glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje IZ VSEBINE : 3. Znanje s kredo 4. Več zlorab 7. Zlate vilice 9. Gledališki abonma titovo velenje, 21. septembra 1989 številka 36 (992) cena 8000 dinarjev Zbor združenega dela Potrdili letošnje nagrajence Glede na to, da se bliža občinski praznik, so namenili delegati zbora združenega dela na svoji zadnji seji kar dve točki dnevnega reda priznanjem in nagradam občine Velenje. Najprej so nekoliko spremenili odlok o priznanjih in nagradah občine Velenje in sicer so opredelili, da se zlati grb občine Velenje podeljuje praviloma posameznikom za večletno izjemno uspešno delo, pomembno za gospodarski in družbeni razvoj občine ter za izredna prizadevanja pri utrjevanju občine kot družbeno politične skupnosti. Podeli pa se lahko tudi tujim državljanom, ki pripomorejo k širjenju ugleda občine v svetu, v tekočem letu pa naj bi praviloma podelili le en zlati grb. Potrdili so tudi predlog komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade občine Velenje. Tako bo letos prejela zlati grb občine Velenje Rudarska godba, in sicer ob svoji sedemdesetletnici delovanja za izjemne uspehe na glasbenem področju v domovini in na tujem. Srebrne grbe bodo podelili Elfridi Ambrožič, za dolgoletno uspešno delo in dosežke na področju razvoja družbenega varstva in vzgoje otrok, Franju Arli-ču, za dolgoletno uspešno in odgovorno delo v šolstvu in za prispevek k razvoju osnovnega šolstva v občini Velenje ter Milanu Štimacu, za dolgoletno delo in dosežke v Zvezi rezervnih vojaški starešin. Bronasta grba bosta na slavnostnem zasedanju skup-ščime prejela Karel Stropnik, za dostežke na področju SLO in DS v otbčini ter za zasluge pri razvi-janjiu in uveljavljanju ustavne vloge krajevne skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti in Ženski rokometni klub Velenje, za 20 let uspešnega delovanja ter za športne dosežke v vseh tekmovalnih kategorijah. Nagrade Karla Destovnika Kajuha bodo prejeli Stane Jeršič za uspešno uvajanje mladih v svet umetnostne fotografije in za umetniško predstavitev občine v fotografiji izven naših meja; Planinsko društvo Velenje, ob 40 letnici uspešnega delovanja kot najbolj množično društvo v občini in Mladinska delovna brigada Karel Destovnik Kajuh, za dolgoletno uspešno, prostovoljno delo na raznih delovnih akcijah širom Jugoslavije. Nagradi »8. oktober« pa bosta letos prejela Mu-harem Bolič, za uspešno strokovno, razvojno in poslovno delo v Vegradu ter Ivo Zagožen, za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo v veterinarski dejavnosti in aktivno vodenje veterinarske postaje. Poleg tega so namenili delegati zbora združenega dela precej pozornosti planskim aktivnostim, svojemu delovnemu programu do konca leta ter podobno kot v zboru KS zavrnili predlog o sofinanciranju oddelka VEKŠ Maribor v Celju. Potrdili so tudi predloge o brezplačnem prenosu pravice uporabe zemljišča v Belih vodah in Paški vasi, medtem ko so takšen predlog za Laze (za zemljišče ob stari graščini) umaknili z dnevnega reda. Menili so namreč, da lastnik graščine — Stanovanjska skupnost preslabo skrbi zanjo, saj so jo pustili propasti in je treba najprej razrešiti to vprašanje, saj je nesprejemljivo, da smo poslopje, v katerem so občani pred nedavnim še stanovali, enostavno prepustili zobu časa. (O zasedanju na zboru KS poročamo na 3- strani) (mz) Fantje so odšli Med življenjske prelomnice vsekakor sodi tudi odhod fantov na služenje vojaškega roka. Včasih so to šteli za pomembno moško dolžnost, preko katere mora vsak fant, da postane pravi mož. Ta torek se je opravila na odsluženje vojaškega roka skupina približno stotih velenjskih fantov. V prostorih skupščine občine Velenje so jim pripravili sprejem, jim zaželeli prijetno opravljanje dolžnosti in jim seveda dali tudi kakšen koristen napotek. Predsedstvo OK ZSMS Velenje 0 kongresu, brigadirski sezoni jn mladinskem servisu Dnevni red petkove seje predsedstva občinske konference ZSMS Velenje — pregled opravljenega dela v poletnih mesecih, obravnava osnutka statuta ZSMS ter ostalega gradiva za kongres, obravnava kandidatov za nepoklicne člane predsedstva republiške mladinske konference, poročilo o brigadirski sezoni ter razno — je obetal precej daljšo razpravo kot pa je kasneje ob obravnavi posameznih točk bila. Priprave na bližajoči se kongres slovenske mladine, od katerega si ti veliko obetajo, so seveda tako kot v slovenskem prostoru tako tudi med mladimi naše občine v polnem zamahu. Še te- Občina Mozirje — podpisovanje listine Oibčinska konferenca SZDL Mozirje je skupaj s sindlikalno organizacijo pričela aktivnosti glede podlpisovanja temeljne listine v juliju, še takrat pa so sie dogovorili, da bodo z organizirano akcijo po krajjevnih skupnostih pričeli septembra. Med tem časom so imeli občani možnost podpisati temeljno listiino v javnih ustanovah, kot so pošte in banke. V dtelovnih organizacijah je do 20. avgusta listino podlpisalo 1.476 delavcev, na število podpisnikov pa s;o zagotovo vplivali dopusti, zlasti kolektivni. S koncem poletja so v glavnem minili tudi dopusti, zato v teh dneh akcijo seznanjanja s pomenom listine in njenega podpisovanja nadaljujejo. Za podpisovanje v krajevnih skupnostih je občinska konferenca SZDL Mozirje za vsako gospodinjstvo v občini pripravila posebno poijubno oblikovano obvestilo, krajevne konference pa so se obvezale, da bodo podpisovanje na krajevno običajen način organizirale v dogovorjenem roku od 18. do 24. septembra, v večini primerov bo to v soboto in nedeljo. j. p. meljiteje pa bi se lahko na ta pomemben dogodek, ki bo meseca novembra v Portorožu, pripravili, če bi dobili pravočasno tudi gradivo. Petčlanska komisija za pripravo aktivnosti za kongres, ki so jo imenovali na eni od prejšnjih sej najvišjega organa občinske konference ZSMS Velenje, zato ne bo imela lahkega dela. Časa za obravnavo je namreč zelo malo, spremembe, s katerimi naj bi mladi odločneje odpirali okno, ki ne gleda samo v zgodovino, ampak predvsem v prihodnost, pa po mnenju udeležencev petkove seje na nekaterih področjih precej nedorečene. Na osnovi predhodne razprave o gradivu ter sklepov jutrišnjega regijskega posveta s predstavniki republiške konference ZSMS bodo člani prej omenjene komisije pripravili izvlečke, ki bi bili dovolj zanimivi za velenjske mladince, jih v torek, 26. septembra, najprej predstavili članom predsedstva občinske konference ZSMS, ki bo nato z njimi — zaradi lažje obravnave sprememb — seznanilo še člane osnovnih organizacij. Tako zasnove aktiv- nosti ob pripravah na 13. kongres slovenske mladine bi morale vključiti širok krog mladih velenjske občine, ki naj bi se izrekli o tem, kakšno organizacijo želijo in kaj od nje pričakujejo. Vrsto pohvalnih besed so udeleženci petkove seje predsedstva mladinske organizacije naše občine izrekli ob poslušanju poročila o vrlih brigadirjih brigade Karla Destovnika-Kajuha, ki so se tudi letos na vseh zveznih akcijah odlično odrezali. To med drugim potrjuje vrsta pohval, priznanj, udarniških značk. Tudi najvišje priznanje bi lahko hranili v svoji vitrini, če bi brigada na zvezni akciji Sarajevo 89 štela toliko članov kot to določajo pravila. Za dosedanje uspehe bo brigada Karla Destovnika-Kajuha letos med dobitniki nagrad ob občinskem prazniku. Na seji pa so med drugim tudi sklenili, da podelijo priznanje občinske konference ZSMS še dvema njenima članoma — Pavlu Petroviču in Toplici Arsiču. Za komandanta brigade in predsednika centra za M DA Sadifa Omerčiča pa so da- li predlog za medaljo zaslug za narod. Dokaj razburljiva je bila tokrat točka »razno«. Vendar ne zaradi slabe udeležbe mladinskih delegatov na zasedanju družbenopolitičnega zbora naše občine. Niti ne zaradi informacije o aktivnosti pri izgradnji avtoceste Celje—Ljubljana, ampak zaradi članka v našem tedniku o mladinskem servisu. Po mnenju nekaterih članov predsedstva so pri njegovem ustanavljanju vložili veliko naporov in niso se akcije lotili z levo roko kot je bilo zapisano v članku. Preko mladinskega servisa že opravlja razna priložnostna dela nekaj mladih, okrog 50 jih v tem trenutku ša čaka na ustrezno začasno delo. Kakorkoli že, čeprav niso na samem začetku načrtovali,.da bo mladinski servis zaživel »sanjsko«, ampak da bodo dejavnost postopoma dograjevali, se trudili poiskati priložnostna opravila čimveč svojim članom, da bo tako pridobljen denar ostal v občini, smo še vedno prepričani, da bi lahko bil začetek kljub temu boljši kot je bil. Skupna pomoč iz Gorenja 400 milijonov dinarjev Zaa odpravo posledic po katastrofalnih poplavah \v občinah Laško in Šentjur so delovne organi-zacijije sozda Gorenje doslej nakazale skupno 400 milijijonov dinarjev pomoči. Nila račun SKIS Laško za pomoč prizadetim po neurrjih je bilo nakazanih 300,000.000 dinarjev. 100,000.000 dinarjev pa so nakazali na račun sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč za občino Šentjur pri Celju — Kozarica. Sredstva so iz sklada skupne porabe prispevale vse delovne organizacije in skupnosti Gorenja iz Slovenije, razen delovne organizacije Gorenje Varstroj iz Lendave, ki seje vključila v odpravo posledic poplav v njihovi občini. Sindikat pojasnjuje in utemeljuje zahtevo Ukinitev participacije bi zdravstvenim delavcem vrnila ugled in položaj V šestih točkah je predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta razložilo svojo zahtevo po ukinitvi participacije v zdravstvu, ki naj bi jo po redni poti sprejemali že na oktobrski seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti Velenje. Predlog za ukinitev so z občinskega sindikalnega sveta Velenje naslovili predsedstvu občinske zdravstvene skupnosti, skupščini zdravstvene skupnosti Velenje, izvršnim odborom sindikalnih organizacij ter delegacijam za občinsko zdravstveno skupnost Velenje. Predlog in zahteva po ukinitvi participacije temeljita na stalnih pobudah, da se participacija ukine. Zahteve so bile izrečene, pišejo v pojasnilu, tako v laičnih — sindikalnih kot strokovnih Zdravniško društvo Slovenije — organizacijah. Ukinitev participacije je junija podprlo tudi predsedstvo republiških sindikatov, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje pa je svoj sklep sprejelo na podlagi razprav in opredeljevanja osnovnih sindikalnih organizacij. Podatki strokovne službe OZS Velenje govore o tem, da so lani s participacijo pokrili približno 3,5 odstotke celotnega programa neposrednega zdravstvenega varstva v velenjski občini. Če bi ta izpad po ukinitvi participacije morali nadomestiti z drugim virom, potem bi to lahko naredili s povečanjem prispevne stopnje iz brutto osebnih dohodkov. Na sindikatu pravijo, da bi šlo za relativno majhno povečanje — 0,25 odstotka iz netto OD. Pobudo za ukinitev participacije pa na velenjskem sindikatu utemeljujejo tudi z negativnim učinkom plačevanja na delo zdravstvenega osebja — manj časa jim ostane za strokovno delo, marsikdaj pa participacija postavlja zdravstvenega delavca tudi pred moralne dileme. Ob tem predsedstvo občinskega sindikalnega sveta poudarja, da se zaveda položaja v katerem so zdravstvene delovne organizacije, in da zahteva za ukinitev participacije ni usmerjanje v na- daljnje slabšanje stanja. Predsedstvo, nasprotno, zatijuje, da bi ukinitev zdravstvenim delavcem vrnila položaj in ugled, ki jim gre, saj se jim ne bi bilo več potrebno ukvarjati z opravili, ki z njihovim strokovnim delom nimajo nobene prave zveze. Kaj bodo rekli delegati na oktobrskem zasedanju skupščine občinske zdravstvene skupnosti še ni jasno. Jasno pa je že, da bo v primeru, da zahteva ne bo šla »skozi« takoj po seji sindikat razpisal referendum za ukinitev participacije. Tak je sklep predsedstva. (mkp) CELJSKO OBMOČJE Sejem, nova stopnička v Evropo V nedeljo zvečer so s podatkom, da je mednarodni obrtni sejem v Celju obiskalo nad 210 tisoč obiskovalcev — zaprli to veliko prireditev našega obrtništva. Vendar število obiskovalcev niti ni osnovnega pomena, pa čeprav so organizatorji seveda veseli velikega zanimanja — bolj od tega je zanimiva ocena o osnovnih nalogah sejma: poslovnosti in o tem, ali je ta sejem vendarle pripomogel k temu, da smo spet vsaj za malo odprli vrata v Evropo. Prve ocene govorijo obojemu temu dvojemu v prid. Predvsem glede poslovnosti so bolj kot besede organizatorjev pomembna mnenja obrtnikov; in ta so, da je bil letošnji sejem posloven kot še noben doslej. Očitno se na tem področju pri nas le premika, pa čeprav sicer obrtniki še kako radi potamajo, da jim za vratom še vedno tiči jarem ne- urejene zakonske regulative. Besede o tem smo slišali vse od govora predsednika skupščine Zveze obrtnih združenj Slovenije in organizacijskega odbora Ernesta Draša ob otvoritvi sejma, pa prek raznih posvetov in seminarjev ter seveda ob stojnicah obrtnikov. Nekateri politiki so sicer bolj optimistično govorili o »premikih«, ki vendarle so, pa o tistih, ki naj bi jih v kratkem še dobili. Veliko so govorili tudi o drugem: o odpiranju v Evropo. Delno seveda tudi v povezavi s prvim, saj še vedno ni urejen neposreden izvoz obrtnikov, pa nakup deviz in podobne (bilo naj bi kmalu), seveda pa brez tega tesnejšega povezovanja ne more biti. Je pa bilo med sejmom veliko vzpodbudnih besed in povezav med slovenskimi obrtniki oziroma združenji z obrtniškimi organizacijami v sosednjih državah. Dejstvo, da je celjski obrtni sejem vendarle osrednja tovrstna prireditev na območju skupnosti Alpe-Jadran, je privabila v Celje predstavnike mnogih teh dežel, predstavnike trgovskih zbornic, obrti, sejmov. Tokrat niso "bili več le protokolarni pogovori, ampak pogovori o možnostih neposrednega sodelovanja. Upajmo seveda, da bodo na stkanih nitkah obrodili konkretni sadovi. Prodor naše obrti v Evropo je namreč pomemben tudi za nas vse. Na koncu vendarle še velja omeniti, da so ocene o tokratnem obrtnem sejmu v Celju ugodne. Napake, ki so morda še bile, bo treba odpraviti — morda resneje kot doslej. Na osnovi letošnjih pogovorov in" stikov je namreč pričakovati, da bo na prihodnjem sejmu še več razsta-vljalcev iz tujine kot jih je bilo letos. Ti pa so seveda navajeni primernih sejemskih razmer. Gotovo pa bo treba bolje urediti tudi promet ter najti več parkirnih prostorov. Od letos je to breme padlo z ramen organizatorjev sejma, pa se morajo tako obiskovalci (Celjani kot domačini pa še posebno) jeziti na celjske občinske službe in organizacije. Prometni zamašek zaradi sejma pa seveda še kako dobro čutijo tudi vozniki, ki morajo voziti čez Celje. Vsi ti so se ob zaprtju sejma oddahnili. (-fk) Čudež, da so še čudeži Čudež in čuditi se se začenjata sicer enako, vendar je med njima vendarle velika razlika; nekateri se namreč zaradi osebnega prepričanja še vedno čudijo. da se še vedno dogajajo čudeži; drugi se čudijo, kako je lahko bog tako pozabil na neko ubogo deželo, da ji ne nakloni kakega čudeža. Ob tem malo bolje poučeni vedo povedati, da se pač še tudi najbolj potrpežljivi naveličajo! Za nas navadne posvetnike se pogosto zdijo čudeži že mnogo manjše in manj pomembne stvari. V Celju se je pred časom nekaterim zdelo čudno, ko so videli, da nekatere objekte gradita skupaj domači lngrad in malo bolj ljubljanski Gradiš. Toda Ve- lenjčanom se zdaj zdi še veliko bolj čudno to. da novo telovadnico pri osnovni šoli v Šaleku gradi Gradiš in ne domači Vegrad. To je za mnoge še temvečji čudež, ker je šolo vendarle gradil Vegrad, zdaj pa je pustil, da se je v njegovo domače gnezdo vgnezdil tujek. To je skoraj tako čudno kot primerjava z raznimi potrebnimi in nepotrebnimi soglasji ustreznih velenjskih služb: mislimo seveda na soglasja za gradnjo ob-grajske skakalnice in »obgraj-ske« poti na grad. Nekateri pravijo. da so tu neenaka merila — in tudi res so. saj je pot veliko ožja od skakalnice in torej za obe ni mogoče imeti enaki^ meril. In ker se za obe stvari tudi ne zavzemajo isti ljudje, bi bil čudež, če bi jih enako obravnavali. Z.a mnoge, ki poznajo ekološke probleme na meji med celjsko in šentjursko občino, je tudi svojevrsten čudež, kaj je delala krška nuklearka pri gradnji nove velike blagovne hiše v Šentjurju. Navadni ljudje namreč pravijo, da ne bi bilo nič čudnega, če bi nuklearka vlagala v trgovino, ker je pač v pregrado nove deponije vgradila toliko in toliko radioaktivnih odpadkov. Ampak vsi zatrjujejo, da take vgradnje ni bilo. pa je potem res čudno, kakšen je poslovni interes nukle-arke, da pomaga graditi trgovino v ekološko ogroženi občini. Tudi hitro reagiranje republi- ške sanitarne inšpektorice v primeru Tuša je svojevrsten čudež; posebno še, če primerjamo njeno obnašanje do Teša ali celjske bolnišnice in drugih. Pa človek res ne ve, ali se časi spreminjajo, ali pa imamo za razne stvari le različne vatle. In — končno — velja omeniti še na en čudež v jugoslovanskih razmerah: tako nas grdijo, tako blatijo, tako nagajajo nekam drugam na zahod, zdaj so pa zagnali tak vik, ko hočemo v ustavo zapisati tudi določila o večji samostojnosti, samoodločbi in pravici do odcepitve. Če smo z njimi, jim ni prav. če hočemo vstran, se jezijo. Čudno — res čudežno čudno! (frk) OD TU IN TAM Celje: Brez mladinskega predsednika V Celju se je zatikalo pri volitvah sekretarja SZDL, pa partijskega sekretarja, zdaj se zatika pri izvolitvi novega predsednika mladine. Enkrat so morali volitve že odpovedati, ko pa so za pretekli četrtek ponovno sklicali sejo občinske konference, da bi med dvema kandidatoma izvolili novega predsednika, je prišlo premalo mladih in seja ni bila sklepčna. Vse to seveda še dodat- no dokazuje, da z dejavnostjo mladih v Celju nekaj ni v redu. Popravni izpit za volitve imajo danes. Laško, Zreče: Prireditve za prizadete Na celjskem območju še vedno na razne načine zbirajo denar za občane v šentjurski in laški občini ter Halozah, ki so jih letos večkrat prizadela neurja. Denar zbirajo tudi z raznimi razstavami in koncerti. Tako sta bili taki večji prireditvi konec tedna v Laškem in Zrečah. V Laškem so odprli prodajno razstavo Janeza Kovači-ča ter pripravili koncert prilju- bljenih Avsenikov — izkupiček obeh je šel za pomoč prizadetih. V Zrečah pa sta dobrodelni koncert pripravili konjiška socialistična zveza, zreško turistično društvo in RTC Rogla. Nastopilo je več ansamblov in pevcev narodne in zabavne glasbe, ljudski pevci, humoristi in drugi. Šentjur: Zdaj še deklaracija Ob podpisovanju temeljne listine in majniške deklaracije ponujajo zdaj šentjurski mladinci v podpis še Šentjursko deklaracijo. Kot smo pisali že tudi v Našem času, so Šentjurski mladinci pred časom že pripravili sporočilo javnosti ter v njem opozorili na ne-, katere pomanjkljivosti v občini ter opozorili, da nočejo živeti v taki občini kot je zdaj. V sedanji novi listini — Šentjurski deklaraciji — se zavzemajo za tako občino, ki bo nudila človeku dostojno življenje ter ponovno zahtevajo učinkovito občinsko upravo, ki bo služila potrebam ljudi. Zapisali so še, da nočejo živeti v občini, ki le prosjači ter v taki s tempiranimi ekološkimi bombami, v rezervatu poceni delovne sile, sedanjih in bodočih invalidov, revežev in zgaranega prebivalstva. (—fk) Slovenski inovatorji v Gorenju Svoje letno srečanje so slovenski inovatorji, združeni v Zvezi društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav SR Slovenije, imeli 9. septembra 1989 v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati. To delovno organizacijo in na sploh Gorenje, organizatorji srečanja niso izbrali naključno. Zanj so se odločili, ker je inovacijska dejavnost v Gorenju zanimiva ne le po uspehih, temveč tudi po svojevrstnih akcijah in organiziranosti. Ze pred 17 leti so v Gorenju, tedanji Tovarni gospodinjske opreme, začeli razmišljati o tej dejavnosti, od tedaj naprej so sprejeli že 5515 inova-tivnih predlogov, od katerih so jih v proizvodnji uresničili 62 %. Poleg množične inovativne dejavnosti pa so udeležencem srečanja v Gorenju predstavili tudi razvojno in raziskovalno dejavnost ter pomen raziskovalnih enot Gorenja, kjer imajo skupno 94 registriranih raziskovalcev. Slovenske inovatorje so seznanili tudi s prizadevanji glede varstva okolja in jim nato pokazali nekaj najpomembnejših posodobitev v proizvodnji velikih gospodinjskih aparatov. Srečanje so inovatorji izkoristili tudi za seznanitev o pripravah na 2. kongres izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jugoslavije, ki bo ob koncu oktobra letos v Titovem Užicu. H. Jerčič »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8.000 dinarjev. Mesečna naročnina 31.