Leto XXXVIII
Št.2
Murska Sobota 17.jan 1985
CENA 35 DIN

NASLOV
ZAGODLO JO JE TUDI ŠOLAM
Hud mraz jo je precej zagodel tudi pomurskim šolarjem. Ker ni bilo avtobusov ob določeni uri, so ponekod zamujali k pouku ali na jih sploh ni bilo v šolo. Takšne probleme so imeli med drugim učenci osnovne šole 17. oktooer Beltinci. Zaradi težav pri kurjavi na so na osemletki na Kapeli morali končati 1. polletje že v sredo, ko je iz enakih razlogov odpadel pouk tudi na dvojezični osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi, na osnovni šoli Dane Šumenjak v Murski Soboti pa je morala dopoldanska izmena učencev predčasno domov.
Zaradi nizkih jutranjih temperatur in da bi učenci lažje prišli v šolo, so na osnovni šoli Prežihov Voranc na Srednji Bistrici premaknili začetek pouka za dve šolski uri za vse razrede, na osemletki v Črenšovcih pa za 1. in 2. razred. Takšno prilagajenje otrokom je treba prav gotovo pohvaliti.	J- G.
Doklej še zagate ogrevanja stanovanj?

Če se opremo zgolj na podatke, ki smo jih dobili v poslovalnici Petrola v Murski Soboti in tozdu Merkur veletrgovine Potrošnik, potem bi lahko z zadovoljstvom ugotovili, da ni problemov glede oskrbe z gorivi oziroma kurivi. Naftnih derivatov je namreč dovolj, občasno je premalo le mazuta, zato ga za zdaj razvažajo do vseh uporabnikov v omejenih količinah. Tudi z drvmi, premogom in kurilnim plinom m težav. Edinole pri lignitu je opazen izpad. Kot kaže, so si ljudje že prej nabavili zadostne količine vseh vrst kuriv, tako da zdaj ni čutiti kakega večjega navala.
Kljub temu pa so se v mestu Murska Sobota tudi v tej kurilni sezoni znašli v zagatah, še posebej tam, kjer morajo kotlovnice kuriti
Zgodovinski spomin-preverjena dejstva
Na 40-letnico osvoboditve naj bodo skozi vse leto uglašene vse jubilejne in tradicionalne prireditve. Pri tem se je treba izogniti razsip-ništvu in prihodke od proslav, srečanj in shodov namenjati predvsem za humanitarne dejavnosti, najbolje, da za izgradnjo kirurškega bloka v Murski Soboti. Kot rdeči niti razmišljanj sodelujočih
katere druge: štiri desetletja zadnjih bojev na Poljani, oblikovanja prve slovenske vlade v Ajdovščini, osvoboditve Istre in Primorja ter njune priključitve k Jugoslaviji, osvoboditve Ljubljane in več drugih pomembnih dogodkov. Omenimo naj polstoletnico Zleta svobod in izida prve številke Mladih potov, 40-letnici prvih kongresov družbenopolitičnih organizacij in osvoboditve iz koncentracijskih taborišč ter 35-letnico začetkov uveljavljanja samoupravljanja. Poleg že utečenih proslavljanj med letom — dneva OF, prvega maja in tako naprej — bo nujno zagotoviti kolikor mogoče smotrna in teži zgodovinskega spomina primerna praznovanja. Čim manj manifestacij in čim več koristnih delovnih srečanj — to naj bi bil moto letos organiziranih proslav in prireditev v Pomurju. Sem tudi sodi akcija 88 dreves za tovariša Tita, ki je po občinah in krajevnih skupnostih očitno obtičala na slepem tiru.
Pa jo imamo. Zima, ki ima vse značilnosti prave panonske zime, za katere so značilne debele snežne odeje in mraz, da drevesa pokajo. Snežna odeja do sedaj ni bila preveč debela zato pa je bil mraz, ne sicer tak, da bi drevesa pokala, so pa zato pokale cevi vodovoda in inštalacij za ogrevanje. No, ta naša zima ni samo tipično panonska, saj je iz poročil moč razbrati, da je zajela vso Evropo z mediteranskimi deželami vred.
Dosedanji mraz je poleg pokanja cevi povzročal predvsem težave avtobusnim prevoznikom, ki so jim zamrzovali rezervoarji, zaradi katerih so bile v avtobusnem prometu dokajšnje zamude. No-vozapadli sneg pa jim ne povzroča težav, saj večjih zamudni bilo. Na cestnem podjetju so nam povedali, da do sedaj ni bilo večjih problemov s cestami, saj so bile suhe, težave jim je delal sneg, ki je začel naletavati v nedeljo in ponedeljek, vendar so ceste v ponedeljek splužili in posipali s soljo. Ponovno je začelo snežiti v noči s ponedeljka na torek, toda tudi to sneženje ni povzročalo večjih težav v prometu, s pluženjem in posipavanjem pa so začeli v torek zjutruj, ko je bila minila glavna prometna gneča.
Splužili so tudi makadamske ceste z lesenimi plugi ter posipali mostove in klance. V Pomurju do sedaj večjih zastojev ni bilo, potrebna pa je previdna vožnja in na nekaterih delih zimska oprema. Nekaj težav je povzročila zmrzal tudi pomurskim železničarjem, saj je bilo nekaj zamud potniških vlakov zaradi mraza, odpovedale pa so tudi nekatere zapornice, vendar kakih večjih problemov niso imeli.
povzročil večje škode v gozdovih, saj posledic zmrzali ni čutiti, prav tako ne pričakujejo škode zaradi novega snega, ker je ta suh; enakega mnenja so tudi sadjarji. Vinogradniki tudi ne pričakujejo hujših posledic, kljub temu, da morebitne škode ni mogoče oceniti prej kot požene trta, vendar kljub temu upajo, da velike škode le ne bo, ker je bil les dozorel.
Zelo pa je sneg navdušil otroke, ki jih mraz seveda ne prizadene in kar naprej uživajo na snegu in ledu. Prav tako uživajo tudi smučarji. Kljub počitnicam in ugodnim snežnim razmeram pa na kirurgiji še ni večjega drena, kar je razveseljivo, nekaj poškodovancev je iskalo zdravniško pomoč, toda večjega navala le ni bilo.
z mazutom. Zlasti je to pereče v blokovskih stanovanjih, kjer je na centralno ogrevanje priključenih že okrog dve tretjim družbenih stanovanj. Marsikje se je ob izredno nizkih zunanjih temperaturah v stanovanjskih prostorih ogrelo komajda do 14 in nekoliko višjih stopinj. To je očitno premalo toplote, zato so se mnogi stanovalci pač znašli, kakor so vedeli. Ne meneč se pri tem, koliko denatja bodo morali odšteti pri plačevanju kurjave, ki je ob zadnjih podražitvah postala za individualnega porabnika centralnega ogrevanja ogromen stroškek v družinskem proračunu. V Murski Soboti, kjer deluje 14 kotlovnic, pa so tudi različno visoke cene ogrevanja za kvadratni meter stanovanjske površine. Te so v razponu oa 75 ao 130 dinarjev, kar izračunavajo glede na različne stroške, ki jih imajo v posameznih blokih.
Ob tem, da se največkrat srečujejo s hladnimi radiatorji centralnih ogrevalnih naprav, predstavlja dodaten problem neplačevanje za nakup vse dražjega kurilnega olja, ki se pojavlja pri določenem številu stanovalcev, zlasti v novem blokovskem naselju na Lendavski — sever v Murski Soboti. Po zadnjih izračunih so bili le-ti dolžni okrog 2 milijona dinarjev. Po drugi strani pa sedanje cene za ogrevanje stanovanj, kot ugotavljajo upravljalci tozda Komunala podjetja Sobota, še niso ekonomske in ne pokrivajo vseh stroškov. Nič čudnega, če je denarja za te namene premalo in obstaja celo bojazen, da bodo morali nekatere kotlovnice celo izklopiti. Tega pa si gotovo nihče ne želi, zato je prav, da dolžniki čimprej poravnajo svoje obveznosti, kajti drugače se bodo tudi ostali stanovalci, ki so sicer redni plačniki, znašli v neprijetni situaciji.
In kakšna je izterjava za plačevanje kurjave v družbenih blokovskih stanovanjih? V tozdu Komunala pravijo: če imetniki stanovanjske pravice ne plačajo kurjave, mora to storiti lastnik, kar je največkrat delovna organizacija. Čeprav poteka izterjava sorazmerno dobro, pa se še vedno poja'Ijajo težave pri nekaterih stanovalcih blokovskega naselja na Lendavski-sever. Ti se namreč izgovarjajo na projektantske in izvajalske napake na objektih. Medtem pa v tozdu Komunala zatrjujejo, da kotlovnice upravljajo v imenu hišnih svetov, ki tuda določajo način in
MANJKA 650 MILIJONOV DINARJEV
Osrednji gradbeni odbor za izvajanje skupnega referendumskega programa v zdravstvu je na zadnji seji — P^leg članov so bili na njej tudi pted-stavniki investicijske sluzne PZC in še nekateri drugi -strnili razpravo o akciji za dodatno zbiranje sredstev za dograditev kirurgije in nakup potrebne opreme. Ugotovili so, da bi iz rednega dotoka sredstev, to je sredstev samoprispevka, prispevne stopnje in republiške solidarnosti, lahko dogradili kirurški blok soboške bolnišnice v Rakičanu do konca tega referendumskega obdobja — feb; ruaija prihodnjega leta, če ne bi bilo podražitev, na kar pa v sedanjem času ni mogoče računati. Pomeni, da bo sredstev zmanjkalo, poleg tega pa manjka še 650 milijonov dinarjev za nakup opreme, kije potrebna za funkcionalnost objekta. *a sredstva je torej potrebno do-
datno zbrati, če hočemo, da se dela ne bodo zavlekla in podražila ter da ne bi podaljševali samoprispevka. Dogovorjeno je bilo, da bodo strokovne službe PZC pripravile obsežno gradivo o poteku dosedanje gradnje kirurgije, kije zelo racionalna, ter o možnih oblikah zbiranja dodatnih sredstev, hkrati pa tudi nakazali, koliko sredstev se bo lahko še zbralo z rednim dotokom sredstev in koliko bi morali dodatno zbrati, da bi lahko ta potreben zdravstveni objekt dali v uporabo. Pripravili bodo tudi posebno številko Vestnika, ki ga bo dobilo vsako gospodinjstvo v Pomurju, da bi bili tako delovni ljudje in občani Pomurja kar najbolje seznanjeni o izvajanju referendumskega programa v
zdravstvu. V dosedanjih razpravah so se že izoblikovale nekatere oblike zbiranja dodatnih sredstev, kot denimo dvodnevni zaslužek zaposlenih v dveh letih, sredstva skupne porabe, prispevki kmetov, obrtnikov, 'delavcev na začasnem delu v tujini in drugih, prispevki s humanitarnih prireditev, društev in organizacij, sredstva od prodanih objektov in drugo. Tako naj bi zaposleni prispevali za dograditev kirurgije in nakup najnujnejše opreme v povprečju 3.000 dinarjev. Pri zbiranju dodatnih sredstev pa je potrebno po občinah zagotoviti sredstva po dogovorjenem ključu. V tem času bo stekla široka javna razprava o dodatnem zbiranju sredstev za kirurgijo in nakup
potrebne opreme, v kateri se bodo delovni ljudje in občani opredeljevali za oblike zbiranja sredstev. O akciji bodo na prvih sejah spregovorili tudi delegati skupščin občin Pomurja in občinskih zdravstvenih skupnosti. Sicer pa bosta akcijo vodila SZDL in sindikat. Dosedanje razprave so tudi pokazale, da so delovni ljudje in občani kljub težkim razmeram še pripravljeni prispevati delež za čim prejšnjo dograditev kirurgije. Med prvimi so se akciji odzvali Obrtna zadruga Prekmurka Murska Sobota, ki je že nakazala dva enodnevna zaslužka in Delovna skupnost skupnih služb PZC, ki je že nakazala enodnevni zaslužek zaposlenih. Sklep o enodnevnem zaslužku za kirurgijo pa so že sprejeli tudi v vseh tozdih Pomurskega centra.
Feri Maučec
aktualno doma in po svetu
Po enajstih letih vojaške vladavine v Čilu je vse več glasov o zločinih nad ljudstvom. Pred dnevi je več kot sto demonstrantov zasedlo sodišče v Santiagu. Nosili so fotografije svojih najbližjih, ki so jih odvedle varnostne sile in se niso nikoli več vrnili
0 dinarskih obrestih za devize
Ustavno sodišče Jugoslavije je sklenilo, da ne bo sprejelo pobude za ugotavljanje ustavnosti določil deviznega zakona, po katerem je moč za devizno varčevanje dobiti dinarske obresti — izjema so le delavci na začasnem delu v tujini, ki imajo pravico do obresti v devizah.
Radislav Celič iz Kraljeva in drugi, ki so dali to pobudo, namreč menijo, da določila 91. člena deviznega zakona kršijo načelo pravne enakosti občanov. Navedli so, da so lahko obresti na devizne vloge le v valuti, v kateri je glavnica.
Sodišče se je strinjalo z mnenjem poročevalca dr. Josipa Trajkoviča, da jugoslovanski delavci v tujini nimajo enakega pravnega položaja, kar zadeva ustvarjanje in porabo denarja. „Z delom v tujih državah služijo tuj denar in lahko samo tega uporabljajo za svoje življenjske in druge potrebe, kajpak dokler so v tujini,” je poudaril dr. Trajkovič. Med drugim je opozoril, da ,,lahko poleg tega zasluženi denar hranijo v tuji banki, kjer dobijo obresti v tujem denarju, izpodbijano določilo pa jim zaradi družbenega interesa omogoča hraniti devize v naših bankah ob deviznih obrestih.”
Med razpravo so poudarili, da mora biti dinar edino plačilno sredstvo v državi, vendar mora devizna politika spodbujati jugoslovanske delavce v tujini k varčevanju v domačih bankah in — dolgoročno gledano — tudi njihovo vrnitev v domovino. Udeleženci
v razpravi so poudarili, da so nakazila delavcev iz tujine veliko boljši vir deviznega priliva kot komercialna posojila in da se jim spričo tega ne gre odpovedovati, marveč kaže le še spodbujati devizno varčevanje.
ARTUKOVIČU BODO SODILI
Kot poroča Tanjug, je zvezno sodišče v Los Angelesu, kjer teče postopek za izročitev vojnega zločinca Artukoviča Jugoslaviji, obravnavalo poročilo obrambe in obtožbe o Artukovičevem zdravstvenem stanju, vendar ni sprejelo nikakršnega sklepa o tem.
Odvetniki Andrije Artukoviča, ki je v zaporu že dva meseca, so predložili sodišču poročilo svojega zdravnika, ki pravi, da nekdanji notranji minister v ustaški vladi Neodvisne države Hrvatske ni sposoben priti na obravnavo, ki je napovedana za 12. februar.
Ameriško ministrstvo za pravosodje, ki zastopa tožbo, je te trditve izpodbilo in predložilo sodišču drugi zdravniški izvid, ki priča, da je Artukovičevo zdravstveno stanje takšno, da bi lahko brez težav stopil pred sodišče.
Sodišče ni podrobno obravnavalo zdravniških poročil in ni sprejelo nobenega sklepa. Sklenilo pa je, da bo samo imenovalo ,,neodvisno” zdravniško komisijo, ki naj bi ugotovila, kakšno je Artukovičevo zdravstveno stanje. Zdravniški izvid naj bi sodišču predložili do 18. januarja, ko bo sodišče sprejelo sklep o tem.
Ko se je sodišče odločilo za takšen korak, ni spremenilo predvidenega datuma sojenja, kar pomeni, da bodo Artukoviču sodili 12. februarja. Branilci so doslej že dvakrat, prvič takoj po aretaciji in drugič pred dvema tednoma, zahtevali od sodišča, naj ustavi postopek proti Artuko-vič’ij ker je hudo bolan. Sodišče je obakrat zavrnilo njihovo zahtevo, tako da je Artukovič ostal v zaporu.
Na sojenju 12. februarja bo sodišče odločilo ali bodo vojnega zločinca Artukoviča, ki ga je tamkajšnji tisk označil kot „krvnika z Balkana”, izročili Jugoslaviji ali ne. Poleg postopka za izročitev pa teče tudi postopek za izgon iz ZDA, saj je Artukovič prišel v to državo ilegalno 1948. leta pod imenom Alojza Aniča.
DEMOKRATIČNI CENTRALIZEM
Urednik televizije Beograd, Predrag Vitas, je v zadnji številki »Komunista« za Srbijo definiral demokratični centralizem takole: tovariš Stane Dolanc, ali katerikoli drugi naš zvezni funkcionar, ne sme polemizirati s stališči nekega centralnega komiteja ZK. ker z njimi lahko polemizira in jih postavlja pod vprašaj samo centralni komite ZKJ.
To je bila polemika z oceno Staneta Dolanca izrečeno v Sečnju v Vojvodini, da so razprave o političnem sistemu v tem trenutku — politično škodljive. Vukas namreč meni, da bi komunisti Sečnja morali nasprotovati Dolančevi oceni tako kot jih obvezuje načelo demokratičnega centralizma v zvezi komunistov Srbije.
Centralni komite ZK Srbije je namreč sprejel stališča o nalogah komunistov v razvoju političnega sistema, in to s konkretnimi predlogi: od afirmacije delovne organizacije do izpopolnjevanja volilnega sistema in racionalizacije sisov, krepitve skupništva in enotnosti v republiki in pobude da združeno delo dobi primat v spodbujanju razvoja Kosova.
Strah od sprememb razume dandanes vsak politično pismenejši kot strah pred odločnejšim uresničevanjem dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, kar ni nič drugega kot obramba obstoječega stanja, v katerem so »moji interesi« (čitaj: »moje sredine«), najmanj ugroženi, sodi in razsoja Vukas.
Ne verjamem, da je Dolancu mogoče pripisati majhno politično pismenost, še manj pa verjamem, da mu je mogoče pripisati strah pred spremembami. Še najmanj pa mi gre v glavo, da gre samo za samo odločnejše uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. ko pa so cilji uresničevanja vseh dosedanjih zelo pogumnih sprememb v naši družbeni ureditvi mnogo daljnosežnejši. Prav tako ne verjamem, da je mogoče opirali odločanje o spreminjanju političnega sistema ali kateregakoli že sistema samo na ocenah enokratne vse-partijske razprave, ki jo je sprožil CK ZKJ o predlogu svoje 13. seje in jih izkoristiti za fragmentarno, da ne rečem — izhitreno necelovito odločanje.
Za demokratični centralizem v ZKJ so menda osrednje programske opredelitve partije: osvobajanje dela, samoupravna pot v socializem in drugo kar se razume pod jasno marksistično revolucionarno opredeljenostjo za oblast delavskega razreda in uresničevanje komunizma. Če si namreč vsaka organizacija znotraj zveze komunistov lasti pravico uresničevanja svojega demokratičnega centralizma, ne glede na osrednje cilje vsega članstva, je z demokracijo konec in ostane samo centralizem.	___
____________Pismo iz Beograda
Ne drznem si sicer soditi o metodah uresničevanja sklepov CKZK Srbije, ker je to res stvar partijskega vrha, vendar se mi zdi, da vsebujejo ta stališča tisto, kar je dr. Milorad Korač. znan beograjski ekonomist, ocenil v svojem intervjuju zagrebškemu Startu z opažanjem, da po Kardelju Bakariču in še nekaterih, žal ni povsod dovolj znanja o tem, kaj je pravzaprav samoupravljanje.
Od tod izvira opozarjanje, ne strah od sprememb, na nevarnost tudi napačnega slreženja razvoju samoupravljanja (osvobajanja dela) s spreminjanjem tudi tistega kar ni treba spreminjati temveč dograjevati.
V Vojvodini. kjer je Sečanj. kjer je Dolanc govoril, kar je Vukas kritiziral, namreč niso za drugačne spremembe od tistih, ki pomenijo izgrajevanje tistega, kar je že utemeljeno s samoupravljanjem in samoupravno organiziranostjo družbe; (re)afirmacija delovne organizacije pa je že oblika vračanja k staremu, predustavnemu, med tem ko je dajanje primata združenemu delu, vendar ne samo Srbije, v spodbujanju razvoja Kosova nedvomno napredek v razvoju samoupravnih odnosov . ..
Glede vsega tega so komunisti zdaj v poziciji, da marksistično povsem samostojno opredeljujejo svoja ravnanja, ker časi očitno več niso takšni, da bi se slepo poslušale samo direktive višjih forumov. Slepa poslušnost sama po sebi prečesto zavaja človeka v slepo ulico, ne glede na dejstvo, da je poslušnost bistvo hlapčevsko gospodarskih odnosov, zato ni odveč stalno misliti na svojo lastno revolucionarno dolžnost ne samo glede uresničevanja pravila demokratičnega centralizma, temveč glede vsega revolucionarnega bistva življenja, ki ga doživljamo in se spreminja z razvojem, ki tudi nas spreminja. Revolucionarja pa je res lahko strah toda le od forumskega dogmatizma, kadar je forumsko delovanje že preveč odmaknjeno od članstva. Tedaj se namreč dobivajo prividi stvarnosti tistega, kar je tako sklenjeno. Tudi na to je opozorila vsesplošna partijska razprava pred 13. sejo CK ZKJ. Viktor Širec j
globus
RIM — Tridesetletna Italijanka je sredi prejšnjega tedna rodila šesterčke. Mati in vseh šest sinov so se takoj po porodu dobro počutili. Zanimivo je, da se je srečna mati Mara di Pietro Calcatelli zdravila zaradi neplodnosti. Fantki so bili ob rojstvu težki od 980 do 1300 gramov, rodili pa so se s pomočjo carskega reza.
KAIRO — V Kairu so prejšnji četrtek izrekli obsodbe 16 članom prepovedane komunistične partije. Obtožnica jih je bremenila, da so izzivali nezadovoljstvo med prebivalstvom, saj so pri njih našli precejšnje količine propagandnega materiala v te namene. Šestim so izrekli zaporne kazni od treh do pet let, preostalih deset pa so izpustili.
STOCKHOLM - V preteklem letu je bilo opravljenih 53 jedrskih poskusov, torej dva več kot v letu 1983. Največ poskusov so opravili v Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike, prva 27 in druga 16. Sledijo Francija s sedmimi, Kitajska z dvema in Velika Britanija z enim poskusom.
PARIZ — Po neuradnih podatkih je imela lani največja francoska avtomobilska tovarna Renault približno 9 milijard frankov izgube. Če bi hotela odpraviti vzroke za nastajanje izgub, bi morala po mnenju strokovnjakov nameniti za naložbe za posodobitev in racionalizacijo proizvodnje najmanj 10 milijard frankov.
PEKING - Mati Tereza, ki se je rodila v Jugoslaviji in živi v Indiji, leta 1979 pa je prejela Nobelovo nagrado za mir, bo obiskala Peking. Na Kitajskem bo od 20. do 22. januarja in bo gostja kitajskega patrotskega katoliškega združenja. To združenje je prekinilo odnose z Vatikanom, kitajska katoliška cerkev pa tako sama imenuje svoje duhovnike in visoke cerkvene dostojanstvenike.
globus
bnih vozil, kar je za 23 odstotkov več kot v enakem predlanskem obdobju. Potnikov je bilo 30,3 milijona, kar je pravtako za 23 odstotkov več. Največ vozil je bilo iz ZR Nemčije, Avstrije, Italije in Francije.
ZADAR — Okrog dva tisoč delavcev v TOZD Tovarna šivalnih strojev zadarskega ,,Vlada Baga-ta” so v začetku prejšnjega tedna poslali na kolektivni dopust. Do neobičajnega zimskega dopusta je prišlo zaradi težav, v katerih se je znašel Bagatov tozd v Benkovcu, ki proizvaja glave za šivalne stroje. Tu je namreč najprej prišlo do izpada električne energije, nato pa še do okvar na nekaterih strojih. Tako je tozd v Zadru ostal brez delov, ki jih rabi v proizvodnji.
BEOGRAD — Od začetka januarja do 20. decembra lani je turistično gospodarstvo pri nas zaslužilo milijardo in 49,5 milijona dolarjev. Ta vsota je po podatkih Narodne banke Jugoslavije za četrtino večja kot v enakem obdobju leta 1983. Turistični delavci trdijo, da devize pritekajo po planu in da bomo v letu 1984 na račun turizma zaslužili milijardo in sto milijonov dolarjev.
KRAGUJEVAC — 15. in 16. februarja letos bo v Kragujevcu 16. srečanje samoupravljalcev Jugoslavije ,,Rdeči prapor”. 15. srečanje je bilo pred dvema letoma, pričakujejo pa, da bo na letošnjem sodelovalo okrog 1.150 delegatov in gostov iz vseh republik in pokrajin ter iz federacije.
SARAJEVO — Vsi državljani Bosne in Hercegovine, ki so v letu 1984 zaslužili skupaj več kot 705 tisoč dinarjev, bodo morali do konca januarja vložiti prijavo tega dohodka. Olajšave bodo znašale letos 125 tisoč dinarjev za vsakega vzdrževanega ožjega družinskega člana.
v žarišču dogodkov
DOLAR SE NAPREJ NE MIRUJE
To zimo se morajo Zahod neevropejci privajati na dvoje: na trume ameriških turistov, ki na rovaš krepkega dolarja oblegajo Alpe, in na spoznanje, da so se — spet enkrat — ušteli tisti, ki so prognozirali, da bo start dolarjevega smuka navzdol nekje na začetku leta 1985.
Novo leto se je namreč, takoj ko so po praznikih odprli denarne borze, začelo z rekordi zelenega bankovca v razmerjih z britanskim funtom šter-lingom, francoskim frankom in zahodnonemško marko. Ko so v četrtek odprli borzo v Frankfurtu, je bil dolar vreden 3,18 zahodnonemške marke, za pfenig več kot na znameniti „čmi petek” 21. septembra lani in največ odkar so bili pred okrog dvanajstimi leti uvedeni plavajoči valutni tečaji.
Se nekaj novoletnih rekordov: v Bruslju je enota ameriške valute veljala 63,8 belgijskega franka, v Parizu 9,72 francoskega franka, najslabše pa se je godilo edini
odstotkov. Izkazalo se je, da je šlo za obrobno uskladitev obresti, ne pa za veliko' večino sveta težko pričakovan začetek pocenjevanja dolarskih posojil.
nem računu v dolarjih pa 9 odstotkov letnega zaslužka.
In kdaj na bi slednjič dolar pri investitorjih padel v nemilost? Ameriška valuta je najobčutljivejša pri 115 milijardah trgovinskega primanjkljaja (podatek za 11 mesecev 1984), 45 milijard višjega od rekorda v vsem letu 1983. Primanjkljaj je v tuje roke prečrpal grmade dolarjev, ki se vračajo nazaj čez Atlantik skozi nakupe dolarjev v tujini. Ti čezoceanski tokovi so ta hip stabilni zaradi obresti v ZDA in gospodarskih rezultatov najmočnejšega proizvajalca na svetu. Stvari naj bi se tedaj sukale predvsem okrog odgovora na vprašanji: kdaj bodo padle obresti na dolarske kredite, in, kdaj se bodo tudi v drugih državah ponudile investicijske možnosti, katerih privlačnost bo močnejša od naložb, denominiranih v dolarju.
Ta hip je odgovor na vprašanji negotov. Iz ZDA je slišati, da ,.drugo recesijsko dno” ne bo tako globoko kot so napovedo-li številni (evropska komisija je gospodarstvu ZDA prerokovala za 1985 2,9-odstotno stopnjo rasti, v tem, ko naj bi bila lanska 7-odstotna). Če torej obujanje obdrži sorazmerno dinamiko in če se povpraševanje po kreditih v ZDA nadaljuje, potem ob ameriških uspehih pri krotenju inflacije ni videti razlogov za zasuk sedanjih trendov. Tem bolj, ker najnovejši dogodki temeljijo še na razlogih, ki nimajo vsaj nepo-siedno nič skupnega z zdravstve
nim stanjem ameriškega gospodarstva. Najbolj sprevržena posebnost obstoječega mednarodnega finančnega sistema je vsekakor, da moč ameriške valute podpirajo tudi tisti, ki bi si najbolj želeli njeno vrnitev k realnejšim paritetam. Nekaj cinizma je v ugotovitvi, da povpraševanje po dolarjih večajo tudi države v razvoju, katerih velika večina dolga je v ameriški valuti. Vsak kupljen dolar za poravnanje zapadlih obresti pa okrepi njegov položaj na trgu. _ Komentator v Financial Timesu navaja, da po izračunih neke evropske centralne banke vsega 5 odstotkov valutnih poslov na borzah temelji na transakcijah, povezanih s trgovino ali dolgoročnimi pretoki kapitala, 95 odstotkov pa je ,,čiste” špekulacije. Prišlo je skoraj do popolne ločitve med denarnim trgom in ,,realnimi” transakcijami zaradi .iskanja likvidnosti za financiranje uvoza in izvoza”, se glasi sklep londonskega dnevnika.
Ena poglavitnih ugank po novoletnem skoku dolarja je gotovo, zakaj na trgu ni, podobno kot je z velikim uspehom naredila septembra lani, intervenirala zahodnonemška zvezna banka. Čeprav je dolar obakrat segel do vrednosti 3,17 marke, se zvezni banki, tako je potem pojasnil njen podpredsednik, ni zdelo potrebno prodajati dolarjev in tako znižati njihovo tržno ceno zaradi ,,postopnega vzpenjanja dolarja-na sedanjo raven”. Poleg
tega naj bi zdaj dolarjeva ofenziva ne grozila z ,,uvozom inflacije v ZRN”. Inflacijska stopnja v ZRN je stabilizirana pri dveh odstotkih, cene surovin, ki se navadno prodajajo za dolarje, pa zdaj naraščajo ,,počasneje od doiarjeve prednosti v odnosih z marko”. Nekaj drugačna pa je neuradna razlaga, ki jo je slišati iz zahodnonemških virov.
Po razlagi borznih izvedencev v Frankfurtu naj bi nemška zvezna banka tokrat ostala v ozadju tudi zato, ker meni, da trendov dolarja ta hip ni mogoče tako lahko zasukati navzdol. Prognoza nekaterih posrednikov na frankfurtskem trgu je: do konca prvega četrtletja bo dolar pri točki 3,30 marke, potem pa bi utegnilo priti do njegovega .drsenja navzdol, če se bodo medtem zmanjšale razlike med obrestmi v Ameriki in Zahodni Evropi.
A v Zahodni Evropi se bojijo obojega: da bi dolar še naprej plezal kvišku ali ostal na sedanji visoki ravni, in tega, da bi nenadoma prišlo do prehitre oseke. Če bi Washington presodil, da je naglica padanja doiarjeve vrednosti nesprejemljiva, se glasi razmišljanje evropske komisije, potem bi verjetno interveniral z ,,ostrimi protiinflacijskimi ukrepi”, podobnim tistim, ki so po mnenju številnih zakrivili najglobljo in najdaljšo povojno recesijo v svetu.
STRAN 2
VESTNIK. 17. JANUARJA 1985
PRAvilNA REŠITEV” 1
NAGRADNE KRIŽANKE ■
REPRIZA ZGODBE ALI ZRELOSTNI IZPIT?
RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE MLADIH
Zakaj tvegane?
Prva od pasti se skriva v nenačrtni računališki politiki v državi.
usklajeno akcijo, da bi že do naslednjega šolskega leta zagotovili
REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE — Vodoravno: dlaka, predal, ropar. Rodopi, akant, na saneh, Varteks, Asam, Na. iva. longituda, tič, nota, Nelson, domino, JS, tajga, Nd, dativ, Atila, ŽO, Indija, za, ukoreninjenje, srečno novo leto, lan, zavrtač VM. VK. sklad. Piša, okraski, alibi, AK, jelka, Davorin, up mister, era. koketa, Aniene, žar, ananas, Lemnos.
V uredništvu smo prejeli kar zajeten kup pisem zavzetih R reševalcev novoletne nagradne križanke, in prav vsem se za I sodelovanje zahvaljujemo. Žal, vse rešitve niso bile pravilne, m izmed 117 pravilnih pa je žreb razdelil nagrade: 1. Bariča R STONJŠEK, Rogatec §2 (1000 dinarjev), 2. Jožef GERENČER, R Kovačeva 9, Lendava (700 dinarjev) in 3. Jure VRTARIC, Lendavska 17/c, Murska Sobota (500 dinarjev). Nagrajeni re- ■ ševalci dobijo denar po pošti.
- V dobri veri, da ni posredi ne muha enodnevnica ne kampanja, je na pomursko gospodarstvo naslovljena pobuda — sprožila jo je delovna organizacija Mura, kjer so za ta namen že zagotovili dva milijona dinarjev — naj bi v vse osnovne in srednje šole v štirih pomurskih občinah vpeljali računalnike s pripadajočo opremo. Pravzaprav je to logična poteza po tem, ko je bil v Uradnem listu SFRJ objavljen razpis za zbiranje ponudb za računalniško opremo v osnovnih in srednjih šolah, namenjen vsem trgovcem in proizvajalcem, in se je Zavod za šolstvo Slovenije lotil širokopotezne, ambiciozne pa hkrati tvegane akcije.
VEČ SKRBI KAKOVOSTI SINDI KALNEGA IZOBRAŽEVANJA
Po prvih ocenah so v soboških sindikatih dokaj zadovoljni z minulo izobraževalno sezono. Uspelo jim je namreč izvesti skoraj vse oblike družbenopolitičnega usposabljanja delavcev, izjema je le seminar za novo zaposlene, kar bodo skušali opraviti v sedanji izobraževalni sezoni, kar bo seveda odvisno od prijav iz združenega dela. Ob zelo dobrem sodelovanju s tukajšnjo delavsko univerzo, ki je bila glavni izvajalec posameznih predavanj, so zagotavljali družbenopolitično usposabljanje delavcev, zlasti delegatov, za opravljanje pomembnih samoupravnih pravic in nalog.
Lahko bi rekli, da v zadnjem obdobju soboški sindikati nimajo težav pri izobraževanju, s čimer se morajo otepati marsikje drugje. Čeprav je res, da se ob prizadevanjih, da bi vendarle opravili vse oblike družbenopolitičnega izobraževanja, ne morejo v večji meri posvetiti kakovosti predavanj.
Ob sorazmerno dobri udeležbi slušateljev, ki je iz leta v leto skoraj, na povsem enaki ravni, so se v marsikateri osnovni organizaciji zveze sindikatov odločili, da nekatere teme obravnavajo skupno s partijsko organizacijo. To naj bi bila praksa tudi v prihodnje, kar velja tudi za tematske razprave v okviru kluba samoupravljalcev, ki so se doslej večinoma obnesle. Glede temeljne
ga programa za usposabljanje članstva v sindikalnih organizacijah, ki je bilo tokrat namenjeno zlasti obravnavi delov iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, pa so se pokazale razlike med osnovnimi sindikalnimi organizacijami. Ta predavanja so bila boljša v večjih delovnih organizacijah in tam, kjer se je pokazala večja pripravljenost vodstev. Opravili so tudi seminar za sindikalne poverjenike v šestih skupinah z 214 udeleženci. Ob tem je treba povedati, da so se kadrovanju članov odzvali le
KOMENDE
v 79 osnovnih organizacijah zveze sindikatov. Zapoznelo kadrovanje se je odražalo tudi pri občinski sindikalni politični šoli in pri seminarju za člane delegacij v združenem delu soboške občine. Vse to govori v prid trditvi, da je problem premajhnega zanimanja delavcev za tovrstno izobraževanje vse bolj očiten. To je navsezadnje tesno povezano s samim vrednotenjem družbenopolitičnega izobraževanja, ki za zdaj med delavci ni dovolj spodbudno. Dokler pa ne bo sestavni del načrtne kadrovske politike v
organizacijah združenega dela, si ne moremo obetati večjih premikov.
Zato so soboški sindikati sprejeli za izobraževalno sezono v letošnjem letu obsežen program družbenopolitičnega usposabljanja in izobraževanja članov sindikatov. Poleg navedenih izobraževalnih oblik bodo posebno pozornost namenili akcijskim posvetom za nove člane zveze sindikatov, za člane delavskih svetov, odborov samoupravne delavske kontrole, disciplinskih komisij in blagajnike osnovnih sindikalnih organizacij. Načrtujejo tudi dopolnilno usposabljanje delovodij, posvete s kulturnimi animatorji v združenem delu in druge oblike usposabljanja, kot so posveti predsednikov izvršnih odborov OO ZSS, konferenc OO ZSS in odborov dejavnosti. Posebna skrb pa bo namenjena vključevanju sindikalnih aktivistov v enomesečno politično šolo Zveze sindikatov Slovenije v Radovljici. Izkušnje iz minule izobraževalne sezone, ko so tja poslali 7 delavcev iz soboške občine, so spodbudne. Pohvalne ocene z obeh strani jih namreč obvezujejo, da tej vsebinsko najzahtevnejši obliki družbenopolitičnega usposabljanja in izobraževanja odmerijo še več pozornosti.
Milan Jerše
sinclaire in tako naprej, se bo potrebno znajti. Kako, je drugo vprašanje.
Skušajmo razmišljati še drugače! Morda se bo kdo spomnil, da so se svojčas po naših šolah ogrevali za dve ,,novotariji”: fonola-boratorije in interne televizije. V prvem primeru gre za ,,zasvojenost”, ki naj bi kot po tekočem traku ..proizvajala” poliglote (to je tiste, ki govorijo oziroma pišejo več jezikov), v drugem pa za recept, ki naj bi učiteljem omogočil posodabljanje pouka. Usoda obeh ,.novotarij” je bolj ali manj znana, kajti na večini slovenskih šol so bolj malo ali sploh neupora-bljane, čeprav smo morali za oboje odšteti čedne kupčke denarja. Podobna nevarnost — če se vrnemo k uvodnemu vprašanju o tveganju — se obeta v primeru uvajanja računalnikov in računalniške opreme. Na ves glas oznanjamo, kako je neizbežno osvoboditi učence gole faktografije in enciklopedizma, ki da sta cokla sodobnega šolstva, hkrati pa smo že v dvomih, če ne bomo ob tisoč in več računalnikih (strokovnjaki temu pravij hardware) ostali brez programov (to pa je soft-ware) za recimo zgodovino, geografijo, matematiko, fiziko in druge predmete. Gre skratka za vprašanje smotrne in koristne rabe, zato je dilema o ponovitvi (reprizi) stare zgodbe ali o zrelostnem izpitu, pred katerim je naše šolstvo pri uvajanju računalništva, odprta. In to kljub bojda 13-letni tradiciji poučevanja računalništva na Slovenskem!
Ko se bodo v pomurskih gospodarskih organizacijah odločali za ali proti, naj torej dvakrat premislijo, preden bo padla odločitev. Mi smo — če naj se opredelimo — vsekakor ZA! Branko Žunec
Program ZRVS Gornja Radgona
Nedvomno je prav, da tudi prek Vestnika na kratko obvestimo člane RVS Gornje Radgone o programu za letošnje leto, ki ga je pred kratkim sprejelo predsedstvo občinske konference.
pripravah in izvajanju predavanj v ozdih in KS. Še večjo pozornost in skrb pa bodo posvetili vzgoji osnovnošolskih otrok. Primer, ki spodbuja: učenci osnovne šole Gornja Radgona so na svojo pobudo že zaprosili predsedstvo krajevne organizacije RVS za mentorje pri njihovem delu v obrambnem krožku. V prihodnje bo ena izmed pomembnih nalog tudi tesnejše sodelovanje s štabom TO, NZ, CZ in pripadniki JLA.
Člani predsedstva ZRVS Gornja Radgona so na pobudo krajevnih organizacij sprejeli sklep, da bo letošnja proslava v počastitev dneva
JLA v Radencih; preteklo leto je bilo praznovanje z odličnimi organizatorji krajevne organizacije RVS v Vidmu ob Ščavnici.
In ob koncu: rečeno in sprejeto je bilo, da morajo člani RVS v tem letu več in dosledneje delati v okviru SLO in DS, posvečati več skrbi vključevanju članov v samoupravne organe v KS in ozdih in krepitvi odgovornosti za varno-■ stne razmere v našem okolju, nadaljevati in po svojih sposobnostih nuditi pomoč učencem obrambnih krožkov v osnovnih šolah, in pri obrambnih dnevih.
R. Jaušovec
_________________________-JUBILEJI----------------------------------------------------:-----------------------------
70 let višje medicinske sestre
Helene Ravničeve
70 LET INŽ. FRANCA MIKOLE-MIKIJA
Helena Ravnil, rojena Pintarič, je bila rojena v vojnem letu 1914 v Bogojini v Prekmurju: Vpisala se je v triletno šolo sester pomočnic v Zagrebu, kjer je leta 1936 tudi diplomirala. Njeno prvo službeno mesto je bilo Borovo blizu Splita, kjer je delala v ambulanti tovarne Bata, je na patronažnih obiskih spoznavala socialno bedo in krivice.
