NASLOV ZDRAVSTVO: SPREMENJENA SOUDELEŽBA stran 4 Leto XXXV. Št. 4 Murska Sobota 27. januar 1983 CENA 10 DIN VESTNIK POMURJE BO OB KONCU USPEH BOLJŠI? Medtem ko v osnovnem solstvu bistvenih odstopanj uspehom v prvem in drugem polletju ni. pa je v pednjih šolah po navadi v tem vedno nižji kot ob koncu šolskega leta. To se tudi v srednjem usme-rJenern izobraževanju v Po-niUrju. Če bi se vprašali, zakaj lahko najdemo več ^govorov. oziroma objekti-n,h in subjektivnih vzrokov. ^ajbrž se nekateri učenci ranijo šele takrat, ko jim ^ne teči voda v grlo, torej se ?cnejo resneje učiti šele proti šolskega leta. najbrž pa tudi nekateri učitelji v ^etku strožji kriterij oce-d^anja. Kakor koli že. pol-?ni učni rezultati, ki so jih . u”Segli učenci srednjega parjenega izobraževanja v ju ^rju. niso zadovoljivi, saj U^J-267 učencev v prvih 'kih uspešno izdelalo le 826 ali 65 odstotkov, kar je celo za 3 odstotke slabše kot lani. Od 1.130 učencev v dru- POČITNICE SE IZTEKAJO — Le Se nekaj dni in učenci vseh osnovnih šol v Pomurju ter učenci srednjih šol v soboški občini bodo spet sedli za šolske klopi. 3-tedenski premor bo, kot kaže, minil brez pravega zimskega veselja, saj se niso mogli smučati ne drsati ali kvečjemu le kakšen dan jim je prinesel nekaj teh »dobrot«. Zanimivo je (?), da so imeli srednješolci izven soboške občinesamo 2-tedenske počitnice. V Pomurju se torej o tem nismo enotno odločili. (J. G.) slabše v primerjavi z lanskim šolskim letom. Podrobnejša analiza rezultatov. ki so jo pripravili na organizacijski enoti zavoda za šolstvo v Murski Soboti, med drugim kaže, da so najslabši rezultat dosegli učenci tek-stilno-konfekcijskega programa (H) ter programa monter in upravljalec energetskih naprav na 'srednješolskem centru za tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, in sicer jih je uspešno izdelalo le 40 odstotkov, najboljši uspeh pa učenci, ki na istem centru obiskujejo naravoslovno-ma-tematični program (93.6 %). Prav gotovo je v teh primerih odločilno vplivalo na uspeh znanje, ki so si ga učenci pridobili v osnovni šoli. Zadovoljni z uspehom pa ne morejo biti še marsikje drugje, zato se je treba poglobiti v vzroke in jih čimprej odpraviti. JOŽE GRAJ Na pragu sindikalnih konferenc Cisti računi— pravi odnosi Do konca februarja imajo v osnovnih sindikalnih organizacijah čas, da opravijo vsakoletne članske se-I Stanke, kjer sprejemajo programske naloge in preverijo kadre. Do konca marca bodo podobne postopke izpeljali v sindikalnih konferencah, v začetku aprila pa naj bi se sestali občinski sindikalni sveti. I Ponekod so že začeli in konference, zaradi narave dela (omenimo gradbince, opekarnarje. prosvetne delavce), pripravili sočasno z zbori delavcev. S tem je dana Item večja možnost, da se zaposleni prek zaključnih računov dodobra seznanijo, kaj vse je njihova sindikalna organizacija počela v enoletnem obdobju, predvsem pa, kako trden je njihov družbenoekonomski položaj v okviru I poslovnega položaja celotnega kolektiva. Vprašanj, s katerimi se bodo spoprijeli, niti ni tako Imalo. tako da bo selekcija neizbežna. Se pravi, odbrati tista, ki posamezne organizacije v posameznem delovnem okolju najneposredneje in najbolj živo zadevajo. Sicer pa / imamo v mislih zlasti naslednja: zaščita pravic delavcev, I informiranje, dejovna disciplina, izobraževanje, izboljševanje delovnih pogojev, obravnava zaključnih računov in gospodarnosti poslovanja, uveljavljanje načela delitve po delu, razvijanje samoupravnih odnosov, preskrba I delavcev, življenjski standard delavcev, kulturno in družbene dejavnosti ter organizacija letnega oddiha in. rekreacije. _Smotrno bi bilo, da letne sindikalne konference v I Pomurju, kjer je nad 37 tisoč zaposlenih povezanih v 322 I osnovnih organizacij. 28 konferenc sindikata in en sindikalni koordinacijski odbor v okviru sozda ABC Po-_ murka, v resnici skrbno izvedejo. Tam. kjer sojih tik pred novim letom, velja preudariti, če so — marsikje so jih I namreč sklicali bolj zaradi kasnejše sindikalne zakuske — dosegle namen. Če niso, bo treba konference ponoviti. V priprave na konferenco bi se morale — ob delavskem svetu, strokovnih službah, poslovodnih organih in družbenopolitičnih organizacijah — vključiti sindikalne skupine oziroma samoupravne delovne skupine ali tudi delovne enote, ki jih je v pomurskem združenem delu, posebej tozdih in enovitih delovnih organizacijah, par " tisoč. Ponekod jim pravijo tudi informativne skupine ali _ kar skupine za razpravo. Pravzaprav naj bi se te sestale že pred konferenco in prečesale, kako je z vsemi vrstami stroškov, porabo materiala glede na tehnološke standarde, izkoriščenostjo delovnega časa, kakovostjo dela oziroma izdelkov, izkoriščenostjo delovnih naprav in zmogljivosti strojev, ter tudi pretresle, kako je z izostanki z dela, delovno disciplino, varstvom pri delu, informiranjem delavcev, da vsega niti ne omenjamo. KIRURŠKI BLOK DO STREHE bolnišničnega kompleksa v Rakičanu, ki je največja nego-Stevref ’nvest>c*ja v Pomurju in ki se financira solidarnostno iz sred-Mi v crendumskega programa, poteka brez.zastojev. V lanskem letu so tostaja- d zgrajeni in opremljeni stranski objekti: kuhinja, plinska MursL Prostora za sežig smeti. Investitor Pomurski zdravstveni center "Pr^ a r°bota je vse stranske objekte, v katerih je bila tudi preizkušena Murska ^onec lanskega leta predal v uporabo TOZD Splošna bolnišnica Slavni ;a Pobota. Tako je v letošnjem letu celotna investicija omejena na ” najzahtevnejši objekt, to je kirurški blok. tnja kirurškega bloka po-Pq??0 Predvidevanjih, celo več, vi hitreje kot je to bilo pred-je kjOs^asovn'm planom. Doslej jeki' a končana konstrukcija ob-Sln ' trenulno pa zidajo delavci ceste — Tehnika Ljub-st a °bodne in vmesne opečne oaj e.v tretjem nadstropju, pola-liza $e'ezne vertikalne kana-bet? e 'er električne instalacije v stenah, s čimer bodo so t l k°nčali. Pripravljalna dela pri5° daleč, da gradbinci lahko d«li °s Pokrivanjem objekta in predna fasadi. Ves material za ^ču ena dela je že na gradbi-vre_ faradi trenutno ugodnih Potek t|S'C'b razmer bi lahko dela va;a, a a še hitreje, če bi imel iz-Usir„ec.^e' na gradbišču dovolj zmh delavcev. leu Cetr'em trimesečju lanskega 'iihar bil° zbranih 27,271.000 pa v celotnem lanskem letu Phso ?4-000 dinarjev, s samo-M^kom 36,752.000 dinarjev VneA nQ-QOO dinarjev od prispela iz ”Oje, ostalo pa so drugi viri. PUkSa dnjo bolnišničnega kom-dje jn Rakičanu so delovni Iju-zacije d ani ter delovne organi-vali\ prostovoljno prispe- Pravr d'narjev. Dosedaj '^radnena 'n “hračunana dela pri ksav J’ bo'nišničnega komple-akičanu kažejo, da gradi- mo zelo racionalno in ceneje, kot je bilo s pogodbami dogovorjeno. Obračunska vrednost izvršenih , del je manjša za 1.324.000 dinarjev od vrednosti delpo pogodbi. To pa hkrati pomeni, daje doslej zelo uspešno opravila svojo nalogo služba za investicije pri Po- murskem zdravstvenem centru Murska Sobota. Tudi dotok sredstev iz samoprispevka in po- . sebne prispevne stopnje, ki se zbirajo pri občinskih upravah za družbene prihodke in občinskih zdravstvenih skupnostih Pomurja. poteka sprotno, saj so bile v prvih dneh letošnjega leta v glavnem poravnane, vse obveznosti, zaostaja le občinska zdravstvena skupnost Lendava, ki dolguje 920.250 dinarjev. Z zadovoljstvom torej lahko ugotovimo, da poteka izgradnja bolnišničnega kompleksa v Rakičanu uspešno in da so bili doslej v korist investitorja uspešno rešeni vsi nesporazumi z izvajalci del. Delovni ljudje in občani Pomurja. ki solidarnostno združujejo sredstva za izgradnjo bolnišničnega kompleksa v Rakičanu pričakujejo, da se bo delo tako uspešno nadaljevalo tudi v prihodnje, kljub temu daje prišlo do bistvenih kadrovskih sprememb v službi za investicije pri Pomurskem zdravstvenem centru Murska Sobota. Treba je tudi reči, da bo v letošnjem letu gradnja kirurškega bloka odvisna od tekočega dotoka sredstev, zato je potrebno storiti vse za pravočasno zagotovitev potrebnih sredstev, pri čemer bi morali prispevati svoj delež tako družbenopolitični dejavniki kakor tudi združeno delo. Feri Maučec Ker gre očitno za vsebinska vprašanja, o katerih bodo govorili v razpravah o zaključnih računih — strnili smo jih že nekoliko prej — bi bilo dobro, v prid kakovostnejšim in Iklenejšim razpravam, letne sindikalne konference enostavno združiti z zbori delavcev. Tudi ria to smo uvodoma spomnili. Nesporno bi taka razjasnjevanja, iskanja mo-žnih rešitev in dograjevanja zadanih nalog, dobila večjo I težo in pomen, za vse navzoče pa bi pomenila temu ustrezno odgovornost, da jih uresničujejo. Do končne sinteze bi potlej prišlo na sestankih sindikalnih konferenc in še kasneje na sejah občinskih sindikalnih svetov. Ob tem ne bi smeli pozabiti na vlogo koordinacijskih odborov sindikata — kjer jih imajo seveda oblikovane — saj ti v " najširšem smislu zagotavljajo vez združenega dela z ne-posrednim življenjskim okoljem — krajevno skupnostjo). I V sindikalnih svetih občin Pomurja — v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru — je na voljo 13 občinskih odborov dejanosti delavcev v posameznih I panogah — sorodna organiziranost je na ravni republiškega sindikalnega sveta), kot so kmetijstvo, kovinskopredelovalna industrija in podobne, in kar 59 svetov, odborov in komisij. Tudi delovanje teh bi bilo potrebno I pregledali in se odločiti, ali katero od delovnih teles ukiniti ali ga poživiti (kadrovsko, organizacijsko!) ali katero na novo oblikovati. I Resda letos na sindikalnih konferencah, razen v izjemnih primerih, ne bo volitev in s tem povezanega zastavljanja povsem novih programskih nalog, vendar to še ni razlog, da bi jih opravili z levo roko, mimogrede ali celo z (omalovaževanjem. Sindikalni kongresi in konference so bile lani v tem pogledu nedvoumne: sindikat je le toliko sindikat, kolikorza njim stojijo delavci. Mimo njih ne more iti ničesar. Branko ŽUNEC VEST IZ PETROLA Razvažajo kurilno olje Iz soboškega Petrola je sredi prejšnjega tedna prišla razveseljiva novica, posebej še za vse tiste, ki imajo od začetka kurilne sezone sušo v cisternah za kurilno olje. Spet so ga namreč začeli razvažati, in sicer v količinah po tisoč in ne petsto litrov, kot je bilo rečeno novembra na potrošniških svetih. Ko bodo ugodili vsem naročilom, bodo prišli na vrsto še novembrski, decembrski in januarski kupci, dobava pa ho znašala za posameznika 500 litrov kurilnega olja. Tako bodo razvažali če bo seveda dobava olja Petrolu redna. Za prihodnjo sezono pripravljajo v soboškem Petrolu nov način prodaje. Tako bodo ob koncu letošnje — v soglasju z občinskim izvršnih svetom — vse dosedanje sezname oziroma evidenčne kartice naročnikov uničili in se pri dobavah kurilnega olja strogo pridrževali vrstnega reda naročil. O vsem tem bodo tudi redno obveščali sredstva javnega obveščanja. B. Ž. gih letnikih pa je uspešno končalo 1. polletje 700 ali 66 odstotkov, kar je za 2 odstotka aktualno po svetu V Ženevi so se brez uspešnega dogovora razšli predstavniki držav — izvoznic nafte (OPEČ). Ni jim namreč uspelo, sporazumeti se o količinah. ki naj bi jih vsaka država načrpala in izvozila. To lahko pomeni pocenitev nafte na svetovnem trgu. Na sliki: ministri OPEČ na tiskovni konferenci. NADLEŽNI ATOMSKI ODPADKI globus SAMO ŠE PETDESET FARMARJEV Kmetijstvo ZDA je zaradi svoje hiperprodukcije v vedno težjem položaju. Predsednik Reagan je na letni skupščini ameriških kmetijskih proizvajalcev v Dallasu razložil svoj program v zvezi s kmetijstvom. Bistvo tega programa je v predlogu, da naj bi v letošnjem letu ameriški farmerji pustili neobdelane vsaj polovico svoje zemlje. Tisti, ki bo sprejel ta program, bo iz državnih rezerv dobil 80 odstotkov koruze, riža ali bombaža in 95 odstotkov pšenice, ki bi sicer zrasla na neobdelani zemlji. S temi količinami proizvodov bo smel farmar prosto razpolagati. Glavna ovira ameriškega kme-tijstvaje premajhen izvoz. Čeprav je ameriška pšenica na svetovnem trgu sorazmerno poceni, si tisti, ki jo sicer nuj no rabijo, te pšenice ne morejo privoščiti, ker nimajo denarja (pomislimo samo na stotine milijonov lačnih). Kljub rekordni lanski letini, ocenjujejo - dohodek ameriških farmarjev le na 19 milijard dolarjev. kar ni dovolj niti za plačilo obresti 200 milijardne glavnice; toliko imajo namreč ameriški farmarje najetih kreditov. Za letošnje leto predvidevajo še slabši rezultat: samo 17 milijard dolarjev dohodka. Takšno stanje se od raža tudi pri proizvajalcih kmetijske mehani zacije, ki so lani dosegli le 35-od-stotno izkoriščenost svojih kapacitet. Prodaja traktorjev seje lani znižala za 25 odstotkov, kombajnov pa celo za 43. Samo trije veliki proizvajalci kmetijskih strojev in opreme »International Harvester«, »Allis Chalmers« in »Masey Ferguson« so lani dosegli 2,2 milijardi dolarjev izgube. Kakorje proti koncu prejšnjega stoletja- uničila organizirana proizvodnja na desettisoče farmarjev, ki so se naselili na prosti zemlji, tako sedaj ameriški strokovnjaki predvidevajo, da bo leta 2000 ostalo še kakšnih 50 največjih industrijskih proizvajalcev hrane. Vse ostalo bo zmlel ameriški način koncentracije proizvajalnih sredstev. . . Po podatkih mednarodne agenci je za jedrsko energijo se bo na svetu čez dvajset let nabralo 200 tisoč ton izrabljenega goriva. To kopičenje nujnega zla povzroča hude skrbi. V Franci ji so se odločili za predelavo teh odpadkov, ki sicer ostanejo radioaktivni stoletja celo tisočletja. V La Hagueu so zgradili posebno tovarno, ki so jo sofinancirale ZR Nemčija, Švedska, Švica, Belgija, Nizozemska in Japonska. Za te države so že predelali tone atomskih odpadkov. Danes lahko tovarna predela letno 2(X) ton izrabljenega gradiva, leta 1989 pa naj bi predelala že 1600 ton. Jedrski reaktor z močjo 1000 MW (samo Francija jih ima dvajset), naredi Predstavniki koroških Slovencev so se pred dnevi Ipo dolgem premoru ponovno sestali z avstrijskim kane- » lerjem Brunom Kreiskym. Kancler je pristal na načelo B stalnega stika s slovensko manjšino, potrdil je pristoj- B nost zvezne vlade za izpolnjevanje določil 7. člena * državne pogodbe iz leta 1955 in vsaj v predvolilnem B obdobju pokazal razumevanje za manjšinske probleme. I I V naslednjih dveh mesecih naj bi prišlo do ponovnega I srečanja koroških Slovencev s kanclerjem. Kreisky je po srečanju dejal, da bo s koroškim I deželnim poglavarjem Wagnerjem razčistil vprašanje, kaj je pri manjšinskih vprašanjih v pristojnosti deželne B in kaj v pristojnosti zvezne vlade. Predstavniki Slovencev so kanclerju postregli s Icelo vrsto konkretnih primerov diskriminacije in izigra- vanja koroških Slovencev. Kancler je pred omenjenim B srečanjem s Korošci prejel pisma devetih krajevnih B odborov zveze slovenskih organizacij, v katerih mu I sporočajo, da občine kljub zadostnemu številu zahtev m nočejo uvesti dvojezičnosti v otroških vrtcih, da niso B dobili obljubljene finančne podpore za gradnjo kultur- B nih domov ali da ne dobijo dovoljenja za pretvornike, ki bi jim omogočili spremljanje slovenskega televizijskega I programa. Kancler je v kasnejšem pogovoru z novinarji H pokazal precej razumevanja za manjšinsko problema- B tiko. Dejal je, da se mora manjšina počutiti „vsaj tako B dobro kot večinski narod". I Koroški Slovenci so tako dobili javno zagotovilo, da se bodo še pred 4. marcem letos ponovno srečali s B kanclerjem. Upajo tudi, da bo koroški deželni glavar B Wagner pokazal bolj konstruktiven odnos do manjšine " rin da sestanki z njenimi predstavniki ne bodo zgolj m predvolilno taktiziranje. letno 30 ton odpadkov. Čeprav bodo tovarno za predelavo odpadkov povečali, pa bodo po letu 1992 morali uskladiščiti kakšnih 10 tisoč ton izrabljenega goriva, ki bo moralo čakali na predelavo. Predelava pa vendarle ne rešuje vseh problemov. Sto kilogramov goriva daje 96 kilogramov urana, 1 kilogram plutonija in 3 kilograma odpadkov. V teh ostankih so elementi z zelo dolgo življenjsko dobo. Sedanje metode za skladiščenje odpadkov so zadovoljive za nekaj deset let./a več pa ne. Francoski sosedje so pri atomskih odpadkih manj previdni. Belgija, Švica,. Nizo zemska in Velika Britanija potapljajo odpadke s srednjo radioaktivnostjo v Atlantski ocean,kakšnih 800 kilometrov od španske obale. Vendar so se tudi Britanci odločili, da bodo gradili tovarno po francoskem-vzoru. V ZSA se 8 tisoč ton izrabljenega goriva kopiči v nekakšnih bazenskih smetnjakih poleg reaktorjev. Carterje leta 1977 prepovedal predelavo odpadkov, da bi preprečil širjenje plutonija, iz katerega je mogoče narediti atomsko bombo. Sedanji predsednik je naklonjen predelavi, niso pa najbolj za to ameriški industri-jalci, ki razmišljajo o nekakšnem vesoljskem ,,taksiju”, s katerim bi odpeljali nevarne odpadke nekam v vesolje! Na Švedskem so pričeli urejati nekakšen orjaški mavzolej pod Baltikom, kamor naj bi spravljali izrabljeno gorivo iz jedrskih central. Sicer pa so tudi podpisali s Francijo pogodbo za predelavo teh odpadkov. Nihče na tem svetu pa še ni našel idealne rešitve kam s temi nadležnimi in sila nevarnimi odpadki. MOSKVA - Drugi del sovjetsko-kitajskih P°' govorov se bo začel, kot so objavili, prve dni marca v Moskvi. Kaže, da nobeden od pogajalcev ne namerava popustiti. Najbolj pereče vprašanje med obema državama so obmejni spori, ki trajajo že dvajset let. NEW YORK - Generalni sekretar OZN je Varnostnemu svetu priporočil, naj podaljša mandat modrim čeladam, ki v im8-nu OZN varujejo mir * Libanonu. Libanonska vlada je zaprosila, naj b) čete OZN ostale v državi vsaj še šest mesecev. NEW YORK - Sirija se je zaradi ponovnih gm; ženj izraelskih oblasti pritožila Varnostnemu svetu OZN. Izrael j8 namreč Siriji zagrozil, d8 bo zaradi nameščanje protiletalskih raket na sirskem ozemlju uporabil silo. MOSKVA - Če bodo V ZR Nemčiji postavili eno samo raketo pershing ne bo več realnih možnosti za sklenitev kakršnegakoli sporazuma o razorožitvi, trdijo v SZ. WASHINGTON - D*8 leti po izvolitvi Reagan8 za predsednika ZDA, kat trije od petih Američanov ne odobravajo njegove politike. To so rezultati neke ankete. KINSHASA - Izrael W v Zaire poslal vojaške inštruktorje ter sodeloval pri posodobljanju topništva in zvez. LIZBONA - Portugalski predsednik Eanes je ral' pustil skupščino in razpisal nove parlamentarne volitve. TRST - V tržaškem Prl' stanišču so lani pretovorili skoraj za 10 odstotkov manj tovora kot let® prej. Zmanjšanje gre n8 račun manjšega dovoz8 nafte za čezalpski naftovod. NEW YORK - Generalni sekretar OZN Cuellar j8 na turneji po sedmi0 afriških državah. S š0’1 držav se pogovarja o namibijski neodvisnosti. V žarišču dogodkov' Avstrijska revija Profil je objavila intervju z nekdanjim predsednikom madžarske vlade Andrasom Hegediisom. Beseda je tekla o Hegedusovem mnenju o novem sovjetskem partijskem sekretarju Juriju Andropovu in o možnostih za reforme na Madžarskem in v Vzhodni Evropi. Povzemamo tisti del intervjuja, ki govori o Juriju Andropovu. VPRAŠANJE: Gospod profesor Hegediis, ali se še spominjate Jurija Andropova, ko je bil diplomat v Budimpešti? Hegediis: Po Stalinovi smrti leta 1953 je sovjetsko vodstvo videlo, da je Madžarska v krizi, in poslalo je na veleposlaništvo Andropova, najprej kot drugega moža. Bil sem minister za kmetijstvo in kasneje prvi namestnik ministrskega predsednika. Pogosto sem se peljal na podeželje skupaj z Andropovom, ki seje zelo zanimal za kmetijstvo. Zbližala sva se. ker je pripadal moji generaciji, takrat mu je bilo 39. meni pa 31 let. VPRAŠANJE: Kakšen vtis je napravil na vas? , Hegediis: Zavzemal se je za omejene reforme, ki ne ogrožajo sistema oblasti. Nastopal je proti pretiravanjem. VPRAŠANJE: Na primer? Hegediis: Kritiziral je razkosanje kmetijskih zadrug. Spominjam se. da sva jeseni 1953 obiskala neko zadrugo, v kateri so ostali le revn; kmetje. Pritoževali so se nad tistimi, ki so izstopili in vzeli najboljšo zemljo in vprežno živino. Andropov je rekel, da ni bilo prav, ker so jim dovolili izstop. VPRAŠANJE: Kako bi označili osebnost Andropova? Hegediis: Je zelo inteli- . genten. analitičen mislec z velikim obzorjem, toda pri izrekanju svojega mnenja je zadržan. Človek se lahko v 30 letih seveda spremeni. Poglejte mene! Takrat sva bila oba razmeroma mlada in prav zvesta stalinistična funkcionarja. VPRAŠANJE: Kako se je vedel Andropov ob zadušitvi madžarske revolucije leta 1956? Ali je imel lastno linijo? Hegediis: Odločanje takrat gotovo ni bilo v njegovih rokah, odločali so v Moskvi. Vendar ni bil samo izvajalec, bilje izvedenec in svetovalec. Igral je veliko vlogo pri odstavitvi Rakosi-ja julija 1956 in pri vrnitvi Kadarja v partijsko hiearhi-jo. najprej kot številka dve. To je bilo pionirsko dejanje. Kadar je le bil človek, ki je zaradi lažnih obsodb sedel v KDO JE Hegediis: Tega v tako kratkem času tudi ni mogoče pričakovati. Sovjetsko vodstvo je previdno, staviti hoče na zanesljivo. Madžarska, bi lahko bila poskusni poligon za reforme. To bi bilo možno tudi v Azerbajdžanu in Georgiji. Tam so podobni pojavi kot na Madžarskem: manjše proizvodne enote, več pobude, narodno gospodarstvo je bolj pregledno in vojaško-in‘du-strijski kompleks ni tako mogočen. V sovjetskih južnih republikah rase nacionalni proizvod na leto še za pet Odstotkov, medtem ko je sovjetsko povprečje že pod dvema odstotkoma. VPRAŠANJE: Ali je v Moskvi Andropov pomagal uveljaviti Kadarjeve reforme? Hegediis: Neposrednega dokaza ni. toda nagel vzpon Andropova v moskovski partijski centrali je očitno povezan z naglo in uspešno restavracijo a la Kadar. Ko se je Andropov leta 1957 vrnil z Madžarske, je prevzel oddelek CK za socialistične države. Brez pomoči sekretarja CK Andropova bi se Kadarizem v šestdesetih letih komaj razvil. VPRAŠANJE: Ali se še spominjate kakega osebnega zaporu. To se je-kasneje ponovilo pri Poljaku Go-mulki, Čehoslovaku Husa-ku in drugih. VPRAŠANJE: Ali je bila to Andropovova osebna ideja? Hegediis: Tako tega ni mogoče reči. Take ideje so se rodile v izmenjavi misli meji partijskimi voditelji. Danes gledamo na to tako: poleti 1956 bi morali biti bolj energični. Kadarja bi morali takoj napraviti za prvega moža. Potem morda ne bi bilo prišlo do oborožene vstaje. VPRAŠANJE: Kadar bi izvedel svoje reforme brez revolucije? Hegediis: Seveda. In mene bi kot šefa vlade odstavili že julija 1956 in postavili na moje mesto Imreja Nadyja. VPRAŠANJE: Kaj mislite o prvem programskem govoru Andropova pred CK, ki gaje imel 21. novembra? Hegediis: Novo je bilo to »naj bi se učili iz izkušenj bralskih držav.