Izhajajo\ vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10’—. Mesečno K 3'50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
St. 7.
V Ljubljani, sredo dne 10. julija 1918.
Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 9. julija. (K. u.) Uradno. *
Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov.
V Albaniji je bil stanoviten pritisk sovražnih sil, ki so prodrle čez Vojuso. Jugovzhodno Be-rata je prišlo do bojev. V zvezi s tem bojnim delovanjem so pridobili Francozi ob zgornjem Sevoti na prostoru.
Šef gen. štaba.
*
* *
Dunaj, 9. julija. Iz vojnega tiskovnega urada priobčuje laško uradno poročilo z dne 8 julija. V dolini Lagarina in v Vallargi so sovražne baterije živahneje streljale. Severno hriba di Val-bella (pri Asiago) smo sovražne napade odbili. Na Grappi smo 6. julija pridobili nekaj prostora in ujeli 51 mož, 2 strojnice in enega metalca plamenov. Včeraj smo ta prostor v okolici” Col Caprfle razširili. Laški in zvezni letalci so pridno delovali in 8 sovražnih letal sestrelili.
Nemško volno poročilo.
Berlin, 9. julija. Uradno.
Z zahodnega bojišča.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta:
Južno prekopa La Bassee smo večkrat zavrnili ponovne delne napade, na severnem bregu Somme pa močne predsunke sovražnika. Topniški boj je ostal živahen v teh odsekih in pridobil zvečer na obeh straneh Somme od časa do časa zopet na moči.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Zahodno od Antheuil so se danes zjutraj po silnem ognju razvili krajevni napadi sovražnika.
Na polju Villers Cotterets so se izjalovili delni napadi Francozov na našem bojnem ozemlju.
Včeraj smo sestrelili 18 sovražnih zrakoplovov. Poročnik Billik je dobil svojo 22. in 24., poročnik Friedrich svojo 21. zračno zmago.
v. Ludendorff.
*
*	*
Berolln, 9. julija zvečer (uradno). Južno-vzhodno od Noyona smo odbili delne francoske napade. Krajevni uspešni napadi pri Chateau Pieri.
*
*	*
Berolin, 9. julija. Naši podmorniki so v zapornih vodah Anglije potopili iznova 17.000 bruto register ton. Največ zaslug ima pri tem kapitanski poročnik Reinhart, ki je na vzhodni obali izstrelil iz dobro zavarovanega transporta 6 ladij.
Protiofenziva antante.
Berolin, 9. julija. Trenotek za protiofenzivo antante je prišel. Že več dni se opažajo znamenja, da se bodo boji obnovili.
Nemški državni tajnik dr. pl. Kühlmann odstopil- .
Berolin, 9. julija. Državni tajnik dr. Kühlmann se je vrnil iz glavnega stana v Berolin.
Berolin, 9. julija. (K. u.) Wolfov urad poroča :
Kakor se zanesljivo poroča, je cesar ugodil prošnji državnega tajnika dr. pl. Kühlmanna za odstop. Kot njegov naslednik se imenuje dosedanji poslanik v Kristijaniji pl. Hintze. Končna odločitev pa še ni padla.
Berolin, 9. julija. Državni tajnik Kühlmann je v nemškem glavnem stanu ponudil cesarju svoj odstop, kar je cesar sprejel. Naslednik še ni določen, vendar je gotovo, da se dosedajna politika ne bo izpremenila. Državni kancler ostane na svojem mestu. Morda bo naslednik Kühlmanna admiral Hintze iz Christianije. Vendar so tj še ugibanja.
Povod umora poslanika Mirbacha.
Berolln, „Lokalanzeigerju“ poročajo iz Ženeve. Preden se je zaznalo za umor grofa Mirbacha, je podal Kerenskij poročilo o obširnem delovanju nemškega poslanika v Rusiji. Osebni vpliv nemškega poslanika je bil zadnji čas neomejen. Namerjal je izvesti korenite reforme na vseh poljih. Antanti je veliko na tem, da se mu postavi po robu. O tem da bo poročal Kerenskij francoski vladi kaj več.
Berolin, 9. julija. Državni zbor je novo 15 milijardno vojno posojilo odkazal komisiji in začel z drugim branjem davčne predloge.
Chiasso, 8. julija. Pariški listi so se po umoru grofa Mirbacha tako hitro orientirali, kot bi že preje vedeli za to nakano. Predbacivajo moskavski vladi, da je vojaško zvezana z Nem-
čijo proti Angliji in Japonski. Zahteva, da naj antanta prehiti Nemčijo, zakaj v prihodnjih 14 dneh se bodo važne stvari dogodile.
* Berolln, 9. julija. Ni dvoma, da sta umor grofa Mirbacha in dogodki na Murmanski obali v medsebojni zvezi. Ruski sovjet, ki hoče ostati ifevtralen, vse potrebno ukrepa. Anglija zahteva, da se dovoli ueho-slovaškim četam odhod na Murmansko obalo. Zato jse računa na ultimatum s strani Anglije.
Lugano, 9. julija Pogajanja glede ultimata boljševikom v Moskvi od strani antante so v teku.
Zurlh, 9. julija. Iz Londona poročajo, da je železnica na polotoku Kola in Archangelsk vojaško od antante zasedena. Boljševiki so zbrali armado pol milijona mož.
Stokholm, 9. julija. Več ljudskih komisarjev so aretovali, ker so na sumu, da tiče z soci-jalnimi revolucijonarji pod istim klobukom.
Protireveluciiska vstaja v Moskvi iziavlovliena.
Berolln, 8. julija. „Der Neue Abend“ prinaša sledečo brzojavko: Osebnost ki je v stiku s tukajšnjim ruskim poslaništvom, sporoča: Mo skovski poskus vstaje se že dants lahko označi kot ponesrečen. Nevarnosti za sovjetsko vlado ni več, če je sploh kdaj bila. Proti upornikom se bo postopalo z neprizanesljivo strogostjo.
Moskva. 9. julija. Moskovski puč je končan. Mestoma so že patrulje odstranjene. Morilci še niso prijeti.
Frankobrod ob Meni, 9. julija. V Moskvi so hoteli socijalni revolucijonarji dne 2. julija v Kremlju otvoriti kongres, kar se je pa preprečilo.
