URN_NBN_SI_doc-9MRD4B2Z

DELEŽ a v t o m a t i z a c ij e p r i r a z v o j u KNJIŽNIČNO-INFORM ACIJSKEGA SISTEMA V SLOVENIJI Jože K okole, L jubljana U poraba avtom atizacije ozirom a avtom atske obdelave podatkov (AOP) v knjižnicah je že bila d v ak rat obravnavana n a jesenskih posvetovanjih DBS. P rvi referat, podan leta 1975 na posvetovanju v Portorožu, je skušal dati splošno sliko o m ožnostih uporabe raču­ nalnika nasploh, tako rekoč prvo širšo inform acijo v u v ajan ju te nove tehnike in tehnologije v knjižnice kot spodbudo za prehod na AOP v večjem obsegu tu d i pri nas. P ri p retresu m ožnosti so bile glede na skorajda ničevno stan je v tem pogledu upoštevane možnosti in opisane rešitve, ki so že bile preizkušene v razvitejših deželah, in le-te naj bi prenašali n a naša tla z določenim i prilagoditvam i glede na naše pogoje, predvsem glede na zelo om ejene m aterialne; možnosti in na splošen odnos do nove tehnike. Zavedati se nam reč m oram o, da je ta k ra t sam ostojno kot knjižnica uv ajala AOP samo ena knjižnica: VTŠ v M ariboru (na skrom nem form atu z om ejenim i izpisi). Drugačno pa je bilo že tedaj stanje v INDOK službah (npr. ISKRE, za elektrotehniko, za medicino pri IBMI). L eta 1976 je bil ustrezno tedanjem u stan ju na posvetovanju v M oravcih že nakazan osnutek program a u v ajan ja AOP v knjižnice v Sloveniji z dvem a osnovnim a tezam a: 1. da AOP ni sm iselno u v ajati v eno samo knjižnico ozirom a v posam ične knjižnice, tem več jo je treb a u v ajati v knjižnice kot sistem, in izhajajoč iz te teze, 2. da je treb a oblikovati skupne baze za evidenco knjižničnih fondov v Sloveniji, tj. avtom atizirane centralne kataloge, in omo­ gočiti izdelavo slovenske nacionalne bibliografije na strojno čitlji­ vem m ediju, tj. na m agnetnem trak u . Za zgled takšnega sistem a so bili opisani nekateri že uspešno delujoči tu ji sistem i: OCLC v ZDA, LABRIS na Švedskem ali kooperativni avtom atizirani knjižnični sistem v ZRN. 88 K n již n ic a 26(1982)1-2