Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. oktobra 2020 - Leto XXX, št. 44 stran 2 »PRIŠLI SMO Z RAUK STVORITELA INO SE K NJEMI POVRNÉMO DOMAU« Vrajža nauč – malo ovak stran 2-3 Grofica njoj je dala 3 dinare stran 4 Tašoga reda me že pete srbijo stran 8 2 Püšpekove misli Slovencom na vsisvecovo »PRIŠLI SMO Z RAUK STVORITELA INO SE K NJEMI POVRNÉMO DOMAU« Približavata se svetek vsej od sebé grato. Ka má zrok, svetcov ino düšen den, za- ka stogi edna čüdovitno lejtok smo prosili sombotels- pa skrivnost za svejtom, za koga püšpeka gospauda njegvov nejverjetnov lépodr. Jánosa Székelya, aj svojim slovenskim vörnikom tanačivajo, kak aj se düševno nalečéjo na svetke. Té valas smo dobili: »1. novembra svetimo vsisvecovo, štero nas vči, ka smo se zatok naraudili, ka bi lübili. Cejli svejt je grato od lübezni Boga Stvoritela, s toga, ka Oča, Sin ino Sveti Düh vekomaj živlenje pošila. Zavolo Njega cvetéjo rauže, se smejéjo deSombotelski püšpek dr. János Székely tinski obrazi ino plavajo oblacke na nébi. Vse tov. Ino tau tö brodimo, ka je prišlo z edne neskončne má svejt svojo spunjenjé, dobraute ino lépote, lidgé pa ka néde prauti 'nika'. Prišli smo zatok na svejti, ka bi se smo z rauk Stvoritela ino se navčili radi meti ino darüva- k Njemi povrnémo domau. ti svoj žitek. Svetci nam dajo Vužgane svejče ino rauže peldo za tau. na grobaj vrnau tau svedo2. november pa je düšen čijo, dajo glas o živlenji ino den, tau je tisti svetek, šteri o tejm, ka smo prišli z Njega se venak eške bole globko ino se povrnémo k Njemi. tekne lidi ino njini čütenj. Vsejm dragim slovenskim Takšoga ipa, na začetki bratom ino sestram, šteri novembra, nas krščenike gorpoiškete grob svoji podüšen den ne zové samo na kojni starišov ali stari stažalüvanje ino spominanje, rišov, želejm, ka bi na nji liki na tau tö, ka bi – z re- brodili tak, kak so vrnau čami pesnika Attile Józsefa zdaj – blüzi Baugi Stvoriteli. – vidli prejk svoje ’zemelske Ka so brezi vsej bolezni, vserešede’, toga končnoga ze- ga trplenja v Njegvom brezmelskoga živlenja. končnom méri. Poglednite Na ednom starom rimskom njine obraze, kak se smejéjo grobnom kamli piše: 'Kak nag- ino kak nas gledajo. Pomislo spadnemo nazaj z nika v lite pa na tau tö, ka bi vaše nika!'. Poganski človek je tak babice, dejdeki ino stariške čüto, ka njegvi žitek nema trnok radi bili, če bi vidli, ka zroka, pa ka je trnok megle- njina deca, njini vnüki skrb no, od kec je prišo. Ino nema majo na svojo materno rejč pravoga cila, vej pa preminé ino svojo vöro. v ’nika’, naglo nazaj ’z nika v Želejm, ka bi zdaj, 2. novembnika’ spadne. ra, začütili tau sporočilo.« Krščanjski človek pa brodi, na domanjo rejč obrno: ka je svejt nej samo tak sam -dm- Vrajža nauč »Baug vas je prineso, vrag vas odnesé,« je 20. oktaubra zadvečerka v konferenčnoj dvorani varaškoga Slovenskoga dauma kauli dvajsti navzauči pozdravo predsednik Porabskoga kulturnoga in turističnoga drüštva Andovci. Karči Holec je pred ausmimi lejtami dau idejo za »Vrajžo nauč«, štera je gratala (zvün borovi gostüvanj) najvekši program v Porabji. »2020 je posebno leto, Covid nam je vse na glavau obrno,« smo čüli od predsednice Slovenske zveze Andreje Kovács, zatok so letos organizerali »Vrajžo nauč – malo ovak«. Med 26. septembrom ino 10. oktaubrom so v Sloveniji držali »Teden kulturne dediščine«, tau pa znautra »Dnevov evropske kulturne dediščine«. Kulturno erbo s kauli 70 gezero programami gordržijo v največ evropski rosagaj, Slovenija sodeluje že tri desetlejtja, letos na priliko s štiristau prireditvami – smo Na filmi smo vidli, ka na program vsikšo leto trnok dosta lüstva pride. »Oprvim nas je bilau 25-30, lani pa že više 500,« je začno tomačiti Karči Holec, šteri se je o indašnjom vörvanji pogučavo s strinov Arankov Oreovecz iz Števa- Na kraugloj mizi »Vrajža nauč - malo ovak« so pripovejdali idejni oča programa Karči Holec, strina Aranka Oreovecz s Števanovec ino sobočka etnologinja Jelka Pšajd novec, stera se je na Verici narodila, ino murskosoboškov etnologinjov Jelkov Pšajd. »Inda svejta je lüstvo nej odlo »Covid je v leti 2020 vse na glavau obrno,« - je pogučavanje oprla predsednica ZSM Andrea Kovács zvödali od predstavnice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Nataše Gorenc. V Kedni kulturne erbe so v Porabji držali samo tau pogučavanje o Vrajžoj nauči, na začetki so si navzauči poglednili film, šteroga je z arhivski kejpov dala napraviti Slovenska zveza. Video je biu vküpzmontérani z vsej preminauči programov, Vrajžo nauč je leko spozno tisti tö, šteri je eške nikdar nej biu na tom kmičnom andovskom pohodi. isti lidgé naravnajo, tau pa od Andovec prejk Varaša do Gorenjoga Senika. »Vsikšo tretjo soboto v oktaubri trnok dosta mladi pa mlajšov pride, stariške pa morejo mujs ž njimi, če škejo, če nej,« smo čüli ino zvödali, ka se pohodniki med pejški po kmici, samo gda so popa ali doktora zvali, ali s krčmé domau šli,« se je začnilo pripovejdanje, s šteroga smo zvödali, ka je staro lüstvo vnoči vse na misli mejlo, ka bi nej trbölo, doma pa je donk batrivno pripovejdalo, ka vse je vidlo. »Pred prvov Vrajžov nočjauv smo starce spitavali, od koj so se bojali. Nej smo znali, kak vögledajo na priliko skišnjave ali žerdjavci,« je dale tomačo Karči ino povödo, ka se gnesdén zvekšoga vsikdar Porabje, 29. oktobra 2020 potjauv sedemkrat stavijo. Tau pa oprvim pri »žerdjavcaj« (po senčarsko »fajamanglinaj«). V porabskom ljudskom vörvanji so tau merarge, šteri so mejau krivično vözmejrili ino morejo zatok po smrti po večeraj nazajojti. Tau figuro poznajo v Prekmurji ino na Štajerskom ranč tak, pod imeni »džileri«, »mejaši« ali »meraši«, smo čüli od sodelavke soboškoga muzeja Jelke Pšajd. Strina Aranka pa so cujdali, ka so starci dosta pripovejdali o tejm, ka so prej nika vidli v meglej ino čüli, ka tisto rogače ali guči. Mati so eške pripoznali, ka uni té šatringe »vördjejo pa ne vördjejo«, pa ka so prej »vidli eške nej, čüli pa so«. Na Vrajžoj pauti leko srečamo »garaboncijaše« tö. Tau so črne šaule dijacke, šteri so se dale včili pa se jim je zmejšalo. Če jim ne damo krüja ali mlejka, oprejo svoje kuste knige pa napravijo točo ali vihér, smo zvödali od Karčina. Andovski predsednik je na programi dosta pripovejdo o svoji izkušnjaj, vej je pa v mlašeči lejtaj vnaugo kaj vüdo ali čüu od starejši sausedov. Jelka pa je cujdala, ka so se v Prekmurji bojali Ci- 3 Pod Srebrnim brejgom … – malo ovak ganjic pa kaudišov tö, šteri so prej ranč tak leko kaj lagvoga včinili, če so jim nika nej dali. Gorenjesenčarska »skišnjava« se v Andovci zové »šnjava«. Tá ženska v bejlom gvanti séde človöki na prsa, tak ka se tisti ne more geniti pa nema sapo. V Sloveniji go poznajo kak »moro«, depa na avstrijskom Koroškom je tö poznana, je raztomačila soboška etnologinja. V slovenskom vörvanji je »belja ženska« tista mati ranč tak, štera je med porodom mrla ino nazaj odi svojo dejte nadajat. Jelka je eške povödala, ka takše stvaure ne vidijo vsi, samo tisti, »šterim je botra nej dobro nazaj gučala popi«. Una kak raziskovalka ljudskoga znanja je vsikdar pravla lidam (štere je z oprejtimi vüjami pa lampami poslüšala): »Vörjem, ka gučite«. Njenim kolejgarom se leko zavalimo, ka je gnes že dosta vsega dojspisano. Tau pa eške v pravom cajti, ka je vsikdar menje tisti, šteri vejo takše dele pripovejdati. »Comprnijo je nej Baug nastavo, tau je grej,« smo čüli od trej sogovornikov, šteri so se začnili pogučavati o čalaricaj. V nji so prej lidgé najbole vörvali, vsakša vés je mejla več comprnic. Mlejko so prej krajdjemale od krav, na svoji gostüvanjaj so kauli odnja plesale. V vesnici so znali, što so bile, depa če je tau štoj vöovado, je leko slejpi grato. Na Verici so tö moške zapelavale, bilau je, ka je nekak v žepki mesto kroflinov samo konjščeke emo, so se spominali strina Aranka. Tau skrivnost pa je niške nej smo ovaditi tačas, ka je nej méro. Jelka je raztomačila, ka so na slovenskoj strani grajnce tak znali, što je čalarica, ka je tista vertinja prej trnok tüčne svinjé mejla, njena krava pa dosta mlejka. Lüstvo se je najbole bojalo, ka aj bi čalarica nej zvörčila dejte s svojim pogledom. Verti so zvekšoga nikoga nej pistili v štalo, ka bi štoj nej zvörčo maro. Tak so tö iskali comprnice, ka so vrauče vaugeldje v vodau ličili ino gledali, pri šterom vöpovedanom imeni se začne cvrejti. Zvödali smo tau ranč tak, ka má čalarica svoj par: »čalejr« je dober, dela prauti comprnicam. Té moški pomočnik je davo prej tanače, ka aj zvörčeno dejte s pomijami dolazaperéjo. V Sloveniji pa so čalarice dostakrat prišle k ižam nika prosit, gda je puni mejsec biu. Skrb je trbölo meti, ka če so jim takšoga ipa kaj dali, se je leko kaj lagvoga zgaudilo. O čalaricaj pa vragaj vseposedik dosta ljudski pripovejsti geste. Karči Holec je tapravo tisto, v šteroj baba vraga znauri, gda se prejk šeče z vilami pikata pa more vrag z večmejterskim cvörnom šivati. Strina Aranka pa so pripovejdali, kak je baba vraga za norca mela, gda sta na düšen den krü ali pogačo vö na sto dejejo, aj düšice ne ostanejo lačne pa žedne. Mrtvecom so v rokau dostakrat edno svejčo djali, aj na drügi svejt v svejklosti dé. Bilau je gnauk, je pripovejdala Jelka, ka so pri iži nej mejli svejčo, zatok so poslali vnükeca k sausedom. Merajauča stara mati so držali svejčo, gda se je pojbiček gnauk samo zglaso: »Mati, bole brž mérajte, ka je tau sausedova svejča.