« To kaže na voljo do reforme. VPRAŠANJE: Teh reform vsekakor ne konkretizira? -ANDROPOV doživljaja z Andropovom? Hegediis: Nekoč sva skupaj obiskala naftno polje v Nagykanizsi. Zgodila se je nesreča pri delu, iz vrtine je bruhnila nafta, obrizgala nas je od glave do peta, tako da so nama morali iz Budimpešte pripeljati nove obleke. Naši spremljevalci so razpravljali, ali gre za sabotažo. Z Andropovom sva se samo smejala, jaz sem takoj rekel, da preiskave sploh ne bo. Andropov seje strinjal. VPRAŠANJE: Ali je res, da gospodarska kriza vzhodnega bloka zajema tudi Madžarsko? Hegediis: Rast se je upočasnila, na Poljskem gospodarstvu že nazaduje. Na Madžarskem je znašala gospodarska rast letos le še en odstotek. Pomaga nam vzpon agrarne industrije. Zato je preskrba z življenjskimi potrebščinami še vedno dobra. Toda uvoz je že omejen, zlasti južnega sadja. Včasih poskusijo ravnotežje na trgu vzdrževati tudi s podražitvami, na primer kave. Kar zadeva življenjski standard, za nekatere sloje narašča, za druge pada. To je posledica reforme. * VPRAŠANJE: Na Mad- sledstva kot v Sovjestki zvezi. Kdo nasledil Kadarja? Hegediis: Upam, da bo Kadar lahko še dolgo ostal, to bi še naprej krepil0 reformistično krilo. Zdaj je končno potrebno pritegnit1 generacijo 30 ali 40-letni-kov. Izobrazili so se v re-formnem času okoli lej3 1970 in v življenje so stopil* v času protireformacije. N3 novi reformni val gledajo tudi kot na rezultat svojega dela. Za reformo potrebuje • mo čas. VPRAŠANJE: Ali mislite, da bo novo moskovsk0 vodstvo dalo ta čas? Hegediis: Relativni mlf na Madžarskem je za SoV' jetsko zvezo izrazita pred' nost. Celo zainteresirana mora biti za to, da reform01 val deluje naprej in da se ne bo zlomil,' kot se je le’a 1972. Takrat smo bili . pred naftno krizo, dinamik3 ' se je zdela neomejena 111 sovjetsko vodstvo je lahk° na Madžarskem pomagaj do zmage protireformističn skupini. Zdaj je gospodah* položaj povsem drugačen 10 od Afganistana in P°.ljs* naprej velja to tudi. z. zunanjepolitični položaj' Zahod vsekakor nima in1® resa, da bi potisnil Madža sko v krizo. STRAN 2 VESTNIK, 27. aktualno doma SPET O POLOGU Uredba o pologu, ki ga je treba plačati pri prestopu čez državne meje, bo verjetno kmalu spreme-njena, predvsem pa bo določeno, do kdaj bo veljala. To je na seji zakonodajnopravne komisije zbore republik in pokrajin povedal Milovan Buzančič, namestnik predsednika zveznega komiteja za Pravosodje. Se ni znano, kakšne naj bi bile spremembe, vsekakor Pa bi bilo zaman pričakovati kaj bistvenega. Zakonodajnopravna komisija je razpravljala o pismu Ustavnega sodišča Jugoslavije in je v celoti Podprla njegova stališča v zvezi s Pologom. Sodišče namreč meni, da mora uredba, ki je sicer kratkoro-cni ukrep, vsebovati rok, do kate-mga bo veljala. Ni pa se strinjalo z mnenjem, da je uredba protiustavna, saj so jo sprejeli na osnovi zakona o deviznem poslovanju. Ta zakon sicer predvideva ukrepe l/ot je polog), če nastanejo resnej-* težave pri uresničevanju skupne devizne politike in enotne projek-C1le naše plačilne bilance. Zato ustavno sodišče trdi, da ni treba sProžiti postopka za ugotavljanje 'Ustavnosti uredbe. “ač pa se je komisija strinjala, a je treba uredbo spremeniti za-mdi številnih upravičenih pri-P°mb, prj čemer je treba upošte-ya!j Predvsem osebna pisma izvršb svetov Slovenije, Hrvaške in ' [“'je ter mnogih turističnih orga-mzacij. P uredbi bodoTmalu govorili tu-1 delegati v zvezni skupščini. Vla-a Je do konca januarja dolžna Poročiti o rezultatih vseh začasnih repov, sprejetih lani 14. okto-ta, med katerimi je tudi uredba o Pologu. Dovolj domačih semen V programu spomladanske setve za to leto je predvideno, da bodo posejali približno 4,453.500 hektarov. Od tega bodo z najvažnejšimi industrijskimi kulturami in koruzo posejali 2,8 milijona hektarov ali 63 odstotkov polj. Na drugih njivah bodo pridelovali sočivje in krmilne rastline, 57.000 hektarov pa bodo posejali z jaro pšenico in ržjo. Jeseni 1982 so posejali skupaj 1,971.000 hektarov, za 36.000 hektarov ali 2 odstotka manj od načrtovanega (2,007.000 hektarov); v primerjavi s površinami, posejanimi V predlanskem letu, je bilo to za 126.000 hektarov ali 7 odstotkov več. Z ozimno pšenico so lani zasejali 1,602.000 hektarov. Če bi se pomudili pri vsakem reprodukcijskem materialu posebej, bi se pokazalo, da bo precej težav pri umetnih gnojilih. In če gremo po vrsti, vidimo, da je doma pridelanega semena za spomladansko setev dovolj. Če se bo kje zataknilo, bodo priskočili na pomoč z uvozom. Po bilancah za pomladansko sezono bi v kmetijstvu potrebovali za dognojevanje pšenice in pomladansko setev 1,945.000 ton umetnih gnojil, in to kana 66 približno 2000 ton, uree 161.000 Ion, sestavljenih gnojil 1,114.000 ton in superfosfatov 8.000 ton. Domača industrija lahko za pomladanska dela preskrbi 1,795.000 ton vseh vrst gnojil. To pomeni, da bi potrebovali še približno 150.000 ton. Tovarna umetnih gnojil v Prahovu ima rezerve surovin še za dva ali tri dni, medtem ko tovarni v Pančevu in v Titovem Velesu že stojita.. Deviz za nujno potrebni uvoz surovin ni. V zvezi z devizami so napačne ocene, kijih je slišati v javnosti, da bomo za vse potrebe v zvezi s spomladansko setvijo potrebovali iz tujine za 200 milijonov dolarjev blaga. „Prave številke” so 280 milijonov dolarjev za umetna gnojila, 40 milijonov dolarjev za nakup sredstev za zaščito rastlin in 10 do 40 milijonov dolarjev za nakup rezervnih delov, namenjenih za kmetijske stroje. Zdaj poskušajo z družbenim dogovorom zagotoviti sredstva, razmišljajo pa tudi o tem, da bi združeno delo z izvozom preskrbelo 28 odstotkov deviz, potrebnih za nakup v tujini. Kar zadeva sredstva za zaščito posevkov, bi spomladi potrebovali približno 70.000 ton takih sredstev. Večino bodo izdelale domače tovarne. Traktorjev je dovolj, vendar ni dovolj rezervnih delov. Trudijo se tudi, da bi bilo dovolj dizelskega goriva. (Po Delu) JANUARJA 1983 NEMOČ FOR UMSKEGA DELA Nemoč pristojne oblasti je te dni opisal neki srbski funkcionar v ustrezni oddaji beograjske televizije takole: V naših organih nenehno razpravljamo, tako kot če bi bili letala, ki letijo v različnih koridorjih, in so tako zavarovana pred trčenji. Takšno »varno« razpravljanje je potem le seštevek mnologov. ki ne prispevajo ničesar k razreševanju problemov, zaradi katerih se sestajamo. V nekem drugem organu pa je govornik tarnal nad tem. kako »mi v forumih« vedno le čakamo, da bo to, kar hočemo imeti narejeno, naredil nekdo drugi. Tako se na primer v sidnikalnih okoljih že dolgo zavzemajo za večanje produktivnejše proizvodnje ali proizvodnje nasploh, sicer pa smo zadnje časa soočeni z dejstvom, da smo 'pravzaprav že prišli do tiste stopnje proizvodnje in do spozna-snja. da s prigovarjanjem delavcem za večjo proizvodnjo nikamor ne pridemo, če. ne bomo vsi skupaj zavihali rokavov in delali nekaj konkretnega, tam kjer je kaj konkretnega pač mogoče storiti. To mesto konkretnega dela pa je v okviru sindikalnih organizacij v osnovnih organizacijah, torej v temeljnih Organizacijah združenega dela in od tam dalje na vseh mestih, kjer je mogoče odločati tako, da bodo delavci lahko, povsod bolj zaposleni v proizvodnji in. dejavnostih, ki so pomembne za proizvodnjo in nemoteno delo delavcev. PISmO IZ BEOGRADA Ta pot od članstva pa do najvišjih forumov organizacije pa ni tako samoumevna, kot se zeli na prvi pogled, kajti že mnogokrat se je zgodilo, da so stališča bila usklajena in. splošno potrjena, praksa pa je šla drugo, pot. Zaradi tega je moral predsednik sveta ZSJ Bogoljub Nedeljkovi? vzrojiti nad dejstvom. da so se vsi sindikati zedinili o tem, da jim ne ustreza uvajanje bonov, vendar jih. v Beogradu kljub temu uvajajo, srbski sindikat pa ob tem molči, čeprav tp ni v skladu s skupno , sprejetimi stališči. Kaj je pravzaprav tu narobe? Ne gre namreč samo za stališča sindikatov, kajti glede bonov za preskrbovanje prebivalstva so se negativno izrekli tudi skupščinski in drugi forumi, pa se v praksi prav nič ne zgodi, ker bonov nihče ne ukinja in je celo še več nagnjenj k temu, da bi delili razno blago po seznamih krajevnih skupnosti, namesto da bi se z enako energijo lotili. organiziranja proizvodnje, ki bo dala na tržišče dovolj blaga, in posredovali, tam, kjer je dovolj blaga v skladiščih, pa ga zato primanjkuje na tržišču. Skrb za nemoteno proizvodnjo, kar v bistvu daje osnovo za večanje proizvodnje, pomeni razpletanje zapletenih odnosov v upravljanju z družbeno imovino. ker je zapletenost hibridnega upravljanja s Skupno lastnino oziroma minulim delom pravzaprav glavna ovira za dobro gospodarjenje. Tega gordijskega vozla pa nihče ni pripravljen presekali niti s pravočasnim dogovarjanjem'in ne na drugačne načine. To imamo za neodgovornost in vendar smo strpni, češ da je samoupravno sporazumevanje dolgotrajni proces, ki bo dal sadove šele potem, ko bo zares končan postopek odločanja brez ihte, ki jo narekuje sedanje slabo gospodarsko stanje. Poznavalci ekonpmije pravijo, da je to samo ena plat resnice, kajti za slabo samoupravno sporazumevanje in tudi družbeno dogovarjanje sta pogosto .vzrok neznanje ali zlonamernost, ki ju. neučakani ekonomisti kar izenačujejo s sabotažo. Zcmlačevanje je namreč najuspešnejša negacija in je v praksi r vseh administracijah pri nas. čeprav je v njih veliko članov zveze komunistov, ki zaradi svojega dela to ne bi smeli biti, kajti komunisti morajo reševati probleme v dobro samoupravljanja. se pravi socializma, tudi če so predpisi in zakoni slabi in se pri tem ne smejo izogibati odgovornosti za svoja dejanja, ko formalno storijo tudi kaj nezakonitega ker pač še ni spremenjen zakon po načelih tfstave medtem ko so ustrezna zakonodajna telesa, še vedno zasuta z. osnutki novih in novih predpisov in zakonov in s predlogi njihovih sprememb in dopolnitev, tako da skorajda niso kos svojemu delu. Sposobnost uresničevanja zakonitosti samoupravljanja je pravi kažipot v gozdu predpisov in ravnanj, ki še vedno vabijo na stranpota ali slepi tir. Viktor ŠIREC Vtem trenutku je tako velika širitev vzgojnoizobraževalnih programov v visokem in višjem šolstvu, kot jih predvidevajo strokovni odbori posebnih izobraževalnih skupnosti v Sloveniji, nestvarna — so poudarili na regijskem posvetu, ki ga je o tem vprašanju in o možnostih sodelovanja Pomurja z Univerzo v Mariboru pripravil Pomurski medobčinski svet socialistične zveze preteklo sredo v Murski Soboti. Tako naj bi povečali število programov kar za 40 in za 29 usmeritev, toda ali smo v stanju zagotoviti tudi precejšnja dodatna sredstva v ta namen? Nesprejemljivo je tudi, da se večina novih programov nanaša na družboslovje; in kot absurd se je zdelo razpra-vljalcem, naj bi posebej usposabljali tudi učitelje latinščine za osnovne šole. Kot je bilo pričakovati, so predstavniki mariborske univerze želeli slišati tudi mnenja Pomurja o predvideni širitvi programov višjih in visokih šol v Mariboru, na katerih se izobražuje tudi okrog 500 študentov iz pomurskih občin. Vsekakor je glede na bližino in tudi samega položaja najbolj zanimiva in sprejemljiva pobuda, da bi na višji agronomski šoli v Mariboru uvedli tudi študij (program) kmetijske tehnike, sama šola pa bi naj prerasla v visokošolsko ustanovo. Sicer pa si bo mariborska univerza prizadevala dobiti tudi program industrijskega oblikovalca. Usposabljanja vzgojiteljev in učiteljev pa naj bi prešlo na visokošolski nivo — in čeravno šele leta 1990, je že zdaj potrebno začeti temeljite priprave za takšno spremembo pri izobraževanju pedagoških delavcev. Univerza v Mariboru pa mora posebej skrbeti tudi za usposabljanje dvojezičnih SOOČANJE V ZK NI KAJ TAKTIZIRATI Na tehtnico je treba dati zlasti naslednje: kaj je tisto, kar slabi samoupravni in družbenoekonomski položaj delavca, delovnega človeka in občana; kako je z organiziranostjo zveze komunistov v krajevnih skupnostih in še posebej v velikih sistemih združenega dela — v Pomurju vzemimo sozd ABC Pomurka, Mura, Ina-Nafta, Radenska in tudi dislocirani obrali v okviru matičnih sozdov ali delovnih organizacij; kakšne so metode, prijemi, načini delovanja in ali je zagotovljena kontrola izvajanja sklepov na vseh ravneh; v kolikšni meri se jača idejnoteoretska, marksistična usposobljenost komunistov; kaj storiti, da mobilizacija in akcija ne bosta slabokrvni in da bodo pretokom informacij odprti vsi viri in kanali; in nazadnje: kako izostriti in dosledneje izpeljavati statutarna določila glede pravic in odgovornosti članstva in organov Zveze komunistov Slovenije pri snovanju in uveljavljanju naše politike. V tem pogledu je dragocen napotek gradivo Poziv k javni razpravi o aktualnih vprašanjih in nalogah pri utrjevanju idejne in akcijske usposobljenosti in organiziranosti ZKS, objavljeno v tedniku Komunist, 24. decembra lani, kjer je hkrati opozorjeno, da bi' naj bile razprave sklenjene do 31. tega meseca. Sočasno,z gradivom, ki ga je pripravila komisija predsedstva CK ZKS za organiziranost, razvoj, kadrovsko politiko in usposabljanje, so se na ..terenu” začele letne programske konference osnovnih organizacij ZKS, ki jih bodo kasneje zaokrožili na ravni občinskih konferenc. Tako je soboški občinski komite, ki šteje 150 osnovnih organizacij in 2200 članov, že dvignil na noge sekretarje in člane komiteja, ki pripravljajo in sodelujejo pri konferencah. Podobno velja za radgonskega, kjer je v 63 osnovnih organizacij vključenih 907 komunistov. Po prvem februarju bo tudi nekaj nad 900 članov iz 55 organizacij lendavskega komiteja in 700 članov iz 60 organizacij ZKS ljutomerskega komiteja opravilo letne programske konference. Pred tem bodo tudi opravili javne razprave o že navedenem gradivu oziroma jih združili s konferencami. Vsekakor je zahteva časa in razmer ta, da osnovna organizacija ZKS nima več kaj taktizirati, črno-belo slikati ali se iti rokavičenj in leporečij, marveč so podati v bistvo stvari. Do polnega izraza mora priti njena združevalno- usmerjevalna vloga, s čimer se uspešno izogne cik-caku med dvema skrajnostima: da bi se — po eni strani — „zlepib” s poslovodnimi organi oz. strokovnimi sestavi ali da bi — po drugi strani — stala križem rok, na obrobju dogajanj, čakajoč ,-,direktiv od zgoraj”. Tudi ne, more biti nekakšen ,,debatni klub” z bolj ali manj veselim ,.zabavljanjem” čez to ali ono (na primer ukrepe zvezne in republiške vlade), še manj sestav ljudi, ki naj bi operativno posegali v probleme preskrbe v krajevni skupnosti ali nagrajevanje po delu v delovni organizaciji. Ukvarjati se zgolj z gospodarskimi težavami in še to bolj kratkoročnimi kot dolgoročnimi, podlegati vsakodnevnim operativnim potrebam v spregi z državno-izvršilnimi organi (izvršni sveti, razni komiteji, oddelki in službe) in tako zapdati pragmatizmu, rutinerstvu, ver-balizmu, skratka dnevni politiki, vse to zna potisniti osnovno organizacijo ZKS ali na stranski tir ali v „pat” položaj ali jo najpogosteje primorali, da sega po sredstvih politike ,,trde roke”. Komunist bo uspešen, njegovo ravnanje bo v skladu s samoupravno usmeritvijo, če ne bo nastopal z udobne pozicije oblasti, ampak bo šel med ljudske množice, v smislu Kardeljevih izhodišč o moči ljudskih množic. To je najzanesljivejši kažipot, da se osnovna organizacija prebije skozi gornje ,,scile in karibde”. Vtis je, da bi sploh morali v večji meri razvijati ,,kapilarno” družbenopolitično delo, iti kadrov za Pomurje. Katedra za madžarski jezik, ki so jo ustanovili na pedagoški akademiji, sicer že opravlja na tem področju pomembno poslanstvo, vendar ostajajo nekatera vprašanja še odprta, kot denimo, kako bo z nadaljevanjem študija za učence, ki v Lendavi obiskujejo dvojezični poslovnofinančni pro-gram.in prav tako dvojezični program učitelj-vzgojitelj. V razpravi pa smo slišali tudi pobudo gostinske šole iz Radenec, da bi kazalo na visoki ekonomsko-komercialni med ljudi, Samo tako namreč ne ubežimo občutljivim temam, dobivamo širino, ostrimo posluh in — kar je bistveno — lažje in odgovorneje se opredeljujemo. Za idejnopolitično poslanstvo, ki ga opravljajo komunisti, pa to še ni dovolj. Tudi čvrste vezi navzgor, z vodstvom in organi ZKS, je treba razvijati in čvrstiti, ,,baza” mora prehajati v ,,forume” in narobe. Bodimo določnejši! V soboškem Blisku naj zdaj, ko so dognali razloge za malone kritično stanje v poslovanju in odnosih, ustrezno ukrepajo. V puconski Opekami naj presodijo, kakšne učinke je doslej prinesel lani uveden ukrep družbenega varstva. V tozdu Rafinerija lendavske Ina-Nafte naj se slednjič odločijo: ali životarjenje ali stečaj. V radgonskem Gorenje-EIradu naj razčlenijo, kakšne posledice prinaša zanje nedavna likvidacija Kdrtinga. Ljutomerski lesarji naj si še enkrat prikličejo v spomin dogodke ob spodletelem referendumu o združitvi novembra lani. Kmetijci s tega in onega brega Mure — oboji pod sozdovsko streho ABC Pomurka — naj razčistijo glede medsebojnih odnosov med zadrugami in TZO, saj se ti tako ali drugače poznajo na plečih kmetov. V nekaterih delovnih kolektivih naj se vsaj malo zgledujejo po delovni storilnosti Mure, Beltinke, turniške Planike, dolgovaških in radgonskih opekamarjev in še koga. V krajevnih skupnostih naj preudarijo, kako se krajani odzivajo na solidarnostne akcije (referendumi in druge oblike osebnega izjavljanja) in samoupravno sploh (zbori občanov, problemske konference in podobni shodi). In verjetno bi lahko še na marsikaj spomnili. Gre potemtakem za to, da 4800 pomurskih članov ZKS in 328 osnovnih organizacij v prihodnjih dneh dodobra pretehta, koliko so v. zaostrenih razmerah kos položaja; koliko so torej idejno enotni, organizacijsko močni in akcijsko usposobljeni. Branko ŽUNEC --POMURJE—MARIBOR PROTI VELIKI ŠIRITVI šoli v Mariboru uvesti tudi usmeritev gostinstvo in turizem. Iz besed razpravljalcev pa smo lahko razbrali, da Pomurje, vsaj načeloma, podpira predvideno širitev programov Univerze v Mariboru. Sprejeli pa so tudi skupno stališče, da smo v Sloveniji zašli v preveliko razvejanost posebnih izobraževalnih skupnosti, kar ne le da drobi, temveč tudi podražuje vzgoj-noizobraževalni sistem usmerjenega izobraževanja. JOŽE GRAJ VEČJI POUDAREK IZOBRAŽEVANJU V ZK Politična šola in druge oblike izobraževanja Te dni se je v Lendavi začela občinska politična šola ZKS, ki jo obiskuje 30 slušateljev. Trajala bo 120 ur. od tega bo 70 ur predavanj, ostalo pa bo na voljo razpravam in seminarski halogi. Predavanja so štirikrat tedensko v popoldanskem času. Sicer pa ob občinski politični šoli potekajo tudi druge oblike izobraževanja v osnovnih organizacijah. Vsaka osnovna organizacija mora pripraviti program izobraževanja, ki obsega štiri obvezne'teme, te pa si člani izberejo sami. Pomen idejnopolitičnega izobraževanja je v zadnjih letih nekoliko zanemarjen, kar je zaradi zapletenih družbenoekonomskih odnosov čudno, saj v tem času vsak komunist potrebuje znanje, če želi hiti na čelu boja za stabilizacijo. Osnovne organizacije se bodo morale prav zaradi tega resneje lotiti indejnopolitičnega izobraževanja, saj bodo le tako kos nalogam, ki so v tem trenutku dokaj zapletene. V začetku februarja se bodo začele letne programske konference osnovnih organizacij. Na njih bodo ocenili svoje delo in ddo komunistov. Ne bo odveč tudi pretehtati. v kakšni meri so komunisti sposobni biti v ospredju aktivnosti za stabilizacijo in krepitev sistema socialističnega samoupravljanja. Jani D. STRAN 3 op ted n a LENDAVA — Občinska organizacija RK je ena najmnožičnejših organizacij v okviru socialistične zveze delovnih ljudi. Vključuje kakih 4100 odraslih članov v 26 krajevnih organizacijah ter 2723 mladih članov predvsem v šolah. V lanskem letu je organizacija opravila pomembno delo pri nabiranju sekundarnih odpadlih surovin, evidentiranih pa imajo kar 1500 krvodajalcev. V zadnjem času uspešno sodelujejo tudi z organizacijami Rdečega križa sosednje Madžarske, posebej z občino Lenti. PETIŠOVCI — Predvidoma v mesecu marcu bodo strokovnjaki INA-Nafte pripravili lani izvrtano 3200 metrov globoko vrtino za proizvodnjo plina. Dosedanji rezultati kažejo, da bo vrtina PG-6 ekonomsko upravičena za izkoriščanje zemeljskega plina. Strokovnjaki Nafte bodo tudi v prihodnje nadaljevali z iskanjem novih zalog, saj so v okolici Petišovec realne možnosti za pridobivanje večjih količin te surovine, vendar v večjih globinah, nad 4500 metrov. Pri dosedanjih raziskavah so odkrili tudi nahajališča premoga, posebej zanimivi sloji pa so odkriti pri Benici. LENDAVA — Po podatkih vzgojno-izobraževalnega zavoda je letošnje spoznavanje poklicev zajelo 328 učencev osmih razredov osnovnih šol v občini. Če podrobneje analiziramo poklicno usmerjanje, lahko ugotovimo, da je letos večje zanimanje za proizvodne poklice. Zanje se zanima 208 učencev. Največ v šolskem centru usmerjenega izobraževanja in tovarni dežnikov in pletenin ter v Varstroju. Učenci so se v delovnih organizacijah spoznali s poklicem in možnostmi šolanja ter zaposlitve. LENDAVA — Samoupravna stanovanjska skupnost te dni skupaj z organizacijami združenega dela, delovnimi skupnostmi in ustanovami ugotavlja potrebe po gradnji družbenih stanovanj v tem letu. Skupnost sicer planira gradnjo 27 stanovanj, a le če bo dovolj sredstev. Ker delovne organizacije v zadnjih letih ne dajejo dovolj sredstev za družbeno gradnjo stanovanj, je vprašljivo, če bo letošnji program stanovanjske gradnje realiziran. Lani so v lendavski občini zgradili 49 družbenih stanovanj, ki so vseljiva šele v teh dneh. LENDAVA — Komunalna skupnost je nosilec aktivnosti za realizacijo programa pri reševanju problema odpadnih voda v Lendavi in večjih naseljih v občini, vzdrževanju občinskih cest in gradnji hudournikov. V letošnjem letu bo opravila večja vzdrževalna dela na cesti Melinci—Gornja Bistrica, financirala dokumentacijo za čistilno napravo v Lendavi ter ureditev hudournika v Lendavi. Sodelovala pa bo tudi pri izgradnji primarnega vodovoda Čentiba—Pince. LENDAVA — Kulturna skupnost bo v letošnjem letu uredila v rojstni hiši narodnega heroja Štefana Kovača v Nedelici spominsko sobo. Nekaj gradiva so že zbrali, celotno gradivo pa bodo razstavili v sobi letos. Z mladinci iz Nedelice in pokroviteljem Planiko Turnišče se bodo v kratkem dogovorili o ureditvi okolice. Prav bi bilo, če bi letos postavili tudi smerokaz do Hiše, saj se bo sicer človek, ki ne pozna teh krajev, le težko znašel. GORNJA RADGONA — Plani zaposlovanja v OZD v občini se ponovno precej razlikujejo od planskih resolucijskih določil in so od zapisane rasti v njej precej višji. Tako načrtujejo v industriji 152 dodatnih zaposlitev, v kmetijstvu 42, gospodarstvu in družbeni dejavnostih pa skupaj kar 238. Čeprav gre v veliki meri za zaposlovanje štipendistov in pripravnikov, pa so verjetno ponovno preoptimistično načrtovali. O tem so razpravljali na zadnji seji IS SO. Sicer pa bodo imeli zadnjo besedo delegati skupščine občine. GORNJA RADGONA — Tudi v radgonskih sindikatih je trenutno v ospredju akcija zaključnih računov. Prizadevajo si, da bi v spremljanje le-teh vključili čim bolj neposredno in čim več delavcev. Zato so pri občinskem sindikalnem svetu pripravili ravno na to temo sestanek s predsedniki osnovnih organizacij sindikata v združenem delu. Sestanek pa so izkoristili še za izčrpen pogovor, v katerem so opredelili poti za izvedno letnih programskih sej. Te bodo povsod stekle prav kmalu. MURŠČAK — Tukajšnja osnovna organizacija ZSMS sodi med najaktivnejše v gornjeradgonski občini. Lanski program so skoraj v celoti realizirali, naloge pa so si zastavili tudi za letos. Prva izmed teh je organizacija, skupaj z OK ZSMS, kviza v počastitev kulturnega praznika. 4. februarja bodo povabili vse ostale osnovne mladinske organizacije na kulturno srečanje in preizkus znanja pod naslovom Poznaš Prešerna? ' do tedna GORNJA RADGONA SPREJETE RESOLUCIJSKE SPREMEMBE 27. dec. lani so delegati vseh treh zborov SO Gornja Radgona sprejeli resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za letošnje leto. Takrat je bilo besedilo tega pomembnega planskega dokumenta, ki zastavlja smernice razvoja družbeno-politične skupnosti, usklajeno s predlogom republiške resolucije. Ta pa je kasneje doživela nekatere spremembe. Zato so na zadnjih ločenih sejah vseh treh zborov SO Gornja Radgona tudi sprejeli spremembo resolucije, ki izhaja iz republiške. Opredelili so se, da smejo sredstva za osebne dohodke naraščati 35 odstotkov počasneje od rasti dohodka, v nasprotju s polovico, kot so se odločili prvotno. In še s to spremembo, da gre za bruto in ne neto osebne dohodke. Takšna odločitev je narekovala še nekaj sprememb v nadaljnjem resolucij-skem besedilu. Med temi je še posebej pomembno določilo, da lahko sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb narastejo v največji dovoljeni meri do 10,7 odstotka. Ob tem so delegati obravnavali še nekatere dokumente s področja davčne politike. Med temi je največ razprave požel osnutek odloka o davkih občanov, katerega spremembe narekuje nov zakon. Delegati pa so razpravljali še o osnutku občinskega proračuna. Sprejeli pa so tudi sklep v zvezi s problemom odlaganja odpadkov v občini. Ker jim IS SO po njihovem mnenju ni predlagal ustrezne lokacije, so ga ponovno zadolžili, da to stori v naslednjih šestih mesecih v sodelovanju s tistimi ozd, ki takšno odlagališče potrebujejo. V. Paveo POPRAVEK V objavi Radenske TOZD Moravske toplice (Vestnik, 20. januarja, stran 16) se mora tekst pravilno glasiti: objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE RECEPCIJE IN PRODAJE NA DOMAČEM TRGU Poleg splošnih pogojev se pod 1. zahteva višja izobrazba ali srednja šola ekonom, gost. tur. smeri. Ves ostali tekst ostaja nespremenjen. SPREMENJENA SOUDELEŽBA Konec lanskega leta je bil v Sloveniji sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu, ki na novo ureja plačevanje participacije. Temu je zato potrebno prilagoditi samoupravne sporazume. V primerjavi z doslej veljavnim sistemom naj bi jo v prihodnje plačevali tudi uporabniki pri ambulantnem zdravljenju nalezljivih bolezni, za katere ni predpisano obvezno zdravljenje; ženske za vse storitve, ki niso v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom; delovni invalidi z manj kot 70-odstotno telesno okvaro in upokojenci, ki ne prejemajo varstvenega dodatka. Povečala pa se bo soudeležba pri nekaterih dosedanjih zdravstvenih storitvah. To vprašanje naj bi dokončno uredil samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, osnutek je že v javni razpravi, sprejet pa naj bi bil do 1. aprila letos. O novi soudeležbi uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev bodo v teh dneh razpravljali in sklepali delegati na sejah skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti Pomurja, veljati pa naj bi začele 15. februarja. Soudeležba bo enaka v vseh štirih pomurskih občinah v poprečju pa se bo povečala za 15 odstotkov. Namen spremenjene soudeležbe je zagotoviti odgovornejši odnos delavcev, delovnih ljudi in občanov do lastnega zdravja, njegove krepitve in preprečevanja obolelosti ter spodbujati boljše razporejanje sredstev za potrebe zdravstvenega varstva, da bi dosegli čim večje učinke in zagotovili potrebno preoblikovanje zdravstvenih dejavnosti. Poleg tega naj bi uveljavili cenejše oblike zdravstvenega varstva, hkrati pa izboljšali izredno težak finančni položaj občinskih zdravstvenih skupnosti. V primerjavi z dosedanjimi soudeležbami se zlasti povečujejo doplačila uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev, za invalidski voziček, za elektronsko perenealno funkcionalno protezo od dosedanjih 300 na 1.250 dinarjev, za ortopedske čevlje od 570 na 900 dinarjev, za kontaktno steklo od 180 ha 800 dinarjev, v zobozdravstvu za druge prevleke od 340 na 450 dinarjev, za inlay nazidek od 190 na 240 dinarjev, za vsako krono z zatičkom od 460 na 500 dinarjev, za vsak člen v mostovni konstrukciji od 190 na 250 dinarjev, za vsako totalno protezo od 660 na 720 dinarjev, za vsako parcialno protezo od 850 na 900 dinarjev, za ponovno umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni potrebna zaradi zdravstvenih razlogov, od 470 na 560 dinarjev, za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah od 40 na 50 dinarjev in še pri nekaterih drugih zdravstvenih storitvah. Olajšave in pospeševanje deficitarnih dejavnosti Potem, ko so na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti sprejeli dva republiškega dogovora, in sicer o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka ter o izvajanju, politike na področju splošne porabe v letu 1983. so velik del razprave namenili davčni politiki. Gre ža vrsto sprememb in novosti, ki izhajajo iz nedavno sprejetega novega zakona o davkih občanov v naši republiki. Med drugim vsebuje nekatere davčne olajšave za kmete in obrtnike, ki bodo izvažali na konvertibilno tržišče, davek iz gospodarskih dejavnosti pa je namesto prejšnjih štirih razvrščeni v tri skupine V zvezi s tem so na seji sprejeli osnutek občinskega odloka o davkih občanov, ki v bistvu razširja krog zavezancev za pavšalni letni znesek. V razpravi so zlasti podprli predložene olajšave za pospeševanje deficitarnih dejavnosti, še posebej, ko gre za vlaganje sredstev v novo tehnologijo. Proučiti pa velja, kot so dejali, tudi olajšave za razne gospodarske dejavnosti. Člani murskosoboškega izvršnega, sveta so tudi menili, da je treba v omenjenem odloku konkretno opredeliti merila 'za pavšaliste in razrešiti primere, ko gre dejansko za izvozno usmerjenost obrtnikov. Na prihodnjem zasedanju skupščinskih zborov pa bi naj delegati v enofaznem postopku potrdili še osnutek odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov oziroma plačil za storitve. Zatem so precej časa namenili tudi obravnavi delovnega gradiva glede družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa. Člani izvršnega sveta so imeli o uvedbi novega delovnega časa deljena mnenja, pri čemer so se zavzeli za diferenciran pristop in upoštevanje specifičnosti samega delovnega procesa. Predvsem pa so poudarili, da je problematiko delovnega časa nujno potrebno reševati celovito, da ne bi prihajalo do nekaterih težav v praktičnem življenju. Da bi'resnično zagotovili večjo produktivnost, boljše rezultate in pravilnejši razpored delovnega časa, je potrebno predhodno urediti vse spremljajoče razmere. Omenjeni dogovor bi moral biti bolj obvezujoč, pri čemer ne bi smeli mimo strokovnega pristopa k problematiki uvajanja novega delovnega časa v naši republiki. Milan Jerše B Radgonska komunala in opekama delujeta od 1. januarja v enoviti DO Element B | Zaokrožitev proizvodnje | in prvič izvoz - Z združitvijo v enovito DO je 205 delavcev, organiziranih v I gradbeno dejavnost, sposobnih zadovoljiti vse tovrstne potrebe v B občini — s skupnim strojnim parkom in kadri skupno nastopanje Iin kompletna ponudba od projekta do izvedbe. — Komunalna m dejavnost obeta kakovostne storitve — Letošnji plan dela za 10 B odstotkov večji kot prej —Prvič del proizvodnje opečnih izdelkov g v izvoz — Skupen nadaljnji razvoj. I Zavzemanje DPO in organov družbenopolitične skupnosti I in nenazadnje .sam gospodarski položaj obeh prejšnjih DO, B Komulane in Opekamiškega podjetja, je narekovalo potrebo po združitvi in slednjič racionalnejšem organiziranju gradbene de- I javnosti v občini. Delavci so z združitvijo odprli pot k nadalj- njemu razvoju, rasti poslovnega uspeha, saj so si zadali nalogo, da B postanejo nosilec proizvodnje gradbenih izdelkov, gradbeništva g in komunalne dejavnosti v občini. To jim delo pod skupno streho, _ s čimer so združili skupne režijske službe in stem zmanjšalinjene _ B stroške, združili strojne zmogljivosti in kader, načrtujejo pa še B B pridobitev novih strokovnjakov, ustanovitev razvojne službe in s B B tem še boljšo pripravo in organizacijo dela, večjo produktivnost, B možnosti razporeditve delavcev znotraj DO in nenazadnje tudi boljša informiranost in s tem samoupravno življenje, tudi omo- Igoča. B Osnovne dejavnosti Elementa so izdelovanje vseh vrst opečnih izdelkov in drugega gradbenega materiala ter črpanje in g predelava gramoza za prodajo, opravljanje uslug z gradbeno I mehanizacijo, gradnja objektov in visokih gradenj, vzdrževanje » in rekonstrukcija objektov ter vse storitve s področja komunalne dejavnosti in transport. Z vsemi so si za letos zadali za 10 od- B stoikov višji plan dela kot obe DO leto poprej, kar bi naj prineslo. ob popolni realizaciji in uresničitvi všeh načrtovanih del, skoraj . 