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 87.000 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 150.000 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 19X4 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Občina Velenje Teden boja proti kajenju Dneve od 14. septembra do danes je človekoljubna organizacija naše republike namenila tednu boja proti kajenju. Tako kot prejšnja leta smo jih v naši občini tudi tokrat obeležili propagandno. Na teden boja proti kajenju, kije letos potekal pod geslom: kadilci, ne ogrožajte nekadilcev so opozarjali plakati in zloženke v zdravstvenih domovih, panoji na osnovnih šolah, Centru srednjih šol v — Emona ekspres Politični marketing Piše: VINKO VASLE Besedica »marketing« ne pomeni nič drugega kot dobro trgovati — se pravi uspešno ponuditi in čimveč po čimboljši ceni prodati. Zdaj, ko so nekateri pri nas po 45 letih odkrili tržno gospodarstvo (namesto usmerjenega in partijsko dirigiranega), pa tržne zakonitosti in tako naprej, nočejo več zaostajati za časom in so iznašli še takšne in drugačne marketinge! Kako je to videti v praksi? Recimo, se hočete peljati iz Ljubljane v Beligrad — ali pa obratno (kar je po nekaterih čudnih izkušnjah tam doli bolj verjetno) in ste se prisiljeni peljati ali z Adrio ali pa z Jatom. Imate torej samo dve možnosti (letalski), kar sicer ni veliko, nekaj pa vendarle je. Edina izkušnja, ki jo lahko doživite s strani obeh letalskih prevoznikov, pa tiči v vprašanju: kdaj boste na cilj poleta prispeli oz., ali boste sploh poleteli. Osebno sem oba naša prevoznika v praksi že toliko spoznal, da na letališču že na oko ocenim, ali bomo leteli ali ne. Zdaj me nekateri obtožujejo, da je v meni nekakšen prerokovalski dar, ki se mi je zadnjič spet posrečil: na beograjskem Surčinu sem samo od daleč pogledal Jatovo letalo in glasno rekel: »S tem frčeflanom se danes že ne bomo peljali v Zahodno Jugoslavijo!« In se tudi nismo, čeprav so mi pred tem sopotniki očitali, da sem defetist in pesimist. Letalo je bilo namreč zanič in to je pilot ugotovil skorajda že v zraku ... Marketing naših zračnih monopolistov je torej balkanski, o čemer bi vam več vedela povedati moja klegica, ki veliko potuje po tujini in ji je JAT letos spomladi že četrtič zapored izgubil prtljago na relaciji Niča— Zurich — Ljubljana. Zelo razvit marketing imamo tudi v naših trgovinah, zlasti marketing cen, kar je samoupravna socialistična posebnost, saj na gnilem Zahodu trgovci tekmujejo v tem, kdo bo potrošnikom več prodal po nižjih cenah. Potem bi lahko omenil zdravstveni marketing, ker sem bil pravkar na bolniški in sem moral spoznavati krizo našega zdravstva, zaradi katerega bo — kot kaže — izbruhnil generalni zdravstveni štrajk v Sloveniji. Ker po naših ambulantah tudi zdaj vse izgleda, kot da zdravstvo že več let non-stop štrajka, bi generalni štrajk res rad videl na lastne oči . . . No, vseh) teh oblik marketinga mi ni uspelo videti na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, kjer smo se šli tako imenovani Media Marketing, ki daje baje alfa in ornega naše prihodnosti in 21. stoletja. Meni se zdi, da so nesramni kapitalisti to pogruntali že kakšnih sto let pred nami in so s pomočjo radia, pa TV in časopisov medtem prodali ogromno potrošnega blaga, nam pa je uspelo razprodati samo državo. In še to brez pravega marketinga. Bomo pa baje zdaj Slovenci toliko bolj »zagriženi«, kar zadeva politični marketing. Politični marketing je, kako neko dobro politično idejo ali pa osebnost prodati naivnim občanom oz. volilcem, da bi vse skupaj zgledalo demokratično in svobodno, a da bi vas vse skupaj oblast kljub temu nategnila. Glede na to, da je naši oblasti to dobro uspevalo od osvoboditve dalje, imamo pri nas ali navino ljudstvo in bebave volilce ali pa samo dobro tajno policijo! Tudi v Sloveniji, kjer da smo sila demokratični in nam liberalci poganjajo že za vsakim grmom (kar se je videlo tudi na tisti slavni seji, ki je bila namenjena Popitu, ko ni nihče glasoval zanj, bi jih morala pa — če bi bilo poštenje — vsaj ena tretjina slovenskega CK-aja dvigniti roke zanj) se že nekaj let hvalimo, da imamo na primer kar naprej zelo demokratične volitve. V zadnjih letih je to bilo videti tako, da je na volitvah zmagal tisti kandidat, ki ga je za to predvidela partija. Zdaj — nam obljubljajo — pa ne bo več tako, kajti vse kaže, da se lahko zgodi, da v Sloveniji ne bo zmagal nihče, ampak Beograd. Tamkaj pravkar preverjajo, če Ljubljana ni slučajno iznašla takšne ustavne spremembe, ki bi to omogočala in bi potem lahko partija na volitvah izgubila. To bi bila pa zagotovo katastrofa in bi bila sedanja tisoč odstotna inflacija mačji kašelj v primerjavi z njo. Zakaj pa vam res ne bi vedel povedati, ampak nekateri so v to prepričani. Kljub temu pa se gredo vsi naši slovenski strankarski voditelji politični marketing — v glavnem tako, da drug drugemu mečejo polena pod noge, ko je treba, pa vsi skupaj udarijo po komunistih. Če bo šlo tako napadalno dalje, si bo Kučan res težko še kaj izmislil, če bo hotel zmagati s svojo stranko na spomladanskih volitvah. Zato bi bilo treba Franceta Joklna Popita ostro kritizirati, ker mu je pismo pisal prekmalu; če bi mu ga tik pred volitvami, bi Milan imel zmago v žepu. Predsednik naše skupščine Miran Potrč pa si je med združeno opozicijo nabral nekaj krepkih negativnih politično-marketinških točk! Neke mračne sile so namreč odkrile pismo, ki ga je pisal zveznemu predsedstvu in zvezni skupščini, da bi jih potolažil, češ, da se Slovenci ne mislimo zares odcepiti od Jugoslavije, ampak da imamo to določilo v prihodnji ustavi kar tako, za hec. Tudi moj prijatelj Boris Mu-ževič je bil v Beogradu tepen prekmalu. Če bi ga srbski policaji tepli pred volitvami, bi ga Slovenci zanalašč izvolili na kakšno pomembno funkcijo. Politični marketing je namreč zelo zapletena stvar. Ni namreč dovolj, če je kandidat lep, mlad in pameten, imeti mora tudi denar. V glavnem veliko denarja. In zdaj si slovenska opozicija domišlja, da ji bosta denar dala Kučan ali Smole oziroma oba skupaj in trdi, da je to predpogoj demokratičnih in svobodnih volitev! A ste vi morebiti že kdaj dali en sam di-nar svojemu sovražniku? Titovem Velenju in še kje. K večji osveščenosti o škodljivosti prekomernega uživanja tobaka naj bi pripomogla zdravstvena predavanja, ki sta jih v tem času pripravila občinski odbor Rdečega križa Velenje in referat za zdravstveno vzgojo Zdravstvenega centra Velenje najprej po osnovnih šolah, do konca prvega polletja pa jim bodo prisluhnili še srednješolci. Tako kot prejšnjo leto bo občinska človekoljubna organizacija pripravila ob tednu zdravja, aprila prihodnje leto, še kviz tekmovanje na to temo. Razpisala pa je med drugim tudi nagrado za najboljši nekadilski razred na Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Imetniki avtomobilov, združite se: izgubite lahko le svoje korektno vedenje in življenje koga drugega. Collin Maclnnes V Elkroju zgolj težave Ko smo v prejšnji številki zapisali kratko notico o tem, kako se sindikati vključujejo v razreševanje problematike v delovnih okoljih, je prišlo do neljube napake, saj se je med tiste, ki naj bi se pripravljali na stavke, vrinil tudi Elkroj. V tem delovnem okolju so se v poletnih mesecih zgolj otepali s težavami. r ŠALEŠKI DROBIR Udarniška akcija v laškem 23. sep-Iembra (mkp) Na občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje cjšnji teden niso zbrali dovolj prijav za udarniško akcijo na prizadeli območju občine Laško, kar je na nek način tudi razumljivo. Mnogi ieajčaai so se s pomočjo tako ali drugače že odzvali, od večjih kole-> Rudnik lignita, Vekos in Gorenje, o čemer smo že poro- Sekretar občinskega sindikalnega sveta Velenje Anton Bohak nam * petek povedal, da so zato akcijo prestavili za teden dni in bo torej v kolo, 23.septembra. Akcija je prestavljena tudi zaradi pobude konfe-ace osnovnih organizacij sindikata Vegrada, ki jo pripravlja na isti Vegrad bo.v soboto pripeljal tudi mehanizacijo. Če i mate v soboto čas, če želite s svojim delom pomagati prizade-■ prebivalcem občine Laško, se še vedno lahko prijavite. Prijave spre-nmo na občinskem sindikalnem svetu že danes ves dopoldan, jutri pa 9. ure. Pridite osebno ali kličite po telefonu 8S5-712. ELEFONI V SKALAH (mz) Izgradnja telefonskega omrežja ob severni obvoznici se je ladi težav z lokacijo nove telefonske centrale malce zataknila, ven-ir zdaj spet napreduje. Na sestanku, ki ga je s predstavniki ptt podjetja sklical izvršni st, so predlagali, da ptt prouči možnost sofinanciranja izgradnje te-onske centrale v višini petdesetih odstotkov v okviru ptt sredstev za ihodnje leto, drugo polovico pa naj bi zbrali investitorji. Ptt svetuje bodočim telefonskim naročnikom, da skrbno izberejo efonske aparate. Nujno je namreč, da bo vsaj 40 odstotkov telefonih aparatov, ki bodo priključeni na novo telefonsko centralo Škale, Ido MFC izbiranje. Se posebej pozorni morajo biti telefonski naro-iki, ki bodo imeli dvojčni priključek — oba naročnika morata imeti arat z enakim načinom izbiranja (oba dekadno ali oba MFC). Žal ptt še ne more dati podatkov o tem, kateri naročniki bodo imeli njčne priključke, ker projekt krajevnega telefonskega omrežja še ni lov. Torej je najpametneje z nabavo telefonskega priključka še malo čakati. EKOLOŠKE ZAGATE TUŠA (■z) Že prejšnji teden smo poročali, da je republiška inšpekcija »povedal« obstoječi način kurjenja v kotlovnicah Tovarne usnja v Šo-mja. Odločba je začela veljati takoj, torej v torek. Več kot jasno je, da v tem delovnem okolja znašli v velikih težavah, posledica tega pa je ii sestanek, ki so ga sklicali za danes ob 13. uri. Povabili so republi-in občinskega sanitarnega inšpektorja, predstavnike krajevne komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter Tema je seveda ekologija. Škoda le, da te točke niso uvrstili na i redi sestanka v podobni zasedbi že zdavnaj. AKO DO 13. PLAČE? (mz) Tako je naslov veliki akciji, ki so jo razpisali v Vegradu, na-enjena pa je inovativnemu razmišljanju. Vsak koristen predlog, ki izboljšal delovni proces bodo nagradili v višini desetih odstotkov ivprečnega osebnega dohodka. Torej deset predlogov je treba dati trinajstza plača je tu! Vabilto pa ni namenjeno le njihovim delavcem, ampak tudi osta-l, vendar mora biti predlog uporaben v Vegradu. Hitro torej razmišljajte, inovativni predlog pa pošljite komisiji za ivendvno dejavnost Vegrada! ANES PONOVNO ZASEDA DPZ (mkp) Zaradi nesklepčnosti pred tednom dni, danes ponovno zada družbenopolitični zbor. V vabilu zanj je predsednik zbora Miran Mik opozoril delegate na odgovornost tako do občanov Velenja kot družbenopolitičnih organizacij, ki so delegatom izkazali zaupanje opravljanje delegatskega poslanstva. Pred tednom dni se je zaseda-l zbora udeležilo le 14 delegatov (moralo bi se ga vsaj 16). BRAMBNI DAN ZRVS PODKRAJ KAV-!E (bm) .Zadnjo nedeljo v septembru bo v krajevni skupnosti Pod-ij-Kavče obrambni dan, ki ga bo organizirala tamkajšnja krajevna janizaci ja zveze rezervnih vojaških starešin v sodelovanju z akti-iz Šemtilja. Na njem bodo lahko sodelovale tudi ekipe drugih or-nizacij iin skupin. Za udeležence organizatorji pripravljajo oriental-pohod,, dolg dve do tri ure in primeren za vse udeležence. Tudi nate na pohodu ne bodo pretežke. Na cilju pred domom krajanov v ivčah bojdo udeleženci preiskusili svoje znanje v streljanju z zračno, iroma z malokalibrsko puško. Start pohoda bo ob 8. uri v Podkraju ed toplonodno postajo pri hiši Mirka Meže. Najbolje uvrščene eki-bodo pirejele praktična darila. bor krajevnih skupnosti tljub ponovnemu idločanju znova »ne« s 1. strani) seja dele-lM zborra krajevnih skupnosti, ■•■tla skkorajda brez razprav in Mjik vssebinskib razmišljanj o reda.' Iti uskla ajevanju predloga skle-, ki ga j jc predlagala KS Zadaje v zvzvezi z reševanjem eko-iih vprarašanj so imenovali kot na kommisije predsednika in dpredsecednika svojega zbora, ekli so 9 se proti podpisu po dbe o I financiranju oddelka ;KŠ Mararibor v Celju, k temu epu pa z zapisali še mnenje, da denar z za omenjeni oddelek ha poiskskati, vendar iz drugih »v kot j je proračun. Povsem {lašali s« so tudi z predlogom epov o b brezplačnem prenosu ivice upcporabe zemljišča v k. o. le vode it in Paška vas. Zadovo-» pa jih h je med drugim še po-ilo o dedelu skupine delegatov fbor občbčin in zbor združenega a skupšoščine SR Slovenije. Družbene dejavnosti Obetajo se vroči dnevi Polletni obračuni gospodarjenja so za nami, pred nami pa nove naloge, ki jih bodo v marsikaterem okolju naše občine tudi z veliko mero prizadevnosti težko dosegli. Sploh tam, kjer so poslovanje v prvih šestih mesecih letos sklenili z rdečimi številkami se lahko nadejajo vročih jesenskih in zimskih dni. Družbene dejavnosti naše občine pri naštevanju slednjih nikakor ne moremo zaobiti. Dovolj zgovoren za to je podatek, da so te samoupravne interesne skupnosti zbrale ob polletju le 77,9 odstotkov denarja glede na vrednost programov oziroma za približno 32 milijard dinarjev premalo za vse načrtovano v tem obdobju. Med izgubaši v družbenih dejavnostih najdemo šoštanjski in velenjski vzgojno-varstveni zavod, VIZ Velenje, Glasbeno šolo, Zdravstveni center ter občinsko zdravstveno skupnost. Primanjkljaj prihodkov glede na vrednost programov pa so izkazali tudi drugi sisi. Med razlogi za neugodne poslovne rezultate v strokovni službi sis družbenih dejavnosti omenjajo hitrejšo rast, zlasti materialnih stroškov, od sredstev in obračun revalorizacije osnovnih sredstev. Deloma pa tudi posledice priprimanjkljaja prihodkov v sisih. Tudi nedohajanje inflacije z valorizacijo vrednosti programov, vse večje likvidnostne težave gospodarstva, nesprotno poravnavanje obveznosti združenega dela iz BOD lahko uvrstimo med krivce slabega poslovanja. Primanjkljaj se je v mesecu juliju letos še povečal, zato so si- si družbenih dejavnosti dvignili prispevne stropnje iz BOD, in sicer iz 21,42 na 22,05 odstotkov. Veljati pa so začele I. avgusta. Kot pravi vodja skupnih strokovnih služb družbenih dejavnosti Štefka Kordež težave sisov doslej še niso vplivale na opravljanje storitev. Tako naj bi bili kljub stalno spreminjajočim se cenam vrtci zasedeni — prispevki staršev še vedno zaostajajo za rastjo cen, v šolah so kljub nezadovoljstvu učiteljev zaradi prenizkih osebnih dohodkov uspešno sklenili prejšnje šolsko leto — na tem področju ostaja še vedno največje breme izgradnja telovadnice k sedmi osnovni šoli. Spodbudni so rezultati v množično rekreativni dejavnosti. Nekaj novosti bi našli še v kulturi, v socialni varnosti kjer ustanove, ki obravnavajo primere socialne ogroženosti le te rešujejo kar se da hitro in življenjsko. Povsod so izjeme, ki jih je iz takšnih ali drugačnih vzrokov težko odpraviti. Da je zdravstvo velik porabnik, se je letos, ko cene niso več pod posebnim nadzorom, še toliko bolj potrdilo. Na dan sprejme občinska zdravstvena skupnost poprečno od 40 do 50 računov, brez domačih izvajalcev, na katerih niso nobena redkost zneski od dveh do treh starih milijard za zdraviliško zdravljenje ali iz kliničnega centra za 10 in več starih milijard dinarjev za zdravljenje enega zavarovanca. Višja participacija je v primerjavi s stroški zdravstvenega varstva zgolj drobiž. Ob teh neugodnih razmerah je zato med drugim treba prevetriti vzroke za povečan bolniški stalež. Vzrokov za vročo jesen in zimo tako pri izvajalcih kot v delegatskih klopeh je torej več kot preveč. Čeprav v tem času še ni dokočnih usmeritev za poslovanje do konca leta, bodo sisi družbenih dejavnosti naše občine namenili osrednjo pozornost usklajevanju prihodkov z načrti — težave naj bi omilili z dviganji prispevnih stopenj predvsem pri občinski skupnosti otroškega varstva, izobraževanja in zdravstva ter reševanje likvidnostnih vprašanj. Za ohranjanje vrednosti denarnih pomoči v skrbstvu in otroškem varstvu — te so glede na stroga merila že tako nizke — bo potrebno vsak mesec slednje valorizirati. Prav tako participacije v zdravstvu, s katero si ta na eni strani zagotavlja reden finančni vir, na drugi pa preprečuje izkoriščanje dragih zdravstvenih uslug. Z ukinitvijo funkcionalne oblike pomoči šoloobveznim otrokom obstaja bojazen, da bodo starši ta denar porabili za pokritje drugih stroškov, otroci pa bodo tako ostali brez ustrezne prehrane. Zato tudi to vprašanje sodi med naloge vredne pozornosti v družbenih dejavnostih do konca leta. (tMP) O novem samoprispevku 27. septembra spremembe ustave Za 27. september je predviden sprejem predloga sprememb ustave SR Slovenije. V razprave o ustavnih spremembah smo se v občini Velenje aktivno vključevali in posredovali republiški ustavni komisiji vrsto predlogov in pobud. Aktivnosti je usmerjal in vodil svet za družbeno politični sistem pri predsedstvu OK SZDL Velenje, ki se bo sestal še enkrat in to danes zjutraj. Oblikovali bodo stališče do predloga sprememb ustave Slovenije in ga seveda prenesli delegatom, ki nas bodo zastopali na tem zasedanju. (mz) V torek se bo sestal odbor za nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev četrtega samoprispevka. Temeljito bodo pregledali uresničevanje postavljenega plana v letošnjem letu ter sprejeli plan delitve sredstev do konca leta. Vso pozornost pa bodo namenili tudi pripravam na novi, peti krajevni samoprispevek. O tem, ali naj bi ga v občini razpisali, odločitev sicer še ni padla, vendar pa se je predsedstvo občinske konference SZDL odločilo, da zberejo predloge, kaj vse bi po posameznih krajevnih skupnostih želeli narediti. Že doslej so zbrali veliko predlogov, še vedno pa jih zbirajo. Dokončno oblikovan predlog želja bo vsekakor najboljša osnova za sprejem odločitve: peti samoprispevek da ali ne? (mzl n Pogovor z Emilom Prahom, direktorjem VIZ Velenje ------1 I »Znanje izdelujemo predvsem s kredo ob ttbli«\ Petkova seja delegatov zbora krajevnih skupnosti bi bila tokrat končana v rekordno kratkem času, če ne bi bilo na dnevnem redu tudi ponovnega odločanja o soglasju k dogovoru o zagotavljanju sredstev solidarnosti za odpravo posledic poplav, ki so prizadele SR Srbijo v preteklem letu. O tej zadevi so razpravljali na eni od prejšnjih sej in se takrat namreč izrekli negativno. Kljub prizadevanju predsedujočega svojega mnenja tudi tokrat niso spremenili. V razpravi so se med drugim vprašali, kakšna je solidarnost do Slovenije v primeru naravnih nesreč ter poudarili, da moramo najprej odpraviti škodo po zadnjem neurju doma, šele nato razpravljati o solidarnosti ob poplavah v letu 1988 v Srbiji. Občutek prisile, preveč zavit v plašč skrivnosti, je tudi tokrat opravil svoje in odgovor delegatov zbora krajevnih skupnosti je bila tudi zaradi tega ne. (tp) I I I I I I I I I I I I I I I ■ be tvega s skega leta je že mimo. Zal, začetka, zaradi nekaterih dejstev, ne moremo označiti kot spodbudnega. Ne za pedagoge in druge delavce na osnovnih šolah kot tudi ne za učence in njihove starše. Če so v prejšnjih letih prihajala v ospredje predvsem prostorska vprašanja, so se tokrat težave nakopičile na drugih področjih. Direktor Vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje Emil Prah jih je v našem pogovoru takole predstavil. • Kako ste stopili v novo šolsko leto 1989/90? Emil Prah: »Prve ugotovitve niso prav nič ohrabrujoče, ampak prej zaskrbljujoče. Z manjšimi pretresi kot prejšnja leta smo tokrat reševali vprašanja okrog prostora oziroma razmestitve učencev. Z razumevanjem staršev smo namreč namesto štirih novih oddelkov slednje razmestili le v dva oddelka, kar pomeni precejšnjo racionalizacijo. To nam je med drugim omogočila izgradnja šole Šalek in nova podružnična šola v Škalah. To pa je-tudi vse, s čimer bi se lahko pohvalili. Žal, smo v novo šolsko leto prenesli vse druge težave in skrbi, ki so nas trle že v prejšnjih letih. Veljavna interventna zakonodaja v prvi polovici letošnjega koledarskega leta in natezanja okrog povišanja prispevne stopnje so nas spravila v resnično nezavidljiv položaj. Smo namreč ena od tistih delovnih organizacij s področja družbenih dejavnosti, ki je ob letošnjem polletju izkazala kar precejšnjo izgubo. Ob tem moram povedati, da kljub skrajnemu varčevanju na vseh področjih dela in življenja na šolah pomanjkanje denarja že ogroža uresničevanje zagotovljenega programa, da posebej ne omenjam vrste drugih odprtih vprašanj. V tem letu na Vizu še nismo mogli oblikovati stanovanjskega sklada, odpovedati smo se morali nekaterim oblikam strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev, ki so za našo dejavnost še kako pomembna. Nimamo denarja za investicijsko vzdrževanje stavb in naše starejše šole so v resnično slabem stanju. V počitnicah smo tokrat lahko opravili le polovi- co vzdrževalnih del v primerjavi s prejšnjimi leti. Še najbolj pa nas teži to, da ne moremo dopolnjevati naše učne tehnologije. Namesto računalnikov in drugih sodobnejših pripomočkov pedagoški delavci na osnovnih šolah v velenjski ob- Emil Prah čini učijo učence s kredo pri tabli.« • Težave, gotovo vplivajo na kakovost dela? Emil Prah: »Seveda. Vendar vse pomanjkljivosti poskušamo prikriti na vse mogoče načine. Tako s pomočjo delavske univerze in kadrovskih šol organiziramo več oblik strokovnega izobraževanja pedagoških delavcev. Pri nakupu sodobnejše učne tehnologije pa si veliko obetamo predvsem od pomoči našega združenega dela, od medsebojne izmenjave dela. Pri uvajanju računalniške opreme »Raček« v osnovne šole so sicer storjeni koraki naprej, ampak ti bodo zastali, če nam gospodarstvo v dolini ne bo pri tem pomagalo. Denar, namenjen za redno dejavnost, temu bremenu ni kos.« • Omenili ste, da ste novo šolsko leto, namesto s štirimi novimi oddelki začeli z dvema. Ste dvignili normative ali ste to zagato rešili kako drugače? Emil Prah: »Štiri nove oddelke so pogojevali šolski okoliši, ki jih določa odlok. Z razumevanjem staršev smo opravili v teh manjše zamike in tako dosegli enakomernejšo razpo- reditev učencev na posameznih šolah.« • Pomanjkanje denarja »ogroža« torej že zagotovljen program. Na katerih področjih? Emil Prah: »Zaradi števila učencev in specifičnega položaja osnovnih šol v mestu Titovem Velenju smo imeli v prejšnjih letih kar precej oblik razširjenega programa. Tako je bilo približno 35 odstotkov učencev vključenih v celodnevno obliko življenja in dela na šoli, precej oddelkov podaljšanega bivanja, vse režijske stroške šolske prehrane je krila občinska izobraževalna skupnost. Če smo ga v prejšnjih letih krčili zaradi pomanjkanja prostora, doživlja sedaj krčenja zaradi drugačnih vzrokov. Bojimo se, da bodo omejitve znova najbolj prizadele predvsem učence in starše otrok, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja. Tu smo namreč morali uvesti participacijo. Svojo slabo stran ta ukrep že kaže. Opažamo namreč, da predvsem v tistih okoljih, kjer bi ti oddelki bili najbolj potrebni, starši niso pripravljeni plačati svojega deleža. To pa pomeni, da bomo kar precej naših učencev v njihovem prostem času prepustili ulici. Ob tem je treba omeniti še škodo za vse tiste učence, ki imajo učne težave, in ki bodo tako ostali brez dodatne pomoči v oddelkih podaljšanega bivanja. Na ramena staršev z novim šolskim letom nalagamo še režijske stroške za prehrano učencev. Bojimo se, da bodo za zdravo in pravilno prehrano prikrajšani ob takem ukrepu predvsem tisti učenci, ki bi jo najbolj rabili.« 9 Po mnenju nekaterih bi pomenilo precejšnjo racionalizacijo združitev tozdov v enovito 'delovno organizacijo. Ali morda razmišljate na Vizu Velenje o tem? Emil Prah: »O drugačni organiziranosti smo v naši delovni organizaciji razmišljali že dalj časa. Vendar, zakon o podjetjih za družbene dejavnosti ne velja. Luč sveta naj bi kaj kmalu zagledal zakon o zavodih in seveda čakamo na rešitve slednjega. Hkrati s tem pa se tudi pripravljamo tako, da bomo lahko novo organizacijsko obliko čim hitreje izvedli.« t Koliko ačeacev osnovnih šol je v novem šolskem leta v velenjski občini? Emil Prah: »Po sedanjih podatkih je v osnovno šolo vključenih 6138 učencev, in sicer so razporejeni v 258 oddelkih. Na razredni stopnji jih je 137, od tega 33,5 oddelkov prvega razreda, na predmetni stopnji pa imamo 121 oddelkov. Število učencev v njih je zaradi prej omenjene racionalizacije dokaj enakomerno, v poprečju okrog 27, kar je kljub vsemu precej. Učenci šoštanjskih osnovnih šol, podružničnih in osnovne šole v Šmartnem ob Paki obiskujejo pouk samo v dopoldanski izmeni. Od velenjskih osnovnih šol pa poteka pouk le v eni izmeni na osnovni šoli XIV. divizije z okrog 160 otroki, ter v 20 oddelkih sedme osnovne šole. Na OŠ Antona Aškerca, Gustava Šiliha in Mihe Pintaija Toleda poteka pouk na predmetni stopnji v eni izmeni, na razredni v dveh izmenah izmenjaje. Prav tako sta dva oddelka prvega razreda na OŠ Antona Aškerca, Veljka Vlahoviča in bratov Mravljakov v eni izmeni, ostalih šest razredov na slednji v dveh izmenah. Dogoldanci so le še učenci 7. in 8. razredov osnovne šole Veljka Vlahoviča.« • Čeprav smo šele na začetku šolskega leta, pa vendarle, kako nameravate na Vizn krmariti uspešno mimo vseh čeri? Emil Prah: »Veliko je odvisno od tega, kako bodo potekale priprave na spremembe zakonodaje, ki bodo urejale ta-koimenovan nacionalni program. Kakorkoli že, vsi si želimo, da bi se razmere v družbenih dejavnostih sistemsko in dolgoročno uredile. Hitre in nepremišljene spremembe lahko povzročijo še večjo škodo. Šolstvo ne prenese niti organizacijskih, niti vsebinskih eksperimentov, ampak je potrebno resnično sistemsko reševanje sklopa vprašanj na tem področju. Samo na ta način bomo imeli šolo kot si jo želimo, šolo, s katero bodo zadovoljni učenci, starši, delavci v vzgoji in izobraževanju ter celotna družba.« I I I I I I I I I I I I I I I J Gorenje Elektrokovinarska oprema Več naročil, novi izdelki Čeprav v Moiii organizaciji Gorenje Elektrokovinarska oprema ne dosegajo učitonaik proizvodnih in finančnih ciljev, pa velja poudariti, da delajo ■■ gospodarijo bolje, kot so lansko leto. Tako je bila proizvodnja ¥ prtih šestih mesecih letošnjega leta, v primerjavi z lanskoletno, večja za Miza 30 povečali pa sta se tudi vrednost proizvodnje in prodaje, pa tWi produktivnost dela je porasla. V tem letu se v Gorenju EKO srečujejo s precejšnjimi težavami pri prodaji pohištvenega in drobnega okovja. Povpraševanje po pohištvenem okovju se je zmanjšalo, nekaj težav pri prodaji so imeli tudi zaradi slabše kakovosti izdelkov. Sicer pa Gorenje EKO ne more ponuditi kupcem celotnega sortimana pohištvenega okovja. In še na nekaj ne gre pozabiti: izostal je tudi izvoz pohištvenega okovja. Prodaja izdelkov elektro in elektronskega programa je, z izjemo štedilniških vezij, potekala v glavnem po predvidevanjih, čeprav je, tudi na račun novih proizvajalcev, na trgu vse več tovrstnih izdelkov. Stikal brez dotika bi lahko, kot ugotavljajo v Gorenju EKO, prodali precej več, kot so jih, zato bo treba pospešiti uvajanje novih stikal. Zaradi zmanjšanja naložb je bilo manjše povpraševanje po elektronapravah. Za pospešitev prodaje je zato Gorenje Elektrokovinarska oprema predstavila program elektronaprav možnim kupcem v vseh naših republikah. Medtem, ko na začetku leta proizvodne zmogljivosti niso bile povsem zasedene, pa se je položaj v zadnjih mesecih precej izboljšal. Za uresničitev naročil je bilo treba, med drugim, v posameznih proizvodnjah prerazpo- rediti delavce, v proizvodnji pa so delali tudi režijski delavci. Na prihodnji položaj Gorenje Elektrokovinarska oprema bo gotovo pomembno vplivalo osvajanje novih izdelkov. Veliko si obetajo od posodobitve in kom-pletiranja programa mehanskih komponent. Nekaj novih komponent so že osvojili, nekaj naj bi jih do konca leta, nekaj pa jih osvajajo. Tako so letos že začeli izdelovati nov, izpopolnjen tečaj za strešna okna in ključavnico za podstrešne stopnice, letošnja novost pa bosta tudi kroglično vodilo za pohištveno industrijo in signalna lučka za potrebe avtomobilske industrije in proizvodnje bele tehnike. V prihodnje pa bo treba nameniti vso pozornost, med drugim, tudi posodabljanju in nadaljnjemu širjenju proizvodnje pohištvenih tečajev in okovja za belo tehniko. (vš) Na Celjskem kriminaliteta v porastu Vse več zlorab položaja, izdaje nekritih čekov Po številu tatvin in drugih kaznivih dejanj, ki sodijo v področje kriminalitete, ugotavljamo, da je med nami vse več tatov in da so ti vse bolj predrzni. V celjski regiji so letos v prvem polletju obravnavali kar 2349 kriminalističnih kaznivih dejanj. Najštevilnejša so kazniva dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje. Teh so našteli kar 2051, kar je 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Med njimi je bilo 906 tatvin in 732 velikih tatvin. Med slednjimi so našteli največ vlomov v avtomobile, stanovanja, vikende, trgovine... Miličniki pa so zabeležili tudi 109 primerov kršitev zoper življenje in telo, kar pa je nekoliko manj kot prejšnja leta. Manj kot lani je bilo tudi napadov na svoboščine in pravice občanov. Na novinarski konferenci na Upravi za notranje zadeve v Celju, so tudi poudarili, da naraščajo kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja. To so na primer požari, poškodovanje javnih naprav in podobno. S takšnimi kaznivimi dejanji, kar 31 so jih letos obravnavali, je povzročena velika družbena škoda. Vse več kaznivih dejanj pa beležijo in seveda tudi obravnavajo, na področju ekologije. Veliko škode je bilo ob polletju ugotovljene tudi zaradi gospodarske kriminalitete, ki je prav tako v porastu. Z desetimi grabeži je bila na primer družba v letošnjem prvem polletju oškodovana za skoraj dve milijardi dinaijev. Vse več je tudi prekrškov s področja nevestnega gospodarjenja. zlorab položaja ali pravic odgovorne osebe, naraš- Velenjski obrtniki delajo vse mogoče Bavconov voziček Nejc Katja Bar con ob štedilniku Škoda, da za velenjskega obrtnika Borisa Bavcona nismo zvedeli že pred poletjem. Lahko bi vam, ko ste se odpravljali na dopust povedali, kje dobite lično opremo za campi-ranje. Pa nikoli ni prepozno, saj v obratovalnici registrirani za izdelovanje drobnih preprostih kovinskih izdelkov ne delajo samo tega. Voziček Nejc, po katerem so morda celo bolj znani po drugih delih Jugoslavije kot doma, pa nas je pripeljal k njim na obisk. V Titovem Velenju voziček lahko kupite, če se vam bo zahotelo kaj novega, v Nami. Voziček Nejc je osnova na kateri se da graditi naprej. Ponuja toliko možnosti kolikor imate idej. Da se ga namreč dograjevati, nadgrajevati in mu dati vsebino kakršno želite oziroma potrebujete. Če sami domišljije ne premorete največ, potem se lahko odločite za kakšnega namenskega, takšnega, ki bo prišel prav v kopalnici ali otroški sobi za igrače. Uporabljate ga lahko kot ser-virni voziček ... Pa v obratovalnici Bavcon ne izdelujejo samo vozička Nejc, ampak vso mogočo opremo za interier in za campira-nje. Pri slednjem je Boris Bavcon najbolj ponosen na štedilnik, ki ne samo, da je praktičen, tudi lep je. Bili so časi, sta povedala Boris in žena Katja, ko so v tej delavnici trgu ponudili vsak mesec kak nov izdelek. Danes tega ne zmorejo, ker je to nemogoče. Ne zato, ker ne bi bilo idej, bolj zato, ker je vse pove- zano s prostorom in sredstvi Krediti pa, ve se kakšni so po goji zanje. V času odkar i maje to obrt, so dali na trg ogromno drobne opreme za stanovanja za naprej pa imajo nove načrte — specializacijo v opremi pro štorov. Pri tem delajo vse sami, le za plastificiranje dobijo po moč v Novem mestu. Gotovo se vam je že zgodilo, da ste kakšno stvar iskali daleč naokoli, prezrli pa tisto, ki j« doma. Tudi zato smo danes predstavili Bavcone in njihov voziček Nejc. Morda potrebujete prav to. (atkf) čajo gozdne tatvine in izdaja nekritih čekov. Pa še ob enem podatku se je treba zamisliti. V letošnjem prvem polletju so miličniki oziroma kriminalisti obravnavali kar 260 mladoletnikov in 103 otroke, ki so storili kazniva dejanja s tega področja. Očitno je, da živimo v razmerah, ko so določene dobrine ob- čanom vse težje dostopne in se skušajo do njih »dokopati« na nepošten način. Zato je prav, da bolj poskrbimo za varnost zasebnega in družbenega premoženja. Prav zato bo celjska Uprava za notranje zadeve pripravila prihodnji mesec razstavo varnostnih naprav, na kateri bodo lahko dobili občani tudi koristne nasvete. (mz) Možnosti je veliko, če je tudi idej toliko Ozimnica na kredit Deljena mnenja potrošnikov September je mesec, ki bi ga marsikatera družina najraje kar črtala iz koledarja. Najprej ji dodobra osuši denarnico šola, potem pa jih čaka še skoraj nerešljiva uganka, kako s prazno denarnico napolniti shrambe in skrinje, da bo pozimi kaj pri roki. Nekateri za ta čas varčujejo že prej kar nekaj časa, nekateri si pomagajo s krediti, ki jih že nekaj let zapored ponujajo trgovske delovne organizacije. Nekateri imajo srečo pa so zaposleni v podjetjih, kjer sindikat poskrbi za ozimnico, morda z nabavo cenejše, morda s kakšnimi drugimi pogoji. Trgovske delovne organizacije v naši občini so tudi letos kot že rečeno pristopile k prodaji ozimnice. Ob tem zelo aktivno sodeluje tudi Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Kreditni pogoji pod katerimi lahko potrošniki dobijo kredit v trgovskih organizacijah so približno enaki povsod, okvirni pogoji takšnega kredita pa so naslednji — vrednost kredita največ do 5 milijonov dinarjev, rok plačila pol leta, torej 6 mesecev in obrok okoli 1 milijon 450 tisočakov. O tem, ali se takšen kredit izplača ali ne pa so mnenja potrošnikov deljena. Nekateri pravijo, da se, sploh, če se je s koriščenjem kredita pohitelo in se je prehitelo podražitev mesa recimo, drugi pa pravijo, da so obresti kljub vsemu previsoke. Vsak pa se bo ali se je že odločil sam. V trgovskih organizacijah pa ugotavljajo, da je povpraševanje po kreditih precejšnje in da so morali marsikje v dneh, ko so izdajali ozimnico okrepiti prodajno službo z dodatnimi delavci. Kaj pa o ozimnici menijo potrošniki? Marica Strnšek: »Ozimnice na kredit še nikoli nisem vzela, ker za to ni bilo potrebe. Vrtnine pridelam sama, krompir dobim pri sestri, vse ostalo pa kupim sproti. Ker pa bodo letošnji pridelki z vrta nekoliko slabši jih bo potrebno še nekaj kupiti. Osebno pa menim, da so letos kreditni pogoji kljub visokim obrestim dokaj ugodni. Saj vidite kako divjajo cene. Seveda pa je vprašanje, če so tisti, ki bi jim te ugodnosti prišle najbolj prav, tudi kreditno sposobni.« Danijel Petkovnik: »Prejšnja leta sem ozimnico kupil na kre- Marica Strnšek, Danijel Petkovnik, Terezija Goršek dit, letos pa je zaradi visokih obresti ne bom. Krompir in piščance sem nabavil s pomočjo sindikata v Esu, jabolka bomo kupili pri sosedih, ostalo vrtnino pa sproti. Svinjsko meso že nekaj časa kuptyem pri zasebniku v Mozirju. Časi so takšni, da je marsikje, tako kot pri nas, treba dobro premisliti kako obrniti dinar, da z njim prideš do konca meseca. Mama naprimer že leto dni po očetovi smrti dobiva le akontacijo njegove pokojnine.