Luka repo p uka. v roke huka. Murska Sobota, 13. oktober 2005, leto LVII, Št. 41, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Str. 1Q Vreme Povečlnt^ato^rn in pretežen Najcenejši! 95-oktansko gorivo 233,^10// 199sn/r Gradnja odseka l/laribor-Lenart Boštjan Hren in Andrej Husar Policista, ki sta rešila življenje * s kuponom, ki ga med 14.10. in 16.10. prejmete pri nakupu nad 10.000 SIT v Tuš Supermarketu Ledava in Sakovska. Kuponje unovčljiv do 16.10. 2005. le pogodbo sklenil s ^imi gradbenimi podjetji: Primorje Ajdovščina, ^Gradis in CMC Celje »Po slabem začetku sem v »moji disciplini« postal evropski prvak z 293 krogi« Markoja evropski prvak! 11 novi naslov za vozilo L Audi PORSCHE Maribor '’^1^128 o, tel.: 02/ ASJOJM, 040/ WMj? Pri Moravskih Toplicah strmoglavil zmaj Včeraj popoldne je na njivah pred Moravskimi Toplicami strmoglavil motorni zmaj. Zmaj je pilotiral Franc Marič iz Noršinec. ki se je pri padcu laže ranil. Odpeljali so ga v bolnišnico. Neuradno je do nesreče prišlo, ker naj bi odpovedal motor zmaja, Marič pa je nato poskušal zasilno pristati. - A. B., foto: N. J. Str. 5 - Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti Škof Smej blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Nikolaja NAROČNIK AKTUALNO 13. oktober 2005- VBfflIK Komentar Priznati je treba, da je »reformatorska zgodba« dokaj netipična za Slovenijo; »lomanoševskemu Južeku« je uspel neverjeten podvig; v zadnjih treh letih je medijsko prebudil Slovenijo, z nekaj prijatelji strokovno pokazal, da se neskončna lahkotnost bivanja v naši državi blaginje lahko zelo hitro obrne v svoje nasprotje, da ga je vladajoča koalicija, kljub načelni nepolitičnosti, vzela za svojega dvornega ekonomista ter da seje v zadnjih nekaj mesecih »dogajalo strokovno ljudstvo«, katerega rezultat je tistih slabih sto strani predlogov ukrepov za reforme v gospodarstvu in sociali. Reforme - se nam dogaja »civilna družba«? Ne glede na končni izhod reformskega paketa je zanimivo vprašanje, kako je sploh mogoče, da se je zgodila tovrstna mobilizacija strokovnjakov in strokovnjakinj z najrazličnejših področij in različnih političnih, da ne rečem vrednostnih prepričanj? In, če še vemo, da bi vlada za tak obseg in kakovost raziskovalnega dela običajno morala plačati milijone tolarjev, v tem primeru pa ni bilo plačanega nobenega avtorskega honorarja ali česa podobnega, lahko trdimo, da seje res zgodila »civilna družba«. Skratka, medtem ko gredo reforme v smeri gospodarskega reaktiviranja in spodbujanja možnosti za več podjetniškega poguma, dobičkov in večjo gospodarsko rast ob hkratnem ohranjanju obstoječih socialnih pravic, toliko bolj preseneča, da so ti ljudje to počeli, ne da bi bili za to plačani. Nekakšen paradoks, nerazumevanje kapitalizma, bi lahko rekli, mar ne?! Da smo delali brezplačno, ne pa tudi zastonj, bo - upajmo -pokazala prihodnost. Zakaj je bilo in je to še vedno možno, je mogoče razložiti v dejstvu, da doba socializma in enopartijskega sistema časovno in vrednostno ni tako daleč. Na neki način predstavlja generacija, ki je sedaj ali na oblasti ali v opoziciji, »otroke socializma«. Gre za nekakšno inercijo, ko predstavljajo vrednote solidarnosti, dajanje prednosti skupnosti vsaj na nekaterih področjih, torej skupna skrb za boljši jutri, še vedno tisto, za kar »seje vredno boriti«. Dejstvo je tudi, da v Sloveniji nimamo izkušenj z zamenjavami različnih političnih opcij na oblasti, ko bi enkrat vladali »ta črni«, drugič »ta rdeči«, kot je to v demokracijah z daljšo tradicijo pač normalno. In v demokracijah, recimo pri naših neposrednih sosedih v A vstriji, bi bilo naravnost blasfemično, če bi nekdo, ki je »levičar«, sodeloval v Odboru za reforme, ki ga je postavila »desna« vlada. Zato je »fenomen iz Lomanoš« tudi mogoč - ker Še nismo »normalna« demokracija. Andrej Horvat Imreju Makovczu spominsko ploščo Prihodnost Lendave je v kulturi »To zgodbo moramo dokončati,« je dejal Anton Balažek, ko je občinske svetnike pozval, da podporo njegov predlog o namestitvi spominske plošče madžarskemu arhitektu Imreju Makovczu. Namestili naj bi jo na pročelje lendavskega kulturnega doma ob plošči, kjer piše, kdo ga je gradil. In gradil ga je Gidgrad, lendavsko podjetje, ki ga je odnesel stečaj in ki je na boben spravilo tudi madžarskega kooperanta. Zaradi rega Imrc Makovecz ob letošnjem občinskem prazniku tudi ni prevzel občinskega priznanja, saj meni, da bi dolg madžarskemu podjetju morala poravnati občina, kar ta zavrača. Svetniki so bili za županov predlog, čeprav vsi ne verjamejo, da bo zgodba s tem res končana. Ob stari pa se že načenja nova, ki se tiče financiranja delovanja kulturnega doma. Izguba je, čeprav ne tako velika, da bi ogrozila delovanje, je župan dejal svetnikom in, kot kaže, bo strošek v celoti vzela na svoja pleča občina. In to kljub temu, da so se pred nadaljevanjem in dokončanjem del z državo dogovorili o delitvi. Urad za narodnosti sedaj teh stroškov ne priznava, s kulturnega ministrstva pa odgovora še niso dobili. (Občina Lendava je za poslovaje prispevala 30 milijonov, ministrstvo za kulturo 5,11,6 milijona so ustvarili s prodajo vstopnic in 2 milijona s sodelovanjem na razpisih, 2,5 milijona pa so prispevali sponzorji.) Anton Balažek zaradi tega ni kazal slabe volje in delovanju ni napovedoval hudih časov. V dejavnosti kulturnega doma namreč vidi prihodnost Lendave. Čeprav občinska oblast prihodnje leto končuje mandat, je župan ob sprejemanju izhodišč za pripravo proračuna za prihodnje leto svetnikom že napovedal, da bodo razvoj občine naslonili na nadaljnje komunalno urejanje, turizem s kulturo in varovanje okolja ter zaščito občanov. M. H. Predlog konceptov ekonomskih in socialnih reform skozi prizmo davčne reforme Neargumentirani razlogi za enotno davčno stopnjo Z objavo osnutka koncepta ekonomskih in socialnih reform so tako imenovane Damijanove reforme ena najbolj aktualnih tem v državi. Reformisti so se v imenu izboljšanja gospodarske konkurenčnosti države dosledno lotili davčnega področja, ki predstavlja bistvo njihove ideje. Enotna davčna stopnja (EDS), ki jo po vzoru nekaterih vzhodnih držav zagovarjajo, naj bi poenostavila naš davčni sistem, ga pocenila in razbremenila delodajalce, ki bi tako bili pripravljeni zaposlovati visoko kvalificirano in s tem produktivnejšo delovno silo. Sam nisem zagovornik enotne davčne stopnje, in to iz razlogov, ki jih reformisti v novonastalem dokumentu niso niti navedli, kaj šele argumentirali. Dohodnina cenitvi administracijskih stroškov, ki po študijah v drugih državah znašajo okoli 10 odstotkov pobranega davka. Na drugi strani pa me spet skrbijo negativni učinki, ki sledijo s prevalitvijo davka na končne uporabnike v obliki povečanja cen. Življenje ljudi v nizkih dohodkovnih razredih bo dražje, če gledamo samo na izdatke za hrano, ki je zdaj obdavčena z nižjo stopnjo davka na dodano vrednost. Če predstavljajo izdatki za hrano 65 odstotkov celotnega družinskega proračuna, kar je blizu realnosti, bo dvig davčne stopnje za 11,5 odstotka podražil življenje za 7,5 odstotka. Na drugi strani pa izdatki za hrano pri bogatih predstavljajo okoli 10 odstotkov osebnih dohodkov, kar posledično podraži življenje le-teh le za dober odstotek! Zakon o davku od dohodka pravnih oseb VESTNIK V začetku devetdesetih smo v Sloveniji že imeli dejansko proporcionalni sistem davčnih stopenj. Tranzicijsko obdobje s privatizacijo je povečalo dohodkovno neenakost med državljani in kar čez noč smo dobili revne na eni in izrazito bogate posameznike na drugi strani. Takrat nihče ni pomislil, da bi vse enako obdavčili. Prerazdeljevanje dohodka od bogatih k revnim v obliki progresivnega sistema davka na dohodek je bil takrat in je še danes najbolj normalen n ač in zm an j še van ja ra zs lo jen o-sti družbe. Leta 1994 smo Zakon o davku na dohodek naredili še progresivnejši. Iz pet je nastalo šest zakonskih davčnih stopenj z najvišjo stopnjo davka na ravni 50 odstotkov. Dodatna progresivnost je zmanjšala indeks neenakosti za dobrih 11,5 odstotka Govoriti, da EDS ne bi poslabšala trenutnega stanja nobenih dohodkovnih skupin, je utopično, saj z uporabo vsaj malo kmečke logike ugotovimo, da bodo v primeru uveljavitve le-te najbolj profilirali najbogatejši, medtem ko je za napovedovanje usode preostalih slojev prebivalstva potrebna temeljita analiza. Kot soQalna država pa ne bi smeli dopustiti še večjega razslojevanja znotraj družbe. Davek na dodano vrednost Še absurd nejša se mi zdi vzpostavitev enotne davčne stopnje pri DDV-ju, še posebej sedaj, ko je finančni minister pred kratkim predstavil predlog proračuna za leto 2007, ki temelji na dveh stopnjah. Gre za nekonsistentnost in neusklajenost ministrstva z zloglasnimi reformisti. Z oblikovanjem EDS-a pri DDV-ju nekje na ravni 20 odstotkov bi se v državnem proračunu ravno pokril primanjkljaj, ki ga neizogibno prinaša ukinitev davka na plače. Pozitivni učinek EDS je nedvomno v po- Gre za enega od najbolj nedoločenih davkov, katerega delež v sistemu davkov ne dosega pomembnejše vloge, je pa to davek, ki je najbolj podvržen Gašper Tompa konkurenčnemu prilagajanju. Ta davek postavlja v ospredje problem dvojnega obdavčevanja dividend, najprej kot dobička pri pravnih osebah in nato kot dohodka iz premoženja na strani fizičnih oseb, celo vrsto s tatu s no-p ravni h vprašanj, ki se v EU-zakonodaji spreminjajo iz dneva v dan. Reforme zakona so gotovo potrebne, vendar gre predvsem za reforme v pravnem smislu, sledenje navodilom, ki jih narekujejo EU-direk- five, mednarodni racunow^ standardi itd. Konec koncev je pred M®' še burna razprava, Po fMtB mnenju je najprej treba '.V1'1* riti na vprašanje, enotna davč®a stopnja da ali ne? Od 111 je odvisen celoten nadM1!1^ tek reformne politike. Še enkrat poudarjam, dl P" a ne podpiram, saj gre n in drastično spremarib«^' nega sistema, in to celo korak nazaj. Podobne učinke »t h-1 seči z manjšimi pupwk njega sistema, kot je recita'^' nitev določenih olajšav ■ *ste' mu dohodnine, ki predvsem premožne, nkurenenosti delovne poudarjam vprašanje prispevkov tako delodajalk * delojemalca, ki delajo vno silo predrago v razmah njene produktivnosti, ( Za vsak predviden ukrep pa je predhodno * rediti kar se da natančne ter metode in podatke vati zainteresirani javno#1 Navsezadnje ima zaW do politika, ki, kot že rede-slej, lahko najde tudi nei^\ Pot. Gašper*r Država ni naklonjena bolnišnici Denar za opremo porodnišnice kopni Zakaj parkirišče ni problem države Minister za zdravje Andrej Bručan je za direktorja murskosoboške bolnišnice postavil svojega človeka, s čimer je v javnosti vzbudil občutek, da bo ta v Ljubljani laže odpiral vrata. Pričakovane naklonjenosti države murskosoboški bolnišnici pa ni, vsaj po tem, kar je mogoče izbrskati iz podkožja nekaterih problemov. Javno seveda nihče tako ne govori, še najmanj vodstvo bolnišnice. Razumljivo, saj bi bilo njihovo mahanje proti državi nespametno. Toda nianse razkrivajo, da s posluhom države do regijske bolnišnice sedaj ni nič bolje, kot je bilo. Vzemimo problem parkirišča ob regijski bolnišnici, ki že nekaj časa prebija mejo dopustnega. Vodstvo bolnišnice je že spomladi napovedalo, da bo zagrizlo vanj in v pričakovanju državne pomoči, saj je ta vendar ustanoviteljica in lastnica javnega zavoda, so ga predstavili tudi ministrstvu. Toda v Ljubljani so bili jasni: problem je samo vaš. Država denarja za parkirišče torej nima in ga ne bo dala, prav tako ne bolnišnica, kar pomeni, da ostane le koncesionar, ki pa bo za zgrajeno parkirišče pobiral parkirnino. Bolnišnica bo šla zato s predlogom za subvencioniranje parkirnine pred pomurske župane, saj tu vendar parkirajo njihovi občani. Pomurske župane pa smo že spoznali, da so ob skupnih zadevah, sploh kar se tiče javnih zavodov, silno gluhi, s povsem smiselnim pojasnilom, da če vsak mora poskrbeti za svoje, naj potem tudi država. A ne glede na to, kaj bo vodstvo bolnišnice izvedelo pri županih, parkirišče enkrat ho. V kratkem času pač ne, saj je treba pridobiti razna soglasja, premagati administrativne ovire in najti koncesionarja, toda osnovni investicijski program je že v pripravi. Torej opis investicije, v katerem bodo navedli različne možnosti za rešitev problema, V rokavu imajo menda tudi kratkoročno rešitev, ki pa jo bodo razgrnili šele konec meseca, Potem je tu še porodnišnica. Mediji smo vrlo zapisovali izjave ministra, da bo pospešil opremljanje porodnišnice. Toda odredil ni niti tega, kar bi bilo samoumevno Denar za opremljanje porodnišnice je bil odobren pred tremi leti, toda kljub inflaciji tega zneska država ni valorizirala. Ernest Bore sedaj prosi poslance, da naj vlado spomnijo na to in izposlujejo popravek. Pribitek zaradi inflacije bi namreč zelo olajšal pogajanja z dobadt" kupili bi lahko kakovost l\ ' remo, kar je še pometnhi'^ , vseh nategovanjih zdiipl#. stališčem ministrstva, d-' izbiri dobavitelja oprede na cena, pa se lahko -bolnišnica pri kakovnsu ' potegnila kratko. Oh nosti države takšno ptov' pač ne bi bilo potrebno Državna skrbnost pan ‘ da tudi glede na to, š ' t,- voda, v katerem ima cino svojih članov, program bolnišnice za Seja sveta zavoda je tembra, čeprav bi po 1'^, gram dela moral biti epr ‘ vem trimesečju. ffcč'-'1 preložena in še pred"’"’'p, । ■ ključna za delovanje I" ” (K umaknjena z JnevtiCg1 gb umiku točke z dnc^^P razlogov, zakaj prek'^l'^il poslcnim nejavnostihF .. nihče. Lahko da se vanje odločil sam PK'^/t \ ta mag. Marko Bite”" f nai zgolj po navodilih’“‘jtii1 tem sedaj lahko le tiskovno konferenco P zavoda dan pozneje stvo bolnišnice, na nikogar iz sveta. Pa"11 vinarji 0 odločitvah ^(jiP’' izvedeli iz druge rc*e ? pomembno, žuli b bolnišnica do riprrlv17'^ dela, ki zajema tmb ‘L.rc^ nujno potrebne op1™ ni mogla nabavljati- Verjamemo, da godi tudidrugitn-'f^f Hišnicam in da ni nobena izjrmJ hvale je prav, da se IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), JI. Nana Rituper Radej, Bernarda Balažič-Peček, Jože Graj, Majda Horval, Milan Jerše (nov ‘ f j r grafinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J, Kovač (računalniški prelom). Naslov uredniška In uprave: M. Sobota. Ulica artr. Novaka 13, tel. št,: 53317 20 (naročniška služba), n.c. 538 17 10,538 11 (trženje) 538 17 10, Sl. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.900,00 511 (16,30 eura), letna naročnina je 15,600,00 SIT (65 eura), letna naročnina za naročnike v tujin111 polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.500,00 SIT (48 eura). Izvod v kolportaži je 300,00 SIT. Celoletna naročnina ra internetno kdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR. Transakcijski račun za naročnino pri KaH" pfj o * Z* 9000247884 Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, st (9111 * rp-računa Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.200 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestni k@p-iu1.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi .vestni k@p-inf.si, W** '-’1 Izdaja: Podjetje za informiranje d. d., M. Sobota ustnik 213. oktober 2005 AKTUALNO 3 Mestni svet MO Murska Sobota Diana se lahko širi, čeprav brez soglasja Nova podžupana MO Murska Sobota imenoval župan, to sta Drago Šiftar Iz SDS in ^ne Katalinič iz LDS - Romi bodo praznovali pivo obletnico svoje krajevne skupnosti Komentar Učinek strateškega sveta z Mitom Mrkaičem, ki je nastopal kot svetovalni organ vlade, se je delno sfižil in je Mrkaičpotem izstopil iz igre, sedanji vladni odbor za reforme pod vodstvom Jožeta P. Damjana pa je pripravil ukrepe, katerih cilj je povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Če sledimo preteklim letom, se zdi, da so stvari dobro utečene in država ne potrebuje radikalnih spre- memb. Glede tega nas je prepričeval podatek o gospodarski rasti. Taje bila kljub veliki odvisnosti našega gospodarstva od trgov v Reforme '■■m 4 Mestnega sveta Urška Sobota so sprejo P°membne lokacijske j. ' ki bodo bistveno pospešili indi-ln poslovno grad-Utl hkrati Pa uredili s parkirišči ob sta-bl°kih. Gre za stanovanjske gra-. 1 Kajuhovo in Torn- ih za blokovski k"'"” med ulico Štefana v i'a'. Kocljevo, Cankarje-in Prežihovo Nib .. Za lokacijski načrt, Up'^'boll pričakovan in 1 Najbolj sporen, to je mestno središče. Cr nlso Pfeie,i s°-.Okorna in Agencije vendar gre po be-k Predlagateljev zgolj za OT zadevo, saj mo-Priložiti gradbene načr-E* tako mora investitor a * Diana pridobiti v .*eotermalno vrtino; 1 so kljub temu sprejeli, *li pa ga bodo šele ta-k’' °1)040 dobili soglasje 'Man« _ DS . s Proračuna za leto iek !C ' sprejet marca le-%ib ' vključevanja do-^'bodkov in odhod-kL prejemanju proraču- 1 bili znani. Številke ^taiL^ko alarmantne, saj Xjr,/ ^stotno znižanje pro-bo prihodkov. Jsfcrh k V? milijarde. fSM,. ' '"jajoča je, tudi po odbora za pro-^hq, lnance Jožefa Recka, a realizacija pro-\i - ' rebalans je bil zelo l|U ^vljen, pregledno in S '* Vendar so moteče ’ '6 jni?rera2poreditve (turi-' । u, Or,hativni pano v sre-S, ”Jh stal 4,7 mio, uki-tk'Ssk Pr,sPevek za PTZ in agromeliora-। ‘o pa 11 Bakovcih ne bo, Sk,?'11'11 Prostore za mla-'- 'i i, ,."1'" gradu (^,7 mio.), li’r n <■' 'l'1 ',:'stala obnova “ -4^ in telekomuni-/ b-,| ’'težja občinske sta-l^llS11'^ mio bo treba nakup zemljišča zbirno-sortirnega ? Ir ■ "'Oncih (na seji sta JSh glede :entra li 5^ bbrgermeister 16mio. V Slu,?11(1 ‘^^če, sofinanci-l1*1|i k, ^oddelka v višini Položi na drugo kNj D Qit za letos na-"* । J^ek od prodaje CVerni industrijsko- in 0Q2V obrtni coni v višini 156 mio. sit, ki ga ni, namesto tega pa so se povečali transferni prihodki v višini 200 mio. sit zaradi ministrstva za finance. Svetniki so opozorili odgovorne, naj posodobijo propagandni material o severni industrijsko-obrtni coni in naj se res maksimalno angažirajo in pripravijo podrobne pogoje za prodajo zemljišč. Brez odgovora je ostalo vprašanje, zakaj se je zemljišče pri OMV-ju namesto za 17 prodalo za 11 mio. sit in zakaj mestna občina končno ne uredi in razširi dvorane v lepem Novakovem objektu in jo spremeni v svoj reprezentančni prostor, namesto da slabo poslovanje Kina (ki so ga pred leti vsilili ZKD-ju) sedaj uporabljajo za obračunavanje z zaposlenimi, kakor da je 13,4 mio. izguba celotnega ZKD-ja. Zaradi preselitve Filipa F. Matka v drugo občino so imeli kar precej dela z imenovanjem nadomestnih članov v raznih odborih in svetih, svoje načrte z RIS dvorec Rakičan je predstavila Jožica Smodiš, kar nekaj konkretnih predlogov pa so nanizali svetniki pod 16. točko dnevnega reda: prepove naj se tovorni promet po Gregorčičevi ulici (Katalinič), moteči so konfini v Ciril-Metodovi ulici (Šiftar), uredi naj se neasfaltirani del med Prežihovo ulico in Ulico Štefana Kovača (Martinuzzi), nova ploščad naj se poimenuje po enem od znanih Sobočanov (Rous, Slavinec), bila so vprašanja, ali je možna obvoznica za ulico Mi-kloša Kuzmiča, kdaj preplastitev Miklošičeve ulice in preureditev voznega režima v naselju Ljudske pravice (Mikolič") ter ureditev parkirišč za Sopingom in glasbeno Šolo (Obal), izrečeno je bilo opozorilo, da Ulico arhitekta Novaka zaparkirajo Murini delavci (šadl) in da je treba urediti odvajanje vode za naselje Černelavci (Recek), svetnik Ru-daš pa je spomnil, da bodo Romi na Pušči proslavili svojo prvo obletnico samostojne KS in v ta namen pripravili Kak je inda bilou ter posadili 3 1 javorjev »Gospoda Martinuzzi in Kuplen razpravljata, kot da bi si z mano brisala noge,- je ogorčeno povzdignila glas Nadja I. Miloševič, ko sta oba svetnika replicirala na njeno razpravljanje o rebalansu proračuna. Motilo jo je, da je župan ukinil financiranje Turističnega društva Murska Sobota in Pomurske turistične zveze, prav tako sta jo motila financiranje (34 milijonov) nogometnega igrišča in velika izguba zaradi neurejene kinodvorane, saj bi lahko pridobili tudi evropska sredstva, Če bi bila občina pripravljena sama vložiti nekaj denarja v obnovo oziroma če bi jo sploh načrtovala. Ga. Miloševič je prepričana, da jo omenjena svetnika vedno napadeta preveč osebno, ko si upa kritizirati županove ukrepe. Letno poročilo za leto 2004 javnega podjetja Komunala in javnega podjetja Vodovod je predstavil direktor Mirko Ša-bjan. Vse dejavnosti imajo dokaj dobre rezultate, razen kopališča I--------- Avtocesta Gradnja odseka Maribor-Lenart V prostorih občine Sv. Jurij ob Ščavnici so včeraj podpisali pogodbo o gra-dnjj avtocestnih odsekov Maribor-Lenart in Pesni-ca-Zrkovska cesta. Dars je pogodbo sklenil s štirimi gradbenimi podjetji: SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, GIZ Gradis in CMC Celje. Naložba je »težka« 13,68 milijarde sit. Skupni nastop podjetij je bil sredi septembra izbran kot najugodnejši na mednarodnem razpisu. Omenjena ponudba je bila med Štirimi prispelimi edina pravilna, saj ji je bila priložena vsa potrebna dokumentacija. Bila je tudi najcenejša. Cena ponudbe je bila edino merilo, seveda ob izpolnjevanju drugih pogojev, so odločile natečajna komisija in strokovne službe. Da bi gradili odseka, so se še prijavili avstrijsko podjetje Alpine Mayre-der (14,26 mlrd.), skupina podjetij Vegrad Velenje, Konstruktor inženiring Split, Cesta Va- in drsališča. Mnoge svetnike je zanimalo, kako je z gradnjo mrliške vežice oziroma »poslovilnega objekta«. Šabjan je pojasnil, da je vse pripravljeno za začetek gradnje in da bo gradbeništvo Gomboc začelo z deli v tem tednu. Do zamude je prišlo zaradi spremembe lokacije (zdaj bo vežica na jugu pokopališča, treba pa bo urediti tudi prehod preko železniških tirov) in spremembe projektov. Nerazumno visoka pa je tudi cena mrliške vežice na soboškem pokopališču, to je 147 milijonov, saj je to skoraj polovica cene nove glasbene Šole. 17 točka dnevnega reda je bila namenjena županovim predlogom in pobudam. Tu je g. Štihec podrobno pojasnil svojo odločitev glede polnega plačila gledališkega abonmaja za vse, ki niso občani MO Murska Sobota. Podobno kot že poteka obravnavanje »nesoboskih« članov v knjižnici, naj bi se začelo tudi v zdravstvenem domu Prav tako je napovedal, da naj bi bila po izgradnji pomurskega vodovoda, za katerega se bo zdaj začel izde-' lovati državni lokacijski načrt, enotna cena vode za vse priključke (po zadnjih podatkih naj bi bila osnovna črpališča v Krogu ter na novo v DokleŽovju in Hotizi). MO Murska Sobota pa ima ta Čas že svoje ustrezno črpališče in vodovodno omrežje, zato goričke župane zelo zanima, ali namerava župan Anton Štihec zaračunavati goričkim občinam za prenos vode iz črpališč v Krogu po osnovnem vodovodnem omrežju poseben prispevek. Bernarda B. Peček Dušan Črnigoj (Primorje), Ivan Zidar (SCT), Jožef Zimšek, Stanislav Debeljak (oba DARS), Peter Bajec (GIZ Gradis) in Marjan Vengust (CMC) raždin in Ginex (16,98) ter Porr Avstrija (20,24). Prvih pet kilometrov avtocestnega odseka Maribor-Lenart bodo začeli graditi že letos, zadnji odsek, dolg 2,8 kilometra, Pesnica-Zrkovska cesta pa prihodnje leto. Po avtocesti od krožišča oz. rondoja Pesnica do priključka Lenart bo promet stekel konec leta 2007, drugi odsek bo predan prometu v letu drža vah EU, ki se otepajo s krizo, solidna. Očitno pa je, da to ni dovolj, prej bi lahko rekli, da je šlo za slepilni manever. Da država potrebuje premik, je bilo že izhodišče prejšnje vlade, kije začela s pripravo strategije razvoja. Že v tem dokumentu, kije bil potrjen v mandatu te vlade, so postavljena izhodišča, ki terjajo reforme. Ugodno lansko leto, kar se gospodarske rasti tiče, se letos kaže v novi podobi. Na državni ravni je že kar nekaj podjetij, ki so odpustila delavce, če že niso zaprla vrat, zaradi nekonkurenčnosti. Skratka, paket predlaganih reform, ki jih je pripravil vladni odbor, v katerem je sodelovalo dvesto strokovnjakov, država potrebuje. Potreben je razvojni model, ki bo državi zagotovil preživetje v globalnih spremembah. V nasprotju s prejšnjimi vladami so tokratni dokument pripravile strokovne skupine. Dokument je ciljno usmerjen v tri spektre: davčno reformo, ki predvideva enotno davčno stopnjo, ki naj bi posledično vplivala tudi na poenostavitev sistema in razbremenila gospodarstvo; v naslednjem se dotika socialne varnosti in predvideva reformo socialne države, kar naj bi vplivalo na reformo trga dela, hkrati pa je predviden poseg s pokojninsko in zdravstveno reformo; na koncu pa se dotakne reforme šolstva in znanosti, ki naj bi uveljavila hitrejši, predvsem pa učinkovitejši prenos znanja v podjetja. Skupina je opredelila program v dveh delih, in sicer v ukrepih, ki ji je možno izvajati takoj, in dolgoročnih ukrepih, ki zahtevajo ob doseženem konsenzu globlje sistemske spremembe. Predstavljanje in razprava o programu sta se začela. Po tem, kar je bilo opaziti v javnih razpravah, bodo reforme dosegle javno podporo, čeprav je dilema okrog enotne davčne stopnje in socialne reforme, kjer bo, tako vsaj kaže, potreben kompromis. Je pa tudi res, daje vse skupaj na dveh tirih - na enem premier z vodjo vladnega odbora, na drugem pa ministri. Ob predstavitvi letošnjega proračuna je bilo mogoče opaziti reformno naravnanost, vsaj če si ogledamo nekatere postavke, ko se za znanost povečuje količina denarja za dobro četrtino, in še nekaj ključnih postavk je takih. Po drugi strani pa se opazi, da se proračun za naslednji dve leti ne zgleduje ravno po priporočilih odbora, ki predvideva zmanjševanje javne porabe. Res daje za naslednje leto predvideno zmanjšanje primanjkljaja, vendar bo to navidezno, saj se nekatere postavke, kot je financiranje avtocest, selijo v zadolževanje Darsa, ki pa po spremembah ni več neposredni proračunski porabnik. Hkrati je opazno tudi konstantno razhajanje finančnega ministra s komisijami, ki so se lotile sprememb davčne zakonodaje. Upajmo, da bo hierarhično voden in organiziran pristop k reformam, kot je zapisal eden od analitikov programa, nevtraliziral tovrstne odklone in da bo država dobila učinkovit program za razvoj. J. V. 2008. Danes sklenjena pogodba predvideva, da bodo izvajalci gradbenih del na naštetih trasah avtoceste izkopali približno 1,35 milijona kubičnih metrov materiala in vgradili približno 800 tisoč kubičnih metrov predobre-menilnih nasipov. Porabili bodo 78 tisoč ton asfalta. Na odsekih bosta po dva viadukta in nadvoza ter trije podvozi. Namestnik pre dsednika uprave Darsa Jožef Zimšek je zagotovil, da bodo dela na celotni avtocesti dokončana in da je vlada zagotovila potrebna sredstva za gradnjo. Ivan Zidar pa je v imenu izbranih izvajalcev zagotovil, da se bodo potrudili omenjena odseka zgraditi kakovostno in v najkrajšem možnem času. Andrej Bedek, foto: N. J. LOKALNA SCENA 13. oktober 2005 — VESTNIK Občina Veržej Precej pozornosti tudi promociji Skupaj z drugimi občinami z območja Upravne enote Ljutomer ter z občinama Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici se je veržejska občina prijavila na razpis Promocija in trženje tematskih poti Prlekije. Gre za projekt neposrednih regijskih spodbud v letu 2005. Občini Ljutomer je kot nosilki projekta s sklepom Agencije RS za regionalni razvoj odobrenih nekaj več kot 7 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev Vrednost projekta skupaj z davkom na dodano vrednost znaša blizu 16,9 milijona tolarjev. Ker omenjene občine pokrivajo stroške v enakem deležu, bo občina Veržej v tem projektu soudeležena z 1,7 milijona tolarjev. Poleg tega so 206.000 tolarjev namenili za druge promocijske aktivnosti občine. Veržejska občina pa se je vključila tudi v sofinanciranje Pomurske turistične zveze. Ta delež znaša 230.000 tolarjev. V letošnjem letu dajejo v občini Veržej veliko poudarka tudi razvoju turistične dejavnosti. To je zaradi zelo znanega turističnega kraja Banovci povsem razumljivo. V ta namen so v občinskem proračunu zagotovili več kot milijon 146 000 tolarjev. Pretežni del, in sicer skupno več kot TO. 000 tolarjev, odpade na obe turistični društvi v Veržeju in Banovcih. Milan Jerše Pobuda za ustanovitev občine Apače Interesi Apačanov drugačni od interesov Radgončanov? Nekdanja predsednika gornjeradgonskega izvršnega sveta in krajevne skupnosti Apače - Stogovci Anton Trope-nauer in Jože Cmor sta predsednik in podpredsednik iniciativnega odbora za ustanovitev nove občine Apače. Dan pred tem, ko je bila v Konjišču osrednja slovesnost ob gor-njeradgonskem občinskem prazniku, so predstavniki iniciativnega odbora predali elaborat o utemeljenosti ustanovitve občine Apače in predlog za začetek postopka spremembe območja občine poslanski skupini Nove Slovenije v Državnem zboru RS, ki je Še isti dan zahtevek vložila v proceduro v DZ. Predlagatelji v elaboratu dokazujejo, da prihodnja občina Apače izpolnjuje osnovne in dodatne pogoje za ustanovitev in delovanje občine, ki so določeni z Ustavo RS in Zakonom o lokalni samoupravi ter njegovimi spremembami. Kot zaokrožena celota bi zajemala kar 21 vasi s 3816 prebivalci