« Takšne hejcne štorije so leko čüli vsi, šteri so na pozvanje Slovenske zveze ino andovskoga kulturnoga ino turističnoga drüštva tisti zadvečerak prišli v Slovenski dom. Strina Aranka Oreovecz so eške povödali o svojom pripovejdanji, ka je »tau tak istina bila, kak me tü vidite«. Vej so pa sami vidli, ka »Tau je tak istina bilau, kak me tü vidite,« - so strina Aranka Oreovecz pripovejdali o nekdešnjom straji med lüstvom pauvala: zlaudi je nikdar nika nej daubo, če rejsan sta sadila krumple, pšenico, te pa eške kukarco. Indašnjo lüstvo se je bojalo čuka, vej je pa naznanjo smrt nekakoga v vesi. Gnesnedén vejmo, ka je té naučni ftič samo zatok prišo djufkat k betežnika iži, ka je tam posvejt goro. Etnologinja Jelka je povödala, ka je vsikšoga straj biu, ka bi se mrtvec nazaj povrno. Zatok so dojpokrili gledalo, vej bi pa pokojni nej odišo na drügi svejt, če bi sebé vüdo. Na sprévodaj so ojdli za škrinjov ino šprickali posvečano vodau. Na Štajerskom ino indrik v Sloveniji smrt nema kosé, na dosta mejstaj pa poznajo šego, ka so v držini meli edne takše knige, štere so se samé obračale, če je štoj istino ali laž gučo. Žerdjavci, garabonciaške, šnjave ino čalarice so letos tö gvüšno napunili andovsko gauščo, samo ka je je niške nej mogo videti. Glavni organizator Vrajži noči Karči Holec je gvüšen, ka kleti že pá leko s svojimi očami vidimo like s porabske ljudske fantazije - če nas tačas ne odnesé vrag, šteri je na Štajerskom mali ino nosi zeléni gvant pa klabük. (Kejp na 1. strani: V konferenčnoj dvorani Slovenskoga doma je vküpprišlo dosta lüdi, šteri so se držali epidemiološki predpisov.) -dm- … je policijska vöra (kijárási tilalom) vövdarila. Na, neje sama od sebe, vö so jo razglasili. Tak zdaj v Sloveniji niške med 21. vöro večer pa 6. vöro zazranka ne smej venej biti. Zaprav, policajge pa inšpektori, steri lidam štrajfe do pisali, so leko venej. Vse tau pa samo zavolo Covida 19 se godi. Depa vsi tomi ne dajo valati. Prvi se je Maribor prauti postavo. Drugi slovenski varaš je poznani po tejm, ka je tau že nej samo gnauk naredo. Dugo tradicijo ma. Inda najvekši industrijski varaš je že v socializmi vedo prejgnjim rogle podržati. Vej se, ka inda so delavci zato mauč meli. Zdaj tau vse vküper malo ovak vögleda, industrija je na nikoj prišla, Mariborčani pa eške v sebi majo té gen, steri njim ne dopisti, ka bi nej visko glavau zdigavali, gda njim stoj na žüjo staupi. Na velke se prejk twittera, na portalaj piše, kak so najbole prejgnji kuman čakali, ka leko tau napravijo, policijsko vöro razglasijo. Uni vsigdar nazaj vdarijo, ka tau lejvi pišejo, komuništarge. Pa znauva se bojna z literami začne, zaprav una že v nekšnoj vse bole šörkoj spirali se gorzdigava. Nika nauvoga, tau je že nekše fele politična kultura gratala. Nej ranč z argumentami, bole s tejm, ka človeka tak ali ovak užališ. Protesti na deveto vöro večer pa nedo enjali. Vse več de se ji večer dobivalo na merni protestaj. Nika drugo, samo es pa ta do se šetali, potejn pa pomalek domau. Ovak ranč človek ne more kak samo tau. Krčmé so zaprejte, baute tö. Depa tau dragi hec gé. 1200 evronov je štrajf za tiste, ka neškejo svoje prejgnje poslüšati. Ja, korona je tak tö trno draga gratala. Gvüšno, ka nauve šale, nauvi vici so se že narodili. Slejgnji tak pravi: Zavüpati njim trbej! Tak ali ovak so vse na nikoj djali, dun s tejn virusom tö tak naredijo. Nej pa šala tau, ka dva birouva taužita državo, ka je tau s policijsko vöro prauti vsem regulam. Pravita, ka nikšnoga mehanizma nega, ka bi se takše leko naprajlo. Tau je leko samo, če do bojne ali kakše velke katastrofe pridejo. Je korona katastrofa? Eni pravijo, ka je, drugi, ka je nej. Kakoli obračamo, stara praksa je, ka se betegi za politično bojnanje naprej vzemejo. Eške vsigdar pa se taužijo, sto je za vcejlak nauve medicinske aparate velke, preveč velke provizije gemau. V tej nauvi časaj znauva športniki Slovencom malo sunca v njive rame nosijo. Najbole tisti na potačaj pa ena mlada dama, ka se nebesko dobro bije. Dame prve so na redej, zato povejmo, ka je Ema Kozin eške v enoj verziji boksa najbaukša na svejti. Tak zdaj v vsej trej verzijaj se zdignola ta, kama ženske na rejci pridejo. Pa kuman 22 lejt ma. Kak že skur cejlo leto so pojdje na potačaj klasa za sebé. Primož Roglič je že na prvoj etapi dirke po Španjolskom pokazo, steri je najbaukši na svejti. S tem je že dau vedeti, ka šké eške tau dirko, dugo tri tedne, dobiti. V Italiji pa njiva dirka Giro d Italija proti konca dé. Tam je na svoj račun Jan Tratnjek prišo. Pa je ranč tam svojo prvo etapo daubo, v Benečiji, v steroj prejk granice tö Slovenci živejo. Povedo je, ka njemi je tak bilau, kak bi doma dirko. Tak ka, pedali do se tadale tirali pa ranč zavolo nji de se leko malo menje od betega gučalo pa več od veseldja, ka ga šport leko prinese. Malo menje veseldja pa je Slovenec Miha Blažič emo. Za Ferencváros labdo brse, Brcelona pa njim je 5 golov naštejpala. Malo ovak je Kevin Kampl, indašnji reprezentant Slovenije, doj odišo. Njegvi Leipzig je baukši od turškoga Istanbula biu. Ja, labda je okrougla, vsefele leko prinese, eške več pa odnese. Naš brejg bo od toga, od sreče takše ali ovakše, vedo dosta taprajti. Depa zadnje dneve nika dosta neške gučati. Vejn zatoga volo, ka po deveti vöri večer zalüblenci več na njega ne smejo ojdti. Miki Roš Porabje, 29. oktobra 2020 4 Agica Maučec iz Gančanov PREKMURJE Odjen Pa smo pá tam kak na sprtoletje, v Sloveniji je bila uradno razglašena epidemija. Tüdi v krajini ob Müri se je javni žitek več ali menje dojstavo, navaditi smo se mogli, ka nosimo maske tak znautra kak zvüna, zavolo toga, ka vnoči (med deveto večer in šesto vöro zrankoma) ne smejmo vö z rama, pa so tüdi baute in bautoški centri v Prekmurji skrajšali svoj delovni cajt. Znamo, ka so naši gasilci trno dobri. Tau se je pokazalo tüdi preminauči keden, gda je goro eden ram v soboškoj Kroški vilici, stero glij v tom cajti prenavlajo, zatau so meli gasilci ške več nevol, vej pa jim je sfalidjavalo vode. Goro je en ram, napravleni z lesa in slame, steri pa je nej biu ške zgotovleni, zatau je vala baugi niške nej biu ranjeni. Pri gasitvi so nej pomagali samo gasilci iz soboške občine, liki so na pomauč priskočili tüdi gasilci iz tišinske in böltinske občine. Soboški župan Aleksander Jevšek, steri žive nej daleč vkraj od rama, steri je goro, se je gasilcom, od prvoga do slednjoga, javno zahvalo za tau, ka so poskrbeli, ka se je nej vužgo ške kakši drügi ram, vej pa je odjen, steroga je tüdi avtorica toga pisanja leko gledala z balkona svojoga rama, biu fejst krepek. Kak smo že pisali, se v Prekmurji popravla tüdi en tau velke poštije, avtoceste. Vseeno tau enih ne stavi, ka nej bi naglo leteli. Policaji, steri so meli eno velko akcijo, so en den zgrabili 55 šoferov, steri so bole brž vozili, kak bi smeli. Rekorder je biu eden 43-letni Romun, steri se je v bližini vesnice Gančani pelo celau 199 kilometrov na vöro. Šofera audija Q8 so poštrafali z 600 evri, daubo pa je ške 9 kazenskih točk. Silva Eöry Grofica njoj je dala 3 dinare V Gančanaj sam gorziskala 90-letno Agico Maučec, stera se je prva pisala Kociper. Njeni oča je biu erični kontrabasist Jože Kociper Joužek, steromi je Vlado Kreslin, s sterim so člani Beltinške bande je njihova držina živela: »Ge sam tüdi pomagala, ali bole v rami kak na njivaj, vej pa sam bila edina čerka, mela pa sam ške dva mlajšiva brata, Joškoja in Vaneka. Gda sam v osmi razred Agica Maučec dosta nastaupali, posveto tüdi pesem. Že kak štirinajstletni pojbič je Joužek, ške z dvema bratoma, Pištekom in Jančijom, pod očovim vodstvom začno igrati v Kociprovi bandi, stera je špilala na gostüvanjaj, veselicaj, bučaj in ob drügih prilikaj. »Moj oča je mrau konec leta 1999, samo par dni pred svojim 95. rojstnim dnevom, steroga je meu 9. januara. Ge sam se tüdi že včakala lejpih let. Vala baugi sam kelko telko zdrava, dobro ške tüdi vidim in čüjem,« je prva pravla sogovornica in cujdala, ka je njenoga očo »nikdar nej bilou sram. Zatau je Vladek furt pravo, ka de on neka povedo, gda so nastaupali. On je rejsan biu furt kredi, ka kaj povej. Striček Janči je biu bole sramežljivi.