« Terezija Goršek: »Hrane ne kupujem na kredit čeprav je zelo draga. Hčerka je prejšnja k ozimnico kupila na kredit, tas pa ne ve kaj naj stori, zaradi) šokih obresti. Nekaj jabolk sat pridelamo, prav tako povrtnu Krompir kupujemo pri kmet Svinjskega mesa pa zaradi zdn ja ne jemo. Kar je potrebno i preživetje kupujem z moževo p kojnino. Ob tem, da moram vi no dobro premisliti, kaj si« kupiti, ko pa nam nekatere sto gočasi postajajo že nedosegljii Življenje postaja vse bolj vi čno.« B. Moge Na tržnici najdete ozimnico tudi po zelo ugodnih cenah Najžlahtnejši kapital je dobra ideja Instor sodeluje s korajžnimi in podjetnimi Po zakona o podjetjih smo do kosca leta. mrija strokovnjaki pa uj bi jih bilo že dvajset. Doslej Kapital pri 1» še ni bil poelintii problem, je pa treba misliti tadi na to, da lahko že Jagobanka, ki se s svojim koan^tM in kapita-loa že itljnjr, je na to pripravljen. Dragace pa je z Lju-bfcusko banko, kjer ie eao leto ' t sklad za i nstaaavljajo < I za pospeseva- ■je drobaega gospodarstva, vendar doslej se brez otipljivih rezultatov. Pred petimi meseci smo v občini Velenje dobili prvo zasebno podjetje, ki ga je ustano- vil Silvo Koprivnikar, ki je tudi direktor podjetja z nazivom INSTOR in se ukvarja poleg drugih stvari seveda, z ustanavljanjem novih podjetij. »Zanimanja za ustanavljanje novih podjetij je v našem okolju sorazmerno veliko, kar dokazuje podatek, da smo v tem času že ustanovili osem podjetij, izključno zasebnih in zelo različnih dejavnosti. Trenutno delamo na petih novih projektih ustanavljanja, tudi mešanih podjetij, ker bo udeležen družbeni in zasebni kapital. V enem primeru pa bo verjetno šlo tudi za vlaganje tu- jega kapitala, pravi direktor In-storja Silvo Koprivnikar. Njegove besede na določen način e-iju potrjujejo dejstvo, da je podie tniški duh tudi v našem okolj naletel na plodna tla. »Doslej, vsi ti primeri so takšni, so prišli podjetniki k nam z že izdelano iaejo, s programom, vendar s kopico neznank, s kopico vprašanj, kako začeti. Z znanji, ki jih v firmi imamo, smo te težave razrešili in tako so se praktično vsi, ki so se obrnili na nas tudi odločili za korak ustanovitev podjetja,« pravi. Nekaj ovir pri tem seveda še je. Največjih izhaja iz zakonodaje. Ker izvedbena zakonodaja še ni spremenjena in obstaja se vedno kup zakonov, naravnanih na dogovorno ekonomijo, prihaja do vrste problemov. Druga stvar je vprašanje obračunskega in davčnega sistema. »Podjetniku lahko ze izračunamo koliko dohodka um ho prinašal nek program, na vprašanje kako bo z dobičkom, kako bo obdavčen, pa mu ne znamo odgovoriti, ker čakamo novo zako- namenjenih družbeni podpori podjetništvu, so odzivi, ki prihajajo nanj v marsikaterem okolju jDovsem v nasprotju s tem. »Ponekod pobude posa- ureja zunanjo trgovino. Instor se dogovarja z dvema tujima državljanoma, po rodu sicer Slovencema, ki bi rada ustanovila pri nas podjetje z zunanjo trgovino. Pa jima zaenkrat te želje še ne morejo uresničiti. Naslednja težava prihaja iz okolja. Kl|ub velikim besedam meznikov, predvsem mlajših ljudi, željnih sprememb, njihovo podjetniško iniciativo bolj zatirajo kot pa, da bi jo znali z notranjo reorganizacijo vklopiti v lastno poslovno politiko in dosegati boljše rezultate,« razlaga Koprivnikar. In besede ponazori tudi s primerom — podjetnik, mlajši človek, ki je skupaj s kolegi ustanavljal podjetje je bil prej, predno je bila tirma registrirana, izključen iz delovne organizacije. Našli so seveda tretji razlog. Po mnenju Silva Koprivni-karja tudi firme vse premalo iščejo izhod iz svojih težav v reorganizacijah po podjetniškem principu. Morda pozitiven primer za konec — Instor dela m dveh projektih za delovno organizacijo Veplas, kjer bo so prepričani, gotovo velik efekt Gre za to, ali tudi za to, da se bo podjetniška iniciativa ljudi, ki delajo na posameznih programih, v maksimalni meri sprostila. Prepričani so, da je to primer, ki bo že v kratkem pokazal svojo uspešnost. Sicer pa — najžlahtnejši ka- fiital je dobra ideja, pravij< nstorju. Jo imate? Pridite z njo k njim, kajti pravi kapital, postane šele, ko je uresničeni. Ali drugače povedano, povedano z besedami približno dvajsetih izkušenih strokovnjakov, ki sodelujejo z Instorjem -dobre ideje uspevajo v malih podjetjih. Sodelujejo s korajžnimi in podjetnimi, ki si želijo uspeti. Milema Krstič-PUmc _ Krajevna skupnost Rečica ob Savinji Razvoj ni stvar posameznikov V krajevnih skupnostih se radi pohvalijo s svojimi dosežki, (ne)radi tudi potarnajo o številnih težavah, ki so več ali manj za vse enake, morda tudi zato, ker je to »preverjanje« dogajanj v njihovem lastnem okolju. Tako je tudi v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji, kjer so v zadnjih letih veliko naredili, še naprej pa se seveda ukvarjajo s precejšnjimi problemi, iz katerih seveda izhajajo naloge in novi načrti. Predvsem to velja za obnovo in izgradnjo komunalnih in drugih infrastrukturnih objektov. Pri tem je največja težava prepočasen dotok denarja, saj je inflacija veliko močnejša od rje. Organi krajevne skupnosti si na vse načine prizadevajo omiliti položaj in s tem v kar največji možni meri uresničiti želje in potrebe vseh krajanov. Pri tem poudarjajo, da je včasih vse premalo strpnosti, vzrok pa je seveda v tem, da vseh bremen posameznih akcij in razvoja v celoti ne morejo nositi posamezniki. Vsa dejavnost se odvija v okviru programa krajevnega samoprispevka. Pred kratkim so posobili veliko metrov cest, obnovili zvonik na cerkvi v Rečici, kar tudi sodi v ohranjanje kulturne dediščine in je terjalo veliko sredstev, ki so jih prispevali tudi krajani. Najnujnejše zadeve, ki so pred njimi so obnova trnovske brvi preko Savinje, nadaljnje urejanje javne razsvetljave, gradnja mostu v Šentjanžu in podobno. Veliko aktivnosti jih čaka tudi na organizacijskem področju, pa v kulturi in v drugih družbenih dejavnostih. Jeseni dela torej ne bo zmanjkalo. Na- črtujejo obnovo kulturnega doma, športno društvo ima dobre načrte glede nadaljnje gradnje objektov, turistično društvo bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo poskrbelo za osvetlitev cerkve in spomenika NOB, pripravljajo srečanje ostarelih krajanov, v teh dneh pa je seveda v ospredju podpisovanje temeljne listine. Krajevni praznik slavijo 6. oktobra. Ob slavju za to priložnost bo prilika tudi za oceno uspehov in neuspehov ter vzrokov za vse to, prilika pa tudi za dogovor o novih nalogah. Ob tem posebej poudarjajo, da razvoj kraja ni stvar posameznikov temveč vseh krajanov. Posamezni veliki uspehi in izkušnje preteklih let to potrjujejo. Sicer pa so Rečičani ob tem potrdili tudi svojo trmo, ki prav tako sodi med pogoje, da bodo svoje načrte uresničili. J. P. LEPA PREDSTAVITEV -Na minulem celjskem sejmu so za dobro predstavitev izdelkov Sivojega vrtnega programa poskrbeli tudi v gornjegrajski Smreki. Tole sicer ni uradni podatek, je le kakšen polurni vtis, ta vtis pa pravi, da je bilo zanimanja veliko, upajmo tudi veliko kupcev. Nekaj je k temu pri-imaknil lep videz, nekaj zmerna cena s sejemskim popustom in posel je bil dobro opravljen. Ob prodoru na tuja tržišča, spodbudno tudi doma. (foto: j. p.) gorenjegoep n.sol.o., 63320 Titovo Velenje, Panizanska cesta 12 Komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Gospodinjski aparati objavlja prosta dela in naloge VIŠJA MEDICINSKA SESTRA Pogoji za zasedbo: — višja med. sestra — 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Za navedena dela in naloge je določeno poizkusno delo po pravilniku o delovnih' razmerjih DSSS Gorenje Gospodinjski aparati. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Gorenje GA, Komisija za delovna razmerja DSSS, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. titovo velenje DO »ERA« TITOVO VELENJE DELAVSKI SVET DSSS RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili VODENJA PpSEBNE FINANČNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih -- z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s pridobljeno strokovno izobrazbo ekonomske smeri. Mandat traja 4 leta. I Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa. I Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju \ pogojev na naslov: DO »ERA« Titovo Velenje, Prešernova 10 z c oznako: ZA RAZPISNO KOMISIJO DSSS. tr Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni od za-V ključenega roka za prijavo na razpis. 6 • t'' ' ' \ » « Dom planincev v Logarski dolini Pravilna odločitev Za odločitev Rekreacijsko-tu-rističnega centra Golte, da v poletni sezoni prevzame dom planincev v Logarski dolini, lahko v teh dneh že rečemo, da je bila pravilna in umestna. Ob tem, da so zaposlili višek gostinskih delavcev in razširili svojo ponudbo tudi v dolino in v poletje, je pomembno tudi to, da so obogatili ponudbo same Logarske doline in z dobrimi uslugami zadovoljili številne goste. Pogoj za zadovoljstvo obiskovalcev je seveda dobra kuhinja in temu so v domu planincev uspeli zadostiti. Gostiji so veliko planicev, drugih prehodnih gostov, skupin, pa tudi gostov za več dni ni manjkalo. Tudi zares dobro ponudbo nedeljskih družinskih kosil je izkoristilo veliko družin od blizu in daleč. Obiskovalce seveda v lepih jesenskih dneh še vabijo, sprejemajo tudi naročila za večje skupine, ob tem pa se že pripravljajo na zimsko sezono na Golteh. Iz znanih razlogov dom planincev v zimskem obdobju ne more obratovati, zato si peterica zaposlenih, ki je poleti skrbela za dobro počutje gostov v domu planincev, zares želi debele snežne odeje in uspešne sezone. Tako in še bolj uspešne, kot je bila njihova v Logarski dolini. Dom planincev bo odprt še do 15. okMbra, če bo jtsen lepa, pa morda še kakšen dan več. —J. P. RAZPAD MESTOTVORNE ARHITEKTURE (16) Soseska proti mestu Kaj sploh je soseska? To je enota stanovanjskega naselja z večjim številom prebivalcev. Enota je omejena z napajalnimi cestami. Notranji cestni promet je onemogočen, dostop do raznih servisnih lokalov, trgovin pa je izveden v obliki peš poti. Soseska ima svojo preskrbo, svoje trgovine in sploh je njen cilj delovanje v obliki samostojne zaključene stanovanjske enote. V našem prostoru imamo lep primer soseske — Kardeljeva ploščad. Na izum — soseska, prvič naletimo v obdobju začetka gradnje delavskih naselij in kolonij. V 2. polovici 19. stoletja so industrialci načrtno iznašli model stanovanjskega predela v želji čim boljše kontrole delavčevega prostega časa. Gradnja je potekala v geslu »dobro stanovanje naredi dobre delavce«. Citat Brace Rotarja: »Pri arhitekturi za delavce, nima arhitektura kot umetnost več kaj iskati, ter je poudarjena socialna uporabnost in cenenost, ne pa estetika«. Na žalost pa je v zgodnjih petdesetih letih tudi naša socialistična družba začela uveljavljati koncept soseska. Na žalost predvsem zato, ker so že takrat v svetu spoznali problem sosesk. Že leta 1948 je bilo obdobje raznih kritik, ki so opozarjale na nevarnost etičnih, ekonomskih segregacij raznih socialnih skupin, na ne-fleksibilnost enot in nazadnje na odtujenost ljudi. Vse te, že v starih časih ugotovljene kritike, lahko na primeru Kardeljeve ploščadi samo ponovimo. S svojo glomaznostjo se ploščad postavlja ob vzhodnem robu našega mesta. Načelo dograjevanja mesta se je tu popolnoma izjalovilo. Velenjska sose- ska nesmiselno tekmuje z mestom. saj za dva samostojna mesta tu pač ni prostora. Opozorila bi še. da je soseska načela izredno občutljiv in lep prostor. Predel označuje Šaleška cesta v obliki premice, ki povezuje Staro Velenje in vas Šalek. Celotna cona je označena z dominantama: Velenjski grad in šaleška razvalina. ter malo bolj skriti ali oddaljeni dominanti (subdominanta) vila Herberstein in cerkev Sv. Martina. Kardeljeva ploščad ne razume mestne hierarhije in jo s svojimi masami, razstrukturiranimi po višini in širini grobo ruši. Tudi tu lahko opazimo že omejeno načelo mini-maksi. Visoke gmote pritegnejo našo pozornost, pri tem pa skorajda ne najdemo vhoda v stavbo. Pa ne samo to; danes so v prav bednem stanju (odpadajoči omet. obtolčene aluminijaste cevi, v zakotnih temnih kotih za-ležane smeti...). V soseski opazimo pojav »štepanja« lokalov. Pri tem pa večina obrtnih prostorov sploh nima rešenih potrebnih dovozov. Tudi hvale vreden poiz- kus oživljanja betonske ploščadi z grafiti ni uspel otopliti slepe betonske kote, v katerih se tako rada nabira raznovrstna nesnaga. Celotna soseska, pogledana od blizu, je ena sama skladovnica stanovanj, v pritličju razglašeno nametanih lokalov in dejavnosti, z betonskim, umazanim otroškim igriščem, sredi katerega kovinski stric zaskrbljeno premišljuje o pravilnosti svoje postavitve v center dehumanizi-rane stanovanjske enote. Naš režim je povzel model soseske tudi v namenu humani-zacije ljudi. Najmočnejša kritika soseske pa je ravno medsebojna odtujenost njenih prebivalcev. Tudi Kardeljeva ploščad je le primer soseske, kjer se arhitektura ne pojavlja kot umetnost, ampak te v vlogi sluge cenenosti in socialne uporabnosti. In je kot taka uspela samo še bolj zapa-cati prvotno zasnovo mesta Titovo Velenje, mesta moderne. Edi Vučina ISande Korpnik Sanacija ugreznin Sovražnik je nekdaj ropal naša naravna bogastva, uničeval polja, sekal gozdove, preganjal ljudi v izgnanstvo, izpostavljal mesta pomanjkanju, boleznim in drugi človeški bedi. Sedaj mi uničujemo polja in gozdove, zastrupljamo zrak, vodo in zemljo, izpostavljamo ljudi boleznim, jih selimo iz njihovih domačij... Ali smo postali sami sebi sovražnik? V Rudniku lignita Velenje uporabljajo tako metodo izkopavanja premoga, ki povzroča ugreznine na površju. Ker leži premog v ravninskem svetu Šaleške doline, kjer so rodovitna polja, se ta nepovratno uničujejo. Ce bodo nadaljevali s to metodo izkopavanja do končnega izčrpanja zalog premogovnika, bo nastalo 1126 ha ugreznin, to je 60 % ravninskega sveta naše občine ali 10% njene celotne površine. 480 ha ugreznin bo zalila voda. Nekaj preostalih ravnic pa bomo zazidali z nadomestnimi naselji za tista, ki se bodo ugrez-nila. Do sedaj so se ugreznile že naslednje vasi ali zaselki: Škale, Preloge, del Pesja in Družmirje. Nove ugreznine pa bodo še uničile severni del Šoštanja, Metle-če, velik del Topolšice, Gaberke, del vasi Ravne in del naselja Laj-še. Nad jamo Velenje bo porušenih še 25 kmetij, nad jamo Šoštanj pa 21. Skupaj bo preseljenih še 2100 ljudi. Nekateri od njih se bodo morali preseliti že drugič. Enakovrednih nadomestnih kmetijskih površin v velenjski občini ni več, zato se bodo morali prizadeti kmetje preusmeriti v živinorejo, če bodo sprejeli zemljo na pobočjih doline ali pa se bodo morali izseliti iz občine in iskati ustrezne kmetijske površine drugje ali pa zapustiti status kmeta. . - ------- -. Do danes je uspelo RLV re-kultivirati le 50 ha ugreznin od 500 ha, kolikor jih je že nastalo. Ker so to šele delno umirjene površine, so primerne le za pašo ovac, ne pa za kvalitetnejšo uporabo v kmetijske namene. Od teh 500 ha je že 200 ha jezerskih površin, ki so z umetnimi pregradami razdeljene v tri jezera: najstarejše Škalsko jezero, še izpred vojnih let, največje Pleve-lovo ali Velenjsko jezero, ki je nastalo pred 25 leti in še narašča ter najmlajše Družmirsko jezero, pod katerim so potopljene druž-mirske kmetije in vzhodni del Šoštanja. Tudi to jezero se širi predvsem proti gaberškim ravnicam. Nastalo bo še eno jezero, na njegovem dnu pa bodo zelena polja Topolšice in Metleč. Se pred 15 leti je rudniški letni izkop znašal 3,1 milijona ton premoga. Ko pa je bila zgrajena IV. faza termoelektrarne Šoštanj, se je povečal na 4,9 milijonov ton. Pred dvema letoma so energetski načrtovalci prišli pred občane z novimi načrti: V. fazo elektrarne in 5,6 milijonov ton letnega izkopa. Ljudje so te plane ogorčeno zavrnili. Pri takem letnem izkopu ima rudnik pred sabo še 30 let, nato pa bo njegova proizvodnja usihala. Po zakonu o rudarjenju je rudnik dolžan sanirati nastale ugrezninei Tako načrtujemo turistično prihodnost v uničeni dolini ob rudnikovi dediščini — umetnih jezerih, če bo imel še toliko denarja, da bo zakonu zadostil. Ob sedanjih permanentnih gospodarskih težavah rudnika dvomimo v njegovo takratno finančno in sanacijsko sposobnost. Zato se prebivalci Šaleške doline navdušujemo za sprotno sanacijo, ki je realnejša, dokler rudnik še ustvarja dohodek. Spremeniti je samo treba metodo izkopavanja premoga in se odločiti, kateri hrib bomo žrtvovali in ga zvozili pod zemljo ter tako preprečili nadaljno ugrezanje. Za njim bi še vedno ostala ravna površina in ne jezero. Vodstvo rudnika se takih predlogov odločno otepa, češ, da bi to znatno podražilo premog. Toda že stroški povrnitve škod zaradi rudarjenja povišujejo ceno premoga za 4 %. Se 30 let rudarjenja je kratka doba, torej bi moral RLV že sedaj zbirati sredstva za sanacijo po rudarjenju. Ali jih ne bi bilo veliko preprosteje sproti porabiti za preprečevanje ugrezanja. V sedanji situaciji pa nam tudi nihče ne sme zameriti dvomov, če bo čez 30 let res opravljena sanacija, ki bo v vsakem primeru nepopolna, saj jezer ne bomo mogli nikdar več spremeniti nazaj v polja. Rudniške ugreznine povzročajo še nov nepredviden problem: drsenje obrobja v nastale ugreznine. Tako drsi naselje Pesje proti Plevelovemu jezeru, kar povzroča razpoke na stavbah in občasne potresne sunke. Prizadetih je že 84 gradbenih objektov. Železniška postaja Pesje se je že prestavila proti jezeru za 40 cm. Tako bo tudi povračilo te škode, ki jo rudnik že priznava, zvišalo ceno premoga. Ali ne bi bilo nazadnje ceneje preprečevati škode, kot jih odpravljati? Prelaganje sanacije rudniških površin v bodočnost je nepošteno do naših otrok: nam zaslužek — njim stroške. Za konec pa še vedno bolj vsiljiva misel: za 30 let energije bomo našim zanamcem uničili polja in gozdove — ta stalno obnavljajoči se vir dohodka — za tisočletja. Posamezniki bodo res dobili povrnjeno škodo za svoje domove (v kolikor je možno povračilo za dom), družba pa bo revnejša za izkopani premog in še za 1126 ha polj in gozdov. Šavor Marija za Šaleško ekološko društvo Nova Štifta Nova cesta, boljša napetost in še kaj Krajevnih skupnosti je seveda veliko, prav toliko je tudi posebnosti, težav in uspehov, navidez podobnih, pa vendar krepko različnih. Med manj razvite krajevne skupnosti z vsemi značilnostmi vred sodi tudi Nova Štifta. Močno je razprostranjena na pobočjih Menine, Kasne planine in