Leto LXVI PoSfnlna plačana v gotovini V Ljubljani, v soboto, tfne 23. aprila 1938 Sfev. 92 J Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 29 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 S£OVENEC Telefoni nredništva in nprave: 40-01, 40-02. 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po prazniku Cek. račun: Ljofc- Ijana št. 10.650 ra 10.349 za inserate; Sarajevo š-tv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev. k Arabsko vprašanje (K SPORAZUMU MED ANGLIJO IN ITALIJO) Pogodba med Anglijo in Italijo je vsaj začasno uredila tudi arabsko vprašanje, ki je po aneksi ji Abesinije hudo motilo odnosa je med obema velesilama. Kakor hitro je Italija zagospodovala Abe-siniji in se jc ustanovil veliki italijanski imperij v Afriki, ki sega od Libije do Indskega oceana, je nastala velika nevarnost za vse območje angleške posesti in vpliva, ki sega od Gibraltarja mimo Multe in Cipra čez Egipt in Rdeče morje do Indije. Vsa ta morska pot, ki je za zvezo Anglije z njenim indskim imperijem življenjske važnosti, je zdaj ogrožena zaradi italijanske vojne silo in političnega vpliva, in to tem bolj, ker danes segajo zavezništva Italije od Španije do arabskih držav na vzhodu. Anglija se jc morala bati. du ne bi Italija v slučaju kakšnega spora sama ali po svojih zaveznikih zaprla Gibraltarsko ožino, ožino med Sicilijo in Afriko, Sueški prekop ter ožino Bab cl Mandeba. Šele zdaj razumemo, kako težko je bilo Angliji priznati izvršeno dejstvo v Abesiniji. Ker se je bil Eden postavil na stališče, da pusti to rano odprto, dokler ne bi tega usodnega vprašanja v primernem trenutku odločila oborožena sila, jc Mussolini odgovoril s tem. da je začel politiko, ki mu je dala vlogo protektorju vsega prednjeazi jskegu in afriškega islamstva, ki mu pripadajo vsa arabska plemena Ko je duce obiskal leta 19>7 Libijo, so mu tamkajšnji Arabci poklonili zgodovinski meč, s katerim je simbolično postal varuh arabskih interesov v Afriki in Aziji, radijska postaja v Bariju pa je začela naravnost propagando zu osvoboditev vseh Arabcev, ki so še pod tujim varilstvom. Ta propaganda seveda ni vznemirila samo Azije, ampak tudi Francijo. Najmočnejši je vpliv Italije na arabskem polotoku samem. Danes so skoraj tri petino arabskega polotoka pod direktno oblastjo m vplivom energičnega Adb el Azisu ben Sauda. to je sinu Saudovega, ki je leta 1908 postal (od Turkov formalno odvisen) vladar osrednje Arabije, to je Nedža in sc med svetovno vojno zvezal z Angleži ter na ta način postal 1. 1916 neodvisen kralj. Nato jc začel osvajati vzhodno arabsko obal, to je Hedžas, in je 1 1924 zavzel najsvetejše mesto islama Mcko, kar so Angleži priznali leto pozneje po pogodbi, ki je bila sklenjena v Džidi. Ker je lbn Sattd zatem stremel še za zavojevanjem južne Arabije, to je Džemena. kjer vlada emir Saul. ter Hadra-mauta. v katerem leži važna angleška kolonija Aden, so je prijateljstvo z Anglijo znatno ohladilo in kralj Saud je začel ljubimkovati z Italijo ter je postal zlasti po osvojitvi Abesinije važen faktor v italijanskih računih. Angleži so sc zdaj čutili ogrožene tako ob Adcnskem zalivu, kjer leži južnoarabska država Hadramaut. pa tudi niso bili več sigurni na zapadnoarabski obali, kjer obstojata od nekdaj pod njenim varstvom arabska sultanata Oman na jugozapadu m Ko-vejt na severozapadu blizu ustja L v trata in Tigrisa. Saj je tudi ta del Arabije cilj Saiulovih teženj, ki gredo za zedinjenem vsega polotoka. Toda italijanska politika je segala še dclj, to je v arabsko dežele, ki se razprostirajo med arabskim polotokom ter francosko Sirijo, to so angleška mandatska dežela Palestina ter neodvisni arabski državi Trans.jordani.ja in Irak (Mezopotamija), ki vežejo zapadno Sredozemsko morje z Azijo po kopnem in po kateri tečejo cevi z nafto, ki je življenjskega pomena za angleško vojno mornarico. Sicer sta iraški in trans jordanski kralj zanesljiva prijatelja Anglije, ki jima daje dobrega zaslužka pri velikih gospodarskih podjetjih, ki imajo namen dvigniti ti deželi, toda prebivalstvo jc močno nacionalistično razpoloženo in je v zadnjem času popolnoma na strani Arabcev v Palestini, kjer sc je Anglija s svojo Židom prijazno politiko do kraja zasovražila. Če vzamemo še avtonomno Sirijo, sega arabsko neodvisnostmi gibanje danes od Libanona do Arabskega morja in' črpa svoje energije iz odpora palestinskih Arabcev zoper angleško varilstvo, od zunaj pa je še do včeraj dobivalo najkrepkejso podporo v italijanski zunanji politiki. Pri tem ne smemo prezreti Egipta, ki sc sicer po osvojitvi Abesinije zopet močno opira na Anglijo, ki Egiptu nuja veliko večje možnosti razvoja in zaščite nego Italija, v slučaju kakšnega resnega spora pa bi vendarle Angliji lahko povzročal dosti neprijetnosti, ker jo znana islamska univerza v Kairu od nekdaj duhovno središče vse-islamskega pokreta, ki sega tja v Indijo /.a»nija kakor v območju vzhodnega Sredozemskega morja ostane vse tako, kakor jc bilo pred letom 1936. Obe državi sc smeta v tem območju obo-roževati dalje, vendar pa se bosta o stanju svojega oboroževanja sproti obveščali, tako In ne 'bosta mogli drug« druge nadkriliti. V političnem ozin. pa st« sklonili, da s svo , sfer. moči in vpliva med seboj razdelita, m sue r no samo tUo, da ne bosta posegal, druga v drugo, ampak tudi tako. da no bosta pustili nobeni drugi državi, d« bi se vrinila v polMitično območje Anglije in Italije, tei losta v tem oziru druga drugo ščitil, (mišljena jo nnj- Kt arabskega problema kot takega «ta se obe državi obvezali, da no b»*ta kr-ili Tajna pomorska pogodba med Anglijo in Ameriko Anglija hupi v Ameriki 1000 Jetečih trdnjav" Pogajanja med Francijo m Italijo AVashington, 22. aprila. TG. V ameriškem senatu jc na presenečenje vseh prisotnih predsednik pomorskega odbora senator W a 1 s li izjavil, »da je zelo, zelo mogoče, da obstoja med Zedinjenimi državami severne Amerike in Anglijo tajna pogodba o sodelovanju obeh bojnih mornaric«. Senatorji so se vsi razburjeni spravili nad Walsha, naj pove kaj več o tej tajni pogodbi. VValsh tej želji ni mogel ali ni hotel ustreči, priznal pa je, da pomorski odbor ni prejel nobenega uradnega obvestila o podpisu kakšne takšne .pogodbe. Pač pa je opozoril nu izjave, ki so jih dali v angleškem parlamentu, ko so govorili o »odličnih pogodbah«, ki so bile sklenjene med Anglijo in Ameriko. Te izjave je dal Winston Churchill. Nato je senator Borah vprašal Walsha, če so 11111 znane podrobnosti o teli »odličnih pogodbah*, nakar je \Valsh odgovoril dobesedno: »Mogoče je, da je lo resnica. Če pa je to resnica, pomorsko ministrstvo o tem za enkrat še ni obveščeno.« Več Walsh ni hotel povedati. S »Queen Mary< jo odpotovalo i/. Londona v Ameriko posebno odposlanstvo z namenom, da v Ameriki nakupi večje število bojnih letni in da vpreže ameriško letalsko industrijo, da bo delaln za angleške potrebe. Za enkrat misli angleška vlada v Ameriki nakupiti 600 bojnih letal. Toda imerišku industrija bo Angliji dobavila še večje količine bojnih letal, če sc bo za to usposobila. Angleška delegacija bo šla tudi v Kanado, 00 letal. Švica je že naročila 100 težkih ameriških bombnikov. Pariz, 22. aprila, c. Danes popoldne je bil tretji sestanek med grofom Cianoin in odpravnikom poslov francoskega veleposlaništva v Rimu Blondelom. Blondel je lahko danes načel pogajanja, ker je dobil navodila i/. Pariza. Kako bodo potekala pogajanja, krožijo razne govorice. Tako objavlja nocojšnji Pariš Soir i/. Rima naslednje: 1. V političnem oziru želi Francija dobili od Italije zagotovila, da se francoski vpliv v zahodnem delu Sredozemskega morja ne bo spremenil; spremeniti se ne sme nič na prometnih zvezali med Francijo in njenimi kolonijami. V leni oziru Ik> sporazum lahko hitro doseči. 2. Francija bo uvedla kontrolo na pirenejski meji, tedaj ko bodo italijanski prostovoljci zapustili Španijo. 3. Tehnični del pogajanj bo obsegal določbe o razmejitvi med francoskimi in italijanskimi kolonijami, o progi iz Addis Abelie v Djibuti, o Tunisu in propagandi med Arabci Toda ta del pogajanj bo že vodil novi francoski veleposlanik, ki bo imenovan po zasedanju Sveta ZN v Ženevi. Angleška smer" v Romuniji Novi potožaj v Srednji Evropi siti Romunijo, da se osloni na Anglijo Bukarešta, aprila 1938. Nova romunska vlada, ki ji dejansko predseduje sam vladar, nima pred seboj samo velike notranjepolitične naloge, marveč tudi zunanjepolitične nujnosti izredne važnosti. Morda bo vprav la okoliščina vladi olajšala notranjepolitično delo, kajti večidel vsa strankarsko politična naziranja v Romuniji so enako rodoljubno razpoložena in nobeno ne bo vladi delalo težav, da položaj Romunije zunanjepolitično utrdi v novih okoliščinah, ki so nastale predvsem s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Breme novega položaja čutijo namreč vsi enako. Vsakemu zunanjepolitičnemu opazovalcu mora namreč pasti v oči, da je Romunija s svojo zemljepisno lego prišla v čisto poseben položaj med novo veliko Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Verjetno je, da bo nemški vpliv v gospodarskem pogledu vzdolž Donave sedaj naraščal. Nemčija je itak že doslej bila najboljši kupec romunskih poljskih pridelkov, a tudi največji inozemski dobavitelj industrijskih proizvodov. Zaradi tega mora Romunija naraščanje nemške zunanje trgovine na Balkanu zasledovati z veliko pozornostjo. Trenutno se nahaja v Bukarešti odposlanstvo 100 vodilnih nemških gospodarskih osebnosti, ki si hočejo zaporedno ogledati vse balkanske države in proučevati možnosti nemškega gospodarskega razmaha na balkanskih trgih. Nova romunska vlada pa je izrazila željo, da se ne bi rada udeleževala idejnih blokov in bi tudi nerada napravila vtis pri zapad-noevropskih državah, da se je na katero velesilo posebej naslonila ali svojo usodo nanjo navezala. Tudi soseščina sovjetske Rusije, ki je sedaj postala še bolj nerodna in nevarna, nalaga Romuniji dolžnost, da odpravi vsak videz, da se je preveč naslonila na novo nemško velesilo, marveč da skuša na vse načine ohraniti svojo popolno nevtralnost na vse, strani. V pravilnem spoznanju lega položaja se je, romunska vlada zadnie čase, iščoč pravilnega ravnotežja, obrnila na Anglijo, s katero želi tesnejšega sodelovanja, ki bi nevtraliziralo vsak preveliki oslon nn Nemčijo. Potovanje romunskega vladarja v London nima nobenega drugega cilja. Angleška vlada ni ostala gluha za ta prizadevanja in je zadnje čase svojo delavnost v Romuniji znatno okrepila. Neka vplivna politična romunska osebnost je koristi, ki bi jih Romunija imela od tesnejšega sodelovanju z Anglijo, posnela v naslednja štiri poqlavja: 1. Romunija bi od Anglije dobila denarja za investiranje v petrolejsko industrijo. Romunija bi pritegnila nase tudi angleško trgovino in bo v ta namen organizirala veliko balkansko razstavo an- neodvisnosti Saudove Arabije in Džemena. Če bi se Saudova Arabija in Džeinen spoprijela, sc niti Italija niti Anglija v ta snor ne bosta vmešavali. To se pravi z drugimi besedami, da smo Saud mimo anektirati Džemen, kar bo zdaj brez dvoma tudi storil. Za to sc ima zahvaliti Italiji. Kot protikoncesijo pu si je Anglija izposlovala, tla Italija ni priznala samo popolne priključitve vsega adenskega okoliša k angleški kronski posesti, ampak tudi angleški pmtektorat nad veliko provinco Hadramaut, ki jo s tem postal dejansko angleški. Egipt ima ud italijansko-nngloške pogodbe velik dobiček, v kolikor je v njej podčrtana neodvisnost te države, ki bo v svojem imenu sklenila z Italijo posebno pogodbo. Polovico svoje posadke i/. Libijo pn jo Italija že odpoklicala. tako da so od noša i i z Anglijo prijateljsko razčiščeni na vsej črti,od Gibraltarja do Bab ol Mandeba Ostala vprašanja v območju Sredozemskega morja oziroma severnoafriške obali in Rdečega morja, kolikor se tičejo Francijo, so bodo razčistila, kakor smemo upati, med Italijo in 1'nin-| ci jo že v kratkem gleškega industrijskega blaga, da na la način prikaže, da balkanske dežele niso nujno odvisne od ene same velesile. Anglija to delo z vsemi silami podpira. 2. V Romuniji tudi resno računajo z možnostjo večjega državnega posojila za poživljenje industrije sploh, kar bi Romunijo še bolj osvobodilo od gospodarskega objema, ki jo sedaj zalezuje. 3. Angleška vlada je sama izrazila željo, da naj romunski kralj Karel opravi svoj uradni obisk v Londonu meseca septembra, ko bodo že bolj znane vse politične in gospodarske posledice priključitve Avstrije k Nemčiji. 4. Anglija je izrazila željo, da bi zgradila v Constanzi veliko letališče, ki bi tudi njenim letalom služilo kot dragoceno oporišče in bi sodelovanje med Anglijo in Romunijo še bolj okrepilo. Mirno lahko rečemo, da se v Romuniji sedaj z veliko jasnostjo pojavlja »londonski kurzin da so spričo zunanjepolitičnega položaja, v katerem sc država nahaja, takorekoč vse politične siru je v tem. edine, da »angleško usmeritev« pozdravijo in podpirajo, ker je najboljše jamstvo za lo. da. Romunija ne bo zapadla enostranskim odvisnostim, marveč bo mogla ohranili svojo nevtralnost v trenjih, ki se oznahjajo. D-u. Smer nemškega gospodarskega razmaha: Proti vzhodu Dunaj, 22. aprila TR. Odkar je Avstrija postala nemška dežela in jc bila v vsem svojem političnem in gospodarskem življenju priključena ži Ijenjskemu toku ostale Nemčije, se vedno bolj jasno prikazujejo smeri, za katerimi teži gospodarski razvoj Velike Nemčije. Dvoje velikih javnih del, ki jih je Nemčija takoj po priključitvi začela, ne dopuščajo nobenega dvoma o tem, da teži razvoj nemškega gospodarstva proti jugovzhodu Evrope. 1. Nemčija bo na avstrijskih tleh podaljšala svojo velike avtomobilske ceste, tako da bodo šlo naravnost do italijanske, jugoslovanske in mad- Egiptovski kralj haliS mohamedancev Cilji angleške politike London, 22. aprila. TG. Tukajšnji listi so objavili vest, da namerava egiptovska vlada obnoviti kalifat, (o je vrhovno versko poglavarstvo nad vsemi lnohamedanci. Egiptovski kralj Faruk bi postal novi kalif mohamedancev. Isti listi pišejo, da jo bilo vprašanje obnove kalifovske časti predmet nedavnih razgovorov med turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom. ki je bil na obisku v Kairu, in egiptovsko vlado. Turška vlada je |M> svojem ministru dala vedeti, da je (<» vprašanje ne zanima, a da nima ničesar proti temu, da hi mohamendanri dobili svojega vidnega verskega poglavarja. Tudi druge arabsko države so se baje že izrazile v tem smislu. Angleški vladi bi bilo silno prijetno, če bi egiptovski kralj postal kalif, ker bi na ta način dobila v roke zelo vplivno sredstvo svoje politike med inohamcdaiiskiini narodi. žarske meje. L. 1911 mora bili to delo končano in takrat bo Nemčija razpolagala s cestiščem, ki lio vezalo vso državo v vseli smereh, kar je važno tudi z vojaškega stališča. 2. Nemčija bo izkopala takoimenovani Rliein Main-Donau kanal, to je vodno pot, ki bo ladjam rečne plovbo dovolila, da bodo s Severnega morja čez vso Nemčijo vozilo do Dunaja in dalje proli jugu na Donavi do Črnega morja, in obratno. Donava naj postane velika, največja vodna pot, ki bo vezala Evropo in ta vodna pot bo večidel pod nadzorstvom Nemčije in bo služila v glavnem njenemu gospodaiskemu razmahu. Dunaj naj po • izrekih nemških državnikov postane nemški Hamburg na vzhodu , Avstrija pa izhodišče nemškega gospodarstva proti vzhodu . 3. S pridobitvijo avstrijskih železnih rudnikov na Štajerskem se je Nemčija v veliki meri osvobodila od drage švedske železne rude. Nemška železna industrija se jo silno okrepila, kar dokazuje ogromne zvišanje obratnega kapitala pri nemških državnih jeklarnah Herman Giiring Werke', ki so prevzelo vso železarsko industrijo nekdanje Avstrije. Za svoj razmah pa potrebuje nemška industrija tudi novih trgovcev, ki se ji odpirajo vzdolž Donave po vsej jugovzhodni črti tja na Balkan in dalje proti vzhodu. Nova politika sovjetov? Proč od Evrope - v Azijo Varšava, 22. aprila. Nepričakovani razvoj evropske politike po padcu Leona Bluma pomeni za moskovski sovjetski režim hud udar«. To se pozna v vseli uvodnikih sovjetskih listov, ki so začeli širiti misel, naj se sovjetska Rusija popolnoma umakne iz evropskega torišča in obrne vso svojo pozornost na Daljni vzhod. Sov jetski tisk registrira zlasti mnenje ameriških listov, ki ob priliki sklenitve pakta mod Italijo in Anglijo ter začetku razgovorov med Blondelom in Cianoin v Rimu pišejo, da pomenijo ti razgovori likvidacijo ideje protifašističnega bloka, ki jo je sprožila Moskva in za katero je zastavila vse sile vlado bivše ljudske fronte v Franciji. Prav tako beležijo mnenje glasila angleško delavsko stranke >Daily Herald««. da namerava Chamberlain začeti v bližnji bodočnosti razgovore tudi z Nemčijo 1/ vsega toga v Moskvi zaključujejo, da je politika Litvinov« doživela popoln polom in da je likvidirana tudi evropska ljudska fronta, ki so jo odklonili tudi angleški delavci. ... Najbolj goreči boljševiki se sprasujejo, čemu naj bi Rusija še dalje nosila breme obveznosti. ki jih je sprejela nase po paktu s Francijo, če pu sc je Etaucija po mnenju ruskih boljšcvikov tako zelo izneverila politiki in duhu, v katerem jo bil ta pakt sklenjen. Nekateri ruski sovjetski krogi gredo celo tako daleč, da svetujejo, naj hi Rusija izstopila i/. Zveze narodov, ki itak nima več nobenega pomena, odkar jo angleškim konservativcem uspelo, da tudi francosko buržunzijo pridobijo za idejo pakta štirih, ki naj bi odslej dirigiral evropsko politiko. Nek sovjetski diplomat je te dni izjavil da si jc Rusija s svojim paktom s Francijo nakopala v Evropi same sovražnike in nasprotnike ter da jc vprav ta pakt največ doprinesel k temu, da sc je ustanovila enotna protisovjetskn fronta, ki sega od Baltiških držav čez Poljsko do Romunije in Aten. >če so posvetimo svojim interesom v Aziji ozirom« na Nadaljevanje na 2. strani Dunajska vremenska napoved: |>onoči najbrž še slana, čez dan toplejše, oblačnosl negotova. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in deževno vreme. (Nadatievnn''e s t. strani) Daljnem vzhodu, kjer imamo veliko izgubiti ali pridobiti, ne bomo imeli za svojim hrbtom sovražnikov, če se desinteresirnmo na Evropi, ker Poljska potem ne bo imela vzroka, du bi se nu« bala.« Celo tako daleč gredo nekateri sovjetski diplomatski krogi, da priporočajo vzpostavitev prijateljskih odnošajev s Hitlerjevo Nemčijo in Mussolinijevo Italijo, ker bi potem imela Rusija popolnoma svobodne roke nasproti Japonski. Na vsak način bo sovjetska llusija svojo zunanjo politiko temeljito preori-cntirala, čeprav bi bilo danes še veliko prezgodaj misliti na možnost, da bi se Rusija ne hotela več vezati nu gotova evropska vprašanja. Kar so tiče notranje politike, je vzbudila največjo senzacijo vest, da je znani konjeniški general Budjenij, ki je svojens rešil oblast rdeče Rusije v državljanski vojski z belimi iu je na Daljnem vzhodu preprečil, da se Japonska ui polastila Mongolije in ruske posesti v Pri-morju, padel v nemilost in se nahaja v ječah l.ubjanke, kjer skupaj z maršalom Jegorovim čaka obsodbe, /a njegovega naslednika je Stalin imenoval generala Tjulenjeva. Od petih maršalov rdeče vojske sta ostala doslej samo še dva, vojni komisar Vorošilov in poveljnik dalj-lijevzhoilne vojske Bliicher. Toda v Moskvi se splošno šepeta, da je bil aretiran tudi Blttcher, iu sicer pod neverjetno obtožbo, da se je zarotil /. Japonsko, da odtrga vzhodno Sibirijo od sovjetske Unije. Ta govorica ima podlago, ker maršala že nad en mesec ni več v Ilabarovsku, kjer je glavni vojni stan rdeče armade na vzhodu Skrivna radijska postaja v Rusiji deluje dalje in je te dni, ko režim pripravlja veliko majsko proslavo, oddala manifest, ki poziva k uporu zoper Stalina in njegovo družbo, to so načelnik CPU Ježov, vojni komisar Vorošilov, komisar za industrijo Kaganovič in zloglasni Žid Mehlis. ki je politični nadzornik rdeče vojske Manifest se zlasti obrača nn vojake v rdeči armadi, katere poziva, da strmoglavijo trinoge. Zaradi tega je na nogah vsa policija, |cvov pa je pripravil ogromni aparat, ki bo 1. maja na Rdečem trgu v Moskvi stražil Stalina in njegove. , . ,. * »Pravda« od 20. aprila objavlja ogorčen Članek zoper Francijo. Anglijo in češkoslova: ško. češ da se je tudi tn izneverila sovjetski Rusiji, ko je priznala italijanski imperij Sovjetski poslanik v Parizu Surič je bil odpoklican, da poroča o nnmerah Francije in Anglije Fanatični antifašistični krogi sovjetskega režima, ki se kar ne morejo ločiti od propadle ljudske fronte, delujejo na to, da bi se akcija v francoski komunistični stranki še podvojila in naj bi šla za tem. da se čimprej strmoglavi Dnladierova vlada Zdi se pa. da Stalin ni za tako politiko, ki ne bi mogla imeti drugega učinka, kakor dn sc Dnladierova vlada v Franciji še bolj utrdi in komunizmu v Franciji popolnoma izpodnesejo tla. V Moskvi so mnenja, da mnogi znaki v Franciji dejansko kažejo na lo. dn se tam začenja močna reakcija zoper komunizem, in opozarjajo zlasti na jirotižidovski pokret, ki se je začel v Franciji širiti in pridobiva čedalje več pristašev. Stalin nervozen Liivinova hoče slreti Pariz, 22. apr. b. Jutranji pariški listi objavljajo vest, da se sovjetska vlada bavi z mislijo, da izstopi iz Zveze narodov. Uspešna sklenitev anglcško-ita-lijanske pogodbe in pričetek pogajanja med Francijo in Italijo, ki so na najboljši poti, da se bodo srečno končala, je hud udarec za sovjetsko Rusijo, ki ni pričakovala tako naglega preobrata v evropski diplomaciji in odnosih med posameznimi velesilami. Litvinova zvezda je pričela počasi ugašati. Listi poročajo, da sta ruska poslanika v Parizu in Londonu, enako pa tudi odpravnik poslov v Parizu nujno odpoklicani v Moskvo. Po vesteh, ki so bile tukaj sprejete iz Moskve, namerava sovjetska vlada v onem trenutku, ko bo zvedela, da sta Francija in Italija sklenili sličen sporazum kakor Anglija in Italija, odpovedala celo pakt s Francijo, poleg tega pa bo izstopila iz ZN. Poučeni krogi trdijo, da si jc sovjetska vlada po temeljitem preudarku premislila, da prekine zveze s Francijo, ker se zaveda, da bi s tem postala popolnoma osamljena in bi si tako zaoeča-tiV to osamljenost. V sedanjem trenutku bi bil to zanfts. še hujši udarec, ker je nevarnost vojne na Daljnem vzhodu vedno večja. V Kremlju proučujejo sedaj mrzlično vse možnosti, kako bi se sedaj Rusija .rešila