« V zadnji deseti lejtaj svojoga žitka je Joužek s Kreslinom in Beltinško bando odo dosta po svejti: »Tisti, ka je pri Avsenikaj spejvo, je te, gda so obauji nastopali v Franciji, pravo, ka do prej tej stari tü špilali. Moj oča je tau čüu. Samo te gda so nastaupali, so oni dosta vekši aplavz daubili kak Avseniki. Lidge so nej samo ploskali, liki so ške gorstanili.« Agica Maučec je povedala tüdi, ka so, gda je ona ške mala bila, Kocipri v glavnom špilali samo konec kedna, vej pa je trbelo delati tüdi doma na paverstvi v Böltincaj, gé odila, mi je mama gnauk pravla, ka aj naj retaše napravim. Škela mi je testau pripraviti, ali sam pravla, ka mo ga sama, vej pa sam prva večkrat cujgledala, kak je ona tau obredila. Te glij je na obisk prišla ena mamina pajdašica iz Ižakovec, stera je küjarca bila. Ge sam že omesila testau, pa sam joj pravla, naj prva lepau dojpopeckala po glavi in me te ške pitala po slovenski, čidna sam in v steri razred odim. Gda sam joj povedala, ka sam Kociprova in ka v zadnji razred odim, je v žepko segnola in mi je dala tri dinare. Za te peneze mi je te mati dva gvanta in ške en förtok küpila.« Gda je zgotovila osnovno šaulo, je začnila oditi v brege. V Böltincaj so meli enoga zanimivoga človeka, Mirka Baligača, steroga so zvali Imrek in tüdi Dimek. Gda je meu samo 42 lejt, se je na žalost v Müri vtaupo. Ovak pa je biu tau paver, steri je dostakrat delo vnoči, zatau ka se je te podnevi leko s piciklinom vozo, loviu ribe v Müri ali pa odo v viske brege. In tak je tüdi Agico Maučec odpelo na Triglav: »Gda sam gor prišla, sam pravla, ka nemo več šla, vej pa me je tau trno zmantralo. Tau je preveč visiko. Dobro, ka je Imrek biu, pa sam ga večkrat prosila, ka mi je dau rokau, ka nej bi spadnola.« Oženila se je s Tonekon Maučecom iz Gančanov. Spoznala ga je v Bölticaj, gé je on biu bautoš v bauti Železnina. »Vsi so mi pripoveda- Agica (peta z leve strani) je spejvala tüdi v domanjom pevskom zbori dé ona samo merno domau. Nej sam stela, ka bi gledala, kak ges delam. Straj sam bila, ka se mi testau nede lepau vleklo. Ali, vala Baugi, se je.« Zanimiva je ške ena anekdota iz tistoga cajta: »Gnauk, gda sam šla s šaule prauti cerkvi, mi je prauti prišla böltinska grofica. Brodila sam, če zna slovensko ali nej, pa sam ji te, čiglij sam nej dosta znala vogrski, pravla Kezét csókolom. Ona pa me je li, ka takšoga dobroga dobim, če mo ga mela za moža. Ške njegov šef, direktor Pavlinjek, me je pauzvo k sebi, pa je pravo ka je on trno pošteni človek. In tak sva se oženila. Gostüvanje je bilau pri nas, pa tüdi Kocipri so igrali, nej samo doma na gümli, liki tüdi pri cerkvi. V zakoni sta se nama narodila sin Vlado in čerka Marica. Dobri smo si bili in radi smo Porabje, 29. oktobra 2020 se meli, samo na žalost pred 37 leti, gda je biu star 54 lejt, je moža vzeu rakasti beteg,« je ške pripovedala Agica Maučec, stera je mogla sama z mlajšima zgotoviti ram, steroga so glij te zidali: »Vel- Zdavanjski kejp Toneka in Agice ka žalost je bila. Znate, on je rejsan dober človek biu. Prva kak je šau v slüžbo, mi je zrankoma vsigdar v posteu prineso kavo,« se rada spominja sogovornica, stera zdaj s čerko žive v prvom štuki, sin pa v pritličji rama: »Normalno ške odim po stubaj, čiglij se je gnauk zgaudilo, ka sam okauli gledala, če kakšna pavočina gé, pa sam po dvanajstih stubaj doj spadnola in se kotala do dveri, ali se mi je, vala Baugi, nej nika lagvoga zgaudilo.« Agica Maučec rada tüdi spejva. »Kak sam s šaule vöostala, sam že mogla titi v Böltince na kauroš spejvat. Nikdar ne pozabim, ka sam te mogla tüdi solo spejvati, glij za vüzenek je tau bilau. Gda sam spejvala, sam vidla, ka vsi gor glejdajo, pa sam brodila, ka je neka nej dobro. Samo, gda sam doj prišla, so mi vsi čestitali, pa pravli, ka je bilau tak, kak če bi na operi bili,« se rada spominja sogovornica, stera je spejvala tüdi v pevskom zbori, zdaj pa spejva samo ške doma. Spodkar podpisana leko potrdim, ka ma ške furt trno lejpi glas. (Kejp na 1. strani: Agica v drüžbi čerke in sina, pa vnüka Aljoše in njegve Manuele.) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Agice Maučec 5 Ške ena delavnica v okviri projekta ETHOS LAND IDRIJSKI ŽLIKROFI, TORTELINI IN RAVIOLI Razvojna agencija Slovenska krajina (RASK), stera je vodilni partner v čezmejnom projekti ETHOS LAND, steri je financejrani iz Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Madžarska, je povedala, ka je tau že drüga delavnica v kratkom cajti, vej pa so sredi septembra meli delavnico, na steroj so pekli pet fajt krüjov. »Dosta vse se navčiš na takši delavnicaj. Ge doma dosta küjam, ali Direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Viktorija Hanžek pripravila delavnico, na steroj je Manca Kovačec iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor notpokazala, kak se redijo tri fajte punjene testenine. »Ge odim v Porabje že šest lejt. Najrajši pokažem tisto, ka zanima ženske v toj vašoj krajini, pa furt brodim, ka je med tem tüdi kakšno tradicionalno slovensko gesti. In gnes so tau idrijski žlikrofi,« je povedala kmetijska svetovalka iz Maribora, stera je udeležencom delavnice notpokazala ške, kak se redijo tortelini in ravioli. »V pravij žlikrofaj so krumple pa lük in cverkova mast in ške drobnjak,« je zbranim prva raztolmačila Manca Kovačec, te pa ške cujdala, dostakrat nej takše, kak küjamo tü. Tü vse bole nauvo gé,« pa mi je raztolmačila Agica Hanžek, stera je bila tüdi med tistimi, steri so se pred kratkin včili peči krüj. »Ge dosta krüj doma pe- Na delavnici je Manca Kovačec notpokazala, kak se redi tri fajte punjenih testenin ka do redili ške torteline z mesnim nadejvom in raviole z grbanjovim nadejvom. Medten ka so udeleženci delavnice (ka nete brodili, ka so bile samo ženske, tüdi Feri Meggyes je flajsno pomago, sploj te, gda je trbelo krumple zmoždjiti) delali, mi je direktorica RASK Viktorija Hanžek dosta cajta mela, vej pa znamo, ka v geseni dosta dela gé, ali pravi, ka de v svojoj krüšnoj peči sigurno »vösprobala speči krüj, steromi mo cuj dala praženi lük. Ovak pa morem maudline küpiti, če Manca Kovačec iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor odi v Porabje že šest lejt Tüdi Feri Meggyes je flajsno pomago škem takše male krüje peči, kak smo jih mi na delavnici spekli.« Biserka Bajzek, stera je vösprobala rediti idrijske žlikrofe, pa de tüdi sama doma probala pripraviti tau znano slovensko kulinarično posebnost, stera se leko gej kak predjed, kak priloga k mesnomi gestiji ali pa tüdi kak samostojno gesti, zabejldjeno s cverki. »Fontoško je, ka gejmo različno gesti, pa ka spoznamo tüdi tradicionalno slovensko hrano. Pri drügi punjenih testeninaj pa mi leko cujdamo tisto, ka mamo Udeležence delavnice je prišla pozdravit tüdi delegacija Državnega sveta Republike Slovenije. Prvi s prave strani stogi predsednik Alojz Kovšca čem, ali največkrat rženoga, tü pa smo se včili pripravlati in peči tüdi lükovoga, pa ajdovoga in ške par drügih, ali tau samo z ene kile mele. Ge pa osem kil nücam in v krüšni peči pečem krüj,« je povedala sogovornica, stera je do zdaj nej ške za- sami. Ge mo redla nadejve iz sestavin, stere mamo doma v gračenki«, je ške cujdala Biserka Bajzek. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry Porabje, 29. oktobra 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Sezona za gobe Že davnik je bilau tašo leto, ka bi telko grbanjov pa gob raslo v Porabji pa v Železni županiji kak letos. Tau je vejn zato, ka bola deževno leto smo meli, depa tau tö istina, ka zvün vlage še dostavse vpliva na tau, ka rastejo gobe ali nej. Sploj pa na grbanje, steri, kak vejmo, so fejst aklavi na vlago, na zrak, na zemlau, gde rastejo, pa še na mejsec tö. Tau tö vsakši vej, steri gobari, ka tisti grbanj, steroga gnauk zagledneš, več nede raso, zavolo tauga kakkoli mali je, moraš ga domau nesti. Tau je zato, ka taše »korenjé« ma kak pavočina, pa če na tau gorastaupiš, te se vtrgne pa tadale nede raso. Steri redno odijo gobe brat, tisti vse tau dobro vejo. Vejo, gde pa gda rastejo grabanji, tau pa tak, ka pred tejm se skažejo marele pa pezdeci. Steri rejdko odijo gobe brat pa Varašanci so tisti, steri te dejo, gda na facebooki vidijo, ka rastejo grbanji. Tau si lüstvo dostakrat ranč ne zmisli, ka s tejn ne ovadi vö samo tau, ka rastejo grbanji ali drüge gobe, depa dostakrat še tau tö, ka gde. Redne gobare zaman pitaš, ka gde so je nabrali, največkrat ti tau povejo, ka v gauštja. Če je Senčar, te pa tau, ka v lasej. Zdaj v sezoni dosta dela majo tisti strokovnjaki, steri prejkpoglednejo gobe, če so za gesti ali nej. Tej so najbola na tržnici, gde se samo tak leko gobe odavajo, če je tej determinatorge prejkpoglednejo. Depa vsikši, steri je nej gvüšen, če so tiste gobe, stere je nabro, za gesti ali nej, najbaukše, če je da pogledniti. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Ponovno je razglašena epidemija Ker se je število okuženih iz dneva v dan povečevalo, je vlada ponovno sprejela Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju celotne države, ki bo veljal 30 dni. Razglasitev epidemije v tej fazi pomeni tudi to, da se je aktiviral državni načrt, na primer na področju civilne zaščite. Z razglasitvijo epidemije je ponovno začel delovati tudi vladni klicni center za informiranje o koronavirusu na številki 080 14 04. Na vprašanja odgovarjajo študenti višjih letnikov medicine. Od ponedeljka prejšnjega tedna se učenci od 6. razreda osnovne šole in srednješolci spet šolajo na daljavo. Tudi visokošolskim zavodom in univerzam so že priporočili, naj na ta način organizirajo čim več pedagoškega procesa. Poostren je ukrep glede zbiranja ljudi na javnih krajih. Znižano je število ljudi, ki se lahko zbirajo na prostem, in sicer z 10 na šest ljudi. Edina izjema so družinski člani oziroma člani istega gospodinjstva. Nošenje mask ni obvezno samo v javnih prostorih, ampak tudi na prostem. Prepovedani so tudi vsi shodi, vse prireditve, verski obredi, poroke in maše ter prehajanje meja med regijami, med 21. in 6. uro pa tudi gibanje na prostem. Pri tem veljajo tudi izjeme za prihod in odhod na delo, za intervencije v primeru nevarnosti in za nujne zadeve, kot so požari, izlivi vode in podobno. Meja statističnih regij ne bo več mogoče prečkati niti zaradi koriščenja turističnih rezervacij. Še naprej pa je mogoče koristiti rezervacije turističnih namestitev v domači statistični regiji. Vlada se je za omejitev gibanja v nočnem času odločila na predlog svetovalne skupine, na podlagi evropskih dobrih praks, predvsem pa na podlagi tega, ker veliko okužb še vedno nastane kot posledica druženj in različnih praznovanj. Engliški djagar, šteri je zgrabo tristau čalaric V malom engliškom varaši Manningtree je 12. augustuša 1647 mrau Matthew Hopkins. Možak je biu star 27 lejt, tau znamenüje, ka se je naraudo vrnau pred štiristau lejtami. V cejloj zgodovini Englanda je un najbole flajsno lauvo čalarice. Naraudo se je kak štrto dejte poštüvanoga protestantskoga vikara Jamesa Hopkinsa, ino bi gvüšno živo méren, vsakdenešnji žitek ednoga aristokrata, če bi marciuša 1644 nej srečo bližanjoga zemliškoga gospauda Johna Stearna. Té možak je taužo edno skupino domanji žensek, ka so prej nücale črno magijo ino ga tak stejle spat dati. Vzeu je Hopkinsa za pomočnika ino ma zadau, aj otaužene fizično prejkpogledne ino je vösliši. Vrli Matthew je isko vsefelé hibe ino »znamenja šatana« na ženskaj, dostakrat je je mantrau tö. Končno je na birovijo prišlo 23 peršon, od šteri so leta 1645 na smrt z obejšanjom osaudili 19. Drüge štiri zatok nej, ka so mrle od mardjanja. Stearne ino Hopkins sta takšo volau dobila, ka sta začnila naganjati čalarice po vsej kauliški engliški grofijaj: zvün Essexa sta krv točila v Suffolki, Norfolki, Cambridgeshiri ino Huntigdonshiri ranč tak. V dvej lejtaj so na njija tanač vmorili kauli tristau lüdi zavolo čalarije, otauženi pa je bilau eške dosta več. Njija »flajsnost« je samo za toga volo špajsna bila, ka so tistoga ipa v Englandi nej tak vrlo lauvili čalarice kak indrik po Evropi. Papéri pripovejdajo, ka so na engliškoj zemlej med 15. ino 18. stoletjom samo kauli petstau peršon zavolo čalarije vmorili (nej žežgali, liki obejsili). Tau znamenüje, ka je več kak polonje lidi na drügi svejt poslo par Stearne-Hopkins. Zgodovina djaje na čalarice se je začnila že dosta prva. Nekakoga je trbölo vsikdar zglasiti za krivoga za nesreče, svejt je trbölo spucati od hüdobni lüdi, šteri so koga zvörčali. V antiki so bili za vse krivi stari krščeniki, v srejdnjom vöki pa so tau gratali »krivovörci«. Prve procese prauti čalaricam so držali v 1420-i lejtaj na francusko-švajcarskoj grajnci, ranč tak. Donk pa sta našiva vrliva Englandara med 291 čalaricami samo 23 moškov zgrabila, pa eške 11 od nji je edno »padaškinjo« tö mejlo. Najvekši grej te žensek je nej tau bilau, ka so prej z nezemelskov močjauv nesrečo prinesle drügim lidam, liki tau, ka so cujbile pri »čalejrski sobotaj«. Tam so prej vküper Prva stran knige »Kak najti čalarico« (1647), na šteroj vidimo Matthewa Hopkinsa ino čalarice, štere se pogučavajo s svojimi stvarinami pomočnicami gde so tistoga ipa radi lauvili tzv. »valdense«, veuke protivnike pápe tö. Do 16. stoletja sta se dvej poti »križarske bojne prauti čalaricam« – ali po vesnicaj med pavri, ali prejk cerkvene inkvizicije – zdrüžili, tak se je naraudo tipičen kejp čalarice: 50-70 lejt stara oženjena ženska ali dovica, štera malo vövisi z vesi - dosta se svajüje ali je »višešnja« za drüge lidi. Čalarice pa so nej samo starke bile. Gda so je v 16.17. stoletji najbole lauvili, so dali vmoriti dosta moškov, mladi žensek ino mlajšov lübile Šatana, največkrat v stvarinskom tejli, rade pa so mejle drüge demone tö. Tau se je prej tö zgaudilo, ka so vküper gejle z mesá mali detet – so dojspisali vönavčeni čednjaki v 15.-17. stoletji. Prausni pavri bi nikdar nej začnili veuke djaje prauti čalaricam, tau se je zgaudilo eške samo te, gda so voditeli tö gvüšni gratali, ka rejsan gestejo »čalejrske sobote«, na štere djilejše čalarice po lufti odletijo. V cajti Matthewa Hopkinsa so šteli dvej knigi o magiji, prvo je napiso krau Jakob I., drügo pa djagar na čala- Porabje, 29. oktobra 2020 rice Richard Bernard. V etaj knigaj je Hopkins najšo dostaféle idej za mantranje, s šterimi je leko »gorspozno« čalarico. Nüco je na priliko »pikanje«: če prej nekakoga piknejo z iglov ali naužcom, pa ga ne boli, te je čalarica. Eške bole graubi metoduš je biu, gda so nekakoma s taupim naužcom krajsekli rokau – čalaricam je prej nej tekla krv. Če rejsan so engliški zakoni že te tö dojzapovödali mantranje, je Hopkins dostakrat tak mardjo svoje robe, ka je je nej njau spati. Dva veukiva djagara pa sta čalivala tö: naredila sta foliški parlamentarni dokument, na šterom je pisalo, ka sta prej delavca »čalariškoga direktorata londonske vlade« ino moreta mujs ziskati vse čalarice. Istina pa je bila bole prausna: samo peneze sta stejla. Gor je ostala tarifa Hopkinsa pa njegvoga padaša: za svojo »delo« sta prosila tri konje ali 20 shillingov. Od varaša Stowmarket sta terdjala na priliko 23 funtov – tau bi bilau gnes vrejdno milijaun pa pau forintov. Njija akcije so za en malo špajsne gratale birauvom tö, depa tačas, ka so jiva leta 1647 pred birovijo postavili, sta že gorenjala z djajov na čalarice, zatok so jiva nej poštrafali. En malo pred svojov smrtjov je Hopkins svojo znanje dojspiso v knigaj »Kak najti čalarico«, štere so flajsno šteli na konci 17. stoletja v merkanarskom varaši Salem