1199 milijonov celotnega prihodka. Na ta način bi prvič del M dohodka.ostal za rezervni sklad. Že v prvem letu delovanja načrtuje DO Element 10 od- B stoikov proizvodnje opečnih izdelkov, prodati na tuje. In sicer I milijon enot propolita (opeke za izolacije in predelne stene) a predvsem na avstrijski, trg. B Misli delavcev pa so že obrnjene v osvajanje novih proiz- vodnih programov. Gre za dolgoletna prizadevanja po izgradnji novega proizvodnega programa, obrata izdelave betonskih I električnih drogov. Za tega, vrednost je okrog 50 milijonov di- B narjev. so že dobili zeleno luč v regiji, elaborat pa so že tudi posredovali republiški naložbeni komisiji. V tem programu B _ vidijo dolgoročno razvojno možnost, saj bi takšna proizvodnja B zahtevala relativno skromno potrošnjo energije. B V. Paveo B Uporabniki zdravstvenih storitev pa ne bodo plačevali participacije, ko gre za novorojenčke, dojenčke, predšolske in šolske otroke, učence in študente usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju. Ta oprostitev pri učenkah in študentkah velja tudi za kontracepcijska sredstva ter za umetno prekinitev nosečnosti, za ženske pri spremljanju nosečnosti, zdravljenju njenih komplikacij, pri porodu in za umetno prekinitev nosečnosti, ki je potrebna zaradi zdravstvenih razlogov, za nosilce partizanske spomenice 1941, odlikovance z redom narodnega heroja, borce NOV in nekatere druge borce, vojaške in civilne invalide, uživalce stalne republiške ali občinske priznavalnine, brezposlene osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo, varovance v socialnih zavodih in prejemnike družbenih denarnih pomoči, upokojence z varstvenim dodatkom in njihove družinske člane in še nekatere druge. Plačila k ceni zdravstvenih storitev pa so oproščeni uporabniki, ki zavoljo svojega gmotnega položaja tega niso sposobni, kot kmetje, drugi delovni ljudje in občani, ki ne ustvarjajo dohodka. Nekateri občani pa bodo plačevanja soudeležbe le delno oproščeni. Feri Maučec ,tozdovstva’ »V naši delovni organizaciji ni pojavov, da bi se temeljne organizacije ob; našale tozdovsko ali da bi prihajalo do skupinsko-lastninskih hotenj. Zavedamo se namreč, da nas v združeno delovno organi; zacijo Mura vežejo številni skupni interesi po načelih vzajemnosti, hitrega in učinkovitega obračanja razpoložljivih obratnih sredstev, poslovnosti in podobno,« je na ponedeljkovi 5. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani v razpravi poudarila članica CK ZKS Dragica Zadravec, zaposlena v Murinem tozdu v Ljutomeru. Seja najvišjega organa slovenskih komunistov je bila namenjena združevanju dela in sredstev, kjer sin*5 sicer še priče resnim slabostim in pomanjkljivostim. Eno temeljnih spoznanj, ki izhaja iz sklepov seje, je, da v naši republiki očitno nismo navdušeni nad veli; kimi poslovnimi združenj! in sistemi — v Sloveniji imamo ta čas 56 sozdov in strinjati se kaže s trditvijo, da si dohodkovno povezovanje in svobodna menjava dela med tozdi in delovnimi skupnostmi ,1« polagoma utirata pota.Ce pa že prihaja do združevanja, potlej, teritorialno načelo prevladuje nad funkcionalnim. Vendar je to le ena plat, ki sicer razkriva našo tradicionalno zagledanost v lasten »vrtiček«, druga Pa je, da se v združevanju često skrivajo težnje P° monopolističnem položaju na domačem in tujem trgu, česar ne bi smeli dopustiti. Poglavje zase ie združevanje dela, sredstev in zemlje v kmetijstvu, kjer prav tako ubiramo šele žačetne korake, zla; sti kar zadeva zasebni sektor in kooperacijske odnose. Zveza komunistov bo morala biti pri vseh teh problemih dosti bolj odločna, sicer voza g*5' spodarstva ne bomo bistveno premaknili. B. Žunec Na podlagi 93. člena statuta SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Komisija za razpis del in nalog pri SDK v SR Sloveniji, P°' družnica Murska Sobota razpisuje dela in naloge pomočnika direktorja Kandidati za navedena dela in naloge morajo imeti v's°!^ izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, 5 16 ustreznih delovnih izkušenj in morajo biti moralno-politic*1 neoporečni. Mandat za opravljanje teh nalog traja 4 leta. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in sedanjih zaposlitvah sprejema komisija za razpis del nalog pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobo1 ' Titova 2, 15 dni po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izidu razpisa obves^1 v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ' . - ——-— ir VESTNIK, 27.' JANUARJ^Jz STRAN 4 DELEGATSKI VODNIK Vredno je ponoviti: ko bi Valvasor današnje dobe hotel pisati kroniko, bi mu bila delegatska vprašanja najboljši in najzanesljivejši kažipot — Vse kaže, da bodo delegati tudi v’ tretjem mandatu tolkli bitko s papirnato vojno — V zaključnem komentarju osvetljujemo tudi nekatera navidez obstranska. vendar ne zanemarljiva vprašanja, ki žulijo ljudi v delegatskih klopeh »Delegatski sistem ni taka oblika odločanja, ki naj bi vsakemu delavcu zagotavljala. da mora o vsakem vprašanju neposredno povedati svoje mnenje. To je nemogoče, saj bi v tem primeru moral delavec vsak dan sedeti na sestankih, od jutra db večera, pri. nas pa je že tako in tako preveč sestankov in sej. Prava naloga demokratičnega mehanizma delegatskega sistema je ravno v tem. da lahko delavec in občan vedno, kadar gre za njegov interes, izrazi svojo voljo in vpliva na urejanje določenih vprašanj«, je zapisal Edvard Kardelj, lakorekoč neomejene možnosti se ljudem ponujajo z delegatskimi vprašanji, pobudami in predlogi. Blizu bomo resnici, če menimo, da spoznanja v lem pogledu dozore-vajd. še bolj prepričljive pa so številke. Dokazujejo, da je bilo doslej, v novi delegatski garnituri veliko vprašanj sproženih na skupnih zasedanjih vseh treh zborov občinskih skupščin — zlasti v (jornji Radgoni in Murski Soboti — in da pride na ločeno sejo posameznega zbora tudi po deset in več vprašanj. Množijo se poročevalci in razpravljalci. precej pa je tudi vsakovrstnih pismenih pripomb. »Vrh« — če smemo sploh -tako imenovati občinsko skupščino —je torej dodobra razmigan, medlem ko »baza« še dokaj okleva, najraje spričo birokratskih posegov in nepreseženedileme:ali resnično odločamo ali drugi odločijo v imenu nas. Zdajšnji predsednik občinske skupščine Murska Sobota Martin Horvat je ob neki priložnosti za delegacijo, ki jo je vodil, dejal: »Večkrat imam občutek. da nekaterim ni po volji udarnost naše delegacije, zakaj mi vprašamo tudi, kdo je za kaj odgovoren. Slab občutek imaš, če ne dobiš odgovora na tako vprašanje ali pa je ta nepopoln.« Oprema in t Usposabljanje . na10Re na področju drujj) > ''udske obrambe in ktu so e samozaščite v letošnjem Rani^,. ?*smerjene predvsem v or-l>ljanVJe’ 0Pre,nUanje in usposa-•e, p' in štabov civilne zaščitilo vLranje ^*ev',a v civilno za-o'tanov J,U$enib del°vnih ljudi in hitiva n- ln ^Phev preventivnega davski ,A..dvilne zaščite. V len-»a rajv . ne bodo pozabili tudi bahn. in usposabljanje terito-?obne rambe, zagotavljanje so-UrjenPreme in izvajanje vzgoje sNošna ,a|.eno, 'n štabov. Da bi ^ažbena '-iutlska obramba in '’olj n .samozaščita bili čedalje ^^čnost h0**0 namenili vso ^bivate, obrambni vzgoji Anje jo?3 'n mladine, ki ne obi-liobražev s.rednjeRa usmerjenega n’ladih ,an^a'. 'n pridobivanju ^^lice t 3 v°ia^e in obrambne aj» del»v r dualnemu usposablja-*nih in s*V’ k' dolnjo na obram-fr^nizae^^^š^dnih nalogah v c a od n, združenega dela. organ^? avitnih letošnjih nalog >*11®"^ usposabljanje in Jevnih slJ8 narodne zaščite v kra-^hižene,, Pj08*'*1 'n organizacijah pobira«- a k°l najširše oblike >nov nja delovnih ljudi in i/^bene opravljanje nalog k? Poskrk !?m°zaščite. Potrebno Zvez |/ lud' za dobro delova-o s,» zlasti ar Ponekod še sla-„ 'h nas^^H'^'^ih bolj odda-"ostih nas'lj>h in krajevnih skup- Jani D. Zmotnih prepričanj in razmišljanj je glede vloge in nalog delegacij in delegatov kar precej. Tako denimo ponekod še vedno velja, da so delegacije in delegati »za nekoga« zunaj podjetja, samoupravni organi in sindikat pa so »naši«. Drugje spet se politični aktivi dvigajo nad samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, podaljšujejo življenje osamosvojenemu forumskemu delu in onemogočajo nujno uskladitev na osnovi demokratičnih stališč. Prav tu se pogosto pretrga nit, prekinejo se vezi delegatskega sistema, ki je živ organizem, od katerega je odvisno ali se bo delavski interes uveljavil na vseh ravneh ali ne. Ali vemo, kaj se v resnici dogaja v tolikokrat omenjeni delegatski »bazi«? Imamo docela razčiščen »profil« delegata? So nam jasne poti in smeri delovanja in povezovanja delegacij'.’ »Vsak delegat mora zavestno sprejeti zaupani mu mandat in hoteti biti delegat. Le taki so delavni. Drugo, kar tudi vpliva na dejavnost delegatov, je delegatska širina. Po mojem morajo biti delegati ljudje, ki nekaj več vedo o dogajanjih v naši družbi, ljudje, ki jih zanimajo dogajanja pri nas«, smo našli v enem od zapisnikov z ločene seje družbenopolitičnega zbora. V najširšem smislu bi morala biti delegacija v temeljni organi-zacijijili skupnosti stičišče in žarišče interesov, želja in hotelj. kjer bi jih odbrali, pretehtali in prerešetali in šele potlej šli z določenim vprašanjem ali pobudo na določeno skupščino interesne skupnosti ali skupščino občine. Pri tem sta lahko v dokajšnjo oporo zamenljiv delegat in konferenca delegacij, ki je zdaj žal odločno prešibak član v verigi delegatske? ga povezovanja. Ponekod se resda uveljavlja praksa stalnega delegata, s čimer se delegati počasi spreminjajo v profesionalne poslance, ki izgubljajo slik s samoupravnim bkoljem. z življenjem in problematiko tega svojega okolja. Po drugi strani se je zamenljiv delegat uveljavil povsod tam. kjer so vpeljane čvrste delovne vezi med delovnimi ljudmi v temeljnih samoupravnih skupnostih, lam torej, kjer se ti odnosi niso sformalizirali in zbirokratizirali. Ne bi radi ponavljali že znanih hib in zadreg, ki jezijo in pestijo delegate, dodajmo le. da podvajanje razprav moreče vpliva na njihovo razpoloženje. Hkrati lak pa-ralehzem prinaša na kile papirja in tudi, če napravimo izbor, ostane toliko raznih besedil, daje skoraj nemogoče zbrati mnenje delegatske baz.e. Ali — kot je ušlo na nekem zasedanju enemu od navzočih — »včasih smo kot rudarji, ki upajo, da jim bo sreča mila.« Sicer pa bi se veljalo slednjič sprijazniti, da načelo: vsi vse in vsak zase nima več kaj iskati v delu delegatov in delegacij, saj svari na očiten razkorak med proklamiranim in stvarnim. V tako postavljenih okvirih se ta čas nahajajo delegatska vprašanja, pobude., predlogi. Razveseljivo je. da je bolj malo primerov — v prejšnjih nadaljevanjih smo razlagali le dva ali tri — podcenjevanj in zamahovanj z roko. češ. kaj bi to. Tudi do križanj kopij zaradi prestižev ali »kupčkanj« ni često prihajalo. Morda bi celo bilo dobro, ko bi se spoprijeli v zborih združenega dela s pomanjkanjem surovin, repromateria-lov ali energije, ne pa. da so se preprosto vdali v usodo. I udi glede novih razvojnih programov bi morali biti občutljivejši, kot denimo delegati iz Murske Sobote, kijih je septembra lani zanimalo, kaj bo z izgradnjo Iskrinega obrata v Murski Soboti. Odgovor je v bistvu bil. da bo prvotna naložba precej okrnjena. medtem ko je Delo 14. januarja letos prineslo naslednjo novico: »Iskrina tovarna električnega ročnega orodja v Kranju letos ne bo zgradila novega proizvodnega obrata v Murski Soboti, za katerega so se sicer že odločili in predvidevali, da bo proizvodnja v njem stekla še pred koncem letošnjega leta. Za odložitev gradnje so se odločili zato, ker je v sedanji gospodarski krizi ne bi zmogli. V ERO so znova preteh- tali načrtovano naložbo in ugotovili, da bi ob vseh novih ukrepih zašli v hude težave, če bi se lotili uresničevanja celotne naložbe hkrati. Se posebno bi se zaostrilo pri devizah, pri katerih so ob načrtovanju naložbe računali na večji delež. Ker bi zaradi uvožene opreme morali vračati po 12 milijonov mark letno, bi jim zmanjkovalo deviz za uvoz materiala za predelavo. Težave imajo tudi s sovlagatelji, ker ne izpolnjujejo svojih obveznosti.« Naslednje zasedanje zborov občinske skupščine bo 4. februarja in kot nalašč, da delegate temeljito seznanijo z novo nastalimi razmerami. Sploh bi bilo prav, da dobijo letos delegati kar največ vpogleda v gospodarjenje posamičnih organizacij združenega dela. V soboški občini bi to lahko bila IMP Blisk in Panonija, ki se kanita združiti. SGP Konstruktor tozd Pomurje, ki mu bojda pomeni lipovska naložba odskočno desko, v Ljutomeru bi veljalo dati pod drobnogled lesarje ih kmetijce. v Gornji Radgoni presoditi, kaj prinaša likvidacija Kbrtinga Gorenje-EI-in v Lendavi dognati, s kakšnimi jadri bo v prihodnjih mesecih plulo tukajšnje gospodarstvo. Pri vsem tem družbenopolitični zbori, katerih problematika je žgoča po svoje, rie bi smeli držati križem rok. marveč vsake toliko časa preveriti, kako se v resnici izvaja institut delegatskih vprašanj in odgovorov. Ali — kot je menila na nedavnem območnem posvetuOo delegatskem sistemu in delegatskih odnosih v Gornji Radgoni podpredsednica republiške skupščine Silva Jereb — »vključiti bi se morala delovna telesa zborov, da bi delegati čutili, da imajo moč in podporo. Močni pa bodo ob močnih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, upravnih, poslovnih in strokovnih sestavih.« Sicer pa bi znali kot zgled služiti zbori krajevnih skupnosti, kjer delegatska vprašanja dobesedno dežujejo. Skoda le. da je med njimi veliko takih, ki bi jih bilo treba postaviti n;: drugem mestu, recimo na skupščini komunalne. socialne ali zdravstvene skupnosti. To pomeni, da bi kazalo prihodnje delovanje peljati v dve smeri: najprej zagotoviti povezavo (trajna, delovna vez) med delegacijami za interesne skupnosti in delegacijami za zbore občinske skupščine — v mislih imamo manj znane konference, ki nikakor nočejo zaživeti — in potlej češče omogočati, da se pri določenih vprašanjih določena interesna skupnost pojavlja kot četrti zbor občinske skupščine. Tokrat se nismo spuščali v povratno informiranje, informiranje nasploh v delegatskem sistemu, v vsebino političnega dela, ki se začne v krajevni skupnosti in sklene v federaciji in je ponekod prešibko, bolj nakazali smo, v kolikšni meri se tisto, kar je bilo odgovorjeno na določeno vprašanje, tudi v resnici izvaja in nenazadnje smo le bežno preleteli postavljena delegatska vprašanja. Podrobnejše analize namreč čakajo odgovorne v občinskih skupščinah. Branko ŽLNE( Da je na sezonsko jesensko-zimsko razprodajo velik odziv, je bilo pričakovati, kajti prav pri najdražjih kosih garderobe, kot zimskih plaščih, kostimih in debelejših oblekah pa tudi čevljah, se pozna tudi do 40-odstotno znižana cena, prihranek pa pri družinskem proračunu. Posezonska razprodaja sicer poteka v času od 15. januarja do 15. februarja, toda označuje jo pravilo, da tisti, ki pni pride, tudi prvi melje, kar pomeni, da kupci proti koncu meseca ne bodo imeli take izbire, kot so jo imeli tisti na pni prodajni dan — preteklo soboto. IDA ZRINSKI, vodja komerciale pri Potrošnikovem tozdu Izbira: Značilnost letošnje razprodaje je ta, da smo se tokrat bolj kot kdajkoli prej z dobavitelji dogovarjali o vrsti blaga, ki je prišla v poštev za razprodajo, pri čemer smo upoštevali težje pogoje gospodarjenja, predvsem pri pridobivanju surovin iz uvo- za. Vse blago na razprodaji je regularno, kar pomeni, da je iz lanskoletne nabave, vendar je desortirano po številkah in bani. Cilj razprodaje je, da prodajamo tisto blago, kateremu je sezona strogo določena. Znižanega smo imfli za 7 milijonov dinarjev blaga, ki je z razprodajo bilo cenejše za okoli, 3 milijone dinarjev. AR AN K A SAPAC, vodja otroškega oddelka v Borovu: Otroške, ženske in moške zimske čevlje smo pocenili že 7. januarja, in to tudi do 40 odstotkov. Vsi so šli dobro v prodajo, tako da so zdaj ostale predvsem večje in manjše številke, nekaj pa je tudi še otroških tako imenovanih Bodo čeveljčkov, številk od 18 do 26 po ugodni ceni 420 dinarjev. Čeprav niso zimski, pa so kot copate primerni poceni otroški žametni čevlji, ki jih imamo še nekaj na zalogi.Na splošno pa z novimi dobavami nismo preveč zadovoljni, kajti vedno manj je kvalitetnih izdelkov, ki si jih tako kupci kot prodajalci želimo. O sami razprodaji pa še toliko, da bo trajala dokler bo kak artikel. CVETKA MARKRAP, Ljutomer: Letošnja razprodaja me je rahlo razočarala. Nameravala sem kupiti nekaj zimske garderobe, a nisem našla ničesar, kar bi bilo po mojem okusu. Cene so sicer primerne, a le za izdelke, ki so že zdavnaj iz mode in so tudi slabše kvalitete. Drugače je verjetno v večjih centrih, kjer je izbira večja in kjer lahko po mili volji usklajuješ. Za takšne nakupe pa moraš imeti čas, da prideš do tistega, kar rabiš. Tudi čas razprodaje je mogoče neprimeren, saj bi mirno lahko bil kak mesec prej. Trgovci ne bi izgubili ničesar, kupci pa bi že za praznike lahko kupili kaj primernega. Sicer pa bomo verjetno morali počakati prihodnje razprodaje. ANICA KOZLOVIČ, Gornja Radgona: Mislim, da so razprodaje potrebne pa tudi dobrodošle za potrošnike in trgovce. Za marsikoga je prav to redka priložnost, da se še po razumni ceni obleče in obuje, trgovci pa na ta način prodajo zaloge, ki se tudi zaradi visokih cen blaga kopičijo čez vse leto. V času razprodaj se vedno sprehodim po radgonskih trgovinah, in če mi je kaj posebej všeč, tudi kupim. Tokrat ne iščem sicer ničesar posebnega, vidim pa, da je izbira precejšnja. Ne vem še, morebiti bom kaj kupila, če bi mi bo všeč. Ce ne zase, pa za katerega od družinskih članov. GABRIELA RADONJIČ, Lendava: Vsakoletne zimske razprodaje so koristna stvar posebej za tiste družine, ki imajo več otrok. Priliko imajo, da si nakupijo tekstilno blago, predvsem oblačila, ki so sicer izredno draga. Letošnji popust je do 40-odstoten, to pa se pri nakupu konfekcije močno pozna. Trgovci so poskrbeli za dokaj dobro izbiro, čeprav seveda v takih primerih ni posebej izpostavljena izbira btaga, saj gre vendar za razprodajo. Želeti bi bilo, da bi bilo na voljo več blaga, saj je običajno tako, da prve dni v glavnem razprodajo vse, ostane pa le nekaj primerkov. Letošnja razprodaja traja mesec dni, to je prav, prav pa bi bilo, da bi v Lendavi razprodajali tudi obutev. 27. JANUARJA 1983 STRAN S PO LETU STAROSTNIKOV Ali pranje vesti ali Poučna zgodba in izjemen pripetljaj skoraj kot pravilo — Manj dušebrižništva in samaritanstva, več posegov in pomoči na terenu — Prostovoljnost in solidarnost ponekod že dobivata domovinsko pravico — Kako do par sto shiranih in betežnih v osrčju Goričkega in Slovenskih goric? - Spoznanja, ki svarijo in spodbujajo Stara kitajska zgodba pravi, da je reven kmet razlagal znancu, kako kljub majhnim dohodkom shaja, vrača dolgove in še varčuje. Začudenemu znancu je pojasnil, da varčuje s tem, da dobro vzgaja svoje otroke, dolgove pa vrača s preživljanjem, staršev. Pričujoča zgodba skriva preprosto, a globoko modrost, ki jo dandanes zanemarjamo ali skušamo zaobiti: otroke bi radi ",,obesili” vrtcu, šoli in dodatkom, ostareli pa itak sodijo v domove za starejše občane, ki so problem splošne solidarnosti ali kar družbe, če ne države. Očitno se vse preveč zanašamo na druge, profesionalne organe, organizacije in ljudi, ki pa seveda sami vsega še zdaleč ne morejo opraviti. Stvarnost zna biti še bolj boleča. Tako se je denimo marca lani primerilo, da so v strogem mestnem jedru Murske Sobote v velikem stanovanjskem bloku šele po tednu dni našli mrtvo upokojenko. Starka je shirala v popolni osami in nemoči. določnejši: ,,V veliko primerih prihaja do nesoglasij v družinah, kjer živita dva ali več starostnikov (mož, žena, teta, stric)’, ki so skupno obdelovali zemljo vse življenje, nosilec pravice do kmečke pokojnine pa je le eden, medtem ko se ostali počutijo prikrajšane brez kakršnekoli socialne varnosti. Verjetno bi bilo bolje, če bi bila kmečka pokojnina družinska, kjer bi se vsaj gospodar in gospodinja čutila enakovredna”. Tako je zapisano v poročilu o problematiki ostarelih oseb v občini Murska Sobota, kjer je sicer velik del prostora odmerjen prav kmečkim upokojencem, ob tem pa še prostovoljenemu socialnemu delu, sosedski pomoči in negi bolnika na domu. Izrecno je naglašeno: ,,Ob sorazmerno dobro zastavljenih prizadevanjih za izboljšanje socialne varnosti ostarelega kmeta, so le-ti v naši občini še vse preveč domena in kategorija socialnega skrbstva, namesto da bi vsvoji starosti uživali sadove svojega, v večini primerov pridnega dela, tako kot ostali upokojeni delavci. Tako socialno-zdravstvene komisije v krajevnih skupnostih in vaseh, saj s tem, da so denimo o socialnem problemu nekega starostnika obvestile pristojno strokovno socialno službo, še zdaleč niso vsega opravile. V najboljšem pomenu te besede bi morale biti izvajalke, podaljšana roka socialnega skrbstva, tesno povezane z organizacijami Rdečega križa in krajevnimi konferencami socialistične zveze ter društvi (aktivi) upokojencev in invalidov. V tej zvezi naj služi kot zgled komisija v krajevni skupnosti Martjanci, ki jo vodi Teodor Ratkai in ima temeljit pregled, lahko bi zapisali, da socialno sliko stanja na terenu. Razpolaga z imenskimi seznami starostnikov, ki dobivajo družbeno denarno pomoč kot edini vir in družbeno denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja, enkratno in začasno družbeno denarno pomoč, ima pa tudi razvid invalidov z območja marijanske krajevne skupnosti. Za boljše razumevanje pojasnimo, da so enkratne družbene denarne pomoči deležni tisti občani, ki se znajdejo v Stres v TOZD Blisk dovolj poučen! Samo konkretni stabilizacijski programi — taki, ki bodo razen nalog opredelili tudi njihove nosilce, so osnova za uspešnejše gospodarjenji, zato te aktivnosti ne smejo biti preveč splošne. Zveza komunistov mora’ prizadevanja za boljše gospodarjenje povezati tudi dovolj širok krog delavcev, pri tem pa ne pozabljali zlasti na odnos do dela, učinkovitejše notranjo organiziranost, sprotno informiranje delavčevo najpomembne} ših kazalcih gospodarjenja in podobno. Tp je ena od zahtev in naj-pomembnejših nalog komunistov pri razreševanju gospodarskih in idejnopolitičnih problemov glede uresničevanja politike gospodarske štabe lizacije, ki ji v PMI TOZD Blisk v Murski Soboti očitno niso namenili dovolj pozornosti. KDO SPI SPANJE PRAVIČNEGA? Pomurje sodi med tista območja v naši republiki, kjer v zadnjih desetih letih beležijo nizek naravni prirastek prebivalstva in menda najnižjo rodnost v Sloveniji. To samo po sebi ni toliko zaskrbljujoče kot dejstvo, da je naša starejša, obnemogla generacija vse preveč na obrobju dogajanj in cesto prepuščena sama sebi. Tudi v letu 1982, ki smo ga proglasili za leto starostnikov, se je v tem pogledu malo premaknilo na bolje. Na kratko: ispraševali in prali s(m)o si vest, se dokopali do zgovornih podatkov in nekaj malega tudi postorili. Do par sto nebogljenih starostnikov. Svetovale so ustrezen zdravstveno-higienski red, ureditev bivališča, prehrane, osebne higiene, dela, razvedrila in drugega. Ob tem ni šlo brez spremljajočih problemov, ki jim same niso bile kos. Med najpogostejše je sodila nepravilna prehrana, sledili pa so nezadostna osebna higiena in higiena okolja, osamelost in zapuščenost, neurejene stanovanjske razmere ali varstvo pri sorodnikih, brezdelje in osebno nezadovoljstvo. Poleg tega so po naročilih pristojnih zdravnikov opravljale strokovno-zdravstve-no nego starejših občanov, ki zajema različne posege, osnovno nego in nenazadnje usposabljanje svojcev za negovanje, starostnikov. Pogosto so se namreč soočale z nalogami, ki bi jih lahko brez posebnih težav izvedel že količkaj usposobljen sosed, znanec, sorodnik ali prijatelj bolnega starčka ali starke. OČE SINA DO PRAGA, SIN OČETA . . . Poglavje zase je v Pomurju socialna problematika ostarelih kmetov. Nekaj tisoč jih je in motijo jih znatne razlike, do