iz težavnega položaja, v katerega je zašla zaradi nenadnega preobrata v razvoju dogodkov v zapadni Evropi. Poročajo, da je Stalin nujno poklical poslanike iz Rima, Pariza in Prage na posvet v Kremelj za nadaljnje diplomatsko delo sovjetske Rusije v Evropi. V nekaterih poučenih političnih krogih trdijo, da se bo tem poslanikom bržkone slabo godilo, ker niso predvidevali takšnega razvoja dogodkov. Z njimi vred bo slabo odrezal tudi Litvinov sam, ki je brez moči opazoval, kako Stalin po vrsti odstranjuje njegov diplomatski zbor. Trdijo, da je Stalin slabo razpoložen napram Litvinovu, ki je spravil sovjetsko Rusijo v takšen položaj, najbolj pa zaradi tega, ker sc jc Litvinov trdovratno oklepal Zveze narodov kot temelja za delovanje proti državam z avtoritativnimi režimi v Evropi. Za številna diplomatska mesta v Evropi Stalin sploh ne namerava določiti naslednikov sedanjih poslanikov. Poslanike namerava postavili baie samo šc v Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Češkoslovaški. Iz Moskve poročajo, da je bil tam aretiran zadnji predsednik znane sovjetske turistične organizacije »Inturist«, volški Nemec Kuri, ki je bil obenem tudi član izvršilnega sveta Volške republike. Poleg Kurta je bilo aretiranih še 15 voditeljev Nemccv iste republike, ki jim obtožnica očita, da so snovali zaroto proti šefu sovjetske vlade. Tukaj šc nc verjamejo, da je Stalin sklenil postreliti tudi tri slavne sovjetske maršale: Jegorova. Bliicherja in Budieni-ja. Na vprašanje francoskega poslanika v Moskvi mu uradni krogi niso hoteli dati nobenih pojasnil. Berlin, 22. apr. b. Iz Varšave prihajajo vesti, da je v nekem obmejnem mestu bele Rusije prišlo do vojaškega upora. Listi trdijo, da se je uprl najprej protiletalski polk, ki sla sc mu pozneje priključila še dva polka topničarjev. V uporu so sodelovali tudi častniki. Razlog za nezadovoljstvo jc iskati v političnih komisarijatih. Iz Moskve je prišla naredba, da se proti upornikom postopa z vso brezobzirnostjo. Tudi Rus!ja gradi obrambno črlo od Baltika do Črnega moria London, 22. apr. Po vesteh, ki prihajajo iz Rusije so z mrzlično naglico pričeli sovje-t. utr|evati mejo na zapadu. in sicer od Baltiškega do Črnega mnria. Ta črta naj bi bila podobna^ francoski obrambni črti ob Kenu Maršal v oralov bo na prihodnjem vojaškem svetil zahteval, da se z deli zlasti na estonski meji Dohiti. Proti f,Železni gardi i.500 oseb aretiranih v Bukarešti ti Bukarešta, 22. aprila. A A. (DNB) Uradno poročilo o predvčerajšnji vladni seji pravi med drugim: Stranke »Vse za domovino«, skupina »Sveti nadangel Mihael« iu Železna garda« so enkrat za vselej razpuščene. Notranji minister je pooblaščeni, da lahko v mejah zakona o javni varnosti in zaščiti državo odredi zapor tistim osebam, ki bi delale proli odredbam omenjenega zakona ali pa bi bilo splošno nevarne javnemu redu in javnim interesom države. Vodilne osebnosti omenjenih strank in organizaciji bodo postavili pred sodišče. Nato pravi poročilo med drugim, da je »Železna garda« s svojimi * tiskanimi in ustnimi grožnjami širila upor v državi. V nekem pismu je objavljala, da bo za veličino njene zmage merilo število grobov, ki jih bo pustila za seboj. Leta 1933 jo kot žrtev Železne garde« padel tedanj ministrski predsednik Duca. Iz zaplenjenega materiala se vidi, da je »Železna garda« sistematično sabotirala delo državno policije in glavnega generalnega štaba. Pri Codreanu so našli listine, ki dokazujejo, da je stranka v kratkem času izdala za propagando nad 40 milijonov. Pri Codreanu so tudi našli listine, ki dokazujejo, da , je bil v zvezi z ustanovami in strankami' v tujini. Zato je treba odločno zatreti ta nevarni pokret. To je bilo tembolj potrebno zaradi lega, ker je to gibanje dobivalo podporo iz tujine, pripravljalo prevrat in vabilo v svoje organizacijo lahkoverne rodoljube, ki niso poznali pravih ciljev te organizacije. Bukarešta, 22. aprila. TG. Prestolnlška policija je napravila zopet celo vrsto hišnih preiskav v zvezi z zaroto »Železne garde«. Okrog 1500 osel) je bilo odvedenih v zapor, kjer bodo zaslišani. Vest, da jc bilo glasilo dr. Mniria »Romana Nona« ustavljeno, je sedaj policijsko potrjena. Bukarešta, 22. aprila. AA. Pat: Vojni list objavlja, da bodo aktivni romunski častniki lahko prevzemali tudi upravne službe. Prav tako bodo lahko imenovani v vodstvo samoupravnih ustanov. Toda njihova služba v vojski s tem ne bo prenehala. Leia, ki jih bodo prebili v upravni in samoupravni službi, se bodo štela, kakor da so bila odslužena v vojski. Romuni a pošlje v Varšavo ve epos anika Varšava, 22. aprila. AA (DNB.) Uradno poročajo, da je poljska vlada dala svoj pristanek za imenovanje bivšega ministra Franasoviča za romunskega poslanika v Varšavi. Čez nekaj dni bo imenovan tudi poljski veleposlanik v Bukarešti. Mednarodni šahovski turnir Ljubljana, 22. aprila. Tudi v današnjem 11. kolu je prvi končal svojo partijo Milan Vidmar ml. V damskem gambitu se je kot črni branil proti dr. Astalošu z ortodoksno obrambo. Odločil se je za Capa-bla neov razbremenilni sistem in se z dobro obrambo po izmenjavi dam iznebil pritiska. V izenačeni poziciji sta mojstra trikrat ponovila iste poteze in s tem avtomatično rcmizirala v 28. potezi. Najvažnejša partija Szabo-Kostič je bila zelo bojevito. Oba mojstra sta igrala na zmago, saj bi prinesla enemu kakor drugemu vodstvo na tabeli. Szabo je kot beli otvoril s kraljevim kmetom. Kostič si je izbral malo igrano rusko varianto ter žrtvoval kmeta, du je pokvaril belemu rošado. Szabo je z izvrstno igro pariral vse nasprotnikove grožnje, prav tako onemogočil črnemu rošado, izsilil izmenjavo dam in utrdil svojo pozicijo. Kostič jc v sredtščnici sicer dobil kmeta nazaj, toda Szabo mu je zelo Oslabil njegove kmete na damskem krilu. S precizno igro jc beli dobil kmeta ter prekinil partijo v boljši poziciji. Nedelj-kovič je z belimi figurami igral proti dr Vidmarju damski gambit. l)r. Vidmar, ki je tokrat uporabil kraljevo-indijsko obrambo, je z zdravim manevriranjem dosegel trdno pozicijo in čakal, da se bo Nedeljkovič odloČil za jasen načrt. Ker pa beli ni dovolj odločno nadaljeval, jc dr. Vidmar prešel z energičnimi potezami v silen napad, ki mu je prinesel kvaliteto. Partijo, ki je bila prekinjena, bo dr. Vidmar dobil. Dr.Trifunovič se je kot beli v španski partiji proti Furlaniju zaman prizadeval, da bi prišel v prednost. Eurlani je zaprto varianto izvrstno igral in si na obeli krilih ustvaril močno pozicijo. V srednji igri je dr. Trifunovič skušal priti v napad, toda Furlani je s hladnokrvno obrambo preprečil vse nakane belega in partijo pre- kinil. Pozicija je precej zapletena in jc izid še negotov Več šans ima f urlani Tot je igral proti Preinfalku kraljevi gambit, ki ga je slednji sprejel. Preinfalk je gambitnega kmeta sicer obdržal, toda v nadaljnji igri s hudo napako popolnoma upropastil svojo pozicijo. Tot je dobil silovit napad ter zmagal v 25. potezi. Pire je z belimi figurami igral proti Foltysu, ki se je branil z Laskerjevo varianto, damski gambit. Otvoritev je igral zelo močno in blokiral s svojimi figurami Folij sovo damsko krilo. Izgledalo je, da bo Pire svojo prednost mogel izkoristiti; ker pa v središčnici ni dovolj precizno nadaljeval, 6e je Foltysu posrečilo, da se je rešil železnega oklepa ter pozicijo izenačil. V 31. potezi sta se nasprotnika sporazumela za re-mis. Šorli je kot beli otvoril proti dr. Tartakovverju z damskim gambitom. Dr. Tartakovver se je branil z Laskerjevo obrambo, toda zaradi odlične Šorlije-ve igre v otvoritvi ni mogel izenačiti pozicije. Po radikalnih izmenjavah se jc Šorli v končnici, kjer je stal nekoliko bolje, izognil remiju ter z žrtvijo dveh kmetov zaigral na zmago. Dobil jc nevaren napad in zelo ogrožal črnega kralja. Dr. Tartako-ver jc v nadaljevanju uveljavil vso svojo velemojstrsko rutino in v protinapadu prisilil Šorlija h kapitulaciji. Broder in Steincr sta igrala zelo težavno partijo Broder je začel z damskim gambitom in potisnil Steinerja, ki si je izbral strogo ortodoksno obrambo, v defenzivno pozicijo. V srednji igri Broder ni našel najboljših potez in je Steinerju dovolil, da se je osvobodil pritiska. Steiner je pričel s proti-akcijo, ker pa je beli napravil napačno potezo, jo je izvrstno izkoristil z napadom na Broderjevcga kralja; iz rošadne pozicije ga je pregnal na prvotno mesto, potem pa si je osvojil kvaliteto Partija je bila prekinjena in bc Broder bržkone izgubil. V XII. kolu se bodo srečali tile pari: Furlani-Vidmar ml., Foltys-dr. Astaloš, dr. Tartakovver-Pirc, Preinfalk-Šorli, dr. Vidmar-Tot, Kostič-Ne-deljkovič L. Steiner-Szabo, dr. Trifunovič-Broder. Potres v Turčiji 2000 mrtvih, 50000 brez strehe Carigrad, 21. aprila. (Štefani.) Čim več poročil prihaja o katastrofalnih posledicah potresa, tem bolj se vidi, kakšen velikanski obseg ima ta potres. Listi pišejo, da je v vasi Turk Akpinarju s 1000 prebivalci danes samo še 200 ljudi, ki so se rešili pred katastrofo. Po nekaterih poročilih je število mrtvih prekoračilo tisoč. Toda po prvih uradnih poročilih je mrtvih samo 200. Popolnoma uničenih je 750 hiš. Iz ogroženih krajev še zmerom izseljujejo ljudi in pri tem zmerom iznova odkrivajo nove žrtve. Nad 50.000 ljudi je brez strehe. Anntolska agencija poroča: Po naknadnih poročilih iz krajev, kjer je divjal potres, je še 12 vasi v okolici Kiršehira postalo žrtev katastrofe. Prebivalci so ravno spali, ko se je začutil prvi potresni sunek. Kljub temu je število žrtev neznatno. Po dosedanjih podatkih je ubilo samo dva človeka, zato je pa število porušenih hiš večje od 2000. Ankara22. aprila. AA. Anatolska agencija poroča: Jugoslovanski poslanik je izrekel sožalje svoje vlade zun. ministru zaradi potresa v Kir-šehiru. Rimi i Ar« se je v imenu turškega naroda zahvalil za lo pozornost. V Vesti iz Spaniie Gibraltar, 22. aprila. b. Včerajšnji nacionalistični letalski napad na republikansko vojno luko Kartageno smatrajo tukajšnji krogi kot srečen udarec za zmanjšanje republikanskih pomorskih sil v trenutku, ko nacionalisti prodirajo ob obali in bi jim republikanske vojne ladje lahko znatno ovirale njih uspehe. Po zanesljivih informacijah so nacionalist onesposobili republikansko križar-ko »Libertad« vsaj za tri mesece. Druga križarka »Mendes Ntines« je tako hudo poškodovana, da jo splo.i ne bo mogoče več uporabljati. Na tej kri-žarki sta eksplodirala dva kotla, razen lega pa so bombe napravile več odprtin na krovu ladje. Prav lako sta hudo poškodovana dva republikanska rušilni, ki ju ne bo mogoče več uporabljati za borbo. S tem napadom so nacionalisti znatno zmanjšali moč republikanskega brodovja po izgubi svoje najboljše ladje »Baleares«. Saragosa, 22. aprila. AA. (Havas.) Na Ironti v Kataloniji in na sredozemski fronti okoli Ca-stelona je danes vladalo zatišje. Četo so ves dan počivale. Saragosa, 22. aprila. AA. (DNB) Zadnje dni so nacionalistične čete zaplenile nn rnslelonski fronti tovorni avtomobil, na katerem je bilo 18 milijonov peset v srebru in zlatu. Denar so poslali i/. Častelona v Barcelono, pa jc prišel nacionalistom v roke o jiriliki nenadnega napada. Zaplenili so tudi več tovornih avtomobilov tujega porekla in štiri sovjetske tanke. V dolini Anine in v nekaterih drugih manjših dolinah, ki so zdaj v nacionalističnih rokah, so zaplenili milijon ovac, 100.000 koz in 5.000 konj. Salamanca, 22. aprila. AA. (Štefani.) Legio-narsko letalstvo je napravilo veliko škodo republikanski vojni mornarici. Republikansko križar-ko »Libertad« so zadele bombe legionarskih letal in je tako poškodovana, da najmanj 3 mesece ne bo porabim za nobeno akcijo. O križarki »Mendez« mislijo takisto, da je izgubljena, ker so videli, da je njene kotle zadelo več bomb. Hudo poškodovani sta ludi dve drugi manjši republikanski pomorski enoti. Burgos, 22. aprila. AA. (DNB.) Včeraj je bila seja vlade pod predsedstvom generalisima Franca. Na seji so sprejeli tiskovni zakon, o katerem so govorili že na zadnji vladni seji. Na seji je bil podpisan tudi ukaz, ki jiostavl.ja letalskega generala Queipo de Liana za člana vrhovnega vojaškega sveta. Nato so na seji govorili o Ustanovitvi vrhovnega vojnega sveta za mornarico, o podpiranju vdov in sirot in o j>odpori opustošenemu niu-čeniškemu mestu Oviedu. O spomeniku kraVu Aleksandru J. v Ljubljani Ljubljana, 22. aprila. Danes ob 6 zvečer je bila na magistratu XII. seja širšega odbora za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Po odsto- pitvi prešnjega ožjegh odbora s senatorjem dr. Hribarjem na čelu je prevzelo iniciativo v roke banska uprava, ki je imovini odbora in za izvedbo odborovega namena postavila komisarja v osebi univ. prof. dr. Steleta. Medtem pa se je med člani širšega odbora izvedlo pismeno glasovanje, po katerem je bil izvoljen nov ožji odbor z ravnateljem v p. dr. Pipenbacherjem na čelu. Ta je takoj stopil v stik s kr. bansko upravo, da bi umaknila komisarja in spet prepustila delo izvoljenemu odboru. Ker je bila na obeh straneh ob visokem namenu vsega tega dela dobra volja, je bil sporazum kmalu sklonjen v qbliki, da širši odbor sprejme (kooptira) v ožji odbor enega zastopnika kr. baiiske uprave in enega zastopnika mestnega poglavarstva, v širši odbor pa tri zastopnike kr. banske uprave in tri zastopnike mestnega poglavarstva. Na današnji seji je predsednik dr. Pipen-bnclier v svojem poročilu podal sliko tega dosedanjega razvoja in pozval navzoče k nadaljnjemu sodelovanju. V razpravi se jo prvi oglasil k besedi odvetnik dr. Egon Stare s predlogom, naj bi bil v ožji odbor kooptiran tudi on, z ozironi na njegovo dosedanje požrtvovalno sodelovanje, katerega bi se rad še nadalje udeleževal. Nato je še nekaj govornikov podprlo ta dr. Staretov predlog, odvetnik dr. Cepuder pa je nasprotno govoril, da no kaže odborov razširjati do nedoločenega števila in naj se ta zadeva prepusti ožjemu odboru in potem še enkrat pošlje pred širši odbor v pretres, danes pa naj se glasuje samo o predlogu kr. banske uprave. Misel je bila sprejeta in predsednik dr. Pipenbacher je dal na glasovanje predlog kr. banske uprave, ki je bil soglasno sprejet. Tako so bili kot zastopniki banske uprave sprejeti: v ožji odbor ravnatelj Hranilnico dravske banovine dr. Mirko Božič, v širši odbor pa ing. arch. Černivec, prosvetni inspekt. Bajuk in višji finančni svetnik Širca; kot zastopniki mestnega poglavarstva pa: v ožji odbor univ. profesor dr. Štele, v širši odbor pa profesor Silvo Kranjc, inspekt. v p. VVester in polkovnik v p. Andrejka. S tem se je odbor izpopolnil z zastopniki dveh največjih jiodpornikov celotne zamisli, ki sta poleg svoje močne finančne podpore tudi sicer pokazala polno razumevanje, da bi delo za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju fini hitreje napredovalo. — S tem je bil dnevni red današnje seje širšega odbora izčrpan in predsednik jo je zaključil z zalivalo vsem, ki so se je udeležili. Kongres „Ju$orasa" Belgrad, 22. aprila, ni. V ponedeljek, 25. apr. se začne v Belgradu kongres delavske ■ organizacije JRZ Jugorasa. Otvoritev kongresa bo na prostorih SK Jedinstva ob 10 dopoldne. Kongres bo otvoril predsednik glavnega odbora Jugorasa dr. O. Pešič. Nato pa bosta govorila predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič in minister za soc. politiko in ljudsko zdravje Cvelkovič. Potem bo blagoslovitev zastave Jugorasa, ki jo je podaril lil ji bo kumoval minister Cvetkovic. Po blagoslovitvi zastave bo krenil sprevod skozi mesto na trg »Pred spomenik?, kjer bodo delavci ponovno pozdravili predsednika vlade, ki se bo nahajal na balkonu Narodnega gledališča, na kar se bo sprevod razšel. Popoldne ob 4 se bo začelo uradno delo kongresa v prostorih Ruskega doma v Ulici kraljice Natalije. Ob 21.30 pa bo v obeh dvoranah Ruskega doma zabaven večer, katerega se bo udeležil tudi predsednik vlade in več ministrov. V torek, 20. t. m. se delo nadaljuje in bo izvoljen nov glavni odbor. Ves program kongresa so organizirali sami delavci ter bodo tudi pri zabavnem delu sodelovali samo delavska godba in diletanti iz delavskih vrst. Osebne vesti Belgrad, 22. aprila, ni. Premeščen je h generalnemu konzulatu v Rotterdaniu za podkonzula Ciril Š k e r j n n e c. Iz Rotterdaina pa je premeščen h generalnemu konzulatu v Diisseldorfu za pod konzula dr. Jože Logar. Novi predsednik trske London, 22. npr. AA. (Štefani) Splošno prevladuje prepričanje, da bo predlagana izvolilev protestanta, 78-letncga dr. Hyda, za predsednika irske republike služila kot spravljiva gesta za pomiritev med obema irskima državama. Tako naj bi se pripravila pojiolna združitev obeh irskih ' pokrajin. Raiaelova družba preosnovana Ljubljana, 22. aprila. Danes ob 5 popoldne je bil v Beli dvorani hotela »Union« izredni občni zbor Rafaelove družbe ob prav lepi udeležbi. Občnemu zboru je predsedoval škof dr. Gregor Hožman, ki je predsednik družbe, udeležili pa so se jo razni odlični zastopniki, kakor zastopnik g. bana načelnik Kosi, višji drž. pravdnik Kravina, kanonik Vole, predsednik Županske zveze Nande Novak, predstavnik koroških Slovencev dr. Fcllachcr, zastopnik prekmurske Rafaelove družbe župnik g. Klek, minister n. r. Gostinčar, ravnatelj Zveze za tujski promet dr. žižck. V uvodnih besedah je škof dr. Rozman kratko očrtal pomen današnjega občnega zbora. Delokrog Rafaelove družbe se je vedno bol j širil in dosedanja pravila niso več odgovarjala, zalo je bil v sporazumu z oblastmi sestavljen osnutek novih pravil, Poslevodeči podpredsednik p. Kazimir Za-krajšuk je podal poslovno poročilo, v katerem je očrtal dosedanje delo in razvoj društva še izza predvojnih časov, ter od tedaj, ko jo bila po izpodbudi pokojnega nadškofa dr. Jegliča zopet obnovljena Očrtal je velike uspehe in pa tudi naloge, ki jih čas nalaga družbi. Tople besede je izrekel v zalivalo g. banu dr. Marku Natlafenu. ki [e Rafaelovo družbo gmotno podprl. Rafaelova družba je smotrno že dosedaj poskrbela za Čim liolj tesno zvezo med narodom v domovini in med izseljenci. Nato jo tolmačil p. Zakrajšek nova pravila, ki so steer kratka, toda dajejo družbi možnost kar najširšega razmaha, ji dopuščajo, da zasleduje in rešuje splošno vsa vprašanja, ki se*tičejo slovenskega izseljenskega vprašanja. Rafaelova družba hoče združiti v posebni ustanovi (izseljenski zbornici) vse delovne sile naroda v domovini in ino zenislvu pri reševanju našega izseljenskega vprašanja. Delovno ozemlje družbe jo vsa Slovenija, glavni podružnici pa sin v Mariboru in v Murski Soboti. Izredni občni zbor je pretresal pravila ter jih nato sprejel. Sledile so šo slučajnosti, pri katerih so bile sprožene tudi nekatere tehtne misli. Tenis Madžarska : Jugoslavija t: i Dallos:Kukuljevič 6:2, 1:6, 7:!). Gabory:PaJada 3:6, 7:5, 6:4, 1:6, 6:4. Zagreb, 22. aprila. Danes se je pričel tukaj dvoboj v tenisu med Madžarsko in Jugoslavijo v tekmovanju za srednjeevropski pokal, v katerem sodelujejo še Poljska, Češkoslovaška, bivša Avstrija in Italija. Kljub velikemu mrazu se je zbralo na igrišču kluba Kraljice Marije nad 800 gledalcev, ki so navdušeno pozdravljali uspehe riosameznih igralcev. Prva sta nastopila Dallos in Kukuljevič. Pričel^ je Madžar Dallos, Kukuljevič pa se je takoj v začetku izkazal za enakovrednega nasprotnika. Pri zadnjem udarcu je Madžar nerodno poskoči i in si zvil desno nogo v gležnju. Radi te pošikodbe je odstopil od nadaljnjega igranja. Tako je prišla Jugoslavija nepričakovano hitro do prve točke, ki bi jo pn sicer dobro razpoloženi Kukuljevič gotovo tudi priboril. Kot drugi par sta nastopila Madžar Gabory in Jugoslovan Palada, ki je veljal kot favorit, pa je v tej igri razočaral. Jutri sc tekmovanje nadaljuje z igro v parih. Belgrad, 22. aprila, m. V Relgrndu so začeli že danes praznovati pravoslavno veiiko noč. Vsi belgrajski listi so izšli danes v zelo povečanih izdajah. Prihodnja številka listov bo iz^ia žele v sredo. Pomemben domač izum r. Skromne razmere, v katerih živimo, pre-rečujejo marsikomu, da bi uveljavil svoje ta-ente tako, kakor jih morejo uveljaviti drugod sposobni in iznajdljivi ljudje. Kljub, temu pa se včasih tudi pri nus izkaže kdo z izumom, na katerega postane pozorna celo tujina. Tako smo že pred leti poročali, da je tedan ji akademik ljubljanske univerze, zdaj prof. v Prizrenu, g. Marjan Čadež, postavil na Ljubljanskem gradu napravo za merjenje jakosti in smeri vetrn. Naprava je že tedaj avtomatično beležila smer in jakost vetra in je bila po načinu zgradbe originalno zamišljena in dobro izpeljana. Po dokončanih študijah je g. profesor odšel k vojakom, nuto pa je nastopil letns službo profesorja na realni gimnaziji v Prizrenu. Njegova naprava pa je samevala na gradu in se seveda v teku časa tudi pokvarila. Dokazala pa je, tla je izumiteljeva zamisel popolnoma praviina in nad vse pomembna. G. profesor je seveda tudi še nadaljnja leta posvetit študiju anemograTa, to je naprave, ki bo merila in avtomatično zabeleževala jakost in smer vetra. V zadnjem času je stopil v stike z belgrajsko tvrdko Mikron, ki je edina jugoslovanska tvrdka, ki se v večji meri buvi z izdelovanjem preciznih merilnih instrumentov in avtomatov. Ta tvrdka je po navodilih g. profesorja Čadeža izdelala na lastne stroške anemograf, ki je podoben moderniziranemu aparatu, kakršen je bil postavljen na Ljubljanskem gradu. Že prvi poskusi z merilnim avtomatom so pokazali pomembnost in važnost te naprave; zato je tvrdka skupno z g. profesorjem Čadežem prijavila izum belgrajskemu patentnemu uradu, ki je te dni izum tudi patentiral. Istočasno je stopila tvrdka v stike z inozemskimi tovarnami, ki so za ta anemograf pokazale veliko zanimanje. Za patent se zlasti zanimata neka francosku tvrdka in znana nemška tovarna As-cama-Werke Na tem lepem uspehu izumitelju prisrčno čestitamo, ■/. željo, da naj ne bo to njegov zadnji patent, Patentirani anemograf je svojevrstna konstrukcija, ki se postavi deloma na streko, deloma pa v nižje ležeče prostore. Na strehi jc aparatura kaj enostavna. Okrog vodoravne osi se vrti ročica, ki v mirnem ozračju gleda navpično proti nebu. Na svojem gornjem koncu ima ročica vilice, v katere je vrtljivo zatak- njena skodelica, v katero se upira veter. Kadar zapiha \eter, tedaj zračni pritisk ročico nagne, s tem zavrti ročica kolo. po katerem teče jeklena vrv, ki vodi do merilnih in pisalnih instrumentov To kolo z ročico pa je mi streho