V letu 1941 se je vključila v ilegalno delo v Splitu. Prenašala je propagandno literaturo, zbirala zdravila in obleko za partizane.
V njenem stanovanju so bili ilegalni sestanki. Leta 1943 so jo sprejeli v partijo, zaradi svojega ilegalnega dela pa se je morala skrivati. Po italijanski kapitulaciji je ostala še nekaj časa v mestu, ker so jo nujno potrebovali pri ilegalnem delu. Leta 1944je odšla v partizansko bolnišnico v Dalmatinsko Zagoro in tam ostala do osvoboditve.
Po vojni so jo vabili v domačo deželo. Od 1947 do 1951 je delala v zdravstvenem domu in sodelovala pri šolanju protitrahomskih pomočnic. Zaradi družinskih razmer se je za tri leta preselila na Ptuj, kjer je delala v bolnišnici in zdravstvenem domu ter v patronažni službi spoznala tudi revne in zaostale Haloze. Ko je bil mož upokojen, se je preselila nazaj v Mursko Soboto in se ponovno zaposlila v zdravstvenem domu, kjer je delala v otroškem dispanzerju in posvetovalnicah za matere in otroke. S šolskim letom 1960/61 je bila v Murski Soboti ustanovljena srednja medicinska šola in Helena Ravničeva je postala njena prva ravnateljica. To je bila težka naloga, saj šola ni imela svojih prostorov niti opreme in kadra. Dve leti so gostovali v vajeniški šoli, dokler se leta 1962 niso preselili v nove skromne prostore s tremi učilnicami in kabinetom. Kljub preobremenjenosti z ravnateljskimi posli je na šoli poučevala še etiko zdravstvenega delavca in higieno.
Za vojne in povojne zasluge je dobila več oblikovanj in priznanj, med temi leta 1962 red zasluge za narod s srebrno zvezdo.
Leta 1971 je Helena Ravničeva izdala učbenik: Higiena za srednje šole za medicinske sestre. O tej knjigi sp med drugim zapisali, da je Higiena višje medicinske sestre Ravničeve uspešen prispevek za študij medicinskih sester v srednjih zdravstvenih šolah. Ju-bilantka Ravničeva tudi v pokoju ne miruje, temveč nadaljuje svoje strokovno in človeško poslanstvo.
Jože Janež
Današnji višji svetnik zvezne 'gospodarske zbornice v pokoju, Franc Mikola — MIKI — eden izmed treh Prekmurcev (Čačinovič, Vratuša), ki so vsa povojna leta, vsak v svoji dejavnosti, predstavljali Jugoslavijo v svetu — sodi v generacijo uglednih sedemdesetletnikov, znanih po svoji naprednosti in revolucionarni poti. Oboje je bilo za Mikija dvakrat težko. V rodnih Petrovcih na Goričkem, ki so kasneje postali ena najnaprednejših vasi v Prekmurju, je doraščal v madžaronskem okolju, ki je po koncu prve svetovne vojne še nekaj časa životarilo pod vplivom prof. San-dorja Mikole, sicer svetovno znanega fizika (Mikolov zakon). Oče, premožen vaški veljak, pa ga kljub odlični maturi v Mariboru 1932 ni podpiral, ko se je proti njegovi volji vpisal na tehniško fakulteto v Ljubljani.
Tako je talentiran študent, ki ga omenja v svojih spominih celo dr. Milan Vidmar, v Ljubljani kmalu začel borbo za študentski kruh kot domači učitelj, in ko so ga vrgli iz akademskega kolegija, za stanovanje s skromnimi obroki v delavskem domu . . . Toda prav to je bila za Mikija velika šota, polna razočaranj, a tudi bogatih življenjskih izkušenj, ki so ga prekalile v naprednega študenta in simpatizerja delavskega gibanja. Postal je aktiven član v naprednih akademskih klubih, soustanovitelj Kluba prekmurskih akademikov z raznimi funkcijami, bil je tudi predsednik.
V študentskih letih je sodeloval v vseh akcijah, za katere je dala pobudo KP, zlasti v boju za univerzitetno knjižnico, za popolno univerzo v Ljubljani, za ljubljansko bolnišnico, a še posebej v skoraj plebiscitarni akciji zbiranja podpisov za popolno gimnazijo v Murski Soboti. Aktivno je delal v ilegalni skupini Ljubana Jakšeta,
kjer so se učiti in propagirali revolucionarne pesmi. Pesem in nadarjenost za glasbo sta ga čustveno, prijateljsko in politično povezali z Nacetom Kranjcem (Pajlinom) in Tinčem Hancem, kar je trajalo od političnih ^.miklavževanj” pri Keršiču, v kavarni Majcen in drugod vse tja do njunih tragičnih smrti v taboriščih.
Franc Mikola, že diplomirani elektroinženir, je napad na Jugoslavijo dočaka! v Ljubljani, takoj se je priključil prostovolj7 cem, ki jih je na Univerzi organiziral SKOJ. V Novem mestu je sprejel navodilo Partije, naj se prostovoljci prebijejo do svojega rodnega kraja. Z nečakom Stefa-
nom Kuharjem — Bojanom sta jo na kolesih mahnila v Prekmurje. Spotoma sta obiskala svoje revolucionarne tovariše v Mariboru (Slavo Klavoro) in na Ptuju. Tudi doma Miki ni skrival svojega naprednega prepričanja in javno je nastopal zoper razne okupatorske kolaborante, še posebej ko so ti hoteli vpreči v svoj voziček akademsko mladino. Vključil se je v NOG pod vodstvom Stefana Kovača, septembra 1941 pa se je pred grozečo aretacijo umaknil v Budimpešto.
V tovarni elektroinštrumentov, kjer se je zaposlil, se je zanj odprlo novo področje revoluci
onarne dejavnosti: že s svojim odnosom do delavcev, a še posebej preko skupine njemu privrženih delavcev, je vplival na politično usmeritev vsega delavstva v tovarni. Hitro se je povezal z nekaterimi našimi revolucionarji — že v začetku leta 1942 tudi v organizirani skupini OF — ki so za NOG in uspehe Jugoslavije vse tja do informbiroja prispevali pomemben delež. Navezal je politične stike z mladinsko sekcijo Socialnodemokratske stranke, kjer je bilo takrat zatočišče ilegalne KP Madžarske in žarišče madžarskega odporniškega gibanja. Po prihodu prijatelja in sovaščana ter sodelavca v prvi uporniški skupini v Prekmurju pod vodstvom Stefana Kovača, Mirka Bogarja — Juše, člana PK SKOJ, sta ustanovila obveščevalno točko in prevzela skrb za radijsko postajo. Ta je med drugim rabila za zvezo madžarskega odporniškega gibanja z Rdečo armado.
Zaradi te dejavnosti ga je ves čas preganjala Horthyjeva policija, sredi leta 1944 pa je bil v zaporih GESTAPA, in to tedaj, ko je v stanovanju svoje žene imel tajno radijsko postajo, ki pa je niso odkrili. 16. decembra istega leta so ga aretirali Szdldsi-jevi ultrafašisti in ga 22. decembra predali naglemu vojaškemu sodišču, izvršitev obsodbe pa je preprečil paničen beg njilašev pred obkolitvijo Budimpešte. Pri lem so uspeli del zapornikov odpeljati za talce v zloglasni zapor v SopronkOhido, od tam v taborišče blizu mesta Steyer v Avstriji, ob naslednjem transportu pa mu je uspelo pobegniti. Na poti proti Prekmurju je v Gradcu dočakal konec vojne.
Po osvoboditvi se je po kratkotrajnem bivanju v Prekmurju vrnil v Budimpešto. Tu se je v dogovoru z našimi političnimi predstavniki vključil v tok' madžarske demokratizacije. Zato je bil odlikovan z ordenom
zaslug za madžarsko republiko. Toda po izbruhu spora z Informbirojem se je aretaciji 1948 izognil le z begom v domovino. To pa ni uspelo njegovi sestri MUiki, ki je bila obsojena na osem let zapora in bila po petih letih rehabilitirana, medtem ko so ime inž. Franca Mikole vlačili in omenjali na zloglasnem Rajkovem procesu.
Franc Mikola — Miki je bil od leta 1949 tehniški svetnik v Londonu, po letu 1953 je vodil tehniška zastopstva v direkciji INEX-INTEREXPORTA v Beogradu. Zvezna zunanjetrgovinska zbornica ga je 1962. poslala kot predstavnika jugoslovanskega gospodarstva v Indijo. Pionirski posel, ki ga je opravil tam, je obsegal organiziranje jugoslovanske sekcije pri indijskih trgovinskih zbornicah in industrij-sko-tehnično sodelovanje (npr. pri traktorjih ali indijskih vagonih za Madžarsko, ki jih je sestavil in dogradil ,,Boris Kidrič" v Mariboru). S kooperacijami se je ukvarjal tudi po vrnitvi v Jugoslavijo, kjer je bil zlasti aktiven na področju sodelovanja med Indijo Egiptom in SFRJ. Zvezna gospodarska zbornica ga je še enkrat poslala v Pakistan. Po štirih letih se je vrnil in organiziral sekcije za sodelovanje z ZR Nemčijo, Avstrijo in Švico. Njegovo delo pri pospeševanju sodobnega dvostranskega gospodarskega sodelovanja je posebej visoko ocenila Avstrija, ki ga je nedavno odlikovala z zlatim ordenom za zasluge za avstrijsko republiko.
Čeprav je bil inž. Mikola mnogo let v tujini, je vedno ostal navezan na rodno Prekmurje in Slovenijo, na svoje študentske in medvojne tovariše ter lovce v Puconcih, med katere še rad prihaja iz Beograda, kjer ga še vedno potrebujejo za svetovanje pri kočljivih nalogah. Ob življenjskem jubileju čestitamo!
Štefan Kuhar
VEŠTNIKi 17. JANUARJA 1985
STRAN 3
TRADICIONALNE IN NOVE OBLIKE SODELOVANJA
Sodelovanje med Domovinsko ljudsko fronto Železne županije in Pomurskim medobčinskim svetom SZDL je bilo tudi lani uspešno in dokaj razvejano. Predvsem sta obe organizaciji usklajevali in spodbujali neposredne stike kulturnih in športnih društev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, narodnostnih komisij in drugih na obeh straneh meje; tako tudi povezovanje občin Lendava-Monošter (Szentgotthard) in Murska So-bota-Kbrmend.
Eden od bistvenih premikov je bil dosežen zlasti pri sodelovanju med organizacijsko enoto zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti in oddelkom za prosveto in kulturo pri mestni občini Monošter, kar je tudi pripomoglo k povezovanju osnovne šole Gornji Senik z dvojezično osemletko Prosenjakovci in osnovne šole Števanovci z dvojezično osemletko Genterov-ci, kakor tudi k poglobitvi že tra-
dicionalnega sodelovanja med osemletkama v Monoštru in Lendavi ter k prvim stikom med otroškimi vrtci na obeh straneh meje. Prav vzgoja in izobraževanje pa sta tisti področji, ki sta bistvenega pomena za razvoj vsake narodnosti — materinega jezika. lastne kulture, inteligence ... S tem namenom se učenci z dvojezičnih šol v Pomurju udeležujejo tudi bralnega tabora na
GOMILICA-
OD TOVARNIŠKEGA
Težko bi bilo točno reči, koliko je takšnih delavcev v združenem delu, ki imajo ob redni zaposlitvi doma še kos zemlje, ki jo v svojem prostem času obdelujejo.
Stanko Bedernjak iz Gomilice je dopolnil 30 let in se je leta 1983 odločil, da bo delal na kmetiji. Prej je delal dve leti v sosednji Avstriji, nekaj Časa tudi pri zasebnikih v Mali Polani, nazadnje pa tri leta v tovarni Primat v Lendavi. Naposled se je odločil za delo na kmetiji.
Doma imajo okoli 6 hektarjev zemlje in osnovne stroje za obdelovanje. Doslej se še niso usmerili, saj pridelujejo nekaj pšenice, krompir in koruzo. Imajo pa 12 glav živine. Ob tem vsak dan oddajo okoli 20 litrov mleka. „Mi-slim, da se da živeti na kmetiji, kjer so že na voljo najosnovnejši stroji in kjer je primerna zemlja. Pri nas bi lahko vlagali v gradnjo večjega hleva za živino, vendar se pri tem postavlja vprašanje, ali bomo ob tej investiciji oziroma
vloženem denarju našli tudi dovolj sredstev za nemoteno kmetijstvo,” je dejal Stanko Bedernjak.
Štefan Prša
Lendava ima tristezno kegljišče v bifeju Rudar v rudarskem naselju. Zgradilo ga je takratno gostinsko podjetje na veliko radost kegljalcev. V Lendavi že vrsto let deluje kegljaški klub, ki je moral, dokler ni bilo kegljišča imeti treninge v drugih krajih. Sedaj so kegljalci tega kluba edini, ki uporabljajo kegljišče, čeprav ni bilo zgrajeno samo za njihovove potrebe. Kegljišče je v teh zimskih časih skorajda prazno, kako tudi ne bi bilo, saj je v njem, kakor tudi v bifeju, vedno mrzlo. Ker v tem gostinskem lokalu ni urejena niti kanalizacija, ni niti čistega zraka, na kegljišče zaide le redek obiskovalec, še manj pa v bife, za katerega nikoli ne veš. kdaj bo odprt in kdaj ne. Potrebno bi bilo poiskati boljšo rešitev in odpreti kegljišče za vse ljubitelje kegljanja. Za to pa je potrebno urediti ogrevanje in kanalizacijo.
Jani D.
Madžarskem, učenci iz Porabja pa se udeležujejo likovnih m folklornih kolonij v Sloveniji. Letos
Sodelovanje na športnem, kulturnem, gospodarskem in drugih področjih med lendavsko občino in mestno občino Lenti postaja vsako leto bolj pestro in organizirano. Vsako leto sprejmejo programe sodelovanja in določijo nbsilce.
Tako je bilo v lanskem letu veliko gostovanj na področju kulturnih dejavnosti, kot so razstave, gledališke prireditve, literarni večeri. Bilo je tudi veliko športnih stikov, pa tudi obiskov med predstavniki obeh občin. Podobno sodelovanje bo tudi letos, vendar pa bo razširjeno tudi na gospodarsko področje. Sodelovali bodo tudi lovci, ki so že lani navezali stike onstran meje. Poleg tega sodelovanja pa društva v lendavski občini vzdržujejo stike tudi z društvi iz drugih krajev sosednje Madžarske. Posebno pa so razviti stiki med šolami.
Letošnje sodelovanje bo pomembno tudi zaradi praznovanja 40. obletnice osvoboditve.
JOŽE GRAJ
IMP industrijska montažna podjetja o. sol. o.
TOZD Blisk
MURSKA SOBOTA
Komisija za delovna razmerja razpisuje v skladu s splošnimi samoupravnimi akti in sprejetim sklepom dela in . naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTOR TEHNIČNEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višješolska izobrazba strojne smeri,
— vsaj 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih nalogah,
— znanje enega tujega jezika,
— vozniški izpit B kategorije,
— strokovni izpit.
Od kandidata se pričakuje sposobnost vodenja, organizacije in dela z ljudmi ter aktivno zavzemanje za razvoj samoupravljanja.
Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Nastop dela 21. februar 1985.
Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba IMP TOZD Blisk, Murska Sobota, Bjedičeva 3, v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od dneva objave.
Tečaj za radioamaterje
Radioklub Lendava vsako leto organizira tečaj za radioamaterje operaterje in tako veča število čla-' nov. Tudi letos so pripravili ta tečaj in povabili mlade, da se ga udeležijo, saj je to eden najlepših
hobijev današnjega časa. Po končanem tečaju imajo amaterji možnost vzpostavljanja zvez z radioamaterji širom po svetu, spoznati skrivnosti elektronike in še vrsto drugih zanimivosti.
Alojz Pavlič
Umrl je naš Stavek. Umrl je naš prijatelj, tovariš, sodelavec, naš direktor. Ob stisku rok za zdravje v novem letu je beseda zastala, zastala. zaradi besed iskrenega sožalja, zastala zaradi solz ob novici, da si odšel za vedno.
Dragi Slavek! Danes ne govorim tebi — danes govorim o tebi. Govorim tvoji ženi, ki je izgubila dobrega moža, govorim tvoji hčerkici in sinku, ki sta izgubila skrbnega očka, danes govorim vsem sodelavcem Vesne, vsem njegovim prijateljem, znancem, ki so se zbrali ob slovesu. Danes govorim njegovim prijateljem Cezanje-včarom, ki so ga prinesli na zadnje, počivališče.
5. marca 1947. leta si privekal na svet kot tretji otrok v Pavličevi družini v Cezanjevcih. Tu si odraščal, odraščal med delom na polju, na paši, v šoli, odraščal med prijatelji. Po končani osnovni šoli si se vpisal na ekonomsko srednjo šolo v Murski Soboti, pozneje pa še na ekonomsko fakulteto v Ljubljani in 1969. leta postal ekonomist.
Tvoja politična aktivnost se Je začela že ko si bil še srednješolec. Bil si predsednik ZSMS v Cezanjevcih, imel funkcije v klubu OZN, marksističnem krožku. Kot udeleženec dveh mladinskih delovnih akcij si bil pohvaljen, pri gradnji jadranske magistrale v Črni gori pa proglašen za udarnika. V ZKS si bil sprejet že leta 1965. Po študiju v Ljubljani si se vključil v aktivnosti v Ljutomeru. Leta 1977 si bil predsednik OS _ZSS Ljutomer. Kot član IS SO
Ljutomer in političnega zbora si odgovarjal za področje gostinstva, turizma in trgovine. Leta 1980 si bil izvoljen za predsednika skupščine sisa za komunalno dejavnost in mnogo prispeval pri gradnji vodovodnega omrežja in rešitvi problema s pitno vodo občin. Bil si tudi član IO MGZ v Murski Soboti in predsednik odbora za tržišče in cene pri istem organu.
----LENDAVA-----------------------------------
Taborniki v zimski šoli
Taborniki odreda Ljudska pravica iz Lendave so tudi letošnje leto v zimskih počitnicah pripravili zimovanje oziroma zimsko šolo v naravi v Domanjševcih. Ta koristna pobuda je gotovo v današnjem času dobrodošla, saj se mladi taborniki marsičesa naučijo, ob tem pa koristno izrabijo zimski oddih. Navsezadnje je pri današnjih cenah takšno zimovanje še najcenejše, saj omenjeno stane 2500 dinarjev za 10 dni. Vodstvo taborniškega odreda Ljudska pravica bo v poletnih mesecih pripravilo tudi taborjenje ob Bukovniškem j'ezeru, ki je postalo že tradicionalno. Povedati je potrebno, da ima taborniški odred svoje prostore in opremo, zato je njegova aktivnost iz leta v leto pestrejša in boljša.
Jani D.
MART1NJE
Uspešno delo mladih
Prvo leto organiziranega delova- _ nja so v začetku januarja na letnem zboru obeležili tudi člani OO ZSMS Martinje in ocenili delo.
Lansko leto so proslavili takore-koč sleherni važnejši datum: dan žena s proslavo in pogostitvijo, dan mladosti z veselim večerom, praznik občine s kvizom, novo leto pa s prihodom dedka Mraza; vmes so se zvrstili še nogometni turnir, srečanja s pripadniki JLA s karavle Trdkova ipd. Mnenje je, da so mladi prizadevni, ustrezno je sode-
lovanje z vaščani, pa tudi njihov . odziv na akcije mladih je zadovoljiv.
Tudi letošnje leto ne bi smelo biti glede aktivnosti revnejše, raven lanskoletnih akcij pa bo treba vsaj obdržati, če že ne dvigniti. Obstaja pa tudi upanje, da bo v mladih dovolj ustvarjalne moči in volje za pripravo programa (npr. igre) za širše občinstvo, morda v pokrajinskem središču.
PETIŠOVCI
Brez samoprispevka ni napredka
Petišovska kraj evna skupnost j e ena redkih v lendavski občini, ki nima krajevnega samoprispevka. V preteklosti šo kljub temu napravili dokaj veliko, zgradili so vaško-gasilski dom in asfaltirali glavne vaške ceste. V krajevni skupnosti je potrebno še veliko stori ti, da bi bilo življenje občanov boljše. Želeli bi asfaltirati del ceste Petišovci-Benica, pa še nekaj
manjših odsekov. Tudi v Petišov-cih je eden največjih problemov odlaganje smeti in drugih odpadkov. Znano je, da je na območju te krajevne skupnosti tudi odlagališče smeti za Lendavo in vse delovne organizacije. Smetišče je neurejeno, pa tudi na pravem prostoru ni, saj je v neposredni bližini stadiona za speedway in rekreacijskega cen-
tra, nazadnje tudi v bližini termalnega kopališča. V krajevni skupnosti menijo, da bo potrebno to odlagališče smeti urediti,, že sedaj pa je potrebno za to poiskati
Radioamaterstvo je nedvomno izredno koristno tudi v sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Člani lendavskega radiokluba so v preteklosti že pokazali, da so pripravljeni in usposobljeni delovati na tem -.področju. V prostorih radiokluba Lendava, kjer poteka tečaj, je čedalje več sodobnih naprav, tako da se je moč zares dobro poučiti o novostih s tega področja.
Jani D.
PRIMANJKUJE GASILSKI PODMLADEK
Na sobotnem rednem letnem občnem zboru beltinskega gasilskega društva, ki se ga je udeležil kot predstavnik OGZ Konrad Vučak. so ugotovili, da v zadnjih letih primanjkuje > podmladka. Tako so v preteklem letu uspeli pridobiti med aktivne gasilce le enega novega člana. Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da je beltinsko gasilsko med najsodobnejše opremljenimi društvi, saj imajo za prek 10 milijonov opreme, ki jo je moč uporabiti na vsakršnem požarišču. S to opremo pa je treba znati strokovno ravnati, zato bo v najkrajšem času potrebna širša družbena akcija, v sodelovanju z beltinsko osemletko ter osnovno organizacijo ZSMS, da se ustanovijo gasilske desetine pionirjev in mladincev, ki bodo lahko kmalu zamenjale člansko vrsto.
Splošna požamo-vamostna kultura v Beltincih je na dokaj visoki ravni, saj v zadnjih letih ni bilo kakšnega požara v tem kraju
murskosoboške občine, tega si žele tudi v prihodnje. Vseeno pa je nujna še nadaljna akcija za usposabljanje prebivalstva na tem področju ter seznanjanje z novostmi. pa tudi usklajevanje gasilcev z enoto civilne zaščite v Beltincih.
V minulem letuje bilo v okviru gasilskega društva v Beltincih kar prek 700 tisoč dinarjev vloženih v opremo (avtomobilska cisterna z vodnim topom, servisiranje kombija, nova osebna zaščitna oprema gasilcev) in precej teh sredstev je prispeval občinski sis za požarno varstvo, pa tudi ozdi v Beltincih in nekateri obrtniki. Za letos pa bo prednostna naloga v vasi izkop požarnih vodnjakov, kajti nove gradnje stanovanjskih hiš ter gospodarskih objektov to zahtevajo. Še naprej bodo GD v Beltincih vodili: predsednik La-, dislav Vadnaj. sekretar Jože Lebar, in poveljnik Štefan Smej.
Filip MATKO
PLETILSTVO-TRI K AŽA
MAUČEC, GANČANI - 69231 BELTINCI
Pletilstvo ,,BABY" Trikotaža MAUČEC, GANČANI 239
RAZPISUJE
prosta dela in naloge:
strojna in ročna dodelava pletenin.
Pogoji:
Izučena ali priučena strojna šivilja, vešča dela na šivalnih in konfekcijskih strojih, ki bo že prvi mesec dosegla povprečno vsaj 80 odstotkov norme.
Osebni dohodek za 100-odstotno doseganje večletne povprečne ugotovljene in ustaljene norme v obratovalnici je 38.000,00 din neto, za 182 ur mesečno v letu 1985. Nadur ne delamo, tudi na dan počitka in ob državnih praznikih ne delamo. Ob sobotah delamo samo prvo soboto v mesecu, dnevno pa delajo zaposleni od do 14. ure.
Prijavo prinesite ob delavnikih od 6. do 14. ure na gornji naslov. Začetek dela po dogovoru po preizkusu spretnosti na delovnem stroju. Zaposlitev je za nedoločen čas.
Rok prijave 8 dni od objave razpisa.
VETERINARSKA POSTAJA LENDAVA
Po sklepu zbora delavcev razpisuje prosta dela in naloge diplomiranega veterinarskega tehnika
— za dela umetno osemenjevanje govedi po domovih in druga dela in naloge veterinarskega tehnika
POGOJI:
— opravljen šoferski izpit B kat., — odslužen vojaški rok.
V delovno razmerje se sprejme za nedoločen čas s 6-mesečno poskusno dobo.
Nastop dela za razpisna dela in naloge je 1. marec 1985.
Vlogo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: VETERINARSKA POSTAJA LENDAVA, Kolodvorska 37, razpisna komisija.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od poteka prijavljenega roka.
Mercator-Sloga
Komisija za delovna razmerja MERCATOR — SLOGA, trgovina na drobno, debelo ter gostinstvo, p. o. Gornja Radgona
OBJAVLJA
prosta dela in naloge v PE ŽELEZNINA, Gornja Radgona
PRODAJALEC II
2 delavca
Pogoji:
— kandidati morajo imeti trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami od 1 do 3 let,
— od kandidatov se zahteva sposobnost komuniciranja s strankami ter prijaznost in vljudnost do strank.
Kandidati naj naslovijo prošnje z ustreznimi dokumenti v roku 15 dni po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja MERCATOR —SLOGA, p. o. Gornja Radgona, Partizanska 12 a.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
STRAN 4
VESTNIK, 17. JANUARJA 1985
kulturna obzorja
IZKOPAVANJA GOMIL V CIKECKI VASI
Med pomembne arheološke spomenike v Pomurju sodijo tudi antična gomilna grobišča, ki dajejo pokrajini v okviru Slovenije posebno mesto, hkrati pa se priključujejo kot južni obrobni del velikemu prostoru z gomilami, ki se širijo po vzhodni Avstriji in zahodni Madžarski. V gomilah je eden ali več grobov. Najštevilnejši je preprost pokop ostankov kosti s pepelom in pridevki na površini tal, pokrit z gomilo. Druga zvrst grobov je opremljena s kamnitimi
oblogami ali skrinjami, ki so sestavljene iz večjih plošč. Poleg razlik v obliki pokopa so razlike tudi na zunaj, tako po velikosti — prevladujejo srednje velikosti gomil s premerom od 7 do 20 m in višino od 2 do 3 m — lahko so posamične skupinske ali kot gomile dvojčki. Gomile so dokaz za domačo obliko pokopovanja in s tem tudi za domače prebivalstvo teh krajev (iliro-keltska plemena), ki je, kot kažejo najdbe v grobovih, sprejemalo rimske vplive le v tvarni kulturi.
V Prekmurju skorajda ni vasi, ki ne bi imela kakšne gomile, bodisi na travniku, v gozdu ali na njivi. Dve takšni gomili sta bili odkriti pri arheološki topografski akciji 1978. leta na travniku jugozahodno od Cikečke vasi. Travnik je bil v družbeni lastnini vse do leta 1983, ko je pri komasaciji prišel v zasebno lastnino. Lastnik je gomile izravnal z ostalo površino in pri tem naletel na grobove z najdbami. O najdbah je bil obveščen Pokrajinski muzej v Murski Soboti, ki je y jeseni 1984. leta začel z reševanjem in zaščitnim izkopavanjem na prostoru, kjer so bile gomile. Kljub temu da sta bili gomili na zunaj v celoti uničeni, smo v vsaki naleteli na še nedotaknjen grob, ki je bil tik pod površino. V obeh primerih gre za preprost žgan pokop z ostanki kosti s pepelom, močno žganino in predevki na površini tal. V gomili 1 so: dva nizka pladnja, skodelica, trinožnik, čaša gubanka, lonček, steklen balzamarij in bronasti novec. V gomili 2 pa so: pladenj, trinožnik, pokrov z gumbom, lonec, čaša in sidrasti tip fibule. Med tako imenovano domačo keramiko, ki v svojih oblikah kaže znake predrimske tradicije, bi sodili pokrov z gumbom, trinožni
RAZSTAVA FOTOGRAFI J IN KONCERT
Danes bodo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti odprli zanimivo razstavo fotografij. V okviru fotoga-lerije bo na ogled razstava mojstra umetniške fotografije Milana Kumurja, bo pa odprta do 28. januarja. Prav tako pa bo danes ob 18.00 v galeriji nastopil plesni orkester glasbene akademije iz Beograda, ki gostuje na srečanju plesnih orkestrov JRT v Radencih.
ni
Ljubitelje plesa vabimo, da se udeleže začetnega ali nadaljevalnega
PLESNEGA TEČAJA
za družabni ples, ki bo predvidoma ob četrtkih in ponedeljkih v Srednješolskem centru v Murski Soboti, Naselje Veljka Vlahoviča 12.
Interesenti naj se zglase 31. januarja 1985 ob 19. uri na Srednješolskem centru!
Informacije dobite na telefonu 21 957.
Zveza kulturnih organizacij občine Murska Sobota
ka in lonec. Lonec, ki je izdelan iz fino prečiščene sive gline, izdaja sledove halštatske tradicije, pokrov kaže na keltsko tradicijo, enako velja za trinožnika s cilindrično skodelico. Ostali pa posnemajo italske oblike. Pladnji z rdečo prevleko imajo severnoital-sko obliko, skodelica iz groba v gomili 1 posnema fino terro sigillato, čaša gubanka in lončka sta prav tako italskega izvora. Stekleni predmeti so v naših gomilah redek pojav in odkriti
balzamarij je prav gotovo svojevrstno presenečenje, saj je bilo stekleno posodje tistega časa uvoženo iz Aquileje. Bronasta sidrasta fibula pa ima svoje korenine na trakoilirskem območju. Kronološki pregled keramičnih posod, balzamarija in fibule (za časovno opredelitev je novec skorajda najvažnejši, vendar je ohranjen zelo slabo in je trenutno v konservacijskem postopku) kaže, da gre večinoma za istočasno nastale tipe drugega stoletja. Ta časovna opredelitev uvršča obe gomili v Cikečki vasi v cvetoče obdobje antike kar velja za skoraj vse dosedaj raziskane antične gomile v naši pokrajini. Gomile v Pomurju pa so hkrati dokaz, da rimska civilizacija ni mogla povsem zatreti in preglasiti skozi stoletja zakoreninjene kulture staroselcev. Za ves čas rimske okupacije naših krajev bomo v ostalinah vedno naleteli na konservativne elemente starejše domorodne ustvarjalnosti, pa najsi bo to v keramiki, noši, nakitu, v imenih božanstev in celo v zemljepisnih imenih.
Izkopavanje teh gomil je skrajno omejeno, saj so v okviru Slovenije svojevrsten spomenik, ki so s svojim skromnim zunanjim videzom kljubovale tisočletnim nemirom in zakaj ne bi še naprej obujale spomine na preteklost našim znancem. Vsakdo pa, ki najde arheološki predmet (bodisi iz gomile, v zemlji ali v vodi) mora obvestiti spomeniško službo ali najbližnji muzej. Strokovna služba ni in nikoli ne bo tako močna, da bi bila navzoča pri vseh zemeljskih delih. Zato vsakdo, ki vidi, da so kje našli ali odkopali arheološki predmet, pa to sporoči pristojnim organom, opravi izredno pomembno varstveno delo.
Samostojno, skrivno zbiranje ali celo kopanje, pa je že korak v prestopništvo. Iskalec zaklada, v tem primeru izvirnega arheološkega predmeta, je z divjim kopanjem uničil . arheološki kompleks, družbo in sebe pa osiromašil. Predmet, ki ga je ponosno prinesel v svojo zbirko (ali celo prodal, podaril), katerega najdiščne okoliščine pa niso bile strokovno dokumentirane, t)i več koristen del zgradbe, s katero obnavljamo staro'zgodovino, in je zato izgubil tudi svojo vrednost. Marsikoga arheološka veda priteguje, zato išče stik s strokovno službo. Brez njih arheologija ne bi imela uspehov, kakršne je dosegla v zadnjih letih. Verjetno je, da še nekaj časa ne bi izkopavali naselbine iz časa bronaste dobe v Dolnjem Lakošu, če ne bi domačini opozorili na predmete, ki so jih našli pri oranju. Tudi za gomile v Čikečki vasi še dolgo časa ne bi izvedeli, da so izravnane, če ne bi domačini o tem obvestili muzeja. Posamezniki, kot je Martin Gyerek iz Bukovnice (ki je posredoval muzeju že 11 kamnitih sekir in lociral naselbino iz kamene dobe, ki jo bo muzej načrtno raziskoval v letih 1986—90), in pa ljubeznivost vseh tistih, ki pomagajo arheologu pri topografski akciji, ko beleži arheološke spomenike in ljudska pripovedna izročila nekega kraja, so za arheologa neprecenljive vrednost. Brez njih bi bila vsa prizadevanja za zavarovanje in odkrivanje najstarejše dediščine človeškega rodu zaman.
Irena Savel
---MURSKA SOBOTA—-----------------------------
Odbor za pripravo kulturnega praznika
Vsakoletnih težav z organizacijo in izvedbo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku ne bo več. Ideja Odbora za knjigo in knjižničarstvo pri Kulturni skupnosti občine Murska Sobota je bila sprejeta — v Odboru za pripravo slovenskih kulturnih praznikov so vsi, ki so v kulturi posebno aktivni, pa tudi tisti, ki sodijo vanj po službeni dolžnosti.
Odbor bo skrbel za prireditve naslednja štiri leta, letošnji program pa je že pripravljen. V njem bodo nastopili učenci srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve in srednje medicinske šole, Aleksander Vlaj z oktetom in Ernest Lukač. Recital Nova pesem — v središču je poezija Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka, režira pa ga Drago Kuhar — zajema tri tematske sklope: Poezijo o slovenski zemlji in narodu, avantgardizem šestdesetih let ter modernistično slovensko poezijo, ki teži k jezikovni popolnosti, hermetizmu.
Za prihodnji kulturni praznik predvideva Odbor več kulturnih akcij, ki naj bi trajale ves teden.	M. M.
Turneja ansambla Diamant s Slovenske matice po Zahodni Evropi
IZSELJENCI VEDO ZA SVOJ IZVOR
PIŠE: Janez Votek
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
,,Iz Prekmurja prihajajo naši muzikantje — skupina Diamanti — to pa so Jože Glažar, Stefan Helcman, Vlado Mičev in Željko Marušič, od tam je tudi Erna Brumen, članica izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice. Gabi Heimer in Gojko Bervar pa prihajamo iz Ljubljane in tako malo kvarimo to prekmursko povprečje.
Vsi skupaj pa smo se zbrali pred bližnjim enainštiridesetim rojstnim dnevom nove Jugoslavije, in kot se za rojstne dneve spodobi, poskušamo, čeprav smo zgodnji,. ustvariti prijetno vzdušje. Ne, nekako tako naj bi bilo, kot je na rojstnih dnevih navada, kot da Je 41-letna Jugoslavija prav prijetna ženska, pri kateri smo se zbrali ob slavju, in zdaj poskušamo vsi skupaj praznovati tako, kot je na rojstnih dnevih navada. Tu in tam naj steče pogovor o spominih, vmes naj se oglasi lepa pesem, slavljenka pa bo ugotavljala, da ji je teh 41 let minilo kot blisk in da je bilo med njimi nekaj prav tesnih, veliko pa prav lepih in prijetnih trenutkov. ” Približno tako se je začelo 10 srečanje ekipe Slovenske izseljenske matice in Radia Ljubljana med slovenskimi izseljenci v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem, dvoje srečanj pa so imeli tudi z našimi delavci na začasnem delu v Nemčiji, in sicer v MUnchnu pri slovenskem društvu Triglav ter v Ingol-stadtu pri slovenskem društvu Lastovka.
Srečanje radijskih big bandov
Danes zvečer se v Radencih končuje XI. Glasbena parada Radenci 85 — tradicionalno srečanje plesnih orkestrov J RT. Poleg že utečenega programa — prva dva večera (v torek in sredo) sta bila namenjena koncertom plesnih orkestrov, nocoj pa bodo vsi radijski plesni orkestri (razen Prištine) nastopili na večeru jazza. Letošnja obvezna tema je makedonska narodna: Ne si go prodava/. Poleg tega je treba omeniti, da je letošnje srečanje ena prvih prireditev, ki je posvečena Evropskemu letu glasbe, mednarodnemu letu mladih in 300-letnici Bachovega rojstva. Dve posebnosti moramo omeniti z letošnjega srečanja: nastop Plesnega orkestra beograjske glasbene akademije in nastop Plesnega orkestra danskega radia, ki ga vodi ena vidnejših osebnosti evropskega jazza, Thad Jones. Poleg koncertov v Kongresni dvorani hotela Radin pa so glasbeniki nastopili še v polnilnici oziroma TPO v Bora-čevi (plesni orkester RTV Sarajevo). nocoj ob 18.00 pa bo plesni orkester beograjske glasbene akademije nastopil v Murski Soboti. Na letošnjem srečanju je bil še seminar združenja evropskih radijskih postaj na temo Vloga big banda v radijskih programih in salon posnetkov jugoslovanskih diskografskih hiš. Sicer pa več o srečanju Radenci 85 v prihodnji številki Vestnika.	n r
PREŽIVELI IN OHRANILI SO SE
Težko je urejati vtise s poti, na kateri nisi bil, ki pa je bila po pripovedovanju tistih, ki so na njej bdi, nepozabna, in je pomenila ,,duhovno očiščenje”, sramoto ali
Kako živa je domača beseda in pesem živa med našimi izseljenci je tudi pevski zbor Zvon v Heerleheide na Nizozemskem.
ponos pred tistimi, ki so domovino zapustili: večinoma zato, ker je bil kolač kruha takrat še premajhen, da bi si ga lahko vsi odrezali toliko, da bi preživeli. Bilo ga je premalo in morali so se odločiti za grenak in težak kruh, ki daje možnost preživetja. Preživetja že, toda to je le golo preživetje ati borba za obstanek, ki je toliko težja; če si sam ali je s teboj še peščica tvojih rojakov. Kljub neizprosnemu boju za ohranitev lastne identitete, ki pri domačinih ni bita zaželjena — bili so na repu družbene lestvice (opravljali so naj-
V koledarjih tudi zanimivo branje
Pri Pomurski založbi je tudi letos izšel tradicionalni koledar, ki je namenjen pripadnikom madžarske narodnosti v Pomurju, to je NAPTAR 85. Vendar ne gre zgolj za koledar v ožjem pomenu besede, pač je to hkrati knjiga z zanimivim in koristnim čtivom.
Letos je Naptar sicer precej skromnejši po obsegu, skrčiti ga je bilo potrebno zaradi pomanjaknja sredstev, toda vsebinski del je vseeno ostal dokaj pester, manj pa je fotografij in ilustracij. Kaj torej prinaša Naptar? Njegov urednik Sandor Szunyogh nam je podal krajši pregled: »Mislim, da smo uspeli objaviti vse tehtnejše prispevke, poudarek pa smo dali predvsem zapisom o pomembnejših obletnicah in dogajanjih na področju narodnostne politike v letu 1984. Tako smo objavili tudi govor Franceta Popita ob 25. obletnici dvojezičnega šolstva na centralni proslavi v Prosenjakovcih, Ferenc Hajos je avtor referata o pomenu dvojezičnosti v vsakdanjem življenju in delu ljudi na narodnostno mešanem ozemlju, Sandor Varga pa o informacijski dejavnosti pripadnikov madžarske narodnosti v SR Sloveniji; Albina Nečak-Liik je napisala prispevek o narodnosti in njenem razvoju, J6zsef Varga pa o tem, kakšna imena izbirajo starši svojim otrokom na dvojezičnem območju. Objavili smo tudi poljudno-znanstvene prispevke, kot je na primer o pomurskem medvojnem tisku izpod peresa Eile Pivar, Joszef Pap pa je napisal pregled pomembnejših dogodkov v minulem letu. Pomembni delež so prispevali tudi pomurski literarni ustvarjalci v madžarskem jeziku.«
Velja omeniti, daje uredništvo uspelo pritegniti tudi avtorje iz sosednje Madžarske in Koroške v Avstriji.
