POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto IV. — Štev. 41
CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva ln uprave: »Posavski tednik«. Krško 56 — Telefon 33 — Čekovni račun prt NB FRLJ Krško. štev. 615-T-145	— Tiska
Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350, polletna 180, četrtletne 90 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko
KRŠKO, dne 17. oktobra 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO
■tarlN
Ne bomo nikdar dopustili) da bi italiianski imperialisti trgali kos %a kosom naše zemlje!
Najodločneje obso|amovsklep, da bi Trsi
in cono A izročili Italiji
Našega potrpljenja je konec - dovolj je bilo krivic
Velika Britanija in ZDA so sklenile izročiti Italiji mesto Trst in cono A. Ne gre za noben predlog, marveč za sklep, ki ga nameravajo Velika Brita-. nija in ZDA takoj uresničiti. Ta sklep so storile, ne da bi vprašale Jugoslavijo niti ostale podpisnike mirovne pogodbe z Italijo. Na Italijo so samo prenesle vso oblast v Trstu in coni A ter jo pozvale, naj s svojimi oboroženimi silami to ozemlje zasede.
Ta sklep, ki je bil sprejet 8. oktobra 1953, je najbolj groba kršitev mednarodnega prava, teptanje vseh osnovnih načel mednarodnega sodelovanja, enostransko dejanje, naperjeno proti koristim naše dežele, kakor tudi proti koristim svetovnega miru. To je teptanje naših pravic in mi tega ne moremo trpeti To je dejanje, katerega objektivni učinek bo izpodbu-janjc italijanske ekspanzivno-stl tn zato svetovna skupnost ne more ln ne sme ostati brezbrižna spričo takega nevarnega pojava.
O tem enostranskem sklepu bi bilo še 63.000 Slovencev in Hrvatov prepuščenih na milost ln nemilost Italiji. Zato je razumljivo, da so se jugoslovanski narodi dvignili kot en mož v obrambo interesov našega naroda. Po vsej naši državi so se vršili brezštevilni sestanki, demonstracije in protestna zboro- BrItanije to ZDA> v kateri od-vanja, kjer je delavno ljudstvo ioen0 protestira proti sklepu odločno zahtevalo, da v vpra- vIad ZDA in velike Britanije in šanju nase suverenosti ne od- gj pridržuje pravico, da upora-stopimo niti za ped, ta kjer je ( w ustrezna sredstva - na te-delovno ljudstvo enodušno iz- j melju ustanovne listine <•/V —
javljalo, da je pripravljeno pri- ■	---- -	-
jeti z» orožje in ščititi interese naše domovine.
Ob proslavi južnomoravskih brigad v Leskovcu je govoril naš predsednik tov. Tito, kjer je ponovno poudaril to, kar je že dovolj jasno ta točno povedal na Okroglici, to je, da ne bomo nikdar in nikoli dovolili, da bi prišla samo ped slovenske zemlje v tuje roke. Za dosego tega smotra imamo pravico uporabiti vsa sredstva, tudi oboroženo j silo.
Na veličastni proslavi make-
za zdaj nimata namena dovoliti, da hi v Trstu nastala nevarna situacija. Pri tem pripominjajo, da »vse kaže, da je to tudi službeno mnenje«. V poročilih navajajo, da še angloameriške čete dejansko ne bodo umaknile iz Trsta tako dolgo, dokler ne bo gotovo, da nihče ne bo streljal.
Naš /e - Trst!
Osemdeset tisoč padlo /e žrtev za Trst, milijonov sedemnajst Jugoslovanov kliče iz svojih sre »Naš je — Trsti«
Dali smo vse/
Matere dale so svoje sinove, očetje so kri svojo prelili, nismo na Gonars, na Rab, na Padovo še pozabili,
na tisoče, sto ln sto tisoče, ki so jih iz taborišča v taborišče gonili ali jih kot talce ujeli in jih pobilii
Mi gremo v borbo, mi gremo v smrt »za Trst*,
saj sedemnajst milijonov src ve, da
»Naš je — Trsti« ta z nami ve svet, da z nikomur ne bomo mi barantali, da se nikomur ne bomo prodali!
»Naš je Trsti*
ne onih, ki z njim barantajo,
»ali Tista nikomur ne damo!* je klic iz vasi, trgov in mest, in osemdeset tisoč vseh žrtev ki jih v borbi s lašisti v Trstu je padlo.
Damjan Vahen-Svetinov

TITO, KARDELJ, TRSTA NE DAMO!
Tako je zapisano zadnje dni, njce na internih zborih obsodile
za zavarovanje jugoslovanskih interesov na tržaškem področju.
Dne 13. oktobra je jugoslovanska vlada obvestila generalnega tajnika Združenih narodov Daga Hammarskjolda o položaju, ki je nastal zaradi an-gloameriškega sklepa o izročitvi cone A STO s Trstom Italiji. Jugoslovanska vlada je v tem sporočilu obvestila Združene narode o poteku pogajanj, ki so odnose med obema sosednjima deželama privedli do sedanje
donskega naroda v Skoplju je napetosti ta ugotovila, da sklep tov. Tito vsemu svetu jasno po- j Zahoda krši osnovne medna-vedal, da tisti trenutek, ko bo j rodne pravice. Istega dne Je dr-italijanski vojak prestopil mejo jžavni podtajnik za zunanje za-cone A, bomo vkorakali tja tn- j deve dr. Aleš Bebler sprejel za-di mi. Tem odločnim besedam ; stopnika Velike Britanije in se je pridružilo 250.000 Make- ZDA ter jima izročil noto, vka-doncev z velikim navdušenjem, I teri predlaga, naj bi sklicali ki so prisostvovali proslavi de- konferenco predstavnikov ZDA, setletnice ustanovitve make- Velike Britanije, Italije in Ju-donskih brigad.	: goslavije o možnosti, da bi od-
Vlada FLRJ je takoj poslala : stranili položaj, ki bi utegnil protestno noto vladama Velike ogrožati mir.
Ral pravi R temo inozemstvo?
Dogodki v zvezi s Trstonj polnijo stolpce tiska po vsem svetu. Zelo poučno je brati, kaj in kako pišejo o Trstu, ne samo zaradi Trsta in stališča posameznih vlad ter diplomatskih in drugih komentatorjih o tržaškem vprašanju. Se bolj je to zanimivo zaradi nečesa drugega. Dogodki v zvezi s Trstom so odsev sodobnega dogajanja v svetu, so odsev sodobnih mednarodnih odnosov, ki podpirajo težnje tega razvoja. Te težnje očitno nasprotujejo načinu, po kakršnem ZDA in Velika Britanija obravnavajo tržaško vprašanje.
Svetovni javnosti so bile že prej nesimpatične metode diktiranja in vsiljevanja tuje volje malim deželam. Zato so te me-
j tode ne le nesimpatične, marveč | jih narodi ne sprejemajo in se ! bore proti njim. Ideja enako-! pravnega sodelovanja med velikimi deželami je pognala globoke korenine.
Ta ideja je potrdila svojo življenjsko moč in čedalje večjo silo v življenju in praksi, predvsem v ustanovni listini Združenih narodov in v sami Organizaciji združenih narodov. Zato ogorčenje narodov Jugoslavije spričo načina, kako sta dve velesili skušali vsiliti Jugoslaviji ureditev tržaškega vprašanja, ni izključno jugoslovanska specifičnost. To ogorčenje je v Jugoslaviji moralo dobiti najmočnejše oblike tudi zaradi značaja nove Jugoslavije, zaradi enotnosti
njenih narodov, zato, ker se v Jugoslaviji najmočneje zrcalijo težnje sodobnega razvoja. To ogorčenje pa je hkrati tudi sestavni del širšega in polmno-žičnega prizadevanja na svetu, da bi sodobne probleme obravnavali s sodobnejšim; sredstvi ob popolni izključitvi diktata, zakulisne diplomacije, teptanja nacionalnih pravic ta koristi malih narodov.
Toda, kar je bilo možno nekoč, zdaj ni več. Ne le Jugoslavija, marveč tudi večina matih in srednjih dežel ne dopušča, da hi velesile krojile usodo in odločale o njihovih narodnih koristih, ne da bi jih vprašale, in brez njihove privolitve.
Kakor poroča sovjetska agencija TAS, je poslala sovjetska vlada vladama ZDA in Velike Britanije noto, v kateri protestira zaradi prepustitve uprave V coni A STO Italiji. Sovjetska nota pravi, da pomeni ta delitev STO ,hudo prekr šitev določb mirovne pogodbe z Italijo, kolikor se nanašajo na ustanovitev STO. Na koncu pravi nota, da vodi najnovejša pre-kršitev mirovne pogodbe z Italijo neizbežno do zaostritve odnosov med državami, tako da nastaja nevarnost za mir. Sovjetska vlada izjavlja, da gre vsa odgovornost za posledice spričo te kršitve vladama ZDA in Vel. Britanije.
namenom se nit »ct ne mudi
Zastopnik italijanskega vojnega ministrstva je izjavil, da ministrstvo ne bo začelo izvajati načrta o vkorakanju italijanskih čet v Trst in cono A, dokler Vel. Britanija in ZDA ne določijo datuma za umik svojih sil. Rimske agencije in listi poročajo, da Vel. Britanija in ZDA
po brežiških izložbah. Brežice so se tako spremenile, da same sebe ne poznajo. Spričo dogodkov v zvezi s tržaškim vprašanjem se je prva oglasila naša mladina iz obeh dijaških domov in že v četrtek, 8. t. m. zvečer, ko večina Brežičanov niti ni vedela, kaj se je zgodilo, stopila na ulice ter manifestirala za naše na zapadu še ne-osvobojene brate ter protestirala proti krivični odločitvi Angloameričani glede cone A.
Naslednji dan, v petek, je dala pobudo gimnazijska mladina, ki je že v jutranjih urah krenila s trobojnicami po mestu. Ni minilo pol ure, ko se ji je pridružila Ijudskošolska mladež, nakar so pričeli zapuščati delo tudi kolektivi gospodarskih podjetij, uradov in ustanov. Vse se je združilo v mogočno reko enodušnih manife-stantov za pravilno mednarodno politiko, ki so jo ubrali naši odgovorni voditelji. Dolgo vrsto let že niso videle Brežice toliko svojega prebivalstva na ulicah. Saj se že dolgo rd zgodilo kaj takega, kar bi spravilo naše ljudi v taki meri iz ravnotežja, kakor najnovejša sramotna kupčija Zapada z Lahi — na račun našega ljudstva. Skoro vsa okna in vse izložbe so nenadoma dobile zelo lepe barvane napise, kakor: »Tito, Kardelj. Trst je naš!«, »Armada v akcijo!«, »Dol z imperialisti!« itd. Od gradu do kolodvora in zopet nazaj je manifestirala množica, ki je nato pred občino poslušala nekaj govornikov, izmed katerih je zlasti zastopnik naše Ljudske armade žel največje odobravanje, in se je nato dostojanstveno razšla.
Še isti dan pa tudi naslednje dni so razne sindikalne podruž-
račune, ki jih delajo Lahi brez krčmarja in so bile odposlane primerne resolucije Zveznemu izvršnemu svetu.
Predvolilno zborovanje Soc. zveze delovnega ljudstva v nedeljo dopoldne na grajskem dvorišču se je spremenilo v izražanje enodušne volje prebivalstva za vse ukrepe, ki jih je
ta ki jih bo storilo naše državno vodstvo v zaščito narodnih interesov na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Kjerkoli se zbirajo fantje ta možje, odhajajoč na svojo dolžnost, naj si bo to z Bizeljskega ali s hrvaške strani pod Gorjanci, povsod slišiš ono lepo pa tudi odločno partizansko: »Na Slovenskem smo mi gospodar!«
Ste pozabili, gospod Chnrchill ?
Nič ne razžali človeka huje od izdaje, ko mu plane iznenada v hrbet prijatelj ta zaveznik. Ali ni pretresljivo, če te povsem nepričakovano izda tisti, s katerim te vežejo nepozabni spomini na težke Ani, ko sta drug drugega reševala v življenjski stiski.
Ne dvomimo, da tndi v Londonu ta VVashingtonu niso še ničesar pozabili. Vendar dovolite, gospod Churchill, da vas spomnimo tistih mračnih dni, ko ste na otoku kot v pasti trepetali za usodo svojegb imperija. Dovolite, da vas spomnimo dni. ko v Angliji ni bilo dobiti steklenice piva, ker ste Jih v j ma. Dobro ste jih obupu polnili z eksplozivom ta j ganske barantače, z njimi s pridržano sapo pre-i žali na izkrcavanje jsovražnih tankov. V tistih težkih dneh se je pritihotapil na Bled v Cvet-kovićevo vilo neznan tujec, ki je skrival Ime ta obraz. Prinesel je, gospod Churchill, vašo obljubo, da bomo dobili po vojni nazaj svojo Primorsko zemljo vse tja do živih narodnostnih mej na zahodu za plačilo, če se ne pridružimo Rimu in Berlinu.
Stafford Cripps je danes mrtev in ne more več govoriti. Vi ste pa še živi. gospod Churchill, ki ste ga poslali.
Takrat, ko ste trepetali za
Enotni stenami h Miznim volitvam
Volivci krškega okraja postavljajo svoje kandidate za zvezni ta republiški zbor poslancev.
V torek zvečer so volivci
Zadnji dogodki okrog Trsta so pri nas močno povečali predvolilno aktivnost. Skoraj ga ni sestanka, seje, konference ali predvolilnega zborovanja, da se ne bi govorilo o Trstu In ogorčeno protestiralo proti enostranskemu in krivičnemu reševanju tega vprašanja po zapadnih zaveznikih. Mnogi predvolilni sestanki, ki so prav zaradi tega bolje obiskani, se na koncu spremenijo v pravo demonstracijo, kjer volivci stiskajo pesti in enotno kot nikoli stopajo k bližnjim volitvam. »Hočemo takšne poslance, ki bodo kot v času NOB znali v najvišjih predstavništvih zastopati interese naših narodov, našo neodvisnost in državno celoto ter aktivno podpirati izgradnjo socializma« — se marsikje slišijo pripombe volivcev.
volilne enote v Krškem na svojem zboru volivcev po daljši razpravi enoglasno sprejeli za svoje zastopnike v zvezni ljudr skupščini dva zaslužna borca lz NOB ter aktivna lavna delavca tov. Živka Bemota in tov. Zimo Vrš čaj. Za kandidate republ. zbora pa tov. Lojzeta Colariča, predsednika OO SZDL in tov. Lojzeta Rihtara, tajnika OSS, ki sta po svojem dosedanjem delu v okraju prav dobro poznana.
usodo svoje domovine, ste prišli, gospod Churchill, k nam ta ne v Rim in ste dobro vedeli zakaj. Vaš! vrednostni papirji so imeli tako majhno ceno. da se rimski kralji niso zanimali zanje. Naši narodi takrat niso barantali za to, vendar so storili neizmerno več, kot ste želeli Ali se zavedate, gospod Churchill, da so takrat v silnih demonstracijah terjali vojno tudi za vašo pravično stvar iste množice, ki vas danes v enakih demonstracijah ogorčeno obsojajo?
Takrat vam ni dovoljeval ponos, da bi moledovali okoli Ri-poznali. tiki jim je pravična stvar vedno tam. kjer je najboljše plačilo. In vaša stvar zato takrat ni bila pravična, ker ste bili na psu. Ko se je apokaliptična povodenj nemškega »Blitzkriega« že peti dan pošastno valila čez Ardene na zahod, grozila, da vas pogoltne, in je bil Rim trdno prepričan. da je zmaga že na Hitlerjevi strani, ste v kablogramu Roosewe!tu bistroumno prerokovati. da ho Italija sedal napadla, da ne zamudi deleža pri plenu, ko vam bodo mrhovinarji razčetverili združeno kraljestvo, čez 25 dni se je to zgodilo. Rim je znova izpričal svojo ve-kovno moralo mrhovinarja. Danes pa istemu Rimu delite plen prav vi, gospod Churchill, čeprav se ni še z ničimer upravičil in odkupil.
Kje Je vaše sveto ogorčenje nad rimsko nravnostjo? Kje ie vaš ponos iz tistih težkih mračnih dni, ko ste se odločili, da se vaša domovina ne bo nikdar vdala?