katerih prihaja pri višini pokojnine med njimi in upokojenimi delavci. Tako denimo slednji dobijo dodatek za tujo pomoč in nego na domu, medtem ko so kmečki upokojenci za to prikrajšani. Problematika je seve dosti bolj zapletena, zlasti ko gre za pokojninsko-invalidsko zavarovanje kmetov, razne obli- ke denarnih. pomoči, da o preživninskem varstvu posebej ne govorimo. Če smo še Murska Sobota sodi med redke občine v Sloveniji in je edina v Pomurju, ki je v lanskem letu starostnikov izdelala dokaj zajetno in pregledno razčlembo problematike ostarelih oseb v tem delu naše republike. Delovna skupina — izvajalci interesnih skupnosti socialnega varstva in skrbstva (center za socialno delo in dom oskrbovancev Rakičan), zdravstvenega varstva (PZC in zdravstveni dom), občinski sindikalni svet, koordinacijski odbor za vprašanja borcev in socialno-humanitarne organizacije ter društva (društvo invalidov in društvi upokojencev iz Murske Sobote in Beltineč)— je vloiila v izdelavo gradiva veliko truda in znanja, v javno obravnavi pa je prišlo prek Delegatskega Vestnika 21. oktobra. Pretresali so ga tudi delegati na zasedanju zborov soboške občinske skupščine 9. decembra. Kljub nekaterim ponujenim možnostim in rešitvam, denimo glede socialne problematike ostarelih kmetov ati glede vključevanja kraievnih skupnosti v to problematiko in prostovoljnega socialnega dela, razprave na seji zbora krajevnih skupnosti takorekoč ni bilo. To je toliko presenetljiveje, »saj bi prav krajevne skupnosti morale imeti pri starostnikih prvo in zadnjo besedo. je potrebno poklicati zdravnika, prinesti zdravila, urediti prehrano, ga. negovati, mu urediti stanovanje, prinesti kurjavo in zakuriti, če je to zimski čas. Pri tem lahko največ pomagajo mladi in Rdeči križ in razveseljivo je, da so tod že storjeni nekateri premiki, Skratka, pri sosedski pomoči brez posluha in srca za starega človeka ni mogoče. ,,Že nekaj let opravlja na tem pod-rdčju določena opravila brigada Rdečega križa Karel Barbarič na Goričkem. Mladinci te brigade so obiskali 67 starostnikov in organizirali 6 dni za starostnike, pomagali so pri čiščenju stanovanj in dvorišč, beljenju in drugem”. Pri prostovoljnem socialnem delu bi morale — kot že naglašeno — neprimerno bolj zapreči lahko sprejema obiske le, ko je čas za to. Raziskava je na primer pokazala, da tiste, ki prebivajo v domovih za ostarele, moti vse kaj drugega kot visoke cene; te so šele na tretjem mestu lestvice ugovorov”. Tudi v Pomurju je javno mnenje takšno in nič ne kaže, da bi ga uspeli tako kmalu izkoreniniti. V obeh domovih: Rakičanu in Lukavcih, pa takim posplošit-vam ostro nasprotujejo. Zagotavljajo, da imajo ostareli na voljo celo vrsto prostočasnih dejavnosti, obiske in izhode in posebej v Rakičanu je celo tako, da lahko posamezniki pomagajo bližnjim kmetom pri različnih kmečkih opravilih. Za ustrezno plačilo, seve, ki jim rabi kot žepnina. Letos bodo v Rakičanu tudi vpeljali dnevno varstvo za VSE LE NI TAKO ČRNO Ravno pri laični negi še odpira ničkoliko možnosti za pomoč o-starelim in onemoglim podobno velja — kot smo se prepričali — za sosedsko pomoč, ki je ponekod žal še v povojih. Kaj naj bi počele socialno-zdravstvene komisije v krajevnih skupnostih, smo prav tako razkrili in prav bi bilo, da tudi v organizacijah združenega dela — kjer tega še niso — ustanovijo klube upokojencev in k delu pritegnejo sindikalne organizacije oziroma konference. Dokajšnje ,,rezerve” se .skrivajo v društvih upokojencev in invalidov, ki so za marsikoga na jesen življenja postala,malone vsakodnevno zbirališče in zavetišče, kjer se potoži in izpove, razvedri in razmiga, tisti najvztrajnejši in najvitalnejši pa imajo možnost, da si v tekmovalnem duhtrurijo telo in duha. Z vsem tem pa še zdaleč nismo izčrpali vsega tistega, kar se je dogajalo v lanskem letu starostnikov. Tako nam denimo pri organizaciji družbene skrbi zanje v soboški občini ni uspelo podrob-' neje obdelati vzornih naprezanj sveta za varstvo odraslih pri občinski skupnosti socialnega skrbstva, le na hitro smo se zadržali pri centrih za socialno delo, preleteli sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in zavodsko varstvo, premalo prostora pa tudi namenili socialni varnosti borcev in stikom, ki naj bi jih čvrstile in negovale organizacije združenega dela s svojimi upokojenci. Mestoma je prišlo do nedorečenosti, posebej, ko je bil govor o pokojninsko-invalidskem zavarovanju in v tem . okviru starostnem Zavarovanju kmetov, kajti o tem bi se dalo poglobljeno in obširno razpredati. Isto smemo trditi za večkrat ponovljeno zahtevo, naj se tisti, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, umaknejo in prepustijo mesta mladim, oziroma naj jim ne ,,odžirajo kruha” s honorarnimi in pogodbenimi zaposlitvami. Pri miru smo pustili parole: Poskrbimo, da bo lepša starost! Dodajmo življenje letom! Več cvetja na jesen življenja! Itak jih imamo čez glavo. Ob vsem zapisanem pa se tudi ne moremo znebiti genkega priokusa, ki se skriva v vprašanju: ali smo se lani spet malo bolj trkali po prsih in si — kot že rečeno — -malo bolj prali vest ali pa je leto starostnikov to pot vendarle doseglo namen? In lahko bi vnovič To namreč jasno izhaja iz nedavne skupne seje predsedstva občinskega komiteja ZKS in OO ZKS v Blisku, na kateri je bil poleg predstavnikov ostalih občinskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta skupščine občine navzoč tudi član predsedstva CK ZKS in sekretar MS ZKS za Pomurje Geza Bačič. Za kaj v bistvu gre? TOZD Blisk je namreč pri devetmesečnem obračunu imel celo 19,5 milijona dinarjev izgub, medtem ko ob prejšnjih periodičnih obračunih niso beležili nikakršnega primanjkljaja, kar je moralo vzbuditi presenečenje. Čeprav se je pokazalo, da je šlo tudi za določeno malomarnost pri dokončnem izračunu, pa so posledice najbolj občutili sami delavci, saj so med drugim zaradi izgube prejeli za 12 odstotkov nižje osebne dohodke. Očitno gre v tem primeru za težko napako z daljnosežnimi posledicami, kar terja odgovornost vseh, ki so privedli do te neljube situacije. Kot je'pbkazala razprava, so se razne nepravilnosti in pomanjkljivosti v sedanjem 370-članskem kolektivu Bliska kopičile že vrsto let, vendar niso odločno ukrepali proti pojavom padca akumulati-vnosti, nediscipline, lažne solidarnosti in drugim pojavom, ki so vplivali na skrhane odnose in slabe rezultate poslovanja. Nekaj konkretnih, primerov dovolj zgovorno priča, da so se v zaostrenih gospodarskih razmerah dokaj lagodno obnašali tako vodstveni kot vodilni delavci, strokovne službe in posamezni delavci, kar je metalo slabo luč na prizadevanja celotnega kolektiva. Svoje vloge pa niso odigali tudi samoupravni organi in 14.članska osnovna organizacija zveze, komunistov, ki je stala ob strani. Ker že pet let nihče ni obračunaval norm, seje pokazala nemptflg ranost delavcev, ki so slabosti znotraj kolektiva izkoriščali'za številni disciplinske prekrške, proti večkratnim kršilcem delovnih in sa’ moupravnih pravic pa se ni ustrezno ukrepalo. Svoje pa je pridal® tudi premajhna odgovornost vodilnih kadrov, nesodelovanje posameznih strokovnih služb in Pa dokaj sprašljiva notranja organiz*' ranost, ker še zdaj nimajo sprejetih nekaterih pomembnih samoupravnih aktov. Ali primer, ko so pri montažnih delih v hotelu v Moravskih toplicah kar za več kd deset tisoč delovnih ur prekoračil1 dovoljen obseg del. Tudi ob temse ni nihče zganil. ,,Organizacije ne; reda”, kot se je v triurni razprl nazorno izrazil eden od razpra" vljalcev, ni mogoče več dopuščat*-Grenkih izkušenj je bilo vse Pre" več, kar bo dobra šola za naprej- . Da bi TOZD Blisk resnično izkopali iz velikih težav, so °" koncu skupne,- seje sprejeli neka) konkretnih zaključkov. Proces ugotavljanja odgovornosti mof" teči v obe smeri od zgoraj navzdol in obratno, v akcijo tedenskega spremljanja razmer v kolektivu Pa se morajo vključiti tudi ostale družbenopolitične, organizacije tl* samoupravni organi. Kajti, čgz dober mesec bo zopet skupna sej® predsedstva občinskega komitej3 ZK in osnovne organizacije ZK v Blisku, da bi analizirali uresniči, vanje zastavljenih nalog. premalo ustvarjalni, kritični 13 samokritični razpravi na min®1 skupni seji pa se vendarle zastavlja vprašanje, ali so komunisti Blisk® resnično dovolj pripravljeni iti v odločno borbo za čimbolj konkretno odpravo pomanjkljivosti-, ki ovirajo boljše poslovanje njihovega kolektiva? Milan Jer^ Težak gospodarski položaj Ina- Nafte Lendava ODLOČITVE začeli bo . . s staro kitajsko zgod- BRANKO ŽUNEC Delovna organizacija INA-Nafta je pravzaprav v težavah tri leta. Res je sicer, da sta v najslabšem položaju temeljni organizaciji združenega ‘ dela Rafinerija in Petrokemija, toda drugi dve temeljni organizaciji sta nanju navezani tako, da se lahko tudi sami znajdeta, v težavah. Vodstva družbenopolitičnih organizacij lendavske občine, ki so se sestala na skupni seji, so o delovni organizaciji razpravljala in ostro obsodila nekajletno razpravljanje o sanaciji, ki ni rodilo sadov. Lendavska Rafinerija bo ustvarila 150 milijonov dinarjev izgube, Petrokemija pa 220 milijonov, skupaj torej 370 milijonov dinarjev. Rafinerija je lani predelala 383 tisoč ton nafte, za več ni bilo denarja, znotraj sestavljene organizacije pa ni bilo posluha za porazdelitev domače nafe. Omenjena izguba sicer ne bi bila največji problem, če ne bi v tem času imeli kar 1333 milijonov dinarjev obvez do nove rafinerije, ki je ne gradijo, naprave pa se kopičijo v skladiščih in so še neocarinjene. TOZD Petrokemija je imel lani 500 milijonov terjatev, delovna organizacija pa kat; 1806 milijonov dinarjev. Kljub, številnim dogovorom o sanaciji, potem ko je padla odločitev, da nove rafinerije ne bodo gradili, se sanacijski program ni uresničil. Gospodarski položaj se je zaostril do te mere, da je bilo potrebno poiskati poti iz težav. V delovni organizaciji so menili, da je edini način sporazumna sanacija, kaže pa, da ta sporazum ne po dosežen, saj ga niti Ni potrebno posebej opozarjat* . zagotovitev socialne varf0^ delavcev in na morebitne težave, bodo nastale. Tega se v delovn kolektivu še kako zavedajo, v dar pa si morajo biti na jast'e ' kaj bo z lendavsko Nafto, saj,a kot doslej ni več mogoče poslova Slišali je bilo, da bi bilo potreb^' če bi prišlo do stečaja, najti ,,r telja” v Sloveniji. Stečaj sj uveden v Rafineriji, toda nih£ ,j ne dela utvar, da to pomeni 1 stečaj za celotno delovno °r® nizacijo. ... v Kakorkoli bo boleče, Lendavi, prišla je ura odloctj morala je priti, saj sicer l & prenehanje proizvodnje. V le0^. vski občini bodo te dni še skušali storiti vse, da bi Pr'® °tefr> sporazumne sanacije, če pa s^jn-ne bodo uspeli, bo morala ° ska skupščina sprejeti ustreza? repe. Jani STRAN 6 VESTNIK, 27. JANUARJA kulturna obzorja PREJELI SMO: ZA OHRANJANJE TRADICIJE Zadnje čase vse bolj opažamo, da tujci bolj cenijo naše starine kot mi sami. V času turistične sezone so zbirali in uP°vali po domačijah najrazličnejše predmete, ki imajo svoj enografski pomen. Tudi ta zimski čas je dokaj prikladen za njih, saJ v tem času najdejo ljudi doma in jih še z večjo lahkoto Prepričajo o takoimenovani odvečnosti in neuporabnosti kake arine. Prišla bo tudi pomlad in v tem času se čistijo podstrešja, ne.omare in tako žal zgori vsako leto veliko tiskanega gradiva, en smeti pa se odvrže in zakuri precej drugega gradiva. n . be redkokdo ne pozna strastnega zbiralca starin Dušana eseka, sjcer veterinarja, ki pa žrtvuje skoraj ves prosti čas 'ranju starin in drugega ljudskega blaga. Pred leti je izdal zbira? verovanJa med Muro in Rabo”. Gradivo za to delo je teh še.03 terenu’ Napovedana je nova in razširjena izdaja zapisov sev I?advse zanimiva in pohvale vredna pa je njegova ideja in retl?a tucb realizacija zbiranja prekmurskih tiskov, ki so vse bolj Do C1Ji° 'n se moraj° na nemilost novih generacij pri v . Rahljanju življenjskega prostora umikati z omar in podstrešij Pri (ln°’ naJve^ pa seveda v peči in na smetišča ter v drvarnice. «L„,Crn se vsiTisti, ki kaj takega počno niti ne zavedajo, koliko de delajo s tem. , pednja pokrajinska knjižnica v Murski Soboti — nal rajinska m študijska knjižnica — ima med drugim tudi da zbira in hrani vse tiste, napisane in izdane na tem Ste a žal še ni uspela vsega zbrati. Pri tem gre zahvala vol''nim °bčanorn in krajanom, ki so razne dragocenosti rade Je Podarili v hrambo tej ustanovi. m bden zadnjih, ki je poklonil knjižnici nekaj kartonov prek-to R . d^kov, je seveda že prej omenjeni Dušan Rešek. Tako bo pre »aiv°. ko se bo dokončno uredilo, lahko koristilo Številnim ^valcem naše pokrajine in življenja v njej. našeNaj/amisel in gesta tovariša Rešeka usmerjata še mnoge dedov°^ane’ da b' obranili čim več kulturne dediščine naših naše^- zam*sel in gesta tovariša Rešeka usmerjata še mnoge kul? °b^ane> da bi ohranili prihodnjim generacijam, čim več celoUrne ^diščine naših dedov, ne pa da bi klavrno uničevali ali Dr Prodajali v tujino, ker, žal, tujci vedo bolj ceniti starine naše eklosti kot mi sami. F. Kuzmič Pomlajen oder raž°- Seje izkazalo na zadnji svetJn"' seJ' Programskega Sa u j?murskega gledališke-dom - a' bodo Kreature na Stu acFm odru v režiji Rajka a ParJa izvedli udeleženci stud^rama svojstvenega Pom.a 'n ne prvaki med amatUrs^im‘ gledališkimi dogprj*: kot je bilo prvotno v°>no. Zataknilo se je s0 nrecPr> Ljutomerčanih, ki Pom081’0' B — programa, dia c- eSa gledališkega stu-hem ' temey* rta samoupravnih SP°razumu zvez kultur-P<^m.°r^nizacij vseh štirih vodl/*ih občin. Po besedah ka Jst Projekta Eriha Mohor-Ijuh;?,.. Va rned priznanimi rneraelj' gledališča iz Ljuto-Pri kr °?klonila sodelovanje ga Jučn''1 vlogah Bratkove-letmc, ,a- ki je kljub zgodnji aktuni nastar>ka še vedno do „ fn' Namesto njiju bo-dom?^oč*l* ‘n tudi ostale niesti]e gledališčnike nado-so ' m.ladi, med katerimi gledal^1 prvo soočanje z širili 01 'mcH v obliki Prakse- "P"' 1Z teorije in in raZp >Uvo^ne’ sprostitvene ‘gre s°lbalne vaje ter delovne Pod v Reda§°škim smotrom vij l 0 ,tv°m Mire Mijače-in a^ študij pantomime ?°jster AkLga Je PriPravil delo rp-.Andres Valdes, pa ^stiko2z.igralci, gim-ske va' CUtl 'n improvizacij-troI0oJeAP°d vodstvom tea- Andreja Valevca in vaje iz tehnike odrskega govora in umetniške besede, kar je podajal Janez Starina, dramaturginja Mojca Kreft je interpretirala kratke izpeljave osnov dramaturgije in gledališkega teksta, svoje izkušnje je dodal tudi znani publicist Tone Partljič. Udeležencev A — programa Pomurskega gledališkega studia je bilo osemindvajset, vlog v Kreftovih Kreaturah pa je sedem, zato bo po režiserjevih zasnovah zgradba teksta retrospektivna. Vaje bodo potekale v dijaškem domu, ki ima v svoji jedilnici tudi mali oder in pripravljenost za sodelovanje, k delu pa skušajo organizatorji pritegniti tudi Gledališče MI soboškega kluba mladih pod vodstvom Milivoja Roša. Po predlogu finančnega načrta za izpeljavo B — programa 1982/83 naj bi leta znašal okoli 188 tisoč dinarjev, v stroške pa so zajeti priprava teksta, prevozi na vaje, material za sceno, kostume. odškodnina za ozvočenje, priprava in natis gledaliških listov, honorarji za profesionalce ter kurjava. Čeprav je napisana- na zadnjem mestu, je slednja med višjimi postavkamik izkazalo pa se je, da postaja v času bonov in pomanjkanja bencina vprašljivo tudi premagovanje razdalj. Brigita Bavčar Obisk mariborske opere leto ^llUrno društvo „Stefan Raj” iz Turnišča si je že minulo so gr *V$em Programu zadalo, da obišče mariborsko opero. To n"1”1' januarja letos. Vladat so si opero v treh dejanjih Porgy and Bess znanega Obisko^a Ge°rga Gershwina. Vsi so bili z organiziranim bili Drv^°pere zadovoljni, saj so nekateri predvsem starejši elani V operni dvorani. Ogleda so se udeležili člani folklorne Pojo lj,. }n. Pevci mešanega ter moškega zbora in sekstet pevk, ki y ske pesmi in delujejo pod okriljem društva. Samostn^Ve?' z aktivnostjo tega društva pa velja omeniti j^uar-J"' koncert, katerega bodo pripravili za domačine 2 . v kulturnem domu, kjer bodo nastopili: mešam in zk>or, domače ljudske pevke, svoj delež pa bo bodo ^lla tudi tamkajšnja folklorna skupina. Z isto zasedbo Dna °P'b 6- februarja v Rogašovcih. sa^JH10 še t0« da bodo pevci s C vena v prihodnjem mesecu ostojni koncert za občane iz Turnišča. Štefan Prša BRALCEM V PRID Tako bi lahko označili prizadevanja sveta knjigarne pri Dobri-knjigi, ki že štiri leta uspešno deluje v Murski Soboti, nastal pa je na pobudo republiške konference SZDL. N a začetku akcije z osnovno usmeritvijo knjigo'približati delavcem, je bilo težko prodreti v delovne organizacije, predvsem v M uro. sedanji rezultati pa kažejo, da je prav v tem številnem delovnem kolektivu zanimanje za najbolj razširjeno kulturno dobrino vedno večje. Zato bi kazalo poskusiti tudi drugod, v Panoniji in Pomurki na primer, so menili člani sveta knjigarne na zadnji razširjeni seji, na kateri je bil poleg pregleda dosedanjega dela poudarek tudi na programu za tekoče leto. V njem nameravajo prav tako organizirati srečanja s pisatelji v krajevnih skupnostih, delovnih kolektivih ih šolah, saj izkušnje kažejo, daje pri iskanju poti, kako knjigo približati bralcu, omenjena še najodzivnejša. Posredovanje knjige bralcu je tudi v bodoče osnovno vodilo sveta knjigarne, ki deluje pod pkriljem Pomurske založbe in se je potrdil s svojim delom. bb Temeljno izhodišče pri obravnavi kulturne politike v delovni organizaciji MURA, je, da ni mogoče graditi celovite, svobodne samoupravne osebnosti, če delavca kot proizvajalca materialnih dobrin ne pojmujemo hkrati tudi kol aktivnega soustvarjalca kulturnih vrednot. Zalo smo menili. da je pomembno nameniti večjo skrb kulturnemu osveščanju vseh delavcev. Da bi to uresničevali, smo tudi v MURI razvili različne dejavnosti. Murini delavci in knjiga Organizirana prodaja knjig pri Dobri knjigi nudi pestro izbiro vseh založb. je s svojimi strokovnimi nasveti in fondom knjig omogočila Pokrajinska in študijska knjižnica. S pomočjo njenih delavcev smo opremili knjižnice v treh TOZD, v obratu MODA pa s pomočjo knjižnice iz Gornje Radgone. Ob letošnjem kulturnem prazniku bomo odprli še eno knjižnico, in to v TOZD Perilo, ki je bil do sedaj brez nje. Tako bodo imeli vsi TOZD, razen ljutomerskega obrata, lepo urejene knjižnice. V Ljutomeru so nastale težave zaradi nakupa knjižne omare. Žalostno pa je to, da si knjižnico prav v omenjenem obratu najbolj želijo. Knjižnice v vseh TOZD vodi deset usposobljenih delavk knjižničark, ki so opravile seminar za vodenje knjižnic, katerega je organizirala Zveza kulturnih organizacij Mur- ska Sobota. V vseh TOZD so knjžnice odprte enkrat tedensko. Namen je, da pridobijo čim več bralcev. V ta namen so imeli v naši delovni organizaciji' že bralno akcijo, ki je bila tekmovalnega značaja, izvedli pa smo jo s pomočjo Sveta knjige pri Dobri knjigi in Pomurske založbe in je lepo uspela. Število bralcev sicer počasi narašča, kar kaže, da je navajanje delavcev na kpjigo dolgoročno prizadevanje. .Lahko pa rečemo, da so premiki vidni, čeprav še niso IVO BOŠNJAKOVIČ, od nedavna član društva slovenskih likovnih umetnikov, sicer pa diplomirani arhitekt, zaposlen na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, v Pomurju pa tudi drugod ni neznan po svojih likovnih stvaritvah. Poznamo ga predvsem s skupinskih razstav skupine 6 7^ katere član je. prav tako pa tudi po samostojni predstavitvi v Radencih. Sodeloval je tudi na 4. trienalu sodobne jugoslovanske grafike (nagrada ex aeguo) v Bitoli in na 12. bienalu grafike v Zagrebu ter na 8. bienalu Slavoncev v Osijeku. Z malo grafiko (na sliki) se Ivo Bošnjakovi« predstavlja tudi v okviru likovne izmenjave s Kranjem in. je eden od Osmih likovnikov, ki so pripravili grafično mapo pomurskih likovnih umetnikov. Predstavljena bo ob kulturnem prazniku, naprodaj pa v novih prodajnih prostorih galerije soboškega kulturnega centra, po 20.000 dinarjev, od marca dalje. Proslave v Lendavi Na seji koordinacijskega odbora za proslave in prireditve pri predsedstvu občinske konference SZDL so razpravljali o poročilu o realizaciji programa proslav in prireditev v lanskem letu, sprejeli pa so tudi program proslav in prireditev za letos. Lanske prireditve in proslave so bile delovnega značaja in manj manifestativne, takšne pa bodo tudi v letošnjem letu. V občini bodo vse praznike počastili s prigodnimi proslavim), manj pa bo tistih, ki imajo občinski značaj. Tako kot vsako leto, bodo tudi letos posebno pozornost namenili praznovanju občinskega praznika. J. D. zadovoljivi. Pričakujemo, da bodo čez nekaj let imele knjižnice več članov, saj bo nakup knjig zaradi padca standarda zmanjšan. Ugotavljamo namreč, da se sedaj večina delavcev ne vključuje v obratne knjižnice zato, ker ima doma svoje lastne zbirke ali pa delavci knjige med seboj zamenjujejo. USPELE PRODAJE KNJIG Veliko naših delavcev ima doma lepo urejene knjižne zbirke, saj so od oktobra 1981 do Oktobra 1982 na ti eh orgaiziranih prodajah nakupili za več kot milijon dinarjev knjig, kar vsekakor ni majhna vsota. Prodaje v naši delovno or-ganizacijiorganizira Dobra knjiga, kar nam ustreza saj lahko izbiramo med knjigami več založb, zato je izbira zelo pestra. Prodajo organiziramo tudi prek Cankarjeve založbe. Tudi sicer je prodaja izredno dobro pripravljena, saj sta istočasno iazstava knjig in prodaja, nakup pa je omogočen z odplačevanjem obrokov prek IBM, tako da delavci nimajo pri teh nobenih skrbi, saj jim obroke odtegujejo pri osebnem dohodku. Naši delavci radi segajo po leposlovnih knjigah, strokovni literaturi, najraje pa po priročnikih. Večina je naročena tudi na zbirko Prešernove družbe in razne druge zbirke, česar pa pri zgoraj omejeni vsoti nismo upoštevali. V preteklem obdobju smo veliko storili za širjenje dobre knjige. Med drugim smo organizirali tudi srečanja z znanimi pisatelji, menimo pa, da je še veliko neizkoriščenih možnosti, vendar so nove knjižne izdaje zaradi nizkih naklad, višanja založniških stroškov, najbolj pa cene, vedno težje dostopne delavčevi družini. V prid večjemu deležu osebne porabe pri nakupu knjig bi morale založbe še bolj kot doslej zagotavljati cenejše knjižne izdaje s skromnejšo opremo. Nagla rast življenjskih stroškov nam daje jasno sliko, da je sedanji dele? sredstev za kulturo v strukturi življenjskih stroškov skoraj na dnu lestvice. Prav zaradi tega lahko še posebej poudarimo, da 1,3 milijona dinarjev ni majhna vsota in kaže kar solidno sliko kulturne razgledanosti in osveščenosti naših delavcev. To pa se vsak dan odraža tudi v njihovi visoki produktivnosti in delovni disciplini. Marija Rjtuper kulturni koledar PETEK. 28. JANI ARJA GORNJA RADGONA — V domu kulture bo uprizoritev Hermana Celjskega, s katerim gostujejo ljubitelji gledališča kult urno-tt metniškega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera. Predstava ho ob 19. uri, SOBOTA, 29. JANUARJA LENDAVA — V dvorani INE Nafte bo ob 19. uri gostovala gledališka skupina iz Kranja z znanim Ionescovim delom Plešasta pevka, NEDELJA. .30. JANUARJA UPA — V prireditveni dvorani vaškega • doma bo predvidoma ob 19. uri uprizoritev celovečerne Komedije ljubezni. s katero se bodo predstavili ljubitelji gledališča domačega kulturno-umetni-škega društva. PONEDELJEK, 31. JANUAR MURSKA SOBOTA — Na srednješolskem centru za tehnično-pedagoške usmeritve se bo ob 19. uri pričel plesni tečaj, ki ga bo vodil mojster Martinec, organizira pa ga občinska zveza kulturnih organizacij. TOREK. 1. FEBRUARJA LENDAVA — Lendavski šolarji bodo obiskali mariborsko opero in si v okviru organiziranega obiska ogledali opero Porgy in Bess. razstave RADENCI — V razstavnem salonit hotela Radin bo do 5. februarja na ogled razstava del likovne ljubiteljice — zdravnice Danice Bem-Gala. Razstava je popestrena z malimi plastikami akademskeslikarke Mirjam Župančič iz Ljubljane. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: leksikon SLOVENSKA KNJIŽEVNOST (Cankarjeva založba), roman Ivana Sivca PESEM NJENIH ZVONOV (Kmečki glas) in DVE DESNI DVE LEVI (Centralni zavod za napredek gospodinjstva). kinematografi KINO GORNJA RADGONA bo v nedeljo, 30. januarja ob 19. uri imel na sporedu ameriško družbeno dramo INAVADNI LJUDJE z Robertom Redfordom (na sliki zgoraj) kot režiserjem in glavnim junakom. Predstava bo ob 19. uri in to izredne dolžine. vsak četrtek VESTNIK STRAN 7 Z ustvajanjem pogojev za širjenje kakovostne knjige med delavci smo uveljavljali vlogo le-te v življenju delavcev. Razveseljivo je, da smo na tem področju uspeli doseči določene pomembne premike. Pri teh naših prizadevanjih nismo osamljeni. Ureditev knjižnic nam naši kraji in ljudje V KOTU NISO V KOTU MOTVARJEVC Z 48 gospodinjstvi, v katerih živi 153 občanov, uvrščamo Kot med najmanjša naselja v lendavski občini. Prebivalcev je največ madžarske narodnosti. Čeprav ima večina Kotarjev status kmeta, pa ta dejavnost ni najbolje razvita. Pomembnejših tržnih proizvajalcev je le nekaj. Tako kol iz mnogih drugih, je tudi iz te vasi precej ljudi razvijajoča se industrija zvabila v Lendavo. Zdaj hodi na delo 33 prebivalce^ tega kraja. Pogovarjali smo se s predsednikom vaškega odbora SZDL Deziderjem Kelen-cem, V uvodu je nanizal pomembnejše uspehe, s katerimi se ta vas lahko upravičeno ponaša. V zadnjem času so zgradili transformator in si tako zagotovili ustrezno električno napetost. Vodovod imajo že dolgo. Zdaj ga je potrebno celo že obnoviti, kar jih bo stalo 83 tisoč dinarjev. Podjetje Gidosuz Lendave bi dela moralo v skladu s pogodbo opraviti že do 30. septembra 1982. žal pa še niti ni začelo. Potrebno bo zamenjati črpalko in rezervoar. Pred nedavnim so v Kotu uredili mrliško vežico na pokopališču in kupili mrliški voz. 1 udi asfalt imajo, žal pa zadovoljstvo ni popolno: majhna vas je zbrala komaj toliko denarja, da so lahko asfaltirali vaške ulice, ne pa tudi 800 metrov dolge ceste, ki pri Kapci zavije v Kot. Torej je asfalt na tem . NAPREDNI KMETJE V BABINCIH odseku prekinjen. Vaška skupnost sama ne bo uspela zbrati sredstev, zato si prizadeva. da bi cesto prekategorizirali in bi postala občinska. To pravzaprav je. saj vodi do broda na Muri in dalje v sosednjo republiko Hrvaško. Ceste torej ne uporabljajo le domačini, zato je toliko bolj upravičena težnja, da poti ne bi sami vzdrževali oziroma asfaltirali. »Naša vas je edina v lendavski občini, ki nima javnega prostora za sestanke, volitve in podobne shode. Zdaj Se sestajamo v zasebni hiši. Radi bi si zgradili manjši vaški dom. vendar brez širše družbene pomoči tega ne bomo zmogli. Prav pomanjkanje prostora je glavni vzrok, da v Ena izmed uhc v Kotu. Koto: Š. S. vasi nismo še bolj aktivni,« je menil Dezider Kelenc. Kot je vas v neposredni bližini Mure. Nemirna reka Dezider Kelenc, predsednik vaškega odbora SZDL, sicer glavni vaški aktivist. je naselje velikokrat ogrožala, zdaj pa že nekaj časa žive prebivalci v miru. Nekoč je bilo v bližini Kota veliko murskih mlinov, kjer pa niso le mleli pšenice, žita ... ampak je v enem izmed teh plovnih objektov vrtelo tudi dinamo in proizvajalo elektriko ne le za razsvetljavo mlina, ampak je bil vod speljan tudi v vas in v par hišah je namesto petrolejke svetila električna luč. V petdesetih letih, ko so tudi v Kotu napeljali pravo električno omrežje napetosti 220 voltov, je to izpodrinilo enosmerni tok iz mlina. Kot spada v krajevno skupnost Hotiza, ki združuje poleg teh dveh vasi še Kapco. Krajani treh vasi tesno sodelujejo in skupaj načrtujejo razvoj. Naselja so enakomerno razvita in imajo enake pridobitve. Trenutno si v krajevni skupnosti še posebej prizadevajo za telefon, ki si ga močno žele seveda tudi v Kotu. V Kotu nimajo ne trgovine in ne gostilne. Manjše nakupe opravijo na Kapci, večje v Lendavi, vendar je Kot vas, ki se razvija. To dokazujejo tudi številne nove stanovanjske hiše. Vasica pa bo še privlačnejša, ko bodo povezali oba konca asfalta, torej ko bo izginilo zadnjih 800 metrov makadama. Š. SOBOČAN KONTRABAS IN . .. Kdo bi si mislil, da bi v vasi, ki šteje samo okrog 80 hiš for poleg tega med najbolj oddaljenimi ter odmaknjenimi kraji o« občinskega središča, tako uspešno delovalo kulturno društvo-Morda pa v Motvarjevcih prav zaradi tega vztrajajo in zagnal delajo. Le kaj bi sicer počenjali v dolgih zimskih dnevih, saj n® . gostilne nimajo, kjer bi zapravljali čas. V kulturnem društvu, ki nosi ime po velikanu madžarske literature Joszefu Atili, se zbirajo stari in mladi. Okrog . 