Naptar je izšel v nakladi 500 izvodov, bralci pa ga lahko kupijo v pomurskih knjigarnah in vaških trgovinah na dvojezičnem območju.
Južnoslovanskim narodnostim na Madžarskem — Hrvatom, Slovencem in Srbom — pa je namenjen vsakoletni NARODNI ali LJUDSKI KOLEDAR. Slovenski del je letos spet obsežnejši. Skupaj s slikovnim ima 60 strani. Zato je tudi bogatejša vsebina in več sodelujočih avtorjev — starejših in mlajših. V prispevkih je podana dokaj celovita slika o dogodkih iz življenja in dela polabskih Slovencev in sploh uresničevanju narodnostne politike na Madžarskem, bralci se lahko seznanijo tudi z etnološko-et-nografskimi značilnostmi Porabja (šege, ljudska izročila, slovenske pravljice, rokopisi idr.) o izobraževanju bodočih narodnostnih učiteljev, pa še o čem. Tako podpredsednica Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem Erika Glanzin višja referentka pri zvezi Irena Pavlič pišeta o 9. kongresu DZJS, kije bil 26. in 27. novembra 1983 — kateri pomembnejši sklepi so bili sprejeti in kako jih uresničujejo v Porabju.
»Pri razvijanju narodnostne zavesti smo dosegli vidne rezultate. O tem pričajo vedno bolj hrabro in samozavestno prizna
bolj težaška dela, da bi preživeli) — so to identiteto ohranili, še več, po pripovedovanju članov ansambla se svojih korenin zaveda tudi druga in tretja generacija potomcev. Zaradi tega ,, sramot a ali ponos”, kot smo prej zapisali,
če poskušaš pri sebi ugotoviti, kaj ti pomeni domovina, še bolj pa pripadnost k narodu, iz katerega izviraš. Kot pravijo naši ,,muzkontarji” doma sploh ne pomisliš na kaj takega. Preseneča tudi, kot nam je povedal Jože Glažar, kako poznajo slovensko ljudsko kulturo in zakladnico. ,, Preseneča predvsem njihovo poznavanje ljudske pesmi, saj je bilo skoraj na vsaki prireditvi slišati izvirno ljudsko pesem in to ne samo slovensko, ampak tudi pesmi drugih narodov in narodnosti, saj v društva, kjer smo gostovali, niso
vanje narodnostne pripadnosti, zmeraj bolj odločno izrečene potrebe za negovanje materinega jezika in kulture,« je ena izmed ugotovitev iz teh dveh zapisov.
Avtorica prvega tudi ugotavlja, da so v Porabju napravili tudi začetne korake pri uvajanju dvojezičnega pouka v osnovni šoli na Gornjem Seniku, kjer so že v šolskem letu 1983/83 začeli poskusno poučevati v madžarskem in slovenskem jeziku spoznavanje narave. »Dosedanje izkušnje so ugodne. Z oskrbo s potrebnimi predmeti (učni načrti , učbeniki ipd.) bomo sporedno lahko prešli na nepretrgan in splošen dvojezični pouk.« Celovita rešitev tega vprašanja, te kongresne naloge pa torej še čaka. Uresničile pa so izrečene želje o podaljšanju slovenskih oddaj na radiu Gydr s 15 na 30 minut in celi slovenski strani v tedniku Ljudski list, ki ga izdaja Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem. Prav tako so se okrepile vezi z matičnim narodom, pri čemer je potrebno še posebej omeniti gostovanje porabskih Slovencev v Cankaijevem domu v Ljubljani.
Zanimanje za Ljudski koledar je v Porabju vsako leto večje in res bi bilo dobro, če bi prišel v vsako hišo. Morda se bo to zgodilo prihodnje leto, ko nameravajo izdati samostojen koledar za porabske Slovence.
JOŽE GRAJ
vključeni samo Slovenci, temveč tudi' pripadniki drugih narodov iz Jugoslavije. Nas je to presenetilo. Lahko rečem, da v svojem repertoarju ne težimo po komercializaciji, ampak smo usmerjeni tudi v iskanje te izvirne domače ljudske pesmi; toda teh, ki smo jih slišali na tem gostovanju doma še nismo slišali, pa smo nastopali na različnih prireditvah, kjer bi se kaj takega lahko slišalo. ”
V ponos sta nam lahko tudi interes in poznavanje jezika, in to ne samo pri prvi generaciji, ki je ni več veliko, ampak druge, tretje in že četrte generacije, ki se prav tako uči jezika prednikov. Člani ansambla so nam povedali, da jih je presenetilo tudi znanje jezika v mešanih zakonskih skupnostih, ,kjer se član, ki ni Slovenec, prav tako uči jezika in obratno. S tem pa je povezano tudi poznavanje domovine, predvsem krajev in znamenitosti posameznih območij. Povedali so tudi, da so se izseljenci predvsem pritoževali nad pomanjkanjem literature, pa tudi pri učenju jezika so odvisni od lastne iznajdljivosti in znanja jezika. K temu dodajmo še, da so ti izseljenci v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem predvsem v pokrajinah, kjer je razvita težka industrija, predvsem so to radarski kraji oziroma okoliši. Talfo je morda težaško delo po rudnikih; kot smo Že prej omenili, res listo, ki dviga narodno zavest, oziroma pri mlajših generacijah iskanje identitete, ki je še posebno živo v sedanjem času.
(konec prihodnjič)
VESTNIK, 17. JANUARJA 1985
STRAN 5
POKORA ZA (NE) STORJENE
GRADNJA PLINOVODA V SOBOŠKI IN RADGONSKI OBČINI
SOBOŠKA PROSTORSKA KVADRATURA KROGA
GREHE
MORAMO UJETI
Kdo zna noč temno razjasnit’. ki tare duha ... < se (ne)hote utrga navadnemu smrtniku po tem. ko uspe »pregristi« dobršen del republiške kmetijske zakonodaje vključno z intervencijskim zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (začel je veljati decembra 1982). se »pretolči« skozi prostorske predpise (zlasti zakone o urejanju prostora, o urejanju naselij in drugih posegih v prostor ter o stavbnih zemljiščih, ki so začeli veljati aprila lani) in dodobra pouči o spremembah in dopolnitvah prostorskega dela družbenega plana občine Murska Sobota za to srednjeročno obdobje ter na terenu podrobneje spozna vsaj deset posameznih primerov s tega področja. Enega od številnih smo predstavili v lanski 45. številki našega tednika (15. novembra) in zato ne bi bilo smotrno ponavljati že znanega, ampak širše in nemara bolj poglobljeno pojasniti. za kaj pravzaprav gre. Še pred tem pa moramo odločno zavrniti očitek, češ da v članku zagovaijamo (navijamo za) »betonizacijo njiv, ki se kot pošast, počasi in zahrbtno plazi po Sloveniji. Jugoslaviji in svetu in ki zna tudi podvijati na sredo njiv kot obkoljevalni Blitzkrieg«. Nič takega nismo imeli v mislih, saj nam ni neznan podatek, da nas je v naši republiki epidemija »poces-tovanja« in vnemamega po-zidavanja prizadela toliko, da smo s predvojnih 25 arov njiv in vrtov na prebivalca zdrsnili na vsega 13 arov, kar je najnižje v Evropi. (Samo pomislimo, da je za to. da nastane samo centimeter debel sloj prsti, po oceni različnih avtorjev treba pet stoletij!) Zakaj torej tak napačen vtis in kaj nam je narekovalo zapisati nekaj ostrih, na pr/i pogled pretiranih, celo žaljivih sodb?
PO STAREM NE MOREMO, PO NOVEM (ŠE) NE ZNAMO
Prezirljivo, zapravljivo in brezbrižno ravnanje z rodovitno zemljo in njeno lahkotno uničevanje ni zraslo na našem, slovenskem zelniku. Prišlo je iz zahodnih dežel in se razbohotilo po drugi svetovni vojni. Kakor mazilno olje mu je razširjanje lajšal iz stare Avstrije in Jugoslavije podedovan vzvišen liberalen odnos do kmeta in kmetijstva, ki se gaje navzela tudi naša jara gospo
-SINDIKAT O LETOVANJU DELAVCEV------------------------—
Padec standarda vpliva na letovanje delavcev
V počitniškem naselju v Rovinju, ki ga upravlja Počitniška skupnost Murska Sobota, je lani letovalo 4.590 delavev (45.048 nočitev). To je najmanj v zadnjih petih letih. Tudi zmogljivosti v obnovljenem počitniškem domu Jelka na Pohorju, ki ga prav tako upravlja Počitniška skupnost Murska Sobota, so zasedene le 37-odstotno (1.319 nočitev). Osnovni vzrok za slabšo zasedenost, zlasti v počitniškem naselju v Rovinju, kjer pa je letovanje Še zmeraj poceni, je padec življenjskega standarda. Da se delavci vse manj odločajo za aktivno koriščenje letnega dopusta, je zaskrbljujoče, poudarjajo sindikati v soboški občini, zlasti če upoštevamo pomen oddiha in rekreacije za zdravje in delovno sposobnost zaposlenih. Kako torej zagotoviti, da v prihodnje ne bi prišlo do še večjega padca aktivnega koriščenja
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OŠ BRATSTVO IN ENOTNOST PROSENJAKOVCI razpisuje prosta dela in naloge
- VODJE ŠOLSKE KUHINJE
s polnim delovnim časom za nedoločen čas, z ustrezno kuharsko izobrazbo in
5 leti delovnih izkušenj.
Stanovanje v kraju službovanja.
Nastop dela 1. 2.1985.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
da. Pomurje (in kakopak soboška občina) je tem težnjam pokorno sledilo in ker gre za pretežno kmetijsko območje, je zdaj davek za dolgoletno potrošniško mrzlico in brezglave. kratkovidne naložbe prek možnosti tem večji, kot je sicer v celotnem gospodarstvu. Hkrati smo iz leta v leto doživljali plimo normativiz-ma. ki nas je zanesla tako daleč. daje pri nas zdaj že okrog 10 (beri: deset) milijonov zakonodajnopravnih aktov. Takšno povečanje po logiki razuma znižuje zakonitost v državi, saj administrativno-upravnemu aparatu ne uspeva obvladovati vseh predpisov in je mogoče sorazmerno varno ribariti v kalnem. V občini, kjer obsegajo kmetijska zemljišča 42.102 hektarja, od tega jih je v prvo in drugo kategorijo uvrščenih 22.724 hektarjev (ta so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo) in še 5178 hektarjev iz ostalih kategorij oziroma zemljišč predvidenih za melioracije, je tem težje obvladovati položaj. Če k vsemu temu dodamo nič kaj prijetne spomine na »betonizacijo« več hektarjev rodovitnih njiv na območju Rakičan a in Lipovec, kamor so šli vrtoglavo visoki zneski, podobno kot so stale težke denarje hudo kri in na primer v radgonski občini na Meleh skorajda sprožile »kmečki punt« ureditve tako imenovanih industrijskih con ob mestnih središčih, ne čudi tolikšna občutljivost ljudi, ko je posredi interes posameznika. Razumejo, da se na občinskem komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalo s temi zadevami ukvarjajo le štirje referenti, ki se jim nabere tudi po tri tisoč primerov, vendar jim »pade mrak na oči«, ko se na lastni koži prepričajo, da »male ljudi« drugače obravnavajo kot svoje znance, prijatelje, sorodnike ali druge, ki ne sodijo v kategorijo »malih ljudi« in »navadnih« občanov. Anketa med prizadetimi na terenu (v Krogu, Satahovcih, Bodbncih in mestu Murska Sobota) je potrdila, da pristranskih postopkov s strani komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalo, drugih občinskih upravnih organov, kmetijsko-zemljiške skupnosti, zavoda za ekonomiko in urbanizem in še koga ne smemo ne podcenjevati ne precenjevati Gotovo pa bi se morali v slehernega temeljito poglobiti in med nekaj sto »prizadetimi« na terenu v 132 naseljih, kolikor jih šteje občina Murska
letnega dopusta delavcev? O tem vprašanju se bodo morali v prihodnje več pogovarjati v osnovnih sindikalnih organizacijah in tudi v drugih okoljih. Osnovno, kar bi morali storiti, je, da bi zagotovili delavcem za koriščenje aktivnega letnega dopusta regres. Razčistiti bi tudi kazalo, kaj je koristneje, ali ceno vzdrževanja letoviških zmogljivosti vključiti v ceno letovanja ali pa je bolj pametno, da članice v ta namen posebej združujejo sredstva. Mnenja o tem so zelo različna. Govor je bil tudi o namenskem solidarnostnem združevanju sredstev za letovanja v občini, kjer prav tako ni enotnega stališča. Po predlogu počitniške skupnosti Murska Sobota bi morale članice upoštevati sprejete roke za zasedenost zmogljivosti, da bi proste lahko ponudili drugim. Delavce bi tudi morali seznaniti z
Sobota, bi našli — milo rečeno — zelo čudne reči.
PRISILNA UPRAVA NAD ZEMLJO
Prostora za zidanje zunaj njiv je bilo vedno dovolj: na mestu starih, na pol podrtih bajt, na skupinah starih pritličnih hišic brez posebne stanovanjske ali spomeniške vrednosti v nekaterih starih mestnih ulicah in predelih, na tako imenovanih plombah, škrbinah in vrzelih med hišami v naseljih, na vzpetinah in grmiščih. Koliko je pri nas slabih gozdov, bolj primernih za pozidavo! Toda njega dni. ko so posamezniki imeli dovolj pod palcem in je cvetela (pre)prodaja zemljišč — tako je recimo soboški občinski odlok dovoljeval licitacijo za stavbna zemljišča, ki pa gaje slovensko ustavno sodišče zaradi njegovih spornih določb razveljavilo — se je le malokdo oziral na kmete in kmetijstvo. Vsi so hoteli pristaviti, tako ali drugače, svoj piskrček in namolzli. kolikor se je le dalo. To. v bistvu samomorilsko miselnost, ki bi prinesla še katastrofalnejše izgube njivskih površin, je delno zavrl omenjeni interventni zakon o spremembi namembnosti kmetijske zemlje, čeprav pušča izmikalne luknje pod krinko splošnih, višjih družbenih interesov. Prav ti in podobni in teresi — enega’od njih smo, da ponovimo, opisali v lanski 45. številki Vestnika — utegnejo biti dvorezen nož, saj jih po eni strani skuša brzdati nova zakonodaja, po drugi strani pa se hkrati ponuja dovolj »pregrešen« pomislek, če ni posredi »zapiranje« ljudi v nekakšna novodobna »geta« na vasi, kjer je predvsem dozidava (saj bo s pozidavami oziroma novimi gradnjami čedalje težje) dovoljena zgolj tamkajšnjemu prebivalstvu, medtem ko naj delavstvo (v danem primeru »prišleki«) ostaja v mestnih središčih v stanovanjskih biokih. Tovrstna razlikovanja, ki žal niso za lase privlečena, bi morala dati misliti in ko posameznika udarijo po glavi in žepu, ne četudi, da naraščajo črne gradnje, se rojevajo odpori do postopkov občinskih upravnih organov in dobivajo v bistvu obrobni pojavi razsežja afer.
Branko ŽUNEC
možnostmi letovanja v juniju in septembru, ko je cena letovanja znatno nižja. Sindikat je dal še nekaj drugih pobud, o katerih bo potrebno sprejeti stališča tudi na skupščini Počitniške skupnosti
OB ROB m INFORMACIJI
MOŽNOSTI SE VSE PREMALO
informacija o razmerah in položaju radgonske občine v meddržavnem oziroma maloobmejnem sodelovanju z republiko Avstrijo, ki jo je za delegate skupščine občine pripravil oddelek za notranje zadeve pri SO, obravnaval pa tudi izvršni svet, ocenjuje sodelovanje ob meji kot primerno tako na gospodarskem kot tudi na političnem področju. Prav gotovo spodbudna ugotovitev, ki pa z vidika gospodarskega sodelovanja obmejnih krajev z obeh strani Mure težko vzdrži.
Med tem ko se politični stiki po zaslugi sodelovanja društev, klubov, humanitarnih skupin ter predvsem izmenjave športnih srečanj (rokomet, nogomet, Šah, tenis) pa tudi novih kulturnih vezi ob že stalnih (črešnjevski tamburaši in miadi pevci OS Jože Kerenčič G. Radgona so na avstrijski strani že stari gostje) še poglabljajo, v
Pomursko gospodarstvo je bilo v tem obdobju in tudi v preteklosti sicer zadovoljivo preskrbljeno z energijo, in to kljub težavam s preskrbo v zadnjih letih. Smelejše načrtovanje razvoja pa ni možno brez vzporednega načrtovanja oskrbe z energijo, in to ne samo dodatnih količin energije, ampak tudi drugih virov energije, kajti novih objektov ni moč odpirati brez zagotovljenih energetskih virov. To so bili osrednji vzroki, zaradi katerih so “se delovne organizacije odločile za gradnjo plinovoda. S prvimi aktivnostmi so začeli že v letu 1982. Podpisana sta bila samoupravna sporazuma o združevanju sredstev za investicijsko dokumentacijo.
Samoupravna sporazuma predvidevata združevanje 7 milijonov dinarjev v Murski Soboti in 5 milijonov v Gornji Radgoni. V lanskem letu so skupaj s strokovnimi službami Petrola in delovno organizacijo Zemeljski plin izvedli anketo o predvideni porabi energije, ki jo je možno nadomestiti z zemeljskim plinom. V Murski Soboti bi v letu 1985 porabili 15,486.767, v letu 1995 20,253.000, v Gornji Radgoni leta 1985 9,109.253, leta 1995 pa 10,340.000 kubičnih metrov plina. Na osnovi te ankete je bilo ugotovljeno, da so objektivne možnosti za gradnjo plinovodnega omrežja. Delovna organizacija Zemeljski plin je tudi zagotovila, da bo normalno oskrbovala odjemalce s plinom, ki jih je v Murski Soboti 14, v Radgoni pa 5, s tem da sta se dve delovni organizaciji priključili pozneje. Hkrati pa je zagotovljena redna preskrba s plinom v letu 1983; takrat bomo v Sloveniji začeli dobivati dodatne količine plina iz Alžirije.
V obeh občinah sta nosilca investicij največji delovni organizaciji, ki sta tudi med največjimi porabniki energije, in sicer Mura in Radenska. Mag. Jože Lainščak nam je na kratko opisal priprave na gradnjo v radgonski občini: ,,V
Murska Sobota, vse z namenom, da bi kljub težkim razmeram lahko tudi v prihodnje delavcem zagotovili aktivno koriščenje letnega dopusta.
Feri Maučec
Janez Votek
IZKORIŠČENE
gospodarskem sodelovanju v zadnjih letih ni večjega premika. To pa zato, ker so na obeh straneh te sicer široke možnosti doslej vse premalo izkoriščali. Zavore so bolj ali manj znane, nikakor pa takšne, da jih z dobro voljo ne bi bilo mogoče premostiti. Ne gre le za gospodarsko sodelovanje z območjem avstrijske Radgone, kajti cilji radgonskega združenega dela bi morali biti v tej smeri bolj smeli tudi v notranjosti naše sosede. V preteklosti je nekaj poskusov bilo, vendar malo uresničenih. To pa ne sme biti razlog, da bi prizadevanja zamrla.
Da je sodelovanje mogoče tudi tod, so dokaz in pomemben element — kot je lep? opredeljeno v informaciji — dvolastniki. Pa ne gre zgolj za naših 54 dvolastnikov,
vnosti pa je pridobljeno energetsko soglasje komiteja za energetiko SRS. S tem soglasjem nam je zagotovljena uporaba presežkov plina že v letu 1985. Vemo pa, da bo normalna poraba oziroma priklop možen v letu 1987, ko ,bo zagotovljen plin iz Alžirije.
ki na avstrijski strani obdelujejo m izkoriščajo 62 hektarjev posesti, temveč za vzorno urejene odnose, še več, obstaja celo Združenje dvolastnikov, edinstveno v Sloveniji. Po drugi strani pa že nekaj let ugotavljamo, da tradicionalno sodelovanje avstrijskih razstavljal-cev na radgonskem seimu ne daje pomembnejših in pričakovanih ekonomskih učinkov, da na radgonski meji že leta ne dela zelo potrebna fitopataloška služba . . . Ali pa imamo morebiti (v občini je 14 tisoč lastnikov maloobmejnih dovolilnic) za gospodarsko sodelovanje ob meji veliko število sezonskih in drugih dnevnih migrantov, ki se ob vse večjih tečajnih razlikah vdinjajo avstrijskim gospodarjem?
Vlado Paveo
Suhe pipe resno opozarjajo!
V zadnjem času povzroča precej skrbi zagotavljanje pitne vode v mestu Murska Sobota, saj so neugodne vremenske razmere in vse večje potrebe porabnikov, med njimi zlasti soboške mesne industrije, povzročile dokaj kritično stanje. Lahko bi rekli, da je ta problematika postala aktualna že leta 1982, ko je mesna industrija porabila 20 odstotkov celotne količine vode v pomurskem središču, stanje pa se je še posebej poslabšalo v lanskem letu, ko so porabili že 70 odstotkov vse vode v Murski Soboti. Če vemo za podatek, da samo mesna industrija porabi enkrat več vode kot ostali porabniki v celem mestu, je razumljivo, da je postala problematika oskrbe z vodo ob zahtevku soboške mesne industrije, da se jim zagotovi prednost pri dobavi pitne vode za potrebe klavnice, nadvse pereča.
V tozdu Komunala podjetja Sobota smo zvedeli, da v zadnjem času nenehno upada raven vode v osrednjem mestnem zbiralniku, živilska industrija pa je močno povečala svojo porabo. Nič čudnega, da je prišlo v nekaterih višjih nadstropjih stanovanskih blokov občasno celo do pomanjkanja pitne vode. Trenutno komajda zadovoljujejo potrebe porabnikov v Murski Soboti, zato obstaja resna bojazen. da bodo morali marsikje poiskati rešitev v začasnem odvzemu vode.
Zato je povsem razumljiva odločitev soboškega izvršnega sveta, da je treba nemudoma vključiti še tretji vodnjak v Fazaneriji in proučiti možnost speljave vode iz potoka Ledava v to zajetje. Z mesno industrijo pa se bodo predstavniki komunalne organizacije in občinske komunalne skupnosti dogovorili za čimbolj racionalno porabo vode. V najkrajšem času bodo pripravili tudi prednostno listo porabnikov vode. Vse to dovolj zgovorno priča, da se bodo morali v prihodnje vsi porabniki vode v mestu Murska Sobota obnašati karseda preudarno in varčno, če ne želijo, da bi se pojavile še večje težave kot doslej. Zlasti zato, ker raven podtalnice v zdajšnjem zelo mrzlem vremenu nenehno upada, zajetja v črnskih mejah in Fazaneriji pa komajda zadovoljujejo potrebe gospodinjstev in industrije.
Ob vsem tem se ne moremo znebiti občutka, daje bilo v preteklosti vendarle premalo storjenega za boljšo oskrbo z vodo v pomurskem središču. Poleg tega kasnijo študije o redni preskrbi z zdravo pitno vodo, na načrtovano vodno zajetje v Krogu, ki bo letošnje leto prestajalo preizkušnjo, pa lahko računajo šele leta 1986. Zato so nujni takojšnji ukrepi, da pip ne bi večkrat zaman odpirali. Vsekakor je odločitev soboškega izvršnega sveta za takojšnjo uporabo tretjega vodnjaka v Fazaneriji povsem umestna. Veliko bolj pa bi se morali zamisliti vsi. ki so odgovorni za nemoteno oskrbo vode v soboški občini, in so se ravno v nepravem času znašli v resnih zagatah. Ce velja pregovor. da je po toči pozno zvoniti, potem zares ni več časa za odlašanje. Očitno bo treba storiti nekaj konkretnega. kajti problemi glede rednega zagotavljanja zdrave pitne vode postajajo iz dneva v dan vse opaznejši.
Milan Jerše
STRAN 6
VESTNIK, 17. JANUARJA 1985

kmetijska panorama
IZ ABC POMURKE V LETU 2000 DVAKRAT VEČ IZDELKOV
V sestavljeni organizaciji ABC Pomurka tečejo intenzivne priprave predloga smernic razvojnega plana za obdobje 1986—2000 s podrobnejšimi opredelitvami za obdobje 1986—1990. Na osnovah že izdelane analize razvojnih možnosti sestavljene organizacije ter smernic razvoja Jugoslavije in Slovenije so že opredelili najpomembnejše cilje v obdobju naslednjih 15 let. Opredeljeni cilji so visoko zastavljeni, saj naj bi dosegli blizu 4-odstotno letno rast družbenega proizvodo 2- do 2,5-odstotno rast produktivnosti in okoli 1,5-odstotno letno rast zaposlenosti. Želijo tudi povečati stopnjo vpliva sozda na oblikovanje ekonomske politike pri vključevanju v tržne’ tokove ter na ta način zmanjšati vpliv administrativno reguliranja proizvodnih procesov v sestavljeni organizaciji. Načrtovalci so poskusili opredeliti proizvodne procese in naložbe v skladu s potrebami porabnikov ob upoštevanju rentabilnosti proizvodnje.
Posebno mesto so namenili intenziviranju mednarodne menjave. Te naloge imajo za cilj višji standard zaposlenih v proizvodnji in delitvi hrane, s tem pa tudi boljše življenje njihovih družinskih članov, kmetov in mladih, ki se bodo v Pomurki zaposlili v prihodnje.
Zastavljene temeljne cilje želijo doseči tako, da bodo v okviru vsake dejavnosti poenotili delovanje raziskovalne, razvojne tržne, finančne in informacijske funkcije. Tako bodo koncentrirali znanje ter ustvarjali homogene pripravljalne in izvedbene delovne skupine za raziskave, razvoj, trženje in informatiko.
Med tozdi in enovitimi DO bodo vzpostavili dohodkovne odnose v obliki skupnega prihodka in skupnega dohodka. Vsak tozd oziroma enovita DO, ki bo ustvarjala več kot 5 odstotkov celotnega prihodka s katerokoli drugo ZO, bo z njo ugotavljala in razporejala skupni prihodek na podlagi meril iz posebnega SaS, v katerem mora biti opredeljen tudi skupno tveganje. Prav tako bo vsak tozd oziroma enovita DO, pri kateri bodo druge ZO združevale sredstva, ugotavljala in razporejala skupni dohodek za vsako naložbo posebej.
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Največji problem: CENE IN OBRESTI
Ko smo se sredi prejšnjega tedna ustavili pri Deutschevih v Ratkov-cih na Goričkem, je vse kazalo, da smo prišli zaman. Na dvorišču nas je pričakal le kuža, vendar se je čez čas med vrati prikazala tudi gospodinja. Oddahnili smo si, saj' tako naše potovanjs v tem zimskem mrazu, ko so bile ceste pravo drsališče, v ta gorički kraj ni bilo zastonj. Gospodar Erik se je sicer odpeljal po opravkih v mesto, vendar smo veliko zanimivega zvedeli tudi od zgovorne gospodinje Irme.
Značilno za ta kraj je, da je odmaknjen od občinskega središča in ,,bogu za hrbtom” kot radi pravimo, vendar pa je tod veliko preusmerjenih in močnih kmetij. Ljudje se usmerjajo predvsem v živinorejsko proizvodnjo in na teh preusmerjenih kmetijah tudi z nasledniki nimajo posebnih težav. Mladi so pripravljeni ostati doma in delati na kmetiji, le če bodo pogoji za kmetovanje dovolj ugodni. Tako je tudi pri Deutschevih, kjer so se pred dobrimi tremi leti odločili, da se bodo preusmerili v pra-šičerejsko proizvodnjo, točneje v vzrejo plemenskih svinj in pujskov. Z gradnjo novega hleva so začeli leta 1981, že v letu 1982 pa so začeli vhlevljati prve plemenske svinje. Gospodinja Irma pravi, da so z gradnjo novega hleva ujeli pravzaprav zadnji vlak, saj so takrat še dobili kredite po 4-odstotni obrestni meri. Danes se za takšno investicijo gotovo več ne bi odločili, pa tudi cene gradbenega mate-
Prednost bodo dajali tistim naložbam, ki bodo omogočale večjo proizvodnjo hrane, večji izvoz in posodabljanje tehnologije, dodaten kriterij pri določanju prednosti naložb bo skupen učinek naložbe v okviru sozda ki se bo kazal v skupnem prihodku oziroma skupnem dohodku več ZO ali pa v gospodarnejši izrabi zmogljivosti.
Ker je možno dosegati temeljne razvojne cilje le z večjim znanjem, bodo že v obdobju 1986—90 intenzivneje izboljševali kadrovsko strukturo delavcev.
ORGANIZACIJSKI UKREPI
Organizacijski ukrepi bodo podrejeni vsebinskim. Njihovo vodilo bo povečanje produktivnosti dela ter ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja.
Smiselno bodo organizacijske ukrepe izvajali približno takole:
— vodoravno bodo povezovali poslovne procese v okviru dejavnosti.
— navpično poslovne procese v verigi proizvodov: kmetijska proizvodnja, živilska industrija, trgovina in gostinstvo v okviru posameznih poslovnih funkcij. Globinsko bodo povezovali po-
riala so tako narasle, da takšne investicije ne bi zmogli.
Kot že rečeno, so prve plemenske svinje začeli vhlevljati leta 1982. Prvič so jih pripeljali 14, vendar je od teh le polovica ostala brejih, preostalih sedem pa so morali prodati. Nasploh so imeli s plemenskimi svinjami precej težav,
Deutschevi so zgradili hlev za 40 plemenskih svinj, danes pa jih imajo v njem 33. Plemenske črede ne nameravajo širiti, saj jim primanjkujejo porodni boksi.
saj kvaliteta teh ni bila takšna, da bi hitro lahko napolnili vsa stojišča. V hlevu je prostora za 40 plemenskih svinj, trenutno pa jih imajo v hlevu 33. Pravijo, da jih več tudi ne nameravajo vhlevljati,
slovne procese v okviru tehnološke racionalizacije. Poleg leh treh dimenzij se bo upošteval tudi regionalen vidik.
KONKRETIZACIJA USMERITEV PO DEJAVNOSTIH
Kmetijstvo
V okviru kmetijstva je za SOZD ABC Pomurka izredno pomembna panoga kmetijska proizvodnja. To panogo delimo v štiri skupine: poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo. V vseh se s proizvodnjo ukvarjata družbeni in zasebni sektor.
V okviru poljedelstva bodo za nadaljnji razvoj najpomembnejše podskupine pridelovanje žit, pridelovanje industrijskih rastlin, pridelovanje zelenjave in pridelovanje krmnih rastlin.
V okviru podskupine pridelovanje žit bosta nosilna razvojna proizvoda koruza in pšenica, poleg njiju pa bodo pospeševali predvsem pridelavo ječmena, ovsa in rži.
Glavni proizvod pri pridelovanju industrijskih rastlin bo še naprej sladkorna pesa, za zasebni sektor pa bo pomembna tudi proizvodnja oljne repice. Pri pridelovanju zelenjave bo v zasebnem sektorju še vedno najpomembnejši proizvod krompir, čeprav bo rast pridelave druge zelenjave mnogo višja.
Pri pridelovanju krmnih rastlin bodo temeljni tile proizvodi: detelja in lucerna, trave ter koruzna silaža.
Pri pšenici načrtujejo, da se bodo povprečni hektarski pridelki od sedanjih 4,1 tone na hektar do leta 1990 povečali na 4,8 tone, pri rži od 2,3 na 3 tone, ječmenu od 3,1 na 3,6 tone, ovsu dd 2 na 2,5 tone, koruze za zrnje od 5,6 tone na 6,4 tone, koruzne
saj bi jim potem primanjkovali porodni boksi, pa tudi za pujske ne bi bilo dovolj prostora.
V začetku Deutschevim ni bilo žal, da so se odločili za rejo plemenskih svinj, zlasti v zadnjem letu pa so se pogoji tako spremenili, da le težko shajajo. Cene krmil so se samo v obdobju enega leta sko
raj podvojile, temu ustrezno pa se seveda niso povečale cene pujskov. Tako rejcem plemenskih svinj ostaja vse manj dohodka in če ne bi dodajali domače krme, ne bi šlo brez izgube. Tako kupujejo zdaj le krmila za pujske, medtem ko plemenske svinje krmijo z doma pridelano krmo, dodajajo le superlconcentrate. Tudi ti so izredno dragi, vendar brez njih ne gre. Še pred kakšnim letom so plemenskim svinjam pokladali v času dojenja posebej za to pripravljena krmila, vendar teh krmil.zdaj več ni moč kupiti in tako jih sami mešajo doma.
Deutschevi gospodarijo na kakšnih 12 hektarjih zemlje, 3 hektarje njiv imajo v najemu, na teh površinah pa pridelajo dovolj krme za svoje potrebe. Lani so imeli na 5 hektarjih zasejano koruzo, ki so jo silirali skupaj s storži in to zdaj krmijo plemenskim svinjam. Z lanskim pridelkom so izredno zadovoljni, pa čeprav ga je nekoliko prizadela toča, in če bo tudi
silaže od 40,3 tone na 45,2 tone, krompirja od sedanjih 17,2 tone na 23 ton in pridelek sladkorne pese, s sedanjih 45 na 50 ton na hektar. Načrtujejo tudi večje pridelke drugih poljščin. V sadjarstvu bo za razvoj zaradi izvoza izredno pomembno pridelovanje sadja (jabolka, višnje itd.) Letna stopnja rasti v obdobju 1986—2000 bo 2,9-odstotna, med tem ko bo ta stopnja pri pridelovanju sadnih sadik 3-od-stotna.
Podobno kot v sadjarstvu bo v vinogradništvu pomembnejša rast pri pridelovanju grozdja (v obdobju 1986—2000 povprečna letna stopnja rasti 2,3 odstotka), med tem ko bo povprečna letna stopnja rasti pri pridelovanju sadik trte v obdobju 1986-2000 samo 1,8-odstotna.
Pri reji govedi načrtujejo v obdobju 1986-2000 zelo različno stopnjo rasti. Tako bo proizvodnja mleka naraščala po 5,2-odstotka, proizvodnja govedi za meso in za pleme pa le po 0,6 odstotkov. Reja prašičev bo naraščala mnogo hitreje kot reja govedi, in sicer 2,3 odstotka, pri reji perutnine pa po 2 (brojlerji in konzumna jajca) oziroma po 2,6 odstotka (valilna jajca).
Skupne kmetijske površine se bistveno ne bodo spremenile. Spremenila pa se bo struktura lastništva, povečale se bodo površine družbenega in zmanjšale površine zasebnega sektorja. Menjala se bo struktura obdelovalnih površin, saj se bodo povečale njivske površine na račun zmanjševanja travnikov in pašnikov, in struktura kolobarja, saj bodo povečali predvsem površine s sladkorno peso, ječmenom, oljno repico in koruzo.
Boris Hegeduš
prihodnja leta pridelek takšen, potem ni bojazni, da bi jim zmanjkalo domače krme. Poleg koruze sejejo še okrog pol hektarja pšenice, ki je ne prodajajo, pač pa zmeljejo doma in pokrmijo, približno toliko pa sejejo tudi ječmena in ovsa. Nekaj površin namenijo seveda še beli detelji, ki je v poletnih mesecih nenadomestljiva krma plemenskim svinjam. Tudi travnikov je nekaj, saj imajo v hlevu še tri krave.
Poleg neurejenih cenovnih razmerij pa rejce plemenskih svinj, in seveda tudi ostale prašičerejce, najbolj prizadenejo visoke obresti, ki jih plačujejo za kupljena krmila in ostali potreben reprodukcijski material. Nekoliko manj pa so Deutschevi v minulem letu čutili težave, ki so se javljale pri prodaji pujskov. Te spitajo do povprečne teže 28 do 29 kilogramov in jih oddajajo Kmetijski zadrugi Panonka. S prodajo niso imeli težav, prav tako pa so zadovoljni tudi z delom pospeševalne in veterinarske službe. Zlasti v začetku jim je bila ta pomoč še kako potrebna, zdaj pa že veliko dela opravijo sami. Kmet, ki se ukvarja s takšno proizvodnjo, mora biti tudi veterinar, da ni potrebno za vsako malenkost klicati strokovno pomoč.
Kaže pa, da bo Deutscheva kmetija v Ratkovcih dobila tudi pravega veterinarja. Sin Franc se je namreč odločil za študij veterine in ker mu volje do dela na kmetiji ne manjka, ni povedano, da ne bo ostal doma. Pri hiši pa imajo še rejenca, ki sicer obiskuje srednjo šolo, vendar tudi on v prostem času rad poprime za vsako delo. Pomoč obeh je Irmi in Eriku še kako dobrodošla, zlasti v sezoni poljskih del, to je ob setvi in v času spravila pridelkov. ,,Saj bi še nekako šlo, pa človek bi imel tudi več veselja do dela, če bi bilj pogoji nekoliko boljši. V zadnjem času se cene sicer nekoliko menjajo, vendar to še ni tisto, kar si rejci želimo. Ce bodo pogoji ugodni, potem se tudi mladim ne bo težko odločiti, da ostanejo na kmetiji,” nam je ob slovesu dejala gospodinja Irma. In prav je imela.
Ludvik Kovač
VEC koruze z DOMAČIH POLJ
V Sloveniji potrebujemo letno za sedanji obseg živinorejske proizvodnje okrog 630 tisoč ton koruze, od tega je manj kot 300 tisoč ton pridelamo sami, ostale količine pa moramo dokupiti na drugih območjih v Jugoslaviji. Čeprav je koruza v Sloveniji najbolj razširjena poljščina, saj ji vsako leto namenjamo več kot tretjino vseh njivskih površin, pa še vedno ugotavljamo, da pri njeni pridelavi še vedno ne dosegamo željenih rezultatov. V zadnjih letih so se pridelki koruze pri nas povečali le za 15 odstotkov, medtem ko so se v enakem času v Avstriji povečali za 58 in v Švici celo za 70 odstotkov, pa čeprav razmere v teh državah niso ugodnej še kot pri nas. Povprečni pridelek koruze v zasebnem sektorju v Sloveniji je le nekaj več kot 4 tone na hektar, v družbenem sektorju pa se to povprečje giblje okrog 6 ton. Kako torej povečati skupni pridelek koruze v Sloveniji? Možnosti sta dve: na račun večjih površin, predvsem pa na račun večjih hektarskih pridelkov. Za oboje na so naivečie možnosti v zasebnem sektorju, ki bi koruzi lahko namenil še dodatnih 200 tisoč hektarjev polj, medtem ko v družbenem sektorju takorekoč ni več možnosti za povečevanje teh površin. V obeh sektorjih pa so še velike možnosti za povečanje hektarskih pridelkov, ki bi le z malo več prizadevanji pri kmetih lahko dosegli povprečje 6 ton na hektar, v družbenem sektorju 75 tone na hektar. Ob doseganju teh ciljev bi v Sloveniji letno lahko pridelali okrog 500 tisoč ton koruze, tako pa bi bili le v manjši meri odvisni od dokupa na drugih območjih. Tako bi bilo manj težav, ki nas zdaj že ves čas pestijo zaradi visokih cen koruze in kar se seveda najbolj neugodno kaže v živinoreji.
Povečanje proizvodnje koruze pa načrtujejo tudi na drugih območjih v Jugoslaviji. Do konca tega desetletja naj bi se v naši državi površine pod koruzo povečale na 2,1 milijona hektarjev, na njih pa bi pridelali 15 milijonov ton koruze v zrnu. To je za približno 4 milijone ton več, kot smo je pridelali lansko jesen na 1,8 milijona hektarjih njiv. Po raziskavah, ki so jih opravili strokovnjaki Inštituta za koruzo v Zemun Polju, bo pridelek 15 milijonov ton moč doseči, če bomo povprečni pridelek povečali s sedanjih 4,9 tone na 6,8 tone na hektar. Ta cilj pa ni nedosegljiv, saj v Italiji in na Madžarskem, kjer so razmere enake našim, takšne pridelke že dosegajo. Povprečje v Jugoslaviji zbijajo nekateri pridelovalci. saj na okrog 16 odstotkih vseh površin s koruzo ne dosegajo zdaj niti 3 ton zrnja na hektar, na drugi strani pa so nekateri pridelovalci pravi rekorderji celo v svetovnem merilu. Tako je., denimo, kmet Božo Božič iz okolice Bijeljine dosegel pridelek 19.3 tone suhega zrna na hektar.
Po besedah strokovnjakov je osnovni vzrok za sorazmeroma nizke povprečne pridelke v tem, da med pridelovalce še vedno prepočasi prodirajo najnovejši znanstveni dosežki na tem področju. Tam. kjer je strokovna služba med pridelovalci, so tudi pridelki dobri, kjer pa pospeševalne službe ni. tudi ni proizvodnih rezultatov. Možnosti za večjo pridelavo pa so takorekoč povsod, saj premoremo v Jugoslaviji že 338 hibridov koruze vseh vrst in razredov, od naizeodneiših ki dozorijo v 90 dneh, pa do najbolj poznih, vse pa se ponašajo z dokaj dobrimi možnimi pridelki. Seveda je proizvodnja koruze danes že precej draga in za doseganje visokih pridelkov so potrebna precejšnja vlaganja. Ob uporabi ustrezne agrotehnike so bili v lanskem letu stroški za pridelovanje koruze na enem hektarju že 140 tisoč dinarjev.
TURNIŠČE: cene pujskov
Zaradi mraza. ki je pritiskal prejšnji teden, je tudi aa sejmu pujskov v Turnišču minuli Četrtek bilo dokaj prazsw. Rejci so pripeljali le 10 pujskov, starih od 7 do 10 tednov malo pa je bilo tudi kupcev, saj niti vsi ti pujski niso zamenjali lastnikov. Cena seje gibala med 8500 in 10.000 dinarji za par.
Kot poroča Matija Pozderec, ki nam vsak teden pošilja podatke s tega sejma, je na sejmu zadnje čase vse manj pujskov, kar kaže na to, da mnogi kmetje opuščajo rejo plemenskih svinj.
C ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN^ ZA KILOGRAM TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
KOTO - Koteks tabus in zbiralnice kmetijskih \zadrug	,
Po oceni strokovnjakov Inštituta za koruzo iz Zemun Polja na povečanje hektarskih pridelkov najbolj odločilno vpliva uporaba mineralnih gnojil. Če bi se uporaba kompleksnih NPK gnojil pri nas podvojila, bi na ta račun pridelali 1,7 milijona ton več koruze, na račun dobro in pravočasno pripravljene zemlje za setev bi se pridelek lahko povečal za na-daljnih 1,1 milijona ton, na račun dobrega semena in namakanja površin pa še za nadaljnjih 1,2 milijona ton.
Sicer pa se Jugoslavija že zdaj uvršča med največje svetovne pridelovalce koruze. Med 98 državami, kjer sejejo to poljščino, zavzema naša država sedmo mesto na svetu in drugo v Evropi, po višini hektarskih pridelkov pa je šele na 11. mestu. V študiji »Kako do 15 milijonov ton koruze«. ki jo je izdelal Inštitut za koruzo v Zemun Polju, strokovnjaki opozarjajo še na vrsto drugih pomanjkljivosti, ki jih bodo pridelovalci morali odpraviti. Tako kmetijci še vedno sežigajo strnišča. namesto da bi jih podo-ravali in tako povečevali rodovitnost. namesto globokega oranja pozno jeseni često orjejo spomladi, tik pred setvijo, na tudi dognojevanja često ne opravijo pravočasno. Do izpadov pri pridelkih pa prihaja tudi med spravilom in skladiščenjem. Pri strojnem spravilu se izgubi tudi do 10 odstotkov pridelka, ob skladiščenju v neprimernih prostorih pa veliko škode lahko nastane tudi zaradi škodljivcev in plesni.
Raziskave torej kažejo, da lahko na višino pridelka v večji meri vplivajo tisti dejavniki, ki so odvisni od človekove volje, v manjši meri pa naravne razmere. To pa pomeni, da je od organizacije dela in odgovornosti tistih, ki pri tej proizvodnji sodelujejo. odvisno, če bomo zastavljeni cilj uresničili. Ta cilj pa je 15 milijonov ton koruze v letu 1990.
L. Kovač
VESTNIK, 17. JANUARJA 1085
STRAH7
naši kraji in ljudje
HUDA KRI ZARADI TRGOVINE
,,Skoraj nič ali pa zelo malo smo dobili v teh krajih v štiridesetih letih po vojni, zdaj nam pa hočejo vzeti še trgovino”, so bili vidno ogorčeni krajani Ratkovec in okoliških vasi, ko smo se sredi prejšnjega tedna ustavili tam, da bi zvedeli to in ono o njihovih načrtih in težavah. Mraz je še vedno pritiskal, zato je kazalo, kot da bi življenje v teh krajih izumrlo. Povsem drugače pa je bilo v Potrošnikovi trgovini v Ratkovcih. Tu se je zbralo precej krajanov, pa tudi iz okoliških vasi so prišli ljudje po nakupih. Res, da trgovina ni velika, saj poleg manjše prodajalne v prostorih vaškega doma premore le še priročno skladišče, vendar je to dovolj, da potrošniki lahko tu dobijo najnujnejše'za vsakdanje potrebe. Poleg Ratkovčanov so na to trgovino vezani še tisti iz Kančevec in Lončaro-vec, saj v teh krajih nimajo svoje trgovine.
Prav trgovina v Ratkovcih pa je v zadnjem času postala kamen spora med krajani teh vasi in trgovskim podjetjem Potrošnik iz Murske Sobote. Slednje je namreč predlagalo, da bo trgovino v Ratkovcih zaprlo, češ da ne ustvarja dovolj prometa in je tako nerentabilna. S takšno odločitvijo pa se krajani teh vasi seveda ne strinjajo, saj bi potem morali do prve trgovine kar nekaj kilometrov daleč, to pa bi bila predvsem za ostarele občane, ki jih je veiiko zlasti v Kančevcih in Lončarovcih, prevelika obremenitev. Mladi so se iz teh krajev namreč v glavnem odselili, le v Ratkovcih se je razvilo nekaj močnejših kmetij, ki tudi z nasledniki nima-
jo težav. Vendar če se odnos družbe do teh krajev ne bo izboljšal, bodo tudi ti prisiljeni poiskati si primernejše življenje drugje in tudi tu bodo ostali le starci.
Krajani sicer priznavajo, da trgovina v teh odmaknjenih vaseh ne more ustvarjati velikega prometa, ta pa bi gotovo lahko bil večji, če bi bila založenost z blagom nekoliko boljša. Zdaj trgovina v Ratkovcih ne premore niti hladilnika, zato v njej tudi ni moč dobiti blaga, ki se hitro pokvari. Kaže pa, da jim bo v Ratkovcih le uspelo najti skupen jezik s Potrošnikom, saj so se dogovorili, da ostane do marca trgovina odprta tako kot doslej, vsak dan, potlej pa naj bi iskali kombinacijo s trgovino v Ivanovcih, ki doživlja podobno usodo kot ta v Ratkovcih. Celo na to so pripravljeni pristati, da bi bili trgovini izmenično odprti vsak drugi dan, če drugačna rešitev ne bo možna. V Ratkovcih pa bi se bili pripravljeni pogovarjati tudi s kakšnim drugim trgovskim podjetjem, ki naj bi prevzelo trgovino, pa tudi privatnik bi jo bil voljan prevzeti, vendar na Potrošniku o tem nočejo slišati.
Trgovina pa seveda ni edini problem, ki povzroča Ratkovčanom veliko problemov. Tu je še stari vaški zvonik, ki kliče po obnovi, vendar za to ni sredstev. Zvonik je lesen in eden redkih tovrstnih, ki se je še ohranil v naših krajih, zato bi ga radi obdržali. Kaže pa, da jim takšnega, kot je, ne bo uspelo obdržati, saj vaška blagajna ne premore toliko, da bi ga obno-
Največ hude krvi je bilo v Ratkovcih v zadnjem času zaradi trgovine, ki jo je Potrošnik nameraval zapreti. Kaže, da so le našli skupni jezik, saj bo do marca trgovina poslovala tako kot doslej, nato pa bodo iskali kombinacijo s trgovino v Ivanovcih, ki doživlja podobno usodo.
NOVIH 262 TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV
PREDSTAVLJAMO VAM FRANCA ZAKOJČA IZ ODRANEC
25 let v Planiki
57-LETNEGA SKLADIŠČNIKA VSI HVALIJO
Za mnoge občane krajevnih skupnosti Krog in Turopolje v Murski Soboti je bila vključitev v telefonsko omrežje pravcato novoletno darilo. S tem se je izpolnila dolgoletna želja številnih naročnikov v Satahovcih, kjer so tik pred novim letom vključili v telefonsko omrežje vseh 36 priključkov, prebivalcev naselja Ljudske pravice v KS Turopolje in Kroga, kjer so zgrajeni tudi vsi hišni priključki. Če bo vreme dopuščalo, so nam povedali na sedežu delovne organizacije za ptt promet v Murski Soboti, bo do konca januarja priključenih vseh 262 telefonskih naročnikov; od tega 117 v Krogu, 109 v KS Turopolje in 36 v Satahovcih.
Da bi s tem obsežnim projektom, katerega vrednost je čez 16 milijonov dinarjev, čim prej končali, so prišli pomagat tudi strokovnjaki podjetja za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane. Pomagali so pri vezavi glavnega telefonskega kabla.
V zimskem času se učenci osnovne šole France Prešeren v Črenšovcih naučijo marsikatere ročne spretnosti. Največje zanimanje je za izdelovanje izdelkov iz slame in šibja. K ročnodelskemu krožku so uspeli pritegniti tudi zunanje sodelavce. (Foto: J. G.)
S tem sedaj nadaljujejo delavci soboškega ptt podjetja. Sicer pa je pri gradnji tega objekta, kjer so se v preteklosti zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev pojavljale razne nevšečnosti, vključenih še šest investitorjev. Poleg delovne organizacije za ptt promet v Murski Soboti so pritegnili še Agroservis, Slo-venijaceste Tehniko, sis za cestno
ZA KOMUNALNA DELA BLIZU 160 MILIJONOV DINARJEV
Že bežen pogled na program komunalne dejavnosti v letošnjem letu, ki ga je opredelila občinska komunalna skupnost v Murski Soboti, dokazuje, da jih čaka obilica dela, za kar bo potrebno precej denarja. S pomočjo tozda Komunala podjetja Sobota jim bo
in komunalno dejavnost ter krajevne skupnosti Turopolje, Park in Krog. Vsi omenjeni šo pred poldrugim letom podpisali samoupravni sporazum, s čimer so zagotovili potreben denar. Svojih finančnih obveznosti zaenkrat še ni poravnal Agroservis, kar naj bi se zgodilo prav kmalu.
Poleg tega je sklenjena posebna
uspelo zagotoviti večino denarja, brez sodelovanja soboškega združenega dela in krajevnih skupnosti pa seveda ne bi mogli opraviti vseh načrtovanih del. Tako predvidevajo, da bodo v letošnjem letu porabili za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, investicijska dela in odplačevanje kreditov skupno 159 milijonov 736 tisoč 919 dinarjev, kar je gotovo ogromen znesek.
Kot že vrsto let nazaj odpade največji delež gmotnih sredstev na investicijska dela, in sicer blizu 117,5 milijona dinarjev. Pri tem izstopa gradnja kanalizacije Murska Sobota—Cernelavci, za kar bodo porabili več kot 93,1 milijona dinarjev. Tu so všteta vsa pripravljalna in gradbena dela, postavitev cevi in jaškov, dodatna dela pri prečkanju razbremenilnega kanala Ledava—Mura, Malega Dobla in Kopališke ulice;, kjer bo treba zavarovati struge in obnoviti ceste. Poleg tega gre za odplačilo odškodnin za nasade tozda^rtpa-rija podjetja Sobota in ostale odškodnine. Tu bodo uredili tudi vodovodno omrežje, hkrati pa bodo nadaljevali z deli pri vodovodnem zajetju v Krogu. Načrtujejo tudi priključitev severnega kolek-torja pri soboški čistilni napravi.
,,Tudi leseni vaški zvonik bi morali obnoviti”, pravi vaški predsednik Geza Hujs, ,.vendar je v blagajni za to premalo sredstev. Po vsej verjetnosti ga bomo podzidali, saj opeko za ta namen imamo, najti pa moramo mojstra, ki bo najcenejši.”
vili. Zato ga bodo po vsej verjetnosti podzidali, saj opeko za ta namen že imajo, vendar pa tudi zidarska dela ne bodo poceni.
Tudi o telefoniji so v Ratkovcih že veliko razpravljali, vendar dlje kot od besed ne pridejo. Telefone bi radi v vseh štirih vaseh krajevne skupnosti, v Ratkovcih, Kančevcih, Lončarovcih in Ivanevcih, sami so pripravljeni pomagati pri tem s prostovoljnim delom, pa tudi sredstva bi prispevali, vendar pred razširitvijo telefonske centrale v Prosenjakovcih telefoni v teh krajih ostajajo le želja.
Pa še nekaj spravlja v slabo voljo Ratkovča-ne, pa tudi krajane preostalih vasi med Prosenjakovci in Križevci. Njihova želja je že od nekdaj bila, da bi dobili asfaltno povezavo z občinskim središčem. Do Berkovec je asfaltna cesta sicer speljana, vasi od tod naprej pa bo asfalt zaenkrat obšel in ni izgledov, da bi se v bližnji prihodnosti znebili slabega in prašnega makadama.
,,Elektrika je edina večja pridobitev, ki smo jo po vojni dobili v naš kraj,” pravijo Ratkov-čani, ,,pa vendar smo vztrajali, modernizirali kmetije in prepričevali mlade, da ostanejo doma.” Vendar, če razvoj v teh krajih ne bo šel v korak s časoj, je vprašanje, kaj bo tod čez dvajset, trideset let?!
Ludvik Kovač
pogodba s KS Krog za gradnjo raz-vodnega telefonskega omrežja, ki bo stal nad 2,49 milijona dinarejv. Izredno nizke temperature v zadnjih dneh so onemogočale dela pri priključevanju novih telefonskih naročnikov, toda delavci soboškega ptt podjetja si prizadevajo, da bi to pomembno nalogo opravili do roka.	m. Jerše
Precej bo stalo tudi vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, saj bo zanje treba odšteti nekaj nad 38,24 milijona dinarjev. Več kot polovico finančnih sredstev — skoraj 22 milijonov dinarjev — bo namenjenih za vzdrževanje mestnih ulic, parkov in zelenih površin. Upoštevati je potrebno tudi stroške za vzdrževanje javne snage, javne razsvetljave in javnega stranišča v mestu Murska Sobota. Precej stroškov pa bodo imeli tudi pri pokrivanju razlike pri čistilni napravi v Beltincih in soboškem letnem kopališču, kjer lansko leto zaradi neugodnega vremena ne bilo dovolj prihodkov. Občinska komunalna skupnost v Murski Soboti bo morala odšteti za odplačilo kreditov 4 milijone dinarjev, brez katerih pa si ne bi mogli zamisliti ureditve nekaterih pomembnih komunalnih objektov in naprav v soboški občini. Da ne -govorimo posebej o izdelavi projektne dokumentacije in ostalih delih, ki bodo ,,pobrale” precej denarja.
Milan Jerše
Letos mineva 25 let. odkar je Planika Kranj v Turnišču uredila svoj obrat, ki pa je zdaj že nekaj let temeljna organizacija združenega dela. Torej delovni kolektiv z vsemi pravicami in dolžnostmi. Ker o uspehih turni-ške Planike več ali manj sproti pišemo, smo se tokrat odločili, da predstavimo skladiščnika Franca Zakojca. To je mož, ki ga pozna vseh 790 delavcev — človek, o katerem ljudje vedo povedati samo vse najboljše. Tudi zato, ker se mu z dela nikoli ne mudi, ampak pride zadnji na avtobus, ki odpelje proti Odrancem.
Tudi jaz poznam Franca Zakojca, saj sva bila pred 25 leti celo sodelavca. Prav zato tudi ni bilo težko obuditi spominov na leto 1959. Pa naj kar on spregovori:
»V obratu Planike sem se zaposlil med prvimi 60-timi delavci. V petdesetih letih je bila tovarna na vasi velika novost in marsikdo si je želel delati v njej. Jaz sem se pri očetu izučil za
Franc Zakojč
čevljarja, vendar me je bolj privlačilo delo v tovarni čevljev. Toda takoj, ko sem prišel v tovarno, so me določili za skla: diščnika usnja. Težko sem se ločil od šila in kopita, toda izbire ni bilo, kajti skladiščnik ni mogel postati kdorkoli. Poznati je moral material.«
»Kaj pa skladiščna kartoteka?«
»Tu pa je bilo sprva nekaj težav, vendar me je takratni računovodja Jože Dravec o tem poučil in potlej je šlo. Sploh pa se človek, ki ga delo zanima, marsikaj hitro nauči. Pozneje smo namreč evidenco posodobili, kajti prešli smo na mehanograf-sko obdelavo podatkov, zdaj pa smo naredili v Planiki še korak naprej: imamo avtomatsko računalniško evidenco. Izreden napredek.«
»V tem času pa so se spreminjali najbrž tudi materiali?«
»Seveda. Prej je bilo največ klasičnih surovin — pravega usnja, pozneje pa so v skladišče prihajali tudi sodobni umetni materiali, ki jih mora človek seveda poznati, sicer izdaš napačnega in prideš navzkriž z evidenco in zalogo. Tudi s tem nimam težav.«
»Tehnologija proizvodnje čevljev je napredovala. Kakšno pa je vaše mnenje o skrbi za delavce?«
»Prav dobro se spominjam 1959. leta, ko sem se iz Odranec začel voziti na delo v Planiko s kolesom, zaradi snega pa sem jo večkrat mahnil tudi peš. Po 8 letih sem si kupil moped in se z
NEMČAVCI
KONČNO LOKACIJA
Nemčavci so končno dobili lokacijo za gradnjo novega vaško-gasilskega doma. Gre za obsežno stavbo, ki bo po dograditvi vredna nad pet milijonov dinarjev. Denar za to zbirajo s krajevnim samoprispevkom in na druge načine, gradnjo pa bodo precej pocenili tudi s prispevanim gradbenim materialom in prostovoljnim delom. Z deli bodo pričeli čimprej.
njim prevažal 12 let. zdaj pa se že. 5 let vozim z avtobusom. Sedanji prevoz je v redu, vendar si preveč vezan na določeno uro odhoda z dela. So namreč dnevi, ko bi še tako rad to in ono postoril, avtobus pa je tik pred odhodom. Velikokrat sem zadnji.
Zdaj so seveda tudi osebni dohodki, kljub draginji, še kar primerni, če jih primerjamo s plačami drugod, vsekakor pa so zelo ugodni v primerjavi s tistimi izpred dvajset let.« .
(Preden spet prepustim besedo Francu, naj povem, da sem kot nekdanji uslužbenec Planike za kolo služil tri mesece, zdaj pa poprečen delavec v enem mesecu zasluži tri kolesa).
»Spomniva se, kako je bilo s prehrano?«
»Kaki dve leti smo malicali to, kar si je kdo prinesel od doma: kruh, zaseko, včasih tudi košček »počrvine« (slanine), jabolko. Potem smo nekaj let imeli lastno kuhinjo, zdaj pa že vrsto let dobivamo hrano iz družbenega gostišča.«
Franca nisem spraševal, kam je nalagal osebni dohodek 25 let, zagotovo pa vem, da je skrbno obrnil vsak dinar. Med drugim je rešil stanovanjski problem, poskrbel za šolanje otrok...
»Kaj pa dopust, morje?«
»Dokler sem zidal hišo, za dopust ni bilo časa. No, na morju sem bil enkrat, nekajkrat pa sem si privoščil nekaj dni dopusta pri sorodnikih na Gorenjskem. V prihodnje bom imel, upam, več časa in bom dopust skušal resnično izkoristiti za počitek. Tu so namreč leta, pa tudi delovna doba, 25 let v Planiki, 3 leta drugje... Škoda, da nisem pravočasno uveljavil delovnih 'let, ki sem jih nabral, ko sem delal v očetovi čevljarski delavnici.«
Moj sogovornik pa ni zapečkar. Torej vam ne predstavljam le dobrega delavca, ampak tudi človeka, ki po svojih močeh prispeva k razvoju kraja. Dokler je bil mlajši, je. kot pravi, »dal skozi vse funkcije« v krajevni samoupravi, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, zdaj pa so večino dela prevzeli mlajši aktivisti. Je pa še član Skupščine krajevne skupnosti. Enako je bil aktiven tudi v DPO in organih upravljanja ter komisijah v Planiki. Franc Zakojč je za svoje delo prejel priznanja, ki sta jih podelila Planika Kranj in tozd v Turnišču, veliko pa mu seveda pomeni tudi državno priznanje: red dela s srebrnim vencem.
»Ob vsem tem pa ne moreva mimo Odranec, ki so še vedno največja pomurska vas. Gotovo se je po osvoboditvi v tem kraju veliko spremenilo?«-
»Res je veliko novega in vsega ni moč našteti. Pomembno ni le to. da imamo elektriko, vodovod, telefonijo... ampak, da se je spremenil tudi naš človek. Od-rančani nismo več zaostali ljudje, ki bi se potikali po sezonskih delih na Gorenjskem in drugod, ampak se je velika večina zaposlila v domačih organizacijah združenega dela. Postali smo soustvarjalci naših dosežkov in graditelji še lepše prihodnosti.«
Tak je moj znanec Franc Zakojč. Tak je Odrančani vaš krajan, tak je Planičani vaš skladiščnik. Vojna skrivnost pa tudi ni. da je tak tudi naš sogovornik kot kape lan prvega razreda.
Zapisal ŠTEFAN SOBOČAN
STRAN 8
VESTNIK, 17. JANUARJA 1985
SKOZ! „LETO" SPOROV IN ŠTRAJKOV
VPOMORJU
Prvega smo zabeležili 26. januarja, zgodil pa se je (že) 5. decembra 1983. So mesarji usekali mimo? se nam je zapisalo v naslovu članka, kajti v 217-članskem tozdu radgonskega kmetijskega kombinata Mesoizdelki je 30 delavcem iz klavniške in črevarske skupine presedlo, da bi še naprej poslušali obljube o primernejših plačah in poštenejšem nagrajevanju. Niso se še docela polegli duhovi okrog tega protestnega shoda, že je 24. januarja prišlo do »vročega« sestanka v drugem kombinatovem tozdu — v Kmetijstvu y Čmcih. Od 165 delavcev jih je 16 iz mehanične delavnice terjalo, da z vodilnimi razčistijo, kaj je krivo tankim plačilnim kuvertam.
Svojevrstno protestno prekinitev dela so si marca omislili v soboški temeljni organizaciji Gradbeništvo, kjer se je 20 tovornjakarjev znašlo v primežu paragrafov, osnih pritiskov, močno načetih-cest in direktiv vodilnih. Ker so se pri prevozih hoteli ravnati po predpisih, je vodja tozda začasno prekinil z njimi z grožnjo, da bodo »podrejeni« v nasprotnem ustvarili manj dohodka, s tem bodo nižji osebni dohodki in še, da lahko računajo na brezplačne dopuste. 4. aprila je dopoldanska izmena 11 delavcev v pralnici splošne bolnice v Rakičanu nehala s pranjem umazanega perila, rekoč, da jim je dovolj iskanja pravice na sodišču in zavlačevanj. Zahtevamo spodobne plače in nič več, so utemeljevali štrajk od 6. do 13. ure. Sredi maja — natanko 16. — je prišlo do nejevolje med zaboji in protestnega zbora v prodajnem centru Radenskine temeljne organizacije Zvezda v Murski Soboti. Tu je 24 zaposlenih hotelo dodatna pojasnila glede norm, oblikovanja osnov plač in nagrajevanja. V ponedeljek, 4. junija, je s proizvodnjo prekinilo 140 delavcev in delavk tozda Proizvodnja elektronike in elektromehanike radgonskega Gorenja Elrad. Povod: ne dovolj premišljena delitvena razmerja pri vrednotenju točk in zviševanju osnov osebnih dohodkov v primerjavi z zaposlenimi v tozdu Proizvodnja anten in kablov, predvsem pa delovno skupnostjo skupnih služb. Septembra je »zagorelo« v ljutomerskem Tehnostroju, zlasti njegovem tozdu Proizvodnja, kjer je nezadovoljstvo z razmerami nastajalo več mesecev, vendar očitno ni bilo dovoljšnje pripravljenosti za izkoreninjenje vzrokov. V začetku novembra je kar dvakrat »počilo« v soboškem srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve: prvič 7. novembra, ko je kar 85 odstotkov od okrog 1800 učencev bojkotiralo pouk, in drugič 9. novembra, ko so se za »bojkot« odločili nekateri učitelji. Zadnji štrajk v letu 1984 smo v našem časniku zabeležili 27. decembra (Če preveč zategujemo, poči), trajal pa je kar tri dni. V soboški delovni organizaciji Panonija so delavci kot osnovni razlog navajali nizke osebne dohodke, ob tem pa spomnili še na druge tegobe.
Kakorkoli se morda bere »senzacionalistično«, ni mogoče zaobiti podatkov, da je lanska bera pomurskih stavk rekordna — točno deset jih je bilo? — sodelovalo pa je, če dodamo še 1600 učencev srednješolskega centra, čez 3.000 (beri: tri tisoč!?!) udeležencev. Republiška analiza kaže, da je bilo po prvih dni novembra v Sloveniji 122 tako imenovanih konfliktnih pojavov, od tega 86 opredeljenih za prekinitve dela in 36 za izsiljene sestanke. Sodelovalo je povprečno 72 delavcev, trajali so v povprečju tri ure. na njihov račun pa je bilo izgubljenih skoraj 17 tisoč delovnih ur.
Taka je statistika, ki jo bo treba hočeš nočeš še dopolniti, medtem ko se bodo morali odgovorni — ve se na koga merimo! — resneje in preudar-neje lotiti stavk kot »ventila, čeprav prihaja iz družbenega kotla skozenj zelo malo pare«. Verjetno si z imenovanji teh sporov in spopadov pri nas res ne bi smeli več mazati oči, kajti obstajajo — kot pravi ena prvih avtoritet jugoslovanske socialo-gije Josip Županov — še »druge vrste ventili: množične boleznine kot oblika odsotnosti, slabo delo, kraje materiala, ki postajajo vse bolj pogoste. Ti ventili nimajo dramatičnosti stavk.
»Pri nas nimamo organiziranih stavk, ker jih ne vodi sindikat, zato največkrat tudi ni dobro formuliranih zahtev. Na Zahodu sindikalna birokracija ve. da mora doseči nekatere rezultate v prid delavcev, saj je drugače ne bodo izvolili. Pri nas pa se ji tega ni treba bati.«
Če bi vsakega od lanskoletnih pomurskih štrajkov dali pod drobnogled — žal tega doslej še ni nihče storil! — bi v ozadju odkrili marsikaj. Lahko bi navedli zlasti odtujevanje presežnega dela v delovnih organizacijah in na tržišču, oblikovanje samostojnega »trgovskega kapitala«, ki ni organsko povezan s proizvodnjo. centralizacijo presežnega dela v bankah in zavarovalnicah in s tem oblikovanje tega dela kot samostojne finančne sile, še vedno v znatni meri proračunski sistem odtujevanja sredstev za financiranje družbenih dejavnosti in monopolistične težnje v velikih sistemih. Resda se zdi, kakor da ti širši pojavi konfliktne narave nimajo dosti skupnega s konkretnimi dejanji delavstva, vendar bomo pri kasnejših razčlembah lahko vsaj zaslutili, če. že ne povsem
določno omenjali teh razsežnosti.
Sicer pa sociologi in drugi strokovno podkovani ljudje vzroke protestnih ustavitev dela v splošnem delijo na dve skupini: na vzroke zaradi nizkih osebnih dohodkov in na vzroke, ki izvirajo iz neurejenih odnosov v kolektivu. Nizke osebne dohodke kolektiv ustvarja zaradi slabe organizacije dela, nizke storilnosti, neustrezne kadrovske sestave zaposlenih,, zastarelosti. obrabljenosti proizvodnih orodij, slabe tehnične opremljenosti, kontroliranih ali nekonkurenčnih cen, prevelikih obrokov ali prekratkih rokov za odplačilo kreditov, previsokih proizvodnih stroškov. neustrezne proizvodne usmeritve in tako naprej. Kar zadeva neurejene odnose v kolektivih je ta kategorija vzrokov mnogo manj homogena kot prejšnja. Vanjo bi lahko uvrstili neustrezne, grobe odnose, napačne obračune osebnih dohodkov. nespoštovanje pravilnika in drugih norm o delitvi dohodkov, spremembe v merilih ali neupoštevanje meril, ne da bi delavci to sprejeli, kršenje ali ignoriranje sprejetih dogovorov. povečevanje plač v enem delu organizacije, recimo skupnih službah, ob hkratnem znižanju v drugih delih, recimo neposredni proizvodnji, nedisciplino delavcev, neupravičene zahteve po višjih osebnih dohodkih mimo vseh meril, hkrati z izsiljevanjem in tako dalje.
V radgonskem Kmetijskem kombinatu, zlasti tozdih Mesoizdelki in Kmetijstvo so se začeli odnosi krhati v letu 1983 in še prej. V prvem primeru je šlo za vse mogoče peripetije okrog ponovnega imenovanja direktorja Branka Križana, v drugem pa za spore med direktorjem Dimitrijem Sinokapče-vim (tudi med njegovo reelekcijo) in neformalno skupino delavcev. Politični sestavi občine in delovne organizacije so imeli več mesecev opravka z anonimnimi pismi in telefonskimi klici, podtikanji in polresnicami, a je bilo vse skupaj na moč podobno gašenju požara, ki je manifestno izbruhnil decembra ozi-' roma januarja, ko so delavci s protestnima zboroma terjali, da se predvsem odgovorni v kombinatu zmigajo in »priskrbijo« plače. Maja in junija lani smo preverjali, kaj je bilo ukrenje-no, in morali zabeležiti, da »je kombinatova analitska služba pripravila predlog, ki ponovno stvari postavlja na stara mesta.« Z drugimi besedami: »po novem predlogu je ocena delovnih mest proizvodnih delavcev vzdržala približno na sedanji ravni, v nasprotju i njimi pa so višje ovrednotili delo vodilnih
€
in vodstvenih«. V Sobotinem tozdu Gradbeništvo so se odločitve očitno krojile na osnovi vpliva in moči. »Družbenopolitične organizacije, posebno sindikat in njegov predsednik Jure Alač. sam eden vodilnih, se doslej s tem niso kaj prida ukvarjali. Poraja se tudi vprašanje. kaj dela občinski sindikat, ki o tem problemu ni vedel ničesar. Zato ne preseneča nepripravljenost, ko pride zaradi takšnih nesporazumov do štrajka,« smo zapisali 26. aprila v Vestniku.
Glede »upora« delavk in delavcev v pralnici soboške splošne bolnice smo pri pomočniku direktorja temeljne organizacije Milanu Ferjanu zvedeli. da problem nagrajevanja zadeva vse zaposlene v bolnišnici in je pravilnik zastarel. K temu je Ferjan dodal, da zadeve niso urejene tudi na ravni republike, posebej tiste ne, ki se nanašajo na dežurstvo in nadurno delo. »Tudi v okviru delovne organizacije Pomurski zdravstveni center nismo uspeli — iz istih razlogov — dograditi skupnih osnov in meril za nagrajevanje delavcev v zdravstvu. Da ne bi prehitevali, tudi v okviru naše temeljne organizacije nismo mogli začeti spreminjati obstoječega akta v smislu novih rešitev.« je menil sogovornik. Delavke so torej hotele »prehitevati« in ker niso dobile »zadoščenja« na sodišču — februarja 1983 je namreč na sodišče združenega dela v Murski Soboti priromalo pismo s pritožbo oziroma predlogom za zvišanje plač zaposlenim v bolnišnični pralnici z 19 podpisi — so na lastno pest ustavile pranje perila.
Navidezna »umetna uravnilovka«. ki naj bi na izplačilni dan. 15. maja, udarila po žepu zaposlene med zaboji piva, vina, radenske in drugega brez alkohola v Zvezdinem skladišču Radenske v Murski Soboti in jo je »zakrivila« preskromna obveščenost delavcev, je bila signal odgovornim v Radenski-nem kolektivu, da v prihodnje ne odlašajo s pojasnili, saj bodo v nasprotnem zaposleni, oboroženi s polovičnimi informacijami. skušali izsiljevati, kar jim sicer v celoti ne pripada. Tudi primeru iz Gorenja Elrad bi smeli kot enega od povodov pripisati nezadostno obveščenost neposrednih proizvajalcev. Gotovo pa bo držalo, daje sodu izbila dno odločitev o izenačitvi vrednosti točk proizvodnim in režijskim delavcem, čeprav hkrati (in predvsem) ni zanemarljivo dejstvo, kako je prav v tem času nad celotnim sozdom Gorenje »visela prisilna uprava« in so bili v radgonski članici sestavljene organizacije še pod vtisom spodletelega referenduma — ta je sicer v drugo uspel — ki naj bi jim v Gorenjevi družini odprl nadaljnje perspektive.
Dolgo vroče poletje je v ljutomerskem Tehnostroju doseglo vrelišče v septembru, ko se je tetiva na loku nezadovoljstva delavstva dvakrat sprožila in je razjasnjevanje razmer v največjem delovnem kolektivu ljutomerske občine, včlanjenem v sozd Agros. te dni dobilo svoj epilog z ukrepom družbenega varstva. O tem je bila napisana serija člankov, komentarjev in reportaž, podobno kot o razmerah v srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, ki jih zato posebej ne prikazujemo. Le dotaknili se bomo tudi takore-koč tridnevne (18. decembra popoldanska izmena. 19. decembra dopoldanska in popoldanska izmena in 20. decembra dopoldanska izmena) protestne
ustavitve dela v soboški Panoniji. ki so jo poznavalci položaja. v kakršnem je kovinskopredelovalna industrija, malone slutili in jih ni presenetila. Sprožilec za štrajk so zaposleni našli na plačilni dan v tankih plačilnih kuvertah. Delavci so vnovič pognali stroje šele po uspelih »pogajanjih« z vodstvom podjetja, občinskega izvršnega sveta in sindikata, da bodo na plače dobili še 30 odstotkov.
Ni (pre)drzno sklepanje, ki se ponuja po vseh teh, kot svojevrstna nezaupnica samoupravnemu socializmu izraženih dogodkih v letu 1984 v Pomurju, namreč: če ne bo šlo drugače, bomo pa štrajkali. Franc Šetinc, predsednik republiške konference socialistične zveze Slovenije je v enem svojih številnih javnih nastopov dejal: »Že dolgo si prizadevamo, da bi bili sindikati sami sposobni, da imajo v svojih rokah razmere tudi tedaj, kadar pride do konfliktov. Kajti prekinitve nikakor nimamo za nekaj, kar je tuje samoupravljanju.«
»Prekinitev je lahko samo bolj groba oblika samoupravljanja, ko delavci na ostrejši način opozore na prooleme v svoji tovarni. Naposled imajo pravico. da prekinejo delo, saj oni razpolagajo s pogoji in rezultati svojega dela. Kdo bi jim mogel braniti in zakaj bi potem prekinitev šteli za nekaj, kar je tujek v socialističnem samoupravljanju.«
Vsekakor so to misli, vredne' za zapomniti, kajti v imenovanih okoljih nikakor ni šlo (niti ne more iti!) za klasične razredne spopade delavstva s tehno-kratizmom in oblastjo, marveč za korake iz skrajne nuje, čeprav spet ne povsod, in znamenja slabega samoupravljanja. Ta nas svarijo, da sta uravnilovka in raznovrstni privilegiji — sem pa sodijo še monopoli, nelojalna konkurenca in režiranje konjukturnih razmer za določeno blago ali storitev — v bistvu »siamska dvojčka, ki jima je oče etatizem, mati pa dogma o nagrajevanju po delu. Otroci oba nekaj časa prenašajo — se prilagodijo ali spuntajo.
Prej ko se posvetimo drugim oblikam spopadov, nasprotij in navzkrižij, naj se pomudimo pri še eni dovolj vznemirljivi misli, ki nepristranskemu opazovalcu šine v glavo, ko si dovoli tuhtati o stavkah. Znano je, da so se zlasti v 60-ih letih pojavljala velika neskladja v razmerah gospodarjenja med posameznimi gospodarskimi panogami in posameznimi organizacijami. Ta neskladja so rojevala izrazite razlike v osebnih dohodkih za sicer podobna dela v različnih organizacijah. Ker smo se z ustavo in zakonom o združenem delu' opredelili za — pogojno rečeno — »dogovorno« ekonomijo, torej ob številnih ukrepih za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, bi bilo pričakovati manj odkritih javnih spopadov, ko je posredi delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke. Žal ni tako in dovo-Ijujepio si črno na belem — ne brez argumentov — domnevati, da je prav omenjeno neskladje, če vzamemo za primerjavo Panonijo in soseda čez plot Muro, razkurilo duhove in odprlo razpravo o socialnem razslojevanju in solidarnosti. Politično je tema na »spisku tubajev« in se preprosto glasi: ali je na primer prav, da ima mehanik z določenim delovnim stažem in izobrazbo na določenih delih in nalogah v Panoniji komajda zajamčeni (minimal-
ni) osebni dohodek, medtem ko ima njegov kolega v Muri enkrat večjega?
O tako imenovanih neformalnih konfliktih, ki se pojavljajo zaradi delovanja nefor-rhafnm skupin. Kakor tudi o izogibalnih ali posrednih konfliktih. ki se uveljavljajo z odstotnostjo.-fluktuacijo in različnimi oblikami pasivnega odpora. se pri nas v zadnjem obdobju resda nekaj več razmišlja. a ukrepa bolj malo. Izvedenci za ta vprašanja jim pravijo celo »bele stavke« in mednje prištevajo še: organizirano zmanjševanje proizvodnje. upočasnjevanje delovnega tempa, namerno zmanjševanje delovnega napora, namerno povečevanje izmečka, večja poraba materiala, surovin in energije. kršitev delovne discipline in oblik normalnega obnašanja članov kolektiva, dobesedno izpolnjevanje naročil, ukazov oziroma napotil tudi tedaj, ko takšna navodila očitno ne ustrezajo razmeram, pomembnejše motnje v medčloveških odnosih. upadanje zanimanja za delo samoupravnih teles in formalno opravljanje samoupravnih dolžnosti, odtujevanje od družbenopolitičnih organizacij. povečevanje števila pritožb in ugovorov in tako naprej. Seveda podatkov o vsem tem iz pomurskih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti sploh ni. če pa bi bili, bi nesporno dobili izredno koristno in večplastno podobo »leta« štrajkov in sporov v regiji. Orwellovo leto 1984 je bilo za štiri pomurske občine v resnici »onvellovsko«, saj smo morali poravnati še nekaj »starih računov«. Samo spomnimo naj na aprilsko likvidacijo opekarne v Puconcih, »finale« prisilnih uprav v lendavski osnovni šoli s prilagojenim programom Jože Kramar-Juš. soboškem Blisku in ljutomerskem Lesnininem tozdu Mizarstvo; dalje, na »dodatna pojas-1 nila«. ki so jih v marcu glede izplačanih osebnih dohodkov terjali zaposleni v 120-članskem Delozinem tozdu Konfekcija v Veliki Polani in na »dodatna pojasnila«, ki jih je 17. oktobra zahtevala skupina delavcev na tekočem traku v Varstrojevi tovarni varilne opreme v Lendavi — seveda spet glede plač za mesec september. Seznam kolektivov, kjer so imeli lani veliko opraviti z »izrazitimi nestrinjanji« delavcev — ne glede na »predmet nestrinjanja« — s tem še ni zaključen. V radgonski občini dediščina bivše opekarne — tu je nekoč veljal ukrep družbenega varstva. po reorganizaciji 200-član-skega kolektiva v kar tri samostojne tozde (Gradbeništvo, Gradbeni izdelki in Komunala) z delovno skupnostjo skupnih služb pa se jim je dodobra razbohotila administracija — kar naprej teži zdajšnjo delovno organizacijo Element. V Apaški dolini pa so pianini iz Line uglašeni na dokaj otožne viže, posebno glede socialne varnosti ' zaposlenih. V soboški občini je bila vedno znova na tapeti j kovinskopredelovalna industrija. gradbeništvo in Pomurkina I Mesna industrija, kjer se v že dolgih kriznih razmerah i (primež cenovnih neskladij, kronična plačilna nesposobnost in tehnično-tehnološka izrabljenost proizvodnje) vsakdo po . svoje trudi držati glavo nad vodo. O položaju lendavskih belih rudarjev v Ina-Nafti ni da I bi ponavljali že znano, podobno je z razmerami v Elmi, ki si j tudi išče svoj prostor »pod I soncem«. S podatki o prošnjah | ali pritožbah, ki so jih ljudje naslavljali na posamezne orga- , ne ali funkcionarje, o drobnih prilaščanjih po tovarnah in pisarnah ter s podatki o gospo- ' darskem kriminalu v Pomurju mozaik tako imenovanih kon- I fliktnih pojavov v letu 1984 še ne bi bil izpolnjen. Mednje I namreč moramo prišteti še navzkrižja, ki zadevajo stan- i dard občanov. Stroški za elektriko. komunalne storitve in stanarine so zlasti v mestnih središčih čedalje višja postavka , in ni presenetljivo, da je bilo v jesensko-zimskih mesecih več neprijetnih scen (in še so!) in । izterjav, nekaterih tudi prek sodišča. Kako zadovoljevati I »brezkonfliktno« te potrebe, pa sodi v poglavje o kakovosti | življenja.