LepenaUe, pretežno hribovita torej, šteje kakšnih 700 prebivalcev, je brez industrije, ljudje se vozijo na delo drugam, pretežno pa se ukvarjajo s kmetijstvom. Ob vseh splošnih težavah in zagatah je to dodaten razlog za velike probleme pri razreševanju perečih krajevnih zadev. Najbolj razveseljivo pri vsem tem je, da so prebivalci resnično pripravljeni kadarkoli je treba kaj storiti in prispevati za razvoj, tiste zares najnujnejše stvari pa pomaga reševati samoprispevek, ki so ga prebivalci izglasovali z veliko večino, saj je takorekoč edini vir prepotrebnih sredstev. Ob tem, da po svojih močeh urejajo krajevne ceste, jih najbolj pesti slaba električna napetost na obrobnih in oddaljenih visokogorskih kmetijah. Pq.dolgih letih se tudi obeta skorajšnja rešitev tega že kar neznosnega problema. Veseli so namreč ob dobri novici, da je Energoinvest iz Ljubljane sklenil namesto proslave svoje 40-letnice prispevati transformator za visokogorske usmerjene kmetije in tega lepega darila je bila deležna prav Nova Štifta, oziroma del te krajevne skupnosti. Ob tem so po šestih letih naporov dobili tudi projekte in v prihodnjih dneh bodo pričeli z deli. Krajani so se obvezali za zemeljska dela, prispevali bodo drogove in jih pomagali postaviti in po zagotovilih Elektro Celja naj bi močnejša luč na njihovih kmetijah zagorela do konca oktobra. Povedati velja, da so ob prazniku občine Mozirje prerezali trak na 400 metrih asfaltirane ceste v Dolu, pri čemer je bil znova velik delež krajanov. J. P. Družina Kvartič iz Titovega Velenja »Nastop v Andražu je posebno doživetje« Kmečki turizem Pirečnik »Povračilo za trud ni zaslužek, ampak zadovoljni gost« Kmečki turizem naj bi bil eden od tistih, ki bi dopolnjeval oziroma izpopolnjeval turistično ponudbo nekega kraja. Aktualnost in pomembnost so mu pripisovali marsikje, tudi v naši občini, nekaj let nazaj. Potem pa ... Potem pa je ostal eden od dokazov, kako ne znamo iz svoje kože, kako težko je od besed k dejanjem. Vse preveč namreč sloni na ramenih posameznikov, ki jim ob takšnih razmerah in neugodnih kreditih jemlje vso voljo in moč, da bi se »šli« turizem. Prej zapisanim besedam so ob obisku na kmečkem turizmu Pirečnik v Skornem nad Šoštanjem samo pritrdili. Da smo jih obiskali, pa niso »kriva« tovrstna razmišljanja, ampak udeleženci mednarodne violinske šole, ki so bili nadvse zadovoljni s tistim, kar so jim Pirečni-kovi nudili — od prenočitvenih zmogljivosti, do dobre hrane. Šest let je od takrat, kar so Vrabičevi prisluhnili prizadevanjem na tem področju in vgriznili v kislo jabolko. Zgradili so dom, v katerem je devet sob z 20 posteljami. Te so v glavnem polne v zimski in poletni sezoni ter tu in tam ob koncu tedna, saj kmečki turizem v Skornem nad Šoštanjem zelo rade obiščejo zaključene skupine. Okrog 25 gostov, brez udeležencev mednarodne violinske šole, je preživelo tod nekaj nadvse prijetnih dopustni-ških dni. Prišli so iz domovine in tujine. »Poln penzion koristijo predvsem domači gostje, tujci pa največkrat >vzamejo< polpenzion. Sicer pa moram reči, da niso zahtevni. Odpravijo se na izlete v bližnjo in daljno okolico, v naravo, v domu imajo na voljo klubsko sobo, v kateri je televizija, kopajo se v odprtih in zaprtih bazenih. Večina pa pride v ta konec Šaleške doline >iskat< miru,« pravi gospodinja Milena Dimec. Dober glas seže v deveto vas. In takšen glas se širi z vsako skupino turistov kmečkega turizma Pirečnik. Kako drugače bi si razlagali to, da se stalnim gostom vsako leto pridružijo novi. Zaradi slabih iskušenj iz preteklih let s turističnimi agencijami ne sodelujejo in najboljši propagandisti so jim prav zadovoljni gostje, ki »poročajo« o vsem svojim prijateljem, ti naprej,... Za dober glas se jim gotovo tudi v prihodnje ne bo treba bati, če bodo obiskovalcem na voljo ob tako urejenih zmogljivostih, tudi dobra in okusna domača hrana ter zmerne cene (trenutno velja poln penzion le 220 tisoč dinarjev.) Slogan turizem smo ljudje, drži kot pribito. »Če si ti prijazen do gosta, ti ta tvoja prizadevanja vrača. Kljub ogromno dela na kmetiji, zaradi obilice dela smo morali kmetovanje precej poenostaviti, saj gostje zahteva- jo celega človeka — vedno najdem zanje lepo besedo, prijazen nasmeh. Moje zadovoljstvo ni zaslužek, saj je to za nas dopolnilna dejavnost, od katere se ne da živeti, ampak prijetno počutje vseh, ki se za krajši ali daljši čas mudijo na našem kmečkem turizmu. Skupaj z možem, ki mi pri tem pomaga, bom tudi v prihodnje poskusila biti čimboljša gostiteljica,« je sklenila pogovor Milena Dimec. ~(T. p.) Pašna skupnost Lom Med najbolje organiziranimi v Sloveniji V Erini temeljni organizaciji kooperantov niso zatisni-li ušes, ko so kmetje kooperanti mlade pitane govedi Šaleške doline pred šestimi leti dali pobudo o ustanovitvi pašne skupnosti. Nasprotno. S pomočjo tistih, ki so se kasneje vanjo vključili, so uredili okrog 15 hektarjev veliki pašnik, lani pa še poslopje. Danes je to ena od najbolje organiziranih pašnih skupnosti v Sloveniji. Trenutno jo tvori šest kmetov kooperantov, predvsem mlečnih tržnih proizvajalcev. V štiriTi čredinkah se od maja do srede oktobra na pobočjih Loma pasejo telice, težke od 200 kilogramov do visoke brejosti. »Lani se je na prostranem pašniku paslo 54 te-lic, letos nekoliko manj. Vzrok za to je med drugim tudi slabše gnojenje z dragimi umetnimi gnojili. Tudi za okrog 165 pašnih dni je prirast manjši kot bi sicer lahko bil,« poudarja predsednik pašne skupnosti Lom Franc Rotnik. Kljub vsemu pa vztrajajo kmetje — mlečni proizvajalci zaradi drugih prednosti Franc Rotnik takšne paše: živina se tako bolje razhodi, utrdijo se ji parklji, ogrodje goveda je s tem večje,... Prejšnja leta jim je nekoliko ponagajala suša, letos pa razen manjše nagajivosti nepridipravov še niso imeli večjih težav. K dobri urejenosti pašne skupnosti pa po besedah sogovornika prispeva sloga njenih članov. Ko je ob koncu pašne sezone treba po- Miha Vrčkovnik čistiti, popraviti to in ono in pripraviti »teren« za prihodnjo pašno sezono, naredijo skupaj tako kot je treba. S svojo temeljno organizacijo kooperantov pa si bodo v prihodnje prizadevali, da bi se v lani obnovljeno hišo naselila družina, ki bi skrbela za čredo noč in dan. Pastir Miha Vrčkovnik iz To- polšice bi si sicer lahko vsak dan zapel tisto: sem na planinci krav- ce pasel, gori sem žvižgal, gori sem pel, pa si je ne. »Nisem namreč pravi pastir«, pojasnjuje, »čeprav sem vsaj nekaj ur vsak dan s čredo. Takrat zaradi obilice dela na pesem še spomnim ne.« 34 telic, kolikor se jih pase na pobočjih Loma letos, »obišče« vsak dan, jih prešteje, pregleda, če morda ponoči niso bili na delu nepridipravi, ki so tako ali drugače poškodovali električnega pastirja in podobno. »Naporno že ni tako. Bolj odgovorno je. Še najbolj pri vsem me »daje« hoja,« je pripovedoval ob našem obisku. Da bi ostal na Lomu od maja do srede oktobra ne gre. Doma ima malo zemlje, ki jo ob pomoči otrok mora obdelovati. »V pašno skupnost sem se vključil, ker imam tudi sam eno telico. Nekaj pa tudi zaradi zaslužka. Pokojnina je preskromna, življenje pa pa vsak dan dražje. Zaslužek pastirja — za glavo goveda na mesec prispevajo lastniki 14 tisoč dinarjev — ni veliko. Nekaj pa vendarle je.« Miha je^>astir letos prvič. Kako se bo odločil prihodnje leto?« Če bom kolikor toliko zdrav in pri močeh, bom morda še pasel telice na pobočjih Loma. Sploh, če mi bo tu in tam priskočil na pomoč sin, tako kot letos«, je sklenil pogovor Miha Vrčkovnik in odbrzel po svojih potih. Iz čebulove zakladnice Na odru v Andražu V Andražu nad Polzelo je bilo 10. septembra že šesto srečanje »Družina« poje, ki ga vsako leto zgledno organizira tamkajšnje kulturno društvo. O tem smo podrobno poročali tudi v našem časniku. Na letošnji prireditvi je sodelovalo največ družin doslej, kar dvajset namreč, od tega sedem iz velenjske občine. Med njimi je bila tudi družina Kvartič iz Titovega Velenja, ki je na tem srečanju sodelovala že lani. Tokrat bomo družino Kvartič v nekaj besedah pobliže predstavili. Pojejo štirje člani in sicer mama Boža, sinova Janko in Peter ter hčerka Magda. Najprej so prepevali bolj vsak zase, Kvartičeva mama pa že dalj časa prepeva v cerkvenem zboru. Ker imajo vsi izredno veselje do petja, so se približno pred tremi leti domenili, da bodo pevsko pot nadaljevali skupno in s tem petje še popestrili. Peter Kvartič je nadaljeval: »V Andražu smo bili že lani, bilo je zelo prijetno in lepo. Zato smo se odločili nastopiti tudi letos; enako velja tudi za naprej. Težko je opisati kaj vse človek doživlja, ko nastopi na takšni prireditvi, to je posebno doživetje. Srečanje je vse pohvale vredno, dobiva pa vedno večji pomen. Krajevnost se širi, saj nastopajo družine iz vse Slovenije, iz Koroške, Štajerske, Gorenjske in iz zamejstva, prepričan pa sem, da se bo ta krog še širil. Sicer pa smo Slovenci narod, ki rad poje.« Ta prireditev ni edini vaš skupni nastop? »Ne. Ker izhajamo iz rodbine Mcu, smo peli v Nami, tudi na Prevaljah v času turističnega tedna, pa v Mariboru kjer je bila podobna prireditev. Pa takole ob godovih in drugih priložnostih.« Kakšne pesmi najraje pojete? »To so pesmi, ki sodijo v trenutno razpoloženje. Predvsem je odvisno od družbe. Če je ta vesela, so pesmi vesele, ob pogrebnih svečanostih temu primerne. Skratka vsakega po malem, kar pride pod roko bi dejal.« Kvartičeva družina je v Andražu zapela dve pesmi, »Ko dan se zaznava« in »Ko ptičica sem pevala«. Vse družine, ki so nastopile na tej prireditvi, se dobro zavedajo, da je potrebno pesmi, ki so jih nekoč prepevali po domovih, obujati in ohranjati, da ne bodo šle v pozabo. Zato so tovrstna in podobna srečanja še toliko bolj pomembna in dragocena. B. Mugerle dalje, da je poslal oglas o obeh shodih še v časopisa Slovenjski gospodar in Narodni list. Hkrati pa sporoča Gorjanu, da naj v desetih občinah šoštanjskega okraja poskrbi za objavo o obeh zborovanjih, posebej pa opozarja obvezno vabiti sledeče, njemu znane konjerejce: Jožef Berglez v Paki, Aleks Menih v Topolšici, Franc Miklavžin v Št. Ilju, Gašper Martinšek v Velenju, Mihael Gril v Št. Andražu, Janez Tajnšek v Št. Adnražu, Jožef Kvartič v Stari vasi, Franc Sattler v Št. Andražu, Vinko Steblovnik v Paki, Ivan Stropnik v Belih vodah, Ivan Dvornik v Družmirju, Morda se še nekateri redki, predvsem pa starejši ljudje spominjajo, da je v Šaleški dolini deloval ugleden klub konjerej-cev. V današnjih časih in teh spremembah, ki jih je doživljala Šaleška dolina, se zdi človeku kar čudno, da bi na tem območju bilo toliko konjerejcev. Zato nam veliko pove pismo, ki ga hrani Zvone Čebul v Šoštanju in je iz leta 1913. V njem piše živi-nozdravnik Pirnat iz Slovenj Gradca Gorjanu, da bo »shod« konjerejcev 6. januarja 1914 pri Rajšterju v Šoštanju in to ob 12. uri, pri Skazi v Velenju pa istega dne ob 3. uri popoldne. Obvešča Bolničarji so se usposabljali Občinski štab teritorialne obrambe občine Velenje je v teh dneh pričel z jesenskim delom usposabljanja pripadnikov teritorialnih enot. Ker so se enote kot celote že dokazale z zadovoljivim znanjem, so se na občinskem štabu odločili, da bodo v nadaljevanju rednega usposabljanja več pozornosti namenili specialističnemu urjenju pripadnikov. Pred dnevi so bili v centru za vojaško usposabljanje na Slemenu na. usposabljanju bolničarji, ki so sicer razporejeni v enotah TO. Ko smo jih obiskali pri dopolnilnem usposabljanju in obnavljanju prejšnjega znanja, so nam povedali, da učni program zajema preventivno medicino, vojaško saniteto, prvo pOmoč pri poškodbah z RKB sredstvi in tako naprej. Veliko je tudi praktičnega dela v obliki nudenja prve pomoči. Na strelišču so se specialistično usposabljali, katerih oborožitev je puškomitraljez. Na občinskem štabu teritorialne obrambe menijo, da so tovrstna usposabljanja pripadnikov zelo učinkovita. Zavedajo se namreč, daje lahko enota edino uspešna, če v njej svoje delo strokovno in kvalitetno opravljajo pripadniki-specialisti. B. M. Ivan Stropnik v Prelogah, Janez Arlič v Škalcah in Rudolf Arlič tudi v Škalcah. Posebej pa opozarja, da je treba povabiti barona Adamoviča in župana Skazo na »dostojen način«. Končno pripominja Pirnat v svojem pismu, da je pač treba stvar »razbobna-ti«, da bo uspeh zagotovljen. Iz priloženega besedila za oglase v časopisih pa lahko raz-vidimo, da so na dan ustanovnega občnega zbora pripravili predavanje o umni konjereji. Napovedana je tudi udeležba predstavnika c. kr. Družbe za deželno konjerejo na Štajerskem. Dejansko so takrat ustanovili Konjerejsko zadrugo za Šaleško dolino. Iz vsega tega bi lahko sklepali, da je v Šaleški dolini tiste čase bila zelo dobro razvita Konjereja. Iz podpisa na oglasu pa razberemo, da je Pirnat, pobudnik za ustanovitev zadruge bil v Slovenj Gradcu c. kr. okrajni nadživinozdravnik. Šaleška dolina, ki je tiste čase bila še v veliki meri poseljena s kmečkim življem, se je seveda s pospešeno industrijalizacijo bistveno spremenila. Pa vendar, spomini ostajajo! A. Videčnik Bolničarji so se med drugim urili tudi v nudenju prve pomoči Štiristo metrov tokrat, še štiristo prihodnje leto Opto- me- ter SREČANJE Tomo Hudoletnjak Za dvajsetletno delovanje v Društvu invalidov občine Velenje bo Tomo Hudoletnjak, ki je bil tudi ustanovni član tega društva, na sobotni proslavi v Šoštanju prejel plaketo Zveze društev invalidov Slovenije. Marsikdo ga pozna že dolgo, nekateri vse od leta 1947, ko je prišel v šoštanjsko Tovarno usnja. Rodil se je 12. novembra 1921. leta v delavski družini v Majeijih pri Varaždinu. V Ormožu se je izučil za usnjarja. Po odsluženi vojaščini, kjer si je pridobil solidno sanitetsko znanje, je prišel v šoštanjsko Tovarno usnja. Ker je tudi tu deloval na zdravstvenem področju, si je še dodatno, na raznih tečajih v Ljubljani, pridobival potrebno znanje. Ves čas je delal tudi pri Rdečem križu, tudi kot predsednik okrajnega odbora, deloval je pri socialnem skrbstvu, v organih Doma počitka v Velenju in Zdravstvenega doma Šoštanj, pa v sindikatu in samoupravnih organih podjetja, vse do upokojitve leta 1980. Najrazličnejše naloge je opravljal tudi v planinski in gasilski organizaciji, kjer je bil več let predsednik, sedaj pa že dolga leta blagajnik. Za uspešno družbeno delovanje je prejel Red dela s srebrnim vencem ter pred leti najvišje občinsko priznanje Kajuhovo nagrado, ob teh dveh visokih priznanjih pa še vrsto drugih. Tomo je človek, ki nikoli ne miruje, vedno skuša pomagati Publika je čudovito tolerantna, vse odpusti le genialnosti ne. Oscar Wilde Ne verjamem v kolektivno modrost nevednih posameznikov. j Carlyle Čudeži se včasih res pripetijo. Toda zanje se moramo pošteno potruditi. Chaim Weizmann Za nekatere le krajši deI poti po Savinjskih planinah, za druge majhen planinski podvig, za vse pa lep dan in še kako dobrodošla sprostitev Gostišče Acman v Skornem pri Šoštanju Nov prostor zlate vilice in še kaj Gostišča Acman v Skornem pri Šoštanju, katerega lastnica je Mira Acman verjetno ni treba posebej predstavljati. Gostje od blizu in daleč, posebej pa zaključene družbe, ki so tu slavile poroke ali drugače praznovale, se tega gostišča rade spomnijo po bogati in dobri hrani ter toplega in prisrčnega sprejema Acmanovih. Mira in mož se namreč dobro zavedata, da je vsaka izrečena prijazna beseda zagotovilo, da se bo gost še kdaj vrnil. Bogata in široka ponudba jedil pri Acmanovih od klasičnih, ribjih, do sladkih in slanih štrukljev, ki so hišna posebnost, do jedi na žaru, goste kar vabi. V zadnjem času se je pokazalo, da Acmanovi, ki so pričeli z gostinsko dejavnostjo pred osmimi leti, potrebujejo večje gostinske prostore, zlasti za zaključene skupine. Zato so si za gostinsko dejavnost nad sedanjimi prostori uredili in opremili še en večji prostor, ki sprejme okrog sedemdeset gostov. Slavnostna otvoritev tega prostora je bila v soboto. Acmanovi so za to priložnost za povabljene pripravili zakusko, slovesnost pa je s svojim originalnim nastopom popestril pevec Alberto Grego-rič, ki ga je spremljal ansambel »Potepuhi«. Vse to se je dogajalo na vrtu gostišča, ki so ga Acmanovi odprli pred petimi leti. Acmanovo gostišče je bilo v soboto deležno še enega visokega priznanja, in sicer »zlate vilice«, ki jih podeljuje uredništvo Praktične žene iz Beograda najbolj urejenim in s ponudbo bogatim gostilnam v Jugoslaviji. V imenu turističnega društva Velenje je priznanje izročil Jože Kandolf, ki je poleg čestitk spregovoril tudi o pomenu odprtja novega gostinskega prostora. Dodajmo, da je Mira Acman lani na gostinsko-tu-rističnem zboru Slovenije za kulinarične izdelke prejela srebrno plaketo. In kaj ji ti dve priznanji pomenita: »Predvsem to, da se bomo še naprej trudili, da sedanjo kvaliteto ponudbe obdržimo in jo celo izbojša-mo. Prostorsko se ne bomo širili, bomo pa ponudbo še popestrili. Tudi sin se šola za gostinski poklic. Naša velika želja je, da bi se gosti pri nas dobro počutili, zadovoljni odšli in se še vračali,« je sklenila pogovor Mira Acman. B. Mugerle Na sliki desno: Mira Acman prejema v novem prostoru priznanje »zlate vilice« Jesen vabi Govori se: Jože Prislan-Errin ni na konju le zaradi svoje iz-venslužbene dolžnosti (predsednik občinske telesnokulturne skupnosti), ampak tudi stvarno. Ima menda že tri konje (Vos) sočloveku, zato ga tudi povsod spoštujejo in cenijo. V Šoštanju se je Tomo poročil, z domačinko Pavlo Srebre, ki je zelo aktivna pri upokojencih. Čeprav je Tomo že nekaj let upokojen, še vedno predava o prvi pomoči na raznih tečajih v podjetjih, civilni zaščiti, krajevnih skupnostih, Avto moto društvu in seveda v organizacijah Rdečega križa. Dolga leta je bil predsednik občinske komisije za krvodajalstvo ter dosegal, da je bila občina Velenje v tej humani dejavnosti med prvimi v Sloveniji. Veliko zaslug ima tudi pri izmenjavi krvodajalcev med Splitom in Titovim Velenjem in bil eden pobudnikov pobratenja med gasilci Čazme in Šoštanja. Tomo Hudoletnjak je človek predan humanitarni dejavnosti. Da je to res, dokazujejo sledovi in uspehi na vseh že prej naštetih področjih. Zato mu čestitamo za prejeto plaketo Zveze invalidov Slovenije z željo, da bi še naprej tako zavzeto in požrtvovalno deloval pri Društvu invalidov občine Velenje. Viktor Kojc Družinski pohod na Okrešelj Lepo vreme konec poletja in še posebej jeseni naravnost vabi ljudi v naravo, da o vabljivosti planinskega sveta v tem času ne govorimo. Minuli konec tedna je bil ena takšnih priložnosti, ki so jo mnogi