30 je stalnih članov, vendar Uidi ostali ne stojijo povsem ob strani. Lanska sezona je bila dokaj uspešna — so ugotovili na letnem zboru pretekli tprek. Zbrali so se v učilnici bivše osnovne šole, med gosti pa je bila tudi tajnica Zveze kulturnih organizacij občine Murska Sobota.Greta Škerget. Za začetek sezone je skupina mladih, ki delujejo v kulturnem društvu, pripravila uspelo dvojezično prireditev v znamenju veselega večera. Sledili sta proslavi ob dnevu žeria in 15. marcu — madžarskem kulturnem prazniku, ob koncu maja pa so gostovali v Kbrmendu in Oriszentpetru na Madžarskem. Tam sta se predstavila folklorna skupina in ženski kvartet s spletom madžarskih in slovenskih plesov oziroma pesmi. Junija sta omenjeni skupini pripravili tudi samostojen nastop ob proslavi jubileja gasilskega društva v Motvarjevcih. julija pa sta nastopili v okviru kulturnega tedna v Murski Soboti. Zakonec sezone pa je folklorna skupina gostovala še.y Moravcih na izseljeni-škem pikniku. Ob vsem tem pa je tako rekoč presenetljivo, da so iz društvene blagajne potrošili le okrog 5 tisoč dinarjev. Še kako so se torej obnašali stabilizacijsko! Kako pa letos? Skupina mladih je pod vodstvom mentorice Olge Zakal že začela pripravljati veseli ve' čer. Zaigrali bodo tri krajše odrske prizore in uprizoril1 več glasbenih ter pevski!1 točk. Tudi folklorna skupin3 in ženski kvartet se pripra' vljata za nove nastope. Sc prej pa bi bilo treba nabavi11 kontrabas za glasbeno spre® Ijavo plesalcev in izpopolni11 oblačila za vse nastopajoče. Ne bodo pa zastala tud* prizadevanja, da bi v Motvat' jevcih zgradili primerno kul' turno dvorano. Sami tega načrta seveda ne bodo nw1 uresničiti, pripravljeni pa so primakniti svoj delež, ne 1£ skromna sredktva. ki jih -imajo na voljo, temveč bi Pl1' skrbeli tudi gradbeni les 111 pomagali pri gradnji s prosto-voljnim delom. Predviden*1 je. da bi zgradili skupen objekt s trgovskim podjetje® Potrošnik, kajti tudi bolj3*1 trgovino nujno potrebujejo-Vendar pa brez izdatne P0' moči širše družbene skup110' sti kulturne dvorane ne boo° mogli postaviti. Kdaj se j>® bo ta želja uresničila. Je zaenkrat še težko reči. Gle°l na takšno prizadevnost bi51 vsekakor zaslužili večjo P°' zornost. I Zaradi preobremenjenos*1 z drugimi zadolžitvami so n3 minulem občnem zboru razrešili dosedanjega predsedn1' ka kulturnega društva ErnPH Vbrbša in za novega predsednika izvolili Gezo Doro. JOŽEGRAJ Babince lahko prištevamo k najmanjšim krajem v občini Ljutomer, saj imajo nekaj več kot 250 prebivalcev. Razvoj tudi v tej vasi ni šel mimo, saj bi lahko naselje razdelili na dva dela: prvi — staro središče z gasilskim domom, ki je nekak center — in nov. nedaleč od glavne ceste, blizu mesta Ljutomer, kjer je skoraj novo naselje lepih individualnih hiš, ki daje tudi svojevrsten pečat celotnemu kraju. Še nekaj bi lahko dodali, kar je tesno povezano z vasjo Babinci: to so stari folklorni običaji, predvsem babinska riisa. Žal je ta običaj zadnje čase skoraj v celoti zamrl. Gre za šege ob času pusta. Skoraj bi lahko rekli, da je riisa za Babince in Ljutomer bila nekaj takšnega, kot so kurenti za Ptujsko polje. Škoda, da mladi tega običaja ne obnavljajo več. Gre za folklorno značilnost kraja, ki bi jo bilo škoda opustiti. Mogoče pa se bo letos vseeno kdo spomnil na tiste stare dobre čase, ko je babinska riisa strašila, naokrog v času pusta. Pa pustimo te folklorne običaje ob strani. Zapisali smo že. da imajo Babinci dobrih 250 vaščanov. To je bila tudi izhodiščna točka za pogovor s tajnikom KS Ljutomer Tončkom Hvalcem o tem naselju. »Moram reči, da so Babinci v. zadnjih letih naredili najmanj v naši krajevni skupnosti. Pa ne zato, ker vaščani ne bi bili delavni, nasprotno, so med najaktivnejšimi. Njihov problem je v tem. ker imajo relativno malo zaposlenih. Le 80 jih združuje delo v ljutomerskih organizacijah združenega dela. Leta 1978 so sprejeli krajevni samoprispevek v višini 4 odstotke, ki je najvišji v občini, a s tem si so lahko zgradili leta 1979 le 3 kilometre asfaltnih cest. S samoprispevkom pa sedaj odplačujejo anuitete, tako da v bistvu ne morejo skoraj ničesar drugega graditi.« če so samoprispevek sprejeli leta 1978, pomeni to. da bo letos potekel? »Tako je. Letos petega maja preteče. Zato, se na svetu KS Ljutomer že dalj časa pogovarjamo o sprejetju novega. Za naselje Babinci, bi to pomenilo verjetno izgradnjo vsaj dveh večjih objektov. priključitev, je potem to le še stvar nekaj mesecev in tudi to naselje bo dobilo telefon.« S čim pa se ukvarjajo ostali prebivalci? Za Babince je značilno tudi to, da imajo precej velikih kmetij, ki so usmerjene. Razveseljivo je. da so to v glavnem napredni mladi kmetje, ki z veseljem ostajajo doma. LENDAVA! Najstarejše društvo v težavah Gasilsko društvo v Lendavi je med najstarejšimi v Slovenija saj je bilo ustanovljeno pred več kot sto leti. V svojem dolgem uspešnem delovanju je doživljalo vzpone in padce, toda vedno je uspelo urediti svoje vrste. T udi tokrat seje društvo znašlo v velikih težavah, sa je v njem le malo gasilcev. Skupščina občine I^ndava je pred nedavnim ugotovila, da prav zaradi tega požarna varnost * mestu ni zadovoljiva in da bo potrebno storiti vse, da se delovanj® društva izboljša. Maloštevilni gasilci v društvu seveda ne zmorejo vseh nalog na področju požarnega varstva, čeprav ima društvo dokaj sodobno opremo, pa tudi glede n^terialnih sredstev ne b’ bilo težav. Kaj torej storiti, da se društvo okrepi predvsem j mladimi kadri. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom, krajevna skupnost in drugi bodo morali najti poti ustrezne rešitve, pri tem pa naj bi sodelovala poklicna gasilska enota INA-Nafte, ki ima usposobljeni kader. Slej ali prej bi se problem delovanja društva morale zanimati tudi delovne organizacije v Lendavi, saj iz preteklosti vemo, da so članstvo gasilskega društva obnavljali prav iz vrst delavcev. Reševanja problema bi se marala lotiti tudi mladinska organizacija. Jani D- Gasilski dom v Babincih bi lahko bil središče naselja. Levo in desno se namreč vrstijo lepe, včasih tudi dobro ohranjene stare kmečke s slamo krite hiše, ki dajejo naselju svojstveni pečat. Nedaleč vstran pa se dviguje novi del Babinec. Novi del ima moderne hiše. Tudi to je (bodoča) podoba kraja. Prvič gre za odvodno kanalizacijo. ki je tu precej neurejena. Že inšpekcijske službe šo imele pripombe, tako da bo ta problem potrebno slej- ali prej odpraviti. Drugič pa gre. kar je verjetno še bolj pomembno. za telefonijo. Ko smo vlekli glavno linijo Ljutomer — Noršinci, smo že predvidevali tudi priključek za Babince. Rezervirali smo tudi določeno število priključkov. Ko bodo v naselju tako daleč, da se bodo odločili za So pa vsi skupaj zelo družbenopolitično aktivni. Lahko trdim, da so med najaktivnejšimi vaščani v naši krajevni skupnosti. Pri aktivnosti ni čutiti razlike med kmeti in delavci.« Tako je torej v Babincih. Kljub težavam rešujejo probleme po svoje s trdno voljo in ljubeznijo do svojega kraja. Tudi takšne bi kazalo posnemati. Dušan Loparnik LENDAVA Mladi v vojaške in obrambne poklic^ Pred nedavnim je bil pri predsedstvu občinske konference Lendava ustanovljen koordinacijski odbor za usmerjanje mladi jaške in obrambne poklice. Znano je namreč, daje nosilec t0 poklicnega usmerjanja mladih socialistična zveza, kadrovske po n jt področju vojaških in obrambnih priprav pa postaja pomem cjc celotne kadrovske politike v Sloveniji. Koordinacijski odbor je 1A-okvirni program dela, iž katerega razberemo, da mora biti moti‘ j,idf mladih za .vojaške in obrambne poklice prisotno skozi vse učne evi-v osnovni šoli. Potrebne so tudi druge aktivnosti, kot obrambni pd obrambni krožki, orientacijski pohodi, ogledi vojašnic in P1?, rLpek, dela in življenja v armadi. Iz lendavske občine seje v preteklih le1' mladih vpisalo v vojaške šole, toda to ni dovolj, zato od koordinac.l odbora pričakujejo večjo aktivnost. V tem in prihodnjem meseca osnovne šole obiskali gojenci vojaških šol. v marcu bodo pm^žl’ informativne dneve o šolanju na vojaških šolah, v maju razstavo y in vojaške tehnike, ter posvete z mentorji pokliertega; usmerja osnovnih šolah. Na tak načim naj bi se mladi predvsem spoz vojaškimi poklici, da bi se zanje lažje odločali. ----- ~ 19^ VESTNIK, 27. JANUARJ^? STRAN 8 kmetijska panorama PREDSTAVLJAMO TEMELJNE ZADRUŽNE ORGANIZACIJE । TZO Petrovci: MLADI ODHAJAJO I, Temeljna zadružna organizacija Gornji Petrovci združuje kmetovalce z območja 29 goričkih vasi. Iz statističnih Podatkov povzemamo, da je na tamkajšnjem območju 2050 I kmečkih gospodarstev. Lepo bi bilo, če bi vse te kmetije •mele tržne viške. V TZO pravijo, da imajo 1400 članov, torej je toliko tudi kmetij, ki imajo tržne viške in jih redno prodajajo zadrugi, ostale domačije pa proizvajajo le zase oziroma občasno pojavijo na tržišču s svojimi pridelki s polj oziro-ma prirejo iz hlevov. Zadruga še največ dobi od tržno usmerjenih kmetij. Med te uvrščajo tiste, ki so jih posodobili oziroma razširili s pomočjo družbenih sredstev ali pa so si kmetje I Pomagali z lastnimi sredstvi, velikokrat zasluženimi v tujini, lakih posestev je okrog 100, na njih pa prevladuje predvsem govedorejska proizvodnja; le to imajo kar na 85 odstotkih I usmerjenih kmetij, na 15 odstotkih posestev pa imajo pomembnejše tržno usmerjene rejce prašičev. Družbeno organizirana proizvodnja predstavlja na območju te TZO še eno retjino vsega odkupa. To je dokaz, da je delo pospeševalne I službe že dokaj zaživelo, saj zadruga ne čaka le na tržne V|ske, ampak se sama potrudi, da0 — 70 odstotkov, v kuhinji Pa 30 do 40 odstotkov tople 'ode. Pri pripravi tople vode varčujemo tako, da: h izbiramo ustrezne vrste in velikosti bojlerjev; 2. optimalno naravnamo termostat bojlerja; 3. pravilno nameščamo boj- arje; 4. čimbolje izoliramo toplovodne instalacije; 5- izbiramo kvalitetne boj-lerje; 6. zamenjamo kopanje v kadi s tuširanjem; namestimo avtomatsko regulacijo temperature vodne-83 curka; zapiramo in popravljamo Pokvarjene pipe; . Pravilno in redno vzdržujemo električne bojlerje in drugo toplovodno napeljavo. Preden se odločimo za na-UP električnih grelnikov za hrano za manjša gospodinjstva, zadostuje nizkotlačni boj ler od 5 do 10 litrov, za večja gospodinjstva pa 15-Iitr-ski bpjler. V kopalnici je za prho dovolj 30-litrski bojler, za kopanje v kadi pa 80-litrski visokotlačni. Če pa je več izlivnih mest (kad, pomivalnik) potrebujemo visokotlačni bojler od 80 do 120 litrov. Segrevati vodo na previsoko temperaturo ni smotrno. Večina bojlerjev je konstruiranih tako, da segrevajo vodo največ do 85 stopinj Celzija. Pokazalo se je, da je optimalna nastavitev temperature v bojlerjih glede na izgube in izločanje kamna 45 do 60 stopinj Celzija, vendar je potrebno, kadar se nameravamo kopati v kadi, nastaviti termostat na najvišjo temperaturo, da bi imel bojler polno toplotno zmogljivost, sicer tople vode za polno kad ne bo dovolj. V stanovanjih, kjer so porabniki tople vode precej daleč narazen, raje nameščamo večje število bojlerjev. Ce pa so prostori, kjer uporabljamo toplo vodo (kopalnica, kuhinja, pralnica itd), ob' isti instalacijski steni, lahko namestimo en večji bojler, vendar samo pod pogojem, da vsakodnevno rabimo večje količine tople vode. V manjših stanovanjih in povsod tam, kjer potrebujemo toplo vodo vsak dan samo v enem prostoru .(npr. kuhinji), se raje odločajmo za večje število manjših bojlerjev. Kotel bojlerja obdaja toplotna izolacija (trdi ali mehki poliuretan, steklena volna), ki preprečuje večje toplotne izgube. Pri nakupu bojlerja se pozanimajmo za kvaliteto njegove izolacije. To je pomemben kriterij kvalitete, ker bojler s slabo izolacijo ne ogreva vode smotrno. Za kopanje v kadi porabimo električne energije bi nam bila v veliko pomoč termostatska mešalna baterija, s katero bi tako privarčevali energijo in denar. Uporabljamo jo tako, da nastavimo na baterijski skali želeno temperaturo, in ko odpremo pipo, začne teči voda zaželene temperature, Ce nam iz pokvarjene pipe teče samo 10 kapljic v minuti, je to 170 litrov vode na mesec.. Če je ta voda ogreta na 50 stopinj Celzija, zanjo porabimo 8,5 kWh električne energije. Pravilno in redno vzdrževanje bojlerja sicer ne vpliva dosti na smotrnejšo porabo električne energije, je pa vendar pomembno za varno in pravilno delovanje bojlerjev. Vodni kamen ali kotlovec, ki se nabira na notranjem ohišju in predvsem na grelcu bojlerja, V gostinstvu veljajo od 1963. leta poleg splošnih navad tudi posebne navade, ki se nanašajo na pripravo in postrežbo jedi in pijače ter spre-' jemanje gostov na prenočevanje. Navade, ki veljajo za strežbo, določajo, da mora imeti vsaka gostinska OZD in samostojni gostinec svoje normative jedi in pijač. Tem normativom morajo ustrezati količine hrane, ki jih gostinski obrat nudi, gostu pa morajo te normative (napisane na papirju) pokazati, če to zahteva. Čeprav lahko imajo posamezni gostinski lokali „svoje” normative (teža posameznih jedil), pa so se vendarle izoblikovali normativi, ki se jih bolj ali manj drže. Ne drže se jih tam, kjer dobijo malo porcijo. Da bi bili ustrezno informirani, koliko morate dobiti za svoj denar, navajamo nekaj primerov: biftek 18 dkg, bržola 16 dkg, ramstek 18 dkg, goveja pečenka brez kosti 18 dkg, goveji golaž 12 dkg (trije kosi najmanj), čevapčiči ali pleskavica 18 dkg, tatarski biftek 14 dkg, kuhani vampi 18 dkg; naravni telečji zrezek 18 dkg, telečji paprikaš — perkelt 12 dkg (trije kosi najmanj); svinjska zarebrnica 20 dkg, kuhana šunka 10 dkg,. svinjski zrezek 18 dkg; ribe: očiščene cela riba 25 dkg, fileji 18 dkg. IZŽREBANI REŠEVALCI NOVOLETNE KRIŽANKE Do določenega roka smo prejeli 180 rešitev novoletne križanke. Žreb je nagrade takole razdelil: 1. nagrado — 500 dinarjev — prejme Rudi Šepetave; Ljubljana, Vlahovičeva 26. 2. nagrado — 300 dinarjev — dobi Angelca Gabor, Crenšovci 135, p. Crenšovci. 3. nagrado — 200 dinarjev —r prejme Andreja Tuš, Lendavska 4/d, 69000 Murska Sobota. 4, nagrado — 200 dinarjev — prejme Olga Gaberc, 69242 Križevci pri Ljutomeru. 5. nagrado — 200 dinarjev — dobi Valerija Snurer, Titova ul. 14, 69000 Murska Sobota. Nagrajencem čestitamo, ostalim se zahvaljujemo za sodelovanje in želimo več sreče ob prihodnjih žrebanjih. Nagrade bomo poslali po pošti. REŠITEV NOVOLETNE KPJŽANKE— Vodoravno: Aman, uskok, Dana, Store, urat, oker, Toto, Bojan, kork, Aralsk, vsem prijateljem, vrani, Ibar, le, E, Sagan, Est, južina, etat', trola, Stara Pazova, Ali, resa, Rtanj, Javanec, ej, antimon, ura, Slovenka, ŠD, nagib, Harlekin, pas, nad, kaki, avioni, stelit, otor, nart, Napo, Karlina, sobolj, Marinetti, Tivat, trenje, A tika, alt, Anica. pravni nasvet tKLOBAS to^ine: 4 pare klobasic (safalade ali druge Zele^ne klobase), 1 kilogram krompirja, 2 J? Papriki, 2 paradižnika, 1 srednje velika ai; la, zvrhana žlica rdeče paprike, 5 žlic olja ',masti, sol. čeb maščobi prepražimo drobno zrezano ^irid’ nanj° damo olupljen in po dolgem na Pan 'v e zrezan krompir, posipljemo z rdečo maj °’ vse dobro zmešamo in v lastnem soku 2r Prepražimo. Dodamo olupljen, na režnje pa a Paradižnik, na koščke lomljeno zeleno skor ' s°l'mo in prilijemo toliko vode, da vse meh?3 Pokrije. Kuhamo pokrito skoraj do Pari b od am o oprane klobase in bolj v uPor v v°d' skuhamo do mehkega. Ce dod™"!0 safalade ali hrenovke, tedaj jih in sk^0 Ze takrat, ko je krompir na pol mehak, G ?aamo. Dodamo solato ali kisle kumare. irtienaz 'z klobas uvrščamo med tako Vane hitro pripravljene jedi. Odmor med delom in dopust Vprašanje: Je delavec s polovičnim delovnim časom upravičen do dnevnega odmora? Po določbi 1. odstavka 86. člena zakona o delovnih razmerjih traja odmoi pri delu z nepretrganim polnim delovnim časom največ 30 minut (v posebnih delovnih pogojih največ 1 uro). Odmor se ne sme določiti na začetku ali na koncu delovnega časa. Iz te določbe jasno sledi, da med polovičnim delovnim časom ni odmora, če ni v samoupravnem splošnem aktu drugače določeno. Smisel odmora je namreč v tem, da si delavec zbere glede na ritem delovnega procesa nove moči za nadaljnje delo, kar pri skrajšanem delovnem času praviloma ni potrebno. Naša risba- PRIPIS Vprašanje: Se proste sobote upoštevajo pri izrabi letnega dopusta? Po 63. členu Zakona o delovnih razmerjih traja delovni čas delavcev 42 ur na teden. Delavci pa lahko vpeljejo delovni teden, ki traja najmanj 5 delovnih dni. V takih primerih se jim sorazmerno poveča dnevni delovni čas 6b ostalih dnevih v tednu in imajo zato proste sobote, v času letnega dopusta pa delavci ,.sobotne ure” ne oddelajo v ostalih dnevih tedna in se zato po 3. odstavku 93. člena Zakona o delovnih razmerjih prosta sobota šteje kot delovni dan. Če delavec izrabi letni dopust v nepretrganem trajanju, kar je pravilo po 93. členu zakona o delovnih razmerjih, potem prištevanje prostih sobot k letnemu dopustu ne sme predstavljati nobene težave. Pri drobljenju letnega dopusta, pri čemer mora en del dopusta trajati nepretrgano najmanj 12 delovnih dni, pa se izraba letnega dopusta izračuna v skladu z določbami samoupravnega splošnega akta ali ob upoštevanju delovnih ur ali z vnaprejšnjim odštetjem števila prostih sobot, kot da bi delavec izrabil nepretrgani letni dopust, n. pf.: če ima delavec 24 delovnih dni letnega dopusta, se mu odštejejo 4 proste sobote, kar pomeni, da ima pravico izrabiti 20 delovnih dni brez prostih sobot. Sodišče združenega dela v Murski Soboti VAŠ PRIPIS št. 1 Pri moj duš! Ta izhod je pa ZIS pozabil zapreti. Še en prašič bo šel v širni svet. (E. H. Nova Gorica) Mesar Pomurke: Če smo te že tako drago plačali, nam zdaj ja ne boš ušel na Hrvaško! (Š. K. Dobrovnik) SESTAVIL MARKO NAPAST TEŽNJA PO TEKMOVANJU, Rl-VALITETA ZNAK, KI OKLEPA BESEDO ALI ZNAK GDBEZDAČ PRITISK MNOŽICE, GNEČA PESMI HVALNICE. SLAVILNE PESMI SLOVENSKI IGRALEC (BERT) TRPEŽNA ŽENSKA PRIČESKA NATANČNOST DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI NERESNIČNA, ZLONAMERNA IZJAVA MUSLIMANSKO SVETO MESTO AVTOMOBILSKA OZNAKA LJUBLJANE DRAGULJ PRELIVAJOČIH SE BARV ALFRED NOBEL TEKOČINA V ŽILAH AVTOMOBILSKA OZNAKA VALJEVA MESTO V SEVERNI ITALIJI OŽINA NA MALAJI KRILO RIMSKE LEGIJE PIKANTNA SRBSKA SOLATA IGRA S 54 KARTAMI POVELJE LOVSKEMU PSD RIMSKO ŠTEVILO 50 IZBRANA DRUŽBA TEKOČINA ZA NARKOZO ITALIJAN- SKA REKA ALBERT PAPLER FIGURA PRI ČETVORKI * PEVEC PESTNER JUNAK GOTOVČEVE OPERE VZKUK ČLAN SENATA V ZDA LADJA ZA PREVOZ VLAKOV nova rubrika je med bralci naletela na kuD ric~lv 'n že za prvo karikaturo smo prejeli cel Martin «,ih Popisov. Nekaj jih danes obia-vanip pSe naPrej pa pričakujemo vaše sodelo-Da turTu s’ nai bodo čim krajši, vse objavljene VašeS"1 h°noriramo, zato ne pozabite pripisati Pričat naslova- Pripis ood našanio karikaturo Nik do 3. februarja na naslov: VEST-prir,,’'n°Ya 29/1,69000 Murska Sobota, s P som NASA RISBA — VAŠ PRIPIS št. 3. Le ujemi me, saj tvoje bodo tako le zavore, glava in rep, ostalo šlo bo v širni svet! (E. K. M. Sobota) Pameten se vedno izogne prenagljenim sklepom. (D. T. Kupšinci) ČIGAV JE AVTO — Je ta avto tvoj? — Kakor nanese. Če je opran, je od žene, če je ples, od hčerke, če je tekma, je od sina, kadar pa mora na popravilo, pa je moj. STOLETNIK Reporter pride na obisk k možu, ki je dopolnil sto let. — Upam, da vas bom čez deset let spet lahko obiskal. — O, zakaj pa ne, saj ste videti prav čvrsti. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: krompir, ravioli, omikron, Šar, kg, Njasa, JA, osat, analiza, rabinat, s’ anali, trs. Re, vesljaji. opij, Ag. • IZ DZOUZIJOVOGA DNEVNIKA ^STa^TT—---------- 27' JANUARJA 1983 STRAN 11 Dragi šolarji, vem, da ste še na počitnicah in da si najbrž prav malo belite glave s šolskimi skrbmi; in tudi delo' v dopisniških krožkih zdaj miruje. Morda pa i vam je vseeno kdaj pa kdaj vsaj malo dolg čas? Kaj če bi takrat vzeli v roke papir in svinčnik pa mi kaj napisali ali narisali! Ker ravno v teh dneh pripravljamo številko, ki bo nekoliko bolj kot običajno obarvana s prispevki s kulturnega področja, bi se lahko tudi vi malo bolj,.kulturno” naravnali. Pričakujem torej, da mi boste pisali o delovanju pionirskih kulturnoumetniških društev na vaših šolah in kako je s kulturno dejavnostjo v vašem kraju. To bo najbrž malo težje, a poskusiti velja. Do konca počitnic vam želim še veliko prijetnih dogodivščin! P. S.: Ce se boste odzvali na moje povabilo, potem pohitite, ker se precej mudi! MOJA DOMOVINA Moja domovina so sonce in potok, šola, narava in cvetje, mir in svoboda. Po svetu je veliko vojn. Ljudje trepetajo, se bojijo, da jim sovražnik ne vzame zadnje iskrice življenja. Ptice ne morejo svobodno letati pod nebom. Otroci trepetajo in sključeni od lakote prosijo, naj jim kdo pomaga, naj se jih kdo usmili. Narava je uničena, nikjer ni topli-ne-ljubezni. Vsepovsod trupla otrok, žena, mož in starcev. Moja domovina pa živi v miru. Lahko se svobodno gibljemo, prepevamo, igramo in se učimo. Nihče nas ne preganja, ni nam treba trepetati za življenja. Svobodni smo. Svobodo in mir so nam priborili naši stari očetje in mnogi so tudi padli. Moja domovina je vse, kar je lepega in pravičnega, vse, kar lahko ljubiš. Mojo domovino bi delila z vsemi otroki po svetu, ki trpijo lakoto in trenetaio pred kruto sovražnikovo roko. Vesna Vajs, 4. b OŠ Gornja Radgona IZBRANA RISBA: »Kako bi se drsali, če bi bilo več ledu!