Berolin, 9. julija. Kakor poročajo iz Basla so v Petrogradu izgnali 86 državljanov antante, čemur se je zastonj upiral generalni konzulat.
Zadnji napori Hasaryka.
Dunaj, (radiotelegrm). 9. julija. Masaryk stoji baje ha čelu Čeho Slovakov v Rusiji.
Genf, 8. julija. Čehoslovaki se v Sibiriji umikajo na celi črti.
Petrograjska brzojavna agentura razglaša poročilo sovjeta v Vladivostoku, da so bile čete Semenova popolnoma poražene na transbajkal-skem ozemlju in so se morale umakniti v Mandžurijo.
Angleži korakajo proti Petrogradu. — Nova republika.
Stokholm, 9. julija. V severni Finski se gode zanimive reči. Anglež«, Francozi in Amerikanci, ki so pristali na Murmanski obali, korakajo proti Petrogradu, Karelija je izklicana kot samostojna republika. Izkrcano vojaštvo je pripeljalo seboj iz Amerike neverjetne množice živil, ki jih razdeljuje ljudstvu, ki seve zato drži z antanto in je proti sovjetu. Toda tudi sovjetska vlada ne drži rok križem.
Kaj namerava Sibirija?
Stokholm, 9. julija. Sibirska vlada je od poslala poslanika v Tokio, da se ohrani z 'Japonci v prijateljstvu.
Kodanj, 9. julija. Sibirska republika je naznanila, da je sklenila s Severno Ameriko, zvezo.
Kerenski agitira.
Berolin, 9. julija. Iz Rotterdamma poročajo: Kerenski je pogodbe z alijiranci iznova potrdil.
Budimpešta, 9. julija. Kerenski pride v najkrajšem času na Dansko.
Korak do miru?
Berolln, 9. julija. Iz švicarske meje poročajo, da je Versailski vojni svet dovolil, da vlade naznanijo vojne cilje.
Amsterdam. Tu se bo vršilo dne 31. julija veliko ljudsko zborovanje, ki bo zahtevalo, da naj vlada uvede mirovno posredovanje.
Avstrijski parlament.
Dunaj, 9. julija. Danes so se začela pogajanja med nemškimi nacijonalci in Poljaki. — Ob V, 11 so se sešli Walner, Urban in Steinwender in še 2 poslanca s 5 Poljaki, Tertilom, Götzem, Kolišerjem in ministrom Twardowsky-jem.
Dunaj, 9. julija. Čehi nameravajo v obliki nujnega vprašanja staviti predlog, da se razve-Mavijo odredbe glede razdelitve v okraje na Češkem. Seve bodo stavili ta predlog samo, ako bodo imeli zasigurano večino zase. Glede tega predloga so se vršila posvetovanja med Jugoslovani, Čehi in Poljaki. Odposlanci teh treh narodnosti so tudi zborovali v Krakovu, kjer so sklenili, da ministrov ne postavijo na zatožno klop.
Dunaj, 9. julija. Glede posvetovanj med nemškimi nacijonalci in Poljaki se še dodatno
poroča, da gre enkrat samo za dogovor glede baze. V meritorno \#>rašanje se še ne spuščajo. Pred sejo so imeli nemški nacijonalci pogovor s krščanskimi socijalci.
Dunaj, 9. julija. Danes zjutraj se je zbral klub nemških socijalnih demokratov in imel debato b političnem položaju. Sklepov še ni.
Dunaj, 9. julija. Poljaki zahtevajo zagotovila, da se Galicija niti potom odredbe, in ne po § 14 ne bo razdelila v 2 kronovini. Nemški nacijonalci so to zahtevo sprejeli, da io sporoče klubu. Za danes so posvetovanja gotova, jutri se nadalju jejo. Nemci in Poljaki izjavljajo, da uspeh teh dogovorov ni izključen.
Dunaj, 9. julija. Socijalno demokratična korespondenca poroča, da bodo zastopniki kluba za to, da se vrši najpred prvo branje budgetnega provizorija in debate o nujnih vprašanjih zunanje in notranje politike. Klub smatra ja potrebno, da se vrši posebna debata o operacijah na južno-zap^lni fronti in razgovor o drugih vojaških zadevah. Nadalje naj se razpravlja o poročilu glede izboljšanja olač železniških uslužbencev in glede kontrolne komisije.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 9. julija. S ja parlamenta se je otvorila ob 11. uri, nadaljUie se debata o volilni reformi.
Budimpešta, 9. julija. V nadaljevanju seje poslanske zbornice je izvajal g of lulij Andrassy, da obžaluje, d i vzbujajo te važne zadeve tako malo smisla v zbornici. On je bil nasprotnik razpustitve zbornice med vojsko, vendar postajajo razmere danes take, da je edina rešitev v razpustitvi zbornice. Grof Tisza mu odgovarja in povdarja, da naj se izognemo vsemu, kar ne služi madžarstvu, zato je proti temu, da je poslala vlada komisijonarje na grško-orijentalsko sinodo Ob 2. se seja do 4. prekine.
Budimpešta, 9. julija. Minister Wckerle je predložil zakon o podržavljenju policije na Sedmo-graškem.
Razgovori v Solnogradu.
Solnograd, 9. julija. Danes ob 11. uri so se otvorili gospodarski razgovori med nemškimi, avstrijskimi in ogrskimi odposlanci. Dr. Gratz in Korber sta govorila otvoritvene govore. Vsaka država je odposlala po 3 delegate.
Drobiž.
Dunaj, 9. julija. Odsek državnih nastavljen-cev ima 16. julija sejo, da se porazgovori o izboljšanju gmotnega položaja državnih nastavljen-cev vseh vrst.
Dunaj, 9. julija. V razredni loteriji je zadela srečka 76.332 K 70000, štev. 57.277 pa 20 000 K
Keb, 9. julija. Pri tukajšnji sodni obravnavi je hot i dr. Traub govoriti češko, kar niso pripustili. Pri njegovem odhodu je občinstvo prirejalo demonstracije proti njemu.
Carigrad, 9. julija. Sultan je izdal manifest na armado in mornarico, v kateri izraža zaupanje, da bo zmaga na strani osrednjih velesil.