pritrjeno tako, du se lahko vrti okrog navpične osi in da se tako lahko obrne vedno v smer vetra. To obračanje pospešuje rep naprave, ki pa je zopet zgrajen tako, da manjši in krutki vetrovni sunki i/ drugih smeri naprave še ne zaobrnejo Jeklena žica, ki prihaja do merilne naprave, se na kolesu ob različni jakosti vetra dviga in spušča Da se dvigne vedno za isto dolžino, če se zviša jakost vetra za en meter, je bilo treba zgruditi poseben plavač, ki s svojim dviganjem iz tekočine dosegu tako ravnotežje mehaničnim silam, da je premik žice sorazmeren s porastom hitrosti vetru. Izvedba tega plavača je zahtevala dolgotrajen in težak račun in je popolnoma uspela. Zu plavaeem slede pisalne naprave in dušilke. ki preprečujejo, da I>i se zube-leževali kratki sunki, ki so za merjenje brez pomena. Z izredno duhovito konstrukcijo je izdelana pisalna naprava, ki piše vsakokratno smer vetra. Krivuljo smeri vetru rišeta po potrebi dva kazalca. Jakost vetra zaznamuje zopet poseben kazalec, poleg tega pa bosta še dva druga kazalca označevala tudi najmočnejše in najslabše sunke vetra, ki jih glavni kazalec, ki bo risal le povprečno jakost vetra, ne bo za-belcževal. Vse te zabeležbe se v aparaturi nanašajo na milimetrski papir, ki teče po bobniču Ta bobnič se zavrti v 24 urah enkrat in zabeležim je točen anemogram vetrovnih razmer dotičnega dneva. Doslej so take točne podatke potrebovala zlasti vsa letališča in važnejše vremenske opazovalnic. Na letališčih so doslej v ta namen uporabljali zelo komplicirane in dragocene naprave, ki so delovale s pomočjo električnih relejev. Z uporabo tega na novo izumljenega aparata pa ne bo pridobljen le prihranek pri manjši dobavni ceni, ampak bo dana mnogo večja sigurnost in natančnost. Po zanimanju, ki so ga pokazale tuie tvrdke, je upravičeno upanje, da bo g. profesor poleg priznanja imel ,»d svojega izuma tudi še gmotne koristi, kar mu bo gotovo prišlo prav, sai pogreša v Prizrenu, kjer jc v službi, zlasti strokovne in dragocene literature, ki bi mu bila sicer v drugih večjih kulturnih središčih na razpolago. Prijeti ponarejevalci 1000 dinarskih bankovcev Litija, 22. aprila Pred tremi meseci je o priliki velikega sejma v Litiji neki neznanec zamenjal v Lindnerjevi gostilni tisočak, ki se je izkazal za ponarejenega. Ta tisočak je potem prišel na pošto Domžale, kjer ga je tamkajšnja poštarica brez vsega prevzela. Šele na blagajni ljubljanske pošte so ugotovili, da je tisočak ponarejen. Poštarica iz Domžal je morala za to svojo neprevidnost plačati iz svojega 1000 dinarjev. Dva taka slična, ponarejena tisočaka so v zadnjem času dobili okrog Trebnjega in Novega mesta; niso pa orožniki navzlic najvestnejšemu opazovanju in zasledovanju mogli priti na sled falzifikatorjem. Te dni pa so se ponarejevalci sami ujeli v past. Pri velikem posestniku 60 letnemu Antonu Gracarju iz vasi Gradišče pri Št. Rupertu je bil delj časa zaposlen kot navaden kmečki delavec 30-ietni Petrič Anton, kočarjev sin iz Gobjeka, občina Sv. Križ pri Litiji. Fant sicer ni delal na polju ali v gozdu, pač pa ga je najel stari Gracar, da bi pri njem izdeloval jurje. Mladi Petrič je namreč silno talentiran samouk-slikar; hodil je mnogo po svetu ter slikal dovršeno vse, kar mu je kdo naročil proti majhnemu plačilu. Stari Gracar pa mu je dajal za vsak izdelan tisočak 100 din ter vso hrano in pijačo. Petrič je izdelal t ročnim risanjem tisočak v treh dneh, ni pa glede barve dobro izpadel, ker je dal preblede barve, vodni tisk se mu je še precej posrečil, dovršene pa niso številke serij. V rokah smo imeli tak filzifikat s serijo 800 št. 0340. Petrič sam pravi, da bi sijajno ponaredil jurje, če bi imel pravi papir. Ko je Gracarjev sin prejšnji teden prodal vole na sejmu v Radečah, je ukradel Petrič staremu Gracarju pravega jurja ter dva ponarejena. S tem denarjem jo je popilial Petrič v Ljubljano, kjer je pravega jurja v nekaj dneh zapravil v ve- Uspesno delo društva za varstvo deklet v Mariboru Maribor, 22. aprila. Pretekle dni je bil redni občni zbor društva za varn6tvo deklet. Delovanje društva je osredotočeno v 6krbi za »Dom za varstvo deklet«, ki ima svoje prostore na Slomškovem trgu 12. Tu je velika soba za patronažne sestanke. Vsako nedeljo popoldan morejo semkaj priti dekleta, da sc sestanejo s svojimi tovarišicami, se kratkočasijo z zabavnimi družinskimi igrami, si zapojejo, čitajo kaj poučnega ali slišijo kaj koristnega — Dekleta kateregakoli poklica, ki so začasno brez službe in nimajo doma ali drugega zavetišča, kjer bi mogle čakati, dokler ne dobijo kje zaposlitve, dobijo v našem domu jiroti tnali odškodnini, dostikrat tudi brezplačno, prenočišče in vso oskrbnino. Na prenočišče se sprejemajo tudi dekleta, ki jih na cesti tavajoče privedejo v Dom stražniki, da revicam ni treba prenočevati v policijskih zaporih. Kolika je bila frekvenca, se jasno vidi, če omenimo, da je društvo nudilo v preteklem poslovnem letu 2400 prenočišč ter 9601 okrepčil (zajtrkov, obedov ali večerij). Uspešnih posredovanj za službe je bilo 231, raznih tozadevnih nasvetov 780. V 25 primerih je po posredovanju društva nudila dekletom brezplačno zdravniško pomoč gospa dr. Klara Kukovec, za kar ji je bila izrečena najiskrene,.sa zahvala. Dom upravlja z veliko požrtvovalnostjo in spretnostjo gdč. Mercedes Budau; občni zbor ji je za ves njen trud izrekel priznanje in zahvalo Društvo nima premoženja, navezano je na prostovoljne darove Članov šteje 79, članarina znaša letno 12 din. Glede na plemenito delo društva bi bilo želeti, da se število članstva pomnoži in s tem podpre društveno delovanje. Vsem dobrotnikom, ki so kakorkoli pomagali društvu, da je v toliki meri moglo vršiti dela krščanskega usmiljenja, je bila na občnem zboru izrečena hvaležna zahvala z zaupno prošnjo za nadaljnjo naklonjenost. Posebna zahvala za dosedanjo blagohotnost in priporočilo za nadalje je bilo naslovljeno na g. Brandnerja kot zastopnika mestnega poglavarstva. Izvoljen je bil po večini dosedanji odbor z nesebično in neumorno delavno ravnateljico gospo Antonijo Štupco na čelu. Želimo, da bi se pod njenim spretnim vodstvom nadaljevalo delo za zaščito in varstvo deklet. seli druščini, nakar je prišel z obema falzifika-toma domov k svojemu očetu na Gobjek. Medtem pa je šel Gracar k orožnikom v Sv. Križ, kjer je Petriča ovadil, da mu je ukradel tri jurje. Orožuiška kaplarja Torkar in Oblak sta šla takoj na Gobjek, kjer sta aretirala mladega Petriča ter mu zaplenila oba ponarejena tisočaka. Nato je Petrič priznal, da je te tisočake izdelal na domu starega Gracarja na Gradišču. Orožniki so šli nato na Gracarjevo posestvo, kjer so aretirali starega očeta Antona in sina Vinka ter vse tri po zaslišanju in priznanju oddali v zapore litijskega sodišča. Danes so odšli orožniki še po drugega Gracarjevega sina, ki je tudi soudeležen pri tej ponarejevalski aferi, pa se skriva okrog po gozdovih. V četrtek dojioldne so izvršili orožniki pod vodstvom komandirja litijske orožniške čete gosp. Baumkirhnerja na domu Gracarja temeljito hišno preiskavo. Domačega sina so našli v senu skritega. Izpovedal je, da ve samo toliko, da je Petrič v mali kamri »malak svete slike. Orožniki so našli le nekaj barv in čopičev. Naknadno so še ugotovili, da je stari Gracar spravil v promet dva ponarejena jurja na Mirni, enega po v Trebnjem. 65 krat zaprta Vsak dan, razen kadar je zaprta, prosjači pred vhodom v frančiškansko cerkev ob Miklošičevi cesti ženica, stara okoli 35 let. Noge ima trde že od rojstva in se le z veliko muko premika. Ljudje ji radi darujejo, ker se jim smili in ima že nekakšno stalno klientelo dobrotnikov, obiskovalcev cerkve. Po daljšem času sem jo zdaj spet videl, čudil sem se, da je tako dolgo ni bilo, pa sem jo vprašal, ali jo je morda bolezen zadrževala. — »O ne, gosiiod,« mi je dejala s plahim, slabotnim glasom, »zaprta sem bila, 6 tednov 6em spet dobila.« — Kolikokrat pa so Vas že »spravili«? — Zdaj je 64 krat. Včasih imam srečo in mi prisodijo le nekaj dni; največ sem pa dobila tri mesece. Pravila je, da jo preganjajo, ker ni iz mesta. Tam nekje od Zaloga je doma in ko je bila štiri-desetič zaprta, je dobila še prepoved prestopa mestne meje za tri leta. Roke se ji tresejo, iz ozkih bolnili oči ji je pritekla solza, pogled na njeno sključeno in izniozgano lelo bi moral omehčati kamenito srce. Izza ogla je prišel stražnik. Zagledal je Ia kupček nesreče za vrati in zdi se, da je bilo še njemu ležko napovedati aretacijo. Toda — služba je služba, revše jo romalo pet in šestdesetič v zapore. Kričala je in jokala, iz slabotnih pljuč so se trgali čudni glasovi, kot da bi obtoževali ves svel. Zdaj je spet »preskrbljena« za nekaj tednov, prav gotovo pa jo bomo videli še tisti dan, ko bo prišla iz za[>orov, kako bo izza steklenih cerkvenih vrat plaho pogledovala na cesto, ali se morda ne bliža že stražnik, da jo odvede — šest in šestdesetič. Dobro ve, da najbrž niti ves teden ne bo prosta, toda ko so jo zadnjič zaprli, je vzkliknila: »Prej se boste Vi naveličali kot jaz!« — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. zobna pasta Chlorodont Smrtna nesreča v kamnolomu v Ponovičah Litija, 22. aprila. V sredo proti mraku je 38 letni delavec Ignacij Deniec, doma iz Teineniške doline v kamnolomu nad Mačkovno pri Ponovičah jiodminiral dolomitno skalo. Mimoidoči delavec Froll s Save jo Demca opozorit, naj pazi, ker je nevarnost, da bi ga skala na podsula. V četrtek zjutraj pa so našli Demca v kamnolomu zasutega, mrtvega z veliko rano na obrazu. Najbrž je -Deniec vrtal skalo preveč globoko. Ker je bil fioleg tega še napol gluh, ni slišal lomljenja skale nad seboj, ki je potem nesrečneža zasula. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na Savi, kjer je |>o odredbi sodišča v Litiji bilo danes brez obdukcije izkopano na župnem pokopališču na Savi. Pokojni Demec je že več let napravljal gramoz za posipanje cest ter je bil izredno marljiv in vesten delavec. Zapušča ženo, ki ima majhno kočo v Temenici. Pokoj njegovi duši. Milijonska škoda zaradi pozebe Ljubljana, 22. aprila. Od polarnih krajev zadnje dneve prihajajoči mrzli val se je raztegnil na vso Srednjo Evropo in je segel daleč tja v Francijo. Hud mraz je povzročil po vseh krajih na sadju ogromno škodo, prav tako tudi po vinogradih. Niso prizadeti samo naši kraji, marveč tudi vsi alpski kraji, kjer so bili veliid sadovnjaki, in tudi vinorodni kraji v Franciji in Avstriji. Po mnogih naših vinogradih so vinogradniki v nizkih legah te dni budno pazili na vsako spremembo vremena ter so noč in dan čuvali trte, ponoči, zlasti proti jutru so po vinogradih kurili, da so tako obvarovali trte pred pozebo. Drugod pa sta mraz in slana tako nepričakovano pritisnila, da se ljudje niso mogli pripraviti na obrambo. Po Gorenjskem trpijo zlasti kraji okoli Kamnika, Škofje Loke in drugi, kjer so bili sadovnjaki plemenitih zgodnjih hrušk in jabolk. Sadjarji, ki so računali na prav dobro sadno letino, žalostno zro v bodočnost, vendar so mnogi ohranili še trdno upanje, da se bodo vremenske prilike tako izboljšale, da bo dosedanja škoda na sadnem drevju nekoliko popravljena Na Gorenjskem, tako računajo, je pozeba napravila nad .,1 milijon škode, kajti jesen bo v sadni bilanci izkazala znatno manjšo množino sadja. Močno je oškodovana Dolenjska v vinogradih in pri sadju. Tudi tu gre že sedaj škoda v milijone. Najhuje je na Štajerskem prizadet ljutomerski okraj. Vinogradniki zatrjujejo, da bo njih letošnji pridelek padel za najmanj 50%. Jesenska bilanca sadne in vinske letine bo pač točno pokazala, kako ogromni milijoni so bili izgubljeni zaradi pomladanske |X>zebe in slane. Splošno se je davi vreme preobrnilo na boljše. Jutranja temperatura se je že dvignila nad ničlo. Čez dan je bilo močno oblačno. Tudi iz drugih krajev v državi poročajo o jKKlobnih vremenskih pojavih in o škodi, ki jo mraz povzroča. V Bosni je mraz na Šargan planini povzročil novo železniško nesrečo. Približno pol km od kraja, kjer se je nedavno izliril vlak ter je bilo tam sedem človeških žrtev, je zaradi mraza popokala zemlja ter se utrgala in zasula progo. Lokomotiva se ni mogla ob pravem času ustaviti ter se je iztirila. Postala je za vožnjo nerabna, z njo pa še troje tovornih vagonov. Po vsej Bosni je zapadel sneg. Kmetje so v silnih skrbeh za svojo živino, ker jim je zmanjkalo krme, upanje na zeleno krmo |>a jim je sneg za več dni odvzel. Sneg je žamete! tudi Slavonijo. Sadje je bilo tam v najlepšem cvetju, tako da je zdaj vsa letina uničena. V Novem Sadu so med drugim ugotovili, da že 25 let ni bilo lako mrzle in vse sadno drevje uničujoče pomladi. Kakor v Slavoniji, je uničena vsa sadna letina tudi v vsej podonavski banovini. V Dalmaciji je padlo v okolici Šibenik.i okoli 20 cm snega, v gorskih predelili reke Zrmanje pa celo do dva metra, tako da so se morali trije avtobusi, ki so nameravali voziti ob tej reki, vrniti v Šibenik. V dalmatinski Zagori in na Mo-sorju je padlo pol metra snega. Dalmatinsko vinogradništvo in sadjarstvo trpi ogromno škodo. Že poprej je brstje oparila burja, sneg pa jo sedaj uničil vse brstje in cvetje. Železo so kradli na debelo Velike tatvine železa v Rakuschovem skladišču v bivšem mestnem mlinu v Celju Celje, dne 22. aprila. Za današnjo razpravo na okrožnem sodišču radi velikih tatvin v Rakuschovem skladišču v bivšem mestnem mlinu je bilo veliko zanimanje. Pred tričlanskim senatom okrožnega 6odišča so se danes zagovarjali 31-letni trgovski pomočnik Haberl Valter iz Sp. Hudinje pri Celju, 26-letni šofer Bianki Anton iz Gaberja, 29-letni trgovski pomočnik Zuraj Vinko iz Žalca in 38-letni trgovec Starec Franjo iz Celja. Prva dva obtoženca sta skozi sedem polnih mesecev kradla v Rakuschovem skladišču, dokler ni bila tatvina v noči od 15. na 16. decembra lanskega leta razkrita. Zasačili so ju neki železničarji, ko sta ravno nosila blago iz skladišč. Tata sta pobegnila in pustila blago O dejanju je bila obveščena celjska policija, ki je v nekaj dnevih razkrinkala tatvino. Ukradla sta za nad 60.000 din železnine. Koliko blaga sta obdolženca v teku sedmih mesecev pokradla, ni mogoče ugotoviti natančno. Možno je podati le vrednost one^a blaga, za katero se je bodisi po računih bodisi po navedbi ugotovilo, da sta ga strankam dobaviia obdolženca. Ko sta Haberl Valter in Bianki meseca maja šla v mesto mimo Rakuschovega skladišča, sta po naključju opazila, da je na poslopju Mestnega mlina, kjer ima tvrdka Rakusch svoje veliko skladišče železnine, v I. nadstropju odprto okno. Še istega dne zvečer sta poskusila, da Ii bi se dalo pri tem oknu priti v skladišče. Poskus se je v polili meri posrečil. Do okna sta obdolženca splezala po železnem podstavku, ki podpira železno napravo za dviganje traverz iz vagona v skladišče. Haberl, ki je bil v času od 1. 1922 do 1928 uslužben pri tvrdki Rakusch, se je v notranjosti skladišča prav dobro spoznal in takoj sta z Bian-kijem napravila načrt, da bosta iz lega skladišča kradla železo in železne izdelke in jih razpeča-vala. Železo sla odnašala na t. zv. Pcrtinačevo posestvo oli Kersnikovi ulici, kjer stanuje VVestnov uslužbenec Večko Alojz. Najemniku Večku Alojzu sta natvezila, da zastopata neko tvrdko v Zagrebu, za katero razpečavata železo, ki jima ga tvrdka pošilja s tovornim avtomobilom in ga privaža v Celje navadno ponoči. Iz lega skladišča na Per-tinačevem posestvu sla obdolženca nato razpeča-vala blago na vse strani, zlasti pa po Celju in celjski bolnišnici. Največ nakradenega blaga sta oddala Prvi slovenski železnini na Kralja Petra cesti v Celju. Haberl, ki je izučen v železarski stroki, si je jio temeljitem ogledu mestnega mlina napravil cenik, v katerem je označil blago in mu skalkuliral cene tako, da so bile pri kg približno za 20% cenejše kakor v trgovinah. Nato je ob_-iskal razne trgovce in obrtnike in jim ponujal blago. Pri tem se je izdajal za zastopnika tvrdke Branko Vojnovič iz Zagreba in zatrjeval, da kupuje njegova tvrdka železo iz konkurznih mas po znižanih cenah in ga torej lahko prodaja za nekoliko par ceneje kakor druge trgovine. Od 10. junija do dneva razkritja sta dobavila samo Prvi slovenski železnini železnine v vrednosti 49.236 dinarjev. Po razkritju je Bianki dal odpeljati iz Pertinačeve shrambe na Starčevo posestvo še precej železnine. Obdolženca sta dobavila ukradeno železo številnim trgovcem, ključavničarjem, kleparjem, kovačem in drugim v Celju, v Žalcu, v Sv. Petru v Sav. dolini, v Sv. Jurju ob juž. žel., v Levcu, v Teharju, v skupni vrednosti 12.751 din. Blago, ki sta ga ukradla zadnjo noč 15. decembra, sta morala pustiti v snegu ob savinjski železnici, kjer jo celjska policija blago kmalu našla. Brez dvoma pa predstavlja povzročena škoda še večjo vsoto. Haberi je izjavil na današnji razpravi, da je trgovec Starec večkrat zahteval od njega podatke o tvrdki Vojnovič iz Zagreba, pa je znal Haberl z njemu lastno rafiniranostjo Starca j»revariti, da mu je verjel. Starec je zahteval originalne račune, ki pa jih ni dobil. Da ne bi bilo preveč sumljivo, je Haberl pregovoril Starca in nm obljubil, da mu bo dal fakturo za 6 mesecev skupaj. Zakaj se je Haberl lotil te nepravilne kupčije, zatrjuje Haberl, da je bil k temu prisiljen zaradi družine in otrok. Njegov zagovor pa ne drži, kajti Haberl je imel lepo službo v tovarni Westen, kjer je bil v skladišču za pisarja. Zaslišanih je bilo več prič, med katerimi omenjamo glavno pričo g. Bothe-ja, ki je bil Starčev družabnik, pozneje pa jioslovodja pri Prvi slovenski železnini. Izjave, ki jih je Bolhe podal pri današnjem zasliševanju, so bile olajšilne za Starca in Žuraja. Botlic je sicer res opozoril Starca, odnosno Žuraja na sumljiv izvor blaga, vendar, ko je našel v adresarju označeno ime Vojnovič, je bil prepričan, kakor oba obdolženca, da je blago pristnega izvora Haberl je imel toli prepričevalen nastop, da so mu vsi morali verjeti. V Starčevo dobro je pričal ludi njegov sluga Go-lež Jakob, ki je prav tako [Kidal veliko število okolnosti, ki so pokazale, da Starec in Žuraj res nista vedoma kupovala ukradenega blaga. Pri današnji razpravi so bila prečitana zanimiva pisma z naročili in terjatvami. V pismih je Haberl poudarjal solidnost« njegove tvrdke Vojnovič in jih prosii, da v lastnem interesu naročajo pri njem, ki daje toli procentov, obenem pa mu dajo tudi nekaj zaslužka za njegovo družino. Pisma so res zvita in se iz njih jasno izraža pretkanost Haber-la, ki si je znal na vse načine pridobiti odjemalce. Branilca dr. Slante in dr. Juhart sta predlagala, da se zasliši policijski nadzornik g. Zaver, zelezniški uslužbenci in vseh 10 trgovcev, ki so kupovali ukradeno blago. Senat se je umaknil k posvetovanju, nato pa zavrnil branilčeve predloge. Državni tožilec g. dr. Požar je vztrajal pri svoji obtožnici ter posebno poudarjal obtržilne izjave. Haberla in Bianikija je zagovarjal dr. Sernec. Ob pol 1 6e je 6enat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo dolgo uro. Haberl je bil obsojen na 4 leta robije, Bianki Anton pa na 2 leti in pol robije. Starec in Zuraj sta bila obsojena v smislu § 333-1, ker sla kupovala ukradeno blago, vsak po 1.200 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa na 20 dni zapora. Vsi obtoženci hodo plačali lOOOdin povprečnine in sicer prva dva po 400, druga pa po 100 din. Goljufija z železniškimi dopolnilnimi listki Ljubljana, 22. aprila. Ljubljanska železniška policija je prišla po daljših opazovanjih in poizvedbah na sled premetenim manipulacijam s tako zvanimi železniškimi dopolnilnimi voznimi listki, ki jih izdajajo sprevodniki v vlaku za primer, da želi kak jiol-nik nadaljevati vožnjo še nadalje od določene dohodne jx>staje, za katero je bil izdan prvotni vozni listek od kolodvorske blagajne. V to afero je zapleten 43 letni sprevodnik Fran P., ki ima za seboj že daljšo službeno dobo. Dvema medicin-cema, ki študirata v Ljubljani, je med vožnjo izdajal te dopolnilne listke lako. da je v matico vpisal krajše proge, medicincema pa je izdajal listke za daljše proge. Oba medicinca sla se vozila na ta način ceneje v Zagreb in druga mesta, ko sta plačevala le za krajše proge. Na železniški policiji je aretirani sprevodnik P. priznal svoje manipulacije. Včeraj je bil odveden v za|>ore ljubljanskega okrožnega sodišča ter je bila proti njemu uvedena kazenska preiskava zaradi kršenja uradne dolžnosti in ponarejanja uradnih listin. Železniška policija nadaljuje še preiskavo, da ugotovi, za koliko je bila železniška uprava oškodovana Prav lako ho uvedena kazenska preiskava proli obema medicincema. Baje 6o se vršile te nepošteno manipulacije delj časa. Posebna železniška revizija l>o ugotovila, koliko lakih voznih listkov je aretirani sprevodnik izdal iu koliko znaša celotna Skoda. Sprevodnik P. je dalje osumljen nekega nemoralnega dejanja z nekim ljubljanskim trgovcem. Kaj pravite? l'cvsl:i zbor solistov praškega konservatorija je le dni priredil koncert jugoslovanskih n a r o d n i h pes m i. Ob le j priliki jc profesor na praškem konservaloriju, Jugoslovan g. M. C v r - , č a n i n , ki je delegat sv. sinoda srbske pravoslavni cerkve v Pragi, in st lasti sloves strokov njalca zi» cerkveno pelje, inul ludi primeren uvodni govor, v katerem pa je o Slovencih samo poudaril, da »so politično kakor kulturno bili pred svetovno vojno pasivni ter so v glasbenem r u z v o j u ostal i pasivni tudi v povojni dob i«. Taka trditev je neugodno vplivala tudi na češko občinstvo, kaj šele na Slovence. Toda mi se vprašujemo: kdo pooblašča lake predavatelje v tujini, da govore v našem imena in nas predstavljajo, pa iz neznanja, toda verjetneje )io premišljenem načrtu jemljejo slovanskemu kulturnemu iidejslvovanju ugled pred svetom, da povzdignejo svojo največkrat pa samo namišljeno veličinof Proti takim predavateljem protestiramo v imenu naše visoko razvile glasbene kulture, ki je svetu dala Gotllisa-Petelina ze tedaj, ko <0 na jugu poznali sumu še gnsle nu eno struno in še niso najeli Slovenca Davorina Jenka, da iim organizira pevsko kulturo in uglasbi narodno himno! Protestiramo prau zdaj. ko snujemo glasbeno n k a d e in i j o . ki ima pri nas ie stoletno tradicijo in je ne poslavljamo na pesek. In še to nam je padlo v spomin ob tem dogodku v Pragi —: ali ni bil predlani naš Akademski pevski zbor povabi jen v Prago na turnejo, da. pokaže pač svojo kullurno in pevsko pasivnost*, pa so ludi našit predstavniki r tujini to preprečili, ne da bi poslali zato vsaj nadomestilo? In še danes pribijamo: na porazne besede g. delegatu Cvrčanina bi bil edini odgovor začeli akcijo, da ga Akademski zbor »na licu meslat de-sanira in potrdi slovensko glasbeno kulturo lam. kjer so io »naši- lju dje omadeževali. Kaj pravile? ■ T<\r»wmBMmu*t.»mwtt \ ..............................................