Pozabili ste obljubo. k< nam jo je prinesel Stafford Cripps in ponavljate za Rimom, do je Trst italijanski. Kako italijanski?
Vi menite, gospod Churchill, da korist imnerija poč onravi-čuje tud! grda dejanja. Mi pa smo prepričani, da je to obenem vaša tragika, če za dvem'Pve
V Pišecah so v nedeljo na j koristi, ki si jih obetate od vče-zboru volivcev za zveznega po-! rajšnjega poniglavega sovračni-slanca predlagali in sprejeli tov. j fca lahkomiselno žanrarijate ču-Lojzeta Mlakarja, sekretarja ! cfva starega zaveznika.
OK ZKS Krško, za republiškega j To nismo, ki ga prinašamo v poslanca pa tov Staneta Nunči- j izvlečku, je poslal tov. rvo p,>-ča, doma iz Vidma, ki je sedaj knvič gospodu Ctareblllu to i» javni tožilec v Ptuju	j bilo ohiavtieo« v-
I poročevalcu z dne 11, t. m.
Duhovniki krškega okraja
o&sofafo s'slep iHii?e§mcrllsaiicev m sla Sle IMKana m IržaSHega
ipraSania
Kandidati, Ki so lih predlagali za repnailSKi zbor
Eandidadi lil so ph predlagali prvi zbori volivcev krškega okraja za Zvezni zbor
TOVARIŠ LOJZE COLARIC
~ “'f. tl:
Dne 14. t. m. so duhovniki člani in nečlani CMD krškega okraja zborovali ter ostro obsodili enostranski in za jugoslovanske narode krivičen sklep Angloamerikancev,' kakor tudi stališče Vatikana do tržaškega vprašanja. Med drugim obsojajo vatikansko vodstvo zaradi tega, ker skuša izrabljati svoj položaj zato, da bi podprli imperialistično rimsko politiko.
Zavedajo se, — so poudarili, da so po verskih vprašanjih odgovorni le Vatikanu, istočasno so pa tudi poudarili, da Vatikan nima prav nobene pravice, da se vmešava v politične zadeve kateregakoli naroda in da tako stališče oni ne bodo podpirali.
V diskusiji so sodelovali šte-
vilni duhovniki ter vsi odobravali odločno stališče- našega vodstva, v svoji diskusiji je n. pr. g. župnik Klasinc iz Brežic poudaril, da se je že v prvi svetovni vojni tri leta boril za Trst in da je takoj po končani vojni opazil krivično stališče Italije do Trsta in Slovencev, ki so iz šol in cerkev takoj odstranili slovenski jezik in so morali v čisto slovenskih krajih uporabljati v šoli in službi božji italijanski jezik. V tem je tudi videl - pravi g. Klasinc - pristransko stališče Vatikana do Slovencev, zato pravi, da tudi izjave papeža Pija XII. tržaškemu županu ne more jemati resno. Na koncu svojega govora je poudaril, da Vatikan naj ne izvaja italijanske politike.
PROTESTNA RESOLUCIJA V ZADEVI TRSTA IN SLOVENSKEGA PRIMORJA
Podpisani duhovniki iz krškega okraja, zbrani danes na protestnem zborovanju v Krškem, se enodušno pridružujemo ooorčenim protestom vsega slovenskega in jugoslovanskega prebivalstva proti samovoljnemu reševanju tržaškega vprašanja od strani ameriške in britanske vlade. Taka politika ne služi prizadevanju za mir pri narodih, marveč zastruplja mednarodno ozračje in vzbuja imperialistične pohlepe. Tudi vidimo v tem nasilnem dejanju kršitev mirovne pogodbe z Italijo in pa bogato nagrado Italiji za njene fašistične zločine. Novi Rapallo!
Odločno obsojamo ta atentat na interese tržaškega prebivalstva in vse Jugoslavije! Obenem pa izražamo trdno prepričanje, da organizacija Združenih narodov ne bo nikoli pristala na tako enostransko in krivično rešitev tržaškega vprašanja.
Zato naj Amerika in Anglija čimprej umakneta svojo deklaracijo o problemu STO.
Istočasno globoko obžalujemo izjave vatikanskih krogov v zadevi Trsta in slovenskega Primorja, če so resnične. Mišljenja smo, da naj bi se vrhovno vodstvo katoliške cerkve ne vmešavalo v zgolj politične zadeve, kateregakoli naroda, še manj pa, da bi podpiralo imperialistične zahteve italijanske vlade. Take izjave uradnih cerkvenih krogov izredno slabo vplivajo na verno sloVensko ljudstvo, ki se čuti po takih izjavah globoko užaljeno v svoji narodni zavesti!
V teh težkih dneh se slovenski duhovniki še bolj trdno povezujemo z našim državnim vodstvom in vsem delovnim ljudstvom. Italiji niti pedi naše slovenske zemlje!
Krško, dne 14. okt. 195.3
Sledi 28 podpisov:
Deleeni Kolektivi In HZ se si že norele kandidate za okrajni zkor proizvajalcev
Dobro obiskani zbori volivcev proizvajalcev — skoraj povsod je postavljenih trikrat toliko kandidatov, kot jih bo voljenih.
V zadnjih štirinajstih dneh so kot povsod. drugod proizvajalci zborovali tudi v našem okraju ter si izbirali kandidate za okrajni zbor proizvajalcev. Zaradi velikega zanimanja za bližnje volitve so bili skoraj povsod tudi zelo dobro obiskani. Razen v nekaterih krajih so bili že ob prvem sklicanju sklepčni. To velja v prvi vrsti za večje delovne kolektive pa tildi obrtnike, trgovce itd. Nekoliko slabše so bili obiskani (nekje tudi nesklepčni) zbori volivcev proizvajalcev kmetijske skupine. To je do neke mere razumljivo spričo tega, da so člani KZ mnogo bolj raztreseni ter se navadno sestajajo le ob nedeljah. Le nekatere KZ, kot n. pr. Blanca, Jesenice itd-, še do sedaj niso uspele niti na nedeljo izvršiti zbora volivcev, ki bi bil sklepčen. Gre pri tem za očitno slabost vodstev ofi pomanjkljivo obveščanje, kajti povsod kaže na to, da se prebivalstvo za te volitve zelo zanima.
Pomen sedčnjih volitev, ki v razvoju ljudske oblasti nedvomno pomenijo velik korak naprej, je bil proizvajalcem mno-gokje premalo pojasnjen. V nekaterih volilnih enotah so bili volivci proizvajalci več aii manj prepuščeni le obvestilom, ki so jih dobili preko časopisja. To zlasti velja za tiste volilne enote, katere sestavlja več manjših podjetij in obratov. To je š!o na škodo pri izbiri kandidatov,
ker se je premalo govorilo o moralnem liku odbornika okrajnega zbora proizvajalcev itd. Da se je več govorilo o vlogi zbora proizvajalcev in posameznega odbornika, bi prav gotovo ne prišel na kandidatno listo n. pr. Bizjak Ivan, čevljar iz Krškega, ki je kot predsednik Okrajne obrtne zbornice odklonil vsako sodelovanje in celo prepovedal uslužbencu zbornice, da pomaga pri organizaciji okrajne gospodarske razstave. Mar more v okrajnem odboru tak človek za gospodarski in splošni napredek kaj doprinesti, če je on sam zaviral uspeh za* naš gospodarski razvoj tako važne stvari, kot so n. pr. ravno gospodarske razstave1 Prav gotovo nef V vseh (razen nekaterih) volilnih enotah obeh skupin so proizvajalci ob široki razpravi izbrali zelo dobre, poštene in socialistični stvari predane ljudi. Pri volitvah ne jbo težko izmed njih izbirati, ker so vsi dobri, n. pr. v rudniku Krmelju, na Senovem, v Celulozi, Opekarni itd. itd.
Pri izbiri kandidatov za okrajni zbor proizvajalcev se je pa vendarle zopet pokazala naša stara slabost, namreč da so kandidirani ljudje pretežno iz administracije odnosno šefi obratov, a premalo je med njimi delavcev in kmetov. Na drugi strani je med kandidati prav tako odločno premalo žena, saj so od približno 120 kandidatov komaj dve ali tri ženske.
ZADNJE VESTI
NEW YORK. Varnostni svet. nemu dnevniku »Kleine Zei-je sinoči načel tržaško vpraša- tung«, ki je v kopici člankov nje. Prvi v razpravi je govoril pod-skupnim naslovom »Krvava ameriški predstavnik Lodge, ki meja 'Koroške« obrekoval in je trdil, da je sklep vlad ZDA, žalil NOB m Jugoslavijo. Prvi in Velike Britanije, da izroče j del procesa se je že končal. Se-cono »A« Italiji, plod »zrelega' daj so obravnavali obtožbe razmišljanja« in da so trditve, | Wutteja. ki so ga nacisti imeli da le-ta ogroža mir in varnost v- zaporih. Omenjeni časnik mu na tem delu Evrope, »absurdne«.! je namreč očital, da si je pri-Sovjetski predstavnik, ki je j svoji 1 denar, ki mu ga je ob zahteval sklicanje Varnostnega nemški kapitulaciji izročil v
Tov. Lojze Colarič -------
leta 1905 v Sutni, občina Podbočje. Pred vojno je bil delavec, v letu 1941, kmalu po italijanski okupaciji, ko se je pričelo razvijati osvobodilno gibanje, se je temu priključil in bil v občini Podbočje eden prvih političnih aktivistov. V meseca aprilu leta 1942 je stopil v NOV, kjer je bil vse do osvoboditve. Bil je četni, nato bataljonski, odredni in končno divizijski politični komisar. Je rezervni major in nosilec spomenice od leta 1941. Po .osvoboditvi je opravljal razne funkcije na okrožju Novo mesto, Oblastnem ljudskem odboru v Ljubljani ter bil več let predsednik OLO Krško.
Sedaj je predsednik OO Socialistične zveze DL za okraj Krško ter podpredsednik OLO, že do sedaj republiški ljudski poslanec. Aktivno dela tudi v drugih političnih organizacijah in društvih.
TOV. STANE NUNClC
| čina Raka. Po poklicu je čevljarski mojster, sedaj zaposlen kot poslovodja trgovine s čevlji Triglav v Brežicah. Tov. Martin Bajc je eden od prvih aktivistov OF na področju Kostanjevice in v Gorjancih, ki je zelo zgodaj, 1941 pričel s političnim delom na organiziranju OF. V marcu 1943 je bil od Italijanov interniran, ki jim je nato pobegnil in odšel v NOV. Bil je borec Gorjanskega bataljona in pozneje odgovoren političen delavec na področju Gorjancev. Je nosilec spomenice od leta 1941 in rezervni kapetan I. klase.
Po osvoboditvi se je nahajal na raznih dolžnostih, in sicer: na okrožju Novo mesto, okraju Krško, kjer je bil dalj časa sekretar okraja, delal je v raznih republiških ustanovah itd.
Tov. Bajc namerava kandidirati za republiški zbor v domači občini na Raki, Cerkljah, Podbočju, Bučki in Kostanjevici.
TOV. ZIMA VRSCAJ
Tov. Stane Nunčič — Mile je rojen 1. 11. 1914 na Vidmu ob Savi. V narodnoosvobodilni borbi je aktivno sodeloval od 1.1943. Opravljal je najrazličnejše funkcije. Med drugim je bil tudi sekretar okraja Krško—Brežice, nato sekretar okraja Krško itd.
Po osvoboditvi je bil do maja 1946 član okrajnega izvršnega ljudskega odbora v Krškem, poverjenik za gospodarstvo oz. finance. Od tedaj vse do L 1949 je opravljal najrazličnejše dolžnosti na okrajih Črnomelj, Novo mesto, Krško in Trbovlje. Od 1. 2. 1949 pa se nahaja v okraju Ptuj na položaju javnega tožilca z-, ptujski okraj.
Na predzadnji seji okrajnega ljudskega odbora Krško je bil izvoljen v gospodarski svet OLO, ker se bo te dni vrnil iz Ptuja v domači kraj.
TOV. MARTIN BAJC — GREGA
sveta zaradi položaja v Trstu, je ameriško stališče odklonil in obsodil zahodni sili, da sta prekršili mirovno pogodbo z Italijo. Zahteval je. da v roku treh mesecev uresničijo določbe mirovne pogodbe in da imenujejo za prvega guvernerja švicarskega polkovnika Fluckigera.
Z razpravo bodo nadaljevali po želji večine šele prihodnji torek.
CELOVEC. Pred tukajšnjim sodiščem se je končal proces
varstvo neka Stirmer. Ta pa je kot- priča izjavil, da je pisanje »Kleine Zeitung« v celoti lažnivo.	i
Glavni urednik časnika Gon-zer, nekdanji funkcionar v Gobbelsovem propagandnem ministrstvu; je bil obsojen na Večjo denarno kazen zaradi javnega obrekovanja in kršitve ugleda.
RIM. Italijanska skupščina je z večino zavrnila predlog, naj namesto starega fašističnega
proti graškemu kleronacistič- zakona o javnem redu izglasu-
Tov. Martin Bajc — Grega je rojen leta 1910 na Gmajni, ob-
jejo novega. Senat pa razpravlja o Trstu in prav tako kakor pred njim skupščina zahteva, naj se določbe tristranske izjave, t. j. da se Italiji vrne vse tržaško ozemlje, uresničijo.
KOPER. Število prostovoljcev v jugoslovanski coni STO — Italijanov, Slovencev in. Hrvatov — se je tako povečalo, tda bodo morali misliti na nove organizacijske ukrepe. Verjetno bodo zanje ustanovili posebne brigade. Pripadniki naše JLA pa dobivajo iz vseh krajev Jugoslavije brzojavko, v katerem ljudstvo poudarja enotnost in solidarnost vseh jugoslovanskih narodov v vprašanju Trsta.
Tov, Zima Vrščaj je rojena leta 1912 v Trstu. Pred vojno je kot učiteljica službovala v Bre-
žicah, v Sinju in gimnaziji v Žalcu. V narodnoosvobodilni pokret se je vključila takoj leta 1941 in je do leta 1943 kot sekretarka AFŽ in OF delala v Ljubljani ter živela v strogi ilegali. Ker so jo okupatorske oblasti in domači izdajalci vedno zasledovali, je morala v tem letu zapustiti Ljubljano. V osvobodilni borbi je nato sodelovala do konca vojne. Je nosilec spomenice od leta 1941. Po osvoboditvi se je vrnila v Ljubljano, kjer je bila na raznih dolžnostih. Bila je dalj časa urednica »Naše žene«, direktor Cankarjeve založbe itd.
Sedaj je članica Glavnega odbora AFŽ Slovenije, sekretarka izseljenske matice in urednica »Cicibana«.
TOV. ŽIVKO BERNOT
in
Rako je z vodovodom s Brežicah?
Mestni Vodovod v so zgradili med prvo
Brežicah
s«,	____r_____ svetovno
vojno v letih 1914—1916. Crpal-ne naprave so urejene ob železniški postaji v Brežini. Po
2550 metrov dolgem napajalnem prihranili vodu pritiskajo črpalke vodo v. trenutno 43 metrov visok vodovodni rezervoar, ki je v slikovitem stolpu v mestu. Graditelji soj našli zares primeren prostor, kajti stolp stoji nQ samem vec desetin metrov globokem srednjeveškem obzidju mesta Brežic. Solidnost gradnje stolpa in temeljev je bila preizkušena že drugo leto po izročitvi namenu, ko je močan potres precej zdelal Brežice in okolico.
Veliko se je pisalo in govorilo o popravilu vodovoda, sedaj pa žal prevladuje mnenje, češ saj je vse zaman. Sirijo se razne vesti o verjetnosti, da vodovod odpove, da mlekarna ne bo mogla poslovati, da v bolnici ne bodo mogli poslovati, da se bo pojavil tifus in tako naprej. Pa smo sc oglasili v upravi mestnega vodovoda, kjer smo izvedeli spodaj navedena dejstva.
Drži da so vodovodno omrežje zgradili pred 37. leti in da je zato doslufflo, ne smemo pa pozabiti, da so takrat vgradili stane, rabljene in izločene cevi Vodovoda Zagreb. Neki očividec celo trdi. da so bile cevi takrat 50 odst. izrabljene, zato danes w res ni čudno, da vsa napeljava j trenutno odpoveduje in da izgube 60 odstotkov vode.