na površini 53,2 kvadratnega kilometra v KS Apače in KS Stogovci, ima popolno osnovno šolo (v zadnjih letih v celoti obnovljeno in z novo telovadnico), zagotovljeno zdravstveno varstvo (tudi zdravstveni dom je obnovljen), zagotovljena je preskrba z življenjskimi potrebščinami, ima svoje poštne in finančne službe, komunalno opremljenost (cesta in kanalizacija sta velik dosežek, s katerim se ponaša sedanje gornjeradgonsko vodstvo), razlogi za ustanovitev pa naj bi bili geografski, zgodovinski, obmejni in gospodarski. Kakšen bo vir proračuna prihodnje občine? Ugotavljajo, da imajo dovolj podjetij, podjetnikov in zaposlenih, računajo pa tudi na koncesijo od vodnega zajetja (v Segovcih je črpališče vode za večji del radgonske občine). Svoje bodo morali povedati tudi občani, ali je to želja vseh občanov Apaškega polja ali le nekaterih posameznikov. Pred enajstimi leti jim ustanovitev občine ni uspela, ali jim bo tokrat, ko imajo izboljšano infrastnikturo in še druge življenjske razmere, pa bomo izvedeli čez čas. Bernarda B. Peček Kranjčeva zidanica v Lendavskih Goricah S slamo kriti hiši so šteti dnevi Kdo in kako lahko reši kulturnozgodovinski spomenik, zidanico pisatelja Miška Kranjca v Lendavskih Goricah, so se spraševali sodelujoči na delovnem pogovoru pri zidanici. Delovni pogovor, na koncu katerega so s folijo delno pokrili razpadajočo s slamo krito hišo, sta organizirala lendavska Zveza kulturnih društev in Območna izpostava Ja vnega sklada za kulturne dejavnosti. V okviru teh dveh kulturnih inštitucij v Lendavi tudi poteka Študijski krožek Lendava nekoč in danes, v katerem so se v zadnjem času še posebej posvetili Kranjčevi zidanici. V krožku sodelujejo Štefan Hari, Gabi Feher, Karolina Utro-ša, Igor Lebar, Igor Kolenko, Jože Gaber, Franc Farič, Dušanka Gal in Rajko Stupar. Ob Kranjčevi zidanici so se v zadnjem času še posebej posvečali meščanski arhitekturi Lendave z zgradbo nekdanjega hotela Krona in industrijski dediščini s propadajočo opekarno v Dolgi vasi. Medtem se je Občina Lendava lotila obnove hotela Krona. Že ob bežnem pogledu na s slamo krito stavbo v lepem vinogradniškem okolju, od koder je razgled daleč naokrog po nižini, je jasno, da bo Kranjčeva zidanica brez obnovitvenih posegov kmalu razpadla. Rajko Stuparje ob tem povedal, da zidanica propada, odkar imamo samostojno Slovenijo. Objekt je gotovo zanimiv tudi v sklopu turistične ponudbe Lendave, saj ima tudi svojo zgod ho, ki je za marsikoga zanimiva. Avgusta 1938. je bila v zidanici ustanovljena Komunistična partija Slovenije za Prekmurje. To pa je tudi ena zadnjih ohranjenih s slamo kritih hiš v Razpadajočo s slamo krito streho Kranjčeve zidanice so pokrili s folijo. Lendavskih Goricah Zapise in ugotovitve študijskega krožka bodo predali ustreznim spome-niškovarstvenim in drugim kulturnim inštitucijam. Člani krožka so tudi vzpostavili stik z lastnikom zidanice v Lendavskih Goricah, pisateljevim sinom Matjažem, ki je povedal, da je bil pri lendavskem občinskemu vodstvu, vendar se niso uspeli ničesar dogovoriti. Sam zidanice ne namerava obnavljati, želi pa, da bi zgradbo kdo upravljal. Podžupan občine Velika Pola- na Alojz Jerebic je dodal, da v njihovi občini skrbijo za pisateljevo rojstno hiši in muzej in tudi glede te zidanice so se zanimali, kakšna bo njena usoda, vendar so pri tem vedno naleteli na problem lastništva, saj je v tujo zgradbo težko vlagati. Če bi bilo to razčiščeno, bi dovoljevalo tudi vlaganja družbenih sredstev in sredstev lastnika. Če pa lastniki želijo, da bi nekdo le upravljal zgradbo, potem ne bo mogoče nič narediti. J. Ga. 0 lepotah Slovenije ali Tu sem doma Varstveno delovni center Murska Sobota je pripravil v sodelovanju s Sožitjem Zvezo društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije in pod pokroviteljstvom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve regijski kviz na temo Tu sem doma. Devet tekmovalnih ekip Iz varstveno delovnih centrov Sožitje Ptuj, Polž Maribor, Mravlja Lenart^ Ruše, Slovenska Bistrica, Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota se je pomerilo v poznavanju geografije Slovenije in njenih lepot. »Varovanci v varstveno delovnih centrih imajo različne potrebe in želje, med njimi pa je tudi želja po intelektualnem izzivu, saj s tem prispevajo, tako Angela Benko Lang, k osebnostni rasti varovancev. Zmagovalna ekipa na regijskem tekmovanju, ki dobi v varstvo tudi maskoto Ve deca in prevzame organizacijo naslednjega kviza, se potem udeleži še finalnega republiškega tekmovanja. Tekmovalce so sprejeli v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, direkto- Mesto miru, prijatelj stvain svobode Ali se mirovniki dajo, v kaj so dregnil,' pred dnevi vesoljni S o’ razglasili, da so vložili o'1. proti neznanemu Storilc“:njsj da je odtujil peticijos P° občanov iz poletja l/1 '> .. ri so zahtevali, da se me*" nja Radgona razglas' za111 miru, prijateljstva ■ ljV Mislim, da ne Oni le mestu ne bi bilo sejma. ' ■ _ pagira orožje, čeprav je ■ gova letošnja vsebina R na predvsem gasilstvu zaščiti Največjigren torjev sejma je, da sc ■ r jem, ki je res strogo st vabili otroke iz vrtce'1Oi nih šol. To je zares ned Toda ravno toliko kol J to rji so za napačen vzgol stop krivi učitelji Vrnimo se k začeto vku. Mirovniki se ne ,t). da so dregnili v neMl Gornji Radgoni že zd1*’’^ pospravljeno, na m«" no, zapakirano in kar « še veliko pentljo, ki jo ^j/i-ob različnih priložn0^, slim seveda na vojne , ko je bila Radgona ed^ okupirano mesto V'' kjer so prebivalci l^' no popolnoma drugače^ ostali državljani. Tus0 # bali za svoja življenja« s j kovska enota poruši a P „ sta in kar nekaj dni^J mejnem prehodu, smrtne žrtve zvajajo in da niso le na papirju. Dejal je ^U' °Perativni načrt Gasilskega povelj-Črenšovci je bil ob nedavnim Potrjen v praksi in je dokaz, da ^Tibno-zašČitnl ukrepi izvajajo. •iški svet Občine Cankova --wr WV* v~ Odhodki precej pod pričakovanji proračunskih prihodkov Ib^ 01tova kaže, da so dosegli le-ti 41,30 'Hjjjj/^^denega ali zneskovno okrog lj :f stvo za okolje in prostor," je pa bodo morale občil* , me financirati. Tako kot morale imeti vse storski plan, bodo mor«^1^ tudi energetski pin® J1’ * moralo stalno spre^j*11’ . bo dokončana zgodba/ Pcj dala Mojca Breščak D ■ , j. kih onesnaževalcev sot djetja, kmetijstvo, v velik onesnaževalec fOv0' met Razlog za evropsko ro tovrstnim raziskavah , lizam je, da želijo pf®1 ločene neodvisnosti®11 dobaviteljev plina in Izdelava energetsko • , pa je le ena od nalog, s * ukvarja pred kratki® ’ vljena agencija LEA. S® , vajalci kar nekaj proj^’ sklada in Agencije za i*1 rabo energij, pripravljJl j di informacijske zloze^'' se informiranje javno*1' “J Bernarda’ 1 Črnogradnja v središču Sobote - Grili gradil brez dovoljenj Gradbeni inšpektorje že lani poleti ugotovil, daje poletno-zimski vrt okrepčevalnice Grili zgrajen na Črno v' mesecev bi morali vzpostaviti prvotno stanje. To se ni zgodilo. Kako le, ko pa je postal Grili nadvse ra®"1'1 Sobočanov, še posebno tistih, ki imajo radi ribje jedi. V bližini je bilo skoraj eno leto gradbišče in verjetno jela7 ,, daje inšpektor »pozabil« na odločbo. Očitno ni - letos spomladi gaje spet spomnil, da je treba objekt odstra®1^^!^ vseh dovoljenj, saj lastnik ni zaprosil niti za gradbeno dovoljenje. Spet mi je bil določen šestmesečni rok. jekt, a poletje je spet mimo, stavba v Kocljevi ulici zgrajena, nov trg skoraj urejen... nekomu pa je Grili, ■' i’ objektov tržnice, kjer je prav tako potrebna celovita obnova, še vedno trn v peti, sicer ne bi dobili po pošti na ' be inšpektorja s pripisom: »Ali je res samo nekaterim dovoljeno opravljati gostinsko dejavnost brez papifle H j nezgrajenem objektu??? Nekateri imajo pač dobre veze na MESTNI OBČINI!!!!« - Bernarda B. Peček, I®10 Izredna seja radenskega občinskega sveta Ni ovir za gradnjo poslovne cone v Boračev1 Občina Radenci se je prijavi- se urejajo stavbna, kmetijska in Njen direktor Občina Radenci se je prijavi- la na javni razpis Regionalne razvojne agencije za poslovne cone. Na tem razpisu je uspela, in sicer, da se za območje Bo-račeve izdela strokovna podlaga, ki bo sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev, hkrati pa se pripravijo projekti za komunalno infrastrukturo. Po besedah župana Jožefa Toplaka mora občina najkasneje do 15. oktobra regionalni agenciji predložiti ustrezen akt, s katerim se urejajo stavbna, kmetijska in vodna zemljišča, gozdovi in območja, bogata z vrelci mineralne vode. Zato so se svetniki v razpravi zavzeli za vehko večji nadzor nad prevozi nevarnih snovi, ki bi lahko ogrozile naravno okolje. Zaradi časovne stiske so občinski svetniki na ponedeljkovi izredni seji potrdili predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za občino Radenci. Končni elaborat je nastal v mariborski firmi ZUM. navedel, da so v I uspeli kumentacijo za p nega akta. Ker P’ no Beračeva še m 2 šege na tem | kom pa so tudi P , J zastarele zaztd predstavljali prej1 ^i«1' jr i žnost zanadaljn)0^X J I VESTNIK -13. oktober 2005 GOSPODARSTVO Slovenski vzdrževalci povezani v društvo Vzdrževanje, pomemben del industrije za dejavnost, ki ima prihodnost Slovenski vzdrževalci so Kozani v Društvo vzdrže-n Slovenije. Na ta način '^"dvignili ravenpomem-1 sti vzdrževanja na nacio-ii ravni, prispevati k ve-y,tazpoznavnosti dejavno-*• s tem pomagati vzdr-J’kem. V društvo, ki bo leto praznovalo /*t ki delovanja, se vklju-'^vzdrževalci kot fizične - avgusta jih je bilo bil-km pogodbeni part-‘njem sodeluje tudi 251 '!lii- katerih dejavnost so J4tve in izdelki za vzdrže-včlanijo pa se lahko ''L ki so povezani z vzdr-’tno dejavnostjo. Pome-nalogi; v društvu opra-^di člani iz pomurske V izvršilnem odboru regijo Branko Casar, Rotirani inženir elektro-ju"kt, zaposleni v družbi P Strojna. f’hiaubna naloga društva je ruvanje članov in izdaja-Tokovne revije Vzdrževa-J poslanstvo društva pred-j,-njegov član in sogovornik Ctem Naš šolski sistem J’"' Programa za izobraže- 1 ' '''Sevalcev ne pozna, ra- zen v zadnjem času je študijska smer mehatronik s podusmen-tvijo vzdrževalec, kar pomeni, da se morajo vzdrževalci s povezovanjem strokovnih znanj, predvsem strojništva in elektronike, ter z izmenjavo izkušenj usposabljati sami. Povrh pa gre pri vzdrževanju za sestavljene, zapletene in celo življenjske procese. »Pri vzdrževanju je tako, da tudi če gre drugič za enako napako, ni nujno, da je tudi enaka rešitev enako dobra,« je povedal sogovornik. Društvo vzdrževalcev Slovenije je tudi nosilec projekta Leonardo de Vinci za Slovenijo, katerega bistvo je ocenjevanje in cer-tificiranje tehnikov vzdrževanja, Nafta Strojna ima tri programe, program servisov, jeklenih konstrukcij in program posod. Ukvarjajo se s proizvodnjo in servisom procesne opreme v strojništvu, merilni regulaciji in elektro krmiljenju, obvladujejo pa tudi montažo, servisiranje in vzdrževanje elektro in merilne regulacijske opreme, ki deluje na eksplozivno nevarnem območju, za kar so si pridobili tudi certifikat. Slednje storitve opravljajo tudi za zunanje partnerje, enako tudi ekološko čiščenje rezervoarjev. V podjetju je zaposlenih štirideset delavcev. Branko Casar: »Pri vzdrževanju je tako, da tudi če gre drugič za enako napako, ni nujno, daje enaka rešitev enako dobra,« kratkim so se slovenski vzdrževalci srečali na 15. Posvetovanju na Rogli in napovedali, da Prihodnje še večjo pozornost namenili evropskim L ardom vzdrževanja, kijih morajo dosegati tudi slo-Podjetja. Pa 50 tudi nov'c°r da bodo čez dve|eti organi-srečanja vzdrževalcev sveta Euromainte-।:^| e'h3 katerem se bo srečal svetovni vrh vzdrže-Predstavilo pa se bo okoli 700 razstavlja Icev. Sikati pi eno-u davčni ki temelji na poenotenih kriterijih za vso Evropo. Vzdrževalci tako pridobijo mednarodno spričevalo o usposobljenosti, ki bo veljalo v vsej Evropi. Vzdrževanje kot dejavnost v zadnjem času vse bolj pridobiva pomen. Ni industrije, ki bi lahko delovala brez nje, in čim naprednejša in novejša je tehnologija, tem zahtevnejše je s strokovnega vidika njeno vzdrževanje. Dobro vzdrževanje pa je pomembno tudi s poslovnega vidika, zato mu vodstva podjetij posvečajo vedno večjo pozornost Proizvodnja mora z vidika gospodarnosti teči brezhibno in brez zastojev ter tako, da niso ogroženi zaposleni niti okolje. In prav slednje postaja pomembna določil-nica v poslovanju industrijskih na internetu: www.vestnik.si Pudjetje JS IrtfiWlthnnH Ul. * fcvjkj 13. M. Obetavna novica o obrtni coni v Odrancih Resna ponudba nemškega podjetja '%v n v°bodnih sindi-X-^fotuje uvedbi ker a D°gate bogatej-CMiJ* revMše. '"sonamrečizra-' napovedana 20-Aty obremenila ►'^65 s° ^la8ajno za do-L'' Za/, ^riarde tolarjev ' Pokril razliko. V ■ ?, f'*h|o da se bo to k fzavarovancev lenega za-^^urse bodo od-U;,/?" s*ndikatov bo sl0Pnja najbolj Hi ” s Po'Precni- Vpre^nimi piača-bogate, takega potrebuje. L M. J. Če kaj lahko prinese večji razvoj občine Odranci, je to gotovo »aktiviranje* tamkajšnje obrtne cone, ki čaka na potencialne vlagatelje. Doslej so že uspeli pritegniti podjetnika Šafariča iz Beltinec (obrat za proizvodnjo plastične embalaže), v igri pa k bilo še nekaj drugih naložb, a ni prišlo do realizacije. Ali je kaj novega? Zvedeli smo, da imajo spet resno ponudbo podjetja iz Nemčije, ki namerava zgraditi v Odrancih tovarno za proizvodnjo avtodomov. Predstavniki tega podjetja so bili pred nedavnim že na pogovorih pri njih in jih tudi seznanili, da je proizvodna hala predvidena v velikosti okrog 4.500 kvadratnih metrov, vrednost naložbe skupaj z opremo pa bo znašala okrog tri milijone evrov. V prvi fazi bi zaposlili okrog 100 ljudi, potem pa še 50. Njihovi avtodomi bodo namenjeni izključno za izvoz, letna realizacija pa bi znašala okrog 40 milijonov evrov. S proizvodnjo bi lahko začeli že predvidoma decembra prihodnje leto. Ni pa še vse črno na belem, saj bodo naložbo realizirali samo v primeru, če jih bo pri tem finančno podprla tudi naša država. Zdaj čakajo na zagotovilo slovenske vlade, da lahko računajo na razpis nepovratnih sredstev v prihodnjem letu. Predstavniki zainteresiranega podjetja (zaenkrat ne želijo biti imenovani) in odranske občine so zato že najavili svoj obisk in pogovore tudi v Ljubljani. J. G. RADENSKA - ZDRAVILIŠČE Podjetje za zdravstvo, turizem in gostinstvo . Radenci, d. o. o. Zdraviliško naselje 12 9252 RADENCI ponovno objavlja prodajo nepremičnine z zbiranjem ponudb družb. »Zato pa so naše službe na voljo štiriindvajset ur na dan,« je dejal Branko Casar. Podjetje Nafta Strojna, kjer je Branko Casar zaposlen kot vodja elektro službe in službe za merilno regulacijo, opravlja storitve vzdrževanja za družbe znotraj skupine Nafta in za zunanje pogodbene partnerje. »S partnerji dobro sodelujemo, saj zelo upoštevajo naša priporočila in mnenja. Zavedajo se. da bo le z dobrim vzdrževanjem delovnih naprav zadeva dolgo in dobro delovala. Na prvem mestu pa je tako varnost, brez katere ne gre,« je poudaril sogovornik. Zaradi narave dela ima torej dejavnost vzdrževanja prihodnost, in to v obvladovanju vedno novih znanj ter v povezovanju le-teh v celostno obvladovanje proizvodnih sistemov. Vedno višji pa so tudi predpisani standardi servisiranja in vzdrževanja sistemov, še posebno tistih, kjer lahko pride do eksplozij. Majda Horvat 1. Predmet ponudbe je prodaja opremljenega poslovnega objekta, imenovanega Restavracija VIKEND in KEGLJIŠČE Radenci, na naslovu Panonska cesta 2, 9252 Radenci, ki stoji na pare. št. 661/15 k. o. Radenci - poslovna stavba 1331 m2, dvorišče 1521 m ’ - in pare. št. 668 - neplodno 1574 m2 in travnik 30 m2. Poslovni objekt je primeren za opravljanje gostinske dejavnosti in je zaseden z najemnikoma, od katerih ima najemnik Restavracije Vikend pod enakimi pogoji predkupno pravico. 2. Izhodiščna cena za nepremičnino iz točke 1. znaša 160.000.000,00 sit. Določena je v skladu s cenitvijo, ki jo je opravil sodno zapriseženi cenilec. Predpisane davčne dajatve na promet nepremičnin in stroške prepisa plača kupec. 3. Kriterija za izbiro najugodnejšega ponudnika sta višina ponujene kupnine in plačilo kupnine v enkratnem znesku. 4. Prodajni pogoji za sklenitev pogodbe: a) Nakup po načelu videno - kupljeno. b) Ponudba mora biti v pisni obliki z navedbo ponudbene cene in načinom plačila. Ponudba mora vsebovati se: - ime in priimek oz. firmo kupca ter naslov stalnega prebivališča oz. sedeža ponudnika; - pravne osebe morajo vlogi priložiti izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, matično številko, davčno številko in številko TRR, samostojni podjetniki izpis iz sodnega registra Davčne uprave RS, davčno številko in številko TRR, fizične osebe pa Potrdilo o državljanstvu, EMŠO, davčno številko in številko TRR. Prodajalec si pridržuje pravico, da po pregledu in ocenitvi ponudb ne sklene prodajne pogodbe z nobenim ponudnikom. 5. Ponudbo pošljejo zainteresirani ponudniki v zaprti kuverti priporočeno po pošti v8dnehod dneva objave na naslov: RADENSKA - ZDRAVILIŠČE Radenci, d. o. o., Zdraviliško naselje 12, 9252 RADENCI, s pripisom »NE ODPIRAJ - ponudba za odkup nepremičnine«. Ponudbe, ki bodo prispele na naslov po objavljenem roku, bodo zavržene. 6. Najemnik Restavracije Vikend ima pri nakupu nepremičnine pod enakimi pogoji predkupno pravico. O uveljavljanju predkupne pravice se mora najemnik pisno izjasniti v 3 dneh od obvestila prodajalca o prejeti najvišji ponujeni ceni. 7. Vsi ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. 8. Kupnina se plača v 8 dneh od podpisa pogodbe na račun prodajalca. Pogodbo mora izbrani kupec podpisati v 15 dneh od poziva k podpisu pogodbe. Izročitev nepremičnine se opravi po celotnem plačilu kupnine in stroškov. 9. Zainteresirani kupci lahko pridobijo podrobnejše informacije o nepremičnini, ki se prodaja, pri g. Milanu Hojniku, tel. št. 02/ 520 27 02. Ogled nepremičnine je mogoč po predhodnem dogovoru. Ej, pridite čez cesto! KAM? V novo poslovalnico SKB banke v Murski Soboti. KJE? Na Kocljevi 9 v Murski Soboti, se pravi, samo čez cesto! Nova lokacija, novi prostori, nove posebne ponudbe je za vas pripravila soboška ekipa SKB banke. DARILO vsem obstoječim in novim strankam; - brezplačna pristopnina za elektronsko bančništvo - brezplačna enoletna naročnina za kartici Mastercard in VISA - posebna ponudba velja za fizične osebe do 30. novembra 2005 SKB BANKA BiB, SOCIETE GENERALE GROUP Poslovalnica Murska Sobota Kocljeva 9, Murska Sobota,T 02/5223-120, F: 02/5223« 139, Delovni Čas; pon. do pet, 8.30 - 12. ure in od 14 - 17. ure, sobota zaprto www.skb.si VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje ra Informiranje, d. d., Ul. a. Novaka 13, Murska Sr teta (IZ)BRANO 13. oktober 2005 - VESTMI Barometer Ivan Markoja si ponovno obeta vlagatelja v odransko obrtno cono. Kot kaže, pa posel, kljub interesu tujega partnerja, ne bo odvisen od dobre volje župana, ampak od države in njene finančne podpore projektu. Vlado Smodiš skupaj s sadjarskim društvom pripravlja razstavo starih sort jabolk. Prireditev gotovo ne bo tako odmevna kot kozjanska. To pa ni krivda društva, ampak predvsem pomurskega turizma, ki tovrstnih dosežkov ni pripravljen podpirati in jih obračati sebi v prid. Gyorgy Tomka, predsednik Pomurske madžarske samoupravne skupnosti, je pri predsedniku Državnega zbora Francetu Cu k j atiju zahtevaj, da umakne iz zakona o praznikih ■prekmurski praznik«. Anton Tropenauer je pripravil in vložil predlog za samostojno občino Apače. Zakaj tega ni storil še kot predsednik radgonskega IS, ni jasno. Očitno pa je, da je počakal, da se je v sedanjem mandatu uredila zares zanemarjena infrastruktura v tem koncu radgonske občine. Akd. dr. Franc Zadravec je na slavističnem kongresu v Lendavi ponovno osvetlil mesto Miška Kranjca v slovenski literaturi. Tudi v Črenšovcih končno enoizmenski pouk Pred 40 leti so dobili novo šolo Kmalu nato ko so se učenci in učitelji osnovne šole v Črenšovcih preselili v novo šolsko stavbo, bilo je to 8. februarja pred 40 leti, se je v njihovem delovanju marsikaj spremenilo na bolje. Tudi zato, ker so s pomočjo takratne Republiške izobraževalne skupnosti dobili novo, sodobno opremo in ker so uredili igrišče za nogomet, rokomet, košarko in atletsko stezo. Minuli petek so proslavili 40. obletnico tega dogodka, hkrati pa tudi novo pridobitev, s katero so končno lahko uvedli enoizmenski pouk. Po besedah ravnatelja šole Štefana Ftičarja, ki je najprej pozdravil vse zbrane in goste (med njimi je bil tudi poslanec DZ Jožef Horvat), se lahko ponašajo z zelo bogato bero tudi zlatih priznanj in nagrad v državnem merilu. Izvedli so številne inovacijske projekte, ki sb odmevali v širši javnosti, orali so ledino pri računalništvu v osnovnem šolstvu, vključili so se v proces uva- Prejeli smo 0 novem prazniku iz drugačne perspektive Lendava - škode po poplavah k za 54 milijonov tolarjev Za hrano, pija- : čo,mobitel... 'i; osem milijonov | javnega denar? s s Nesreča je nekaterim zelo koristi If Aa osnovi odločitve Državnega zbora bo odslej v Republiki Sloveniji praznik tudi 17. avgust. Omenjenega dne so leta 1919 v Beltincih organizirali ma-nifestativni shod oz. proslavo v počastitev zasedbe jugozahodnih predelov dotedanjih madžarskih župnij Vas in Zala, do cesarje prišlo s stranijužnosiovanke vojske dne 12. avgusta v soglasju s sklepom Vrhovnega sveta pariške mirovne konference. Nihče ne oporeka dejstvu, da imajo Slovenija in njeni državljani oz. Prekmurje in njegovi prebivalci vso pravico, da določijo za državni praznik katerokoli obletnico dogodka iz zgodovine pokrajine. Težavo povzroča zgolj dejstvo, da najnovejši praznik - skorajda petnajst let po osamosvojitvi slovenske države -ne vpliva pozitivno na sožitje tukajšnjih narodov in . na splošno demokratičnost srednjeevropskega prostora. Novi državni praznik v našem multietničnem Prekmurju - čeprav po lastnih izjavah poslanci tega niso želeli - negativno vpliva tudi na oblikovanje narodne zavesti madžarske skupnosti. Intenzivno obdobje evropskih integracijskih procesov ni najbolj primeren čas za morebitno povzročanje nepotrebnega nezadovoljstva med sosednjimi narodi oz. med večino in manjšino. Prepričan sem, da bise lahko našel tudi kateri drugi zgodovinski dogodek iz bogate preteklosti pokrajine, ki bi vsaj toliko poudaril navezanost območja na slovenstvo. Z zgodovinskega vidika je bilo prej omenjeno zborovanje v Beltincih v času dogajanja veliko manj odmevno, kot se to danes interpretira. Če pa je šlo pri izbiranju praznika za nekakšno analogijo s podobnimi prazniki v primeru Primorske in korosko-štajerskega predela, primerjava tudi precej Šepa, saj je šlo v zgodovinskem pogledu pri prekmu rskem primeru za izredno specifične okoliščine Ne moremo mimo dejstva, da seje prekmurski slovenski živelj v prvih letih v novi južnoslovanski državi počutil izredno nelagodno, kar je nekajkrat izjavil in zapisal tudi sam Jože Kiekl. Nekatera prekmurska naselja z absolutno večinskim slovenskim prebivalstvom so neposredno po južnoslovanski zasedbi pokrajine naslavljala protestna pisma določenim državnim organom in drugim institucijam ter zahtevala spremembo odločitve pariške mirovne konference. Pomembno je tudi poudariti, da politična elita, ki je krojila načrte poznejše Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, v primeru prekmurskega prostora prvotno ni imela nikakršnih ozemeljskih zahtev Za priključitev pokrajine ob Muri k južnoslovanski državi so se v času nastanka Kraljevine SHS zavzemali le skupina katoliških duhovnikov in nekaj posameznikov Skratka. enoglasnega navdušenja za priključitev območja k južnoslovanki državi tudi med Slovenci ni bilo, Madžari in madžarsko orientirani prebivalci pokrajine pa so bili po zasedbi območja dobesedno šokirani. S proslave ob 40-letnici OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in otvoritvi preurejenih prostorov za devetletko. Hkrati so pripravili tudi slovesen sprejem prvošolcev v šolsko skupnost. j an j a devetletnega programa osnovnošolskega vzgojno-izobra-ževalnega procesa ... in na šoli je zavel duh ustvarjalnosti ter pedagoškega nemira. S tem so tudi upravičili ime velikana slovenskega pesništva Franceta Prešer Kljub kopici problemov in težav, kar se tiče integracije Prekmurja v slovenski politični, gospodarski in kulturni prostor, je realizacija procesa nesporna. Dandanes ni in ne more biti nikakršne objektivne bojazni Slovencev, da bi ozemeljska integriteta ali kultumo-jezikovna pripadnost območja lahko postala kakorkoli vprašljiva. Sočasno pa je treba tudi priznati, da je kljub primernemu reševanju manjšinskega vprašanja v Sloveniji v zadnjih desetletjih število pripadnikov madžarske narodne skupnosti zelo upadlo. Hkrati je postala tudi narodna identiteta madžarske skupnosti precej ohlapna. O vzrokih bi lahko govorili na dolgo in široko, toda treba je poudariti, da je bilo v določenih obdobjih 20. stoletja v Prekmurju težko biti Madžar. Nesporno je, da je bilo vsaj tako težko biti tudi porabski Slovenec, vendar se v tem kontekstu primerjava ali večkrat omenjena reciproci-teta lahko omenja zgolj sekundarno. Tudi dandanes se pogosto poudarjajo samo nagali-vni primeri iz obdobja pripadnosti Prekmurja k Madžarski. Nihče ne oporeka temu, da so bile prekmurskim Slovencem v zadnji desetletjih avstro-ogrske monarhije in v času druge svetovne vojne storjene določene krivice, ki so negativno vplivale na oblikovanje narodne identitete Vendar je res tudi dejstvo, daje bila načrtna asimilacijska politika Kraljevine SHS vsaj tako škodljiva. Toda o slednjem se največkrat ne govori. Nisem privrženec stalnega oziranja v preteklost, vendar je kljub temu treba poudariti, da so bile vsepozitivne madžarske značilnosti in vrednote, ki so bile ust varjene v zgodovini, v Prekmurju v preteklih desetletjih zamolčane. Zato se je s strani slovenskega življa pojavil določen odpor do vsega, kar je madžarsko oz. je povezano z Madžari. V takšen kontekst interpretiranja lahko posredno prištevamo tudi novi praznik, katerega bodo morali -vsaj formalno (npr. učenci in dijaki madžarske narodnosti v šolah) - praznovati tudi pripadniki madžarske narodnosti, kar pomeni enako, kot če bi koroški Slovenci praznovali nesrečni plebiscit po prvi svetovni vojni. Vprašajmo se tudi, ali bi bilo logično, da omenjeni praznik obeležijo tudi pripadniki madžarske narodnosti, ki jih je prav dogodek, ki ga večinski narod odslej praznuje, odcepil od svoje matice? Ali so v primeru nestrinjanja ali protestov »nezadovoljneži« nelojalni slovenski državljani? Menim, da bi se lahko tovrstnim nevšečnostim elegantno izognili in si poiskali možnosti za drugačno izražanje nacionalne in kulturne navezanosti pokrajine k slovenski državi. To bi lahko storili tudi tedaj, če se je katera od sosednjih držav podobnega vprašanja lotila manj demokratično. Vsekakor bi bilo treba tovrstna vprašanja tudi s tega vidika še pred sprejetjem zakona temeljito preanalizirati. Vendar, žal, zgodilo se je drugače.1 Laszlo Gbncz na, po katerem je šola poimenovana. Devetletka je prinesla pred njih nove zahteve, hkrati pa so se soočili s problemom pomanjkanja prostorov. Tako so morali imeti do letošnjega novega šolskega leto delni dvoizmenski pouk kot ena redkih Šol v Sloveniji. Njihovim potrebam in željam je, kot je dejal ravnatelj, z razumevanjem prisluhnil župan; podporo pa so dobili tudi v občinskem svetu, ki je sprejel odločitev, da namenijo v občin- Lendavska občinska komisija je ugotovila, da je zaradi poplav na objektih in infrastrukturi za 54,3 milijona tolarjev škode, ob tem pa so stroške, ki so jih imeli s posredovanjem ob poplavah, občini prijavljale še krajevne skupnosti, gasilska društva, posamezniki in podjetja. Ti znašajo skoraj 8,5 milijona tolarjev, po pričakovanju pa bo fakturo za 2 milijona tolarjev izstavilo še podjetje LEKO Iz Madžarske. S sogla sjem občinskega sveta jih bodo poravnali iz prora čunske rezerve. Toda seznam prijavljenih stroškov je razkril, da so eni veliko dela opravili zastonj, drugi pa so si zaračunali vsak liter goriva, klic po mobilnem telefonu in vsak grižljaj hrane ter požirek pijače, pa še to silno drago. Jn če so prijavljeni zneski stvar poštenja in moralnosti, je njihovo poplačilo z javnim denarjem sporno. Svetnik Štefan Sobočan in hkrati predsednik krajevne skupnosti Hotiza je namreč župana in občinsko upravo opozoril, da za priznavanje stroškov niso pripravili nobenih kriterijev in da so med primerljivimi upravičenci zelo velike razlike Toda njegovo opozorilo je brez odziva drugih svetnikov obviselo v zraku. Stroške odsotnosti svojih delavcev zaradi sodelovanja skem proračunu 20 ttiilij®111; tolarjev za preureditev šok , prostorov (dveh večjih '•: H tri) in ureditev okolice ko da so bolje poskrbeli nost otrok. Župan Anton Tdrnarje' . jem nagovoru poudaril, ločitev m bila lahka, “ imeli zagotovila, da bodo p za to naložbo ustrezen del^ dstev iz državnega pWta “ ( poseg pa je bil nujen. Ne se za usodo te šole, ki jo' ' j sam obiskoval, ker stoji m nih strokovnih temeljih 1 Tudi Irena Kumer.Pr ^ niča organizacijske enot1 ( | da za šolstvo R Slovenije' ski Soboti, je poudarila, 1 \ OŠ Črenšovci sledili izziv0®^ voja in ves čas uvajali vzgojno-izobraževalni Pf Uspešno so delovali tu mentorska šola. Ne le ,f segli, ampak so na nekat£ 1 d roč j ih tudi presegli cilje, । postavlja demokratičfl1 z a vzgoj o i n j zo braževanp. , Besedilo in foto: J® ■ Svetnik Štefan ,4 ' ’ ' 1 1 • II M v. , krajevne skupno^ zaje namreč žup^jI občinsko upravo ril, da za priznavanji škov niso priprav" 'j, nih kriterijev in dnJ j primerljivimi up^ j zelo velike razlik^ . j, p . pri akcijah varovani3 ’ tudi podjetja G7 in Cestno Sobota. Jožef Soke * ševaJ o moralnosti1 so prijavili ter .dre 'n da na seznamu ti’ d* ki so ob naravni nes'1' zelo veliko prispel3' I VESTNIK -13. oktober 2005 (IZ)BRANO Zdravstvena »ostaja odprta 'sak dan ^joški ambulanti še posodobljen Peni urad in policijska pisarna 'iul .» • 'ai Razkrižje so odpret,^Ijene prostore zdrahi/* Posla jr. kjer bo od-ti,'^ dan delovala zaseb-^datricna ambulanta, ™ pa tudi prenovljene j,'re Za matični urad in pisarno. Občina je l"1 'To ureditev objekta okolice v dveh le 18 milijonov ” 8k°škov pa je za ^"ijn Cni poravnalo Im- ’^tvo za zdravje. konten dogodek, Sr v' "1 postavitve zdrav-'Si ii"0'1 petindvajse-, D, uj ' 1,: vsa^ ^an zdrav- L ; ' llvnost,« je povedal Ni # )e povedal ^tOlvanu^ So so obnovili in so-'■r"'h o.: hl od r i w r ' natnreč enkrat te-'”ft»iapo štiri ure zo- Host vstopi V OKTOBRU «VU6MtUEMV HFOmNBRG* * IHFONDBRKHf®0 a Najemni sklad INFOND ENERGY bozdravnik in toliko časa tudi zdravnik splošne prakse, sedaj pa bo vsak dan odprta tudi zasebna ambulanta za otroke. »Ob tem pa moram povedati, da nas motijo trenja med javnim in zasebnim zdravstvom, v ospredju pa bi vendarle morale biti potrebe občanov po zdravstvenih storitvah,« je o problemu, s katerimi se sedaj srečujejo, dejai Ivanušič Hkrati z ureditvijo prostorov za zdravstvo so obnovili tudi prostore, kjer deluje matični urad. Pomembno je, da zaradi elektronskih povezav občani sedaj tu lahko opravijo veliko več storitev kot prej, torej tudi takšne, ki so jih doslej lahko opravili le na sedežu upravne enote. M. H. Potrjena priznanja in nagrada občine Puconci Častni občan bo mag. Evgen Balažič Slavnostna seja 13. oktobra Na zadnji seji pu conske ga občinskega sveta so svetniki soglasno potrdili predloge komisije za priznanja in nagrado. Le te bodo v okviru letošnjega občinskega praznika podelili na slavnostni seji v četrtek, 13. oktobra, ob 16. uri v večnamenski dvorani v Puconcih. Naziv častnega občana bo tako dobil mag. Evgen Balažič, evangeličanski duhovnik v Puconcih, ki ga je predlagala Zveza kulturnih in turističnih društev Občine Puconci. Naziv častnega občana bo dobil Balažič za prispevek k prepoznavnosti in ugledu občine v slovenskem prostoru. Evgen Balažič se je rodil 12. septembra 1945. Sedaj živi v Puconcih in že vrsto let deluje v okviru Cerkvene občine Puconci in se aktivno vključuje v ljubiteljsko društveno dejavnost vasi. Njegova dejavnost je usmerjena v razumevanje protestantizma in spodbujanje strpnosti med pripadniki različnih veroizpovedi. kar je za območje občine velikega pomena. 