London, 8. julija. Po želji Lloyd George se je sestavil iz 6 članov parlamenta odsek, ki se peča z internacijo vseh nad 18 let st rih tujcev in predlaga da se zapro vse tujezemske trgovine v 3 mesecih.
London, 9. julija. Poslanska zbornica je sprejela zakon, da se podaljšajo mandati do 31. januarja 1919.
Berolin, 9. julija. V Moskvi se je vršila v velikem gledišču izredna seja sovjeta glede lakote. Trocki in Ljenin šta gvvorila.
Norfolk, (Virginia) 8. julija. Sem je dospel neki argentinski dreadnout z važno diplomatično misijo v Washington.
Genf, 9 julija. Iz Lisabone poročajo, da se izvrši vsak dan nebroj aretacij pristašev prejšne vlade.
Chiasso, 9. julija. Izborni letalec stotnik Bourlot je padel.
Berolin, 9. julija. Lipsko državno pravd-ništvo je vzdignilo proti pisatelju Karolu Stern-heimu obtožbo radi razširjanja knjig nemoralne vsebine, ker je izdal novelo „Ulrika“, katere tisk mu je vojaška oblast dovolila.
Glognltz, 9. julija. Predsinočnim je vojaška straža ustrelila sprevodnika južne železnice Franca Trummera, ker ga je imela za železniškega tatu.
Boi za gospodarsko eksistenco.
Pregledujemo 11 gospodarsko življenje pri prijatelju in protivniku, v kolikor nam to omogočajo dohajajoče vesti, nahajamo povsod skrb za živila in potrebščine in pa stremljenje, kako okrepiti oslabele gospodarske sile — zlasti v industriji. Že sedaj pa lahko opazujemo neka nihanja v medsebojni trgovini in industriji naših protivnikov, opazujemo stremljenje, ki hoče potisniti za steno gospodarski slabšo Francijo, Ita-
lijo, Belgijo in Portugalsko. Da, že celo med obema glavnima činiteljema entente žari neko nasprotje interesov, dočim snuje Japonska kot tih, a nikakor ne nesebičen opazovalec svoje temne načrte.
Prvo mesto zavzema pri protivniku skrb za prehrano kakor i pri nas in pri nevtralcih. „Journal oficiel“ piše, da je moral francoski minister za prehrano priznati v zbornici narodnih zastopnikov težkoče Francije in entente v tem oziru; kajpada list upa, da se bo dalo premagati te težave s skupnim razdeljevanjem živil v vseh zavezniških državah Armado bi morali prav posebno zalagati z mesom; da pa se to ne dogaja v zadostni meri, je krivo pomanjkanje tonaže. V Italiji treba nadomestiti vse one zaloge, ki so prišle sovražnikom v roke in vrh tega je stanje goveje živine znatno padlo. Del prebivalstva tudi ne mara za prehrano z ribjim mesom. Če bi ne zadostovali trije brezmesni dnevi, treba uvesti karte za meso, ki bodo dajale pet dni pravico do nadomestil. Za slučaj pa. da je potreba nujna bo pač podržavljena preskrba z mesom vseskoz od producenta do konsumenta.
Franciji manjka torej na fronti in v zaledju mesa Ali ne samo mesa ni, kakor namigava minister.
Pač pa ima ententa dovolj kave. Ker je ne more izvažati v Evropo to je v Nemčijo, Avstro-ogrsko in Turčijo, v dežele, kjer v velikih merah pijejo kavo, ima zaostanke; to tem bolj. ker je bilo zadnje branje kave — baje 10 milijonov vreč — silno. Množine kave v Braziliji so glasom izvestij iz Londona postale take, da so trgovinske družbe morale v naglici oskrbeti nova skladišča. Zveza plantatorjev v San Paolo namerava skupno z odborom severoameriških trgovcev s kavo razviti na štiri leta porazdeljeno propagando, da bi dvignili porabo kave v Združenih državah. Za stroške v znesku 1 mil. dolarjev so že baje poskrbi li. Nam h- čejo torej kavo odtegniti, severo-američane pa z njo obsipati. To je vse maščevanje po načelu „demokracije*.
Tudi špirita Francozom nedostaje. Pravijo, da pridobivajo iz alg, ki jim posvečajo sedaj radi njih pripravnosti kot živilo za človeka in žival, potom posebne manipulacije s kiselinami — alkohol. Govore, da daje sto kilogramov suhih alg celih dvanajst litrov alkohola in ostanki so tudi še dragocene kemikalije.
Nizozemska dobavlja sedaj prijatelju in protivniku dokaj manj surovega masla, Produkcija Nizozemske je bila leta 1917 69 mil. kilogramov, letos pa jo cenjjo za 40 milijonov. Tudi v tobaku zaostaja. Izvestja iz Batavije poročajo, da zmanjšajo s tobakom nasajeno površino v Deli za 50%. Glede tobaka letine 1919 pa se čuje, da so vsi importniki sklenili skrčiti nasade za dve petini. Kaj je temu vzrok? Nujna potreba ali draženje? Morda poslednje.
Za Anglijo je zelo neprijetna vest iz Amerike, da bodo po vojni izvažali volno iz Avstralije po čisto drugih principih in da se bo vršila trgovina z volno po do sedaj malo prakticiranih usancah. — Tudi papirja bo Angliji in Franciji manjkalo. Že v normalnih časih je Anglija uvažala 90% vsega rabljenega papirja, oziroma ga je izdelovala iz importiranih surovin. Ta množina je sedaj padla na 20%. Franciji pa se ne godi nič bolje
Za svojo porabo papirja in lepenke uvaža Francija za 80 milijonov materijala iz Amerike in Skandinavije. Do pred vojno je prihajalo za 20 milijonov papira in tvarine za papir iz Nemčije. Če bi Francija poslej hotela izrabljati svoje gozdove, bi to imelo za posledico, da bi ostala dežela brez gozdov. Kaka sreča, da so najnovejša preiskovanja dognala, da se da delati iz vinske trte, če se jej pridene les topola, jelke ali pinije — papiri
Nam kaže vojna zelo očito, kako so kulturni narodi navezani drug na drugega in kako se prijatelji gospodarski že danes začenjajo bojevati.
Po domovini.
K Izjavi proti velelzdajski agitaciji je pristopilo že mnogo občin. Občina Podhruška pristavlja, da noče naše ljudstvo imeti nobenega stika z veleizdajalci in hoče ostati zvesta nagemu presv. cesarju Karlu. F. Kunav, župan, Janez Erzar, Franc Stahnečar, Janez Resnik, Janez Žebal, Mat. Berlic, Jakob Resnik, Janez Šuštar, Tomaž Osolnik, Lovrenc Mali. — Dalje županstvo Dolsko, Sv. Katarina, Preddvor, Senadole, Dolenjavas pri Senožečah itd. Občina Mavčiče je sklenila: Ves odbor protestira soglasno proti veleizdajalcu Antonu Trumbiču in njegovim pristašem ter izjavlja odločno, da ostane zvest domovini Avstriji in presv. cesarju Karlu 1. Vstra-jati hočemo proti vsem našim sovražnikom v boju z vsemi svojimi silami do konca, obsojamo pa najodločneje grdo sumničenje našega nasprotnika Trumbiča in njegovih pristašev! Franc Zavrl, župan, Franc |Triler, Jože Fajfar, Franc Tesinger, Franc Ješe, Janez Draksler, Valentin Jenko, Matevž Draksler, Janez Jerala, Franc Aleš, Anton Jauhar.
Velik deficit ljubljanske mestne občine.
Včeraj je imel ljubljanski občinski svtt sejo. v kateri je sklepal o proračunih mestne občine za čas od L julija 1918 do 30. junija 1919. Prora-
čun mestnega zaklada za leto 1918/19 znaša 1,565.088 K- Zanimivo je, da je občinski svet z glasovi „d e m o k r a t i č n e“ J. D. S. (I) in „demokratične“ S. L. S. sklenil, da se v pokritje deficita zvišajo doklade na vse državni užitnini podvržene predmete in za samostojno mestno naklado na različna živila in pijače,t.j., da se v vojnem času zviša konsumni davek! Poročevalec dr. Triller je dalje predlagal v pokritje naslednje obč. doklade: na hišno-najemni in hišnorazredni davek 35%, na zemljiški davek in na splošno pridobnino IV. razreda davčnih obvezancev 50°/», na vse ostale davščine 65%, uvede se davek na vozne listke električne železnice, in sicer 4 vin. od vsakega voznega listka; vse to bi pa pokrilo komaj polovico deficita. Poročevalec je povdarjal, da saniranje mestnih financ brez drž. podpore ne bo mogoče. Treba bo ustanoviti tudi nekaj podjetij: centralno klavnico, izdelovalnico ledu itd. Želel je, da bi mestni občini vlada izročila ljubljanske vojne dobičkarje. Obč. svetnik Pammer je rekel, da je njegova stranka doslej sodelovala pri mestnem gospodarstvu in je časih delo sploh omogočila, odkar se je pa zopet pričela politika vlačiti v mestni svet, je stvar postala drugačna: njegova stranka je izgubila zaupanje do večine in do župana, ki razvija tako delovanje, da je vprašanje, ako more to biti v skladu z od Njegovega Veličanstva potrjenega župana, posebno zameri županu njegova govora v Kamniku in v Pragi. Ostro govori proti zvišanju užitninskega davka in pravi, da je obč. svet v tej zadevi v vojni unikum. Župan dr. Tavčar obširno reagira in pravi, slabost avstrijskega nemštva je, da misli, da je ono steber države. Ali zvest državi ali ne — o tem imajo najmanj pravice izrekati sodbo avstrijski Vsenemci. Če sme Pammer preko deželnih mej, sme tudi on. Če ga radi tega kot Concija odstavijo, ne bo skozi ključavnico nazaj silil. Pri glasovanju so občinski svetovalci nove S- L. S. skozi drn in strn šli z J. D. S. Končno je predlagal podžupan, da se podpore ne oddajajo v občinskem svetu, ampak v gremiju.^
Imenovanje pri ljubljanski državni policiji. Nadkomisar tukajšnje c. kr. drž. policije g. dr. Skubl je imenovan za c. kr. policijskega svetnika.
Nov ljubljanski meščan. V včerajšnji seji obč. sveta je podal slovesno zaobljubo novi meščan ljubljanski mesarski mojster in posestnik g. Košenina.
K članku o podržavljenju južne železnice. Piše se nam: Stališče zastopnika graških nacijo-nalcev posl. Einspinnerja v železniškem svetu se da težko umeti. Južna železnica je pot k Adriji, za katero so se razni „Volkstagi“ zavzemali. Čudno je, da je tem gospodom ljubše, da ostane v oskrbi francoskih akcijonarjev, kot da pride v last avstrijske države. Ali pa morda čakajo, da se bo o železnici odločevalo pri salcburških pogajanjih.
Ljubljanski vodovod, elektrarna in plinarna. Včeraj je občinski svet določil plinarniškim delavcem naslednje plače z veljavnostjo od 1. julija: Kurjaču dnevno 8 K, nadkurjaču dnevno 8 K 50 vin., delavcem na dvorišču 7 K, preddelavcu Petru Nagodetu in snažilcu HuguLukašeku vsakemu na 8 K. Poleg tega ostane vsem delavcem dosedanja draginjska doklada in kruh. Plinarja Ivana Kenda se sprejme definitivno v mestno službo z letno plačo 3200 K in pripadajočo dra-ginjsko doklado, prosta luč in kurjava. Načeloma se sklene, da je tudi uslužbence: Ivana Zirkel-bacha, Vido Podkrajška, Alojzija Čebularja, Franca Plestenjaka in Franca Slugo prevzeti definitivno v mestno službo. Do izvršitve tega sklepa se poviša tem uslužbencem dosedanja draginjska doklada z veljavnostjo od 1. julija 1918 za 50 odstotkov.
Proti izdajalcem. V hrvaškem saboru je interpeliral poslanec dr. Horvat vlado, ako ji je znano, da so vojaki pravoslavne vere iz hrvaških krajev, ki so bili v Rusiji vjeti, po veliki večini prešli v jugoslovansko legijo ter ondi mučili in ubijali one Hrvate vjetnike, ki niso hoteli vstopiti v legijo. Zahteval je, da vlada zapleni imetje takih Srbov-izdajalcev in da odškoduje rodbine, katerih očetje so bili v Rusiji žrtve teh izdajalcev.
Umrl je v Martinjivasi pri Mokronogu posestnik Kos Franc,' značaj kot malo tacih. Vsem je rad postregel, ljudstvo ga je ljubilo. Zato je imel lep 0cgreb. Žalostno je, ker je malo pred smrtjo zvedel, da se pogreša od zadnje ofenzive v Tirolih njegov sin Ivan. Družino osmerih otrok naj tolaži Bog!
Socialnodemokratski shod v Rajhenburgu prepovedan. Socialnodemokratski shod, ki bi se imel vršiti v nedeljo v Rajhenburgu, je oblast prepovedala.
Stavka v Možicah. V Možicah je izbruhnila stavka delavstva.
Umrl je v Vižmarjih g. Ivan Ravtar, nad-revident .drž. železnic.
V Crni na Koroškem stavka 1300 delavcev.
Stavka v Idriji se nadaljuje. Delavski svet je imel večkrat sejo ob navzočnosti delavskega zastopnika in vojaškega poveljnika, ki je zagotovil, da bo vse potrebno ukrenil za zboljšanje položaja delavstva. Zahteval je, da prično delavci v sredo z delom, ker bi sicer nastopil z represalijami. Delavski zastopnik je dosegel, da se prične z delom v četrtek, in se obrnil do mini-sterstva glede zahtev idrijskega delavstva, ki vztraja pri svojih zahtevah in je mirno. V Idrijo se je pripeljal vojaški oddelek.
Junaško smrt so našli na italijanski fronti stotnik Karel Pečnik in poročnik v rezervi Josip Zorko, oba od bos.-herc. pp. št. 6, na hribu Salarolo pri zadnji ofenzivi Ljubljančan rezervni poročnik Leo M e ž a n , gimnazijski abi-turijent. Pokopan je v kraju Rasai pri Feltre-
Skala se je utrgala v Trbovljah, ki je pa-<^a na 511etnega premogarja Ivana Udovča, ter mu pomečkala trebuh.
Pri podiranju dreves se je ponesrečil 55letni kurjač v tovarni Ivana Šuteja v Jelendolu. Debela bukev mu je padla na noge ter mu obe močno poškodovala.
Za slovensko gledališče v Ljubljani je ljubljanski obč. svet dovolil subvencijo 50.000 K.
Veselični davek v Ljubljani je za prihodnje poslovno leto mestne občine proračunjen na 30 000 K.
Za odpravo beguncev iz Ljubljane je govoril v včerajšnji seji obč. sveta obč. svetovalec J. D. S. g. Verstovšek.
Požar je uničil v noči 8. t. m. v Budimpešti neko skladišče lesa. Škode je 9 milijonov kron.
P. Stanko Škrabec. znani slovenski jezikoslovec, je obolel. — Zdravi se v deželni bolnišnici.
Profesorjem in pomožnim močem na vseučiliščih se zvišajo dohodki s 1. julijem.
Vlak je povozil v Zalogu na dopust se vračajočega vojaka Pavla Kuzmek iz Galicije. Padel je vsled silne gneče s stopnic med kolesje, ki ga je zmečkalo.
Izžrebani porotniki. Za tretje porotniško zasedanje, ki se piične 26. avgusta t. 1., so bili izžrebani sledeči porotniki: Valentin Accetto, stavbenik in posestnik v Ljubljani; Matko Arko, trgovec v Ljubljani; Anton Avsenik, posestnik v Vrbju; Anton Bole, trgovec in posestnik v Postojni; Leopold Dekleva, posestnik v Postojni; Jurij Fatur, trgovec na Rakeku; Jožef Furlan, posestnik v Mateni; Aleksander Gjud, brivec in posestnik v Ljubljani; Jožef Göderer, gozdni upravitelj na Lancovem; Dragotin Hribar, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Maks Hrovatin, lastnik tiskarne v Ljubljani; Franc Krenner, posestnik v Kranju; Anton Kašman, trgovec v Škofji Loki; Franc Kolman, trgovec in posestnik v Ljubljani; Anton Kunc, gostilničar in posestnik v Spod. Logatcu; Josip Kosler, posestnik v Lipah; Henrik Lebinger, trgovec v Litiji; Karl Lapajne, posestnik v Idriji; Andrej Lipušek, gostilničar v Idriji; Luka Langer, posestnik v Begunjah; Rajko Marenčič, posestnik in trgovec v Kranju; Franc Majdič, posestnik in mlinar na Viru; Ivan Ogrin, posestnik in vinski trgovec v Dolenji vasi; Adolf Perles, posestnik v Ljubljani; Josip Pogačnik, trgovec v Radovljici; Alojzij Persche, trgovec v Ljubljani; Fran Reterca, posestnik v Ljubljani; Karl Pollak, tovarnar v Ljubljani; Ivan Rus, trgovec; Matija Rogelj, posestnik v Ljubljani; Peter Šterk, Jrgovec v Ljubljani; Ivan Šavnik, posestnik in trgovec v Kranju; Ivan Slatnar, mlinar v Šmarci; Karl Tauzes, hotelir in posestnik v Ljubljani; Alojzij Vodnik, posestnik in kamnosek v Ljubljani. — Nadomestni porotniki: Ludovik Jaklič, mizarski mojster; Franc Leskovic, posestnik; Friderik Pauer, pek in posestnik; Ivan Sirnik, posestnik; Anton Slovša, mesar in posestnik; Anton Pežak, gostilničar in posestnik; Jožef Vidmar, izdelovalec dežnikov in posestnik in Luka Vilhar, urar, vsi v Ljubljani.
Za 1 kg riža zahteval 100 K. Natakar Rudolf Pagani je bil na odredbo nadzorstvenega urada graškega namestništva izročen varnostni oblasti in zaprt, ker je zahteval za 1 kg riža — 100 kron.
Otrok z 2 glavama in 4 rokami. V Buch-hoffenu pri Kehlheimu na Bavarskem je bil rojen otrok z 2 glavama in 4 rokami, ki je živel še kratek čas po porodu.
Nezanesljiva poročila o smrti padlih vojakov. Iz Arada se poroča: Gospa Höll je dobila 1. 1914 obvestilo, da je padel na ruski fronti nje mož. Gospa se je potem omožila vdrugič, a tudi drugi mož je moral v fronto, kjer pa je obolel. Ko ga obišče v bolnici, zapazi v sosedni postelji — svojega prvega moža, ki se je bil bolan vrnil iz vojnega ujetništva ...