Stare agregate so letos Izmenjali z novo uvoženimi, vendar ni sredstev za dokončno montažo. Trenutno deluje le en agregat in če ta odpove, ni rezerve; tako bodo konsumenti ostali brez vode. Vsa vzdrževalna dela in popravila so se vršila d sedaj na upanje-kredit ali pa v breme proizvodnih stroškov, zaradi česar imajo poslovno izgubo, katero bodo morali kriti, ako ne dobijo investicij, z 100 odst. podražitvijo vode. Malo čudna se nam zdi svoječasna izjav,, okrajnega funkcionarja, da se mora vodovod vzdrževati z vodarino. Mnenja smo, da ta tovariš pozablja, da se nobeden, najmanj pa tako pomanjkljiv vodovod ne more sam vzdrževati in da vse te ustanove prejemajo dotacije iz proračuna, ki so namenjene za vzdrževanje in nove gradnje. Ob taki izjavi se nam vsiljuje čuden občutek posledic, ki bj nastale z dvigovanjem cen in zmanjševanjem življenjskega standarda delovnega ljudstva. Ako plača sedaj povprečna družina periodično 300 do 400 din, bi v bodoče znesel račun do 800 din in Še več; menimo da je to le prehudo.
Prepričani smo, da bodo nepoučeni trdili, da naj se prebivalstvo poslužuje vodnjakov, kakor v krajih, kjer ni vodovoda. toda sanitarna analiza je pokazala, da je voda za uživanje neprimerna. Kje je pa naša okrajna, pravzaprav medokraj-na bolnica, sanitarne naprave in požarna varnost? Samo majhen račun nam pokaže, da bi nastala veliko večja materialna škoda ako vodovod odpove, kot bj sedaj znesle investicije, zraven tega pa bi bilo ogroženo zdravje ljudi in živine ter povzročena velika moralno-poh-tična škoda. Samo v Tovarni pohištva v Brežicah, kj je oddaljena od vodovoda le 400 m, bi v primeru požara nastala škoda nad 30 milijonov, medtem ko bi investicija za napeljavo vodovoda znašala 2 milijona. In končno naša bolnica!
Kako bodo operirali in kako bo ustanova poslovala, če vodovod odpove? Zc to naj nas gane, da smo jutri lahko sami bolniki v bolnici, kateri dela ravno vodovod resne preglavice in skrbi.
Za popravilo vodovoda se do-
sedaj ni veliko prispevalo. Lani so imeli republiški kredit v; znesku 5 milijonov din; ta je bil v glavnem porabljen za nabavo materiala. Pri uvozu so
208.000 din. ki so izginili« v okrajnem planu. Menimo, da je to zgrešeno, kajti ta sredstva pripadajo samo vodovodu v Brežicah, ker bi jih nujno potrebovali za vzdrževalna delu. Od letos planiranih 5 milijonov, pravijo, da dobe le 1,500.000 din za poravnavo že dobavljenih cevi, ostalo naj bi pa odpadlo. Govorili smo z vodstvom vodovoda in raznimi prizadetimi konsumenti in ugotovili, da je vodovod življenjske važnosti in da se sredstva za vzdrževanje in popravila morajo najti! To željo naj upoštevajo tovariši na okraju, ki sedal sestavljajo nov letošnjj investicijski plan. Mnenja smo tudi. da bi se okrajna skupščina resno pogovorila o problemu mestnega vodovoda, kajti z delom pri ustanovi ni odlagati, ker je posredi oskrba z vodo in zdravje tisočev državljanov ter bolnica, ki zaskrbljeno zasleduje situacijo mestnega vodovoda.
V dopisu OLO Krško štev. 11992-1/53 z dne 30. septembra 1953 smo čitali, da se bo 208.000 din dalo vodovodu, »če bodo za to dane možnosti«. Sredstva so blokirana pri Narod-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Tov. Živko Bernot je rojeif leta 1914 v Ljubljani in po poklicu agronom. V narodnoosvobodilni vojski je sodeloval od leta 1941. Že marca leta 1942 je vstopil v partizane, bil je na položaju namestnika komisarja Dolenjskega bataljona, komisar bataljona Krškega odreda, komisar bataljona Cankarjeve brigade, nam. komisarja oficirske šole prf Glavnem štabu,, komisar oficirske šole pri IX. korpusu na Primorskem in nato komisar oficirske šole pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije. Tov. Živko je nosilec spomenice od leta 1941 in rezervni podpolkovnik JLA.
Po osvoboditvi je opravljal razne dolžnosti na ministrstvu za kmetijstvo. Bil je načelnik oddelka za plan, pomočnik ministra, direktor kmetijsko znanstvenega zavoda, dir. Kmečke knjige itd.
Sedaj je član Izvršnega odbora Glavne zadružne zveze Slovenije, kjer je tudi zaposlen.
Đo 1©. novembra.
smo podaljšali role
za zbiranje novih naročnikov in plačevanje naročnine. Ce se boste do 10. novembra 1953 naročili na »POSAVSKI TEDNIK« oz. plačali naročnino do konca t. I., boste lahko sodelovali pri nagradnem žrebanju, ki ga bo priredilo naše uredništvo.
Do sedaj smo zbrali naslednje dobitke:
1.	kmetijski stroj,
2.	kuhinjsko opremo,
3.	trsno škropilnico,
4.	žveplalnik »Panonija«, ~
5.	14-dnevno bivanje v Čatcških Toplicah,
6.	več ton premoga,
7.	nekaj metrov drv,
8.	večjo količino krompirja,
9.	sodček vina,
10.	blago za žensko obleko,
11.	50 kg bele moke,
12.	50 kg pralne sode,
13.	50 kg klajnega apna,
14.	več brušenih servisov
cah?
Kdo si ne želi štirinajst dni bivati v Čateških Topli -? Ne zamudite prilike in se naročite na »Posavski tednik«. Morda vam je sreča naklonjena in vaša želja se bo izpolnila
Gotovo ste ali pa še boste prejeli položnico, katero smo vam pred dnevi poslali. Položnice so izpisane in vas prosimo, da na položnici označeni znesek nakažete na naš tekoči račun. S tem boste imeli poravnano naročnino do konca leta in pa. kar je najvažnejše, pravico do nagradnega žrebanja. Pohitite z vplačilom naročnine!
V vsako hišo »Posavski tednik«!
Uredništvo in uprava »Posavskega tednika«
DR. BRIC MINKO, šef pljučneg a oddelka in protituberkulozne-ga dispanzerja Brežice.
19. oktober -
začetek Lnorografske akcije
Danes, ko z velikim poletom pravočasno odkrita njegova dogradimo našo lepo domovino, ko lezen.
pred našimi oem; rastejo veli-, Ljudska oblast nam je omo-častni spomeniki pridnih, de- ' gočila, da se bo 19. oktobra lovnih rok, je izguba vsakega1 1953 začelo v krškem okraju posameznika, ki zaradi katerega slikanje pljuč vsega prebivalko!; vzroka prekine gigantske j s-tva, ki so v januarju tega letr napore našega naroda, za nas : izpolnili 14 leta. Milijonski stro-
j škj ne bodo zaman, če se bo temu pozivu vsakdo izmed nas odzval. Važno je zlasti to, da bo udeležba sigurno 100 odstotna. Zakaj? Kaj nam namreč pomaga, če pride na slikanje pljuč
vse nenadomestljiva.
Najhujši sovražnik, ki trga posamezne člene iz verige naše skupnosti je bolezen, ki včasih popolnoma neopaženo in zahrbtno udari med nas, tja kjer	-
jo najmanj pričakujemo. Ona je j	, °,pa A5'’*-. en ne?r,e~
tista, ki načne in včasih tudi poruši temelje naše življenjske sile. Kakšna nesreča je, če v družini namesto zdravja domuje bolezen! Ze samo majhen prehlad, nedolžna gripa ali angina povzročajo skrbi in težave.
Če se pa v narodu zakorenini bolezen, ki zahteva vsako leto večji davek, vsako leto več človeških življenj, je to prava narodna katastrofa, kateri se je treba z najenergičnejšlmi sredstvi zoperstaviti. Tu v prvi vrsti mislim tuberkulozo, katere je med našim narodom še vedno veliko, čeprav se bijemo z njo že dolga leta z vsemi silami In z vsemi najmodernejšimi pripomočki.
Ta težko bolezen zahteva v naši državi vsake četrt ure no-
gledani lahko okuži vse ostale. Zato moramo biti pregledani vsi.
Vsak posameznik mora biti toliko pošten, do svoje naj bližje okolice, do svoje družine, do svojih otrok in do skupnosti, da se bo pozivu rade volje in takoj odzval. Mar ne boste dovolili starši, da bo malomaren človek okužil vaše otroke, najdražje, kar imate?
Slikanje pljuč se bo vršilo po občin ali ob določenih dnevih, ki bodo pravočasno objavljeni. Vsako minuto bo slikan en prebivalec našega okraja in po enem mesecu bomo točno vedeli, koliko je med nam’ zdravih in koliko bolnih. Tisti, ki bodo potrebni zdravljenja, se bodo zdravili brezplačno po zdraviliščih in bolnicah, katerim pa
Pomen rentgenskega slikanja in njega izvedbe
vo žrtev, vsake četrt ure odpira zdravljenje ne bo potrebno v sveže grobove in pušča za seboj ustanovah, se bodo zdravili do-Jok in gorje. Ml vemo, da so ma pod nadzorstvom dispan-žrtve te bolezni večinoma tisti zerja.
ljudje, ki se niso pravočasno Prepričan sem, da bo vsakdo
začeli zdraviti ali Pa tisti, ki so ee premalo resno lotili zdravljenja. V današnjem času, ko imamo na razpolago uspešna zdravila proti tej bolezni, so v resnici vse take žrtve nepotrebne. Pri nas imamo dovolj vseh najnovejših zdravil, ki hitro bolniku povrnejo zdravje, če je le
izmed nas razumel veliko skrb in prizadevanje ljudske oblasti,
Tuberkuloza, množična socialna bolezen, ni samo za človeka zelo nevarna, ker je nalezljiva, ampak predvsem zaradi tega, ker je zelo zahrbtna. Bolnik sam ne ve. kdaj se je okužil in niti ne ve, da v njem kujejo propad zdravja tuberkulozni bacili. Tuberkulozni bolnik pa seje tuberkulozne klice med zdrave ljudi, bolezen pa se nenehno širi dalje.
Dolgo so zdravniki iskali metodo pregleda, pri kateri bi našli pri bolniku prve spremembe, ki jih je povzročil tuberkulozni bacil. Šele nemški fizik in zdravnik Vilhelm Konrad Rentgen je leta 1895 odkril po njem Imenovane, za prosto oko nevidne žarke, ki pokažejo na posebnem aparatu senčniku bolezenske spremembe tudi v notranjosti človeka. Danes imamo najrazličnejše rentgenske aparate, katerih se naše zdravstvene ustanove s pridom poslužujejo. Zdravniki ugotavljamo s temi aparati najrazličnejše spremembe na telesu človeka ali celo živali, kot so n. pr. prelomi kosti; bolezenske spremembe pljuč (rak, tuberkuloza, pljučnica itd.), srca, ožilja itd.
Samo z rentgenskim običajnim pregledom pa se nismo popolnoma zadovoljili. Gre prepočasi. S takim aparatom serijsko zmore zdravnik komaj 50 pregledov dnevno. Pri tem pa preti zdravniku, ki ravna s tem aparatom oškodovanje telesa, ker je stalno v dotiku z rentgenskimi žarki. Prav zaradi tega so strokovnjaki skonstruirali poseben aparat, s katerim je možen običajen rentgenski pregled slikati. Slika nam večkrat
za tuberkulozo na Golniku ima kar tri take avtomobile. S takim fluorografskim avtomobilom lahko slikamo v eni uri 100 do 150 ljudi. Danes nam je omogočeno, da z množičnim slikanjem pljuč dobimo jasno sliko
diagnoze so potrebni še spedal-ni laboratorijski pregledi. Ne-kjer tuberkulozna obolenja pre- ! kaj odstotkov pa bo gotovo od-vladujejo nad ostalimi bolezni- kritih tuberkuloznih bolnikov, mi.	i M bodo takoj sprejeti na spe-
4. Da se vsak drži točno ure cialno brezplačno zdravljenje, in dneva fluorografiranja, da Končno bodo ponovno klicani vsak ve, kako poteka slikanje, tudi oni, pri katerih fluorograf-Od občine dobiš poziv, kjer je ska slika ni v tehničnem smislu
ki hoče s to akcijo preprečiti da še boli točen	H to,
sSFHS iSrSS
rod. ki bo kos vsem težavam in; v tujini so po osvoboditvi kupili naporom, ki ga čakajo v bo-’ svoji stari domovini nič mani
dočnosti.
kot 9 takih aparatov. Inštitut
Izvenpljučna tuberkuloza
Kadar se govori o tuberkulozi, takrat se med širokimi množicami vedno misij pod tem imenom obolenje pljuč. Pa celo včasih bolniki pod tem imenom označujejo pljučno obolelost, ker je obolelost pljuč naj pogostejša lokalizacija tuberkuloze.
Ta popularni članek obl javljam ravno zato, da bi upoznal čitatelja z dejstvom, da je tuberkuloza veliko težje obolenje, kakor to mislijo oni, ki smatrajo to bolezen izključno pljučno, ker to obolenje lahko zavzame s svojim razdiralnim delom vsak organ človeškega telesa. N; mesta v organizmu, ki ne bi obolel od tuberkuloze.
Pa kaj je potem tuberkuloza? To je obolenje, ki ga povzroča mikroorganizem, mala klica — bacil. Ime je dobil po svojem najditelju Robertu Kochu, ki ga je prvi opisal leta 1883 kot povzročitelja tuberkuloznega razpadanja pljuč. Ravno zato da-
primenh širi v notranjosti or- (tih, da se presele v vse mogoče gamzma naprej v druge organe. organe človeškega telesa bodisi Tako razlikujemo primarno in po krvi, dihalnih ceveh ali po sekundarno tuberkulozno obole- j prebavnem traktu. Moramo tu
vsekakor poudariti, da je sekundarno tuberkulozno obolenje že neka vrsta komplikacij primarne pljučne tuberkuloze
zdravstva naših ljudi. S tem točno določena ura, kraj in dan bomo ugotovili, za čem naši slikanja pljuč. S tem pozivom ljudje najčešče obolevajo in prideš na mesto slikanja, umirajo. Seveda pa je uspeh Tu bosta dve osebi pobirali le, če se udeležimo fluorografi- pozive in ti napisali novo kar-ranja 100-odstotno. Kaj bomo toteko. S to kartoteko greš nato torej dosegli s fluorografiio? v fluorografski avto na slika-1. Ugotovili bomo vse začetne nje. Pri vratih avtomobila tl bo oblike tuberkuloze, katere se sestra s tušem še napisalo tvoje bodo dale kaj hitro pozdraviti ime in priimek. Nato pristopiš
k aparatu. Istočasno, ko se sli'
kaj o tvoja pljuča, se slika tudi tvoja kartoteka. Pri samem slikanju pa je važne, da vsak globoko vdihne in zadrži sapo med stikanjem. Ko je slikanje končano, gredo vse slike na Inštitut za tuberkulozo na Golnik,
Kaj je to primarna tuberkuloza? To je obolenje enega organa. dokler je ostali organi zem še zdrav. t. j., organ, ki prvi oboli pri človeku, je obolel od primarne oblike te bolezni. Kateri je ta organ? To so v glavnem pljuča in redkeje črevesje. Kochovj bacili lahko dospejo v pljuča zdravega človeka na razne načine (kapljična infekcija, prah Itd.) Tu sedaj oni povzročajo primarno obolenje pljuč. Prav tako lahko z nekuhanim mlekom tuberkuloznih krav prispejo bacili tuberkuloze direktno v črevesje, tu se na-sele in izzovejo primarno tuberkulozo črevesnega aparata Bacili tuberkuloze pa ne morejo dospeti direktno v ostale organe (n. pr. jetra, kostni mozeg, spol-
in zatreti.