8 svojimi literarnimi prispevki, še posebej z delom Zgodovina puconske cerkvene občine, je prispeval k večji prepoznavnosti in ugledu občine v slovenskem prostoru. Priznanja občine bodo dobili gostilna Kuhar - Kosi iz Puco-nec za stoletno tradicijo dobre slovenske gostilne, Ivan Horvat iz Doline za dolgoletno prostovoljno delo in prispevek k razvoju vasi in Franc Kuhar iz Puconec Člani sosednjih lions klubov Bad Radkersburg- Mureck in Murska Sobota so bili konec tedna skupaj na izletu v Budimpešti. Klub iz sosednje Avstrije je botrski klub soboškemu, saj mu je pred petnajstimi leti pomagal pri nastajanju In ga v prvem letu delovanja tudi finančno podpri. Lions klub v Radkersburgu deluje že 25 let, kar bodo obeležili na slovesnosti čez dober teden. Pred madžarskim parlamentom je sprejel Člane lions klubov slovenski veleposlanik Andrej Gerenčer, tudi sam član Lions kluba Murska Sobota. Ob svetovnem dnevu učiteljev 5. oktober, svetovni dan učiteljev praznujejo v mnogih državah sveta, vendar vsak po svoje. Pomen tega dneva je v večjem zavedanju pomembnosti znanja ter nezamenljivosti in nenadomestljivosti učiteljev. V letošnjem poročilu so Unesco, Unicef in Mednarodna organizacija dela zapisali, da so za kakovostno izobraževanje odločilni kakovostni učitelji in učitejice. S tem so povzeli del slogana Izo za pomembne dosežke v športu in izobraževanju v občini. Veliko zahvalno listino bo prejel Bela Lončar iz Ženkovec za pomembne dosežke v društvenem in krajevnem delovanju in za prispevek k prepoznavnosti občine v slovenskem prostoru, nagrado občine v višini sto tisoč tolarjev pa Turistično društvo Vrtnica Bezno-vci za izjemne dosežke pri negovanju kulturnih vrednot ter za zgledno, povezano in aktivno društveno delovanje. Župan občine Puconci Ludvik Novak pa se je, odločil, da bo priznanje župana podelil Štefanu Pozveku iz Zen-kovec za uspešno delo in prispevek pri razvoju krajevne skupnosti Zenkovci. Pozvek je bil tudi eden od dveh kandidatov za prejemnika velike zahvalne listine, saj ga je za to priznanje predlagala KS Zenkovci. Med drugimi kandidati za prejemnike nagrad so bili še udeleženec NOB in bitke na Va-neči Stane Červič - Bojan, direktor d d. Kerna Puconci Branko Drvarič (za naziv Častnega občana), Kulturno turistično društvo Puconci, Štefan Šantavec iz Šala-menec (za priznanje občine), PGD Predanovci, PGD Bodonci in Matija Car iz Poznanovec (za nagrado občine). Predsednik komisije za priznanja in nagrado Milan Vrečič (v komisiji so bili še Jože Ficko, Franc Kuhar in Ludvik Smodiš kot člani, župan Ludvik Novak in uslužbenka občinske uprave Marjeta Bergles kot zapisnikarica, op. p.) je povedal, da je komisija braževalne internacionale: Kakovostni učitelji in učiteljice za kakovostno izobraževanje - v znanju je moč. SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture je vključen v Izobraževalno internacionalo, ki ima svoj sedež v Bruslju. Na območju Pomurja SVIZ vključuje 1530 članov, ki so zaposleni v vrtcih, osnovnih, srednjih in glasbenih šolah, zavodih in kulturi. Ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev je pomurska ob pravočasno dobila skupno petnajst predlogov, ki so bili vsi pravilno izpolnjeni. Motilo ga je le, da je en pošiljatelj predlagal več kandidatov, zato bodo pripravili tak pravilnik, da to ne bo več možno Sicer pa puconska občina ob svojem 8. občinskem prazniku pripravlja vrsto prireditev. Za organizatorji so že zbiranje in ocenjevanje bučnega olja, praznik buč ter zelo uspeli in odlično obiskani 5. rekreativni kolesarski maraton Triglav Kerna, 2. tek po Poti sprostitve in užitka ter koncert cerkvenih pevskih zborov z območia občine. V četrtek, 13. oktobra,bodo učenci osnovne Šole Puconci opravili svoj tradicionalni pohod do Doma borcev na Vaneči, popoldne pa bo tričlanska delegacija v sestavi Boris Vlaj, Milan Jakovljevič in Milan Grlec tradicionalno položita venec pri spomeniku Štefanu Kuzmiču v Strukovcih ob spremljavi delegacij iz pobratenih krajev Tordas (Madžarska) in Za-bok (Hrvaška). Po slavnostni seji bo velik dogodek v Pečarovcih, kjer bo otvoritev vodovoda in javne poti. V.soboto, 15. oktobra, pripravlja občina ogled Sadnega vrta Sadjarskega društva Pomurja in razstavo starih sort jabolk v Oto-vcih, velika kulturno-turistična prireditev pa bo v nedeljo, 16. oktobra, v Vadarcih, kjer bodo pod naslovom Lipa zelenela je... otvoritev razstave del občanov, koncertni nastop, predstavitev občinskih društev, izbor najboljšega mladega harmonikarja, organizirali pa bodo tudi delavnice in degustacijo vina vinogradnikov z območja občine. T. K. močna organizacija pripravila ogled komedije Funny Money v izvedbi Špas Teatra v Lendavi. Tam je uvodne misli povedala predsednica 00 SVIZ Pomurje Marjana Kolar, o učiteljih in Izobraževalni internacionali pa je spregovorila članica izvršilnega odbora Zorica Šimunič. V organizaciji SVIZ-a pa je po vsej Sloveniji potekala tudi humanitarna krvodajalska akcija, ki so se je udeležili tudi pomurski člani. M. K. Barometer Martin Horvat, soboški župnik, Je uspel obnoviti soboško farno cerkev, ki bi lahko kmalu postala stolna cerkev. Stanko Ivanušič, razkrižki župan, je končno rešil problem zdravstvene oskrbe raz-kriških občanov. Evgen Titan v knjigi Grabla-nje predstavlja svoj literarni in likovni opus, dodan pa je tudi izbor bibliografije avtorja. Miran Blagovič, direktor ljutomerskega Segrapa, je z dam-pinškimi cenami gramoza za avtocesto, ki ga prodaja Darsu, povzročil nekaj težav sebi in slabo voljo med drugimi gramozničarji, ki na te cene nikakor nočejo pristati. Cvetka Sreš je očitno slabo preverila premoženjsko stanje Kocept Optimuma, sicer državnih subvencij ne bi zavarovala zgolj z menicami na premoženje podjetja. 10 OSEBNI PEČAT 13. oktober 2005 - VESTNIK Boštjan Hren in Andrej Husar Policista, ki sta rešila življenje ’ POwURSHO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO prostovoljne prispevke nakazujte na račun; 02496-0092393969 Poročali smo že, da sta Boštjan Hren in Andrej Husar, policista skupine za varovanje meje na lendavski policijski postaji, rešila življenje 47-letniku, ki je v reki Muri poskušal storiti samomor. Na kratko Dokležovje V salezijanski župniji Dokle-zovje so imeli v nedeljo drugi župnijski dan Letos je bil dan poudarek obnovi in blagoslovitvi obnovljene kapelice v središču vasi, ki je bila zgrajena leta 1886 Gre za zgodovinski sakralni objekt Kapelico je dala postaviti nekdanja beltinska grofica Marija Zichy, in sicer v zahvalo ob nekem dogodku. Vaška kapelica je bila prvič obnovljena leta 1985, vendar jo je načel zob časa, zato se je KS Dokležovje odločila za njeno temeljito obnovo. Naložba je ocenjena na 900 tisoč tolarjev J. Ž. Mele Zob Časa je križ s kipom Kristusa in Marije že dodobra načel, zato je bil leta 1973 obno vljen. Pred desetimi leti pa so neznani zbiratelji starin kip Marije ukradli. Na pobudo Andreja Žnidariča, soboslikarskega mojstra, so se letos vaščani odločili, da križ obnovijo oz. postavijo novega Pred kratkim je bilo vse nared za blagoslovitev Obred je ob ljudskem petju številnih vaščanov in prošnjah otrok vodil radgonski župnik Franc Hozjan D. M »V ponedeljek, 26. septembra, ob 11. uri dopoldne sva z Andrejem opravljala naloge varovanja zunanje schengenske meje s Hrvaško blizu Bistrice. Na L i. kontrolni točki pri Murinom mostu, kjer opravljamo nadzor vozil in sumljivih oseb, sva opazila, da je tam parkiranih več avtov,« je reševanje začel opisovati Boštjan Hren. Odločila sta se, da pogledata, kaj se dogaja, Videla sta, da so ljudje zmedeni. Takrat je k njima pristopil moški. »Dejal je, da pogrešajo in iščejo 47-letnika, ki je zjutraj odšel od doma. Začela sva pregledovati brežino reke. Na tleh sva našla kar velik madež.« Domnevala sta, da je kri. Šla sta še nižje ob toku reke. »Slišalo se je stokanje. Kot da gre za človeške glasove,« je povedal Boštjan. Moškega, kije klečal na skali v reki, voda pa mu je segala čez pas, sta poklicala. Ni se odzval. »Potegnila sva ga iz vode. Bil je moder v obraz in podhlajen. Dala sva ga v pol sedeč položaj in mu ponudila prvo pomoč. Ker je bil po oblačilih krvav, sva mu prerezala pulover. Videla sva dve vbodni rani v Takšne policiste bi si vsak želel imeti v enoti. Njuna opravljena naloga je dokaz, da se policisti zavedajo, daje njihovo glavno poslanstvo varovanje človeških življenj, je povedal komandir lendavske policijske postaje IztokTrček. 11 k M to til ni M) '9 sit tt bližini srca, iz katerih je tekla kri « Rane sta mu oskrbela s povojem in kompre-sijsko gazo. Ves čas sta bila v stiku z ope-rativno-komunikacijskim centrom. Poklicala sta tudi reševalce. Rešilno vozilo je nato nesrečnika prepeljalo v bolnišnico. Slike pridejo za teboj In kakšni so občutki, ko nekomu rešiš življenje? Andrej Husar pravi, da se taki primeri v policijski karieri zgodijo redko. »Morda le enkrat. To je bilo za naju popolno presenečenje. Tega sploh nisva pričakovala.« Pravi tudi, da so jih med šolanjem izurili za reševanje človeških življenj, saj so sposobni dati prvo pomoč do prihoda zdravnikov. »Je pa bil to kar šok. Ta pride za teboj. Zvečer, preden greš spat, pridejo slike v glavo.« Dodal je, da sta šla z Boštjanom večkrat skozi vse skupaj, saj pomaga, če to daš iz sebe in se pogovoriš o takih rečeh. Andrej Husar in Boštjan Hren sta po- ^7plSi*r stala policista, ko je policija z bila v policijsko akademijo in;J schengenski meji. Andrej je VP ’ f ji leti, Na vprašanje, zakaj putin’ mu je bila zmeraj velika želja Sicer pa je po izobrazbi dipl0J,,jT|nli ravni organizator. Boštjan je Pr cijo leta 2001. Končal je ginm32^! pa je poleg službe še izredn1 upravne šole. Kot policist je1 voljen. .i/ And< 3 PRIREDITVE V OKTOBRU 2M5 Sobota. 1 5- oktober, ob 9.30 uri Mercator Plese 1. Murska Sobota Posebna akcija TUŠ OIL! tus MERCATORJEVA NAJ MAJČKA v 1 T/ -s Preprosta odločitev Žlahtna naložba er Žlahtna naložba - novo naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vite, vezano na donos košarice delnic 20 finančnih institucij, med katerimi je vrsta najuglednejših bank in zavarovalnic na svetu. S D Atraktivna promocijska nagradna akcija se nadaljuje. Poiščite kuponček v Mercator Centru " Murska Sobota in se potegujte za simpatične in praktične nagrade v katerih boste uživali v družbi Mercatorjeve Naj Majčke. Pa pridite držat’ pesti za svoj kuponček, da bo sreča res sedla v vaše naročje. Za dobro vzdušje bo poskrbela glasbena gostja SERGEJA in brhke plesalke. V petek, soboto in nedeljo, od 14. do 16. oktobra, vas čaka v Tuš Supermarketih Ledava in Bakovska ulica pravo presenečenje. Ob nakupu blaga v vrednosti nad 10 000 tolarjev boste deležni velike nagrade - kupončka Tuš Oil, s katerim lahko kupite gorivo za svoje vedno žejne avtomobile na bencinski črpalki Tuš Oil po najugodnejši ceni! S kupončkom, ki je na računu, boste namreč za liter 95-oktanskega goriva odšteli le 199,00 SIT Ne pozabite, kupon lahko uvnovčite le med posebno akcijo od 14. do 16. oktobra. Privoščite si cenejšo pot in srečno vožnjo vam želimo! Najcenej51 9S-oktansko^1 199 * s kuponom, k' ■ 14.10. in pri nakupu nad ' v Tuš Supert’13^1 in Bakovska-unovc"' '* ’ MEDICOP d. o. o. {a Obrtna ulica 43, 9000 Murska Sob0 V I* Ir r k' % 1 Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila. čas trajanja zavarovanja: od 5. novembra 2005 do 30. novembra 2015 Vpis: od 3. oktobra do 4. novembra 2005 z možnim predčasnim zaključkom. Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana ■ Zavarovalnica, ki oklepa zavarovanje: NLB Viiar ^rvljenjska zavarovalnica dd. Ljubljana • Zavarovanje trii; Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. • Žlahtna naložba ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih viog. Žlahtna naložba je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj neto vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada Obstaja tveganje, da je znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od neto vplačane premije. To tveganje, ki ga sicer prevzema zavarovalec, zmanjšuje jamstvo KBČ Bank NV opisano v pogodbeni dokumentaciji. Vabljeni! S Tj ltereMavwr/Mjši sosed S Ko je hudo, me pokliči! 080} 113 Smo podjetje, naravnano v razvoj inovativnost, usmerjeni na svetovi K sodelovanju vabimo konstruktorje strojnih naprav (specialnih nadgradenj na vozilih) Zaželena je nekajletna praksa, dobrodošli pa 50 lb’' . Omogočamo dodatno izobraževanje in dobre dcw*11 Pogoji so najmanj VI. stopnja izobrazbe, obvladm*^ od programskih orodij za projektiranje, znanje a^g11 (nemščine), smisel za timsko delo in nove ideje- varilca , X . o .mai11 Kandidat mora imeti praktično znanje iz trdega ključavničarska znanja, izpit B-kategorije. - rtasigv’ ' Prijave pošljite do 20. 10.2005 na zgornji na nimi kandidati bomo opravili informativne pogov°'' p h VESTNIK-13. oktober 2005 KULTURA n Slovenski slavistični kongres v Lendavi V znamenju meja in razmerij Nacionalni, tokrat že šest r l1 slavistični kongres, ki konec tedna po-Lendavi v tamkajšnjem rlln^1’’1’ dOmU' }C °P°Z0' Povsem na »vlogo me-,s katero so danes, četudi globalizacijo, obre-taku politika kot po-jezik in nacija. Po ntm nagovoru predsed-i« 1 ^stičnega društva ,r" Hladnika in len-L župana so podelili ^•znanja in nagrade slo' j s ■ slavističnega dru-1 ednjo je »za pomemb-5 trnki •P’’ raziskovanju hr r, ;,c’®Hki« prejel tudi i/fhct hm, ki je na kon-^<*^1 titdi o »prek-te popotovanju od ob-torej 0 času < '" ' i vojnama, v kate-1^ ^narečno prekmur-pisanje Piscev počasi, a de-^stopilo v polje knji-°venščine: ob tem je ^'^11 na (takratne) lite-jt^Rutovalce. ki so s *svo-lil Širšo kulturno 1 tudi samo pokra-iJUjUčevali v nacionalno vDtez)mejnosti Pomurja«, L4 humanistiki in družbo-I v Pomurju, so referirali f Miran Puconja s temo F>vkontroverzah iliriz-ci o takrat kočljivi situa-1 'e ^anko Vraz, ker ga je pač čbeličarski krog zavrnil, prešel v ilirizem. Mag. Gabriela Zver je opozorila na »perceptiv-no sposobnost dvojezičnih/več-jezičnih dijakov ob meji z Madžarsko«, torej o dvodomnem biligvizmu, ki ni obremenjujoče, temveč naravno, prof. Norma Bale pa je kot poznavalka radgonskega kota spregovorila o perečem vprašanju razvoja in položaja jezika in pouka slovenščine na avstrijskem Štajerskem. V tem članku, v katerem se bolj dotikam »prekmurskih tem«, velja opozoriti tudi na prispevke, ki se dotikajo madžarsko-slovenskih razmerij. Dr. Elizabeta Bernjak je namreč opozorila na »izginjanje manjšinskega jezika v narodnostni in dvojezični šoli ob slovensko-madžarski meji«; da bi ohranili manjšinski (slovenski) jezik v Porabju, predvsem pa v šolah, je poudarila dr. Bernjakova, je treba »upoštevati nova priporočila za pouk, zrasla iz domačih in tujih izkušenj in raziskav«, kajti raziskovalno spremljanje pouka manjšinskega jezika kot učnega predmeta ali učnega jezika se zdi še posebno pomembno spričo novih izzivov, ki jih prinaša jezikovnemu načrtovanju nova jezikovna prihodnost z globalizacijo diskurza, ki postaja vse bolj večjezičen«. Dr. Anna Kollath z mariborske univerze se je dotaknila vprašanja »jezikovne izbire, dvojezičnega pouka in prestiža madžarskega jezika v Prek- Akad. dr. Franc Zadravec in urednik Franci Just na predstavitvi tretje knjige Slovenski roman 20. stoletja murju«, torej na »vplive detria-nonizacije na kontaktne različice madžarskega jezika«; avtorica je namreč zaskrbljena »glede statusa, stanja in prihodnosti madžarskega manjšinskega jezika, ki se kažejo podobno neugodni kot v velikih regijah, morda Še manj ugodni-. Slavisti/slovenisti so v svojih prispevkih, objavljenih tudi v zborniku s pomenljivim naslovom Vloga meja, ki je izšel ob tem zborovanju, razpredali tudi o slovenistiki na sosednjih univerzah, o zahodnoslovanskih Študijih ter o izboru šolskega berila, predstavili so še kopico knjižnih novosti, ki so obogatile tako jezikoslovje kot literarno vedo, Mark Lenarčič pa je opo- v. zori! tudi na svojo kritiko Slovenskega pravopisa (2003). Ob tem velja omeniti vsaj še na dvoje dogodkov: na predavanje akad. dr. Franca Zadravca o »mestu Miška Kranjca v slovenski literaturi« ter na predstavitev njegove tretje knjige Slovenski roman 20. stoletja (Založba Franc-Franc, 2005), ki zavzema analitični del ter sinteze. Dr. Franc Zadravec je v referatu o Mišku Kranjcu zapisal: »Zatorej: ali te je res treba bilo, ti pomurski Evropejec (Miško Kranjec, op. p.), ki si delal v slogovno realistični delavnici, delal kot glasnik in podobar pomurskega slovenskega Evropejca in njegove lepe pokrajine? Bilo te je treba in še dolgo bo - upam in verujem - potrebna tvoja umetniška identifikacija Slovenca -Evropejca iz panonske ravnice.« O že omenjeni tretji knjigi o slovenskem romanu v minulem stoletju - mimogrede dr. Zadravec obravnava kar 148 romanov - je spregovoril tudi urednik Franci Just, ki je dejal, da je »tako v analitičnem kot sintetičnem delu knjige avtor bralcu prijazen vodnik skozi zgodbo slovenskega romana 20. stoletja«, zato je dobrodošla prav zaradi »izrazne gibkosti, poimenovalne inovativnosti in slikovitosti« tako za poznavalce kot navadne bralce. Seveda minuli slavistični kongres ni podrl meja in vloge le-teh, prav tako so se referenti zavedali, da je imperativ sodobnega časa agresivnejši, hkrati pa so, če potegnem črto, ugotovili, da je jezik tisti dejavnik, zaradi katerega nismo zgolj ljudje, temveč tudi pripadniki naroda; kot dokaz tega je bila poleg priložnostnega programa tudi sobotna ekskurzija v slovensko Porabje in v romsko naselje Kamen-ci. Za konec pa Še: v t. i. spremljevalnem programu je tandem Lainšček - Šarotar predstavil že izšlo knjigo in zgoščenko Občutek za veter, Rudi Ringbau-rer se je predstavil z zgoščenko Soboški park, na kateri je kar nekaj, seveda v avtorjevem prevodu v prekmurščino, že »ponarodelih« madžarskih halgatov. M. V., foto: J. Z. Prodajna razstava za obnovo cerkve V veroučni dvorani pri južni strani cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti je do 16. oktobra še vedno na ogled prodajna razstava del pomurskih akademskih slikarjev. . Na ogled je okrog dvajset likovnih stvaritev, cene slik pa se gibljejo od 25 do 120 tisoč tolarjev. Sredstva, zbrana s prodajo del, bodo šla v korist obnove strehe in fasade cerkve, saj je znašala končna vsota vseh opravljenih del 78 milijonov in pol. Veliko denarja je bilo že zbranega s prispevki podjetnikov, predsednikov uprav in odvetnikov, dobro pa kaže tudi s prodajno razstavo, saj je bila v prvi polovici tedna prodana že približno polovica del. Razstavo si je do nedelje možno ogledati vsak dan med 18. in 19. uro, na našem posnetku pa sta dve od prodanih del avtorjev Tomaža Perka in Nikolaja Beera. T. K. Očem razveseljivo Tekstilni trienale Szombathely *0 stečanje vdajmo se Gomia Radg°na in Komisija za kul-1 Sta Plavila literarno srečanje z naslo-if.M srečanju, ki je potekalo v klubu 'k anJencev in ga je vodila predsednica Literar-.šivu Cilka Dimeč Žerdin, seje v prvem ■t’4 In Plazom klekljanja predstavila Rac|Sone-Ob razstavi svojih či-opisala Sv°Je začetke klekljanja in tetini M to ročno spretnost. . 1ha*rrF1S.recania' ki gaje z igranjem na harmoniko V^knii/' k”' a" Stefa n ec, je potekala predsta- uNpa $ Marije Šedivy iz Gornje Radgone z naslo-dofr *.v njej Je avtorica literarno obde- *" a R otroških let, ki jih je preživela ob reki S NanePns,yne Predstavitve, kjer je Cilka Dimeč N, ^rni iz pesniške zbirke Marije Sedivy Ko tra- ■, veliko upokojencev. Kot je ob ’ n? toge I CTWs*l1mc:i Društva upokojencev Gornja Na ane,('50 taka srečanja prijetno doživele Satitev upokojenskega življenja. - L. Kr. ■J Ptičjaperspektiva Jerce santej Na travniku pri hotelu Vivat v Moravskih Toplicah je bila otvoritev razstave slik iz ptičje perspektive avtorice Jerce Santej. Sprva je bilo mišljeno, da bi si obiskovalci razstave ogledali slike iz toplozračnega balona, vendar je te načrte pokvarilo neprimerno vreme. Tako so si lahko zainteresirani ogledali delo Jerce Santej s strehe hotela Vivat. Šantejeva seje rodila (eta 1964 v Sevnici, po končani pedagoški gimnaziji v Brežicah In diplomi na Višji upravni šofi pa je diplomirala leta 1994 na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na smeri oblikovanje. Sedaj živi in ustvarja v Ljubljani. Za sabo Ima med drugim že samostojne razstave v sevnlškem gradu, oranžerijl v Mengšu, v poslovnih prostorih Hermesa’v gradu Mokrice, v gradu Grimšče pri Bledu, v velenjskem gradu, v preddverju ljubljanskih Križank in v Cekinovem gradu. Skupinsko je razstavljala v brežiškem gradu, na Impoljci, v gradu Mokrice in v brestaniškem gradu Imela pa je razstavo tudi v okviru sejma Intervi-ties v Stuttgartu. V tujini je razstavljala še v Luzernu, Skopju, Udlnah,Trstu in na Rabu. - T. K. Društvo šaleških likovnikov V sklopu predstavitve turistične ponudbe Velenja ter Savinjske in Šaleške doline v Murski Soboti so v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti pripravili razstavo Društva šaleških likovnikov. Društvo ima 92 članov, njegov predsednik pa je velenjski župan Srečko Meh. Razstavo je pripravilo Društvo šaleških likovnikov skupaj s Pomursko turistično zvezo razstavili pa so dela, ki so nastala pri slovenskem projektu Zlata paleta. Odprtje razstave so šaleški in pomuiski likovniki izkoristili tudi za dogovoranjanje o nadaljnjem sodelovanju. Odprla jo je podpredsednica Društva Šaleških likovnikov Mirjam Britovšek, o sodelovanju na področju likovne ustvarjalnosti pa sta spregovorila direktorica soboške Pokrajinske in študijske knjižnice Suzana Szabo Pahič in predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec. - J. Ga. V soboški Galeriji si bo mogoče še ves mesec oktober ogledati zanimivo in lepo razstavo iz Nove galerije v Sombotelu, edinem mestu v Evropi, ki že desetletja zbira in hrani umetnine iz tekstila. Direktor Galerije Franc Obal je na tiskovni konferenci pred otvoritvijo opisal dolgotrajno kulturno sodelovanje med obema »sobotnima« mestoma. Začelo se je že leta 1967 z razstavo Panonska pokrajina, panonski človek v Murski Soboti - ta je pozneje prerasla v mednarodno likovno srečanje Pannonia in tako gre v pričujoči razstavi videti nadaljnje sodelovanje dveh bližnjih regijskih središč. V teh desetletjih sta namreč med seboj izmenjali najpomembnejše razstave, če omenimo le, da je bil leta 1990 v Sombotelu predstavljen Bienale male plastike, v Murski Soboti pa bienalna razstava mednarodne tekstilne umetnosti. Letošnja madžarska razstava torej pomeni potrditev sodelovanja, ki se bo nadaljevalo naslednje leto, ko bo soboška Galerija v Sombotelu predstavila enega domačih likovnikov. Skupni načrti pa sežejo še dlje, na sodelovanje z mestoma Eisenstadt in Ingolstadt, pri čemer računajo tudi na sredstva EU. Razstavo je v Soboto pripeljala Ana Čebula, kustosinja Nove galerije iz Sombotela. O zgodovini madžarskih razstav tekstila je povedala, da so se začele že leta 1970, in sicer v muzeju Szavaria, Takrat so razstavljali tekstil na steni, leta 1973 pa so pripravili bienale industrijskega tekstila. Leta 1976 je dobil bienale mednarodni značaj ir^v tem trenutku se je mesto Sombotel v mednarodnem prostoru povezalo z besedo tekstil. Leta 1992 so VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje in lnfort»lr»n|e. tl. d, VI.n. Nowkt 13. Miii»k» Sotou vse zbirke in prireditve prenesli iz muzeja v Novo galerijo. Do leta 2000 so organizirali 13 bienalov stenskega in prostorskega tekstila ter 15 bienalov mini tekstila. »Tekmeca« v tovrstnem prizadevanju so dobili pozneje - v Lodzu na Poljskem. Mini tekstil predstavlja v tej dejavnosti posebno zanimivost, saj predstavlja tudi druge materiale oziroma izdelke, ki spominjajo na tkanje. Značilnost je majhnost - 20 * 20 * 20 cm. Razstava v Murski Soboti obsega poleg majhnih izdelkov predvsem primerke stenskega in prostorskega tekstila. Na ogled je izbor z vseh bienalov: avantgardna dela iz 70. let, izdelki iz tako imenovane zlate dobe v 80., dela, ki so nastajala za milenijsko leto 1996 in so vezana na madžarsko zgodovino, skupaj 52 eksponatov, v ta izbor pa so pri mini tekstilu zajeti tudi tuji umetniki. Spremni katalog pa nas bo opominjal, da morebiti ne gre za razstavo ročnih del, ampak za prave umetnine, estetiko, ki na nov in izviren način opozarja na lepoto stvari okoli nas. Kdor $e ni udeležil otvoritve, še vedno lahko izve kaj več ob vodstvu po razstavi, ki bo danes, v četrtek, 13. oktobra, ob 17. uri. B. B. L, foto: N. J. 12 INTERVJU 13, oktober 2005 - M Zlatko Hohnjec, generalni direktor Radenske, d. d., za Vestnik Lastna prodaja je ključ! Butična polnilnica blagov nih znamk. Tako je z nekaj besedami Zlatko Hohnjec predstavil Radensko prihodnosti. Glavni direktor je postal pred štirimi leti in pol po spremembi lastništva in v minulih letih povlekel nekaj odločilnih potez. Drži pa kot pribito: še vedno zaupa v Radensko in ji priznava, da je prva in edina. Kljub nižanju cen bodo imeli tudi letos 500 milijonov tolarjev dobička. Zanika, da bi število zaposlenih načrtno zma njševali na 140, kvečjemu s sedanjih 340 na 280, ne bodo težili k množičnosti, ampak bu-tičnosti proizvodnje, ponovno pa bodo - kar je zelo pomembno - okrepili lastno prodajno mrežo. Še prej bo treba zvišati produktivnost, kajti trdi, da je v Radenski se vedno relativno slaba produktivnost na zaposlenega, tudi v primerjavi s slovenski polnilci. Zlatko Hohnjec je konkreten: Proizvo dnjo moramo povečati za od 10 do 20 odstotkov v obdobju od dveh do treh let Kako boste to naredili? Zelo težko. Moram reči, da so trgi pravzaprav zasičeni, da je oddaljene trge ob teh logističnih stroških in nizki vrednosti izdelkov težko zadovoljevati. Pričakujemo, da bomo v tem obdobju vseeno uspeli, saj se je glede na našo politiko prej, da naj sploh ne bi šli v polnjenje blagovnih znamk, ki kljub vsemu zasedajo pomemben trzni delež, ta odločitev pač spremenila. Vendar pa bo potrebno nekaj časa, da jo bomo tudi realizirali. Upamo, da bomo uspeli tudi v kaki večji tuji trgovski verigi polniti katerega od svojih izdelkov. To ne pomeni, da ne bomo v prihodnje spremljali vseh trendov na področju mineralnih vod m brezalkoholnih pijač in na ta način vsaj z nekim izde RAZPIS JAVNE DRAŽBE ZA PRODAJO RABLJENIH MOTORNIH VOZIL ■ Po sklepu uprave družbe razpisujem javno dražbo rabljenih motornih vozil: 1. kombinirano vozilo znamke Renault, tip Trafic TB 2 G, tip motorja SBU. leto izdelave 1997, moč motorja 56 kW, prevoženih 100.443 km, gorivo bencin, izklicna cena 80.000,00 SIT -------------------------- -----■ --------------------------------------- 2. osebno vozilo znamke IMV, tip R 4 GTL, tip motorja 688D712, leto izdelave 1992, moč motorja 25 kW. delovna prostornina 1.108 ccm, prevoženih 67.215 km, gorivo bencin, izklicna cena 27.000,00 SIT 3. osebno vozilo znamke IMV, tip R 4 GTL, tip motorja 688D712, leto izdelave 1992, moč motorja 25 kW, delovna prostornina 1.108 ccm, prevoženih 52.514 km, gorivo bencin, izklicna cena 30.000,00 SIT 4. tovorno vozilo znamke Škoda, tip PICK UP, tip motorja 781135, leto izdelave 1993, moč motorja 43 kW, delovna prostornina 1.289 ccm, prevoženih 46.544 km, gorivo bencin, izklicna cena 30.000,00 SIT 5. osebno vozilo znamke UNIS, tip Golf IX, tip motorja M H, leto izdelave 1988, moč motorja 40 kW, delovna prostornina 1.272 ccm, prevoženih 168.903 km, gorivo bencin, izklicna cena 30.000,00 SIT 6. osebno vozilo znamke Citroen, tip Xantia 2.01, tip motorja RD, leto izdelave 1994, moč motorja 89 kW, delovna prostornina 1.998 ccm, prevoženih 187.656 km, gorivo bencin, izklicna cena 150.000,00 SIT Kraj, datum in pogoji javne dražbe K prodajnim cenam se prišteje še 20 % DDV. Prodaja se opravi po načelu videno - kupljeno. Nobenih kasnejših reklamacij oz. skritih napak prodajalec ne priznava. Javna dražba bo dne 17.10. 