DRUŽINSKI PRIJATELJ-
.	i
== POUČNO ZABAVNILIST ZA SLOVENSKE DRUŽINE.
Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek | Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod v mesecu.	J naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat/ v
Naročnina je za vse leto 11 K, za pol leta l K 50 stot. |	ul ci S. 1' iancesco št; 16, 1. n.
Posamezne številke po tobakarnah stanejo 10 stot. j	Poštno-hranilnifinega računa št. 861.139.
IZ KITAJSKEGA MISJONA
Po izvirnih poro. ilih — prioli. F. II. Samotar.
Dasiravno srno Slovenci majhen narod, imamo vendar svoje zastopnike po vsem širnem svetu. Mož čegar sliko imate pred seboj, nas zastopa celo tam na daljnem vshodu. Komu se ne porajaj • v spominu krvavi prizori, ki so se nedavno vršili tam? Pa ne mislite, da se jih je tudi on vdeležii. Je sicer vojak, toda vojak kralja Kristusa, ki hoče razdjati kraljestvo teme, ki se še razteza daleč na (koli po vshodno azijskih deželah. Hud je ta boj. med kraljestvom luči in kraljestvom teme. Stoletja že traja nepretrgoma. Nebroj žrtev je že zahteval Skoraj vsako novo pridob lev je morala zaliti kri, da je vspevala. Kljubu vsem velikim težavam, ki so v zvezi z misijoni, se vendar še najdejo možje, katerih vse to ne straši, da bi se ne izvolili tega vzvišenega poklica
Iudi našemu P. baptistu, ki ga nam predstavlja slika ; niso bilo neznane težave misijonskega poklica, za katerega je ves gorel. Da, ravno nasprotno. Pa kolikor bolj se je pred njim razgrinjala trnjeva misijonska po1, toliko bolj si je želel, jo nastopiti. Ni še dokončal svojih bogoslovnih naukov, ko se mu je ponudila prilika, da zadosti hrepenenju. Brez obotavljanja in pomiš-Ijanja je dal slovo svoji domovini, prijazni Dolenjski, ttisnil roko svojim dragim, domačim in sobratom; ter odhitel za vzvišenim ciljem, gotovo z namenom, da se ne povrne nikdar več ako no bo previdnost božja drugače ukrenila.
, Šest let bo skoraj, kar je slekel redovno obleko sv. Frančiška in oblekel kbajsko. Previdnost zahteva, da se misij narji /.enačijo z doma-
čini, kolikor se le da. Vsem postanejo vse, da bi vse za Kristusa pridobili.
Tudi on že pridno pase svoje kitaste *) ovčice in zbira nove Vars kaj veselega je že ('oživel mej njimi, pa tudi marsikaj žalostnega. Od tega in onega nam od časa do časa kaj sproži, da bi z njim delili veselje in žalost.
Kaj hoče med divjaki veselega doživeti?" bi kdo rekel O še prav mnogo ! Mar ne bo vesel, če vidi, da se ta srca v katerih je dotlej vladala tema, rada odpirajo blagodejni luči sv. evangelija? Ako vidi, da seme besede božje, ki jo seje, ne pada na skalo, ampak na mehko rodovitno zemljo? Ali ne bo zadovoljen, ko gleda koliko morajo žrtvovati, koliko prestali njegove ovčice, zaradi sprejete sv. vere ; a jih vse to ne oplaši, no omaja ? Taka poročila morajo pa tudi nas razveseliti in spodbuditi. Razveseliti, ker vidimo, da paganski narodi z dejanji kličejo: II Kristusu! med tem ko se med »omikanimi« narodi vedno glasneje razlega; Proč od Kristusa! Spodbuditi, da se tudi mi tesneje oklenemo Kristusa, ka‘erega svet zapušča da vedno in povsod nevslrašeno izpovemo svoje versko prepričanje, je branimo in po njem živimo, četudi smo radi tega zaničevani in zasramovani.
Še večkrat napolnjuje žalost misjonarjevo dušo. Ko vid, kako ogromna je žetev in kako malo delavcev, koliko drugega je še treba za v pešno delovanje razun gorečnosti; tedaj mu nehote vpade pogum: srce mu je potrto. Tudi našemu misjonarju je zagrenilo že marsikatero uro. Kako ganljivo nam opisuje take dogodke, ki jih je tu ali tam doživel Poslali so ga na kako
*) Kakor znano nosijo na Kitajskem tudi inožki
kite.
Prihodnja številka izide 26. januvarja.
misjonsko postajo. VrSL“ zanemarjeno, opuščeno, razdjano. Stanovanja nikjer, šole še manj, cerkvica prazna, opustošena, brez vse oprave ; On pa prazne rok'. In kaj .kristjani" ? Kje so, koliko jih je, kaki so ? Ko jim je smrt iztrgala duhovnega očeta, ali je bil odpoklican, da kje drugje zamaši verzel so ostali sirote. Ni grl bilo, ki bi jim lomil kruh resnice zato so mnogi Opešali, nekateri celo umrli. Treba jih je bilo poživiti, ■oživiti za Kristusa. V ta namen je bilo treba obnoviti bogoslužje, šolo ; še prej prenoviti, popraviti potrebne prostore. Toda s čem ? Materiala nikjer, denarja nikjer Kaj storiti P Potrkati na dobrotno Srce Jezusovo, ki je bogato za vse, ki je na pomoč kličejo. Tu je P. Baptist v takih bridkih trenutkih potrkal in kakor pravi nikdar ne zastonj To usmiljeno Srce odpira srca in roke tistih, ki je ljubijo, v prid zapuščenim, resnice lačnim sirotam.
Kar je dosedaj napravil, je napravil večinoma s podporo svojih rojak v, Slovencev, kakor sam priznava. Več kapel, šol in drugih naprav je že popravljenih ali na novo zgrajenih s sloven-
skim denarjem. Vsem ki so kaj pripomogli, se bo bogato obrestovalo. Vseli nekrvavih daritev, ki se bodo opravile po teh kapelicah, vseh molitev. Vseh sadov, ki se bodo dosegli po šolah bodo deležni tudi dobrotniki. Bog jim bo stotero povrnil.
Toda misijonar nima stalnega, trajnega mesta. Komaj je to postajo malo prenovil ih poživil versko življenje, že ga pokličejo drugam. Zopet stoji tu brez sredstev, nevede kaj naj počne. To je v resnici britko! Tem britkejše, ko ve, da je toliko ljudi na svetu, ki ne vejo kam z denarjem, med tem, ko bi njemu vsak vinar prav prišel.
Enaki britki trenuki so P. Baptistu že večkrat potisnili pero v roke, naj se obrne do prijateljev v domovino Vem, piše da moj ljubleni narod ni premožen, zato je pa tem bolj dobrosrčen. Njegovi skromni doneski so bolj blagoslovljeni, ker jih spremlja dobra volja in ljubezen. Zato hočem, da bi se mile prošnje vbogih kristjanov, paganov razlegale širom slov. domovine in odprle prav mnogo src in rok. S priobče\anjem raznih misijonskih črt c bodi saj deloma ustreženo njegovi želji Bog daj, da se mu izpolni.
LE V SVET NIKAR.
Črtica spisala Rezika Nemec.
Po pešpoti proti gozdiču gre na pol kmetsko, na pol gospodsko oblečeno dekletce. Stopa naglo, lica ji od hoje lepo žare. Iz očes ji seva nedolž-
na nepokvarjena duša. V roki ima kovček in d žnik.
Gozdič se je vil po majhnem hribčku. Na eni strani se je lepo raztezalo polje, na drugi pa zeleni pašn ki. Pred pa, ko se pride iz gozdiča, se pride do zastarele kapelice. Okrašena je bila
zunaj z gozdnim cvetjem, katero je roka mimo-gredočega položila tje. Stare bukve pa so raztezale ponosno vejevje čez svetišče
Prišedša na vrh se ustavi naša znanka. Ime ji je bilo M niča. Pogled se ji ustavi na be ih h -šah v dolini. Vse praznično se ji zdi danes in ni čudo, saj se poslavlja od tega milega kraja.