2.	Odkrili bomo tudi že zastarele oblike tuberkuloze z razpadom pljuč, tako imenovanimi kavernami. Ti bolniki so za zdravljenje že teže dostopni.
Vendar jih tudi z današnjimi modernimi metodami zdravljenja ozdravimo oziroma jih vsaj kjer jih zdravniki-specialisti pripravimo do tega, da bolezen pregledajo in ocenijo zdravje ne napreduje in niso taki bol- posameznega človeka. Ce bodo nlki več nevarni svoji okolici. našli sumljive bolezenske spre-
3.	Odkrili bomo tudi inaktiv- membe, boš ponovno klican na ! ne oblike tuberkuloze, kot so specialni pregled. To pa še ne I poapnenje žlez, zarastline pore- pomeni, da si tuberkulozno bo- 1 bmice itd. Take primere pa bo lan. Ponovni poziv za pregled naš protituberkulozni dispanzer bodo dobili vsi oni, pri katerih vodil v evidenci, ker vemo. da se bodo pri fluorografiranju
_______ ________ lahko staro mirujoče, neškodlji- ugotovile kakršnekoli spremem-
ter je zaradi "tega tako'oboTeirie ! Vo tuberkulozno vnetje ponovno be na pljučih, srcu, velikih ži-težje narave Ker tedai oreoni- ; vzp,amt! In Prične uničevati te- lah, porebrnici itd. Ponovni
- - '....... 6 lo. Zato bo take primere vsaj pregled je potreben zaradi ugo-
enkrat letno klical naš dispan- tovitve značaja bolezenskih
sprememb. Za točno postavitev
nes imenujemo povzročitelja tu-1 ne žleze itd.). V te‘in ostale, od berkuloznih obolenj Kochov ba-, zunanjega sveta zaprte organe, cil. A zakaj se obolenje imenuje j lahko zaide)o bacili tuberkuloze tuberkuloza? V obolelih organih edino iz že “obolelih pljuč, in to (največkrat v pljučih) to je tam, v glavnem po krvnem obtoku, kjer se naseli Kochov bacil, na- Taka tuberkuloza se tedaj ime-
zem izgubi tudi toliko svojih obrambnih moči, da dovoli prodor Kochovih bacilov iz pri mamega žarišča v ostale organe, nam bo razumljivo, da je tale organizem v nevarnosti, a zdravljenje je težje ln manj uspešno.
Zato je potrebno, da vsak bolnik, ki je bolan za tuberkulozo redno obiskuje zdravstvene ustanove in dispanzerje zaradi zdravljenja in kontrole. Tu bo poleg zdravljenja dobil navodila, kako mora živeti, da ne bi kot nevaren bolnik ogrožal svoje okolice.
Tako iz vsega vidimo, da je izvenpljučna tuberkuloza v
zer na kontrolni pregled.
4. Odkrili pa bomo tudi druge pljučne bolezni, kot so rak m druge novotvorbe pljuč ter najrazličnejše bolezni srca in ožilja.
Iz vsega tega nam je jasno, kako važen je pomen množičnega slikanja pljuč prebivalstva okraja. Naša ljudska oblast žrtvuje mnogo za zdravje ljudi. Naj. navedem, da bodo samo filmi, za to slikanje v krškem okraju stali okrog 3 milijone dinarjev. Preslikali bomo okrog 50000 ljudi. Akcija se prične 19. oktobra in bo predvidoma
uspela (premaknjena ali slabo osvetljena slika).
5.	Da, kdor omalovažuje poziv na ponovni pregled, škodi svojemu zdravju in celotni akciji
6.	Bolniki, ki se slikanja ne morejo udeležiti, ker so vezani na posteljo, naj predložijo vodstvu fluorografiranja potrdilo pristojnega dispanzerja (če so tuberkulozno bolni), drogi pa potrdilo ločečega zdravnika, da se imenovani zaradi določene bolezni slikanja ne more udeležiti.
Če bomo upoštevali ta navodila, bomo s polnoštevilnim odzivom dokazali močno zdravstveno zavest in skrb za svoje zdravje. Ne zamudi edinstvene priložnosti, ki ti jo omogoča socialistična ljudska oblast, ko prihaja zdravstvena služba tako rekoč v tvojo hišo. Dolžnost vsakega državljana v okraju je, da se disciplinirano udeleži naše največje zdravstvene akcije in naj ne bo nobenega, ki bi se zaradi malomarnosti ne odzval našemu pozivu!
Dr. Krištofič Miro ravnatelj OZD.
teperci za i. reden
Hocrosralshe ahcSfc
1. Brežice
Buzina
EFF=
»a videz zdravi ljudje vedeti:
stane vnetje posebnega značaja, nuje sekundama" Tako vidimo, svojT	™
tako imenovano snecittcno oho- da 1»	*..« i...i   . .. P juca ter se redno koti-
tako imenovano specifično obo- da. je tzvenpljučna tuberkuloza
lenje. Na tem mestu se v obo-------razen v redkih primerih pri-
lelem organu napravijo vozlišča mamih kožnih in črevesnih obo-ali, kakor jih latinsko imenu- lsnj — v glavnem sekundarnega jemo, tuberkuli. V teh vozliščih značaja. Mislim, da moram tu-oziroma v njihovem središču kaj zaradi boljšega razumevanja prihaja v poznejšem razvoju bo- navesti, da je obolenje Črevesja lezni do razpadanja tkiva, in na tuberkulozni bazi lahko pri-tako nastanejo rane (kaverne), mamo in sekundarno. Primarno Ker je v obolelem organu in or- je tedaj, kadar je obolenje na-ganizmu mnogo in mnogo stopilo bo prebavnem traktu, a tuberkulov, zato se to specifično, so pljuča ter ostali organi pri obolenje imenuje tuberkuloza, j bolniku zdravi. Ne more priti Omenil sem, da taki tuberkuli; do obolenja črevesja in na ta ln konsekutivno uničevanje tki- j način, da bolnik že z obolelimi va nastane v organizmu na ti- in razpadajočimi pljuči požira stih mestih, kjer se naseli ozi- lastni izpljunek in na ta način roma vgnezdi Kochov bacil. CL! inficira črevesje. To je tedaj talce bo verjetno zanimalo, kje sekundarno obolenje Črevesja, se zadržujejo povzročitelji te bo- katero ni nastopilo s krvnim lezni in kako pridejo v člove-; obtokom, temveč po kontakt-žko telo. Ti mali, s prostim nem nrimctpu prebavnih orga-očesom nevidni sovražniki na- nov. S tem hočem pokazati, da
I. Da je fluoroffraf Iran j e mno-trolirajo v dispanzerjih R^o ^rentgensko slikanje pljuč.
sst^szssz« s&M’Ss t
loži sploh. Zato naj se vsak od- ^nti vse pljućne *uberku-
zove fluorografski akciji	, V .	,	. . . _
.. ,	J•	3. Da je bilo do sedaj že fluo-
V nojem interesu je In v rografiranih nad 10 okrajev in tvojo korist!	Dr. Križnič da je naš okraj tudi med tistimi,
Dr. Bric Minko, Brežice
Ace vlalku
šega zdravja so v množinah v obolelih organih. Človek s tuberkuloznim razpadom pljuč izloča s pljuvanjem ogromne količine bacilov. Pod nehigienskimi pogoji prihajajo taki mikroorganizmi posredno alj neposredno v pljuča zd.svega fle-
se tuberkuloza v notranjosti organizma v sekundama žarišča ne širi fektiučno s krvnim obtokom Lahko n. pr v notranjosti samih pljuč pride do širie-nla procesa iz primarnega žarišča. recimo iz desnega dolnjega režnja v ostale pljučne paT-veka ter tu izzovejo tuberkule,1 tije. Do takega širjenja tuber-pozneje pa razpadanje, t. j. tu kuloze lahko uvide po dihalni povzročajo obolenje. Iz tega je cevi ali limfnih poteh vsakemu razumljivo, da je toi Tako smo prišli do zaključka, obolenje nalezljive narave. ! da tuberkulozno obolenje osta-Nimam v tem članku namena
lih organov nasloni šele tedai __„^„vail B e
S"**-.	s	s	z tzseš«* *****,n
Ko je pripeljal vlak na celj- Ni bila sama z otrokom, tudi sko postajo, se je vsula velika trije drugi otroci so vriščali v množica ljudi izza železne pre- prenapolnjenem kupeju, grade proti vagonom. Bila je Kot zdravnik sem postal po-sobota in vsakdo je hitel ali na zoren na dva potnika, katerih nedeljski oddih ali pa k svojim zunanjost nt kazala najboljšega domačim. Z veliko težavo sem zdravja. V spomin sem si pose preril do stopnic vagona, ko klical vse tuberkulozne bolnike me neka mati z otrokom v na- in kaj hitro uvrstil tudi ta dva ročju očitajoče pogleda in reče: mednje. Vedel sem, da imata »Boste jn pustili otroka naprej.« obadva odprto pljučno tuber-— Komaj sem dobro reagiral kutozo.
na njene besede, me je že spod- Pogovor v kupeju za kadilce rinila in si s komolci Utirala je postal živahen. Tudi moji pot v notranjost vagona. Sede- znanki s stopnic je žarel iz oči ža jaz nisem dobil, pač sem pa vroč in vesel temperament. Žana zelo ozko odmerjenem pro- čeli so s pogovorom o vremenu, štoru stal zdaj na eni, zdaj na kakor je pač stara navada pri drogi nogi na hodniku.	ljudeh, ki se prvikrat peljejo
Vlak je hitel proti Ljubljani skupaj. Od vremena so prišli na Da bi m) Sas hitreje potekel, bolezni, na prehlad, ki je v ta-zaj-el opazovati svoje sopot- kem spremenljivem vremenu
ki tako
Bukošek 2. Vidcm-Krško Stari grad Videm
1.	Kostanjevica Orehove
Koč&rija Prekopa Ožterc Semeča vas
2.	Cerkle Črešnjice Bušeča vas Brvi
Kačja vas
1- Podbočje Kalce-Naklo Malo Mraševo
I.	ekipa:
19.	X. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure
20.	X. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure
21.	X.	od	8.	do	11.	ure
21.	X.	od	14.	do	16.	ure
22.	X.	od	8.	do	11.	ure in od 13. do 16. ure
23.	X.	od	8.	do	11.	ure
23.	X.	od	13.	do	16.	ure
24.	X. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure
25.	X. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure
II.	ekipa:
19.	X. od 8. do 11
20.	X. od 20. X. od
ure in od 13. do 16. ure 9. ure
20.	X. od
21.	X. od
21.	X. od
22.	X. od
23.	X. od
24.	X. od
24.	X. od
25.	X. od 25. X. od
8. do 10. do 11. ure 13. do 16. ure 8. do 10. ure 13. do 16. ure 8. do 11. ure 8. do 11. ure in 3. do 10. ure 13. do 16. ure 8. do 10 13 do 15
od 13. do 16. ure
ure
ure
19. X. od 19 X. od
33l,JX£ZSSS‘Ji,£5l	.”«!*!*•»šs-.	$,
iJZTAsrsčsz tortah?’ ss
Veliko Mlačevo 19. X. od Podbočje	20.	X.	od
Sutnja	21.	X.	od
Čatež Skopice Krška vas Malnce Mrzlava vas Čatež Čerina Žejno
in ekipa:
8. do 10. 10. do 12. 14
ure
ure
do 16. ure 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure
do 11. ure do 16. ure do 9. ure
22.	X.	od	8.
22.	X.	od	13
23.	X.	od	8.
23.	X.	od	11.	do	12.	ure	in
24.	X.	od	8.	do	10.	ure
24.	X.	od	11.	do	12.	ure	in
25.	X.	od	8.	do	11.	ure
od 13. do 15. ure od 13. do 15. ure
Razpored za lista.
drugi teden čitajte v naslednji številki našega
ljala sta, ne da bi dala robec ali roko pred usta. Alj sta to delala hote ali nehote, v tem si nisem bil na jasnem. Bila sta prijazna in matere so jima zaupale od časa do časa svoje malčke, da jih pozibata na kolenih, da bi one lahko nemoteno pokadile cigareto. Steklenica vina je potovala od materinih ust preko tuberkulozno-bolnih v usta nedolžnih otrok. Prešeren smeh je zaorfl med njimi in kmalu je prišlo do bližnjega medsebojnega spoznavanja in
to s stiskanjem rok in poljubo-vanjem. Moja znanka s stopnic je bila z vožnjo zadovoljna in je prišla na svoj račun. Na prihodnji postaj; sem izstopil.
Po poti do doma sem premišljeval o veliki malomarnosti nekaterih tuberkuloznih bolnikov, kj so s svojim nediscipliniranim obnašanjem nevarnost za vso okolico in o nekaterih nespametnih materah, ki na ta način lahko postanejo ubijalke svojih lastnih otirne.
Dr. Bric Minko:
Tudi kmvje udeka je iakka nevarna ua Uaveka
Vsako jutro, v dopoldanskih urah in popoldne, pritečejo otroci k materi in jo prosijo mleka. Če ga njihova mamica le ima, jim z mlekom zelQ rada postreže, saj je to njihova glavna hrana. Ona dobro ve, da je mleko za otroke najbolj redilno, da otroci, ki pijejo dos-ti mleka lepo uspevajo in so zdravi.
bom navedel samo nekaj znakov, po katerih bi lahko sumili, da je mleko okuženo. Mleko bolne krave postane po navadi vodeno, dobiva rumeno-zelen-kasto barvo in pri kuhanju se sesiri. Seveda mora biti vime take krave že zelo bolno in vsak izmed nas lahko opazi, da je vime take krave spremen j e-
loze pri nas? Po statistikah vidimo, da se odstotek obolele govedi vrti okrog 10°/e. Ta odstotek je v nekaterih predelih večji, v drugih zopet manjši. Razvidno je torej, da je na vsakih 100 krav, bolnih 10—20. To je zadosti veliko število in potrebne so energične mere, da se ta odstotek zmanjša. Tudi v
Koliko mater je pa med njimi, ki bi se zavedale, da z mlekom, ki ga dajejo, svojim najljubšim, delajo lahko veliko zlo. V mleku namreč, po katerem naši otroci stegujejo nedolžne ročice, so lahko bacili tuberkuloze in dobro misleča mati svojemu otroku nehote namesto zdravja vliva v njegovo mlado življenje strup.