izkoristili. Prav lepa je bila v teh dneh tudi Logarska dolina. Lepote ji sicer nikoli ne manjka, tokrat ji ni manjkalo tudi gostov. Povsod jih je bilo polno in resnična škoda je, da ji ob vseh njenih nedorečenostih nagaja (kot vsem nam) še vreme. Sicer bi bila podoba bistveno drugačna, vsaj na zunaj. Veliko obiskovalcev je bilo torej za konec tedna v Logarski dolini, večjih in manjših skupin, planincev, posebej veliko pa je bilo tokrat družin, ki so toplo sonce izkoristili za izlete v naravo. Tudi v planine. Za nekoliko manj : zahtevne je enodnevni izlet v Logarsko dolino z, obiskom ' Okrešlja zelo lepa prilika. Prav Okrešelj je namreč ena l tistih enkratnih točk, ki nudi ' vse naravne prelesti, obenem | pa je za mnoge majčken pre- ! skus planinskih sposobnosti, ; ali že kar pravi izlet v plani- i ne, zlasti družinski. lja in prava planinska sproščenost vseh. Morda je to planinsko idilo »zmotil« planinski dom na Okrešlju, ki ga letos celovito obnavljajo in delavci tudi lepe nedelje niso izkoristili za počitek in sprostitev. Pridno so delali in nekoliko »motili« oznojene prišleke. Naj tega ne jemljejo kot kritiko, saj bo Frischaufov dom na Okrešlju prihodnje leto v novi zunanji in notranji podobi vabil še bolj. Predvsem seveda naj ne bodo hude tiste, ki so z veliko dobre volje in prizadevnosti trudile, da so tudi v takšnih razmerah skušale ustreči številnim obiskovalcem. Če nisi preveč razvajen, je tudi tako. v redu, lepo in prav, razvajencev pa v planinah na vso srečo ni preveč. Seveda velja povedati, da obiskovalcem postrežejo le ob koncu tedna, ostale dni v domu in okrog njega pridno delajo. Res je bil to lep dan v Logarski dolini in na planinah okrog nje, želimo si lahko le, da bo tet-ka jesen s takšnimi dnevi še radodarna. Po vsem kar smo letos že bili deležni z vremenske plati bi se to še kako spodobilo. V zadovoljstvo vseh. J. P. Res je bilo v nedeljo pravo po- I potovanje družin do slapa Rinke i in naprej do Okrešlja, seveda tu- < di nazaj. Najmlajši planinec tega < dne na očkovem hrbtu je bil > »star« deset mesecev, le nekaj t mesecev starejših in kakšno leto > več pa naravnost veliko. Zlasti | ponosni s h bili tri, štiriletni, v I pravi planinski opremi z obvez-i nim nahrbtnikom in v varnem s spremstvu staršev. Res prijeten i izlet, prijetno vzdušje, dobra vo- IZREDNI SKLEPI Vemo, zakaj se sklicujejo izredne seje. Nismo pa doslej vedeli, da so lahko sklepi s kakšne takšne seje tako izredni, da zapisnik niti po kasnejših dveh rednih sejah še ni sprejet. Tisti, ki zadeve poznajo, odvijajo pa se na področju stanovanjske solidarnosti, že namigujejo, da to zato. ker so sklepi (ne)zakoniti. Obravnavo zapisnika izredne seje so spet prestavili. Na tretjo — redno — sejo. O O O Pa štrajkajmo vsi Položaj družbenih dejavnosti je v občini Mozirje še posebej pereč zaradi izredno neugodne strukture prebivalstva. Prvi dokaz za to je dejstvo, da se število upokojencev letno poveča za 6 odstotkov (svoja delovna leta so večinoma »pustili« v drugih občinah), število prebivalcev pa za »celega« pol (0,5) odstotka. Drugi razlog je delež posameznih struktur v skupnih sredstvih družbenih dejavnosti, bolje rečeno — v upadanju tega deleža. Delež iz kmetijstva je bil lani 1,5 odstotka, v polovici letošnjega leta komaj še 0.6. delež nosilcev obrti lani 2.6. ob polletju le še 1.6 odstotka, pada tudi delež delavcev zaposlenih pri obrtnikih. Obremenitve v zasebnem sektorju so realno vse manjše in v združenem delu vse večje. Zato ni naključno eno izmed mnenj z zadnje seje občinskega izvršnega sveta — če štrajkajo v kmetijstvu, zdravstvu, šolstvu.... pa naj zaradi neenakih obremenitev štrajkajo še delavci. Pri tem se samo po sebi ponuja vprašanje, kaj si o vsem tem »misli« republiška davčna politika. O O O »Solidarnost« še enkrat Ob hudih naravnih nesrečah smo na vso srečo še vedno solidarni. Tako bo tudi letos po hudih neurjih na posameznih področjih. tako v republiškem, kot v občinskih merilih. Toda solidarni bodo ponovno samo delavci v združenem delu, če govorimo o solidarnostnem delovnem dnevu. Saj nihče ne trdi, da ostali niso bili in ne bodo solidarni, pa vendarle. O O O CESTA JE ZAPRTA! — PA KAJ? Današnji časi so res čudni in človek mora biti pripravljen čisto na vse. Tudi na to, da ti cesto enostavno zapro. In to na sredi poti. Na Gorenjsko smo se to soboto odpravili preko mozirske občine, preko Gorenjega Gradu, Nove Štifte in seveda hoteli smo naprej do Kamnika. Pa smo se morali v Novi Štifti obrniti. Tu je bila namreč na cesti prepreka in ob njej skupina miličnikov, ki so nam pojasnili, da naprej ne moremo. Vsako nadaljnje vprašanje seveda ni bilo zaželjeno, ker pač ob pojasnilu miličnika menda ni več kaj spraševati. Ker pa smo bolj trmasti, nas je vseeno zanimalo, kako to. da o zapori ni nobenega obvestila, kje nižje. Dobili smo celo odgovor, da to ni stvar mdičnikov, ampak organizatorja prireditve. rallyja, ki ga imajo Avstrijci. Preostalo nam ni nič drugega. kot da se obrnemo, naredimo spet tistih približno 30 kilometrov (krat dva pomeni 60 kilometrov) in se po drugi poti odpeljemo na Gorenjsko. Seveda smo se nazaj grede še enkrat prepričali, da morebitnega obvestila o tem. da je cesta zaprta ni bilo nikjer. Tudi takšno obnašanje gotovo sodi v turistično ponudbo Gornjesavinjske doline, ki je z organizacijo omenjenega raltija nedvomno nekaj zaslužila, pa najbrž zavrnila veliko drugih gostov. Pa kaj, ko nikogar ne boli zato glava. Tako kot tudi zaradi tega ne, kolikokrat po 60 kilometrov je bilo prevoženih v prazno tisti dan in koliko slabe volje se je raztreslo po tej lepi dolini. (mz) Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik OBISK V CANKARJEVEM DOMU Drevi, ob 17.30, bo izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju odpeljal poseben avtobus na koncert v Cankarjev dom v Ljubljani. Za otvoritveni koncert v novi sezoni so pripravili gala večer z Marjano Lipovšek in Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, ki mu bo dirigiral Milan Horvat. Cena aranžmana 150.000 din. Vstopnice so v parterju. Prijave so še možne. Plačate lahko na avtobusu. Koncert CONSORTIUM MUSICUM Zadnji koncert v okviru Glasbenega abonmaja pretekle sezone bo v petek, 29. septembra, bo 19.30, v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju. Mešanemu pevskemu zboru Consortium musicum bo dirigiral cr. Mirko Cuderman. Vstopnice 60.000 din, šolska mladina 30.000 din. Mešani pevski zbor Consortium musicum je dobitnik samih zlatih odličij na tekmovanjih pevskih zborov v Mariboru. Košarkarski klub Elektra Šoštanj vas vabi na KOŠARKARSKI PLES v soboto, 30. septembra, v restavraciji TEŠ. Pričel se bo ob 20. uri z ansamblom »RŽ« Vstopnice v predprodaji lahko od ponedeljka dalje kupite v prostorih krajevne skupnosti Šoštanj. VABLJENI goli otok Enodnevni izlet na zloglasni otok organizira AMD Titovo Velenje v nedeljo, 24. septembra. Prijave in informacije v društveni pisarni na Prešernovi 9 ali po tel. 853-348 AMD priporoča, da ne zamudite te redke priložnosti za ogled Golega otoka. Zaplešite pri Koledi Bi radi z malo dobre volje potovali po domovini in tujini? Vse to in še več lahko uresničite s plesanjem pri Šaleški folklorni skupini Koleda. Prva vaja bo v ponedeljek, 25. septembra ob 20. uri v mali dvorani doma kulture. S seboj prinesite dobro voljo in copate! V svoje vrste vabijo dijake, študente, absolvente, vse delovne ljudi in druge občane, pa harmonikarje, tamburaše, violiniste, klarinetiste ... /z muzeja Velenje Zgodilo se je • • • 21. SEPTEMBRA ... Leta 1880 Za ta dan je Slovenski gospodar poročal, da je v Šentilju umrl Matevž Glušič, tedanji lastnik šentiljske graščine Švar-cenštajn. Očitno je Glušič izgubil življenje ob gašenju požara na svojem gospodarskem poslopju, saj v članku dobesedno pišejo: »Nesrečni požar, ki mu je uničil gospodarsko poslopje, uničil mu je tudi mlado upapolno življenje.« Slovenski gospodar, št. 42; Maribor, 14. 10. 1880; Ob tem dodajmo, da je bil Matevž Glušič sin prvega kmečkega lastnika Svarcenstajna, Sebastijana Glušiča p.d. Hli-ša, ki je grad z delom posestva kupil leta 1849. Pred njim je grad s celo gospoščino posedovala svobodnjaška družina Ka-sesnik (p.d. Korošec) iz Šentilja. Leta 1920 Liberalni časopis Jutro pa je 21. septembra v kratki notici poročal, da »Slovenska dijaška zadruga v Pragi priredi danes v Šoštanju koncert« s pevskimi, orkestrskimi točkami in plesom. Jutro, št. 26, Ljubljana, 21. 9. 1920, str. 3; Leta 1924 Tega leta je Gasilsko društvo Paška vas vabilo na »izvan-redno slovesnost dne 21. septembra, ko se bode na slovesen način blagoslovil nov plezalni stolp ter nova društvena zastava, ter se bode brala sv. maša na prostem tik postajališča Paška vas.« Na slovesnost so gasilci vabili vse Celjane, celo Savinjsko, Šaleško, Mislinjsko in Dravsko dolino. Vse vabljene so zaprosili za »blagohotne darove za novo zastavo. Vsak majhen dar je dobrodošel; kdor pa daruje do 15. julija 100 din, se mu naroči žebelj, ki ga zabije sam na dan blagoslovitve v drog zastave. Vse prijave obiskovalcev in darove sprejemata t. č. pod-načelnik Korošec Dragotin, Gorenje št. 7, Rečica ob Paki«. Nova doba, št. 65, Celje, 7. 6. 1924, str 4; Leta 1969 Tega leta je mariborski Večer poročal, da v Delavskem klubu prireja vsako soboto ples Rudnik lignita Velenje, ki tako dobro skrbi za kulturno in zabavno življenje svojih delavcev in meščanov Velenja sploh. V soboto, 21. septembra, je v Delavskem klubu prepeval tedaj močno priljubljeni zagrebški pevec Vice Vukov. Večer, št. 244, Maribor, 18. 9., 1969, str. 2; Pripravit: Jože Huda les Rudar:Elan 1:0 (1:0) Se brez poraza Velenjski nogometaši so spodbudno začeli novo prvenstveno sezono. Po štirih kolih so vsaj re-zultatsko gledalci lahko zadovoljni, saj so še skupaj s Teol Slovanom, ki trenutno vodi, pred Velenjčani, še vedno neporažena enajsterica v ligi. V primerjavi z drugimi ekipami so tudi zelo učinkoviti, po tresenju nasprotnikove mreže so za Domžalami na drugem mestu. Po vsem tem bi pričakovali, da bodo tudi tribune kolikor toliko polne. Pa žal za zdaj niso. Na nedeljski prvenstveni tek- mi (4. kolo) z novincem v ligi, novomeškim Elanom, ni bilo niti 200 gledalcev, morda dobrih 150. Očitno je, da so se privrženci nogometa v Šaleški dolini naveličali iger slovenske lige in si želijo kaj več. Vsaj igranje v medrepubliški ligi. Torej »rudarji« samo tako naprej. In kako so igrali v nedeljo? Na trenutke zelo dobro, na trenutke pa nerazumljivo slabo, iz česar sledi, da je v njihovi igri še preveč nihanja. Začeli so zelo podjetno, goste na začetku povsem stisnili v obrambo in v tem SLOVENSKE ŽELEZARNE ZELEZARNA RAVNE n. sol. o. RAVNE NA KOROŠKEM Temeljna organizacija KOVINARSTVO, Ljubno ob Savinji razpisuje po sklepu delavskega sveta temeljne organizacije prosta dela in naloge delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, določene z razvidom del in nalog: — višja stopnja izobrazbe ekonomske stroke in 40 mesecev delovnih izkušenj. K prijavi morajo kandidati priložiti še: — poročilo o delu, ki so ga opravljali v zadnjih petih letih, — predloge, kako bodo organizirali delo in ga v mandatnem obdobju vodili. Kandidati naj pošljejo prijave'z zahtevanimi dokazili in podatki v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ŽELEZARNA RAVNE, tozd KOVINARSTVO, 63333 Ljubno ob Savinji. Pravočasne bodo prijave, oddane priporočeno po pošti ali v tajništvu tozd KOVINARSTVO, najpozneje 15. dan po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri razpisa pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri oziroma imenovanju. obdobju (13. minuta) je Cvikl prvič zatresel mrežo nasprotnikovega vratarja, drugi zadetek pa je v 53. minuti dosegel Boškovič, ki je v nedeljo znova zaigral v napadu, kar je bila dobra poteza trenerja Kostanjška. Gostitelji so imeli še več prilik za višji rezultat, hujšega poraza pa je goste rešil odlični vratar, ki se je na tem srečanju nekajkrat izkazal. Tudi v 65. minuti, ko je bil iz oči v oči z zelo dobrim Brdžanovičem, pa ga domači napadalec ni uspel premagati. Na koncu še tole. Na samem začetku so se igralci in uprava poslovili od mladega Gorška, ki je medtem že oblekel vojaško suknjo. V nedeljo bo v Trbovljah rudarski derbi. RUDAR: Hrast, Miševski, Oblak, Doler, Gabrič, Zirdum, Cvikl (Polovšak), Pevnik, Burič, Brdžanovič, Boškovič. Teol Slovan :Elkroj 3:0 (1:0) Premočni gostitelji Nogometaši Elkroja so gostovali v Ljubljani pri vodilni enajsteri-ci Teol Slovana. Presenečenja ni bilo in gostitelji so zanesljivo zmagali. Bili so tudi vso srečanje boljši nasprotnik, gostje pa si resnejše priložnosti niso uspeli priigrati. Možnost za večji izkupiček in višje mesto na lestvici bodo imeli igralci Elkroja v nedeljo, ko bodo v Mozirju gostili ekipo Pohorja. ELKROJ: Janko, Mekiš, Žuraj, Grobelšek, R. Remic, Maglica, Božičevič, Hren, Turk, Ermenc (Janežič), B. Remic (Brezovnik). Boškovič — temni dres v ospredju — še vedno nevaren napadalec Era Šmartno :Partizan (SG) 1:0 (1:0) Precej srečno do točk Zmagoviti zadetek so domačini po zaslugi spretnega Bervarja dosegli že v 3. minuti in z njim osvojili dve pomembni točki. Šmarčani so izbrali pravilen pristop k igri, vendar v posameznih vrstah še kar precej škriplje. Tudi gostje so si ustvarili več lepih priložnosti, vendar je zlasti proti koncu srečanja vratar Kronovšek nekajkrat odlično posredoval. ERA ŠMARTNO: Kronovšek, Drofelnik, Oprčkal, Kopušar, Oblak, M. Rudnik, Korber, Bervar, R. Rudnik (Centrih), Fajdiga, Laznik (Helbl). Smučarski skoki Le delno uspešni V soboto in nedeljo so se pričela republiška prvenstva na plastičnih skakalnicah za mlajše pionirje. Za pionirje C je bilo prvenstvo v Žirovnici, udeležilo pa se ga je tudi osem velenjskih skakalcev. Najboljša sta bila Žunič na tretjem in Zorko na četrtem mestu. V Mislinji so se za naslov prvaka v kombinaciji pomerili pionirji A. Z veliko prednostjo je zmagal Špegelj, ki je bil najboljši v skokih in v teku na 2 kilometra. Iršič je bil tretji in Pocajt šesti. Na Ravnah na Koroškem je bilo prvenstvo za pionirje A v skokih. Zadovoljil je le Špegelj s šestim mestom, ostali so razočarali, razen Luka Ograjenška, ki je tekmoval v višji kategoriji in kot najmlajši udeleženec med 70 tekmovalci zasedel 22. mesto. V soboto so se iz ČSSR vrnili starejši pionirji, ki so nas razveselili na tekmah Alpe-Adria. Trener Škoflek je s treningom na skakalnici s keramičnim zaletiščem zadovoljen, saj je bil namenjen predvsem vadbi tehnike odskoka. Triplat in Čepelnik sta z državno reprezentanco v ZR Nemčiji. D. F. 7. Jarnovičev memorial Kakovosten rokomet V tem poletnem rokometnem mrtvilu bo za ljubitelje rokometa gotovo zelo mamljiv sobotni turnir (23. septembra) v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Tega bo že sedmič izvedel rokometni klub Šoštanj ter z njim obudil spomin na pedagoga, telesno-kulturnega delavca in pionirja rokometa v Šoštanju Milivoja Jarnoviča. Letošnji bo zelo kakovosten. Poleg domačih igralcev, novih zveznih drugoligašev, bodo na njem zaigrali še igralci celjskega Aera, v novi sezoni verjetno najresnejši kandidati za uvrstitev v prvo ligo ter prvoligaš banjaluški Bo-rac. Nastopil naj bi tudi državni prvak Zagreb Chromos. Uprava RK Šoštanj vas vabi, da si v soboto, pričetek ob 16. uri, ogledate doslej enega najbolj kakovostnih rokometnih turnirjev v Šaleški dolini in spoznate kako so rokometaši Šoštanja pripravljeni za nastopanje v drugoligaški konkurenci. (vos) Uspešni velenjski kotalkarji Čeprav velenjski kotalkarji niti približno nimajo tolikšnih pogojev za delo kot njihovi vrstniki v drugih klubih (še vedno so odvisni od vremena, saj trenirajo na odprtem kotalkališču), zadnje čase znova dosegajo lepe uspehe. Omenimo le nekatere! Pred nedavnim je bilo v Novi Gorici republiško prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Velenjski kotalkarji so dosegli naslednja mesta: Skupina C: 9. Vesna Fece, 14. Nina Žibert, 19. Maja Zagode, 37. Mateja Seitl. Skupina B: 8. Špela Žibert, 15. Alenka Maj-dak. Skupina A: 3. Mateja Podr-zavnik, 4. Ines Vidovič, 8. Nuša Ravljen, 9. Helena Lekše, 10. Urška Stres, U. Petra Klavš. Mlajše mladinke: 2. Bernarda Šlehta, 3. Tjaša Praznik, 4. Tina Vizovišek, 5. Katja Čater. Mlajši mladinci: 1. Marko Štor. Mladinke: 1. Alenka Oven, 3. Mojca Novak. Mladinci: 1. Matej Šumnik. Velenjski kotalkarji so se pretekli vikend udeležili še državnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju. Rezultati: Mladinke: 1. Alenka Oven, 3. Mojca Novak. Mladinci: 1. Matej Šumnik. Mlajše mladinke: 1. Tjaša Praznik, 3. Katja Čater, 4. Bernarda Šlehta, 5. Tina Vizovišek. Mlajši mladinci: 1. Marko Štor. Pionirke: 5. Mateja Podvratnik, 6. Ines Vidovič, 7. Nuša Ravljen, 9. Urška Stres, 12. Helena Lekše, 13. Petra Klavš. Ekipno: 1. Rudar Velenje (38 točk), 2. Olimpija (32), 3. Domžale, 4. Nova Gorica. Posebej moramo omeniti Marka Štora, ki si je z nastopom na državnem prvenstvu zagotovil tudi udeležbo na evropskem prvenstvu za mlajše mladince. RTC Golte Predprodaja kart do 10. oktobra Lansko zimo brez snega so si najbolj »zapomnili« smučarji, še zlasti lastniki sezonskih kart, zato nekaj besed o letošnjem nakupu kart ne bo odveč. S predpro-dajo so pričeli 15. septembra in jo bodo sklenili že 15. oktobra. Letošnjo prodajo so na RTC usmerili predvsem preko delovnih organizacij. Računajo namreč, da bodo v združenem delu v skrbi za delovnega človeka in njegov prosti čas letos še bolj kot doslej prispevali k nakupu kart in omogočili obročno odplačevanje. Prednost je tudi v tem, da bodo lahko smučarji uredili vse na enem mestu brez nepotrebnega tekanja naokrog. Najbolj zanimive so cene. Na prvi pogled so izredno visoke, vendar je izhodiščna cena v primerjavi z marko v bistvu enaka kot lani. Sezonska karta letos velja 5 milijonov dinarjev. Tu so še popusti. Tisti, ki bodo letos prvič kupili karto imajo 20 odstotkov popusta. Karta za odrasle torej velja 4, za otroke pa 3 milijone dinarjev. Pri tem velja posebej poudariti, da se za otroka v predprodaji šteje šolska mladina do 15 leta starosti, pri kasnejšem nakupu bo za otroka veljala starost samo do 10 let. In kaj je z lanskimi kartami? Po zakonu o obligacijskih razmerjih je nakup karte skupni rizik, vendar so se na Golteh poslovno drugače odločili. Vsem lastnikom lanskih sezonskih kart, ki kot delavci na Golteh niso nič krivi, če ni bilo snega, bodo priznali dodatnih 20 odstotkov popusta pri nakupu nove. Za odrasle bo torej