Poštnina plačana v gotovini.
54.
V Ljubljani, dne 13. junija 1925.	Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI US
ljubljanske in mariborske oblasti.


Vsebina:
185. Pravilnik o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav.
Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
185.
Na predlog gospoda ministra za promet GDŽ br. 1171/25 in na podstavi člena 41. zakona o prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923., ki je bil razglašen v 251. številki «Službenih Novin» z dne
1.	novembra 1923.,* je odobril ministrski svet v seji z dne 28. aprila 1925. ta-le pravilnik, ki se glasi:
Pravilnik
o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav.**
I.	Povračila potnih in selitvenih stroškov.
Člen 1.
Potni in selitveni stroški se povračajo po poseb-jmm «Pravilniku o potnih in selitvenih stroških uslužbencev državnih prometnih naprav», ki ga je predpisal ministrski svet z aktom GDŽ br. 28.924 z dne 6. septembra 1924.,*** v katerem pa se odrejajo nastopne izpremembe in dopolnitve:
Člen 1. se izpreminja ter se glasi:
«Za službeno potovanje se smatra vsako poto-yanje in bivanje po službenem državnem poslu, če je nad dva kilometra daleč od kraja ali okoliša rcdnega službovanja.
Za službeno potovanje se smatra tudi potovanje, daljše od dveh kilometrov, zaradi preselitve v nov tužbeni kraj, če se je izvršila premestitev po služ-^°ui potrebi.
^a kraj ali okoliš rednega službovanja se smatra ki'aj. kjer uslužbenec službuje.»
Člen 2. se izpreminja ter se glasi:
«Ce ne dobi uslužbenec od nadrejenega starejšine pismenega naloga, ki ga je treba priložiti računu, ne sme oditi na službeno potovanje, razen če je za to upravičen ali pa zavezan s posebnimi predpisi ali uaredbatni, na katere se mora sklicevati v računu.
V nalogu za potovanje se mora označiti, dokdaj najdlje smo trajati potovanje.
Službeno potovanje kakor tudi bivanje po službenem državnem poslu, daljše od enega meseca, se ne prizna in ne plača nikomur, če se ne opraviči z naknadno odobritvijo ministra za promet ali gene-ralne direkcije železnic. Te odobritve ni treba za ?na potovanja, daljša od dveh mesecev, ki so bila lzvršena pred dnem 19. septembra 1924.»
Člen 6. se izpreminja ter se glasi:
, ‘Dnevnica za potovanje v državi jc troja, in •ucer:
zviga,na (inevnjca? ki se računi za prvih deset ^ dni potovanja od ure, ko uslužbenec odpotuje;
formalna dnevnica, ki se računi za naslednjih
1 °sct dni potovanja, in
1 Uradni list z dne 24. novembra 1923., šte-'Tka 356/107.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
l925)naCa> Z <lne 21' maia 1925'’ Št nl- (XXIIL —
!** Uradni list z dne 27. septembra 1924., šte-v>lka 288/90.
c) skrčena dnevnica, ki se računi za naslednje dni potovanja.
Začeto potovanje po poslu, svojevoljno prekinjeno, se smatra za podaljšbo" prvega potovanja.
Vse te dnevnice se obračunavajo in izplačujejo po tarifi, določeni v členih 42. in 43. tega pravilnika.»
Ölen 8. se izpreminja ter se glasi:
«Cas za dnevnico se računi od ure, ko se uslužbenec odpravi na pot, do ure, ko so vrne s poti.
Za vsakih celih 24 ur potovanja ali bivanja izvini kraja ali okoliša rednega službovanja se računi popolna dnevnica.
Če je ostanek večji od 12 ur, se računi popolna dnevnica, do vštetih 12 ur pa se računi polovica dnevnice.
Ce se v račun ne postavi ura odhoda in povratka, se zmanjša dnevnica za pol dne.»
Člen 11. se izpreminja ter se glasi:
«Za potovanja uslužbencev zunaj države se odreja stroškovna povprečnina po členili 7. in 9. tega pravilnika kakor dnevnica; toda za pregledovanje tudi teh računov so pristojni organi državnih prometnih naprav po Členu 33. tega pravilnika in po členili 66. in 67. pravilnika za računovodstvo in finance državnih železnic; pregledati in overoviti pa mora račune tudi organ krajevne kontrole pri dotični prometni napravi.»
Člen 14. se izpreminja ter se glasi:
Ce mora uslužbenec na službenem potovanju izjemoma plačati prevoz prtljage in vožnjo po železnici ali s parnikom, ima pravico do povračil, za vozovnico onega razreda, ki mu pristoji po tem pravilniku, kakor tudi do povračila za plačani prevoz prtljage, po potrdilih, ki jih priloži računu.»
Člen 16. se izpreminja ter se glasi:
«iPotna povprečnina je zvezana z onimi službenimi opravili, po katerih mora uslužbenec neprestano ali vobče vsak mesec potovati najmanj po deset dni.