Primer nesrečne družine, kjer sta vsled tuberkuloznega kravjega mleka umrla za tbc meningitisom dva otroka, tretji pa obolel za kostno tbc, naj bo v življenju važno opozorilo in naj nas na vsakem koraku opominja na veliko nevarnost okuženega mleka.	Nezadostni M nezadovoljivi
Pri goveji živint je najne- uspehi zdravljenja jetike z zdra-vamejša bolezen tuberkuloza vili, s primernim ozračjem in ali sušica. Ime sušica ^ je ljud- dobro hrano, so primorali me-stvo samo izbralo vsled tega, didnsko znanost iskati nova Aer se žival s to bolezmjo suši uspešnejša pota za boj proti tu-in propada. Koža tuberkulozne- berkulozi
j^dS^ Angl^ki zdravnik .Carson je
sobnost se manjša. Dlaka se	d^ etif P^njegasto-
naježi in izgubi sijaj. Ce so	M P«11^1 ?voPh temelj i-
prizadeta pljuča, začne žival ,opaz^nj Jffnal-kašljati. Zlasti zjutraj, ko se pl^5nP Jctlko obole1?- je obolijo odpre hlev in kadar pije vodo. med	fasomslučajno na
Pri naporu Žival težko diha in molafn vnetju pljučne mrene, ima povišano temperaturo. Stal- naYadno °d	letlke kmalu
no išče vodo, toda pije zelo 02 _ 1V!JO;
malo ali si pa samo nemoči Kako si je Carson tolmačil ta gobec. Čim bolj stara je žival, pojav?
tem večji odstotek tuberkuloz- Pri mokrem vnetju pljučne nih spremeb dobimo na njej. mrene pride do tvoritve vode, Največkrat so prizadeta pljuča, tekočine v prsni duplini, to je rebema mrena, jetra, čreva, med prsno steno in pljučnim maternica in nato pride vime in krilom. Ker je pljučna stena v kosti. Kakor vidimo, je vime na notranji strani pokrita z mreno našo srečo relativno manjkrat in so pljuča tudi pokrita z mreno, prizadeto, a vendar še dovolj je ta prostor, kjer pride do tvo-’ pogosto, d, nam lahko povzro- ritve tekočine, v celoti pokrit z ča veliko nesrečo in težave. mreno, la jo imenujemo prsno Okužitev s tuberkuloznim ba- ali pljučno mreno, cilom ne nastane samo s pitjem i Tekočina torej, M nastane v mleka, kjer nastanejo največ- prsni votlini zaradi vnetja krat kostna in črevesna tuber- prsne mrene, stisne kuloza, ampak tudj lahko z vdi- obolelo pljučno krilo kovanjem bacilov v okuženih pritiskom skupaj in to povzro-hlevih ali pa z dotikanjem oku- H sledeče ugodne pogoje za žen.h živali.	ozdravljenje na jetiki obolelega
Kako nevarno je okuženo pljučnega krila, mleto, naj nam pove samo to, x s tem da fe plju5no Mo da se nahaja v 1 litru mleka	n^	-
več milijonov bacilov tuberku-	’ plj	dihajo, mi-
loze. Bacili tuberkuloze so lahko l 3
v mleku tudi takrat, če na vi-	,^?jenega
pljučnega krila je izboljšana, menu ne viairao nobenih zna- o PaT- •
kov tuberkuloznega obolenja.	^ ^ j ’• r
Razumljivo je, da so bacili tto-
berkuloze tudi v vseh mlečnih! * J zato tože cellJO-proizvodih, ki so narejeni iz' Vse to povzroča, da se bolnik okuženega mleka in to v prav popravlja. Kašelj ponehuje, po-tako velikem številu. Torej tu- v':5?ma tp1psna
no, da ima polno tvorov in drugih državah je problem go-lahko tudi mnogo ran. Tako vi-, veje tuberkuloze eden na jeklarne Sčasoma ne daje več mleka.1 alnejših. Edino Amerika je do Razumljivo je, da je tudi sir, na- danes popolnoma iztrebila gove-pravljen iz takega mleka, ne jo tuberkulozo. V drugih drža-more biti zdrav. Nezreli sir, ka- l vah je pa procent goveje tuber-kor sem že omenil ni priporoč- j kuloze vsaj tako velik, pa tudi Ijiva hrana za odrastle, kaj večji kot pri nas. V naši državi šele za otroka.	smo začeli z energično borbo
Alj je dosti goveje tuberku- • proti tej bolezni in to na način,
da težko bolno govedo pokoljemo, okuženo pa ločimo od zdrave govedi. Zivinozdravniki pregledujejo najbolj ogrožene kraje ln dajejo ljuaem potrebne nasvete in navodila, da se ta bolezen najhitreje uniči.
Kaj pa naj storimo mi, da bomo preprečili okužbo? Na kaj moramo zlasti paziti?
V prv; vrsti je potrebna naj večja čistoča hlevov in staj. Osebe, k; molzejo krave, morajo biti čiste, morajo nositi bele plašče. Pred vsakim molzenjem si morajo oprati roke in prav tako oprati vime živali. Prvo porcijo mleka naj vržejo proč, ker ta ni nikoli čista. Posoda za mleko mora biti brezpogojno snažna.
Mleko je treba pred uporabo prekuhati ali pasterizirati. S kuhanjem se uničijo sigurno VSj bacili v mleku, toda z dolgim kuhanjem se uničijo tudi vsi vitamini, zato je pasterizacija ugodnejša.
Pasteriziramo lahko na dva načina: mleko se segreva 30 minut pr; temperaturi 63*/« C, ali pa 10 minut pri 72°/» C. Pri pasteriziranem mleku se ne uniči vitamin A, ki je prepotreben obrambni faktor pri tuberkulozi. Pasterizirano mleko je treba naglo ohladiti in čuvati v sterilnih steklenicah, ker je to mleko zelo občutljivo na okužbo s tifusnim; in paratifusni-mj bacili.
Ostale preventivne mere so v rokah živinozdravnikov in lokalnih faktorjev, ki z masovnim tuberkul iniziranjem ugotavljajo tuberkulozo pri goveji živini in pri vsaki novo odkriti bolezni, stopnji bolezni primemo postopajo. Dispanzerji so v tesni povezavi z veterinarji in kjer toli odkrijejo okužene hleve, tam dispanzer takoj izvrši pregled vseh ljudi, ki so bili v direktnem ali indirektnem dotiku z okuženim hlevom.
Z uspešnim bojem proti goveji tuberkulozi, ki jo vrši naša veterinarska služba, bomo na ta način znatno zmanjšali tuberkulozo pri ljudeh.
Vsakdo izmed nas mora pa biti toliko pošten in zaveden, da bo v tej borbi po svojih močeh
BACIL
TUBERKULOZE
Ob fluorografiranju celotnega j lična tipa istega bacila in sicer;
prebivalstva krškega okraja bi se rad pomudil pri Robertu Kochu in po njem odkritem bacilu tuberkuloze.
Robert Koch je bil podeželski zdravnik. Njegov nemimi duh je že v prvem početku njegovega udejstvovanja kazal odpor protj ozki razgibanosti dela, ki mu je neprenehoma stavljalo vprašanje, na katera ni mogel odgovoriti. Dnevno razočaranje pri zdravljenju bolezni, ki jih ni mogel ustaviti, ga je z vso silo gnalo v preiskavanje nevidnih povzročiteljev bolezni v človeškem telesu. Z vztrajnostjo in natančnostjo v vedni nevarnosti za lastno življenje je po neštetih poizkusih odkril najbolj odpomegn sovražnika človeškega telesa — tuber kui baciL S tem je stopil med one može, katerih imena boou vedno ostala zapisana z velikimi črkami v zgodovini človeštva.
Koch je odkril specifičnega povzročitelja tuberkuloze na ljudeh in živalih, čeprav se je že pred tem odkritjem posrečilo drugim raziskovalcem demonstrirati prenašanje tuberkuloze. Vzgojil je tuber kul bacil iz tuberkuloznega materiala. Z njim je obudil s presajanjem kultur na poskusne živali na njih zopet tuberkulozno obolenje. S tem je dokazal, da je tuberkuloznemu obolenju vzrok bacil — torej živo bitje, ki živi naprej ln ga lahko prenašamo na drugo telo oziroma mesto. V letu 1832 je Koch kolosalno odkritje objavil in opisal tuber-kul bacil. Povzročitelj je živo bitje, v obliki palice, ki je dolgo 1,3 do 1,5 tisočinke milimetra, na robovih zaokroženo, ravno ali malo upognjeno. Zunanja plast je ovita z voščeno ovojnico.
Prvotno se je mislilo, da je isti bacil pri ljudeh in živalih. Sele leta 1908 je Koch v Wa-shingtonu pojasnil, da je tuberkuloza Ijudj različna od tuberkuloze živali in da se ljudje lahko inficirajo po bovinem povzročitelju; vendar običajno
pomagal in sodeloval, kajti mi-j brez težjega obolenja. Preiska-slim. da ni med nami nobenega, j ve po različnih deželah so pri-! ki ne bi želel sebi in svoji dru-1 nesle zaključek, da nista to dva j žinj zdravja in sreče.	i različna bacila, ampak dva raz- i
typus homus (povzročitelj človeške tuberkuloze) m typus bo-vinus (povzročitelj živalske tuberkuloze). Morfološka razlika je mejhn*. Danes poznamo še tretje skupino, in ti cer atypično obliko tuberkula. Vsaka tuberkulozna infekcija ima vzrok v: prvič humanem, drugič bovinem tipu in tretjič v atypdčni oblikj tuberkula. Za človeka je najnevarnejši typus humanus. Večina otrok in starejših se z njim inficira — po kontaktu s tuberkuloznimi znanci, ki imajo nehigienska stanovanja in način življenja. Infekcija po tvpus bovinus nastane v prvi vrsti z mlekom bolnih krav. Otroški prebavni trak je zanje mnogo bolj sprejemljiv kot pri odraslih. Jasno je, da preide infekcija z mlekom tudi na produkte mlekarskih izdelkov. Poskusi v Nemčiji so pokazali, da vsebuje tržno mleko 14 do 30 odst. od prob živih tuberkul bacilov in da žive do 120 dni v siru. Iz tega je razvidno, da je infekcija dojenčka s tuberkul bacilom bovinega tipa neprimerno višja kot pri večjih otrocih. Pot bovinega tipa v telo gre v glavnem po želodčnem črevesnem traku, medtem ko okuži typus humanus telo po dihalnih organih.
Ako beležimo danes tako visoke uspehe v boju proti tuberkulozi, da je smrtnost tako globoko padla, ne smemo pozabiti, da je še pred 70 leti v Evropi in Ameriki umrl na tej bolezni vsak sedmi človek. Sele genialno odkritje, najepohalnejše v stoletju na področju medicine skromnega podeželskega zdravnika Roberta Kocha v letu 1832 nam je dalo podlago za pravilno preiskavanje in borbo proti tuberkulozi. Njegovo odkritje je pomenilo revolucijo v medicinskem raziskavanju, za človeštvo pa zmago nad smrtjo. Imenu Roberta Kocha, krotilca smrti, se mora trpeče človeštvo globoko prikloniti v hvaležnosti za njegovo človekoljubno delo.
Dr. Franjo Pungerčič
Kirurgično zdravlj enje pljučne j etike
praktično uporabil s svojim izumom. dosti enostavnega aparata, s katerim se pljuča stisnejo. Vendar on ni uporabljal pri tem tekočine, ki stisne pri vnetju pljučne mrene pljučno krilo, ampak plin dušik oziroma pozneje zrak.
Ta aparat je Forlanimi imenoval priprava za pneumota-raks (pneuma je grška beseda za zrak, plin; toraks pa je grška beseda za prsni koš). Mi pravimo torej takemu zdravljenju napraviti pneumotoraks, to se pravi, prsni koš napolniti 6 plinom oziroma z zrakom z namenom, da stisnemo pljučno krilo.
Ker se zrak alf plin, ki ga po Forlaninijevem načinu spravimo v prsno duplino kmalu porazgubi, moramo torej zrak ponovno vpeljati v duplino, da se ne bi pljučno krilo prehitro razširilo. V začetku dajemo zrak vsake 3 do 4 dni, potem tedensko, 10-dnevno, 14-dnevno in navadno po 6 do 10 mesecih prenehamo.
pljuč. Po taki uspeli operaciji, pa dajemo pneumotoraks na prej omenjeni način.
Tako izluščenje pljuč od za' rastlin imenujemo intrapleural-na pneumoliza, to je izluščenje pljuč od zarastlin s pljučno mreno v prostoru med pljučnim krilom in s pljučno mreno zraslo pljučno steno. Poznamo pa tudj tej nasprotni način dajanja pneumotoraksa, to je ek-strapleurabin pneumotoraks, Iti ga pa dajemo v prostoru, ki ga tvori prsna stena in pa prsna mrena, to se pravi pneumato-raks izven prostora med pljučno in prsno mreno. Ta način uporabljamo, če je pljučno krilo zaraščeno in ne bi dobili prostora za pneumotoraks. niti ne bi mogli teh širokih zarastlin zaradi obsežnosti prežgati.
Imamo pa še druge operacije na razpolago, kjer je zaradi neugodnih razmer zgoraj opisani pneumotoraks nemogoč. To je tako zvana Fremiko-nomija, to je prerez alj odstranitev pre-Ponskega živca na bolni strani. Prepona je meja med prsno in trebušno votlino; prepona pri
Seveda je najbolje, da je tak
»ŠE
je zgoraj omenjeni preponski živec. Ta živec pride izpod lo-
di sir, maslo in smetana lahko vsebujejo bacile in ti bacili so živi v siru tudi več kot 120 dni. Zlasti je pa nevaren nedozorel sir. Vidimo torej, da je vsa tista hrana, ki jo imajo otroci najrajši, ki je njim najbolj potrebna. zanje same tudi največja nevarnost.
Da b; lahko na zunaj spoznali, katero mleko je zdravo, katero ni. kiater,- sir lahok damo otroku
višana telesna toplota gre počasi na normalno, izmeček se manjša. Bolnik dobi teli, začne jesti in tako pride navadno do izboljšanja ali ozdravljenja.
Vendar je trajalo dolga leta, da se je ta ugotovitev ozdravljenja tuberkuloze zaradi istočasnega obolenja na mokrem vnetju pljučne mrene praktično uporabila pri zdravljenju pljučne jetike.
Sele leta 1892 je zdravnik
imamo pri nas dovolj, ki najmodemeje urejena in je še celo zdravljenje brezplačno.
Tak bolnik je torej v zdravilišču pot takimi pogoji, ki najbolj garantirajo njegovo ozdravljenje. On vedno leži. ima dobro in izdatno hrano, njegovi bolezni primemo ozračje in pa razvedrilo, ki pomiri njegovo slabo duševno razpoloženje pri taki bolezni.
Dognano je, da skoraj 60 "/• takih težko obolelih ozdravi, ki bi sicer brez tega zdravljenja gotovo umrli. Zdravljenje traja seveda dolgo 1, 2 do 3 leta.
Dostikrat pa obstajajo med steno prsnega koša in bolnim pljučnim krilom zarastline, ki zaradi tega onemogočajo stisnjen j e pljuč pri dajanju zraka. Tudj za take primere ima moderna kirurgija pljučne jetike pomoč Te zarastline z operacijo najprej električnim potom požgemo in na ta način od-
banje ob vratnih mišicah spredaj in gre ob osrčniku do prepone. Najlaže ga najdemo spredaj na vratu nad pljučnico. Na tem mestu ga operativno poiščemo, prerežemo oziroma izrežemo, Posledica tega je, da ohromi prepono bolne strani, Pri dihanju se ne giblje vee, temveč je zaradi trebušnega pritiska trajno vzbočena navzgor, zato se pljučno krilo tudi ne more gibati in miruje, se krči in s tem zdravi. To operacijo navadno dandanes napravimo še bolj učinkovito, če napolnimo trebušno votlino z zrakom.. S tem še bolj povečamo trebušni pritisk na prepono in dosežemo še boljše stisnjenje bolnega pljučnega krila.
Imamo še več lqrurgičnih načinov zdravljenja pljučne jetike.
nja v pljučih (kaverna) stisne j tem njegovo stanje izboljša, se na ta način, da se kaverna st is- operira. Poznamo pa tudi princ s plombo, ki je navadno Iz mere, ki dobijo po takih opera-parafina (vosku podobna snov) j cijah nepričakovano razširjenje
in na ta način napravi pogoje, j da se kaverna zaceli.
Potem imamo tako zvano to-vakoplastiko, pri kateri se 1, 2 ali več reber izreže in na ta način doseže, da zaradi tega plju-
tuberkuloze, zato damo po vsaki večji operaciji takoj strepto-micin in vidimo, da ta nezaželena motenja ne pridejo več do izraza.
Iz navedenega je razvidno,
ča v tem delu padejo skupaj in se stisnejo. Dostikrat se celo izreže 7 do 8 reber in na ta način napravi jako obsežen kolups pljuč.
V zadnjem času se pa kratko-malo kar izreže celotni oboleli del pljuč. To bs imenuje lobel-etomija, ki se sedaj dela že z jako dobrim uspehom v Ameriki in pa tudi že v naših zavodih.
Kakor je splošno znano, uporabljamo od leta 1944 dalje za zdravljenje jetike streptomidn. To je snov, ki se dobi iz glivic streptomyces grisens. Prav lepi uspehi 60 v začetku kazali, da imamo sredstvo proti tuberkulozi, ki bo edino zadostovalo za ozdravljenje te bolezni. Vendar se je sčasoma pokazalo, da so le če primeri, ki jih streptomidn r.e ozdravi.
Zato se sedaj kombinira zdravljenje s streptomicinom in z eno izmed navedenih operacij. Bolnik, k; je zaradi jetike že tako oslabel, da ne bi prenesel Plombiranje pljuč, to je na- J potrebne operacije, dob} najprej
in katerega mu bomo zabraniii, Forlanini prvi zamisel Carsona stranimo ovire pri stisnjenju čin, prj katerem se rana ali luk- ! streptomidn injekcijo. Ko se
kali© je napredovale operativno zdravljenje jetike, posebno še v zvezi s streptomicinom. Vendar pa je bolje, da smo budni, da jetike sploh ne dobimo ali pa da vsaj poskrbimo, da se že takoj v začetku doiene.