Pripravil/BRANKOŽUNEČ I
TU OBRAT, TAM MATICA
Izkušnje velevajo, da je o odnosih med tako imenovanimi matičnimi podjetji z (praviloma!) razvitejših območij in njihovimi dislociranimi obrati z (praviloma) manj razvitejših območij še vedno bolj priporočljivo molčati kot pa jih obešati na veliki zvon. O vzrokih za to seve; tisti „najudarnejši”, pred katerim se mora zlomiti pero še tako ,,trmoglavega peropras-ka” in ukriviti hrbtenica slehernika iz „sedme sile”, pa se glasi: bila bi velika pglitična in go-spodarska škoda!!! Vimenu takih in podobnih škod smo še vedno, a ne le zaposleni pri javnih občilih, ampak čisto navadni smrtniki, takorekoč nemočni. Pa naj še kdo poreče, da pri nas ni prepovedanih tem, tabujev in embargov!?
Nimamo namena iti bogzna kako daleč, le do nekaj dejstev smo namenjeni in drugih ambicij ni za bregom. Kot je zanesljivo, da bomo najpozneje do leta 2000 na Muri zgradili verigo osmih vodnih elektrarn in v Benici pri Lendavi izkoriščali donosen rudnik visokokalorič-nega premoga, je zanesljivo, da se pomurski obrati in njihova matična podjetja iz drugih, razvitih krajev naše lepe domovine načelno dobro razumejo. Toda nikar posploševati! Bodimo konkretni! Konkretnost namreč postaja naša alfa in omega, naš credo in perspektiva.
y premislek
O dokaj spodbudnih izkušnjah vedo povedati zlasti v planikinem tozdu v Turnišču, Rašičinem tozdu v Beltincih, Livovem tozdu v Rogašovcih in Krkinem tozdu v Ljutomeru, o manj spodbudnih se lahko ,,pohvalijo” v Primatovem tozdu v Lendavi in treh ljutomerskih temeljnih organizacijah (Marlesovi, Lesnini in Emo-nini), medtem ko so se odnosi med Elmo iz Črnuč in njeno lendavsko temeljno organizacijo Elektroinstalacijski material v zadnjem času dodobra skrhali. (Naj nam ne zamerijo tisti, ki smo jih v tem bežnem pregledu izpustili!) Izkušnja iz Lendave daje misliti; in to v več pogledih.
Nobena skrivnost ni (ali res ni?), da so bili ob ustanavljanju dislociranih obratov takorekoč povsod prisiljeni, da pristanejo na določene kompromise. Tem kompromisom'ljudje brez dlake na jeziku pravimo odvisnost od matičnega podjetja. Poznamo jih več vrst, odvisnosti namreč. Najbolj nevarna je — kot se je sčasoma izkazalo — tista, ki zadeva razvojno-raziskovalno področje. Kjer so namreč (za)-ostali pri prvotnem, pred leti še kar konjunkturnem programu oziroma izdelku, ne da bi se sami pobrigali za njegovo nadaljnje dograjevanje in rast, jih je čas povozil — recimo v lendavski Elmi — in so zdaj celo pred biti ali ne biti. Drugje se ta odvisnost kaže pri preskrbi z določenimi vrstami surovin, reprodukcijskih materialov ali energije, spet drugje so postavljeni pred dejstvo, da jim matični kolektiv „določa” tržišča in partnerje. Očitnemu ignoriranju določil zakona o združenem delu in spremljajočih predpisov, kar je sicer (žal!) samo po sebi težko dokazljivo, pa še ni konec. Tu je cel splet vprašanj, ki zadevajo naložbeno in kadrovsko politiko, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ir tako naprej. Skratka, dovolj področij, da bi veljalo naposled temeljito razčleniti, kako je pravzaprav z odnosi med dislociranimi obrati in matičnimi organizacijami združenega dela (pa naj gre za tozde, delovne ali sestavljene organizacije) in kakšne so pri tem možnosti prihodnjega razvoja. Ce sploh so? Gotovo pa bi se lahko tam, kjer so problemi, šli ,,fer igro” v smislu: hic Rhodus, hic salta ali po današnje: kjer je obrat, tam pomagati. Če že drugače ne, vsaj kompromisno!?
B. Žunec
VESTNIK, 17.JANUARJA 1985
STRAN 9
šport
ŠPORTNI OBRAZI
Branko Puhar z Rebeko voznik leta
V lanskem letu je bil proglašen za najboljšega voznika kasaških tekmovanj Branko Puhar iz Veržeja, Rebeka pa za najboljšega kasača. Štiriintridesetletni Branko Puhar, zaposlen pri tozdu Prevozništvo DO Slovin v Ljutomeru, se s konjskim špor-
dirki v Mariboru itd. To so uspehi, s katerimi se lahko pohvalijo le redki tekmovalci. Poleg tega pa je Rebeka dosegla izvrstne rezultate tudi na dirkah v Avstriji, kjer je na Dunaju na mednarodni dirki tudi dosegla najboljši kilometrski čas 1:19,8.
Rebeka z Brankom Puharjem v Beogradu po zmagi na jugoslovanskem kasaškem derbiju.
tom ukvarja šele štiri leta. Zanj se je navdušil, ko je sosedu pomagal pri treniranju. Nato si je kupil kobilo Rebeko, vendar ni pričakoval, da mu bo prinesla takšne rezultate kot jih je dosegla, zlasti še, ker je stala le 120.000 dinarjev. Toda, kot pravi sam, imel je srečo, in v dveh letih mu je Rebeka prinesla 14 zmag. Največje uspehe sta dosegla lansko leto, ko je Rebeka zmagala skoraj na vseh pomembnejših dirkah. Tako je zmagala na jugoslovanskem kasaškem derbiju v Beogradu, na dodatnem derbiju v Subotici, na jugoslovanskem kasaškem maratonu v Ljubljani, na mednarodni
V Avstriji je dosegla eno prvo, eno drugo, eno tretje in eno peto mesto.
Branko Puhar si tudi od-leto-šnje sezone obeta solidne rezultate. Največ si obeta od pomembnejših dirk kot so državno prvenstvo za 3- do 12-letne kasače, ki bo v Vojvodini, na dirki za memorial Petroviča, ki bo prav tako v Vojvodini, na spominski dirki maršala Tita na Brdu in na jugoslovanskem kasaškem maratonu. Paziti mora le, da bo kobila zdrava in da je ne bo preobremenil na začetku sezone, ki je le-ta dolga.
F. Maučec
MALI NOGOMET
TURNIR V LENDAVI
Uredništvo Nepujsaga in ekipa Moped Show iz Lendave organizirata turnir v malem nogometu, ki bo 9. in 10. februarja v telovadnici OŠ Draga Lugariča v Lendavi. Prijave zbirajo do 8. februarja v bifeju blagovnice in prodajalni Agrotehnike. Žrebanje ekip bo prav tako 8. februarja ob 17. uri v bifeju blagovnice. Kavcija je 1.200 dinarjev.
PREDSTAVLJAMO VAM PRVAKE
SOBOŠKI JUDOISTI PRVAKI SLOVENIJE
Končno se je republiško ekipno člansko prvenstvo v judu, kjer je sodelovala tudi ekipa soboškega Partizana. Sobočani so brez izgubljenega srečanja — neodločen rezultat so dosegli le z mariborskim Železničarjem — osvojili prvo mesto in naslov prvaka Slovenije. To je doslej največji uspeh soboških judoistov, ki so ga dosegli prav ob jubilejnem 25-let-nem delovanju kluba. Ta uspeh pa ni bil slučajen. Sobočani, ki že vrsto let načrtno delajo, so že doslej osvojili več prvih mest v pionirski in mladinski konkurenci. tokrat pa jim je to uspelo tudi med članu Republiški naslov so osvojili: Vrdjuka, Meni-čanin. Fajhtinger, Kisilak, Kvačič. D. Horvat, B. Horvat,
Kuplen. Slak in Krančič. Za doseženi uspeh pa ima zasluge tudi trener Stefan Vehab.
Z osvojitvijo naslova ekipnega prvaka Slovenije so si Sobočani pridobili pravico do kvalifikacij za vstop v zvezno ligo, ki bodo junija. To je lepa priložnost. da si Sobočani prvič zagotovijo sodelovanje v zveznem tekmovanju. Njihovo sodelovanje v višjem rangu pa je seveda odvisno od finančnih sredstev. V klubu so zelo zadovoljni, da so svoj največji uspeh dosegli prav v jubilejnem letu, ki ga bodo dostojno proslavili in ob tem izdali posebno brošuro, v kateri bodo prikazali razvoj in dosežke juda.
F. M.
JUDOISTI SOBOŠKEGA PARTIZANA - republiški ekipni prvak. Stojijo od leve: Štefan Kuplen, Geza Krančič, Marjan Slak, Daniel Kisilak in Štefan Vehab (trener). Čepijo: Drago Horvat, Franc Fajhtinger, Darjo Vrdjuka, Silvo Kavčič in Branko Meničanin.
SKL — ženske
Mengeš: Pomurje 73:64
V zadnjem kolu prvega dela tekmovanua je vodeči Mengeš premagal Pomurje. Koše za Pomurje so dosegle: Kardoš 18, Šiško 13, Merklin 11, BOrc 10, Katančič 6, Brumen 4 in Lopert 2.
LESTVICE JESENSKI DEL
Mengeš	9 8 1	737:543	16
Ilirija	9 8 1	731:573	16
Jesenice	9 8 1	705:552	16
N. mesto	9 6 3	574:609	12
Kladivar	9 4 5	632:662	8
Maribor	9 3 6	543:585	6
Metka	9 3 6	518:580	6
POMURJE	9 3 6	510:573	6
Salonit	9 1 8	539:636	2
Cimos	9 1 8	496:681	2
SKL— moški
Helios: Pomurje 121:95
V zadnjem kolu prvega dela tekmovanja je Helios premagal Pomurje. Koše za Pomurje so dosegli: Merklin 31, Juteršnik 17, Štihec 12. Rajbar 11, Titan 10, Rajbar in Marinič po 6 in Se-donja 2.
LESTVICA JESENSKI DEL
T1MA-
MTT	11	10	1 1161:921	20
Slovan	11	10	1 1054:877	20
Ilirija	11	10	1 1147:1001	20
Helios	11	7	4 1138:1082	14
Novoles	11	7	4 1040:1014	14
Triglav	11	5	6 1020:1014	10
Kr. zidar	11	5	6 988:1062	10
Branik	11	4	7 1047:1058	8
Comet	11	3	8 963:1004	6
Koper	11	2	9 904:1077	4
Pomurje	11	2	9 875:1068	4
Lokainvest 11		1	10 876:1934	2
KEGLJANJE — SLOVENSKA LIGA
Druga zmaga Radenske Garde
V drugem kolu ekipnega prvenstva Slovenije so kegljači Radenske Garde v Ljutomeru premagali ekipo Konstruktorja iz Maribora 5215:5059 podrtih kegljev in zabeležili drugo zaporedno zmago. Junak srečanja je bil Miro Steržaj, ki je podrl 947 kegljev. Ostali kegljači Radenske Garde so podrli naslednje število kegljev: Smodiš 885, Kovačič 857, Horvat 847, Drvarič 844 in Casar 835. V tretjem kolu igra Radenska Garda s Tekstino v Ajdovščini.
Gradis	2	2 0 0	10441:9923	4
Trielav	2	2 0 0	9953:9624	4
Radenska	2	2 0 0	10376:10123	4
Tekstil	2	1 0 1	10040:9978	2
Celje	2	1 0 1	10062:10104	2
Tekstina	2 0 0 2	9772:10084	0
Konstruk.	2 0 0 2	1 0177:10573	0
Hmezad	2	0 0 2	9785:10197	0
---STRELSTVO--------------
Novi sodniki
Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila tečaj za nove strelske sodnike. Tečaja se je udeležilo 17 kandidatov iz soboške in lendavske občine, vsi pa so izpf-te uspešno opravili. Tako se je število strelskih sodnikov, ki so bili potrebni za številna tekmovanja, povečalo. V soboški občini je zdaj 35 občinskih sodnikov, 2 republiška: Anton Kranjc in Geza N^lačič ter 2 zvezna sodnika: Štefan-Balaško in Marjan Madjar.
Prvi Partizan
Partizan Ljutomer je bil organizator tradicionalnega turnirja v malem nogometu. Udeležilo se ga je 16 ekip. Zmagala je ekipa Partizana iz Ljutomera pred Železnimi dvermi in Šport Billijem.
F. T.
KEGLJANJE
Največji problem kegljišče
Kegljaški klub Radenska Garda iz Murske Sobote, ki je nosilec razvoja kegljaškega športa v Pomurju, skrbi za rekreacijsko in tekmovalno dejavnost. Na področju rekreacije je poleg izvedbe delavskošportnih iger v soboški in ljutomerski občini organiziral tudi tekmovanje v območni kegljaški ligi. V okviru krožkov deluje okrog 100 ekip, ki pa se morajo voziti v Radence in Ljutomer, kajti v Murski Soboti ni kegljišča. V zvezi s tem je bilo že nekaj razgovorov, da bi uredili kegljišče v hotelu Diana v Murski Soboti, vendar prizadevanja nekaterih kegljaških delavcev niso našla razumevanja. Kegljišče torej predstavlja največji problem za nadaljnji razvoj kegljaškega športa v Pomurju. Poleg tega pa se klub srečuje tudi s finančnimi težavami. V petnajstletnem delovanju je kegljaški klub Radenska Garda vzgojil vrsto tekmovalcev, ki so oblekli državni dres. Žal pa je zaradi pomanjkanja sredstev, pa tudi kegljišča, razpadla ženska ekipa in tako najboljše pomurske kegljavke nastopajo za druge slovenske klube. Sicer pa moška ekipa Radenske Garde uspešno nastopa med osmimi ekipami v slovenski ligi. Vidne rezultate pa so dosegli tudi posamezniki in dvojice na republiškem in državnem prvenstvu. Aktivni pa so tudi pri mednarodnem sodelovanju. Tako so razvili pristno sodelovanje z nekaterimi znanimi kegljaškimi klubi z Madžarske, iz Avstrije in ekipami naših delavcev na začasnem delu v ZR Nemčiji.
F. M.
Športni dan na Kapeli
Učenci osnovne šole Radenci so zadnji šolski dan pred začetkom zimskih počitnic preživeli na Kapeli, kjer so imeli športni dan. Ob vlečnici so pripravili tekmovanje v treh disciplinah. Zanimivo je, da se je precej šolarjev odločilo za smučarski tek. Najbolje so se odrezali: v veleslalomu pri nižjih razredih Domjan Robar in Ditka Vodan, pri višjjh pa Janez Klemenčič in Katka Rous. V smuku sta pri mlajših kategorijah zmagala Borut Žižek in Maša Vrhovnik, pri starejših pa Dejan Berič in Katka Rous. V smučarskem teku sta bila najhitrejša Robi Vukajč in Jožica Ščap.	tg
TEČAJZA NOVE SODNIKE
Medobčinsko društvd nogometnih sodnikov Murska Sobota bo organiziralo tečaj za nove nogometne sodnike. Tečaj se bo začel 28. januarja 1985. Interesenti morajo poslati prijave s kratkim življenjepisom najpozneje do 21. januaija 1985 na naslov MDNS Murska Sobota, Mladinska 3. V kolikor bo večje število interesentov iz radgonske občine bodo pripravili tečaj tudi v Gornji Radgoni.
POMURSKA ATLETIKA V LETU 1984
V letu 1984 so pomurski atleti in atletinje, združeni v AK Pomurje iz Murske Sobote, dosegli nekaj dobrih rezultatov ter izboljšali več klubskih in pomurskih rekordov. To še posebno velja za moške v teku na 400, 800 in 1500 m. Osvojili so več naslovov republiških in državnih prvakov. Milan Balek in Vito Šiftar sta nastopala v državni, Igor Potočnik pa v republiški reprezentanci. Nekoliko slabše rezultate so dosegle atletinje, vendar je prav tako opazen napredek v tekih na srednje proge. Mlajše mladinke Pergarjeva, Banfijeva in Kovačičeva so na državnem prvenstvu v krosu osvojile drugo mesto. Rezultati bi bili prav gotovo še boljši, če se ne bi poškodovali Pergarjeva in Banfijeva. Odkritih pa je bilo tudi nekaj mladih nadarjenih atletov in atletinj, s katerimi bo potrebno več načrtno delati in urediti boljše sodelovanje med šolami ter AK Pomurje. Ker AK Pomurje iz Murske Sobote letos praznuje 20-letnico delovanja in 50-letnico prve javne atletske prireditve ob otvoritvi stadiona Mure v Murski Soboti, bosta v Murski Soboti predvidoma dve pomembni prireditvi — republiško in državno prvenstvo v krosu, ki bosta v februarju.
---r NOGOMET----------------------------------•
Mura začela s pripravami
Nogometaši Mure iz Murske Sobote, ki igrajo v slovenski ligi, so pretekli teden začeli s pripravami za spomladanski del tekmovanja. Zaenkrat trenirajo v telovadnici, ko pa bodo ugodnejše vremenske razmere, bodo izmenično vadili zunaj in v telovadnici. Kot kžže, nastajajo pri Muri nekatere spremembe. Trenerske posle je ponovno prevzel Zoran Cirkvenčič. tehnične posle pa dosedanji trener Drago Posavec. Do sprememb prihaja tudi pri igralskem kadru, vendar spisek igralcev še ni popoln, zato bomo o imenih poročali kasneje. Treba pa je povedati, da se je vodstvo Mure zavzeto lotilo reševanja trenutnega stanja prve enajsterice v slovenski ligi, kije v nezavidljivem položaju.
----DVORANSKI HOKEJ---------------------------
USPEŠEN START POMORCEV
V Zagrebu je bil drugi turnir v dvoranskem hokeju v drugi skupini medrepubliške lige, v kateri nastopata tudi ekipi Pomurja in Murske Sobote. Sobočani so se odlično odrezali, saj je Pomutje dobilo vse tri tekme, Murska Sobota pa dve. Pomurje je premagalo Jedinstvo II (Zg) s 6:2 (Kerman 2, M. Mesarič 3 in Malok 1), AHK (Zg) z 8:2 (Kerman 3, Čarni 3, Mesarič 2) in Olimpijo (Zg) s 6:5 (Mesarič 3, Kerman 2 in Čarni 1). Ekipa Murske Sobote pa je zmagala z Zagrebom s 4:2 (L. Zelko 2 in Gostonj 2) in z Akademičarjem (Zg) s 6:4 (L. Zelko 2, Bukvič 2 in V. Zelko 1), ter izgubilo z Zrinjevcem (Žg) 1:4 (V. Zelko 1). Naslednjo soboto igrata obe ekipi zaostale tekme prvega kola.
----NAMIZNI TENIS-----------------------------
BENKO - KUZMA DRUGA
Zvezni mladinski turnir Memorial Lovro Ratkovič, ki je bil v Smederevu, je zbral nad 120 igralcev iz vseh republik in pokrajin. Kot je že v navadi na takšnih turnirjih, tudi presenečenj ni manjkalo, tako da so mnogi favoriti ostali brez točk za zvezne in republiške jakostne lestvice. Štirje Sobočani — Benko, Kuzma, Benkovič, Mekicar — so svojo nalogo opravili v okviru svojih možnosti. V posamezni konkurenci sta se Benko in Kuzma uvrstila med najboljših 16, kar je solidna uvrstitev. Benko je za četrtfinale izgubil s finalistom Žunjičem (Partizan) z 0:2, Kuzma pa z Djurčikom (Senta) prav tako z 0:2. Lep in nepričakovan uspeh pa je dosegla dvojica Benko—Kuzma po zmagah nad nekaterimi favoriti, ko sta se uvrstila v finale in potem izgubila z dvojico Dobo—Rekecki (Ada) z 0:2. Sicer pa je turnir pokazal, da se slovenski igralci vedno težje uveljavljajo v zveznem merilu in da sedanja generacija po rezultatih zaostaja za predhodnimi.
M. U.
PRVI TURNIR V BELTINCIH
' Namiznoteniški klub Beltinci je pripravil prvi letošnji selekcijski turnir pionirjev Pomurja, ki se ga je udeležilo 46 tekmovalcev in tekmovalk iz petih klubov: Lendave, Radgone, Cvena, Sobote in Beltinec. Tekmovali sov šestih skupinah. V prvi skupini je zmagal Rihtarič (Radgona) pred Geričem in Vidičem (oba Lendava). V drugi skupini je bil najboljši Dobrijevič pred Zverom (oba Radgona) in Tratnjekom (Beltinci). V tretji skupini si prvo mesto priboril Kosec (Sobota) pred Ivančičem in Sevrom (oba Cven). V četrti skupini je zmagal Štotl (Cven) pred Zrimom (Sobota) in S. Mariničem (Cven). V peti skupini je bil prvi Nedeljko (Lendava) pred Kelemenom (Sobota) in Kuharjem (Cven). V šesti skupini pa je osvojil prvo mesto M. Marinič (Cven), pred Horvatom (Sobota in Kramberjem (Lendava). Organizacija turnirja je bila odlična.
Filip Matko
----STRELSTVO—------------------------------—
Panonija, ABC Pomurka in Tišina
Končno je bilo 8. kolo tekmovanja v občinski strelski ligi Murska Sobota. V skupini A vodi SD Panonija pred Noršinci in Graničarjem Cankova, vsi imajo po 14 točk. Sledijo: SCT 12, Tišina 11, Gančani 10, Grafi-čar 9, Sebeborci in Boris Kidrič po 7, Križevci 5, Šalovci 4, Brezovci, Petrovci in Mura po 1 točko. V skupini B vodi SD ABC Pomurka s 16 točkami pred Ledavo, Skakovci in Gederovci po 14, Tišino B in Cankovo B po 12, Obrtniki 10, Bakovci 6, Noršinci — mladino 5, 25. maj 4, itd. Med posamezniki je v vodstvu Franc Balaško (Noršinci) z 2939 krogi pred Janezom Horvatom (Mura) 2932 in Štefanom Balaškom (Noršinci) 2910 krogov. V občinski pionirski ligi vodi SD Tišina s 106 točkami pred Muro 102, Noršinci 81, Sebeborci 76, Muro in Šalovci po 64, Cankovo 63, SCT 55, Bakovci 54 in Tišino II46 točk. Najboljši posameznik je Robi Cervek (Mura) s 1236 krogi pred Brankom Behkom (Tišina) 1132 in Robijem Contalo (Sebeborci) 1030 krogov.
Lestvica najboljših pomurskih atletinj v letu 1985
100 m: 1. S Mesarič (Pomurje) 13.5: 2. D. Matjašec (Pomurje) 13.5; 3. J. Antolin (Beltinci) 14,1; 4. J. Horvat (Beltinci) 14,4 in M. Štefanec (Tišina) 14,6. Pomurski rekord — V. Škraban (Pomurje) 12,6.
200 m: 1. S. Mesarič (Pomurje) 28.2. 2. M. Pergar (Pomurje) 28.5. Pomurski rekord V. Škraban (Pomutje) 28.00.
300 m: 1. M. Pergar (Pomurje) 45,4. 2. N. Kolar (OŠ 111)48.5 3. V. Mlakar (Ljutomer) 49,00. 4. D. Škafar (Beltinci) 49,9 in G. Padar (Črenšovci) 50.3. Pomurski rekord — M. Pergar (Pomurje) 45.4.
400 m: 1. J. Kovačič (Pomurje) 63.6. 2. M. Pergar (Pomurje) 63.8. 3. E. Banfi (Pomurje) 64,6. 4. B. Hozjan (SDEŠ) 69,7 in 5. S. Kohl (SDEŠ) 71,1. Pomurski rekord — L. Kuzmič (Pomurje) 63.00.
600 m: 1. J. Kovačič (Pomurje) 1:41.7. 2. M. Pergar (Pomurje) 1:49,2. 3. S. Žižek (Turnišče) 1:50.8. 4. M. Kovačič (Cezanjev-ci) 1:52.2 in 5. E. Banfi (Pomurje) 1:52.4. Pomurski rekord — J. Kovačič (Pomurje) 1:41.7.
1500 m: 1. E. Banfi (Pomurje) 5:21.9 — pomurski rekord
2000 m: 1. J. Kovačič (Pomur-
je) 2:22,4. 2. E. Banfi (Pomurje) 2:24.7. 3. D. Petrovič (SŠC) 2:48.9. 4. T. Merčnik (SKŠ) 2:49,0 in 5. G. Borovnjak (Radenci) 2:51.9. Pomurski rekord — J. Kovačič (Pomurje) 2:22,4.
Daljava: 1. J. Horvat (Beltinci) 493, 2. Z. Jaklin (SŠC) 460, 3. J. Mutvar (SŠC) 453, 4. Majstoro-vič (Ljutomer) 450 in 5. V. Horvat (Beltinci) 445 cm. Pomurski rekord — M. Pfeifer (Pomurje) 494 cm.
Višina: 1. K. Krajcer (Beltinci) 145 cm. 2. I. Muhič (Ljutomer) 135. 3. S. Erjavec (Ljutomer) 135, 4. S. Rajh (Ljutomer) 135 in 5. M. Smolko (Radenci) 135 cm. Pomurski rekord — Škoberne (Pomurje) 161 cm.
Krogla: 1. M. Rudolf (Ljutomer) 9.59 m. 2. N. Gomboc (Tišina) 9,35. 3. M. Tkalec (Beltinci) 9.16. 4. S. Žemljič (Turnišče) 9.12 in 5. D. Forjan (Beltinci) 8.59 m. Pomurski rekord — S. Bac 10.46 m
4 x 100 m: 1. Pionirska reprezentanca Murske Sobote 55.80, 2. OŠ Beltinci 57.95. 3. OŠ III. Murska Sobota 58.95. 4. OŠ Veržej 60.00 in 5. SŠDU Ljutomer 60. 10. Pomurski rekord — AK Pomurje 54.6.
Sestavil: Mirko Šeruga
STRAN 10
VESTNIK. 17. JANUARJA 1985
kronika
RADOMERŠČAK
VSTUDENCU UTOPITEV
V četrtek, 10. januarja, okrog 19. ure je 64-letna Marija Hozjan iz Radomerščaka odšla z vedrom po vodo k betonski cisterni. Ker je dolgo časa ni bilo nazaj, jo je mož šel iskat. Zgodilo se je to, kar so slutili: Marija je utonila v cisterni premera 2 metra in pol ter globoki 2 metra, v kateri je bilo 1 meter vode. Po ‘vsej verjetnosti ji je spodrsnilo.
DOLIČ
Bencin v peč
31-Ietni Stefan Bunderla z Doliča je nameraval v svoji delavnici popravljati razno orodje, zato je zakuril. Ker pa je ogenj slabo gorel, delavnica pa se zato ni mogla ogreti, je — da bi pospešil gorenje —- vzel steklenico z bencinom, dvignil pokrov na peči in bencin zlil na ogenj. Od takega ravnanja pa ni bilo mogoče pričakovati drugega, kot se je zgodilo: buhnil je močan plamen in ožgal Bunderlo. Opekline druge stopnje si zdravi v bolnici.
PRED ODLOČITVIJO O IZBIRI POKLICA	„
LAHKO BI POSTAL MILIČNIK
PRIJAVE ZA KADETSKO ŠOLO DO 31. MARCA 1985
Svet izobraževalnega centra organov za notranje zadeve SR Slovenije je objavil razpis v kadetsko šolo za miličnike za šolsko leto 1985/86. V to šolo se tudi z našega območja vsako leto vpiše precej fantov, saj je delo miličnika zanimivo in odgovorno. Nekaj nalog: v središču miličnikove dejavnosti so varovanje pridobitev NOB in socialistične revolucije, preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj in prekrškov, varovanje družbenega in zasebnega premoženja, skrb za varnost občanov, varovanje javnega reda in miru, urejanje javnega prometa itd. Občanom pomaga na najrazličnejše načine, to pa zahteva veliko znanja in sposobnosti, kar si mora pridobiti zlasti med šolanjem.
Šolanje traja 4 leta. V tem času kadeti stanujejo v šolskem domu, kjer imajo brezplačno stanovanje, hrano, obutev, uniformo, učne pripomočke, so zdravstveno in invalidsko zavarovani. Med šolanjem kadeti služijo tudi vojaški rok, ki jim je priznan potem, ko opravljajo dela in naloge miličnika najmanj tri leta. Zahtevnost šole je usklajena z ostalimi programi srednjega izobraževanja, kar pomeni, da je mogoč prehod iz programa za miličnika v vsak drug program izobraževanja. Obratno ni možno zaradi nekaterih posebnih predmetov.
V novem šolskem letu bodo vpisovali mladince, ki niso starejši od 17 let, so telesno in duševno zdravi, obvladajo slovenski jezik in so uspešno končali osnovno šolo. Tisti, ki pa še obiskujejo osmi
BOLNIKI POZOR!
HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO spet vzaioqi!
Spet se oglašam v Vestniku, kakor vsako pomlad, poletje, jesen in zimo. Že 21 let predelujem zdravilno zelišče — herme-liko (sedummaximum) v tinkturo, s katero uspešno in učinkovito zdravim bolnike, z naslednjimi boleznimi: revmatizem (sklepni, živčni, mišični), išias, šen, otekline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetja mehurja, ledvic in jeter, sveže in stare opekline, posledice udarcev, slabo prebavo, gastritis, želodčni in črevesni katar, tudi odprte krčne žile, stare po več deset let in sveže, trombozo, arteriosklerozo, glavobol, ekce-me, vrne tek (samo za odrasle), suhi bolniki se zredijo, regulira preveč ali premalo želodčne kisline na normalo, zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemoroide, tumorje na maternici, beli tok, vnetja jajčnikov in maternice, otrdline na dojkah, razne podkožne tumorje in še veliko drugih bolezni.
Za interesente imam vedno na ogled več sto pisem anketiranih ozdravljenih bolnikov. Ko ste bolni, ne morete koristiti niti sebi niti skupnosti. Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim preparatom! V Mariboru, Celju, Murski Soboti, Ljubljani, po vsej Sloveniji in Jugoslaviji me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so se zdravili s hermeliko, predelano po mojem postopku, so ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko brali v različnih slovenskih časopisih.
Prav tako so bile objavljene izjave bolnikov o uspešnem zdravljenju.	..	.
Ce se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom, mi TAKOJ pišite in na kratko opišite svojo bolezen.
HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V MARIBOR, MURSKO SOBOTO IN CELJE po 15. FEBRUARJU 1985. O točnem kraju, datumu in uri izdaje zdravila, vas bom pravočasno pisno obvestil.	.	, .. . . u
Zdravila po pošti ne pošiljam. Pri prevzemu zdravila dobite tudi tiskano navodilo za uporabo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bomo pogovorih. Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko vam priporočam, ker se boste sorazmerno poceni in hitro pozdravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA (in STIPE) PIVČEVIČ, Glinškova Ploščad 8/1. nadstr., stan. 10, 61113 LJUBLJANA BEŽIGRAD.
OPOMBA: Moje zdravilo hermelika lahko dobite pri meni v Ljubljani na gornjem naslovu. Moj telefon je: 061 348 170.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in zeta
Daniela Halasa
vodje oddelka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v življenju cenili in spoštovali. Hvala za številna ustno ali pismeno izrečena sožalja. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in stanovskim kolegom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvala vsem za izkazano spoštovanje in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti in njegov prerani grob okrasili s cvetjem.
Zahvaljujemo se osebju kirurškega oddelka za vso skrb in nego, posebno dr. Kousu in dr. Sepešiju. Prisrčna hvala duhovščini in pevcem za lepo opravljeni obred, govornikom za ganljive poslovilne besede ob njegovem grobu ter delovnim organizacijam SCT TOZD Mehanični obrati Ljubljana, enota M. Sobota za častno stražo in spremstvo, Špedtransu, enota M. Sobota ter kolektivu pljučnega oddelka in KS Rakičan.
i Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerka Daniela, sin Simon in ostalo sorodstvo
---PROMETNE NESREČE-------
NI BIL PRIPET
V nedeljo, 13.januarja, ob 11.45 seje zgodila prometna nesreča v ulici Štefan Kovača v Murski Soboti. Poročajo, da se je Janez Hari iz Murske Sobote peljal z osebnim avtom in daje vozil z neprimerno hitrostjo. V središču mesta ga je začelo zanašati, zapeljal je na hodnik za pešče, nato pa trčil v vogal hiše. Voznik, ki ni bil pripet, seje hudo poškodoval po glavi in drugih delih telesa in je v kritičnem stanju. Gmotna škoda pa je 60.000 dinarjev.
Prav tako 13, januarja seje pripetila nesreča na magistralni cesti med Odranci in Beltinci. Voznik osebnega avta Anton Cerni iz Odranec je med
razred, predložijo spričevalo 7. razreda, pozneje — po končani šoli — pa še spričevalo 8. razreda.
Kandidati naj bi se prijavili čim prej, najpozneje pa do 31. marca 1985. Prijavo na obrazcu 1,20, ki jo morajo podpisati starši ali skrbnik, naj kandidati oddajo na postaji milice, kjer bodo dobili tudi vse dodatne informacije.
Po končani šoli so kadeti razporejeni na postaje milice v SR Sloveniji. Najboljši učenci lahko šolanje nadaljujejo redno ali ob delu na višji šoli za notranje zadeve in nato na drugi stopnji pravne fakultete ali na vojaških akademijah.
S. S.
vožnjo proti domu zasenčil luči, saj mu je nasproti peljal avto. Takoj po srečanju je spet prižgal dolge luči in pred seboj zagledal pešca, 67-letnega Jožeta Jeneša iz Odranec. kije hodil po desni strani in ni imel kresničke (poseben znak za pešce, ki se lesketa in je obvezen, kadar hodimo po cesti, kjer ni steze za pešce). Kljub zaviranju nesreče ni uspel preprečiti. 5~S.
LENDAVA
Požar v INA-Nafti
V soboto, 12. januarja, ob 11.35 je v mehaničnih delavnicah Ina-Nafte v Lendavi odjeknila eksplozija, nato pa je izbruhnil požar. Delavca Štefan Hren, 19 let, in Štefan Ribarič, 55 let, sta dobila hude opekline in so ju iz soboške bolnice prepeljali na zdravljenje v Maribor, medtem ko se je Ivan Zrno, 36 let, lažje poškodoval in ni ostal v bolnici.:Ogenj so pogasili tovarniški gasilci. Komisija, ki je opravila ogled — UNZ. preiskovalni sodnik in drugi — je ugotovila, da so ta dan v mehaničnih delavnicah popravljali 5000-litrsko cisterno, ki jo sicer uporabljajo za prevažanje nafte. Cisterna je namreč puščala. Med ravnanjem upognjenega delaje verjetno nastala iskra, zato so se vneli plini in zgodila se je huda nesreča. Gmotna škoda je po prvih ocenah kar 1 milijon dinarjev. Ogenj je namreč zajel strop delavnice, velik približno 170 kvadratnih metrov, zgorele so gume cisterne. viličar, popokale so stene in okenske šipe. Pri gašenju je sodeloval tudi direktor Štefan Vida in dobil lažje
opekline.
Š. S.
V skladu s 15. členom Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarine imetnikom stanovanjske pravice na območju občine Gornja Radgona, sprejetega na 7. skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 27. februarja 1984 in sklepa odbora za solidarnost skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 11. januarja 1985 razpisuje
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona M ATrČ A I za delno nadomeščanje stanarine l\!A I tUHj v |etu 1985
1.	Upravičenci do delne nadomestitve stanarine so:
— vsi imetniki stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih ali stanovanjih v lasti občanov ali civilnopravnih oseb v občini Gornja Radgona.
2.	Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do delne nadomestitve stanarine, so:
— da upravičenec ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v podnajem,
—	da upravičenec ne uporablja stanovanja ali dela stanovanja za poslovne prostore ali za obrtno dejavnost,
—	da ni nihče od družinskih članov upravičenca lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hiše,
' — da upravičenec glede na število članov družine ne zaseda nadstandardnega stanovanja in da ni odklonil ponujene zamenjave za standardno stanovanje,
—	da upravičenec ali eden od članov družine ni lastnik avtomobila. Določilo o avtomobilu ne velja za invalide, ki jim je vozilo nujno potrebno.
Za člana družine veljajo osebe, ki stalno stanujejo z upravičencem, skladno s 5. členom zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št.: 35/82).
3.	Upravičenec do delne nadomestitve stanarine uveljavlja pravico do delne nadomestitve stanarine s pisnim zahtevkom na obrazcu 8,40, ki ga je založila Državna založba Slovenije (in ga lahko kupi v vsaki knjigarni); v odprtem razpisnem roku ga mora vložiti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona.
Zahtevku je potrebno priložiti naslednja potrdila:
-	potrdilo o letnih'dohodkih družine za leto 1984,
—	potrdilo o številu članov družine,
—	izjavo, da izpolnjuje splošne pogoje za delno nadomestitev stanarine skladno z 2. točko tega natečaja.
Vloge z vsemi dokazili je potrebno poslati do vključno 1. februarja 1985 na naslov: Skupna strokovna služba sisov materialne dejavnosti občine Gornja Radgona, Trg svobode 12, 69250 Gornja Radgona.
Udeleženci natečaja bodo o rezultatih pisno obveščeni v 30 dneh od poteka razpisnega roka.
V petek, 18. januarja, bo ob 20.00 v disco clubu hotela Diana v Murski Soboti nastop obetajoče jazz skupine Quatebriga, je prvi tovrstni koncert v Pomurju. Za vse ljubitelje jazza bo to prvovrstni dogodek, posebno še, ker bo koncert v barskem prostoru hotela Diana (disco club). Izbor in zasedba inštrumentov v skupini zagotavlja poln in bogat zvok. Skupino sestavljajo domači izvajalci, ki študirajo na visoki glasbeni šoli v Gradcu, ali pa sojo že končali.i: David Jarh — trobenta in rog, Milko Lazar — sopran saksofon in synthesizer, Igor Leonardi — kitara, Milo de Glaria — bas in Aleš Rendla — bobni.
i
Za izgradnjo kirurgije
DOS DSSS Pomurski tisk Murska Sobota (nakazilo namesto venca za pok. mamo sodelavke Olge Černeka) — 2.000,00 die; OOS SSS SIS materialne proizvodnje obč. Lendava — 5.000,00 din; Magda Hiršl, Temlinova 3 (namesto venca za Titanovo) — 2.000,00 din; Potrošnik OOS TO Preskrba Murska Sobota (namesto venca na grob pok. materi Blanke Janža, Puconci 9) — 2.000,00 din; Potrošnik OOS TO Preskrba Murska Sobota (namesto venca na grob materi Slave Železen. Moščanci 14) — 2.000,00 din; družina Pavlinjek (žena in sinova), Temlinova 4, M. Sobota (v spomin na moža in očeta Jožeta Pavlinjeka iz Murske Sobote) — 3.000,00 din; Jože Pavlinjek, M. Sobota, Temlinova 4, M. Sobota (namesto Venca pok. Zinki Titan iz Murske Sobote) — 2.000,00 din; OOS ABC Pomurka MI Delovna skupnost (namesto venca na grob pok. Marije Ukmar) — 1.000,00 din; IO OOZS TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota (namesto venca na grob pok. matere Štefana Šemna iz Murske Sobote) — 2.000,00 din; IO OOS TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota (namesto venca na grob pok. matere Agice Šabjan iz Murske Sobote) — 2.000,00 din; IO OOS TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota (namesto venca na grob pok. matere Nade Pitz iz Murske Sobote) — 2.000,00 din; Terezija Pavel. Temlinova L Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Nade Pitz, Murska Sobota Temlinova 9) — 2.000,00 din; KS Cankova (namesto venca umrlemu Janezu Barbariču iz Krašč 4 — zveza združ. borcev NOV) — 2.000,00 din; OO sindikata Carinarnica Gornja Radgona (namesto venca pok. očetu Branka Gomjeca) — 1.500.00 din; prijatelji Geze Bačiča (namesto venca pok. mami) — 5.600,00 din; Občinski odbor Rdečega križa KO RK Park Murska Sobota (v spomin na pok. mamo Nade Pitz, Temlinova 9) — 2.000,00 din; Zlata in Alojz Sukič, Murska Sobota, Ob kanalu 20 (namesto venca pok.' Štefanu Rožmanu, Filovci 54) — 3.000,00 din;
ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota
Pomurska založba
Po pogodbi o delu zaposlimo
snažilko
za čiščenje trgovskega lokala — 2 uri dnevno v popoldanskem času.