—........... ....... Črne legije Ku-Klux-Klan Ljudje brez duSe In Strahu v velikem filmskem delu Pod črno krinko Senzacija - leror - Realizem Premiera danes KINO MATICA 21-24 Vse nasledstvene države so to vprašanje uredile zadovoljno. Le pri nas se za to do sedaj nihče ni zmenil. Inieresentje se zahvaljujemo »Slovencu«, ki je to vprašanje načel, prosimo pa merodajne činite-lje, naj nam pomagajo, da se la zadeva premakne z mrtve točke, kar na vse zadnje zahteva že ugled države same, — Razpisane službe zdravnikov. Kr. banska uprava razpisuje pri banovinskem institutu za zdravljenje raka v Ljubljani 2 mesti honorarnih zdravnikov in 1 mesto zdravnika-uradniškega pripravnika, v banovlnski bolnišnici v Brežicah pa 1 mesto zdravnika-uradniškega pripravnika. — Prosilci za rno.-to honorarnega zdravnika pri institutu za zdravljenje raka v Ljubljani morajo imeti poleg ostalih pogojev za sprejem v javno zdravstveno službo še posebno prakso na področju, v katerem bodo delali. Prosilci za mesto zdravnika-uradniškega pripravnika pa morajo imeti zdravniško pripravljalno dobo (staž). Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 28. aprila 1938. — Nesreča delavca v Velenju. Dne 20. aprila zjutraj ob 6 je v elektrarni v Velenju jermen transniisije zagrabil 35 letnega delavca Lipnika Ivana, ki je bil tam zaposlen. Strlo mu je desno laket in eiio desno rebro. Na kraj nesreče je takoj prišel rudniški, zdravnik dr. Kolšek, nakar je ponesrečenca rudni'ki gasilski avlo prepeljal v slo-venjgraško bolnišnico. —* febcl/ijak zgorel. Maščevalna roka je v jutru 21. aprila nekoliko pred 4. uro zažgala čebelnjak g Martina Urbanca v Stari Fužini ob Bohinjskem jeze mi. VSe je do tal pogorelo. Bilo je 30 obljudenih A Ž, panjev in veliko praznih raz- I KUNO SLGGA Telefon 27 30 predvaja danes zanimiv in napet lilm BORNEO| Kftletln* Sobota, 23 aprila: Vojteh (Adalbcrt), škof; Egidij Asiški. Nedelja, 24. aprila: (1. povelikonočna nedelja.) Jurij, mučenec; Fidelis Sigm., mučenec. Nov! grobovi -f- V Ljubljani je umrl gospod Franc Spachta, trgovski zastopnik. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli = Odlikovani so s kolajno za vojaške vrline peli. stotniki I. razr. ltudolf Pirš, Milan Bradač, Vladimir Smuča in Ivan Filipovič; konjeniški stotniki l. razr. Ivan Žagar, Josip Golob in Miroslav Grujič; inž. stotnika 1. razr. ltudolf Merlini in Zoran Piši; zrakoplovni stotnik 1. razreda Leo Bradaška in orožniški stolnik I. razr. Venčeslav Pergl: pehotni stotniki II. razr. Franjo Rupnik, Zdenko Šrajber, Ivan Drganc, Mirko Babovič, Dragotin Žerjal, Ivan Horvat, Rudolf Perhinek, Maks Jurkovič, Anton Pešut in Vicko Hraste, topniški stotnik II. razr. Štefan Kadliček, inž. stotnik II. razr. Nikolaj Gorski, zrakoplovni stotnik II. razr. Albin Vesel, orožn. stotnik U. razr. Peter Radoš in topn. stotnik II. razr. Raul Sabljale; z zlato kolajno za vestno vršenje službe peli. stotnik II. razr. Josip Kerec, topn. stolnik II. razr. Lju-devit Gcrl in san. stolnik Li. razr. dr. Ljubomir Vokšič, peh. poročniki Albin Blagomir Veber, Geza Majrberger. Janko Streliarski, Georgije Bar-bul, Ivan Kralj, Andrej Vane, Radivoj Fajdiga in Vinko Ružič, topn. poročniki Ernest Leganovič, Krunoslav Dogan, Alojzij Pelko, Rudolf Kurent in Branielav Gmajner, inž. poročnika Josip Goinzi in Josip Tomšič in orožniški poročnik Pavle Pe-trič, peh. podporočnik Milan Žakula, topn. podporočniki Franjo Gospodaric, Karlo Zah in Vinko Še! in peli. poročnik Lazar Kokoruš. Izpit so napravili za čin rez. san. podporočnika kaplari-dijaki dr. Pavle Borota, dr. Anton šušteršič, dr. Ljudevit Ledouh, dr. Erik Ankerst, dr. Branimir Poljutan, dr. Janez Ru-preht, dr. Laslo Švarc, dr. Rndolt Balcer in dr. Ivan Hrust; za čin rez. lekarniškega podporočnika kaplar-dijak Janez Koh; za čin rez. veterinarskega podporočnika kaplari-dijaki Josip Mrinjek, Jano Mocko, dr. Franc Rebernak, Josip Klobučar in Marcel Delak; za čin peh. majorja stotnik I. razr Franc Cokan; za čin topniško-tehničnega majorja stotniki 1. razr. Rudolf Stepanovič, Milan Korač, Dušan StojSič in Ivan ŠimiČ; za čin veterinarskega majorja stotnik I. razr. Štefan Fabac in za čin orožniškega majorja stotniki I. razr. Ladislav Nedved, Adolf Seidl in Bogomil Rorman. Imenovan je za uradniškega pripravnika v IX". pol. skupini Josip Sindik . Upokojen je inž. narednik-vodnik III. razr. Stanislav Pleinšolc. V poštno službo so bili sprejeti: Kohn-heizler Alojzij kot dnevničar-zvaničnik na pošto Kranj, Kolar Anton kot dnevničar-služitelj na pošto Žužemberk, Hudeček Viktor, Ljubljana, kot dnevničar-služitelj pri pošti Ptuj. nili mer. V veliki nevarnosti je bila hiša in vsa sosednja poslopja. Škoda je precejšna, ker čebelnjak ni bi! zavarovan. Zato čebelarji, zavarujte i tudi čebelnjake! — Vreme. Evropa : Severna in južna Ev- ' ropa sta pod vplivom depresij, ki povzročajo oblačno in deževno vreme s snegom po vsej Evropi. Na britanskih otokih toplo vreme. Jugoslavija: Pretežno oblačno v sredini države in v severnih krajih, kjer dežuje in 3neži, deloma oblačno na zahodu, a jasno v južnih krajih. To- j plota se bo zvišala v južni, znižala pa v severni polovici države. Napoved za danes: Oblač-no z dežjem ua zahodni, deloma oblačno na vzhodni polovici države. Ponoči mraz. Toplota se bo nekoliko zvišala. — Obsojeni Ižanci. Dolgo se je vlekel kazenski proces proti trem Ižancem, ki so bili obtoženi po § 128 k. z. zločina javnega nasilja in po § 302 prestopka žaljenja uradne osebe, Proli njim so bile že tri razprave pred malim kazenskim senatom ter je bil včeraj proces končan. Lastnik avtobusa Jože , Kraljič, trgovec Fran Čebular in posestnik Anton I Ruperl so bili zapleteni v incident, ki se je lani 14. julija primeril na ižanski mitnici, ko je službujoči trošarinski paznik Ivan Prešeren pregledoval potnike v avtobusu in je zahteval od Marije Grme-kove, naj stopi doli na mitnico. Vsi trije so °c vme' šali v njegovo poslovanje ter so bili proli njemu nasilni in so ga baje celo žalili. Obtoženci so za- ' nikali krivdo. Zaslišanih je bilo več prič, ki so deloma obremenjevale, deloma razbremenjevale obtožence. Včeraj so bili zaradi zločinstva javnega nasilja obsojeni in sicer: Josi-i Kraljič in Anton Rupert vsak na 1 mesec in 15 dni zapora. Fran Čebular pa na 1 meec zapora. Vsi oogojno 1 le'o. Oproščeni pa so bili zaradi pomanjkanja dokazov od obtožbe zaradi žaljenja uradne osebe. — Za oko — pet mescev strogega zapora. V Lavtižarjevi gostilni pod Šmarno goro je prišlo do prepira 'n sponada med delavcem Josiiom Torkar-jem iz Zgornjih Pirnič in vodnim invalidom Antonom Medvedom. Zadnji je prijel prvega za prsa, ta pa je Medveda tolkel po glavi s p?st;o in ga udaril tako močno v levo oko, da mu je zrklo ranil in so oko morali v bolniš-nici operativno i*rezati. Pred malim kazenskim senatom je bil Torkar oo daljši obravnavi obsojen zaradi zločinstva hude telesne poškodbe po § 178-11 k. z. na pet mescev slrogega zapora. Poškodovancu pa ima plačati 2000 din za bolečine in 5000 Hin za izgubljeno oko. Medved je za oko zahteval 45 000 din in za bolečine 20 000 din in je bil glede višje odškodnine zavrnjen na civilno-pravdno pot. — Leo majniški i»let na Koroško z avtobusom dne 8, maia čez Korensko sedlo. Beljak, mimo Osoj-skega in Vrbskega jezera. Gospe svete v Celovec ter preko Jezerskega v Ljubl;a"o Prijavite se pri M. O k o r n, Ljubljana, hotel Slon, telef. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! — Prepovedan tisk. Službene novine št. 89 objavliajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodaiati in razširjati št. 4 časopisa ■Književnike, dalje št. 3 časonisa »Život . št. 30 lista »Goranin«, kniigo »Moskva«—New York— Madrid«, ki jo je založila 1933 leta knjigarna »Epoha«. tiskana pa je bila v tiskarni Merkan-lile« v Zagrebu. Knjigo je spisal 11. M. Toller, 20 din; Brumat, Na sv. goro, šmarnice, vez. 20 din; Ahčin, Skrivnosti Marijinega življenja,, šmarnice, 25 din; Seigerschmied, Marija vrtnarica našega srca ali šmarnični misijon, 20 din; Brumat, Mala cvetka Marijina, vez 45 din; Lesar, Marija Mati Milosti (Nebeške rože), šmarnice, 15 din, vez. 20 din; Lavti-žar, Marijina božja pota, III. knjiga, vez. 35 din. — Zagrebška drama gostuje v Splitu. Med upravo narodnega gledališča v Zagrebu in gledališkim ravnateljstvom v Splitu so že dalj časa pogajanja za gostovanje zagrebške drame. Ta ]>o-gajanja zelo lepo napredujejo. Zagrebška drama bo gostovala v Splitu v začetku meseca maja. — Nizko stanje Drave. Iz Osjeka poročajo, da se rečni promet na Dravi bori s hudimi ovi-rairi. Drava je namreč padla že za 84 cm pod normalo. tako da ladje zelo težko plovejo po reki. — Proračun mesta Splita. Konec meseca aprila bo proračunska seja občinskega sveta spjit-skega. Letni proračun mesta Splita je predložen v višini 34221.000 din. — Naš izvoz aluminija. Italijanski parnik »Monte Gargano« je naložil v Šibeniku 25 Ion aluminija. Aluminij izvira iz dalmatinske tovarne v Lozovcu. — Smehljajoča nsta polepšajo in pomladijo obraz vsake ženske, ga napravijo prikupljivega in šarmantnega. Vsaka ženska si lahko to mladost obdrži do pozne starosti, ako goji usta in zobe ter jih ohrani zdrave. Prva gojitev ust in zob je z ODOLOM. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Ljubljana V soboto, dne 23. aprila 1938. Gledališče Drama. Sobota 23. aprila: »Nočna služba«, i Red A Nedelja, 24. aprila: -Zadrega nad zadrego«. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 25. aprila: »Izpit za življenje«. Premiera, Premierski fbon-ma. Torek, j 26. aprila: Zaprto. Sreda, 27. aprila: »Pokojnik«. Izven. Znižane cenc. Onera. Sobota, 23. aprila: »Madame Sans Gene«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 24. aprila: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 25. aprila: Zadrto Torek, 26 aprila: »-Madame Sans Gene«. Red B. Sreda, 27. aprila; »Ri-goletto«. Red Sreda. Prireditve in zabave Snored koncerta pevskega zbora bolgarskih učiteljic iz Sofije obsega naslednje točke: Boja-džiev: Katunari — zbor s spremljevanjem klavirja; Bobčevski: Nevieno ; Bahterev: B;1 je javor; Obre-tenov: Štefan Karadža; Goljeminov: Obdovela lisica: Dedeček: Hej dečki; Stajnov: Oj vije se; Dobri Hristov: Slana pada; Štefanov: Svatovska pe sem in Petelini pojo; Cankov: Oi Mara ljuba: Pip kov: Na njivi; Kutev: Dve kači: Prokopova: Drup; — Lazarske pesmi; Stojanov: Dekleta iz Struge. — Nekatere pesmi so nam že znane iz prejšniih bolgar-kih koncertov v priredbi za moški zbor. Tokrat bomo prvič slišali bolgarski ženski zbor v lepem številu 60 članic, ki nastopajo vse v bolgarskih narodnih nošah pod vodstvom dirigenta Bojadžieva. Zbor uživa v svoji domovini vel'k sloves, glasovno je izvrsten, sai so Bolgari znani odlični oevci. Koncert bo v ponedeljek, dne 25. t. m., ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Sestanki Bolniška blagai-ia mestnih uslužbencev ljubljanskih ima redni letni občni zbor v sredo 4. maja t. 1. ob 18 v veliki sejni dvorani motnega -poglavarstva v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Kino Zvočni kino »Vič« predvaja danes ob pol 9 senzacionalni film >Robin Hood«. V glavni viogi War-ner Baxter. Za dodatek zvočni tednik. Pride »Rose Marie«. lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Res-Ijeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Poizvedovanja Izgubila sem šest ključev na verižici. Najditelja prosim, naj jih prinese v trafiko na Krekovem trgu. ZFO znaša povprečno število na dan sprejetih bolnikov ob normalnih dnevih 60 do 70. 1 Krščansko žensko društvo obvešča člu-nice, da bo dogovorjeni ogled Krekove gospodinjske šole v torek 26. t. m. Zbirališče ob 3 popoldne pri kavarni .Evropa«. 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A Kune, Ljubljana1, Gosposka ul. 7. 1 Slab ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil prav šibek, tako po dovoženm blagu kakor tudi po zanimanju s strani restavracij in gospodinj. To je za prve dni po veliki noči razumljivo. Pripeljano )e bilo le nekaj tunine, ki je š'a v denar po 32 din kg, dalje nekaj sardelic, ki so šle po 16 din, in sardel po 20 din. Izmed sladkovodnih rib je bilo na trgu le prav malo ščuk, in sicer po 18 din kg. Bile so kmalu razprodane. Zab je bilo bolj malo, in sicer po 0.75 do t din za krak. Prav malo pa je bilo včeraj morskih rakov, in sicer škombrov. ] Razni vlomi in žepne tatvine. Policija je zadnje dni prejela zopet večje število ovadb o raznih manjših vlomih in tatvinah. Tako so neznani tatovi obi?kali Ražmovo gostilno na Žabjeku ter odnesli dva plašča, nekaj likerjev in več cigaret v skupni vrednosti 1200 din. Ivanu Vovku na Cesti v Rožno dolino pa so neznani nočni vlomilci odnesli neka) perila v vrednosti okoli 300 do 400 din. — V Ljubljani se je očitno pojavila nova žeparska tolpa. Tako jc spreten žepar izmaknil Mariji Trohanovi na dolenjskem tramvaju malo usnjato denarnico, v kateri je imela 150 din. — Na trgu za stolno cerkvijo pa je neznan uzmovič izmaknil Ani Perparjevi denarnico, v kateri je imela 70 din gotovine 1 Huda poškodba v Št. Vidu. V četrtek pozno zvečer je nastal med nekimi mladeniči v Št. Vidu hud pretep, v katerem je bil nevarno ranjen 38 letni brezposelni delavec Anton Lukan, doma iz Idrije in brez stalnega bivališča. Oklan je bil po rokah, nogah, glavi ter sploh po vsem telesu. Iz Ljubliane jc bil poklican reševalni avto, ki je nezavestnega ranjenca prepeljal v bolnišnico. 1 Uprava policije v Ljubljani ponovno opozarja vse stanovalce hiš na določbo § 66 mestnega cestnega reda, po katerem je vsako iztepavanje posteljne oprave, žimuic. prašnih cunj itd. skozi okna na ulico prepovedano iz policijskih in higienskih ozirov. Organi policijske straže so dobili strog nalog, da iiiiajo prijavljati vsak tudi najmanjši prekršek teli predpisov in bodo prizadeti občutno kaznovani. Najsijajnejjsa in nalduhovlteiša sal ra sezonef Burka po uspelem oderskem komadu s.Fis»on«. ki v izvrstnih do-mislekili ironi/.ira in karikira današnje moderne politične razmere Moi sin, gospod minister 100% s neha - 2 uri krohota I Hans Maser v svoli natoollsl vlogi ti, kre-ao li — s sojilo 96 50—98, 7% Bler. posojilo 92—92.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.25—101. — Delnice: Narodna banka 7.250—7.350, Trboveljska 200—210. Zagreb. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 62.25—62.75, voj. škoda ZAPADLOST PLAČILNIH NALOGOV! Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja, da zapadejo v plačilo vsi plačilni nalogi, ki so bili te dni dostavljeni delodajalcem. — Urad mora brezpogojno varovati likvidnost in poceniti svoje poslovanje. Zato v bodoče 110 bo več pošiljal opominov iu izvlečkov. Proti zamudnikom bo urad v zakonitem roku uvedel po zakonu dopustne izterjevalne postopke. Ugovori ne odlagajo plačila. promptna 480—482 (480), za konec aprila in maja 480 denar, begi. obveznice 98 denar, dalm. agrar.il 91.50—92.50, 4% sev. agrarji 62 denar, 8% Blerovo posojilo 96.50—97 (97), 1% Bler. pos. 92—93,. To pos. Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 98.75 denar. — Delnice: Narodna banka 7.300 denar, Priv. agr. banka. 225 denar, Trboveljska 197—220, Gutmann 50—60, Tov. sladk. Bečkerel; 100—110, Dubrovačka 890—420, Jadranska plovba 375—405, Oceani a 600 denar, Danica 50 denar. 2ivma Živinski sejem na Razkritju dne 20. aprilu. Na sejem je bilo prignanih 38 krav, 21 telic in 5 bikov. Prodanih je bilo 12 krav, 2 telici iu 1 bik. Cene: krave I. vrste po 3.50 din, II. vrste 2 din; telice po 5 din, biki I. vrste 4.50 din, U. vrste 3.50—4 din. Promet je bil zelo slab zaradi hladnega in vetrovnega vremena. Tujih kupcev ni bilo (samo domačini in Prekmurci). Živinski sejem v Ptuju dne lil. aprila in svinjski sejem dne 20. aprila. Ceno naslednje: voli 3.50—5 din, krave 2—4.25 din. biki 3.50—3.75 din, junci 3.50—4 din. telice 4—4.75 din, prnšiči-pršularji 7—7.50 din in plemenske svinje 6—6.75 din za kg žive teže. Mladi prasci 60—120 din; konji od 700—4500 din za glavo. Živinski sojeni v Črnomlju dno 12. aprila. Na sejem je bilo prignanih 58 telet. 85 juncev, 505 volov, 2 bika, 92 krav. 321 prašičev iu 13 pitanih svinj. Prodanih je bilo: 5 juncev, 41 volov, 10 krav, 4 teleta in 84 prašičev. Za inozemstvo je bilo prodanih 14 volov in 2 bika. Cene so bile naslednje: teleta I. vrste (i—7 din, U. vrste 5 din, III. vrste 3.75 din; junci I. vrste 5—6 din, 11. vrste 4.75 din, III. vrste 4 din; voli 1. vrste 5.50—6.50 din, II. vrste 5 din, III. 4 din; krave l. vrste 3—4.50 din, U. vrste 3 din, lil. 2.50 din; biki 5—6 din 1 kg žive teže. Cena mladim pujskom 8 do 10 ledpov starim 200—230 din za komad. Dve novi maši na Vipavskem Na velikonočni ponedeljek je valovilo po Vipavski dolini fudostno in svečano razpoloženje: naši Vipavci so z vso požrtvovalno iskrenostjo svojih vernih sre in z vsem zunanjim sijajem praznovali dvoje novih svetili maš. V cerkvi svoje rojstne vasi, v Vrtovinu, ki spada pod župnijo v hamnjah, je daroval svojo prvo svečano daritev Najvišjemu g. I one šatej. Skromni, v lepe spomine pogreznjeni božji liram je zazelenel v novomašniškem razkošju, skrita podčavenska vasica je zaživela. Ivo so proti deseti uri od vseh strani hiteli ljudje v srečno vas, so bili njihovi obrazi prešinjeni od radostnega pričakovanja in tihe zadovoljnosti: zopet bo stopil pred oltar Gospodov maziljenec iz njihove srede, sin njihove grude. Domačini, vsi srečni in sveži, kljub naporom, ki so jih zahtevalo izredne priprave, so se postavljali nekam samozavestno, češ: tudi mi Vrtovinci nc zaostajamo, tudi naša vas skrbi za rast naših duhovnih voditeljev. Pri slovesni sv. maši, ki jo je ob veliki asistenci daroval g. novomašnik, so krepko in zanosno prepevali domači pevci, ki so požrtvovalno vežbali za redko slavje. Pridigal jo de-vinski gospod Viktorin Stanič, ki jc z vznesenimi, v srce segajočimi besedami ogrel množico. Ne obsežna cerkev je bila nubito polna, stotine vernikov so pa morale ostati zunaj, a so kljub neprijetnemu, burjasteinu vremenu vztrajale do konca. Vsa vas se je bila odela v zelenje, že oh državni cesti, tam kjer krene stranska pot v Vrtovin. se je bočil mogočen slavolok. Temu so sledili potom številni drugi slavoloki, pomešani z mlaji, do cerkve. Kratko: Vrtovin je doživel praznik, ki bo šel v ustno izročilo. Sreče novomašnikovega rojstnega doma. kjer se je po sv. opravilu zbrala prav lepa družba sorodnikov in prijateljev, pa ne moremo popisati, treba jo je občutiti. Drugi slavljcnec velikonočnega ponedeljka je bil novomašnik g. Jože Petrič, doma iz Du-pelj, župnija Vrhpolje pri Vipavi. G Petrič pa svoje prve slovesne sv. maše ni zapel v domači Favni cerkvi, ampak v ponosnem, staroslavnem Marijinem svetišču v Logu. Ko je moral novo-mašnikov oče v svetovno vojno, je bil njegov najmlajši še majhen, majhen. Skrbni oče je izročil sebe in svojce v varstvo mogočne nebeške Zaščitnice v Logu in obljubil, da bo storil, ko se vrne, vse, kar bo v njegovih močeh, reprosto. iskreno, brez učene navlake iu afektacije. Začenja s svojimi otroškimi leti, ko je sani hodil v šoto. ter navaja razne prigode iz svoie šolske dobe prepri čevalno in prisrčno. Zaveda se napačne vzgoje in zgrešenih učnih metod svojih učiteljev s sklepom, da ne bo tako ravnal. Dalje razlaga, kako se mora učitelj pripraviti za pouk in vzgojo po novih smernicah, ako naj bosta ta uspešna. Predvsem mora učitelj poznati vsakega posameznega otroka po njegovi duševni in telesni razvitosti. Ne samo to. Poznati mora dobro njegovo okolje, predvsem družinske razmere. Zato si jo napravil natančno razpredelnico otrok prvega šolskega leta, ki jih je prevzel. Iz te razpredelnice so jasno razvidni vsi najpotrebnejSi podatki za kolikor mogoče natančno spoznavanje vsakega posameznega otroka. Že ta razpredelnica nam dokazuje, kako težavna je taka priprava. Nato nas pisatelj pelje v razred, kjer prisostvujemo njegovemu poklicnemu delu od prvega šolskega dne dalje. Pisateljeve učne slike 6i slede druga iz druge, učni predmeti so povezani v celoto, pouk in vzgoja se stapljata v eno, 9kratka, tu imaš nazorno predočen tako imc-iovani strnjeni pouk. Z zanimanjem more slediti njegovemu prizadevanju ne samo učitelj, ampak tudi laik. Poučno in uspešno zna pisatelj uporabljati že v prvem šolskem letu narodopisno blago. Prisrčna so j>ripovedovanja otrok, ki jih je pisatelj doslovno posnel z vsemi posebnostmi šentjurskega narečja. Knjiga je praktična. Vsak učitelj, ki čuti poklic, bo našel v njej vsaj pobudo za svoje delo v šoli. gradivo pu si mora sam izpopolniti in prikrojiti razmeram. Pisatelj mu je jMikazal pot; za kaj in ko'iko pa ni poti, tu odloča vsak posameznik i>o svojih razmerah in potrebah. Dasi imenuje pisatelj »Sodobro šolo« priročnik k »Slovenski začetnici«, ki bo izšla jeseni z ilustracijami Fr. Stiplovška, vendar je knjiga samostojno delo, ki ni nujno vezano na nobeno učno knjigo. »Sodobna šola« je življenjska knjiga, poživljajo in pona7oru.iejo jo številni posnetki otroških risb in slike iz šolskega življenja otrok. Ni popolna, kakor ni popolno nobeno, še tako dobro delo. Tudi če se ne moremo strinjali v vsem s pisateljevimi nazori in izvajanji, vendar gre knjigi splošno priznanje. Največja njena vrlina je, da je zares naša, slovenska. Zatorej ne bi nobena šolii smela biti brez te knjige, ki zasluži vso podporo šolskih oblasti. I—k. Kako naj sc otrok uči, spisala Krista Hafner Že nekaj časa je Slomškova družba v Ljubljani mislila na to, da bi začela izdajati knjižno zbirko vzgojne vsebine. Tako leži iz te zbirke pred nami prva knjižica z naslovom: »Kako naj sc otrok uči«. V njej nam naša znana mladinska in pedagoška pisateljica Krista Hafner govori o veselju in dolžnosti učenja naših otrok. Kako nazorno nam v kratkih odstavkih predoči, da so naš otrok prav za prav rad uči ,da pa dostikrat ne doseže pravih uspehov, ker se učiti prav ne zna, »Čas je zlato* vidimo često napisano v pisarnah in povsod, kjer računajo z ekonomično izrabo časa. Isti izrek vodi tudi učenca, da ne bo po nejx>treb-liem tratil svojega časa in svojih moči. A tudi njegove starše mora voditi, da ga ne bodo silili k učenju ob nepravem času. Ni vseeno, kdaj sc otrok uči iu kako! Koliko skrbi napravlja staršem zavest, da morajo svojemu otroku pomagati, pa navadno ne vedo, kako! Ko sem knjižico prebral, sem vzkliknil: »Tudi jaz boin poslej ravnal tako!« In odleglo mi je, zavedel sem se, dn smo dobili knjižico, ki jo starši dobe za nizko ceno, knjižico, ki v njej ni visoko letečih naukov, marveč vsebuje navodila, ki jih moremo takoj praktično uporabiti, kakor hitro smo jih prebrali. Naj omenim še mično simbolično risbo na ovitku Drobna goreča svečka, ki razširja svojo svetlobo najprej v majhnem krogu, nato pa se krogi širijo in večajo, iz njih pa zraste cvet, cvet slovenskega rodu. Spodbudno dovolj, da nihče ne Ik> ostal brez te knjižice, ki velja samo 2 din, je pa Slomškove družbe dostojen književni dar. ft. Mariborske studijo profesorja dr. Lj. Haupt-inaima. — V zadnjem Radii jugoslavenske akademije v Zagrebu (knjiga 260) historično-filološkega in filozofsko-juridičnega razreda je med drugimi razpravami, ki so jih napisali Rcšetar (rječnik i dikcija pjesama Raninina zbornika), Butorac (Boka Kolorska prema narodnom pokretu u rcvol. g. 1848). Škarič (Srp. hrvatske os-riječi) ter Mn-retič (Vatro pjesme »Slinorični nalpis groba Zve-kanovega), napisal obširnejšo razpravo ludi Slovenec prof. Lj. Hauptmann (v hrvaščini) z naslovom Mariborske študije, kjer se peča z najstarejšo zgodovino Maribora. Ugotavlja rodovnik in poreklo mariborskih graščakov, ki eo imeli svoj grad lia Piramidi in niso bili slovenskega porekla, temveč gornjeavstrijskega, ter poslavlja čas zgraditve gradu med 1 1148 in 1164, dočim je mesto samo bilo ustanovljeno po načrtu med 1. 1165/74 in 1182/89. V zadnjem največjem poglavju pa razbira ustanovitev štajerskega ininisterijalstva in oblast mariborskih gospodov. Na razpravo opozarjamo naše zgodovinarje, kakor tudi vse ljubitelje Maribora. V drugi zbirki Akademije z naslovom Monu-menta liistorico-juridira pa je izšel »statut grada Iloka«, z uvodom dr. R. Srmidta. V Lvovu pa jc umrl profesor Leon Pivinski, eden največjih poljskih učenjakov, profesor za rimsko pravo, v katerem jc slovel tudi v svetu. Bil je tudi rektor univerze, poslancc, svoj čas deželni za Galicijo v bivši Avstriji, ter jc bil celo več let cesarski namestnik za Galicijo. Pokojnik pa ni bil samo slaven pravnik, temveč je spadal tudi med največje poljske shakespearologe, saj je izdal dva debela zvezka o Shakespearu, pa tudi posebno študijo o etiki Danteja, ter razpravo iz muzikolo-jjije -Ciklus VCagnerjevih oper . Bil jc velik ljubitelj upodabljajoče umetnosti Icr jc iz svojih zbirk daroval dragoccnc slike z.a okrasitev kraljevskih dvoran na Wa\velu, kjer sedaj visijo Ob 80 letnici Knobteharjeve smrti: Truplo velikega Slovenca v neapeljski grobnici Veliki slovenski misijonar in svetovno sloveči znanstvenik dr. Ignacij Knoblehar 13. aprila letos je poteklo 80 let, odkar je umrl veliki slovenski misjonar in znanstvenik dr. Ignacij Knoblehar. Malokateri slovenski mož iz sredine preteklega stoletja je bil tako znan in priznan ne samo v domovini, ampak po vse: Evropi kot Knoblehar. Dasi je umrl star šele 38 let, je veljal za pravo avtoriteto v misijonsivu in za enega najboljših tedanjih poznavalcav Afrike. Niegovo nenadno smrt j so sprejeli po vsej Evropi z obžalovanjem. Slovenci smo znani, da svodih velikih mož ne j znamo ceniti, kakor bi zaslužili. To se le zgodilo j tudi s Knobleharjem. Dasi so ga tedanji Slovenci j priznavali za enega največjih Slovencev, kateremu so hoteli p »staviti spomenik in prepeljati njegovo i truplo v domovino, in se ga še dnnes spominja s spoštovanjem evropski učeni -svet, je bil kmalu nato pri nas popolnoma pozabljen. Še danes nima ta veliki mož dostojnega spomenika, niti nimamo življenjepisa, ki bi ga pokazal v pravi luči in v pravem pomenu, tako da mnogokod še danes velja za Avstrijca in Nemca . . Naj v 80 ietni spomin Knobleharjevc smrti sledi nekaj zanimivih, po večini še neznanih drobcev, ki bi mogli služiti kot skromna dopolnitev Knoblehar-jevega življenjepisa. Sveinišb živlsenše in svetniška smrt Januarja 1858 se je Knoblehar odpravil iz Afrike v Evropo, kjer jc nameraval urediti več nujnih zadev svojega misijonskega področja in si nekoliko popraviti močno zrahljano zdravje V Neaplju 6e je močno bolan naselil v neki gostilni. Tam ga je našel tedanji avstrijski poslanik v Neaplju in ga spravi v samostan bosonogih avguštincev. Tam je prestal hudo bolezen a je vendar toliko okreval, da so bili on in vsi okrog njega prepričani, da je vsaka nevarnost mimo. Tako poroča po njegovem pismu kan. Novaku tudi Zgodnja Danici 1. aprila 1858, češ da je na poti popolnega okrevanja in da bo že po veliki noči odpotoval v Rim in nato v domovino. Toda bolezen se je vrnila z vso silo in mu prinesla smrt. Knoblehar ni bil velik samo v življenju, ampak tudi v smrti. Dasi je poln načrtov za bodočnost nestrpno pričakoval popolnega ozdravljenja, je sprejel novico, da bo treba umreti, čisto mirno. Njegova smrt je bila smrt svetnika. O tem nam pripoveduje njegov prvi živlienjepisec dr. Mitterrutz-r.er sledeče: »Ko so ga nekako 40 ur pred smrtio pustili za nekaj trenutkov samega v bolniški sobi, je porabil to priložnost, da je legel na tla, da bi tako po zgledu svetnikov prejšnjih stoletij čakal na svo^o smrt. Ropot, ki je pri tem nastal, jc opozoril strežnike. Ti so prihiteli in opravili bolnika zopet v posteljo, češ naj sc mirno vda v božjo voljo. V noči pred smrtjo je dal poklicati p. priorja. V nedopo- vedljivih bolečinah ga je prosil, naj vzame svečo, ki jo je hranil med svojimi rečmi, in naj jo prižge. Sam je vzel v roke križ in tako s krepkim glasom daroval Bogu Stvarniku svoje življenje kot žrtev za svoje grehe. Te besede je govoril « tako iskrenostjo in toplino, da p. prior in okoli stoječi redovniki niso mogli zadržati solz.« Tako je umrl Knoblehar 13. aprila 1858 v Neaplju, sredi med Afriko in domovino. Trupio so nameravali prepeljati v domovino - Spomenik so hoteii posla vili Kako so Knobk-harja cenili njegovi rojaki, najbolj razvidimo iz tega, koliko so si prizadevali, da bi prepeljali njegovo truplo iz Neaplja v domovino in da bi mu postavili dostojen spomenik. Ze nekako dva mesca po Knobleharjevi smrti je objavila Zgodnja Danica članek, v katerem pravi, da je splošna želja vse Slovenije in še posebej naše kranjske dežele, da bi se častitljivi telesni ostanki našega preljubega in visoko zaslužnega rojaka dr. Ignacija Knobleharja prenesli v domovino. Pravi, da je sicer to zadeva Marijine (misijonske) zveze na Dunaju, toda če rojaki ne bomo nič storili, bo ostalo vse, kot je Zato predlaga: 1. naj se nabira denar za prevoz in spomenik; 2 pa naj se pošljejo pismene prošnje posameznikov, občin, župnij in dekanij. da res želijo imeti Knob'eliarjevo telo v domovini. — Če bi se de- v tisku leta 1863. Leta 1868 so postavili končno tudi spominsko ploščo v župno cerkev v Škocijanu pri Mokronogu, kjer je bil Knoblehar krščen. Na Knoblehar i evem grobu Marsikoga zanima, kaj je danes s Knoblehar-jevim grobom in truplom, ki je povzročilo pri tedanjih Slovencih toliko zanimanja in prizadevanja. Neki odličen gospod se je pred leti izrazil, da bi se spodobilo, da bi vsa) zdaj prepeljali Knobleharieve telesne ostanke v domovino. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je kdo izmed Slovencev obiskal v preteklih desetletjih Knoblebarjev grob Meni jc znano glede kraja, kam naj se truplo položi in se postavi ------ _ . , _ spomenik, so bila mnenja deljena. Nekateri so spre- ; samo, da je obiskal grob urednik Danice in Knob- ■. ii r» . _1 • r\ • _ ___! _ i _ ,. ^«J: i 1 „ L. „ ...',-. I ni! T nl/o Tnran V iTega ne boš doživela! llej. Gilles. hej. Klemen! Primitc tn babo in jo vrzite s stolpa!« Ulrika se je pošastno zakrohotala. T e kliči, pes! Če se še tako tle-reš, te nihče ne bo slišal. Vsi so te zapustili! Vsi bodo padli obenem s teboj, padli bodo od rok tvojih zaničevali i'i sovražnikov Sasov! Ali še nisi zavohal, da smrdi po dimu? Ali ne vidiš. kako lahko se dvigu dim? Ali nc veš vej. da je pruv pod temle prostori skladovnica drv?« »Satanska baba! Kaj? Grad si zažgala?« r-Zažgala sem ga! Kaj kmalu bo zgoraj na stolpu zavihrala zastava mojega maščevanju p|- Brž. ko jo bodo Saši zu-' gledali, bodo vedeli, da je trebil naskočiti. In sedaj te pozdravljam morilec svojega očeta! Naj bi ti vsak kamen v tem zidu mogel venomer v uho tuliti to besedo, da si morilec svojega očeta!« Front de Boeuf zatisnil oči. Ko je zopet pogledal, je bil že sam Divje |c tulil ljudi. C i 111 dalji: pa jc klical, leni huje ji Danica 28. aprila 1859, da so ga večji del (737 gld.) dali v hranilnico, z ostalim pa da bodo poskrbeli za »dušni« spomenik rajnemu provikaTju in njegovim tovarišem. V ta namen da so že poslali 100 gld. župniku v Škocijan za maše. Dogovorjeno je tudi, * da se bo pri krstnem kamnu ondotne cerkve vdelala plošča s primernim napisom. Zgodnja Danica pripominja. da so naročili, naj se tudi v Neaplju napravi obletnica in napis v grobnici ob Knobleharjevi krsti. 12. aprila 1860 poroča v Zgodnji Danici Knob-leharjev naslednik, provikar Kirchner, da namerava postaviti v misijonski ccrkvi v Hartumu v Afriki Knobleharju spomenik Stroški naj se pokrijejo z nabranim denarjem. Ta spomenik je bil res postavljen v hartumsko cerkev ob glavnem oltarju. Uničili so ga pa poznejši divji Mahdijevci, ko so napadli misijon. Ker v Ljubljani do nameravanega spomenika ni prišlo, je leta 1861 predlagala Zgodnja Danica, naj se postavi Knobleharju vsaj »slovstveni« spomenik na ta način, da se razpiše nagrada za epsko pesnitev o junaškem življenju misijonarja Knobleharja v Afriki Tako jc nastal znani »Abuna Solman«, ki ga je spesnil Umek-Okiški in je izšel Se je treba iskati! Toliko sem jaz ugotovil glede Knobleharjevega trupla. Morda stvar ni tako brezupna, kot se zdi na prvi pogled. Če bi sc kdo dovolj zavzel za to, bi bilo morda mogoče še ugotoviti Knobleharjev grob. oziroma naiti njegove kosti. Knoblehar bi vsekakor to zaslužil .. . In spomenik mu postavimo! Za zaključek bi predlagal, da damo vsaj malo priznanja velikemu slovenskemu možu ob 80 obletnici njegove smrti, tole dvoje: 1. poišče naj se v Neaplju Knobleharjevo telo, če ga je mogoče še najti', in naj se napravi primeren grob z napisom; 2. naj se postavi v Ljubljani končno Knobleharjev spomenik ali vsaj spominska plošča in naj dobi tudi Knoblehar streho v častnem domu naših velik mož, ki sc snuje pri Sv. Krištofu v Ljubljani, zakaj prav gotovo je tudi Knoblehar med tistimi velmožmi, ki so s svojim genijem in osebnimi žrtvami pripomogli, da tudi naš narod kot pravi kulturni narod s svojim duhovnim obiljem bogati druge narode. Dr. J. Gracar. besnel Pogled n» neanelisko nristnnišče Zanimiv naravni pojav Letošnja suha zima je presenetila marsikoga. Prav posebno presenečenje pa so doživeli prebivalci Cerkniške in Planinske kotline. Navadno vsako leto ostane čez vso zimo Cerkniško jezero do vrha polno in prav tako ostane zalita Planinska kotlina do pozne pomladi. Sredi zime pa je Cerkniško jezero letos začelo odtekati in se popolnoma posušilo. Tudi jezero v Planinskem polju je odteklo v januarju, prav v času, ko je bil hud mraz. Na Planinskem polju je zaradi mraza velikansko jezero, ki je merilo kakih 15 kvadratnih kilometrov, popolnoma zamrznilo. Ko je bilo jezero pokrito z 20 do 30 cm debelo ledeno ploščo, pa so vode po podzemeljskih rovih začele hitro odtekati in jezero je začelo upadati V nekaj dnevih je jezero odteklo, na dnu pa je ostala vsa velikanska kotlina pokrita z debelimi ledenimi ploščami. Toplo pomladansko sonce je led kmalu pobralo in tako je dobila Planinska kotlina zopet običajno lice. Sončni žarki pa niso imeli dostopa v kraške jame, ki se na gosto vrste ob severovzhodnem robu Planinskega polja. Domačinom dobro poznana je v bližini požiralnikov Pod stenami Vran ja jama, ki ima v gozdu nad Planinsko kotlino, v bližini vasi Laze, veličasten vhod. Velikanska udoma dolina, s strmimi stenami, meri v premeru okrog 100 m in ima na svoji severni strani pod gladko odrezanimi 20 m debelimi kamenitimi skladi veličasten vhod v Vranjo jamo, skozi katero je mogoče priti po rovih v Planinsko polje. Vhod na Planinskem polju se imenuje Mrzla jama in je znano, da skozi to jamo tudi odteka del vode s Planinskega polja. Najlepši dokaz za to je obisk Vranje jame v času, ko je voda zalila Planinsko polje. Tedaj je namreč nedaleč od vhoda v jamo vsak prehod nemogoč. Pod mogočnimi kamenitimi oboki stoji namreč veliko jezero v isti višini, kakor jo ima voda na Planinskem polju. Ker leži vbod v Vranjo jamo, ki ima kakih 20 m široko in 15 m visoko odprtino, na osojni strani, sonce v jamo nikdar ne posije. Letos je pred odtekanjem Planinskega jezera voda zmrznila seveda tudi v Vranji jami. Ko pa je voda odtekla, so na pobočju ostale precej debele ledene plošče, ki jih pomladanska toplota še sedaj ni raztopila. Še sedaj leže zdrobljene plošče, med katerimi so največje velike 5—G kvadratnih metrov in debele do 10 cm. na pobočju. Mimo njih .ie možen prehod v nadaljnje rove jame, ki so pa seveda brez ledu. Tako je jama ostala lepa naravna ledenica in je prav verjetno, da bo še v maju mogoče najti v njej debele kose ledu. Celje Kroni c Ponovitev koncerta »Oljke«. Drevi ob 8 bo v mali dvorani Celjskega doma ponovitev koncerta pevskegu društvu »Oljke«. Društva in korporacije, pri katerih »Oljka« vedno sodeluje, so vabljeni, da v čim večjem številu obiščejo ta večerni koncert Na koncert so vabljeni vsi ljubitelji lepe slovenske pesmi. e Velika tombola nižjih poštnih uslužbencev v Celju. Jutri na belo nedeljo ob 3 popoldne priredi društvo Poštnih nižjih llslijžbelicev v Celju na Dečkovem trgu veliko tombolo. Ker so dobitki bogati in številni, opozarjamo občinstvo, da se udeleži te tembole polnoštevilno! c Število brezposelnih zopet padlo. V |>o-mladanskih mesecih je število brezposelnih v Celju zopet precej padlo. Tekom enega meseca sc jo zmanjšalo število brezposelnih kar za 400. V evidenci javne borze dela je še zdaj 717 brezposelnih. So pa to večinoma brezposelni iz več okrajev, ki pridejo iskat dela v Celje. Delo dobi: 6 dekel, natakarica, 3 gostiln, služkinje, hotelska kuharica, 6 privatnih kuharic, sobarica, pisarniška praktikantinju, 4 hlapci, mizar, lcsostrngur. viničar in 22 pomožnih delavcev pri regulaciji Savinje. c Kino -»Metropol«: Danes premiera filma »Kupctan Kostali« (Kari L. Diehl, Olga Čehova). c V celjski bolnišnici jc včeraj zaspal v Gospodu 12 letni sin posestnika šumlak Anton iz Ravnega. Istega dne jo umrla 42 letna učiteljica glasbe ga. Apili Kniestinu v mostnem zavetišču v Medlogu. Naj v miru počivatal c Šoferski izpiti. V torek 10. maja ob 8 zjutraj bodo pri predstojništvu mestne policije v' Celju šoferski izpili za območje predstojni-štvn mestne policije in laškega okraja. Ptvd-sto jništvo mestne policije v Celju opozarja, da interesenti čimprej vložijo prošnje za pripustitev k šoferskim izpitom |>ri predstojništvu mestne policije v Celju c Kino »Union«: Danes Deklica Ju-Ju« (Muria Andergast, Albrccht Sc luni h als). c Poslovalnica Putnik (lourist Office) in blagajn« mestne uvoznine se zaradi preureditve paviljona začasno preselita 25. t. m. v Celjski dom ter sc posluje v soboto, -'3. t. m. samo do 12. ure dopoldne. Vi* pri Dom ža'rth Pogreb g. Frančiške Vchovcc. bivše gosliltii-čarke In poseetnice. ki je bil pretekli četrtek, je pokazal, kako zelo priljubljena in spoštovana je bila rajnka gospa. Od blizu iu daleč so se zgrnili ljudje, da izkažejo zadnjo čast blagi rajni. 'I ako liolgega pogreba Vir še ni zlepa videl Mrliške obrede je opravil g. dekan Bešler ob asistenci domaČega g. kaplana, ki sla spremila rajno od hiše žal os I i na Viru v farno cerkev v Dobu, kjer je bila sv. maša, med katero je lepo prepeval domači cerkveni pevski zbor Po maši so rajno pokopali nn j>oko|iališču v grobu, v katerem ze dolgo let počiva njen mož. Sveži grob krasi lejio število krasnih vencev in šopkov pomladanskega cvetja, ki so ga rajnici poklonili sorodniki in-prijatelji. Bog naj blagi pokojnin v nebesih bogato poplača vsn njena dobra delu ua zemlji Naj počiva v miru I Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes ob 20. uri »Damo s kameli,lami . film z Grelo darbo in Hubertom Taylorjem v nemščini. Krajevna organizacija .1RZ na Jesenicah Ima v nedeljo, dne 24. aprila ob pol 10 dopoldne, v dvorani Krekovega doma sestanek vseli svojih članov in somišljenikov. Pogrebno društvo za Jesenice in okolico Ima svoj 28. redni občni zbor 24. aprila ob 9 zjutraj pri Tamarju. Vabljeni so vsi člani, ki želijo |iri-stojiiti Letna Članarina 25 din, vpisnina po starosti Vabimo vas. da se v čim večjem številu odzovete našemu vabilu. Odbor pogrebnega društva Jesenice. Blagoslovitev novega prapora fantovskega odseka in dekliškega krožka v l'rt do.djih. V ne-, deljo, 8. maja bodo v Preclosljih pri Kranju blagoslovili novi prapor' fantovskega odseka in dekliškega krožka. Pokroviteljstvo nad vso prireditvijo. ki bo ta dan v Predoaljih, je prevzel g. minister dr. Miha Krek, blagoslovil bo prapor stolni kanonik g. dr. Gregor Žerjav, botrovala pa I,osla ga. Milka Zabrelova in g. dr. Albin šmajd. Prapor sam je preprost, vendar lep in pomemben. Na močnem drogu, nn katerem l>o napis Predosljet, bo počivul na krogli Orel z razpetimi Urili, na praporu bo tudi križ, ob straneh prapora pa trakovi v narodnih barvah. Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča. da bodo pomočniški izjiiti v sredo, 11. maja. Prijavili se je najkasneje do 27. aprila v pisarni združenja med uradnimi urami. Opozorilo hišnim posestnikom. Občina Kranj opozarja vsi hišne posestnike v mestu in okolici, katerim so bili dostavljeni plačilni nalogi za vo-darino, da jo plačajo najkasneje do konca tega meseca, ker jim bodo v nasprotnem primeru vodo zaprli. Nadalje opozarja občina vse lastnike psov, da najkasneje do 20 aprila prijavijo svoje pse na policijski stražnici. Kdor ne bo do tega časa prijavil |isa, bo kaznovan. Žrtev materinstva. V torek jiopoldue so po-kopali v Kranju 40 letno ženo obrtnika Frančiško Golobovo iz Struževega. Pred tremi tedni je rodila Golobova zdravega sinčka, vendar se otroka ni mogla dolgo veselit!, kmalu zatem je namreč zbolela za pljučnico, ki ji je prinesla smrt vprav na veliko noč. Pokojnica zapuftča troje nepreskrbljenih otrok. Naj v miru jiočival V Stražišču pri Kranju je umrla jio kratki bolezni v starosti 72 lel Neža Rozman, rojena v Biinjem iz znane Primčeve družine. Bila je dobra krščanska žena in vzorna gospodinja. Vedno se jc zanimala za katoliške organizacije in jih tudi podpirala. Ttebnie Moški /.bor pevskega društva iz šinartna pri Litiji priredi na belo nedeljo. 24. aprilu, ob 3 popoldne v Prosvetnem domu koncert, pod vodstvom g Jožetu ( ujhna. Spored je jako lep in bo-rut. saj obsegu Ib lepih narodnih in umetnih pesmi. Vsi prijatelji lepegu petju iskreno vabljeni! Garn o Rpdriotia Prosvetno društvo v Gornji Radgoni ■ vljudno vabi vse |irijalelje in znance v soboto zvečer (23.) in v nedeljo popoldne (24. aprila) nn Icjki igro -Župnik iz cvetočega vinograda-. Loka pri Zidanem maslu •Prelepa loška si dolina. še lepša je pa loška vas, tako je nekdaj zapel njen rojak pesnik Kočij«n o svoji rojsini vasi. ki je znana širši javnosti kvečjemu po Umetniški propagandi . ki pa v resnici ninn svojega sedeža v Loki. Koliko bolj bi velja) omenjeni slavospev le|ioti loško vasi danes, ko jo gledamo v j>opolnomu moderni obleki. 1 Pred enini letom iu pol je dobila naša vas elektriko, sedaj pa v kratkem času pričakujemo dograditev vo :.,voda. Da lxika tako napreduje, je v jirvi vrsti zasluga sedanjega agilnegn občinskega odbora -z g. županom Korenom in prvini od-borili kom g. Tavčarjem u« čelu Jasno sjioznava-uio: krmilo občine vodijo možje dejanj, ne |>a možje obilnih obljub in besed kol nekdaj. — Tudi v prosvetnem oziru je opaziti nekoliko več gibanja. Dne 22. maja bo pri nas prvi prosvetni labor. Opozarjamo vsa prosvetna društva, fantovske odseke in dekliške krožke nn ta j»rvi tabor v letošnji sezoni in jih vabimo, iln jiobite v lepo loško dolino in še lejiso in moderno loško vas. Podroben spored bo pravočasno objavljen. Iz Juliiske krajine Zlata sv. maša. Dne 6 maja bo pru/novul v Marijinem svetišču nu Sv. Con svojo /Kito mašo. bivši' dekan slovenskih Hrd g. Ivan llemec, ki živi sedaj v zasluženem pokoju nu Marofu pri Idriji, k.ji'r opruvlju posle hiraluičiiegu dušnega [last i tj a. ker je 6. maju prvi petek v mesecu in so duhovni sobrutji večinoma zadržani, je sliiv I jenec obhajal s\oj /lati jubilej v krogu svojih ožjih prijateljev v torek, 19. aprila na Mi! ml u. še vedno čilemu in delavnemu /l«to-mtišniku želimo še dolgo vrsto blagoslov1 jenih let. V Golici je umrl pretekli teden Jože l'ur-tunul. hišnik Katoliške tiskarne na vrhu Plu-cme v bližini nekdanjega slevenskeg« Alojzi-jevišea. ki od I. 1932 ne obratuje več Bil je šele v 51 letu in gu jc nepričakovuno pokosila zustorelu bolezen. N. j> v m.! Stavbeno gibanje v Ljubljani Prikupnost mesta je v največji meri odvisna od ličnosti zgradb ln urejenega cestnega omrežja. Ta zunanja slika je obenem odločilna za prvi, torej najvažnejši vtis, ki ga tujec dobi ob prihodu v kraj. Priznati moramo, da so novejše stavbe v Ljubljani zgrajene z velikim estetskim čutom. V središču tudi izginjajo luknje, ki so bile videti kol škrbine poleg lepili palač. Seveda je še mnogo neuresničenih načrtov, katerim pa bo že vidno /.ooljšanje na denarnem in kreditnem trgu pri pomoglo v ciogledneni času do realizacije. Pa ne le' stroga sredina mesta, tudi bližnja okolica kaže veliko aktivnost pri gradnji novih stavb, posebno Spodnja šišlta. ki je pridobila samo na prostoru nekdanjega nogometnega igrišča Ilirije v štirih letih nad pel in dvajset hiš, zdaj pa grade spet dve novi, od katerih je dvonadstropna — last g. Mihevcu — že skoraj gotova in stoji ob Malgajevi ulici. Pravkar vstavljajo parke te in štedilnike, 1. junija pa bo že sprejela jjod streho stanovalce. Ob isti ulici zida hišo stavbenik Battelino Vili, le da ne bo stala popolnoma ol) cesli, temveč bo jKHiiflknjena neltoli-Ko na bivše igrišče ob drugo gradbeno črto. Nekoliko naprej proti železniški jirogi pa zida prav tako Battelino za lesnega industrijca Heinricharja trinadslropno stavbo, ki je v notranjosti že orne-tana, zunaj pa tudi že od treh strani. Leseni okviri v oknih so že vdelani, tako da bo tudi v kratkem dovršena. Poleg naštetih zgradb grade višje, v Zg. Šiški, tudi več novih hiš in nastajajo nekake zaokrožene kolonije vil. Pripomniti i>a bi bilo, da je v Zg. ŠiSki še zelo mnogo hiš brez kanalizacije, tako n. pr. so vse številne hiše oz. vile ob Poti za remizo še brez vode, čeprav jih od vodovoda v Klečali loči le nekaj slo metrov. Manj pa grade lotos na Mirju. kjer je do sedaj zrasla le ena nova vila, ki jo zida v Marmon-tovi ulici Zidarska zadruga za g. Rozmana, lastnika tovarne Golot) na Viču. V isti ulici pa docela prenavljajo vilo št. 12. (Ib tržaški cesli, nasjiroti Tobačne tovarne si je sezidal veličastno trinadslropno hišo dr. Kane. Stavbena dela izvršuje podjetje Battelino, mizarska dela ji« Nekovar. Tudi ta zgradba bo že sredi poletja služila svojemu namenu. Dalje bo do jeseni gotova štirinadslro|)na hiša ob Blenwelsovi cesti |ioleg mrke, zastarele pritlične zgradbe, ki še vedno dela reklamo za ■Puntigani Bier . Zida inž. Schell za železničarje. V Kersnikovi ulici, ki so jo lani jiotegnili do Dvohikove, si zida gradbeno podjetje Tomažič štirinadstropno stavbo, ki je že dolgo pod streho, zadaj pa je garaža. To je le nekaj izmed mnogih novih hiš. ki bodo v najkrajšem času pripomogle k lepši zunanjosti slovenske prestolnice. Za Jegličev akademski dom so darovali: Koman I!., kupi«u. Brezovica, 50 illn; T/' kanili dr. li. Piccoli, bjubl.1., Hm din; II raslolj lr„ Maribor 100 din; občina (Skorja I.oka lini din; Pipp v., kupiti u Polhov Gradec, lil din. župni urad Moril v ce n*) din; Ballelluo Angelo, .tavbenik. Ljublj., 50 dni: občina Polhov Griulcc .VI din: občina Hnjhenbuig, sre/. iin-žicc. lin din; občina .ležica luo din: oblUna littdov-iiii-u li:im din; Slov. kat akad. sttiieši ust v o 5110 din; i,oh Maks, uradnik llAII, I" din. Kn.-ar Slelan, kaplan. Videnje, lil din; Alolšuk Jan.-/.. Bru»luvče 20 din; mstfr. Milnici I lin1,., kanonik, Maribor, .Vi din; frančiškanski numostan v Brežicah lil din- Derguut Ant., kaplan, St. ltupi'i't lil! Dol. Jll din; 1'aviiii Ivan, Litija, 10 din; Ivana Skalar, SI. Vid n. i.j. 30 din; dr. Butiiiii t r., ukr. unč., M ur. tinlmla. ,VI din: Skuhala \ ckoslav, llnj-dina liri 1'tuju, -m din; dr \ oršif .losip, udvokat. Ljub liana, lin. dm; neimenovan -lil din: Magister Albin, Vižuinrie, .VI din; Kocljttn Audr.. prof. Kočevje, .VI din: l-Vguii IKiutuij, kaplan. Slov. Bistrica, i« din; Suiif-n-Lojzu, kaplan, skale. Ki din: dr. Josip JeruJ, iirof., M»: l-ibor, -Ji •lin; inž. L Majee, l.jubljiina, 20 iliu; .1 url j iluzell, kaplan, Zaluc, -ji din: kal. pi-osv. društvo II.'-tcČi- 1011 din; Maril« Zajec. Zlri, lisi din; Ljudska hran. iu pos. sv. Lovrenc na Dr. polju 1U0 din: Magdalen slci samostan. Sludcnlco pri ''oljčunali lil din; Ivan Uriocij, |UH)|i|iMr-eni tfi-aditnlj, Ljubljana, ,V) din; dr. Ivan Ma/.ck, advokat. Litija, i» din; Vavk Anton, f.up-nik. T;-?.lč, liti din; Jurij Priboži«, župnik, Zojfor.ic din: l-ihlcr Franc, kaplan, ijibillcu na l)ol., 20 din: dr. Adoll' llainšak, zdravnik, enia pri 1'rcvnlj-ili. lno din: dr. šilar, advokat, Kranj, -U din; Franc Pidak. žuiinlk, SI. -11111/. na Dr. polju. iO iliu: Prosv. društvo liob na Dni 20 din: dr. I.oirar France, Ljubil.. 100 iliu; 1'1-ohv. društvo Horjul .VI din; Arko Jože, sodnik, Kočevje. lini din: dr. Arnejc .laiiko, župnik, Trstenik Golnik, 211 din: 1'i-nnov Frane, prof., st Vid u. Lj., 2." din- Zaletel Vinko, kaplan, Tržič, hw din; dr. Josip PelHč zdi-iivnlk. Boh. Blslrlea, jO din: občina Krani-ska nora .VUlI din; l»ro»v. društvo Krško .in din; Inž. Pavle Ferlie nivn. ban. kmet. postajo, Maribor, :til din: Oman Anton, kaplan. Dob. '.'n din: KržiSnik Pavel, kaplan. Selcu n. Sk. l.nko, ln din; .Insip Borpanl, okr. veterinar, M ur. Sobota, IIKI din ; občina Dol. Toplice 1011 din; inž Zorim liani. Lukavae, 20 din; dr. firegori.l Pcčiak, prof., Ljublj.. 100 din: dr. .laklif Frane, L.I., -lil din; Marko Težak, Zagreb. .vi din; dr. Slavič Matija. Ljublj., vi din: dr. Ivan Hubad. školja Loka, .VI din: dr. Mlinar Ivan, tajnik upr. sod. Celje. Vi din; dr. Jože Mnriotič, Knstošija. lilil din; dr Lovro Sušnik. unč. prottv. odd.. Ljublj., 50 din; dr. Anion Mcgušar, odvetnik. Kranj. 50 din: di'. Hcric p. (Iriicijan. prov.. Ljubil.,, 50 din: dr. T.njo Koser. Celovec, 50 din; inž. Novak .1.. Ljublj., 50 din; lvat. izoliružcvalno drnšlvo Sv. Helena, p. Dol pri Ljublj, 15 din: Ivan Frančišek (Jnldovce. škof, Skoplje, So din. Vsem darovalcem se liajtopicje zahvaljuje Akcija za Jei/ličev al.ail. dom. Radio Programi Radio Liuhlfanat Soljcta, TI. aprila: 12 Zdaj pa spet plošče veselo pojo, kar brez prestanka teko in teko — 12.15 Poročila — 10 Napovedi — lil.il) Zdaj pu »pet ploščo vusolo Uko, kar brez prestanka teko in teko — II Napovedi — 18 Za Jelopnitt (igra Rad. orkestra) - 18.10 Najvažnejše določne socialne pogodbe zn Izscljeuen (g. Jožko Hoz-iniin) — IM Napovedi, i>oročilii — lil.,10 Nne. ura: F.n kandidat za srbski prestol 1. lDH (prof Solovjev) — 10.50 Pregled sporeda — 20 Zunanja politika (s. ured. dr. Al. Ivuhaiil - 211.110 Veselo Jurjcvanjc - pisan večer. I Besedilo /bral iu uredil 1. P. I. Sodelujejo člani rad. Igr. družine, Fantje iih vasi in drugi — 22 Napovedi. : poročila — 22.15 Zu vesel kunec tedna fTJnil orkester) ; — -23 XX mednarodni katoliški esperantskl kongres (g. I Ooloblč P.-lt-r). Orugi programit Sobo/a. 1.1. aprila: BcUnad: 20 Duhovni zbori, 24 Cerkveni obredi - Zuyrcb: 20 Nar. običaji, 2ll.:i(l Vok. - konc., 21 Zab. konc., 22.20 Ples gl. - Prava: 111.20 Lahka gl. In petje, 20.20 Pcsler večer, 22.10 Lahka gl. | - Vat itava: 20 Plesna gl., 21.55 Zbor, 22.J0 Plošče — Sn/ija: 22.H0 Cerkveni obredi — liadimpekta: 1!) Ma-. džnrske pesmi, 20 Igra, 21.10 Serouadc, 22.40 Ples. gl., 23.15 Cig gl. - Ita'. poni- I. skup. <111, 301 in 283 wl: 17.15 Violina, 21 Glordanova opera Marcella« In Ca-musflljovn opera Mladonkln obraz: -- II. sirup. (5U0, Mili i It "M lil): iT.15 Stari plesi. 21 Vojaška godba, 22.1H Zab. konc. III sltitp. (m, 172 ht 211 in): 10.20 Zbor. 211.30 Brazilska godba. 21.20 Igra in ples gl. — Dunaj-llrrlin: 21) Avstrijski večer, 22.30 Zal), in ples. gl. — 1 llambuin: 20.10 Kunnekcjcva komična opera. Velika i grešnica — I rnlislava: 20 Operetna gl. — Koln: 1.0.10 I Pihala, 20 Večerni kune. in Lilickcjovc skladbo — !><•-I roninlhter: 18.30 .lodlerjl iu nrgliee, 10.55 Koračnice, ' 20.20 Nar pesmi. 21.05 I/. \Vcberjcvo opere .čiirostre-I lec , 22.115 Ples. gl. — Pnslr Parisicn: 21.05 Kabaret — SK Lju tfjana : SK Jugoslavija (Belgrad) Jutri nastopi v Ljubljani belgrajeka "Jugoslavija«, eden od najboljših klubov. Pribiti moramo takoj uvodoma, da so se Belgrajčani dobro pripravili za ta nastop. Na velikonočno nedeljo so v prijateljski tekmi proti moštvu Bate preizkusili v napadalni vrsti mlajše in talentirane moči, ki naj bi prišle v poštev v tekmi z »Ljubljano«. Za definitivno postavo moštva »Jugoslavije« še točno ne vemo, gotovo jc le, da bodo nastopili mnogi reprezenlativci kakor Spasič, Lukič in Andjelko-vič, Djokič ter Zečevič in Petrovič. O kvaliteti jutrišnjega gosta ni treba izgubljati dosli besedi. Moštvo »Jugoslavije« ne uživa slovesa samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Doslej sc mu je v prvenstvu posrečilo igrati v Splitu proti »Hajduku« neodločno, kar se mora smatrati za velik uspeh. V Zagrebu «o nedavno premagali Hiiška«, kar se mora tudi smatrati za uspeh. V Ljubljani doslej niso želi uspehov, toda dobro sc spominjamo, da so bile tekme z Jugoslavijo najbolj napete in samo minimalna razlika v golih je odločala. Naši sc morajo jutri zelo potruditi. Omagati ne smejo prav do konca igre, Igrati bo treba odločno, z voljo in elanom. Le na ta način bodo kos večji rutiniranosti in tehničnemu znanju gostov. V predtekmi bomo videli jeseniško »Bratstvo«. Je to zelo odločno in ostro moštvo, proti kateremu bo nastopilo B-moštvo našega ligaša. Prcdlekma se bo pričela ob 15, glavna tekma pa ob 16.30 . Odbor sodnikov pri JNZ jc določil za jutrišnjo ligaško tekmo g. Kapa (namestnik g. Djukič), oba iz Sarajeva. G. Kan je vodil že več težjih tekem v Ljubljani, zato mu želimo tudi jutri obilo uspeha. Smuk s Triglava Za nedeljski smuk s Triglava vlada v vseh športnih krogih veliko zanimanje in nc samo v onih vrstah, katere spremljajo »dilce« po snežnih I poljanah. Mednarodna udeležba bo to prireditev I močno dvignila in bo seveda tudi konkurenca zelo ostra, saj nastopajo iz inozemstva smučarji, katerih imena vedno čitamo v prvih vrstah Tudi naša zveza je postavila svoje najboljše, ki sc bodo gotovo prerinili precej v o-spredje, dva pa r.ta tudi resna kandidata za prvo mesto. Kdor želi še enkrat pred zaključkom letošnje zimske sezone videti lepe smučarske tekme, naj odrine v nedeljo v Zgornjo Krmo. Štart bo ob 11 dopoldne. Medhtubs^i oohaln! turnir V nedeljo bo igrišče Jadrana« ponovno prizorišče zanimivih borb prvorazrednih klubov za prestiž in ličen pokal, ki ga je razpisal medklubski odbor Ze sami sodelujoči klub- kakor: »Jadran«, Mar««,. -Reka« in ^Svoboda« nam iamčijo Za prvovrsten užitek. To je nekak Ljubljanski kup«, ki mora izpopolnili proste spomladanske termine. Igra se po točkah in na različnih igriščih Kot prvi par nastopila ob 9 .Mars«— Svoboda«, ob 10 30 Jadran«— Reka« Zlasti privlačen bo zadnji par, k.i)ti to je lokalni derby ki skoraj upravičeno nadomešča danes žc nekako pozabljeni dvoboi Ilirija«— Primorje«. Bo to nekaka revija I. razreda in marsikdo bo skušal na zelenem polju poravnati stare račune izza j>rvenstvenih borb Vab' ni vsi ljubitelji lepega nogometa II. pmpnpnttdni table - tenis turni' SK M ad hc »e bo odigral v nedeljo, 24. I. m. v Salezljanskeyi mladinskem domu n« Kodeljevem. Za ta turnir vlada veliko zanimanje, kar dokazujejo že številne prijave zagrebških in ljubljanskih klubov. Za prva mesta so razpisani lični pokali, ki so jih darovali g. ban. dr. Natlačen, baron Codelli in SK Mladika. Za ostala mesta je pa več praktičnih daril, ki so jih darovale tvrdke Spectrum, Bonač. Sporl-Kmel. Alpina. Jugoslovanska knjigarna. Samec, škofic, Konsumno društvo. Nova založba. Schinil, Vera Remec iti dr. Ker se. jc prijavilo k teniovnn.jii več najboljših zagrebških in ljubljanskih igralcev, obeta bili borba za prva mosta zelo na|>eta. Vabljeni so vs; ljubitelji tega «|iorta, zlasti iz Mosl, da bi s tem pripomogli špovln do večjega razmaha v leni delu inesla. — Vslop |>rost! Otvoritvene dirhe holesarjev bodo utri Na prvi medklubski nastop kolesarskih dirkačev, ki bo jutri popoldne od pol 14 dalje, bo pohitel marsikak ljubitelj naiega kolesarskega športa. Zanimanje jc med dirkači veliko in bo njihovo število posebno pri juniorjih in novincih visoko. Tu bodo stali v borbi ljubljanski, zagrebški, celjski, mariborski, novomeški in še dirkači drugih krajev, kajti podutiške krožne vožnje, ki vsako leto privab'io mnogo gledalcev, so naše dirkače žc tako razvnele, da ne gledajo na žrlve, ki jih taki nastopi od njih terjajo; veselie imajo, le dn vidijo zanimanje od strani širšega občinstva, čeprav se pri izvajanju vožnje tudi kakorkoli pololčejo ali popraskajo ob eventualnih padcih ali karambolih — Start in cilj je na razglednem mestu pri Gasilskem domu v Zg. Šiški, kjer bo v restavraciji pri Mrirtincu tudi razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Vo/i -sc ob vsakem vremenu SK llnktt V nedeljo. 21. 1. m., naj bodo igralci prvi-tt« imištva, kakor luili juniorji ob ') zjutraj na igrišču Itckc. MALI OGLASI V malih oglasih veljn vsaka besed« Din f—s ženitovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Fotografski pomočniki! I Frizersko vajenko Trgovski naobraženec žull kakršno koli boljše mesto najraje v Celju. Ponudbe na upravo »Slovenca« Celje pod »Položim 20000« (a) Več nedeljskih natakaric in pomivalk — sprejme gostilna na Rožniku Predstaviti se ob popoldnevih ) Krojaškega pomočnika mlajšo moč, za velike kose takoj sprejmem — oskrba v hiši. Oerjevlč Franc krojač, Brežice 17 Mladega črkoslikarja dobrega risarja, sprejmem takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št «;;es (b) Samostojnega sirarja kot delovno moč za izdelovanje emendolskega sira išče večja sirarna v dunavski banovin! — Ponudbe poslati na »Švicarsko sirarno Sombor« 2 laboranta, 2 negutiv in pozitiv retušerja in onega nparaterju za atelje, takoj sprejmem. Foto Lončarevifi Belgrad, Teraztje 32. (b) Agilni zastopniki v dravski banovini dobijo službo pri veliki zavarovalnici. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zaslužek« 0210. (b) Bančno uradnico izurjeno strojepisko - s perfektnim znanjem srbohrvaščine ln nemščine ter slovenske ln nemške stenografije išče velik denarni zavod. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Maj 10?,S« 0371 (b) Knjigovodjo korespoudenta, mlajšega, s prakso, s p r c j ni c večje podjetje v Ljubljani. Znanje arbolirvotskega in nemškega jezika pogoj. Nastop službe po dogovoru. - Po-nudbe z opisom dosedanjega službovanja nn upravo »Slovenca« pod Industrija« št. 5824. (b) sprejmem takoj. Merlok Ivan frizer Sv. Petra 70 Enostanovanjsko hišo z vrtom In njivo takoj prodani; cenjene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ljubljana 80 000-. Lepo posestvo v Ribnici lo je: nova žaga mlin stope, polje, 2 travnika; in več stavbnih parcel v Ljubljani proda Josip Oražem — Ljubljana-Moste. (p) Čitajte in širite »Slovenca« JU Novosti vseh oblačil šport kamgarn obleke, perilo Itd. — najceneje: Presker, Ljubljana. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550"— naprej. Nova trgovina LJubljana - Tvrševa cesta 36 tnasproti Gospodarske zveze) Vložim 50 do 100.000 din z aktivno udeležbo v dobroidoče podjetje. Prednost imajo Iransportno-špediterska ali carinsko-posredniška podjetja. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod -Agilnost«, 6261. Vabilo na om\\ zbor 45. redni občni zbor Vzajemne posojilnice, i- z. z o. z. v Ljubljani« bo dne 6. majnika 1938, ob pol O zvečer v posojilnični posvetovalnici, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva, 2. poročilo nadzorstva, 3. branje revizijskega poročila. t. odobritev računskega zaključka za 1. 1937, 5. volitev Ireh namestnikov načelstva, (i. volitev nadzorstva, 7. slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, bo pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. "Ktf. ' j?^ ;•;.'. v'-;'■;■■■; V; H'..' > '■'' . '.'..■■vlglasno, je J nanovo uho vendarle nekaj ujelo iz njega. Začele so se mu tresti roko in skušal je vstali. Fernando niti ie pomignil z roko in ga pomiril. Ta siromak je izgubil v težavah, ki so ga obiskale, vso svojo voljo. Brat mu je skušal vrniti njegovo moč in odločnost obzirno in potrpežljivo, dn ne bi zabredel v divje sovraštvo do ljudi, ki meji na norost ali pa pripelje človek« do samomora. Nov gib in tudi žena je umolknila. Rogelio ie oglodal do kosti sočno kurje meso in dejal, da je izborim jed. Poplakni.1 ga je s čašo tistega i zbor ne g« Chateauja, ki ga ni vsa leta pozabil, poleni pa je začutil, da je pripravljen za zaupne pogovore Kako sta si s predsednikom republike?« »Dobra.« »Ali bi me predstavil? »Prav rad. Še danes, če se li mudi. Meni se ne mudi. toda moj obisk bi utegnil koristiti predsedniku.« Ali prihajaš s ponudbo za posojilo/ (as je """'^Prihajam z dosti večjo ponudbo Nekaj politikov s katerimi sem potoval, mi je dejalo, dn ima težkoče s finančnim ministrom.« To je dober minister!« je odgovoril Fernando. »Toda no bo se obdržal, zakaj časi narekujejo pol i t i ko, kakršne on ne mara izvajati.« »Prav zaradi tega. Jaz mu bom pa ponudil za finančnega ministra nekoga, ki ho lahko v Londonu dosegel vse, kar se mu bo zdelo vredno prositi.« Velikopoteznost, s katero je nesramni Rogelio izgovoril te besede, je učinkovala na Fernand«. „ Ali je mogoče izvedeti, kdo je ta kandidat?« Iiogelio je z važnim pogledom premeril vso mizo Dami sta nekaj govorili. Juan je imel posla z jedjo. Mar i« Adalidova pa, ki jo je politika zanimala. saj se je njen mož močni) bavil z njo, je prisluhnila in slišala pritajeni ltogelijev odgovor: Kaj praviš, če hi bil kandidat jaz? : Ferimndu se je to vprašanje zdelo tako neumno, da prvi trenutek ni našel nanj odgovora. Rogelio pa, ki je bil silo občutljiv za vse. kar se je tikalo njegove nečiinernosti, je opazil, da je brat čakal ž odgovorom pol sekunde. ■»Si to dejal resno?« »Kaj me morda nimaš za toliko sposobnega?«: »Človek božji, sposobnosti ti ne manjka! Zdi se mi, da sem dokazal, d« nisem nesposoben že pri svojih zasebnih poslih. Ali misliš, da je človek, ki ne zna voditi niti svojih poslov, sposoben voditi tuje?« Kernandu je čelo pordelo. Če hi bilo. kakor ni bilo, bi bil iia to namigovanje odgovoril, kakor se sjKidobi Toda menica z njegovim podpisom, ki ie ni nobena banka hotela vzeti, mu je sredi poti zavrla korak. Potreboval je brata, da se reši iz zagate Zato je bilo |K>tre,bno. da mu potrjuje utvaro, v katero mi je začaralo njegovo samo-ljubje. Mislim, da si za vodstvo javnih poslov sposoben prav tako kakor za vodstvo svojih. Tod« mislil sem, da si preveč oddaljen od države in njenih potreb, da bi hotel poskusili srečo na po-litičnem mestu... Če ho minister za finance od- stopil, ga bo predsednik hotel nadomestiti s kakim človekom iz stranke, da si ne izpodnese tal v zbornici.;: Rogelio je vrgel enako zaničljiv pogled na ubogo Juanovo postavo in na predsednika Južno-amerikanske banke. »Že vem, kaj hočeš reči. Če bi bil pred tridesetimi leti ti predsednik republike in bi ti bilo treba izbirati finančnega ministra in se odločili za pridnega Juana ali za lahkomiselnega Rogelia, bi bil za ministra vsel Rogelia. In če bi moral sedanji predsednik izbirati med menoj in med teboj, hi zatrdno ne izbral mene... Kajti ti si bil finančnik, jaz pa sem zmešanec. Toda treba je videti samo obraze londonskih bančnikov, če položiš prednje papir z mojim ali pa tvojim pod-pisom .'..« Nastopil je molk. Eden izmed tistih molkov, polnih zadrege, ki ga v beznici konča strel ali pa udarec s pestjo. Toda Rogelio je spadal v tisto vrsto ljudi, ki polahko, brez vidne zlobe, zadajajo najhujše udarce. Opravičevala ga je ta nezavednost. Dobro vzgojeni ljudje na tnko govorjenje odgovarjajo z nasmehom. Dobra jed, i zborna vina, ki jih je podkrepila še čaša konjaka znamke Napoleon, ki jo je Rogelio označil za strahotno, in kava, kakršne ni dobil nikjer v Londonu, ter cigara, kakršne kade samo v Nev Vorku, vse lo je povzročilo, da so pogovor spremenili. Vrh tega pa so kavo pili ?e med potjo v Ada-lidovo knjižnico in držali skodelice v rokah. V knjižnici so v soju posebnih svetilk vjsele krasne slike. »Za tega Rembrandta. je rekel Rogelio in so ustavil pred lastnim portretom holandskega slikarki, bi ti londonska Natiomil Gallery plačala tri tisoč gvinej.c To hi bil slab i>os"l zame. je odgovoril Fernando in se namrdnil, mene je veljal doeti več. »In z« tega Greca in tistega Goya in onega Velasqueza...« »Dal sem zanj deset tisoč pesosov!« »Danes bi ti vrgel več. Koliko te je veljala knjižnica?« Fernando je vrgel zastrt pogled po policah iz caoba, kjer se je vrstilo tri tisoč zvezkov izbranih izdaj, prelepo vezanih in s podpisi največjih pisateljev iz devetnajstega stoletja. Veliko med njimi jili je izviralo iz kraljevih knjižnic, od koder so jih razmetale revolucije. Veliko jih je bilo vezanih nalašč zanj. Imel je v knjižnici vezave Rubnna, Raparliera, Chainpollea Duruja, velikih knjigovezov, ki so pustili svoje odjemalce, da so morali čakati mesece in mesece, pa naj so bili tudi kralji, in zahtevali od knjige po tisoč frankov. »No. ne toliko... Res pa je. da je takale knjižnica s slikami starih mojstrov precej draga muha.« »Pol milijona peso sov ?< »Človek božji! Več kakor to. računaj milijon.« »In če prišteješ še, kar si izgubil na obrestih? In če prišteješ, kaj pomeni za poslovnega človeka, da inta tako veliko vsoto zamrznjeno v knjigah? Ne, ne. Nihče ti ne bo dal za to milijona, niti ti ne bo plačal toliko, kolikor si ti dal.« »V tem imaš prav. Če bi mi danes ponudili polovico toliko, bi knjižnico prodal, čeprav jo od vsega, kar imam, najbolj ljubim. Res, danes smo vsi Argenlinci na strašnem križevem potu Ali bomo prodali polovico svoje lastnine za pol cene, da rešimo drugo polovico, ali pa ee bomo pogrez-nili v tak brezupen polom, ki bo zelo podoben sramoti.« Te mračne besede so pri bratu izzvale, samo novo zbadanje: »Vsi ne. Jaz na primer nisem Se nikdar bil na boljšem kakor zdaj.« Fernando Adalid je uprl svojo sive zvesle oči v brata, prebledel in s težavo rekel: »Ali imaš mnogo razpoložljivega denarja? : Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakover, Urednik: vikior Cenčič Pomemben domač izum Skromne razmere, v katerih živimo, pre- na katerega postane pozorna celo tujina, 'lako smo že pred leti poročali, da je tedanji akademik ljubljanske univerze, zdaj prof. v Prizrenu, §. Marjan Čadež, postavil na Ljubljanskem gra-u napravo za merjenje jakosti in smeri vetra. Naprava je že tedaj avtomatično beležila smer in jakost vetra in je bila po načinu zgradbe originalno zamišljena in dobro izpeljana. Po dokončanih študijah je g. profesor odšel k vojakom, nato na je nastopil letos službo profesorja na realni gimnaziji v Prizrenu. Njegova naprava pa je samevala na gradu in se seveda v teku časa tudi pokvarila. Dokazala pa je, da je izumiteljeva zamisel popolnoma pravilna in nad vse pomembna. G. profesor je seveda tudi še nadaljnja leta posvetil študiju anemografa, to je naprave, ki bo merila in avtomatično zabeleževala jakost in smer vetra. V zadnjem času je stopil v stike 7. belgrajsko tvrdko Mikron, ki je edina jugoslovanska tvrdka, ki se v večji meri bavi z iz- delovanjem preciznih merilnih instrumentov in avtomatov. Ta tvrdka je po navodilih g. profesorja Čadeža izdelala na lastne stroške auemo- l raf, ki je podoben moderniziranemu aparatu, akršen je bil postavljen na Ljubljanskem gradu. Že prvi poskusi z merilnim avtomatom so pokazali pomembnost in važnost te naprave; zato je tvrdka skupno z g. profesorjem Čadežem prijavila izum bel 'grajskemu patentnemu uradu, ki je te dni izum tudi patentiral. Istočasno je stopila tvrdka v stike z inozemskimi tovarnami, ki so za ta anemograf pokazale veliko zanimanje. Za patent se zlasti zanimata neka francoska tvrdka in znana nemška tovarna As-cania-Werke Na tem lepem uspehu izumitelju prisrčno čestitamo, z željo, da naj ne bo to njegov zadnji patent. Patentirani anemograf je svojevrstna konstrukcija, ki se postavi deloma na streko, deloma pa v nižje ležeče prostore. Na strehi je aparatura kaj enostavna. Okrog vodoravne osi se vrti ročica, ki v mirnem ozračju gleda navpično proti nebu. Na svojem gornjem koncu ima ročica vilice, v katere je vrtljivo zatak- njena skodelica, v katero se upira veter. Kadar zapiha veter, tedaj zračni pritisk ročico nagne, s tem zavrti ročica kolo, po katerem teče jeklena vrv, ki vodi do merilnih in pisalnih instrumentov To kolo z ročico pa je na streho pritrjeno tako, da se lahko vrti okrog navpične osi in da se tako lahko obrne vedno v smer vetra. To obračanje pospešuje rep naprave, ki pa jc zopet zgrajen tako, da manjši in kratki vetrovni sunki iz drugih smeri naprave še ne zaobrnejo Jeklena žica, ki prihaja do merilne naprave, se na kolesu ob različni jakosti vetra dviga in spušča Da se dvigne vedno za isto dolžino, če se zviša jakost vetra za en meter, je bilo treba zgraditi poseben plavač, ki s svojim dviganjem iz tekočine dosego tako ravnotežje mehaničnim silam, da je premik žice sorazmeren s porastom hitrosti vetra. Izvedba tega plavača je zahtevala dolgotrajen in težak račun in je popolnoma uspela. Za plavačein slede pisalne naprp-ve in dušilke, ki preprečujejo, na bi se zabe-leževali kratki sunki, ki so za merjenje brez pomena. Z izredno duhovito konstrukcijo je izdelana pisalna naprava, ki piše vsakokratno smer vetra. Krivuljo smeri vetra rišeta po potrebi dva kazalca. Jakost vetra zaznamuje zopet poseben kazalec, poleg tega pa bosta še dva druga kazalca označevala tudi najmočnejše in najslabše sunke vetra, ki jih glavni kazalec, ki bo risal le povprečno jakost vetra, ne bo za-beleževal. Vse te zabeležbe se v aparaturi nanašajo na milimetrski papir, ki teče po bobniču. Ta bobnič se zavrti v 24 urah enkrat in zabeležba je točen anemogram vetrovnih razmer dotičnega dneva. Doslej so take točne podatke potrebovala zlasti vsa letališča in važnejše vremenske opazovalnice. Na letališčih so doslej v ta namen uporabljali zelo komplicirane in dragocene naprave, ki so delovale s pomočjo električnih relejev. Z uporabo tega na novo izumljenega aparata pa ne bo pridobljen le prihranek pri manjši dobavni ceni, ampak bo dana mnogo večja sigurnost in natančnost. Po zanimanju, ki so ga pokazale tuje tvrdke, je upravičeno upanje, da bo g. profesor poleg priznanja imel od svojega izuma tudi še gmotne koristi, kar mu bo gotovo prišlo prav, saj pogreša v Prizrenu, kjer je v službi, zlasti strokovne in dragoceue literature, ki bi mu bila sieer v drugih večjih kulturnih središčih na razpolago. Prijeti ponarejevalci 1000 dinarskih bankovcev Litija, 22. aprila Pred tremi meseci je o priliki velikega sejma v Litiji neki neznanec zamenjal v Lindnerjevi gostilni tisočak, ki se je izkazal za ponarejenega. Ta tisočak je potem prišel na pošto Domžale, kjer ga je tamkajšnja poštarica brez vsega prevzela. Šele na blagajni ljubljanske pošte so ugotovili, da je tisočak ponarejen. Poštarica iz Domžal je morala za to svojo neprevidnost plačati iz svojega 1000 dinarjev. Dva taka slična, ponarejena tisočaka so v zadnjem času dobili okrog Trebnjega in Novega mesta; niso pa orožniki navzlic najvestnejšemu opazovanju in zasledovanju mogli priti na sled falzifikatorjem. Te dni pa so se ponarejevalci sami ujeli v past. Pri velikem posestniku 60 letnemu Antonu Gracarju iz vasi Gradišče pri Št. Rupertu je bil delj časa zaposlen kot navaden kmečki delavec 30-letni Petrič Anton, kočarjev sin iz Gobjeka, občina Sv. Križ pri Litiji. Fant sicer ni delal na polju ali v gozdu, pač pa ga je najel stari Gracar, da bi pri njem izdeloval jurje. Mladi Petrič je namreč silno talentiran samouk-slikar; hodil je mnogo po svetu ter slikal dovršeno vse, kar mu je kdo naročil proti majhnemu plačilu. Stari Gra-ear pa mu je dajal za vsak izdelan tisočak 100 din ter vso hrano in pijačo. Petrič je izdelal z ročnim risanjem tisočak v treh dneh, ni pa glede barve dobro izpadel, ker je dal preblede barve, vodni tisk se mu je še precej posrečil, dovršene pa niso številke serij. V rokah smo imeli tak filzifikat s serijo 800 št. 0340. Petrič sam pravi, da bi sijajno ponaredil jurje, če bi imel pravi papir. Ko je Gracarjev sin prejšnji teden prodal vole na sejmu v Radečah, je ukradel Petrič staremu Gracarju pravega jurja ter dva ponarejena. S tem denarjem jo je popihal Petrič v Ljubljano, kjer je pravega jurja v nekaj dneh zapravil v ve- Uspešno delo društva za varstvo deklet v Mariboru Maribor, 22. aprila. Pretekle dni je bil redni občni zbor društva za varn6tvo deklet. Delovanje društva je osredotočeno v skrbi za »Dom za varstvo deklet«, ki ima svoje prostore na Slomškovem trgu 12. Tu je velika soba za patronažne sestanke. Vsako nedeljo popoldan morejo semkaj priti dekleta, da se sestanejo s svojimi tovariiicami, se kratkočasijo z zabavnimi družinskimi igrami, si zapojejo, čitajo kaj poučnega ali slišijo kaj koristnega. — Dekleta kateregakoli poklica, ki so začasno brez službe in nimajo doma ali drugega zavetišča, kjer bi mogle čakati, dokler ne dobijo kie zaposlitve, dobijo v našem domu proti mali odškodnini, dostikrat tudi brezplačno, prenočišče in vso oskrbnino. Na prenočišče se sprejemajo tudi dekleta, ki jih na cesti tavajoče privedejo v Dom stražniki, da revicam ni treba prenočevati v policijskih zaporih. Kolika je bila frekvenca, se jasno vidi, če omenimo, da je društvo nudilo v preteklem poslovnem letu 2400 prenočišč ter 9601 okrepčil (zajtrkov, obedov ali večerij). Uspešnih posredovanj za službe je bilo 231, raznih tozadevnih nasvetov 780. V 25 primerih je po posredovanju društva nudila dekletom brezplačno zdravniško pomoč gospa dr. Klara Kukovec, za kar ji je bila izrečena najiskrene.ja zahvala. Dom upravlja z veliko požrtvovalnostjo in spretnostjo gdč. Mercedes Budau; občni zbor ji je za ves njen trud izrekel priznanje in zahvalo Društvo nima premoženja, navezano je na prostovoljne darove Članov šteje 79, članarina znaša letno 12 din. Glede na plemenito delo društva bi bilo želeti, da se število članstva pomnoži in s tem podpre društveno delovanje. Vsem dobrotnikom, ki so kakorkoli pomagali društvu, da je v toliki meri moglo vršiti dela krščanskega usmiljenja, je bila na občnem zboru izrečena hvaležna zahvala z zaupno prošnjo za nadaljnjo naklonjenost. Posebna zahvala za dosedanjo blagohotnost in priporočilo za nadalje je bilo naslovljeno na g. Brandnerja kot zastopnika mestnega poglavarstva. Izvoljen je bil po večini dosedanji odbor z nesebično in neumorno delavno ravnateljico gospo Antonijo Stupco na čelu. Želimo, da bi se pod njenim spretnim vodstvom nadaljevalo delo za za-iiito is varstvo deklet. seli druščini, nakar je prišel z obema falzifika-tonia domov k svojemu očetu na Gobjek. Medtem pa je šel Gracar k orožnikom v Sv. Križ, kjer je Petriča ovadil, da mu je ukradel tri jurje. Orožniška kaplarja Torkar in Oblak sta šla takoj na Gobjek, kjer sta aretirala mladega Petriča ter mu zaplenila oba ponarejena tisočaka. Nato je Petrič priznal, da je te tisočake izdelal na domu starega Gracarja na Gradišču. Orožniki so šli nato na Gracarjevo posestvo, kjer so aretirali starega očeta Antona in sina Vinka ter vse tri po zaslišanju in priznanju oddali v zapore litijskega sodišča. Danes so odšli orožniki še po drugega Gracarjevega sina, ki je tudi soudeležen pri tej ponarejevalski aferi, pa se skriva okrog po gozdovih. V četrtek dopoldne so izvršili orožniki pod vodstvom komandirja litijske orožniške čete gosp. Baumkirhnerja na domu Gracarja temeljito hišno preiskavo. Domačega sina so našli v senu skritega. Izpovedal je, da ve samo toliko, da je Petrič v mali kamri »malal« svete slike. Orožniki so našli le nekaj barv in čopičev. Naknadno so še ugotovili, da je stari Gracar spravil v promet dva ponarejena jurja na Mirni, enega po v Trebnjem. 65 krat zaprta Vsak dan, razen kadar je zaprta, prosjači pred vhodom v frančiškansko cerkev ob Miklošičevi cesti ženica, stara okoli 35 let. Noge ima trde že od rojstva in se le z veliko muko premika. Ljudje ji radi darujejo, ker se jim smili in ima že nekakšno stalno klientelo dobrotnikov, obiskovalcev cerkve. Po daljšem času sem jo zdaj 6pet videl. Čudil sem se, da je tako dolgo ni bilo, pa sem jo vprašal, ali jo je morda bolezen zadrževala. — >0 ne, gospod,« lili je dejala s plahim, slabotnim glasom, »zaprta sem bila, 6 tednov sem spet dobila.« — Kolikokrat pa so Vas že »spravili«? — Zdaj je 64 krat. Včasih imam srečo in mi prisodijo le nekaj dni; največ sem pa dobila tri mesece. Pravila je, da jo preganjajo, ker ni iz mesta. Tam nekje od Zaloga je doma in ko je bila štiri-desetič zaprta, je dobila še prepoved prestopa mestne meje za tri leta. Roke se ji tresejo, iz ozkih bolnih oči ji je pritekla solza, pogled na njeno sključeno in izmozgano telo bi moral omehčati kamenito srce. Izza ogla je prišel stražnik. Zagledal je ta kupček nesreče za vrati in zdi se, da je bilo še njemu težko napovedati aretacijo. Toda — služba je služba, revše je romalo pet in šestdesetič v zapore. Kričala je in jokala, iz slabotnih pljuč so se trgali čudni glasovi, kot da bi obtoževali ves svet. Zdaj je spet »preskrbljena« za nekaj tednov, prav gotovo pa jo bomo videli še tisti dan, ko bo prišla iz zaporov, kako bo izza steklenih cerkvenih vrat plaho pogledovala na cesto, ali se morda ne bliža že stražnik, da jo odvede — šest in šestdesetič. Dobro ve, da najbrž niti ves teden no bo prosta, toda ko so jo zadnjič zaprli, je vzkliknila: »Prej se boste Vi naveličali kot jaz!« — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Milijonska Ljubljana, 22. aprila. Od polarnih krajev zadnje dneve prihajajoči mrzli val se je raztegnil na vso Srednjo Evropo in je segel daleč tja v Francijo. Hud mraz je povzročil po vseh krajih na sadju ogromno škodo, prav tako tudi po vinogradih. Niso prizadeti samo naši kraji, marveč tudi vsi alpski kraji, kjer so bili veliki sadovnjaki, in tudi vinorodni kraji v Franciji in Avstriji. Po mnogih naših vinogradih so vinogradniki v nizkih legah te dni budno pazili na vsako spremembo vremena ter so noč in dan čuvali trte, ponoči, zlasti proti jutru so po vinogradih kurili, da so tako obvarovali trte pred pozebo. Drugod pa sta mraz in slana tako nepričakovano pritisnila, da se ljudje niso mogli pripraviti na obrambo. Po Gorenjskem trpijo zlasti kraji okoli Kamnika, Škofje Loke in drugi, kjer so bili sadovnjaki plemenitih zgodnjih hrušk in jabolk. Sadjarji, ki so računali na prav dobro sadno letino, žalostno zro v bodočnost, vendar so mnogi ohranili 6e trdno upanje, da se bodo vremenske prilike tako izboljšale, da bo dosedanja škoda na sadnem drevju nekoliko popravljena Na Gorenjskem, tako računajo, je pozeba napravila nad 1 milijon škode, kajti jesen bo v sadni bilanci izkazala znatno manjšo množino sadja. Močno je oškodovana Dolenjska v vinogradih in pri sadju. Tudi tu gre že sedaj škoda v milijone. Najhuje je na Štajerskem prizadet ljutomerski okraj. Vinogradniki zatrjujejo, da bo njih letošnji pridelek padel za najmanj 50%. Jesenska bilanca sadne in vinske letine bo ž o bria p as t a Chlorodont Smrtna nesreča v kamnolomu v Ponovičah Litija, 22. aprila. V sredo proti mraku je 38 letni delavec Ignacij Demec, doma iz Temeniške doline v kamnolomu nad Mačkovuo pri Ponovičah podminiral dolomitno skalo. Mimoidoči delavec Froll s Save je Demca opozoril, naj pazi, ker je nevarnost, da bi ga skala na podsula. V četrtek zjutraj pa so našli Demca v kamnolomu zasutega, mrlvega z veliko rano na obrazu. Najbrž je Demec vrtal skalo preveč globoko. Ker je bil [»leg tega šo napol gluh, ni slišal lomljenja skale nad seboj, ki je potem nesrečneža zasula. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na Savi, kjer je po odredbi sodišča v Litiji bilo danes brez obdukcije pokopano na župnem pokopališču na Savi. Pokojni Demec je že več let napravljal gramoz za posipanje cest ter je bil izredno marljiv in vesten delavec. Zapušča ženo, ki ima majhno kočo v Temenici. Pokoj njegovi duši. zaradi pozebe pač točno pokazala, kako ogromni milijoni so bili izgubljeni zaradi pomladanske {»zebe in slane. Splošno se je davi vreme preobrnilo na boljše. Jutranja temperatura se je že dvignila nad ničlo. Čez dan je bilo močno oblačno. Tudi iz drugih krajev v državi poročajo o podobnih vremenskih pojavih in o škodi, ki jo mraz povzroča. V Bosni je mraz na Šargan planini povzročil novo železniško nesrečo. Približno pol km od kraja, kjer se je nedavno iztiril vlak ter je bilo tam sedem človeških žrtev, je zaradi mraza popokala zemlja ter se utrgala in zasula progo. Lokomotiva se ni mogla ob pravem času ustaviti ter se je iztirila. Postala je za vožnjo nerabna, z njo pa še troje tovornih vagonov. Po vsej Bosni je zapadel sneg. Kmetje so v silnih skrbeh za svojo živino, ker jim je zmanjkalo krme, upanje na zeleno krmo pa jim je sneg za več dni odvzel. Sneg jo zametel tudi Slavonijo. Sadje je bilo tam v najlepšem cvetju, tako da je zdaj vsa letina uničena. V Novem Sadu so med drugim ugotovili, da že 25 let ni bilo tako mrzle in vse sadno drevje uničujoče pomladi. Kakor v Slavoniji, je uničena vsa sadna letina tudi v vsej podonavski banovini. V Dalmaciji je padlo v okolici Šibenika okoli 20 cm snega, v gorskih predelih reke Zrmanje pa celo do dva metra, tako da so se morali trijo avtobusi, ki so nameravali voziti ob tej reki, vrniti v Šibenik. V dalmatinski Zagori in na Mo-sorju je padlo pol metra snega. Dalmatinsko vinogradništvo in sadjarstvo trpi ogromno škodo. Že poprej je brstje oparila burja, sneg pa ja sedaj uničil vse brstje in cvetje. Železo so kradli na debelo Velike tatvine železa v Rakuschovem skladišču v bivšem mestnem mlinu v Celju Celje, dne 22. aprila. Za današnjo razpravo na okrožnem sodišču radi velikih tatvin v Rakuschovem skladišču v bivšem mestnem mlinu je bilo veliko zanimanje. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča so se danes zagovarjali 31-letni trgovski pomočnik Haberl Valter iz Sp. Hudinje pri Celju, 26-letni šofer Bianki Anton iz Gaberja, 29-letni trgovski pomočnik Žuraj Vinko iz Žalca in 38-letni trgovec Starec Franjo iz Celja. Prva dva obtoženca 6ta skozi sedem polnih mesecev kradla v Rakuschovem skladišču, dokler ni bila tatvina v noči od 15. na 16. decembra lanskega leta razkrita. Zasačili so ju neki železničarji, ko sta ravno nosila blago iz skladišč. Tata sta pobegnila in pustila blago 0 dejanju je bila obveščena celjska policija, ki je v nekaj dnevih razkrinkala tatvino. Ukradla sta za nad 60.000 din železnine. Koliko blaga sta obdolženca v teku sedmih mesecev pokradla, ni mogoče ugotoviti natančno. Možno je podati le vrednost onega blaga, za katero se je bodisi po računih bodisi po navedbi ugotovilo, da sta ga strankam dobavila obdolženca. Ko sta Haberl Valter in Bianki meseca maja šla v mesto mimo Rakuscbovega skladišča, sta po naključju opazila, da je na poslopju Mestnega mlina, kjer ima tvrdka Rakusch svoje veliko skladišče železnine, v I. nadstropju odprto okno. Še istega dne zvečer sta poskusila, da li bi se dalo pri tem oknu priti v skladišče. Poskus se je v polni meri posrečil. Do okna 6ta obdolženca splezala po železnem podstavku, ki podpira železno napravo za dviganje traverz iz vagona v skladišče. Haberl, ki je bil v času od 1. 1922 do 1928 uslužhen pri tvrdki Rakusch, se je v notranjosti skladišča prav dobro spoznal in takoj sta z Bian-kijem napravila načrt, da bosta iz tega skladišča kradla železo in železne izdelke in jih razpeča-vala. Železo sta odnašala na t. zv. Pertinačevo posestvo ob Kersnikovi ulici, kjer stanuje Westnov uslužbenec Večko Alojz. Najemniku Večku Alojzu sta natvezila, da zastopata neko tvrdko v Zagrebu, za katero razpečavata železo, ki jima ga tvrdka pošilja s tovornim avtomobilom in ga privaža v Celje navadno ponoči. Iz tega skladišča na Per-tinačevem posestvu sta obdolženca nato razpeča-valn blago na vse strani, zlasti pa po Celju in celjski bolnišnici. Največ nakradenega blaga sta oddala Prvi slovenski železnini na Kralja Petra cesti v Celju. Haberl, ki je izučen v železarski stroki, si je po temeljitem ogledu mestnega mlina napravil cenik, v katerem je označil blago in mu ekalkuliral cene tako, da so bile pri kg približno J za 20% cenejše kakor v trgovinah. Nato je obiskal razne trgovce in obrtnike in jim ponujal blago. Pri tem se je izdajal za zastopnika tvrdke Branko Vojnovič iz Zagreba in zatrjeval, da kupuje njegova tvrdka železo iz konkurznih ma9 po znižanih cenah in ga torej lahko prodaja za nekoliko par ceneje kakor druge trgovine. Od 10. junija do dneva razkritja sta dobavila samo Prvi slovenski železnini železnine v vrednosti 49.236 dinarjev. Po razkritju je Bianki dal odpeljati iz Pertinačeve shrambe na Starčevo posestvo še precej železnine. Obdolženca sta dobavila ukradeno železo številnim trgovcem, ključavničarjem, kleparjem, kovačem in drugim v Celju, v Žalcu, v Sv. Petru v Sav. dolini, v Sv. Jurju ob juž. žel., v Levcu, v Teharju. v skupni vrednosti 12.751 din. Blago, ki sta ga ukradla zadnjo noč 15. decembra, sta morala pustiti v snegu ob savinjski železnici, kjer je celjska policija blago kmalu našla. Brez dvoma pa predstavlja povzročena škoda ee večjo vsoto. Haberl je izjavil na današnji razpravi, da je trgovec Starec večkrat zahteval od njega podatke o tvrdki Vojnovič iz Zagreba, pa je znal Haberl z njemu lastno rafiniranostjo Starca preveriti, da mu je verjel. Starec je zahteval originalne račune, ki pa jih ni dobil. Da ne bi bilo preveč sumljivo, je Haberl pregovoril Starca in mu obljubil, da mu bo dal fakturo za 6 mesecev skupaj. Zakaj se je Haberl lotil te nepravilne kupčije, zatrjuje Haberl, da je bil k temu prisiljen zaradi družine in otrok. Njegov zagovor pa ne drži, kajti Haberl je imel lepo službo v tovarni Westen, kjer je bil v skladišču za pisarja. Zaslišanih je bilo več prič, med katerimi omenjamo glavno pričo g. Bdthe-ja, ki je bil Starčev družabnik, pozneje pa poslovodja pri Prvi slovenski železnini. Izjave, ki jih je Bothe podal pri današnjem zasliševanju, so bile olajšilne za Starca in Žuraja. Bothe je sicer res opozoril Starca, odnosno Žuraja na sumljiv izvor blaga, vendar, ko je našel v adresarju označeno ime Vojnovič, je bil prepričan, kakor oba obdolženca, da je blago pristnega izvora. Ifaberl je imel toli prepričevalen nastop, da so mu vsi morali verjeti. V Starčevo dobro je pričal tudi njegov sluga Go-lež Jakob, ki je prav tako podal veliko število okolnosti, ki ko pokazale, da Starec in Žuraj res nista vedoma kupovala ukradenega blaga. Pri današnji razpravi so bila prečitana zanimiva pisma z naročili in terjatvami. V pismih je Haberl poudarjal »solidnost« njegove tvrdke Vojnovič in jih prosil, da v lastnem interesu naročajo pri njem, ki daje toli procentov, obenem pa mu dajo tudi nekaj zaslužka za njegovo družino. Pisma so res zvita in se iz njih jasno izraža pretkanost Haber-la, ki si je znal na vse načine pridobiti odjemalce. Branilca dr. Stante in dr. Juhart sta predlagala, da se zasliši policijski nadzornik g. Zaver, zelezniški uslužbenci in vseh 10 trgovcev, ki so kupovali ukradeno blago. Senat se je umaknil k posvetovanju, nato pa zavrnil branilčeve predloge. Državni tožilec g. dr. Požar je vztrajal pri svoji obtožnici ter posebno poudarjal obtežilne izjave. Haberla in Biankija je zagovarjal dr. Sernec. Ob pol se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo dolgo uro. Haberl je bil obsojen na 4 leta robije, Bianki Anton pa na 2 leti in |>ol rohije. Starec in Žuraj sta bila obsojena v smislu § 333-1, ker sta kupovala ukradeno blago, vsak po 1.200 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa na 20 dni zapora. Vsi obtoženci IkkIo plačali lOOOdin povprečnine in sicer prva dva po 400, druga pa po 100 din. Goljufija z železniškimi dopolnilnimi listki Ljubljana, 22. aprila. Ljubljanska železniška policija je prišla po daljših opazovanjih in poizvedbah na sled premetenim manipulacijam s tako zvanimi železniškimi dopolnilnimi voznimi listki, ki jih izdajajo sprevodniki v vlaku za primer, da želi kak potnik nadaljevati vožnjo še nadalje od določene dohodne postaje, za katero je bil izdan prvotni vozni listek od kolodvorske blagajne. V to afero je zapleten 43 letni sprevodnik Fran P., ki ima za seboj že daljšo službeno dobo. Dvema medicin-cema, ki študirata v Ljubljani, je med vožnjo izdajal te dopolnilne listke tako, da je v matico vpisal krajše proge, medicinceina pa je izdajal listke za daljše proge. Oba medicinca sta se vozila na ta način ceneje v Zagreb in druga mesta, ko sta plačevala le za krajše proge. Na železniški policiji je aretirani sprevodnik P. priznal svoje manipulacije. Včeraj je bil odveden v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča ter je bila proti njemu uvedena kazenska preiskava zaradi kršenja uradne dolžnosti in ponarejanja uradnih listin. Železniška policija nadaljuje še preiskavo, da ugotovi, za koliko je bila železniška uprava oškodovana Prav tako l>o uvedena kazenska preiskava proti obema medicinceina. Baje so se vršile to nepoštene manipulacije delj časa. Posebna železniška revizija bo ugotovila, koliko takih voznih listkov je aretirani sprevodnik izdal in koliko znaša celotna škoda. Sprevodnik P. je dalje osumljen nekega nemoralnega dejanja z uekim ljubljanskim trgovcem. Ka\ pravite? Pevski ztor solistov praškega konservatorija ie te dni priredil koncert jugoslovanskih narodnih pesmi. Ob tej priliki je profetor na praškem konservatoriju, Jugoslovan g. M. C vrta nin, ki je delegat sv. sinoda srbske pravoslavne cerkve v Pragi, in si lasti sloves strokovnjaka za cerkveno petje, imel ludi primeren uvodni govor, v katerem pa je o Slovencih samo poudaril, da »so p o h t i t n o kakor kulturno bili pred svetovno vojno pasivni ter so v glasbenem razvoju ostali pasivni tudi v povojni dobU. Taka trditev je neugodno vplivula tudi na teiko občinstvo, kaj iele na Slovence. Toda mi se vprašujemo: kdo pooblašča lake predavatelje v tujini, da govore v našem imenu in nas predstavljajo, pa iz neznanja, toila verjetneje po premišljenem načrtu jemljejo slovanskemu kulturnemu udejstvovanju ugled pred svetom, da povzdignejo svojn največkrat pa samo namišljeno veličino? Proti takim predavateljem protestiramo v imenn naše visoko razvite glasbene kulture, ki ja svetu dala Gallusa-Pelelina že tedaj, ko so na jugu poznali samo še gusle na eno struno in še niso najeli Slovenca Davorina Jenka, da jim organizira pevsko kulturo in uglasbi narodno himno! Protestirnmo prav zdaj, ko snujemo glasbeno akademijo, ki ima pri nas že stoletno tradicijo in je ne postavljamo na pesek. In še to nam je padlo v spomin ob tem dogodku v Pragi —: ali m bil predlani naš Akademski pevski zbor povabljen v Prago na turnejo, da pokaže pat svojo *kulturno in pevsko pasivnostpa so tudi *naši* predstavniki v tujini to preprečili, ne da bi poslali zato vsaj nadomestilo? In še danes pribijamo: na porazne besede g. delegata Cvrtanina bi bil edini odgovor zaleti akcijo, da ga Akademski zbor »na licu mesta« de-sanira in potrdi slovensko glasbeno kulturo tam, kjer so jo »naši* ljudje omudeževali. Kaj pravite? črne legije Ku-Klux-Klan Ljudje brez duše ln strahu v velikem filmskem delu Pod črno krinko Senzacijo - Teror - Realizem premiera danes KINO MATICA 21-24 Vse naeledstvene države so to vprašanje uredile zadovoljno. Le pri nas se za to do sedaj nihče ni zmenil. lntereGentje se zahvaljujemo »Slovencu«, ki je to vprašanje načel, prosimo pa merodajne činite-1 je, naj nam pomagajo, da 6e ta zadeva premakne z mrtve točke, kar na vse zadnje zahteva že ugled države 6ame. — Razpisano službe »dravnikov. Kr. baneka uprava razpisuje pri banovinskem institutu za zdravljenje raka v Ljubljani 2 mesti honorarnih zdravnikov in 1 mesto zdravnika-uradniškega pripravnika, v banovlnskl bolnišnici v Brežicah pa 1 mesto zdravnika-uradniškega pripravnika. — Prosilci za mesto honorarnega zdravnika pri institutu za zdravljenje raka v Ljubljani morajo imeti poleg ostalih pogojev za sprejem v javno zdravstveno službo še posebno prakso na področju, v katerem bodo delali. Prosilci za mesto zdravnika-uradniškega pripravnika pa morajo imeti zdravniško pripravljalno dobo (staž). Prošnje naj se vlože pri kr banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 28. aprila 1938. — Nesreča delavca v Velenju. Dne 20. aprila zjutraj ob 0 je v elektrarni v Velenju jermen transmisije zagrabil 35 letnega delavca Lipnika Ivana, ki je bil tam zaposlen. Strlo mu je desno laket in eno desno rebro. Na kraj nesreče je takoj prišel rudniški zdravnik dr. Kolšek, nakar je ponesrečenca rudnifki gasilski avto prepeljal v slo-venjgražko bolnišnico. — Čebelnjak zgorel. Maščevalna roka je v jutru 21. aprila nekoliko pred 4. uro zažgala čebelnjak g. Martina Urbanca v Stari Fužini ob Bohinjskem jezeru, Vse je do tal pogorelo. Bilo je 30 obljudenih AZ panjev in veliko praznih raz- KINO SLOGA Telefon 27-30 predvaja danes zanimiv in napet film BORNEO 1 Koledar Sobota, 23. aprila: Vojteh (Adalbert), škof; Egidii Asiški. Nedelja, 24. aprila: (1. povelikonočna nedelja.) Jurij, mučenec; Fidelis Signi., mučenec. Novi grobovi -J- V Ljubljani je umrl gospod Franc Spachta, trgovski zastopnik. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Odlikovani so s kolajno za vojaške vrline peh. stotniki 1. razr. Rudolf Pirš, Milan Bradač, Vladimir Smuča in Ivan Filipovič; konjeniški stotniki I. razr. Ivan Žagar, Josip Golob in Miroslav Grujič; inž. stotnika I. razr. Rudolf Merlini in Zoran Piši; zrakoplovni stotnik I. razreda Leo Bradaška in orožni&ki stotnik I. razr. Venčeslav i ie bil včeraj proces končan. Lastnik avtobusa Jože nih mer. V veliki nevarnosti je bila hiša Ln vsa sosednja poslopja. Škoda je precejšna, ker čebelnjak ni bil zavarovan. Zato čebelarji, zavarujte tudi čebelnjake! — Vreme. Evropa: Severna in južna Evropa sta pod vplivom depresij, ki povzročajo oblačno in deževno vreme s snegom po vsej Evropi. Na britanskih otokih toplo vreme. Jugoslavija : Pretežno oblačno v srediid države in v severnih krajih, kjer dežuje in sneži, deloma Oblačno na zahodu, a jasno v južnih krujih. Toplota se ho zvišala v južni, znižala pa v severni polovici države. Napoved za danes: Oblačno z dežjem na zahodni, deloma oblačno na vzhodni polovici države. Ponoči mraz. Toplota se bo nekoliko zvišala. — Obsojeni Ižanci. Dolgo se je vlekel kazenski proces proti trem Ižancem, ki so bili obtoženi po § 128 k. z. zločina javnega nasilja in po § 302 prestopka žalienja uradne osebe. Proti njim so bile že tri razprave pred malim kazenskim senatom ter Pergl; pehotni stotniki 11. razr. Franjo Rupnik, Zdenko Šrajber, Ivan Drganc, Mirko Babovič, Dragotin Žerjal, Ivan Horvat, Rudolf Perhinek, Maks Jurkovič, Anton Pešut in Vicko Hraste, topniški stotnik II. razr. Štefan Kadliček, inž. stotnik II. razr. Nikolaj Gorski, zrakoplovni stotnik II. razr. Albin Vesel, orožn. stotnik II. razr. Peter Radoš in topn. stotnik II. razr. Raul Sabljak; z llato kolajno za vestno vršenje sliiibe peh stotnik II razr. Josip Kereo, topn. stotnik II. razr. Lju-devit Gerl in san. stotnik U. razr. dr. Ljubomir Voksič, peh. poročniki Albin Blagomir Veber, Geza Majrberger, Janko Streharski, Georgije Bar-bul, Ivan Kralj, Andrej Vane, Radivoj Fajdlga In Vinko Ružič, topn. poročniki Ernest Leganovič, Krunoslav Dogan, Alojzij Pelko, Rudolf Kurent iu Iiranislav Gmajner, inž. poročnika Josip Gomzi in Josip Tomšič in orožniski poročnik Pavle Petrič, peh. podporočnik Milan Zakula, topn. podporočniki Franjo Gospodaric, Karlo Zah in Vinko Sel in peh. poročnik Lazar Kokoruš. = Izpit so napravili za čin rez. san. podporočnika kaplari-dijaki clr. Pavle Borota, dr. Anton šušteršič, dr. Ljudevit Ledonh, dr. Erik Ankerst, dr. Branimir Poljutan, dr. Janez Ru-preht, dr. Laslo švarc, dr. Rudolf Balcer in dr. Ivan Brust; za čin rez lekarniškega podporočnika kaplar-dijak Janez Koh; za čin rez. veterinarskega podporočnika kaplari-dijaki J6sip Mrinjek, Jano Mocko, dr. Franc Rebernak, Josip Klobučar in Marcel Delak; za čin peh. majorja stotnik I. razr. Franc Cokan; za čin topniško-tehničnega majorja stotniki I. razr. Rudolf Stepanovič, Milan Korač. Dušan Stojšič in Ivan Šimič; za čin veterinarskega majorja stotnik I. razr. Štefan Fabac in za čiri orožniškega majorja stotniki I. razr. Ladislav Nedved, Adolf SeidI in Bogomil Rorman. — Imenovan je za uradniškega pripravnika v IX. pol. skupini Josip Sindik . = Upokojen je inž. narednik-vodnik III. razr Stanislav Pleinšek. = V poštno službo so bili sprejeti: Kohn-heizler Alojzij kot dnevničar-zvaničnik na pošto Kranj, Kolar Anton kot dnevničar-služitelj na pošto Žužemberk, Hudeček Viktor, Ljubljana, kot dnevničar-služitelj pri pošti Ptuj. Kraljič, trgovec Fran Čebular in posestnik Anton Rupert so bili zapleteni v incident, ki se je lani 14. julija primeril na ižanski mitnici, ko je službujoči trošarinski paznik Ivan Prešeren pregledoval potnike v avtobusu in je zahteval od Marije Grine-kove, naj 6topi doli na milnico. Vsi trije so se vmešali v njegovo poslovanie ter so bili proti njemu nasilni in so ga baje celo žalili. Obtoženci so zanikali krivdo. Zaslišanih je bilo več prič, ki so deloma obremenjevale, deloma razbremenjevale obtožence. Včeraj so bili zaradi zločinstva javnega nasilja obsojeni in sicer: Josin Kraljič in Anton Rupert vsak na 1 mescc in 15 dni zapora, Fran Čebular pa na 1 me*oc zapora. Vsi pogoiio za l le'o. Oproščeni pa so bili zaradi pomanjkanja dokazov od obtožbe zaradi žaljenia uradne osebe. — Za oko — pet mesccv strogega zapora. V Lavtižarjevi gostilni pod Šmarno goro je prišlo do prepira in spouada med delavcem Josinom Torkar-jem iz Zgorniih Pirnič -in voinlm invalidom Antonom Medvedom. Zadnji je prijel prvega za prša, ta pa je Medveda tolkel po glavi s p?st'0 in ga udaril tako močno v levo oko, da mu je zrklo ranil in so oko morali v bolnišnici operativno drezati. Pred malim kazenskim senatom ie bil Torkar po daljši obravnavi obsojen zaradi zločinstva hude telesne poškodbe po § 178-11 k. z. na pet mescev strogega zapora. Poškodovancu pa ima plačati 2090 din za bolečine in 5000 din za izgubljeno oko. Medved je za oko zahteval 45 000 din in za bolečine 20 000 din in je bil glede višje odškodnine zavrnjen na civilno-pa-avdno pot. — Lep majriški izlet na Koroško z avtobusom dne 8. maia čez Korensko sedlo, Beljak, mimo Osoj-skega in Vrbskega jezera. Gospe svete v Celovec ter preko Jezerskega v Ljubliano Prijavite se pri M. O k o r n, Ljubliana, hotel Slon, telef. 26-45. Vbod iz Prešernove ulice! — Prepovedan tisk. Službene novine št. 89 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodaiati in razširjati št. 4 časopisa »Književnik«, dalje št. 3 časopisa »Život«, št. 30 lista ^Goranin«, knjigo »Moskva«— New York— Madrid«, ki jo je založila 1933 leta knjigama »Epoha«, tiskana pa je bila v tiskarni »Merkan-tilec v Zagrebu. Knjigo je spisal R. M. Toller, 20 din; Brumat, Na sv. goro, šmarnice, vez. 20 din; Ahčin, Skrivnosti Marijinega življenja, šmarnice, 25 din; Seigerschmied, Marija vrtnarica našega srca ali šmarnični misijon, 20 din; Brumat, Mala cvetka Marijina, vez 45 din; Lesar, Marija Mati Milosti (Nebeške rože), šmarnice, 15 din, vez. 20 din; Lavti-žar, Marijina božja pota, III. knjiga, vez. 35 din. — Zagrebška drama gostuje v Splitu. Med upravo narodnega gledališča v Zagrebu in gledališkim ravnateljstvom v Splitu so že dalj časa pogajanja za gostovanje zagrebške drame. Ta pogajanja zelo lepo napredujejo. Zagrebška drama bo gostovala v Splitu v začetku meseca majn. — Nizko stanje Drave. Iz Osjeka poročajo, da se rečni promet na Dravi bori s hudimi ovirami. Drava je namreč padla že za 84 cm pod normalo. tako da ladje zelo težko plovejo po reki. — Proračun mosta Splita. Konec meseca aprila bo proračunska seja občinskega sveta splitskega. Letni proračun mesta Splita je predložen v višini 34.221.000 din. — Naš izvoz aluminija. Italijanski parnik »Monte Gargano« je naložil v šibeniku 25 ton aluminija. Aluminij izvira iz dalmatinske tovarne v Lozovcu. — Smehljajoča usta polepšajo in pomladijo obraz vsake ženske, ga napravijo prikupijivega in šarmantnega. Vsaka ženska si lahko to mladost obdrži do pozne starosti, ako goji usta in zobe ter jih ohrani zdrave. Prva gojitev ust in zob je z ODOLOM. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscf grenčice«. , Ljubljana t-' v »oboto, dne 23. aprila 1938. Gledališče Drama. Sobota. 23. aprila: »Nočna služba«. Red A Nedelja, 24. aprila: »Zadrega nad zadrego«. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 25. aprila: »Izpit za življenje«. Premiera. Premierski abonma. Torek, 26. aprila: Zaprto. Sreda, 27. aprila: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene. Ooera. Sobota, 23. aprila: »Madame Sans Gene«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 24. aprila: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 25. aprila: Zanrto. Torek, 26. aprila: »Madame Sans Gene«. Red B. Sreda, 27. aprila: »Ri-goletto«. Red Sreda. Prireditve- in zabave S«ored koncerta pevskega zbora bolgarskih učiteljic iz Sofije obsega naslednje točke: Bojt-džiev: Katunari — zbor s spremljevanjem klavirja; Bobčevski: Nevieno : Bahterev: Bil je javor; Obre-tenov: Štefan Karadža; Goljeminov: Obdovela lisica: Dedeček: Hej dečki; Stajnov: Oj vlie ee; Dobri Hristov: Slana pada; Štefanov: Svatovsfca pesem in Petelini pojo; Cankov: Oi Mara ljuba: Pip-kov: Na njivi; Kutev: Dve kači; Proltopova: Drup; — Lazarske pesmi; Stojanov: Deklota_ iz Struge. — Nekatere pesmi so nam že znane iz prejšniih bolgarskih koncertov v priredbi za moški zbor. Tokrat bomo prvič slišali bolgarski ženski zbor v lepem številu 60 članic, ki nastopajo vse v bolgarskih narodnih nošah pod vodstvom dirigenta Bojadžieva Zbor uživa v svoji domovini velik sloves, glasovno je izvrsten, 6ai so Bolgari znani odlični pevci. Koncert bo v ponedeliek, dne 25. t. m., ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Sestanki Bolniška blagajna mestnih uslužbencev ljubljanskih ima redni letni občni zbor v STedo 4. maja t. 1. ob 18 v veliki srim dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani z običajnim dnevnim, redom. znaša povprečno število na dan sprejetih bolnikov ob normalnih dnevih 60 do 70. 1 Krščansko žensko društvo obvešča članice, da bo dogovorjeni ogled Krekove gospodinjske šole v torek 26. t. m. Zbirališče ob 3 popoldne pri kavarni »Evropa«. 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. 1 Slab ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil prav šibek, tako po dovoženm blagu kakor tudi po za- - - J'-! To je za nimanju 6 strani restavracij in . . prve dni po veliki noči razumljivo. Pripeljano |e bilo le nekaj tunine, ki je šla v denar po 32 din kg, dalje nekaj sardelic, ki so šle po 16 din, in sardel po 20 din. Izmed sladkovodnih rib je bilo na trgu le prav malo ščuk, in sicei po 18 din kg. Bile so kmalu razprodane. Zab je bilo bolj malo, in sicer po 0.75 do 1 din za krak. Prav malo pa je bilo včeraj morskih rakov, in sicer škombrov. 1 Razni vlomi in žepne tatvine. Policija je zadnje dni prejela zopet večje število ovadb o raznih manjših vlomih in tatvinah. Tako so neznani tatovi obiskali Ražmovo gustllno na Zabjeku ter odnesli dva plašča, nekaj likerjev in več cigaret v skupni vrednosti 1200 din. Ivanu Vovku na Cesti v Rožno dolino pa so neznani nočni vlomilci odnesli nekaj perila v vrednosti okoli 300 do 400 din. — V Ljubljani se je očitno pojavila nova žeparska tolpa. Tako je spreten žepar izmaknil Mariji Trohanovi na dolenjskem tramvaju malo usnjato denarnico, v kateri je imela 150 din. — Na trgu za stolno cerkvijo pa jc neznan uzmovič izmaknil Ani Perparjevi denarnico, v kateri je imela 70 din gotovine 1 Huda poškodba v St. Vidu. V četrtek pozno zvečer je nastal med nekimi mladeniči v St. Vidu hud pretep, v katerem je bil nevarno ranien 38 letni brezposelni delavec Anton Lukan, doma iz Idrije in brez stalnega bivališča. Oklan je bil po rokah, nogah, glavi ter sploh po vsem telesu. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki je nezavestnega ranjenca prepeljal v bolnišnico. 1 Uprava policije v Ljubljani ponovno opozarja vse stanovalce hiš na določbo § 66 mestnega cestnega reda, po katerem je vsako iztepavanje posteljne oprave, žiinnic, prašnih cunj itd. skozi okna na ulico prepovedano iz policijskih in higienskih ozirov. Organi policijske straže so dobili strog nalog, da imajo prijavljati vsak tudi najmanjši prekršek teh predpisov in bodo prizadeti Občutno kaznovani. Novo mesto Namesto venca na grob blagopokojnega lekarnarja Josipa Bergmanna je darovala tvrdka Ign. Vok. Ljubljana, za občinske reveže 200 din. G. mag. pil. Andrijanič Drago je poklonil Vincencijevi konferenci 150 din namesto venca na grob pok. Bergmanna Pinota. Bog plačaj! Z a dni e vesti: Kino Zvočni kino »Vič« predvaja danes ob pol 9 senzacionalni film »Robin Hood«. V glavni vlogi War-ner Baxter. Za dodatek zvočni tednik. Pride »Rose Marie«. Lekarne NoSno službo imaio lekarne; mr. Leustek. Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Poizvedovanja Izgubila sem šest ključev na verižici. Najditelja prosim, naj jih prinese v trafiko na Krekovem trgu. ZFO Najsliajnejia in na]duhovite|Sa satira sezone! Burka po uspelem oderskein komadu »Fis'on«, ki v izvrstnih do-mislekih ironizirain karikira današnje moderne politične razmere ! Moj sin, gospod minister v „, Obiskovalci v(erajSn]e premiere so Imeli od samega imeha solze v o teh I KlHO 11111011 Tel.-21 22 100% smeha - 2 uri krohota' Hans Moser v rvoIi natooljst vlogi ln kre-acll - 8 'de ujeto S-: Hell FlnktnzePar, H. Brausewetter In Fr. RtSlV - Predata e ct> 1$., 19*15 ln 21 15 url. _ Vrhbosenski nadškof v Dubrovnik«. V Dubrovnik je dospel vrhbosenski nadškof dr. Ivan Šarič z dvema kanonikoma. Vsi trije so odšli v duhovniški dom »Salvador« na otoku Lopu-du, kjer ostanejo nekaj dni. _ Hvala »Slovencu«. Prejeli smo: Končno 6e je vendar dobil slovenski dnevnik, ki jc v uvodniku z dne 22. t. m »Predvojni avstrijski dolgovi« načel vprašanje ureditve obveznic bivše a. o. monarhije po naši državi. Ne samo posojilnico, tudi privatniki imamo velik interes, da se to vprašanje pravično in končno uredi. Ze od prevrata dalje leže obveznice v tresorih finančnega ministrstva v Belgradu, a do danes še nihče ne ve, kaj je z njimi in ali bodo sploh kdaj realizirane. Pripomniti pa jc, da znašajo to obveznice za posameznike, ki so jih v mnogih primerih morali položiti za kavcije, znatne zneske. prevedel pa jo je Mirko Kus-Nikolajev, in letak »Radnicima i namještenicima grada Zagreba«, ki je bil tiskan v Zagrebu. — Za mesec majnik priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeča šmarnična berila: (Ker so letošnje Seigerschmiedove šmarnice Po Mariji k Jezusu, Luške šmarnice že razprodane, so na razpolago le šmarnice prejšnjih let, kakor: Bernik: Marija ln sv. maša, šmarnice 1919, 15 din; Jcršc, La-vretanske litanije, šmarnice 1918, 20 din; Jerše, Znamenje na nebu. šmarnice 1922, 20 din; Jerše, Pozdravljena Kraljica, šmarnice 1931, 20 din; Šmarnice arskega župnika, 1912, 15 din; Finžgar, Govori za majnik in za stanovske družbe, 15 din; Kruljc. Ma-riia, vzor krščanskega življenja, šmarnice, 12 din; Stanič, Marijini godovi, liturgične šmarnice, 20 din; Votc, Marija v predpodobah in podobah, šmarnice, Akademija zasavskega okrožlo Na belo nedeljo 24. t. m. bo ob 8 zvečer v Banovinskem vzgojevališču na Selu pri Ljubljani akademija naših fantov. Pokroviteljstvo ie blagovolil prevzeti g. dr. Juro Adlešič, župan ljubljanski. Na sporedu |e 15 različnih točk. Razervirajte si vstopnice, ki so v predprodaji ves teden do nedelje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. V nedeljo dopoldne pa se bodo dobile v Šempetrski pro6veti od 9—12 dopoldne, popoldne od 2 naprej in pred akademijo v Vzgojevališču na Salu. ★ 1 Maša za turiste in izletnike bo iutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Prihod pevskega zbora bolgarskih učiteljic iz Sofije v Ljubljano. V nedeljo, 24. t. m., prispe z brzovlakom ob 20.24 v Ljubljano pevski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije. LjubPansko učiteljstvo, ženske organizacije, stanovske organizacije ter druga prosvetna in kulturna društva jim pripravljajo prav prisrčen sprejem Na kolodvoru bodo bratski pevski zbor pozdravili predsednik JUU za dravsko banovino v Ljubljani, zastopnik Jugoslovansko-bol-garske lige, zastopnik Hubadove pevske župe ter zastopnica vseh ženskih društev. Pri spreiemu bo sodelovala tudi vojaška godba dravske diviziiskc oblasti. Takoj po sprejemu se bodo odpravile članice zbora k večerji in na prenočišča. 1 Naval v bolnišnico še vedno traja. Kakor smo poročali, vlada ta teden po velikonočnih praznikih prav hud naval v ljubljansko bolnišnico. Naval seveda zadnja dva dni ni tako hud, kakor ie bil v sredo, ko je morala bolnišnica sprejeti kar 141 bolnikov, in sicer samih huiše bolnih ali ranienih, sko-ra! enako število pa odkloniti. V četrtek ie bolnišnica sprejela 127 bolnikov, včerai pa kakšnih 20 manj. To so prav visoke številke, če pomistimo, da Boji na Kitafahem Tokio, 22. aprila. AA. (DNB). Danes se jo začela seja japonske vlade pod predsedstvom kneza Konoja. Vojni minister general Sugijama jo poročat članom vlade o uspehih vojne na Kitajskem in je med drugim izjavil, da so imele kitajske čete mnogo več žrtev kakor Japonci. Ugotovil je tudi, da je morala kitajskih čet znatno padla. Dalje je general Sugijama podčrtal okoliščino, da je za kitajskimi frontami mnogo manjših kitajskih oddelkov, ki utegnejo s svojim čotaštvom prizadejati znatno škodo. Dalje je general izjavil, da japonski oddelki uspešno paralizirajo tudi te akcije in da kitajsko prebivalstvo samo z nezadovoljstvom spremlja delovanje teh kitajskih tolp. Na koncu je general Sugijama poudaril, da je taktika japonskega poveljstva na Kitajskem neio uspešna. Berlinski škof v Vatikanu Vatikan, 22. aprila, e. V Rim je prišel berlinski škof von Preysing. Pred dnevi je bil v Rimu žc kardinal Faulhaber. Berlinski škof je tako v dveh mesecih že drugič obiskal Vatikan. V Rim so poklicali tudi škofa v Osnabrtlcku. Poostreni pogoji za bivanje tu cev v Franciji Pariz, 22. apr. Francoska vlada je poostrila pogoje za bivanje tujcev v Franciji Hoče se namreč znebiti nezaželenih inozemcev. S tem v zvezi je tudi povečan izgon tujcev iz Francije, ki je v preteklem letu 6amo v Parizu znašal 220 oseb. General Scheuchenstuet umrl Dunaj, 22. apr. Na velikonočno nedeljo je umrl na Dunaju v starosti 81 let zadet od kapi general-oberst Viktor Scheuchenstuel, ki je v svetovni vojni poveljeval 11. avstrijski armadi. Sovjetska tajna radio postara London, 22. apr. Sovjetskim oblastem se še do 6edaj ni posrečilo izslediti tajno oddajno postajo, ki deluje nekje na sovjetskem ozemlju. V noči na četrtek je postaja pozivala rdečo armado, naj umori Stalina, Vorošilova in druge ugledne osebnosti so-vjetov. Ta protisovjetski radio deluje skoraj vsako noč. Napovedovalec pravi, da je zastopnik organizacije »Zveze osvoboditeljev«. Amerika Nemčiii noče prodatati heWa Washington. 22. apr. Notranji minister Ickes je izjavil, da USA ne bodo dovolile izvoz helija v Nemčijo, zaradi tega, ker bi ga Nemčija mogla uporabiti za vojaške namene. « Pariz, 22. aprila. AA. (Havas.) Princ Bernard-Lippe se je danes odpeljal z avtomobilom na Ho-landsko. Šah Stanje po enajstem kolu Ljubljana, 22 aprila. Ob pol 9 so se nadaljevale prekinjene partije. Preostale štiri nedokončane partije so potekale tako-le: Nedeljkovič ni imel nobenega upanja na uspeh in se je v partiji z dr. Vidmarjem udal brez hoja. Trifunovič in Furlani sla v napeti borbi remizirala v 44 potezi. Kostič je v odlični igri s Szabojem stanje kmetov izenačil. V nadaljevanju je Szabo forsiral pozicijo in izgubil enega kmeta. Zdaj ima Kostič mnogo boljše izglede in bo najbrž zmagal. Steiner je premoč kvalitete proti Bro-derju v končnici izkoristit in partjo dobil. Stanje po 11. kolu; Kostič 8 (1). Szabo 7 in pol (1), dr Tartako\ver 7 in pol, dr. Trifunovič 6 in pol (1), dr. Astaloš 6 (1), Pire 6. dr. Vidmar in Steiner o in pol (1), Vidmar ml. 5 in pol, Brikler 5, Foltvs t in nol (I), Nedeljkovič 4 in 'sol Furlani in'Tot 4, Preinfalk 3, Šorli 1(1)...... '