Ta povprečnina se daje počez, mesečno, samo onim uslužbencem, ki so odrejeni z odločbo ministra za promet ali generalnega direktorja železnic na predlog direkcije za to, da pregledujejo službo na vsej progi ali na njenih poedinih delih redno ali vsak mesec najmanj deset dni,»
Člen 18. se izpreminja ter so glasi:
«Potna povprečnina se plačuje uslužbencu po zaslužku in po računu kakor potnina, in sicer po tarifi, določeni v členili 42. in 43. tega pravilnika, tako-Ie:
a)	Potna povprečnina v popolnem mesečnem znesku gre uslužbencu samo, če je potoval v dodeljenem okolišu službeno najmanj deset dni v istem mesecu; če je predložil za ta čas poročilo o potovanju kakor tudi račun za izplačilo s točnimi dnevi in urami odhoda in prihoda, prepotovanih krajev in števila dni, ki jih je prebil na poti, in če mu je šef oddelka vse to pregledal in račun izrečno overovil za izplačilo.
b)	Če je potoval uslužbenec, ki ima pravico do potne povprečnine, manj nego deset dni v istem mesecu, se mu zmanjša za vsak tak dan deseti del vse mesečne povprečnine.
c)	če je prebil uslužbenec, ki ima pravico do potne povprečnine, na odobrenem odmoru, odsotstvu,
bolovanju ali na drugem upravičenem odsotstvu od dolžnosti nad petnajst dni v istem mesecu, se mu odtegne za vsak dan preko tega trideseti del mesečno povprečnine.»
Člen 32. se izpreminja ter se glasi:
«Računu za potovanje je treba priložiti:
a)	nalog in dovolilo za potovanje ali za potno povprečnino v originalu ali v overovljenem prepisu;
b)	odlok o količini dnevnice v originalu ali v overovljenem prepisu (za potovanje zunaj države);
c)	priznanice (potrdila z žigom in podpisom blagajnikovim) o plačanih vozovnicah za potovanje po inozemskih železnicah in z inozemskimi parniki kakor tudi po domačih železnicah in z domačimi parniki;
č) dokazila za plačani prevoz prtljage, originalne tovorne liste za plačani prevoz pohištva po inozemskih železnicah in z inozemskimi parniki kakor tudi po domačih železnicah in z domačimi parniki.»
Člen 44. se izpreminja ter se glasi:
«Ta pravilnik velja od dne 1. aprila 1924. za vse uslužbence državnih prometnih naprav. Glede oseb, ki niso državni uslužbenci, ki pa potujejo na predlog ministra za promet ali ministrskega sveta po službeni potrebi državnih prometnih naprav, odreja dnevnico minister za finance na predlog ministra za promet.
Upokojencem državnih prometnih naprav pristoji, če se odrede na službeno potovanje, dnevnica po položaju in plači, s katerih so bili upokojeni, in sicer po razpredelnici v členih 42. in 43. toga pravilnika.»
Člen 46. se izpreminja ter se glasi:
«Stare potne povprečnine veljajo do odobritve novih, nove pa se predlagajo in odobrujejo začetkom vsakega leta, izjemoma pa tudi med letom, v mejah kreditov, ki so za to odobreni.»
II.	Kilometrina.
Člen 2.
Strojno in vozno osebje na železnicah in ladjah kakor tudi na avtomobilih in kamionih dobiva, dokler opravlja službo, kilometrino po predpisih tega pravilnika; ostali uslužbenci pa nimajo pravice do kilometrine.
Člen 3.
Strojnemu osebju se računi ta kilometrina po nastopni razpredelnici in tarifi:
Redna številka	Na en kilometer vožnje							
	pripada dinarskih par	na normalni progi					na ozki progi	
		ekspresnega in brzega vlaka	potniškega vlaka kakor tudi na potniški ladji in avtomobilu	mešanega vlaka	brzo-tovornega vlaka	tovornega, vojaškega materialnega vlaka kakor tudi tovorne ladje in kamiona	potniškega in mešanega .	vlaka	tovornega vlaka
1. 2.	strojevodji kurjaču	8.8	8.8	11	n	13.2	13.2	16.5
		5.5	5.5	7.7	7.7	9.9 1 9.9 ! 12.1		
Člen 4.
Strojnemu osebju se računi v število prevoženih
kilometrov samo dejanski prevoženo število kilometrov ob nastopnih omejitvah in dopolnitvah:
a)	Ena ura držanja pare na končnih postajah se računi za tri kilometre.
b)	Ena ura premikanja na postajah se računi za 12 kilometrov vožnje, in sicer: pri potniških vlakih za premikanje na končnih postajah, pri potniških vlakih za premikanje na vmesnih postajah, a na večjih postajah, kjer se vrši premikanje s posebnimi stroji in partijami osebja, po stavku za tovorne vlako na normalni progi.
c)	Pri vožnji s samo na pol segreto ali s hladno lokomotivo se računi kilometrina po stavku za brze in potniške vlake.
č) Za režijska potovanja se računi polovica kilometrine, predpisane za dotični vlak.
d)	Za režijska potovanja samo z lokomotivo se računi polovica kilometrine, določene za brze in potniške vlake.
e)	Držanje pare in premikanje se obračunava samo, če traja najmanj četrt ure; vsaka nadaljnja pričeta četrt pa se računi za celo uro. Premikanje se smatra za prekinjeno, če traja prekinitev dlje nego četrt ure.
f)	Če prebije strojno osebje v službi zunaj svojega stalnega službenega kraja več nogo tri dni (72 ur), mu pristoji za ves ta čas razen kilometrine polovica predpisane dnevnice, če osebje v tem času ne potuje (t. j. ne napravi kilometra), mu pristoji cela dnevnica za ta čas, ne glede na omejitev treh dni. To velja tudi za vozno osebje.
g)	Vojaki železniške komande, zaposleni pri delu v kurilnicah kot strojevodje in kurjači, dobivajo polovico onega, kar uživa prometno osebje kot kilometrino in premijo.
h)	Spremljevalcem parnih kotlov pristoji kilometrina kakor kurjačem.
i)	Spremljevalcem, ki kurijo peči, kjer ni parne kurjave, pristoji kilometrina kakor kurjačem parnih kotlov.
j)	Spremljevalcem, ki nadzirajo razsvetljavo, kjer ni plinske razsvetljave, pristoji kilometrina kakor zaviračem.
k)	Tretji osebi na stroju pristoji kilometrina kakor kurjaču.
Člen 5.
Voznemu osebju se računi kilometrina po tej razpredelnici in tarifi:
Redna I številka f	Pojasnilo	Na en kilometer vožnje pripada j		
1	Komu	vlakovodji kakor tudi krmilarju	sprevodniku In manipu- lantu	zaviraču in 1 vozovnemu^ spremljevalcu kakor tudi matrozu
2	Koliko	dinarskih par	dinarskih par	dinarskih par
3	Na normalni progi	137,	10	9.60
4	Na ozki progi	16.20	127,	12
1 5	Na ladji	137,	10	9.60
Člen 6.
Voznemu osebju se računi v število prevoženih kilometrov samo dejanski prevoženo število kilometrov ob nastopnih omejitvah in dopolnitvah:
a)	Za režijsko potovanje na lokomotivi ali z vlakom zaradi prevzema vlaka ali zaradi povratka v stalni službeni kraj se računi samo polovica kilometrine.
b)	Kdor nadomešča voznega uslužbenca, ima ob nadomeščanju pravico do kilometrine onega, katerega nadomešča.
c)	Če mora bivati vozni uslužbenec po svoji dolžnosti zunaj svojega stalnega službenega kraja, se mu dd brezplačno odmorišče na postaji. Če pa ni zanj posebnega prostora v odmorišču, se mu dd razen kilometrine kot odškodnina za odmorišče:
za bivanje nad 6 ur 5 dinarjev, za bivanje nad 12 ur pa 10 dinarjev, č) Če prebije vozni uslužbenec po službeni potrebi zunaj svojega stalnega prebivališča nad tri dni, se mu dd za ta čas še po 10 dinarjev na dan kot odškodnina za odmorišče, ne glede na to, ali je imel odmorišče ali ga ni imel na progi ali v kraju, kjer je prebil ta čas.
Člen 7.
Na dispozicijskih postajah, ki imajo stroje za premikanje, pristoji premikalnemu osebju, kret-nikom, ki so .zaposleni pri premikanju, kakor tudi vozovnim popisovalcem po kilometru 0-09 dinarjev kot kilometrina, pri čemer se računi vsakemu ena ura za 12 kilometrov.
Ta odškodnina jim pristoji samo za dejanske ure premikanja.
Člen 8.
Kilometrina strojnega in voznega osebja se obračunava na podstavi podatkov iz knjižic za kilometrino in premijo (po obrazcu GKMC 9) ob nastopnih pogojih:
a)	Knjižice za kilometrino in premijo so sestavni del računskega arhiva; voditi se morajo kar naj-skrbneje ter se morajo koncem leta ali po prestanku daljšega potovanja shraniti v arhiv one edinice, ki obračunava kilometrino, ali pa v arhiv knjigovodstva.
b)	Podatki, vpisani v knjižici, morajo biti točni, čitni, jasni, neradirani in nezamazani. Za njih točnost so solidarno odgovorni uslužbenec, na čigar ime so glasi knjižica, vlakovodja, ki jo izpolnjuje, in dežurni uradnik, ki jo overavlja.
c)	Po zvršetku vsakega potovanja se mora vsak uslužbenec uveriti, ali so mu izvršena potovanja vestno vpisana in pristojno overovljena.
č) Potovanja overavlja samo dežurni prometni uradnik; vsak drugi uslužbenec, ki bi knjižico overovil, pa je odgovoren za disciplinski kaznivo dejanje po členu 149., točkah 7.) in 13.), zakona o državnem prometnem osebju.
d)	Po dovršenem potovanju mora vsak uslužbenec takoj osebno predložiti svojo knjižico dežurnemu uradniku v overovitev, pred odhodom na pot pa jo osebno izročiti vlakovodji. To služi za kontrolo, in sicer vlakovodji na odhodni postaji, da je uslužbenec prišel zaradi potovanja, dežurnemu uradniku končne postaje pa, da je uslužbenec res tja dopotoval in da ni nikjer zaostal na poti.
•e) Prepovedano je, da bi ostajale knjižice, zlasti pri stalnih povratnih sporedih, ves mesec pri vlakovodji. Če bi se to ugotovilo z iznenadnim pregledom, je tudi vlakovodja odgovoren za disciplinski kaznivo dejanje po členu 149., točkah 7.) in 13.), zakona o državnem prometnem osebju.
f)	Zamazane, radirane in popravljene knjižice predstavljajo kaznivo dejanje po členu 149., točkah 7.) in 13.), zakona o državnem prometnem osebju, kolikor ne bi spadale kot falzikkati pod dejanja, ki se kaznujejo po kazenskem zakonu.
g)	Naknadni vpisi potovanj in drugih podatkov, Iti niso bili o pravem času vpisani v to knjižico, so kar najstrože prepovedani in tvorijo dejanje, kaznivo po kazenskem zakonu. Toda uslužbenec, ki vidi, da mu izvestne odškodnine niso vpisane v knjižico, dasi ima pravico do njih, sme zahtevati samo po redni poti, da se mu priznajo te odškodnine, in na te vloge je treba odrediti najhitrejšo preiskavo ter izdati potrebno rešitev.
h)	Dri vlakih za material, ki vozijo do kakšnega kilometra na odprti progi ali do kraja, kjer jo skladišče materiala, overavlja knjižice namesto prometnega uradnika nadzorni inženjer, progovni mojster ali starejšina materialnega skladišča.
i)	V knjižico se vpisujejo samo celi kilometri, ne pa ulomki.
j)	Vsak uslužbenec, ki ima pravico do kilometrine, dobi začetkom vsakega leta v zameno za stari knjižici dve novi, in sicer: eno za lihe mesece (januar, marec, maj, julij, september in november), drugo pa za sode mesece (februar, april, junij, avgust, oktober in december).
k)	Na koncu vsakega meseca, najkesneje pa do tretjega dne tekočega meseca za minuli mesec, mora izročiti vsak uslužbenec svojo knjižico domači postaji zaradi obračuna zaslužene kilometrine ter vzeti novo knjižico za potovanje v tem mesecu.
l)	Uslužbencu, ki izgubi ali uniči svojo knjižico, zapade polovica neobračunjenega zaslužka do dne, ko prejme novo knjižico, v korist državne blagajne brez pravice do odškodnine.
m)	Na en dan sme biti vpisanih v eno knjižico za kilometrino in premijo največ šest potovanj. Toda na kratkih progah, kjer utegne biti na en dan več nego šest potovanj, sme uporabljati vsak uslužbenec za isti mesec po dve knjižici.
n)	V razpredelek «Odmorišče» se vpisuje samo bivanje na končnih postajah vlaka, če je trajalo nad šest ur in če na postaji ni bilo postelj v odmorišču. Bivanje nad šest ur na vmesnih postajah, provzročeno s tem, ker se je zakasnil vlak zaradi prometne ovire, se ne vpisuje v knjižico in se tudi ne jemlje v obračun.
o)	Na postajah, ki imajo odmorišče s posteljami za vozno osebje, se daje odškodnina za odmorišče samo, če potrdi dežurni uradnik v knjižici poleg časa prihoda in odhoda v pripombi, da so bilo vse postelje v odmorišču oddane, in če označi poleg tega, katero osebje in s katerega vlaka je uporabljalo odmorišča.
III.	Nagrade za delo na terenu.
Člen 9.
Za delo na terenu (kakor: za trasiranje in gradnjo ali rekonstrukcijo prog, za načrtovanje zemljišč, rek in potokov, za kontroliranje pnevmatičnega fundiranja mostov in razna merjenja pri izdelavi objektov in zgradb, za opraščanje [razčišča-nje] proge ob nesrečah in nezgodah, za občasno prevzemanje in pregledovanje gradbenih del in materiala, za kolavdiranje in prevzemanje zgradb na suhem in na vodi, za spremljanje dvornih vlakov kakor tudi za razlaščanje zemljišč in prevzemanje novih prog) pristoji specialna nagrada za težje, napornejše in za življenje in zdravje nevarnejše delo, in sicer:
a)	gradbenim in strojnim inženjerjem, uradnikom kakor tudi ostalim uradnikom in zvaničnikom v sekcijah za trasitanje in gradnjo pri direkciji za gradnjo novih železnic za ves čas službenega dela na terenu v območju njih sekcije in izvun njega;
b)	gradbenim in strojnim inženjerjem, uradnikom kakor tudi ostalim uradnikom in zvaničnikom iz centrale ministrstva za promef in generalne direkcije, nadalje iz centrale vsake direkcije v resortu ministrstva za promet, če so zaposleni pri terenskem službenem delu zunaj kraja svojega službenega sedeža; in
c)	gradbenim in strojnim inženjerjem, uradnikom kakor tudi ostalim uradnikom in zvaničnikom v sekcijah za vzdrževanje proge in vsem ostalim edinicam omenjenih central, če so zaposleni pri terenskem delu izvun območja svoje edinice.
Člen 10.
Specialna nagrada za terensko delo znaša 50 % več nego dnevnica in stroškovna povprečnina, ki pristoji dotičnomu uslužbencu kot odškodnina za potno in selitvene stroške uslužbencev državnih prometnih naprav; celotna specialna nagrada se računi za terensko delo 8 ur, polovica te nagrade za terensko delo 4 ur, za terensko delo nad 4 ure pa celotna nagrada.
IV.	Doklade za tehnično, gradbeno in strojno nadzorstvo.
Člen 11.
Uradnikom in zvaničnikom tehnične, gradbene in strojne stroke (inženjerjem, arhitektom, kemikom, tehničnim uradnikom in zvaničnikom-nadzirateljem) v centrali ministrstva in generalne direkcije, v centrali vsake druge direkcije, uprave železniške delavnice in uprave za impregniranje pragov in gradiva kakor tudi izvun centralo vseh naprav ministrstva za promet pristoji za tehnično, gradbeno in strojno nadzorstvo in dola kot nagrada za težje in napornejše delo stalna mesečna doklada po nastopni razpredelnici in tarifi:
Redna številka	Pripada	Mesečno v centrali	dinarjev izvun centrale
1.	V I. kategoriji:		
a)	uradniku 4. in 5. skupine . .	600 • —	300 • —
b)	uradniku 6. skupine ....	300 • —	200 •-
c)	uradniku 7. skupine ....	200 • —	100 • —
č)	uradniku 8. skupine ....	200--	75'-
d)	uradniku 9. skupine ....	125- —	60- —
2.	V II. kategoriji:		
a)	uradniku 1. in 2. skupine . .	400- —	150- —
b)	uradniku 3. in 4. skupine. .	250 • —	100--
c)	uradniku 5. skupine ....	100- —	50'-
3.	V III. kategoriji:		
a)	uradniku 1. skupine ....	150-—	75--
b)	uradniku 2. in 3. skupine . .	100--	50--
c)	uradniku 4. skupine ....	50- —	25 • —
4.	Zvaničniku-nadziratelju . .	50 • —	20- —
Ta doklada se izplačuje mesečno naprej z rednimi prejemki vred.
V.	Doklade za nočno delo.
Člen 12.
Za nočno delo pristoji dnevna doklada za težje in napornejše delo tukaj imenovanemu prometnemu in strojnemu osebju po nastopni razpredelnici in tarifi:
	Doklade za nočno	delo	
Redna številka	pripadajo	na vseh dispozicij-skih postajah	na ostalih postajah
a)	prometnemu osebju,		
	in sicer:		
1.	uradniku		10- —	5- —
2.	zvaničniku		S’ —	4- —
3.	služitclju		3 —	2--
b)	strojnemu osebju,		
	in sicer :		
1.	vozovnemu pregledniku . .	6' —	3' —
2.	vozovnemu čuvaju ....	5- —	2-50
3.	vozovnemu mazaču ....	3 —	2 —
Ta doklada se izplačuje po zaslužku mesečno na poseben plačilni seznamek s priloženimi dokazili o nočnem delu.
člen 13.
Za nočno delo v vsaki noči najmanj osem ur se računi popolna doklada, za nočno delo v vsaki noči pod osem ur pa se računi polovica doklade, če ni trajalo delo manj nego dve uri.
Za nočno delo se računi čas, prebit na delu od 20. do 6. ure.
VI.	Nagrade za prekočasno delo.
Prekočasno delo v akordu.
Člen 14.
Nagrada za delo v akordu se odreja in izplačuje na specialne predloge in z odobritvijo ministra za promet.
Pri kontroli dohodkov se plačuje prekočasno delo v akordu po količini izvršenega posla, in sicer po nastopni razpredelnici in tarifi:
Prekočasno delo v akordu
Redna številka	se plačuje	Din	p
1.	za pregled računa o dohodkih od voznine za blago od vsake tovorne		
2.	karte z enim tarifnim stavkom po za pregled računa o dohodkih od voznine za blago od vsake tovorne		15 !
3.	karte z več tarifnimi stavki po . . za pregled računa o doliodkili od voznine za potnike, prtljago in ekspresno blago od vsake karte		20
4.	z enim tarifnim stavkom po . . . za pregled računa o dohodkih od voznine za potnike, prtljago in ekspresno blago od vsake karte		10
	z več tarifnimi stavki po ... . Prekočasno delo na	aro.	10
člen 15.
Vsak uslužbenec mora delati tudi prekočasno brez posebne nagrade za to, če odredi to starejšina Po službeni dolžnosti in potrebi in če ne bi trajalo takšno delo dlje nego eno uro na dan.
Člen 16.
Uslužbenec, ki se zakesnjuje, ki čestokrat iz-ostaja ali ki dela leno, mora obladati zastoj v njemu poverjenem poslu tudi s prokočasnim delom brez posebne nagrade za prekočasno delo.
Člen 17.
Uslužbenec v centrali ministrstva za promet kakor tudi v centrali vsake direkcije in uprave želez-aiške delavnice, ki dela tudi prekočasno po naredbi sv°jega nadrejenca zato, ker to zahteva nujna služ-•ena potreba, ali zato, ker je služba v zastoju zbog Nezadostne delovne moči, dobiva za vsako popolno Ur° prekočasnega dela, kadarkoli je delal preko rednih ur še prekočasno, najmanj dve celi uri na Un> posebno nagrado za naporno delo po nastopni razPredelnici in tarifi:
	Prekočasno delo na uro	
II Redna II številka	se plačuje na uro	Din
a) 1. 2. 3. b)	uradniku I. kategorije:	
	°d 1. do 5. skifpine	 °d 5. do 7. skupine	 °d 7. do vštete 9. skupine	 uradniku II. kategorije:	15- — 13' — 10- —
4. 5. c)	od 1. do 3, skupine	 od 3. do vštete 5. skupine	 uradniku III. kategorije:	12--9- —
6.	od 1. do 3. skupine . .	8’ —
7.	od 3. do vštete 4. skupine .	6' —
C)	zvaničniku		5-
d)	služitelju		4-—
To nagrado more dobiti izjemoma tudi uslužbenec v skladišču materiala po specialni odobritvi ministra za promet ali generalnega direktorja držav nih železnic.
Člen 18.
Prekočasno delo v akordu in na uro se plačuje mesečno po zaslužku na poseben plačilni seznamek.
Mesečni znesek uslužbenčeve nagrade za prekočasno delo v akordu, ki preseza šest sto dinarjev, se ne izplačuje.
Člen 19.
Mesečni znesek uslužbenčeve nagrade za prekočasno delo na uro preko dveh ur na dan se ne plačuje, prekočasno delo pod dvema urama na dan pa se ne računi za izplačilo.
Člen 20.
Prekočasno delo odreja po službeni potrebi, in sicer: ministrov pomočnik v vsem ministrstvu, generalni direktor železnic v vseh železniških direkcijah, direktor v svoji direkciji in upravnik železniške delavnice v svoji delavnici — na predlog svojih podrejenih organov ali po naredbi nadrejencev.
VII.	Premije za prihranke pri materialu in za povečano delo v delavnicah.
Člen 21.
Glede premij za dosežene prihranke pri mazivu in gorivu kakor tudi za povečana dela v delavnicah se izdelajo posebni pravilniki, prav tako za tehnično nadzorstvo in izvrševanje del.
VIII.	Opravilne doklade.
Člen 22.
Glede na odličnejši položaj in posebni značaj posla, kjer je treba povečane pozornosti,, močnejše in posebne izobrazbe in večjega napora pri delu, dobivajo: v centrali ministrstva za promet in generalne direkcije, v centrali vsako druge direkcije in v centrali uprave železniške delavnice mesečno opravilno doklado tukaj imenovani uslužbenci po nastopni razpredelnici in tarifi:
Opravilno doklade.
! Redna ] številka	Kot to nagrado prejema	mesečno dinarjev v centrali
1.	pomočnik ministra za promet ....	2000 •-
2.	generalni direktor železnic		2000 • —
3.	pomočnik generalnega direktorja in	
	direktor		2000 •-
4.	direktorjev pomočnik		1500- —
5.	načelnik		1200--
6.	upravnik uprave železniške delavnice .	100<)- —
7.	šef odseka, razen onih, ki prejemajo	
	doklade iz člena 11. tega pravilnika .	400--
Člen 23.
Opravilna doklada se izplačuje mesečno naprej z rednimi prejemki vred.
IX.	Posebne nagrade.
a)	Nagrade vozovnim preglednikom za izvršeno popravilo na vozu.
Člen 24.
Če izvrši vozovni preglednik popravilo na vozu takoj, ko ga odpne, tako da ni treba odpraviti voza v kurilnico in tam čakati na popravilo, dobi za to posebno nagrado po nastopni razpredelnici in tarifi:
Vozovni preglednik za popravila na vozu
	-. .	
•p “S	dobiva kot posebno nagrado	Din
1.	za popravilo enega vlažilnega kavlja .	15--
2.	za popravilo enega odbojnega okrova .	10- —
3.	za popravilo in izmeno enega odbijača	7- —
4.	za popravilo ene polžaste vzmeti . . .	5- —
5.	za popravilo ene nosilne vzmeti . . .	5--
6.	za popravilo ene spodnje mazalice . .	3 —
7.	za popravilo enega stremena mazalice .	2 —
8.	za popravilo enega zavornjaka ....	2 —
9.	za popravilo ene glavne spenjače . .	2' —
10.	za popravilo enega para vzmetnih spojk	1- —
člen 25.
Posebna nagrada za popravila na vozovih se izplačuje vozovnim preglednikom mesečno na poseben plačilni seznamek, in sicer v breme kredita za popravila vozil; temu seznamku morajo biti priložena dokazila o izvršenih popravilih po obrazcu, ki ga predpiše generalna direkcija na predlog strojnega oddelka.
Zaporniška služba.
člen 26.
Za zaporniško službo se daje posebna nagrada 50 dinarjev mesečno naprej z rednimi prejemki vred, in sicer: progovnemu mojstru, pregledniku proge in čuvaju proge, čigar rodbina opravlja zaporniško službo, in sicer samo, dokler jo opravlja.
Telefonska služba.
Člen 27.
Čuvaj proge, ki mora poleg tega, da opravlja redno dolžnost, opravljati telefonsko službo, dobiva za telefonsko službo po 50 dinarjev kot posebno nagrado mesečno naprej z rednimi prejemki vred.
Zasleditev počene tračnice in osi.
Člen 28.
Uslužbenec, ki zasledi ob opravljanju svoje redne dolžnosti počeno tračnico na progi in to takoj naznani najbližji edinici, dobi za to 50 dinarjev kot posebno nagrado, ki se mu izplača na predlog pristojne sekcije za vzdrževanje proge na poseben plačilni seznamek; temu seznamku mora biti priložen zapisnik, s katerim se potrjuje, da je tračnica počila in da se je nadomestila z novo.
Člen 29.
Uslužbenec, ki zasledi ob opravljanju redne dolžnosti počeno os pri vlakovnem vozu in to takoj naznani postajnemu načelniku ali najbližjemu pristojnemu organu, dobi za to 500 dinarjev kot posebno nagrado, ki se mu izplača na predlog strojnega oddelka na poseben plačilni seznamek; temu seznamku mora biti priložen zapisnik, s katerim se potrjuje, da je os počila in da se je dotični voz zaradi tega iz vlaka izločil in kam poslal v popravilo.
Čuvanje proge v skalovju.
Člen 30.
Preglednik ali čuvaj proge, čigar okoliš je v skalovju, dobiva po 50 dinarjev mesečno naprej z rodnimi prejemki vred kot posebno nagrado za čuvanje proge od skal.
Preprečevanje štrkov.
člen 31.
Če uslužbenec ali privatna oseba pomore, da se ne pripeti štrk ali nesreča na progi, dobi za to kot posebno nagrado največ 2000 dinarjev, in sicer na predlog pristojnega oddelka, po zaslišanju železniškega sveta (odbora) in z odobritvijo generalne direkcije železnic.
Če je pomoglo več oseb, preprečiti štrk ali nesrečo, se jim podeli ta nagrada solidarno.
Glede tega izdatka se mora zahtevati od krivca, da ga povrne državni blagajni.
čuvanje črpalk in trajektov.
Člen 32.
Paznikom črpalk v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Subotici, «Nišu, Novem Sadu in Skoplju se daje za čuvanje črpalk po 50 dinarjev na mesec naprej z rednimi prejemki vred kot posebna nagrada.
Člen 33.
Nadziratelju trajekta se daje po 100 dinarjev na mesec naprej z rednimi prejemki vred kot posebna nagrada.
Zaključek letnega računa.
•	Člen 34.
Za zaključek letnega računa v predpisanem roku, in sicer pri vsaki direkciji v roku, ki je odrejen v členu 120. pravilnika za računovodstvo in finance državnih železnic, pri generalni direkciji pa v roku, ki je odrejen v členu 121. istega pravilnika, se izplača šefu knjigovodstva kot posebna nagrada 3000 dinarjev.
Honorarji učnih oseb v železniških šolah in kurzih.
Člen 35.
Honorar učnim osebam železniških kakor tudi ostalih prometnih šol in kurzov odobruje minister za promet v mejah kreditov, odobrenih za to s proračunom, vsako leto naprej na predlog direkcije, ki ga mora ta podati pravočasno in po redni poti z učnim programom in seznamkom učnih oseb kakor tudi vseh ostalih podatkov za poslovanje in financiranje dotične šole ali dotičnega kurza.
Dajanje premoga, drv in starih pragov.
Cdem 36.
To velja tudi za nagrade in za tehnično nadzorstvo in izvrševanje del kakor tudi za premije za povečano delo v delavnicah.
Železniški uslužbenci in ostali uslužbenci državnih prometnih naprav smejo dobiti vsako leto za čas od dne 1. januarja do dne 31. decembra iz najbližjega skladišča železniški premog in drva po nabavni ceni, zvišani za 10 % režijskih stroškov, po nastopni razpredelnici in tarifi:
Redna II j številka I	Pojasnilo	Ton premoga	Metrov drv
1.	Oženjen uradnik		3	12
2.	Neoženjen uradnik ....	1	4
3.	Oženjen zvaničnik ....	2	8
4-	Neoženjen zvaničnik ....	1	3
5.	Oženjen služitelj		2	8
6.	Neoženjen služitelj ....	1	3
7.	Oženjeno pomožno osebje .	2	6
8.	Neoženjeno pomožno osebje	1	5
Člen 37.
Premoga in drv se daje uslužbencem samo toliko, kolikor ni to na škodo redne državne potrebe za vzdrževanje prometa.
Stari pragi, če jih je kaj, se dele osebju analogno kakor drva.
Člen 38.
Denar za premog kakor tudi za drva in stare prage se polaga naprej, potem pa se oddaja material po navodilih, ki jih izda generalna direkcija državnih železnic na predlog svojega ekonomskega oddelka.
Nagrade za kazenska doplačila-v vlaku.
Ölen 39.
Prometnim uslužbencem, ki so upravičeni, pobirati denar za izdane kazenske doplačilne vozovnice, se daje kot nagrada, in sicer:
a)	10 %■ vlakovnemu revizorju od celokupne vsote pobranih doplačil, izvršenih ob reviziji vlakov,
b)	10 % vratarju od celokupne vsote pobranih doplačil, izvršenih po njegovi prijavi;
c)	6 % sprevodniku ali manipulantu in 4 %, vlakovodji od celokupne vsote izvršenih doplačil, iz-vzemši primere, v katerih se po doplačilnih bile-tih ne vračunava nikakršno doplačilo in ne ‘pobira noben presežek.
Največja vsota, ki se sme izplačati v takih primerih, ne sme biti večja od 50 dinarjev za vsak poedini primer.
Od vsot, ki se poberejo kot konvencionalna kazen, se izplača 10%. kot nagrada zalotitcljem nepravilno prijavljene vsebino in težo blaga, vtovorjenega v vagon. Ta nagrada ne sme biti za en primer in eno partijo večja od 500 dinarjev.
Člen 40.
Denar, pobran za ta kazenska doplačila, kakor tudi pobrane kazni za nepravilno prijavljeno vsebino in težo vtovorjenega blaga morajo uslužbenci takoj izročiti pristojni blagajni s seznamkom.
Blagajna mora ta dohodek v kosmatem znesku takoj vpisati v dnevnik blagajne kot dohodek, skupni znesek nagrade pa takoj izračuniti, ga po odobritvi starejšine dotične neposrednje edinice izplačati po seznamku ter vpisati v dnevnik blagajne kot raz-hodek.
XII. Omejitve.
Člen 41.
Poleg predhodnih omejitev v tem pravilniku se predpisujejo še te-le:
a)	Za evidenco, kontroliranje in za overavljanje pravilnega izračunavanja nagrade za terensko delo mora biti pri vsaki edinici posebna «knjiga terenskih del», v katero mora vsak uslužbenec takoj vpisati vse potrebne podatke s popisom dela na terenu. Obrazec te knjige predpiše gradbeni oddelek generalne direkcije državnih železnic glede na člen 4. pravilnika o potnih in selitvenih stroških uslužbencev državnih prometnih naprav.
b)	Kdor prejema nagrado za terensko delo, nima pravice do opravilne doklade za oni mesec, v katerem je bil na terenskem delu.
c)	Kdor prejema premijo za prihranek pri porabi materiala, nima pravice, prejemati opravilno doklado.
Ce bi bila njegova opravilna doklada večja, se mu izplača razlika, ko se ta ugotovi z dokumenti, ki se morajo priložiti plačilnemu seznamku.
Člen 42.
Doklado iz členov 11., 22., 26., 27., 30., 32. in 33. tega pravilnika pristoje imenovanim uslužbencem ali njih vršilcem dolžnosti, dokler so na tem položaju, ob nastopnih omejitvah:
a)	Uslužbencu, ki ima doklado, pristoji ta doklada tudi v času, ko je odsoten zaradi odmora.
b)	Dokler je uslužbenec odsoten zaradi privatnega posla ali zaradi bolovanja ali zaradi poškodbe kakor tudi zaradi službenega potovanja, daljšega od enega meseca brez prekinitve ali daljšega od dveh mesecev s prekinitvami, pristoji njegova doklada po tem pravilniku njegovemu namestniku.
c)	Vse osebje, ki se ne šteje v eksekutivno osebje po členu 26. zakona o državnem prometnem osebju, se smatra za osebje centrale.
XIII. Konec.
Člen 43.
Ta pravilnik stopi povsem v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; doklade in nagrade po njem pa veljajo od dne 1. aprila 1925. v mejah kreditov, odobrenih za to s proračunom.
Dne 1. aprila 1925. prestanejo veljati vsi oni postranski prejemki in vse one postranske nagrade prometnih uslužbencev, kar jih ni s tem pravilnikom določenih in odobrenih.
Minister za promet:
A. M. Stanič s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Nikola Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Razne objave.
1095 Vabilo na V. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tiskarna «Sava» v Kranju, d. d.,
v četrtek dne 2 5. junija 1925. ob osemnajstih v prostorih podružnice Slavenske banke v Kranju z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1924. in predložitev bilance za leto 1924.
2.	) Poročilo nadzorništva.
3.	) Odobritev bilance za leto 1924. in sklepanje
o predlogu, upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.	*
4.	) Volitev družbenega predsednika in podpredsednika kakor tudi treh do petih članov upravnega sveta.
5.	) Volitev treh članov nadzorništva.
6.	) Slučajnosti.
* * *
Opomba. Po § 26. pravil daje vsakih deset delnic pravico do enega glasu. — Po § 27. imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki založe najkesneje osem dni pred občnim zborom delnice, katere tvorijo podstavo za njih glasovalno pravico, pri blagajni družbe ali pa pri podružnici Slavenske banke v Kranju.
V K r a n j u, dne 2. junija 1925.
Upravni svet.
1098 Vabilo na IV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
d. d. «Salus» v Ljubljani
v družbeni pisarni v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. IDA, v petek dne 2 6. j u n i j a 1 92 5. ob
petnajstih.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta.
2.	) Predložitev letnega zaključka in bilance za leto 1924.
3.	) Poročilo nadzorništva.
4.	) Razdelitev čistega dobička za leto 1924. in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
5.	) Volitev treh upravnih svetnikov in enega nadzornika.
6.	) Eventualia (predlogi in nasveti).
Opazka. Občni zbor je sklepčen po § 19. naših pravil, če je zastopana po prvem njegovem sklicu na njem vsaj četrtina delniške glavnice. Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu.
Delnice je treba položiti vsaj do dne 20. junija 1925. pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 9. junija 1925.
Upravni svet.
Kdor se zbora ne more udeležiti osebno, naj pošlje vsaj svojega zastopnika.
Tvornica za dušik d. d. Ruše.
Razglas.	1093
Delničarji Tvornice za dušik d. d. Ruše se vabijo na
8. redni občni zbor,
ki bo v petek dne 2 6. j u n i j a 19 2 5. ob pol šestnajstih (ob pol štirih popoldne) v prostorih Ljubljanske kreditne banke, podružnice Maribor, v Mariboru.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1924.
2.	) Poročilo revizorjev o računskem zaključku za leto 1924.
3.	) Sklepanje o bilanci in podelitvi absolutorija upravnemu svetu.
5.	) Volitev računskih preglednikov za leto 1925.
6.	) Poročilo o izpremembi pravil na podstavi pooblastila občnega zbora z dne 24. junija 1924.
* * *
Občnega zbora se smejo udeležiti po §§ 30. in 31. pravil oni delničarji, ki polože svoje delnice s seznamkom številk najkesneje do vštetega petka dne 19. junija 1925. pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri likvidaturi banke Niederösterreichische Escompte-Gesellschaft na Dunaju, L, Am Hof 2. Na podstavi položenih delnic se jim izdado legitimacije, ki se glase na deponentovo ime ter navajajo število deponiranih delnic in nanje odpadajočih glasov.
Vsakih 25 delnic upravičuje do enega glasu.
V Rušah, dne 9. junija 1926.
Upravni svet.
1097 Vabilo na občni zbor.
Podpisano društvo naznanja, da bo dne 2 6. junija 192 5. ob desetih v pisarni gospoda Gotfrida Hasenbichla v Konjicah št. 16 njegov občni zbor z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	) Računsko poročilo za upravno leto 1924.
3.	) Sklepanje o raziđu društva, eventualno nova volitev predstojništva in nadzorstvenega sveta.
4.	) Slučajnosti.
Hranilno in posojilno društvo — Spar- und Kreditverein v Konjicah,
dne 10. junija 1925.
Predstojnik: Lovrenc Hasenhichel s. r.
________ <•> /
1094 Vabilo na II. redni občni zbor,
ki ga bodo imele
Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner, d. d. v Ljubljani,
v torek dne 3 0. junija 1925. ob šestnajstih v sejni dvorani Ljubljansko kreditno banke v Ljubljani, Dunajska cesta št. 1 b, z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Sklepanje o letnem poročilu upravnega sveta.
2.	) Odobritev bilance in sklepanje o podelit/j absolutorija upravnemu svetu po prečitanem revizijskem poročilu.
3.	) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	) Volitev članov in namestnikov nadzorništva.
5.	) Slučajnosti.
• * * .
Po § 16. pravil morajo položiti delničarji, ki hočejo izvrševati glasovalno pravico, najmanj šest dni pred sestankom občnega zbora svoje delnice pri družbeni blagajni ali pa pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 11. junija 1925.
Upravni svet.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.