Prodaja. Mestna občina ljubljanska prodaja svoje posetvo „Sangrad“ pri Cerkljah na Gorenjskem, ki je bilo urejeno kot počitniška naselbina! „Zatišje“. Najnižja ponudna cena je
45.000	K.
Na čem se spoznajo italijanski letalci. Italijanska letala so na spodnji strani desnega krila zelena, na spodnji strani levega krila rdeča, v sredi pa bela. Tudi navpično krmilo ima italijanske b?rve. Laški vodljivi zrakoplov ima po dnevi belo rdeče-zelene zastave, ponoči pa tri svetilke v istih barvah. Pod ladjico visi rdeča luč.
Število beguncev. Beguncev je bilo letos na Kranjskem meseca aprila 24.282, meseca maja pa 20 603. Največ beguncev je bilo v Galiciji, na Dunaju in na Češkem; najmanj pa na Solno-graškem. na Koroškem in v Dalmaciji.
Eksistenčni položaj uradništva in sploh nastavljencev s stalno plačo postaja vsled silno naraščajoče draginje vedno bolj žalosten; naravnost obupen in nevzdržljiv pa je položaj upokojencev. V rodbinah se pojavlja glad, oslabelost in bolezen.
20 kg cigaretnega tobaka je hotela odnesti v Trst žena nekega železniškega čuvaja, a prijeli so jo na kolodvoru orožniki.
Zračna postna zveza med Ljubljano in Lvovom. Od 1. julija sprejema glavni poštni urad v Ljubljani pisma in dopisnice za zračno pošto, ki je uvedena med Dunajem — Krakovom — Lvovom in Črnovicami. Take poštne pošiljatve se odpravljajo z brzovlakom iz Ljubljane na Dunaj, kjer jih sprejme zračna pošta. Poštna uprava pa ne prevzame nikakršne odgovornosti za te pošiljke.
Smrtna obsodba. Domobransko divizijsko sodišče v Ljubljani je dne 4. julija obsodilo na smrt desetnika Andreja Nanuta pp. 97., ki je meseca marca vdrl v družbi drugega tatu nä pošto v Portolu ter odnesel poštno blagajoo z vsebino
28.000	K. Večina ukradenega denarja so zopet dobili.
Dr. B. Derč ne ordinira, ker je zopet nastopil vojaško službo.
Obešenca je našel gozdni čuvaj Anton Gradišek v gozdu „Graščanov hrib“ pri Savi, oddaljen kakih 20 minut od ceste, v visočini približno 300 metrov- Visel je na bukovi veji v goščavi. Truplo je moralo viseti v gozdu že kake tri tedne.
Tržačan obsojen na vislice. Pred domobranskim divizijskem sodiščem na Dunaju se je vršila zadnje dni obravnava proti 22 letnemu v Trst pristojnemu Cirilu Ferruciju, ki je obdolžen veleizdajstva. Obtoženec je dovršil pred vojno realko in trgovsko šolo, malo pred pričetkom vojne pa zbežal kot iredentist v Benetke, kjer je stopil pozneje kot prostovoljec v italijansko vojsko-Bojeval se je dolgo proti Avstriji, dokler ni bil slednjič v enajsti soški bitki ujet. Vse to je pri-
znal sam, še celo, da se je javil na bojišče ponovno prostovoljno. Končno je izjavil pred sodnim dvorom, da svoje dejanje obžaluje. Sodišče ga je obsodilo zaradi očitane veleizdaje na smrt na vešalih.
Vse kradejo. Iz uradnih prostorov štajerskega ces. namestništva je bil včeraj ponoči ukraden že drugi pisalni stroj, vreden 2000 kron. — Na Opčinah so iz nekega železniškega voza neznani tatovi ukradli mrliča. Ko so opazili, kak je njih plen, so mrliča vrgli v bližnji jarek.
Slovenska goriška gimnazija (zaposlovalni tečaji) v Trstu je imela v preteklem šolskem letu 7 razredov z 218 učenci. Maturo je napravil 1 eksternist.
Iz mornarične službe. Linijski ladijski poročnik Adolf Mladič je bil umirovljen. Cesar mu je ob tej priliki izrazil Najvišje pohvalno prizna nje ob istočasni podelitvi mečev.
Nemški „Volkstag“ se je vršil v Brucku. Sklenili so ustanoviti nemški narodni svet za Gorenjo Štajersko ter običajne prenapete resolucije nemških „Volkstagov“.
Smrt za domovino. Na italijanskem bojišču sta padla rezervni nadporočnik Josip Uršič, in re zervni poročnik Arko Videmšek. — V bolnici v Gradcu je umrl na ranah dobljenih pri Pijavi štirikrat odlikovani narednik Rudolf Lenarčič. 4
Širom sveta.
Solnograškega nadškofa dr. Kaltnerja pokopljejo danes.
Cesar in cesarica sta bila navzoča 8. t. m. zvečer z najstrejšimi tremi otroki na as^ernskem letališču, ko se je pripeljalo poštno letalo proge Budimpešta—Dunaj. Cesarska dvojica je nagovorila oba pilota. Po ogledu več poletov vojnih letal sta se vrnila z otroki v grad Eckartsau.
Dva angleška podmorska čolna so nemški letalci potopili ob izlivu Temse.
Eksplozija je nastala 8. t. m. v skladišču puškarja Linsbauerja na Dunaju; vnela se je tamkašnja zaloga municije. Več žrtev in škoda v bližini! Vzrok: nerodno ravnanje pristava Linsbauerja s smodnikom, ki se je zato vnel.
Nemški vinski trgovci za najvišje cene vina. Iz Kölna poročajo: Zveza zahodnonemških vinskih trgovcev je sklenila vlogo na vojni prehranjevalni in na državni gospodarski urad, v kateri se predlaga, za letošnjo trgatev vpeljati najvišje cene, prepovedati kupčijo z vinom, grozdjem in drozgo in uravnati posredovalnice za vino. Nadalje predlaga spremembo zakonskega načrta za vinski davek.
Veleizdajniški proces na Slovaškem. Kor. Herzog poroča iz Prage: Po vesteh „Venkova“ se je uvedla te dni kazenska preiskava proti dr. Lavrencu Srobarju in tovarišem radi zločina raz-žaljenja Veličanstva in radi veleizdaje. Imenovani so bili obdo'ženi teh zločinov radi znane resolucije na shodu v Lipto St. Miklosz dne 1. majat. 1. V tej resoluciji so bili označeni ogrski Slovaki kot veja češko-slovaškega naroda in se je zahtevala zanje narodna samoodločba. Nadalje se očita dr. Srobarju in pisatelju Hviezdoslavu in tovarišem udeležba političnih gledališčnih slavnosti v Pragi. Zagovarjati se je moralo tudi več deklic iz Lipto St. Miklosz in slovaške Rožne gore, ker so sodelovale pri praških slavnostih.
Skrivno časopisje na Poljskem. V Lvovu izhajajoča „Neue Lemberger Ztg.“ posnema po „Kultura Polski“ v Varšavi, da se je v nemškem zasedenem ozemlju tačas nezakonito časopisje mnogo bolj razširilo, kot za časa Rusov. Dočim so pod ruskim režimom imeli le socialistične stranke skrivno časopisje, se poslužujejo danes tudi zmerne, celo konservativne stranke tega agitacijskega sredstva. Nad 20 časopisov izhaja brez cenzure v skrivnih tiskarnah. Radi urejevanja „Dokumenty Chovily“ („Izkazi trenutka“), kmetskega glasila, je bil kakor znano državni svetnik Rosset obsojen v triletno ječo. Socialistični listi obstajajo še izza ruskih časov, dočim so ustanovili aktivisti nove liste; socialistično časopisje agitira za zvezo z osrednjimi velesilami z dokumenti, ki bi bili v zakonitem časopisju radi cenzure nemogoči. Tudi brljševiško glasilo je začelo izhajati.
Parnik z izletniki potopljen. V Peoriji v Ameriki je zavozil v pondeljek na neki reki parnik za izletnike „Columbia“ sredi pregoste megle v breg in se prevrnil. Utonilo je 175 oseb.
Pomanjkanje delavcev in premoga v Zje-, dinjenih državah. Gary, predsednik United States Steel Corporation piše v „The Iron Age“ da se čuti v vseh panogah veliko pomanjkanje delavcev. Da se temu pride v okom, priporoča zvišanje mezde, zavarovanje proti nezgodam in za starost itd. Ker pa sedaj ni v Zjedinjenih državah mogoče dobiti dovelj delavcev, naj se ti dovažajo z različnih otokov in iz orijenta. „Vsak, ki pozna razmere ve, da rabimo več delavnih moči, kakor jih imamo, in da jih moremo dobiti, če tako postopamo. Če je za to potrebna kaka postava, naj jo kongres brez obotavljanja sklene.“ Pomanjkanje premoga pa je najbolj razvidno iz Garfiel-dove odredbe, ki je komisar za kurilne snovi, da morajo po vseh državah vzhodno od Misisipija vse industrijske naprave pet dni počivati in poleg tega še sledečih devet pondeljkov.
Diplomatični odnošaii med Rumuniio in Ukrajino obnovljeni.
Berolin, 8. julija. Iz Jassyja se poroča, da se je dosegla popolna edinost med Ukrajino in rumunsko vlado na gospodarskem polju. Romunska vlada namerava v kratkem imenovati poslanika za Ukrajino.
Pomnožitev japonske armade.
London, 8. julija. „Times“ poročajo iz Tokio z dne 1.1. m. Svet petih maršalov in admiralov je sprejel načrt, tičoč se sodelovanja armade in mornarice, in v bistvu pritrdil pomno-žitvi armade na 21 zborov ali 42 divizij ali 126 polkov.
Vatikan in antanta.
Vatikanski dopisnik turinške „Sjampa* poroča: ker je prišlo do diplomatičnih odnošajev med Vatikanom in Portugalsko, je s tem antanta dolila direktno mesto pri Vatikanu, kjer je bila zastopana že po izrednem angleškem poslaniku. Mogoče bo to dovedlo do zopetnih diplomatičnih odnošajev med papežem in francosko Ijudo-vlado.
Poravnalna akcija ,Glavne posojilnice'.
.Kreditna zadruga“, registr. zadr. z omej. zavezo v Ljubljani je imela v nedeljo 7. t. m. četrti občni zbor. Poročilo je podal vodja zadružne pisarne g. rač. svetnik Ivan Mikuž. Načelstvo obstoji sedaj iz sledečih članov: Dimnik, Heinrihar, Jelačin, Mikuž, Modic, Pust, dr. Rus, Sajovic. Schrey (načelnik), dr. Sušnik in dr. Švigelj (podnačelnik). Tekom leta se je načelstvo obrnilo do vseh večjih domačih denarnih zavodov s prošnjo, da naj ti zavodi priskočijo zadrugi, vpoštevaje nje uspešno delovanje v korist kreditu domačega denarnega trga, po možnosti na pomoč. Uspeh je doslej negativen — pač se priznava uspešno delovanje zadruge, toda to je tudi vse, tako priznanje pa zadrugi prav malo koristi. Uspešno delovanje zadruge se je pa vpoštevalo na najvišjem avtonomnem mestu dežele, z nakazitvijo visoke subvencije je veleslavni deželni odbor vojvodine Kranjske priznal delovanje zadruge. Občni zbor se poživlja, da izreče velesi, deželnemu odivoru za ta plemeniti čin najtoplejo zahvalo. Velevažna za naše zadruge je naredba justičnega ministerstva z dne 21. marca 1918, drž. zak. 105, kajti ta naredba je odpravila paralelno eksekucijo v konkurzih zadrug z neomejeno zavezo. Doslej je imel v slučaju konkurza kake zadn ge z neomejeno zavezo vsak upnik, ki ni prišel do popolnega kritja, pravico, po končanju konkurza zgrabiti kateregakoli člana zadruge ter tirjati od njega z eksekucijo tisti primanjkljaj, ki ga v konkurzu ni dobil, poleg tega je pa imel tudi likvidacijski odbor dolžnost primanjkljaj izterjevati z eksekucijo. Na ta način je bil vsak član zadruge z neomejeno zavezo izpostavljen nevarnosti, da ga kar obenem primejo razni upniki za svoj primankljaj in razen tega tudi likvidacijski odbor. To nečloveško klanje je odstranila nova naredba, ki je stopila v veljavo dne 1. aprila t. 1. in je veljavna tudi za že pričete, a do 1. aprila še ne končane konkurze zadrug, torej tudi za konkurz .Glavne posojilnice“. Odslej naprej toraj nima noben upnik „Glavne posojilnice* več pravice v pokritje izpadka svoje terjatve, kolikor je ne bo dobil plačane iz konkurzne mase, prijeti neposredno kakega člana .Glavne posoji.nice*. Tista peščica upnikov, ki se doslej še ni poravnala z našo zadrugo, ker je računala s tem, da si bo po končanem konkurzu izbrala tega ali onega člana ter ga preganjala z eksekucijami, se je toraj močno vračunala. Dne 1. julija 1918 je bilo še zadružnikov 90 osebno obvezanih, za 1 umrlega člana je jamstvo založeno, za enega pa jamči zapuščina. Oseb :o obvezanih je bilo toraj dne 1. julija 1918 še 90 zadružnikov. Doslej ni izpolnilo dolžnosti le 26 zadružnikov, deloma je v tem kriva vojska, deloma malomarnost. Današnje faktično stanje neporavnanih vlog je le K 146.559 ■ 79. Tretjina tega zneska je last v Ameriki bivajočih upnikov, ostali dve tretjini so pa lastnina tukajšnjih upnikov. Od cele likvidirane glavnice v znesku K 3,324.593-59 je zadruga torej do danes poravnala vže K 3,178.023-80. Zadrugi primanjkuje v pokritje vseh obvez okroglo K 200.000 —. Ta primanjkljaj je pokrit s še obstoječim jamstvom zadružnikov, ki znaša K 297.100 —. G. dr. Anton Švigelj stavi sledeči predlog: V smislu § 14. zadružnih pravil naroča občni zbor načelništvu, da od zamudnih članov takoj izterja prispevke k pokritju današnjega primanjkljaja. Soglasno sprejeto. V načelstvo in v namestništvo se izvolijo soglasno zopet vsi izsto-pivši člani v nadzorstvo pa Makso Domicelj, Zakotnik Ivan in Krapež Franc.
Aprovizacija.
Meso na zelene izkaznice B št. 1401 do konca.
Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1401 do konca prejmejo goveje meso v sredo, dne 10. julija dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-Ie red: od pol 8 do 8. št. 1401 do 1600, od 8. do pol 9. št. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. št. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. št. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. št. 2201 do konca. Stranke s št. 1 do 1400 pridejo na vrsto pozneje, kar bo pravočasno objavljeno
Pri mesarjih v sredo ne bo mesa. Jutri, v sredo dne ,10. julija ne bo pri mesarjih mesa, ker deželno mesto za klavno živino ni moglo dobaviti živine. Občinstvo bo dobilo meso pozneje, kar bo pravočasno objavljeno. — K temu nam sporoča vnovčevalnica za živino: Včeraj se je vršila dobava klavne živine za Ljubljano v Zatičini. Ko je bil vlak že naložen, je železniška uprava odpovedala lokomotivo z motivacijo, da jih silno primanjkuje. Živino bo mogoče spraviti šele danes dne 9. julija v Ljubljano, tako da bodo dobili mesarji živino šele jutri, dne 10. julija zvečer. Meso se. bo moglo torej razdeljevati šele naslednji dan, to je dne 11. julija in dobe odjemalci pristoječo jim količino ..aknadno.
Kis na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo kis v četrtek dne 11. t. m. in v petek dne 12. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v četrtek dne 11. t. m. dopoldne od
8.	do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10, št. 201 do 400, od
10.	do 11. št. 401 do 600, popoldne od 2.	do 3.	št. 601
do	800, od 3. do 4. št.	801 do 1000, od 4.	do 5.	št. 1001
do	1200. V petek dne	12. t. m. dopoldne	od 8. do 9.
št.	1201 do 1400, od 9.	do 10. št. 1401 do	1600,	od 10.
do 11. št. 1601 do 1800, popoldne od 2. do 3. št. 1801 do 2000, od 3. do 4. št. 2001 do 2200, od 4. do 5. št. 2201 do konca. Stranke „dobe za vsako osebo po pol litra kisa, kar stane 50 v.
Sveče za V., VI., VIL, VIII. In IX. okraj. Stranke V., VI., VIL, Vlil. in IX. okraja prejmejo sveče na nakazila za mast pri Miihleisnu na Dunajski cesti v četrtek dne 11. t. m. in v petek dne 12. t. m. Določen je tale red: V. okraj: v četrtek dne 11. t. m. dopo dne od 8. do
9.	št. 1 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 800, od 10. do
11.	št. 801 do konca. — VI. okraj: v četrtek dne 11. t. m. popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1 do 400, od pol 3. do pol 4. št. 401 do 800, od pol 4. do pol 5. št. 801 do 1200. od pol 5. do pol 6. št. 1201 do konca. — VII. okraj: v petek dne 12. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 800, od 10. do 11. št. 801 do konca. — VIII. okraj: v petek dne 12. t. m. popoldne od 2. do 3. — IX. okraj: v petek dne 12. t. m. popoldne od 3. do 4. št. 1 do 400, od 4. do 5. št. 401 do konca. — Stranke do dveh oseb družine dobe pol zavitka sveč za 80 v, stranke z večjo družino prejmejo po 1 zavitek za K 1-60.
Razpis ustanov.
Deželni odbor kranjski je s pridržkom naknadne odobritve deželnega zbora vojvodine Kranjske ustanovil za na Kranjsko pristojne obiskovalce c. kr. navtične šole v Kotoru ali kr. mornariške akademije v Bakru
pet ustanov po 1000 kron,
ki se s tem razpisujejo.
Prošnje za eno teh ustanov opremljene s krstnim in domovinskim listom, izkazom o premoženju, izkazom o cepljenju koz, dokazilom, da se prosilec nahaja na enem izmed obeh gori navedenih učnih zavodov oziroma, da mu je sprejem na tista zagotovljen, dalje s šolskimi izpričevali je vložiti najkasneje do 1. avgusta 1918 pri podpisanem deželnem odboru.
Kranjski deželni odbor.