Interesentke naj se javijo v knjigami in papirnici Dobra knjiga Murska Sobota, Titova 3, kjer bodo dobile vse ostale informacije.
Zdravilišče Radenska Radenci s tremi srci n. sol. o.
TOZD MORAVSKE TOPLICE MORAVSKE TOPLICE
OBJAVLJA
po sklepu komisije za delovna razmerja
prosta dela in naloge
ZDRAVNIK
— 1 izvrševalec
Pogoji: zdravnik splošne prakse s strokovnim izpitom, 2 leti delovnih izkušenj, aktivno znanje nemškega jezika.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju vseh pogojev pošljite Komisiji za delovna razmerja tozda Moravske Toplice 8 dni po objavi.
Mercator- Univerzal
Razpisna komisija delavskega sveta
DO Mercator-Univerzal, trgovina na drobno, p. o.
Lendava, Partizanska 22
RAZPISUJE
dela in naloge
1.	Vodje Blagovnice v Lendavi, (reelekcija)
ter dela in naloge poslovodij naslednjih poslovnih enot:
2.	Oddelek Samopostrežba Blagovnice v Lendavi,
3.	Oddelek Bife Blagovnica v Lendavi,
4.	Oddelek Galanterija Blagovnica v Lendavi,
5.	Otroški oddelek Kekec Blagovnica v Lendavi,
6.	Samopostrežba v Lendavi,
7.	Market v Lendavi,
8.	Samopostrežba v Dolgi vasi,
9.	Samopostrežba v Dobrovniku,
10.	Samopostrežba v Turnišču,
11.	Živila Renkovci,
12.	Hrana v Veliki Polani,
13.	Mura v Hotizi,
14.	Samopostrežba v Gaberju,
15.	Samopostrežba Izvir v Petišovcih,
16.	Zvezda v Dolini,
17.	Samopostrežba Preskrba v Lendavi,
18.	Market — samopostrežba v Črenšovcih,
19.	Market — Tekstil v Črenšovcih,
20.	Tehnična v Lendavi,
21.	Tribuna v Lendavi,
22.	Oprema v Lendavi,
23.	Gradbeni material v Lendavi,
24.	Potrošnja v Dobrovniku,
25.	Izbor v Turnišču,
26.	Dom v črenšovcih
(reelekcija).
Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še naslednje:
—	pod 1.
—	da ima višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki;
pod od 2. do 26.
—	da imajo srednješolsko izobrazbo komercialne smeri s poslovodsko ali delovodsko šolo trgovske smeri,
—	da imajo 2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah delavca v blagovnem prometu.
Od kandidatov pričakujemo še:
—	poznavanje komercialnih značilnosti prodajnega in nabavnega programa,
—	sposobnost vodenja in organiziranja
. Kandidati bodo izbrani za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: Mercator-Univerzal, 69220 Lendava, Partizanska 22, z oznako »za razpisno komisijo«.
Prijavljeni bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri, to je v roku 30 dni po preteku roka objave razpisa.
VESTNIK, 17. JANUARJA 1985
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Nekaj o hudi zimi
IZBRAL JOŽE JANEZ
R. Koller poroča iz D. Lendave: Velike jate gosi in rac so se to zimo naselile v lendavskem okraju. Prišle so kakor vsako leto z Blatnega jezera. Zaradi hudega mraza, od —36 stopinj C, so spodnje plasti snega zledenele in živali niso mogle do živeža. Veliko število zaradi lakote onemoglih gosi in rac so s palicami pobili okoliški kmetje, nedorasli fantalini in nekaj napol zmrznjenih je bilo tudi ustreljenih.
Iz Novin
»Smodiš Franc z Veščice je zadnjič, kdaj je ravno bila najvekša zima, šo od neked. Med potjov se njemi je na ledi spela lo i spadno v vodo. V črevle njemi je prišla voda. Zmočene noge so njemi na-telko pozeble, da so njemi morali prste na nogaj odrezati.
Opecova mamica iz Rakičana so zmrznoli pred fašen-kom tisto noč. Stara sirotika so šli vo — zima jih je tak zgrabila, da so jih najšli trdo. Pri Miiri so liidje najšli kupinar-sko klonjo (piito), kupinara pa nej bilo. Ali je šo na Muro probat, či bi ga led gori držao i je kam v vodo spadno ali je pa indri najšeo smrt. — Kak živina — teoci i prasci zmrzavajo — to je pa zdaj ne več nikša novina.
Vodine so zamrznole tak, da se po nji lehko vozijo. Mura se je večkrat phala. Led je bio na Miiri več kak meter debeli. Preminoči pondelek se je tel-ko leda pa srena nagnalo vkiip okoli kroškoga i bakovskoga, da je odtrgala dva mlina pa kroški brod. Voda se je skoro meter visiko zlevala vo po travnikaj. Led se je zdigavao do kakši šest metrov visiko. Škode je više 40.000 dinarov.
Radgonski most porušeni — Preminoči pondelek, 11. marca 1929 je ledovje porušilo stari leseni most v Radgonji, šteri je bio našim liidem dobro poznani. Na našoj strani so naši vojaki led ves razstrelali, na avstrijskoj strani so pa ni-kaj nej včinoli v obrambo mosta. Liidje so v velkoj trumi gledali, kak so se falati leda zaletavali v stari sprhnjeni most, dokeč se je ne z votlim zamuknjenim rogotanjom zriišo v vodo. K sreči v torn časi nikoga nej bilo na mosti. Na mesto staroga mosta pa postavita naša država i Aus-trija ešče v torn leti novi betonski most.
To zimo je vnogo rož spomrznolo, zato je moramo zdaj telko bole skrbno gojiti i eden driigomi davati sadike, da pridemo nazaj na tisto i ešče vekšo vnožino rož kak smo jo meli v preminočem leti. Rože so najlepši kras naših vesnic, zato je gojimo obilno i skrbno!«
Zgodba o nekem zvonu
Dunaj se je od trinajstega stoletja do našega časa postopoma razvil v eno najlepših mest v Evropi. Habsburžani so v njem gospodarili 640 let; od leta 1278 do leta 1918. Prav tako se je leta 1147 izgrajena skromna župnijska cerkev sv Štefan razvila v mogočno stolnico glavnega mesta v avstro-ogrskem cesarstvu.
Danes je krasna_in znamenita katedrala sv. Štefana po poškodbah iz druge svetovne vojne obnovljena z novim glavnim zvonom, ki ga Dunajčani še vedno imenujejo Pumerica (die Pummerin). To je drugi največji cerkveni zvon v zahodni Evropi s svojo zanimivo zgodovino:
Leta 1683 so Turki drugič oblegali Dunaj in so združene sile branilcev s težavo odbijale sovražnikove naskoke. Končno se je braniteljem po zaslugi poljskega kralja Jana III. Sobieskega le nasmehnila bojna sreča. Poljakom se je z velikim junaštvom posrečilo pognati turško vojsko paše Kara-Mustafe v porazen beg.
Poleg druge vojne opreme so Turki na bojišču pustili vse svoje topove. Livarski mojster Johann Aschhammer je po naročilu začel 21. julija 1711 topiti bron turških topov in iz te zlitine izdelal ogromen zvon, težak 22.500 kg, s premerom 3 m 16 cm. Ceno ulitja so izračunali na 19.400 forintov. Na plašču je veliki zvon nosil reliefne okraske: sv. Jožefa z grbom Češke in Ogrske. Brezmadežno s cesarskim grbom in sv. Leopolda, obdanega z grbi avstrijskih dežela. Zvon je posvetil škof Rumel 15. decembra 1711.
Kneževina Monaco je na svetu edina dežela, kjer ima orkester vež članov kot vojska. V državnem orkestru igra 87 glasbenikov, zbor karabinjerjev.pa šteje samo 80 mož.
XXX
Paglavci so izključni rastlinojedci. žabe, ki se razvijejo iz njih, pa so mesojedci, hranijo se z žuželkami, črvi itd.
drugje
prebrali
V starem Rimu so ljudem, ki so po krivem pričali proti drugim, in se je to ugotovilo, z žarečim železom vtisnili na čelo črko C, kar je pomenilo »calumniator« — spletkar.
XXX
Severni jelen lahko teče precej časa s hitrostjo 50 kilometrov na uro.
nakar so ga dvignili v zvonar-ski prostor 137 m visokega glavnega stolpa katedrale. Njegov brneči zvok, podoben mogočnemu odmevu težkih topov, je navdahnil Dunajčane. da so mu rekli Pummerin (pum-bum). Prvikrat se je veliki zvon oglasil 26. januarja 1721. ko se je cesar Karel IV. po kronanju v Frankfurtu vračal na Dunaj. Od tedaj je več ko dve stoletji zvon oznanjal Dunajčanom nešteto važnih, veselih pa tudi žalostnih dogodkov.
Ko je bil ves svet zavit v grozote druge svetovne vojne, je tudi Dunaj plačal svoj delež. 12. aprila. 1945 je zadnje bombardiranje hudo poškodovalo tudi 137 m visok stolp stolnice, posebno ostrešje zvonikov. Oboki srednjega in desnega stranskega kora so se zrušili. Izbruhnil je hud požar in ker vode za gašenje ni bilo, so plameni uničili nosilne tramove in veliki zvon je treščil v desno ladjo stolnice in se razletel. Dvesto triintrideset let stara Pumeri-
ca je ležala v razbitinah Henrika Gleisnerja, izdelal
naokrog.
Vojna seje bližala h koncu. Z vseh strani sveta so prihajali prispevki za popravilo dunajske stolnice. Vse pokrajine Avstrije so pošiljale pomoč. Gornja Avstrija je na pobudo svoje velike livarne sv. Florjan pri Linzu prevzela dolžnost za ulitje novega velikega zvona. Pod nadzorstvom direktorja inž. Karla Geisza so iz drobcev in kosov stare Pumerice ulili nov veliki zvon v skupni teži z batom in jarmom 21.383 kg. visok 2 m 91 cm. s premerom 3 m 14 cm.
Vsa ljudstva tega
V New Yorku živijo tako rekoč vsi narodi na svetu, vendar se . ukvarjajo vsak s svojim poslom, ločeni drug od drugega. Grki imajo večino kavarn. Poljaki delajo v jeklarnah. Irci po tradiciji pri policiji. Židje so lastniki zlatarn in tiskarn, založniki in obvladujejo »show business«. Armenci in Indijci imajo majhne delavnice. Italijani pa polovico vseh newyorških restavracij, uspešno vodijo modne trgovine z oblačili in obutvijo in slovijo po svojih estetskih zamislih. Predstava o Italijanu — mafijcu ni več v modi, čeprav je nastala, ko so odkrili, da v »nedolžnih« picerijah preprodajajo mamila. Portoričani in drugi pripadniki narodov španskega rodu se ukvarjajo s storitvami, čeprav niso nič manj dejavni v prepovedanem podzemlju. Potomci nemških izseljencev pa zasedajo projektantske in tehnične biroje, v zadnjih letih jih je vedno več tudi v elektroniki. Na omenjenih področjih so vidni
sveta tudi Kitajci, vendar bolj posamič kot množično. Kitajci in Korejci imajo tako rekoč monopol nad prodajalnami sadja in zelenjave ter ribarnicami. Anglosaksonci imajo svoj prostor v upravah bank in velikih podjetij, v političnem in javnem življenju.
Po tem vrtiljaku so raztreseni tudi Jugoslovani, po nekaterih podatkih jih je okoli 50.000. po drugih še trikrat več. Vendar se ne ukvarjajo izključno z enim poslom. pač pa zgrabijo za vse. kar se jim ponudi, veliko je obrtnikov. ■ pa tudi »svobodnih delavcev«, od arhitektov do zdravnikov. Tisti, ki preverjajo premoženjsko stanje Newyorčanov, pa trdijo, »da še niso srečali bogatega Jugoslovana«. Seveda sodijo z »ameriškimi« očmi. Vsekakor bi Jugoslovana. zaposlenega v upravi katere od newyorških bank ali velikega podjetja lahko iskali kot šivanko v senu.
Petega septembra 1950 so po dunajskih ulicah med dvema vrstama ljudi slavnostno peljali novi glavni zvon. Posvetil ga je kardinal Innitzer v začetnem skladišču stavbišča sv. Štefana, ker so stolnico še popravljali. Na vsakem od šestih krakov obešalnika je v obliki krone pričvrščena po ena turška glava iz brona. Na treh nizkih reliefih so.prikazani: Brezmadežna. kakor je bila upodobljena na starem velikem zvonu, dalje prizor turškega obleganja mesta iz leta 1683 in prizor požara iz leta 1945. V sredini so ulili veliki grb Avstrije. Plašč zvona ovijajo trije reliefni latinski napisi, ki obiskovalcu o zgodovini zvona povedo (v prevodu):
»Ulit sem iz plena, vzetega Turkom, ko se je izkrvavelo mesto veselilo junaške .zmage nad sovražnikom: 1711 (leto ulitja Pummerine).«
»V žarečem ognju razpokan sem padel iz zrušenega stolpa, ko je mesto vzdihovalo v vojnih strahotah 1945.«
»Obnovljen sem bil pod kardinalom dr. Teodorjem Innitzerjem. s posredovanjem
me je mojster Kar! Geisz, posvečen sem kraljici Avstrije. da bi njena mogočna priprošnja pridobila mir v svobodi — 1951.«
Novemu zvonu Dunajčani
še vedno pravijo
'um-
merin« in ima sedaj električno tolkalo, njegov udarni zvok znaša c + 4/16. Oktobra 1957 so ga namestili v 68.3 m visok severni stolp, kamor vozi dvigalo s hitrostjo 2.6 m/sek. Iz obnovljene znamenite katedrale sv. Štefana na Dunaju se spet oglaša mogočni brneči glas slavne Pumerice.
LEPŠI ČASI ZA
Najboljša pot do zdravih zob je	Tih M "*
zaenkrat še vedno pravočasna in pravilna zaščita zdravega zobovja.	aLuf JUf
Fluorid v zobnih pastah in v zobozdravniki uspešno uvaiaio
pitni vodi sicer pomaga, vendar običajno ne dovolj. Zato poskušajo izdelati posebne fluoridne tabletke, ki bi ves čas izločale potrebno količino te snovi v usta in tako ves čas ščitile zobovje. Izdelali so že majhne tabletke fluorida, kijih pričvrstijo na kočnik, nakar se iz njih zaščitna snov počasi izloča. Tabletka zadošča za pol leta, zadošča pa za zaščito vsega zobovja. Poskusi na živalih so pokazali. da zmanjša zobno gnilobo za 60 odstotkov.
Pri ljudeh so naleteli na nekaj težav. Tabletka seje pri uživanju hrane večkrat odlepila, nekateri prostovoljci so se pritoževali zaradi nadležnega okusa v prvih dnevih, medtem ko so otroci fluoridno tabletko dobro sprejeli in jih ni motila. Tako strokovnjaki predvidevajo, da bi jo začeli na široko uporabljati že čez nekaj let. Tabletka naj bi bila poceni, pri-čvrstitev na kočnik pa povsem neboleč in hiter zobozdravniški poseg. Predvsem pri varstvu zdravih zob otrok in mladine naj bi odigrala pomembno vlogo.
Seveda pa se bodo še vedno pojavljale luknje v zobeh, stare se bodo povečevale, nove nastajale. A tudi lastnikom luknjastih zob se obetajo lepši časi. Na Japonskem
Carol Ann že nekaj let nastopa kot fotomodel, zato iz izkušnje pravi: »Dobro je, če je človek oblečen, pa čeprav ima na sebi samo šal!«
novost, ki seji reče mehko čiščenje. Namesto s svedrom se zobozdravniki lotevajo gnilih delov zoba, kijih je treba pred plombiranjem odstraniti, s posebno tekočino.
Vbrizgajo jo v škrbino. Tekočina zmehča obolele dele zoba, medtem ko zdravo tkivo ni prizadeto, nakar zooozaravnik zmehčano tkivo neboleče pobere ven, nato pa očiščeno votlinico zapolni s plombo. Postopek je dovolj hiter in neboleč, tako da lahko zobozdravnik zapolni do devet zob naenkrat. In še poceni je, če odmislimo nakup naprav za mešanje mehčalne tekočine.
Kljub vsej skrbi pa se bo še vedno dogajalo, da bo moral kakšen zob iz čeljusti, z leti pa se čeljust sploh ogoli. Zdravniki vedo, da se začne čeljust brez zob tanjšati in krčiti, zaradi česar se spreminja človekov obraz, nastopijo težave z umetnimi čeljustmi in zobmi. Uživanje hrane postane naporno. Za takšne primere iščejo rešitev v obnavljanju oziroma nadomeščanju kostnega tkiva. S posebnimi vsadki in snovmi je že uspelo preprečiti krčenje čeljusti in celo stanjšano čeljust je uspelo tako očvrstiti, da so vanjo lahko vsadili umetne zobe. Vendar so ti postopki zdaj še predragi za široko uporabo.
• Bivši policist John di Gloria iz Methena v ZDA dobiva od mestne uprave letno 8 tisoč dolarjev, čeprav nič ne dela. Gloria je namreč dokazal, da je pri preganjanju narkomanov še sam zapadel temu zlu.
• Neki Milo Stephens, prav tako iz ZDA, je hotel narediti samomor. in se je vrgel pod lokomotivo podzemske železnice. V bolnišnici so ga potem vseeno nekako »skrpali«. Stephens je potem tožil železniško direkcijo s trditvijo. da bi strojevodja lahko pravočasno zavrl, če bi bil dovolj pozoren. Milo je dobil 700 tisoč dolarjev odškodnine.
ne zsodi se.--
• Craig Chocich je nekega človeka 29-krat zabodel z nožem. Seveda so ga zaprli. Kasneje je dokazal, da je postal nasilen, ker ga po neki avtomobilski nesreči niso pravilno zdravili. Dobil je 10 tisoč dolarjev odškodnine.
• Gerald Froge iz Plainsboroja tožil svojega zdravnika, ker mu je odrezal noht, ki mu je vrastel v meso. »Na vsak način sem hotel imeti ta noht,« je pred sodiščem trdil Froge in od zavarovalnice dobil 70 tisoč dolarjev.
OPOZORILA BREZ UČINKA
Tik pred novim letom je Panda Journal, glasilo švicarskega združenja za varstvo živali, objavil seznam napotkov, česa naj ljudje ne kupujejo za darilo ali novoletno gostijo, namenil pa ga je zlasti petičnežem, ki imajo že vse in ki še zadnji trenutek omahujejo, kaj bi kupili, ati pa takšnim, ki so poskusili tako rekoč že vse na svetu. Nasveti so seveda v skladu z načeli ljubiteljev živali: bralce pozivajo, naj ne kupujejo izdelkov ali jedi narejenih iz želv, žab, slonov, krokodilov, eksotičnih rib, metuljev, papagajev in drugih ogroženih živalskih vrst, niti ne hodijo v restavracije, kjer iz njih pripravljajo eksotične jedi.
Kljub široki akciji ljubiteljev živali in mednarodnemu sporazumu, ki ga je leta 1975 podpisalo 87 držav in ki prepoveduje trgovanje z ogroženimi živalmi, jih še naprej iztrebljajo. Panda Journal trdi, da je samo lani izginilo z obličja Zemlje več tisoč morskih želv, iz katerih pripravljajo izvrstno juho. Indija in Bangladeš sta ob 150 milijonov žab, ki sta jih v obliki 6.500 ton žabjih krakov izvozila v ZDA, Avstralijo in Evropo. Celo v švicarskih restavracijah so lani pospravili 250 ton žabjih krakov, kar pomeni 5 milijonov žab, čeprav uradno veljajo za ogrožene.
Bangladeš, ki veliko zasluži z izvozom žabjih krakov, je lani porabil 35 milijonov švicarskih frankov (okoli 4 milijarde dinarjev) za uvoz raznih pesticidov, ki naj bi varovali pridelek pred nadležnimi insekti. Zato pa je zaslužil pol manj z izvozom žab, ki se s temi' insekti prehranjujejo. Divji lovci pobijejo vsako leto na tisoče zaščitenih afriških slonov in vsako leto prodajo okoli 181.000 kilogramov slonove kosti. Še bolj ogroženi so krokodili, katerih koža je odlična za čevlje, torbice, pasove itd. V Južni Ameriki jih ubijejo milijon na leto, tako da izumira kar od 15 do 21 obstoječih vrst krokodilov. V Braziliji, kjer naj bi jih varoval zakon, so. v zadnjih dveh letih pokončali tri milijone krokodilov.
STRAN 12
VESTNIK, 17. JANUARJA 1985
za vsakogar nekaj
F" ŠPORT IN REKREACIJA
|Varno tudi na smučiščih |
Panirani telečji zrezki
Nič nas ne sme presenetiti
Vzroki za nastanek smučarskih poškodb so različni; pogosto se navezujejo drug na drugega, kar sproži verižno reakcijo, katere posledica je poškodba. Delimo jih na tri glavne skupine: zaradi športnika samega, zaradi športne opreme in zaradi športnih prostorov (smučišč).
Ustavimo se pri najpomembnejših!
poškodb istih ali drugih delov telesa.
Precenjevanje lastnih sposobnosti prav tako lahko vodi do poškodbe. Znanje in telesne zmogljivosti je treba poznati. ker sicer precenjevanje enega ali drugega lahko izzove poškodbe, na nesrečo tudi drugih smučarjev.
Način življenja. Navade (pijančevanje, ponočevanje.
nepazljivega ravnanja z vlečnicami in sedežnicami. Pri tem nastanejo predvsem mehanske poškodbe zaradi udarcev, padcev pri vožnji in pri sestopanju.
Varnost pa je odvisna tudi od smučarskega terena. Le-ta je ponavadi primerno steptan in zavarovan predel, vendar na njem nastajajo poškodbe predvsem zaradi velike gneče.
Utrujenost zmanjšuje hitrost reakcije, moti usklajenost gibov, zaradi lokalne utrujenosti je ranljivost vezivnomi-šičnega sistema močno povečana. Kronična utrujenost pa pomeni neskladje med obremenitvami in telesnimi zmogljivostmi. Prav zaradi tega nastajajo poškodbe pogosteje v popoldanskih urah, po celodnevnem smučanju.
. Telesna pripravljenost (treniranost). Čim boljša je splošna in posebna telesna pripravljenost, tem manjše so možnosti za nastanek poškodb.
Obvladovanje tehnike. Statistike kažejo, da se pogosteje poškodujejo začetniki in nevešči smučarji in tisti, ki imajo slabo tehniko.
Nezadostno ogrevanje. Z aktivnim ogrevanjem dosežemo večjo prožnost mišic, vezi in sklepov, pospešimo pretok krvi v žilah in metabolične procese, kar vse je dobra zaščita proti poškodbam.
Bolezni in stare poškodbe. Organizem, ki skuša premagati bolezen z lastnimi obrambnimi mehanizmi ob ustrezni terapiji, senisposoben prilagajati telesnim obremenitvam. Bolezen se lahko poslabša, neozdravljene poškodbe pa privedejo do novih
tabletomanija) lahko slabo delujejo na človekove telesne in duševne zmogljivosti, kar pa zmanjšuje njegovo odpornost in hkrati pospešuje nastanek poškodb.
Športna oprema in naprave. Zlasti so pomembni smučarski čevlji, ki skrbijo za varnost skočnega sklepa, s čvrstim in visokim gornjim delom pa varujejo golenico. Varnostne vezi povezujejo čevelj in smučke in se morajo zanesljivo odpeti pri določeni obremenitvi. Poškodbe pa lahko nastanejo tudi zaradi
Nevarnejši so seveda divji tereni. kjer ni poskrbljeno za varnost. Za poškodbe pa je pogosto kriv tudi sneg, zlasti južni ali nov moker sneg. Pogosto pa smučarje presenetijo tudi neugodne vremenske razmere: megla, snežni metež ali mralTNasprotno pa lahko tudi močno sonce oziroma ultraviolični žarki poškodujejo očesne veznice in nezaščiteno kožo.
Če se že podajamo na smučanje, potem bodimo na snegu previdni in se zdravi
Zdaj ko je meso drago, v mesnicah ni več tolikšnega povpraševanja. Kupiš lahko tudi teletino, zato predlagamo, da si ob koncu tedna privoščite telečji zrezek.
Sestavine: 4 lepi zrezki od stegna, 1 jajce, moka, sol, drobtine, olje.
Priprava: meso očistimo žilic in mrenic, naglo operemo, potolčemo, osolimo in ga pustimo nekaj časa stati. Potem zrezke povaljamo v moki, stepenem jajcu in drobtinah ter jih na dobro razgretem olju najprej pokrite, ko pa jih z lopatico obrnemo pa nepokrite, po vsaki strani zlato rumeno ocvremo. Z limoninimi kolesci okrašene postavimo na mizo. Zraven damo krompirjev pire ali dušen riž in solato, kisle kumarice, morda tudi kompot. Prav tako pripravimo pariški telečji zrezek, razlika je le ta, da zrezke povaljamo v moki, jajcu in zopet v moki. Lahko jih pripravimo tudi tako, da iz jajca in moke z malo soli in mleka pripravimo nekoliko gostejše testo za palačinke. To testo pustimo nekaj časa stati, nato v to testo pomakamo zrezke in jih na razgretem olju ocvremo. Mleku, v katerem smo raztepli jajce, lahko dodamo 1 ali 2 žlici nastrganega sira. V to pomočimo zrezke, ki smo jih že prej povaljali v moki. Najprej pečemo pokrite, potem pa na drugi strani nepokrite lepo rdeče ocvremo. V raztepeno jajce lahko damo tudi na drobno zrezane in na čebuli dušene gobe; v moki povaljane zrezke nato z obeh strani pomočimo v jajca z gobami, nato jih na vroči maščobi naglo ocvremo.
Razpisan natečaj za vojaške šole
vrnimo domov!
NŽ
Veliko uspeha pri štedilniku in dober tek!
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je v decembru razpisal natečaj za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških 'šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence šol za strokovne delavce v vojaških poklicih v letu 1985. Vpis je možen v letalsko splošno srednjo vojaško šolo maršal Tito v Mostarju, splošne srednje vojaške šole Bratstvo—enotnost v Beogradu, Ivo Lola Ribar v Zagrebu in Franc Rozman-Stane v Ljubljani, v Srednjo vojaško šolo kopenske vojske v Sarajevu, Tehniško srednjo vojaško šolo kopenske vojske v Zagrebu, Letalsko tehniško srednjo šolo v Rajlovcu, Mornariško tehniško srednjo vojaško šolo v Splitu, Intendant-sko srednjo vojaško šolo v Sarajevu, Solo za strokovne delavce v vojaškotehniških poklicih v Zagrebu in Šolo za strokovne delavce v letalskotehniških poklicih v Rajlovcu. Poleg moških si lahko vpišejo v vojaške šole tudi ženske, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Splošni pogoji so: da so kandidati zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija, da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek, da imajo priporočilo o moralnopolitičnih lastnostih za šolanje in službovanje v oboroženih silah in da imajo soglasje staršev oziroma skrbnikov. Posebni pogoji za vpis v vojaške šole pa so: kandidati za 1. razred — da so rojeni leta 1969 ali kasneje, učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, pa so morali 8. razred končati z najmanj dobrim uspehom. Kandidati za 2. razred morajo biti rojeni leta 1968 ali kasneje, učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednje-
PODNAJEMNIKU
»Vzamem vas na stanovanje, vendar pod pogojem, da ne boste kadili v postelji. Pred leti mi je namreč eden naredil neslano šalo s cigaro ...«
VELIKA DRUŽINA
— a tako, komaj odmaknem pete, pa je že drugi s tabo v postelji.
— Ne razburjaj se. Še nisi slišal, da je človeštvo ena sama velika družina?
ZAKAJ NEKI
Materin nasvet pred poroko:
— Mirka, ampak pred poroko ni treba imeti z bodočim možem, saj me razumeš.
— Zakaj pa ravno z njim ne bi imela?
Pojmovanje lepote se nenehno spreminja, se podreja modi in okusu časa. Zmerom pa mora za lepoto obraza in telesa biti Se kaj več: lepota duha, iskrivnost razuma, izrazite osebnostne poteze . . . Nobeno Se tako umetelno ličenje namreč ne more nadomestiti živega leska oči in razgibane obrazne igre, ki govori o bogatem notranjem življenju. Tako ženska ni privlačna samo zaradi ličil, ki si jih kupi v drogeriji, marveč zaradi svoje osebnosti, če si jo zna izoblikovati in jo izraziti.
Temelj vsake lepotne-nege so zdrava prehrana, gibanje in zmernost v vsem, pa tudi že omenjena ,, duševna kozmetika”. Narava podari vsaki ženski kaj lepega, bodisi lase, polt, zobe, roke, noge, držo, hojo, glas ati prikupen nasmeh. Z ličenjem lahko te darove narave poudari in pomanjkljivosti zakrije. Zato se mora ženska
Zenske pretiravajo temeljito poznati in vedeti, kaj sme poudariti in česa ne.
O ličenju in kozmetiki je napisanih veliko knjig, s to stroko se ukvarjajo v številnih kozmetičnih salonih. Zato v tem zapisu ne bomo svetovali, kako naj se ženska liči. Opozorili bomo na nekatere napake. Večkrat je marsikatera neokusno naličena in je. tako skregana s pravili lepega vedenja. Neokusno ličenje vzbuja pozornost in včasih celo posmeh, pa tudi zadrego drugih. Ženska, ki ne ve, kako naj se pravilno liči, naj se zateče po nasvet h kozmetičarki. Tiste z razvitim okusom pa same vedo, da se podnevi naličijo bolj blago, zvečer bolj izrazito, drugače
poleti in drugače pozimi, ličila znajo uskladiti s svojo zunanjostjo, s svojim tipom in načinom oblačenja. Torej je ličenje učinkovito in lepo, če Je usklajeno z zunanjo in notranjo podobo ženske. Brez uspeha se trudijo tiste, ki poskušajo z ličenjem postati nekaj, kar niso.
Pri ličenju ženske pogosto pretiravajo. Vse preveč jih je tako pobarvanih in popleskanih, da so podobne lutkam, njihove močno zeleno in modro osenčene oči pa so podobne svetlečim se gumbom. Vse to postane že nevljudno, kadar tako naličen obraz obkrožajo še slabo negovani, celo mastni lasje.
Ker velja za ličenje, velja tudi za dišavljenje. Tudi pri tem mora ženska poznati samo sebe, si izbrati dišečo vodico, ki se ujema z njenim tipim in bistvom. Tudi najdražji parfum pa ne more pregnati neprijetnega vonja po zanemarjenem in slabo negovanem telesu.
ga usmerjenega izobraževanja in so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom. Kandidati za 3. razred pa morajo biti rojeni leta 1967 ali kasneje, učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja,in so morali L razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so 2. razred končali, morajo imeti najmanj dober uspeh. Kandidati, ki se žele javiti na razpis, se morajo zglasiti pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče, kjer dobijo tudi vsa pojasnila. Šolanje se začne 1. septembra 1985 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v; internatu in imajo brezplačno’ stanovanje, hrano, oblačila, obutev, šolski pribor, učbenike, zdravstveno varstvo, denarna nadomestila za prevoz do doma in nazaj v letnih šolskih počitnicah ter dobivajo mesečne prejemke. Učenci splošnih srednjih vojaških šol nadaljujejo po končani šoli študij na Vojaški akademiji kopenske vojske. Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb pa so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe. Učenci Šole za stro-■ kovne delavce v vojaških poklicih odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, zatem pa so sprejeti v službo v enote — ustanove, za katere so se šolali. Pri tem dobijo naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost, status civilne osebe v službi JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo. Razpis traja do konca februarja. Razpis za Šolo za strokovne delavce v vojaškotehniških poklicih pa traja do 16. junija.
F. Maučec
AVTOMOBILIZEM
POLTOVORNA ZASTAVA 101
V Somboru so začeli izdelovati poltovorni avto zastava 101. Tehniški podatki: štirivaljni vrstni motor prostornine 1116 kubičnih milimetrov, največja moč 40, 5 kW pri 6000 obratih na minuto, vodno hlajenje. Menjalnik: štiristopenjski. Zavore: spredaj kolutne, zadaj bobnaste s samonastavljivimi čeljustmi in avtomatsko regulacijo zraka, servo naprava. Obese: spredaj McPherson, nihajna vodila in stabilizator, zadaj nihajna vodila in prečni vijačni vzmeti s štirimi listi. Kolesa: 4 1/2 J-13. gume: 155 SR 13 (pritisk spredaj 1,5 bara, zadaj 2 bara).
Karoserija- samonosna karoserija z dvema sedežema za potnike, teža vozila 820 kilogramov, polna obremenitev 1320 kilogramov. Nosilnost 500 kilogramov. Zmogljivosti: največja hitrost 130 kilometrov na uro, pospeški od 0 do 100 kilometrov na uro (dve osebi ah 110 kilogramov) — 23,1 sekund. Poraba goriva.pri 90 kilometrih na uro 7,13 litra, pri 120 kilometrih na uro pa 9,16 litra v četrti prestavi.
Tovarniška cena poltovorne zastave 101 je 550.000 dinarjev, z vsemi prometnimi davki pa si kupci iz Slovenije lahko ta avto kupijo za 708.950 dinarjev. Veliko — malo? Presodite sami.
Zastavi je uspelo na tem avtomobilu obdržati kar največ delov zastave 101. Na novo je bilo treba izdelati zadnje luči in zadnja smerokaza. ki soju obdali z mrežo, ki naj ščiti svetila pred lažjimi udarci. Pod je prekrit z gumo, bočne strani pa so zaščitene s trdo plastiko. V kabini sta dva sedeža, ki ju je mogoče pomakniti naprej in nazaj.
SKOZI DAUNOGLED
— Nesramnež, cel čas travi. Raje posveti več
— To pravkar delam ..
kako se tista dva ljubita v svoji ženi.
ENOSTAVNO
— Kaj ti najbolj ugaja pri ljubezenskem boju? — To, da se odvija brez uniforme.
g sestavil Marko Napast	nauk o poletih v vesoije	bakterija v obliki nitkaste verižice	svedok	dan v starorimskem koledarju	slovenska film. igralka (ha)	angleški arhitekt Jones	napoved prihoda
zdravilo proti glavoboli							
strd s satjem vred							
doba „ treh let, triletje							
stvar, predmet				turški velikaš krdelo			
predstojnik samostane					Ocvirk Vasja Turčija		
Nikola Tesla			konec polotoka nravnost			Avstrija naselje zah. od Sarajeva	
japonsko mesto							začetek dirka
zemeljsko delo, vkopanje					ljudska skupščine tekoča začimba	•v	
trenje				morski sesalec gl. mesto Italije			
grški otok							
izdelovalec kulis							
država v Indiji					avtomobilska oznaka Stipe		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno^ prenona. renegat, omarica, pik, el, Anouk, Giscard, Ast, dar, NC, pivo, Desa, ib, Inn, Lon, Scopoli, tabetik.
VESTNIK, 17. JANUARJA 1985
STRAN 13
Sodelovanje smo popestrili
Velikokrat ste morda želeli izdelati mošnjiček ali peresnico, pa ste naleteli na težave. Tudi učenci naše šole smo razmišljali o tem. Pomislili smo na spominkarski krožek, kjer bi se lahko naučili izdelovati te stvari. Od zamisli do izdelka pa je velikokrat dolga pot. Tudi mi smo imeli težave. Eno leto smo se dogovarjali s tovarno Planika, ki je naš pokrovitelj, kako bi začeli z delom. Podarili so nam tri šivalne stroje, ki smo jih postavili v tehnično delavnico, čeprav je ta včasih premajhna za tehnični pouk. Stroji so bili temelj za začetek dela krožka. Vendar to ni bilo dovolj, saj je bil potreben tudi matarial, iz katerega bi izdelovali spominke. Tudi usnje nam je podarila tovarna. Na pomoč pa nam je priskočila tudi z mentorji. Dve njihovi delavki prihajata ob torkih, da nas učita šivati. Zdaj smo že tudi začeli krojiti. Naš prvi izdelek je bil mošnjiček.
Pri tem delu moraš biti spreten, da lepo ravno šivaš in da pravilno izkrojiš, ker drugače izdelek ni preveč lep. Radi bi izdelali še kazala za knjige, vrečke za ključe, Škatlice za svinčnike. . . S svojimi izdelki bi tako popestrili tudi čevljarski muzej v, Turnišču. Z dobro voljo in pridnim delom bomo to tudi uresničili, kljub nekaterim težavam. Tako imamo na primer le eno samo trofazno vtičnico in lahko šivamo le na enem stroju. V eni uri šivaš lahko le pet minut, ki pa veliko prehitro minejo. Medtem ko čakaš, da boš na vrsti, krojiš, tako da po nepotrebnem ne zapravljaš časa. Vendar si le želiš, da bi lahko malo več šival. Obljubili so nam, da bo tudi to v kratkem urejeno. In lahko bomo pokazali svoje izdelke.
Suzana Kučko, 8. a OŠ Štefan Kovač
Turnišče
PES
Kjer je varuh pes volčjak, je nevaren vsak korak, če ni hčere kje domače, da stražarja pouči, koga v hišo naj spusti, komu naj pomeri hlače.
Slavica Fartek, 5. b OŠ Gor. Petrovci
ZIMA
Otroci komaj čakamo, da zapade prvi sneg. Potem delamo sneženega moža. Nekateri se radi kepajo, umivajo s snegom, drugi spet suvajo v grabo, da si potem ves bel in te zelo zebe. Tisti, ki ga sune v grabo, se še smeji. Potem se še smejijo ostali. Mi, otroci, se zelo radi smučamo in sankamo. Iz snega skotalimo velike kepe in naredimo sneženega moža. V roko mu damo metlo, na glavo star lonec, za nos rdeč korenček, za oči in zobe pa majhne kamenčke.
KSENIJA ZVER, 2. a OŠ ODRANCI
Pogovor mestnega in vaškega psa
Nekje je bilo mesto in zraven majhna vas. V začetku vasi je bila hiša in v majhni pasji utici je prebival psiček Miško.
Nekega večera se je ubadal s kostjo, ki je bila večja od njega. »Presneto!« sije rekel. Ni je mogel zdrobiti. Bil je žalosten. Če bi mu jo kdo strl! Nikogar ni bilo. »Njaf, grrr!« se je slišalo. Bilo je zastonj. Glasno je zatulil: »Auuu!« Kar naenkrat se pojavi velik mestni volčjak. »Kaj se dereš!« ga ošteje, »vsi že spijo!« »Tele kosti ne morem zlomiti, pa sem tako lačen,« je bil užaljen Miško. »Zame je to malenkost, jaz ti jo zlomim ...«»Ne,« ga je preKlnll Miško, »rad bi mi jo vzel, priznaj!« »Umiri se,« je ljubeznivo rekel volčjak, »hočem ti samo dobro. Tako so me učili v posebni pasji šoli.« »Kaj res?« se začudi Miško. »Da, res!« Volčjak mu je strl kost, Miško pa mu je iz hvaležnosti dal pol kosti. Skupaj sta večerjala. Zaklicala sta si v slovo: »Na svidenje!«
Potem je Miško zaspal. Imel je lepe sanje.
SandTTemfin, 6. b OŠ Karel Destovnik-Kajuh
Murska Sobota
ZIMA
BESEDA DVE 0.
MOJ PES ROKO
Imam psa, ki mu je ime Roko. Z njim se rada igram. Ko pridem ven, misli, da mu nesem kosti. Videti je zelo žalosten, zato ga razveselim s skodelico kosti. Ko jih poje, se mi dobrika. Nato ga odvežem. Zelo me veseli, ko skače okrog mene in teka sem ter tja. Potem ga znova privežem. Ko pridem do vrat in se ozrem nazaj, vidim, da moram spet k njemu. Njegove oči me zelo milo gledajo. Rahlo ga pobožam. Napoti se v svojo hišico. Moj pes je dober čuvaj. Če kdo gre mimo hiše, je Roko tisti, ki naznani obiskovalca. Zelo rada ga imam. On je moj najboljši prijatelj. Ko ga pokličem z imenom Roko, me pogleda in začne skakati. Svojega najboljšega prijatelja ne dam nikomur za noben denar.
Simona RAJNAR, 3. a razred OŠ Bratstvo in enotnost Prosenjakovci
APAČE — Učenci 8. razreda smo pripravili kviz z naslovom Tito-revolucija-mir. Po hudem boju so zmagali dečki le z eno točko prednosti. Za nagrado so dobili knjige, deklice pa tolažilni nagradi.
Tekmovali so tudi učenci 7. in 6. razreda, in to iz literature o Karlu Destovniku-Kajuhu. Zmagale so deklice 7. razreda, ki so prav tako prejele nagrado. (DEJAN EGER, 8. raz. OŠ Apače).
ŠAFARSKO — V natečaju Skrbimo za ptice je sodelovala tudi naša šola. Tovarišica je poslala 19 izdelkov. Trije so bili nagrajeni, sicer pa smo med vsemi šolami osvojili 1. nagrado. Dobili smo priznanje in knjižne nagrade. (ZINKA BOGDAN, 7. raz. OŠ Jože Hedžet Šafarsko).
ČRENŠOVCI — Na naši šoli imamo letos prvič šolski radio. Oglaša se enkrat mesečno. Izberemo popevke, poslušamo tudi odlomke prispevkov, ki jih napišejo učenci, objavljamo razna poročila ter tudi pohvale in graje o našem delu. (ŠTEFKA STANKO. 3. b OS Črenšovci).
BANOVCI — Nekega dne popoldan sem sedel za mizo in delal domačo nalogo. Pogledal sem skozi okno in presenečen zagledal lisico, ki se je podila za skupino kokoši. Glasno sem zakričal: »Lisica!« Takoj smo vsi stekli k sosedovi ograji, kjer sem jo videl, toda mwjtem je že zbežala v gozd. Drugi dan pa je zagledal lisico moj sošolec Podili smo se za njo in nazadnje seje skrila v svinjak. Tam jo je sosed ustrelil. Prinesel jo je na dvorišče in nas opozoril, naj seje ne dotikamo, ker je kazala znake stekline. Tako sem prvič od blizu videl lisico. (EDI ŠTERMAN, 5. raz. OŠ Veržej).
V gozdu ob Blaguškem jezeru skromen spomenik stoji.
Napis na njem govori, da je na tem mestu tiste zadnje vojne dni v skupni grob padlo dvanajst ljudi.
Dvanajst preprostih ljudi, ki so gorice kopali, ki so za oves orali.
je tiste spomladi živelo v nadi, da bodo žetev v svobodi dočakali.
Dvanajst preprostih ljudi so tiste spomladi preorali ostri okupatorjevi rafali.
Mateja Lančič, 7. a OŠ Videm ob Ščavnici
SPOMENIK
Bela nevesta, bel pajčolan, ženin oster in ves razcapan, peljeta v kočiji ledeni se. bele snežinke vrtijo se.
Bela nevesta, bel pajčolan, na vsako pomlad je razprodan. Bela obleka pometa po tleh, beli klobuki na strehah so vseh.
A ženin nevljuden, raztrgan je ves, rokav mu visi do kolen in še čez. Ves je razjarjen, tuli okrog, metež povzroči, razburka potok.
Še led spremljevalec v kočiji sedi, glavo podpira in se smeji: »Kar daj, toda ne boš me dobil, na koncu vseeno vas vse bom pokril.«
Gabrijela Vučak, 8. a OŠ Cankova
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
SIS MATERIALNE PROIZVODNJE
OBČINE LENDAVA
— razpisna komisija
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— tajnika skupščine Kmetijske zemljiške skupnosti občine Lendava
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri.
Kandidat bo izbran za dela in naloge za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v roku 30 dni od dneva objave razpisa na naslov: Skupna strokovna služba SIS materialne proizvodnje občine Lendava, Lendava, Partizanska 52 — za razpisno komisijo.
O rezultatu izbire bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni od poteka razpisnega roka.
SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOBOTA na podlagi sklepa delegacije sveta Centra razpisuje prosta dela in naloge
sekretarja
za nedoločen čas
Pogoj: višja pravna šola, 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj se pred vložitvijo prijave informirajo o konkretnih razpisnih pogojih osebno ali po telefonu, prav tako pa jih vabimo na razgovor, ki naj ga najavijo (telefon: 21 -351).
Ustrezne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve, naselje V. Vlahoviča 12, Murska Sobota. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku razpisa
JEKLOTEHNA, export-import, trgovsko in proizvodno podjetje Maribor, n. sol. o. Maribor, Partizanska cesta 34
objavlja
za tozd Zunanja trgovina, n. sol. o., Maribor, Partizanska cesta 36 prosta dela in naloge:
- VODJA PE MURSKA SOBOTA (en delavec)
Pogoji:
— inženir ali ekonomist in dve leti delovnih izkušenj v zunanji trgovini ali
— srednja šola ustrezne smeri in štiri leta delovnih izkušenj v zunanji trgovini,
— zunanjetrgovinska registracija,
— aktivno znanje enega svetovnega jezika.
Poskusno delo traja tri mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Jeklotehna Maribor, Partizanska cesta 16/I.
STRAN 14
VESTNIK, 17. JANUARJA 1985
Delegatsko glasilo občine
Murska Sobota
Številka 1
LetoV 17. januar 1985
VSEBINA
1	. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
-	Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo sejo zborov, dne 31. januarja 1985
-	Osnutek programa dela Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1985
-	Osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva občine Murska Sobota
-	Stanje izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov
v občini Murska Sobota
Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota
SKLICUJEJO
35.	sejo Zbora združenega dela
35.	sejo Zbora krajevnih skupnosti
35.	sejo Družbenopolitičnega zbora.
Seje bodo v četrtek, dne 31. januarja 1985, Ob 8. uri v prostorih Skupnosti za požarno varnost, Murska Sobota, Cankarjeva 75.
Predsednik Zbora združenega dela in podpredsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
dnevni red:
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	potrditev zapisa skupne seje ter zapisa skupnega zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine, z dne 27. decembra 1984,
3.	informacija o delu skupin delegatov ter Zbora občin in Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije,
4.	predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Mur
ska Sobota za obdobje 1986—1990,
5.	predlog odloka o proračunu občine Murska Sobota za leto 1985,
6.	osnutek programa delu Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1985,
7.	osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985,
8.	osnutek odloka o davkih občanov občine Murska Sobota,
9.	volitve in imenovanja,
10.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
11.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3., 4., 5., 6., 9., 10. in 11. točko zgoraj navedenega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 2., 4., 5., 7., 8. in 9. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 6. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika.
Informaciji k 3. in 10. točki bosta podani na seji.
2 - DELEGATSKI VESTNIK
PROGRAM DELA
Zbor^združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1985.
I.	UVOD
Program dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota izhaja iz položaja, funkcije in nalog, ki jih ima skupščina občine kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini v okviru pristojnosti, ki jih določa Statut občine, zakoni in drugi predpisi. Program dela predstavlja enega od bistvenih pogojev za učinkovito delo skupščine, njenih zborov in delovnih teles. S programom dela so določene osnovne usmeritve dela skupščine in zborov v 1. 1985. V skladu s statutarno funkcijo občine, usmeritvijo dela zborov Skupščine SR Slovenije, sedanjim stanjem ekonomskega in družbenega razvoja občine so v programu dela določena najbolj aktualna vprašanja življenja in dela v občini, ki jih bodo obravnavali zbori občinske skupščine v 1. 1985. V programu dela je dan poseben poudarek razvojni politiki občine v srednjeročnem obdobju in tekočem spremljanju uresničevanja sprejete politike. Predvsem je potrebno zbore občinske skupščine sproti obveščati o aktualnih vprašanjih in problemih s krajšimi informacijami in poročili. To nalogo bodo opravljali Izvršni svet, predsedstvo SO, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Zbori občinske skupščine bodo usmerjali družbeni in ekonomski razvoj, usklajevali interese delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Občinska skupščina se bo vključevala v delo zborov republiške skupščine kot konferenca delegacij, s tem, da bo oblikovala stališča in usmeritve, dajala predloge in pobude delegatom za njihovo delo v republiški skupščini.
II.	TEMATSKA VPRAŠANJA
1.	PROGRAM DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1985.
Predlagatelja: Predsedstvo SO
Rok: I. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
2.	PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1985
Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
3.	PREDLOG SMERNIC ZA PRIPRAVO DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986—1990.
Zbori občinske skupščine so v mesecu novembru 1984 obravnavali osnutek smernic in so bile v mesecu decembru v javni razpravi. Izvršni svet bo na osnovi predlogov iz javne razprave pripravil predlog smernic.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
4.	PREDLOG PLANA’ ZA RAZDELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA FINANCIRANJE POTREB KS V LETU 1984
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni:
< — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti
5,	POROČILO O UPORABI SREDSTEV ZA FINANCIRANJE RAZVOJNIH PROGRAMOV MANJ RAZVITIH KS V LETU 1984 IN PREDLOG RAZDELITVE SREDSTEV V LfiTU 1985
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
6.	PLAN SPOMLADANSKE SETVE ZA LETO 1985 IN INFORMACIJA O URESNIČITVI PLANA JESENSKE SETVE V LETU 1984
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
7.	URESNIČITEV PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1984.
Gradivo pripravijo SIS družbenih dejavnosti. Usklajevalec dela je IS.
Rok: 1. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
— Skupščine SIS družbenih dejavnosti
8.	PROGRAMI IN BILANCA SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1985
V prvem trimesečju 1985 veljajo stopnje prispevkov za SIS družbenih dejavnosti iz meseca decembra 1984. V prvem trimesečju je potrebno pripraviti programe dela za leto 1985, jih ovrednotiti in v skladu s tem sprejeti prispevne stopnje.
Gradivo pripravijo SIS družbenih dejavnosti. Usklajevalec dela je Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
— Skupščine SIS družbenih dejavnosti
9.	URESNIČEVANJE PLANA ZAPOSLOVANJA V LETU 1984 IN OSNUTEK PLANA ZA LETO 1985, TER PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA V OBČINI M. SOBOTA.
SIS za zaposlovanje poda ob planu tudi stanje in najbolj aktualne probleme zaposlovanja v občini.
Predlagatelj: SIS za zaposlovanje
Rok: I. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
— SIS za socialno varstvo
10.	POKOJNINSKO ZAVAROVANJE KMETOV V OBČINI.
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je na novih temeljih uredil pokojninsko zavarovanje kmetov. Poročilo bo prikazalo stanje in problematiko na tem področju.
Gradivo pripravi: Strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja enota M. Sobota.
Rok: I. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
— SIS socialnega varstva
11.	POROČILO O POLOŽAJU SLOVENSKIH NARODNIH SKUPNOSTI V ZAMEJSTVU TER ITALIJANSKE IN MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI.
Zbori bodo obravnavali republiško gradivo. Stališča, predloge h gradivu pripravita: komisija za narodnostna vprašanja in SIS za kulturo in prosveto madžarske narodnosti.
Rok: II. trimesečje
Pristojni:
DELEGATSKI VESTNIK - 3
STRAN 17 VESTNIK, 17. JANUARJA 1985
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
— SIS za kulturo in prosveto madžarske narodnosti
12.	URESNIČEVANJE POSEBNIH PRAVIC PRIPADNIKOV MADŽARSKE NARODNOSTI
Zbori občinske skupščine so leta 1981 sprejeli Stališča, priporočila in usmeritve o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti. V poročilu je potrebno prikazati njihovo uresničevanje in problematiko.
Predlagatelj: SIS za kulturo in prosveto madžarske narodnosti, komisija za narodnostna vprašanja
Rok: II. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
— SIS za kulturo in prosveto madžarske narodnosti
13.	POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE M. SOBOTA ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1984
Gradivo bo prikazalo družbenoekonomski razvoj občine M. Sobota v letu 1984 na osnovi podatkov iz zaključnih računov. Ob tem bo podana kratka informacija o gospodarskih gibanjih in problematiki v I. trimesečju 1985.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
14.	IZVAJANJE DOGOVORA O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1984
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
15.	ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI ŽIVILSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE V OBČINI M. SOBOTA
Gradivo pripravi: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
16.	DAVČNA POLITIKA V OBČINI M. SOBOTA
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
17.	STANJE IZGRADNJE IN VZDRŽEVANJE KOMUNALNIH OBJEKTOV V OBČINI M. SOBOTA
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
18.	POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA USPOSABLJANJE ZEMLJIŠČA ZA ORGANIZIRANO KMETIJSKO PROIZVODNJO V OBDOBJU 1982 — 1985 IN ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V OB-DOBJU 1982 — 1985.
Ugotovitve, stališča in predloge k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
19.	ZAKON O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE, ZA USPOSABLJANJE ZEMLJIŠČA ZA DRUŽBENO ORGANIZIRANO KMETIJSKO PROIZVODNJO IN ZA OBRAMBO PRED TOČO ZA OBDOBJE 1986 — 1990
Ugotovitve, stališča in predloge k osnutku zakona pripravi Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
20.	STANJE IN PROBLEMATIKA OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV V OBČINI
Analiza bo poglobljeno prikazala stanje in problematiko osebnih dohodkov delavcev v občini.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
21.	STANJE IN PROBLEMATIKA OZD, KI SO V LETU 1984 POSLOVALE Z IZGUBO.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
*	— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
22.	MREŽA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V OBČINI
Predlagatelj: SIS za vzgojo in izobraževanje
Rok: — II. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
— SIS za vzgojo in izobraževanje
23.	POROČILO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE O URESNIČITVI DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 — 1985 Z ANALIZO IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETIH 1981, 1982, 1983, 1984 in 1985 S PRVO OCENO MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1986.
Poročilo bo vsebovalo pregled uresničevanja srednjeročnega plana v preteklem obdobju, oceno uresničevanja tega plana in letne resolucije v tekočem obdobju, prve pogoje in predpostavke razvoja v prihodnjem letu, alternativne možnosti razsoja in materialne okvire razvoja ter pobude za pripravo ukrepov ekonomske politike.
Predloge in stališča k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
24.	URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU OBČINE M. SOBOTA V L POLETJU 1985
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
25.	DRUŽBENI PLAN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986 — 1990
Predloge in stališča pripravi Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
26.	DRUŽBENI PLAN OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986—1990
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
27.	DOLGOROČNI PLAN OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO 1995 OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA DO LETA 2000
4 - DELEGATSKI VESTNIK
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
28.	POROČILO O IZVAJANJU SKLEPOV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE GLEDE SKLADNEJŠEGA REGIONALNEGA RAZVOJA V SR SLOVENIJI
Stališča in predloge k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni;
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
29.	ZAKON G SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
30.	ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
31.	ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRUŽEVANJU KMETOV
32.	ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREŽIVNINSKEM VARSTVU KMETOV
Skupščina SR Slovenije je ob obravnavi kmetijske problematike v letu 1982 sprejela ugotovitve, priporočila in sklepe za izvajanje zakonov s področja kmetijstva, v marcu 1983 pa je obravnavala uresničevanje tega akta in naložila izvršnemu svetu, da pripravi spremembe in dopolnitve zakonov s področja kmetijstva.
Predloge in stališča k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet. Istočasno pripravi poročilo o uresničevanju zakonov v občini.
Rok: Ill. trimesečje
Pristojni:	.	,
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
33.	SISTEM FINANCIRANJA MANJ RAZVITIH KS V OBČINI
V letu 1985 se izteče veljavnost dogovora o določitvi in financiranju manj razvitih KS v občini. Nadaljnji razvoj tnanj razvitih KS je potrebno na novo urediti za srednjeročno obdobje 1986-—1990.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
34.	POROČILO O REALIZACIJI REFERENDUMSKEGA PROGRAMA
V začetku leta 1986 se izteče obdobje za katerega je bil uveden občinski samoprispevek. Aktivnosti in program za uvedbo novega občinskega samoprispevka morajo potekati v drugi polovici leta 1985. Pri tem je primerno, da zbori razpravljajo o uresničitvi sedanjega referendumskega programa.
Predlagatelj: komisija za spremljanje izvajanja referendumskega programa
Rok: HI. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
35.	REFERENDUMSKI PROGRAM ZA OBDOBJE 1986—1990
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
36.	POROČILO O DELU SKUPNOSTI POMURSKIH OBČIN ZA OBDOBJE 1984—1585
Gradivo pripravi: predsedstvo Skupščine skupnosti pomurskih občin Rok: III. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
37.	PLAN JESENSKE SETVE
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
38.	ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI PRESTRUKTURIRANJA GOSPODARSTVA IN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA RAZVOJNE PROGRAME V OBČINI
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
39.	GLOBALNA OCENA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETIH 1981,1982,1983, 1984 in 1985 TER OCENA MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1986
Gradivo predstavlja dopolnitev ,.majske analize” na podlagi dodatnih informacij in spoznanj o tokovih družbenoekonomskega razvoja. Hkrati ta ocena predlaga in čimbolj vsestransko argumentira predlagane smeri razvoja v prihodnjem letu in predstavlja neposredno podlago za pripravo resolucije.
Predloge in stališča pripravi Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
40.	RESOLUCIJA O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986—1990 V LETU 1986
V resoluciji bodo predlagane temeljne usmeritve glede politike uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v naslednjem letu ter naloge in ukrepi za uresničevanje ciljev in nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in plana na tistih področjih, kjer prihaja do pomembnejših odstopanj od sprejetih obveznosti v dogovorih in v politiki uresničevanja družbenega plana.
Stališča in predloge pripravi Izvršni svet
Rok:IV. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zboc krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
41.	RESOLUCIJA O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986—1990 V LETU 1986
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor Krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
42.	REBALANS PRORAČUNA OBČINE M. SOBOTA ZA LETO 1985
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
43.	OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE M. SOBOTA ZA LETO 1986
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
44.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA SKUPŠČINE OBČINE M. SOBOTA
V obdobju veljavnosti sedanjega poslovnika je bil Statut občine dvakrat spremenjen in dopolnjen. To in še nekateri drugi vzroki narekujejo določene spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine občine., V kolikor bo prišlo do spremembe in dopolnitve Statuta občine bo to dodatni razlog za dopolnitve poslovnika.
Predlagatelj: predsedstvo Skupščine občine
Rok: IV. trimesečje
DELEGATSKI VESTNIK - 5
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
45.	POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O VARSTVU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRED SPREMINJANJEM NAMEMBNOSTI
Stališča in predloge k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni:
— Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
46.	SLAVNOSTNA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE M. SOBOTA. OB OBČINSKEM PRAZNIKU BODO IMELI ZBORI V MESECU OKTOBRU SLAVNOSTNO SEJO.
III.	NORMATIVNI AKTI
1.	Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine M. Sobota za leto 1984
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti
2.	Osnutek odloka o zaključnem računu občinskega rezervnega sklada za leto 1984
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
3.	Osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini M. Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: L trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
4.	Osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine veljavnega urbanističnega programa in urbanističnih načrtov v občini M. Sobota so v nasprotju z družbenim planom občine za obdobje 1981—1985.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
5.	Osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine veljavnih zazidalnih načrtov in urbanističnega reda v občini
M. Sobota so v nasprotju z družbenim planom občine
M. Sobota za obdobje 1981 — 1985.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti
6.	Osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini M. Sobota.
. Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
- 7. Osnutek odloka o komunalnih taksah.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
8.	Osnutek odloka o ureditvenem načrtu za odlagališča komunalnih odpadkov.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
9.	Osnutek odloka o davkih občanov občine M. Sobota.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
10.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini M. Sobota.
Predlagatelj: Izvršni svet '
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
11.	Osnutek odloka o posebnem občinskem prometnem davku občine M. Sobota.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
12.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu M. Sobota (Kocljeva ulica)
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti *
13.	Osnutek odloka o zavarovanju izmeritvenim znamenj in vizur na točkah geodetskih mrež
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
14.	Osnutek odloka o občinskih upravnih taksah občine M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet -
Rok: I. trimesečje
Pristojni:. Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
15.	Osnutek odloka o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
16.	Osnutek odloka o upravljanju in vzdrževanju javnih poti v občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: H. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
17.	Osnutek odloka o določitvi minimuma obveznih RBK sredstev v občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojpi: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor
18.	Osnutek odloka o zaključnem računu davkov in prispevkov občanov občine M. Sobota in o zaključnem računu starostnega zavarovanja občanov občine M. Sobota.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti.
19.	Osnutek odloka o komunalnem redu v občini M. Sobota.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
20.	Osnutek odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov v občini M. Sobota.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti
21.	Osnutek odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij za območje naselja Tropovci
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni: Zbor krajevnih skupnosti
22.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1985
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti
23.	Osnutek odloka o pokopališkem redu v občini M. Sobota.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni: Zbor krajevnih skupnosti
24.	Osnutek odloka o upravljanju in vzdrževanju vodnih zemljišč v občini M. Sobota.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
25.	Uskladitev drugih odlokov v občinske skupščine z veljavnim zakonom o stavbnih zemljiščih.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti
6 - DELEGATSKI VESTNIK
IV.	Poleg vprašanj, ki so navedena v programu dela, bodo zbori občinske skupščine še obravnavali vrsto vprašanj s področja kadrovske politike (volitve, imenovanja in razrešitve) in urejali določena vprašanja za katere so pristojni, s sklepi (upravne zadeve, soglasja k statutom itd.). Zbori občinske skupščine bodo z načrti dela za vsako trimesečje še podrobneje opredelili dela in naloge, vsebino za pripravo gradiv, določili roke in način obveščanja delegatov, 'delovnih ljudi in občanov ter druga vprašanja.
Roki, ki so določeni v programu dela, se nanašajo samo na obravnavo vprašanj v 1. fazi oz. 2. fazi, v kolikor so bili v 1. fazi obravnavani v letu 1984.
Roki za obravnavo vprašanj v n. fazi bodo določeni s periodičnimi delovnimi načrti v skladu s smernicami, ki jih določijo zbori občinske skupščine.
Osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva občine Murska Sobota
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota je na 11. seji obeh zborov, dne 20. decembra 1984 sprejela osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva občine Murska Sobota in jih daje v javno razpravo vsem ustanoviteljem stanovanjske skupnosti.
Osnutek bo v javni razpravi do 15. februarja 1985.
Pripombe na osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva občine Murska Sobota poslati na Delovno skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota.
Smernice za dolgoročni plan Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota določajo izhodišča, skupne cilje, opredeljujejo strategijo, usmeritve in. možnosti dolgoročnega razvoja na področju stanovanjskega gospodarstva v občini za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Smernice za pripravo dolgoročnega plana so izdelane na podlagi smernic dolgoročnega plana SR Slovenije, temeljnih usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in analiz razvojnih možnosti stanovanjskega gospodarstva v občini Murska Sobota.
S tem planskim aktom dobijo nosilci planiranja in udeleženci v procesu razvoja samoupravnih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva usmeritve, s katerimi se delavcem, delovnim ljudem in občanom zagotavlja razvoj stanovanjskega gospodarstva in nadzor nad delom družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati svojega dela angažiranih v okviru stanovanjske graditve.
1.
Stanovanje predstavlja v naši družbi temeljno družbenoekonomsko, socialno, samoupravno in politično dobrino. Stanovanjsko gospodarstvo je čedalje pomembnejši dejavnik družbene reprodukcije, o kateri morajo najbolj celovito odločati delovni ljudje in občani. Glede na dolgoročno naravo stanovanja kot dobrine, predstavlja načrtovanje le tega eno bistvenih postavk vsakega plana na vseh nivojih in vseh časovnih obdobjih.
II.	EKONOMSKO-FINANČNE PREDPOSTAVKE DOLGOROČNEGA RAZVOJA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
1.	Izhajajoč iz Dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, Smernic dolgoročnega razvoja gospodarstva občine Murska Sobota do leta 2000, kakor tudi iz analize, ki je izdelana v ta namen, bo nujno kvalitetnejše zadovoljevanje stanovanjskih potreb občanov. Da bi to lahko uresničili, je nujno vztrajati na spremembah dosedanjih družbenoekonomskih odnosov v smislu uveljavljanja.ekonomskih zakonitosti tudi v stanovanjskem gospodarstvu.
2.	Uveljavljanje ekonomskih zakonitosti pogojuje postopno uveljavitev ekonomskih stanarin, najprej le za zagotavljanje enostavne reprodukcije, pozneje pa tudi razširjene reprodukcije. Istočasno pa bo potrebno zagotoviti subvencioniranje stanarin za gospodinjstva z nižjimi osebnimi dohodki.
3.	Z uveljavljanjem ekonomskih zakonitosti v stanovanjskem gospodarstvu, je potrebno zagotoviti racionalnejšo in cenejšo gradnjo novih stanovanj. Z uporabo novih in cenejših materialov bi zmanjšali porabo energije za ogrevanje. Predvsem pa si je z določenimi sodobnejšimi prijemi in metodami v gradbeništvu nujno zagotoviti pocenitev kvadratnega metra stanovanjskih površin.
4.	V začetnem obdobju, v obdobju naslednjega srednjeročnega obdobja, bodo prisotne še krizne razmere, zato pa tudi relativno manjša sredstva namenjena za stanovanjsko gospodarstvo. To pomeni, da bi bilo smotrno, da se spodbuja uporaba praznih in začasno nenaseljenih stanovanj, da se del sredstev namenja za adaptacijo in rekonstrukcije starejših stanovanj, skratka, gre za smotrnejšo uporabo sedanjega stanovanjskega fonda.
5.	Zaenkrat ne moremo predvidevati povišanje stopnje namenjene za odvajanje finančnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, da pa bo moč z gospodarskim vzponom na ravni republike in občine računati tudi na to. Časovno bi bilo moč locirati trend izboljšanja gospodarskih razmer pod pogojem, da se najnujnejše spremembe, ki so nakazane v dolgoročnem razvoju uresničijo, v naslednjem srednjeročnem obdobju.
6.	V samem sistemu finansiranja zidave stanovanj je nujno opredeliti ustrezno razmerje med posameznimi viri: solidarnostno gradnjo, gradnja za potrebe OZD, lastna udeležba in stanovanjsko varčevanje, ugodna
bančna posojila in sredstva, ki se bodo izločale iz stanarin.
7.	Razmerje med družbenimi in individualnimi stanovanji v občini je močno v prid individualnih. Družbena stanovanja so močneje prisotna le v mestu Murska Sobota, medtem ko je teh le nekaj na podeželju. Kar zadeva podeželja; tega trenda seveda ne bo moč močneje preusmeriti, v mestu Murska Sobota pa bo prisotnejša zato nekoliko večja tendenca izgradnje družbenih stanovanj.
8.	Kar zadeva individualno gradnjo stanovanj, si bo nujno prizadevati močneje uveljaviti in razširiti zadružno gradnjo, ‘z vsemi svojimi pozitivnimi svojstvi in jo stimulirati z določenimi pozitivnimi ukrepi,
9.	V naslednjem dolgoročnem obdobju si bomo prizadevali uveljaviti vključevanje oz. povezovanje izvajalcev in bodočih lastnikov stanovanj in to ne le na dohodkovni osnovi, temveč tudi na ravni upoštevanja interesov ter potreb, kar zadeva kvaliteto stanovanja bodočih lastnikov.
III.	PROSTORSKE ZNAČILNOSTI GRADITVE STANOVANJ
1,	Stanovanjska gradnja nujno mora slediti zastavljenemu sistemu policentričnega razvoja občine Murska Sobota. Največje potrebe po družbenih stanovanjih so v mestu Murska Sobota zaradi izredno visoke koncentracije prebivalcev in delovnih mest. Ustrezno skrb moramo posvetiti tudi lokalnim centrom občine z evidentnimi gravitacijskimi območji in sicer: Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Puconci, Mačkovci, Prosenjakovci in Rogašovci. Razen omenjenih naselij, sekundarnih centrov, je treba na osnovi potreb nadaljevati gradnjo družbenih stanovanj v naseljih z močnejšo koncentracijo družbenega stanovanjskega fonda.
• 2. Število potrebnih stanovanj v občini Murska Sobota bo odvisno od naslednjega:
2.1.	potrebe iz obstoječega primanjkljaja z upoštevanjem naslednjih kriterijev:
—	eno gospodinjstvo na stanovanje,
—	zmanjšanje števila članov gospodinjstva na 3,1
—	na eno osebo 20 m2,
—	velikost povprečnega stanovanja 62 m2.
2.2.	potrebna nadomestila za stanovanja, ki jih bo potrebno rušiti zaradi dotrajanosti, rekonstrukcije naselja oziroma delov naselja in za stanovanja, katerim se menja namen.
2.3.	povečanje števila prebivalcev v občini do leta 2000.
'	3. Do leta 2000 bomo stanovanjski fond razporejali v prostoru občine takole:
—	nadaljevala se bo koncentracija v obstoječih okvirih zazidave mesta Murska Sobota s smotrnim dvigom gostote prebivalstva na hektar zgrajene površine,
—	pozidavale se bodo površine, katere so z ustreznimi planskimi dokumenti predvidene za gradnjo,
—	usmerjene pozidave v večja in pomembnejša krajevna središča, upoštevajoč določila o varstvu kmetijskih zemljišč,
—	zagotavljalo se bo obnavljanje in nadomeščanje stanovanjskega fonda, ki je v manj razvitih delih občine v riabeip stanju ali so stanovanja celo zapuščena,
—	šele po ustrezni stopnji koncentracije zazidave v naselitvenih okvirih mest se bodo aktivirala zemljišča, namenjena za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
4.	S ciljem boljšega izkoriščanja prostora je potrebno popraviti razmerje med družbeno usmerjeno in individualno gradnjo in doseči razmerje 60:40 v korist družbene gradnje.
5.	Bolj kot je to bilo možno v preteklem obdobju, je potrebno večji
STRAN VESTNIK 17 IANI1ARIA 1M*
DELEGATSKI VESTNIK - 7
delež slanovanjskih zmogljivosti usmerjati na komunalno popolnoma opremljene in sklenjene stavbne komplekse. Vse rešitve, tako materialne, kakor tudi urbanistične, je treba oblikovati tako, da bodo sklenjene obstoječe in načrtovane stanovanjske koncentracije zagotavljale ustrezno zastopanost objektov družbenega standarda. Le tako bo možno zagotoviti delovnim ljudem in občanom bivalne pogoje, ki bodo ustrezali njihovemu položaju v samoupravni družbi.
6.	Nenehno povečanje stroškov energije v stanovanjih, posebej za ogrevanje, terja od stanovanjskega gospodarstva aktivno udeležbo v iskanju rešitev za njihovo zmanjševanje. Posebno je treba ugotoviti možnost uporabe alternativnih virov energije za potrebe daljinskega ogrevanja kot so geotermalna energija in odpadna toplotna energija.
IV.	RAZVOJ IN POGLABLJANJE SAMOUPRAVNIH DRUŽBENIH ODNOSOV V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
L Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanje ekonomskih zakonitosti, seveda ni v protislovju. Cim močneje se bodo uveljavile ekonomske zakonitosti, tem izraziteje bo nujno uveljavljati samoupravne odnose v stanovanjskem gospodarstvu.
2.	V prvi vrsti gre za poglobitev samoupravnih odnosov na področju oblikovanja virov sredstev za vse vrste virov sredstev, Na tem koraku gre v bistvu za nujnost vplivanja vseh delovnih ljudi v OZD in DS na oblikovanje vseh vrst virov sredstev. To pomeni, da bo stopnja za odvajanje sredstev lahko višja oz. nižja, pač glede na materialne možnosti in potrebe zaposlenih.
3.	Nadalje gre za vpliv na uporabo vseh dosedanjih stanovanjskih skladov in racionalno izkoriščanje le-teh, tako na ravni OZD, kakor tudi na ravni hišnih svetov. Predvsem bo nujno izraziteje uveljaviti vlogo hišnih svetov, ki morajo razpolagati s sredstvi za vzdrževanje ter jih tudi po potrebi solidarno združevati.
4.	Pospeševati je nujno usklajevanje samoupravnega interesnega organiziranja s potrebami konkretnih investitorjev in uporabnikov stanovanj ter gradbenikov v samoupravni interesni skupnosti ter hkrati omogočiti stike in odnose med investitorji in gradbeniki na osnovi tržnih oz. ekonomskih zakonitosti. V tej zvezi je nujno v naslednjem dolgoročnem obdobju omogočiti razvijanje različnih novih oblik reševanja stanovanjskega vprašanja.
V.	SLO IN DS
1.	Ena temeljnih skupnih nalog za nemoten razvoj samoupravne socialistične družbe in pomemben element načrtovanja stanovanjske
graditve je krepitev splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
2.	V ta prizadevanja se stanovanjska gradnja in stanovanjsko gospodarstvo vključuje skozi splošne principe prostorske distribucije -prebivalstva in dejavnosti, predvsem pa v sledečem:
—	naselitev prebivalstva oziroma policentrični razvoj občine in s tem dekoncentracija prebivalstva ter zmanjšanje gostote prebivalstva v urbanem okolju,
—	zasnova prostorske organizacije v smislu zmanjšanja potencialne nevarnosti onesnaževanja zraka, vode in zemlje,
—	usklajeni razvoj mest, centrov in širšega gravitacijskega zaledja, glede prometnega, energetskega in oskrbnega omrežja,
—	organizacija, ureditev in opremljenost urbanega prostora s pripadajočimi oskrbnimi, prometnimi, energetskimi in funkcijami družbenega Standarda,'oziroma centralnih dejavnosti.
3	. Smernice in kriteriji za načrtovanje in gradnjo stanovanj, torej tehnološki kriteriji, se nanašajo na:
—	lokacijo in organizacijo posameznih objektov v prostoru s stališča medsebojnih vplivov, dostopov in izhodov,
—	konstrukcijske rešitve in s tem gradnja zaklonišča, upoštevanje potresnih in protipožarnih principov gradnje,
—	kakovost uporabljenih materialov,
—	obliko in organizacijo objekta samega,
—	opremljenost objektov z ustrezno zaščitno in reševalno opremo.
4. Ob upoštevanju navedenega je treba ustvariti pogoje za uspešno reševanje in hitro evakuacijo prebivalstva v primeru katastrofe in neposredne vojne nevarnosti.
VI.
Izhajajoč iz dosedaj rečenega lahko sklenemo: V prvi vrsti je nujno ohraniti sedanji stanovanjski fond najmanj na dosedanji kvalitativni ravni. Izboljšati bo nujno tisti dei stanovanjskega fonda, ki je v nekoliko slabšem stanju. V zvezi s tem je nujno slediti oz. se približevati slovenskim in svetovnim standardom stanovanjske kulture, seveda v skladu z materialnimi možnostmi občine.
To nekoliko bolj velja za novogradnjo. V tej zvezi si bo nujno prizadevati predvsem za racionalizacijo gradnje, z drugimi besedami rečeno: cena kvad. m stanovanja naj bi bila taka, da bi omogočala čimhitrejši prehod na ekonomske stanarine, ne da bi to predstavljalo težave za stanovalce.
Predsednik skupščine:
TINEV MARJAN dipl. oec.
Stanje izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov v občini Murska Sobota
Samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno.dejavnost občine Murska Sobota je pripravila gradivo o stanju izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav v občini Murska Sobota.
O tej problematiki sta razpravljala oba zbora skupščine Skupnosti 3. decem bra 1984 in Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji 11. decembra 1984.
Oba zbora skupščine Skupnosti sta sprejela opisane ugotovitve in sklepe s katerimi je soglašal tudi Izvršni svet.
Pripravljeno gradivo daje Skupnost v javno razpravo vsem delavcem v združenem delu in občanom v krajevnih skupnostih.
Namen javne razprave je. da se seznanijo vsi delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih s stanjem na področju izgrajenosti komunalnih objektov in naprav v občini. Iz gradiva je pregledno, da področje komunalne dejavnosti močno zaostaja za razvojem gospodarstva in ostalih dejavnosti v občini Murska Sobota tako, da že postaja zavora za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo in razvoj gospodarstva v občini.
Zaradi zaostajanja izgrajenosti komunalnih objektov in naprav so nakazane tudi rešitve za hitrejšo izgradnjo potrebnih komunalnih objektov in naprav.
Pripravljeno gradivo vsebuje tudi nekatere elemente za sestavo srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 na področju komunalne dejavnosti.
Javna razprava o predloženem gradivu trajado 28. februatja 1985.
Skupnost poziva vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v občini Murska Sobota, da o tej problematiki razpravljajo in dajo svoje predloge in pripombe ter tako pripomorejo k hitrejšemu razvoju in izgradnji komunalnih objektov in naprav v občini.
Predloge in pripombe pošljite na službo Skupnosti. Trg zmage 4/1, Dodatne informacije in obrazlago lahko dobite pri službi Skupnosti ali po telefonu štev. 22-130.
UVOD
Izhodišča za organiziranost komunalnega gospodarstva so bila opredeljena z zakonom o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št.
8/82). ki določa tudi pogoje, oblike in način delovanja samoupravne komunalne skupnosti. Prav tako zakon v 3. členu določa katere dejavnosti se štejejo kot komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena. Teh dejavnosti je 8. Odlok Občinske skupščine o komunalnih dejavnostih (Ur. objave št. 20/83) te dejavnosti na osnovi zakona razšitja še za naslednje dejavnosti:
—	vzdrževanje, varstvo, gradnja in rekonstrukcija ulic, trgov in cest s pripadajočimi napravami in opremo v mestu Murska Sobota, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,
—	oskrba mesta Murska Sobota s toplotno energijo,
—	urejanje in vzdrževanje javne tržnice v mestu Murska Sobota.
—	urejanje in vzdrževanje letnega kopališča v mestu Murska Sobota.
—	urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij.
—	plakatiranje, izobešanje zastav in transparentov ter urejanje in vzdrževanje temu namenjenih objektov.
Nadalje zakon v 6. členu opredeljuje komunalne objekte in naprave na objekte individualne rabe in objekte kolektivne komunalne rabe. Zakon tudi opredeljuje, da so vsi komunalni objekti in naprave t. j. objekti individualne in kolektivne rabe osnovno sredstvo komunalne organizacije, ki upravlja s temi objekti in napravami.
Zakon prav tako opredeljuje, da lahko krajevne skupnosti gospodarijo s komunalnimi objekti in napravami, kadar delovni ljudje in občani neposredno zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalne dejavnosti v krajevni skupnosti.
S sprejemom zakona o komunalnih dejavnostih in odloka o komunalnih dejavndstih se nadaljuje proces samoupravnega organiziranja komunalnega gospodarstva in s tem tudi proces povezave izvajalcev komunalnih dejavnosti z uporabniki komunalnih storitev in proizvodov.
Nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v komunalnem gospodarstvu ter uveljavljanje ustreznih oblik samoupravnega organiziranja, je ena od primarnih nalog organov družbenopolitične skupnosti, samoupravne komunalne skupnosti (sedanje cestno komunalne skupnosti) in organizacije združenega dela s področja komunalnega gospodarstva.
8 - DELEGATSKI VESTNIK
Izvajanje komunalnih dejavnosti posega v osnovne življenjske potrebe in interese vsakega delavca in občana, kakor tudi v delovni proces. Izgrajenost komunalnih objektov in naprav je pomembni del celotnega bogastva naše družbe, vlaganja v nadaljnji razvoj komunalne infrastrukture pa bi morala zavzemati večji delež v celotnih naložbah v občini, kajti obseg in kvaliteta komunalne opremljenosti naselja, vpliva tudi na stanovanjsko gradnjo.
Samoupravna organiziranost komunalne skupnosti in komunalne organizacije
SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o. ustanovitvi, februarja 1978. V tej skupnosti so od ustanovitve pa do leta 1983 bile združene tri dejavnosti in to;
—	cestna dejavnost,
—	komunalna dejavnost in
—	upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči.
S sprejetjem zakona o cestah se je decembra 1982 konstituirala Občinska SIS za ceste in se je cestna dejavnost izločila iz te skupnosti. Tako se od 1. 1.1983 opravljata v SIS za cestno in komunalno dejavnost še dve dejavnosti t. j.
—	komunalna dejavnost in
—	upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči.
Zakon o komunalnih dejavnostih sprejet februarja 1982 prav take prinaša novosti glede organizacije skupnosti. Postopek za organizacijo komunalne skupnosti v skladu z zakonom je v teku in bi naj skupnost bila formirana v skladu z zakonom v prvi polovici leta 1985 in registrirana pri pristojnem sodišču.
Komunalno dejavnost v občini Murska Sobota opravlja delovna organizacija »SOBOTA« TOZD KOMUNALA v Murski Soboti. Ta TOZD je do oktobra 1983 opravljala poleg vzdrževanja komunalnih objektov in naprav tudi vzdrževanje lokalnih cest v občini.