« — Narisal Robi Graj, 6. raz. OŠ Dane Šumenjak Murska Sobota. Srečanje z najljubšim junakom iz knjige Nekega večera sem pospravljala svojo knjižno polico. Bila sem čisto brez volje, saj je zunaj deževalo, dežja pa ne maram. Nenadoma mi pade v roko knjiga, ki je bila skrita v kotu police. Obrisala sem jo, ker je bila prašna in jo hotela odložiti, ko mi oko zastane na naslovu knjige Hiša tisočerih letern. Ta naslov je zbudil v meni zanimanje. Knjigo sem bežno prelistala in se v mislih preselila na daljni Orient, kjer se odvija zgodba te knjige. Glavni junak je dekle, ki pri šestnajstih letih odide v Honkong kot tajnica zbiratelja umetnin. Dekle je vase zaprto, dostikrat zamišljeno, a zelo lepo. Zanimajo jo starine in umetnine Daljnega vzhoda. V Honkongu živi v hiši tisočerih latern. Tu spoznava prelepo kulturo Orienta in značaja različnih ljudi. Sama postane žrtev zarote, vendar to pravočasno spozna in se reši. S tem pa tudi odkrije skrivnost hiše tisočerih letern. V mislih podoživljam vsebino knjige in občudujem pisateljičino sposobnost opisovanja značajev in prelepo opisane naravne lepote Orienta. Tisti večer sem se v sanjah odselila na Daljni vzhod. Sprehajala sem se po temačnih hodnikih hiše tisočerih latern in raziskovala grobnico kralja, ki je v tem dvorcu umrl. Na koncu nekega hodnika so zaškripala vrata, predme pa se je vsul snop svetlobe. Sredi svetlobe je zablestela postava nekega dekleta. Od strahu sem otrpnila. Iz svetlobe so se jeli počasi luščiti obrisi obraza, spoznala sem jo. Bila ie iunakinia knjige Hiša tisočerih latern. Želela.sem se je dotakniti, jo ogovoriti, a besede mi nikakor niso šle iz ust. Dekle me je pogledalo s solznimi očmi, me prijelo za roko in odvedlo v neki temačen prostor. Tam mi je bila pokazala zlati kip boginje ljubezni. Oči kipa so bile iz smaragdov. Privlačna moč teh oči me je prisilila, da se nisem premikala. Zrla sem v njih kot okamenela. Boginja ljubezni je spregovorila: ,,Dekle, ki tu-pred mano sediš, poslušaj mojo zgodbo!” Prisluhnila sem ji. Pripovedovala je o prekletstvu hiše tisočerih latern, ki zahteva smrt vsakega belokožca, ki prestopi njen prag. Ukazala mi je, naj odidem od tod in naj ne vznemirjam duhov hiše. Obrnila sem se proti vratom, da bi poklicala dekle iz knjige, toda ni je več bilo, proti meni pa so počasi lezle tri kobre, čuvarke grobnice. Od strahu sem zakričala in se zbudila doma v svoji postelji. Žal mi je bilo, da sem se zbudila ravno ob najbolj napetem trenutku. Želela sem si, da bi se povrnila nazaj v sanjski svet, toda ni šlo. Oglasila se je namreč budilka, ki me je spomnila na šolo in na svet resničnosti, ki je včasih tako krut. Melanija Fabčič, 7. e OŠ Drago Lugarič Lendava SMEŠNA ZGODBA Zelo rad se spominjam dogodkov iz vrtca, najraje pa tistega, ko sem pobegnil domov. Tovarišica Irena je čez čaz opazila, da me ni v skupini. Skočila je na svoje motorno kolo in me iskala po mestu. Prišla je tudi k nam domov. Doma je bila stara mama. Njej sem se že prej zlagal, da sem.tovarišici povedal, da grem domov. Ko je čez nekaj časa pozvonila, sem zlezel pod mizo. Seveda je bila tovarišica Irena vsa prestrašena in zasopla, saj je tekla vse do tretjega nadstropja. Stara mama ji je ponudila stol in skuhala močno kavico, da si je opomogla. Jaz pa toliko časa ni sem šel izpod mize, dokler tovarišica ni odšla. Drugi dan je pripotovala še druga stara mama. Ker je bil dan starčkov, so bile babice in dedki povabljeni v vrtec, da bi videli, kaj smo se mi, vnučki, naučili. Vse je bilo dobro in veselo, dokler ni bilo treba oditi v vrtec. Nekaj me je prijelo in nisem in nisem hotel iti. Stari mami sta jokali, jaz pa sem še bolj vztrajal pri svojem. Ko sem se čez nekaj časa naveličal cmerje-nja starih mam, sem ju z veliko zamudo odpeljal v vrtec. Miran Tobias, 5. b OŠ Edvardd Kardelj Murska Sobota Moje otroštvo je varno Moje otroštvo je varno. Ko je tema, jaz pa grem iz šole, sem bolj varna, ker imam na torbici odsevno luč. Nisem varna sama pred prometom, ampak tudi pred sovražniki. Naša domovina je svobodna. Ne bojim se spati,, saj so vse dni in noči vojaki na strah. Varna sem tudi pred nalivom. Ce dežuje, odidem v hišo. Nekega večera je zelo grmelo in se bliskalo. Lilo je. Takrat me je bilo močno strah. Naenkrat se je močno zabliskalo in zagrmelo. Mama je šla na cesto gledat, če se ni kje kaj zgodilo. Pritekla je noter in hitela, da pri Grahovih gori, ker je udarila strela. Oče je zbežal tja pomagat reševat. Udarilo je v skedenj. Zgorela je slama, krma in vse leseno. Od takrat me je nevihte hudo strah. Pred strelo .se bomo zavarovali s strelovodom.. Pred; siromaštvom s® bomo zavarovali z znanjem in delom. Svoje zdravje bomo zavarovali s pametnim življenjem. In kako bomo zavarovali svobodo in mir? Z ljubeznijo do domačega praga, do bratskih narodov. Tako nam je dejal tovariš Tito. C* bi se po njegovih besedah ravnali vsi, bi imeli varno otroštvo vsi otroci po vsem svetu. Jožica Lukač, 4. a OŠ Bakovci NAŠE KOLINE I Zjutraj so k nam prišli dedek, orna, sestrične, stric in teta-Zaklali smo prašička. Dedek & je ustrelil, stric pa gaje žabo-, de). Kri je tekla v skledo. M«' ma je pripravila krvav močnik. Meso smo razkosali, ga dali ' hladilnik, nekaj pa ga bomo spravili v ,,kiblo”. Darja Kocbek OŠ Spodnja Ščavnica n Ležal je nepremično, ves modrikast po obrazu. Na razcapani srajci je bilo videti, kako mu srce burno utripa. Pod hrbtom, na katerem je ležal, se je nabrala temna mlakuža krvi. Približal se je vojaški brivec, položil kaznovancu za hip roko na prsi, nato pa je pomignil dvema vojakoma in jima ukazal, naj nezavestnega tovariša obrneta. Iz svoje torbe je izvlekel steklenico octa, s katerim je polil razbičani Kreglov hrbet. Mučenec se je osvestil in zarjul od bolečine. "Vendar zopet cvili!« mi je rekel sosed Wetzlaff. »Spet ga bomo krepko pozdravili s svojimi palmami...« Napol nezavestnega jadikovalca' so dvignili in kljub ; brezizglednemu upiranju pahnili tretjič in zadnjič v nevarni prehod. Toda tokrat ni prišal daleč. Na tretjini poti je omahnil. Pretepali so ga tovariši, ki sta jih od zadaj vzpodbujala s palicama nadzirajoče podčastnika. Ni se več ganil. »Zdaj ga je konec!« je nekdo pripomnil. Povesili smo palice. Iznenada pa je onemogli tovariš planil kvišku in zdirjal kot puščica skozi prehod. Zadelo ga je le malo šib osuplih vojakov. Besni kaplarji so pretepali tiste, ki so nasedli prevari. »Takšen slepar! Takšna propalica!« so psovali. Tekač je stal izven živega hodnika in se kljub bolečinam smehljal. Od zgoraj je bilo slišati svojevrstno hehetanje. Pogledali smo kvišku. Pri oknih častniških stanovanj je stalo nekaj nali-španih dam, ki so tiščale k ustom žepne robčke in se smejale do onemoglosti. Bobni so nas pozvali k povratku. 17. Obračun z vojaško deklino Katarino V stražarnici je brlela oljnata svetilka. Stena je bila zamazana od razmaščenih stenic. Po tleh so ležale prazne steklenice žganja, a tudi po mizah se jih ni manjkalo. Pod črnikastim stropom se je vil cel oblak tobačnega dima. Ze davno so zatrobili počitek ali voljno, vendar se ni še nihče zleknil na pograd. »Ko bi le prišla, Kinner«, je rekel prostak Hahnfuss. »Ženske njene baže so bolj zvite od lisic!« Vptav, ko je izgovoril te besede, so se odprla vrata. Vstopil je Wetzlaff z deklino. Podčastnik je prikimal, površno premeril punčaro in se podviza! iz sobe. Za njim so takoj zapahnili in zaklenili vrata. Vojaška deklina je stala zdaj sama med številnimi možmi in pogled ji je drsel v sobi od enega do drugega. Predrzen nasmeh pa se ji je spremenil v strah. Avba ji /e bila zmečkana, obleka zamazana, pete na čevljih pa so jile obrabljene. Popraskala seje okrog bokov. Zadržan molk ji je vrnil strah. Hotela je pobegniti. Ko je videla, da so vrata zaklenjena, je izdavila: »No, fantje, mar me nočete izpustiti?« »Stvar je namreč taka ...« je povzel prostak in si's tlečo gobo prižgal pipo. »Ti si nas namreč nalagala ?!« »Več nego enkrat smo te povprašali, kako je s tvojim notranjim zdravjem, ali ni res? Sicer se zate ne bi potegovali. Zdaj si poglej Beverova! Beverov pridi šem!« Poklicani stražar je pristopil. Prestak mu je odpel obleko, telovnik in dvignil srajco. Na moževih prsih je bilo polno odurnih rdečih madežev. »Katrca, mar misliš, da pride taka reč od telovnika??« je oprezal prostak. »Ti madeži so Francozi!« Dekle je razodevalo bes in grozo. »To naj bo od mene ? Od mene ?«je zavreščala in uporno naslonila roki ob boka. »Ušive mrhe! Se danes se bom pritožila pri gospodu podčastniku, potem pa boste videli, če...« »Dovolj!« je zavpil prostak in jo udaril po ustih, da je zakričala. Umolknila je. Na spodnju ustnici ji je izstopila kaplja krvi. »Dol s cunjami!« Vpila je, cvilila kot podgana, suvala z nogama okrog sebe in grizla. Toda vse to ji ni nič pomagalo. Močne pesti so jo besno popadle z vseh strani. V nekaj trenutkih je že kazala bedno goloto svojega obrabljenega telesa, zvijajoč se med trdnimi prijemi.. »Prinesite svetilko!« Prostak jo je osvetlil z oljenico. Vrčča kaplja je kanila deklini na kožo, da je kriknila od bolečine. »Nikar se ne boj! Spekli te ne bomo ...« jo je miril. »Poglejte site lise, tovariši!« S prstom je pokazal številne belkaste madeže, ki so se odražali od zagorele kože na tilniku in ramenih. »Nlčvrednica, ali bi rada še zdaj tajila, da nisi po francoski, okužena in strupena?« Nekaj časa je molčala, potem pa dvignila glavo in pljunila prostaku naraVnost v obraz. »Le počakaj, izrodek!« je prostak mirno povzel in si z rokavom obrisal obraz. »Kaj menite, tovariši? Pojdimo malo jahat!« »Kar začni!« so kričali. »Na kobilo!« "Belka sl že od rojstva«, je nadaljeval prostak in ji puhnil smrdljivi dim s svoje pipe v obraz. »Mar bi rada postala rujav-ka?« »Prekleti svinjarji!« je siknila in se zasopla vzpela. »Ven hočem! Pustite me ven!« Obupnim klicem zlostavljene ženske so se krohotali, nato pa so se opremili s pastami za čevlje in krtačami ter se vrgli nanjo. »Najraje imam črno kobilo!« je vzkliknil prostak iz vrveža. »Dajte mi črne paste za čevlje!« Doslej sem omamljen od nenavadnega dogodka sedel na pogradu. Nato pa se mi je vse skupaj zastu dilo. Po eni plati so me osupnili, po drugi plati pa sem sočustvoval s ponižano žensko. Drgnili so jo z grobimi krtačami po koži, da je jadikovala. Potem so ji s težkimi škornji stopili na nogi. Vila se je kot jegulja, tulila kot žival. Neki surovež se ji je približal z bičem,, ona pa je prosila usmiljenja! Izrekla je najbolj odurne kletve. »Kaj ji boste storili?« sem zaklical Wetzlaffu in ga trdno prijel za rokav. »Nameravamo jo temeljito osnažiti«, je zagodrnjal. »Potem bo morala teči na dolgem povodcu, dokler se ne bo sesedla. Takšna je naša Igra s kobilico, fant!« Vzkliknila je. Prostak jo je zagrabil od zadaj in jo tako trdno držaj da se ni mogla ganiti. »Kar po njej, tovariši!« je ščuval prostak vrstnike. Tedaj sem priskočil, mu strgal roki z deklininega telesa in se postavil pred njo v bran. »Pustite jo!« sem zavpil. »Preč od nje!« »Glej ga no, Renteja!« je nekdo izustil. Togotni Wetzlaff se mi je približal upadlega lica in stisnjenih pesti. Mirno in odločno sem ga pogledal. Odvrnil mi je razjarjenega pogleda, vendar razpustil pesti. Vsi so umolknili ter me osuplo zrli. »Tovariši«, sem spregovoril, »usmilite se je. Ona ni kriva.« Tako siromašna je in zapuščena, kakor smo mi vsi! Stopil sem k vratom, ne da bi mi kdo branil, ji pobral cunje in ji jih izročil. »Pojdi, Katarina!« Svoj lastni glas sem slišal, tako tiho je bilo okrog mene. Buljila /e vame, se sklonila, kakor da bi mi hotela poljubiti roko, se hripavo nasmehnila in zbežala ven. Slišali smo še, kako je bosa tekla čez tlakovano dvorišče. Nihče ni spregovoril. Vojaki so začeli počasi zlagati škatle in krtače na odrejena mesta. Nekdo je glasno zazehal. Potem se je Wetzlaff čudno namuznil, stopil predme, zmajal z glavo in me pozorno opazoval. »Res je«, je zamrmral, "Dronte ima v očeh, pogled mu daje oblast!« Nihče se ni več oglasil. Molče so se zleknili po trdih pogradih, da bi se nekoliko naspali, preden pride izmena. 18. PROSTAK KREGEL NAPRAVI SAMOMOR Kregla smo pogrešali že teden dni. Vedelismo, dajeprejel od doma pismo, ki ga je bilo vidno potrlo in razburilo. Izhajalle iz okolice Kolmarja. Bilje pač eden izmed zapuščenih Nemcev, ki žive bogu za hrbtom. . , Nekega dne je obiskal kraljevi gozdar našega predstojnika ih javili da so otroci baje videli na nekem drevesu visečega vojaka. Ker so se prestrašili, si niso mogli zapomniti kraja. Mnenja je bil, da je treba poslati v gozd kaki dve četi, ki bi ga utegnili izslediti in pokopati. Tako smo dobili nalog, de t poiščemo Kregla v velikem borovem gozdu. Med potikanjem po gošči sem se tako oddaljil, da nisem niti na obvezno klicanj6 prejel nikakega odgovora. Ko sem tako osamel, mi je misel na Kregla nenehno roiila po glavi. Bil je prost mučiteljev in muk. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 12 VESTNIK, 27. JANUARJA ALI JE to POTREBNO’ Javni seznam dolžnikov Znano je, da stanovalci nekaterih družbenih stanovanj že neKaj let ne poravnavajo svojih obveznosti. Problem se je zaostril do te mere, da je samoupravna stanovanjska skupnost Lendava sklenila v prihodnjem javno objaviti seznam dolžnikov stanarin in kurjave, seveda če do takrat dolžniki svojih obveznosti ne bodo poravnali. Sprašujemo se, kje so hišni ,'^ti, ki bi morali to vprašanje urejevati. Seveda bo nekaterim dolžnikom, “ dolgujejo ' stanarine že nekaj let, sedaj težko plačati vse obveznosti, toda na to bi lahko mislili že prej. Javni seznami bi bili gotovo odveč, če m hišna samouprava delovala tako, kot je bilo dogovorjeno, ker temu ni bilo tako, so nevšečnosti tu, rešiti jih bo potrebno tako ali drugače. V Lendavi pravijo, da bo to dobra šola za prihodnost. Jani D. MM OB ROBU KAJ PA DELAVKA? Konec lanskega leta so delavci delovne organizacije Gorenje-Varstroj v Lendavi na posebni šlovestnosti proslavili dan Varstroia. Ob tej priložnosti so delavcem — moškim, ki so s svojim delom prispevali K uspešnemu razvoju in napredku delovne Organizacije Gorenje-Varstroj, podelili tudi plakete, in sicer pet srebrnih, osem bronastih in dve zeleni. Do tod vse lepo in prav. Toda v delovni organizaciji, kjer je zaposlenih 1200 delavcev, je tudi 300 žensk. Nehote se postavlja vprašanje, ali si nobena izmed njih ni zaslužila priznanja. Pa vendar bi bilo prav, da ob podobnih slovestnosti pomislijo tudi na delavko-samoupravljalko. J. ŽERDIN SREČANJE ODKUPUJEMO svmjske th* ostale kože po ugodne* cenami Nekaj aktivnosti mladih Mladi v Odrancih so se v lanskem letu lotili nekaterih uspelih akcij. Omenimo naj delovne akcije, uredili so oglasno desko v mladinski sobi, pa izlet s kolesi v naravo. Sodelovali so na vseh proslavah v domačem kraju. Organizirali so že tradicionalni festival popevk in izvedli turnir v malem nogometu in rokometu. J. Ž. Zveni francosko tale „makrame”, le da mi ga v nobenem od razpoložljivih slovarjev ali enciklopedij ni uspelo zaslediti. Pomnim pa, da je bilo nekaj podobnega moč kupiti za na široko odvozlan mošnjiček na lanskem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Kot nekakšna tapiserija je, ročno delo pač, ,,vozlanje, odvozlavanje, zavozlavanje” takšnih in drugačnih niti. ,,Preprosto — treba je videti, kako to počnem,” ne brez vidnega zadovoljstva in v nekakšni zadregi hiti praviti Katica Vervegova iz Rozmanove 7 v Murski Soboti. Drugo leto mineva, kar se ukvarja s konjičkom, ki združuje prijetno s koristnim in zna vnesti obilo vedrine med puste štiri stene zlasti blokovskih stanovanj. ,, Dozdeva se, da so makrameji v tem kratkem času poslali vaš drugi jaz, ” naglas razmišljam, obenem pa se v domiselno opremljeni kuhinji s sten ponuja pravcata kulisa ličnih izdelkov. Čemu prav makrameji, ni vredno besedi, saj vsakdo rabi, ako mu sploh dopušča čas, da uro ali dve dnevno da duška svojim hotenjem in domišljiji. Te ima Katica Vervegova, delavka iz Mure, na pretek. Medtem ko se pomenkujeva — govori o podjetju, delovnih pogojih, normah, plačah, dobičku, skratka o vsem pomalem — marljivo vozla in spleta. ,,Rabim volno, bombaž, sintetiko, navadno vrvico, les in gumbe vseh vrst, oblik in barv. Z bombažem in sintetiko je težko, saj se pozna, da Črno-bela slika le medlo razkriva bogato kuliso makramejev za hrbtom Katice Vervegove iz Murske Sobote. so stabilizacijski časi.'” malce zafrkljivo razlaga. ,,Les naberem, ko gobarim, ostalo kupim, kar se kajpada dobi, začnem pa, kakor me prime. ” Odloči se hitro, po hipnem navdihu in občutku in če je pri volji ga konča v slabih treh urah. Ljudje često ne vedo, kam bi se dali in kaj bi počeli. Manj zahtevni in razvajeni, tisti, ki so bolj ,,zapečkarske” narave in jim je ljub mir ali jih mika -katera od prostočasnih dejavnosti, prej ali slej najdejo, kar iščejo. Moji sogovornici se je očitno zahotelo poskusiti v izdelavi makramejev in ni ji žal. ,, Najbolj hecno je bilo lani na morju, na plaži, ko sem sklenila, da napravim makra-me iz ribiške vrvice, ” obuja spomine, sicer pa ne more skriti, da je Štajerka s koreninami v Mariboru. ..Nekam postrani si me je ogledoval tamkajšnji svet, verjetno misleč, da nisem čisto pri pravi, kar me sploh ni motilo. Mirno sem vozlala in spletala in ga tudi napravila. Žal mi je le, da sem ga potlej podarila, kajti uspel je, kakor redkokateri. Mislim, da je zdaj nekje v Kanadi,” pripoveduje. Za njo so dobra štiri desetletja in razumljivo, da rada hodi po preteklem. Pridružimo se ji in najprej zvemo, da ji rosna leta niso bila ravno z rožicami postlana. Sedemletna je služila pri bogatem kmetu v Podlehniku, kraju v samem osrčju Haloz. ,, Tista, često surova stvarnost, se ti neizbrisno zareže v spomin, da je nikdar več ne moreš pregnati. Videla, občutila in skusila sem toliko, da bi lahko o vsem tem napisala roman. Na itak skopi zemlji se je hlapčevalo in garalo od zore do mraka in bili smo srečni, če smo imeli jesti in obleko. ” Nadrobno razkriva tegobe viničarstva, usode haloških ljudi, preide deset in več let, se razgovori o usposabljanju v mariborskem Primatu — ,,moj osnovni poklic je kovinar” — o zaposlitvi v Tamu in slednjič v Muri. Ogledujem si makrameje, ki so za Katico Vervegovo iz Rozmanove 7 v Murski Soboti svet zase. Često odhaja v ta svet, da bi vsaj za par ur pozabila, se razvedrila, si nabrala novih moči in volje. ,,S tem si predvsem zaposlim roke, sprostim se pač in dobro mi de.” Branko Žunec podjetje „JAVORNIK” p o ! OBRTNO PODJETJE ,,JAVORNIK" CERKNICA, TAKOJ ZAPOSLI DVA DIMNIKARJA, IN ENEGA ZA PRI-UČITEV. STANOVANJE ZAGOTOVLJENO, OD cca i 15.000 din. TELEFON: 061-791-016. • JANUARJA STRAN 13 [ šport IZ LJUTOMERSKE OBČINE- KAKO IZ KRIZE? Kje so telesna kultura, šport in tekmovalni dosežki v ljutomerski občini danes? Vprašanje, ki se vse pogosteje zastavlja, ki zahteva tehtnejšo analizo in na katerega ni lahko odgovoriti. . . Ce izvzamemo že običajno izjemne dosežke konjeniškega kluba, izredne uspehe kegljačev Mira Steržaja in njegovega sina Harija, prevladovanje odbojkarskega kluba v Pomurju, nekaj zelo dobrih nastopov judoistov ljutomerskega Partizana in dobro zastavljeno delo ŠŠD ter množičnost delavskih športnih iger, lahko z. gotovostjo trdimo, da je v zadnjem letu ali dveh čutiti hudo krizo in stagnacijo ljutomerskega športa. Kje iskati vzroke? V prvi vrsti v organiziranosti in politiki vodenja telesne kulture v občini. Nosilec telesnokulturnih in športnih akcij, gonilna sila' vseh dogajanj na tem področju — Zveza telesnokulturnih organizacij — obstaja le na papirju. Že več kot leto dni predsedstvo nima svojega predsednika, ni pa verjetno potrebno še posebej poudarjati, kakšni sta vloga in pomen profesionalnega delavca — sekretarja ZTKO — ki ga Ljutomer nima. O poklicnem opravljanju teh del in nalog se je govorilo že pred leti, a žal le - govorilo. Do realizacije še ni prišlo, čeprav je zamisel še vedno aktualna, vendar pa, kot je bilo slišati na minuli skupščini TKS Ljutomer, bodo delavca za štiri ure zaposlili šele s L marcem letos, a to še ni povsem zanesljivo. Seveda pa si je brez njega težko zamisliti uspešno delovanje zveze, nadaljnji razvoj telesne kulture in doseganje zadovoljivih tekmovalnih rezultatov. Najbolj pereče je vprašanje tekmovalnega športa. Se pred kratkim so Ljutomerčani igrali vidno vlogo v mnogih športnih zvrsteh — rokometu, nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu — in to ne samo v okviru pomurske regije. Res je, da so danes tekmovalni sistemi spremenjeni, toda kar čez noč je Ljutomer ostal brez rokometa, košarke . . . Usoda nogometa ..visi na nitki”. Tudi odbojkarji, nekdaj strah in trepet za mnoge republiške ligaše, danes tekmujejo v pomurski ligi, kjer že lep čas močno prevladujejo, vendar'ker ne napredujejo v višjo ligo, bodo sčasoma tudi nekateri talentirani in odlični mladi igralci pričeli stagnirati. Finančnih sredstev za nastop v republiški ligi pa menda ni. . . Moška rokometna ekipa je v lanski sezoni bila na vrhu pomurske lige, res da po zaslugi nekaterih starejših rutiniranih igralcev. Ko so se ti umaknili, rokometa v Ljutomeru ni bilo več. Mladega kadra enostavno ni bilo nikjer. Ali je za to potrebno iskati krivca v delovanju šolskih športnih društev, v njihovem delu z mladimi? Najbrž bo nekaj resnice tudi v tem, saj učitelji telesne vzgoje delajo strogo po programu in namenjajo premalo pozornosti tistim učencem, ki kažejo zanimanje za rokometno ali sploh igro z žogo. To je vidno tudi na sicer redko prirejenih turnirjih oziroma tekmovanjih med ŠŠD, ko mnogi sploh ^ie poznajo osnov igre. Žal tudi z dobro zamišljeno pionirsko šolo rokometa ni bilo uspeha, saj je vse delo bremenilo posameznike, enega ali največ dva. Še slabša je situacija v nogometu. Res, da je NK Ljutomer edini predstavnik v republiškem sistemu tekmovanja, toda sedanje hude težave ga bodo zagotovo pripeljele do razpada ali pa v nižji rang tekmovanja. V prvi vrsti gre ^a težave finančne narave — za spomladanski del prvenstva bi bilo potrebno zagotoviti 400 tisoč dinarjev — sicer pa gre v klubu za celo vrsto nerešenih vprašanj in splet okoliščin, ki pogojujejo nadaljnje delovanje in eksistenco. Najzahtevnejša naloga, ki je v klubu niso in je, kot kaže, ne bodo rešili, vsaj dolgoročno ne, je iz lastnih vrst dobiti strokovnega delavca — trenerja, ki bi delal in vzgajal naj mlajše in vodil tudi prvo moštvo. Žal takšnega kadra v občini ni ali pa ga nihče ne najde!? Znano je, da se Ljutomerčani s tem problemom ubadajo že leta in leta. Vedno je bilo treba iskati trenerje v sosednjih pomurskih občinah, nihče pa ni delal več kot eno sezono. Razloge za takšne odnose je potrebno iskati v nesoglasju med trenerjem in upravo ali med trenerjem in igralci ali obratno. V času, ko je bilo potrebno pričeti s pripravami za spomladanski del prvenstva, trenerja še ni. Igralci so tako že kar od 5. kola jesenskega dela prvenstva prepuščeni sami sebi. Temu podobni so zato tudi rezultati (osvojili so le pet točk} in težko je verjeti, da bi ob takšnem delu spomladi bilo kaj bolje. Zaradi takšnega stanja se tudi funkcionarji otepajo svojih nalog, saj so na nedavnem volilnem občnem zboru nogometnega kluba kar vsi po vrsti odklanjali funkcijo predsednika, podpredsednika, tajnika... S takšnim odnosom v klubu prav gotovo ne bodo pomagali, ampak se lahko stanje še precej poslabša . . . Ta zapis opredeljuje v glavnem te težave v tekmovalnem športu ljutomerske občine. Ne gre pa pozabiti, da ni nič bolie pri delovanju TVD Partizan, pri organizaciji, predvsem pa udeležbi na množičnih akcijah. A tletska steza, ena najkvalitetnejših in najlepših v Pomurju, sameva (o ustanovitvi atletskega kluba so govorili že pred štirimi leti) in še bi lahko naštevali. Kako torej iz krize? Kako zopet postaviti ljutomersko telesno kulturo na trdna tla? Kot na dlani je, da nič drugače, kot z delom, predvsem prostovoljnim, z dobro zastavljeno politiko, z ustrezno organiziranostjo ZTKO Ljutomer in uspešnim delovanjem odgovornih dejavnikom v občini. Niko Šoštarič NAM. TENIS ZMAGALA VUČJA VAS Mladi iz Vučje vasi so pripravili turnir v namiznem tenisu, na katerem je sodelovalo 8 ekip iz krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru. Največ uspeha je imela ekipa iz Vučje vasi, ki je osvojila prvo mesto pred drugo ekipo Vučje vasi in Lukavec. M. L. MURSKA SOBOTA Ustanovili pomursko odbojkarsko zvezo Preteklo soboto je bila v Murski Soboti ustanovna'skupščina pomurske odbojkarske zveze, kateri je poleg delegatov in gostov prisostvovat tudi podpredsednik Odbojkarske zveze Slovenije Oto Ledenik. Na skupščini so izvolili organe, sprejeli samoupravne akte in okvirni program dela. Pomurska odbojkarska zveza naj bi bila koordinator in usmerjevalec nadaljnjega, razvoj a odbojke v ormoški, ljutomerski, lendavski, radgonski in soboški občini. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje posebno skrb namenili vzgoji mladih odbojkarjev in organizirali seminarje za trenerski in sodniški kader. Tesno bodo sodelovali s šolskimi športnimi društvi ter se zavzemali, da ta v pri-hodnje igranju odbojke namenijo večjo skrb, kot doslej. Zavzeli so se, da bi morali skrbeti za razvoj odbojke tudi v srednjih šolah. Za predsednika pomurske odbojkarske zveze je bil izvoljen Budimir Milisavljevič, za podpredsednika dr. Jože Šumak in za sekretarja Jože Gašpar. NA BISTRICAH SAMOSTOJNO BRODARSKO DRUŠTVO Z željo, da bi se kajakaštvo v Pomurju razširilo iz Kroga tudi v druge obmurske kraje, so na pobudo kroškega brodarskega društva pred tremi leti ustanovili kajakaško sekcijo v krajevni skupnosti Bistrica. Zanimanje za tovrstno dejavnost je bilo med Bistričane! vse večje, in tako so lani postavili pri Muri tudi lastno (leseno) čolnarno. Minulo nedeljo pa so na občnem zboru — v dogovoru s Krogom — ustanovili samostojno društvo, v katerega se je včlanilo okrog 50 članov. Pričakujejo pa, da bodo vključili še več privržencev čolnarjenja na reki Muri, in to ne samo iz Bistric, temveč tudi iz drugih krajev v lendavski občini. ---JUDO -------------------- Kisilak in Fajhtinger prva V Kranju in Mariboru sta bila na sporedu IL pozivna turnirja prve in druge jakostne skupine članov Slovenije. Na obeh tekmovanjih so sodelovali tudi judoisti soboškega Partizana in se lepo odrezali. Najboljša sta bila Daniel Kisilak, kije v kategoriji do 65 kg v prvi jakostni skupini osvojil prvo mesto, in Franc Fajhtinger, ki je bil prvi v kategoriji do 60 kg v drugi jakostni skupini. Soliden je bil tudi mladinec Darij Semen, ki je v kategoriji do 86 kg zasedel drugo mesto. Z dobrimi uvrstitvami so presenetili tudi mlajši mladinci, ki so tekmovali v drugi jakostni skupini članov v Mariboru. Najboljši je bil Tomo Koles, ki je v kategoriji do 86 kg zasedel tretje mesto. Vrdjuka in Meničanin pa sta bila v isti kategoriji peta in šesta. Jurkovič pa je v kategoriji do 71 kg zasedel sedmo mesto. V četrtek, 27. januarja 1983, bo v domu Partizan v Murski Soboti kvalifikacijski turnir za republiško prvenstvo mladincev in članov. O. Š. ŠAH Cigan uspešno nastopa Na mednarodnem šahovskem turnirju v Mariboru. uspešno nastopa tudi Štefan Cigan iz Murske Sobote, ki je najmlajšj udeleženec na turnirju. Na prvih štirih kolih je zbral dve točki. V partiji z Ostermanom je imel celo boljši položaj. Tako je Cigan še enkrat dokazal, da je velik talent, zato bi njegovemu razvoju morali nameniti več pozornosti. ŠAH Društveno prvenstvo v Lendavi Ob torkih in četrtkih igrajo v Lendavi v prostorih hotela Park društveno prvenstvo. Sodeluje 12 šahistov, doslej pa so Lendavčani odigrali tri kola. Vrstni red po 3 kolih je takle: Doma in Strbad po 3 točke, Toplak, Radiškovič in Gerenčer 2,5, Šimic 2(1), Božič in Žilavec 2, Radovan 1,5 (1), Vidič 1, Vugrinec 0,5 točke. tg STRELSTVO Prvo mesto DRSI M. Sobota Na strelišču v Murski Soboti je bilo tekmovanje invalidov severovzhodne Slovenije v streljanju z zračno puško, na katerem je sodelovalo 29 tekmovalcev iz petih društev. Zmagala je prva ekipa DRŠI Murska Sobota s 701 krogom pred Dl Ptuj 693, in drugo ekipo DRŠ1 Murska Sobota, 559 krogov. NAMIZNI TENIS Vodstvo prevzela Grlava V okviru druge občinske namiznoteniške lige Ljutomer je bil v Ljutomeru drugi turnir, na katerem je prišlo do nekaterih presenečenj. Vodstvo je prevzela Grlava II. s 16 točkami pred Cvenom H. 14, Partizanom II. 8, Stročjo vasjo 8, Cvenom III. in Partizanom III. po 6 in Podgradnjem brez točke. T. F. i—SMUČARSKI IZLET-------------- Po štirih uspešnih smučarskih izletih organizira §D Pomurje Murska Sobota v zimskih počitnicah še zadnji izlet na Roglo, in sicer v petek, 28. januarja 1983. Odhod ob 7.00 uri pred domom Partizan v Murski Soboti, kjer zbirajo tudi prijave. V Gornji Radgoni in Murski Soboti uspešno delujeta smučarska kluba, ki skupaj z nekaterimi telesnokulturnimi organizacijami skrbita® razvoj smučanja. Ob kluba sta organizirala sejem smučarske opreme ' Gornji Radgoni pa so tudi prvič organizirali smučarsko gimnastiko. Smučarski klub Gornja Radgona je v Mežici organiziral tečaj., ki ga je obiskovalo 75 otrok, za odrasle pa je bil smučarski tečaj na Arehu-Poleg tega so organizirali več izletov na