2005 ob 8. uri pred vratarnico Pomurke mesne industrije, d. d. Varščina za vsako vozilo znaša 10.000,00 SIT, z eno vplačano varščino pa lahko zainteresirani dražitelji sodelujejo pri nakupu vseh vozil. * Varščina se vplača najkasneje do 14.10. 2005 na TRR 02340-0052890312 pri NLB, d. d., potrdilo o vplačani varščini pa je pogoj za sodelovanje na javni dražbi. Prevzem kupljenih vozil je možen takoj po plačilu, ki mora biti opravljeno na podlagi izdane fakture prodajalca najkasneje 3 delovne dni po končani dražbi, sicer bo v tistem delu pogodba razveljavljena. Predsednik uprave lkom prišli do pozicije, da bomo spet tržni iider in da bo to izdelek, ki bo hit, in bomo napolnili neko pomembnejšo količino. Kajti za nas neki produkt, ki bi predstavljal milijon litrov, ni re šitev situacije, ni nekaj, kar bi pomenilo preskok. Da bi polnili za trgovske znamke, na primer Mercator, Spar, to pa ni rešitev? Saj ravno to govorim: strategija Radenska je bila ves čas, da tega ne počnemo. Trgovci pa so se medtem organizirali, nekoga so pač našit, imajo podpisane dogovore, tako da tega od danes na jutri ni mogoče spremeniti. Seveda pa nas v končni fazi tudi ne zanima polnjenje ogromnih količin, interes nam je, priti s katerim od izdelkov v dve ali tri večje domače verige. V tej smeri bomo delovali, a ne vem, ali bomo tudi uspeli Vprašanje je, ali smo konkurenčni, ali imamo ustrezno ceno. Treba bo akceptirati cene, ki so tu. To pa ne pomeni, akceptirati cene in delati izgubo. Vseeno moramo imeti neki rezultat, ta pa je mogoče le, če imamo racionalno organizirano proizvodnjo. Trendi v tej živilski panogi so v izrazitem povečevanju konkurence in zniževanju cen. Živilska industrija je letos definitivno prispevala k temu, da je inflacija zelo umirjena, in bi bila še bolj, če ne bi nekateri drugi segmenti cen porivali navzgor. Trend cen je bil negativen, to vemo iz lastnih izkušenj, saj smo naše izdelke pocenili. Ampak verjemite, da bo šlo samo še v to smer. Potrebno bo nenehno prilagajanje, tako da procesa še nismo končali, iskanje notranjih rezerv in racionalizacija bosta procesa, ki bosta še potekala. Večja agresivnost na trgu, čim boljša reklama ... to ni več tako pomembno? Tudi. Določen del trga reagira Radenska v nobenem primeru ne bi mogla tako lagodno živeti, kot je živela v preteklosti. samo na ceno, določen del pa je vezan na blagovno znamko in cenovno ni toliko občutljiv, ker verjame in zaupa v blagovno znamko. Dejstvo je, da moraš krmariti tu nekje vmes, ponuditi Generalni direktor Radenske Zlatko Hohnjec: »Radenska je bila definitivno prvi polnilec negazirane vode sredi osemdesetih let v Sloveniji, to je bil radia. Sto vodo je mogoče prišla celo malo pred časom ...« moraš obema segmentoma. Mi ne nameravamo zmanjševali sredstev za te namene, ker menimo, da so tudi v prihodnje potrebna vlaganja v blagovno znamko in da brez tega ne bo šlo. In kakšni so rezultati poslovanja, kako boste sklenili leto, je tako slabo, kot so razmere na trgu? Ne, daleč od tega, da je slabo Pri prikazovanju rezultatov sem vedno zmerni pesimist, zato to mogoče tako zveni. Ali pa bom reke) tako: pripravljen sem na situacijo, ki je lahko še neugodnejša, a želim nanjo pravočasno opozoriti, da ne bo potem presenečenja, češ saj nismo vedeli in nismo bili pripravljeni. Nič nas ne sme presenetiti. Mi smo v tej panogi, delamo to in nas stvari ne smejo presenetiti, nanje moramo biti pripravljeni. Seveda pa je zelo težko biti pripravljen na neki administrativni ukrep, ki se bo zgodil, pa nanj nimaš nobenega vpliva. Kon Vitamini Vam jih primanjkuje? ^9 Za zdrave jesenske dni Sanolabor poskrbi! Sanolabor S £ M I 5 Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 7, tel.: 02 536 10 30 | Izdajamo pripomočke, kijih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS kretno se nam je zaprl bosanski trg z več kot 100-odstoinimi dajatvami na naš ključni izdelek, pa ne moremo ničesar spremeniti. Tik pred ukrepom smo izvozili malo večjo količino na zalogo, ampak tu ne moreš nič. Ko se bo to izteklo, prodaje ne bo več, kajti več kot 100-odstorne obremenitve ne moreš vzdržati. Ceno smo spustili za toliko, da smo še konkurenčni, vendar smo na trgu samo toliko, da nas opazijo, in čakamo normalizacijo. Tako je bilo tudi na Hrvaškem. Stvari se zdaj počasi normalizirajo, verjetno pa ne bo nikoli tako, kot je bilo. Ni več pada nja, ampak ohranjamo položaj, ki ga imamo. Kar se rezultatov tiče, lahko vseeno rečem, čeprav tudi vreme letos ni bilo ugodno za polnilce, da bodo približno enaki kot leta 2004. Ne bo padca. Finančni rezultat bo vsemu navkljub re lativno ugoden, torej Čeprav smo ob enaki količini znižali ceno - smo pa znižali tudi stroške na vseh segmentih - bo rezultat poslovanja enak, 500 milijonov, skupni rezultat pa okrog 800. Torej 500 milijonov dobička, to je moja ocena. Ta rezultat je sorazmerno dober glede na to, kakšni so trendi. Pa tudi v primerjavi z drugimi pomurskimi podjetji ste še ved no zelo visoko! Mislim, da bomo kar solidno zaključili. Ne kaže biti plati zvona, čeprav nam je neka konkurenca že pripisala katastrofalne rezultate. To ne bo čisto točno. Ali uporabljate moč večjega - glede na to, da ste polnilci povezani pod streho Laškega - tudi pri pogajanjih s trgovci? Mi imamo relativno slabo produktivnost na zaposlenega. Glejte, mi nastopamo kot skupina pri večjih trgovcih, vendar sta to vseeno dva segmenta, ki sta nekoliko specifična: eno je pač pivo, drugo pa vode in brezalkoholne pijače. Praviloma pa nastopamo kot skupina. Sicer pa: konkurenca je danes globalna. Danes je konec koncev kupec tisti, ki odloča, kateri izdelek bo kupil. To je predvsem odvisno tudi od cene izdelka. Če je cena primerna, bo izdelek kupil. Ključno pri tem je, da nam trgovec kot sistemu Laško omogoči, da smo na tej polici. Marsikateri manjši proizvajalec niti nima možnosti priti na polico. Zdaj si vsaj na polici in imaš to možnosti. Kar se pa cen tiče... ja, saj se lahko pogajaš za dobro ceno, samo potem bo blago stalo na polici’ V končni fazi kupec odloča o nakupu. Pomembno je priti na police. Tu nastopamo kot skupina, naš izbor je za slovenske potrošnike tako pomemben, da brez njega ne more biti nobena trgovina. Slovenija je vaš najpomembnejši trg? Za Radensko predstavlja Slovenija 70 odstotkov trga v količinskem obsegu, v finančnem celo nekoliko več. V strukturi izvoza nam biscveno pada izvoz v dežele nekdanje Jugoslavije, tega je še 15 odstotkov. Rastejo pa nam deleži na trgih Zahodne Evrope, v glavnem v Avstriji in Italiji, tretji trg pa so Združene države Amerike. _ _ Proizvodnjo moramo povečati za od 10 do 20 odstotkov v obdobju od dveh do treh let. Kako, da se splača tako daleč izvažati? Jo pijejo Slovenci v New Yorku? Posel se je začel kot neka »etnična trgovina«, zdaj pa se je razširil v zanimiv obseg okrog 2 milijona litrov pretežno mineralne vode Tri srca iz Kraljevega vrelca oziroma sedaj Classic. Je pa v Ameriki problem registrirati to vodo, težko in zahtevno je priti na ameriški trg z novimi izdelki. Je pa to kontejnerski prevoz z ladjami, s tem da cene na ameriškem trgu niso tako slabe. Trdim, da imamo na teh velikih trgih večje perspektive, saj je kupna moč v Bosni, na Slovaškem izjemno nizka, temu primerne pa so tudi cene. Kakšen je položaj Radenske med evropskimi polnilci; konec maja ste gostili člane Evropske zveze embaliranih vod, se lahko primerjate z drugimi? V Evropi sta dva zelo različna trga. Eden je germanski - Avstrija, Švica, Nemčija - z veliko porabo gaziranih mineralnih vod. Romanski svet, predvsem Francija in Italija, pa ima veliko porabo na prebivalca predvsem negaziranih vod. Med tema dvema prihaja tudi do različnih gledanj na zakonodajo, ki ureja to področje, Mi smo tu nekje vmes. Zagotovo se povečuje poraba negaziranih vod in temu se bo treba prilagoditi tudi pri nas, čeprav je Radenska definitivno prvi polnilec negazirane vode sredi osemdesetih let v Sloveniji, to je bil radin. S to vodo je mogoče prišla celo malo pred časom, ko potem ni bilo še nekaj let nobene negazirane vode. Kasneje so nas drugi polnilci prehiteli. Mogoče je bila malo pred časom. Kakšen je položaj nekega polnilca na dvomilijonskem trgu' Mi smo butični polnilec. Drugega izraza ne morem uporabiti, kot da smo butični polnilec. Za to imamo osem linij, da lahko vzdržujemo, da i®^ hko tako Široko paleto prur dov.To pa je povezano z problemi pogostih me ' na linijah in malih serij. -izjemno težko konkunr lijanskemupolnilcu, ‘P lastni trg 60 miLjo"01' „ leto dela v treh izmen niji ne zamenja niČJ^ mu kaj pokvari. Pa s g ]( ravstvenega varstva urejenosti obratov malo vse tako urejeno Potem pa je da ste preživelima^ tako majhno količi Vlaganje v blagovno^,. Radenska ima v tem to svojo dodano vred® dje zaupajo tej blagovn zato je treba iška možnosti. , Prav imidž najbolj na udara? Tako je, da je tisti,U jhjJ šen, pogosto tarča drugačnih onemog y# samo s strani konkuren ^ ka stvar, ki je problem , sko, je problem loka o sti. Jaz kot direktor ze denski dobro, in ČN1. bro, bo to dobro tudi ije.To ne pomeni, da v redimo, naleti H»di vanje tega okolja.! । pravico imeti vsak svoj Radenska kljub tem^ pred leti spremenilo ostaja vpeta v ta pr°s J1 zmotno razmišljati, ® I denski nebinič zgodl ne bi nič spremenilo, <■ ( bi zgodilo. Ravno ta > dogajali problemi, ki S J? s trgom, konkurenco^ J v nobenem primer F/ tako lagodno živeti, * - ■/> v preteklosti, V vsa,£ hi se morala prilagaj11 trga, ki je bila smo stalno vsi na po-r I kli ir It li' M Si k to, lne ■ hr 'k * 15 rt "p veliko količino i»1 poštenostjo? Saj na neki način je 1 ‘ Rija. ki jo kupiš, daje ustrezne produkte i» ( ceni, če ima neki ob^j'.i-milijonski trg je kupovati sodobno re" ker je že ob startu Pre’, . •' ta trg in mi smo, ec venske pulnUct rss? ram. Fiksni Strošek k pokriješ le tako, da t'" tuje čim več ur. ca dela najmanj ^'r a 1 jfd1" ne, mi pa se zelo režk° mo za tako velik količina insodobrol{ pa ne narekujeta ved® števila zaposlenih. ud, da imamo močo° F zato bomo okrepili lastno ker menimo, dajeph Danes ne --meta N0 ustrezna količina •" kakovost. Ta trenutek o tcr premišljujemo m [f/d1. uskladiti, kako notranje urejeno' bo fokustrala, ne s biema povezovanja “ je lažji del naloge-ge pa je ustrezni prodajno službo ^,ii>>' Vsak izdelek specifičnegak^P Seveda. In smo prišli do me morajo samosrojne ln^ „ i u in imajo svojo imeti tudi vzv«^ % WlIK -13. oktober 2005 KMETIJSTVO 13 Skoda zaradi divjadi še vedno vroča tema Cez dve leti ne bo več Goričkega « irealno ocenjevanje škode in zamujanje s plačilom .Mtratsmo v Vestniku pre-težave goričkih kine-’ M jim divjad znova in 1 'ako Irto uniči pride-njimi sta tudi Ivanka ’ Grah iz Dolenec. Jez- •jHlorčciu . kc r ne vidita 7^- Kdo hj jima lahko po-"U se obrnila na nas. ®n»|tti na devetih hekta-W111 travnikov. Gozdne uikh vštete. V hlevu l glav govedi. Redita še , oratixfT imata dovolj mehanizacije, da '" postorita vsa potrebna 1 Mirko je prej delal kot tujini. Ker je zbolel, se -‘j domov. Želel je kmeto-, r Ih vedel, da bo tako, ne d* 11 prišel nazaj. Tudi če bi odpadle roke,« ra-razlaga 22 let nam di-dela škodo. Ne le meni, Nič nimam proti: Rna, lisica, zajec; ne pa yfoja svinja ki sta krivca Vse ima svoje meje. moti odnos lovišča Ko-tz^skovci do kmetov. Ne da storijo dovolj za od-Fiadi (p0 lanskih poda-Jovišče v preteklih petih vračilo Škode. Kmetje so prepričani, da jo Kompas nerealno ocenjuje. Tudi Mirko: »Le en primer. Lovski čuvaj je na 27 arov veliki njivi škodo popisal le na 7 pravijo v Kompasu. Sicer lovci trdijo, da uresničujejo načrt odstrela in da zaprosijo še za dovoljenje za povečan odstrel. Mirko Grah pravi, da mu so Mirko in Ivanka Grah: »Škoda zaradi divjadi je iz leta v leto večja. Zamujajo tudi s plačilom odškodnine. Če bo šlo tako dalje in Če se to ne bo uredilo v naslednjih dveh letih, bomo lahko pozabili na Goričko. Nismo več tako mladi, da bi le delali. Zakaj, mislite, se mladina ne vrača nazaj? Na koncu bo Itak vse zaraščeno.« belilo 2100 jelenov in | V JC1L11 M’ 111 j prašičev, op. avt.) n*tk da večino ško-G^^d, kinaGori-» aja iz Madžarske, kot mu jeleni in divji prašiči letos uničili skoraj ves pridelek. Svinje so prekopale travnik, uničile so koruzo, pšenico in buče, je naštel. Krompir mu je na srečo ostal, saj ima njivo ograjeno. To je način, da se zaščiti pridelek. Pred sedmimi leti ga je ograja stala 250 tisočakov. A vseeno ne pomaga v celoti. »Jeleni so jo na več mestih strgali.« Seveda je problem tudi po- ^nostl za prodajo genskih telic se večajo %jev' ' naslovom Možnosti za prodajo plemenskih telic se ji, ^ejšnji številki Vestnika prišlo do napake pri navajanju J1 k ijrtel'c *2 naše pokrajine v Bosno in Hercegovino. ? da bi bila povprečna cena za 184 letos prodanih telic | 0,arjev, ampak gre za 228 tisoč tolarjev. se 'K.. i>.* j -%, J:ir,nu v «3^* Nova lovska zakonodaja predvideva, da bi moralo Gojitveno lovišče Kompas iz Peskovec že januarja preiti pod okrilje Zavoda za gozdove, torej v državne roke. Vendar stvari še niso do konca dorečene, lovišče pa ima velike finančne težave. Družba Kompas Peskovci mora letno izplačati od 15 do 20 milijonov tolarjev odškodnine zaradi škode, ki jo povzroči divjad. arih, čeprav je bila vsa koruza večinoma uničena. Skupno je po moji oceni za blizu 300 tisoč tolarjev škode, Kompas pa jo je ocenil na 95 tisoč. Sprašujem se, ali jih kdo kontrolira, kako delajo.« Kompas je Grahovima ponudil, da bi vzel v najem njivo, ki je najbolj ogrožena in ki bi nato bila lovišče. Vendar na to nista pristala. »Niso resni. Nekatere naše njive imajo v najemu, pa ne plačujejo najemnine. Tri leta je niso plačali. Ko smo jim zagrozi-' li, da se bomo pritožili, so poravnali enoletno najemnino. Ko jih pokličemo in vprašamo, kdaj bo denar, največkrat odgovorijo, naj se oglasimo naslednji teden. Mi potrebujemo denar takoj. Moramo kupiti krmo in umetno gnojilo,« sta povedala. Andrej Bedek, foto: Nataša Juhnov Kmetijska zadruga Gornja Radgona plačala za pšenico Rekorden odkup . Kmetijska zadruga Gornja Radgona, ta odkupuje tržne presežke z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, je letošnjo poletje odkupila rekordnih 3.863.320 kilogramov pšenice. Lanskoletni odkup je znašal 2,7 milijona, v letu 2003 pa 3,4 milijona kilogramov. Ob koncu septembra je Kmetijska zadruga Gornja Radgona izplačala celotno kupnino za letos prodano pšenico v skupnem znesku 82.707.000 tolarjev, To pomeni, da je prejel posamezni prodajalec v povprečju za kilogram prodane pšenice 21,40 tolarja. Pri Kmetijski zadrugi Gornja Radgona so že pripravljeni na odkup koruze. Tovrstni odkup bo po besedah Janka Rihtariča, direktorja Kmetijske zadruge Gornja Radgona, precej nižji, kot je bil odkup pšenice, čeprav je na vsem območju, od koder kupujejo tržne presežke, posejanih več njivskih površin s koruzo, kot jih je bilo s pšenico. Zasebniki namreč iz leta v leto vse vec koruze porabijo za lastne potrebe, še posebno pri vzreji živali. Sicer pa je Kmetijska zadruga Gornja Radgona lani odkupila le 1.075.000 kg koruze Zadruga bo odkupila vse ponujene trže presežke koruze. Nižji odkup bo delno tudi zaradi vedno večjih stroškov sušenja. Kaže, da bo sušenje koruze v sušilnici v Črncih, kjer ima Kmetijska zadruga Gornja Radgona ustrezno sušilnico in silose, kar za 35 odstotkov dražje kot lansko leto. Največje povečanje tovrstnih stroškov F. KI. bo šlo na račun čedalje dražjih naftnih derivatov. AGROSERVIS, d. d., Kroška 58,9000 Murska Sobota TEHNIČNI PREGLEDI KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU - OKTOBER 2005 13.10. TEŠANOVCI 8.00-11.00 MAČKOVCI VANEČA 12.30-14.00 15.00-17.00 14.10. CANKOVA 8.00-9.30 GEDEROVCI DOKLEŽOVJE 10.30-12.30 14.00-16.00 17.10. NUSKOVA 8.00-10.00 SV. JURIJ PERTOČA 10,30-12,00 13.30-16.00 18.10. MARKOVCI ŠALOVCI HODOŠ 8.00-9.00 9.30-11.00 12.30-1700 19.10. PETROVCI DOMANJŠEVCI 8.00-11.00 12.30-14.30 PROSENJAKOVCI 15.30-17.00 20.10. GRAD 8.00-12.00 SELO 14.00-16.00 21 10 SEBEBORCI 8,00-10.00 ■ BOGOJINA 11 30-16.00 24. 10. KRIŽEVCI 8.00-11.00 ——— KUZMA 13.00-16.00 Vlaganje v gozdove s pomočjo evropskih nepovratnih sredstev za leto 2006 Gozdovi so pomembna prvina slovenske pokrajine, imajo pa tudi pomembno gospodarsko, ekološko In socialno funkcijo. Majhni lastniki gozdov kažejo malo zanimanja za pridobivanje dohodka iz svojega gozda, kar povzroča, da se je v zadnjih nekaj letih posek izvajal le na ravni 75 odstotkov možnega poseka, to pa je samo slabih 40 odstotkov dejanskega prirastka lesa. Vzporedno z zmanjšanjem sečnje se je v zasebnih gozdovih v zadnjem času opravilo manj gozdnogojitvenih del, Še posebno nege. Zato so potrebna dodatna prizadevanja za spodbujanje lastnikov gozdov za izvajanje vlaganj v gozdove, s katerimi se bosta izboljšali njihova gospodarska In ekološka vrednost. Z letom 2004 se za gozdnogojitvena in varstvena dela poleg državnih subvencij z javnim razpisom dodeljujejo tudi nepovratna sredstva Evropske unije. Predmet javnega razpisa je odobritev nepovratnih sredstev iz ukrepov skupne kmetijske in ribiške politike Enotnega programskega dokumenta Republike Slovenije za obdobje 2004-2006 za sofinanciranje investicij v gozdove, ki bodo pripomogle k ohranjanju in izboljšanju ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov s trajnostnim in sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi ter povečanju proizvodnje lesa in izboljšanju kakovosti gozdnih lesnih proizvodov. Višina nepovratnih sredstev, namenjena za sofinanciranje projektov, prispelih na javni razpis za ukrep Investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov, znaša 830.312.000 SIT za celotno Slovenijo, od tega je predvidenih 35 "’00.000 SIT za Pomurje oz. Območno enoto Murska Sobota, razdeljeno na tri leta (20.200.000 SIT v letu 2006,9.900.000 SIT v letu 2007 in 5.600.000 SIT v letu 2008). Sredstva se bodo tudi letos dodeljevala preko Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je tudi izvedla javni razpis. Na javni razpis se lahko prijavijo vsi zasebni lastniki gozdov, njihova združenja in zakupniki zasebnih gozdov. Deleži sofinanciranja in časovni ter količinski normativi za izvajanje upravičenih aktivnosti znotraj ukrepa so podrobneje določeni v Pravilniku o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove (Ur. 1. št. 87/05). Sofinancirajo se samo stroški za vloženo delo, ki so potrebni za izvedbo aktivnosti. Upravičene aktivnosti v letu 2006 znotraj ukrepa so: - sadnja in/ali setev z namenom obnove gozdov; - priprava sestoja in/ali priprava tal za naravno obnovo; • nega mlajših razvojnih faz gozda: obžetev, nega mladja, nega gošče, nega letvenjaka (.prvoredčenje), nega drogovnjaka (drugo redčenje), nega v prebiralnem gozdu in odstranjevanje vzpenjalk; - zaščita mladovja: premazi vršičkov, zaščita s količenjem, zaščita s tulci oz. mrežo, zaščitapred obgrizanjem in lupljenjem, zaščita mladja z ograjo (novogradnja); - biomeliorativna dela: vzdrževanje grmišč in obrečnih pasov, omejkov, protiveternih pasov in gozdnega roba, vzdrževanje pa-sišč v gozdu, sajenje plodonosnih dreves in grmišč, postavitev gnezdnic; - ohranjanje biotopov - sečnja. Primer izračuna aktivnosti - nega drogovnjaka na površini 0,5 ha Strošek dela; 60.000 SIT ha x 1,3 (E$O) x 0,5 ha = 39.000 SIT (dobi lastnik) Povečanje za faktor 1,3, ce je lastnik doma v EŠO (ekonomsko šibkem območju). Vlogo je treba poslati na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, z vsemi prilogami in potrdili, ki so v njej navedeni do zaključka javnega razpisa oziroma najkasneje do 22.11. 2005 (velja datum poštnega žiga) s priporočeno pošto na naslov Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSK-TRP). Vloge se odpirajo po vrstnem redu, kot so bile oddane na pošto. Z izvedbo aktivnosti v gozdu se ne sme začeti pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev. Za vse dodatne informacije, predvsem glede izdelave projektov oz. izpolnjevanja vlog ter posredovanja na ARSKTRP, lahko pokličete na Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Murska Sobota. Informacije glede javnega razpisa in razpisno dokumentacijo najdete na internetu oz. spletni strani - razpisi EKUJS: http;// wTvw.gov.si/euskladi/skladi/stmkt_ekujs_3 .html Drago TRAJBER, univ, dipl, inž. gozd. Zavoda za gozdove Učinkovitejša Izraba lesne biomase Zavod za gozdove, Območna enota Murska Sobota bo v naslednjem tednu organiziral predavanja o učinkoviti izrabi lesne biomase. V Pomurju je vedno več neizkoriščenega etata in predvsem v redčenjih, ki so tudi predmet evropskih subvencij, se ponuja možnost za izrabo lesne biomase. Hkrati bodo potekale aktivnosti o morebitnem združevanju gozdnih posestnikov. Na predavanjih bo možno dobiti tudi dodatne informacije o evropskih subvencijah in sodobnih kurilnih napravah. Predavanja bodo po naslednjem razporedu: Gornja Radgona 19.10. 2005 Ljutomer 20 10. 2005 Petrovci 25.10.2005 Črenšovci 26.10.2005 Lendava 27.10. 2005 Puconci 28.10. 2005 Vse dodatne informacije dobite na Zavodu za gozdove Murska Sobota ali po tel. 534 95 04. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 13. oktober 2005-VESNI Z »vlakom« po Dobrovniku Živžav pred dvojezično osnovno šolo Dobrovnik je odkrival nekaj nevsakdanjega ...Vlak na kolesih je čakal, radovedni, nemirni, a še kako navdušeni majhni potniki pa so vstopali... Ob tednu otroka so v Dobrovniku za otroke iz vrtca in učence nižjih razredov priredili zanimiv obhod, na katerem so lahko podrobneje spoznali svoj kraj, njegove lepote in zanimivosti. Kakšno je bilo razpoloženje oziroma doživetje za najmlajše, verjetno ni treba razlagah. F. Bo. Kožiihanje na Cvenu Nekoč je na kmetih veljalo trganje in potem še kožuhanje (ličkanje) koruze za najtežja kmečka opravila. Zdaj vse to večinoma opravijo z mehanizacijo. Pri Turističnem društvu Cven pa so se letos že petič zapored odločili, da bodo vse to opravili in prikazali na način kot v nekdanjih časih. Tako so vzeli v najem njivo, na kateri so zadnjo soboto v aprilu posejali koruzo (prej sojo še oluščili) s konjsko vprego. Čez poletje sojo pridno okopavali, pred kratkim pa sojo trgali in kožuhali. Ta dan so povezali tudi z otvoritvijo »Turističnega grunta«, hišice, ki bo določene dneve ob koncih tedna odprta za turiste. V njej bodo lahko kupili spominke, pojedli in spili kaj domačega, dobili informacije o okolici, obiskali kmečko tržnico ... Na prireditvi so zapeli Cvenski oktet, zaplesala je cvenska folklora, gostom pa so ponudili tudi pehtino apoteko, v kateri so lahko poskusili različne vrste žganja, pripravljenega iz različnih zdravilnih rastlin. Vsako leto imajo na dan spravljanja koruze še koruzno poroko, zakon pa traja le en dan, saj se lahko ljudje, za katere pravijo, da živijo na koruzi, kadar koli ločijo. Katja K, Kdo ignorira krajane Zagajskega Vrha? Te dni. ko so ob občinskem prazniku na območju občine Gornja Radgona odprli številne cestne odseke, so nas z Zagajskega Vrha opozorili na krivico, ki se jim dogaja. Prepričani so namreč, da jih vodstvo njihove Krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica zanemarja. Ignorirali naj bi namreč vse prošnje krajanov ob cesti, ki pelje iz središča kraja proti Dr-manji v občini Benedikt. Tam namreč vozijo, kljub prepovedi, tudi tovorna vozila in tako uničujejo že uničeno cestišče. Zato se krajani bojijo, da bo v deževni jeseni in potem v zimskem času stanje še bolj nevzdržno, kajti že sedaj so ponekod takšne luknje, da ogrožajo normalno vožnjo. »Že januarja letos smo o težavi pisno obvestili Občino Gornja Radgona, a ker je upravljalec tovrstnih cest krajevna skupnost, so si jo predstavniki KS Spodnja Ščavnica ogledali šele julija. Na obeh straneh približno 400 metrov dolgega odseka so sicer postavili znaka, ki prepovedujeta tovorni promet, a se tega nihče ne drži. O tem smo obvestili tudi Policijsko postajo Gornja Radgona, kjer pa so nam zatrdili, da oni ne morejo ustaviti prometa..." je med drugim zapisano v sporočilu kraja nov Zagajskega Vrha. 0. B. Lepa misel lepo mesto najde www.posta.si Vaške čenče V okviru Turističnega društva Sodar Ganca ni je v zadnjem času dokaj dejavna humoristična skupina Vaške čenče, ki s humoristično-sati rič-nim prizorom oz, nastopom (v prekmurskem narečju) pripoveduje, kaj se dogaja na vasi. Beseda teče predvsem o kmečkem opravilu in dogodkih na kmetiji. V skupini nastopajo Pepca Vlnkovič, Rozika Zadravec, Zdenka Puhan in Jože Puhan. Skeč Vaške čenče je napisala in režirala Matilda Pucko. Kot pravijo, jih čaka v prihodnje še kakšen večji projekt. J.Ž. Nova steza med Turniščem in Renkovci Krajevna skupnostTurniščeje od nedelje, 2. oktobra, bogatejša za novo kolesarsko in peš stezo medTurniščem in Renkovci. Na slovesnosti ob odprtju steze je zbranim spregovoril in stezo predal namenu predsednik KS Turnišče Jože Slavic. Za to naložbo so se odločili predvsem zaradi varnosti kolesarjev in pešcev, saj je bil to eden od nevarnejših odsekov v Turnišču, predvsem ponoči. Steza, po kateri so se najprej podali koledarji in rolkarji, je dolga 180 metrov, naložba pa je veljala več kot 6 milijonov tolarjev. J.Ž. Izberite med ugodno ponudbo sveč na vaši pošti. Zanesljivo vsepovsod O POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE Pečen kostanj gre za med V teh jesenskih dneh, ko so dozorele skoraj vsedobro(e posebnih posladkov zagotovo tudi pečen kostanj, jajo predvsem na bolj »prometnih« delih večjih mest. . Soboti, kjer ob svoji slaščičarni Šport v središču me^1 J^j ta posladek skrbi Vahit Emruli, ob krožišču v Gomji pe-ŠRC Trate pa Duro in drugi. Sami pravijo, da je zanimaj solidno, še zlasti, ko se ozračje nekoliko ohladi ali vp0^ ^l1 in večernem času, ko je več ljudi na sprehodu ali po na pomurskih prodajnih mestih je od 300 tolarjev da J » ližno četrt litra) O.B. USTNIK-13. oktober 2005 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Starodobna tehnika namesto delavnice in avtopralnice v Peskovcih Kdo je v ozadju oz. ospredju? 1 ie v Peskovcih sedež :rtfva ljubiteljev starodob-^^hnike, skorajda ne mo-spregledati, če vas vodi glavni cesti Murska I j i Petrovci-Ho- I ws.Ti, jc nanu.e£ označeno tabli pred domačijo strani, ki stoji neko-"tame m. Tja pa pogle-, vsakdo že zato, ?'so'*inaj v priložnost-jM'Uku, razstavljeni ne-J2 "ari kmetijski stroji I ta?'k *^o je v ozadju oz. . —tu tega društva in par-je zanimalo. I Justiiikii sitm sicer društvo lita'0 !c omen)alk nismo pa L’'■^-unali osebe, ki je bila |^f|^ M ustanovitev in je I n: mot°r delovanja dru-L le "-H-lri ji Hi jg:' S h je v Markovcih, L)'e'®' l njegov ure delavni-^lovcih । za popravilo L**'1 ■ in kmetijske mehani-L "1 Ur,Ig ... pogosto EK* dvIavniU in z veseljem l^-Veselilo ga je tudi delo tatu w je po končani C"1 $01i vpisal na Srednjo C*’1 šolo Rakičan in se us-V ’ r®kmetijskega tehnika, ^•okot nalašč za to, da je č'Potem ko se je poročil, kmetijo ženinih staršev I Jj^cili. Njena starša sta bi-*lf' na delu v Avstriji. Od-v je, da bo imel poleg । d’nja še lastno delavnico I ffvih kmetijskih strojev i '.'talnico, 1B Ml ie zgradili »šupo« v IF-116/9 metrov in prizi-11. Prostor za avtopralni-l^kndobivanju ustrezne Med našim obiskom seje pn Dragu Abrahamu oglasil tudi Boštjan Barbarič (stoji na levi), ki je prav tako vnet član Društva ljubiteljev starodobne tehnike Peskovci. Tako je nastal skupen posnetek pred tem razstavljenim »strojem« (letnik okrog 1920), ki so ga nekoč uporabljali za pobiranje slame s klasjem, ki je ostala na poljih po ročni žetvi. dokumentacije (razno raznih dovoljenj) pa je ugotovil, da so pogoji prezahtevni, zato je vse skupaj opustil in si poiskal službo v tujini. Zaposlil se je namreč kot serviser traktorjev in kmetijske mehanizacije v okolici Dunaja. Novozgrajene prostore je čez čas dja. Lani februarja je bil pobudnik, da so skupaj ustanovili Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Peskovci s sedežem na njegovi domačiji, Drago pa je že prej deloval kot član Kluba stare kmetijske tehnike Pomurja, ki deluje v okviru Kmetijske šole Rakičan. rih traktorjev. Uvrstil sem se na 12. mesto. To je bilo zame velika spodbuda, saj sem bil na tem področju začetnik. Predlani sem že zasedel 3. mesto s traktorjem Deutz Ml 414 letnik 1939. Naša članica Alojzija Barbarič pa je s svojim traktorjem Steyer T 80 zasedla 1. mesto. Ta traktor so ji kupili in poklonili njeni domači ob praznovanju abrahama. Naše društvo šteje trenutno več kot 70 članov, imamo okrog 100 starih traktorjev, med katerimi jih je polovica restavriranih, poleg tega pa še nekaj stabilnih motorjev za poganjanje mlatilnic, žag, drobilnikov m drugih kmetijskih strojev ter kmečkega orodja, ki so ga uporabljali nekoč. Med traktorji je zaenkrat najstarejši prav moj deutz. Dobro sodelujemo tudi s Turističnim društvom Vrtanek Gornji Petrovci, ki nas spremlja (nastopa) na raznih prireditvah. Tako smo letos junija pripravili pri gasilskem domu v Peskovcih mednarodno srečanje ljubiteljev starodobne tehnike iz Slovenije in Avstrije. Medtem smo s pomočjo Občine Gornji Petrovci obnovili nekdanjo halo za rejo piščancev v Adrijancih, ki smo jo dobili v najem za razstavni prostor. Tam so dobili svoje mesto tudi člani Motokluba Ve- Ob svetovnem dnevu malce drugačnih prebivalcev Živali so zakon Ob vseh možnih jubilejih in slovesnostih je šel skoraj neopazno mimo nas 4. oktober, svetovni dan živali. Ampak živali niso več -v našem življenju neopazna bitja. Odnos do njih, Še posebej do tistih, ki smo si jih ljudje naredili za domače ljubljence, se je v primerjavi s prejšnjimi leti precej popravil. Ravnanje ljudi v odnosu do živali je postalo bolj humano in razumevajoče in tudi v Murski Soboti, ki jo lahko štejemo za eno od slovenskih mest, kjer imajo ljudje kar precej domačih ljubljencev, so se prebivalci, razen redkih izjem, navadili, da v mestu bivajo poleg človeške vrste tudi druga živa bitja. Mimogrede: ali ne bi mogli med prebivalce mest in krajev šteti tudi živali, saj živijo in bivajo skupaj z nami? Lep primer bolj upoštevajočega odnosa do živali je pri trgovini DM v Slovenski ulici v Murski Soboti, kjer so pred trgovino na pločniku uredili primeren prostor za privez in odžejanje živali. Za nekoga mogoče neopazen korak, za ljubitelje živali pa je to dejanje mala revolucija in gigantski skok naprej v odnosu ljudi do živali. Emo qklD|ln 200<5'lc ''Hs^ ':ary klub Lenart r seminar z na- vzgojne dile-r'iti v» ie bil’ Pre‘ L W ^.enski Pr°iekt 'brez staršev ter ’ ' ki se pojavljajo v k ' ■ hi' °trok 'n mladost-C^Tn' 'Pre^avanjinde-S^Z^sose udeležili J 1 s!ovenskih Rotary {Sl učitelji in st-^’r| sosednjih OŠ. K« H.d, otvoritev ' L ' ■ "k tl *' ie tu