Drevesa nad njo tajinstveno sušte, kot bi ;o prosile rekoč:
„Ne hodi, ostani Manica pri nas!
Potoček, je žuborel iz gozdička, ter se vil po očetovih travnikih in jim blagodejno napajal travico. Zdelo fe ji je, kot bi ji tudi njegovi valčki klicali:
..Manica ostani še pri meni, ker le v tej dolini je sreča, ki je nima svet.
Ob potočku po gozdiču so cvetele vijolice« Tudi te so klonile glavice, kot bi žalovale za deklico :
„Kdo bo nas trgal Manica, ko tebe več ne bo, ter nas nosil gozdni Kraljici V — Zatornj ostani!
In danes ravni danes se ji zdi vse tako slovesno - svečano Lica so ji orosijo, ko gleda očetove trate, tihi gozdiček in potoček, ki gaje tako ljubila, pri kterem je tako rada posedala.
„In vse to bom zapustila, ter se napotila
v svet......To blaženo nebeško tihoto. — Ali
naj vbogam rajno mamico ? —Ne, ne, ne morem! Odpustite dasi bi rada. Oče mi brani iti v mesto, pa saj je vender povsod tako lepo kakor tu. In če ni — morda ni ....
Mlakarjeva Manica, hčerka premožnega gostilničarja, je imela se lemnajst let, ko ji je umrla mati Želja rajne je bila, da bi hčerka šli v samostan, ali da ostane doma pri očetu. Poznala je namreč puhli svet in zato je trepetala za svoje dete.
Manica je imela v Ljubljani prijateljico, katera ji je z mi raj pisala naj pride k njej. Očeta je tako dolgo pr.isila, da ji je slednjič dovolil Da, ko bi živela mati bilo bi drugače. Ona še kot otrok si je predstavljala m sto tako vse lepo, in edina nje želja bila je v Ljubljano Tako jo vidimo na potu.
Pospeši korake, di bi čim preje prišla do postaje. Rumeno listje bukev in brez se kar siplje na njo, k kor bi ji bolelo zabraniti pot
„Zdravstvuj gozdiček! Zdaj ne bom več skakala po tvojem mehkem mahu.
Ko pride do kapelice slopi še za hip v svetišče. Rožice ki jih je med potom nabrala, dene pred pod ,bo Marije. Naenkrat se ji zdi, da jo gle-
da presveta Devici otožno pioseče. Manici se stori milo. Že ji pride volja, da bi se vrnila, a nek notranji plas ji kliče : Le pogum Man ca !
Pii vratih se pokropi in zapustivša kapelico, hitro stopa, da sa ji nebi vsiljevali spomini na dneve blažene brezskrbnosti. Ko pride na rob gozda potegne močen veter, maja celi gozd. Breze žalostno cvilijo kot bi ji klicale v slovo:
• Svet nazaj pripelji Manico ravno tako nedolžno kot ti jo damo mi--------
Že se bliža kolodvoru. Vlak že prihaja, že stopa v kupej Srce ji burno bije. Še en pogled po domačih livadah in vlak zažvižga, vrata za njo
se zapro. Vlak drči naglo dalje — dalje..........
*
* *
Marijanica pred nevajena mestnemu življenju, se ji je zdelo vse novo. Čimbolj je začela spoznavati svet, tem bolj seje pogrezala, padala ..
Že je minulo doka, let, odkar gozd ni videl svoje znanke. Sameval je in žaloval...
Nekega dne pa gre proti znanemu gozdiču vitka ženska postava, a obraza resneg ■
Prišedša' na sredo gozdiča se vstavi in zelihne :
«0 zlati moj gozdiček, ti kraj miru nebeške thote! Zakaj si me pustil iz svojega okrilja?* — In zajokala je. Tudi gozd ček se je solzil... .
.čemu sem šla v svet v ta brezsrčni svet.. Srečna ne bom nikoli, nikdar tako brezskrbna, kot sem bila pod tvojbrd Sencami o ljubi gozd.
, Potoček ti moj ljubi enec ne preklinjaj me da se vračam k tebi nevredna. . .
Vijolice moje čemu ste ovenele, odkar me ni bilo Y — In plakala je za izgubljeno mla-dosljo....
Stopi v k pelico. Poklekne pred altaivek in mo i k Nebeški Kraljici, ki je prebivališče grešnikov.
.Odpusti Mali. da sem Te lato kruto zapustila". Zgrudi se pred sveto Devico in solze kesanja močijo kamenita tla.
Ko še ozre na oltar zdi so ji, kot bi imela Marija zopet mokro oko, kakor ob i asu njenega odhoda. Venci ob strdueh pa so bili oveneli — suhi —
Manica gre počasi iz kapele s sklonjeno glavo. Hrepenenje po domu, po očetu sc je loti. Le domov v tiho dolinico, ne žele si sveta, ki je breznačajen in lo vara ....
Manica, ljuba Manica povej nežnim deklicam slovenskim, naj nikar ne silijo v svet, temveč naj ostanijo doma — v tihem in varnem zatišju pred nevarnim posvetnim šumom in hrupom.
KAKO SO MIŠI LF.ŠN1KE
KRADLE 1	— Spisala T. Cesnik.
V neki vasi blizu Tostojne na Kranjskem je stanovala uboga družina, oče mati in dvoje otrok. Starejša bila je deklica prav prebrisane glave in zvita na vse načine po imenu Zorica. Njen bratec je bil mlajši za tri leta po imenu Venceslav. Bilo je v je jeseni. Kazala je prav dobra letina, vse je prav dobro obrodilo in tudi lešnikov po gozdih in mejah je bilo vse polno. To je bilo otroško veselje.
Ako bodeta pridna, je rekel oče proti Zorici, pa gremo jutri lešnike brat. Na vse zgodaj vstane Zorica, napravi ogenj, skuha zajuterk, pokliče brata ker se je bala, da ko bi ga mati klicala, bi se jokal in kremžil, kakor je bila nje gova navada, in oče bi jih ne peljal v gozd. Zdaj pa pojdimo otroci, južno imamo, ker opoldne ne pridemo domov ! ŠI4 sta vsa vesela z očetom, vedno-sta popraševala ali pridejo kmalu do mesta, kjer je veliko lešnikov. Čez dobro uro dospeli so do zaželjenega kraja. Zorica ni imela dovolj primernih besed, da bi izrazila srčno zadovoljnost.
Prav pridno so nabirali zrele lešnike, samo Venceslav je bil bolj čmeren in je Zorici sitno sti delal. Pa prebrisano dekletce ga je znalo vedno pomiriti. Zdaj je hotel k materi iti, pa mu je rekla, le bodi dober in veliko lešnikov naberi, ter bode mati vesela, da ima tako dobrega fantka. Zdaj je hotel zopet kaj novega imeti, sestrica ga je vnovič pokregala, da oče mu ne bode kupil nove obleke, če bode vedno nadlegoval. Pa tudi gospod kaplan mu ne bode podaril lepe podobice, ko pride v vas maševat. Oče vidi, da je hčerka utrujena, in lešnikov je bilo že precejšno mero nabranih, povžili so reči, katere so s seboj prinesli, malo se odpočili in se odpravili domov. Doma lešnike osnažejo, oče naloži pletenico ali jerbas in jih visoko nad ogenj postavi da se posuše, in reče : „Ako nam Bog zdravje da, na Božični večer jih zopet dol vzamemo".
Nekaj časa so še lešniki bili mirni, ali čez tedne so začeli takorekoč kričati na visokem v pletenici ali jerbasu.