Naše zdravstvene oblasti so v polni mer; skrbele za to, da nam je to mogoče.
Glejmo na to, da se izvede pri zdravih cepljenje preti jetiki (besežiranfe) in tako preprečimo sploh obolenje za tuberkulozo.
Na^ drugi strani pa nam naša bolnišnice in zavodi s svojo naj-smotrnejše opremo nudijo možnost, da se napravi takoj v začetku diagnoza jetike in je potem zdravljenje veliko bolj enostavno.
Posebno važno za rano diagnozo je slikanje pljuč. Zato se sedaj, ko bo v našem okraju obvezno slikanje vseh ljudi rad 14. letom, poslužimo te izredne priložnosti in tako koritiimo predvsem sebi, pa tudi bližnjemu. da ga nevedoma -v okužimo,	Dr. -r-
Stran 9
KMETIJSKI RAZGLEDI 18-leM plan poljedelstva za okraj Krško
Poljedelska proizvodnja se v bistvu od predvojne ni spremenila, Ves krški okraj je bil žrtev nemškega fašizma, t j., preseljen v razne kraje Nemčije, kjer je bila pretežna večina izseljencev zaposlena v kmetijski proizvodnji. Okupator je v izseljenski del kmetij naselil Kočevarje, ki so obdržali poljedelsko proizvodnjo v
glavnem z istimi kulturami, nekatere predele pa je okupator preoral ter sejal oljnice.
Pred drugo svetovno vojno je sedanji krški okraj bil razdeljen v dva okraja: Brežice in Krško. Če bi primerjali tedanje podatke o strukturi površine, bi lahko ugotovili z zadnje tabele naslednje:
Kultura	Stanje	v ha
	1939 •/#	1952 •/»
kmetijska površina	89.154 —	46.002 —
njive in vrtovi	18.946 —	17.615 38.2
travniki	13.675 —	15,107 33,—
pašniki	7.849 —	8.786 19.1
senožeti	437 —	438	0.9
vinogradi	3.988 —	3.390	7.3
sadovnjaki	687 —	585	1.3
gozdovi	43.470 —	42.125 —
močvirje	102 —	81 0.2
Struktura Izkoriščanja poljedelskih površin se torej od predvojne ni mnogo spremenila. Načtn proizvodnje je ostal še nadalje Isti in zaostal. Da je temu tako, vidimo iz naslednje preglednice hektarskih donosov za razdobje 1947—1952 (glej povprečni hektarski donos!),
S takšnimi povprečji ne moremo biti zadovoljni. Ta eo za eno tretjino do ene polovice manjša, kakor M morala biti. Njivske površine se Izkoriščajo za 20 do 25 različnih kultur, katerim se ne more nuditi do-voljna skrb. Tudi se goje na zemljiščih, M nekaterim kulturam ne ustrezajo.
Zaradi različnih vrst zemlje, položaja in možnosti obdelave je razdeljen okraj na dva rajona:
1.	Vinogradniško-sadjarski in
2.	živinorejski.
KAKO JE Z VODOVODOM V BREŽICAH?
(Nadaljevanje s druge strani) n; banki v Brežicah, treba je le da okraj izda odločbo, da bo banka dovolila sredstva črpati. Menimo, da so dane vse možnosti za sestavo take odločbe, vodovod bo pa lahko poravnal zapadle obveznosti in montiral še drugi agregat, da res ne bodo astalj brez vode.
Naš članek ni in naj ne bo povezan s partikularističnimi odtenki, ker ne mislimo izsiljevati ali celo zahtevati, želimo le, d0 se vodovodu Brežice pomaga in s tem uredi redna preskrba z vodo in onemogoči nameravano zvišanje vodarine, ki b; zniževala življenjski standard delovnega ljudstva.
Prizadeti
so:
Ciste poljedelske občine Brežice in Dobova, medtem ko so vsi ostali rajoni mešani oz. čisto vinogradniški: Pišece, Bi-
zeljsko: sadjarski: Podsreda. V vseh 26 občinah se poljedelska površina ne bo zmanjšala, pač pa se bo poljedelska proizvodnja usmerila proizvodnjo krmnih rastlin. Š temi bo koristila živinoreji in dvigu poljedelske proizvodnje zaradi večjih pridelkov na T ha površine.
Pri določanju, katere krmne rastline pridejo v poštev, pa bodo določali razen vrste zemlje še ostali rastni in razvojni pogoji.
Da bi poljedelsko proizvodnjo mogli dvigniti iz sedanje zaostale proizvodnje in saldo kvalitetnega blaga, so potrebne sledeče mere:
1. uvesti 6-letni travo-poljni kolobar,
Z humifikacija poljedelskih površin,
3.	peskanje,
4.	semenska služba,
5.	mehanizacija kmetijskih | n0v. obratov,
6.	povečati gnojil.
(Dalje prihodnjič)
TRST. Fašistične tolpe so včeraj napadle sprevod srednješolskih mladincev in mladink, ki so s tržaškimi zastavami v rokah demonstrirale po tržaških ulicah proti priključitvi Trsta Italiji, ter jih jele pretepati s palicami in pestmi. Policija je prišla na kraj dogodka šele pol ure pozneje, vendar je zaščitila fašiste, med tem ko je mladin-
ce, čeprav so demonstracije že minule, razganjala.
Dan pred tem so fašistični zlikovci demolirali prostore našega trgovinskega predstavništva. četudi je bila policija o zločinu takoj obveščena, se ji nikamor mudilo. Zato p« je o dogodku samem izdala poročilo, H se v resnici bere kot navadna kronika, v katerem izenačuje fašistične pretepače z dostojnimi demonstranti-proti-aneksionisti.
V vsako hišo „Posavski tednik"
.Posavski tednik"
uprava
Krško
ISLovice in dopisi iz nasifi krajev
IZ BREŽIC
uporabo umetnih
Omejitve sečnje v gozdovih
Marsikaterega posestnika, ki je prosil za sečno dovoljenje, je začudilo, ko je dobil sečno dovoljenje v roke, da mu ni bila dovoljena tolika količina za, posek, kakor je zaprosil. Mnogi so pri tem tudi stresali jezo na gozdarja in oblast češ, kako je to mogoče: »Plačujem davek od gozda, gozd je moj, sam znam gospodariti z gozdom, mene ne bo nihče učil. kako je treba od-kazovati« itd.
Res je, dP so posamezniki, ki so pa zelo redki, očuvali gozdove, ni pa še s tem rečeno, da so z njimi pravilno gospodarili, da so jih pravilno negovali in
v trgovino, sezidal hišo ali kozolec, je enkrat za vselej konec. Vsako drevo za posek od-kaže gozdar, ki ne sme biti pod nobenim vplivom lastnika, ki potrebuje to ali ono in ga ne briga vzgoja gozda. Nimamo še sicer dovolj strokovnega kadra s prakso, ki bi bil v stanju vršiti strokovno popolna odkazila, toda iz šol že prihajajo izučeni in teoretsko podkovani gozdarji, ki bodo po svoji daljši praksi sposobni vršiti čez nekaj let strokovno pravilna odkazila. Eno pa že danes drži: odkazilo, ki ga izvrši gozdar, onemogoči brezvestnežu nadaljnje uniče-
PAJPEŽ NI ZADOVOLJEN S TRSTOM, TEMVEČ HOČE TUDI ISTRO
Rimski papež Pij XII. se je javno pridružil italijanskim iredentističnim revendikacijam, V razgovoru s tržaškim županom Bartoiijem, ki ga je včeraj sprejel v avdienco, je Pij izrazil zadovoljstvo zaradi »radostne vesti o Trstu« ter nado, da bo sledila prav tako »radostna vest glede vse Istre«.
Ko je.blagoslovil »tržaške sinove.« je glavar katoliške cerkve izjavil, da misli pri tem tudi na »sinove vse Istre«.
pomlajevali, da b, dali -še več.! vanje in zmanjševanje zalog ter Na žalost je pa še bolj res, da' je večina posestnikov dovela gozdove v tako stanje, da danes nimajo niti tretjine one zaloge, ki bi jo sicer morali imeti, če bi hoteli dobivati iz njih, kar največ lahko zemlja da. Trenutni lastniki teh tisočev drobnih gozdnih parcel morda res
enakomerno izkoriščanje lesa po cel, površini, ne pa samo blizu ceste. Odkazilo lesa je tudi obenem kontrola izvršitve sečnje, kakor je v sečnem dovoljenju predpisano. Pri izdaji sečnega dovoljenja pa se upošteva celotna povrSina gozda, ki jo poseduje posestnik, ter je
niso krivi takemu stanju go-j količina odvisna od prirastka po zdov, vendar to jih no odveže ■ površini ter kakovosti samega
•dolžnosti, da se danes ne bi pokoravali strokovnim navodilom in zahtevam gozdarskih oblastnih organov.
Kakor ne more imeti uspeha oni poljedelec, ki se bavi z vsemi panogami, od čebelarstva, svinjereje, do vrtnarstva in kletarstva, tako tudi ne more oni, ki se hoče baviti z gozdarstvom, še poleg vsega ostalega posvečati gozdu dovolj skrbi. V današnji dobi zahteva vsaka stroka ozko specializiranega človeka, ki se Poglobi v vse malenkosti svoje panoge. Dokler ne bo_ gospodaril z vrtom vrtnar, z živino živinorejec, z vinogradom vinogradnik, z gozdom gozdar itd., tako dolgo ni pričako vati boljših ekonomskih razmer pri kmečkem stanu in tako dolgo se bo gospodarsko stanje naših kmetov slabšalo. Pri tem ne pomaga nobeno tarnanje in izgovor; na sušo, mraz, točo, davke.
Raznih špekulacij na račun gozda, kot na primer posek gozda do okraja^ da bi za dobljeni denar kupil njivo ali ga vložil
sestoja. Tudi če ima kdo zrel gozd, ga mora izkoriščati smotrno. ker je vsako leto treba lesa. Koliko, kje in kdaj bo pa mogoče sekati v kmečkem gozdu, bomo pa mogli točne j še vedeti šele, ko bodo tudi kmečki gozdovi urejeni, kot so državni.
Večkrat se čuje prigovor od strani nepoučenih posestnikov: Gozd je moj in privatna lastnina je zajamčena. Gozdov; rastejo od mladosti do starosti sto in še več let in nima pravice izkoriščati jih en rod, ker so lastnina treh rodov. Razen tega so tako važni za podnebje in gospodarstvo vse države, da jih je država vzela pod svoje posebno nadzorstvo. Nov zakon u gozdovih, sprejet na skupščini LRS v Ljubljani dne 30. junija, nam pove: Vsi gozdovi v Ljudski republik; Sloveni j; so zaradi splošnega pomena, ne glede na lastnika, namenjen; splošnim koristim ljudske skupnosti in so zato pod posebno skrbjo in nadzorstvom države.
Ing. Šetinc Anton
Skupen grob padlih partiza-
Ob letošnjem urejanju mestnega pokopališča spričo bližnjega praznika mrtvih bo svet za urbanizem v sodelovanju s komunalo uredil tudi skupen grob padlih partizanov po načrtih novega mestnega gradbenega tehnika Ante Sam-bareka, ki ima v tem pogledu že velike izkušnje iz Varaždina. Znano je, da je varaždinsko pokopališče zaradi svoje estetske zunanjosti predmet velikega zanimanja domačinov in inozem-cev.
Za novo osnovno šolo je mestni občinski ljudski odbor rezerviral na Hrastincu primemo stavbeno parcelo, ki jo prevzame osnovna šola za zdaj kot šolski vrt, ki ga bodo obdelovali učenci.
Olepševanju javnih poslopij v
našem mestu se je sedaj pridružila tudi železnica, ki je popolnoma prenovila zunanjost kolodvora. Opuščena je bila dolgočasna in neprijetna umaza-nosiva barva, ki jo je nadomestilo prijazno svetlorumeno lice.
Končno dobimo javno stranišče. Mestni občinski ljudski odbor je odredil, da se takoj prične z deli na ureditvi prvega javnega stranišča, ki bo zgrajeno sredi mesta nasproti pošte pod pisarno Slovenija avtopro-nleta.	i
pravicah In dolžnostih ljudskih poslancev, je diskutiral tovariš Štrukelj, ki je med drugim poudaril, da morajo biti kandidati, ki jih bodo sprejemali v nedeljo zbori volivcev, izraz zaupanja volivcev, ki ga imajo do te ali one osebe, ljudje, ki bodo imeli pred seboj ne samo probleme dotič-nega kraja, temveč celotne Slovenije oziroma okraja, da bi se o kandidatih kakor drugod tudi v sevniški občini moralo že mnogo poprej diskutirati.
BIZELJSKO
V soboto, dne 10. t. m. ob 7. uri zvečer, se je na predvolilnem zborovanju v zadružnem domu zbralo preko 250 ljudi. Prišli so tud; Iz sosednjih občin Bistrice in Pisec. O pred-stoječih volitvah, o Trstu in drugih vprašanjih je govoril tov. Lojze Mlakar, sekretar OK ZKS Krško, ki so ga nato predlagali za kandidata v zvezno ljudsko skupščino.
Gašenje v raznih primerih
SEVNICA
V torek zvečer se je zbralo v Sevnici več kot 120 ljudi na predvolilnem zborovanju. Obiskal nas je tudi tov. Živko Bernot, član Glavnega odbora zadružne zveze Slovenije, ki je v svojem govoru orisal položaj okoli Trsta, ki danes vzbuja ne le pri nas, temveč v svetu sploh, veliko pozornost. Osvetlil je naš gospodarski in družbeni razvoj v zadnjih letih, se malo več zadržal na problemih našega kmetijstva in perspektivah razvoja na predstoječih volitvah itd. Po referatu tov. Bernota je bil v diskusiji iznesen predlog, da bi na zboru volivcev, ki bodo v nedeljo, kandidirali za zveznega poslanca tov. Živka Bernota, za republiške pa tov. Rudija Mejaka, direktorja Kopitarne Sevnica, in tov. Karla Štruklja, urednika »Posavskega tednika«.
O načinu kandidiranja in še nekaterih pomembnih novostih sedaj veljavnega predvolilnega zakona o volitvah in odpoklicu,
FABJANČIČ MILAN:
ž freetoško ekipo v cenicalni Makedoniji
Dolgo sva hodila preden sva dosegla vrh. Vsa okolica nama je bila popolnoma nepoznana. Vas z našo bazo je že đavnp izginila za horizontom; Prav tako tudi brda okol; nje.
Toda čudo ko sva nla vrhu pogledala prot; najinemu cilju, sva presenečena opazila, da naju od njega loči še en hrib.
Nisva še postala malodušna. Meni je na tihem postalo žal, da nisem vzel s seboj kompas in topografsko karto, ker mi je bilo vse bolj nejasno od kod sva prišla. Le po soncu sva se še približno orientirala.
Biln sva že utrujena in žejna, toda nikjer nisva videla drevesa niti malega grmiča, a o vodi sploh ni bilo mogoče misliti. Le hrib z zanimivo geološko strukturo sva imela stalno pred očmi. To naju je hrabrilo, čeprav sva bila daleč od njega.
Spustila sva se na dno hudournika, kjer je bilo že senčno in se odpočila nekaj minut.
Moj tovariš je bil zamišljen.
»Na kaj misliš?« sem ga vprašal.
»Mislim, da bi bilo najpametneje, da se vrneva.«
»Sedaj, ko sva že blizu cilja?«
»Sonce je že nizko.«
Ta razlog je bil resen, Prame-
ni sončnih- žarkov so bili že | molče gledala na karavano, precej poševni. Če bi naju za- | nama je izginila izpred oči. lotila noc v tej divjini, bi bilo I " najhujše to,
da bi ostala brez prenočišča. Začele so se m{ vsiljevati misl; na divje orle in volkove, o katerih so m; pripovedovali rudarji. Midva pa nisva imela s seboj niti noža.
Kljub temu sva se odločila, da nadaljujeva pot.