tö, gde so na smrt osaudili 19 nesrečni lüdi. Po toj tragediji je vsikdar menje čalejrski procesov bilau, depa - kak naše domanje pripovejsti tö kažejo – lüstvo v Porabji je eške dugo vörvalo, pa lekar eške gnes vörje v čalarice. -dmSestavila: Valentina Novak 7 PORABSKI MLAJŠI RAZISKUJEMO GLEDALIŠČE Šestošolci na gornjeseniški osnovni šoli so raziskovali gledališče v najširšem pomenu besede. Zgodbo z naslovom Če dedek ne zna pripovedovati pravljic, avtorja Gianna Rodarija, so uprizorili za učence 1., 2., 3. in 4. razreda. Priprava na gledališče je potekala po korakih. Branje, interpretacija, vživljanje v like, razdelitev vlog, učenje na pamet, prvine nebesednega izražanja, izdelovanje vabila, povabilo mlajših učencev na Učenci 1., 2., 3. in 4. razreda so si po odigrani kratko gledališko predstavo, razdelitev zgodbi ogledali še poučno pravljico Rdečo kapico. vstopnic in nenazadnje premiera, ki je šestošolce izstrelila med zvezde. Iskreno verjamem, da je tovrstno učenje jezika najučinkovitejše. Ob tovrstem učenju učenci razvijajo številne sposobnosti, doraščajo, prepoznavajo prednosti skupinskega dela, izboljšujejo čut za gib, estetiko, preizkušajo se v scenografiji, kostumografiji, lučkarstvu, iščejo glasbene podlage … Gledališče je pravi užitek učenja in ustvarjanja! POUSTVARJANJE PO URI ... DO MADŽARSKE Rabljena stanovanja cenejša Po podatkih Državnega statističnega urada so se v zadnjem četrtletju za 6 odstotkov znižale cene rabljenih stanovanj v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Kot vzrok v ozadju enoglasno najdemo epidemijo koronavirusa, ki je povzročila negotovost na trgu nepremičnin. Tako ponudba kot popraševanje sta upadla spomladi, v času prvega vala koronavirusa. Od sredine marca do konca aprila je od 10 do 40 odstotkov manj ljudi iskalo rabljena stanovanja in tudi oglasov za prodajo le-teh je bilo od 10 do 30 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. V tem času je vlada omejila gibanje državljanov. Tisti, ki je bil prisiljen, da proda svojo nepremičnino, se je moral zadovoljiti z nižjo ceno. Kljub nižjim cenam rabljenih stanovanj ne smemo pozabiti, da so le-ta še zmeraj za 60 odstotkov dražja, kot so bila leta 2015. Zaradi negotovosti na trgu nepremičnin so se nova stanovanja podražila, čeprav v znatno manjši meri kot prejšnja leta. Nova stanovanja so dražja za 1,4 odstotka. Trg nepremičnin trenutno stagnira, saj čaka na vladne ukrepe, ki bodo začeli veljati čez dober mesec, med temi je znižanje ddv-ja pri novogradnji s 27 na 5 odstotkov oz. ugodni krediti v višini 10 milijonov forintov za družine z otroki. Verjetno sta to dva poglavitna razloga, da je zanimanje za nova stanovanja in družinske hiše naraslo za 40 odstotkov. Pri informiranju še zmeraj vodi televizija Agencija Ipsos je v 27-ih državah sveta opravila raziskavo o tem, na kak način se ljudje informirajo. Med temi državami je bila tudi Madžarska. Prvotni vir informacij pri Madžarih je še zmeraj televizija (72 odstotkov), medtem ko se 76 odstotkov informira tudi preko spletnih portalov, 48 odstotkov pa najraje dobiva vesti tudi iz radijskih postaj. 60 odstotkov Madžarov meni o sebi, da so sposobni ločevati med pravimi in lažnimi novicami, hkrati to sposobnost pripisujejo le 20-im odstotkom svojih sodržavljanov. 72 odstotkov vprašanih trdi, da kontrolira verodostojnost virov, kar je 10 odstotkov manj, kot je svetovno povprečje. Porabje, 29. oktobra 2020 8 Tašoga reda me že pete srbijo Djaustji Margit, po možej moja mati, tak ka tri sestre bili, vsi so se tak zvali ka Trajbar, v Varaši žive z so bile.« Trajber. Bilau tak, ka razreddvöma hčerkama. ničarka od hčeri nej stejla Kak so pripovejdali, vödati spričevalo, zato ka šestkrat so se patau mislila, ka so lagvo natjivali, gnauk v té, pisali ime, namesto Trajber gnauk v tisti ram. so Trajbar napisali.« Najbola žmetno je - Kelko mlajšov se je nazdaj slejdnjič bilau, raudilo, kelko bratov ali vejn zato, ka so že sester so meli vaš mauž? starejši, gda človek »Vendel, steri je v Meriko več nejma nej mauči odišo, Joška, Izidor, Imre pa pa nej vaule. Depa Mariška, dva sta pa mrla.« tau tö istina, če kak- Ka se je zgaudilo? šno dobro muziko »Eden še mali bejo, gda zaslišijo, še zdaj je niši beteg daubo pa mrau, poplati srbijo. Sploj drügi pa 22 lejt star je bejo, dosta kejpov smo gda se je nikak nutrazmejprejkpoglednili, šo v švercanje, ka so naši med tejmi so že bili meli pa Jugoslovanci med Margit Trajbar se je v svojom žitki šestkrat pakivala taši stari tö, gde so seuv. Gda so dolazbuktivaz ednoga rama v drugi ram več ranč tetica Marli, te ma je oča pravo, aj ga git nikoga nej spoznali. - Sto so pa te starejši mo- doma ne najde, zato ka fejst - Najbola starejši kejp, od žak na taum kejpi? sigurni človek biu. Te pojep se je fejst bojo, ka baude, ka so je zgrabili, pa vejn malo od oče tü, zavolo tauga se je te goraobeso.« - Sto je poslo tau razglednico, gde je te velki šift dolavzeti? »Tau je Vendel poslo, steri je v Meriko odišo, ozark na karti piše, ka s tistim šiftom se je pelo. Dosta je doma nej odo, vejn gnauk, gda se je z dvöma čerkama pripelo, zato sem ga samo gnauk vidla.« Njeno gostüvanje je držalo tri dni tüvanji cejlo nauč plesala, vejn gnauk sem nej dolavsela. Tisti tjejp, gde smo vsi dolavzeti, ka smo na gostüvanji bili, so ga pri nas na dvauri naprajli. Dvej steroga še vejte, sto je na kejpi, je vaš dejdek, da pred auknami stojijo. »Moj dejdek, oča od matere, so birauv bili v Andovci. On je nej emo šaulé, nej šteti pa nej pisati nej znau, depa po svoje sploj čeden človek je bejo.« - Ka so oni meli za delo? »Tau dja ne vejm, zato ka sem še dja mala bejla, telko vardjam, ka so oni nikdar nej bili doma, vsigdar so po vesi odli pa vse, ka je trbelo, so tanaprajli.« - Kelko mlajšov so meli? »Nani, ona je na Nemško odišla, Mariška je mlado mrla, te gda je rodila, pa »Kak bi pa nej ladala, vej pa mlada sem bejla pa fejst rada sem plesala. Gda začnejo igrati, me že pete srbijo, tak rada bi plesala, če bi me nauga nej bolejla. Moja mama je taša bejla, ona je že z botom odla, depa če so začnili igrati, bot v kaut postavila pa plesala. Oča, on je pa ovak fejst koražen človek bejo, njega je lüstvo fejst rado melo. Moj oča se je v Meriki, v Betlehemi naraudo, njega so domau prinesli, gda je dva mejseca star bejo, stariške so pa nazaj v Meriko odišli. Njega sta baba pa dejdek gorazranila, zavolo tauga je moj Gostüvanjsko pripravlanje pri Kovačini v Andovci; v prvi vrsti Makoš banda »Tau je od moža oča, steri je iz Jugoslavije, iz Markovec prejšo.« - Kak so se zvali? »Trajbar, zvün nas, ka so - Na ednom kejpi ste vi dolavzeti pa vsi tisti, steri so na vašom gostüvanji bili. »Dja sem na svojom gos- brat zdaj njini križ vcuj dau postaviti, kak je naša družina pokopana.« - Sto je tista dekla, s sterov vküper stojite na ednom kejpi? Dejdek pa tast male pa dvej velke svadbice sem mejla pa tri dni je gostüvanje držalo.« - Kak ste ladali? »Tau je Trnjaški Margit, moja padaškinja, müve sve več bile vtjüpar, kak če bi sestre bile. Dosta smo po- Držinska kejpa z možaum pa hčerkama Porabje, 29. oktobra 2020 pejvali, depa tak, ka še na drügom brgej so poslüšali.« - Kama ste se šli držat, gda ste se oženili? »Edno leto smo pri starišaj bili v Ritkarovci, kak je mauž bejo doma, depa tam je tü nej bilau mesto, pa te tak smo sé v Varaš prišli, ta, kak je tista Pufi bauta bejla. Dja sem se šestkrat patjivala, dočas ka sem sé prišla, gde sem zdaj. Tak sem pravla, ka odtec že več nikan nemo üšla, že samo na cejntor.« (Kejp na 1. strani: Margit s padaškinjo.) Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 9. Po konci svetá nas čaka eške zlati štrand Etognauk smo malo za sebov njali vodau Blatnoga jezera, ka bi gorpoiskali »varaš kralic«, šteroga so zozidali na pet bregaj. V Veszprémi sta sveti Števan ino njegva žena blajžena Gizela stvaurila prvo püšpekijo na Vogrskom, kronanje madžarski kralic pa je ostalo pravica veszprémskoga püšpeka. Eške slejdnjoj vogrskoj kraleskoj ženej Ziti dau edno čonto z roké blajžene kralice, štero držijo v tajoj stolnici. Pauleg katedrale, v kapejli svetoga Djürina se je Števana sin Imre zaoblübo za devištvo. Na konci grada stogi kip prvoga vogrskoga kraleskoga para (tisto mesto domanji zovéjo »konec svetá«), od tistec se opéra čüdoviten razgled na brejg Benedek ino Veukiva »Ribiča« nej daleč od vodé v Siófoki sta delo kipara Józsefa Somogyina – pri njija se radi dojdjemejo turisti so leta 1916 tam krono na glavau djali. Do 13. stoletja je nej bilau varaša kauli grada, de so pa že tistoga ipa tam stvaurili edno univerzo. (Na Panonskoj univerzi se eške gnesdén včijo štanderge.) Nad gradom se zdigava požarni törem, gda z njegvi 48 mejterov kauli poglednemo, leko vsikšo cejlo vöro čüjemo muziko tö. Če se spodkar dale španceramo po gradi, pridemo do birovije, štero so do leta 2000 nücali kak vauzo na dva štauka nad, pa na tri štauke pod zemlauv. Trg svetoga Trojstva s palačov nadpüšpeka je venak eden najlepši baročni trg na Madžarskom. V zamenici edne zidine na tom placi leko gorpoiškemo tzv. »Tegularium«, gde nutpokažejo zidanje z ilojcov ino cüglami od rimski cajtov do gnes. Malo dale stogi prva katedrala v rosagi, štero sta dala zozidati sveti Števan ino Gizela, posvetila pa sta go svetoma Mihaeli. Nemški varaš Passau je Veszprémi kisnej v dar dolino potoka Séd. Vidimo viadukt svetoga Števana tö, pod šterim leko lübiteli stvarin gorpoiškejo živalski vrt (állatkert). Tam je zvün šimpanzov pa žiraf čakajo graubo veuki plastični dinozavri ranč tak. Veszprém de – vküper z Blatnim jezerom – v leti 2023 noso ime Evropski glavni varaš kulture. Bogati kulturni programi pa nas ne čakajo samo v tistom leti, po mestni trgaj pa na gradi v vsikšom mejseci držijo kakši festival. Po kratkom vandrivanji po »varaši kralic« se zdaj napautimo nazaj k vodej Balatona. Prva kak liki bi taprišli, se stavimo malo v vési Szentkirályszabadja, gde je svojo slejdnjo pesem, svojo štrto »razglednico« napiso madžarski pesnik Miklós Radnóti. Po kratkom spominanji na njega nas že čaka Csopak, gde má narodni park svoj center, vesnica pa je erična po svojom 530 mejterov dugom štrandi tö. Najstarejša vikend iža v tajoj vesi se zové »vila Ranolder«, v zamenici štere leko držijo kauli dvej gezero hektolitrov vina. Po večeraj se nam splača koštavati njini dober rizling, sivi pinot ali chardonnay. Eden vitez z imenom Guden je inda svejta slüžo svetoma krali Ladislavi, pred smrtjov pa je svoje gorice v vesi Paloznak na Cerkev zapüsto. Zavolo toga držimo, ka je biu té grünt z grauzdjom najstarejša gorica na Vogrskom. (Za viteza vsikšo leto držijo mešo v domanjoj cerkvi.) Na mejej sausedne vési Lovas pa so leta 1951 eden rudnik farbe (festékbánya) najšli, šteroga so nücali pred više 12 gezero lejtami. Kauli stau škéri s čont ali kamlov svedoči, ka so naši stari-stari starci redečo farbo na veuko odavali tö. Alsóörs je najbole eričen po svojom štrandi, šteroga so v našom kratkom 21. stoletji že trikrat za najbaukšoga v rosagi odebrali. Vés majo radi motoristi tö, šteri vsikšo leto tam držijo svoj »festival Harley Davidson«. V sausednom Feslőörsi pa najdemo najlepšo veško romansko cerkev više Balatona, štero so zozidali z lilasto-redeči kamlov. Vleti držijo orgolske koncerte v njej, od tistec pa se leko lübiteli narave napautijo v bližanjo Mlinsko dolino tö, gde je čakajo rejtke naturne lepote. Varaš Balatonalmádi so zdrüžili s štiri vesnic. Če smo prišli s piciklinom z Veszpréma, se tam leko prikapčimo na kolesarsko paut kauli Blatnoga jezera. Pauleg šetališča v Starom parki se nam poklonijo kipi erični madžarski majstrov, do vodé pa leko pridemo prejk ednoga tunela, v šterom so vöpostavleni olejnati kejpi domanji molarov. Varaš je eričen eške po kapejli svete Desnice (Szent Jobb-kápolna), štero zidino so v menjši talaj z budimskoga grada po leti 1956 sé pripelali. V stenau kapejle so nutzozidani ništerni falati čont svetoga Števana, Gizele pa Imrena, zatok go gorpoiške dosta prauškarov. Ali na vodej pri Keszthelyi, ali pri Balatonalmádini držijo vsikšoga majuša tzv. »regato« po peldi veslaškoga tekmovanja (evezősverseny) med engliškim Oxfordom pa Cambridgom. Razloček je samo tau, ka na Balatoni v istini edna univerza ne more djužnoma bregej jezera. Pod törmom držijo vleti koncerte, do vodé pa leko pridemo po leseni stubaj. Zavolo dobri poštij do varaša, lejpi štrandov ino vnaugi kulturni programov pride trnok dosta turistov v Siófok - vleti je tam petkrat telko lüdi kak vzimi. Njegvi vodni brejg je dugi 17 kilomejterov, Grad kralüje nad Veszprémom – od tistec pela edna najepša pejška paut v rosagi prejk Otoka lübezni do živalskoga vrta gviniti, vej pa slišita visika šaula v Keszthelyi pa Veszprémi bejdvej pod Panonsko univerzo. Nej daleč, v Balatonfűzfőni najbole mladino čakajo: mlajši leko vösprobajo skoro dvej kilomejterov dugo štrejko za bob, eške bole batrivni pa leko gorpoiškejo bližanji adrenalinski park. Lübitelom zvejzd astronomi nutpokažejo naučno nébo v observatoriji, držinske matere pa vsikdar najdejo friško sadje pa zelenjé na veškom placi. Pri varaši Balatonkenese kejp krajine ovaški grata: nad vodauv se zdigava strma stena s prhlice (löszfal). V etoj vidimo devet lükenj, o šteraj brodimo, ka je v nji inda svejta nekak živo. Če splezdimo na brejg Soós, se nam opré čüdovitna panorama od hotelov v Siófoki vse do cerkve v Tihanyi. V sausednoj vesi Balatonakarattya nas ranč tak čaka razgledni törem, s šteroga leko gledamo prauti sövernoma ino Porabje, 29. oktobra 2020 tau je najdugše na Balatoni. Na »zlatom« ino »srebrnom« štrandi se leko kaupamo v ladnoj ali malo bole toploj vodej, z enim okaum pa moremo vsikdar skrb meti na törem: če se žuti posvejt na njem 60-krat na minuto bliskeče, je baukše, če vö z vodé pridemo. V varaši si leko poglednemo kvatejre erični madžarski pisatelov, na šetališči pa nas čaka najvekša razstava mineralov v rosagi. Na Glavnom trgi se zdigava 45 mejterov visiki vodni törem, simbol varaša, na šterom leko spigemo eden dober kafej tö. Siófok čaka lübitele ekstremni športov, depa tiste ranč tak, šteri bi se radi vzimi s čanaklinami na ledi čujskali. Mi pa zdaj edno veuko sapo vzememo ino se napautimo dale po glavnoj poštiji »7«, ka bi zaklüčili svoj kraug kauli »madžarskoga maurdja«. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 9. Radüjmo se zveličanji vsej sveti članov Cerkve Stara krščanjska tradicija pri- brezi vüpanja, v cerkvaj leko povejda, ka so ništerni apoš- pri njegvom kejpi preštemo toli po vnebohodi Jezoša ino posebno molitev, Šimon pa prihodi Svetoga düha vküper je zavetnik drvarov, usnjarov, dale oznanjali evangelij. Med zidarov ino tkalcov. V vogrtakšimi sta bila Šimon ino skom varaši Sárvár držijo na Judaš (Simon és Júdás) tö, njija den državno senje, na šteriva furt vküper najdemo šteroga má šegau priti više na desetom pa edenajsetom 50 gezero lüdi. mesti med apoštolami (slejdnji je vsikdar Judaš Iškariot, šteri je zatagiu Jezoša). Zavolo toga mata svoj den, 28. oktober, ranč tak vküper. Šimona sta bila med apoštolami oprvim dva – prvi je daubo ime »Peter«, drügi pa »Gorečnik«. Ništerni tomačijo, ka je biu Šimon brat Judaša Tadeja ino prvoga jer užalemskoga Mati Cerkev na vsisvecovo sveti spomin na vse tiste püšpeka Jakoba. düše, od šteri venak več ime tö ne vejmo – štere pa Njini oča je biu nikdar ne enjajo prositi za nas pred Božim licem brat svetoga Jožefa, njina mati pa žlata De- Dén svetoga Marcela (Szent vice Marije. Po smrti očé je Marcell) držimo 30. oktobna brate dale skrb emo Jožef, ra. Toma rimskoma oficéri zatok štémo v Svetom pismi se je nej vidlo, ka je mogo od nji, ka so bili prej »Gospau- kak krščenik cujbiti pri poganski bogoslüžjaj. Če rejsan dovi bratke«. Prva kak liki bi Rimljani leta je bilau tau naprejspisano, je 70 zmaršerali v Sveti varaš, nej darüvo rimskim bogaum je Šimon kak jeružalemski tačas, ka ma je predjen tau püšpek vöodpelo svoje vör- dopüsto. (Ništerni krščanjski nike od tistec. Edna legen- sodacke so pošilali plačance, da pripovejda, ka je mrau ka bi mesto nji aldüvali.) mantrniške smrti pri svoji En den v leti 298 pa so mogli staudvajsti lejtaj. Po drügoj rimski oficéri v Tangeri (gnes legendi je oznanjo evangelij Maroko) čestiti štiri cesare, v Egiptomi, njegvi brat Judaš štere so v istini držali za bogé. pa v Mezopotamiji. Po tistom V sodačiji so sigurno skrb sta vküper odišla v Peržijo, meli na tau, aj se poganske gde so poganski dühovniki regule nutdržijo. Krščanjski Šimona na dvaje zožagali, oficéri so se mogli odlaučiti: Judaša pa do smrti namlatili ali zatagijo svojo vöro, ali vö s slüžbe staupijo. Gda je Marcel s palcami. Na teva dva apoštola so malo povödo svojoma prejdnjoma, pozabili, eške samo od 18. ka ga neške baugati, ma je té stoletja dale jiva čestijo pa oprvim nej dau valati. eške tau bole Judaša Tadeja. En keden kisnej je pred zaUn vela za patronuša v stiskaj stalov svoje legije Marcel dojlüčo svoj sodački remen, oficérsko palco pa sablo, ino na glas pravo: »Ge sem sodak Jezoša Kristoša, vökivečnoga Krala. Aucigamau več nemo slüžo vašim cesarom.