Premišljevala je zvita Zorica, kako bi se
dalo do njih priti, ali bili so previsoko, ves njen trud je bi zastonj. Da bi koga poklicala, da bi ji pomagal, tega ni smela, ker bi jo znal očetu zatožiti in bi potem zanjo prav nič prijetnega ne bilo. Še bratcu ni zaupala. Bila je neki dan zopet sama z Venceslavom doma, vsi so šli na polje delat in Zorica je morala paziti na dom in na brata. Pred hišo je stal zaboj. Zorica premišljuje kako bi mogla zaboj v kuhinjo na ognjišče prevaliti, da bi nanj stopila in bi gotovo dosegla lešnike. Z velikim tredom poskuša valiti zaboj, težko se premika naprej. Vsa potna počiva Zorica, ko je delo izvršila. Zaboj je na ognjišču. Zdaj poskuša plezati nanj in ogleduje, ali — doseže do lešnikov. Pa joj, lešniki so še previsoko in misli si Zorica ves moj trud zastonj, zaboj mora ven spraviti. Pride ji neka misel, vzame dolgo palico, katera je bila spičasta na koncu, poskuša, drezati v jerbas da bi z palico luknjo napravila. In res se ji posreči to delo ; stoji na zaboju in v enomer dreza v jerbas. Luknja je bila narejena in lešniki so začeli padati po tleh. To je bilo veselje in radost za Zorico. Pa joj, kaj še ji pripeti. Pred vratini zasliši brata jokati, padel je namreč in se na nogo udaril da mu je kri tekla. Klical je sestro da mu nogo obveže. Kaj naj Zorica stori, brat se ji je smilil in bala se je odpreti, da bi ne videl kaj dela in bi lahko tudi očetu povedal. Brat le joče in jo kliče. Zdaj mu odpre in pa vpraša : Kako si pa padel. „On ji rečeSaj veš, cigani so prišli in en cigan je za menoj tekel in jaz saj veš, da se ciganov bojim, hotel sem teči, spotaknil sem se in padel. Med tem zapazi Venceslav vse polno lešnikov po kuhinji. Kaj pa je to, vpraša Venceslav začuden. Zorica mu reče hitro, ne smeš povedati nobenemu, dam ti lešnikov veliko, le hitro daj, da tijiogo obvežem. Pomagal mi boš lešnike pobrati in potem greva na vrt in lam jih bova tolkla. Če bi pa ti očetu o tem povedal, le ciganom. Brat ji trdno obljubi, da ne pove nobenemu, le ciganom naj ga nikar ne da, ker se jih zelo boji. Zorica zmete skup lešnike, brat jih v košek pobere. Zorica zvali zaboj zopet ven, zdaj pa pa na vrt lešnike tolč. In to se je ponavljalo večkrat, ko sta bila sama doma. Zdaj jerbas lahek postane in lešnikov ni več ven.
(Pride še.)
NA GORJANCIH.
Čitaleljem za novo leto 1907. — 11. II. — (Dalje).
Ob polu štirih v jutru smo stopali že po precej široki cesti, ki pelje proti Stopičam.
Oblečeni smo bili v kratke hlače, zelene debele nogavice in na nogah smo imeli dobro podkovane črevlje. Gornji život pa nam je branila pred mrazom primerna suknja in glavo je pokrival tirolski klobuk. V rokah je imel še vsak močno gorsko palico in to, kar bi nas imelo varovati pred lakoto, sedelo je vsakemu na hrbtu.
Stopali smo enakomerno vedoč: 8e se korak' večkrat menjavajo, človek kmalu opeša. Raz-govarjali smo se o izletu, ter pravili drug drugemu : kaj se je komu sanjalo nocojšno kratko noč..
Vladimir, tako je bilo namreč ime starejšemu mojemu spremljevalcu, pravil je, da je bil že celo noč na Gorjancih in zasledoval po hribu medveda, ter lovil divje mačke, lisice, zajce, itd Ali ta preklicana zver, ni ga hotela čakati, čeprav jo je nagovarjal z lepimi in grdimi besedami. Pravil je to tako rahlodušno, kakor da bi doma na dvorišču kokoši plaši',- ne pa v snegu po Gorjancih hodil.
Mlajši, Božidar po imenu, toda rastlinar (bo-taniker) in velik nabiralec hroščev, po poklicu, se je klatil že tudi z Vladimirom krog cerkvice Sv. Miklavža in pridno nabiral, kar je želel.
Le jaz, ostal sem lepo doma in spal teh borih par uric na mehki pernici, ko sta se že onadva valila v snegu; prijetno spočit sem se sedaj odpravil na pot.
Glavno besedo sem pustil njima dvema, ki bi se najraje vedno prekašala med sabo : kdo da je bil v spanju prvi na Gorjancih, in kaj je kdo storil zanimivejšega ta čas, ko sem jaz spal. Iz srca sem se jima smejal, ko sem ju poslušal, . in pritrjeval sedaj enemu, sedaj drugemu.
Med tako zabavo dospeli smo ob polu petih do znamenja, pri katerem se je enkrat nekdo ponesrečil, ter zavili na levo v gozd
Dragi bravec, če si že bil kedaj po noči v gozdu, ko ne sveti mesec in ne migla nobena zvezdica na nebu, že veš kaj se pravi med toliko stezami pravo najti, (Tukaj povem, da nisem pri iskanju stez jaz nič odločeval, po kateri da naj gremo. To sem prepustil njima dvema, ter raje ta čas iskal v nahrbtniku steklenico s slivovko, katera se mi je vsak krat kaj dobro prilegla), Večje zapreke so nam pa delala od snega polomljena drevesa in veje, katero je ležalo vseskrižem po tleh. Tega sem se pa moral tudi jaz ogibati. In še se je dostikrat pripetilo, da sem bil ne samo
z nogami, marveč tudi z glavo pri tleh. Tako smo se plazili ob potu svojega obraza dalje po gozdu. Videli nismo ničesar, zato tudi nismo mogli vedeti (orijentirati se), kje da smo. Le dozdevalo se nam je, da gremo pravo pot. Sveta tihota vladala je nad nami. Le v daljavi, daleč, daleč od nas, oglasil se je včasih kak hišni čuvaj. Pa tudi ti zvoki potapljali so se čimdalje bolj in bolj v temi.
Konečno prišli smo vendar po dobri uri hoda iz gozda na kolovozno pot, ki vodi mimo sv. Jošta, — kjer se je pričelo daniti, — skozi Gaberje in Hruševco, ter tukaj, zavivši malo na desno začeli lesti v hrib. Na moji uri je še manjkalo nekaj minut do polu sedmih. Pot je bila v začetku lepa ; kmalu pa zaidemo v blato, ki nam je skoro do kolen segalo. Kaj živo se še spominjam, kako sem se enkrat nagnil malo preveč na levo, zgubil ravnotežje in tičal v blatu, globoko sopeč. Po preteku pol ure, dobili smo zopet pod noge sneg ter prišli v eni uri do studenca »Gospodična11 (822 m), in tukaj imeli svoj zajutrek. Po zajutrku, kateri nam je kaj dobro teknil, mahnemo jo ob polu devetih dalje. Črez snežene ko-šenice in gozde lazili smo kar naravnost na vkreber in dobro vem, kako me je včasih butnilo ko leno v brado. To lazenje trajalo je kaki dve uri, in prišli smo do „Krvavega kamna11 (920 m). Krvavi kamen se zove vsled nekega tepeža med na-, širni in hrvaškimi fanti. Od tu smo šli nekaj časa po ravnem in opazovali najrazličnejše stopinje ži-valij, ki so se nemoteče podile za svojim plenom Posebno dobro smo razločili sledove zajcev in srn, kakor tudi divjih mačk. Med temi sledovi puščali smo tudi mi svoje stopinje, ter vsakdo bi nam z lahkoto sledil. Drugih človeških sledov ni bilo nikjer videti, dokaz, da smo po zadnjem snegu, ki je padel, mi prvi bili. tu.
Kmalu smo jo zavili na desno in zopet so imela kolena z brado jako malo medsebojno razdaljo. Hodili smo večidel po samih košenicah, kjer ljudje le enkrat v letu kosijo, navadno meseca a>gusta, pa še takrat jako malo krme dobe. Po teh košenicah, in ob jarku, ki je meja Kranjske od Hrvaške, lezli smo do ene popoludne navreber in prišli srečno do svojega cilja: na najvišji vrh Gorjancev, sv. Jedert imenovani v visočini (1183 m). Tu smo si ogledali razvaline dveh cerkva, kakih 80 korakov druga od druge oddaljeni. Bili sta seveda popolnoma s snegom pokriti. Ena teh cerkev bila je katoliška in je stala na kranjskih ; druga pa je bila zidana za Staroverce na hrvaških tleh. Seveda sta zdaj samo še vsaka za-se kup razvalin, po katerih raslo različne rastline, in že precej velika drevesa so znamenje, da je že dolgo tega, odkar sta se nehali rabiti. Če bi ne bila
tako gosta megla, imeli bi od tukaj doli najlepši razgled po Belokrajni in Hrvaški. Tek Kolpe, Brežice, Zagreb In druge kraje razločevali smo včasih jako dobro od tu. Na nasprotni strani opazil sem enkrat celo Kamniške planine z mogočnim očetom Triglavom, toda bil je takrat izvanredno lep jesenski dan.	(Pride še.)
SV. GERMANA,
Igrokaz v štirih dejanjih in s sklepnim prizorom. — (Prevedeno iz nemškega.)
OSEBE:
Germana, pastirica. — Ana. njena mačeha. — Kat i, Marjeta, Germanini polsestri. — Zeta, Polona, sosedi. — Jerica, Nežika, Tončka, Zofka, Lenčka, pastirice.
(Igra se vrši na južnem Francoskem v 1(1. stolelju.)
I.	DEJANJE.
I. Prizor.
Kata in Marjeta, pozneje Ana. — (Prvi dve sedita pri mizi in pieteti.)
Kala: Oh kako sem jaz lačna! Kdaj neki bo večerja ?
Marjeta: Jaz tudi. (Se obrne na stran, kjer je kuhinja in zakliče kuhajoči materi): „Mati, kaj ne bo še večerje?"
Ana (ravno stopi v robo s skledo, napomjeno s krompirjem in reče):	No, sedaj bosta menda
zadovoljni!
Kata in Marjeta. (Popustita delo in se lotita lupiti krompir in jesti) :
Kata. Pusti, ta bo moj.
Marjeta: Seveda, ti bi hotela imeti za-se vse najlepše.
Kata:	Kaj misliš da sem tako neumna, da
bom jedla sam drobilj ?
Ana Kaj se kregati, le hitro jejta, ker Germana bo kmalu doma in potem bo hotela ona vse vse pojesti. (Ura bije)
Kata. Koliko ur je bilo ?
Marjeta Šest.
Kata. Zdaj bi morala biti Germana že doma; kje se je danes zopet ustavila toliko časa ?
Ana. Te Germane jaz res ne razumem. Popolnoma drugačna je, kakor vi dve. Vi dve vsaj skačeta in sta veseli, ona pa niti ne zine, razun če je kdo kaj vpraša Vi dve pojesta vse, kar vama dam, ona pa vse spravi in vendar se zdi, kadar se vrne domov, kakor jo je zgojila njena pokojna mati. Po pravici rečem, da ravno zaradi te Germane, ki svoje otrpneno roko ne more storiti prav nobenega dela, mi je bilo težko, se poročiti z njenim očetom. Ljudje pa so tako ne-iumni, da jo častijo kakor kakšno svetnico. Ali
meni se zdi, da vsa njena svetost ni druzega kakor hinavščina. O, bom že jaz poskrbela zato, da bodo ljudje spoznali, kaksna je njena pobožnost.
Marjeta (se obrne proti vratom;: Mati, mati; sedaj gre Germana.
Kata O, tako kasno !
II. Prizor.
(Prejšnje. — Germana).
Ana. No, vendar si prišla. Kod pa si se potepala loliko časa ?
Germana. Oprostite ljuba mati. Zakasnila sem se, ker sem peljala neko staro ženico, ki se je zgubila v gozdu ob mlinu čez brv na cesto.
Ana. Vsak dan imaš kakšen drugi izgovor !
Kata. Na, pojej, kar je nama ostalo.
Marjeta. Saj sem jaz pojedla ravno kar zadnji krompir.
Ana : Prav ji stoji; morala bi priti prej domov Kaj se ti brigaš za druge, reva neumna I Vsem se sladkaš, samo da bi te hvalili, kaj ne ? Ali od hvale ne boš nikdar sita. Vidiš, tvoja prevelika in usiljiva prijazvost je kriva, da si danes brez večerje. H* Ha Ha.
Kata : Dober tek, Germana.
Marjeta. Bog žegnaj I (Vse tri proč.)
(Pride še.)
OSULI CVET.
(Silhueta. Spisal Starogorski).
Zato, ko rojstnega se kraja spominjam iz nekdanjih dni straii me m žalost me obhaja — srce se mi domov boji!
Stritar.
Oleander je cvetel v najlepšem cvetu, la-vorika je dišala. Med tem cvetjem in listjem so gostoleli ptički; vetrič pa, kakor dih angeljev je obletoval njih krog in nosil vonj lavorike in Oleandra po parku. Na tleh je ležalo osulo cvetje prezgodaj vzcetelega Oleandra.
Z Bojmirom sva se cesto sprehajala po parku in vprav tam, kje je cvetelo največ cvetja sva si poiskala klopico, kjer sva dihala svobodno in se čutila kakor v raju. Tu sva se učila ali si kaj pripovedala.
Nekoč sva sedela na klopici. Molčala sva. Vsak je strmel v knjigo, ker izpiti in z njimi matura so bili pred vratmi. Treba se temeljito pripraviti.
Bojmiru je padel osuli cvet Oleandra na knjigo.
»Ratmir«, de za hip, strmeč v cvet. „To je drug cvet, ki se je osul pred menoj na tem mestu!«
„In prvi, kdaj se je prvi?« vprašam jaz.
„Pred leti, prijatelj, pred leti ', je mahnil z roko. Mari te te zanima !
»Zanimal1 sem odvrnil kot v odmev.
»Toraj poslušaj !
.Pred leti, menda tremi, šterimi ne vem že natančno, je bilo, ko tem posedal tudi na tem prostoru. Takrat je bila ta klop še nova, sedaj je že stara. In tam nasproti je bila druga. Te ni več. Takrat še ti nisi bil tukaj, to vem. Nil pohajal sem rad v park, ker tu se mi je do padlo-najbolj. Učil sem se lahko, ker sem imel mir.
Nekoč pa najdem na tej le klopici žensko, veš žensko — dekle lepo kakor mlado jutro. Na svežem belem licu se je razlivala rdeča barva, kakor jutranja zora. Sedela je na tej klo pici, kjer sem navadno sedel jaz. Pri nji je bil deček, kakih dvanajst let, njen brat. Ona pa je imela okoli osemnajst. Malce sem se zdrznil, ker je nisem takoj opazil. Ona je to opazila. Nevem od kod ima ženska ta čut, da takoj pogodi, kar se vse v tebi godi, in če še bo tako mlada in neizkušena. — Jela se je opravičevati, da ni vedela, da je to moj navadni prostor. Jaz seve sem jo prosil, da to ni nič, naj le ostane in sem sedel njej nasproti na klop, o kateri sem ti še rekel, da je ni več tu. Misliš, da sem se kaj učil ? Kaj še! Gledal sem v knjigo in iz knjige na njo. Konečno sem zaprl knjigo in začel pogovor. Postala sva kmalu zaupna znanca, celo prijatelja. Ko sva se ločila sva si stisnila roko.
Tako sva se sestajala večkrat.
Nekoč jo najdem zelo žalostno. Vprašam po vzroku. Dolgo mi ni nič odgovorila. Konečno mi pa jame pripovedati, da ji je oče umrl že pred leti in da se je mati omožila v drugič. Po očim pa nima nobene ljubezni do nje. Ta deček je samo njen polubrat.
Pogosti gost njih hiše je bil nek uradnik s svojim sinom. Ta je študiral univerzo in če je bil na počitnicah, jo je vedno nadlegoval z ljubavnimi stvari. Ona pa ga ni marala. In tako je prišlo, da jo je uradnik snubil svojemu sinu. Branila se je revica, da še ima čas, da se še noče možiti in druge enake izgovore. Njen po-očim in lastna mati pa nad njo. Očitala sta ji, da je nemarata imeti več zastonj pri hiši da ni za nič, da je dovolj velika in stara, naj si po išče sama kaj in druge take surovosti. Tako so ubogo dekle prisilili, da se je vdala.
V meni je vstajala jeza, da bi populil cel park in se maščeval nad krivicami. Prisedel sem k nji in jo jel tolažiti kolikor sem mogel. Na slonila se je na me in tiho ihtela.
Tedaj pa je potegnil veter, kakor bi hotel posušiti solze in zmajal listje lavorike in cvetje
Oleandra, ki je jelo šumeti mehko, kakor v tolažbo. En cvet se je odtrgal in padel ravno na njeno lice in mojo roko. Ona ga je vzela in poljubila.
Osuli cvet, enak si meni. Tudi jaz kmalu zvenim !“
In kaj se je zgodilo.? Ni li eno leto minilo, ni še prišlo novo cvetje, je že sipal gro-bokop trde grude na njeno rake v.
Dobila je moža. Ni pa dobila ljubezni. Brez ljubezni zvene živa cvetka, se o§uje, kakor se osuje, vsaka druga, brez potrebnega negovanja. Dobila je človeka, a ne takega, da bi jo čuval in negoval. Kljub njeni lepoti jo je zanemarjal. Bog, saj mu ni bilo drugače mogoče, ko sta si pa bili duši popolnoma tuji! On jo je vzel, da mu je prinesla in utrdila gmotno sta lišče. Lopov.
Mene se izogiblje, ker sem mu nekoč povedal, da je sramota zanj, da je iskal opore ob slabotnem ženskem bitju, mesto, da bi bil on nji opora. — In veš kdo je to ?
To je vmolknil in gledal.
„Kdo ?*
.Sedaj ti lahko povem, saj bomo kmalu končali. — Naš profesor matematike !“
„On?!“ Sklenil sem roki in ga gledal. Na njegovim obrazu sem zapazil poteze sarkazma.
. Le glej me ! On je in sramuje se pred mano, svojim učencem. Tako je zvenil in se os ul cvet, ki bi še lahko cvetel dolgo in dolgo razširjal srečo in mir onemu, ki bi pa znal pe-govati! ‘
. Kaj pa sklepaš iz cveta, ki se je ravnokar osul ? ' sem vprašal.
.Kaj sklepam? Nevem sam. Vendar nekaj
je
„ Koga ?'
„ Študije boš končal, šel boš domov, čeprav samo za nekaj časa, tako na počitnice. Silijo mi Stritarjeve besede v spomin in uprav ravno sedaj ob tem zvenelem cvetu.“
Odprl je knjigo in čital:
Domov iz tujega si kraja želim in vedno želel bom ;
A vendar — žalost me obdaja, ko mislim nate, mili dom !
Vse grme tvoje, vsa drevesa kot znance sem spoznal nekdaj ; solza mi sili iz očesa zdaj, ko se vračam v rojstni kraj.
Grmovje, ki je redko stalo, košato bo zdaj in gosto ; in šibko prej drevesce malo lepo visoko bo drevo.
Poznal don, a sem otroleta, poznal odrasle sem ljudi ; mož deček, ženo so dekleta, kje ta, kje oni?''«— V grobu spi.
Zato, ko rojstnega se kraja spominjam se nekdanjih dni ; strah me in žalost me obhaja — srce se mi domov boji !
Tiho sva obsedala. Le listje je šumljalo.
„Ni res tako, Ratmir? Koliko cvetja se je osulo, o tem pesem ne govori, osulo po lastni krivdi. Tam doma prebiva narod in pusti mirno v sebi črva, da ga gleda in suši. Prijatelj najin narod, najino ljudstvo je tam in midva se ubijava v tujini in kje je upanje, da bodeva kdaj stalno med svojimi. Tako venemo mi, cvet naroda.
Otrok domač po širnim sietutava za tvoje mizo tujec s tujci seda pod tujo streho lastni sinko spava . . .
Tako je Ratmir moj ! Osulo se je cvetje ! Vglobi se v enake misli in srce te mora boleti zelo boleti. Oj
poznal doma sem otročeta, poznal odrasle sem ljudi ; mož deček, žene so dekleta, k j e t a, k j o o n i ? — V grobaspi!
JAVNA ZADRUŽNA ENKETA,
„Zadružna zveza“ v Ljubljani razposlala je vsem svojim svojim zadrugam sledeči dopis :
Že precej let je minolo, odkar se je poja vila pri nas zadružna ideja.
Naglo se je razširjala; danes je število krajev, ki še nimajo nobene zadruge, že jako majhno.
Zadružništvo našlo je pri nas mnogo privržencev, ki so sprevideli, da je ravno zadružna organizacija ono sredstvo, ki more naš narod rešiti gospodarskega pogina, ter mu dati pravo prosveto.
Razširjevalci zadružne ideje šli so lik apostoli od kraja do kraja ter v neštetih zborova njih podučevali narod o zadružništvu, pisali so prepričevalne članke itd., in to vse, ker so bili sami prepričani o moči zadružništva.
Zadružništvo imelo je pri nas tudi mnogo nasprotnikov, ki so se posluževali najrazličnejših sredstev; slikali so zadružništvo kot naj večjo nevarnost, ter se sklicali pri tem na majhno število ponesrečenih konsumnih društev.
Kedo je imel prav ?
Odgovor morajo nam dati zadruge same. oziroma ga najdemo v njihovem delovanju, v njihovih vspehih in nevspehih.
Radi tega obračamo se do vseh svojih zadrug, da nam na priloženi poli odgovorijo na sledeča vprašanja :
1.	S kakega namena se je zadruga ustanovila? Kako je ta namen izvrševala? Kaj je pospeševalo, kaj je oviralo zvrševanje namena?
2.	Kake p o s 1 e d i c e j e imelo delovanje zadruge
a)	v gospodarskem (gmotnem)
b)	v duševnem oziru, zlasti, jeli se je udomačila smisel za gospodarsko združevanje?
3.	Splošne opazke in nasveti.
Odgovori naj bodo podrobni,
jasni in popolnoma odkriti; nič se naj ne zamolči, n i č s e naj n e o 1 e p-š u j e.
V	odgovorih hočemo najti zgodovino našega zadružništva a tudi dobiti sliko, ki bode tem bolja, čim natančneja bode.
V	odgovoru naj se označejo krajevne razmere, naj se opiše značaj ljudstva pred ustanovitvijo zadruge in sedaj, naj se pove, kdaj in kdo je povzročil ustanovitev, kako in kaki ljudje so se dobili za odbor, nadzorstvo ; ali je inteligenca sodelovala; kaj in kdo je nasprotoval, s kakimi vspehi; vpišite vse posle, tudi najmanjše, katere je zadruga izvrševala, kateri posli so se ji posrečili, kateri ne.
Kone no pristaviti svoje splošne opazke, svoje nasvete, naj se tičejo zadruge same, zveze ali splok zadružništva: za vsak nasvet, za vsako kritiko Vam bodemo hvaležni.
Iz odgovorov hočemo dobiti zavest, je H bilo delovanje naših zadrug zveze pojedinih oseb pravo.
Iz odgovorov si hočemo napraviti temelj za nadaljno poslovanje.
Prosimo torej nujno, da nam odgovorite na stavljena vprašanja.
Na ta dopis prihajajo zvezi jako temeljiti odgovori od njenih zadrug.
Odgovoriti pa morajo vseza-druge.
Ker si je v gospodarskem življenju našega naroda priborilo zadružništvo prvo besedo, je torej postalo zs celi narod velevažno.
Radi tega ne omejujemo te enkete samo le na naše zadruge, temveč vabimo tudi vse druge,
prijatelje in nasprotnike zadružništva, da se te javne zadružne enkete vdeležijo in nam na gori stavljena vprašanja odgovorijo.
Zadružna Zveza v Ljubljani.
POLITIKA.
Avstrija Ogrska. Avstrijska in ogrska delegacija, ki sta zborovali te dni v Budapešti, sta končali svoje delo potem, ko so poročevalci konštatirali soglasje obeh delegacij. — V sredo pa so se zopet zbrali avst1’. državni poslanci. To zasedanje, ki bo trajalo le še par tednov je sedaj zadnje, ker koncem mesca januarja poteče 'zbornici zakonodajna oblast. V prvi seji je poročal predsednik, da so umaknjeni vsi nujni ] redlogi razun Ferjančičevega o konvertiranju hipotekarnih terjatev, Šrotovega glede prometa z vinom in Gesmanovega o določenem številu članov gosposke zbornice, ki jih sme imenovati cesar. Ker je gosposka zbornica izjavila, da le tedaj pritrdi nespremenjeni volilni reformi, če poslanska zbornica sprejme nje predlog o določenem številu, so naj-prvo razpravljali o tem nujnem predlogu, ki je bil sprejet v vseh treh branjih. Med drugimi važnimi zakonskim1 načrti, ki jih bo še rešila ta zbornica so ureditev pisarniških plač, vojaški krediti in uravnava duhovniških plač. V maju bomo pa imeli že nove volitve. Vse stranke se že sedaj pridno pripravljajo na te volitve. — Ker je
naš trgovinski minister zvišal pristojbino za telegraf, vlada med prizadetimi krogi veliko razburjenje proti njemu. — Slovenci imamo zopet novo stranko Mladi nezadovoljneži so izstopili iz . liberalne stranke in us anovili novo. Tudi ta je protiverska stranka.
Drugi kraji. Revolucij o n aren Žid je ubil v Petrogradu mestnega načelnika Istotako z revolverjem je bil ubit višji vojaški prokurator Pavlov. — Tudi na Ruskem se pridno pripravljajo na volitve v dumo Stranka kadetov, ki je bila najmočnejša v razpu5čeni dumi bo mnogo zgubila na korist strankam .ruskih ljudi in mrodnih socialistov. — Mnogo se je pisalo te dni o napetih razmerah med Šibijo in Bolgarijo; govorilo seje kar o ' ojski ; pisali so o zaroti proti srbskemu kralju Petru Res, da v Srbiji ni vse tako kakor bi moralo biti, a vendar tako hudo pa le ni. Te govorice o Srbiji so širili sovražniki, da bi jo deskreditirali in ji otežkočili posojilo. — Perzijski šah Muzafer Eddin je umrl. Njegov naslednik je njegov najstarejši sin Mohamed Ali Mirza. Pokojni šah je bil dober vladar in je večkrat prepotoval Evropo. — Nemški ka cler Bilo v je pisal pismo predsedniku društva, ki ima namen zatirati socijalno demokracijo Sibertu, v katerem izraža upanje, da se zedinijo pri prib. volitvah za drž. zbor vse liberalne stranke, da udarijo skupno po centrumu (katoličanih) socialnih demokratih in Poljakih, ki so provzročili na veli ko nevoljo nemškega cesarja razpust drž. zbora. Toda želja se najbrže ne bo izpolnila, ker so prevelike razlike med posameznimi liberalnimi strankami, da bi se zamogle zediniti. Grožnjam m nistrovim je pa centrum in socijalni demokratje smejejo, ker se bodo pojačani vrnili’ v zbornico. V Maroku je prišlo do boja med vstaškim Raizu-lom in vladnimi četami. Mesto Zinat, kjer se je utaboril Rajzul, je padlo v roke vladnih čet. Raj-zul je zbežal, a vendar pravijo, de so ga že vjeli.
NOVICE.
t Zamejic Andrej. Nagle smrti je umrl na novega leta dan ljubljanski dekan g. Andrej Zamejic v 82 letu starosti. Dan prej se je še čil in zdrav vdeležil novoletnega čestitanja v palači ljubljanskega knezoškofa,na večer ga je pa zadel mrtvoud in kmalu popoln oči je že izdihnil.
Redek ^akon. V Trstu sta mizar Jakob Gre-goretti in njegova žena Katarina v svojem malem stanovanju v ulici Garbomaro živela srečno v zakonu do svojih starih let.' 27. dec. je umrla že stara soproga, starček, njen mož, pa je sedel k odru, kjer je ležalo truplo soproge,, se vglobil v '	'	-	■-	\ / "T ■ ■	'
svojo žalost, dokler ga niso kmalu nato našli na stolu mrtvega, ‘28. L m. so se olmtva soproga [»okopali, združena v smrti, kot sta bila v življenju.
Tržaški list „Piccolo“, je obhajal dne 29 decembra 1906 petindvajsetletnico, krr izhaja. Iz bližnjih in daljnih italijanskih krajev so mu ob tej priložnosti čestitali.
V D lini je umrla c. kr. poštarica gospa Uršula Sancin, rojena Tangerc.
Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu. V zavodu je letos 129 gojencev, med temi 57 novih. V pripravljalnem razredu jih je 23; v prvem razredu gimnazije 47. Med njimi je 51 Gorenjcev 34 Dolenjcev, 34 Notranjčev, 2 iz Ljubljane, 1 iz Istie in Štajerske.
Na Dunajskem vseučilišču je bilo miuolo leto devet tisoč slušateliev (študentov), med njimi 3400 juristov (ki se uče za pravnega doktorja).
Slovenci na Dunaju. Slov. katoliško izobra ževalno društvo „Straža“ na Dunaju je začelo misliti na lastni dom. Začeli smo že nabirati med tukajšnjimi Slovenci zlasti med druŠtv. člani in nabrali v hipu svoto 64 K 42 h. Darovali so : gdč. Ivanka Vurnik 20 K, gdč. Marija Plevej 10 K, g. Hentik Gobec, gospa Frančiška Brate, gg Alojzij Jeler in Matija Borovnica, gdč Ana Eder, Frančiška ter Ivanka Hribar, tr. Anton Fabjan in g. Martin Cetinski po 2 K, č. g. Frančišek Rebol, gdčni Fani Bizjak in K istina Golokranec, gg. Ivan Kvas, Albert Strahovnik, Stjepan Smole in Marko Bajuk po 1 K; tamburaši nabranih 2 K 84 vin., manjših darov pa 58 vin Od tega je bilo stroškov 1 K 30 vin., ostane torej 59 K 12 vin., kar se je naložilo takoj plodonosna v hranilnico. Vse svoje prijatelje prosimo, da bi si mogla omisliti ,Straža“ kmalu primerno dvorano za svoje prireditve. Vsem dobrotnikom najiskrenejša hvala ! Domovina, ne žabi nas ki smo t oji i-novi in hčere !