smučišča k Ruški koči, na Mežico in Roglo. Samo preteklo nedeljo so peljali v Mežico smučarje trije avtobusi. Tako omogočajo velikemu številu ljubiteljev smučanja, da pridejo poceni na svoj račun, saj stane vožnja le 150 dinarjev, dnevna vstopni® za odrasle pa 140 in za otroke 120 dinarjev. Smučarski klub Gcrnja Radgona je tudi kupil 10 kompletov smučarske tekaške opreme, ki j° izposojajo članom kluba.. V programu imajo še nekaj smučarskih izletov, sezono pa bodo sklenili s smučarskim plesom v Radencih, na katerem N sodelovala tudi kompletna državna smučarska reprezentanca. Smučarski klub Murska Sobota je prav tako organiziral več eno; dnevnih smučarskih izletov na Roglo. V programu pa imajo še nekaj smučarskih izletov na Areh, Bellevue, Roglo in morda tudi na Kope. VSE VEČ POMURCEV V program dela, ki so ga sprejeli za letos, so zapisali, da sc bodo udeleževali rekreacijskih spustov, ki jih bodo organizirala dinga društva, prav tako pa bodo sami izvedli dva spusta. Da bi pridobili več znanja,v tehniki veslanja, bodo v sodelovanju z BD Muta iz Kroga organizirali kajakaško šolo. Posebno nalogo so si zadali tudi na področju SLO in DS in med drugim bodo avgusta organizirali vajo ekip civilne zaščite in gasilskih društev v reševanju z gumijastimi čolni. ( tikajo jih tudi dograditev čolnarne'in ureditev njene okolice ter nakup dodatne opreme. Za predsednika društva so izvolili Ivana Copota. Vse več mladih iz Pomurja preživlja zimske počitnice na smuče^ Veliko število učencev OŠ Edvarda Kardelja iz Murske Sobote se je v Cd1' udeležilo smučarskega tečaja pod vodstvom učiteljev telesne vzgolc’ Tekst in fo10’ B. Hegedii* SMUČARSKI TEČAJ NA POHORJU Osnovne šole Dane Šumenjak-Miran, Karel Destovnik-Kajuh,1 OŠ 17. oktober Beltinci so na Pohorju pripravile smučarske teW' Udeležilo se jih jc 90 učencev, ki so bivali v domu Miloša Zidanška, & smučanja pa je bila na areških smučiščih. Ob koncu tečaja so izvedli te»' movanje po skupinah. Zmagovalci so bili: OŠ Dane Šumenjak L skupi’?' Gorazd Žilavec in Nataša Piz; II. skupina: Gorazd Rajnar in Jernej Jošar; HI. skupina: Matjaž Mesarič in Zorana Radovanovič; OŠ K-Kajuh I. skupina: Daniel Rogač in Sandra Čerpnjak; II. skupina: Koi’® Puklavec. OŠ 17. oktober Beltinci: Damjan Rojnik. DVORANSKI HOKEJ HKM Uspešen nastop Pomurja Hokejski klub Pomurje iz Murske Sobote se je vključil v dvoransko prvenstvo v hokeju, ki poteka v Zagrebu. Sobočani tekmujejo v drugem razredu medrepubliške lige-Dvoranski hokej je postal popularen v zadnjih letih, pomurski hokejisti pa igrajo prvič. Pripravljajo se v dvorani dorna Partizan. Že v prvih petih tekmah so hokejisti Pomurja dosegi1 lep uspeh, saj so trikrat zmagali, dve tekmi pa igrali neodločeno in so trenutno med vodilnimi ekipami. V ligi nastopa osem ekip. Rezultati: Pomurje:Sloga (Zg) 4:2 (Mesarič 2, Kerman 2), Pomurje:Zelina 3:3 (Mesarič 2, Kerman), Zri-njevac: Pomurje 1:2 (Mesarič, Kerman), Pomurje: Akaderni-čar 2:2 (Mesarič 2) in Olimpija:Pomurje 0:5 (Kermap 3, Čarni in L. Zelko). V zadnjih minutah na obeh nedoločenih tekmah'so Sobočani zastreljali sedemmetrovki. Pomurje je nastopalo v postavi: Lipovšek, Časar, Kuhar, Črnko, Mesarič, Kerman, L. Zelko, V. Zelko, Čarni, Bukvič. V ekipi dvoranskega hokeja nastopa šest igralcev-Ekipa Pomurja je presenetila z dobro igro, zanesljivim streljanjem kornerja ter borbenostjo. Nastopili so vsi perspektivni hokejisti — že reprezentanti SFRJ: Časar, Crn; ko, Kuhar, ki so s trojico izkušenih igralcev ter ostalin” mlajšimi izvrstno igrali. Za dosežene uspehe na prvem tur- nirju velja pohvaliti celotno ekipo. L. Z- ZBOR PLANINCEV Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote bo imelo v petek, j februarja 1983, ob 18. uri v prostorih srednješolskega centra v Soboti letni občjii zbor. Vabijo svoje člane in ljubitelje planin, občnega zbora udeležijo v čim večjem številu. kronika ZUPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI IŠČEJO POŽIGALCA krvodajalci LENDAVA — V Gorenje-Var-st/oju je 17. januarja prišlo do delovne nesreče. Jožetu T. iz Gomilice je stroj za krivljenje kovin stisnil z rokavico vred tudi levi palec 'n mu ga potegnil med valje. V bolnici, kamor so prepeljali ponesrečenca, so prst amputirali. MURSKA SOBOTA — 18. januarja ob 6.05 se je Pavel K. iz Kobilja 32 peljal z osebnim avtom po Kidričevi cesti. V tem času je z avtobusne postaje šlo več pešcev, med njimi tudi Lepold B. iz Dok-ležovja 13, ki je menda hodil bolj Po sredini voznega pasu. Voznik osebnega avta je zapeljal na poledenelo cesto, zato ni uspel preprečiti naleta na pešca in ga je torej zbil po vozišču. V bolnici so ugotovili hudo poškodbo. znaša 30.000 dinarjev. Telesnih poškodb ni. GORNJA RADGONA — Marjan F. iz Brengove pri Lenartu se je 20. januarja peljal skozi Radgono. Na prehodu za pešce je zaradi neprimerne hitrosti zadel Amalijo F., staro 55 let, iz Gornje Radgone, Partizanska cesta 5. K sreči je poškodba lažja. GORNJA RADGONA — 20. januarja ob 20.45 uri se je v Av-toradgoni na stroju za obdelavo pločevine poškodoval Boris S. iz Gornje Radgone, Delavska pot. Stroj je stisnil ne le pločevino, ampak tudi delavčev kazalec na desni roki. Menda je poškodba lažja. GOMILICA — 21. januarja ob 3. uri je izbruhnil požar na skednju Ivana Antolina, Gomilice številka 5. Zgorelo je celotno os- LIPOVCI — Gorelo pa je tudi v Lipovcih. 23. januarja ob 22.45 uri zagorela lesena hiša 11 krat 6 metrov, katere lastnik je socialno skrbstvo. Materialna škoda znaša 80 tisoč dinarjev, Kaže da tudi tu gre za požig. Izvedenec je namreč ugotovil, da je goreti začelo na podstrešju, kjer naj bi nekdo prižgal kup slame. Za storilcem poizvedujejo. Š. S. Kulinarična ekipa „DIANE” v Zrečah V času od 24. — 30. 1. 1983 je gostom hotela ,,Dobrava” v Zrečah na voljo velik asortima prekmurskih in madžarskih narodnih jedi. tihotapci ne mirujejo BEZNOVCI — Ferdinand Bagola (8). Viktor Kuzma (6), Dezider Kuzma (5). Rudolf Kuzma (11). Viktor Vrečič (8), Marija Sapač (5), Ernest Šiftar (8). Milan Maric (3). Gizela Bagola (1). BODONCI — Helena Žido (7). Ernest Vidonja (7). Sidonija Železen (9). Marija Horvat (9). Dušan Drvarič (3). ZEN KOVCI — Bela Makari (15). Franc Poredoš (7.), Bela Cipot (4), EmiiRoudi (5). Štefan Nemec(2). Irma Kočar(4). Geza Hodošček(13),. Vlado. Sakovič (4). Vera Pintarič (2). Marija Jošar (4). Jože Drvarič (5), Gizela Barbarič (2). Boltežar Kiselak(3). Miroslav Pintarič(4);Koloman Kuzma (6). STRUKOVCI — Štefan Šiftar (9). Bela Bukvič (9). Marija Šiftar (12). Štefan Rituper (6). VADARCI — Elek Vukan (6), Terezija Šadl (2); Leopold Tanacek (10). Jože Gjerek (2). Verona Gjerek (2), Ema Tanacek (4). Regina Baranja (4). Terezija Baranja (16). K1K POM U R K A — Franc Gomboši (11). Jožica Flegar (2). Stanko Cigut (12). Viktor Flisar (11). Jože Zavec (5), Jože Fister (4). Štefan Hartman (3). Janez Franko (8). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Cecilija Sreš (9). Bakovci: Kristina Lasbacher(l 1). Vojmir Kolarič (3). oba Iljaševci; Stanislav Vlaj (17). Janez Lapbši (35). oba Panonija; Ivan Gergar(4). Marjan Terplan (3). Evgen Baranja (4). vsi TOZD Gradbeništvo Pomurje M. Sobota; Štanko Gjureč (2), Štefan Gral (1). Stanko Oškola (8), Nikolaj Cug (6), vsi Certus M. Sobota; Alojz Flisar (35) SB Murska Sobota; Anton Lasbacher (29). Tehnostroj Ljutomer; Anton Vidmar (14), Radenska Radenci; Jože Zver (8). Pomurske lekarne M. Sobota; Milena Majcenič (3). Jože Novak (3). oba UNZ M. Sobota; Štefan Bunderla (15), Marija Ferencek (9), oba Mura M. Sobota; Tončka Sedonja (7), Marija Karoli (20). oba Interna banka ABC Pomurka M. Sobota. HVALA ZA SODELOVANJE! čeprav so meje zaradi obveznega dinarskega pologa dokaj pnpr , Pa to kaj prida ne ovira ljudi, ki so se ..specializirali” za prekupčevsi I • Poskušajo torej mimo carinskih organov prinesti alt prepeljati razno Wago Se vedno je največ tihotapcev kave. Pa ne le takih s par'j 1 Jth malo, tudi tujci so med njimi, ki skušajo prepeljati po ese k'logramov te ..surovine” za pomiritev živcev. Skodelica bi Jim prav gotovo prišla prav tedaj, ko jih odkrijejo in zasežejo ne le kavo, ampak mm Prevozno sredstvo. J« dni pa so na mejnem prehodu v Gederovcih odkrili poskus ‘'bo apstva raznih tehničnih predmetov. Mile Suzič iz Semčaka pri Karlovcu je carinskim organom prijavil da iz Avstrije pelje nekaj metrov »enega pletiva in dva kilograma kave. Ob pregledu vozila pa so cariniki našli osciloskop, stroj za šivanje usnja in stroj za raztegovanje usnja, cr-°eli televizijski monitor, telefon in več slik - goblenov. V teh dneh bo priznani kuharski mojster Koloman Serec iz hotela Diana pripravljal omenjene specialitete tamkajšnim gostom. Vsekakor je to lepo priznanje za TOZD Diana, ki se je s takšno ponudbo uspešno predstavljala v najrazličnejših krajih Slovenije. Prav takšno gostovanje je bilo leta 1978 na Vrhniki. Od takrat naprej pa so vabila za gostovanje naših kuharjev kar ,,deževala” od vsepovsod. Žal se vsem vabilom ni bilo moč odzvati. Kljub časovni stiski pa je Dianina ekipa, ki jo ob kuharjih navadno dopolnjujejo še slaščičar, včasih tudi strežno osebje, že gostovala kar 4-krat na Vrhniki, po enkrat pa v Celju, Grosupljem, Ljubljani, Ajdovščini, pred tem pa tudi že na Madžarskem. V posebno zadovoljstvo gostom je ansambel ,,Elemirja Baranja”,. ki igra izvirno prekmursko glasbo. Koloman Serec gostom hotela ,,Dobrava” pripravlja naslednje specialitete: svinjska ribica s prekmurskim nadevom, gorički zvitki, palačinke po ,,Soboško” kotlet na prispevki za boj proti raku POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU SO PRISPEVALI: Družina Kojšler. Cankarjevo nas., (namesto cvetja na grob pok. mame Petrovič Ide iz M. Sobote), 700 dinarjev; Osn. org. sindikata SO M. Sobota (namesto venca na grob. pok. očeta Kisilak Alojza). 800 dinarjev; Osn. org. sindikata SO M. Sobota (namesto venca na grob pok. matere Gerenčer Matilde). 800 dinarjev. .Konferenca sindikati! »Pomurski tisk« OOS DSSS (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Culič Magde), 1.000 dinarjev; TVD Partizan — Radenci (namesto cvetja na grob pok. očeta Mauko Danija in Zdravka). 1.000 dinarjev; Osn. org. sindikata SO M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Muršič Kamile). 800 dinarjev; Osn. org. sindikata osn. šole »17. oktober« Beltinci (namestocvetja na prerani grob pok. hčerkice sodelavke Šafarič Grete), 1.000 dinarjev; Vsem darovalcem iskrena hvala! Vse delovne in druge organizacije prosimo, da poravnajo članarino za preteklo leto. Članarina znaša 12. — din letno. Prispevke nakazujte na št. tek. rač. 51900—678—48545 Pomursko društvo za boj proti raku M. Sobota. - Pomursko društvo za boj ] proti raku izvirne prekmurske trešje velikosti 12 krat 5 metrov, 3 tone slame, 1 tona sena, 1 tona koruzne slame, star kmečki voz, cirkularka, sod za gnojnico in drugo. Skupna škoda znaša 200 tisočakov. Domnevajo, da je ogenj nekdo namerno podtaknil. Kdo bi naj to storil, bodo delavci UNZ Ansambel ,,Elemirja Baranja" med izvajanjem izvirne prekmurske glasbe. OPEKARNA MARIBOR—RADVANJE p. o., MARIBOR 2000 -Maribor, s -t r e l i š k a i6a graditelji Združujemo se vašim prizadevanjem za čim cenejšo Vgradnjo vašega doma. Zato vam v času od ’•12. 1982 do 28. 2. 1983 ponujamo neposredno prodajo STROPOV NORMA 2 brezplačno dostavo na dom v območju do 60 km, če vplačate vsaj dostavo in 50 odstotkov vrednosti naročila. ceno jamčimo v 3 mesecih od dneva vplačila: OpEKARNA MARIBOR-RADVANJE, Streliška, ul. 16a, tel. ,,žganjarski” način, srna po ,,prekmursko”, in še nekatere druge domače posebnosti. Prav tako je gostom na voljo nekaj madžarskih narodnih jedi kot ribja juha PON-TYHALASZLE, palačinke HORTOBAGYI, svinjska za-rebernica BAKONY1, žličniki na način SOMLO ' Takšen način sodelovanja med gostinskimi podjetji je prav gotovo pohvale vreden in koristen predvsem za TOZD Diana in DO Radenska, z ugotovitvijo, da je to najcenejša in najboljša reklama za naše gostinske storitve. Zato je v bodoče potrebno vsako takšno vabilo sprejeli z razumevanjem in veseljem. Takemu sodelovanju bi v bodoče bilo potrebno dati širšo podporo, saj Dianina ekipa ne zastopa samo Diane, ampak DO Radenska in nenazadnje tudi občino Murska Sobota. STANKO FICKO SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA OBVEŠČA vse skupnosti stanovalcev, stanovalce stanovanjskih hiš in uporabnike poslovnih prostorov v družbeni lastnini, ki so v gospodarjenju pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Murska Sobota, da se je služba za tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov preselila v Cvetkovo ulico št. 10 v Murski Soboti, telefon: št. 22-125. Do 1. 1. 1983 je služba za tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov organizirana v sklopu DO ,,Sobota" TOZD ,,Komunala" v Murski Soboti. ZAHVALA Dne 24. 1. 1983. leta smo se na soboškem pokopališču poslovili od naše dolgoletne sodelavke Cvetke Cizej poslovodkinje prodajalne Planika iz Murske Sobote Ohranimo jo v lepem spominu! Planika Kranj, TOZD Trgovska mreža. ' STRAN 15 JANUARJA 1983 SPODNJA ŠČAVNICA — Na cesti izven Spodnje Ščavnice se je 18. januarja zgodila nesreča zaradi neprimerne hitrosti. Tovorni avto, k' ga je vozil Metod K. iz Vodol pri Mariboru, je zapeljal na desno bankino, nato pa v 120 centime-Vov globok jarek, kjer se je prevr-n'l na desni bok. Gmotna škoda Se zagate pri premiku BREZPOSELNOST V LENDAVSKI OBČINI NARAŠČA KONKRETNI UKREPI ZA V združenem delu murskosoboške občine je bil doslej premajhen odziv na priporočila izvršnega sveta in občinskega sidnikalnega sveta o premaknitvi delovnega časa. Do postavljenega roka je le 43 od skupno 124 organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti seznanilo izvršni svet o tem. kako so uresničile priporočila o prehodu na nov delovni čas. Po mnenju članov predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, ki so dokaj podrobno razpravljali o omenjeni preoblema-tiki. je ta podatek že sam po sebi dokaz, da nekateri odgovorni poslovodni, samoupravni in sindikalni organi niso doumeli, kako pomembno je delovati enotno. Kot kažejo podatki, niso dovolj natančno proučili možnosti za premaknitev delovnega časa zlasti v organizacijah, kjer delajo v eni izmeni, in v delovnih skupnostih skupnih O delu mladih Koordinacijski svet na SCTPU v Murski Soboti je začel z delom že v začetku septembra, ko smo znova obravnavali predlog dijaka za Titovo štipendijo. Pripravili smo tudi razgovor o delu mladinske organizacije v šol. 1. 1982/83. Izdelali smo program dela KS 4^ VESTNIK v KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE LENDAVA RAZPISUJE na podlagi 3., 34. in 43. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77) in 16. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Lendava (Ur. objave št. 24/79) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč, namenjenih ža individualno gradnjo v skladu z zazidalnim načrtom mesta Lendava: v Kidričevi ulici: 1. Pare. št. 6207/7 v izmeri 6,85 a za izklicno ceno 73.295,00 din kot odškodnino za pravico uporabe — med Partizansko ulico in Kobiljskim potokom: 2. Pare. št. 4060/11 v izmeri 6,60 a za izklicno ceno 70.620,00 din kot odškodnino za pravico uporabe 4. Pare. št. 4060/18 v izmeri 5,76 a za izklicno ceno 61.630,00 din kot odškodnino za pravico uporabe. Kupci stavbnih zemljišč plačajo za urejenost parcele 104.000,00 din, in sicer 50 odstotkov navedenega zneska v 30 dneh, nadaljnjih 50 odstotkov pa v 18 mesecih po podpisu kupne pogodbe. Vse navedene parcele ležijo v k. o. Lendava. Pogoji natečaja: 1. Natečaj je usten in se ga lahko udeležijo interesenti osebno ali njihov zastopnik s pismenim pooblastilom in bo v petek, dne 11. februarja 1983 ob 14.30 v prostorih Komunalne skupnosti občine Lendava, Partizanska ulica 52. 2. Udeleženci morajo pred pričetkom natečaja položiti 10 odsototkov varščine od izklicne cene. Plačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, ostalim udeležencem, ki niso uspeli na natečaju, pa se vrne brez obresti. 3. Najugodnejši ponudnik mora plačati odškodnino za pravico uporabe zemljišča v 30 dneh po podpisu kupne pogodbe. 4. Stavbno'zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku. Ponudnik je lahko pravna oseba ali občan. . 5. Rok za začetek gradnje na pridobljeni parceli je eno leto od sklenitve pogodbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. 6. Stroški javnega natečaja bremenijo koristnika zemljišča. 7. Kupci ožiroma investitorji lahko začnejo z gradnjo stanovanjske hiše pod pogoji, ki so določeni v lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelal ZUM Maribor, (tip hiše in ostali pogoji). 8. Interesenti si lahko zemljišče ogledajo, podrobnejše informacije pa daje strokovna služba Komunalne skupnosti občine Lendava, Partizanska ulica 52». službi ki niso neposredno vezane na celotni proizvodni proces. Pa tudi na področju gospodarstva se niso ravnali po priporočilu o predlaganem delovnem času od 8. do 16. ure. kajti le ponekod so se odločili za sezonski premik delovnega časa. Premik delovnega časa pa so sprejeli le v desetih primerih na področju negospodarstva. Nedvomno zahteva prehod na nov delovni čas daljše obdobje prilagajanja, toda nikakor ne kaže slepo pristajati na posamične interese, ki v nobenem primeru ne prispevajo k usklajevanju delovnega časa. Tega bi morali, kot so opozorili v razpravi člani predsedstva OS ZSS. v prihodnje znatno bolje izkoriščati. ne pa. da se ponekod pojavlja celo nižja storilnost delavcev. Go^or pa je bil tudi o nekaterih težavah pri avtobusnem prevozu, zlasti še učencev srednjih šol. Po drugi Ijcn zaradi premajhne zainteresiranosti dijaov. Udeležili smo sc tekmovanja počitniške zveze. Izvolili smo delegate za svet šole. Novinarski krožek je pripravil oddajo za dan republike. Zbrali smo sezname dijakov, ki obiskujejo posamezne interesne dejavnosti. Udeležili « smo se predavanja o alkoholizmu. Dogovorili smo se, da tudi letos izvedemo tekmovanje za najboljšo OO ZSMS in razredno skupnost. Pripravili -smo razprave o problematiki mladih na SCTPU, kjer so bile glavne teme: strani pa bodo morali tudi -v servisnih dejavnostih prilagoditi svoj delovni čas širšim dKužbcnim potrebam. Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta pa so dali tudi pobudo, daje treba že sedaj razmišljati o letnem delovnem času, vsak nadaljnji ukrep pa mora temeljiti, kotso dejali, na dosedanjih izkušnjah. To pomeni, da bodo morali predvsem v združenem delu z ekonomskega in organizacijskega vidika oceniti. kakšen delovni čas jim najbolj ustreza. K temu pa bo nedvomno prispeval tudi republiški družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa.' Milan Jerše GORNJA RADGONA Delavnic pod posebnimi pogoji ne bo V okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona šo predvideli že v lanskem letu, da bi pričele delovati delavnice pod posebnimi pogoji. Tukaj naj bi se zaposlilo okrog 20 invalidnih občanov, ki sicer ne morejo dobiti statusa delavca. Delavnice naj bi bile v prostorih TOZD Moda v Gornji Radgoni, ki se je iz teh prostorov v letu 1981 preselila v nove. V ta namen je bil imenovan celo posebni pripravljalni odbor. Toda kot sedaj kaže, s temi delavnicami v tem srednjeročnem obdobju ne bo nič. Za začetek dela delavnic pod posebnimi pogoji bi rabili najmanj 4 milijone dinarjev. Nekaj denarja se je pri občinski skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona v ta namen v lanskem letu že steklo, toda sedaj je ta denar bil preusmerjen v druge bolj potrebne namene v občini. O tovrstni problematiki je bilo zastavljeno tudi "delegatsko Vprašanje na družbenopolitičnem zboru skupščine občine Gornja Radgona. Vse kaže, da delavnice pod posebnimi pogoji niti v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja ne bodo zaživele. Res škoda. Namreč, naprej bodo mnogi predvsem duševno prizadeti občani, ki ne morejo dobiti redne zaposlitve, tavali doma v brezdelju. Franci Klemenčič Uredili morski akvarij Člani biološkega krožka na srednješolskem centru v Murski Soboti smo se odločili, da si pričaramo kanček morja v šolskem kabinetu. Akvarij smo postavili že prejšnje letos, naposled pa smo dobili tudi morske živali. Tako imamo danes v akvariju spužve, vetrnice, cevkarje, morske zvezde, ribe, ježke, rake, polže, školjke in korale. Člani krožka skrbimo za čistočo in hrano. Ob tem se nam je porodila misel, kako lepo bi bilo, če bi tudi za naše morje bolj skrbeli. Mislimo na čistočo, na slab odnos ljudi do tega našega naravnega bogastva, še neizkoriščenega vira hrane in energije. Sandra Beer Če naj bo načrt zaposlovanja za letošnje leto spremljajoči dokument resolucije o družbenoekonomskem . razsoji! občine, potem mora biti predvsem konkreten in ne skupek ugotovitev o težavah pri zaposlovanju, so med drugim ugotovili na seji izvršnega sveta občinske skupščine. Zaposlovanje v občini že dve leti ne dosega stopenj, ki so zapisane v resolucijah o razvoju občine, v letošnjem letu pa kaže, da bo stopnja brezposelnosti že 10-odsto-tna. to paje že kritično. Lani je denimo resulucija predvidela 3-odstotno rast zaposlenosti, dosežena pa je bila le nekaj nad 1 odstotek, pri skupnosti za zapo lovanje. pa . je bilo prijavljenih 520 iskalcev -- LENDAVA ------- 800 zaposlenih t brez osnovne šole Lendavska industrija ta čas zaposluje kakih 800 delavcev, ki nimajo dokončane osnovne šole. Podatek, če je točen, gotovo ni razveseljiv, kot tudi ni kvalifikacijska struktura zaposlenih. Delavska univerza že vrsto let poudarja, da bi bilo potrebno organizirati izobraževanje za te zaposlene, a zanje, kot kaže, ni nobenega zanimanja. Razumeti je moč tiste delavce, ki so že pred upokojitvijo, manj pa tiste, in teh-je menda kar polovica, ki bodo v delovnih organizacijah delali še polovico in več delovne dobe. Še bolj čudno pa je, da delavska univerza Lendava ponuja tovrstno izobraževanje brezplačno, pa zanj ni zanimanja. Kazalo bi, da se problemu posvetijo tudi osnovne organizacije sindikatov pa tudi osnovne organizacije zveze komunistov v občini. Jani D. zaposlitve, kar je pomenilo največjo relativno stopnjo brezposelnosti v Pomurju in eno najvišjih v Sloveniji. Ocene možnosti zaposloVanja v letošnjem letu niso optimistične. ptič pa zaskrbljujoče, saj gospodarstvo napoveduje zaposlitev 92 delavcev, kar bi pomenilo le 1.3-odstotno rast, kljub temu daje v resoluciji zapisano 2.5-odstotna rast zaposlenosti. r Ocena med drugim kaže tudi število porasta brezposelnosti, brez dela naj bi po predvidevanjih bilo že 657 delavcev. Najbolj so prizadeti mladi, teh bo kakih 280. vsi pa so končali šolo. I Jodali je potrebno tudi okoli 60 delavcev, ki se vrnejo z začasnega dela v tujini, to število pa je lahko celo večje. Doslej nismo omenili delovne organizacije INA-Nafta. kije v izrednih težavah, in če se iz težav ne bo rešila, lahko Na osnovi sklepa zadružnega sveta razpisuje . j SOZ "PREKMURKA" prosta dela in naloge materialnega knjigovodje, za določen čas (nadomeščanje delavke za čas porodniške) Pogoj: 1. končana srednja ekonomska šola z enoletno prakso na podobnem delovnem mestu Nastop dela takoj po končanem razpisu. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh na naslov: SOZ ,,PREKMURKA" Murska Sobota, Zvezna 12. 0 izbiri bomo kandidate obvestili takoj po poteku zbiranja prijav. DO ZDRAVILIŠČE ,,RADENSKA" n. sol. o., RADENCI razpisuje po skepu delavskega sveta delovne organizacije dela in naloge 1. vodenje in organiziranje razvojnega sektorja za mandatno dobo 4 let Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na-slednje pogoje: — visokošolska izobrazba ekonomske, organizacijske, tehnične ali pravne smeri — 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika — primerne moralno-politične kvalitete 2. vodenje in organiziranje sektorja za AOP za mandatno dobo 4 let Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ; — visoka ali višješolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje angleškega jezika — poznavanje računalništva — primerne moralno-politične kvalitete * Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravilišče ,,Radenska" Radenci, kadrovsko socialna služba. Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v roku 30 dni P° poteku razpisnega roka. Zdravilišče ,,Radenska" n. sol. o., Radenci, objavlja P sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Mineralna voo prosta dela in naloge RAZKLADANJE v TOZD Mineralna voda - 31 delavci za nedoločen čas Pogoj: PK delavec ali delavec s končano osemletko s 3-rne sečno prakso Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi n naslov: Zdravilišče ,,Radenska" Radenci, kadrovsko socia'n služba. V 30 dneh po poteku objavnega roka bodo kandidati 0 veščeni o izidu izbire. brezposelnost postane še vet ja. Kateri naj bi bili konkretni ukrepi za ublažitev problema. V lendavski občini menijo.da bo v xJelovne organizacije potrebno sprejeti pripravnike. m to dosledno, ne pa kol doslej. Napraviti nameravajo razdelitev po organizacijah združenega dela. Možnosti® zmanjšanje brezposelnosti \ id ijo t ud i v zd niže va nj u sredstev za naložbe v občini, to predvsem za takšne programe in naložbe, ki bodo lahko®" poslili večje število delavce^ Potrebno bo zbirati h"1 sredstva delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in kise nameravajo vrnili in zaposlil1 doma. Problem brezposelnosti v občini je torej zapleten m težak, gospodarstvo, ki je v-velikih težavah, pa ga sanione bo odpravilo, lahko pa ublaži. Jani D- STRAN 16 VESTNIK, 27. JANUARJ*^ Radijski in televizijski spored od 2 8. januarja do 3. februarja PETEK SOBOTO NEDELJA PONEDEUEK ~~ TOREK SREDA ČETRTEK * RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO i ' RADIO MURSKA SOBOTA ’ MURSKA SOBOTA 17.00 — Aktualno — petek, 28. januarja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.00 Zimski spored za diia-ke- TV koledar, Alge - hra-™lke voda, Secesija na Hrva-S«m, Poročila. 10.05 Zimski sPored za dijake. 13.30 Zim-spored za dijake (do '5-3O). 17.20 Poročila. 17.25 Kadenci’83, 1. oddaja. 17.55 Arabela,. češkoslovaška otro-,ka Padaljevanka. 18.25 Ob-orntk. 18.40 Pred izbiro poki1'-'3•• Miličnik. 19.10 Risan-k ' 19-20 Cik cak. 19.24 TV 'n radio nocoj. 19.26 Zrno do lu si 19.30 TV dnevnik. Mn,t5 Vreme' 19'57 propa-oddaja. 