« Legijski prejdjen ga je dau ličiti v vauzo, po poganskom svetki pa so ga osaudili na smrt s sablov. Gda so ga gnali, je Marcel birauvi v oči lüčo: »Agrikolan, Baug aj te blagoslovi!« S tejmi rečami se je zavalo, ka prva leko pride k Kristoši. Bavarska (Bajorország) je najvekša nemška dežela, od njeni 11 miljaunov lüdi je 70 procentov katoličanjske vöre. Té rosag je v 7. stoletji krščanjski grato, med erične bavarske püšpeke sliši sveti Bolfenk (Szent Farkas) tö, šteroga ime Wolfgang nemški znamenüje: »tisti, šteri odi kak vuk«. Bolfenk se je naraudo slobaudnim švabskim starišam kauli leta 924, biu je trnok čeden pojbiček. Odo je v cerkvene šaule, pa če rejsan so meli plane ž njim, se je pripravlo za žitek v klauštri. Baug pa je ovak obrno: Bolfenk je grato profesor ino kisnej dekan v varaši Trier. Tistoga ipa se je v njem prebüdilo želenje, ka bi odišo v misijon: napauto se je spreobračat na Češko ino Vogrsko. Tivariške so ga dugo nagučavali tačas, ka je za božič leta 972 grato püšpek v Regensburgi. Kak dober organizator je Bolfenk prenauvo žitek baratov na Bavarskom, v vsej klauštraj njegve püšpekije so mogli sigurno nutdržati regule svetoga Benedikta. Nej je sto, ka ga čestijo kak cerkvenoga voditela, lüstvo pa ga je rado mejlo zavolo njegve smilenosti. (Gnauk je eden kaudiš prej vkradno en falat Bolfenka posteline, gda pa so ga pelali pred püšpeka, je tisti odpüsto srmaki ino ma dau küpiti nauvi gvant.) Rejč Bolfenka so poslüšali na varaši 1. november svetili že na začetki 9. stoletja, od tistec je svetek prišo na Francusko, Nemško ino Španjolsko. Pápa Gregor IV. pa je leta 827 zapovödo, aj 1. novembra cejla Mati Cerkev sveti spomin vsej svetcov. Bilau je prej že telko svetnikov, ka so se pri bogoslüžji več nej mogli spominati na vsikšoga ejkstra. Na té svetek pa so leko vörnicke popravili vse, ka so med letom opüstili. Vsisvecovo je v prvom redej svetek mali, prausni, menje poznani svetnikov, šteri so se »vtopili« v maurdji svetcov. Vsikši den gestejo na kalendari imena svetnikov, 1. novembra pa se spominamo: na Apoštola Šimona pa Judaša vidimo na kejpaj s miljaune mater, škermi, s šterimi so jiva mantrali – v ljudskom štere so svoja vörvanji se od njija dneva začne ladno vrejmen deteta gorranile; na njine flajsne njom mazanji je mrau vnoči možé v žmetni slüžbaj; na 31. oktobra, té den je grato tiste, štere je Baug v mladi njegvi svetek. lejtaj k sebi pauzvo; na tiste Bolfenka so najbole čestili stare, zapüščene, betežne ali v Avstriji ino na Vogrskom slejpe lidi, šteri so v trplenji v 15. stoletji, na kejpaj ga ozrejlili za nebesa ino na tiste vidimo s püšpeka palcov ali vörnike, šteri se od spauvedi tesarskov sekérov. (Legenda do spauvedi trüdijo popravipravi, ka je prej tak pokazo, ti svoj žitek. Med svetniki so kama aj cerkev zozidajo, ka naši padaške ino žlata tö, šteje tamta edno topačo lüčo.) ri so živeli v našom svejti ino Za patronuša ga držijo rez- znali iskati pa najti Boga. barge, pastérge, drvarge ino Vsisvecovo je veuki svetek vauglarge. vöre, vüpanja ino lübezni. Nej je »dén mrtvi«, liki »dén živi«, 1. novembra Mati Cerkev že vej pa vsi prausni svetniki skoro 1200 lejt drži vsisveco- - štere so pozabili po njinoj vo (mindenszentek). Miseu smrti - dale živejo. Vsi naši o tom svetki se je oprvim pokojni, šteri počivajo na cinnarodila, gda je pápa Gregor toraj, so bili stvaureni, ka bi III. kauli leta 740 v katedrali gratali svetniki. Vsisvecovo je svetoga Petra v Romi posve- svetek veuke krščanjske držitiu edno posebno kapejlo v ne, naš vküpni svetek. diko Odrešiteli, njegvoj Materi, apoštolom, mantrnikom -dmino vsejm svetnikom. Papéri ilustraciji: svedočijo, ka so v pápinskom Szilveszter Bartkó cesarskom dvauri ranč tak: zavolo njega je cesar Henrik II. s čemerastoga mirolüben človek grato, cesara sestra Gizela pa se je oženila z vogrskim kralom svetim Števanom. V geseni 994 je Bolfenk čüto, ka se ma bliža konec ino proso, aj ga odpelajo v cerkev. Po spauvedi ino slejd- Porabje, 29. oktobra 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 30.10.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Počitniški program, 10.45 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Žepobol, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Urbana divjina: Izobčenci, britanska dokumentarna serija, 14.45 TV-izložba, 15.00 Prisluhnimo tišini: Sofia, srečna 13ica, 15.20 Mostovi - Hidak: Könyv születik Alsólendván - Rojstvo knjige v Dolnji Lendavi, igrano-dokumentarni film, 16.15 Špasni učitelj: Groza, nizozemska otroška nanizanka, 16.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon: Velika bitka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Proslava ob dnevu reformacije, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Stvor, ameriški film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo PETEK, 30.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.20 Videotrak, 10.20 Dobro jutro, 12.20 Ugriznimo znanost: Divji kostanj, oddaja o znanosti, 12.45 Revolucionar v talarju; Janez Evangelist Krek, dokumentarni film, 13.35 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi, 15.00 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.45 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Migaj raje z nami, 17.00 Judo - svetovni pokal, 19.35 Videotrak, 20.00 Neboa: Sedem dni prej, španska nadaljevanka, 21.15 Tekma s časom, španski film, 23.00 Zadnja beseda!, 23.50 Videotrak, 0.50 Info kanal SOBOTA, 31.10.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.00 Dan reformacije, prenos evangeličanskega bogoslužja iz Moravskih Toplic, 10.55 Ko s sten zablestijo stare podobe, dokumentarna oddaja, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Dnevi evropske kulturne dediščine: Spoznaj? Varuj! Ohrani., 14.35 Prisluhnimo tišini: Smrt otroka zaznamuje življenje, 14.55 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dokumentarna serija, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode: Rada bi bila zvezda, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Leta in leta, britanska nadaljevanka, 22.05 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Sedmi pečat: Kafarnaum, koprodukcijski film, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo SOBOTA, 31.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini: Stanko Kušljan, 10.15 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.15 Protestantizem, dokumentarni film, 12.05 Mostovi - Hidak: Könyv születik Alsólendván - Rojstvo knjige v Dolnji Lendavi, igrano-dokumentarni film, 12.55 Proslava ob dnevu reformacije, 13.55 Franc Temlin: Mali katekizem velikega človeka, dokumentarni film, 14.35 Poletni koncert iz Schönbrunna 2020, Dunajski filharmoniki, Valerij Gergijev in Jonas Kaufmnann, 16.05 Avtomobilnost, 17.00 Judo - svetovni pokal, 19.00 Videotrak, 20.05 Moj striček Arhimed, češki film, 21.45 Zvezdana, 22.40 Iztok Mlakar, koncert, 1.00 Videotrak, 1.55 Info kanal NEDELJA, 01.11.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.25 Špasni učitelj: Umazanije nikar, nizozemska otroška nanizanka, 10.00 Nedeljsko bogoslužje, 10.55 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Prek smrti v življenje, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Avsenikov zlati abonma - Poklon Slavku Avseniku, 14.55 Na lepše, 15.20 Okus po domu, japonsko- -singapurski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti: Strašenje, risanka, 18.50 Mali Timotej: Ledeno kraljestvo, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Med nami, norveška nadaljevanka, 20.45 Intervju, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Frida - Naj živi življenje, italijanski dokumentarni film, 23.50 Gustav Mahler-Renato Zanella: Adagietto, plešeta Shoko Nakamura in Wieslaw Dudek, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.20 Napovedujemo NEDELJA, 01.