  • možgane. Poleg ' ‘■"‘1 ene na začetku repa - z bo V parku Styrassic je no tudi obdobje po zavrov: vidimo jaitt^-1 if" da, mamuta in Tik pred koncem ’j(, J no še ustaviti in si 4J;t škozgodovino,kile dem milijonov let v' .uP1 praljudje v narava 1' .I opravljanju hish'^ boju za hrano z div/k"^f‘ Svet v obdobju bil tako pisan, kot■ jsp zavrom obdobja preživeti, preživele f* rastlinske vrste, ko* *■' ' lokvanj.rododenuM^ niča, ki tudi rastejo » l Besedilo I« S VESTNIK-13. oktober 2005 KRONIKA 17 Posebne policijske enote Soboška druga v državi Met ne »šparajo« Vadbeni । enter Gotenica je " Prizorišče preizkusa uspo-^Ijenosti posebnih enot slo-'j1'^ policije, ki so se pome-'ile v devetih disciplinah, ’•rskosoboška posebna eno-'Mt zasedla drugo mesto. Si-javnost enoto največkrat b^i.ko skrbi za red med na-na nogometnih tekmah. ^''Nu enota je enota na sklic. 7^ jo generalni direktor poli-' 1 direktor uprave. Skliče ’htfl naloge, ko redne poli-enote ne morejo ustrezno Takrat ko gre za večje javnega reda in miru, ^ne preiskave, aretacije sto-kaznivih dejanj, pogrešanih oseb ter ob so bili včeraj na reprezentančni tekmi v Celju, kjer so pazili na škotske navijače, v nedeljo pa so skrbeli za red na tekmi Maribor : Dinamo. Velikokrat je slišati očitke, da ne posredujejo pravočasno, ko pride do pretepov na tekmi, vendar Magdič pravi, v trenutku 30 sekund kasneje je lahko že prepozno. Vodilo sta strokovnost in usposobljenost.« V preteklosti so bili angažirani tudi na srečanju predsednikov Amerike in Rusije, Busha in Putina, ki je bilo na Brdu pri Kranju, in na srečanju predsednikov Šest- Uspešni kriminalisti Ciril Magdič, poveljnik posebne policijske enote na Policijski upravi Murska Sobota Kriminalistični preiskovalci soboške policijske uprave uspešno razpletajo goljufije posameznikov in združb, povezanih z izsiljevanji in nakupi na posojilo. Proti osumljencu z območja M. Sobote so spisali ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve štirih kaznivih dejanj goljufije, ker si je v lanskem letu pridobil protipravno premoženjsko korist v skupni vrednosti 800 tisoč sit v štirih trgovinah na mariborskem območju. Trgovcem je posredoval lažne podatke o redni zaposlitvi in pri tem dobil odobren potrošniški kredit. Kredita seveda ni odplačal. Podali so še pet ovadb zoper pet ljudi z lendavskega območja. Peterica je v prodajalni na območju G. Radgone ob sklenitvi kreditne pogodbe prav tako navedla lažne podatke o zaposlitvi. Trgovino so oškodovali za milijon dvesto tisoč tolarjev. Če bodo goljufi na sodiščih spoznani za krive, jim grozi do tri leta zapora. - A. B. Sprl se je s psom Prvo oktobrsko soboto si bo mladenič iz M. Sobote gotovo za vedno zapomnil. Del noči je prespal na policiji, čaka pa ga še postopek na sodišču. Soboški možje postave so kontrolirali okolico avtobusne postaje Blizu hotela Diana je bil med skupino oseb tudi 20-letnik iz M. Sobote. Ko so možje postave šli mimo, jih je slednji pričel žaliti. Zaradi tega so mladeniča povprašali o osebnih podatkih. A mladeniča to ni zmotilo, saj je žalil naprej. Celo več. Svoje grožnje je podkrepil z mahanjem proti psu mož postave. Vodnik službenega psa ga je večkrat opozoril, naj se ne približuje psu, ker ga bo Je-ta napadel. A mladeniča to (spet) ni zmotilo. Je pa psa. Ko se mu je 20-letnik približal, je skočil nanj. A mladeniča to (tudi) ni zmotilo. Sledili so ustrezni postopki (beri prenočitev na policiji in razlaga početja sodišču). - A. B. klsn'h 111 drugih nesrečah, 1» M soboške enote H /7$^. Sestavlja jo 63 poli-SuJ/*1 dodMno opremljeni W^bljeni za opravljanje .^Revnejših nalog. Us- ‘‘.'h' 'c šestkrat letno. Najr. lqjj/ J13 strelišču v Mačko- 'adnjc pa so se v vidon-e ®Unskem centru. Pripa-'c mora načeloma o " sšportom in mora do-’'%. ,n’' Policijsko delo, pra-‘U, v V enoti so tudi tri de-D'*So v redu. Nič jih ne t- °*’ Pa niti one ne »špa-Proti katerim posre-n"i z je največkrat akti-, 4 vatovanje večjih prire-11 Umetne tekme). Tako najstih evropskih držav na Bledu. Kar nekaj nalog pa so imeli tudi v Pomurju. »Trikrat ali štirikrat smo posredovali na Pušči. Aretirali smo Bojana Žalika in Iranca, ki sta pobegnila iz soboških zaporov. Zraven smo bili pri prijetju Roberta Rautarja, morilca iz Ižakovec,* je še povedal Magdič. Da se enota skliče v popolnosti, je potrebno 60 minut. Tako imenovani sestav 1 - hitrejši del enote - se lahko skliče tudi v pol ure. Poleg standardne policijske imajo še posebno opremo. Če varujejo nogometno tekmo, je član enote opremljen z intervencijsko čelado, borbenim jopičem, palico, ščitniki za koleno in goleni; če pa v določenih posredovanjih obstaja sum uporabe Preizkus psihofizične vzdržljivosti Hrvat v Muri storil samomor 51-letni Hrvat Milan Pozvek.iz Grabovnika pri Štrigovi je z petek, 7. oktobra, skočil v reko Muro pri mostu čez rokav stare Mure pri Razkriju in storil samomor. Kakor je znano, seje Pozvek peljal s kolesom po cesti med Razkrižjem in Črenšovci, ki je bila zaradi narasle reke in poplav zaprta za promet. Na Razkrižju je bil na obisku. Ko seje pripeljal v bližino mostu, je skočil v Muro. Po dveh urah Iskanja, v akciji so sodelovali gasilci iz Dolnje in Srednje Bistrice, z Razkrižja in iz Ljutomera ter potapljači društva GaPoRa iz Gornje Radgone, so Pozveka našli mrtvega. Policijski preiskovalci bodo poslali poročilo o samomoru na državno tožilstvo. Reka Mura je tako letos vzela dve življenji. Poročali smo že, da se je 24. avgusta, ko so našo pokrajino prizadele obilne padavine In poplave, v reki utopil Jože Gone iz Kota. - A. B„ foto: J. G. File, d. d. Slovenska 40, Mengeš VAS V BLIŽNJI PRIHODNOSTI ČAKA RAZGOVOR ZA SLUŽBO? Prvi vtis dejansko šteje če bi resnično radi izgledali poslovno, potem je imeniten in eleganten Chevrolet Lacetti ravno pravšnja izbira za vas, Z njim se odpeljite na razgovor in vaš uspeh Je Že skoraj zagotovljen. Vse ostalo pa Je na vas, da so to ocene nestrokovnjakov. »Organizator prireditve ali tekme je dolžan zagotoviti varnost. Če varnostniki ne obvladujejo več situacije in če pride do težjih kršitev javnega reda, potem posredujemo mi. Vodja posredovanja se mora včasih odločiti strelnega orožja, nosijo neprebojne čelade in jopiče. »Med stanovskimi kolegi veljamo za boljšo enoto. Ko pridemo kam na varovanje, pravijo, da bo soboška enota naredilo to, kar je potrebno,« je sklenil Magdič. Andrej Bedek, foto: PU MS V našem obratu proizvodnje netkanega tekstila v Lendavi, Kolodvorska 43, ZAPOSLIMO 4 DELAVCE za določen čas CHEVROLET. PLUS VELIKO VEČ. wwWxhevrolet-si.com Nevarno praznjenje puške Da je biti lovec lahko nevarno početje, je dokaz pripetljaj iz Kota. Po končanem lovu je lovec praznil svoje orožje. Puška se je pn tem sprožila, Šibre pa so zadele drugega lovca, ki je stal pet metrov stran, po celem telesu. Po zdravniški pomoči v rakičanski bolnišnici, ko so ugotovili, da ima lahke telesne poškodbe, so ga poslali domov. Neprevidnega lovca čaka kazenska ovadba, ker je povzročil splošno nevarnost. - A. B. W kurilno olje Ij^snesljiva toplota Od kandidatov pričakujemo: • V. ali IV. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne smeri • delovne izkušnje • zaželen je izpit za voznika viličarja Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj pošljejo kandidati v 7 dneh po objavi v kadrovsko službo na naslov: File, d. d., Mengeš, PODRUŽNICA LENDAVA, Kolodvorska 43, 9220 Lendava. Najprimernejše kandidate bomo povabili na pogovor. Prosimo, da v prošnji navedete tudi telefonsko številko. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 14 dneh po izbiri. 0080 2332 i Pri enkratnem naročilu nad 1.7001 vam nudimo brezplačen servis oljnega gorilnika. Več kot gibanje. OMV Po naših znanih poteh ——* Turistične prireditve Vzdolž Ledave - V nedeljo, 16. oktobra, organizira Javni zavod Krajinski park Goričko izlet Vzdolž Ledave - od meje z Avstrijo do izliva v Krko ob meji z Madžarsko. Začelo se bo ob 8. uri z odhodom iz Kapfensteina, sledi vožnja ob meji v Kaleh u/Sotini in naravni strugi Ledave ter mimo kamnoloma v Sotini Nato vožnja do Leda-vskega jezera, ob 10. uri pa dalje preko Murske Sobote do Velike Polane. Po malici (bograču) pri Copekovem mlinu se bodo popotniki odpeljali do Lendave in se sprehodili do Ledave ob madžarski meji. Ob 15. uri bo sprejem pri županu občine Lendava Antonu Balažku s slovesnim podpisom pisma o sodelovanju med občinama Kampfen-stein in Lendava ter Krajinskim parkom Goričko. Murska Sobota - V soboto, 15. oktobra, bo v središču Murske Sobote tradicionalnoTrezino senje. Otovci - V soboto, 15 oktobra, ob 10. uri bo organiziralo Sadjarsko društvo Pomurja saditev manjkajočih dreves v sadnem vrtu. Ob 13. uri pa bodo odprli razstavo starih sort jabolk na sadjarski kmetiji Smodiš v Otovcih. Sadni vrt bo v prihodnje turistična točka v Krajinskem parku Goričko Gostinsko-turistični zbor - Od ponedeljka do srede, 17.-19. oktobra, bo v Portorožu 52. gostinsko-turistični zbor Slovenije, gostin-sko-turistična prireditev, ki zaposlenim v gostinstvu in turizmu narekuje izzive pri kakovosti in inovativni predstavitvi na razpisanih strokovnih tekmovanjih. Letos je prijavljenih 448 tekmovalcev na 26 strokovnih tekmovanjih, ki jih bo ocenjevalo 70 članov oce njevalnih komisij v 23 panogah, kot so trak kakovosti, razstava kulinarike, kuhanje menija, tekmovanje barmanov, tekmovanje dijakov, jedi v ponvi in drugo. Centiba-Lendavske Gorice Med vinogradi Lendavskih Goric Kapelica Sv. trojice v Lendavskih Goricah Turizem Negove na internetu Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci je uredilo spletno stran www.negova.si, na kateri so zbrali podatke o turističnih zanimivostih in dogajanju v Negovi in okoliških krajih ter jih opremili tudi s fotografskim gradivom. Podatke sicer še dopolnjujejo, vendar je že sedaj očitno, da so se člani društva res potrudili, da bi bila predstavitev čim celovitejša. V uvodu so zapisali besede iz cerkvene kronike, ki jih le leta 1892 za- pisal domačin, duhovnik Matej Slekovec, ki je povabil popotnika, ki gre mimo, da se ustavi »na prijaznem griču, v lovaou popotnika, ki veličastnem gradu z lično cerkvijo in s krasno naravno sliko vse naokrog«. Predstavljene so tudi zgodovina krajev ter naravna in kulturna dediščina z najpomembnejšimi kulturnozgodovinskimi spomeniki, kot so grad, cerkev, kužna znamenja, številna sakralna znamenja - križi in kapele, posejane po gričih - pa tudi pranger iz leta 1656 oziroma sramotilni kamen iz srednjega veka. Med naravno dediščino pa so to med drugim številni slatinski vrelci v Ščavniški dolini, Negovsko jezero in ribniki, stara drevesa ter zaščitene rastline. Ob znanih osebnostih iz teh krajev - dr. Antonu Trstenjaku, Ivanu Krambergerju in Mateju Slekovcu - so na internetnem naslovu predstavili še društva in ustanove TD Negova - Spodnji Ivanjci, gasilska društva, lovsko družino, OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova in drugo. J. Ga. Na poti, ki vam jo predlagamo danes, se bomo odpravili po gričih Lendavskih Goric z izhodiščno točko ob naselju Čentiba, v nižini, od koder se bomo podali do naj višje 328 metrov visoke točke Lendavskih Goric, od tam pa mimo kapelice sv. Trojice spustili spet proti nižini. Čentiba je razloženo naselje, katerega jedro leži severno od ceste Lendava-Pince ob vznožju južnega pobočja Lendavskih Goric. Okrog tega jedra se razprostirajo številni zaselki vse do vrha slemena hriba ob meji z Madžarsko. Ohranjenih je še nekaj starejših vinskih kleti, ki pričajo o arhitekturi v preteklosti, pa tudi hiš, ki pričajo o zgodovini kraja, precej pa je novih bivališč. Prebivalstvo že nekaj časa narašča, saj so si na ugodnih legah postavili bivališča, začasna ali stalna, tudi prebivalci iz Lendave in drugod. Iz Goric je lep razgled na nižino, kjer so na najnižjih delih pa je tudi kapelica device Marije. Iz Čentibe se zapeljemo proti Lendavi in pri pokopališču zavijemo desno, kjer nas po že precej naseljenem območju kmalu pozdravijo vinogradi. Tukaj zavijemo desno in se od pravimo po nekoliko ozkem cestišču, ki je sploh značilnost teh precej naseljenih Goric, mimo vinskih kleti, med katerimi je tudi s slamo krita zidanica pisatelja Miška Kranjca, do najvišjega vrha Lendavskih Goric, kije visok 328 metrov. Do te točke je sicer možen dostop iz več smeri, saj so po Goricah zelo razvejene poti, na katerih je precej hiš in zidanic z vinskimi kletmi. Na poti se lahko ustavite Kip sv. Florjana iz leta 1821 tudi v kar nekaj vinotočih, laU3 običajno odprti Je ob koncu rw® ali za organizirane skupine, 'J'' jo pa so tudi prenočišča' Kar precejšnje nhniiičKiLj sajeno z vinogradi in v p : dneh je bilo ob tistih, ki s"*1'; pravili nabirat grozdje, rud P* turistov, sprehajalcev.1 e ' pa se jih odpravi iz bližnjeg1 ’ P Lipa in od drugod na etli^ , vinogradi tudi, ko ni trg*^ vinogradi so po grapah t* ■ vojaki, ob meji z Madia«*"1' gozdnato območje, jajo v tem času res lepo, sliko pokrajine in razgled daleč naokrog. Pot nadaljuj kapelice Sv. trojice na v* i{t( metrov, ki je bila zg«hrJ^ ! 727, pred tem pa je na tev' ‘ stala vojaška utrdba. V »stekleni« krsti tudi ■ . -«< na Mihaela Hadika, D P™, obrambo Lendave pred ■ ■ tu se spustimo mimo iend-'-’ j fiS' gradu do Lendave. ^15 “ti s F Naj domačija občine Beltinci Uadu naj' Iz Goric jp razgled daleč naokrog po vinogradih in nižini. travniki, na nekoliko višjih območjih pa njive. Prvič se kraj omenja v zgodovinskih virih že leta 1322. o preteklosti kraja pa ob starejših zgradbah, nekaj lesenih vodnjakih, koruznjakih in podobno pričajo tudi spominska znamenja. Taka sta denimo kip sv. Florjana iz leta 1827 in kip sv. Urbana, zanimiva Predstavitev turizma Velenja z okolico Pomurcem so predstavili tudi zgodovino m tradicijo tamkajšnjih krajev Otroci so lahko doživeli del največje velenjske prireditve Pikin festival. V občini Beltinci so razglasili v prostorih beltinskega u -""' "Ltejeli domačijo za letošnje leto. V komisiji za ocenjevanje so ^^„11. p da ne bodo več izbirali naj kmetije, kajti »pravih« kmetij jevS ., je turističnim društvom predlagala, da bi poslej izbirali Pra';p ' mačije, seveda urejene in obnovljene. .■ 2a naj domačijo so razglasili domačijo Štefana in Marije ||/’ ^ 106 d. Komisija je izbrala dve obnovljeni panonski hišk n-: !■, -p« Ane Perčič, Gregorčičeva 7, Beltinci, in domačijo Zver, , grajene! so na fotografiji skupaj z županom Milanom Kerni*11’pa"' slovesnost so s kulturnim programom popestrili Mlada j p3 je^ humoristična skupina Vaške čenče iz TD SodarGančam.’ pevski zbor Slavček Beltinci. - J. Ž. V soboto je potekala v središču Murske Sobote na parkirnem prostoru pred pošto predstavitev turistične ponudbe Velenja ter Šaleške in Savinjske doline. S predstavitvijo Velenjčani vračajo obisk predstavnikom pomurskega turizma, ki so pripravili junija letos podobno pro-mocijsko-prodajno predstavitev celotne turistične ponudbe Pomurja, ki je potekala v organizaciji Pomurske turistične zveze. Goste je na začetku prireditve pozdravil župan občine Murska Sobota Anton Štihec, o predstavitvi in sodelovanju pa sta spregovorila tudi predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dra-vec ter vodja Turistično-infor-macijskega in promocijskega centra Velenje Alojz Hudarin. Za zabavo so poskrbeli Društvo humoristov iz Velenja, Rudarski oktet, pevka Mateja Jan, humoristični ansambel Ha-ha-ha in Folklorna skupina Kolcda Precej številčna udeležba gostov iz Velenja in njegove okoli- ce potrjuje, da tudi v teh krajih, podobno kot v Pomurju, vidijo prihodnost v razvoju turizma. Da imajo gostom, ki pridejo v njihove kraje, ponuditi veliko zanimivega, je dokazalo več kot trideset nosilcev turistične ponudbe, ki so se potrudili, da bi oh dobri zabavi Pomurce o svojih krajih in tamkajšnji turistični ponudbi tudi čim bolje informirali. Tako so med drugim predstavljali Muzej premogovništva Slovenije, Muzej Velenje, Golte s poletno-zimsko ponudbo, Ter- me Topolščica, Turistično-re-kreacijski center Jezero in drugo. Na prireditvenem prostoru so ustvarjali tudi člani Društva šaleških likovnih umetnikov, predstavila se je tamkajšnja Območna obrtna zbornica, predstavili so ljudske običaje in zgodovino. Najmlajše pa so zabavale Pike Nogavičke, ki so predstavile del največje velenjske prireditve Pikin festival, sodelovalo pa je tudi društvo kmečkih žena z domačimi dobrotami. J. Ga. NE GLEDE NA TO, KAM STE NAMENJENI, HITRO BOSTE NA^ NA POOBLAŠČENEGA PRODAJaL-CHEVROLET. J •■I da blizu. Zalo se oglasite pri najbliijem. kjer vam bodo z o naših modehhf Preprosto, kajne? Chevrolet, plus veliko www. Chevrolet« ■ Če nameravate kupiti Chevrolet!, vam za to na sreZO nl ■ veliko. Z nalimi pooblaščenimi prodajalci po vsej StaveO'J USTNIK - 13. oktober 2005 ŠPORT 19 Novinarska konferenca NTK LM-KO Lendava Prodreti prav na vrh slovenskega namiznega tenisa ambicij ne njka tudi v evropskem Wkalu [M?3 Namiznoteniškega kluba slov ° '* Lendave ie kot član 1 • en$ke namiznoteniške lige ' *tos najresnejši kandidat za ^ državnega prvaka in s tem vn!i" prvakov. Pred bli-2. krogom tekmovanja Me namiznoteniške zveze bo 15. in Ig oktobra v sPortni dvorani v Lendavi in k .' kot častnega gosta pova-prudjv||cncgj na-igralca Dragutina ' ^rcbo, so na novinar-'tdt rt-fK i podrobneje pred-cd|e za letošnjo sezono Moštvo NKT LM-KO Lendava fr^m Lagutina so ambicije Narasle . ' kluba v ligaškem de-lK>vanja so jasno zastavlje- cer ekipe Donbas iz ukrajinskega Donjecka, Cuse iz Celdomoka na Madžarskem in Bačka Palanka iz Srbije in Črne gore. Upoštevajoč naš igralski kader, ki je v bistvu reprezentančen, saj sta Sašo Ig- dnarodni sceni. Normalno je, da bomo v državni ligi osvojili prvo mesto, saj smo nesporni favoriti, kar velja tudi za 2. krog v evropskem pokalnem tekmovanju, kjer smo domačini. Igralci namiznega simum, bomo na turnirju v Lendavi zmagali in se uvrstili med 16 najboljših v Evropi.« Zvonko Plohl: »Z Draguti-nom Šurbkom smo zagotovo močnejša ekipa kot prejšnjo sezono, ko se nam je zalomilo v finalu. Glede svojih iger lahko povem, da sem se na začetku nove sezone že dobro odrezal na kranjskem turnirju, kjer sem zmagal. To kaže na mojo dobro pripravljenost Če bom dobil priložnost za igranje v prvi ekipi, bom prispeval svoj delež k njenemu uspehu,« Saš Lasan: »Tudi jaz menim, da smo veliko močnejša ekipa kot minulo sezono. Zato bi morali osvojiti državni naslov; tudi pokalni naslov, če bo prišlo do njega, Tudi v 2. krogu evropskega pokala smo favoriti za uvrstitev med 16 najboljših v Evropi « Izrečenim mislim se je pridru- Jožetu Vildu visoko mednarodno priznanje »Pri športnem gibanju mladih sem bil z dušo!« Znano je, da se je 81-letni Jože Vild iz Murske Sobote uveljavil že na različnih področjih. Med drugim je leta 1973, ko je bil poslanec slovenske skupščine in predsednik skupščinskega odbora za telesno kulturo in šport, prejel najvišje športno priznanje pri nas, Bloudkovo nagrado. Na nedavni 9. seji komiteja Slovenskega združenja mednarodnih iger Šolarjev v Lendavi pa so mu podelili med- Zvonko Plohl Sašo Ignjatovič Saš Lasan narodno priznanje tega združenja, o čemer je padla odločitev v angleškem Coventryju. Ker je to visoko priznanje v Sloveniji doslej dobil le on, ima le-to toliko večjo težo. »Kot Častnemu članu Združenja mednarodnih iger šolarjev mi to priznanje vsekakor veliko pomeni. V mednarodnem komiteju sem začel uradno sodelovati že leta 1976, ko so bile 7. igre šolarjev v Ženevi. Od tedaj sem član mednarodnega komiteja, en mandat sem bil tudi njegov podpredsednik, mandat pa mi je potekel letošnjega junija. Vsega tega nisem delal zaradi priznanja, ampak sem bil s tem športnim gibanjem mladih, kjer so se kalila prijateljstva med otroci z vseh celin, s srcem, razumom in čustvi. Upam, da bo odnos do mladih ostal enak kot doslej,« je dejal vidno ganjen nagrajenec Jože Vild. Kar se nam je prejšnjo se-^lz,al°vUo v končnici držav-letos ne bo ^a' Shodom Dragutina ^Dij111 S!H" s< naibo,i ka Kardinar iz premaga! predstavnice Ferencva i, '. „ ‘ trn *. Is, Miroteksa, za nastopa tudi rosa iz Budimpešte. Za Celjanke so nastopile: Fidei (589), Koljič (519), Kardinar (566), Strelec (533), N. Savič (573) in Kozmus (580). F. B. 1:20,8,3. Larissa (Moleh) 1:21,2; 3- dirka: 1 Ani November (Ja. Sa-gaj) 1:18,7,2. Ferara AS (S. Slavič) 1:18,8, 3. Feniks (Makovec) 1:19,3; 4. dirka: 1. Alain Delon (M. Šonaja) 1:16,7, 2. Saxon MS (M. Slavič st) 1:18,0, 3. Fenita (Seršen) 1:18,2 (vsi 3- dol2-let-niki); 5- dirka, DP za 2-letnike: 1. Dinga MS (M, Slavič ml.) 1:19,7,2 Apofis (M. Jureš) 1:19,8,3. Dora November (Ja. Sagaj) 1:20,4, 4. Hand Right (Zorko) 1:21,1,5. Frick Hawaii (Antolin) 1:21,3; 6. dirka: 1. Pernila (Novak) 1:18,0,2. Sara MS (M. Slavič st.) 1:18,2, 3-Fax (R. Hanžekovič, vsi Ljutomer) 1:18,4. Rokomet N.Š. 7. koio pomurske lige: Meteor - Suhi Vrh 5:3,Old Boys - Ussa Dokležovje 10:2, Videm - Krajna IzoJaterm 5:3, Ledava - Čemelavci 4; 5, Mister Baby - BTC Nemčavci 7: 0. Vrstni red: Old Boys in Suhi Vrh, po 16, Bulls, 15, Videm, 13. 8. kolo veteranske lige: Nemčavci - Old Boys 2:4, Sebeborci - Dokležovje 1:9, Rakičan - Čemelavci 3:1, Mladost - Bakovci 0:16, Tešanovci - Bo-rejci 2 :8, Ro^ašovci - Cankova 2 :2, Čarda - Noršinci 3:3. Vrstni red: Rakičan, 24, Čemelavci, 19, Cankova, 17, 7. kolo OLMN M. Toplice: Tešanovci - Noršinci 7:4, Čarda - Sebeborci 3: 1, M. Toplice-Vučja Gomila 0:5, Trnje - Prosenjakovci 5:3, Sveti Laszlo-Filovci 0:9, Ivanci - Mlajtinci 0: 7. Vrstni red: Trnje, 18, M Fajti nci, Vučja Gomila In Tešanovci, po 15. 7. kolo MZ KMN Goričko: Stanjevci - G. Petrovci 1:1, Trdkova - Srebrni breg Martlnje 1.: 5, Adrijanci - Neradnovci 8:6, Šulinci - Kereka Čepinci 0: 7, lsyp Šalovci- Dolenci 5:3, Pizzeria Kučan Križevci- Domanjševci 7 :6, Dolič - Lucova 3:7, Carioke Markovci - Budlncl 1:5. Vrstni red: Lucova, 21, Dolič, 18, G. Petrovci, 16. Konjeništvo Dve zmagi Interja Inter, žrebec znanega zasebnega gostinca Franca Zorka, je na vajetih Avstrijca Wilhelma Ledererja v dveh nastopih na dunajskih hipodromih dvakrat zmagal Na hipodromu Magna Racino (steza 1640 m) je Inter zasede! 1. mesto z doseženim kilometrskim časom 1:15,2, na hipodromu Krieau (2300 m) pa je slavil s časom 1:16,9. N.Š. Poraza Arconta in Millenniuma Na gostovanju v Mariboru so Radgončani Še tretjič izgubili. S 36 : 30 jih je premagal MRD Branik Maribor. Zaradi poškodb oslabljeni Radgončani niso veliko pričakovali, kljub temu so vodili večji del prvega polčasa. V drugem delu je bilo izenačeno do 24:24, ko so Mariborčani zadeli trikrat zaporedo- ma in prednosti niso več izpustili iz rok. Strelci za Arcont: Žinkovič, 13, Zorko in N. Klun, po 6, Dukič, 3, Karnet in L Klun, po I. V 4. krogu 2. državne lige vzhod se bodo v soboto ob 19. uri v Apačah pomerili s ptujsko Dravo. V 3- krogu 1. slovenske B-lige za članice so igralke Millenniuma od Svetega Jurija gostovale v Za- gorju in izgubile s 23 : 35 (8: 20). Strelke: Šijanec, 7, Jaušovec, 5, Karba in Sever, po 3. V 4. krogu pa so v Radencih gostovale rokometašice Branika iz Maribora, ki so s 33 : 30 (18 :13) premagale domačinke Zanje so zadele: Šijanec, 9, Rajh in Kurbos, po 7, Sever, J. N.K.J.6. Triatlon - Uspeh Davida Solariča V Sombotelu je bilo mednarodno tekmovanje v triatlonu pod nazivom Trias, ki je bilo tokrat prvič v tem delu Evrope, Nastopilo je 60 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Tekmovanje je potekalo v kotalkanju (proga dolga 6 km), kolesarjenju (12 km) in teku (1,5 km). Kot edini slovenski predstavnik je nastopil 16-letni David So-larič iz Dobrovnika, sicer slovenski reprezentant v hitrostnem ro-lanju. V mladinski konkurenci je bil zmagovalec, v absolutni kon- kurenti pa četrti. F. B. 22 MULARIJA____________________________________13. oktobe. 2005-VESTMI 1 Počitnice Začele so se težko pričakovane počitnice. Dobili smo spričevala, odšli domov in končno lahko v miru uživali. V začetku počitnic smo veliko kolesarili in se nadihali svežega zraka. 