20.00 Naši h dol3 ZASTAVO 750 in diesel motor, potreben manjšega popravila, pro-dam. Markovci 52. M-294' GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Kocljeva 6, stanovanje 12, Murska Sobota. M-295 DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG, 12-colni. prodam. Ivan /upec. Spodnji Žerjavei 2, p. Lenart. M-297 AVTO GS 1220, letnik 1975, prodam. Informacije: telefon 22-117, po 16. uri. M-MM DRVA, skoraj novo, prodam. Frančiška Čirič, Kuršinci 57, p. Bučkovci. In-37 PRENOSNI TELEVIZOR IS KRA, črno-beli, garancija do marca 1983, prodam. Janko Satler, Stara Nova vas 65, p. Križevci pri Ljutomeru In-36 ZASTAVO 101, Jetnik 1974/1975, poticbno kleparskega popravila, prodam za 3.2.000 din ali po delih. Matevž Kavčič, Gresovščak 6, p. Ljutomer. In-lš DVE NOVI TRAKTORSKI SPREDNJI GUMI 600 x 16 zamenjam za 650 x 16 za prikolico ali za avto. Milan Nemec, Boračeva 46, Radenci, tel. 73-090. M-299 MOTOR ZA TAM 2001 dobro ohranjen, prodam. Milan Nemec, Boračeva 46. tel. 73-090. M-299 Naročniki VESTNIKA imajo pri objavah 20 odstotkov popusta. BOBN ISTA.starega do 181et.®£ ansambel. Borejci 41. p. Tišina M-221 KV ZIDARJA ali NKV DELAVCA sprejmem takoj v redno delovno razmerje. Pogoj: da ima šoferski izpit B kategorije. Stane-vanje preskrbljeno, plača pode; govoru. Oglasite se pismeno ah osebno na naslov. Jožef Kološa-zidarski mojster. Krčevinska 45-62000 Maribor ali po telefonu0^’ .24-994. M-233 POMOČNICO za brivsko-friar-sko stroko sprejmem. Salon SM Posavec. HOTEL TERMAL Moravci, telefon 72-210. interna 351. M-291 GOSTILNA PRI BEVCU. Lukovica 17. takoj zaposli pridno 10 pošteno dekle za delo v gostilni-Stanovanje in hrana, zagotovljena. Informacije po telefonu 061-735-164) M-296 sabe upravi pod ..UGODNO’’ M-OP TRAJNOGOREČO PEČ GORENJE, kombinirano peč za kopalnico s tušem na trda goriva in elektriko, štedilnik, star eno leto, in hidrofor za vodovod prodam. FJance Val h, Zagajski vrh 8, p: G. Radgona. M-GP BARVNI TELEVIZOR GORENJI PRODAM. Krpic, JLA 5, Minska Sobota, telefon 21-701. M-252' TOVORNI AVTO MAG1RO, ki-per, 7 ton, letnik 1973, prodam. Iranc Rogač, Naselje Ljudske pravice 9, M. Sobota. M-253 STISKALNICO ZA KOMBAJN ZMAJ 780 PRODAM. Noršinci 62. M-254 TELICO, visoko brejo, kontrola A, ugodno prodam) Stanjevci 24, p. Petrovci. M-255. FIAT 850 SPECIAL (tudi po delih) prodam. Satahovci 39. M-257 KUHINJSKO MIZO in štiri stole ter harmoniko, leseno frajtonared, domače izdelave, novo, tri-vrstno, prodam. Šarkanj, Mojstrska 2, M. Sobota. M 260 BIKCA, starega sedem tednov, prodam za nadaljnjo rejo. Murska Sobota, Partizanska 49. M-262 SEDEŽNO GARNITURO in dva visoka . fotelja ter štiri nizke elemente poceni prodam. Naslov v upravi lista. M-263 FIAT 124 prodam -t— tudi po delih. Kupšinci 52. M-265 FORD ESCORD, letnik 1971, dobro ohranjen, prodam za 72.000 din. Marjan Horvat, Veščica 19; telefon 21-544. M-266 kupim GRADBENO - PARCELO NA CANKOVI KUPIM. Naslov v. upravi lista. M-226 TRAKTOR STEYR 548 ali 540, dobro ohranjen in malo rabljen, kupim. Naslov v upravi lista. M-230 GRADBENO PARCELO V BOGOJINI KUPIM. Naslov v upravi lista M-227 KOSO ZA TRAKTOR STEYR 36 KM, tip 190 kupim ali zamenjam za 28! KM, tip 188. Lidvik Čahuk, Križevci 59 v Prekmurju. M-277 ROČNO MOTORNO KOSILNI-CO 'GUTBROT, v dobrem stanju ali po delih,' kupim. Franc Dani, Veščica 50, telefon 22-154. M-288 SAMSKI UPOKOJENEC stanovanje v južnem predelu Muf' ske Sobote. Že njegov poklic zait' leva, da je v stanovanju miren. P0, nudbe na upravo lista. M-258 SOBO ODDAM FANTU. Vego^ 11. M. Sobota. M-268 OPREMLJENO SOBO oddam fantu. Vegova 13. M-281 razno; — _•- . * zaposlitve KV ALI PRIUČENO KUHA-R ICO z večletno prakso zaposlim. Gostišče GAJ. M. Sobota. Tišin- ' ska 29/A. M-211 TOVORNI AVTO MERCEDES, 6 t, kiper, zamenjam za osebni avl#’ Naslov v upravi lista. M-234 M Slikopleskar Anton Varga, Got-Krafjevec 24, 42316 Vratišin«’ obvešča javnost, da opravlja DE-M1T FASADE s stiroporom-Informacije: Obrtna zadruga Prlekija, oddelek kooperacija, 81-204 ali 81-028. Le-17 PREKLIC! Žene iz Rogašovec, ki so govorile neresnične stvari oiMajdi Mohap12 Serdice št. 84, preklicujejo izgovorjeno in se ji zahvaljujejo, da je odstopila od tožbe. M-248 FERGUSON 54Q, 42 KM, 500 delovnih ur, zamenjam za FERGUSON 39. ali 35, do 700 delovnih ur. Naslov v upravi lisla-M-270 š i več trpljenja. ne bolečine. ' življenje je trudno kanČRlo svoj boj (B. Žide) ZAHVALA (>b nepričakovani in boleči izgubi mojega dragega moža Jožeta Loperta upok. avtoelektrikarja se / žalostjo \ srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom znancem i/ Lendave. Kobilja. Maribora. Dolge vasi, z Goriči drugod, ki ste’mu poklonili toliko lepih adnji poti. Uval nikom. prijateljem, sosedom in rričkega iz.Szekesfehervara in od vencev ir^cvetja ter ga v tako velikem številu pospreniili na njegov i zadnji poli. Uvala vsem, ki ste mi v teh težkih urah,bili ob strani, me bodrili, sočustvovali’/ menoj in mi izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujem sindikalni .'reani/aciji S0ZD IN A-Nafta za pomoč pri organizaciji pogreba, častni straži. Qrustvd Muct iev in av tomehanikov. godbi na pihala iz M. Sobote za odigrane žalostinke. govor-mLu /a pretresljiv poslovilnjgovor, pevkam cerkvenega pevskega zbora za milo zapete peMiii.č. duhovščini — župniku g. Francu Halasu. bratrancu župniku FridriktiGumilarju-kaplanu g. 1 ranču Režonji za poslovilne besede in pogrebni obred, njegovim bivšim sodelav cem in prijaleljeth ter vsem udeležencem na pogrebni svečanosti. Prosim vse. ki S<’ ga poznali in ga imeli radi, da ga ohranijo v lepem spominu. Lendava. 18. januarja 1983 ŽENA JUSTINA ZAHVALA 2. letu starosti nas je za vedno zapustil moj dragi mož, oče in dedek Jožef Berke iz Šalovec Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer —- Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), j Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar- 1 nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon- j tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova j 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, na- , ročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisni- j štvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — • Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, j letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči ) račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620- 000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristoj- j nem mnenju je Vestnik oproščen plačila'temeljnega davka od prometa proizvodov. Naj lepša/ah v akt vsem, ki ste ga v lako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poli, nar11 v težkih trenutkih priskočili na porhoč. darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje’-Pl>scbna /ahv akt medicinskemu osebju iz G. Petrovče, govorniku za poslovilne besede oh odprtem grobu, sodelavcem iz delovnih organizacij Panonija in Potrošnik. Hvala g- - duhovniku za pogrebni obred in pevcem iz G. Petrovec za ganljive žalostinke. Vsem še enkrat — najlepša zahvala! ‘ Šalovci. 17. L 1983 Žalujoči: žena Helena ter sin Kalman in hčerka Irma z družinama STRAN 18 VESTNIK, 27. JANUARJA Prezgodaj čas prišld je za oddih, dom je prazen. dom je lih. • lehe dragi mož in oče ni, da hi skupaj še bili. ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi, ko nas je v 75. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož.oče. dedek in brat Franc Kodila lončar iz Markišavec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za kakršnokoli pomoč v najtežjih trenutkih, posebno družinama Kodila in Moreč, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji.poti, mu poklonili številne vence in cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. 1’risrčna zahvala kolektivu Mesna industrija M. Sobota TOZD Trgovina in skladišče I OZD Predelava. Obrtni zbornici M. Sobota, g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevskemu zboru in go'dbi na pihala. vc- rn ' epa zahvala tudi mr. Milanu Erjavcu za ganljive poslovilne besede v imenu KS in G D. domačim gasilcem in gasilcem iz sosednjih vasi za častno stražo ter izkazano poslednjo čast. Markišavci. 17.1. 1983 Žalujoči; žena Katarina, hčerka Šarika z možem Štefanom, sinom Dušanom in hčerko Frido, sestri Elizabeta in Karolina z družinama ter Helena Flisar iz Brezovec ZAHVALA Po dolgi in neozdravljivi bolezni nas je zapustila draga mama in babica Terezija Berke roj. Flisar iz Gradišča sm f"0 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ln arago pokojnico pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, darovali vence kjr^-^6’ nam Pa izrekli sožalje. Lepa zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju jrskega. oddelka soboške bolnišnice, patronažni sestri, kolektivu SOBOTA. Lesna e ava 'n Radenska za darovane vence, g. duhovniku za opravljeni pogrebni obred. Pevcem za žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Gradišče, 17. L 1983 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice Ane Hanc iz Trnja se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, botrini, prijateljem, znancem in sorodnikom. Posebna zahvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, g. Magdiču za govor v kapeli, pevskemu zboru za odpete žalostinke, tov. Mlinariču za opis življenjske poti naše mame, pionirjem OŠ Črenšovci za ganljivo izrečene besede in petje ter vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje, drago pokojnico pa pospremili k poslednjemu počitku. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Trnje. Radenci. Lendava. Toronto. Chicago. 13. 1. 1983 Žalujoči: hčerke Ana, Liza, Roza, Marija in Kristina z družinami, vnukinja Lija z možem ter sestri Katarina in Antonija z družinama I ZAHVALA V 85. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož. oče. dedek in pradedek Karel Lutar iz Moravec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali številne vence, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, LD Moravci, posebno tov. Časarju za ganljive besede*ob odprtem grobu, predstavniku KS Moravci, tov. Makoterju. G D Moravci in godbi na pihala iz Bakovec. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Jolanka, sin Karel z ženo, vnuk Geza ter vnukinja Majda z možem Brankom in malo NINO Žalujoči: sinovi Ludvik, Bela in Franc z družinami Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. vaju draga hčerkica in sinek ni, da bi srečni skupaj mi bili. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi in skrbni mož. oče. in stari oče Jožef Žampar iz Trdkove V SPOMIN 4-januarja je minilo leto dni, odkar sta nas za vedno zapustila naša draga hčerkica Nadica Magdič iz Gajševec pri Ljutomeru stara tri leta in dragi sinek Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali dragega pokojnika pospremiti na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala delavcem pljučnega oddelka, ki so se trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! Žalujoči: žena, sin z ženo ter vnuka Stanko in Martin Boštjan Magdič star štiri leta ^uhovnikZa^V^a k°iektivu Križevske opekarne za darovani venec, sodelavcem za dano pomoč, g. u iz Bučkovec za mašo, pevcem za petje, ravnatelju in učitelju OŠ Bučkovci ter vsem za darovane vence in cvetje. Mnogo prezgodaj sta nas zapustila, a v naših srcih živita. _ Žalujoči: mamica, ata ter bratje Janko, Branko in Zvonko ZAHVALA Nepričakovano, tiho in brez slovesa, nas je v 59. letu starosti zapustil dragi mož. oče. dedek, brat in svak Franc Šumak iz Bogojine Ob bo|, v Pomoč in !? Se ‘skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso oddelka s V na-Re?j'h trenutkih. Prisrčna zahvala zdravniškemu osebju internega Minke, šovLa bolnišnice, duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-v'eko. koleG' °m%Za Posh>vilne besede ob odprtem grobu, sodelavcem ŽTP TOZD Za tvorna Zvezda in SGP Konstruktor M. Sobota ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! VSI, KI SMO TE IMELI RADI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in brata Franca Belca iz Banovec se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvala tudi g. duhovnikom za pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke. uniformiranim gasilcem iz GD Banovci, Grlava in Krištanci—Šalinci za izkazano posledno čast. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, ki so se trudili, da bi ga ohranili pri življenju. VSI NJEGOVI V SPOMIN L februarja bo minilo žalostno leto, odkar je za vedno odšel od nas dragi mož in oče Anton Mesarič iz Ižakovec Ne čas in ne solze ne morejo izbrisati bolečin in spomina nanj. Grenko je spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami. Hvala vsem, ki prihajate k njegovemu grobu ter mu prinašate rože in prižigate sveče. Žalujoči: žena Marija, sin Milan ter hčerki Silva in-Marjeta ' januarja STRAN 19 v besedi in sliki iz naših krajev IZKUŠNJE RADGONSKEGA INTERVENCIJSKEGA SKLADA ZA POSPEŠEVANJE PRIDELAVE HRANE Zbrana sredstva ne zadoščajo V občini Gornja Radgona so lani v okviru sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje, v katerega je vsak zaposleni prispeval 0,5 odstotka od bruto osebnega dohodka, zbrali nekaj čez 4 milijone dinarjev. Vendar pa zbrana sredstva niso zadostovala, zato razmišljajo, kako bi jih letos zbrali še več, saj je tudi program, ki so si ga v okviru sklada zadali, še obsežnejši. Lani zbrana sredstva so bila smotrno porabljena, največ za delo pospeševalne službe in s tem za povečanje kmetijske proizvodnje. premiranje živinoreje pa tudi za izobraževanje mladih, ki se šolajo za delo na družbeno usmerjenih kmetijah. Zaradi pomanjkanja sredstev pa niso mogli izplačati nadomestil vsem radgonskim mlekarjem in premi-irati načrtovanega števila staleža krav, temveč le obnoviti osnovno čredo, oziroma 260 plemenskih telic. Namesto načrtovanih potrebnih petih so lahko pridobili le dva kmetijska pospeševalca. Več denarja pa bi v okviru sklada potrebovali za izvajanje letošnjega programa, in sicer nekaj čez 11 milijonov dinarjev. Kot prednostna naloga pa še naprej ostaja povečanje kmetijske proizvodnje, kar bo moč doseči le z ustreznim delom pospeševalne službe, uporabo najsodobnejših agrotehničnih ukrepov ... Druga naloga je povečanje proizvodnje tržnih viškov pšenice, sladkorne pese in ostalih prehrambeno pomembnih poljščin v družbeno organizirani proizvodnji ter pridobivanje več mleka in mesa, posebej pa še regresiranje semenske koruze, ki je za radgonske živinorejce še vedno osnovna krmna baza in zavzema v kolobarju okrog 40 odstotkov površin. Mnogo pa bo potrebno vlagati v povečanje staleža osnovne črede, da bi lahko zadovoljili domače potrebe, del mesa in mleka pa prodali še na konvertibilno območje. Sredstev za vse s posebnim občinskim davkom ne bodo mogli zbrati, zato bodo najverjetneje za te namene del sredstev prenesli iz občinskih proračunskih viškov za leto 1982. Vendar to še ne bo dovolj. Ostanek, za kar se v občini zavzemajo, pa bi naj dobili od večjih slovenskih potrošniških centrov. Ti so največji porabniki hrane, a imajo prispevno stopnjo za intervencije pri proizvodnji hrane precej nižjo od občin, ki hrano v največji meri proizvajajo. Torej bi lahko v to še več vlagale. V. Paveo Poudarek na prispevku staršev Nove ekonomske cene in v tem zvezi lestvica za prispevek staršev so bili v ospredju razprave torkove skupščine skupnosti otroškega varstva v Murski Soboti, kjer so delegati potrdili tudi program skupnosti za letošnje leto in izhodišča za izdelavo finančnega načrta. Iz predloženega programa Kaže izpostaviti pripravo otrok na malo šolo za tiste predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtcev in so bili doslej deležni 120-urnega programa, po novem pa bodo imeli kar 240 ur prepotrebnih priprav v okviru zagotovljenega programa. V dopolnilnem programu vzgojne dejavnosti za petletne otroke, ki niso zajeti v vrtcih, pa je (na osnovi možnosti) bila potrjena dosedanja — 8U-urna varianta vzgojnega programa. Iz razprave o 7. členu predloga sprememb Meril za financiranje dnevnega varstva otrok v letu 1983, ki se nanaša nale-stvico za prispevek staršev, pa se je izkristalizirala potreba po dopolnitvi lestvice (v razponu od 3.900 dinarjev na družinskega člana do dohodka nad 10.391 dinarjev) na več kot enajst kategorij v okviru od 20 do 70 odstotkov, kolikor so za varstvo in prehrano dolžni plačevati starši. Preostalih 30 odstotkov vzgojnega dela imajo namreč starši za svoje predšolske otroke brezplačno, za omenjenih 70 odstotkov pa na izkazane dohodkovne zmožnosti. Prav te zdaj zbirajo v vrtcih na osnovi potrditev izdelovnih organizacij in krajevnih skupnosti. V drugi polovici februarja, ko bodo podatki zbrani, pa bo možno tudi ugotavljati ali so res na udaru prav starši srednjih plačilnih kategorij, kot je bilo to običajno doslej. Odbor za svobodno menjavo dela bo proučil in do naslednje skupščine delegatom tudi postregel s podrobnejšimi podatki in morebitno razdelano lestvico za obračun staršev. Da pa je edino pravo izhodišče to, da so vsi otroci deležni brezplačnega vzgojnega deleža v varstvu, pa Pričetek priprav na MDA Ljutomer 83 V ponedeljek so se v Ljutomeru sestali predstavniki republiškega centra za mladinsko prostovoljno delo, občinskih-konferenc zveze socialistične mladine Čakovec, Murska Sobota in Ljutomer ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij,. skupščine občine in izvršnega sveta SO Ljutomer. Glavni namen sestanka je bil razdelitev nalog in koordinacija v pripravah na republiško mladinsko delovno akcijo, ki bo letos prvič tudi v ljutomerski občini. Začetna pripravljalna dela na republiško akcijo so v glavnem že stekla, kljub temu pa bo na tem področju potrebnih še precej priprav. Na ponedeljkovem sestanku so se dogovorili za nekatere roke, do katerih morajo biti pripravljeni najrazličnejša poročila in samoupravni sporazumi. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo na akciji Ljutomer 83 sodelovalo od 360 do 380 brigadirjev, med njimi pa bosta tudi dve brigadi iz pobratenega mesta Titovo Užice in sosednje občine Čakovec iz SR Hrvaške. Akcija Ljutomer 83 bo imela tri izmene, brigadirji pa bodo pomagali pri izgradnji vodovoda v KS Cven in Razkrižje. D. L. Referendumski program v celoti izveden? Člani gradbenega odbora za izvajanje investicij v izobraževanju, ki so ga občani občine Ljutomer sprejeli na referendumu, so v ponedeljek na seji v celoti zavrnili ugotovitve zborov skupščine občine, da doslej ni bilo narejenega ničesar in naj se pripravi nov predlog programa gradnje. V času od referenduma pa do danes so bili narejeni idejni projekti za vse tri investicije — prizidek k osnovni šoli v Križevcih, Cezanjevcih in Ljutomeru, za osnovno šolo Križevci pa je bil narejen tudi glavni projekt. Zato so člani gradbenega odbora menili, da programa ni potrebno spreminjati, vprašljiva je le časovna izvedba celotnega referendumskega programa v tem srednjeročnem obdobju. Ravno zaradi tega pa bo potrebno v celoti uresničevati samoupravni sporazum, ki so ga podpisali občinski PANTERJI — vokalno-instrumentalni ansambel, ki že deseto leto zabava staro in mlado širom po Pomurju, vam tokrat predstavljamo v novi zasedbi. Ustanovitelj in stalni član skupine je Drago Jošar, ki igra na klaviature in poje, Franc Sever tolče po bobnih, Danilo Celec igra na bas kitari in Štefan Zelko na kitari. Vsi so izkušeni glasbeniki, saj so sodelovali že pri različnih skupinah. Zaželimo jim še v bodoče mnogo glasbenih uspehov. upravni organi, krajevne skupnosti in samoupravna interesna skupnost za izobraževanje. Udeleženci sprejemajo vso odgovornost za uresničitev skupno sprejetih ciljev in se opredeljujejo, da se sredstva združujejo za referendumski program kot celoto, ne glede na vrstni -red izgradnje objektov, ter da je dodatni krajevni samoprispevek sprejet po načelu enakih obremenitev občanov. O nadaljnji usodi referendumskega programa torej ni dvoma. D. L. SKUPNE NALOGE Koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo pri OK SZDL Pomurci lani niso nikjer uspeli organizirati borovega gostiivanja, čeprav so bili kraji, ki so »izpolnjevali pogoje« za izvedbo tega predpustnega običaja. V letošnjem letu so se za takšno šegavo prireditev odločili v Andrejcih, kjer bodo borovo gostiivanje pripravili v nedeljo, 13. februarja. Andrejci so majhen kraj, kjer v 72 hišah živi blizu 240 krajanov. Čeprav ni ravno v ponos kraju, da se nobeden od fantov ni . odločil za poroko v, predpustnem času, pa bodo krajani, tako vsaj načrtujejo, pa borovem gostovanju bogatejši za dograjen vaško-gasilski dom. An-drejčani so namreč priprave vzeli zelo resno in te dni so v 14 bližnjih krajev že poslali znanilce, ki bodo sporočili novico leta, da bodo po lepi stari navadi drugač v zgodovini kraja tik pred pustom pripravili borovo gostiivanje. tg V JELKI” BO KAR 33 LEZISC! Usoda počitniškega doma Jelka na Pohorju je vse jasnejša. Občinski sindikalni svet in izvršni odbor občinske počitniške zveze sta namreč v lanskem letu sprožila široko akcijo za ohranitev počitniškega doma in odziv je bil zares velik. Do predlaganega roka se je prijavilo kar 64 različnih interesentov iz murskosoboške občine, ki so voljni pristopiti k novemu dogovoru in prispevati svoja finančna sredstva za posodobitev omenjenega doma. Zaradi ogromnega zanimanja, predvsem organizacij združenega dela in članov počitniške zveze, so se odločili, da bodo v »Jelki« razširili posteljne zmogljivosti. V domu, ki bo. zaprtega 'tipa, bodo namreč število ležišč povečali od sedanjih 20 na 33, kar bo omogočilo obiske večjega števila, delavcev. Za oddih in rekreacijo bodo na voljo sobe, ki bodo poslej opremljene tudi z nadstopnimi pogradi. Na ta način bodo družine lahko s sabo pripeljale tudi otroke. Ob velikem povpraševanju se je seveda tudi težje odločiti za Ljutomer in komisija za odnose z verskimi skupnostmi SO Ljutomer sta se na zadnji seji dogovorila o programu dela za letošnje leto. Mnenje obeh komisij je bilo, da si je bolje naložiti manj nalog in te izvršiti v celoti, kot pa preveč, ki jih ne bi mogli uresničiti. Zato so v program dela zapisali le dve nalogi: oceno odloka, o pogrebnih svečanostih — za to je na seji bilo danih nekaj konkretnih pobud in predlogov, ki jih bodo člani obeh komisij poisku-. šali "realizirati. Pomembna je pa je tudi druga naloga, saj so se dogovorili, da je potrebno evidentirati kulturne objekte v celotni občini ter narediti prioritetni vrstni red, po katerem bi jih obnavljali. Nekateri, verski spomeniki in objekti imajo tudi zgodovinsko in kulturno vrednost, zato bi jih kazalo (seveda skupaj s spomeniškim varstvom) še naprej obnavljati in jih restavrirati. Tudi za to so člani komisij že imeli nekatere predloge. Dogovorili so se še o datumu tradicionalnega novoletnega sprejema in razgovora s predstavniki verskih skupnosti občine Ljutomer. D, L. - BELTINSKA ZVEZDA V NOVI PREOBLEKI — Pred kratkim so v Beltincih lepo uredili fasado in dvorišče gostiln« Zvezda. Fasada je stala 1,100.000 dinarjev, ureditev dvorišča pa okrog 900.000 dinarjev. Že sedaj pa razmišljajo o razširitvi kuhinje, saj je izredno veliko povpraševanje po malicah. Foto: F. Maučec V občini Gornja Radgona je še veliko občanov z ned°' končano osnovno šolo. Samo zaposlenih do 35. leta starosti Je takšnih, kot ocenjujejo, nad 500. Pa vendar delavski univerzi n« uspe zbrati vsaj 16 kandidatov, da bi lahko letos odprla osnovno šolo za odrasle, saj se jih je doslej prijavilo le 8. , Vzrok je bržkone v tem, ker končana osnovna šola v rad' gonskem združenem delu še ne pomeni večjega osebnega do' hodka. Tako je vsaj v večini delovnih organizacij v tej občini, kje( je struktura zaposlenih na precej nizki strokovni Favni. MoreW! pa bi ob tem vendarle zalegla krepkejša akcija vseh DPO posebej sindikata?! v" I najustreznejše kriterije pri dodelitvi počitniškega doma za koristno preživljanje dopusta in okrevanje v čudovitih pohorskih gozdovih. Po zadnjem predlogu, kjer so upoštevali tudi število zaposlenih v organizaciji združenega dela in članstvo v počitniški zvezi, je zaenkrat v ožjem«izboru nekaj večjih kolektivov iz murskosoboške občine. Pozneje pa se jim bodo vsekakor pridružili še ostali zaposleni delavci, med katerimi je veliko zanimanji za počitniški dom Jelka na Pohorju. Tokrat so imeli prednost naslednje delovne organizacije: Mura z IZ PORABJA RAZVOJNI NAČRTI Kakšen razvoj se obeta Porabju v tekočem petletnem načrtu? O tem podrobneje piše Gabor Szekeres v že omenjenem Ljudskem koledarju za leto 1983. Tako bodo v največji porabski vasi na Gornjem Seniku razširili otroški vrtec in uredili novo trgovino z mešanim blagom. Pripravljajo pa tudi mlin za mletje ajde, ki jo bodo v Porabju spet sejali. Na Dolnjem Seniku, kjerje sedež občine za oba Senika in Sakalovce, bodo ustanovili temeljno postajo za popravilo mehanizacije in odprli manjši obrat družbene prehrane. Prav tako načrtujejo v tej vasi gradnjo 41 novih hiš. V Sakalovcih bodo prenovili vaško trgovino, gasilsko društvo pa bo dobilo novo motorno brizgalno in uniforme. V Števanovcih bodo izpopolnili opremo za zdravstveno ambulanto, zgradili 10 družinskih hiš, 66 papreuredili. V Slovenski vesi načrtujejo gradnjo 31 novih hiš. V Porabju pa načrtujejo tudi obrat za predelovanje gob; To so kajpak načrti, kijih v tej petletki še niso uresničili, doslej pa so v nekaterih vaseh že bili deležni, pomembnih pridobitev. Tako so modernizirali cesto do Gornjega Senika in tamkaj zgradili tudi-dva betonska mostova čez potok, ki deli kraj na dva dela, NSM leŽi- Prekmurka 1, Tovarna mlečnega prahu 2, Zavod za social^0 medicino in higieno 1, občinska uprava in ABC Zunanja trgovina 2 ležišči. To je seveda alternativ' ni predlog, ki lahko do začetka sprejema prvih gostov v počitni' škem domu Jelka doživi & manjše spremembe. Milan JerJe Piše: JOŽE GR na Virici so preuredili dom in posodobili cesto d Rilkarovec. prav tako pa s. ' obnovili cestno povezavo me Števanovci in Andovci. M°,j da so še kje kaj postorili in H* v prikazu nadaljnjega razvoj najbrž, niso zajete vse naloge' Znano je. na primer, da . Števanovcih gradijo va$r vodovod. Izpuščeno je 111 L, vprašanje gradnje central"® dvojezične osnovne šole z porabske Slovence. Kot kaže, pa bodo v P Z rabju tudi nekaj izgubili . za žagi v Števanovcih in " dolnjem Seniku. »Gospodav ski razlogi terjajo ukinitev dveh žag in postavitev nov" Monoštru.«