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, Tedenski izbor, 6.00 Videotrak, 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Koda, 7.50 Ugriznimo znanost: Divji kostanj, oddaja o znanosti, 8.15 Glasbena matineja, 9.15 Memento mori, dokumentarni film, 10.05 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.20 Odpotovanja: Indija: Sveta dežela, potopis, 12.00 Aleksandrinke, dokumentarni film, 13.40 In potem si prišla ti, ameriški film, 15.10 Pasteur in Koch - boj proti mikrobom, francoska dokumentarna oddaja, 16.20 Ambienti, 17.00 Judo - svetovni pokal, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Sedem svetov - en planet: Antarktika, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Josephine Baker: prva temnopolta ikona, francoska dokumentarna oddaja, 21.55 Vikend paket, 23.25 Zvezdana, 0.20 Videotrak, 1.20 Info kanal PONEDELJEK, 02.11.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Prek smrti v življenje, 10.40 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Svoboda v Tatrah, slovaški dokumentarni film, 14.45 S-prehodi: Katja Colja, režiserka, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Znanost o virusu, pogovorna oddaja, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Josip Jurčič: Deseti brat, 17.55 Nejko: Nejko se boji kljunologa, risanka, 18.10 Čebelice: Celia Thaxter - Dogodivščine male miške, televizijska pravljica, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetni raj, 23.30 Glasbeni večer, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo PONEDELJEK, 02.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.40 Videotrak, 11.35 Dobro jutro, 14.00 Prisluhnimo tišini: Smrt otroka zaznamuje življenje, 14.10 Na lepše, 15.00 New neighbours - Novi sosedje: Zavrženi!, dokumentarna oddaja, 15.40 Zadnja beseda!, 16.30 Prava ideja!: G2o, ribogojstvo, 16.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Totalni gambit, dokumentarni film, 19.00 Nogomet - evropska liga: magazinska oddaja, 19.30 Videotrak, 20.00 Nogomet - državno prvenstvo, Aluminij : Maribor, 22.25 Pot na Kalvarijo, irska dokumentarna oddaja, 23.30 Lojze se je zbudil, tako kot ponavadi, kratki igrani film AGRFT, 0.10 Videotrak, 1.05 Info kanal TOREK, 03.11.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Umetni raj, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: Tema dneva, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dokumentarna serija, 14.50 TV-izložba, 15.05 Duhovni utrip, 15.25 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Kalimero: Kraval na kotalkah, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 21.00 Ameriške volitve 2020: Amerika izbira, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Slovenija 30: Gospodarski vidiki osamosvajanja, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo Porabje, 29. oktobra 2020 OD 30. oktobra DO 5. NOVEMBRA TOREK, 03.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.40 Videotrak, 11.30 Dobro jutro, 14.00 Slovenski magazin, 14.45 Avtomobilnost, 15.35 00:02:33 raja, portret Jake Judniča, 16.40 Joker, kviz, 17.55 Gnezda in katedrale, portret Milana Dekleve, 18.55 Videotrak, 20.00 Utapljanje v plastiki, britanska dokumentarna serija, 21.00 Prava ideja! 21.25 Umori na podeželju (XX.): Dokler naju smrt ne loči, britanska nanizanka, 23.05 NaGlas!, 23.30 Videotrak, 0.30 Info kanal SREDA, 04.11.2020, I. spored TVS 5.15 Kultura, Odmevi, 6.00 Ameriške volitve 2020: Amerika je izbrala, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.40 TV-izložba, 10.55 Začnimo znova: Postimo se presenetiti, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Razkriti Julij Cezar, britanska dokumentarna oddaja, 14.55 Osmi dan, 15.30 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice: OŠ Križe in OŠ 8 talcev Logatec, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Izzivi srebrne generacije: Ohranjanje vitalnosti, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Mira Mihelič: April, 18.05 Pri Pajkovih: Superočka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Izbrisana, slovenski celovečerni igrani film, 21.30 Prespana pomlad, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 Izzivi srebrne generacije: Ohranjanje vitalnosti, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 04.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice, 10.55 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 11.25 Dobro jutro, 13.50 Glasbena oddaja, 15.25 Ambienti, 16.15 Vikend paket, 17.50 Svet edincev, dokumentarni film, 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Marius Petipa, francoski velikan ruskega baleta, francoski dokumentarni film, 20.55 Moje mnenje, 21.55 Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka, 22.50 Vzorno vedenje, dokumentarni film, 0.25 Videotrak, 1.20 Info kanal ČETRTEK, 05.11.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Izzivi srebrne generacije: Ohranjanje vitalnosti, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 10.40 TV-izložba, 10.55 Začnimo znova: Ribolov in betkolov, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Internet vsega, kanadska dokumentarna oddaja, 14.40 Slovenski utrinki, 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Poliamorija, 18.00 Dinotačke: Kar nas je rešilo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Globus, 21.30 Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Dediščina Evrope: Marguerite Duras: Spomini na vojno, francoski film, 1.45 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 2.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.35 Napovedujemo ČETRTEK, 05.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.15 Videotrak, 11.15 Dobro jutro, 13.45 Panoptikum, 14.50 Avsenikov zlati abonma - Poklon Slavku Avseniku, 16.45 Joker, kviz, 18.00 Potem Goldy reče, to moraš pa enkrat napisati, dokumentarni film, 19.00 Rokomet - kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2022 (M), Slovenija : Poljska, 20.50 Nogomet - evropska liga, 3. kolo, 22.50 Avtomobilnost, 23.30 Nogomet - evropska liga, vrhunci, 0.00 Ambienti, 0.30 Videotrak, 1.30 Info kanal IZ NAŠIH VRTCEV IZ NAŠIH VRTCEV IZ NAŠIH VRTCEV Jesen v vrtcih JESEN V NAŠEM VRTCU V mesecu oktobru smo se v vrtcih pogovarjali o jeseni. Preko slikovnega materiala smo spoznali značilnosti jeseni, ki smo jih opazovali tudi v naravi. Preko različnih iger in dejavnosti smo se seznanili s slovenskimi izrazi za sadje, zelenjavo in jesenske plodove. Otroci so prisluhnili zgodbi o ježku in zgodbi Debela repa, ki smo jo tudi zaigrali, saj so otroci uživali v igri vlog. Telovadili smo z jesenskimi listi, peli pesmice, rajali, se sladkali s sadjem in veliko ustvarjali. Otrokom sem pripravila tudi jesensko senzorično škatlo, v katero sem dala koruzo, kostanje, storže, liste, žličke, posodice in dva ježka. Otroci so tipali in raziskovali naravne materiale ob tem pa dobivali vedno nove ideje za igro. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela Uprizoritev pravljice z lutkami Goba na dežju, Vrtec Gornji Senik Kincse Vincze, 5 let, vrtec Monošter Skupaj z otroki smo že pošteno zakorakali v pisano jesen. Pogosto deževne in hladne jesenske dneve v vrtcu preživljamo z najrazličnejšimi igrami. Čas si največkrat krajšamo tako, da ustvarjamo razne izdelke iz naravnih materialov ter spoznavamo jesensko V vrtcu Sakalovci se malčki igrajo z jesensko senzorično škatlo sadje, zelenjavo in tudi gozdne živali. Prav tako večkrat prepevamo pesmico o živalih jeseni in uprizorimo kakšno pravljico, v kateri nastopajo živali. Ena takih je bila pravljica Goba na dežju, ki so jo otroci najprej z velikim zanimanjem poslušali, nato pa jo tudi sami poskušali uprizoriti. Še posebej so bili navdušeni nad zanimivimi lutkami in veliko gobo, jurčkom. Le-ta nas je vse spomnila na znani rek, da gobe najbolj rastejo po dežju. Zapisala: Andreja Serdt Maučec Gergő Horváth, 5 let, vrtec Monošter Jesenska senzorična škatla porabje.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Mirkó Kozó, 6 let, vrtec Monošter Mira Achammer, 5 let, vrtec Sakalovci Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB