Vse te zdravnike postavlja ministrstva soi-ia'ne politike in narodnega zdravia z odobrenjem ministrstva prosvete. Njihovi preiemki se bodo določi'1 v proračunu ministrstva socialne politike in narodnega zdravja. § 111. Učenci narodih šol se ne srr>e"o sorejemati v naiemniško in gospodarsko delo zaradi zaslužka. Izvzema se skupno delo v šoli sami v učne in vzgojne svrhe. Pariz, 6. decembra. Po štiridnevnem bivanju v Parizu, polnem izredno velikega in vsako pričakovanje nadkriljujočega uspeha, so Matičarji danes zjutraj morali vzeti slovo. Mnogo lepih spominov odnašajo v domovino, spominov, ki bodo ostali neizbrisni tudi v analih Glasbene Matice. Saj je Matični pevski zbor ostal ne le zvest svojim dosedanjim častnim tradicijam, da je priboril naši pesmi in ž n.io naši kulturi palmo zmage, nego je tukaj nekako v srcu evropske kulture in civilizacije dosegel tako vseobče priznanje, da ga le redko katera glasbena organizacija doseže. Pomisliti je treba, da so v tem milijonskem središču posamezni pojavi kar izgubljeni in zamorejo zainteresirati le ožje, par-tikularne kroge. Matica pa si je znala deloma s točno, v detajlih izdelano organizacijo in temelMto predpripravo (za kar gre v prvi vrsti priznanje Matičnemu organizatorju g- ravnatelju Mahkoti in prof- dr. Janku Pretnarju) ustvariti primeren teren za simpatičen odmev ter zainteresirati najširše kroge. Z druge strani pa je zbor, zbran v največji pozornosti in vdanosti okoli svojega glasbenega voditelja ravnatelja Poliča in prepojen s temeljitimi dolgoletnimi nauki svojega dosedanjega učitel:a-mojstra Hubada, pri vseh sedmih važnejših pariških nastopih sija;no odrezal s svojo preciznostjo, točnostjo in s svojim dobrim glasovnim materijalom ter z rafiniranim. občutenim predvajanjem. Pariška bilanca Tako se je zgodilo, da se je uspen od nastopa do nastopa stopnjeval do nedvomnega triumfa. Pred dnevi še je marsikdo tudi iz višjih, izobraženih krogov komaj vedel, kaj je Jugoslavija, kaj še Slovenija. V početku so nas mnogokje imeli za Cehoslovake ali Poljake in o Ljubljani v marsikaterem brzojavnem uradu niso vedeli, da je na svetu. — V teh štirih pariških dneh, ko .ie pevski zbor Glasbene Matice direktno ali indirekt-no zainteresiral najvažnejše politične, vojaške, kulturne in družabne kroge, ko je s pestrimi narodnimi nošami svojih članic vzbudil pokornost in radoznalost publike na ulicah in po raznih dvoranan, v teh dneh. ko je na tisoče odličnega poslušalstva občudovalo naše krasne pesmi, in vsako primerjavo vzdržu;oče izva!anje zbora, v teh dneh, ko so valovi mogočne pariške radio-postaje razširili nailepše bisere jugoslovenske in slo venske pevske umetnosti čez ves kontinent in ko so se najlepši slovenski in jugoslovenski umetni in narodni zbori posneli za govoreči film, ki bo širom sveta predvajal Matično pevsko korporacijo za oko in uho, — v teh dneh so Matičarji zorali ledino, ki bo — če bo i nadalie primerno obdelana in negovana — gotovo rodila najlepši sad za bolje spoznavanje Jugoslovenov in za primernejše uvaževanje njihovega lepega kulturnega napredka. Naši rojaki, živeči v Parizu, med n'lmi naša plesna umetnica gdč. Lidija Wisiako-v,a in posebno naši akademiki ter odborniki društva prijateljev Jugoslavije, na čelu Jim generalni tajnik g. Bourgoin, so tekom vsega časa bivanja Matičarev v Parizu bifc zvesti in uslužni spremljevalci in požrtvovalni vodniki- Tudi ob odhodu Matičarjev iz Pariza so se vzlic zgodnji jutranji uri — Matičarji so odpotovali kmalu po 7. uri v smeri proti Dl onu — zbrali na kolodvoru. Slovo je bilo obojestransko težko in polno hvaležnosti in simpatij. Krepki živio-klici so zaorili na oben straneh, ko se je vlak začel pomikati proti jugu. V romantičnem Dijonu Dijon, 6. decembra. Ob najkrasnejšem vremenu so Matičarji prevozili progo Paffiz-Dijon in prispeli v Diion nekaj pred poldnem. Sprejela sta jih podžupan in predsednik »Union chorale dijonaise« (dižonskega koralnega društva). Dijon je zanimivo staro mesto z mnogimi starimi, monumentalnimi stavbami m cerkvami. Posebna zanimivost je mestna palača nekdanji grad bourgonjskih knezov iz 12. in 13. stoletja. Kasneje v 18. stoletju so dozidali še novejši trakt. Vsa impozant-na zgradba ima mnogo soban in velikih dvoran, vse bogato okrašene z dragocenimi slikami Ln skulpturami. Tudi mestno gledališče, ki ima zunanjo obliko grškega templja s kolonado v fronti, je starinska zgradba z velikanskim odrom. Gledališka dvorana je podobna ljubljanski operi po svoji obliki, a je nekaj večja. Akustika v njej je zelo dobra. Ob 5. popoldne so Sli Matičarji t mestno palačo na recepcijo. V veliki sprejemni dvorani so jih sprejeli župan Lauran, podžupan dr. Julie in skoro vsi občinski svetniki. Župan jih je v prisrčn^fo govoru x»7rdra\-il in naglašal prijateljske stike med Francijo in Jugoslavijo. »Vi ste elitna kulturna institucija,« je nadaljeval. »Vaša slava in vaš sloves enega najboljših pevskih zborov nam je že znan. Ta sloves ao še utrdili Vaši triumfalni nastopi v večjih centrih Francije in posebno zadnji v. Parizu. Ponosni smo. da ste nas obiskali in da bomo imeli priliko, vas slišati.« Predsednik Glasbene Matice se je zahvalil občinskemu svetu za ljubeznivi sprejem in za prijazne pozdravne besede Pri časi žlahtnega vinca sta zapela zbor in moški oktet nekaj narodnih pesmic, nakar sp si gostje ogledali stari in novi trakt mestne palače in občudovali bogate reprezentativne prostore in nakopičene umetnine. Nov koncertni trinmf Po reoepciji so Matičarji nadaljevali svoj sprehod po čednem, snažnem in obenem romantičnem mestu, ki šteje okoli 90.000 prebivalcev. Za 9. uro je bil napovedan koncert v mestnem gledališču Polna dvorana poslušalcev je Matični zbor ob nastopu simpatično in navdušeno sprejela Uspeh koncerta je bil enako sijajen kakor pri vseh dosedanjih nastopih, samo še podčrtan po južnem temperamentu poslušalcev. Pod vplivom izborne akustike dvorane m zaradi pobožne pozornosti mnogobrojnega občinstva, ki je namah ustvarila potreben intimen kontakt med izvajalci in poslušalci, so Matični pevci bili posebno dobro razpoloženi. Da je šlo po volji poslušalcev, bi bil moral zbor ponoviti vsaj polovico svojih točk. Tudi tukaj so izzvale posebno bučen aplavz »Zdrava Marija«, »Gor čez jezero« in »Igra kolo« in nedolžno-humor-na »Miška«. Ko je bil ve«, dokaj dolgi program koncerta odpet, se ni niti eden poslušalcev makndl s svojega prostora. Do'gotrajno bu-čanje je šlo po vsej dvorani. Dodali so neumorni pevci še več točk in že odstopili odra, a ploskanje in vzklikanje jih ie 'or»et pozvalo na oder in še in še so morali zapeti. Novinarji, kritiki in glasbeniki, ki so prihiteli za oder čestitat zboru, so vsi obžalovali, da je izvajanje bilo prekratko, četudi je trajal koncert od 9. do preko 11. Polnočna večerja Po koncertu so »e zbrali Matičarji zopet v hotelm Central na večerjo. Tudi sem so prihajali razni zastopniki čestitat. Posebno ginljiv prizor je bil ko se je pojavil med njimi jovijalen gospod Filiber, preko 70 let star, bivši zborovodja »Union chorale dijonaise«, ki živi sedaj v pokoju v nekem, nad 50 km oddaljenem manjšem kraju Nalašč zaradi Matičnega koncerta se je pripeljal v Dijon ter se je pri večerji einieno in s solzami v očeh zahvalieval pevkam in pevcem za užitek »Star sem preko 70 let, od svojega desetega leta se že ukvarjam s muziko, a moral sem čakati 60 let, da sem moeel slišati višek pevskega razodetja, kakršnega še nisem slišal in ga gotovo trnJi ne bom več slišal. Spomin na trenutke vzvišenega umetniškega užitka, ki sem jih smel doživeti ob Vašem petju, mi bo čeladi! dneve ali leta mojega življenja, ki ao mi še usojeni.« Prijateljskega sestanka po večerji so m udeležili tudi jugoslovenski akademiki, večinoma Srbi iz Banata. ki tukaj spopol-njuiejo svoje francoske študije. Zadonela je še marsikatera domača pesem._ Matičarje pa je posebno navdiišilo, ko je njihov gost, stari zborovodja Filiber. s prijetnim, oc." starosti in trenutne ginjenosti nekaj zasenčen im tenor-baritonom, a z mladostnim občutkom zapel nekaj francoskih tTubad.ur-skih in liubavnih pesmic. Pa se je tu kakor povsod ponovila usoda Matičarjev: čim se razvijeio topli in simpatični stiki z domačini, že bije ura ločitve. Morali so v svoje vagone, ki so čakali na kolodvoru in ki pomenjajo za Matičarje za precejšen del turneje stanovanje, jedilnico, spalnico in spn-ejemnico. Komaj so se prelevili iz svojih koncertnih oblek rn narodnih noš v navadno potno obleko in z že rutin irano prakso pripravili v parterju. prvi in drugi etaži svoja ležišča za na-daljno vožnjo, so priklonili vaflone k vlaku, ki jih je ob 3. zjutraj odpeljal prori Grenoblu. Aretacija diisse^orfskega vampirja? Berlin. 10. decembra, s. Nujno osumlien, da je diisseldorfeki morilec, je bil danes ponoči aretiran v prenočišču za brezposelne v Potedamu, bivši hlapec v Stindermnble pri Diisseldorfu, Jurij Nestrov. Nestrov je dan po zadniem umoru izginH iz Dfiesel-dorfa. O aretiran je bila obveščena dussel-dorfska policija, jntri pa bo Nestr©y odveden v Pusseldorf. Madžarski intelektualci šele pometati ceste Budimpešta, 10 dec. AA. »Magvar Or-szag« priobčuje izjavo ravnatelja občinske čistilne kolone, v kateri pravi, da se približno 100 ljudi na dan orijavlia pri občini s prošnjo, da bi jih zaposlili pri pometanju ulic. Zanimivo je, da je med priglašene i veliko inženjerjev, absolviranih pravnikov in drugih intelektualcev z vseučiK-ško diplomo. Velik požar v Ameriki Newyork. 9. decembra AA. Iz Chathama v državi Ontario poročajo, da ie požar uničil dva cela bloka hiš in je škode pol milijona dolarjev. Človeških žrtev ni bilo. Nesreča cestne železnice Torooto, 10. decembra, o. T« sta tnčate ■voza cestne železnic«. Ranjenih ie Mo 14 «se5», med tema tri težko. Odstavitev preodločnega policijskega uradnika Bukarešta, 10. decembra. AA. Vlada je sfctivite na ra«poic®enie glavnega teujn~ka poteo$e v Bu-kaiešta, ker ie preostro vodifi preiskavo prod aitemtatoirjin, ld )e skmšad umoriti Tmn:stra my-tiranjito deS Va^da Vojvodo. Roparji na banketu Newyork, 10. decembra. V mestu Broux v okolici Newyorka je sedem do zob oboroženih banditov vdrlo v restavracijo Roman Gardena, kjer je priredilo županstvo mesta neki banket. Roparji so prisotne prisilili z revolverji, da so jim Izročili vse dragocenosti. Okradenih je bilo na ta način 60 oseb. Županu so odnesli 2000 dolarjev v denarju in za 5000 dolarjev dragocenosti. Največja ruska hidro-e!lektrična centrala Moskva, 10. decembra, o. Pretd kraifri.m so bifa končana rsa pripravtiaHna dtela za grantajo največje rnrsike hidiroelektrščne centrale na reki Dirjepr. Vrhovni gospodarski soivnetfsSd svet je gradbena načrt odobril im sfcienfl, da se bo zgradila električna centrala 4 mesece pred določenim terminom. Centrala bi pričela dedovati meseca avgusta 1. 1932 Zasedanje italijanskega senata Rim, 10. decembra, o. Sinoči je tri atvonjein v prisotnosti predsednika Mtrssofnčja in irwiistaw tefjjanskii senat MiussoRni je oiicijeino naenemšl zaroko presto&mastedn&a. Hmeljski trg Zatec, 10. decembra, h. Zanimanje inozei med liriko, prozo in kritiko, če smemo soditi po dosedanjih spisih, je njegova najgloblja in najpristnejša nota v liriki. B. Borb* Je prispeval esej e A. G. Mato-So, »donu Ouijotu hrvaškega idealizma«, »hrvaškem Cyranofu duševne anomalnosti,' avanturistu, ki je v plemenitih blodnjah za-glušil glas genija v sebi.« h spisov enega najboljših sodobnih Španskih pisateljev Aiorina je poslovenil St Lebsn tri značilne črtice iz knjige >Cr-stilla«: »Morje«, »Bikoborba« in »Oblaki«. AH Se vedno ni izčrpana presenetljivo bogata pesniška ostalina rajnega Srečk« ko- Tocia izselJenlHd komisar, ki se Je za dobavo knjig potrudil, bo že tudi poskrbel, da bo izbral pravega Glavno ie: od rok do rok. • Povabil me Je Ml t generalni konzul Bran Markovid že n» proslavi narodnega praznika 1. decembra v Recklinghausnu, da se gotovo zglaslm na konzulatu. V ostalem zahtev, takt da vsak popotnik iz domovine stopi tja. kier je v tujini na svojih tleh. A gostoljubnost ki jo izkazujejo na našem generalnem konzulatu v Diisseldor. fu, je nepričakovano ljuba. Ne samo. da ustrežejo z vsemi informacijami in podatki, marveč g. generalni konzul pridrži gosta kot gosta, vsakogar brez izjeme odlično. izselijeniški komisar dr. Deželic navzlic neprestanim opravkom izbere čas. da te povede po mestu, a ataše dr. Vodušek pripomore, kolikor Ie more. d^ odneseš iz Dusseldorfa kar moč prijetno d-daljenejših okrajev Slovenije. Ker je predsednik društva že pred par meseci umrl, podpredsednik g. Nič pa obolel, je otvoril občni zbor najstarejši odbornik g. I. Vidmar, poštni upravitelj v pokoju. Ko ie pozdravil udeležence, zlasti pa odposlance iz Maribora in drugih krajev, se je s top-'imi besedami spominjal umrlega predsednika g. Antona Svetka, ki si je pridobil velike zasluge za društvo. V njegov *po-min so zborov al ca trikrat zaklicali: »Slava mu!« Tajniško poročilo je podal g. Spende Med letom je umrlo 14 članov. Tudi njih spomin so zborov al ci počastili Kakor tajniško, tako je bilo odobreno tudi poročilo blagajnika g. Debelaka. Po poročilu nadzorstva od strani g. Bruskela je bdi izrečen odboru soglasen aibsolutorij. Ko je začasni predsednik odstopil, je prevzel vodstvo zborovanja g. Mak so Lil-leg, davč. nadupravitelj v pokoju, znani borec in zagovornik uradniških teženj. Najprej je predlagal udanostno brzojavko kralju in pozdrave predsedniku vlade ter predsedniku Saveza državnih uradnikov v Beogradu. Vse tri brzojavke so bile z navdušenjem odobrene. Potem je poročal o poteku uradniškega kongresa v Skoolju, katerega se rrbroslanec Dru- državnih upokojencev. Iz svojega poročila je izvajal zaključek, da mora organizacija državnih upokojencev složno delovati z organizacijo aktivnega uradništva. Potem so se obravnavala nova društvena pravila, ki obsegajo 21 členov. Po krajši debati so bila pravila z malimi spremembami skoro soglasno sprejeta. Po sprejetju novih pravil se je prešlo k volitvi novega odbora novemu društvu, ki je bil soglasno izvoljen. Sestavljen je takole: predsednik Makso Lilleg, davč. nad-upravreJj v p., L podpredsednik Veder-nja.. Ft., dvorni s- -tnik v p.. II. podpredsednik Vidmar Iv, pošt. upravitelj v p. Odborniki pa: Colarič Martin, major v p., Stritrorr Josip, so/l. uprav, v p., Debelak Ri-hard, davč. naduprav. v p., Simčič Anton, rev. dirž. trošarin v p., Janežič Alojzija, vdova sodVi. oficijala. Arko Fr., insp. fin. kontrole, Spende Anton, ravnatelj zemlj. knjige v p., Stepnair Viktorra, vdova sodn. ofic., K*-et Franc, oroz. gažist, Minkuš Anton, podiur. v p. Poleg teh je se šest namestnikov in dva nadzornika računov. Po več ko dVeurnem zborovanju je predsednik Lilleg zaključil lepo uspeli občni zbor. Nizozemska prestolonasled-nica o naših narodnih delih Haag, 7. decembra Danes Je sprejela nizozemska princesa Julijana odbor haaške razstave jugoslovenske domače obrti, da prevzame od njega darove, ki so bili njei namenjeni povodom prve jugoslovenske razstave v Holandijl. Predsednica odbora le izročila princesi dragocen šal. vezen z narodnimi motivi, izdelan od zagrebške ženske udruge, veliko lutko v pisani šumadijski narodni noši od Kola srbskih sester v Beogradu in pa garnituro čipk. izdelanih v drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Princesa se je daril zelo razveselila in se je zanimala podrobno za Poedma dela, ki jih je tolmačila naša rojakinja gdč. Štefanija Granitz. Veliko zanimanje je bilo za naše čipke in princesa se je čudila, da delado Pri nas tako fine reči in zanimalo jo je, če se tudi pri nas čipke nosijo. Prav tako se je zanimala za ostala dela, katerih se je razveseHla, ali najbolj so jo za-divile omenjene čipke. Mislimo, da smo lahko zadovoljni s tem uspehom in značilno je. da najdejo naša fina dela ravno v najbolj kulturnih inozemskih državah vse priznanje, le doma ne znamo ceniti lepoto in vrednost domačih del. Zatvoritev razstave na Dunajski cesti Obisk razstave v prostorih bodoče trgovine g. ZaJte je bil zelo povoljen. Toliko obiskovalcev še ni bilo na nobeni razstavi. Od 10. dopoldne do 9. zvečer so si ljudje ogledovali dela naših mladih umetnikov. Tudi gmoten uspeh je bil zadovoljiv: prodanih je bilo čez 10 grafičnih listov (Cu-derman, Maleš), šest olj (Cuderman, Glo-ibočnik), več keramik (Pajničeva). okrog trideset rizb na svilo in paT blazin (MaleŠ). Te dni je tudi gdlč. Pajničeva razstavila zelo okusne keramike — tako, da si prav z lahkoto vsak izbere kaj lepega. Ker se razstava danes ob 9. zvečer zapre, opozarjamo, da naj nikdo ne zamudi te prilike^ da si izbere zelo primerna in trajno vredna božična darila. — Vstopnine ni. 18 Din likanje moške in dainske obleke. Najhitreje garderobo zlika, očisti, pošlje, tudi obrne — Wa!let Express, Stari trg št. 19. — Posije tudi kožuhovino. Kemično likanje baržuna. — Pišite dopisnico, pridemo po obleko. 2743 Otvoritvena predstava dramatičnega odseka narodnega delavstva Kulturno-prosvetni odsek Narodno strokovne zveze si je ustanovil svoj dramatični odsek. Ta najmlajši dramatični odsek se predstavi ljubljanski javnosti v soboto 14. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vprizori znano Maks Halbejevo tri-dejansko dramo »Reka« v prevodu Minke Govekarieve in v režiji Franceta Juvana. Mladi diletanti so v to igro vložili mnogo truda in ljubezni in smemo pričakovati. da bo njih prvi nastop kronan z uspehom. Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze vabi vse članstvo in vse prijatelje narodnega delavstva, da se odzovejo vabilu in posetijo prvo prireditev mladega dramatičnega odseka. Vstopnice po 20, 15, 12. 10 in 4 Din se dobijo pri Tiskovini zadrugi v Prešernovi ulici, knjižnici Delavske zbornice in tajništvu Narodno strokovne zveze v palači Delavske zbornice, na dan predstave pa pri blagajni Z mnogoštevilno udeležbo pokažimo, da znamo ceniti trud in požrtvovalnost narodnega delavstva. Tat, ki žvižga v cerkvi Gornji grad, 10. decembra Tukajšnjo orožniško patruljo, ki je imela svoj običajni službeni obhod, je opozorila neka kmetica na čudnega pobožnika, ki se je zatekel v cerkev. Možak, nad 45 let star. precej zanemarjen v obraz in s kapo pokrit je sedel v klopi. Cerkev je bila ta čas prazna in je ženica stopila tjakaj le na en očenaš. Sa-motraik pa je med tem zvedavo ogledoval slike po stropu, od dolgega časa Pa je začel v cerkvi — žvižgati. »To bo pa čuden ptič, ki hvali Boga z žvižganjem.« si je dejala mamka m si _ je previdno ogledala možička pobližje. Njen sum pa je še bolj potrdilo dejstvo, ker ni imel žvižgač na sebi niti suknje niti suknjiča. Na tleh je imel dobro nabasan nahrbtnik, kar je dalo misliti, da ni vse na pošten način prišlo v njegove roke. Ko si ie začel mož pobližje ogledovati cerkvene predmete, ie smuknila ženica^ iz cerkve z namenom, da obvesti koga o čudnem obiskovalcu cerkve. »E. saj sem ravnokar srečal orožniško patruljo.« .ii je dejal sosed Oba sta stopila naglo za patruljo in jo obvestila, kakega gosta ie dobila cerkev. Patrulja se ie vrnila, možaka pa je srečala že na Poti. Ugledavši patruljo se je hotel odtegniti po stezi čez njive, na klic orožnikov Pa se ie le ustavil. Nato Pa se je pričela izpoved. Malo sem, malo tja, pa je bilo tudi orožnikom dovolj in so vedeli, koga so zaieli. Milan Miklavčič. tako je ime aretirancn, je kolovrati] prejšnji mesec po Gorenjskem. V Lescah je izvršil več tatvin, ki so jih prijavili domačini. Več ob'eke in drugih stvari je ukradel pri Golma.ierjevth; v eni izmed gostiln v okolici Lesc pa je okradel par nadelanih sejmarjev, ki so zadremali za mizo. »Gospodje, ne. nisem nravi, čeprav sem tistemu gorenjskemu močno podobvm,« se je opravičeval aretiranec. Orožniki pa se niso dali kar tako prepričati. Pri ponovnem spraševanju je Miklavčič priznal, da je on zasledovani uz-movič. Namignil je še celo. da je tudi v gornjegrajski okolici uporabljal svoie roke v nepoštene namene. Ko se je v domačem zaporu prespal, ga ie odvedla davi orož-niška patruHa v Ljubljano, kier imajo zoper njega še več pritožb. Kino Ideal Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. (faotfla tn $tnaga (D dežju, vetru tta snegu NIVEA-CREME Veter k slabo vreme, mrztata io viažracsrt od-vttomajo vaši koži trajno za kožo važne hranilne sestavine in pospešujejo s teoi preramo naguib®-ockst obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega omika. Tu vas varuje NIVEA-CREME pred ne-ngodniimi vremenskimi vipSivii. Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno srtemiioše osušcnja m preipreča nastajanje gub in rez. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Dain. — Ttsbe po 9 ki 14 Dia. NIVEA-CREME pronitone v koeo ia ne ostaviga m/kakega bleska. Odpremoo skladišče: MARIBOR - MEUSKA CESTA S6. aovela? Tu objavljena pesem »Pred barie-ro« je zopet značilen dokument njegove osebnosti. Po posthumni zbirki Kosovelovih pesmi je spričo številnih novih obiav nasta la potreba, da se pesniško delo Srečka Kosovela izda v celoti in v dokončni redakcin. opremljeno z izčrpnim uvodom. Janko Samec je v sonetu »Mistrak obudil spomine na Nabrežino, na bele ladje, ki jih na gladini zaloti mistraL Roman Jožeta Pahorja »Seremissrma« se bliža zaključku. Napeto dejanje se odigrava v Benetkah; vozli usode njegovih oseb se po viharnih doživetjih spletajo v konec. Dobršen del novemberske številke zavzema gradivo v peti tu. Med Književnimi poročili ocenjuje Fran AIhrecht pesniško zbirko gen. R. Maistra »Kitica mojih«. Označuje jo kot tradicionalistično poezijo. Pri tem pa dobro karakterizira razmerje sodobnega človeka do lirike: »Kdor pa danes še seže po lirični pesmi, išče v nji predvsem samega sebe. Hoče sebe, sebe v vsej svoji usodni problematičnosti, razklanega do dna . . . Zato tako strastno odklanja slednji posnetek v Izrazu in občutju. Hoče primarnost pa-lečo in iskreno do bolečin.« Josip Vidmar je podvrgel ostri analizi dve starejši povesti Ksaverja Meška »Kam plovemo« in »Na poljani«. Obema odreka umetniško višino in pravi: »Meško je užival v našem slovstvu nezaslužen sloves. Del naše kritike ga je primerjal celo s Cankarjem. To je velika zabloda . . .< O povesti Franceta Bevka »Krivda« sodi Andrej Budal, da je taka, ikakor bi bil hotel pisatelj ustvariti vzorec dobre, privlačne ljudske knjige.« O verzih Danila Gorinška Žalostna ljubezen« daje Anton Ocvirk uničujočo sodbo. Ž. poroča o priložnostnih spisih »Napoleon in Ilirija« in dr. J. Rusa »Napoleon ob Soči«. A. Ocvirk referira o treh srbskih ln hrvaških publikacijah. (»Lirika najmladjih«. Mihalič, »Gr-bavica«, Kušan. »Smrt mladosti«.) >Glose< vsebujejo: Fr. Albrechta opazke »K sporu zaradi Gradnikove Kitajske lirike«, Vidmarjev odgovor Janku Glaserju in štiri posrečene epigrame Satyrusa. V »Kroniki« objavlja Al Turk dva zanimiva prispevka h Kettejevi biografiji, Ivan Koštial primerja Jurčičevega »Krjavlja iz »Desetega brata« Jakobu iz Bulwerjevega romana »Eugene Aram«. B. Borko poroča o francoskem eseju z azirom na najnovejšo »Antho-logie des Essaystes Francaises contempo-reines«, St Leben pa o populizmu, novi literarni smeri v Franciji. Zelo zanimivo je zaključno poročilo F. A. o članku H. E. Ja-coba »Avstrijska oblika«, ki je i2Šel v Hof-mannsthalovi številki »Die neue Rundschau«. »Ljubljanski Zvon«, M bo z novim letom začel 50. letnik, zasluži, da postane zopet revija vsakega slovenskega naprednega izobraženca. Stane 120 Din na leto in se naroča pri upravi v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Predavanje ruskega pisatelja E. čirikova r Ljubljani. V petek, dne 13. t m. po pre- daval pod okriljem tukajšnjega Pen-kluba znani ruski pripovednik Evgenij Čirikov. Predmet njegovega predavanja bo6ta dva pisatelja generacije, ki ji sam pripada: M. Gorkij in Leonid Andrejev. Preverjeni smo, da bodo izvajanja gosp. čirikova, ki je že Predaval v Ljubljani, prav zanimiva Uro in predavalnico bomo še sporočili, zaenkrat samo opozarjamo na to prireditev vse. ki se zanimajo za rusko književnost. Gostovanje praških Hudožestvenikov v Beogradu. Okrog 20. t. m. prispejo v našo prestolnico člani tako zvane praške skupine moskovskega Umetniškega gledališča. Vodja te skupine je g. Pavlov, ki je gotovo še v dobrem spominu vsem, ki so uživali v Ljubljani ali Mariboru umetnost Hudbžestvenikov. Ruski igralci bodo dali v Beogradu pet predstav in sicer: »Zločin in kazen« (Dostojevskij), »Murn na ognjišču« (Dickens)|, »Misel« (L. Andrejev), »Siromaštvo ni grehota« (Ostrovskij) in »Ženitev« (Gogolj). Skupina namerava po-setiti tudi Ljubljano. Razen g. Pavlova so v nji ga. Križanovska, Greč, Ilmare, Li-senko ter 23 drugih članov in članic. Čudovite uspehe dosežete z liker-esenci, ki so pripravljeni za domačo izdelavo naj« finejših likerjev ter najboljšega ruma Dobite jih v drogerijah Kane Ljubljana tn Kane (Wolfram) Maribor. 15723 Domače vesti * Imenovanje v opraviti shižbL Bivši tajnik pri velikem županu v Ljubi."ani dr-Mate Suhač je imenovan za starešino sre- ske ekspoziture na otoku Rabu. * Naš častni konzul v Rozarijti. Minister za zunanje zadeve je imenoval trgovca Branka Rubešo za častnega vicekonzula pri konzulatu kraljevine Jugoslavije v Ro-zario de Santa Fe v južnoameriški republiki Argentina- * Izpremembe v državni služb!. Pri kraljevski banski upravi Dravske banovine so imenovani z banskim odlokom za upravno-pisartiiške uradnike Avgust Čermelj, Edvin Pleničar in Slava Koritzky — vsi pri ljubljanski županiji v likvidaciji. * »Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« obavlja v 7. številki začasno navodilo, kako je pošiljati nadaljnje statistične podatke oddelku za občo državno statistiko pri predsedniku ministrskega sveta in njemu podrejenima statističnima uradoma v Zagrebu in Sarajevu. * Upokojitev v državni služb!- Josip Weinberger, pisarniški asistent pri davčni upravi v Kranju, je trajno upoko en s prejemki, ki mu pripadajo po službenih letih. * Naš! nov! podmornic! prispel! v Tivat. V ponedeljek zjutraj sta naši novi podmornici »Smeli« in »Osvetnik«, ki sta bili zgrajeni v Toulomi, prispeli v centralno pristanišče naše vojne mornarice, v Tivat- Novima podmornicama so bile prirejene navdušene ovacije. Vo;aštvo z godbo mornarice, na čelu s komandantom pomorskega arze-tiala, ter številno pretivalstvo je novi podmornici prisrčno pozdravilo. Ves Tivat ie bil v zastavah. * Francoska mornarica v SpRtn. V ponedeljek zjutraj je prispela v splitsko pristanišče eskadra francoske vojne mornarice-Pred vhodom v pristanišče je rušilec »Gue-pard« oddal pozdravne topovske strele, z naše strani so odgovorile Sustjepanske baterije. Na obali je ogromna množica pričakovala francosko mornarico. Ves Split Je bil okrašen s francoskimi in iugoslovenski-mi zastavami. Zastopniki oblastev z županom dr. Račičem na čelu, oddelek vojske, Sokolstvo, šolska mladina in zastopniki društev so pričakovali francosko eskadro. Ko so se pojavile francoske voine ladje, }e "tz tisočero grl zaoril pozdrav »Živela Francija!« Cim se je usidrala francoska eskadra se je admiral Dubois s svojimi komandanti poda! na našo admiralsko ladjo »Vila«, kier je obiskal viceadmirala Stankoviča, ki mu je vmfl obisk na francoski admiralski ladji. Ob enajstih se je admiral Dubois s svojim spremstvom izkrcal. Na obali ga Je mestni župan dr. Račič pozdravil z navdušenim govorom, meščanstvo pa rrru 'e prirejalo burne ovaciie Admiral se je ginjen zahvalil za prisrčne pozdrave ter svoj govor zaključil z vzklikom: »Živel Jugoslovenski narod!« * Udeležbo pri poklonltvenl deputacljl Nj- Vel. kralju so nadalje prijavile naslednje občine: Vič, Prevalje, Škofja Loka. Ma-renberg, Radeče, Sodražica, Slatina-Raden-ci, Kočevje, Velike Lašče, St. Vid nad Ljubljano, Moravče, Stara Loka, Grosupl e, Kranjska gora. Rajhenburg, Horjul. Sloy. Bistrica, Šmartno pri Litiji, Mengeš, Planina, Ježica, Vojnik. Devica M- v Polju, Murska Sobota, Sevnica. Šmarje pri Jelšah, Žužemberk, Konjice, Toplice. * Praksa poiitčno-upravnlh pripravnikov. »Službene Novine« obiavlja;o pravilnik o praksi politično-upravnih pripravnikov in o polaganju politično-upravnega strokovnega izpita. Po pravilniku morajo biti politično-upravni pripravniki v dveletni praksi zaposleni najmanj pol leta pri banski upravi, leto dni pa pri sreskem poglavarstvu- Potrebna navodila o njihovi izobrazbi in vežbanju izdaja ban. * Razpis natečaja Razpisuje se mesto starešine pri pošti Velenje (IV. r.). Prošn:e naj se vlagajo do 31. decembra t. 1- na oblastno poštno upravo v Ljubljani. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja Pri pošti Tro;ane (IJI-3). Prošnje s prilogami naj se vlaga:o na oblastno-poštnotelegrafsko uPra-Vo v Ljubljani do 20. decembra 1929. * Telegram! »L T« med našo državo In Nemčijo. Od ministrstva za zgradbe je prejela oblastna poštna uprava v Ljubljani naredbo, s katero so se uvedli pisemski telegrami med našo državo in Nemčijo. Za eno besedo v »LT« telegramu se plača 14 zlatih santimov, a na:manj 2.80 franka. * Pri okrožnem sodišča v Celjn se odda mesto jetniškega preglednika. Pravilno kol-kovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti na kasneje do 1. januarja 1930. pri predsedstvu omenjenega sodišča. * Tečaj za pleskanje h« lakiranje z raz-pršilnimi pištolami. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi za mizarske, so-boslikarske in ličarske mo:stre omen:eni tečaj, da jih seznani z uporabljanjem nitro-celuloznih brzosušilnih lakov in drugih barvil potom razpršflnih pištol. Tečai bo v nedeljo 15. t. m. od pol 9. do pol 13. v prostorih tehniške srednje šole ter ga bo vodil inženjer strokovnjak. Mojstri, ki še niso dobili pismenega vabila, naj se zglase pravočasno v pisarni urada, Krekov trg 1(H. * Drtfštvo trg. potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani obvešča svo!e člane, da se vrši VI. redni občni zbor dne 6-januarja 1930 v steklenem salonu restavracije gl. kolodvora v Ljubljani. Pismena vabila slede. — Odbor. * Društvo zobozdravnikov Dravske banovine ima svoj mesečni sestanek v petek ob 20. v stranski sobi hotela »Slon« v Ljubljani * Samomor subotlškega odvetnika. Predvčerajšnjim so v subotiškem hotelu »Beo-gtad< našli v postelji odvetnika dr- Andor-ja Paukoviča v agoniji. Dr. Paukovič je zjutraj dospel iz Kraljevega Brega ter vzel sobo v hotelu Beograd- Ob enajstih je naročil iz restavracije večjo količino konjaka. Ko ie popoldne sobarica večkrat trkala na vrata njegove sobe, se ni nikdo oglasil. Ko so s silo odprli vrata, so našli odvetnika nezavestnega in okrvavljenega v postelji. Iz revolverja si je pognal kroglo v desno sence. Prepeljali so ga v bolnico, vendar ni upanja, da bi ostal pri živlien u. Domneva se, da je dr Paukovič izvršil obupni čin v stanju duševne depresije- Samomor uglednega odvetnika je povzročil v Subotici veliko senzacijo. * Umor zaradi pokvarjene tamburice. Pred tedni je v okolici Petrinje prišlo do bestijalnega umora zaradi neke pokvar ene tamburice. Seljak Ivan Gec iz Tišine se je nahajal v neki hiši, kjer se je zabaval in pri tej priliki razbil tamburico, ki je bila last Viktorja Neznanoviča. Brata Viktor in Rudolf Neznanovič sta Gecu zagrozila, da bo prišlo do krvi. Na cesti sta napadla Geca, ga neusmiljeno pretepala in skakala po n em, dokler ni izdihnil. Prošnje Geco-ve matere, naj mu pustita življenje, niso zalegle. Prošlo soboto se je proti morilcema vršila v Petrinii glavna obravnava. Viktor in Rudolf Neznanovič sta bila obsojena vsak na dvajset let težke ječe. „tiSOSAL" prašek proti nahodu Vas oprosti takoj tega zla. Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana • Cirij Metodove podružnice se prosijo, da svoje prispevke pošl ejo še ta mesec vodstvu, ker se družbina bilanca sestavlja za vsako solarno leto. * Zlasti za Božič spominjajmo se najbed-nejšfri in darujmo Podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Ključavničarska 3-H. * »Ženski svet« za december 1929 je posvečen naši izseljenki. »Ženski svet« izhaja vsak mesec in stane letno 64 Din. Uredništvo in uprava se nahajata v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12-11. • Sreča ln veselje je odvisno od zdravja soproge in matere. Vsaka žena bo lažje prenašala domače skrbi, igraje bo zmagala vse svoe dolžnosti, če bo redno uživala Ovomaltino ki predstavlja moč in zdravje. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. • Gospodinje! Vaše perilo pere. posuši, tnonga ali lika tovarna Jos. Reich. Iz LioMiane a— Slavnostno akademijo v proslavo roj. dne Nj. Vel- kralja priredi SJSU Preporod v ponedeljek. 16. t m ob 20. v dvorani Delavske zbornice pod pokroviteljstvom g- dir. Juga in častnega damskega komiteja. Po programu ples! — Odbor. h— Manlce Komanove »Prisega ob polnoči« na Šentjakobskem odru. V soboto dne 14. in nedeljo 15. t- m. uprizori Šentjakobski gledališki oder fzvirno slovensko šti-ride:ansko dramo »Prisega ob polnoči«. De. janje ie zajeto Iz kmečkega življenja in slika usodo dekleta katero je živl'en:e moralno ubilo zaradi prepovedane ljubezni do cigana. Drama ie jako zanimiva, zato vabimo občinstvo, da v obilnem številu poseti predstavo. Vstopnice se bodo dobile od četrtka naprej v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. n— Iz gledališča. Abonente reda A opozarjamo, da imajo danes v operi predstavo »Evgenija On;egina« z g. Primožičem v naslovni vlogi ter g- Vičarjem kot gostom v vlogi Lenskega. — Drama uprizori drevi pravljično igro »Nevesta s krono«, jutri, v četrtek pa zabavno veseloigro »Naš gospod župnik.« — V soboto, 14. t. m. bo v drami premijera velike Schillerjeve tragedi e »■Don Carlos«, prvič na slovenskem odru. Podrobnosti prihodnjič. n— V društvu »Soča« je v soboto predaval g. prof. dr. Vinko šarabon o Potovanju v Ameriko. Dodobra Je naslikal življenje potnikov na parnikih, posebno pa razliko med posameznimi razredi. Običajem in navadam Amerikancev Je posebno posveti! pažnjo poudarjajoč pri tem, da Jih naši izseljenci v vsem posnema:o- Predavanju, ki ie bilo prepleteno z zdravim humorjem, Je občinstvo sledilo z zanimanjem. G. prof-Zgrabljič se je predavatelju zahvalil, ter želel, da bi bilo še več takih predavanj. o— Akademski klub elektrotehnikov v LJubljani priredi danes ob 20. debatni večer Smernice izkoriščanja vodnih sil. Predava g- inž. Dovič- „_ Svet slušateljev ljubljanske univerze priredi v soboto, 14. t m. ob 20. čajanko v veliki dvorani Kazine. — Vstop proti va- KNJIGA O GROZOTAH ALBANSKEGA UMIKA KNJI2EVNA NOVOST! JOSIP JERAS KNJIŽEVNA NOVOST! PLANINA SMRTI (Dobrovoljčevi spomini na srbski umik čez Albanijo L 1915) Broširana Din 20.—, vezana Din 25.— (poštnina Din 2.-—) Samozaložba: JERAS JOSIP, Ljubljana, Levstikova ulica 21. ta potreMttn* najoemsja » drojertjafc KANC. UUBUAft« ta _ KJIHC nroltram., MARIBOR CENIK <,HAT!S!| bihi- — Akademiki in akademičarke z legitimacijo. — Reklamacije pri vratarju univerze. u— Klub esperantistov v Ljubljani vabi svoje članstvo in prijatelje esp. gibanja k proslavi 70 letnice rojstnega dne dr. Za-menhofa, ki se bo vrčil v četrtek 12- t. m. ob 20:30 v Narodni kavarni- u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi snaženja dne 11. in 12. t-m. zaprta. u— Jahalni šport. Kolo lahačev in vo-začev priredi v soboto 14. tm. pri ugodnem vremenu skupno terensko jahanje. Sestanek ob 14. v topničarski vo ašnici. Člani, ki žele dobiti konje na razpolago za to jahan's, naj to javijo dr. Luckmannu, Gradišče 4 do petka dne 13. t. m. Dalje namerava Kolo pričeti s skupnimi jahalnimi vajami v ja.ialnici na Bleiweisovi cesti. Članom bodo tudi tozadevno kon;i na razpolago v popoldinskin urah. Dame in gospodje, ki še niso člani, pa nameravajo pristopiti, naj javro svoje želje glede jahanja in časa v jahalnici na Bleiweisovi cesti ali pri dr. Luckmannu. Gradišče 4. Skupno 'ahanje se bo potem določilo v smislu izraženih želja. Razen tega so v začetku za posamezni pouk konji na razpolago v jahalnici na Bleiweisovi cesti. Eventualne informacije se dobe v jahalnici in pri dr. Luckmannu. _ Ko v mrazu čakam in stojim, domov na gorko si želim. Doma me čaka žena, BtTDHA čaj, oboje pravi raj! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva uL u— Československa Obec v Lublani. Ve stfedu, dne 11. t m- o pul osmč večer ve Zvezde dudackč trio virtuosa na dudy Mau-dra z Prahy, s bohatvm programem. Jich tournč po vetšine československych spolku v Jugoslaviji končilo všude s velikim uspe-chem a jest na nis, abychom i niy v Lublani nezustali pozadu. Prijdte všichni a privedte sv6 znamd. ~~ jm Čitaj naprti, čitaj nazai Zloge petem pa skupaj daj ln boš že uganil zakaj! u— ASK Primorje. V četrtek 14. t m. ob 8 uri bo v »Unionu« izredni občni zbor. ki je bil sklican na zahtevo nadpolovičnega števila članstva. Dnevni red zanteva, da se občnega zbora udeleži celokupno članstvo in starešinstvo pohiošteviloo- — Predsednik Poziv! V vseh panogah se skuša izboljšati dosedanje stanje; skrajni čas je, da se zbudimo iz mrtvila tudi mi, domači podjetniki in nastopimo proti omalovaževanju domačih proizvodov ter dosežemo njih cenitev, ki jim pripada. Dovolj je že šlo našega denarja preko mej vsled naše malomarnosti in nezavednosti kupujočega občinstva. Prosim vsa domača podjetja brez izjeme, da se izjavijo, ako so pripravljena, pristopiti k tej akciji. Prijave na: F. šibenik »Adria - Coloniale«, Ljubljana, poštni predal 124. u— Spodletelo mu je. V hišo mesara Gutnika na Tržaški cesti 6 je stopil včeraj popoldne neznan moški in ponu al razne kemične preparate zlasti pa čistila za obleke. Služkinja Jožefa Dolinarieva ga je odslovila, češ da gospodarja ni doma. Neznanec je navidezno odšel, v resnici pa se je vtihotapil v podstreš e hiše kjer je pričel stikati po soban služinčadi in mesarskih pomočnikov. Pri tem ga je zalotil mesarski va:enec Silvo Snoj, ki ga je pregnal. Kasneje so dognali, da je nevabljeni gost odnesel usnjen suknjič in volnen pulover, v vrednosti 1200 Din- Pomočnik se je na kolesu pognal za neznancem in ga dohitel v Trnovem in mu vzel ukradene stvari Neznaec, ki je bil v družbi mlajšega tovariša pa je pobegnil. o— Nepriporočljivi popravljale! dežnikov ln brusači. Cecili;a Baron, žena trgovskega zastopnika, stanujoča v Lavričevi ulici 6 ie dala včeraj popoldne neki ženici v popravilo polsvileni damski dežr.ik. Neznanka je obljubila, da ga takoj popravi, vendar je z dežnikom vred pobegnila- Ženska je stara okoli 40 let, srednje postave. Ni Izključeno, da je tudi drugod na isti način osleparila stranke. — Na podoben način .ie bila tudi oškodovana neka stranka na gradu, ki je izročila dvema brusa čema 3 nože v brušenje. Brusača sta prišla že pred 14 dnevi, a se do danes še nista vrnila. Vse kaže. da sta jo « noži popihala. u— Podjeten izvošček. Poročali smo o triperesni deteljici, ki ie v soboto kolovra-tila po mestu. Eden izmed družbe se Je precej opil, ko pa se je drugo ;utro z mačkom vred zbudil, ie na svojo žalost ugotovil, da mu Je izginila listnica s 4000 Din. Tatvino Je prijavil policiji, ki je takoj pričela poizvedovati. Zaslišala je vse njegove prijatelje, k; so bili usodnega večera ž n:im v družbi, vendar ti glede tatvine niso prišli v poštev. Zato Je policija domnevala, da utegne imeti izvošček, ki je trojico prevažal, svoje prste vmes. Prijela ga je trdo in zaslišala- Mož trdovratno taji, čeprav ima policija skora' nepobitne dokaze o n:egovi krivdi v rokah-Pri njem Je našla 6 fotografij, ki jih je iz- ■■X v v Danes velika premijera! Drogi dan! Ne zamudite! Don Juan na odru! (Der Mann, dar nicht Iiebt) po «n»ngm gledališkem delu Dumasjevffl- Režiser Guido Brignone, v glavnih vlogah Gustav Dieesft Agnes Estechazj, Aleksander Murski. Don Juan (Blaznež) na odru Je najnovejši BosnafUm nemške pipdukciflp, ki je še nedavno startal v Berlinu in dosegel radi globoke dramatične sile "kolo-salen uspeh. Krasna, razkošna oprema, režija ln igranje, skratka, vse je v taki popolnosti, kakor redko v kakem filmu. Ker je naval precejšen, si rezervirajte vstopnice pravočasno! Ob 4., četrt na 7, pol 8. in 9. urL Tel. 2730. Kino Ljubljanski dvor maknil tovarišu okradenega ijatakarja, o denarju pa ni bilo ne duha ne sluha. Vendar e policija zvedla, da je izvošček še istega dne zapravil 500 Din. To in tudi tatvina fo-tgorafije dokazuje, da utegne biti izvošček pravi krivec. Policija ga je izročila sodišču. u— Tatovi na delu. Šivilja Marija Gestrin, stanujoča na Poljanski cesti 19, je prijavila na polici i, da se je v neno stanovanje včeraj popoldne splazil neznan tat in ji odnesel torbico v kateri jc imela 150 Din gotovine, rožni venec in več drugih malenkosti. Na enak način je bil okraden tudi sedlarski pomočnik in posestnik Matevž Okoštal iz Dravelj. kateremu je nekdo odnesel listnico s 520 Din. u— Plesna vala druž. odseka društva drž. računskih uradnikov se bo prihodn ič izjemoma vršila v četrtek 12. t. m. v Beli dvorani Uniona. Vabljeni vsi prijatelji te plesne šole- — Odbor. u— Čevliarska zadruga ▼ Ljubljani obvešča gg. člane, da se ie glede vseh davčnih, obrtnih in kakršnihkoli informacij obračati na zadrugo in sicer vsak ponedel ek in sredo od 10. do 12. dopoldne- — Načelstvo. u— Siguren nastop doma ta v družbi. Pripoveduje prof. O. Šest. 4- večer drevi ob pol 19. v dvorani Delavske zbornice. Prost vstop- Prispevek za kurjavo in razsvetljavo 3 Din. u— Namočena polenovka se dobi pri J. BuzzoHniju, v delikatesni trgovini za Škofijo. o— Zaloga švicarskih Doxa-ur p»1 P. Čuden, Prešernova ulica 1- Iz Celja e— Na rojstni dan NJ. VeL kralja 17. decembra morajo biti vse trgovine v smislu tozadevne naredbe bivšega mariborskega velikega župana, ki je še vedno v veljavi, ves dan zaprte. e— Uradne ure pri celjskih sodiščih. V smislu odloka ministrstva pravde stopijo s 15. L m. pri sodiščih v veljavo naslednje nove uradne ure: ob delavnikih (izvzemši sobote) od 8. do 12-30 in od 15.30 do 18., ob sobtah od 8- do 14. ob nedeljah, držav-nfn in verskih praznikih pa od 9. do 11. Vložišče bo odprto: ob delavnikih od 8. do 12. in od 16. do 17-, ob sobotah od 8. do 13. in ob nedeljah in praznikih od 9- do 11. e— S celjskega Ljudskega vseučilišča. V ponedeljek zvečer je predaval ob veliki udeležbi celjskega občinstva šolski upravitelj g- Joško Bizjak o svojem obisku in osebnih vtisih na zgodovinskem gradu Visoko pri Škofji Loki. Predavanje, ki so ga spreml ale lepe skioptične slike, se je vršilo v predavalnici tukajšnje trgovske šole-e— Sokolsko društvo v Celju ponovi v nedeljo 15. decembra ob 16. v mestnem gledališču telovadno akademijo z deloma spremenjenim programom prvodecemberske proslave- Akademija, ki je propagandnega značaja, je namenjena posebno podežela-nom in mladini; zato je vstopnina znižana. Pestrost sporeda bo gotovo privabila mnogo obiskovalcev že z ozirom na ugodne zveze vlakov. S to prireditvijo zaključi Celjski Sokol svoje delovanje, ld je bilo skozi vso štiridesetletno dobo prav živahno in nacijonalno zelo važno, da se prerojen zopet pripravi k še večjemu razmahu. e— Konjska tatvina. Policiji Je prijavil Franc Koprivšek iz Gaberja pri Celju, da mu je v ponedlejek popoldne neznan kmečko oblečeni moški, ki je imel na sebi delaven moder predpasnik, ukradel s paše na travniku njegovega konja. Konj je visoke rasti, ima rdečkasto dlako, na obeh zadnjih nogah nad kopiti bele lise, na zadnji levi nogi mu manjka podkev, nosi usnja-to uzdo in je star 9 let. Od blizu je tatu videl priča Rudolf Breznik, ki pravi, da je bil tat star okrog 50 do 60 let, srednje postave, oblečen je bil v črno obleko in pokrit s širokim črnim klobukom. Konja Je baje odgnal v smeri proti Lavi, kier so ga slišali še nekateri drugi posestniki, pač pa kon'a in tatu niso mogli videti zaradi goste megle in nastopajoče noči. Tatu zasleduje policija in orožništvo- Iz Maribora a— Okrajni prosvetni dnevi mariborske ZKD se po polletnem odmoru sedaj nadaljujejo. Pred mesecem dni se je vršil sestanek v Slov. Bistrici, minulo soboto 7. t m-pa je mariborska ZKD priredila okrajni PTosvetni dan v okviru zborovanja Učiteljskega društva v Slov. Gradcu. Po izvršenem dnevnem redu učitel:skega zbora (stanovske zadeve in zanimivo predavanje g. šol. upravitelja Skale iz Maribora o iteka-terih novih vzgojnih metodah!) sta poročala o nalogah narodno-prosvetnega dela v splošnem ter o ciljih ZKD posebej predsednik A. Skala in tajnik Spindler. Določil se je pododbor okra nih zaupnikov ZKD za sloveniegrašk' okraj. a— Liodska univerza (Apolo kino). Večer domače glasbe je naslovljen kitarski m citraski koncert katerega priredi v petek, 13. t m. profesor na graškem kooservato-riju F. Rudinper v zvezi z g. Ornstein. Koncert te vrste je za nas novost, ter naj daje pobudo k intenzivnejši gojitvi plemenite domače glasbe. Spored hoče predvsem pokazati najrazličnejšo uporabo obeh instrumentov in to kot soloinstrumente, kakor tudi v medsebojni rreza ter v zvezi s tja-virjem. Vseboval bo tudi slovenske Komade. Oba umetnika sta absolviraia ravnokar uspešno večjo koncertno turnejo in se naši jamči posebni umetniški užitek. Predpro-daja vstopnic pri ge. Križnik in g. Hoferju. a— Eliza. deklica s Kavkaza. Popolnoma nov svet se razgrinja pred našimi očmi in novo živl enje se nam kaže. Na Kavkaz nas prestavi film: Eliza, deklica s Kavkaza- Zopet brez kulis in z originalnimi posnetki kavkaških gora, vasi ob reki Tf-rek. Življenje Čečencev kavkaškega roda se nam kaže v vsej svoji realnosti in borbe kavkaškiii rodov s kazaki. Eliza, pa je junakinja iz rodu Čečencev. ki se krvavo maščuje za vse prevare in nasilnosti koza-kov- Opozarjamo na ta izredni film ruske umetnosti, ki zopet zanje hvalo vseh listov. Kdor hoče spoznati Kavkaz in n egove rodove in njih življen:e in trpljenje, naj pride v Grajski kino od srede 11. t m. do nedelje 15. t m- Cene običajne. ZKD. a— Obrtno gibanje v Mariboru. Pretekli mesec je bilo izdanih v Mariboru 28 novih izbrisanih pa ie bilo 6 starih obrtnih pravic. a— Obnovitev grafitnega rudnika pri Ma-renbergu. Kakor doznavamo, se snuje v Ljubljani domača tovarna za svinčnike, W bi pričela obratovati takoj v večjem obsegu Snovatelji tvornice pa misIi;o s tem v zvezi obnoviti tudi rudnik grafita v Dravski dolini pri Marenbergu. ki je edini te vrste v Sloveniji. Tako bi nova domača tvornica krila do želi burno pohvalo. Originalna točka ptfograina je bilo tudi tekmovanje za i&Vega prašička, ki ga je dobil z» nagradji* naš mladi umetnik slikar in kipar g. X<®a Gorj-up. Od cele prireditve je društvo prejelo prav lep dobiček, 6 katerim W> okrepilo svojo za razvoj meri okolice določeno blagajno. Prašička }e darovi&ia društvu gospa V rim a Globoč-nijcov^ * Dobave. Iz Litije {_ Z e gnan je v LitiJL V nedeljo se je vt- JRio pri nas žegnanje. Kakor zadnja leta, tako se je tudi letos izkazala tradicija, da po nekaterih gostilnah postrežejo vsakemu gostu s štruklji. Zvečer je bilo povsod razigrano razpoloženje. Letos je krajni šolski svet našel kritje m je obdaril vsakega šolarja na dan pred farnim patronom sv. Miklavžem z raznimi posledicami. Deca, ki jo je zgrešil sv. Miklavž ob zadnjem obisku, je bila obdarovana to pot še posebej. Mi-slavževsko obdarovanje je bilo simpatično »prejeto tako od staršev, predvsem pa od dece, ki je dobila tako znenada fig, kek-.sov, jabolk m drugih dobrot. i_ Miklavžev sejem v Litiji. V ponedeljek se je vršili v Litiji običajni Miklavžev sejem. Obisk je bii še dokaj zadovoljiv. Sejmarji, posebno oni oblačilne stroke in čevljarji pa niso bili s kupčijo prav nič zadovoljni. Ni še pravega vremena, da bi ljudje mislili resno na preskrbo za zimo. i— Dograditev nove hiše na Frtici. Hiša na Frtjci, last g. Janka Drmote, ki si jo je postav S ob Grbipsik! cesti, je, že gotova in je vselil vanjo svoje delavnice. Trgovino s pletenin ara?, urarstvom, gramofoni in kolesi pa je obdržal še v prejšnjem lokalu na Glavnem trgu. V ned^jo 5 Sreda, TT. X!T. !929. 15. t m. ii»rosWi Narodni proso dom petletnico svojega kulturnega delovanja. Na prireditev že dane« cenjeno občinstvo opozarjamo. Iz Prekmurja pm_. Miklavžev večer. Tukajšnje sokolsko a izredno požrtvovalno zdravniško pomoč pri nekem tež-kern porodu- Najtoplejša hvala vsem! !z Trbovelj t— Iz krogov staršev smo prejeli: Ob državnih praznikih se udeleže službe bož-ie korporativrno vsi otroci vseh naših šol, poleg teh pa še ostalo občinstvo, tako dia je farna cerkev nabito polna. V tej gneči ie je že večkrat zgodilo, da je postalo .memu aili drugemu otroku slabo od po-rvarjesiega zraka, ki ga je cerkev polna, ;ar j« naravno pri taki množici ljudi. Pri veliki gneči je težko dobiti takega otroka iz cerkve. Je pa še druga nevarnost. Pomislimo samo, kaj bi bilo, ako bi nastala v cerkva panika, kar je pri taki množici mogoče. ZgacJi nuj ae samo malenkost, b. pr. da vrže takega otroka božjast in začne vpiti, ali se zgodi kaj drugega, kar bi povzročilo med. otroci strah in zmedo. Posledice si lahko mislimo. Ker poznamo duhovnega svetnika Gašpariča kot jako nvidtevnega človeka, ga prosimo, da uredi službo božjo ob takih prilikah tako, da imajo ru pr. gorenje šole službo božjo ob 8, za voden siti šoli pa, od koder imajo otroci do farne cerkve, dobre pol ure hoda, pa ob 9. G. duhovnega svetnika prosimo, da te naše želje upošteva, za kar nw bomo starši hvaležni. Iz Hrastnika h— Društvo Svoboda II. je priredilo «foe 8. t m. prvič odkar obstoja, v Narodnem domu igro: »Lokalna železnica«. Vsi igralci, posebno pa še mati županja tu sodnik Dolfe so za svoje razmere rešili situacijo še dovolj častno. Steklarjem na uspehu čestitamo. h,— Napredovanje. Za svojega ordonanč-nega oficirja je imenoval kralj artiljerij-skega majorja Petra Kilerja. G. major je rojen Hrastničan, zato iskreno čestitamo! h_ V nedeljo 8. t. m. je bila v Hrastniku blagoslovljena nova kapela v bivši Logarjevi dvorani. Prva. daritev se je opravila ob 9. dopoldne ob navzočnosti številnega domačega občinstva in iz okolice ter duhovščine iz Trbovelj. Slovesnost so povzdignile deklamacije šolske mladine kakor: pesem rudarjev, pesem steklarjev in pesem delavcev kemične tovarne. Pri maši je sodeloval pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Candra. Sch\rabovo: »Zdravo Marijo« s solom Ine Košičikove pa je odpel celoten zbor hrastniškega Glasbenega društva. Vse starvlje je aranžiral prvi hrast-niški (Juhovnik g. Zaitar. Resnici na ljubo popravljamo zadnjo našo notico v toliko, da so dobili zvon za novo kapelo iz steklarne, ne pa iz cerkve v Dragi, ker niso tega dovolili kmetje. h— Prosjačenje. V zadnjem času so za-Celi prosjačiti po Hrastniku Bosanci. Par nadtležnežev, ki so bili tudi drugače sumljivi, je orožništvo aretiralo in oddalo v Laško v za pore. Športni drobiž Kakor smo že nedavno zabeležili, nameravajo zagrebški klubi z ozirom na stališče, ki so ga zavzeli ljubljanski delegati na glavni skupščini JNSa proglasiti bojkot nad slovenskimi klubi. Tudi zagrebški listi niso ravno peli hvalo našim delegatom. G. Evgen Betetto je z ozirom na to poslal »Jutarnjemu Listu« naslednji popravek: »Ni res, da sem na glavni skupščini JNSa glasoval proti interesom zagrebškega nogometnega športa, zaradi česar je prišlo do burnih scen. Res pa je: 1. da je do znanih scen prišlo zaradi nesportnega postopanja velike večine delegatov klubov ZNP ter zaradi vmešavanja nepoklicanih elementov, proti katerim funkcijonarji skupščine niso pravočasno podvzeli one mere, -i bi bile potrebne in umestne za ugled skupščine in nogometnega športa; 2. da sem z udeležbo na skupščini izvrševal samo svojo športno pravico in dolžnost ter da sem postopal po svojem globokem prepričanju, kakor to zahtevajo interesi celokupnega jugoslovenskega, pa tudi zagrebškega nogometnega športa Zaradi tega za noben seriozen klubski odbor ne obstojijo športni razlogi za sklepe, kakor jih je baje storil odbor L HGŠK. (Gre za nameravani bojkot slovenskih klubov. Op. ur.) Rezultati italijanskega nogometnega prvenstva prošle nedelje so bili: Juventus : Milan 3 : 1, Genova : Padova 8 : 0, Roma : Lazio 1 : 0. NapoK : Oemonese 3 : 0, Torino : Rrescia 2 : 0, Pro Vercellli : Ales-sandria 2 : 2, Trieste : Ambrosiana 2 : 1-Modena : Pro Patria 2 : 1, Bologna : Li-vorno 2 : 0. V Amsterdamu je Nizozemska porazila Belgijo z 1 : 0. Mednarodni teniški savez je že določil termine tekem za Davisov pokal v 1. 1930. Prvo kolo mora biti končano do 6. maja, drugo do 18 maja, tretje do 9. in četrto do 3). junija. Odločilne igre med finalisti v evropski coni se bodo vršile od 11. do 13. iulija, zmagovalca v conah bosta igrala od 18. do 20. julija. Zmagovalec v teh igrah na igra od 25 do 27. julija v Parizu za odločitev proiti lanskemu zmagovalcu Franciji. Erik Lundahi je prošli četrtek v Stock-holmu v plavanju na 200 m porazil slovitega Arne Borga Lundhal je dosegel oas 2:19.7. Borg pa dve desetinki sekunde več. V Turinu nameravajo zgraditi velikanski stadion, ki bo imel prostora za 100.000 oseb ter bo največji na kontinentu. V stadionu bodo naprave za vse panoge športa. Službeno iz LNP. Danes, v sredo ob 20. seja poslovnega odbora. Prosim polno-številne udeležbe. — Tajnik II. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes, v sredo ob 18. uri seja načelstva v Prešernovi sobi restavracije »Novi sveto-. Važno! SK Ilirija (gimnastični večeri za gospode). Danes ob 20. v telovadnici Srednje tehnične šole gimnastični večer za gospode. Vabijo se vsi oni, ki so se dosedaj prijavili, istočasno pa sc sprejemajo nove prijave. Občni zbor SK Ilirije. Jutri ob 20. bo v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 19. redni občni zbor SK Ilirije. Vsi člani, zlasti pa redni. naj se udeleže občnega zbora polnošte-vilno. Posebna vabila se ne bodo razpošiljal«.. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Nocoj trening v telovadnici Srednje tehnične šole. Po treningu važen razgovor. Prosim naslednje atlete, da se sigurno z<*lase v telovadnici: Pavšič, Outrata. Stenišni.k T in II., Jeglič, Banko. Ilovar. Pregelj, Režek, Šporn. Stegu. \Vildmnn. Rak. Paulin, Schiff-Ter, Bezlaj, Omerza. Šorli, Osvald, Rupnik, Karba. Vabijo se tudi vsi ostali. Motokolesarski klub Ilirija naznanja vsem dirkačem, ki imajo dobiti za klubske, rnedkiubske in prvenstvene dirke diplome in kola ine. da se bo razdeli tev vršila v nedeljo dne 15. t. m. ob 14. uri v gostilni »Pri Slepem Janezu« na Št viški cesti. Po razdelitvi športna zabava Vabijo se vsi člani moto- in kolesarskega odseka. VREMENSKO POROČILO Meteorološki savod v Ljubljani. 10- decembra 1929. Višina barometra 808 8 m Kral Ces Barom. Temp«* e tt « - Opazovanja "3 ca Uobljana Maribor Zagreb Beosrad Sarajevo Dubrovnik 8. 7617 761-0 763- < 76 J 8 1 1 0 1 "•4 84 100 90 Skoplle 7. • Sofft 762-2 8 56 Smer vetra ta brzina V m in pek. mirno SW 3 W 2 mirno O ■Ss Padavine ObU 000 vrsta Dež t mm do 7. ure 1 1 3 0 j • NE 6 1 1 Gospodarstvo Še o Organizaciji gospodarskih zbornic Diskusije in debate o vprašanju ureditve gospodarskih zbornic v naši državi so se | v zadnjem času še poostrile. Predsednik i Saveza trgovcev za Hrvatsko in Slavonijo g. Ernest Griimvald je v nede\iski številki »Jugoslovenskega L!oyda« podal izjavo, v kateri pravi, da uprava saveza tudi danes vztrajo neomaino na sklepih kongresa vseh trgovskih organizacij, ki se je vršil leta T925. v Zagrebu in na katerem ie bil osvojen princip gremi talnih profesionalnih or_ ganizacii in sistema ločenih zbornic (Kolikor nam ie znano, ta kongres o vprašaniu sistema zbornic ni skleoal). V isti številki citiranega lista oa ie objavljena tudi vsebina predstavke Udruženja vojvodinskih bank. v kateri se udruženje odločbo zavzema za to, da se obdrži sistem skupnih zbornic. Znana so tudi necog!asjn v tem vpraš^u med obrtniškimi krogi. Kakor le podoba, se spor glede organizacije zbornic še ni nolegel Zanimivo ie pri tem. da se za sku_ nne zbornice zavzemajo predvsem eo^no-dar<;ki krogi v onih pokrajinah naše kraljevine. ki so srosnodarsko najbolj razvite, to le v S'oven-iii in Vojvodini, dočim so na Hrvatskem nazirania deljena. Argumente, ki govorijo za uvedbo skun_ nih zbornic smo že opetovano naved'i. Zato navajamo danes v tem sporu le še nacl°Hnie Pomisleke Vsem onim, ki se tako živo zavzemaio za uvedbo ločen;h zbornic, torei posebnih trgovskih, obr+n;3klh in industrijskih zbornic. bi svetovali, naj premislio kam nai dovede tak sistem, če se v vsaki banovini ustanovijo tri take zbornice, poleg more-bi+n:h dn'g:h ba^ni!h, n^larskih ;n st'"m'h •'bornic. Po razdelitvi države na banovine ie povsem jasno, da se bo moralo ob^^ie zbornic kriti s teritoHiem banovin. Tako bi t-o^ei dobili nič m^ni kakor 27 trgovskih. obrhvškli in indu^tri iskih zbornic. Jasno ie, da bi bilo pri tako ve^kem številu zbornic že občevanje centralne državne uprave z zbornicami nad vse težavno, še težie pa bi bilo posameznim ministrstvom v konkretnih primerih, kadar gre za kako važno posnodarsko vprašanje, prouči-: mišljenja teh zbornic o takem vprašan hi. Organizacija zastopstva gospodarskih interesov s sistemom ločenih zbornic bi brez-dvomno dovedia do centralizacije v obliki centralnih zbornic v Beogradu, pri čemer bi posamezne banovinske zbornice padle na nivo provincijalnih ustanov brez pravega upliva in moči S propagiranjem ločenih zbornic vodijo njihovi propagatorji vodo na mlin onim, ki stremijo za tem, da se interesno zastopstvo gospodarskih krogov centralizira v Beof<""adu, kakor je bilo to že nedavno predlagano od gotove beograjske strani. Taka centralizacija pa bi tudi posameznim piinocam gospodarstva več škodovala nego koristila, kajti gospodarska struktura naše države je v posameznih banovinah tako različna, da je že samo to aeistvo dovolj močan a^rmment za ustanovitev povsem samostojnih skupnih zbornic za vsako banovino. Kako siabo pojmujejo propagatorji ločenih zbornic nalofje zbornic, nam priča 'Jcolnost, da istočasno 7. zahtevo po ločenih zbornicah postavljajo tudi zahtevo po uvedbi obveznih gremiial-";h organizacij z zvezami teh organizacij. Tak sistem pa ima smisel le v zvezi s skupnimi zbornicami, ki nai predstavljate* zastopstva vseh gospodarsk;h slojev, dočim prepušča zastopan ie posebnih interesov posameznih gacw»darski'h panog obveznim gremi jem odnosno njihovim zve-vm. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 4 C, najnižja 0.3 C. Solnce vzhaja ob 7.28, zahaja ob 16.18, iuna vzhaja ob 13.22, zahaja ob 1.13. Dunajska vremenska napoved za srci*«: P etežno oblačno, sem in tja d-ževao, temperatura malo spremenjena. = Bla^ainica podružnico Poštne hranilnice v Ljubljani sprejema tudi vplačila s položnicami. Vsa taka, do 12. ure izvršena vplačila, se še isti dan odobravajo čekovnim računom, ki se vodijo pri podružnici, dočim se na poštah vplačani zneski šele naslednji dan pripisu ejo ček. računom. Ker se opaža na blagajnici glavne pošte Ljubljana 1 pogosto velik naval strank, ki vplačujejo s položnicami, se priporoča občinstvu, da vrši taka vplačila po možnosti tudi na blagajnici tuka.snje podružnice Poštne 'nranilnice. == Pobiranje državne trošarine na vino in žganje v Ljubljani. Državno trošarino na vino in žganje pobira v Ljubljani že od leta 1884. mestna občina po organih mestnega dohodarstvenega urada hkrati z občinsko trošarino. Ta način pobiranja se je dobro obnesel in je tudi v interesu trgovcev in obrtnikov, da vrši kontrolo nad prometom le eno oblnstvo. Ker pa je finančna uprava pred kratkim odpovedala mestni občini ljubljanski dogovor glede pobiranja državne trošarine na vino in žganje, tako da bi po 1. januarju prih. leta prevzela pobiranje v lastno režijo, kar bi povzročilo dvojno kontrolo (državno in občinsko), so se te dni zbrali ljubljanski interesenti in sklenili naprositi Zbornico za TOI. naj se na merodajnih mestih zavzame za to, da bo mestna občina še nadalje pobirala državno trošarino na vino in žganje v smislu dosedanjega dogovora. Mestna občina ima izvežban in izkušen aparat, doeim bi se pri pobiranju državne trošarine v lastni režiji postopanje kompliciralo. kontrolni aparat pa bi se moral pomnožiti, kar gotovo ni v skladu a splošno tendenco štedenja. — Zmanjšanje hmeljskih nasadov na Češkoslovaškem. Pretekli teden se je vršilo v 'žatcu zborovanje delegatov tamošujega hmeljarskega udruženja, oa katerem se je v prvi vrsti razpravljalo o potrebi skrčenja hmeljskih nasadov. Predsednik udruženja, OTROikt rtOGAViCE. 'llGOf-i Fisrher. }e poudarjal, da je letošnja katastrofa le posledica nadprodukcije. 2e pred dvema letoma so bili hmeljarji opozorjeni na pretečo nevarnost, toda brez uspeha in danes so cene ta-ko nizke, da ne krijejo niti produkcijskih stroškov. Gladka oddaja Mošnje letine je le posledica okolnosti da so se pivovarne pri nizkih cenah pokrile z bla-2om znatno preko enoletne porebe. Zato pa prihodnje leto ni pričakovati boljših cen Skupščina je sklenila, da bo udruženje delalo na to, da se nasadi občutno zmanjšajo. Hmeljarji naj opustijo vse stare in nerentabilne hmeljnike. = Irgnbe tržaških pnroplovnfh družb. Pred kratkim smo objavili podatke fe bilance tržaške paroplovne družbe »Cosulirh<, ki je preteklo leto v zvezi z znatnimi od-pisi zaključila z izgubo 214 milijonov lir ali R40 milijonov Din. Pred kratkim se je vršila tudi slavna skupščina delničarjev družbe »Navicazione Libera Triestina«, ki izkazuje za preteklo leto prav tako izsrubo v višini 1.5.8 milijona lir ali 47 milivmov Din. Zaradi ne baš ugodnega stanja kapitalskega trga je bila potrebna sanacija družbe zaenkrat odložena na poznejši čas. Tržaško paroplovstvo preživlja sploh v zadnjem času težko krizo, ki je brez dvoma v zvezi s slabim prometom tržaške luke, ki nima pravega zaledja in z občutno konkurenco tujih mornaric. Tržaški »Llovdt, ki spada, kakor znano, v Cosulichev koncem, se namerava po vesteh iz Trsta, fuzijonirati z genovskima družbama »Ditmar« in »Mari-tima Italiano«. = Ponovno znižanje diskonta v AV«trip. Z veljavnostjo cd 9. t. m. je Avstrijska narodna banka znižala diskontno stopnjo od 8 na lVi%. dočim je šele koncem preteklega meseca znižala diskont od 8 H na 8%. — Nakazila v Luksembnr«r in Turčijo po Poštni hranilnici. Poštna hranilnica je s svojimi podružnicami uvedla mednarodni direktni izplačilni promet z Luxemburško potom Čekovnega zavoda v Luxemburgu in direkten izplačilni promet potom Turške poslovne banke v Stambulu (Banque d* Affaires de Turquie, Stamboul). Za ta nakazila veljajo isti pogoji kakor za nakazila v ostale države. — Prodaja lesa se bo vršila potom licitacije pri direkciji šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 30. t. m. (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) —Prodaja sodov. Pri osrednjem skladišču materijala državnih železnic v Zagrebu se bo vršila ustmena licitacija glede prodaje 2000 komadov starih pločevinastih sodov, 500 komadov starih lesenih sodov, 150 komad, lesenih sodov brez dna m 550 komadov starih pločevinastih karbidnih kant. (O^las j« na vpogled v Zbornici za TOL) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave stezaljk za razvodne plošče, 200 kg izolirane bakrene žice, 260 plošč železne pločevine, ventilov za radiatorje ter glede dobave materijala za instalacijo parne kurjave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave tovornega avtomobila in 1 bencinskega motorja. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 27. t. m. pri direkciji državnih železnic, gradbeni oddelek v Sarajevu glede dobave umetnega škrilja, 28. t. m. glede dobave telegrafsko - telefonskega materijala, 30. t. m. pa glede dobave brusnih kamnov iz smirka, telegrafskih pisalnih strojev in 180 komadov kožuhov; 28. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave grafikonov, voznih redov, orodja (stružnica, Spiralni svedri, bencinska svetiljka, pile, škripci, naprave za zavijanje žice, orodje za brušenje itd.; 28. t. m. pri upravi policije v Sarajevu glede dobave 400 kompletnih uniform in 400 komadov kap za policijsko stražo. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v LjubUani. Dne 28. t. m. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 30.000 kg železne žice. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Dne 30. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu licitacija glede dobave 2000 komadov rjuh. Pogoji so na vpogled pri omenjenem skladišču. Nsfboljse, najtrafnejse, zato 13 najcenejše! Borze 10. decembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Le v devizah na Trst, Berlin in Curih je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so se v splošnem ustalili Deviza Berlin je za malenkost popustila, deviza London pa se je nekoliko okrepila. Potrebo v Trstu je krila privatna ponudba. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes po zadnjem popuščanju nenadoma zopet okrepila za okrog 5 točk. Za aranžma se je trgovala po 434.5 —,435 (včeraj 430). za december po 435 — 436.5, dočim je za februar notirala 410 — 411. Tudi ostali državni papirji so bili čvrsti ter se je za investicijsko posojilo nudil denar po 85.5 in za agrarne obveznice po 52 brez blaga. Zasebne vrednote so ostale dalje zanemarjene. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Unionbanki po 200 ter v Jugo-banki po 81 in 83. Trboveljska 6e je nekoliko okrepila ter je bila zaključena po 455, dočim je bila Tvornica vagonov zaključena po 135. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.75. Berlin 13.49 do 13.52 (13.505). Bruselj 7.8959, Budimpešta $.882^, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 792.36—795.36 (793.86). London 274.94—275.74 (27534), Newyork 56.27, Pariz 222.03. Praga 166.89—167.69 (167.29), Trst 29410—296.10 (295.10, 295.15). Zagreb. London 274.94 _ 27574, Newyork 56.17 — 56.37, Pariz 221.08 — 223.03, Milan 294.175 — 296.175, Curih 1094.4 _ 1097-4, Amsterdam 22.73 — 22.79. Berlin 13.49 do 13.52. Dunaj 7.9236 _ 7.9536. Praga 166.89 do 167.69. _ _ Curih. Zasreb 9.1275, London 25.1275, Newyork 51450. Parfe 20.26, Milan 26.935. Madrid 7160. Berlin 123.23, Dunaj 72.43. Praea 15.26. Bukarešta 3.07 Budimpešta 90.1375. Sofiia 3.72, Varšava 57.75. Dnnaj. Beosrad 12.582 — 12.622. B-rlin 169.87 — 170.37. London 3-',4 — 34 7' Milan 37 13 — 37.23, Newv »r'< 709.00 711 50 Praga 21.0275 — 21.1075. Curih 137.78 do 138.28; dinarji 12.53 — 12.58. Ne ustrašite se še tako velikega pranja, kajti Schichtov RADION bo namesto Vas oskrbel polovico dela. Način je zelo enostaven in udoben: t. Običajno namakanje preko nočL 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplaknitl Poskusite samo enkrat in uverili »e bodete, da Vam nobena stvar ne pripomore dc tako lepega perila kot ^isci ■ T-*.'/' SdUchtov Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 434 blago, Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 124 denar, Praštediona 905 den-, Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den., Ruše 250 — 26Q. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 435 — 435.5, kasa 434.5 — 43-5.5, za december 435.5 — 436, za februar 410 do 411, investicijsko 85.5 den.. agrarne 52 den, bančne vrednote: Praštediona 905 — 910, Union 200 — 202, Jugo 81 — 83, Narodna 8150 den., Srpska 157 den-, Zemaljska 128 den.. Ljubljanska kreditna 124 den.; industrijske vrednote: Narodna Sumska 50 bi., Našička 1450 den-, Gutmann 170 — 185. Sla-veks 90 den., Slavonija 185 den_ Drava 290 do 330. Šečerana 375 — 3S0, Brod vagon 135 — 150, Vevče 132 den., Dubrovačka 419 do 420, Jadranska 520 — 570. Trbovlje 452.5 — 455. Beograd. Vojna Skoda 434 zaklj., sa februar 410 — 411, investicijsko 84.75—S5.5, agrarne 51 — 51.75. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza, (10. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključki: 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov, 1 vagon letev in 1 vagon oglja. Povpraševanje je za 6000 komadov bukovih drogov, obeljenih, ravnih, gladkih (dolž. 2 m, od 6—8 cm premera), za 600 komadov hrastovih dog (9 cm deb., 12 do 18 cm šir., 2 m dolž.), za testone (čiste, 2.25 m, od 18, odnosno 20 cm širine navzgor). dalje za božična drevesca in za 150 komadov bukovih desk (50, odn. 80 mm deb., 27 cm širine, 4 m dolž. 2ito -f- Kitni trg (10. t. m.) Včeraj eo na efcV caški borzi cene pšenici zopet popustile od 124 in sedem osmink na 122 in sedem osmink. tako da smo dosegli zope4 ceno, kakor pred zadnjo okrepitvijo. Vzroki zopet-nega nazadovanja niso povsem iasni. Glede" na ameriške cene je danes tudi Budimpešta popustila na 23.10 za marc. Prav tako so tudi na našem tržišču tečaji nazadovali za nekaj točk, tako, da stane sedaj baška pšenica okrog 1975 Din foo nakladalna postaja. 4- Ljubljanska borza (10. t m.) Tendenca za pšenico slaba, za koruzo, oves in rž mirna Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 79 kg 245 — 247.5; 78 kg 242.5-245; 77 kg 238.5 — 240.5; sremska, 77 kg 235 — 237.5, slavonska. 77 kg 227.5 — moka: »Os franco Ljubljana 370—375; koruza: baška, umetno sušena 195 — 197-5, po mlevski tariii 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo 170 — 175; činkvantin: baški 245 — 247.5; oves: baški, 63/64 kg 195—197.5 Din za 100 kg. -f- Novosadska blagovna borza (10. t m.) Tendenca mlačna. Promet: 14 vagonov pšenice, 51 vagonov koruze in 5 vagonov moke. Pšenica: baška 77 kg 1925 — 195; 78 kg 195 _ 200; južnobanaška 1835 — 185; sremska 77 kg 182.5 — 185. Oves: 137-5 do 142.5. Ječmen: baški 122 — 1275. Koruza: baška 105 — 110; s kakovostno garancijo 107.5 — 110; za december - januar lin do 112.5; za marc. ladja Dunav 130 — 132.5; umetno sušena 130 — 1325. Moka: baška »0« 305 — 310; >2< 275 — 280; »5< 235 do 240; i-6< 185 — 190. Otrobi: 90 — 95. — Krompir: slovenski, beli 55 — 60. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (9. t m.) Situacija je bila v početku tedna le malo spremenjena, vendar se tudi na dunajskem trgu močneje opaža vpliv nižjih ameriških in budimpeštanskih • tečajev. Ponudniki so cene pšenici in koruzi znižali za 1 češki vinar. Do večjega prometa ni prišlo in so zato tudi uradni tečaji ostali nespremenjeni Krepkega vajenca flBnpa&i&iega h> poStnmh et»r£er, e primerno lolek« iiobrosbo sprejme«. «e J« ▼ trgvrlni SofltftTB, Wolfor» nKca IS. 15835 ^ (potočni ptbtani F Turi« PH Ljubi ana r. IjUU< C11 Prešernova 1 i ' I P | i' V« Odlična dama kot pomorska razbojnica Smel napad gusarjev na parnik — Hladnokrvna kitajska de- vofka vodi podjetje V moderni dobi se ženska polago* ma toda z neizprosno doslednostjo uveljavlja v vseh panogah javnega življenja, zlasti v onih, ki so bile od nekdaj nekako pridržane moškemu spolu. Ravnopravnost obeh spolov gTe nevzdržno svojo zmagovito pot V Sovjetski uniji je ženska pripuščena v diplomacijo, v angleški delavski vladi pa si je celo priborila ministrski po rt« felj. Manj razveseljiva je morda oko« liščina, da ženska nastopa z uspehom tudi v takih poklicih, ki neizogibno pri« vedejo do sodišča in do vislic. Angle* ški listi so nedavno poročali o prime« ru, kjer se je ženska izkazala tudi kot gusarka enakovredno moškemu. Na nekem japonskem parniku, ki je plul s tovorom vina in vžigalic proti Hongkongu, je potovalo kakih 120 Ki» tajcev v medkrovju in štirje potniki prvega razreda. V drugem razredu pa se je vozila mlada Kitajka, po vsej svoji zunanjosti in vedenju pravi tip moderne sodobne kitajske dame: ele* gantna potovalna obleka, kratko ostri* ženi lasje in večna cigareta v ustih. Na parniku vlada popolna tišina m vzoren red. Mlada Kitajka sloni v na* slonjaču tik pod poveljniškim mo* stom, ne daleč od nje pa sedi skupina preprostih kitajskih kulijev v lagod* nem kramljanju. Ob uri, ko se menja* va službujoči častnik na poveljniškem mostu, vrže Kitajka cigareto preko krova in se s par počasnimi koraki pri* bliža poveljniškemu mostu, kjer stoji* ta kot varnostna straža dva orjaška Indijca. Mlada dama potegne iz vsakega že* pa po en browning in z največjo hladnokrvnostjo ustreli oba stražnika. Ze pri prvih korakih mlade emanci* piranke je skočila po koncu navidezno brezbrižno čebljajoča skupina kulijev in vsak hiti na svoje prej določeno mesto. Eden takoj hiti v kabino brez* žičnega brzojava in izžene telegrafi sta, sam pa zasede njegovo mesto. Drugi pa ročno pobijejo enega izmed Indijcev, ki ga je dama z levo roko le obstrelila. Vse to se je izvršilo z bli skovito naglico, da se službujoči čast* mik sprva niti ni zavedal, kaj se prav za prav godi okoli njega. Kakor da vr* Poroka indijskega kneza s pariško prodajalko IntSlski knez Aga Kan na sprehoda s svojo nevesto gdč. Marcelo Carron. Poroka neizmerno bogatega kneza z ljubko prodajalko se bo Izvršila v nekoliko dneb Otrokom %a (fyo$ic naročite takoj šest Snrfovšfo lepih bmjiak:, polnih samih Bastrt-ranih pripovedk o dobrih škratetjčikih. svetlolasih vilah, ofcrtKnrh ooprmcah, morskih pošastih, začaranih gradovih, čarobnih rožah, princih, prince&ah, nesrečnih žšvatii šbd. Čarobni studenec (priredil Akrfz Gradnik) Mihec fn princ Lenuhar (priredij Pavel Kartin) Koko in druge živalske zgodb© (priredil Alojz Gradnik) Božične pripovedke (priredij Pavel Karlin) Dolgrouhi Jernejček (priredil Pavel Karfic) Princesa v pomaranči (priredil Pave! Kartic) se imeranfetfo farjižice, odete r pestrobofne, nalašč za otroke stSkame cvitke ta opremljen« * •"ečbarvoMiH, otroško domišljajo cČBvttak>Ctai sKkaini. Knjižice so zelo poceni Vsaka vetja s poštnino vred brogiam ie Dim 13.50, vezana pa Din 17.50. Vseh šest vetja vezanSh s poštnino wed le 100 Din. (Jair^tSte flh po tfoprsnSoi, cpedisk.i prestolih, vasi THv-^t-nem, in ije spllch .prvi fet v tem jeziku. koffioo sferam? rrx>ratk) Se pnefctnaftL Novi •tzuim usstreže vsakemu. Nihče več ne bo razočaran i?n ma vsakfi stmajiri bo točno vedeK, koliko užitka ali nadiloge mu preostane dO pomembne. zažaljene aBi neljube, toda vselej osvio/boKffine (besede »konec«. Koristen izum Neki pariški zafiicižmrik tiska zdiaj knS-ge, v kateri iima sMienna stran po drve števTJkL Goni si slediiijo katar Običajno od ene dio komca, spcdiai pa v nasprotnem redu (zadnja stran nosi številko eno). Ta se je zgodMo na zahtevo nervoznih čitatetjev. V časih se požrli v eni sapi zanimivo knjigo im so biili ža-iltostrii, (ko so nepričakovano zasfledaffii besedo »konec« Francoski »Fin« zveni itak precej osorno, kakor kratek stik.-Včasih zopeit čiitaijo ljudje dcfigočasno dielo ali izposojeno fcnmgio «1 ne vedo, Nova bolezen BerCčnsfci »Acht-Ubr-Blaitt« p&e o oo-vti nalezffivfi botezm Bolniki tožtjo o bolečinah v bediru, kS so poseibno hudie pomoči Ne morejo spa26t na ogl »ddelei »Jutra«. 43505 Obrača se pažnja .iniojmikjm in poiizantop altom, da dobe najugod oejSe pogoje »a orodajo Iriavnih vrednostnih o»?" ev ln zlatnikov na odplt. __ _ Jiio — k»sor tudi drugit .■re.imetov pri banki »Agra ri««, B°ograd. Obilidev »-aae bF S5 206 Strojnika «a parno tago, veSSe;--a vseh popravil strojev e» iagi ter elektrike, ki naj bodi po možnosti t«di šofer, sprejmemo — Obširne ponudbe pod značko »Vesten in zmožen« na oglas k oddelek »Jutra«. 43488 2 kroj, pomočnika prvovrstne moči, za velika dela, sprejme Simon Kiimanek, Ljub-jana, Še-teaburgov« »1. i. 4S730 Monterje *a poctamljaiaje glinastih pr S Kče •<▼»!'licirane starejše delavoe keramierco podjetje Stanko Ha-iTC-marm, Ljub-*janaJ"odaart. 4S760 Šofer feu&ro meb^^iik, trezen in 2ir.1v. ji v vozač, oe pod £4 Vet star, dobri takoj mefeto k tcvor&.eimu mu. Pred-sta-eiti se je t trgovini IgriM Aadražič, Kranj. 43745 Učenko ali učenca «p.-e«ne Gc3-3nik sn drag. Špecerijska iti delikatesna trgovina, Iyj"xblja^a, Poljanska eet-ia 7. 43795 Strojno pletiljstvo Je edina ugodna prilik. ta takojšnjo dosego dobrega saslužk* a ia-?tnega pod jetja brea posebnih rtroS-kov ln zamude časa Očnt tečaje iahko eaetot« -ak dan. Najboljši pletilm otroji »Walter« vedno v veliki izbiri na zalogi t Koe Ljubljana. Židovska št. i 191 1. obl. kon. šoferska šola (amerntk, Ljab]j;ma. Dunajska cesta M (Jugoavto). — TeL Ž236 Pouk in praktične vožnje. 251 Mizar, vajenca lri ima veselje do te obrti, e brano in rtancv&njem v Mši takoj sprejme Rudolf Mivj^.en, spie-šno mizarstvo. Velenje. ' 43797 Stenografir.jo perfektno t elov.. srbohrr. Dem5fee drta-vo. proti rfači-to in prtmiiji ^prejmeaio M prodajo velikovrstnih lepih boS?.n:b daril. Pojasnila daje »Otnnia«, Mi io-Cčeva ce64a 14. Itailianske knjig© 1'niveria.nJi. tgodo-vina (47) Leteifcon (10) in klasiki (60 rvezko-v) po^eai naprodaj. Informacije r hotelu Trat^ nik, so-ba 1SL 43743 Krojaški pomočnik išče delo. Naslov v oglas oddelku »Jutra*- 43686 Žagar-brusač zanesljiv ia trezen samec, vešž veeb popravil, ižče primernega mesta pri bolj-št>m podjetju. Gre tudi kot sk!adiJ5nik Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43C74 Kot šiviljska pomočnica iščem elužbo. Grem tudi k bolj« oJ>itelji sa pospravljanje soib. Naslov v oglas, o-ldolfcn »Jutra«. 43G59 Za pletilstvo in trikotažo perfpiktaja vodilna ženska moč želi na.meš6enja. Ponudbe pod »Samo.-tojna 61« na oglasni oddelek »Jutra« 43761 Praktikaitt trg. pomočnik meSac« stroke, 23 let staj, išče meeta v manufakturni trgovini xa parmesei.no prafeo. Cenjene ponudbe na «jt!w. »ddelei »Jutra« pod »Kaivcšj«. 68«. 43768 Šofer-mehanik ži'5 .Mu-Sbo sa ta': o j. Fra.cc Grjol. Rožna dolina IV/19 — Ljubljana. 43771 Mlada gospodična poštena isa povsem sanes-lji-Ta. išie meet« sobarice pri boljSi rodbini. Naslov pove 43759 j oglasna oddelek »Jutra«. -- I 43S58 Ursrfnlk jBoschovo knjigovodja-uiianctot, msuo-ttojen v slovenčki in nemški korespondenci, verairita v pisarniških poslih, iS6e mesta. Blagohotne ponudbe na ogiasui oddeleik »Jutra« ina6ko »Privatni tiiv-«. 43774 Ekonom eam^kil. z ve^leiuo g«fpo-dar.oko prakso, bi meujal službo. Naslov v oglasne®1, oddelku »Jutra«. 43718 Boljša šivilja mlada. iSče primerno službo. Najraje bi Sla kot pomočnica h kaki šivilji ali v konfekcijsko trgovino.^ — Grem pa tudi kot sobarica, domača šivilja ali kaj 6=156-noga. Na*>t')ro-d sfcroimnim sahtevoim. Ponudbe na oglasui oddelek »Jutra« pod šifro »Gozdar«. 43810 Trgovski pomočnik vojaščine prost, a^ilen in zanesljiv, z dobriimi rtpriče-■raiHi, išče službo v mešani trgovini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod fifro »Agilen«. 4381 fi Ekonom ve85 v v«*eh panogah tone-t5j?tva kaikor tudi vino- ln sadjereje, eamee, želi pre-meniti neodipovedano službo s 1. januarjem a-li 1. februarjem 1930. Cen;ene dopise Tx>d »Traino^ 1930« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 43817 Dve izurjeni pletHfl želita premeniti »lu5bo — s h-ran« in etanovanjem r hiši. Ponudbe na podr-užnVo ».Tntra« v Celju pod šifro »PWlie«. 43814 Dobro gostilno rayveujdv" | nuarjem T na;em. Dopise loroi.letno, t dinamo, raz- :ri oddelek ».lutra« predelno tabhco, iie.am: a L^ gifr0 »Gostilna na I>o-eventuelno s akumulator- j<,.r,jfi!;Int. «T50 :... m rr. aH ».rt.er i ^m tli Ti' Tn. jem in etarterjim kup:m. Naprava mora biti sajam-čeno uporabna. — Ponudbe na naslov: Ing. fr. Čer-vinia. Krmelj, Dolenjsko. 43C72 Mah hrastor ali »liv, čeferrinjevo lubje in druga zelišča ku-pavam veilno v vsaki množini do najvišjih cenah. — Ed. Piiler, Vrhnika. 43671 Težji voz za transport lera kupim. — Ponudbo na oglae. oddelek »Jutra« pod šifro »Vos« Strešni stol večji ali barako kupomo. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Strešni stol«. 48698 Voziček (clzo) lahek ia močan, na 2 kolesi kupim. Ponudbe pod »Navedba cene« na o^la-Tii oddelek »Juit-ac. 437T7 Avto »Fiat 591« dvosedežen. takse proet, t in taktnem ertanjn takoj zelo ugodno prodam. Naslov v ogk'ismeim oddelku Jutra. 43746 Fiat 509 a štirtsedeipn, v zelo dobrem stanju prodam: samo proti takojšnjem™ p'ači'u. Naslov pove og-lnsoi oddelek Jutra 43796 Družabnika 6 S5.D00 Din iSčem sa kino. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod rnaSko »Do-bi6kanosno<. 437S4 't \ * I I V. * V »J rf*i n riviit iitn^i7 r,« Prodajalka večletno praiso. žeri pre-f. ». I meniti službo. Pomagala 1b olVIlja I tudi ori gosoodini^tvu. — gre Svat na dom aH spre- j Nastopi lahko" takoj. Cenj. jemia delo doma po nizki i fonudbe na ogla«, oddelek ceni. Na--!ov v oglatem j ».Tntra« pod »Poštena pro-odu. v zračno svetlo so- t bo • »epa! ainim vhodom — ! poleg realke_. Na&lov pove ogla.-« oddelek »Jutra«. 43782 Kratek klavir znamke \Virtii (učenec B0-sendorfer), čra, ali pianino 1 Lauberger Gloss. skoro nov DovOSt! ROTOStl Železna iiroria Dobrajc, Maribor - ^fjnsha BfOZOVic-Fran«»an.ka al .ca patent postelja zlož- : Ijiva, S tapeciranim ma« dracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče ose- Nemško ovčarko ^^J?^4^ čistokrvno, oplojeno v _'„„,!„ Nemčiji s čistokrvnim ov- nem p o vzemi, čarjeim, prodam. Podatki na ' razpolago pri Klubu ljub. športnih psov. 43735 Kanarčke plememitega rodu prodaja , Sli oJ Subič. Damiatinora j ^D^Lut« H. SUTTNER, LJUBLJANA 4. par 120 D.n * >r'cn Zahtevajte po poštni dopisnid, kai pomeni ta številka 437 ST« madracom. zele praktična stane Din. 280.— Lepo sobico oddam boijSemu gospodu alj jrofpodični — ki je ves dan odsotna. Ceoa nizka. Naekrv pove oglaa. oddelek »Jutra«. 43791 Opremljeno sobo lepo, parketirjuno. t elektriko ia posebnim vhodom, v centru oddam boljišemu. eolidnem-u, samskemu go-upodu. Ogled med S. in B. uro. Poiove »e v oglasnem oddelku »Jutra«. 43792 wood* ugodno prodam. - Naslov v oglaeoea oddelk »Jutra«. 4353 Bukovih drv prima, 8—4 mesece «tarfh ip r o d a a 15—80 vagonov franko Postojna. Naalov v oglasnem oddelka »Jutra«. 4S753 Dijake vzamem po nizki ®ea< r v>»o oskrbo v TraovnVem predmet j«u Devinuka uVa — ob Zeleni poti. 4%08 Več manjših stanovanj v nori MS aa Kodeljavero odda L Bloktti,' KoleriVka ■sLica 7. 43770 Stanovanje 2 sob, kuhinje in prit9dki oddam takoj. Nas/Iov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43779 Stanovanje 3 eob. k«l«nje ia pritUtUB takoj o>Mam t vili blizu Tivoli. Na-lov v oglas-n^m oddelku »Jutra«. 43807 Stanovanje 2 so?), kuhinje in pritftlin !fče inženjer. Pomudbe na oglan. o-ldelek »Jutra« pod »fcim preje — 2 oeeid«. 4S8ttS Opremljeno sobo oddam solidnem« gosjiodu. NaeJor t osla«neoi oddelka »Jutra«. 43787 Sobo z 2 posteljama oddam. Naslov v ogia.near. oddelka »Jutra«. 43790 Opremljeno sobo s posebnim vho-iora in elektriko oddam. Nasipv pove oglasni oddelek »Jutra«. 43786 Lepo sobo ipopoteotna ee?>arlrano — s elektriko, v centru oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43793 Pisalni Stroj j rrodeln« t volno pol- svetovne znamke »Cnder ; meni madracl staneio Dm. 75a- Spalne fotelje in kanapeje patetrt otomane v naj- novejSib oblivali ln tial- fitieišj izdelavi dobite samo pn 1 RUDOLF SEVER. Marilia tr« 2. MICHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA U2ETA D. D., Stara Palanka, Bačka poštni preda? 17 ostanovljena 1884 •priporoča po konkurenčni cerf . r v i Potem mam veliko za- KoKSSMS j za transmisijske pogone to gosje kg po D 130.— , . in čisto beli puh kgpo 1 kakor različne vrvi za dvigala, ladje w splave iz prvovrstne bačfce konoplje tehnično najpopolnejše dovršene ▼ različnih dimenzijah. D 300.— in celo tapetniško in posteljsko blago. j L BBOZOVIC SpecSaSteta: trajjSmteSske vrrt z P»- Sobo ■ rfeitričmo rasrretljvro. ▼ cemtin mesta takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov T oglasnem oddelku Jutra. 43801 Opremljeno sobo zračno to s elektriko takoj oddam prt 1tvT>fiju. Naslov porre aglaenl oddelek Jutra 43809 Gospoda nprejmean a 15. decenAirom na etaoovan}« Clica na grad H. T. 43802 Gospodični o lo zajamčeno pristno, do kott-ea decembra čet ulico po 10 Din v hotelu »Belle-vue«. Ne lamudite ugodno-43551 'i/ Višji že!, uradnik ali sobico z oskrbo — p-f Liče družico. Neomadeieva. boljši družiji blizu bolnT a no<:t m Izobrazba pegoj. — iiče gcepoiučna e 1 jan.| Natančne ponudbe na ogl. Ponudbe i »atanfoim na-j oitjkslek »Jutra« pod iifro slovom na gospe Anico »Pridna ieaa«. 42992 Masten, Kranj, d« 16. der. | " Prijateljico dlekretL-o. vplivno, JHe mlad reven intellgeat. Dopise pod »Tajnost« sa ogl. oddelek »Jutra«. 43716 Sobo s štedilnikom separatnim vhodom in elektriko takoj odda Sveti/". Gerbičeva 7. 43757 Drva hrastove odpadka od par-ketov ima stalno zalogi in jih nudi v vsaki količini tvrdka J. Pogačnik. Skofja Loka — ob kolodvoru. DvOvprežna kočija malo rabljena, naravno pesi^ana, z usmjem taioe-cirana, ugodno na prodaj. Naslov y oglasnem oddel-ku »Jutra«. 43723 77/ Sobo 435501T eentm mesta »Adam a i vso oskrtro 2 go«f>odoma ali gospodičnama. Naslov v oglasnem oddeJk« »Ju^rs«. 4(3758 Črno zimsko suknjo prodam. Na ogled med 12. in 2. uro na Staram trgu št. 19/H. 43765 Moško suknjo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43769 Drap krilo ažurirano, pleteno, popolnoma novo prodam. — Ro-za Medved. Ljubljana, Mestni trg 34/in. 43772 48. >Da, to se je zgodilo ravno ob pravem času!« je mahoma zaregl.ialo nedaleč od njih. Bil je gospod plemeniti Vvakovski, za, staven in že dokaj prileten žabec. Sedel je na lokvanjevem listu, ki so ga vlekle štiri druge žabe. Vrtinosek mn je povedal, da bratec Branko išče svojo sestrico. »0,< je rekel gospod Kvakovski, »zdi se mi, da rem jo videl. Ko sem nedavno tega sedel v travi, sem zagledal čarovnico, ki je prihajala od studenca v gozdu in vodila majhno deklico ia. roko. Da. da, gotovo je bila tista deklica tvoja sestrica Mica!c Bukova drva kupa* družba »Kurivo« — Ljubljana. Dunajska e. 83. 48007 Mahovino ^ hrasta ali sliv in bučne koSftre suhe tn rešetane kutmjemo. Ponndbe r vzor cem a> naslov: G Hoff mann 5t Co- Zagreb. Be-felavičeva 9. 424S0 Dvosedežne sanke krasne, skoraj nove prodam ker kropim smučke. Kolizej — L St. 1(» 43742 Trgovino opremljeno, v industrijskem kraju, na prometnem prostoru dam s 1. januarjem ali pozneje v aaieun. Ponudbe na og'««!! oddelek »Jutra« pod značko »Opremljena trgovina«. 43448 Gostilno dobro Močo vzamem tako-i v najem — pozneje tudi kupim. Natančna pojasnila prosi I. Hausehild, Polhov gradeč 54 pri Ljubljani. 43718 Lepo sobo e Mf>. vhodom in električno raravetljave odderas takoj stalnemu soMdnenm gospodu v Plorijancki ulici 31/1. 43768 Opremljeno sobo Ladi, dragi! Pridi takoj, ie je čae! — Pridi! Tvoj« 2. 43709 Gospodična temperamentna. žeH zna.n'a z goetiKi.lom nad 30 let starim — najraje železniškim uradnJkoini. — Neanonimne dopise, če mogoče e s:l;.ko, prorim na podružnico Jutra v Celju pod značko »Wer wagS es?« 43754 »1826« Za napravljen« veorfje irf-lepo, po moimostl ▼ eeotrn 1ni ln.-a!a. — Kedaj pride? in prifSču. * seiparitnim fura moja? V soboto sem vhodom ieče * 1. februar- Te čakal — a žal. zaman jem gospod. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Stalem«. 4376G Opremljeno sobo kuhinjo In kabinet oddam le bol® stranki. Naslov v oglasnem oddelk« »Jutm«. 43764 Sobo s posebirtm vhodom, tffektri-ko in zajtrkom, v centru oddam ta^oi stalnemu go-epodti. Naslov r ogl«^"'" oddelku »Jutra«. 43778 Ve'Iko sobo falkol oddam n* Rt muki cesti 10/TI. desno. 4377S Veliko Prazno sobo "■'•dam v Rožni dolni. ce* -Z"-!n«fci večeri«. 4378" Samevam Dvignite wmo v ogla«n<«m oddotfan »Jutra«. 4B801 Zagreb. iUca 82. tentlraniml spojkami (Seilschloss). >rif M " O T O B ar E LOKOMOTIVE xa pogon s surovim oljem DIESEL-MOTORNE LOKOMOTIVE aa lahke proge — osobito poceni pogon. Popolnoma sigurne ta t^ pešne skozi dolga leta ob največjem obremenjenju. PočenSi »d 7& HP; teža t pogonu 2& to. za tir 500 m/m ali več. OREXSTEIN i KOPPEL D. D. Zagreb, Samostanska »(II. Telefon SO-64 amo 49 Din Št 125 budaka, 16 cm visoka. doy<*"<> «i PoUkuinJo. Zahtevajte t^Oooj mi brezelačni katalog »A« iz katerega rasvTd:te tudi naeSor, taksi smo v po- . ložaiiu, da delaimo tafco ceno. — Ni Vam treba ničesar Iraipratn, miti vrniti kataloga. — P&iit« to&oo m Meinel in HeroM, Maribor št 101 plačale ,-neseCoo Im 4 mesecih }e gramofon (Das t Arhar Bemedei BELFEGOE Pustolovski roman DRUGI DEL »To vemo.» >ki tako se vprašujem, at ni Beltfegori.iev kip fcdaj sDuižM kaki ifcaki sekta kot skrivališče za fetičme, ki se jiih skuša zidaj spet po-Sastiti.« »Dragi Menardier, vse to. ter mi pripovedujete, bi fbGk> itoe-ntaa sinov za romam ... A kriminalist vašega slovesa me sorte zaupa«! svoji tdomS® ... In z vaše strani -hi bilo krivo, če bi se držali podmene, ki vas mora prej ali silaj razočarati. Iz vsega, kar trdite, prizmam saimo eno: prikazen je morala imeti res važen razlog, dia se je dve noči zaporedoma vtihotapila v Louvre. In s svoie strani bi dodal še to, da se mi me vidi tretji poset prav nfič oeverietem . . .« »Gospod ravnatelj, pravkar sem vaim hotel povedati, da mislim drevi nastaniti prikazni past. A kdo ve, če se bo zdaj še upala priti v Louvre, ko čuti, da smo ji za petami?« »Zakaj ne, če ji damo priliko?« je rekel visoki uradnik. »Morda!...« »Počakajte malo...« Ferval je napisal nekaj vrstic jn jih nato prebrali Menardierju: »Zvedeli smo, da je nadzornik Menardier, ki mu je poverjena preiskava louvrske zadeve, krivcu že na sledu. Ko je ta izpre-videl, da ne more uiti preko meje, je pobegnil v majhno vas na ee vernem Francoskem, kjer ga je obkolila policijska mobffiina brigada. Pripomnimo, da je nadzornik MenardieT davi po zaupnem opravku odpotoval v neznano smer. Več ne povemo, ker nočemo ovirati policije v njenih ukrepih, a vsekako se kmalu nadejamo zelo nepričakovanih odkritij.« »To vest bom takoj poslal časopisju, da izide že v tretji izdaji drevišniiih večetrmikov,« je nadaljeval Ferval. »Naš lopov jo bo gotovo opazil. Vi ostanite med tem mirno v moji zadnji sobi, kamor vam bodo prinesli tacfi večerjo. Okofi 22. zvečer pojcfite z dvema policijskima agentoma, ki ju boste sami izbrali, v Louvre. Skrijbe se z njima v dvorani, in če se prikazen, zapeljana po naši objavi, res v,me, vaim to pot ne bo mogla uiti.« »Prepričan sem, da ne, gospod ravnatelj,« je pritrdil nadzornik Menardier. Tako se je tudi zgodilo. Menardier je trsti večer z dvema svojih najboljših agentov neopazno prišel v Louvre. Spremljevalca sta se skrila za dvema velikima kipoma v dvorani barbarskih bogov. Menardier je zlezel v velikansko vazo, v kateri je ves izginil. Skozi visoka zamrežena okna. ki gledajo na dvorišče Louvra, je svetil mesec in oblival s svojo svetlobo glavo boga Belfegorja. Le-ta je še vedno ležal Ob znožju svojega podstavka na mozaičnih tleh, kjer so se še poznali sledovi krvi nesrečnega Sabarata. Ob isti uri se je odigral v cerkvi Saint-Germain-r Auxerrois nenavaden prizor. Sredi tihega, zapuščenega prostora, za rešetko pred gtlavnim oltarjem, je mirno svetila večna luč. Zdajci pa so se počasi odprla vrata izpovednice, ki je stala ob stranski steni. Temna postava se je prikazali a iz nje in za njo še ena... Bila sta skrivnostni grbec in šofer. Ta je nosil v roki dokaj obsežno torbo... Tiho sta se splazila za glavni oltar. Tam sta za trenutek nepremično obstala in vlekla na uho. Niti glasu ni bilo slišati v tihem hramu... Grbec je vzel iz žepa električno svetiljko in posvetili z njo po tleh. Poklekniti je in z roko potegni! po kamnu, na katerem se je še poznala lilija, vklesana v granit. Kamen se je zavrtel na nevidni osi in Dokazal se je votel prostor, v katerega so vodile ozke kamram te stopnice. Grbec Je prvi stopil nanje, sveteč tovarišu, ki je šel za njim... Ko sta izginila, se je kamen vrnil v prejšnjo lego. Ko sta Drehodila kakih štirideset stopnic, sta prišla v hodnik, čigar debeli zidovi gotovo že davno niso bili videli človeškega bitja. Tla so bila razmehčana po vodi, ki je pritiskala iz bližnje Se-kvane. Grbec in šofer sta odmerjeno stopala dalje. Ogromne podgane im debele krastače so bežale pred njima Tako sta prehodia kakih sto metrov in se naposled ustavila pred majhnimi vrati iz težke brastovine, okrašenimi z zarjavelimi železnimi okovi v obliki deteljmih peres... Grbec je trikrat potrkaj. Vrata so se odprla in dvojica je stopila v okroglo kripto. Rdečkasta luč viseče svetiljke je nejasno pokazala človeško bitje, ki je sedeiio na klopi. To bitje je bilo prikazen iz Lou v ra. Zavita v svojo črno haljo, z oglavnico potegnjeno na obraz, Je očividno pričakovala grbca in šoferja. Ta dva sta spoštljivo pristopila k njej. Šofer je postavi svojo torbo na t3a. Grbec, ki ni utrnil električne svetiljke, je potegnil iz žepa cevko v obliki zračne sesaike. Nato je s tihim glasom dal prikazni nekaj pojasnil, ki jih je ta kimale vzela na znanje. Grbec je spet poiožil cevko v torbo im vstal, rekoč: »To pot. Belfegor, je zmaga naša!« Prikazen se je sklonila k torbi, vzela omenjeno cevko iz nje ta jo spravila pod svoje ogrirajalo. Nato je stopila k vratom in jih odprla na stežaj... Pred njo je korakaj grbec s svojo električno svetiljko, za njo pa šofer. Stopili so v omrežlje kleti, ki je vodiCo k Louvru... Belfegor im njegova pomagača so šli kakih pet sto .»etra* daleč šn so nato dospeli na stopnice, čisto podobne onim, ki so se pričenjale za glavnim oltarjem cerkve Saint-Germain-PAuxer-rois. Neslišno so se vzpeli po teh stopnicah in kmalu obstali pred steno, v kateri ni bilo videti nikakega prehoda. Prikazen je s prstom pritisnila na kamenček, ki ga je naš1 a na neznatni vzbok-iini v zidu. Stena se je odprla in pokazal se je prehod, v katerega vo drug za drugim smuknili Belfegor, šofer in grbec. Zdaj so stali na zavinku stopnic, kjer se je dvigala »Samotraška Ni-ka«, prav na tistem kraju. kjeT je bila prikazen nedavno tega izginila Chan-teroyu ta Bellegardeu izpred oči. Vsa trojica je brez oklevanca krenila po stopnicah nizdol in dospela do znožja. Belifegor je mignil grbcu, naj utrne svetiljko. ta krenil sam v temno galerijo. Kakor mačka se plazeč je dospeS do vhoda v dvorano barbarskih bogov; tam se je ustavil in položil predmet, ki ga je bS prinesel pod svoio haljo, na tla. IZtetotn vxftn)e eevCje in &ne$ne čevCje danes vsakdo kupuje, ker Je* postala ta znamka radi svoje • odlične kvalitete in elegantne fazone ljubljenček vsega sveta. Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje In snežne čevlje! Razpis. Krajevni šolski odbor na Dolu pri Hrastniku odda steklarska dela pri gradbi nove osnovne šole. — Pismene ponudbe sprejema do dne 16. decembra t. 1. — Istotam se dobe potrebni podatki in pojasnla. Na naipronfletnejšem mest« v MnrskJ Soboti se proda Iz prosU roke lepa, velike, 16 let stara, enomadstroptia trgovska hiša z m poceni darilc mm so mladinske knjige s številnimi slikami in hudomušnimi prigodami, kakor so n. pr. Prigode porednega Bobija - Prigode gospoda Kozamurnika -Stanko in Janko - Skok, Cmok in Jokica - Princeska Zvezdana Sinko Dsbeiinko Vsaka fen$ga stane Din 12.— ta se jrh dob! v Ljubljani: v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici — v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulic! — v El^p^' na Celovški cesti — v Mariboru in v Celju pa v tam. podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja po Din 14.— za knjigo Uprava »Jutra- v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Znesek ie vposlati v priporočenem pismu, da odpade pristojbina za povzetje.