cena 3, za otroke pa 2,2 milijona dinarjev. Dokumentacija za 40 odstotkov popusta je lanska karta, upoštevali bodo tudi lanske slike, torej gre samo za zamenjavo karte brez dodatnih stroškov. Tudi letos je v • prodaji skupna karta Golte-Kope, pogovori z Roglo pa znova niso bili uspešni, tržne zakonitosti v turizmu že veljajo. Povejmo še, da so omenjene cene zagotovljene do 15. oktobra. -Mi- ABONMAJI 89/90 GLASBENI ABONMA GLEDALIŠKI ABONMA Simfonični orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE dirigent: Uroš LAJOVIC, Aleš KACJAN, flavta Simfonični orkester Slovenske filharmonije je reden gost v naših abonmajskih koncertih. Tokrat bo igral dela Kreka, Vivaldija in Beetbovena. Igor OZIM, violina Koncert natega vrhunskega violinista Igorja Ozima, ki deluje v inozemstvu, bo gotovo posebno glasbeno doživetje. Pri klavirju bo švicarska pianistka Ana De Capitani. SLOVENSKI OKTET Po več letih bo v našem abonmaju gostoval naš najbolj renomirani oktet, ki ga vodi Anton Nanut. Na sporedu bodo slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov in ljudstev. Ecaterina SARANCEVA, klavir Vsako leto uvrstimo v program vsaj enega odličnega pianista. Tokrat bo to umetnica iz Sovjetske zveze, od koder prihajajo na naše koncertne odre le najboljši. Slovensko narodno gledališče Maribor, Opera Franz LEHAR: VESELA VDOVA Mariborska opera je postavila na oder Leharjevo VESELO VDOVO, ki velja za najbolj priljubljeno delo tega skladatelja. Že po svojem značaju teži k posodobitvi v plesni obliki in bo brez dvoma s svojimi razgibanimi ritmi in lepimi melodijami ogrela občinstvo. Dirigent: Simon Robinson. Štefan MILENKOVIČ, violina Dvanajstletnega umetnika bo spremljala njegova mama, pianistka Lidija Kajnaco. MOZARTOV ABONMA Pet koncertov Komornega ansambla SLOVENICUM dirigent: Uroš LAJOVIC Lani smo poslušali ciklus MOZART IN UČITELJI, ki je navdušil številna občinstva. Letos bo na sporedu ciklus MOZART IN SODOBNIKI, v katerem bodo sodelovali številni priznani solisti kot Marina Horak, Stanko Arnold, Tatjana OgnjanoviČ, Irena Baar, Mojca Zlobko, Aleš Kacjan in drugi. Osnovna ideja celotnega ciklusa, ki je posvečen bližnji 200 letnici Mozartove smrti je, da lahko poslušalci spoznajo celo vrsto skladateljev, ki so živeli v Mozartovem času in nanj vplivali ali z njim svoj čas doživljali kot učitelji, podporniki, občudovalci ali nasprotniki. Mozartovi koncerti bodo na sporedu ob sobotah. Pripravili smo jih v sodelovanju z Glasbeno šolo Titovo Velenje in Kulturno skupnostjo Slovenije. MLADINSKI ABONMA Obsega šest glasbenih in gledaliških predstav iz objavljenih abonmajskih sporedov. LUTKOVNI ABONMA Obsega osem lutkovnih predstav lutkovnih gledališč iz Ljubljane, Maribora. Kopra, Kranja in Titovega Velenja. Predviden je tudi obisk lutkovne predstave ŽOGICA MAROG1CA v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Predstave bodo praviloma ob sobotah v mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju. Slovensko narodno gledališče Ljubljana, Drama Friedrich Schiller. MARIJA STUART Schillerjeva tragedija o nesrečni škotski kraljici, je ena najatraktivnejših umetnin evropske in svetovne dramske umetnosti. Usodni spopad med Marijo Stuart in njeno zmagoslavno tekmico Elizabeto ni izgubil učinkovitosti do današnjih dni. Režija: DxHan Slovensko narodno gledališče Ljubljana, Drama Georges Feydeau: DAMA JZ MA30MA Ta nekoliko pikantna in v vseh pogledih briljantna igra prikazuje, kaj vse se lahko zgodi, če se zvezda nočnega lokala znajde sredi visoke družbe izumetničenih podeželskih plemičev in puhloglavih, a moralno neoporečnih žensk. Režija: Vinko MOderndorfer. Mestno gledališče ljubljansko Tone Partljič: PESNIKOVA ŽENA PRIHAJA Vesela komedija o zakuhsju intrig v zvezi z dodelitvijo najvišjih nagrad na področju kulture — v stilu dosedanjih komedij Partljičevega kova. Režija: Mile Korun. Slovensko narodno gledališče Maribor, Drama Vinko Moderndorfer: HELP Režiser in avtor Vinko MOderndorfer nas nostalgjčno vrača v cvetoča šestdeseta leta, v čas Beatlesov. Gre za zgodbo o psihiatrinji, ki skuša mladega prestopnika rešiti a sama postane žrtev njegovih neuravnovešenih nagonov. Slovensko ljudsko gledališče Celje Štefan Zweig: VOLPONE Zweig je to brezsrčno komedijo predelal po sloviti igri Shakespearovega sodobnika in tekmeca Bena Jobnsona. Značaje je psihološko poglobil in jim dal sočne barve v stihi komedije dell'atre. Režija: Franci Križaj. Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Thomas Bernhard: KOMEDIJANT Sodobni nemški avtor je dogajanje drame postavil kar v domačo krčmo, kjer potujoča gledališka skupina pripravlja predstavo. Vodja skupine in oče družine uprizarja, z zanj tipičnim sarkazmom in žolčno, vendar duhovito kritiko, podobo samozadostnosti, melagomanskosti in terorizma. Režija: Dušan Mlakar. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Ivo Svetina: ŠEHEREZADA Šeherezada Iva Svetine je prejela že veliko priznanj in bila razglašena za najboljšo predstavo v Jugoslaviji. Režija: Tomaž Pandur. Teatar u gostima Zagreb Milan Grgič: JUHICA Juhica je komedija iz sodobnega življenja z nekoliko nenavadnim zakonskim trikotnikom: mož stvdnjih let, njegova bivša in sedanja mlada žena. Gre za večno željo, da bi, čeprav v poznih letih, še kaj doživel in pričel življenje „na novo". Režija: Relja Baštč. CENE ABONMAJEV MOZARTOV ABONMA: 500.000 din Možno obročno odplačevanje: ob vpisu 250.000 din, do 15. 12. 420.000 din GLASBENI oziroma GLEDALIŠKI ABONMA: 600.000 din Možno obročno odplačevanje: ob vpisu 300.000 din, do 15. 12. 500.000 din MLADINSKI ABONMA: 300.000 din Možno obročno odplačevanje: ob vpisu 150.000 din, do 15. 12. 250.000 din LUTKOVNI ABONMA: 200.000 din Možno obročno odplačevanje: ob vpisu 100.000 din, do 15. 12. 170.000 din POPUSTI Šolska mladina, učenci in študenti imajo na redne abonmajske cene, kot tudi na vstopnice v prosti prodaji 50 % popusta in morajo znesek v celoti poravnati ob vpisu. VPISOVANJE Vpisovanje bo potekalo od četrtka, 21. septembra 1989, vsak dan med 9.00 in 15.00, v soboto med 10.00 in 12.00 uro v pisarni 53/1 v domu kulture v Titovem Velenju, telefon: 853 574. Trajalo bo do 5. oktobra, oziroma do razprodaje abonmajev. Dosedanjim abonentom bomo sedeže hranili prvih pet dni vpisa. UGODNOSTI Vse abonente bomo redno obveščali o abonmajskih in drugih prireditvah našega Kulturnega centra. PRIDRŽBA PRAVICE Kulturni center Ivan Napotnik si pridržuje pravico do spremembe v programu zaradi tehničnih ali finančnih pogojev, če jih bo narekovala prekomerna inflacija. ZAČETEK ABONMAJSKIH PREDSTAV 5. oktober 1989 ob 19.30 uri: Simfonični orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE 12. oktober 1989 ob 19.30: Teatar u gostima: JUHICA Abonmajski koncert CONSORTIUM MUSICUM iz pretekle sezone bo 29. septembra 1989 ob 19.30 uri v dvorani Glasbene šole. Veljajo rdeče izkaznice za sezono 1988/89. gorenje Za nov življenjski slog Radio Velenje Vpis otrok v prvi razred osnovne šole Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so bili rojeni v času od 1. marca 1983 do 29. februarja 1984. Na osnovnih šolah v Titovem Velenju pričakujemo vas in vašega otroka v torek, sredo in četrtek^ 26., 27. in 28. septembra 1989, na osnovnih šolah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa samo v torek in sredo, 26. in 27. septembra 1989. Vpisovanje otrok bo potekalo vse navedene dni v času od 9.00 do 11.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure. Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu stanovanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o pripravi otroka na šolo in o njegovi vključitvi v šolo. S seboj prinesite otrokov »Izpisek iz rojstne matične knjige,« na katerem je vpisana tudi otrokova matična številka občana (EMŠO), ter svojo osebno izkaznico, da bomo izpisali uradne podatke o prebivališču otroka. Prosimo vas, da pokažete to obvestilo tudi sosedom, sodelavcem in znancem, ki imajo šoloobvezne otroke. Z vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedli! VZGOJNOIZOBRAŽEVALN1 ZAVOD Pedagoška služba V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU IHU€0 SONtiEK Pri „R0KU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627.855-999 Največji VIDEOKLUB v Velenju! Najnovejši filmi, med njimi tudi takšni, ki si jih želite tudi vi! KONKURENČNE CENE! Izposoja kasete 10.000 din, za člane le 5.000 din! VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljskih pa od 15. do 18. ure. 1 1 M hI M i01 1 1 1 1 1 1 1 1 REDNI KINO VELENJE Četrtek, 21 . 9. ob 18. uri Najnovejše! KARATE KID III. DEL — ameriški, akcijski. Vloga: Ralph Macchio. Petek, 22. 9. ob 18. in 20. uri WALL STREET - ameriški, psih. kriminalni. Vloga: Michael Douglas. Petek, 22. 9. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 23. in 24. 9. ob 18. in 20. uri MRTVO HLADEN - ameriški, akcijski. Vloga: James Re-mar. Ponedeljek, 25. 9. ob 10. in 18. uri ter torek, 26. 9. ob 18. in 20. uri KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN — ameriški, komedija. Vloga: Deadlie Moor. Sreda, 27. 9. ob 10., 18. in 20. uri BARVE NASILJA - ameriški, akcijski. Vloga: Sean Penn. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 21. 9. ob 20. uri ter petek, 22. 9. in nedelja, 24. 9. ob 22. uri OPOJNOST — ameriški, trda erotika. Vloga: Samantha Fox. Sobota, 23. 9. ob 20. uri ter ponedeljek, 25. 9. ob 20. uri V ZNAMENJU DVOSPOL-NIKA — nemški, trda erotika OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Četrtek, 21. 9. ob 20. uri WALL STREET - ameriški, psihol. kriminalni. Vloga: Michael Douglas. Ponedeljek, 25. 9. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE: MESEČNICA - ameriški, komedija. Režija: Norman Jevvison. Vloga: Cher (dobitnica Oscarja za to vlogo) KINO ŠOŠTANJ Sobota, 23. 9. ob 20. uri NOČNI KINO: OPOJNOST — ameriški, trda erotika Nedelja, 24. 9. ob 18. uri WALL STREET - ameriški, psihol. kriminalni Ponedeljek, 25. 9. ob 19. uri MRTVO HLADEN — ameriški, akcijski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 22. 9. ob 20. uri OKUS STRAHA - italijanski, erotski triler. Nedelja, 24. 9. ob 20. uri NOČNI KINO: OPOJNOST — ameriški, trda erotika. Oddajamo na uit rs kratkovalovnem območju na frekvencah 88.9 (oddajnik Velenje in 97,2 megaherca (oMajaik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 22. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi: I7J0 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 23. SEPTEMBRA: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.20 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 25. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 27. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda,; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. Torek, 26. 9. ob 20. uri KINO VELENJE SI PRIDRŽU- MRTVO HLADEN — amen- JE PRAVICO DO SPREMEM-ški, akcijski. BE PROGRAMA! SVET ŠOLE TOZD OSNOVNE ŠOLE ŠALEK, Titovo Velenje objavlja razpis za imenovanje — ravnatelja TOZD Osnovne šole Šalek. Za ravnatelja osnovne šole je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. pogoje, določene z zakonom o združenem delu ter pogoje, določene v družbenem dogovoru o oblikovanju kadrovske politike v občini Velenje; 2. je učitelj, ali vzgojitelj predšolskih otrok oziroma drug strokovni delavec, ki izpolnjuje pogoje za delo v osnovni šoli v skladu z ZOŠ; 3. imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobra-ževalnem delu ter opravljen strokovni izpit; 4. imeti mora aktiven in pozitiven odnos do razvijanja socialističnih in samoupravnih odnosov, družbene samozaščite in ljudske obrambe ter do uveljavljanja načela delitve po delu; 5. imeti mora strokovne in organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v osnovni šoli; 6. iz dosedanjih rezultatov njegovega dela na pedagoškem področju mora biti razvidno, da bo lahko uspešno opravljal naloge pedagoškega vodje šole. Kandidate prosimo, da k dokazilom priložijo program, v katerem naj opredelijo svojo aktivnost in naloge v štiriletnem mandatnem obdobju. Vloge je treba poslati na naslov šole v zaprti kuverti ter z oznako »za razpisno komisijo« v roku 20 dni od dneva objame tega razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po imenovanju. ZfiGOTOUlTE SI Zfll.060 uunminou zcLpnihaiajočo zimo ERA s prvovrstnimi jabolki DEUŠES, JOMATHAM, OLOSTER, EIDARED, JONACOLD ki jih bomo za vas skrbno obrali delavci Era z lastnih nasadov V naših nasadih smo poskrbeli za INTEGRALNO VARSTVO. To pomeni, da smo jabolka posebno skrbno negovali s sredstvi, ki niso škodljiva za ljudi in okolje. Jabolka najboljše kvalitete lahko kupite v naših trgovinah po ugodnih cenah delišes, jonathan 13.000 din kg B/N gloster, eidared 16.000 din kg B/N jonagold 18.000 din kg B/N gorenje Razstavno prodajni center Partizanska 12, Titovo Velenje Tel.: 063/854-496, 853-960 Sporočilo Gorenja za vas, cenjeni potrošniki! Ne čakajte na jutri, danes je ceneje. Nižje cene za gotovinska plačila — kuhinje 50% — kopalnice 40 % — mali gospodinjski aparati in bela tehnika 25 % — Video recorderji, barvni TV sprejemniki 10 % — malo električno orodje Iskra 10% Kupujte ceneje, kupujte-r razstavno prodajnem centru GORENJE Titovo Velenje in Nazarje! Koledar Četrtek, 21. septembra — Matej, Jona (Jonatan), Mateja Petek, 22. septembra — Maver (Mavrij), Tomaž, Žarko Sobota, 23. septembra — Lin, Slavka, Tekla, Adam Nedelja, 24. septembra — Nadja, Gojmir, Rija (Marija) Ponedeljek, 25. septembra — Urh (Uroš), Zora, Kamil Torek, 26. septembra — Koz-mijan (Kozma-Damijan), Nil Sreda, 27. septembra — Vinka, Dolfe (Adolf), Truda Mali oglasi AVTO R-4 GTL, letnik 82, prodam, prevoženih 55.000 km, registriran do 6. 1990. Cena po dogovoru. Tel. 858-51 1, popoldan po 17. uri. SKRINJO, 200 LITRSKO, staro dve leti in pol, ugodno prodam, tel. 853-715. PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO povečano kurišče, malo rabljeno, 60 KW, tel. 881-395. PREDPROSTOR ZA PRIKOLICO ADRIA in roštilj prodam, tel. 857-588, popoldan. TOPLOTNI ŠTEVEC SCHIN-ZEL 0 3/4. Telefon 32-592, popoldan. VESPO - UVOZ, staro 4 leta, prodam. Telefon 853-826. FRANCOSKO POSTELJO, OKROGLO MIZO, ugodno prodam, tel. 856-626, dopoldan. MOTO-KULTIVATOR HONDA F-600 y, s prikolico in priključki, prodam. Tel. 831-122 ali Ivan Gregom, Letuš 76 a. SURF POLARIS IN MOŠKO ZIMSKO USNJENO JAKNO, š.t. 48, poceni prodam. Tel. 713-401. MIZO (120 x 80), raztegljivo in š.tiri stole, prodam. Cena 4.000.000.— din. Informacije dopoldan na tel. 881-111, int. 156. RENAULT — 4 GTL, letnik 86/12, prevoženih 35.000 km, ga-ražiran, prodam. Tel. 854-009. (GLOBOK OTROŠKI VOZI-CEK-ŽAMETEN, malo rabljen, pjrodam za I M. Tel. 858-387. NEMŠKI JEZIK ZA MALE ŠOLARJE! Delavska univerza Velenje vpisuje v tečaj nemškega jezika za male šolarje. Starši, pohitite s prijavo! Tel.: 853-576 R-18, metalno sive barve, prodam. Informacije po telefonu 853-312, int. 16-79-dopoldne, 857-103-popoldne. WARTBURG, letnik 1978 in vi-deorekorder PANASONIC, prodam. Tel. 853-835 popoldan. STANOVANJE V DVOSTANO-VANJSKI HIŠI v T. Velenju prodam. Vrt sončna lega, mestni toplovod, telefon, kabelska TV. Informacije na tel. 27-256, po 20. uri. VIDEOREKORDER FISHER 5100 S, belo konjsko kožo, dva počivalnika-fotelja-komfort, s pručkama in nekaj kosov pohi-štva-tri-ka (pisalna miza, omare) prodam. Tel. 853-119. ZASTAVO 128, letnik 1987 prodam. Tel. 063-856-047. ŠPEGEL MARIJA IZ MUTE obvešča, da prodaja kokoši nes-nice tik pred nesnostjo. Ugodna cena velja do nedelje. Tel. 062-873-202. HLADILNIK RJAVE BARVE, dobro ohranjen, prodam tel. 855-301. ZASTAVO 101 — Yugo 1.1 GX, X. 87. prodam tel. 858-264. FIAT 126 P 11. 1985, poceni prodam. Informacije tel. 855-360, oz. na Koroški c. 40. JAKNO IZ OVČJEGA KRZNA, črno bele barve (nova), prodam po polovični ceni. Tel. 881-001. PRODAM ROTTWEILERJE, z rodovnikom, po ugodni ceni. Tel. 858-614, popoldan. FIAT 126 P, čisto nov, prodam po ugodni ceni. Inf. po telefonu 853-321 (945-Živko), dopoldan. ZASTAVO 101 1. 1982, karambo-lirano, prodam. Tel. 840-027, dopoldan od 7 — 9 ure. ŽENSKI KOSTIM, skoraj nov, št. 36—38, ugodno prodam. Tel. 884-108. PLETILNI STROJ SINGER MEMOMATIC (na kartice) še v garanciji prodam. Tel. 857-018. ŠIVILJO sprejmem za nedoločen čas. Tel. 855-664. ZASTAVO 101 C 1. 1980 prevoženih 65000 km prodam. Cena po dogovoru. Telefon dopoldan 853-231 int. 162, popoldan 062-865-292. DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enakovredno ali večje. Tel. 854-730 od 18. ure da-Ije' GARSONJERO ALI MANJŠE STANOVANJE vzamem v najem, po možnosti s telefonom. Tel. 855-445 do 20 ure dalje. DVE STREŠNI OKNI 0 105 x 110 prodam. Tel. 855-701. PLETILNI STROJ BROTHER na kartice KH 860, prodam. Tel. 884-085. SAMSKO DEKLE išče sobo ali stanovanje v Titovem Velenju. Tel. 061-371-720. Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objave potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL IZK. NČ DČ ROK P. OD ŠTEV. DEL. OBČINA VELENJE nč 11.500.000 1 VEPLAS ekonomist ali ekonomski t. — vodja prodaje 3 8 8 VEGRAD pe Mehanizacija dipl. ing. ali ing. strojništva — tehnolog konstrukter X nč 15.000.000 1 DSSS SIS GOSPODARSKIH nč 15 14.900.000 1 DEJAVNOSTI OBČINE VE. dipl. ekonomist — vodja finančno rač. oddelka 3 SKUPŠČINA OBČINE VE. Komite za družbene dej. upravni ali ekonomski tehn. — referent za splošne in finančne za- deve (lahko tudi pripravnik) 1 dč 8 7.500.000 1 ZDRAVSTVENI CENTER avtomehanik — šofer — avtomehanik — šofer (izpit »D« 1 kat.) nč 15 7.500.000 1 ŠTANGLER - KLEPARSTVO klepar ali pomožni delavec — kleparska in pomožna dela X dč/nč 8 6 TRI MESECE STARO, REGISTRIRANO ZASTAVO 126, prodam. Cena po dogovoru. Informacije na tel. 855-557-dopol-dan, popoldan 881-392. SKORAJ NOVO KUHINJO PRODAM G-141 z napo, hladilnikom in štedilnikom. Tel. 882-297. Yugo KORAL 65 GVX, ameriški model, srebrne barve, 2/89, prodam. Tel. dopoldan 855-421, po 19. uri 853-847. AMI 8 PRODAM, motor brezhiben. Cena 300 DM. Tel. 854-815, popoldan. PEČ EMO CENTRAL, novo, prodam. Tel. 853-631. GARSONJERO, 37 m2, na Prešernovi 9 a v Titovem Velenju v 4 nadstropju zamenjam za večje v bližini. Huremovič. HONORARNO DELO NA DOM nudim spretni šivilji za šivanje svile oziroma džersija. Dobro plačilo. Tel. 857-415. PRODAM NOV BOJ LE R Tiki, 801. Informacije popoldan 888-257 DELAVSKA UNIVERZA Študentke — pozor! Posebej za vas smo pripravili 40-urni intenrivwte&.i*i««i» in krojenja jesenske »i-** gardero- Pričetek tečaja bo 20. septembra. Pohitite s prijavo! Delavska univerza Velenje, tel.: 853-576 Dežurstva Dežurni zdravniki (Velenje): Četrtek, 21. septembra — dnevni dežurni dr. D. Vrabič, nočni dežurni dr. Mijin Petek, 22. septembra — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Zupančič Sobota, 23. septembra in nedeljo, 24. septembra — glavni dežurni dr. S. Popov, notranji dežurni dr. Vidmar Ponedeljek, 25. septembra — dnevni dežurni dr. Pečnik, nočni dežurni dr. Kočevar Dežurna zobozdravnica (Velenje): V nedeljo, 24. septembra je dežurna zobozdravnica dr. Emilija Živkovič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 22. septembra do 29. septembra je dežurni dipl. veterinar Milan Matkc, Topolšica 15, telefon: 891-166. Gibanje prebivalstva Poroke: Janko Leve, roj. 1965, strojnik iz Črnove in Vlasta Felicijan, roj. 1968, prodajalka iz Titovega Velenja, Vinko Mihelak, roj. 1959, elektrotehnik iz Črnove in Ne-venka Sevšek, roj. 1966, pravnica iz Titovega Velenja, Rado Križ, roj. 1966, rudarski tehnik iz Šoštanja in Blanka Bobonj, roj. 1968, elektronski tehnik iz Velike Gorice. Rojstva: Rodilo se je 21 dečkov in 16 deklic. nama Nagradna igra veleblagovnice NAMA Tednik KAJ in TALIŠ organizirata veliko prireditev v petek, 22. septembra, ob 16. uri na ploščadi pred Namo z bogatim programom: — narodno zabavni ansambel AMIGOS — presenečenje leta — najlepša Slovenka - ANKA KOCMUR — Plesna skupina Kaj — Modna revija VVoolmark (manekenke Kajevke) — igre z gledalci — sponzor Tališ — voditelj Stojan Auer — Predstavitev Letečega Kaja — Nagradno žrebanje >> VVOOLMARK« — nagrade Mure, Al-mire, Rašice, Elkroja, Mebla, Zlatorogsc in Novoteksa, za vse, ki ste sodelovali v nagradni igri veleblagovnice Nama Lepe nagrade, pester program, vabljivo, kajne! Smrti: Terezija Hliš, upokojenka iz Šoštanja, Aškerčeva 5/b, roj. 1911, Frančišek Hosnar, upokojenec iz Skorna 38, roj. 1920, Frančiška Kolar, kmetovalka iz Velikega vrha 20, roj. 1904, Janez Mraz, upokojenec iz Trnovlja pri Celju 142, roj. 1918, Jakob Dove-čar, kmetovalec iz Rakovlja št. 15/a, roj. 1907, Ana Kajtna, gospodinja iz Titovega Velenja, Tomšičeva 9, roj. 1935, Angela Šporin, upokojenka iz Rovta pod Menino 29, roj. 1918, Franc Glavač, upokojenec iz Andraža nad Polzelo 63/a, roj. 1926. Tiho in skromno ko! je živela, nas je za vedno zapustila naša draga sestra, mama in stara mama V SPOMIN Angeli Rožič 1912—1989 TOPOLŠICA 105 Ostal je prazen dom, poln samote. Tudi polje, ki si ga tako srčno ljubila in obdelovala joče za teboj. Mirno počivaj in se odpočij po težkem življenju. Hvala vsem, ki seje spominjate in ji prižigate svečo na njen prerani grob. Tvoji najdražji, ki smo te imeli radi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Petra Kozmela se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom na Tomšičevi, prijateljem in znancem, bivšim sodelavcem RLV ter Toplotni oskrbi. Posebna zahvala velja govornikom: Marti Boben, Mihu Valenciju, govorniku RLV, rudarski godbi, pevcem in g. duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Eleonora, ter sin Marjan z družino I Usoda je hotela, da smo izgubili, kar smo najbolj ljubili, le zakaj si bil prav ti žrtev krivične življenjske usode? Kaj si nam pomenil in kako zelo te pogrešamo, čutimo le mi! V naših nepotolaženih srcih boš ostal vedno naš ljubljeni očka. Šopek in svečke na tvojem preranem grobu nema priča naše bolečine in ljubezni do tebe. V SPOMIN Milanu Grobelniku 27. 4. 1951.—20. 9. 1988. Stanetova 8, Titovo Velenje Danes 20. septembra 1989 mineva prvo žalostno leto, odkar seje ustavilo tvoje srce, naš očka in mož. Nikoli ne boš pozabljen, dokler bomo živeli mi, boš v naših srcih živel tudi ti. Hvala vsakomur, ki z lepo mislijo postojijo ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: žena, sinova Aleš in Istok, mama, brat z družino, sestra z družino, ter ostalo sorodstvo, znanci in prijatelji. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice Angele Hudovernik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in maše, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Topolšica ter dr. Polesu in dr. Kralju, ki so do zadnjega dne pomagali premagovati njeno bolezen. Žalujoči vsi njeni. Pelo in igralo je mlado... Ves Kozjak je pel Ob 40-letnici planinskega društva Velenje, 15-letnici Šaleške planinske poti in v počastitev bližujočega se občinskega praznika so Turistična zveza občine Velenje in velenjski planinci pripravili prejšnjo nedeljo zanimivo prireditev »Paški Kozjak poje in igra«. 2e precej pred 14. uro, ko naj bi prireditev začeli, je prišlo na prostor pri koči kar nekaj ljudi. Prihajali so iz vseh smeri in kar kmalu je bilo klopi ter stolov, ki sta jih postavila oskrbnika koče na Paškem Konjaku premalo za mnogoštevilne obiskovalce. Okrog 1000 se jih je zbralo lepo zadnjo poletno nedeljo na tej priljubljeni izletniški točki. Niso prišli zaman, saj so se organizatorji, še bolj pa domačini nanjo resnično zavzeto pripravljali dalj časa. Vreden pozornosti je bil že lepo okrašen prireditveni prostor, za resnično prijetno razpoloženje ob koči pa so poskrbeli nastopajoči: pevske in instrumentalne skupine, kronista, recitatorka, v drugem delu kulturnega programa pa še večja skupina fantov in deklet, ki je pripravila star običaj — šranganje. Na odru so nastopili vsi: otroci, mladina in starejši, saj je bil najmlajši »kulturnik« star šest, najstarejši pa 62 let. Navdušeni . in staro ... obiskovalci prireditve »Paški Kozjak poje in igra« so se jim za njihov trud zahvalili z dolgimi aplavzi. Ob tem pa nikakor ne smemo mimo vrlih domačink, ki so ob tej priložnosti pripravile nadvse pestro i nbogato razstavo pravih sladkih mojstrovin. Skratka, smeha, dobre volje in zabave je bilo resnično obilo tako ob gledanju kulturnega programa kot ob prikazu starega kmečkega običaja in med posameznimi točkami, ko so zapeli vsi zbrani na Paškem Kozjaku. Z množičnim obiskom so občani Šaleške doline dokazali, da si takšnih prireditev še želijo. Med drugim pa je tudi dokazala, da mladi imajo dovolj poleta, veselja in izvirnih zamisli, samo spodbuditi, usmeriti in pomagati jim je treba. Tako je prva prireditev »Paški Kozjak poje in igra« izzvenela pozno v noč. Kakšen bo njen odmev, bo pokazal čas. Morda bo postala celo tradicionalna. To si gotovo želijo domačini, ki so se nanjo pripravljali z vso vnemo, člani organizacijskega odbora Planinskega društva Titovo Velenje, turistične zveze naše občine, nenazadnje pa tudi obiskovalci. Julijana Hočevar (foto: Stane Vovk) pa tudi gledalo. krompir - svinjska glava — Večina pridelovalcev je krompir že izkopala. Ponekod je izredno obrodil, ponekod pa je bila letina veliko slabša kot so pričakovali ; k temu je največ pripomoglo slabo vreme. Sicer pa — le katera gospodinja je lahko brez krompirja. Pred časom so krompir kopali tudi Štajnerjevi iz Šentilja pri starših na Ponikvi pri Žalcu. Naenkrat se je prikazal krompir težak 1,09 kilograma, s katerim pa se je narava poigrala tako, da ga je preoblikovala v svinjsko glavo. Mi v uredništvu smo ga fotografirali, da se tudi vi prepričate o trditvi najditeljev. Seveda bi si Štajnerjevi in drugi želeli, da bi takšnih »velikanov« zraslo veliko več. B. M. V prometu smo nedisciplinirani Če bi ob ocenjevanju prometne varnosti, primerjali zgolj število prometnih nesreč, ki so se na naših cestah pripetile letos in lani, bi lahko bili še kar zadovoljni. Bilo jih je namreč dobrih 9 odstotkov manj, bilo pa je tudi mani mrtvih in poškodovanih. Vendar pa smo sprejeli v začetku letošnjega leta kriterije, začrtali akcijo, s katero smo želeli zmanjšati število nesreč za 10 odstotkov. In če upoštevamo to, vidimo, da prometna varnost na celjskem območju ni zadovoljiva, saj se je število prometnih nesreč po teh kriterijih zmanjšalo le za 4.4 odstotke. Do konca prejšnjega meseca se je na celjskem območju pripe- tilo 513 prometnih nesreč v katerih so bili občani poškodovani, ali pa so poškodbam podlegli. Slednjih je bilo 38. Med občine, kjer je število hudih prometnih nesreč v letošnjem letu narastlo sodi tudi Mozirje, kjer beležijo 8,3-odstotno rast prometnih nesreč, medtem ko je Velenje med tistimi, kjer se je število nesreč zmanjšalo. Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost, takoj za tem pa vožnja pod vplivom alkohola. Ta pri nesrečah s smrtnim izidom celo prednjači. Omenimo še akcijo varna pot v šolo. O njej smo sicer že pisali, pridajmo pa še to, da je sicer uspela, saj je bil osnovni namen, preprečiti prometne nesreče v katerih bi bili udeleženi otroci, dosežen. Na Celjskem nismo zabeležili nobene. Vendar pa so miličniki med akcijo, opazili mnoge pomanjkljivosti, predvsem pa veliko nedisciplino voznikov, ki jim je kulturno obnašanje v prometu povsem tuje. Dovolj zgovoren podatek o tem je tudi to, da je bilo kar 875 voznikov v prvih dveh šolskih dneh v bližini šol in vrtcev mandatno kaznovanih, 220 jih je bilo predlaganih v postopek sodniku za prekrške, 348 pa so jih le opozorili. Skupaj so torej miličniki ugotovili samo v dveh dneh na celjskem območju 1317 prekrškov. Pa še nekaj so ugotovili! Zelo veliko je takšnih staršev, ki prve dni vozijo svojega otroka v šolo ali vrtec z avtomobilom, potem pa ga prepustijo vsem prometnim pastem. Veliko pametneje bi bilo, če bi ga prve dni pospremili peš, tako kot bo sam hodil, ga opozorili na nevarnosti, ki mu pretijo, mu izbrali najvarnejšo pot. Vsi skupaj bomo morali torej še veliko narediti, predvsem pa je nujno, da se zamislimo, nad našim obnašanjem v prometu, da bolj upoštevamo, da na cesti nismo sami! (mz) MILIČNIKI SO ZAPISAL/ Veliko manjših kršitev in prometnih nesreč V preteklem tednu se je "v občini Velenje zgodilo kar 16 manjših prometnih nesreč, v katerih so bili vozaiki oziroma njihovi sopotniki le lažje poškodovani ali pa so nesreče terjale le materialno škodo. Miličniki pa so zabeležili tudi IS kazaivih dejanj, 13 krat so morali intervenirati in sicer 8 krat na javnih mestih in petkrat v zasebnih stanovanjih. OGNIL SE JE AVTOBUSU IN SE ZALETEL V DREVO Z Graške gore se je II. septembra peljal proti Titovemu Ve-, lenju s kolesom z motoijem Silvo Kevc, 1956. V Škalah mu je pripeljal nasproti voznik avtobusa Milan Naveršnik, 1947. Kevc, ki je vozil nekoliko po levi, se je avtobusu sunkovito ognil in zapeljal s ceste in se zaletel v drevo. Pri tem se je hudo telesno poško- doval in se zdravi v mariborski bolnišnici. KAZAL SPOLOVILO Pri velenjski knjižnici se je pretekle dni pogosto pojavljal neznan moški, ki je mimoidočim kazal spolovilo. Tako je bilo tudi 13. septembra v večernih urah, ko so miličniki takoj po prijavi, tam zalotili E. H. Ta dejanja sicer ni priznal, njegovo krivdo bo obravnaval sodnik za prekrške, dejstvo pa je, da podobnih nevšečnosti mimoidoči naslednje dni niso imeli. NEZAKLENJENI AVTOMOBILI Raznoraznih kraj iz avtomobilov je bilo tudi v zadnjih dneh veliko, med njimi tudi dve takšni, ki sta jih dolgoprstneža zlahka opravila, saj vozili nista bili zaklenjeni. Dopoldne 14. septembra je ostal brez 200 DEM in 500 tisočakov Bojan L, ki je imel svoje vozilo parkirano pri Starem Jašku, naslednji dan pa brez več kot 14 milijonov Jože F., ki je imel avtomobil (zaklenjen s ključavnico, ki jo brez težav odklene vsak ključ) parkiran v Pre-logah. ODŠKODOVANCA SE PRETEPLA Dopoldne, 14. septembra sta vinjena Vojko S. In Igor R. ukradla kolo z motorjem Francu Č. iz Titovega Velenja. Vendar pa jima je po nekaj metrih vožnje zmanjkalo bencina in oškodovanec ju je dohitel in skušal dobiti svoje vozilo nazaj. Vojko in Igor pa sta ga napadla, tako da je moral zbežati. S kršitvami pa sta nato še nadaljevala in Vojka S. so miličniki dobili na Koroški cesti ter ga odpeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Seveda pa čaka oba pot k sodniku za prekrške, pa tudi na sodišče. STEPLA STA SE V bifeju trgovine v Šaleku sta se 14. septembra popoldne stepla Jože F. in Dragan B. Posredovati so morali miličniki, ki pa so seveda napisali prijavo sodniku za prekrške. TATU PREGNALI ŽELEZNIČARJI Doslej še neznani storilec je skušal v soboto okoli pete zjutraj vlomiti v trgovino Reprodukt v Šmartnem ob Paki. Ko je razbil steklo, so ga slišali železničarji in ga pregnali. VEC VLOMOV IZ GRADBIŠČ STANOVANJSKIH HIŠ V noči na 16. september je obiskal dolgoprstnež, morda pa jih je bilo tudi več, kar nekaj novih stanovanjskih hiš v Šaleku. Srečka Š. in Staneta V. je oškodoval za precej orodja. IZ RECEPCIJE ODNESEL 7 MILIJONOV Za trenutek je receptor hotela Paka 17. septembra zapustil svoje delovno mesto in ostal brez 7 milijonov dinarjev. Miličniki so kmalu izsledili tatu, B. B. in mu zasegli gotovino, medtem pa je zavrgel čeke. Izselitev v 6 slikah Biti razsodnik ali se postaviti na eno ali drugo stran v zadevi, ki bi jo lahko naslovili z izselitev iz samskega doma REK< je nemogoče. Tudi zato, ker je izjav vsaj toliko kolikor je udeležencev — prej ali kasneje. Neko ponedeljkovo septembrsko dopoldne je v naše uredništvo prišel Miro Č. Zaradi izselitve iz samskega doma REK, po mnenju Mira (predstavnika izseljenih) in sindikata, nezakonitega in neupravičenega do treh donedavnih stanovalcev — Radomira M. in Ljubomira V. do junija, Anice T. pa malo dlje — do petka, 8. septembra. Razlog po mnenju teh dokaj mizeren: Radivoje in Ljubomir sta nek majski večer v samskem domu obiskala Anico in se pri njej zadržalo čez noč. Obisk je bil precej glasen, zjutraj pa naj bi se obiskovalca, tudi stanovalca doma, zapletla z varnostnikom. (Beri: napadla naj bi ga). To pravi varnostnik Vinko R. Po besedah udeležencev obračuna pa naj bi imela z njim zjutraj le malo glasnejšo razpravo. To je bilo dovolj, da so Radi-voja in Ljubomira iz samskega ta so bili Rekovi samski domovi skoraj dežurna tema mnogih razprav občinskih organizacij — sindikat, Komite za SLO, mladina: kot tudi organizacij v Reku — mladina, ZK, Komite za SLO. V glavnem so se razprave nanašale na to, da je v teh domovih premalo discipline, da se ne spoštuje hišni red« ... (konec citata). In naprej, ob koncu pojasnila: »Ob neupoštevanju hišnega reda v domovih, kjer je na relativno majhni površini skoncentrira-no preko 700 stanovalcev, različnih navad, osebnostnih lastnosti in nacionalnosti, lahko zelo hitro pride do nepredvidljivih in hudih razmer. Ali bo za to takrat prevzel odgovornost tisti, ki danes vneto zagovarja popuščanje pri izvrševanju hišnega reda v samskih domovih?« Slika 4. Sindikat: Ti trije ljudje so se na sindikat obrnili že junija, ker zadeva ni potekala po pravilih: odločbe o izselitvi so bile brez pravnega poduka, zadeve ni obravnaval svet stanovalcev, ki je za to pristojen. Po 3. točki hišnega reda je za izrek pristojen domski svet in če ga tudi izreče vodja, ga mo- doma takoj izselili, Anici pa so dovolili, da v domu biva še tako dolgo, dokler ne najde drugačne rešitve. Ker jo sama ni poiskala, so jo našli na upravi domov in tudi njo izselili. Takoj po dogodku je zraven sindikat, na katerega se prizadeti obrnejo. Ta svetuje: tožiti, sploh ker gre za dobre delavce, o čemer so se s sindikata pozanimali pri njihovih predpostavljenih. V samskem domu pa pravijo, da dober delavec še ni rečeno, da je tudi dober stanovalec. No vidite, da se je zapletlo. Zato biti razsodnik v zadevi, ki ima toliko nians kolikor oči jo gleda, ni mogoče biti. Pa jih poglejmo: Slika 1. Miro Č.: Tako kot prizadeti zdaj že bivši stanovalci Samskega doma je prepričan, da niso krivi. Trdi, da sta imela izseljena stanovalca z vratarjem le glasnejšo razpravo. To je možno. Pravi, da jima je potem upravnik obljubil, da ju sprejmejo nazaj, ko se zadeva malo umiri, vsekakor pa že dva meseca kasneje. (Dva meseca sta že zdavnaj minila). Upravnik pravi, da ni rekel čisto tako. Ampak ker naj bi rekel, sta prizadeta odstopila od tožbe. Tudi to bi bilo možno. Trdi, da je o zadevi razpravljal tudi svet samskega doma, na seji pa prizadeti niso bili prisotni. To je res. Na tem svetu naj bi pravilnost odločitve upravnika potrdili, vendar zapisnik nima podpisa predsednika._To je pa čisto res. Ker je dejstvo, da ga nima. Slika 2. Pogovor v redakciji: Po tistem kar doslej vemo. Vemo pa malo »Če je bilo samo enkrat,« pravi eden .. . »Kaj pa če imaš v družbenem stanovanju zabavo vso noč,« pravi drugi . .. »A stanovalci samskih domov pa niso ljudje?« se sprašuje tretji . . . »Ampak red pa tudi mora biti,« pribija četrti... Slika 3. Rekov Družbeni standard: »Sredi preteklega le- ra ta svet potrditi. Tovariša Mi-livoja in Ljubomira je sindikat napotil na sodišče, vendar nista šla. Šla pa bo, kot pravi, Anica. Naknadno je svet stanovalcev sejo sicer imel, in naj bi izselitev tudi potrdil, vendar zapisnika predsednik ni želel podpisati, češ da se noče ukvarjati s takšnimi stvarmi. Zadeva meče slabo luč na upravo. Čeprav morajo za vzdrževanje reda uporabljati ri-gorozne ukrepe, pa morajo biti ti v skladu s pravili. Slika 5. Vodja samskih domov: »Povedal sem jima, da je fizično obračunavanje v Samskih domovih Rek ena izmed najhujših kršitev hišnega reda, ki ima za posledico takojšnjo odpoved bivanja.« (konec citata)... »Seje sveta predsednik ni sklical vse do 28. junija, ko jo je na mojo zahtevo. Na seji so vsi prisotni podprli ukrep zoper kršitelje. Naslednji dan, ko je bil zapisnik napisan, pa je predsednik odklonil podpis zapisnika, čeprav ga ni videl, z izgovorom, da ga ne more podpisati zaradi zamere in miru.« Iz petih slik 6. slika: Postaviti se na eno ali drugo stran? Neumnost. Preveč različnih pogledov na isti dogodek. Življenje ni nikoli črno-belo, ampak premore celo paleto nians. V zadevi zagovarja vsak svoj prav. Se pa nepristranskemu, kolikor je to lahko, opazovalcu le poraja nekaj vprašanj, ki bi dogodek lahko osvetlili: zakaj varnostnik, če je bil napaden, ni poklical postaje milice? Zakaj predsednik sveta stanovalcev zapisnika ne želi podpisati? Nedvoumni odgovori na ti vprašanji bi lahko sliko naredili drugačno — svetlejšo ali' temnejšo. Morda pa je še kaj upanja, da se bo zadeva umirila, in da bodo vsi trije ali pa vsaj kdo izmed njih še kdaj v samskem domu. Na sindikatu pravijo — >hvala bogu< — zadeva vsaj nacionalnega naboja ne nosi. Milena Krstič-Planinc XIV. Mala Napotnikova kiparska kolonija Jutri zjutraj se bodo v Zavodnjah znova oglasila kiparska dleta in kladiva, ki jih vsako leto v spomin na velikega umetnika Ivana Na-potnika vrtijo v rokah mladi kiparji velenjskih osnovnih šol. Kiparili bodo še v soboto dopoldne, nato pa bodo pripravili ob 14. uri priložnostno razstavo svojih izdelkov.