5, avgusta sem praznoval rojstni dan in kmalu po polnoči smo krenili na družinske počitnice. Brat Blažje zelo užival ob pogledu skozi okno, saj ima zelo rad avtomobile. Malo pred enajsto smo prispeli v Biograd, kjer smo dobili ključe apartmaja pri neki starejši gospe, in vstopili v naš začasni dom. Spalnica je bila prosta, dobil sem jo sam zase. Preostali so bili v drugi sobi, vmes pa je bila kopalnica. V nedeljo smo šil gledat slapove reke Krke. To je bil najbolj zanimiv izlet v počitnicah. S seboj smo imeli fotoaparat in naredili kar nekaj zanimivih posnetkov. Ves čas smo se veliko kopali in učil sem se plavati. Ogledali smo si tudi veliko zanimivosti. Ogledali smo si Šibenik, načrtovani izlet v Zadar pa smo morali odpovedati zaradi hude prometne gneče. Namesto tega smo si ogledali iadjo Jadrolinije. Hoteli smo si ogledati tamkajšnjo cerkev, toda med potjo nas je zajel dež. Zadnji dan smo se še kopali, se razgledali še maio naokoli in se slednjič odpravili domov. Proti koncu počitnic sem bil s sošolkami in sošolci v šoli v naravi. Tudi tam je bilo zelo dobro, toda zadnje dni počitnic sem že prav zares upal, da se bom kmalu vrnil v šolo. Aleš Ropoša, 5. razred, OŠ Kuzma Bilo je nekoč Pogovarjali smo še o Žl# nju nekoč. Učenci so prines* pokazat veliko različnih starih predmetov. O njih smo se P» govarjali, jih opazovali in N koncu pripravili razstavo. P^a bili smo tudi učence izdW paralelk, da so si jo ogledal’' Učiteljica Darja pa je predmete razkazala in predstavila. BIWJ zelo zanimivo in poučno. Učenci 2. a z učitelj Darjo 3^ $1 Ribiška trofeja Počitnice so hitro minile. Doživel sem veliko lepega, najraje pa se spomnim ribiške trofeje. Nekega dne sva se z atijem odpravila ribarit v Ormož. S seboj sva vzela ribiški pribor. Ko sva prispela do ribnika, sva kupila dovolilnici, nato pa začela loviti ribe. Najprej sva v vodo s fračo ustrelila pest koruze iz pločevinke. Tudi jaz imam rad koruzo, zato jo je oče hitro pospravil, saj bije drugače hitro zmanjkalo. Naenkrat seje plovec potopil in ujel sem majhnega krapa. S svojim ulovom sem bil zadovoljen, ati pa malo nevoščljiv. Ker sem hotel ujeti še kakšno ribo, sem vrgel plovec s hrano še enkrat v vodo. Dolgo sem čakal. Komarji so me že skoraj pojedli. Takrat pa seje zgodilo nekaj neverjetnega. Ulovil sem ribjega velikana. Z ribo sem se mučil celih 10 minut, preden sem jo z atijevo pomočjo spravil na suho. Krap je tehtal 5 kilogramov in meril 85 centimetrov. Ob koncu ribolova je bil rezultat 2 : O zame. To je le eno od mojih počitniških doživetij. Spoznal sem, da sem že skoraj pravi ribič, manjka mi samo še ribiška izkaznica. Timotej Jagodič, 6. a, OŠ Križevci pri Ljutomeru VESTNIK Gasilci Gasilci gasijo, da hiše ne zgorijo, pri požaru nas varujejo, se iz nas ne norčujejo. Gasijo, gasijo, dokler ognja ne pogasijo, so previdni in natančni. Če požar bo v vaši biši, naj prestrašijo se miši, ker gasilci bodo prišli na pomoč in dobili boste moč. Aleksandra Hozjan, 4. a, OŠ F. Prešerna Črenšovci UKA NOGAVIČKA NA PIK.N FESTIVAL SMO SE PELJAL Z AVTOBUSOM. TAM S 10 IZDELOVALI AZNE IZDELKE POTEM SMOTE SLI “V TRGOVINO IN TAM STO NA KUPO'.ALJ RAZNE ...STVAR L POTEM 5M0 Sil D. AVTOBUSA IN ‘ SE POSLOVILI OD PIKE NDGAVtKE.-LKOMAČ ČAKAM DA SE SFET SREČA' 0TTDRK0 , UO.~..Wig KALZCTJ>J, ZB I_______(J 5 kAD E NG I Prvi športni dan Na podružnični OŠ Krog smo imeli prvi športni dan v novem šolskem letu, izkoristili smo ga za tekmovanje v jesenskem krogu. Mlajši učenci so tekli 300, starejši pa 600 metrov. Vsi najboljši smo dobili priznanja. Z njimi smo se ponosno fotografirali. Sledile so igre z žogo. Imeli smo se lepo. Učenci OS Krog Ko je hudo, me . pokliči! Mednarodni dan miru V okviru mednarodnega gibanja Ptice miru smo na Kobilju skupaj s tisoči mladih po vsem svetu praznovali mednarodni dan miru. Na dvorišču osnovne šole smo se zbrali učenci, otroci iz vrtca, starši, delavci šole in drugi občani, da bi skupaj preživeli prijetno popoldne. S petjem, plesom in recitacijo smo sporočali vsem zbranim, kako lepo je, če se imamo vsi ljudje radi, se med seboj spoštujemo in delamo tako, da bo dobro vsakemu živemu bitju. Na bele ptice, ki smo jih naredili iz papirja, smo zapisali naše misli in želje po miru, prijaznosti, toplini in še marsičem, po čemer hrepeni vsak od nas. Ptice miru, kakor smo jih poimenovali, smo privezali na balone in jih v upanju, da bodo poletele v lepši jutri za vse otroke sveta, spustili proti nebu. Medtem ko so se baloni oddaljevali, smo skupaj zaplesali in ob pesmi občudovali naravo ter se veselili življenja. V družabnem delu našega srečanja oziroma praznovanja smo »pajali« kruh,'prijetno klepetali in opazovali brezskrbno igro naših naj mlajših. Ko bi le bilo vedno in povsod tako lepo! Dopisniški krožek OŠ Kobilje Pišite, rišite, sodelujte: joze.graj@p-inf.si Šola je tu Novo torbo si je šolar nadel, da bo v šolo odhitel. ■ Pri slovenščini spet pesmi piše, pri likovnem pa risbe riše. Nova plemena pri zgodovini spoznava, pri biologiji posluša, kaj kaže znanstvena raziskava. Pri športni vzgoji se sprosti, da z lahkoto pri matematiki račune reši. Ko petko dobi, se s prijatelji in starši poveseli. Marija Sarjaš, 8. a/9, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Pravi prijatelj Zame je pravi prijatelj tisti, ki se ne tepe in mi pomaga. Do mene je prijazen, zabaven in me ne toži za vsako malenkost. Tak moj prijatelj sedi v sosednji klopi. K njemu rad hodim na obiske. Želim, da za vedno ostane moj pravi prijatelj. Saj je res najboljši. Na koga mislim, pa naj sam ugane. Jaka Potočnik, 4. a Na svetu je dosti prijateljev, a pravi prijatelj je le eden od njih,. Takšnega, pravega prijatelja, se veselimo vsi. Če pravega prijatelja izgubiš, si žalosten, saj ga je težko dobiti nazaj. Vesela sem, da moja prava prijateljica obiskuje našo šolo in se vsak dan srečujeva. Tjaša Štesl, 4. a, OŠ Bakovci Šola V šoli pred vrati stojim in se je veselim. V šoli se pridno ucM-da super petico dobita Doma pa vse ponovil da znanja ne izgubw Davorin Zver, 6. b, 0ŠWi& Prvi šolski dan Hrbtenica šla bo •' pravi mama P: , ko v torbo dajem zvezKeS,‘ Paz pa se ji samo nas*1* in veselo v šolo odhiti Tam pred našo šoK vlada cel že direst Naš ravnatelj ps "Poslušajte me , Zapel je mladi zvoP','> j zato je dobrodošlice^^ / R a vnatelj poslovi in brž v pisarno izg$ V svetle učilnice pridno se učimo Čas hitro beži, , zapoje zdaj že stari zvtm in ure je že kone-’ Pridem domov, kjer čakajo me "Kako je v šoli "Ohoj, vse je super? Lara Lebar, 6. b, 0$ Delovni utrineks ti A Jakob Fras je med P mi med drugim na val svojo gredo, vso * mu lepo rasle. brali zgodnje koruzo, ki jo je je rasla in rasla- M' v solo v naravi, la že 3,75 m. delo je bilo tak° jenosše na vsakem steb • |(1 . seje postavil ' . .. očeta, da ga Je r. . ,i j/ nastala tale foto?” ti in m kt d J 'kil »bi hi L S i vestnik-13. oktober 2005 NA SCENI Svetovnega prvenstva v hip-hopu n break dancu Uspešni tudi pomurski plesalci dnevi se je v nemškem mestu Bremen končalo ^tovno prvenstvo v hip-hop-u in break dancu Skupina pomurskih plesalcev V Genterovcih in Dobrovniku e-točke V Genterovcih in Dobrovniku so odprli prve štiri madžarske e-točke v Sloveniji, to pa pomeni štiri računalnike s programsko opremo v madžarskem jeziku in dostopom do interneta. Madžarske e-točke so uredili s podporo Ministrstva za informatiko in zveze Republike Madžarske v okviru projekta V rojstnem kraju v informacijsko družbo 1, namenu pa jih je tako v Genterovcih kot Dobrovniku predal državni sekretar na Ministrstvu za informatiko in zveze Madžarske Mihaly Jambrik. Pri projektu e-točke, ki so jih uredili v Sloveniji, so ob madžarkem ministrstvu m organizacijah sodelovali Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, Madžarska samoupravna narodnostna skupnost občine Dobrovnik, Kulturno društvo Hetes iz Genterovec in drugi. Ob tem je dr. Laszlo Horvath, ravnatelj Srednje Šole za telekomunikacijo Puskasa Tivadarja, podelil spričevala ECDL tistim Madžarom iz Pomurja, ki so opravili tečaj računalništva. V Dobrovniku so e-točke uredili v tamkajšnji knjižnici, v Genterovcih pa v vaško-kulturnem domu. Ta dostop do interneta je na voljo vsem, ki to želijo, največ pa ga običajno uporabljajo mladi. Ob slovesni predaji e-točk so petim pomurskim dvojezičnim osnovnim Šolani izročili programski paket za računalnike v ma- Utrinkistekmovanja hji jti je nastopilo več kot 2500 plesalcev iz 40 držav, ujmi je bila tudi skupina plesalcev iz plesnega kluba Ur-2 Mtirski Sobote pod vodstvom trenerja Dejana Zeče- j^^ane so v Nemčiji zastopali: Nace Pintarič, Sašo Sabotin, Aljaž at’ Gorazd Majic in Filip Cvetko. Ti so tekmovali v break dancu, , t mali skupini mladincev in pri solo mladincih. Mala skupi-. Uiiicg|a |Wt0 mest0) Aljaž škafar pa je pri »solistih« zasedel 24. kn ' UVfSdtve so jim že zagotovile nastop na evropskem pr-ki bo naslednje leto na Finskem. b|. nK eVropskem prvenstvu, in to letošnjem, ki je potekalo po-' 'radcu v Avstriji, so isti tekmovalci že dosegli lepe uvrstitve. 0V S" bili i škrat v zr omenjeni mali skupini mladincev dru-। Pintarič in Dejan ZeČevič pa sta se uvrstila v kategoriji bre-Qce solo mladinci in v kategoriji hip hop solo člani na deveto trideseto mesto. C. K. genska razstava kmetijski Šoli ‘Narava 'a je, dijaki 1 ^tvarjajo« j pitjih nekaj let dijaki in Ht()v ,w v začetku Nicion^110 PriPraviio namo razstavo jesen- in z niimi p0-'listaj11 ’ Namen te j r Ve. spoznavati jesen- *n Pr* mladih Miaj'i*/"1^ *« spodbuditi za-kmetijstvo, saj si ,U$qi . predvsem osnovr ’h oirllt i jz vrtca. b'* Poudarek na jedeh .. ln Prosene kaše ter ko Nočj S J ra2Stav* Je bila v ' tudi degustacija ajdovih il Dobrovniku so nove madžarske e-točke uredili v tamkajšnji knjižnici. džarskem jeziku. Državni sekretar Ministrstva za informatiko Madžarske Mihaly Jambrik povedal, da je ministrstvo za informatiko doslej odprlo zunaj meje Madžarske že 180 madžarskih e-točk, od tega Štiri v Sloveniji. Tako v Sloveniji kot drugod so jih dobili preko javnega razpisa, na katerega se je prijavila tudi Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, skupna vrednost opreme teh štirih točk pa je okrog petnajst milijonov tolarjev. Dodal je še, da bi želel, da bi bilo na internetu več informacij o pomurskih Madžarih in njihovih aktivnostih, kar bo sedaj gotovo lažje urediti. Kmalu bodo z razpisom za madžarske e-točke nadaljevali, tako da načrtujejo, da se bo število s sedanjih 180 kmalu povečalo na 330, in upa, da se bo število povečalo tudi v Sloveniji. J. Ga. in koruznih žgancev ter drugih dobrot. Poleg omenjenega so bili na ogled še druge poljščine, ki so bolj ali manj značilne za naše kraje, ter različno sadje, zelenjava in gozdni sadeži. Pri aranžiranju razstave so se tokrat že lahko izkazali vrtnarski tehniki, to šolsko leto je namreč kmetijska šola vpisala že drugo generacijo tega programa, ki je, kot kaže letošnji vpis, za mlade zanimiv. Dijaki četrtih letnikov pa so se poskusili tudi v trženju, saj so na stojnici obiskovalcem prodajali domač kruh, pečen kostanj in drugo. Besedilo in foto: C. K. Teden otroka na velikopolanski šoli S*lrali igrače ob tednu J r Sa spomnili tudi v gornjeradgonskem odboru o sepiembra m začetku oktobra Zbrali so veliko '■’li?11 N" f>oimenovali kar Zbiranje igrač. Akcija je potekala |h inlemice, avtoceste. družabne igre ipd. Zbi- V Me!l nilmi *e naive£ plgastih ž'vali’ c ZLii Ščavnici m Apačah. Po dobrem odzivu bodo igrače >. 11 P'1*1 v gasilskem domu v Gornji Radgoni, Spo J vrtcem družabne igre bodo predali varovancem 'v’ . Pri tem so že navezali stike z gomjeradg D0|(azali tudi v Materinskem domu Maribor. C. K. ’ ^"ega centra Gornja Radgona, zanimanje zanje pa p Prejšnji teden so na Osnovni šoli Miška Kranjca Velika Polana potekale delavnice v okviru tedna otroka in tedna vseživljens-kega učenja. Aktivnosti so pripravili, kot je povedala ravnateljica veliko-polanske osnovne šole Marija Horvat, z namenom, da se družijo in se tudi kaj novega naučijo. Začelo se je v ponedeljek popoldan z likovnimi delavnicami, kjer so s pomočjo mentorjev Tiborja Frančiča in Violete Celec otroci oblikovali izdelke iz gline - relief s podobo bele štorklje - in sestavljali knjigo receptov. Dogovorili so se, da so udeleženci prinesli s seboj slike štorklje in čim več receptov za jedi iz koruzne in pirine moke. V torek so se posvetili vezenju na laneno in bombažno platno, otrokom pa so pokazale način dela in jih pri delu tudi usmerjale Silvija Kikec, Barbara Horvat in Marija Mlinarič iz Varstveno delovnega centra Murska Sobota (na fotografiji). Naslednji dan so organizirali okroglo mizo o varnosti otrok v cestnem prometu, kjer so sodelovali policisti lendavske policijske postaje, predstavnik sveta za preventivo v cestnem prometu občine Velika Polana, psihologinja, zdravnica, voznik reŠilca, predsednik kluba Biciklin iz Velike Polane, predstavnik občine Velika Polana, dogajanje pa je moderirala Andreja Prša. Teden otroka in vse živi jenskega učenja so končali z obiskom knjižnice v Lendavi, kjer so prisluhnili pravljični uri in sodelovali v delavnici. J. Ga. 24 DOBRO JE VEDETI 13. oktober 2005 7 VESTNIK Svet digitalnih tehnologij POMURSKE LE www.pomurshe-lekarne.si K R fN E razkrivajo zdravilne skrivnosti Miške z novo optiko (2) Pogoste težave v nosečnosti Večina teh optičnih mišk druge generacije uporablja vsaj 2000 slik na sekundo in vsaj 800 slik na palec, kar je več kot dovolj za večino programov, kot so pisarniške aplikacije, brskanje po internetu ali delo z videom. Večje zahteve so smiselne le pri dveh tipih progra- mov: igrah in grafičnih aplikacijah. Pri igranju velja to posebej za strelske 3D-igre, pri grafiki pa pri obdelavi slik, načrtovanju in 3d-modeli-ranju, kjer povsod potrebujemo večjo natančnost. Treba je povedati, da izkušnje kažejo, da se je po delu s takšno novo miško težko privaditi nazaj na delo z običajno miško. Poglejmo si nekaj primerkov Logitech je predstavil modela G5 in G7 Cilj je bil, izdelati ultimativno miško za igranje iger. S tem je ta miška tudi dobra izbira za grafične oblikovalce. Senzor omogoča 7000 slik na sekundo in ima izboljšano obdelavo podatkov, kar da miški veliko natančnost. Ločljivost je povečana na 2000 slik na palec, kar miški da hitrost odziva. Logitech je celo povečal hitrost prenosa preko vmesnika USB s 125 na 500 prenosov v sekundi Ločljivost je mogoče spreminjati kar z gumboma na miški. Kvaliteta izdelave je visoka. Namenjeni sta bolj desničarjem. Razlikujeta se v tem, da je G7 brezžična, G 5 pa ne. G7 stane okrog 100 EUR, G 5 pa 80. Naslednja je Raptor Gaming M2. Omogoča ločljivost 800 slik na palec, ki se prav tako lahko spreminja med delom. Hitrost slikanja je 300 slik na sekundo. Namenjena je desničarjem. Izdelava je na nižjem nivoju kot pri Logitechu. prav tako udobnost. Natančnost je na nivoju običajnih mišk, saj optični del ni najbolj kvaliteten. Cena je okrog 40 EUR. Microsoft ponuja Optical Mouse 3000. Senzor deluje s 6000 slikami na sekundo. Ločljivost je 1000 slik na palec. Udobnost uporabe je boljša, vendar ne na nivoju Logitecha. Enako velja za kakovost izdelave. Natančnost in odzivnost sta prav tako dobri. Glede na ceno (30 EUR) je miška zelo ugoden nakup. Zadnja miška je Saitek Gaming Mouse. Ima ločljivost 800 slik na palec, ki jo lahko spreminjamo. Kakovost izdelave je med boljšimi. Udobnost uporabe je dobra, saj se miška dobro prilega roki. Stane blizu 30 EUR, kar je ugoden nakup Končamo lahko le z eno ugotovitvijo. Če želite dobro miško, sta G5 in G7 trenutno najboljši izbiri. Sta pa seveda nekaj dražji. Če le občasno igrate igre, bo tudi Microsoftova miška dovolj dobra. Za tiste z nizkim proračunom ostane še Saitekova miška. Pričakovati je še več mišk, ki bodo uporabljale Logitechovo lasersko tehnologijo. Lastno lasersko rešitev je pričakovati tudi od Microsofta. Prihodnost bo tako lahko karte na tem področju ponovno premešala. Dr. Matej Gomboši Pri večini žensk je nosečnost eno najlepših obdobij v življenju. Gre za čas pričakovanja rojstva otroka. Žensko telo gre v tem procesu skozi precej očitne spremembe, ki tako ali drugače vplivajo na prihodnjo mamico. Seveda pa kljub obilici pozitivnih stvari spremljajo nosečnost določene težave. V nadaljevanju so opisane nekatere najpogostejše z dodanimi nasveti, kako jih lahko ublažimo. Zaprtje Do zaprtja pride pri eni od treh nosečnic. Vzrok zaprtja med nosečnostjo so hormonske spremembe. Te spremembe zmanjšajo krčenje črevesja, kar tudi prispeva, da se več vode absorbira in s tem postane blato še bolj suho. Nekatere nosečnice jemljejo Še preparate z železom zaradi anemije, kar lahko prav tako prispeva k zaprtju. Nosečnicam zato svetujemo dieto, ki vključuje sadje, zelenjavo in polnozrnate žitne izdelke, lečo in stročnice, gibanje ter seveda zadosten vnos tekočin. Izmed pripravkov so dovoljena prehranska dopolnila z jabolčnimi vlakninami, lanenim semenom ter figovim in slivovim izvlečkom oz. pšeničnimi otrobi. Gre za balastne snovi, ki v črevesju nabrekajo, vežejo vodo in pospešujejo peristaltiko. Izmed zdra vil je po posvetu z zdravnikom dovoljena uporaba tistih, ki vsebujejo laktulozo oz. laktitol. Odvajala, ki vsebujejo zdravilna zelišča, lahko povzročijo v črevesju blage krče, zato jih nosečnicam raje ne svetujemo. Hemoroidi Zaprtje ter relaksacija mišic v analnih venah med nosečnostjo povečata možnost nastanka hemoroidov. K temu prispeva še pritisk zarodkove glavice na medenico v poznejšem obdobju nosečnosti. Da bi se izognili hemoroidom, je pomembno, da se izognemo zaprtju, redno izvajamo vaje za izboljšanje cirkulacije in se izogibamo dolgotrajnemu stoječemu položaju. Pri težavah svetujemo, da se oglasite pri zdrav niku, ki vam bo poleg nasvetov predpisal primerno zdravilo, Bolečine v hrbtu Pri napredovani nosečnosti se ligamenti v ledvenem predelu hrbtenice in medenici zmehčajo ter nategnejo, kar lahko privede do bolečin v hrbtu. Lete m se v dobršni meri lahko izognemo z izogibanjem dvigovanja težkih bremen, nespretnemu pripogibanju in obračanju. Dobrodošla je tudi kakovostna žimnica z dovolj podpore. cej pogosti težavi. Prizadeneta približno 60 do 70 odstotkov nosečnic. Pri 90 odstotkih nosečnic, ki so bruhale, pa ta težava do 16. tedna poneha. Pogosteje se pojavlja med prvo nosečnostjo. Glavni vzrok teh težav je v spremembi količine hormonov. Nosečnicam z jutranjo slabostjo svetujemo umirjen začetek dneva, dovolj počitka in tekočine. Priporočljivo je, da se izogibajo hrani in vonjem, ki slabost pospešujejo. Vaginalni izloček Vaginalni izloček se pojavi med nosečnostjo pri večini žensk. Čc je bister ter bel in brez neprijetnega vonja, je precej normalen pojav. Če pa ima neprijeten vonj, je obarvan in ga spremljajo simptomi, kot so občutljivost ali draženje, pa svetujemo obisk pri zdravniku. Najpogostejši vzrok infekcije so glivice, ki jih uspešno zatremo z lokalnimi oz. intravaginalnimi a mimiko tiki. Razdraženost kože Ljubosumje Ljubosumje - pekel za v® kega ranjenega ljubimca,, zen duše, ki človeka sili v a rost. Vsi smo ga že občutM vsi smo že slišali pesmi v a rih pesnik toži nad to»z«W' bolečino srca. Psiholog1' sprotju s pesniki zelo natanc razčlenjujejo misli,1 'J11 ste obnašanja, ki so v ozarir bosumnosti. Ljubosumje je1 ■ ziv na zaznano grožnjo (« r sko ali namišljeno), kina' rožala odnos, ki ga zelo«®"" ali njegovo kakovost. Da bi občutili ljubo®11 U moramo najprej imeti M druge osebe. Ljubosumij javi zato, ker se bojimo,1 -' potrebe, taksne ali dril^4 ne bodo zadovoljene vnjaki pravijo, da tedaj, stopi ljubosumje, ne I kliče na pomoč. Psiho “j vezujejo ljubosumnost z samospoštovanjem in I sujejo kot paranoidno n panje do drugih ali part*1* Svetel nasmeh __________________ _ — Svetel nasmeh je rilo, ki ga lahko 0 drugemu pravvsak1 [( njim polepšamo dam redki se lahko pohvalil' । ščečimi belimi kajenje ter pitje kave, p' # čaja, kole in rdečega v (| vzročijo, da zobje pot® , Zobje postanejo z leti in starostjo ali aafa rabe nekaterih zdravil Pl % M Ud r K 4 Ut M r Za ženske Pred moškim se ženske trudijo pokazati, kako so lepe, pametne in pogumne. AJi so res pogumne? Afi se ne bojijo biti pred moškim preveč vroče ali frigidne, nelepe ali naivne? Poglejmo najpogostejše strahove žensk in pomislimo, kako naj se z njimi borijo. Največ strahov, težav in preglavic povzroča ženskam njihov videz Velikokrat se prav iz tega razloga bojijo ljubiti pri prižgani luči, skrivajo se pod odejo in nočejo spremeniti položaja pri seksu. Odvečni kilogrami so postali za ženske prava nočna mora in bojijo se, da se bo izbranec nemudoma prestrašil in pobegnil, ko bo zagledal vse njihove telesne gubice. S prsmi ni nič manj težav kot s težo Majhne, a po dojenju otroka viseče prsi jim ne dopuščajo spremembe položaja pri seksu in se, na primer, postaviti na vse štiri. Večina jih v takih trenutkih misli samo na svoj videz. Za rešitev problema naj ženske oblečejo seksualno perilo, takoj se boste počutile bol; mirno in sproščeno. Za drznejše so seveda plastične operacije. Vsaka nesrečna, zakompieksa-na avša z denarjem je veliko darilo za specializirano bolnico. Navsezadnje pa vam nihče ne brani, da se začnete ukvarjati same s seboj - aerobika, telovadba, fitnes - in shujšate za kakšnih 20 kilogramov. A skrivanje pod odejo, izklapljanje luči to odklanjanje veliko položajev zaradi estetskih razlogov je zelo velika neumnost. Izbira je vaša. Ponavadi so ženske zelo samokritične in vidijo iztnaličenost tam, o ženskah kjer ne obstaja. Svojemu ljubljenemu lahko oprostijo trebušček, trojni podbradek in zobno protezo, a sebi ne morejo niti mozoljčka na čelu. Opustite vse strahove pred tekmico. Če sta se znašla s partnerjem v postelji, mi lahko verjamete, da ste mu zelo privlačni in mu je vseeno za vašo težo, prsi in seveda za vse drugo. Lepo seksualno spodnje perilo vas bo spodbudilo, sveče pa bodo skrile veliko pomanjkljivosti vašega telesa. Sprejmite komplimente in moškemu ne pripovedujte o svojem celulitu, trebuhu in visečih prsih, sicer lahko »spregleda« in »ugotovi«, da je izbral napačno. Ljubezen je velika ukana narave, ki jo pogosto zamenjujemo s strastjo. Od tod izvira ženski strah o tem, ali jo ima partner rad ali mu gre samo za seks. Poglejmo realno. Če se vaš ljubljeni pojavi pri vas doma dvakrat tedensko vsakič za Četrt ure, če se izogiba, pokazati vas v javnosti, vas noče seznaniti s prijatelji, je najbrž, da vas potrebuje samo za seks in o ljubezni ne moremo govoriti. Dam vam cinični nasvet: v takem primeru ne ravnajte z njim kot z ljubljenim in ga vzemite samo kot seksualnega partnerja, seveda če ni slab v postelji. Ne razkrivajte mu svoje dušo, ne zaupajte in ne verjemite mu. Dajte ga na čevelj, ko najdete boljšega. Velikokrat ženske ne vedo, kako naj se obnašajo, ko so s partnerjem v postelji iz strahu, kaj bo on mislil Bojijo se, kaj bo, čc bodo precej sproščene in bodo dovolile moškemu raznovrstne drznosti (npr. oralni seks). Bojijo se, da bo pomislil, daje partnerica razuzdana, in jo bo prenehal spoštovati ali jo bo zapustil. Če je to vaš prvi seks, se odločite, ali hočete imeti ljubimca, »bojfrenda« ali moža. V prvem primeru lahko brez sramežljivosti naredite, kar ste imeli v mislih, poveselite se in uživajte. V drugem primeru, če želite obdržati moškega v območju svoje pozornosti, ga je smiselno počasi proučevati in stopnjevati svoj odnos Korak -on, korak - vi. Torej, oprostite za cinizem, najprej on vam cunni-lingus, potem pa vi fellatio. V tretjem primeru, če sta par, je vse odvisno od že prej ustaljenih odnosov In nikar ne mislite, da so nekateri položaji pri seksu smešni in da »kamasutra« ni za vas. Vse, kar se dogaja v postelji med ljubečim parom, je pravilno, spodobno in lepo. Edino, česar ne sme biti, je fizično neugodje. Vam ne sme biti boleče, seveda, če niste mazohistka. Andrej Klemenčič Vnetje mehurja Med nosečnostjo je pogostejše uriniranje normalno, če pa ga spremljajo še nelagodje, pekoč občutek in seč, ki je razbarvan ali z neprijetnim vonjem, se je treba oglasiti pri zdravniku. Le ta s pomočjo analize vzorca urina lahko ugotovi, ali gre za vnetje. Vnetje mehurja moramo zdraviti, saj sicer lahko prizadene ledvice. Glavobol Pri nekaterih nosečnicah je to kar pogosta težava. Priporočamo dobro ravnovesje med razgibavanjem, počitkom in sproščanjem. Od zdravil lahko občasno vzamemo analgetike, ki vsebujejo paracetamol. Pri občasnem trdovratnem in močnem glavobolu je potreben pregled pri zdravniku. Zanj je namreč lahko odgovoren med drugim tudi povišan krvni tlak. Zgaga Do zgage pride zaradi relaksacije mišic v spodnjem predelu požiralnika, kar dovoljuje, da se želodčna vsebina vrača navzgor. Ta refluks kisline povzroči vnetje požiralnika in zgago. To se Še poslabša med nosečnostjo zaradi pritiska ploda na želodec. Težavo ublažimo z dvignjenim vzglavjem, uživanjem manjših obrokov hrane in izogibanjem poznim obrokom pred spanjem. Od zdravil je dovoljena uporaba antacidov. Slabost/bruhanje (jutranja slabost) Slabost in bruhanje sta, predvsem na začetku nosečnosti, pre- Blaga razdraženost kože je v nosečnosti pogost pojav, Povzročata jo povečan dotok krvi v kožo in raztegovanje kože na trebuhu. Pomagata nošnja ohlapnih oblači! in uporaba bla-žilnih/vlažilnih krem. Nosečnice, ki se..pritožujejo nad močnim srbenjem, napotimo k zdravniku. V redkih primerih je lahko vzrok nosečniška holestaza (zastoj žolča). Otekanje nog/ krčne žile V nosečnosti se lahko pojavijo, predvsem v drugi polovici, težave z otekanjem nog in krčne žile (varice). Do pojava pride zaradi hormonskih vplivov in pritiska otroka na vene trebuha. Dolgo stanje ali sedenje s prekrižanimi nogami težavo poveča, Pomagajte si s počivanjem z dvignjenimi nogami, elastičnimi nogavicami in s telovadbo za noge (kroženje v stopalih, »igranje klavirja s prsti nog*). Prav tako si lahko pomagate z zdravilnim pripravkom v obliki kreme oz. gela, ki ga lahko kupite v lekarni in vsebuje izvleček semen divjega kostanja. Le-tega namažemo tanko plast večkrat na dan, a ne masiramo, in istočasno uporabimo kompresijske nogavice. V Sloveniji so pregledi pri ginekologu dobro urejeni in tudi za obveščanje nosečnic je dobro poskrbljeno. Kljub temu bomo v lekarnah veseli vsakršnega vprašanja v zvezi z nosečnostjo in težavami med njo Po najboljših močeh se bomo potrudili z nasveti oz. vas v primeru, ko bo to potrebno, napotili k zdravniku. Bojan Madjar, mag. farm. S K s; Na trgu zato že dolf00^^ več vrst belil za m' ie zagotovo najbolje tista, ki ne vsebujejo P f‘ Belilo pobeli samo n3f3'jjaf Be, in sicer do naravi ^ob Najbolj uporaba belila štirim -pretrgoma zjutraj m ’|(ji bodo tako doseženi najboljši. Pred upori"'' ■si je treba zobe ved*' 'U j to očistiti in jih tinU0**^ segel le tako dobro op^ in optimalno učinku/e' Spanec in ~------------------ Spanec je lahko | J ‘fc tega, kako ' živel. Včasih jevelj-^^tf ljudje, ki dolgo sp‘fu k ligenčni količnik411 malo spijo. Toda najn° tiskava je pokazala ljudje, ki manj spij1'11 ijenje Ruski strok’'™^? vijo, da potrebuješ pet ur spanja, da m ' ,d P fiziološke funked1 zlični ljudje potreb , ne količine spanec (u*1 V eni noči pr^^i^ do šest ciklusov hd1” ^4® pitnega sna. TcŠ mu vrača energu3 Z ročajo možganom 'r snem stanju so,' 'J sna pa se dogajagr na vegetativna bub spešita dihanje . srca. Pri starepih stanje lahko ga napada, kapi 1 spanju 1% St ^1 '+ 9 h .d £ J. I I 'ih mm -13. oktober 2005 DOBRO JE VEDETI 25 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje lr _ _ Naročilo vrat in oken tspjj je naročil okna in vrata, ki so mu kruikin, uidi dostavili in vgradili. ? । h ie tudi račun. Žal pa z delom ni moljen, saj pravi, da je odkril precej Jv*. Sprašuje nas, ali naj račun plača ali L. l Str za laku velike napake, da bi mora-/ '"'W celomu storitev opraviti še enkrat, dolžan plačati nesporni del zneska ' i del dolga pa mu služi kot garancija, da ^‘'|i't.it napake odpravilo, in ga bo plačal, napake odpravljene. Kar se ocene dela zneska tiče, je najboljši dogovor mertu strankama, če pa do tega ne bi pri-. k ■ sporni del (napake) oceni le sodni 10 cenilec te stroke. Obratovalni P sarne v M. Soboti: telefonsko sveto-e’Ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 9. U'C’ osebno svetovanje v ponedeljek in H? 4 do 14. ure, v petek osebno sveto-Predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 i c? ''(02) 93 91- TrS zmage 4, p. p. "1 M. Sobota. Andrej Čimer, predsednik ZPP Pomurje povsod odpadki I 50 zel° Pere^ de-Pri varstvu okolja, saj vjr onesnaženja in i jpio naravno okolje. I ilavljajo vsako snov ali i J*"1- kt ga kot imetniki ' Jlmo 4j nt moremo več k "MmI, gu ne potrehu-H "^dali nam celo divja t hl 1 In ur morem razume-lahko ljudje še zme-> Zgovorni do narave, C . e skoraj pri vsaki hiši i. 1° '"'-tl । Ali je morda ce-'Gh od škode, ki jo verjamem, le in slabe navade se m edini prebival-nl|j'11 parcele, ki jih tre-’ irnamo v lasti, so de-le eno kratko obdo-'?‘"nt Padejo še drugi, za tudi mora biti mar. Prl' šarjenje, vendar tu->. morem verjeti last- nim očem. Ljudje, ki zahajajo v naravo, puščajo za seboj odpadke, ki jim ostanejo od malice, ali celo pripeljejo odpadke, ki jih ustvarijo v kakšnem drugem okolju. In kaj smo kot posamezniki pripravljeni narediti, da bi se količine odpadkov zmanjšale morda že pri izvoru? Ali je res potrebno, da kupujemo vse te izdelke v plastiki za enkratno uporabo? Ljudje smo se navadili na enostavnost pri nakupih, kakšen kup smeti nastane po nakupih, pa nikogar ne zanima. Se sploh kdo zaveda, koliko smeti prinesemo iz trgovine? In kako dolgo se razgrajuje vsa ta plastika? Kdo od nas si nese v trgovino košaro ali kakšno drugo torbo, da ne bi ustvaril še enega dodatnega odpadka? Če bi se vsak od nas vsaj malo zamislil \j ^enjaku * prekajeno šunko Vs’100 S brokolija, 15 Poper, rožmarin, muškatni ore- 501 'J® 8 skute, 10 cl navadnega jo-. tebu]e, 150 g prekajene šunke, sot, poper sesekljamo. Beljake stepemo v S^kr.1/ " "s sesekljanim česnom, soljo in '!‘i l$avirno z rožmarinom in muškat-a h|, Dodamo rumenjake, sesekljan bro-W N)l0?reniesamo. Folijo premažemo z ma-■i> ‘'Uii, ""'vPekač. Na folijo damo maso in S'"0 v 0 ri2niažemo na pol centimetra debe- Vf ' 0 Pečico in pečemo 6 minut pri L 1,1340 ohladimo in odstranimo foil 0 s pripravljenim nadevom, potro- Uživanje hrane z našega vrta Korenje-bogat vir beta karotena Korenček (Daucus carota L.) pripada družini kobulnic Je dveletna rastlina, pri kateri uporabljamo koren. Korenček je bogat vir beta karotena, torej pigmenta oranžne barve. Prvič so ga izolirali iz korenja pred stoletjem in pol. Ima antioksidativne lastnosti, ki posredujejo tam, kjer drugi antioksidanti odpovedo. Kot zdravilna rastlina korenček pomaga pri prehranskih motnjah, pospešuje tek, povečuje odpornost proti nalezljivim boleznim, zelo učinkovit pa je za zdravljenje gnilobnih procesov v črevesju. Čisti kri, znižuje raven sladkorja v krvi, varuje pred aterosklerozo in slabokrvnostjo, utrjuje kosti, pospešuje izločanje vode. Je izjemno učinkovit v boju proti raku, ker ga zavira in preprečuje, deluje proti boleznim srca, katarakti in pomaga pri usihajoči imunosti, skratka preprečuje splošno propadanje telesa. Ugodno deluje na izboljšanje vida. Uporabljamo ga za obloge pri kožnih obolenjih v kozmetiki. Korenje izvira z območij Sredozemlja, Irana in Balkana. Grki so ga pridelovali kot zdravilno rastlino, učinkoval naj bi kot krepčilo za želodec Rimljani so uporabljali predvsem divjo obliko korenja, ki je bila značilno rumene barve in je imelo razvejene korenine. Korenje stožčaste oblike so vzgojili v Mali Aziji pri nakupih, bi tudi delno vplivali na zmanjšanje tega ogromnega kupa odpadkov. Preden kar koli kupimo, se vprašajmo, kako bo s stvarmi, ko jih več ne bomo potrebovali, na kakšen način in kako dolgo se bodo ti odpadki razgrajevali. Danes nam na trgu ponudijo takšne in drugačne izdelke, ampak vseeno nam ponujajo še premalo okolju prijaznih izdelkov in embalaž. In vse je odvisno od nas potrošnikov, kaj nam bo trg ponujal. Če bomo dovolj vztrajni in disciplinirani, nam bo tudi trg ponudil za okolje prijaznejše izdelke, vendar ne do takrat, dokler ga ne bomo k temu prisilili B. Žajdela ekomurje@emall.si simo s sesekljano rdečo papriko in zvijemo v rulado. Rulado zavijemo v folijo in damo za dve uri na hladno. Nato folijo odvijemo, rulado narežemo in serviramo. Za dekoracijo uporabimo kisla jabolka, limonine rezine, zeleno solato ali motovilec. Priprava nadeva: Skuto pretlačimo, dodamo jogurt, sesekljano čebulo, mleto šunko in začimbe. Vse skupaj zmešamo v gladko maso. Gosja enolončnica 1000 g gosjih prsi, 50 g gosje masti, sol, poper, majaron, 150 g jabolk, 150 g paradižnika, 150 g rdeče paprike, 100 g šalotke, 100 g mesnate slanine, 160 g kostanja, 60 g izkoščičenih suhih sliv Gosjim prsim odstranimo kosti in kožo, narežemo na ne prevelike kose, damo v posodo, začinimo s soljo in poprom ter odišavimo z majaronom. Dodamo olupljena in na kocke narezana jabolka. Vse skupaj dobro premešamo in čez noč pustimo na hladnem. Kozico postavimo na kurišče, vanjo damo gosjo mast, jo razpustimo, dodamo na kocke narezano Šalotko in slanino. Vse skupaj malo prepražimo. Dodamo marinirano meso in premešamo. Zalijemo s toliko vode, da pokrije meso Pokrijemo in počasi dušimo. Pri četrtini vretja dodamo na kocke narezan paradižnik in papriko. Dušimo in po potrebi zalivamo. Pred koncem dušenja dodamo kuhan in olupljen kostanj. Po potrebi še začinimo in pred serviranjem potresemo s sesekljanimi suhimi slivami. šele okrog leta 1000 n. št. Od tam se je njegova uporaba počasi širila po celotni Evropi, tudi na ozemlje današnje Velike Britanije, od koder je korenje z naše celine naselilo Ameriko in Kitajsko. Surov ali kuhan korenček uporabljamo za solate in zelenjavne plošče, dušenega za priloge in kot jušno zelenjavo. Korenčkov sok je osvežilen in zdravilen napitek. Korenček vsebuje veliko hranil tik pod povrhnjico, zato ga ne lupimo, ampak ga le dobro operemo in ostrgamo. Konzerviramo ga lahko z zamrzovanjem, vkuhavanjem ali vlaganjem. Korenje je dober sosed čebuli, poru ali kozji bradi. Lahko ga posejemo med rože enoletnice z namenom, da se zavarujemo pred korenjevo muho. Korenje dobro uspeva ob solati, redkvicah in paradižniku. Pospešuje rast graha. Če pustimo, da korenje uide v cvet, cvetovi privabijo v vrt koristne žuželke. Vsebnost različnih hranil Korenček je poleg betakarotena bogat tudi z ogljikovimi hidrati, kalijem, dušikom ir. fosforjem. Izmed vseh vrtnin ima korenček največ bora. Listje vsebuje več mangana kot koren. Listje korenja pripravljamo kot špinačo in preprečuje napenjanje. Poleg naštetega vsebuje korenje tudi vitamin C, folno kislino ter vitamina K in E. Včasih ima korenček grenak okus, nekateri menijo, da je to posledica premajhne količine karotina, drugi pa, da vsebuje korenček glikozid, ki povzroča grenkobo. Kako najbolje izkoristimo hranilne snovi v korenčku? Človekov organizem izkoristi hranilne snovi v korenčku precej dobro: najbolje izkoristi ogljikove hidrate, nato beljakovine, mast in naj slabše kalcij. Zeto slabo pa izkorišča betakaroten oz. karotin. Iz surovega grobo narezanega korenčka ga izkoristimo komaj 5 do 10 odstotkov, iz fino narezanega do 20 odstotkov, iz popolnoma narezanega do 70 odstotkov. Betakaroten se v črevesu resorbira šele potem, ko se stene korenčkovih celic razgrade, zato mora biti zelenjava malo pokuhana. Dolgotrajno kuhanje pa beta kacoten uniči. Kje če dobimo beta karo ten razen v korenčku? Korenčkov sok: I skodelica 24,2 mg Sladki krompir: I gomolj srednje velikosti 10 mg Suhe marelice: 10 polovic 6,2 mg Korenček, surov: srednje velikosti 5,7 mg Dinja: 1/8 4 mg Bučke, kuhane: pol skledice 2,9 mg Marelice, sveže 2 sadeža 2,5 mg Paradižnikov sok: 1 skodelica 2,2 mg Paprika, rdeča, sladka, surova: pol skodelice 1,1 mg Glede na obliko korenov in čas pobiranja delimo korenje na več skupin. Če korenje sejemo večkrat zaporedoma, ga lahko pobiramo celo rastno dobo (od maja do novembra). Uporabimo ga tudi za ozimnico. Za gojenje v zavarovanih prostorih uporabljamo sorte: pariški s kratkimi in debelimi bolj dekorativnimi koreni, za gojenje na prostem pa: names, amsterdamski, flaker, brunšviški, berlikum in novejše selekcije, vzgojene iz teh sort: altona Fl, almaro Fl, ber-landa F1, fedora F1, napoli Fl. Martina Varga Mešani žganci 500 g krompirja, 60 cl vode, 150 g moke, 100 g koruzne moke, 100 g ajdove moke, 8 cl olja, 20 cl kisle smetane, 100 g čebule, 20 g ocvirkov, sol Olupljen krompir zrežemo na lističe in damo kuhat v slano vodo. Ko je krompir kuhan, dodamo pomešano presejano moko Vse skupaj kuhamo 15 minut, nato dobro premešamo, da dobimo gladko maso. Žgance oblikujemo z žlico, damo na krožnik in prelijemo s prelivom. Priprava preliva: Na olju prepražimo Čebulo, dodamo sesekljane ocvirke, zalijemo s kislo smetano in solimo. Prevremo. Rezine z grozdjem Za testo; 250 g gladke moke, 3,5 g suhega kvasa, 30 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 1 jajce, 11 cl mlačnega mleka, 30 g zmehčanega masla, sol Za nadev: 500 g črnega grozdja, 100 g sladkorja, 1 zavitek svetlega preliva za torte, cimet, 10 g drobtin Moko pomešamo s -suhim kvasom, dodamo preostale sestavine in zgnetemo gladko testo. Pokrijemo in pustimo vzhajati 20 minut. Nato razvaljamo v malo večjo krpo, kot je pekač. Robove stisnemo ob pekač. Ponovno pustimo vzhajati 10 minut. Nato po testu potresemo drobtine in grozdje, ki smo ga pomešali s sladkorjem in svetlim prelivom ter cimetom. Pečemo 40 minut pri 185 “C Pečene in ohlajene rezine potresemo s sladkorjem v prahu. Besede mode Obarvane sivine Jesenskim tonom sledijo zimski, ki nas toplo zaobjamejo v najbolj fini volni, bombažu ali mešanicah s sintetičnimi vlakni. Objem je najmehkejši v moherju, letos pa nas bo grela predvsem modna alpaka. Sivine ne bodo dolgočasne, saj bodo prepletene v barvne zgodbe v enobarvnem in vzorčastem tvidu. Siva Sivo je barva pepela in megle, sestavljena iz približno enakih delov črne in bele. Hebrejci so se posipali s pepelom, da so izražali hudo žalost. Tudi v Evropi je pepelnato siva barva tista, ki izraža žalost oz. pol žalost. Vsekakor daje sivina v meglenem vremenu vtis otožnosti in dolgočasja. Znani so nam pojmi kot siva vsakdanjost, sive misli, siva prihodnost in vsi so povezani prej z neprijetnim kot prijetnim. V genetiki ban je menda sivo prva barva, ki se zazna. Novorojenec vidi sivo; navajen je sivega sveta, vendar se nekje do treh let začenja zavedati barvnega. Življenje začne zajemati z veliko žlico; odkriva lepote in učinke ban Med barvami se začenjajo izločati tiste, ki so vsakemu posamezniku še posebej blizu. Vijolično sivo - Ne glede na to, da je letos med veliko sivih niti prepletena kakšna vijoličasta, ki lahko daje krasen efekt šanžana, gre pripisati vijoličasti veliko zadržanosti Veliko mladih ljudi ima rado vijoličasto barvo, ki je indiferentna za mrzlo in toplo. Mladi se identificirajo s to kromatično brezbrižnostjo. Gozdne meglice Med sive niti se je to zimo prikradla tudi gozdno zelena. Njen hlad nas bo prijetno grel v volni, kjer bomo opazovali vsako vlaknato odebelitev. Bana dostikrat privlači naše oko na nerazumen in nepredvidljiv način. Sivine nas sicer ne dražijo toliko, vendar je njihova eleganca prav v tem, da poleg njih opazimo »življenje«. Tatjana Kalamar Morales Povzroča mastna hrana zasvojenost? Stalno uživanje hamburgerjev, pomfrija in drugih jedi z veliko maščobami in kalorijami človeku ne le poveča težo, marveč po mnenju nekaterih znanstvenikov tudi povzroča zasvojenost. Raziskovalci, ki preverjajo biološke učinke na hitro pripravljene hrane, so ugotovili, da takšna hrana lahko povzroči hormonske spremembe v telesu, to pa lahko oteži nadzor nad uživanjem hrane. Na hitro pripravljena hrana lahko zagotovi priporočeno dnevno količino kalorij in maščob že v enem samem obroku. Ko se ljudje redijo, postajajo odpornejši zoper hormon leptin, ki je močno povezan s težo in tekom, in zoper možganski peptid, imenovan galanin, ki spodbuja uživanje hrane. Leptin pošilja signale predelu možganov, ki usklajuje navade uživanja hrane, toda ko se ljudje debelijo, postajajo odpornejši zoper vplive hormonov. Nevarni azbest Azbest ima vlaknato zgradbo. Vlakna se zelo rada lomijo vzdolžno, pri tem pa nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Ker so tako majhna, da jih ne vidimo, in brez vonja, jih lahko vdihnemo, ne da bi to vedeli. Pri vdihavanju lahko vlakna prodrejo globoko v pljuča in povzročijo bolezni, kot sta azbestoza in rak pljuč. Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine tudi štirideset let. 28 OGLASI oktober 2005 - M v soboto, 15. 10. 2005 v središče Murske Sobote v Slovensko, in Cvetkovo ulico Poročili so se KHAJ ODHODA 7.00 11.20 14.00 16.10 9.22 11.32 9.28 11.30 16.28 7 30 9.40 11.42 14.30 16.40 7.36 9,46 11.48 16.46 9.54 11.66 16.54 7.50 10.00 12.02 14.50 17.00 10.20 2.22 17.20 12.40 15.30 17,40 12.54 ena 1289 *A* 898 Garantiramo odhoda ’.VOŽNJE ČAS ODHODA 2. VOŽNJE ODHODA 3. VOŽNJE ODHODA 4. VOŽNJE ODHODA 5. VOŽNJE Vabljeni na tradicionalno TREZINO SENJE Sir Gauda postrežno, Ikg Darilo 5.000 SIT na račun!. lobni račun računa do konca leta. 'aketni Ud Brezplačno vodenje Nižje obresti za limit SPARKASSE Š Drugačna banka • Višje obresti za dobroimetje. Vas zanima, zakaj so paketni računi tako udobni? Obiščite najbližjo poslovno enoto Sparkasse ali pokličite na brezplačno številko 080 18 02. Naši osebni svetovalci vam ponujajo več. Če boste od 01.10. 2005 do 15.11. 2005 odprli kateregakoli od Udobnih računov, vam na vaš račun podarimo 5.000 SIT. Več informacij na www.sparkasse.sl Udobni računi Sparkasse. Narejeni po meri. Pričakujejo vas prijazni sejmarji s pestro ponudbo in obilo zabave Sobočani, pridite na sejem peš! VOZNI RED TREJZINOGA VLAKA 14 12 16.22 13.15 16.05 KOMUNALA javno podjetje d.o.o. Murska Sobota M. SOBOTA (Kardoševa ul.) VEŠČICA (Gasilski dom) MARKJŠAVC1 (pri zvoniku) NEMČAVCI (pri zvoniku) RAKIČAN (gasilski dom) KUPŠINCl (pri zvoniku) ČERNELAVCI (križišče Veščica Cemelavci) POLANA (avtob. postaja) rn - . i Presana mesnata slanina postrežno ali pakirano-kosi, 1 kg UE Lendava 24. septembra sta sev L« poročila Tomislav Vid’, * . tehnik, iz Lendave, rjf 10, in Laura Vida, univ . ■ nom., iz Lendave, Kranjce Na Matičnem uradu l"1 sta bili dve porok*, ' sta se 17.9. poročila Slavko Pivar iz LiP°*> I Štefka Koren iz Turni-ul. 2, 24. 9. pa sta se P Slavko Gjergjek iz Salam bin Petra Kavaš iz Bel** gorčičevaul 2. ^Ljutomer 3. septembra sta se ročni dvorani v 3 va poročila Primožu- ' c tomera, UziškaJS,*11^ nik iz Veržeja, Mlins^ V ljutomerski poročal pa sta se 10 septemb^j Emil Kvar iz MikiavZ^,i’ . vskem polju, Dolga®, 1 Metka Gorenjak iz I'1' j I Mladoporočence*0* _, z i J želi vse najboljše ° I življenjski potit®0 II NAJCENEJŠI Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. I, RS št. 110/02 ir 8, 03J Kakovost izdelkov trgovinske znamke SPAR stalno preverjamo pri priznanih slovenskih ustanovah za preverjanje kakovosti živil. vas vabimo na I 2. prostorsko konferenc«, I W bo v petek, 14.10.20W, I ob 10.00 I v prostorih poračno-sejneii« I v Domu kulture Razkwjs w I Šafarskem za pripravo lokacijske? I načrta za komunalno «pr«m I v obrtno-poslovni coni v Vesa1 H Župa n Občine Razkrij ■ Stanko Ivanušič j M. SOBOTA (pri slaščičarni hotela Diana) 8.30 10.40 Bakovci (pri gostilni Rajh) 8.44 10.54 krog (pri trgovini) 8.51 11.01 M. SOBOTA (Kardoševa ul.) 3.05 11.10 JE BREZPLAČNA! ŠTEFAN HAJDINJAK MESTO V KAUFORNUL ZDA NAREČNI SLOVAR TENISAČ IVANIŠEVIČ UDAREC S SEKIRO znanilec O«N1A SALONAR ŠORN NAPOVEDOVALEC PRIHOD* nosti LIST PAPIRJA REKA V FRANCOSKI NORMAN DIE OTO PESTNER EGIPTOVSKI DRŽAVNIK (GAMAL A.) GL MESTO OREGONA MESTO NA JUGU FINSKE NEKDANJA ŠVEDSKA SKUPINA ZAVAR& VANJE NAJVEČJA LUKA V JEMNU AMERIŠKI HtOKEMIK, NOBELOVEC (MARSHALL) ZVOK Z DOLOČENO VIŠINO PASTIRSKA »G RA TORQUATA TASSA NEKDANJA PORTUGAL. KOLQNUA, AOMEN SKLADATELJ TAKTA* KIŠVRI NIKEU METRIČNI POUDAREK AMERIŠKI REŽISER (ROGER) LETOVIŠČE MA NAŠI OBALI VOJAŠKI PAKT STAR TURŠKI SREBRNIK TRČENJE PAPEŽEVO POKRtVALO SRBSKA igralka (EVA) ZAJEDAVCI V LASEH POTRDILO 0 USPEHU EDEN OD LEDENIH MOŽ ŠVEDSKI ARHEOLOG (NILS) AMERICIJ DEL STOPALA PRAZGODOVINSKO ZATOČIŠČE RUSJANOVO LETALO REKLAMNI POSNETEK PREDMETA PRVI MESTO V ULSTRU, IRSKA NEMŠKI FILOZOF (RUDOLF) ■ ŠU7RJI ČAS OBLAČILO INDIJK LESENA PIPA SUŽNJA V HAREMU LJUDSTVO V ZAHODNI AFRIKI METKA -MBMHT BOČNI DEL VOJAŠKE FORMACUE SAMOUKA OČE BOGOV BRITANSKI PREMIER A JAMSTVO REKA V SREDNJI AZIJI SRBSKO MOŠKO IME KRILO (POGOV.) MADŽARSKI SKLADATELJ (ISTVAN) MESTO V IV. TURČIJI SLADKO' VODNA RIBA PISEC ANDRIČ AMERIŠKA ZVEZNA Ržava REKA V ROMUNU! MESTO V SREDNJI NIZOZEMSKI JEDILNI UST POŽETA NJIVA TRGOVEC S CENENIM BLAGOM ZOFA, BLAZINJAK KRATEK ZAPIS SLOVENSKO DREVO JAPONSKI DENAR AKTOM VOJAK DOMAČIN V AFRIKI OPERA GIACOMA PUCCINIJA ALUMINIJ SPECIAL!' ZIRANO KMETIJSKO POSESTVO KOŠARKAR. TRENER NIKOLIČ VOJAŠKA JUŽNO 00 TORINA IZOTOP •RUA VITEŠKA IGRA ORJAŠKA ŠKOUKA PRVI PERZIJSKI KRALJ POT ZA VOZILA TKANINA ZA ZAVESE DEBELA PAUCA MOŠTVO, EKIPA LJUDSKO GLASBILO SIENA IZ IKON ANTON KOROŠEC IVO SVETINA OSMI ŽIDOVSKI MESEC NAŠ POtmK (JELKO) STABODAVtl HAW0 SRBSKA KNJIŽEVNICA RIBNIKAR AKVARIJSKA RIBICA ZLOM, LOMUEHAE VRHUNSKI ŠPORTNIK ^Pevki za nakup opreme za gineko-M oddelek in novo porodnišnico Jnv' namesto cvetja za pok. Terezijo Škrajner- 5.000; Ptma namesto cvetja za pok. Terezijo Škrajner - 10.000; - .' Prijatelji namesto cvetja za pok. Terezijo Škrajner - 15.000; Jo-" 5 to ..bičeva 38, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Jožeta l Mon 7 ■ dru^ni Janeza Sneiderja in Rudija Čara namesto cvetja za ev^1119 iz Murske Sobote - 6.000 sit, Tondach Slovenija, d. o. o„ ea pok-oJeta sodelavca Štefana Fotivca -20.000; Kme-namesto cvetja za pok. Slavico Matuš izšalo-in J Gornja Radgona namesto cvetja za pok. mamo Milana L ZU'°00. ^brnse Iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. '6252. Splošna bolnišnica Murska Sobota Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar in 3,-7. nagrada je praktična. Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 21. oktobra 2005. Ime In priimek: Naslov: ------- ■ -------------------------------------—.u— Nagrajenci Vestnikove križanke Rešitve križanke; 29. september 2005: SIMON WIESENTHAL, HOLOKAVST, ANNE FRANK, TORA 1. nagrada: KNJIGA Lahko Jem, mag. Branislava Belovič Lea Zver, Kamovci 40, 9223 Dobrovnik 2. nagrada: KNJIGA Boug žegnjaj, Branko Časar Milica Šadl, Cvetno naselje 6,9231 Beltinci 3. -7. nagrada Vestnikova majica Simon Germ, Brezovci 70,9201 Puconci Katja Zajtl, Sv. Stefana 33, 9220 Lendava Edvard Kos, Krajna 50, 9251 Tišina Jože Erjavec, Satahovcl 58, 9000 Murska Sobota Vera Sluga, Ul. Staneta Rozmana 12, 9000 M. S. E-H H. ■S -S ONA: Imate pa res srečo. Vse težave boste igraje rešili, nekaterih se sploh zavedli ne tj boste, pa bodo že rešene. Vse kaže, da bo *est °Z°pet e"° Od obdohij,ko enostavno ne e. kam bi s svojosrečo. Mogoče pa to ni samo -ON V pogovoru s svojo srčno izvoljenko boste spoznanja, da ste tik pred tem, da se odločite ,1, । 11 l«h*u .mio spremeni vaše dosedanje Pomislit® enkrat, ali sl to res želite. .' ONA: Žilica vam ne bo dala miru, vse dok C p. le r ne boste tu d I vi posku si II p repovedane- r ga sadu. Pričakujete lahko veliko odmev-n: lcl9l0 - realizacija pa bo odvisna m; ,B5 ofj Ne rrrtslite toliko na prijateljiči-ampak se raje malo bolj posvečajte po-sij ' stvarem. Streznitev, ki prihaja, vam bo prine kM',QnČno spoznanje, da niste tako nezmotljivi, Izmislili.. । ^A: Pravega prijatelja spoznate v nesreči. I 4 j Pot vam bo prekrižala popolnoma nepri-^Cb'- Okovana situacija, zato boste pristali v zmešnjavi, iz katere na prvi pogled ne bo 5 £bcda loja Samo na prvi pogled... ON: člo- 'tlko j, sv°j e skrivn osti, zato se n I ka r preveč n e X Ji, ' p 11 'ateljeve zaseb ne zad eve, d ru gače boste 'A Ha 1eJave. Star pregovor pravi, da je najprej t^riomesti^red lastnim pragom! -. 0 N A: Še naj bolje bo, da trenutne dogodke ^*t. lepo prespite in se šele nato odločite. Vsa-X k....... ka naglica se vam lahko kaj hitro maščuje. -huiuSe noseM za ljubezenske zadeve, ki so v tem pt^ kot stabilne. ON: Na vse, karsetre-|| H, ' Esit °koli vas, je najbolje, da čimprej poza-* J spremeniti tako ne morete ničesar. Spoznali Oa ja min vse skupaj že vnaprej načrtovano, L ^.kotseje. ONA: Spremenjeni odnosi v vaši družbi bodo prispevali k temu, da se boste konč-no odločili narediti potezo, za katero že kar nekaj časa dobro veste, da je neizogibna. Ta odločitev vam bo prinesla kar lepo prednost pred drugimi. ON: Neka oseba, ki vas resnično ljubi, vam bo pomagala iz kočljive situacije, zato seji čimprej skušajte oddolžiti. Imate enkratno pr!lenost, da s! končno uredite zasebno življenje. Izkoristite jo! ONA: Tisti, na prvi pogled sicer nezanimiv ■ML I predlog vašega znanca, se bo izkazal kot 41 izredno koristen v poslu, ki ga nameravate izvesti. Sprejmite ga v ekipo in korist bo obojestranska ON' Nekdo vam bo sicer poskušal pomagati, vendar bo edini rezultat ta, da se bo v težavah znašel tudi on Mogoče pa vama bo skupaj lažje? Toda nikar se ne zanašajta na srečne okoliščne, saj bo vse skupaj nekoliko bolj zapleteno. MM ONA: čaka vas prijetno presenečenje, ki MŽiS vam bo korenito spremenilo vaše dose-k? M danje ljubezensko življenje. Mogoče na začetku sploh ne boste mogli verjeti, da se to res dogaja a se boste kaj hitro privadili In sprejeli igro, ki se vam ponuja. ON: Navada, ki vam je prijateljica sicer ne očita, je stvar, ob kateri bi se morali vsaj malo zamisliti. Nekdo vam sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da bi zaradi njega razdirali stara prijateljstva. E ONA: Malo se ozrite po vaši družbi in kaj hitro boste opazili, da ste dobili morebitnega partnerja. Edino, kar vam lahko nagaja, je 'nevoščljivost' vaših prijateljic, k| pa je nikar ne vzemite popolnoma resno. ON: Še vedno vas bo mikalo, da naredite odločilni korak pri osebi, ki vam zadnje čase vse preveč buri domišljijo. Le zakaj tako dolgo odlašate, ko pa vendar vidite, da je tukaj konkurenca precej pred vami. KSJI ONA: Vaše prijateljstvo s prijetno osebo bo k 7ačelopočas prerašcativnekaj več, zato • ffil boste morali sprejeti pomembno odločitev. Ne omahujte, ampak naredite potezo, ki bo temeljito spremenila vaše ljubezensko življenje. ON: Pretehta vali boste več možnosti na ljubezenskem področju, kar vam bo naredilo kar precej sivih las. Poskusite se čim prej dokončno odločiti, saj je nekdo zaradi vaše počasnosti že kar precej na trnih. fj. 3 ONA: Situacija se menja vsak trenutek. ! ’ • Pred poslovno odločitvijo se rajši posve- tujte z dobrim prijateljem In upoštevajte njegov nasvet, ki vam lahko prinese velike materialne koristi. Dober prijatelj je zlata vreden! ON: Ne ve-rjemite tistemu, kar govorijo ljudje, ampak poslušajte samo tisto, o čemer ste se tudi sami prepričali. Saj veste, da so edino ljudje celo iz muhe sposobni narediti slona, pa Čeprav dobro vedo, da lažejo le sebi. K ONA: Prihajate v obdobje, ko vam bo naj-UI bolje uspevalo prav na poslovnem pod-® ročju, zato nikar ne izgubljajte časa, ampak se posvetite delu. To vam bo vsekakor v veliko veselje, pa Še korist boste imeli od tega. ON: Vaš stalni spremljevalec vas ne bo podpiral tako, kot bi vas moral, zato ne oklevajte predolgo z odločitvijo, ki jo boste tako ali tako morali sprejeti. In še preden se boste dobro obrnili, že bo uspeh tu! ONA: Pojavile se bodo nepričakovane ovire Ify’j v zvezi z vašim trmastim partnerjem. Toda nikar ne Bodite v malodušni, saj bo še pred koncem tedna vse v najlepšem redu. Kasneje pa boste tako ati tako na vse skupaj že pozabili. ON: Po krajšem zatišju na ljubezenskem področju boste ponovno zasijali in si pridobili naklonjenost osebe, ki vam že kar nekaj Časa ne gre iz misli. Tokrat boste uporabili taktiko, ki seji ne bo mogoče upreti. Brat Džouži Presrečen Je moj pajdaš Bela kaje te zadnji referendum mimo, pa ka lejkopo medijaj čtijemopa štemo tudi kaj drujgoga čednejšoga, kak tou, ka smo za velko korist naših volilcofpognali prej k 600 miljonoftolarof ta v luft. Po drujgon kraji pa delamo propagando prejk Unicefa, ka naj se zbira pej nežna pomoč za bougo deco tan v Afriki. Tou tak naprej prijde, kak či mij eti pri nas ne bi meli bouge dece, pravi Bela moj pajdaš. Nej samo deco, tudi starše mamo bouge. Pa je nej pošteno odposlancof ka tisto brigo pa delo prepuščajo volilcon, za štero so uni plačani, ka ga tan opravijo. Pa sije Bela na tou spopejvo: Referendum, kak ste kaj vikati te moren zdaj, faluu si fejst mi, pa zatou dugi čas mi je bilou. Zdaj pa referendum ti, si med nami en dva tri, ka so ščeli s teuf, Boug zna, TE-VE de prej ndčiša. Či te zakon mapomen pri nas. togajes ne ven, de lejko zakonofpar stou, je tak kak prdo bi v vodou. Oblast si smisli, tou de tak, žeje vrženi prvak, en vodilni dol zleti, gor pa dnljgi že sedi. 28 13. oktober 2005 - VESTNIK Strokovni posvet ZEG-a in MOP-a motorna vozila Občine med okoljem, ekologijo in socialo Dvodnevni posvet v Moravskih Toplicah o trajnostnem in KARAMBOLIRAN AVTO, tudi totalka, plačam takoj, kupim. Uredim prepis in odvoz. Tel:, 041 679 029,041 726 236. m23072 KARAMBOLIRANO VOZILO kupim, prodam pa rezervne dele za avte. Tel.: 040 256 963. m23447 MERCEDES C 220 D, letnik 1997, 218.000 km, prodam. Tel.: 532 13 73. m23668 V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE DAMO V NAJEM DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, centralno ogrevano. Tel.: 531 12 89 ali 041 773 289. m23 719 GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti nujno kupim. Plačilo takoj. Tel.: 031319 234. m23723 OPREMLJENO GARSONJERO v Bahovcih damo v najem. Tel:. 041334581. m23728 JEČMEN IN RŽ ugodno prodam Jd.: 04 1 789 021.11)23706 GORIČKA JABOLKA za ozimnico kupi-mo.Tel.:031 302344.m23708 -_—■—- uravnoteženem razvoju predvsem kot pomoč občinam Minuli petek in soboto je potekal v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah strokovni posvet, ki se ga je udeležilo okrog 40 ljudi in ki ga je Zveza ekoloških gibanj organizirala v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Skupnostjo občin Slovenije. Prvi dan posveta je bil namenjen predvsem Agendi 21 in lokalnim skupnostim, saj so razpravljali o iskanju ravnovesja okoljskih, eko nomskih in socialnih potreb v konkretnih okoljih za Slovenijo, predavali pa so mag, Bernarda Podlipnik (MOP), dr. Marinka Vovk (Okoljski razvojni zavod), dr. Ana Vovk Korže (Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru), dr. Danijel Vrbovšek (Limnos), mag. Emil Šter-benk (Inštitut za ekološke raziskave Velenje), dr. Leo Šešerko, Lili Mahne, Milena Radoševič in Dušica Radoj-čič in Karel Lipič (ZEG). Slovenski prostor bodo v zelo kratkem Času dosegli globalni problemi, ki bodo od ljudi zahtevali vedno večjo usposoblje- V Moravskih Toplicah so govorili o pripravi okoljskih programov v občinah in podjetjih. nost, prevzemanje odgovornosti, demokratično delovanje, sposobnost kreativnega reševanja problemov, kritično mišljenje ter razumevanje kompleksne povezanosti ekologije, gospodarstva in družbe. 132 slovenskih občin bi moralo poznati in upoštevali Agendo 21 in pripraviti lokalne okoljske programe. Nevladne okoljske organizacije so skupaj z MOP-om že 1995 leta pripravile Lokalno Agendo Za in proti na občini v Odrancih Obvezno ali ustrezno Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Odranci so bile sprejete tri pomembnejše odločitve, ki se nanašajo na javno kanalizacijo, stimulacije študentov in sodelovanje v strateškem partnerstvu’pri projektu Paviljon Pomurja. Končno so sprejeli odlok o odvajanji) in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju občine Odranci. Najpomembnejša odločitev v zvezi s tem je, da je priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje obvezna, če je priključek tehnično izvedljiv, sicer pa so lastniki do uresničitve tega pogoja dolžni sami poskrbeti oz. urediti ustrezno interno omrežje za odpadne vode, in to po navodilih pristojne inšpekcije oz v skladu s projektno dokumentacijo To pa pomeni, da morajo biti greznice neprepustne in da bodo morali imeti lastniki sklenjene pogodbe za odvoz odpadnih voda na čistilno napravo (v Lendavo ali Mursko Soboto, ker drugje trenutno to ni možno). Prehodno obdobje bo trajalo eno leto. V pravilniku o stimulaciji študentov občine Odranci je najpomembnejša novost, da je možno ' uveljavljati tudi sofinanciranje šolnine za podiplomski študij, in sicer v višini do tisoč evrov v tolarski vrednosti za en semester, če kandidat nima drugih virov financirani a. Sicer pa veljajo stimulacije tudi za opravljene izpite tako rednih kot izrednih študentov na vseh programih študija v Sloveniji in državah Evropske unije in tudi ob diplomi (v višini desetih, dvajsetih oz. tridesetih izpitov glede na kraj in stopnjo študija). Določeno pa je, da bo treba stimulacijo vrniti, če študent opusti študij ali ga ne dokončna v času dvakratne dobe rednega študija, ali če navede neresnične podatke. Glede povabila delniške družbe Pomurski sejem v strateško partnerstvo pri projektu Paviljon Pomurja pa so odranski svetniki z večino glasov sprejeli odločitev, da gradnje paviljona ne bodo sofinancirali, saj so menili, da bi lahko v ta namen pridobili vire financiranja iz Evropske unije. J. G. 21 za Slovenijo. Zakon o varstvu okolja iz 1993. leta je določil, da bi morale vse mestne občine pripraviti programe varstva okol ja. Ta čas ga imata samo Maribor in Velenje, v fazi sprejemanja pa so programi v Ljubljani, Celju, Novi Gorici in Kopru, del tega programa pa pripravljajo tudi v Murski Soboti in Kranju Po anketi ZEG-a kar tri četrt slovenskih županov sploh ne ve, kaj je to Agenda 21. Pozitiven primer je le občina Lendava, ki je letos poleti sprejela program varstva okolja. Vzporedno s tem projektom potekajo tudi delavnice po občinah, saj naj bi do konca leta 2006 vse občine sprejele programe varstva okolja. Seveda bi temu morala slediti tudi neka prisila, kajti zaenkrat to ni obveza občin, motivira jih lahko le vzpod buda ali kazen. Marsikateri okoljski problemi bi se lažje reševali, če bi bile stvari definirane dolgoročno, je prepričan Lipič, zato naj bi se kandidati za nove župane na prihodnjih volitvah opredelili, da bodo načrtno skrbeli tudi za okolje. Bernarda B. Peček VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. za iidorMr^A]*-d. d., Ul. a- N trt M 11, Murska Sabata OPEL OMEGO 2.0 16 V, letnik 1999, registriran do aprila 2006, z vso opremo, prodam. Tel.: 040 216 572. m23700 PIAGGI OS CIAO, s pedali, 50 ccm, prodam. Edo Berden, Andrejci 44, Martjanci, tel.: 548 19 05 ali 041 266 320. m23712 živali TELICO, brejo v9, mesecu, prodam. Križevci 76, tel. 554 12 75. m23696 DVOJE TELET (bikca in teličko) prodam. Tel.: 54112 10. m23702 NESNICE, rjave, cepljene, stare 14 tednov, prodam. 600 SIT/kos, Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m23715 PUJSKE prodam. Tel.: 041 813 850. m23716 VISOKOBREJO TELICO A-kontrole prodam. Tel.: 589 12 42. m23725 kmetijska mehanizacija MULČER, 2,20 m, frezo, 2 m, obračalni plug, 3-brazdni, prikolico za grozdje, 1500 litrsko, škropilnico, 15 m širine, prodam.Tel.: 031 550 988. m23614 ŽITNO SEJALNICO Masey Ferguson (angleška) prodam. Tel.: 041 664 869. m23687 ROTACIJSKO BRANO, 2,5 m širine, in obračalni plug, dvobrazdni, prodam. Tel.: 031548051. m23713 KMETJE, POZOR! KUPIMO TRAKTORJE IN DRUGO KMETIJSKO MEHANIZACIJO. Najboljše plačilo v Sloveniji. Tel,: 041282 110.m23718 SEJALNIK UMETNEGA GNOJILA Vikon, koruzni kombajn, 3-redni, z manjšo okvaro, 3-brazdni hidravlični obračalni plug, silokombajn Vihar 80 prodam. Tel.: 041 357 368. m23722 DROBILEC SIP ZA ZRNJE ali koruzne storže prodam. Tel:. 548 12 05. m23731 razno MAČEHE, 30 vrst, najkvalitetnejšo ■ ve sorte (mini, srednje, Vrtnarstvo Cvetličarstvo, BaWU p., Gornji Petrovci 46, tel.:556 m23598 PIANINO, dobro ohranjen, protin. Tel.. 565 12 71. m23698________ KORUZO ZA ZRNJE Z NJIVE, 80 a® predajo. Tel.: 041 330 913, Gornji Petrači 56. m23714^^_ ROTO STISKALNICO WWP' * 7001, in konje pony prodam- h ™ 85 03, zvečer. m23733 _ . delo ZAPOSLIMO TRGOVCA ALI STA za prodajo na terenu. I* od 7. do 15. ure, Rengeo,"r- ’ Delo, d, d., išče raznašala šalke časopisov Delo, ce in Nedelo na območju ' doncev z okolico, če vstaja nje ne dela težav in ** stno prevozno sredstvo, ' v' tel. št. 534 84 71 aliseoseo'-’^, site na predstavništvu D* ulici 14 v Murski Soboti. posesti kmetijski pridelki storitve OBNOVLJENO HIŠO V CENTRU LENDAVE prodajo. Tel:: 041 713 436. m23623 V CENTRU MURSKE SOBOTE oddam klimatizirano opremljeno trisobno (110 m2) meščansko stanovanje s teraso in balkonom ter garažo. Cena 300 etrrov + stroški. Tel:: 01 756 61 67. m23705 TRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam ati dam v najem. Tel.: 051644 344. m23717 KROMPIR za ozimnico, beli in rdeči, ter suho bučno seme prodajo. Tel:. 542 11 71. m23730 KREDITI NA POLOŽNICE! jjj Tel: 02 320 4830 alf 663. Share, d. o.o., Tiža^ 65, Maribor. m23637 5 teboj smo bili družina, ki smo tvojo ljubezen spreje ki smo tvojo ljubezen predaji in se učili ob tvoji ljubeznt in z njo ustvarjati svoje ’ (T. Kuntner) POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račonu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE. VZDRŽEVANJE h POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI K^T NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM J _ PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFl «.p„veščicai7, TEL: 02 55 48 O6Or FAKS: 02 S2 51 170, MM MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE; UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA KOMUNALA javno podjetje, d. o. o.. Kopniš** ul. 2, Murska Sobota D. E. POGREBNIŠTVO telefon: 02 5213? 00 UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24 URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM; 041 631 443 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.; 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 8 76 9 49 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Matjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci Naši materi v slovo V 88. letu je Gospod poklical k s£ Katarino Sreš po domače Škafar iz Bratonec Beseda zahvale naj seže do srca vsem, ki ste našo *^^11 mater obiskovali, in vsem, ki ste jo skupaj z nami na njeni zadnji poti, predvsem pa sorodnikom, s0Sl_ dr. Zelkovl, dr. Horvatu, g. škofu Smeju in ' l|;,|, duhovnikom, govorniku in pevcem ter pogrebni®'' Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete m in za prispevke v dobrodelne namene. Žalujoči vsi njeni otroci z druzi^t1* ja Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni, ZAHVALA V 73- letu je za vedno zaspal dragi mož, oče, tast in dedi Janez Paril iz Gerlinec 118 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem ter v* ki ste ga v tako velikem številu pospremili zadnjo pot, darovali vence, sveče in v druge f j,,-. nam pa stali ob strani ter izrazili ustno in pisP° , Posebej hvala osebju intenzivne nege na za nesebično pomoč, njegovi osebni zdravnicir , patronažni službi za vso pomoč med zdraV^^ Hvala gospodu župniku za pogrebni1 'bu pevcem za odpete žalostinke, govornikoma ^pji slovesa ob odprtem grobu in pogrebnika1 Žalujoči vsi njegovi najdražj^ % M VESTNIK-13. oktober 2005 29 Srce je omagalo, dih Je zastal, spomin na tebe bo vedno ostal. ZAHVALA V 80. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, boter, tast, dedek in pradedek Franc Kerčmar iz Otovec 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem brodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, pa izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in Prispevke za ureditev mrliške vežice in pokopališča. Hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, cern za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, sodelavcem Zdravstvenega doma Murska Sobota )n Agroservisa, d. d., Društvu upokojencev Puconci, gasilcem in pogrebništvu Hozjan. Žalujoči vsi njegovi najdražji V SPOMIN 10. oktobra je minilo deset let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in opa Alojz Kornhauser iz Gornjih Slaveč Iskrena hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Psi tvoji Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA V 89, letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Antonija Gider 0^, iz Rogašovec 29 '1 uBubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ttr)nj ’ imjjiejjim m znancem, ki so nam v najtežjih' trenutkih stali ob ,|h Pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji H-j’ ’’ ' *2rekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. gospodu naddckanu VorbŠu in gospodu dr. patru Gabrielu Iskn. * ^rebm obred in pevcem za odpete žalostinke. na hvala patronažni službi iz Murske Sobote za vso pomoč. Žalujoči tvoji najdražji O kitk\ । dobro in pomirljivo je, o drugih molčati, ne vsega kratko malo verjeti in ne lahko dalje govoriti, malokomu se zaupati, Tebe, ki v srce gledaš, vedno iskati... ZAHVALA * 77. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric Matija Zver iz Panonske ul. 95 v Beltincih 1 boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, K'M1 ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše in v druge namene, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala osebni zdravnici dr. Eriki Zelko Peterka za vso pomoč, ’hvala velja g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, ’ rri■ » 4 "S J £ v se || j o. - POMURSKE MLEKARNE, d.d., Industrijska ulica 10, 9000 Murska Sobota, Slovenija VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje« mtoirniianje, d,d„ UL a. Novaki 13, Murska Sobota POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 02/527 10 64 Zuider’s, Sobočanka, Lendavska 18, MS Zinili r J. o O I I \ ie;l ^r.ui;iiiTi:i A. MuriKtr GasiMa || SERVIS IN PRODAJA GASILNIH APARATOV y GSM: 041 410 573 h fESTNIK -13. oktober 2005 NAPOVEDNIK Spored radia Murski val V/--- UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz ..’ h.oktober-05.00 Vedro v novo jutro -■ ^'iborskn-pismo, Asja Matjaž - 08.15 Jutranja “ u» iu< Poročila - 09.15 Relax - 09.45 Kultura ^Ribkimcu tedna - 10.00 Poročila - 10.30 Mali Ik, *Poročila - 11.15 Zamurjenci. kabaret “Radiča, Džoužija, Berte in Marka - 12.00 Po-i,?13®1 - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do .■|,M Poročila- 1J.15 1 oseba ednine - 13.20 ( ■ urili? vam, nova glasba - 14.00 Poročila -jg.^Tstila - 14,30 Romskih 60 minut - 15.30 ,37"111 odmevi - 16.15 Napoved sporeda ■ 17.00 Močili - 17.20 Obvestila - 17.40 Mali oglasi uJ''1"1 A' val nagrajuje - 18.00 Alboom - 18.30 4 ' Mižni sejem (Nevenka Emri) -19.00 Mladi val mlad. vaša razmišljanja (Maja in Timotej) - dgasni televizor (Bojan Peček) - 24.00 SNOP m A15. oktober - 05,00 Dobro jutro! - 8.30 Mali H ’P|-15 Riba buba baja, OŠ I Murska Sobota t "rrotjla. 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 " ^-15 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila E' ' Obvestila - 12.30 Od petka do petka, po-Ir'dihie-12.45 Nagrada tedenskega sponzorja -L[ J*®*,13.15 1, oseba ednine - 14.00 Poroči- '"Obvestila - 14.15 Oddaja tedna: Intervju Pečka s popotnikom Ivanom Žveglo -l^v1'rJir" drobci -15-30 Dogodki in odmevi -L "“tmvcu sporeda -17.00 Osrednja poročila - -r^ val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 'lita ''' M Najlepše želje s čestitkami in pozdravi £ **tul p od kilo | lepote tvoje (Bojan Rajk) ■WOP iL,. oktober ■ 05 00 Vedro v nedeljsko ju-j, ' Panonski odmevi, oddaja o porabskih Slo-u ' ’^a Eory) - 08.00 Misel in čas, duhovna misel i, 1 duhovnikov - 08.30 Zamurjenci - 09 00 ^stni tedna - 09 30 Srečanje na Murskem valu - ■ • Ustila - 10.30 Nedeljska kuhinja: Aleš PiBrnuk,, žuttM) - 12,30 Poročila - 12.35 E * Minute za kmetovalce (Silva Eory) -F^itke, Šport in Na narodni farmi • 19-00 Po-^*‘0.00 Fordjanek (Jože Činč) - 24.00 SNOP 17, oktober • 05.00 Vedro v dobro ju-V"'0 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09-15 Po-W*a letna in internetna anketa - 10.00 Poročila 1 ■Obvestila - 10.15 Vaš sosed, znanstvenik -J oglasi -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz ^bM,N?R°DNOZABAVNE glasbe l^^EGASRCA ^Slovenija - Strici - Dvojčici z Janezom ?Mi^sonca-Spev Ma.:- 111‘ Zasavci ^-Ptujskih 5 1 faf * T' pravi muzikanti M.?* K, BMURSKE ZABAVNE glasbe 'N-, *^*1 Hit main niai - Torpedo Band ■Si*-O. o. M. /11 H“lgJ1Ri, nej je resen - Langa '■i:,,1 - Drago Josar K ■ Ansambel Štrk US (kaseto) glasbene založbe ndanna iz Ljubljane prejme Škodnik \ 11,09 11 Nuskove 54 pri Rogašovclh \ 1^ pošljite do ponedeljka, 17. okto- ’‘^0'1lHl Murski val, Ulica arhitekta No-Sobota, za glasbene lestvice. - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila -13-151. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15-30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda- 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 M V DUR - 19 00 Poročila - 19 15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je inda fajn bilou (Milan Zrinski) -24.00 SNOP TOREK, 18. oktober - 05.00 Vedro v dobro jutro! -07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Specialiteta tedna -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik-12.00 Poročila BBC ■ 12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13-30 Živimo zdravo -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence - 18.40 Prebiranja -19.00 Poročila - 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukebo-ks (Boštjan Rons) - 24.00 SNOP SREDA, 19. oktober - 05.00 Vedro v dobro jutro -07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09 15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12 00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 19-15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val (Simona Špindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 20. oktober - 05.00 Dobro jutro - 07,40 Zagrebško pismo - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Porocda - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza (Geza Farkaš) ■ 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 13. oktobra; ob 18.00 ameriška športna komedija Zaporniško dvorišče (Adam Sandler, Chris Rock, Burt Reynolds, r.: Peter Segal), ob 20.00 francoska grozljivka Krvava romanca (Cecile de France, Maiwenn Le Besco, Philippe Nahon. r.; Alexandre Aja) Petek, 14. oktobra: ob 18.00 francoska romantična komedija Sem ti všeč? (Marina Fois, Julien Boisselier, r: Bernard Jeanjean), ob 20.00 Zaporniško dvorišče, ob 22.00 Krvava romanca Sobota, 15- oktobra: ob 18.00 Zaporniško dvorišče, ob 20.00 Krvava romanca Nedelja, 16. oktobra: ob 18.00 Sem ti všeč?, ob 20.00 Krvava romanca Ljutomer Sobota, 15. oktobra: ob 19 30 ameriški akcijski film Nevidni bojevnik (Josh Lucas, Jessica Biel, Jamie Foxx, r.: Rob Cohen) Nedelja, 16. oktobra: ob 17.30 ameriška risana komedija Madagaskar (r.: Eric Darnell, Conrad Vernon), ob 19.30 ameriška romantična komedija Tašča, da te kap (Jane Fonda, Jennifer Lopez, Michael Vartan, r.: Robert Luketič) Gornja Radgona Petek 14, oktobra: ob 18.00 ameriška znanstvenofantastična srhljivka Učinek myulja (Ashton Kutcher, Amy Smart, Eric Stoltz, r.: Eric Bress, J. Mackye Gruber), ob 20.00 ameriška grozljivka Hiša voščenih figur (Elisha Cuthbert, Chad Michael Murray, Paris Hikon, r.: Jaume Collet-Serra) Nedelja, 16. oktobra: ob 10.00 in 18.00 Učinek metulja, ob 20.00 Hiša voščenih figur Napoved prireditev PLES MURSKA SOBOTA V četrtek, 13. oktobra, ob 19. uri bo v grajski dvorani ponovitev Večera sodobnega plesa, ki ga pripravlja Flota šola za sodobni ples. OTVORITEV OTOVCI V soboto, 15. oktobra ob 13. uri bo na turistični kmetiji Smodiš otvoritev razstave starih sort jabolk. VADARCI V nedeljo, 16. oktobra, ob 10. uri bo v gasilskem domu otvoritev razstave slikarskih, fotografskih in kiparskih del občanov občine Puconci. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 13 oktobra, ob 17. uri bo v Galeriji stroko vno vodstvo po razstavi Tekstilni trienale Szombatheiv. - V torek, 18. oktobra, ob 18. uri bo v grajski dvorani predavanje Umetnine iz Prekmurja - nova spoznanja, ki ga bo vodil univ dipl. um. zgod, in muzejski svetovalec Janez Balažič. Predavanje spada v okvir ciklusa o kulturnozgodovinski dediščini Pomurja, posvečenem 50-let-nici Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. TURNIŠČE V soboto, 15. oktobra, ob 19. uri v župnijski cerkvi okrogla miza o življenju in delu župnika Jožefa SakoviČa, kjer bodo sodelovali mag. Franc Kuzmič, dr. Marija Kozar ■ Mukič, p. dr, Vinko Škafar in dr. Stanko Zver. V kulturnem programu bo nastopil mladinski pevski zbor OŠ Turnišče Po okrogli mizi bo odprtje dokumentarne razstave Jožef Sakovič - graditelj in buditelj (1874-1930), ki jo je pripravil Franc Kuzmič in bo na ogled v Jeričevem domu do decembra. LITERATURA PUCONCI V petek, 14. oktobra, ob 19. uri bo v sejni sobi občine predstavitev romana Alba, ki ga bo predstavila avtorica Karolina Kolmanič. KONCERT TURNIŠČE V petek, 14. oktobra, ob 19. uri bo v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete koncert MePZ Dolnji Senik iz Porabja. VELIKA POLANA V petek, 14. oktobra, ob 19 uri bo v župnijski cerkvi Srca Jezusovega koncert župnijskega zbora od Grada. DOLNJI SENIK V petek, 14. oktobra, ob 19. uri bo v podružnični cerkvi Marije Vnebovzete koncert župnijskega pevskega zbora iz Velike Polane. SZENTGOTTHARD/MONOŠTER V soboto, 15. oktobra, ob 16. uri bo v gledališki dvorani koncert slovenskih pevskih zborov, ki ga pripravlja Zveza Slovencev na Madžarskem. Sodelovali bodo MePZ KUD SCT iz Ljubljane, Komorni MePZ prof. Vladimirja Močana DU Murska Sobota, MoPZ Lipa iz Vač, MePZ Avgusta Pavla iz Gornjega Senika in ŽePZ Tonja iz Borovnice LENDAVA V soboto, 15, oktobra, ob 19,30 uri bo nastopila v gledališki in koncertni dvorani vokalna skupina Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojza Kraigherja iz Ljubljane. MURSKA SOBOTA V soboto, 15. oktobra, ob 21. uri bo v MIKK-u koncert skupin Ribozyme (Bergen, Norveška, progressive rock metal), In-Sane (Gornja Radgona, skate core) in Low Value (Maribor, skate core). GORNJA RADGONA V soboto, 15. oktobra, ob 21. uri bo v gostišču Rodos koncert skupin MI2, Boardwalk Casino in Germinal. VADARCI V nedeljo, 16. oktobra, ob 10. uri bo v gasilskem domu nastop vokalne skupine Zarja in glasbene skupine Hal-gato. Ob 14. uri bodo nastopili: Vokalna skupina Zarja, Ljudske pevke TD Vrtnica Beznovci, folklorna skupina KTD MoŠčanci in Ljudski pevci TKŠD Pečarovci. Ob 15. uri bo izbor Naj mladega harmonikarja občine Puconci. Ob 16. uri bo nastopil ansambel Zoltan. Delimo vstopnice za kino Sahara in Ruanda se nahajata v Afriki. Našo nagrado dobi Igor Kreslin, Gornja Bistrica 82,9232 Črenšovci. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Navedite vsaj eno od kultnih grozljivk prejšnjega stoletja! Kupon št. 41 - Odgovore pošljite do torka, 18. oktobra, na naš naslov; Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si Napoved prireditev DOGODEK STRUKOVCI V četrtek, 13. oktobra, ob 14. uri bo položitev venca pri Spomeniku Stefanu Kuzmiču. TURNIŠČE V četrtek, 13. oktobra, se bodo začeli Sakovičevi dnevi, ki bodo trajali do 16. oktobra, MURSKA SOBOTA - V petek, 14, oktobra, ob 9. uri bo na tržnici stojnica v okviru svetovnega dneva hrane, kjer bodo zaposleni na Zavodu za zdravstveno varstvo mimoidočim ponujali simbolično prodajo »znanje za sadež - Do petka, 14. oktobra, poteka v hotelu Diana 22, zborovanje Arhivskega društva Slovenije v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Maribora. Osrednja tema je Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience. - V soboto, 15 oktobra, ob 8. uri se bo začela tradicionalna prireditev Trezino sen j e. - V soboto, 15. oktobra, ob 9.30 se bo začel tradicionalni zahvalni dan, ki ga pripravljajo sestre iz redovne družbe hčera Marije Pomočnice. Izkupiček srečelova, ki bo na OŠ III, bo namenjen misijonu na Madagaskarju in projektu Angola. - Društvo Art Music poziva vse zainteresirane, da se prijavijo na 1. glasbeni festival Ritem mladih 2005, ki bo 25. oktobra v dvorani kina Park. Rok za prijavo na festival je petek, 14 oktobra. Več informacij na spletni strani www.artmusic.si. - V Galeriji zbirajo prijave za likovno delavnico za ucence OŠ (27. oktobra) na temo razstave Tekstilni trienale Szombatheiv. Informacije: 522 38 34 ali 522 38 30. VANEČA V soboto, 15 oktobra, bo pri gasilskem domu družabna prireditei’ Mošt, kostanj in druženje KAPELA V nedeljo, 16. oktobra, od 14 ure dalje bo pri vinograd niški »preši« tradicionalno pečenje kostanjev in ponudba mošta, ki ju pripravljajo člani TD Klopotec s Kapele. VADARCI V nedeljo, 16. oktobra, ob 16. uri bo pri gasilskem domu predstavitev kulturnih in turističnih društev občine Puconci, osnovne šole, vrtcev, delavnic in vina vinogradnikov z območja občine. RAZSTAVE MURSKASOBOTA - V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Radovana Jokiča iz Novega Sada v okviru projekta Novi Sad v Murski Soboti. - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava ob 80-letnici Mure, d. d. Informacije: 427 17 06! - V Galeriji je do 30. oktobra na ogled razstava Tekstilni trienale Szombatheiv - V veroučni dvorani je do 16. oktobra na ogled prodajna razstava del akademskih slikarjev. GORIČA RADGONA V avli Kulturnega doma je na ogled likovna razstava Likovnega društva Gornja Radgona. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstnejaka je do 28. oktobra na ogled razstava Slike malega formata akademskega slikarja Mirka Ra jn ar ja, KRIŽEVCI PRI IJUTOMERU V župnijskem razstavnem prostoru je na ogled razstava Slovenski prevodi svetih pisem ob 450-letnici prvega natisnjenega dela Svetega pisma v slovenskem jeziku. MORAVSKE TOPLICE - V hotelu Vivat je na ogled razstava Prekmurska vas (Fokovci) skozi čas. - V galeriji Ajda do 23. oktobra razstavljata svoja dela Ernest Bransberger in Vlado Sagadin. TEŠANOVCI Na ogled je razstava o Josipu Benku. LENDAVA V sinagogi je na ogled razstava del Vladimirja Potočnika st. in Vladimirja Potočnika mlajšega. TURNIŠČE V cerkvi Marije pod logom je do 26. decembra na ogled razstava Mi zidamo Bogi na čast! marec 1914-decem-ber 1915, ki jo je pripravil Gorazd Bence, oblikovala pa Gordana Bence. LJUTOMER V Muzeju je na ogled Grossmannova spominska soba. KRPLIVNIK V etnografskem muzeju je poleg stalne na ogled tudi razstava Kmečka opravila na fotografijah in značilna vinska klet s stiskalnico. PTUJ V pedagoški sobi na gradu je na ogled razstava Manice Sts arnik iz Murske Sobote, diplomantke smeri Oblikovanje tekstilij in oblačil na ljubljanski Naravoslovnoteh-niški fakulteti. Razstavo, ki nosi naslov V objemu mask, je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj BISTRA PRI VRHNIKI V Tehniškem muzeju Slovenije je do konca oktobra na ogled razstava Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote Na prelomih tisočletij. Odprto od torka do petka od 8. do 10., v soboto od 8. do 17. ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure, v ponedeljek zaprto! Informacije: (01) 750 66 70 ali 750 66 72! LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavel-Haus) je do 3. decembra na ogled razstava Public Services avtorjev Tadeja Pogačarja, Anje Pianišček, Apolonije Šušteršič (SLO), Paule Roush (GB) in Temporary Services (USA), 32 ZADNJA STRAN 13. oktober 2005 - VESTNIK VESTNIKOV KOLEDAR 13. oktober, četrtek EDVARD 14. oktober, petek VESELKO 15. oktober, sobota TEREZIJA 16. oktober, nedelja JADVIGA 17. oktober, ponedeljek MARJETA 18. oktober, torek LUKA 19. oktober, sreda ETBIN 16. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 20 minut, zašlo pa ob 18. uri in 14 minut. Dan bo tako dolg 10 ur in 55 minut. 17. oktobra ob 14. uri in 15 minut bo na nebu nastopil ščip. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 12. oktobra 2005 država ozn, val. Šifra enola nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8707 239,5895 240,3083 Hrvaška HRK 191 1 32,3507 32,4480 32,5453 Madž. HUF 348 1 0,9556 0,9585 0,9614 Švica CHF 756 1 154,3292 154,7936 155,2580 V. Brit. GBP 826 1 348,1573 349,2049 350,2525 ZDA USD 840 1 198,6451 199,2428 199,8405 WN3IUVICI Črnogorska ohcet Kako spoznamo ženina na črnogorski ohceti? Ima najlepšo trenirko Retorično vprašanje Močno okajena možakarja stojita pri šanku Prvi vpraša drugega: »Kako reagira tvoja žena, ko prideš tako nadelan domov?« •Nisem poročen« »Zakaj pa potem piješ.'« Na kratko Ljutomer Ljutomersko društvo vinogradnikov in prijateljev vin bo prihodnji mesec izbralo in kronalo že enajsto vinsko kraljico prleške prestolnice. Ta laskavi naziv so doslej osvojile: Sonja Lipič, Marina Rajh, Milena Cimerman, Jerneja Bratuša, Mateja Štabuc (dvakrat), Andreja Zupanec, Ksenja Vrbnjak in Mihaela Lipovec, ki je lani novembra krono predala Sabini Germ-šek. Pogoj za vinsko kraljico je starost med 18 in 25 let (samski stan) s stalnim prebivališčem na območju upravne enote Ljutomer. Nova vinska kraljica bo imenovana za naslednje leto, v katerem bo zastopala vina iz ljutomerske občine in sodelovala na vseh prireditvah, povezanih s promocijo Prlekije. N. Š. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: Poštna številka: Davčna številka: Datum: Naročnino žalim plačevati [obkroži]: a) po položnici - letno Zmagovalni spis V četrtem letniku gimnazije profesorica slovenščina pravi: »Vaša naloga je napisati čim krajši spis, v katerem boste uporabili naslednje tri pojme: religija, spolnost in skrivnost. Samo ena maturantka je dobila najvišjo oceno. Napisala je: »O, bog, noseča sem. Le kdo je bit?« Prehrana otroka »Moraš vse pojesti, Simona! Veš, kaj se zgodi deklicam, ki nočejo jesti?« »Ja, postanejo manekenke,« odvrne Simonca. Obiranje jabolk Učitelj vpraša Janezka: »Janezek, kdaj obiramo jabolka?« Janezek kot iz topa: »Ko je sosed v službi!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vane-kovi vici", Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Svetovni dan pošte 9. oktobra, ko je bila leta 1874 ustanovl jena Svetovna poštna zveza, pošte po vsem svetu praznujejo svetovni dan pošte. Slovenija je postala članica zveze leta 1992 in se po pokritosti s poštnim omrežjem uvršča med razvitejše evropske države, saj ena poslovalnica pokriva v povprečju 3.632 prebivalcev (v državah Evropske unije je povprečje 4.526). V zadnjih letih se število opravljenih storitev povečuje predvsem na račun reklamnega tiska. Letos so na Pošti Slovenije posebno pozornost namenili znamkam, ki so poleg osnovne funkcije (označevanja plačane poštnine) tudi priljubljen predmet zbirateljstva. M. J. številka: pesta: b] po položnici - polletno Policisti prekrili streho Janezu Škrabanu iz Genterovec (na posnetku skrajno desno) so pri prekritju strehe gospodarskega poslopja na pomoč priskočili policisti s Policijske postaje Lendava. Škraban živi v nekdanji karavli - leta 1978 jo je odkupil od Jugoslovanske armade in prenovi! - le dobrih deset metrov od meje z Madžarsko, tako da se skoraj vsak dan srečuje z njimi, ko le-ti tam patruljirajo. Velikokrat se ustavijo pri njem m ga povprašajo, kako je. Koso policisti videli, da ima na dvorišču vse pripravljeno za novo streho, so mu dejali, naj ne kliče mojstrov in delavcev, saj mu bodo sami pomagali. Tako je beseda dala besedo, sledil je dogovor z nadrejenimi in zgodila seje delovna akcija. Kakor je dejal komandir postaje Iztok Trček (čepi drugi z leve), so se njegovi policisti radi odzvali. To je naš prispevek k sodelovanju policije in skupnosti. Včeraj in v torek je po deset policistov porušilo staro ostrešje, postavilo novo in ga prekrilo z opeko. Policisti so pomagali v svojem prostem času. Poleg tega tudi nabiramo kondicijo, namesto da bi šli v fitnes, še v smehu pravi Trček. - A, B. Poseoru pregledom njivskih jaškov - jim bodopnpraX^ja^ |:L 1 k '.-pniseM' Kov po oPraVJ * * . ,ri* Edina ravskih si bodo sedaj sp riju wellness * * ^cupii13'" : I ■ 1 : ' 'X' sprejem Pri smernic o tem sile črne magij' ^l* ' letu Todag-direWO > dnjem lotu S traktorjem čez Muro Mura se je te dni spet marsikje razlila iz svoje struge in poplavila. Tako je bila pod vodo tudi cesta, ki vodi na nogometno igrišče v Veržeju, zato so se morali domači nogometaši in gostje iz Križevec v Prekmurju (mladinski ekipi) peljati na igrišče s traktorjem. Pri tem se je posebej izkazal Jože Pučko. Vsi so bili zadovoljni, zmagali pa so gostitelji.-N. S., J. G. Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica vestnik v c) po položnici - trimesečno Zgodilo seje... Med 4. In 11. oktobrom se je zgodilo na pomurskih cestah 35 prometnih nesreč, v katerih so se ena oseba hudo in štiri lažje telesno poškodovale, pri drugih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 21-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 11-krat na javnih krajih in 10-krat v zasebnih prostorih. Pridržali so dve osebi. Kaznivih dejanj je bilo 33, med njimi deset tatvin, osem poškodovanj tuje stvari, šest vlomov, pet ponarejanj, tri ogrožanja varnosti in nasilništvo. Na mejnih prehodih so zavrnili 60 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Ko kolesari Anglež Prav pošteno jo je minulo sredo skupil Anglež, ki je kolesaril po cesti med Križevci in Pano-vci. Po klancu navzdol je v desnem nepreglednem ovinku, ker ni poznal ceste, izgubil ravnotežje in padel. Morda je k nesreči prispevala sabotaža kolesa, za katero bi lahko stali tisti, ki jim ni všeč, da tujci vse bolj okupirajo Prekmurje. PMP Dolga vas (I.) Notranje ministrstvo in Slovenska turistična zveza sta podelila priznanja za urejenost mejnih prehodov. V kategoriji manjši mejni prehodi sc je na drugo mesto uvrstila Postaja mejne policije (PMP) Dblga vas. Kakor je povedal komandir postaje An drej Bračko, so priznanja izjemno veseli. Naslednje leto maja bo 40-letnica prehoda. PMP Dolga vas (II.) Petdeset zaposlenih na postaji dnevno pregleda 2.500tovor-njakov oz. 105 na uro. V septembru je čez prehod zapeljalo 75.837 tovornjakov, Pod okrilje postaje spadata še prehoda Kobilje in Pince. Blato za 60 tisočakov Jesenski meseci so čas za spravilo pridelkov in tako je na cestah več kmetijske mehanizacije S tovrstnimi vozili se na ceste nanaša veliko blata in zemlje, kar vpliva na varnost cestnega prometa. Opozarjamo, da so v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa dolžni, preden se vključijo v promet s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. Policisti bodo ugotavljali tovrstne kršitve in zoper kršitelje represivno ukrepali. Predpisana globa je v višini 60.000 tolarjev. Zemljo ali blato pa bo v primeru, da ga kršitelj nc bo odstranil, na njegove stroške odstranil pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest, so napisali v sporočilu za javnost na operativno komunikacijskem centru. A. B. stila-pcJna"'311 Pc j iim1 ve občine oOg . vplivom v vrh^0^ omejitvenega ■ živečih dus. * * . X Zaradi zapo*ed a seseverovzh^^ narodnosti P delit|d nikanemo^P6 vega praznik^ # Med nagrajene' cine, kljub eaS0^ " Turistični zatrjujejo, ■ ' gitXJl1 manjkuje pm dein^^I ii' |,,'nil ' hiiahk0^^' primanjkljaj- P asa koristih J * nenovepor načm bi od pf X X zbrali nehalc tegatrenut"*^ dragega obJ |ahK0 izkoristili do> d^'sa^X §e nima posobit""^, Petrolovi fratrac'0^ se začeli o^o£i