»Ne pozabi na kladivo,« sem opozoril tovariša in tudi sam stisnil ročaj, kakor da bi se oal, da mi kladiva kdo ne iztrga iz rok. To je bilo sedaj edino orožje, če bi naju napadle divje zveri.
Splezala sva iz struge na površino in krenila dalje po pobočju. Vročina naju n; več mučila. Tudi na žejo sva pozabila.
Nenadoma sem se ustavil in pokazal s prstom proti severozahodu.
»Ali vidiš?« sem vprašal tovariša.
»To je čreda konj,« je odgovoril.
Res, v daljav; se je počasi premikalp čreda konj. Tudi pastirje, ki so jih spremljali, sva opazila. Bilo je to zelo daleč in oni naju gotovo ne bi mogli videti, tud; če bi jim dajala znamenja. Zato sva nekaj časa
Pozneje sva v daljavi videla tudi nekaj ovčjih čred.
Sonce je bilo že blizu zatona. Nisem s; samo želel kompasa in zemljevida, ampak tudi žepno električno svetilko.
Začaranemu hribu pa se nisva mogla približati. Ustavila sva se in začela razmišljati. Četudi bi nadaljevala pot in prišla do cilja, nama to ne bi koristilo. ker b; nama medtem noč prekrižala vs« račune. Strinjala sva se, da se morava vrniti. Toda kod? Nikjer ni bilo pot; in izgubila sva orientacijo. Molče sva se spogledala.
Tedaj mi je padla v glavo neka misel. Vedel sem, da vse vode področja na katerem sva se nahajala, gravitirajo k reki Bregalnici. Na Bregalnici pa sem že prej bil in sem do nje
Pojasnil eem tovarišu svoj načrt in bil je zadovoljen.
Takoj sva vzela pot pod noge. Nisva napravila niti deset korakov, ko naju preseneti pretresljiv pasji lajež. Z desne strani sta prihitela dva velika ovčarska psa. Tovariš, ki je bil nekaj korakov pred menoj se je previdn0 premikal dalje, jaz pa
KLETNI POŽAR
Ugotovi: Kaj gori in kaj je v kleti; kakšen je strop. Nevarnosti: Zublji, eksplozije (če je bencin in pod.), dušljivi plini! Smernice: Če le moreš, napadi od znotraj. Izjema: nevarnost eksplozije, slab strop (redko) in gost dim (če ni dovoljne zaščite), Odpri okna na stopnišču, prodiraj globoko sldonjen s hrbtom naprej (po stopnicah), v kleti se plazi pri tleh. Uporabljaj le varnostne ali električne svetilke, hišne električne razsvetljave ne vklopi. Olajšaj delo napadalcev z izdatnim zračenjem (odpri kletna okna). Leglo se najhitreje ugotovi, če se prisluškuje po prasketanju ognja ali če se brizga voda po sikanju. Obokanega stropa ne oblivaj z vodo, pač pa lesenega. Tleče in žareče predmete je najbolje znositi na prosto in tam pogasiti. Preglej zgoraj ležeče prostore, zlasti še, če je strop lesen.
Kadar notranjega napada ni mogoče izvesti, brizgamo skozi okno ali pa zadelamo vse odprtine, da se ogenj zaduši. Posebno moramo biti previdni, če so v kleti vnetljive tekočine, ker lahko nastane eksplozija pri zračenju.
metrov daleč. Pomagamo si z roko in otipavamo tla in stene. Ce občutimo toplo mesto, pripravimo brizgalnico z vedrom in previdno izsekamo desko (še boljše so električne krožne žage, ki napravijo tudi na parketu najmanj škode) ter jo dvignemo. Navadno švigne iz odprtine^ plamen. Tleče dele trama obli jemo s tankim močnim curkom, nato pa še izsekamo s sekirico. Včasih moramo delno porušiti tudi peč ali štedilnik. Kjer naglica ni potrebna, izvršimo vse previdno in skrbno, da napravimo čim manj škode.
V lesenih stenah, pa tudi v podu, ugotovimo leglo večkrat tudi s trkanjem, ker se zvok razlikuje od običajnega.
Preden zapustimo požarišče, moramo dobro preiskati ves pod oziroma stene.
POŽAR V GORNJIH PROSTORIH
Ugotovi, ali so v nevarnosti ljudje, kje gori, kako daleč se je že požar razširil in kateri prostori so najbolj ogroženi! Nevarnosti:	Zrušenje, dim.
Smernice:	Poleg splošnih
smernic se taktično postopa takole: Ce le ni prevelike nevarnosti za zrušenje, napadi od znotraj,
_	_	-------- in sicer od spodaj po
POŽAR V PRITLIČJU .stopnicah ali po lestvi, ki jo pa Kadar pridemo dovolj hitro vcdno prislonimo eno nadstrop-in če ni v prostorih lahko vnet- ije nlze- Cevovod speljemo po
1 - - i i _ i ; • 	«	v , I C^ADTIIPtln tVk 1 c e+tn oli r\«->
bo gašenje ! stopnicah, po lestvi ali pa skozi j okno (obesiti!).
Če je na razpolago več ‘dese-
ljivih tekočin, ne delalo težkoč.
Ugotovi, ali so v ogroženih,	-
prostorih še ljudje in ali grozi i	napade druga skupi-
-------- ---' , .	*	i na riožar rvH rcfrvrai in vo-iovi
nevarnost prostorom v* višjem ; ^.a. požar še od zgoraj in zajezi
nadstropju?
Smernice:	Upoštevaj vsa
splošna navodila. Ce gori le v
sem se ustavil. Psa sta skočila I	Prostoru, preprec, na vsak
še nekaj korakov bliže, nato, ^5in	v sosednje tobll-
sta pa tudi previdno obstala.! X®1 vrata!>.. v zadimljeni sobi Kazala sta m; svoje ostre zobe, - °^pri. zgom-,a okenska knla,.m jaz pa sem ju gledal naravnost I skusf ^gasdl. ogenj s črni v oči. V desni roki sem držal ma?j vode' Prl ve5ph P023”11 primerke pazl
kladivo. Tudi neke kamenin, k; sem jih imel v popotni torb; sem bil pripravljen zlorabiti, čeprav so bile namenjene za mojo petrografsko' zbirko. Seveda samo če bi bila moja osebna varnost le preveč ogrožena.
Psa sta neprestano lajala. Zdaj pa zdaj sta se previdno približala še za kakšen korak in njuno lajanje je bilo še besnej-še. Moj tovariš se je med tem že umaknil preko globoke struge bližnjega hudournika. Bodril
pot ;z vasi, kjer je bila baza me je naj tudi jaz storim isto. nase ekipe, dobro poznal. Ni na- Res sem napravil tr; korake, torna bilo potrebno nič drugega i da psa sta se mi renčeč v tre-kakor spustiti se v strugo, pr- , nutku približala za nekaj met-vega hudournika in iti po njej j rov. Vedel sem. da bi vsak gib nizdol. Tako Bregalnice ne bi j utegnil biti usoden. Obrnil sem zgrešila, četud; bi naju zalotila ' se proti njima in z desnico še noc. med potjo. Ob reki pa bi krepkeje stisnil kladivo. Psa sta se že znašla kaka vasica, če za- se penila od lajanja, napasti me rad; teme poti ne b; mogla na- pa vendarle nista upala, daljevati.	j	Nadaljevanje prihodnjič!
na strop (nevarnost rušenja in padanja pohištva) in brani višje nadstropje. Po končanem gašenju je treba skrbno pregledati pod in strop. Pri požarih vmesnih lesenih sten, moraš izsekati vse tleče deske in tramiče in dobro pregledati vso okolico.
POŽAR V PODU
Požari v podu, stropu ali stenah nastanejo navadno od slabo zgrajenega dimnika ali peči, včasih tudi od. kratkega sti-
širjenje na podstrešje. Ta akcija pa zahteva skrajno opreznost in jo izvedemo po lestvi. Skrbno paziti, da bo umik mogoč! Pri navzkrižnem vršenju se obe skupini ne smeta druga drugo obrizgavati.
POŽAR NA PODSTREŠJU
Podstrešni požari so navadno hudi, ker se hitro širijo. Ostrešje je leseno in dobro izsušeno, poleg tega pa se je zopet razpasla navada, da* zatrpajo stanovalci na podstrešju navlako, k; je lahko vnetljiva. V vojnem času je bilo v tem primeru zaradi predpisov precej bolje, potrebno bi bilo, da se tudi sedaj odvrača nevarnost z izpraznitvijo podstrešij.
Ugotovi, ali so ogroženi ljudje, kaj gori, ali je nevarno, da se požar razširi na sosednja ka električne napeljave. Več- Poslopja (požarni zidov:) ali na krat tlijo trami po več ur ali spodRie prostore? celo dni, ne da bi žarenje opa- i Nevarnosti:	Zublji, prašnje
žili, šele pozneje se prične iz eksplozije, zrušenje ostrešja, pa-razpok kaditi. Če se požar kma- dai°ča opekalo odkrije, ni nevaren, sčasoma pa preti večja nevarnost.
Preden kaj ukrenemo, moramo poiskati leglo. Ne sme nas motiti dim. ki uhaja nač tam.; kjer je odprtina — včasih več
Kjer kol; opaziš pomanjkuji-vosti, ki ogrožajo požarno varnost, jih moraš odpraviti ali sam ali pa opozoriti nanje odgovorne osebe.
Naročam »POSAVSKI TEDNIK« z dnem ______
1953 in mi ga pošiljajte vse do pismene odpovedi.
Naročnino din ______ Vam nakažem po poštni polož-
nici na Vaš čekovni račun pn NB 615-T-145.
(Podpis)
Čitljivo izpisan naslov:
Kraj _ Pošta
.štev..
NEKAJ DROBNIH NASVETOV
Kako čistimo sveže madeže?
Od krvi:
Platnene tkanine speremo z mlačno vodo, volnene v topli vodi, ki smo ji dodaii raztopljene soli, svilene pa lahko pazljivo brišemo z mehko krpico, namočeno v alkohola.
Od smole:
S krpico, namočeno v alkoholu.
Od masti itd:.
Operemo v mlačni milnle. ali s krpico, namoće*.,, v alkoholu.
Od trave in dragih zelišč;
Platno in drugo volneno blago speremo v vreli vodi. druge tkanine čistimo pazljivo z milnico, ki smo ji dodaii malo sode ali z vodo, ki smo ji dodali malo salmiaka.
Od oljnate barve in laka:
Platno z bencinom in nato izperemo v vreli vodi. volnene tkanine pa $ terpentinom. Svilo čistimo z bencinom al; etrom.
Od vodenih barv:
Z milom in vročo vodo.
Od anllinskih barv;
Z milnatim špiritom
Od kave:
Najprej s slano vodo, nato pa izperemo v čisti, mrzli vodi.
Od čokolade In kakaa:
Z vodo, Id smo ,i dodali nekaj kapljic salmiaka.
Od apna:
Platno in volnene tkanine operemo v čisti vodi, ostale tkanine z razredčenim kisom (1 žlico kisa na 2 žlički vode) ali Pa z razredčeno limonino kislino.
Boštanj je svečano proslavil svoj prvi občinski praznik
Po daljših pripravah in prizadevanju občinskega ljudskega odbora, množičnih organizacij in šole je prebivalstvo občine Boštanj v nedeljo, dne 11. t. m., svečano proslavilo svoj prvi občinski praznik.
Zgodaj zjutraj so se na dobro urejenem razstavnem prostoru začeli zbirati živinorejci, ki so prignali nič manj kot 60 glav
gram. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora tov. Škerget je imel slavnostni govor, v katerem je prikazal Boštanj v luči zgodovine, njen gospodarski in kulturni razvoj skozi desetletja kakor 'tudi položaj med NOB, ko je bilo prebivalstvo boštanjske občine v glavnem izseljeno v Nemčijo, kjer je pustilo življenje 52 ljudi.
■
l..m
-7
‘1* v<

pripoveduje...
Letošnja pozeba je povzročila nemalo zaskrbljenost ne samo med vinskimi bratci, temveč tudi ostalim prijateljem rujne kapljice, ki jo srkajo samo po potrebi. Da odpomorejo temu
zlu je KZ v Brestanici naročila ' doživel f ko ne več vagonov grozdja Iz Srbije.. ,	.	,
Nekdo je celo trdil, da srbsko ; y ng, žepe grozdje in slovenska voda da | Kg sem ge zadnji5 vračal v odličnega bizell6ana; Kob.coje ; Kršk(>| sem srečal otrok,% M se
po-
bo več kal-globoiko posegala
res, ne vem. Človek bi mi- , -e pretresljivo jokal. Vsi grozdja, KI , rn;r4<ax7oiTn nosim si sn

Od tobaka:
Operemo z alkoholom, nato pa s čisto vodo.
Od črnila:
Z milnim’ špiritom ali razredčeno solno kislino, nato pa dobro izperemo z milom in vodo.
Od črnega vina:
Takoj posuti madež s soljo, nato pa takoj izprati z- mlačno vodo.
Od sadja:
Čistimo z limoninim sokom alj zlijemo na madež vrelo vodo, ko smo blago, kjer je madež, napeli nad odprtino lonca.
Ali si že naročil
jMi leiiir
t g urna zmaga
,Part zana‘
4:2 (4:1)
Krško v Sevnici
V nedeljo 11. oktobra je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma med Partizanom Krško ta Sevnico v Sevnici.
Za tekmo so se precej zanimali. Domačini so pričakovali zmago svojih, gostje so prekrižali ta takoj v začetku v presledku 14 minut zabili presenečeni obrambi 4 gole. Ze je kazalo, da bodo domačin, doživeli katastrofalni poraz. Več strelov je šlo tik prečke ali obtičalo v rokah dobrega vratarja, kar ne moremo reči za prvih 20 minut. V drugem polčasu se je močno popravil ter so bili dolg; pred-ložkj napada gostov v 16 minuti njgov siguren plen. Domačini so iz malo preostro dosojenih 11-metrovk znižali rezultat na 4:1 ter v drugem polčasu iz prostega strela na 4:2 in je bil s tem postavljen končni rezultat te res lepe ta živahne tekme. Sodnik iz Trbovelj je sodil z. napakami, oškodoval je tako
goste kot domačine v presoji offside. Gole Sq dali za Krško Mlakar 2 in Bizjak T. 2, a za Sevnico oba Tihole, ki je bil poleg vratarja najboljši mož,na igrišču.
Pri Krškem so igrali vsi dobro in borbeno; samo tako naprej in ne bo nepotrebnih porazov kakor do sedaj.
*
V	Hrastniku je odigralo moštvo Partizana iz Senovega pr venstveno tekmo s tamkajšnjim Bratstvom in odločilo tekmo 4:2 v svojo koristi To je vsekakor lep uspeh Senovega.
*
V	nedeljo 18. oktobra bo na stadionu Matije Gubca okrajno atletsko prvenstvo posameznikov.
Nastopili bodo vsi prvaki vseh društev krškega okraja. Začetek tekmovanja bo ob 10. tiri dopoldne. Pridite in videli bodete vse najboljše atlete na startu.
goveje živine, 'največ rodovniških krav, nekaj plemenskih telic in plemenjakov. Živino je ocenjevala komisija, v kateri jo sodeloval kot gost tag. Janez Oblak, živinorejski strokovnjak iz trboveljskega okraja.
Kakovost razstavljene živine je presenetila ne samo obiskovalce iz drugih krajev, temveč tudi domačine, saj je le ob taki prireditvi edina priložnost primerjati zbrano najboljšo živino. Komisija je opravila ocenjevanje v zadovoljstvo vseh prisotnih živinorejcev, ing. Oblak pa je ob zaključku v nagovoru prikazal važnost vodenja rodovnika organizirane odbire in potrebo molzne kontrole, kar so poslušalci sprejel; z velikim odobravanjem.
Živinorejcem je bilo razdeljeno v skupnem znesku 60.000 din nagrad, še več pa je premo-vanje pomenilo za poživitev dela živinorejskega odseka.
Ob 10. uri dopoldne je imel občinski ljudski odbor slavnostno sejo.	1
Ob 13. uri je gasilska četa priredila gasilske vaje, kmalu za tem pa se je pričela pred zadružnim domom zbirati množica ljudi, ki je ob 14. uri krenila proti pokopališču k spomeniku padlim partizanom za osvoboditev Boštanja. Njim se je pridružil pionirski odred s puškami, prispela sta gasilski pevski zbor in mladinski pevski zbor »Svoboda« iz Sevnice, gasilska četa iz Boštanja ter godba na pihala iz Senovega.
Na pokopališču pred spomenikom je moški pevski zbor pod vodstvom tov. Kerenčiča zapel žalosttako »Bazovica«, godba pa je zaigrala himno, nakar je imel tov. Ciril Medved, predsednik občinskega odbora ZB, kratek nagovor in odkril spomenik. Za njim so nastopili 3 recitatorji, častna četa pa je izstrelila salvo. V imenu občinskega ljudskega odbora in množičnih organizacij so na grob položili več vencev.
Ob 15.30 se je pričel v zadružnem domu bogat kulturni pro-
O tržaškem vprašanju je spregovoril nekaj besed član OO SZDL, nakar je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se ostro obsoja angloameriško spletkarjenje z našim ozemljem.
V	kulturnem programu so sodelovali: mladinski pevski zbor »Svoboda« iz Sevnice, gasilski pevski zbor iz Sevnice, pionirski zbor iz Boštanja, mladinska in pionirska organizacija iz Boštanja itd., ki so spetjem, recitacijami, plesi ta raznimi simboličnimi slikami prav lepo zabavali nabito polno dvorano.
Mračdlo se je že, ko je predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Zakrajšek zaključil pester kulturni spored kot sestavni del občinskega praznika, se zahvalil vsem organizacijam ta društvom ter učiteljstvu za sodelovanje in zaželel, da bi bil ta dan, ki so ga izbrali za stalni ljudski praznik, vedno tako množično obiskan ta svečano praznovan, kakor je bil to pot.
Za tem se je pričel zabavni del občinskega praznika.
Kino Brežice
17. in 18. oktobra 1953 premiera ameriške barvne cowboj-ke »Poštna postaja«. FN 34. Ty-rone Power ta Susan Hayward.
19. ta 21. oktobra 1953 premiera ameriškega filma »Naloga broda Magra Kvinde«. Dana Andrews ta Carla Balenda.
22. in 24. oktobra 1953 premiera ameriškega pustolovskega filma »Zločin v Nevadi« Jane Russel in Vićtor Mature.
25. oktobra 1953. Na splošno željo predvajamo reprizo prekrasne ljubezenske drame »Plesala je samo eno poletje«. Ulla Jacobson in Folke Sundguisti Švedski film.
V	soboto 24. oktobra, ob 8. uri zaključena predstava za višje razrede brežiške gimnazije.
Kino Sevnica
16. do 18. oktobra 1953 mehiški film »En dan življenja«.
bodo cene
ga "	„
prodaja KZ za vse zemljane enake, vendar to ni tako. Tisti, ki naroče večje količine grozdja, to pomeni, tisti, ki imajo kaj več pod palcem, lahko dobe grozdje po 35 do 36 din kg. Res je pa tudi, da morajo prevzeti grozdje pri vagonu. Ostali potrošniki pa, H si zažele zobati sladko srbsko grozdje, ga pa morajo plačevati v prodajalni KŽ po 40 din kg. Na vprašanje, od kod in zakaj taka razlika v ceni, je knjigovodja KZ odgovoril, da je cena grozdja, ki se prodaja v trgovini zato višja, ker so vkalkulirani stroški prevoza od vagona do prodajalne. Praktično to pomeni, da stane prevoz 500 kg grozdja s postaje Brestanica do 300 metrov oddaljene prodajalne KZ 2500 dinarjev. Trditev o tako visokih prevoznih stroških je po mojem mnenju obrekovanje prevoznikov, kajti prepričan sem, da kljub vsem kalkulacijam ne dobite v Brestanici prevoznika, ki bi bil tako nesramen, da bi računal za prevoz 500 kg na 300 metrov dolgi poti 2500 dinarjev. Ali ne diši to malo po špekulaciji na račun malih potrošnikov?
Nedavno sem se oglasil v
za-
šili, da Doao cene grozaja, kj.. mirjevalni poskusi so biti
je prodajala odnosno ga še : man sčasoma se je okrog njega zbralo precej ljudi in skušalo izvedeti vzrok otrokovega jokanja. Ko je pretočil že precej solza, se je fantek le ojunačil ta na vprašanje, zakaj joče, odgovoril:	»Muce so mi
pobegnile, šel sem jih iskat, a jih ne morem nikjer najti. Imel sem jih pa tako rad, ker sem se vedno z njimi igral.* Vsi smo se oddahniti, mislili smo pač, da je kaj hujšega. Nato se nekdo iz množice oglasi in pravi: »Saj to ni vendar nič čudnega in je povsem naravna posledica sklepa ameriške in angleške vlade o dodelitvi STO Italijanom. Mačke so menda to zavohale, in ker je bojevitost slavne italijanske vojne do mačk splošno znana, so se zbale in jo pravočasno popihale, da ne bi prišle italijanskim mač-karjem v roke.« Mačke so menda instinktivno čutile, da jim grozi nevarnost, zato so jo pač pobrisale, — kam. nihče ne ve. Verjetno pa. da so se te mačke skotile šele po osvoboditvi. Če bi bile starejše, _ bi gotovo ne zbežale, kajti mačke v Sloveniji so imele priložnost videti ta občudovati tekmovalne zmožnosti italijanskih junakov, ko so kazati nete pred par-
Mali oglasi
Dne 19. 9. 1953 sem v smeri Brežice — Zupelevec — Bizeljsko od 14. do 16. ure izgubil kovček v vrednosti 30.000 din. — Pošten najditelj naj ga proti nagradi vrne na naslov: poročnik Alojz Ster-mecki, Drenovec 50, Bizeljsko.
Brežicah in, ker sem bil lačen, j tiranskimi puškami, sem stopil v kavarno; pripom- Pozdravlja Vas niti moram namreč, da sem izreden ljubitelj hrenovk. Naročil sem si dva para hrenovk.
Hrenovke sem zaužit z velikim užitkom in zadovoljstvom. Ko sem spravil obe pod streho, sem poklical natakarico ter jo prosil za račun. Ona mi kratko odgovori: »Dva para hrenovk 110, dve žemlji 10 din, skupaj 120 dinarjev.« Mislil sem, da sem napak slišal, zato sem jo ponovno vprašal, po čem so hrenovke pri njih, nakar mi odgovori: »Po 55 din par.« Na to ji nisem hotel ničesar več odgovoriti, ker vem: če bi jo vprašal, zakaj so tako visoke cene hrenovkam, ko vendar vem, da gre na 1 kg približno 15 do 16 hrenovk, odvisno je pač od njihove debelosti, a jih stanejo 300 dinarjev, oni jih prodajajo po 880 dinarjev, bi mi odgovorila, da je pač taka kalkulacija.
Tako nam ta nesrečna kalkulacija pije kri, povzroča jezo, sive
i  •  _______—:
Pepče.
lase in prazni naše mošnjičke. Upam pa, da bom vendar še
SEJMI
v okraju Krško
19. oktobra v Podsredi.
19. oktobra v Krškem.
21. oktobra v Bistrici ob Sotli. 21. oktobra v Sevnici.
v okraja Klanje«
19. oktobra v Luki.
v okraju Trbovlje 17. oktobra v Loki pri Zidanem mostu.
17. oktobra v Trbovljah.
21. oktobra v Izlakah.
v MLO Celje
21. oktobra v Celju (Urškin sejem).
Dobriča Cosič:
DALEČ JE SONCE...
»Pa če umrem, ni mi žal . . .« je jokalo dekle in se obračalo k Pavletu in Djurdju.
»Ej, ne boš, hčerka! Jaz sem te rodila ta vzredila pa te bom tud; ubila! Bolje je, da ne živiš, ko si takšna!«
»Povej, kam je odšel mož ... Govori, sicer te bom zdaj, zdaj . . .« Pavle ni kričal, toda glas mu je od srda drhtel.
»Kar daj, na, kar hočeš . . .«
»Zvežj jo!« je Pavle zakričal Djurdju.
Dekle je še močneje zajokalo, babica Pa je zatulila:
»Ej, ljubi bog, kakšen črn božič! .. . Kaj mi bo na božič uničen dom.«
Djurdje se je vrnil s konop-cem in zgrabil ženo za roke. Poskušala se mu je izmakniti, a je pritekel Sima, ki je žmi-ril pri vratih in opazoval, kaj se dogaja, pa sta ji naglo zvezala roke.
»Sima, vzemi puško ta jo straži! Vedite, če nas bo izdal, vam bomo zažgali hišo!« je Pavle dejal ženi, ki ga je strmo ta drzno gledala naravnost v oči.
»Tovariši, vzemite me s seboj!« je kriknilo dekle.
Pavle je odšel in stopil v sobo k partizanom. Rekel jim je. naj bodo pripravljeni, in se
vrnil ‘v hišo k drugemu vodu, kjer je bil štab. T0 je bila hiša sekretarja skojevskega aktiva v vasi, ki je bil organiziral obveščevalno služo ta jim vsako uro poročal, kaj se dogaja v vasi.
Kmalu, skoraj hkrati, so se vmilj Vuk, Nikola in Stanko. Vsj trije so uspešno opravili nalogo, a so pri tem izgubili dva tovariša. Pavle je povedal Vuku o tajnikovem begu in izrazil strah, da jih bodo četniki napadli, kakor hitro se bo zdanilo. Vuk je bil mračen ta nerazpoložen in mu je dejal, da po nocojšnjih dogodkih ne verjame v to, ter je legel spat, ne da bi bil Pavletu črhnil besedo o svoji ženi.
Tik pred svitom je prispel tudi Maksim s poslednjo skupino partizanov. Pavle je ukazal, naj pošljejo patrulje daleč v gozd, poklical skojevca iz hiše in mu dejal, naj takoj organizira obveščevalno službo iz okoliških vasi ta previdno opazuje gibanje četnikov.
... 2e od zgodnjega jutra so od vasi dirjal; konjeniki, kmetje iz tako imenovane četniške | »vaške straže« in raznašali vest, dq so partizani prešli Moravo, uničilj tri četniške štabe, ubili nekaj komandantov, zažgali tri
občine in potrgali telefonske in brzojavne linije po vsem okraju. Kurirji ta konjeniki so s penami zalivati rejene bogatinske vrance, ki so jih sicer vpregali samo v koleslje ta kočije, panično javljal; vest o prihodu partizanov, zviševali njihovo število od štirideset na sto, od sto na dve sto, tri sto...
Glas o partizan* je drvel in se širil po moravskih vaseh hitreje od konjenikov, prodiral v Levač, ta nista minili niti dve uri, ko so že vse vasi v dveh okrajih ta še naprej vedele, da So partizani nekje tu, v njihovi bližini, v sosednji ali morda prav v njihovi vasi, kdo ve, v čigavi hiši, morda v sosedovi, morda v gozdičku na rebri, v kolibi, v vinogradih ... Kmetje so se klicali preko plotov prestrašeno ali veselo javljali vest, pripovedovali, da so partizani nocoj poklali nad sto četnikov, zasedli progo, da so sami mladi fantje, vsi šolani ta študentje, da jim poveljuje neka učiteljica, imenovana Boginja, Nekateri so pripovedovati, da so v tej in tej vasi zažgali cerkev, obesili popa na zvonik, da so to samj ustaši, ki so bili prešli Drino ta koljejo Srbe prav od otroka v zibelki pa do starca.
Drugi so pripovedovali, da so ] le In prodajalne. Takoj za tem to dobri ljudje, da ne pijejo in je završalo, da prihajajo Nem' ne store nič žalega. I ci s tanki, partizani pa se vko-
nikomur
Zlasti so poudarjati to, da ničesar ne jemljejo, da jedo samo koruzni kruh in močnik, ki ju plačajo. Vsi so pripovedovali tako podrobno, kakor da so jih biti videti, ta jih opisovali, kakor da so z njimi živeli.
Četniki so bežali iz vasi. Zgodaj zjutraj že ni bilo nikogar več na občinah:	predsedniki,
tajniki in blagajniki so odvlekli arhiv in ga skrivati po hodnikih in podstrešjih, sami pa bežati pred četniki, nekam dalje, ne da bi sami vedeti, kje bi se ustaviti. Nekateri so na vso sapo tekli v mesto in še tja prinašali preplah. Kavamarji so zapirati kavarnice, trgovčiči prodajalne, popi so naglo do-končavali jutranje božične obrede in se prvi kakor drugi poskrili v revne hiše, k vdovam j pred jutrom nekam pobegnili, z mnogo otroki. Kmečke straže kakor hitro so zaslišali strelja-so zakopavale puške in bombe i nje. Komandanti so kljub temu v tuje seno in slamo.	j	nabrali nekaj kmetov. Nekateri
Strah in veselje obenem dru- ! so zahtevali, da ne bi šli nika-go poleg drugega, sta vzplame- ] mor iz vasi, temveč da ostane-nevala po vaseh, jih praznila ta 'jo tu in branijo vas; pogumnej-umirjala.	Okrog osme ure so	;	ši so se upirali: kdo se	bo z
bile ulice	prazne. Samo tu pa	golimi rokami bil z njimi,	ki so ,
tam je čez slivnjake in dvorišča	!	oboroženi z mitraljezi In	me- j
j brezglavo	stekel s puško pod	talci min. Komandanti so	raz-
; suknjo kak zaostali četnik. j deljevali puške, bojevito in j Po vseh vaseh so vsak hip ’ ogorčeno grozili' partizanom
vkopavajo in pripravljajo na boj. Vasi bodo požgane... od kod jih je hudič prinesel prav v njihovo vas...
To je trajalo skoraj pol dneva, nato pa so se do zob oboroženi četniški komandanti vračati v vasi, ukazovati, naj bijejo v bobne ta šolske ta cerkvene zvonove ter razglašajo splošno mobilizacijo pod grožnjo smrtne kazni. Prestrašeni kmetje so se zbirati neradi in v majhnem številu, potem pa so jih nagnati, da so hodili po vaseh od hiše do hiše in pobirali vse moške od dvajsetih do štiridesetih let. Iz hiš so prihajale žene in na vprašanje, kje so možje, odgovarjale, da so že včeraj odšli na obisk v goste , v drugo vas ati pa da so nocoj
pričakovali prihoda partizanov. ; kričali, da bodo po vsem tem v Bilo je slišati, da so v sosednji ; partizanskih hišah poklali otro-vasi. da so že zavili proti nji- I ke v zibelkah. Okrog nabranih hovi. nekdo je videl patruljo, kmetov, ki so se pripravljali, •nekdo celo kolono, nekdo pa, da bodo odšli v vas ali gozd,, da so že prispeli do občine, šo- kjer bi se morali pridružiti dru- '
gim bataljonom ta brigadam, so se zbirali otroci ta žene, jim prinašati malhe s pečenko m božično pogačo, steklenice in vojaške čutarice, ki so jih bili dobiti ob kapitulaciji, s črnim vinom ta močnim žganjem. Kmetje so psovati, groziti; nekateri so prepevati, poljubljati otroke, se nežno ati osorno poslavljali od žena in jim klicali, naj dobro pazijo na otroke. Nekateri so rotili tiste, ki zaradi kdo ve česa niso šli v boj: če padejo, naj oni skrbijo za njihov dom ta otroke, svojim domačim pa pravili, kaj in koliko jim kdo dolguje.
Med tistimi, ki so odhajali, se je govorilo, da bijejo partizani kot Amavti:	naravnost v čelo
in da hodi njihov komandant — »Boginja« z mitraljezom m poje:
Nosim kapo na tri roge,
proti bogu vodim vojske!
Konjeniki-kurirji so še vedno nekam dirjati. Goste, črne kolone kmetov, od katerih je bila večina brez pušk, so se zlivale v namišljene bataljone in brigade; pričakovati so jih bradati četniki z dolgimi lasmi, strogi, mrki in oboroženi z angleškimi brzostrelkami, noži in parabeli, katerih tuljave so visele na zelenih vrvicah od angleških padal. Hkrati s »četami« so na zborno mesto prihajali tudi kamioni, polni nedičevcev. nemških pušk in zabojev streliva.
(Nadaljevanje sledi) i