. Osa“, šaljiv a umazan list v Ljubljani, je z novim letom nehal izhajati.
Umrl je pri Opčinah železniški čuvaj Avgust T r t n i k po kratki bolezni dne 3. t. m Pogreb se je vršil v soboto popoldne ob obilni udeležbi železničarjev in drugih domačinov. Ostala je vdova s petimi še nepreskrbljenimi otroci. En sin je na pripravnici, jeden pa obiskuje državni gimnazij v Trstu.
Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je sprejel novoimenovani ravnatelj ministerialni svetnik K a m i 1 o T u r and.
Posnemajmo! Italijansko društvo .Lega na-zionale ', ki skrbi za italijanske šole, je začelo pri koncu minolega leta prodajati svoj narodni kolek in v enem dnevu je bilo razprodanih po
Trstu in Istri sto tisoč kolekov. Kako zelo l.ubijo Italijani svoj ,ezik in svojo V/.gojo ! Posnemajmo jih v tej stvari.
Novi postni tarifi. Državni zakonik je včeraj objavil nove poštne, bizojavne in telefonske tarife. Višji dohodki se bodo porabili za poštne uslužbence in razširjenje telefona. Novi tarifi stopijo v veljavo 16. januarja 1907. Cena pošlim nakaznicam se zviša na 3 vinarje, pristojbina od loko-pisem na 10 vinarjev, tiskovine /a brzojavke bodo veljale po 2 vinarja, znižane pa bodo pristojbine izven Dunaja bodo znašale za trg. telefon 120 do 140 kron za zas-bne telefone od 115 do 220 K.
Ponesrečil je minolo soboto na državnem kolodvoru v Opčinah nek železniški delavec. Ko se je hotel umakniti enemu vlaku, je prišel pod druzega. Hudo ga je razmesarilo, da je bil v tre-nolku mrtev. Zapustil je vdovo z dvema otrokoma.
Vreme imamo zadnje dni v Trstu in okolic prav lepo Nekateri dnevi so bili kar pomladanski in zelo primerni za zimske sprehode.
DRUŠTVA.
Moška Marijina družba v Trski bode imela občni zbor dne 13 1. m. v ulici S. Francesco d’Asissi 15. I.
Zenska Marijina družba v Trstu bode imela mesečni shod dne 13 t. m. za dekleta in dne 27. t. m. za žene.
Kat izobraževalno društvo v Trstu bode imelo v sredo 16 t. m. ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih poučno predavanje.
Sestanek slovenske in hrvatske duhovščine jo bil včeraj dne 10 jan. v Trstu v prostorih kat slov. izobr. društva S. Francesco d Asissi 15. I.
Kat. slov. izob*~. društvo v Trslu.
Odbor . s izobraž. društva v Trstu je sledeči : Predsednik: Ivan Reic; I. podpresednik : II. pod* predsednik : Andrej Pipan ; tajnik : Josip Ffin-stenvakl: taj. namestnik: Anton Kvas; blagajnik: 8 efan Renčelj ; blag. namestnik : Josip Cnk ; p egledova ca računov; Anton Kolenc in Anton Batagomelj ; knjižničar: Anton Vieznik ; knjiž. namestnik :	Ranel Sancin ; svetovalec: Fran
Škapin.
Sv. Ivan. K kor smo se javili, prredi naša dekliš a Marijina družba dno 20. t. m. veselico. Uprizori se krasna igra v 4. dej njih: Dve m a t e r i. Začetek igre bo ob 5 uri zvečer. Vstopnina znaša 60 vinarjev, sedeži pa so po
40 in 30 vinarjev. Ker smo morali dati napraviti za to igro nove kulise in nove ob'eke, se priporočamo za obilno vdeležbo ; tudi preplačila se bodo hvaležno sprejemala. Da bo pri veselici nastopil tudi naš pevski zbor, se razume. Ta igra se bo ponovila dne 3. februarja. — Na nanjamo, da pripravljamo tudi za pust novo veselico. Kdaj da bo, naznanimo že pravočasno v našem listu.
.Marijin «fom“ w Trsta. O zadnjem občnem zboru Marijinega doma bi se dalo še kaj povedati. Nastojnik je v svojem pozdravnem govoru omenjal od kod zveza med zadnjim občnem zboru Marijine družbe in današnjim Marijinega doma. Zadnjič smo se razgovarjali o Marijini družbi, danes se pa pomenimo, dejal je, o njenem detetu o rMarijnem domu“. S polno pravico ga tako imenujemo, ker je v naročju Marijine družbe zagledal luč življenja. Marijin dom je res dete nerazvito in še v povitkih. Ali ko dorasle, bo lastno mater pod (Treho vzelo — jo hranilo in sploh oskrbovalo. Nadaljeval je potem, da smo se sešli v znamenju potrebe. Službujoče dekle si išče v svojem trpkem stanu tolažbe in podpore pri svojih tovarišicah. Delavčeva žena — žena trpina, išče si duš sorodnih v trpljenju in skrbeh. Skupno se pa zatekajo k rojakom-duhovnikom — od njih jim prihaja milost, pomoč, upanje na boliše dni. In duhovnik, kje naj najde moč v skušnjavah,— tolažbo v trpkostih in zas’uženje v delu, ako ne v delovanju med ljudstvom — njemu izročenim. Izvajal je nadalje, da smo se sešli v znamenju ljubezni: Kje v kaki slovenski 'asi naše male domovine začela se je pot dekleta, ki službuje tu v mestu. Bila je v začetku rožnata. Tedaj, ko je trgala cvetlice po domačih livadah, tedaj, ko jo je ob jutru pozdravljal z okna tihe sobice rudeči nagelj in pomembni rožmarin in pozdravljale jo prijazno cvetlice skrbno nasejane po vrtnih gredicah. Očeta žuljava roka je tedaj za njo skrbela,
—	ljubeče materino oko je tedaj nad njo bdelo. A pot postajala je trnjeva. Prišla je ura slovesa, a s slovesom žalost v srce in v oči solze. Potem pa pot v tuji svet. Po gladkih mestnih ulicah stopa sedaj — in vendar pot ne neha biti trnjevo. Mučno delo — na pol prečute noči — poniževanje, bolezni, revščina. A ter je najhuje: pot vije se ob razbojniških brlogih in nevarnih prepadih... S sočutjem gleda duhovnik to njeno telesno gorje
—	s strahom opazuje te nevarnosti. Notranja moč
—	požlahtnjena v milosti Jezusovi naganja ga: Nadomestuj ji skrbnega očeta in čuječo mater. Prav tako pozna duhovnik, kterega je oboštvo vzgojilo, revščino uboge žene, ima sočutje z njo in pri srcu mu je nje in njene družine častni in večni blagor. Obratno pa ve dobro žena, kje naj išče razsvetlenja, pomoči in tolažbe. Dekle se
dobro zaveda, da je v duhovnikih nekaj one nesebične ljubezni, ki so jo našle nekdaj v očetovi hiši.
Potreba nas kliče, ljubezen nas veže. Sezidamo si torej v skupni ljubezni dom, da bode odpomagano našim potrebam. Ob točki slučajnosti se je nauduševalo poverjeniee, naj pridno nabirajo. Vsaka naj se loti te trpke poti s zavestjo, da se gre za dobro stvar. Da bi se tega zavedale i one, Ho ktere se s prošnjo prihaja. Pa ne samo poverjeniee. Vsaka družbenica naj po svojih moči pripomore, da pridemo čim preje do svojega cilja. Vsestransko in vstrajno naprej.
DOMAČI zdravnik.
Influenca nastopa vsako leto v hladnem času. Opazovalo pa se je, da se delavca v tovarnah terpentinovih rikdar ni lotila. Vsled tega svetujejo zdravniki, v sobah, kjer stanujemo, nastaviti v krožnikih terpentina, kteremu je primešana voda.
Na podplatih nog, in delavcem tudi na rokah se koža rado utrdi, kakor usnje. To odpraviš, ako nogo ali roko večkrat koplješ v topli vodi potem dotično mesto pomažeš z 10 odstotkov eterično salizilno kiselino.
ZA GOSPODARJE.
Mastne maroge iz sukna ali volne odpraviš tako-le : V pol litra vrele vode vsiplje 25 gramov boraksovega prahu Ko se je voda ohladila, vodo odpraviš iz perila tudi žolte maroge, ki jih naredi pri gledanju, likaju ,.peglanju“ prevroče železo.
V mokrotnih kleteh ali magacinih se odpravi plesnobo na zidu, ako se 1) ti prostori pogo-stoma zračijo, posebno solčne dni: 2) ako se v nje postavijo posode z živim apnom.
ZA KRATEK ČAS.
•
Smola: V :	„Gospod sosed pokažite mi
vendar vaš novi aparat za lovenje tatov.“ Sosed : Obžalujem. Danes po noči so mi ga — ukradli.
Pozabljivost. Sodnik	In kaj ste potem
storili ¥“ Toženec :	,.Ilm, potem sem mu vrgel
cvetlice na glavou. „Čemu lažete ?-‘ upije sodnik, ,.cvetlice vendar ne morajo raniti do smrti1. Toženec: „Je že res; pozabil sem povedati, da so bile cveti ce v — loncu“.
Dolenjska železnica. Dunajčan pride v Novo-mesto in reče svojemu prijatelju. „Janko, naša
železnica ima vsle I velikega snega vedno daljše zamudo — .,Vaša jo pa ima tudi ob malem prahu.,1 zavrne ga Novomeščan.
KNJIŽEV IN UMETNOST.
Koledarček družbe Sv. „Cirila in Metoaa11 za
1907 je ravnokar izšel in se dobiva pri družbi v Ljubljani za 1 K 20 v. — Zanimiv je tudi letošnji „Druš veni koledarček-1 slov. kršč. socialne zveve.
Knjižnica „Ni ples ' se marljivo pošilja na vse strani slovenske domovine. Dan za dnevom pr baja na naše uredništvo prav mnogo naročb.
KOLEDARČEK.
Januar.
I.	nedelja po Gospodovem razglašenju. (Evangelij :
Dvanajstletni Jezus v templu.) Veronik*, dev1. ; Bogomir ; Leoncij, šk. ; Servadij ; Glafira. — 14. pondeljek. Hilarij, šk. ; Feliks iz Nole, sp. — Danesje mlaj ob 6. uri 54 mi n. zjutraj. Vreme se bo iz preminilo n a m r z 1 o. —	15. torek Pavel, pušč. ; Maver, op. ;
Romed, ^— 1(5. sreda Marcel, pop.; Tiči,jan, šk. ; Priscela.
—	17. četrtek Anton, puščavnik ; Sulpicij, šk. ; Leonila, od. — 18. petek Sv. Petra stol v Rimu ; Prina; Liberata.
—	19. sobota Kanut, kralj ; Matij iu Marta, muč.
II.	nedelja po Gospodovem razglašenju. (Evangelij : O ženitnimi v Kani Galiciji.) Ime Jezusovo. Fabijan in Boštjan ; Majnard. — 21. penedeljek. Neža, d. muč. — Danesje prvi krajec ob 9. uri 39 min. zjutraj. Sneg in dež. — 22. torek Vincencij, muč’; Anestuzij, muč.; Tea; Gaudeucij. — 23. sreda. Zaroke M D. ; Emeroucijana; Ildefons. — 24. četrtek Timotaj, šk ; Babila, muč. — petek. Izpreobrnitev Pavla ap. ; Amand. —
NAŠE SLIKE.
Slovenski misijonar na Kitajskem. Glej prvi članek.
Viseči stolp. Med najlepše cerkve na Laškem štejemo stolnico v Pizi. Cerkev se je zidala o t 1. 10R3-—1118 Stolp visi nad trg in tujcu se zdi, da se vsak trenutek sesuje, vendar je tako čvrsto zidan, da se tega ni treba bali
UGANKE.
1.	Kaj leti brez nog in se nikdar ne vrne V
2.	V čem se ločita preš;cevo črevo pa ierhaste
hlače V
3.	Sobice gorko mene ogrej o, kadar pa burja biije, s»eg mete, voda zmerzuj •, — pa puhtim od vročine. Kdo sem pa vendar ?
4.	Kaj peče brez ognja in žerjavice ?
5.	Iz naše rodovine je pa ni moj brat, ne sestra, ne oče, ne mat, ne stric, ne teta. Kdo je ?
Rešitev ugank:
M bael Pnstišek.
I. Lovec - divjač.no. — 2. Kožuh. —	3. Jez;k
4. Zastava - stava. •
LISTNICA UREDNIŠTVA.
(Iskrene besede vsem.)
Začeli smo četrti letnik .Družia-kega Prijatelja-. Mislili smo spremeniti obliko lista in deloma tudi njegov značaj, toda predno se to zgodi, se hočemo dobro pripraviti. Na vsak način misl mo stvar resno, ker smatramo časopisje ' za najmodernejše socialno sredstvo. Včerajšnji sestanek slovenske in hrvatske duhovščine je bil v dokaz da so želimo z merodajnimi in iskušenimi osebami posve ovati v izpopolnjevanje lista. Od vseh strani so prihiteli čč. gg. na to važno zborovanje, mnogo gospodov, ki se niso mogli udeležiti sestanka so nam pa poslali pisane nasvete, drugi pa so gotovo še odzovejo. List je koristen in potreben, to jo bilo na sestanku splošno prepričanje Poskrbeli smo že za lepši papir in upamo, da ustanemo skozi vse leto pri tem. Za vsebino pa se priporočamo vsem, naj nam pomagajo, da bo res raznovrstna in zanimiva. Tudi krajevnih novic potrebujemo. Vsak stori, kar more. List je siser krajevni list, vendar ime tudi splošen pomen, ker se vsi Slovenci radi zanimajo za svoje rojake ob sinji Adriji. Pišite za list in šbite ga. Trud naj Vam stote o plača Bog.
LISTNICA UPRAVE.
Poštne p o l ž n i c e nam niso še prišle in zato jih danes nismo mogli še priložiti, lorej prihodnjič.
Otoirestil©.
Ravnokar je izšla knjižica „Na ples“ v drugem natisu. Prvi natis je bil v par tednih popolnoma razprodan. To priča, da je knjiž;ca moderne veljave. Na stotine naročil je prišlo iz vseh strani slovenskih pokrajin za drugi natis, še predno je b:l obelodanjen. Sedaj upamo, da vstrežemo vsem naročnikom. Cena knjižice je tako nizka (30 stotink), da se komaj pokrijejo stroški, to pa radi tega, da je pomagano tudi revnejšim slojem.
Knjižica jo pisana za prijatelje in sovražnike plesa, za izobražence in priproste, za stare in mlade in za obojni spol.
Slovensko časopisje je splošno prvi natis prav laskavo ocenilo. Priporoča sc večjih naročb.
Naroča se po dopisnici (ker se bodo pri lagali poštni Čeki) edino pri upravi in uredništvu „ Družinskega prijatelja" v Trstu (Via S. Prancesco d’ A-Psi 15, I. n.).
Rup [pni	onhi se oddali tak°j v najem
UVu lu|JI olIUI p0(i jako ugodnimi pogoji
v ulici S. Fraucesco d’ Asissi 15 I.
Odgovorni urednik: Ivan Gorjup.
Izdajatelj: Jakob Ukmar.