TOZD Komunala s 83 zaposlenimi opravlja naslednje dejavnosti: — vzdrževanje mestnih ulic, javnih zelenic površin in parkov, — odvoz smeti in vzdrževanje javnega smetišča, — kanalizacija in čistilna naprava v Murski Soboti, — vodovod š črpališčem v Murski Soboti,
—	pogrebništvo,
—	letno kopališče v Murski Soboti,
—	vzdrževanje stanovanj in kotlovnic v stanovanjskih blokih.
Zakon o komunalnih dej avnostih prav tako določa, da se mora skleniti družbeni dogovor o pogojih za organiziranje komunalnih organizacij v republiki. Občina Murska Sobota tega dogovora ni podpisala.
Z ozirom na spremembe, ki so v zakonu in družbenem dogovoru o organizaciji komunalnih organizacij ter spremembe v DO »SOBOTA« je potrebno temeljito preučiti sedanjo organiziranost'TOZD Komunala in jo organizirati tako, da bo sposobna kvalitetno opravljati vso komunalno dejavnost določeno z zakonom in občinskim odlokom.
Izgrajenost in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav
Izgrajenost komunalnih objektov in naprav oziroma komunalna opremljenost naselij v občini je zelo pomanjkljiva, saj razen lokalnih vodovodov, ki napajajo dele naselij ali skupine hiš v naseljih, nimamo zgrajenih vodovodov, razen v mestu Murska Sobota in Beltincih, ki bi oskrbovali celq naselje ali celo krajevno skupnost z zdravo pitno vodo. Teh vodovodov je v občini zgrajenih 307 v 36 krajevnih skupnostih. So posamezna naselja, kjer je 10 in več vodovodov napr. Grad 18. Bodonci 14. Kuzma 10, Sebeborci 11, Serdica 10, Vadarci 11 itd.
Podobna situacija je po izgrajenosti kanalizacije. Kanalizacija za odvajanje odplak je "zgrajena oziroma se gradi v Murski Soboti in Beltincih. Tako je v Murski Soboti zgrajenih 32 km kanalskih vodov. Na to kanalizacijo je sedaj priklopljena vsa industrija v mestu Murska Sobota, vse šole in vrtci, kakor tudi vsa družbena stanovanja in 1470 individualnih stanovanjskih hiš.
Kanalizacijo bo potrebno zgraditi še v Žitni ulici, delu Lola Ribarja ulice in Klavniški ulici ter v predelu Lendavske ulice od železniške proge do Markišavske in Noršinske ulice. V Beltincih je zgrajen le kolektor po magistralni cesti in kolektor ter kanalsko omrežje vnaselju »Jugovo«. Na to kanalizacijo je priklopljenih le malo porabnikov. To pa iz razloga, ker zgrajena čistilna naprava v Beltincih še ne deluje in nima uporabnega dovoljenja. Potrebno je še odpraviti pomanjkljivosti, ki jih čistilna naprava ima. Investitor te čistilne.napraveje krajevna skupnost Beltinci.
Program za odpravo pomanjkljivosti na napravi je sprejet in si krajevna skupnost prizadeva, da bodo odpravljene še letos. Kanalizacijsko omrežje za odvod meteornih voda je delno zgrajeno v Bogojini, Teša-novcih in Predanovcih. Kljub temu, da je to kanalizacijsko omrežje zgrajeno samo za meteorne vode, so nekateri občani priklopili tudi fekalije na to kanalizacijo. Tako nastaja problem čiščenja teh odplak.
Razen v Murski Soboti in Beltincih nima nobeno naselje v občini zgrajene čistilne naprave, ki bi služila naselju. Čistilne naprave so
zgrajene še v zdravilišču Moravske toplice, v Modnem salonu pri Gradu, Livu v Rogašovcih, osnovni šoli Puconci in Tišina ter v obratu Mure v G. Petrovcih. Te čistilne naprave so v upravljanju delovnih organizacij.
VODOVOD V MURSKI SOBOTI
Dela na izgradnji enotnega vodooskrbnega objekta v Murski Soboti so se začela leta 1970. Vodovod za Mursko Soboto je dimenzioniran na kapaciteto cca 140 1/sek. V tej kapaciteti so zajeta tudi primestna naselja Černelavci, Krog, Bakovci, Rakičan in druga primestna naselja.
Na črpališču, ki je v »Črnskih mejah« je za I. etapo zgrajenih 10 cevnih vodnjakov, ki so med seboj povezani z natego s kapaciteto 50 1/sek. Ostali objekti na črpališču so zgrajeni na kapaciteto 140 1/sek. Črpališče je opremljeno s štirimi črpalkami kapacitete 2001/sek. Poleg črpališča je dosedaj zgrajen še stolpni vodohram z glavnim cevovodom in cca 32000 m razvodnega omrežja v mestu Murska Sobota. V letu 1982 je bil zgrajen primarni cevovod do hotela Termal v Moravskih toplicah in le-ta priklopljen na vodovod.
Letos se ureja oziroma izgrajuje vodovodno omrežje v Rakičanu in v naselju Moravske toplice.
Na zgrajeno vodovodno omrežje v Murski Soboti je priključena vsa obstoječa industrija, vsa stanovanja v blokih, vse ustanove in 1050 individualnih stanovanjskih hiš v Murski Soboti ter bolnica v Rakičanu.
Večji porabniki vode v industriji imajo zgrajena tudi lastna črpališča za tehnološko vodo, vendar v zadnjem obdobju v vedno večji meri uporabljajo vodo iz mestnega vodovoda. Poraba vode iz leta v leto narašča pri vseh porabnikih, predvsem pri velikih porabnikih, ki imajo zgrajene tudi svoje vodnjake.
Povečanje skupne porabe vode iz mestnega vodovoda nam kažejo naslednji podatki o prodani vodi po letih in porabnikih:
Skupna poraba vode v m3 po letih
Porabniki vode	1982	1983	Ind. 83/82	1.1.do 1.10.1984
Gospodinjstva Industrija, obrt in	356.700	416.484	116	361.764
ostali	628.164	754.224	120	822.550
SKUPAJ:	984.164	1.170.648	118	1.184.314
Porast porabe vode še bolj nazorno kaže tabela preračunana na poprečno porabo vode v m3 na mesec:
Ind. 1. 1. do 30. 9. Ind.
Koristniki-porabniki	1982	1983	83/82	1984	84/83
Gospodinjstva	29.725	34.702.	116	40.196	115
Industrija, obrt in ostali	52.347	62.852	120	91.394	145
SKUPAJ:	82.072	97.554	118	131.590	134
Iz gornjih podatkov je pregledno, da poraba vode narašča najbolj v industriji, obrti in pri ostalih porabnikih.
To kažejo tudi podatki pri naslednjih velikih porabnikih poprečno na mesec:
	Ind.		
PORABNIK	1983	1984	84/83
ABC Pomurka TMI-Lendavska	11.438	15.113	132
ABC Pomurka TMI-Bjedičeva	2.763	18.556	671
ABC Pomurka Agromerkur	6.552	8.718	133
Hotel Termal Moravske t.	1.934	7.621	394
Iz tabele je pregledno, da je Tovarna mesilih izdelkov — stara in nova — v 9. mesecih leta 1984 porabila 25,5 % celotne količine vode iz mestnega vodovoda.
Nova Tovarna mesnih izdelkov je začela jemati vodo iz mestnega vodovoda šele leta 1982 in to občasno, ko ji je primanjkovalo vode v lastnih vodnjakih, ki so Hli zgrajeni za celotno oskrbo tovarne.
V zadnjih letih, to je po letu 1977 seje na področju »Črnskih mej« v posameznih kritičnih sušnih obdobjih že večkrat pojavilo občutno pomanjkanje vode. K izgradnji dodatnih vodnjakov kot je to po projektu predvideno pa se ni pristopilo, ker bi to povzročilo velike zaščitne pasove na najbolj kvalitetnih kmetijskih zemljiščih (zaščitni pas za že zgrajene vodnjake zajema gozdne površine), kar bi za sedanja prizadevanja, pridelati čim več hrane bilo neprimerno.
Glede na to, da se je ta problem občasnega pomanjkanja vode v zadnjih letih pojavil na celotnem prostoru Pumurja, so bile opravljene obsežne geohidrološke raziskave na področju Pomurja. Geohidrološke raziskave so bile opravljene v letih 1978 do leta 1982, ki so pokazale, da ima Pomurje na območju Dolinskega in Ravenskega ter na Murskem in Apaškem polju dovolj vode tako, daje transport vode iz oddaljenih krajev nepotreben in neekonomičen. Po eni zasnovi iz leta 1975 je namreč bilo predvideno, da bi se naj Pomurje oskrbovalo s pitno vodo
DELEGATSKI VESTNIK - 9
iz Ptujskega polja in nekaterih drugih krajev.
Po navedeni študiji geohidroloških raziskav je na našem področju glede na bližino obstoječega črpališča v »Črnskih mejah« določena kot najprimernejša in bogata z vodo lokacija južno od naselja Krog, ki je bila tudi podrobno raziskana. Za severozahodni del Goričkega, na relaciji Cankova—Rogašovci pa je po tej študiji najbolj bogata z vodo lokacija na področju Borejci—Krajna, ki je prav tako podrobno raziskana. Negativna stran te lokacije je v tem, da bo črpanje vode na tej lokaciji v Krajni odnosno v Borejcth vplivalo na nivo talne vode v »Črnskih mejah«, kar se bo moralo pri nadaljnjem projektiranju tudi upoštevati. Za severovzhodni del Goričkega pa so raziskave še v teku. Tu se raziskuje predvsem področje ob potoku Krka, od Otovec do Hodoša in še nekateri drugi potencialni izviri.
Ker je na obstoječem črpališču v črnskih mejah v času navedenih raziskav večkrat prišlo do občutnega pomanjkanja vode in ker so raziskave nekoliko kasnile, smo v letu 1982 aktivirali obstoječe vodnjake v Fazaneriji, iz katerih se črpa voda direktno v obstoječe vodovodno omrežje in sicer le tedaj, ko se začne talna voda v Črnskih mejah občutno zniževati. Črpališče v Fazaneriji je sedaj, verjetno pa bo tudi v bodoče, le kot zlata rezerva. Kot dobro nadomestilo pa bo tudi v bodoče za slučaj kake večje okvare na črpališču v Črnskih mejah ali na glavnem cevovodu črpališče — stolpni vodohram. Kot trajna rešitev za obogatitev podtalnice na črpališču v Črnskih mejah je torej pb raziskovalni študiji določena lokacija v Krogu. Po tej študiji bi se naj Krogu zgradil črpalni vodnjak in cca 1000 m drenaže. Kapaciteta tega črpališča bi naj po podatkih iz študije znašala okrog 100 1/sek.
V prvi fazi je predvidena v Krogu izgradnja poskusnega vodnjaka in 25 m drenaže, kot poizkusni objekt za nadaljnje raziskovalno delo, kot je poskusno črpanje, detajlne raziskave (dolžine drenaž, kapaciteta. načini eventuelnega čiščenja vode itd.), ki so potrebne za dokončno projektiranje črpališča in glavnega cevovoda do črpališča v Črnskih mejah.
Izgradnja poskusnega vodnjaka in drenaže v Krogu ima v tej fazi raziskovalni značaj in je po zagotovilih izdelovalcev raziskovalne študije in inštituta za zdravstveno hidrotehniko pri Fakulteti za arhitekturo. gradbeništvo in geodezijo Ljubljana nepogrešljiva za definitivno projektno rešitev in izvedbo izkoriščanja podtalnice kot definiti-ven-stalen-objekt bodočega črpališča za obogatitev podtalnice v Črnskih mejah.
Projektna dokumentacija za izvedbo poskusnega vodnjaka in 25 m drenaže je že izdelana. Izdana so tudi vsa potrebna soglasja, razen soglasja Elektrogospodarstva, ki nam do danes kljub večkratnim pismenim urgencam soglasja ni dostavil (soglasje Elektrogospodarstva je potrebno zaradi hidroelektrarne na Muri).
Dela za izvedbo poskusnega vodnjaka in drenaže v Krogu so zajeta v finančnem načrtu skupnosti za leto 1984. K izvedbi teh del pa se bo pristopilo takoj, ko dobimo navedeno elektro soglasje. Natančno investicijsko vrednost tega črpališča bo možno določiti šele po izvršenih raziskavah iz poskusnega črpanja na osnovi katerih se bodo izdelali projekti za izvedbo. Pri vsem tem je namreč še neznanka kako se bo voda iz tega črpališča dotirala v Črnske meje v enotni vodovodni sistem, ali direktno v cevovod pred klorinatorjem, ali pa preko zemeljskih lagun, kjer bo pronicala v podtalno vodo neposredno pred zgrajenimi vodnjaki. To pa je seveda odvisno od čistoče vode, ki bo razvidna iz analize iz poskusnega črpanja. Za že znane objekte, ki se bodo morali zgraditi, kot je zbirni vodnjak, cca 100 m drenaže, transportni cevovod od črpališča do Črnskih mej in infrastrukturni objekti vključno s tfafo postajo, bodo po zelo grobi oceni po sedanjih cenah znašali najmanj 18 milijard S din. Takšna investicijska vrednost pa je enako kot pri čistilni napravi po sedaj znanih virih finansiranja zelo problematična tako, da je aktivnost o konstrukciji finansiranja za izvedbo tudi tega objekta prav tako potrebno podvzeti že sedaj.
Kanalizacija in čistilna naprava v Murski Soboti
Kanalizacija
Kanalizacija v mestu Murska Sobota se je začela izgrajevati po letu 1960. ko je bila izdelana tehnična dokumentacija, katero je izdelal Biro nizke gradnje Ljubljana. Po tej dokumentaciji seje kanalizacijsko omrežje v glavnem izgrajevalo. Bile so določene spremembe na profilu glavnega kolektorja, ki je bil zmanjšan od predvidene velikosti. Tako je do sedaj zgrajenega cca 32.000 m kanalizacijskega omrežja. Na to omrežje je priklopljena vsa industrija, razen Agroservis in Certus, vse ustanove, vsa družbena stanovanja in 1450 individualnih stanovanjskih hiš.
Kanalizacija v mestu Murska Sobota je mešanega sistema in se odvajajo poleg fekalnih voda tudi meteorne vode iz vseh prispevnih površin Te površine pa so se od časa izdelave tehnične dokumentacije t. j. v letu 1960 do danes bistveno spremenile oziroma se povečale.
Zmanjšanje profila kanalskega kolektorja in povečanje prispevnih površin za odvod meteornih voda povzroča, da prihaja občasno do poplavljanja nižje ležečih prostorov (kleti) v nekaterih predelih mesta.
Da bi se odpravile določene pomanjkljivosti pri obstoječi že
zgrajeni kanalizaciji in nakazale rešitve nadaljnje izgradnje kanalizacijske mreže v Murski Soboti je bila naročena študija v novembru 1978 pri SGP Slovenijaceste TOZD Projekt nizke gradnje Ljubljana. Ta študija je bila izdelana v začetku leta 1979 in predvideva izgradnjo treh novih kolektoijev in to:
—	severni kolektor na katerega se veže celotni severni del Lendavske ulice in naselji Černelavci in Veščica.
—	južni kolektor na katerega se veže jugozahodni del mesta. Tomšičevo naselje in ulice ob tem naselju ter predvideni novi del mesta.
—	industrijski kolektor na katerega se veže industrija v novi industrijski coni ter Martjanci.
Poleg te študije je Projektivni biro Murska Sobota v letu 1983 izdelal ponovni hidravlični izračun obstoječe kanalizacije in predlog za razbremenitev obstoječega kanalskega kolektorja v ulici Arhitekta Novaka.
Po tem hidravličnem izračunu in predlogih je predvideno, da se zgradi kanal v Ulici ob progi, od obstoječega kolektorja v Ul. Arh. Novaka do novega severnega kolektorja. Ta kanal bi razbremenil kolektor v ul. Arh. Novaka.
/	Nadalje je predvideno, da se cela Lendavska ulica preveže na severni kolektor in tako razbremeni kanal v Cvetkovi in Titovi ulici.
Toda zaradi pomanjkanja sredstev je prišlo do začetka gradnje samo severnega kolektorja. kije zgrajen v dolžini 1538 m. Vrednost te gradnje znaša 45,873.210 din. Prav tako je zgrajena potrebna kanalizacija v Lendavski ulici s katero se preusmeri odpadne vode v severni kolektor iz cele Lendavsk ulice.
Severni kanalski kolektor pa je še potrebno dokončati pri čistilni napravi in ga navezati na čistilno napravo. Priklop tega kolektorja na čistilno napravo pa je pogojen z vodnogospodarskim soglasjem, da se mora pristopiti k ureditvi oziroma izgradnji čistilne naprave. To pa je nujno potrebno zaradi gradnje stanovanjskih blokov v Lendavski ulici.
Prav tako je potrebno nadaljevati z gradnjo severnega kolektorja do Čemelavec v dolžini 2378 m zaradi stanovanjske gradnje na novem predelu — v okviru stanovanjske zadruge.
Vrednost teh del po sedanjih cenah bo znašala cca 93,142.000 din.
Zaradi hidravlične razbremenitve obstoječega kolektorja je potrebno zgraditi kanal v Ulici ob progi v dolžini cca 550 m in južni kolektor.
Prvi projekti za izgradnjo centralne komunalne čistilne naprave za čiščenje odplak mesta so bili izdelani leta 1964. Vendar pa do izgradnje čistilne naprave po tem projektu ni prišla ker je po mnenju takratnih vodnogospodarskih in sanitarnih organov predvideni sistem čiščenja glede na novejše tehnologije, ki so se takrat uvajale v svetu že zastaral.
Zaradi navedenega je bil leta 1969 izdelan nov projekt, po novejši tehnologiji čiščenja, na katerega so bila izdana vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje. Ta projekt je bil izdelan na kapaciteto izračuna po takrat veljavni urbanistični zasnovi mesta in sicer na 60.000 ekvivalentnih enot m hidravlično obremenitev 70 1/sek. Čistilna naprava po navedenem projektu je projektirana po principu totalne oksidacije in sicer v prvi etapi na 60.000 ekvivalentnih enot, v drugi etapi pa bi se razširila po sistemu anaerobne presnove blata na 110.000 enot. Da bi se ta efekt za 110.000 enot dosegel bi bilo potrebno k čistilni napravi prve etape dograditi le še primarni usedalnik in gnilišče.
Prva etapa čistilne naprave za 60.000 enot in hidravlično obremenitev 70 1/sek je bila zgrajena leta 1971. Vendar pa se je takoj po izgradnji L etape čistilne naprave ugotovilo, da se gospodarski in siceršnji razvoj mesta veliko hitreje razvija kot je to predvideval takratni urbanistični program na osnovi katerega je bila I. etapa čistilne naprave zasnovana. Tako se je po izgradnji L etape čistilne naprave zgradila nova tovarna mesnih izdelkov, pri čemer se projektirane količine odpadne vode na stari lokaciji v Lendavski ulici tudi niso zmanjšale. Nadalje se je v tem času močno povečala klavnost piščancev pri Agromerkurju ter zgradili drugi novi gospodarski objekti v mestu, s čimer se je s projektom predvidena biološka obremenitev čistilne naprave več kot potrojila in hidravlične obremenitev čistilne naprave več kot podvojila.
Tako znaša danes biološka obremenitev čistilne naprave 253.621 enot. Ta je izračunana po predpisani metodologiji, ki je objavljena v Ur. listu SRS. št. 29/76.
Biološko obremenitev čistilne naprave kaže naslednja tabela po koristnikih:
KORISTNIKI	PREDČIŠČENJE	ENOTE
1. Občani mesta in čista		
industrija	—	68.446
2. Obrt			1.157
3. Agromerkur	10%	17.764
4. Kafilerija	—	15.015
5. Tovarna mlečnega prahu			38.255
6. Mesna industrija	20%	112.984
Skupaj		235.621
10 - DELEGATSKI VESTNIK
Iz gornje tabele je pregledno, da sedanja čistilna naprava zadošča komaj za občane mesta in čisto industrijo po biološki obremenitvi po predpisani metodologiji. Hidravlična obremenitev čistilne naprave pa je povprečno 83.5 1/sek. brez meteorne vode. Oba podatka kažeta, da je čistilna naprava preobremenjena biološko in hidravlično.
Po sedaj veljavni metodologiji bi bilo potrebno zgraditi oziroma dograditi čistilno napravo za najmanj 195.000 E. Prav tako je nujno, da veliki onesnaževalci zgradijo svoje naprave za predčiščenje in jih redno vzdržujejo.
Obstoječa čistilna naprava s projektom predvideno kapaciteto 60.000 enot in hidravlično obremenitvijo 701/sek zadovoljivo dela, kar je razvidno in izvidov, kjer poprečni BPK 5 prečiščene odpadne vode na iztoku iz čistilne naprave v Ledavo znaša v poprečju 16 mg/1, po soglasjih pa je dovoljeno 25—30 mg BPK 5/1. Vendar pa je pri tem problem, da čistilna naprava iz že prej navedenih razlogov (povečane količine odpadne vode) ne očisti vse odpadne vode (samo 70 1/sek). preostala količina odpadne vode cca 50—60 1/sek pa neočiščena direktno odteka v potok Ledavo, kar negativno vpliva na okolje in na že itak močno onesnaženost vode v Ledavi. Zaradi zgoraj navedenih preobremenitev čistilne naprave je bila že leta 1978 med Skupščino občine Murska Sobota in Vodnogospodarskim podjetjem Maribor sklenjena pogodba za izdelavo projektov za razširitev oziroma gradnjo II. etape obstoječe čistilne naprave. Tako odločitev so narekovala tudi izdana soglasja h gradnji I. etape to je, da se k razširitvi čistilne naprave pristopi takoj, ko bodo obremenitve večje od projektirane I. etape. Poleg tega je z navedeno pogodbo bil naročen tudi idejni projekt za dokončno izgradnjo čistilne naprave na obstoječi lokaciji in to na perspektivno kapaciteto, ki jo narekuje novi urbanistični program mesta. Toda omeniti moramo, daje že na samem začetku projektiranja bil tako zastavljeni koncept razširitve obstoječe čistilne naprave zavržen. Na dveh strokovnih razpravah, ki so sledile in na katerih so poleg občinskih in republiških pristojnih organov sodelovali še projektanti in drugi vidni strokovnjaki s področja sanitarne hidrotehnike je prevladalo mnenje, predvsem pa s strani republiške sanitarne inšpekcije. da je ta zastavljeni koncept razširitve čistilne naprave na obstoječi lokaciji tvegan zaradi izvozne licence Tovarne mesnih izdelkov, ki seje zgradila v neposredni bližini čistilne naprave in da zato republiška sanitarna inšpekcija ne bo dala pozitivnega soglasja. Nadalje je na teh strokovnih razpravah bila v zvezi s tem dana sugestija, da naj urbanisti izdelajo variantno rešitev razširitve čistilne naprave na drugi (vzhodni) strani Ledave. to je vizavi obstoječe čistilne naprave. Poleg tega naj urbanisti obdelajo še druge možne variante za gradnjo nove čistilne naprave na novi lokaciji. Na osnovi sugestije podane na navedeni strokovni razpravi je Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota izdelal lokacijsko dokumentacijo v treh variantah in sicer:
—	po prvi varianti bi se naj čistilna naprava razširila oziroma etapno dograjevala na lokaciji vizavi obstoječe čistilne napfave, to je na drugi (vzhodni) strani Ledave.
—	po drugi varianti bi se naj čistilna naprava etapno na novo zgradila na novi lokaciji prav tako na vzhodni strani Ledave, toda cca 1400 m južno od obstoječe čistilne naprave, to je v bližini ceste Noršinci—Rakičan in
—	po tretji varianti po kateri bi se naj nova čistilna naprava etapno zgradila na novi lokaciji ob cesti Murska Sobota—Noršinci, pred naseljem Noršinci.
Na osnovi navedene lokacijske dokumentacije s tremi možnimi variantami je bila opravljena predlokacijska razprava, ki jo je razpisal Republiški sekretariat za varstvo okolja. Po obširni predlokacijski razpravi je bila osvojena druga varianta, to je, da se naj nova čistilna naprava gradi na vzhodni strani Ledave cca 1400 m južno od obstoječe čistilne naprave v bližini ceste Noršinci—Rakičan. Prva varianta za razširitev čistilne naprave na drugi strani Ledave — vizavi obstoječe čistilne naprave je bila zavrnjena iz enakih razlogov (izvozna licenca) kot je že opisano za razširitev čistilne naprave na obstoječi lokaciji. Zgoraj opisana tretja varianta pa je bila ocenjena kot dražja od druge variante zaradi oddaljenosti od Ledave, pa tudi zaradi bližine naselja Noršinci. Glede na navedeno velja poudariti, da smo se tudi po predlokacijski razpravi kolebali ali naj gradimo povsem novo čistilno napravo na novi lokaciji. Namreč še vedno smo se bolj nagibali za razširitev čistilne naprave po zgoraj navedeni prvi varianti. Vendar pa smo se o tem dokončno dogovorili na skupnem sestanku, ki smo ga sklicali 29. 2. 1984 v dokaj, razširjeni sestavi. Na tem sestanku smo se namreč dokončno dogovorili in osvojili, da se naj čistilna naprava gradi na novi lokaciji in to pd že opisani drugi varianti, ki jo je osvojila kot najprimernejšo tudi predlokacijska razprava. Na navedenem sestanku smo se tudi dogovorili, da se takoj pristopi k izdelavi idejnega projekta za osvojeno drugo varianto kakor tudi, da se v idejnem projektu obdela kot podvarianta izgradnja čistilne naprave na reki Muri.
V zvezi s tem je s Projektivnim birojem Murska Sobota že sklenjena pogodba za izdelavo idejnega projekta za osvojeno drugo varianto. Idejni projekt bo končan do konca tega leta. Idejni projekt bo obdelan in stroškovno ovrednoten po posameznih etapah vse do leta 2000.
Vrednost čistilne naprave je brez tehnične dokumentacije zelo težko oceniti. Toda če upoštevamo sedanje cene bi znašala cena 4.200
din/E. potem lahko ugotovimo, da bo znašala izgradnja oziroma dograditev čistilne naprave za manjkajočih 195.000 enot cca 820,000.000 din (podatki o ceni so vzeti za izgradnjo čistilne naprave v Kranju, ki se sedaj pripravlja).
Poleg izgradnje nove čistilne naprave pa je treba upoštevati še gradnjo kolektoija do nove čistilne naprave cca 1500 m in stroške ostale infrastrukture (elektrika, cesta, vodovod in drugo), kar bo znašalo najmanj 70,000.000 din.
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov — smeti
Organizirano zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je urejeno v celoti samo v mestu Murska Sobota. Občasno pa se odvažajo komunalni odpadki tudi v Čemelavcih, Beltincih in Martjancih — delno.
Neurejenost organiziranega zbiranja komunalnih odpadkov povzroča, da se pojavljajo divja odlagališča teh odpadkov, ki onesnažujejo okolje.
Pri organiziranem odvozu komunalnih odpadkov predstavlja velik problem odlagališče teh odpadkov. Vsa odlagališča, ki so bila do sedaj so bile začasne rešitve za leto. dve. To pa povzroča velike težave, saj je potrebno skoraj vsako leto iskati novo lokacijo in odlagališče na novo urejati. Bila je narejena že študija za odlagališča, ki bi zadostovalo za nekaj let. Vendar se to ni uredilo zaradi onesnaževanja podtalnice. Vsekakor bo potrebno v najkrajšem času najti primemo lokacijo za odlagališče komunalnih odpadkov, ki se bo lahko uporabljalo vsaj nekaj let.
Poseben problem v občini predstavlja odlagališče nevarnih snovi oziroma odpadkov. Ta problem bo potrebno vsekakor rešiti v občini, če že ne v Pomurju. Ti odpadki se sedaj kopičijo v delovnih organizacijah in predstavljajo še posebno nevarnost za okolje.
Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav
Zakon o komunalnih dejavnostih in odlok o komunalnih dejavnostih opredeljujeta komunalne objekte in naprave kot objekte
—	individualne komunalne rabe in
—	komunalne objekte in naprave skupne rabe.
S cenami za komunalne storitve bi se morali pokrivati stroški za komunalne objekte in naprave v individualni rabi (oskrba z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, odstranjevanje komunalnih odpadkov, pokopališča, oskrba s toplotno energijo, javno letno kopališče in javna tržnica).
" V cene teh komunalnih storitev bi morala biti vključena tudi enostavna reprodukcija — to predvideva tudi program dolgoročne gospodarske stabilizacije.
Problem pa je v tem. da za večino teh komunalnih storitev cene ne pokrivajo vseh stroškov, da o enostavni reprodukciji niti ne moremo govoriti. Cene komunalnih storitev močno zaostajajo za porastom ostalih cen — stroškov — in so vseskozi pod določeno družbeno kontrolo.
Zaradi nizkih cen komunalnih storitev in s tem povezan izpad dohodka komunalne organizacije mora SIS pokrivati izpad dohodka (zgubo).
Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne in individualne rabe upravlja TOZD Komunala, razen ulične razsvetljave katero pa upravlja DES TOZD Elektro Murska Sobota.
Za vzdrževanje in gradnjo komunalnih objektov in naprav se združujejo sredstva v SIS na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981 —1985 po stopnji 1% iz dohodka TOZD, osnova pa je BOD. S prvim julijem 1984 je bila ta stopnja znižana na 0.928 % in to tisti del. ki je namenjen za izgradnjo komunalnih objektov.
Od skupno združenih sredstev skupščine skupnosti letno določa odstotek sredstev za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav.
V tem srednjeročnem obdobju so bila združena naslednja sredstva za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav:
Leto	Združena sredstva 1 % iz dohodka	% za vzdrževanje	Znesek za vzdrž.
1981	26.815.818	25,21	6,761.855
1982	35.026.797	24.27	8,502.165
1983	45.653.651	24,45	11.164.237
1984	57.067.000	27,16	15.500.000
Iz gornje tabele je pregledno, da je bilo v tem srednjeročnem obdobju namenjenih za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav le 24 % do 28 % sredstev. To pa je Vsekakor premalo predvsem, če imamo pred sabo dejstvo, da se več kot 10 let število delavcev na vzdrževanju mestnih ulic in zelenih površin ni povečalo. Kljub temu, da še te površine iz leta v leto povečujejo, saj imamo preko 47 km mestnih ulic in samo 3 cestarje in 6 pometačev in 14 ha zelenih površin ter parkov in 4 delavce.
Prav zaradi premajhnih sredstev namenjenih za vzdrževanje mestnih ulic in zelenih površin ter ulične razsvetljave so morale krajevne
DELEGATSKI VESTNIK - 11
skupnosti v mestu Murska Sobota dodajati svoja sredstva za vzdrževanje objektov v mestu. Tako so krajevne skupnosti v mestu Murska Sobota v zadnjih treh letih prispevale 2.403.856 din za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. To je brez tistih sredstev, ki so jih krajevne skupnosti v mestu Murska Sobota namenjale za pokrivanje izgube v letnem kopališču.
Za redno in normalno vzdrževanje bi bilo potrebno nameniti znatno več sredstev, če hočemo obseg vzdrževanja obdržati na sedanjem nivoju oziroma ga nekoliko izboljšati.
Pri vzdrževanju komunalnih objektov in naprav je potrebno omeniti to. da se ti vzdržujejo samo v mestu Murska Sobota. Ti objekti pa so tudi v ostalih krajevnih skupnostih v občini, katere pa vzdržujejo krajevne skupnosti same iz svojih sredstev.
Letna poraba električne energije pri ulični razsvetljavi je 932.535 KWh za celotno občino in po ceni 6,96 din/KWh, kar znaša cca 6.500.000 din.
Javna razsvetljava se vzdržuje samo v mestu Murska Sobota in znašajo stroški porabe energije in zamenjava žarnic letno nad 3.500.000 din.
S sprejemom odloka o komunalni dejavnosti, ki razširja z zakonom določene objekte in naprave kot komunalne, se postavlja vprašanje kako te objekte vzdrževati, so npr. javni WC in letno kopališče v Jvlurski Soboti.
V letnem kopališču vsako leto nastane 700.000 do 900.000 din izpada dohodka pri rednem vzdrževanju, da pri tem ni upoštevano investicijsko vzdrževanje. Za investicijsko vzdrževanje krajevne skupnosti mesta Murska Sobota vsako leto posebej združujejo sredstva.
Za redno in normalno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, ki se sedaj vzdržujejo in ki jih je naknadno opredelil tudi občinski odlok o komunalnih dejavnostih, bo potrebno v letu 1985 zagotoviti znatno več sredstev kot doslej, če nočemo, da nam ti objekti propadajo. Tako bo potrebno v ta namen v letu 1985 zagotoviti 38,240.900 din, kar predstavlja 0.45 % sredstev iz dohodka TOZD, ki jih bo potrebno združiti v letu 1985.
Pri tem je potrebno omeniti, da v občini Murska Sobota združujejo najmanj sredstev za vzdrževanje in gradnjo komunalnih objektov in naprav, saj se združuje 1 % iz dohodka TOZD, v SR Sloveniji. Za primerjavo: v pomurskih občinah se združujejo naslednja sredstva:
Gornja Radgona	1.30	%	iz dohodka, 0,80 % iz ČD
Lendava	1	%	iz dohodka, 0,50 % iz ČD
Ljutomer	1	%	iz dohodka, 0,60 % iz ČD
STRAN 16 VESTNIK. 17. JANUARJA 1985
Priprava in oprema stavbnih zemljišč
Stanje na področju priprave in opremljanja stavbnih zemljišč za usmerjeno stanovanjsko gradnjo je postalo zaskrbljujoče. Skupnost, ki sedaj še opravlja to dejavnost nima sredstev, da bi lahko pravočasno pripravila zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo — predvsem blokovno. Od leta 1981, ko je bil ukinjen prispevek v ta namen, skupnost razpolaga le s sredstvi, ki jih investitorji t. j. Stanovanjska skupnost in drugi povrnejo na podlagi sprejetih meril za povračilo stroškov priprave in opreme stavbnih zemljišč.
Skupnost že dve leti zaključuje to dejavnost z izgubo in nadomešča sredstva iz komunalne dejavnosti. Takšno stanje je tudi v 9. mesecih letos.
Odločitev, ki je bila sprejeta leta 1979, daje mesto Murska Sobota kot celota ena etapa in se stroški za celotno mesto obračunavajo enako, je bila pravilna. Tako se sedaj v ceno m2 stanovanja v usmetjeni stanovanjski gradnji zaračunavajo stroški v isti višini neoziraje se na to, koliko teh stroškov je bilo na določenem območju, kjer se odvija stanovanjska gradnja.
Toda stanovanjska gradnja, ki se odvija v mestu Murska Sobota, kjer se nova stanovanja gradijo na starem delu zahteva, da se morajo odkupiti obstoječe zgradbe, to pa zahteva vnaprejšnje angažiranje sredstev. Teh sredstev pa skupnost namensko ne zbira.
Čas za pripravo in opremo določenega kompleksa zemljišč pa je aajmanj 3 leta. Tako dolgo so tudi angažirana sredstva, Ki so bila uporabljena za odkup zgradb in zemljišč. Trenutno ima skupnost angažiranih cca 35.000.000 din in to
—	v pripravi in opremi zemljišča za novo industrijsko cono 12.000.000 din.
—	za stanovanjsko gradnjo, samo v Kocljevi ulici 12,800.000 din.
Sedaj je izgradnja stanovanj usmerjena v Lendavsko ulico. Toda vprašanje je kako pravočasno pripraviti in opremiti ta zemljišča, zaradi pomanjkanja sredstev v ta namen saj je potrebno odkupiti več objektov in zemljišč.
Iz gradiva je pregledno, da po izgrajenosti komunalnih objektov v občini zaostajamo in bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju dati prednost izgradnji in vzdrževanju komunalnih objektov in naprav.
Pogled potrebnih sredstev za dograditev komunalnih objektov in naprav:
A) Stroški za drenažno zajetje in vodnjakov Krogu, glavni cevovod od Črnskih mej in potrebna infrastruktura
L Pripravljalna dela
2.	Naprava AB vodnjaka 0
120 cm in globine 13 m
3.	Naprava drenažnega zajetja iz perforiranih bet. cevi v globini cca 7—8 m s filtri, izkopi, črpanjem, jaški in drugimi pripadajočimi deli m 1000 a 101.754
4.	Naprava glavnega cevovoda Krog—Črnske meje iz salonitnih cevi 0 400. komplet z vsemi pripadajočimi deli m 5.200 a 6.300
5.	Infrastruktura, ki obsega napravo električnega priključka dolž. cca 2500 m, trafopostaja in dovozne poti
6.	Naprava objekta črpalnice nad vodnjakom komplet z elektro in strojno opremo
7.	Naprava črpalnega preizkusa in analize vode
8.	Razna nepredvidena dela na črpališču v Krogu in odškodnine
9.	Priključek na črpališče v Črnskih mejah za obogatitev podtalnice s pomočjo lagun ali na drug način, ki ga določi projektant
10.	Projektna dokumentacija in drugo
SKUPAJ:
525.000 din
2.660.042 din
101.754.000 din
32.760.000 din
21.300.000 din
10,000.000 din
750.000 din
300.000 din
4.950.958 din
5,000.000 din
180,000.000 din
B) Stroški za raztežilno kanalizacijo v Murski Soboti	
L Dograditev severnega kolektorj a do Cemelavec 2378 m a 39.168	93,141.504 din
2. Raztežilni kanal po Ul. ob progi iz AB cevi »NIVO« 0 80 cm m 550 a 28.000	15.400.000 din
3. Raztežilni kanal-južni kolektor — iz AB cevi 0 100 m 351 a 31.000	10,881.000 din
— iz AB cevi 0 110 m 2541 a 35.000	88,935.000 din
SKUPAJ:	208,357.504 din
C) Dograditev ali novogradnja	
čistilne naprave 195.000 E a 4.200 din/E	819,000.000 din
REKAPITULACIJA A) Vodooskrba	180,000.000 din
B) Kanalizacija	208,357.504 din
C) Čistilna naprava	819.000.000 din
SKUPAJ:	1207,357.504 din
PREDLOG KONSTRUKCIJE FINANSIRANJA
Za realizacijo zgoraj opisanega programa za gradnjo komunalnih objektov in naprav ter potrebnih sredstev za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav za naslednje srednjeročno obdobje, predlagamo naslednjo konstrukcijo finansiranja:
I.	Za vzdrževanje
Iz združenih sredstev TOZD v
višini 0,45 % od dohodka (osnova BOD)	191,204.500 din
II.	Za gradnjo oz. razširjeno reprodukcijo
L Vodooskrba:
a)	pri ceni za 1 m3 porabljene vode
12 - DELEGATSKI VESTNIK
— od gospodinjstva 4 din/m3 porabljene vode
— od TOZD in drugih porabnikov vode 10 din/m3 porabljene vode
b)	iz združenih sredstev TOZD v višini 0.35 % od čistega doh.
c)	krediti
Skupaj:
2. Čistilna naprava in kanalizacija:
a)	pri ceni za 1 m3 odpadne vode
— od gospodinjstva 4 din/tn3 odpadne vode
— od TOZD in drugih 10 din/m3 odpadne vode
b)	iz združenih sredstev TOZD v višini 1,55 % od čistega dohodka
c)	iz sredstev vodnega gospodarstva
za onesnaženo vodo
d)	krediti
Skupaj:
10,000.000 din
50,000.000 din
100,000.000 din
20,000.000 din
180,000.000 din
10,000.000 din
75,000.000 din
460,000.000 din
200,000.000 din
155,000.000 din
900,000.000 dun
Pri tem velja poudariti, da tu ni zajeta vrednost severnega kanalskega kolektoija do Čemelavec, ki bi se naj zgradil v letu 1985. V kolikor pa ta kanal ne bo zgrajen v letu 1985 ali pa bo le delno zgrajen, bo treba za ta dela združiti dodatna sredstva.
Skupna prednost združenih sredstev po zgornjem predlogu tako znaša:
I.	za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav
II.	Za gradnjo oziroma razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav 180,000.000	900,000.000
Skupaj:
191.204.500 din
= 1,080.000.000 din
1.271.204.500 din
V kolikor bo za naslednje srednjeročno obdobje sprejet krajevni samoprispevek, bodo krajevne skupnosti mesta Murska Sobota prispevale k realizaciji zastavljenega programa in sicer:
— iz krajevnega samoprispevka
— in dodatno 0,21 % od občinskega samoprispevka
Dodatna sredstva iz krajevnega
samoprispevka
Skupaj:
25,000.000 din
78,500.000 din
103,500.000 din
Murska Sobota, november 1984
Skupščina SIS za cestno in komunalno dejavnost je na skupni seji obeh zborov, dne 3. 12. 1984 na osnovi predloženega materiala »Stanje izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov v občini Murska Sobota« in razprave sprejela naslednje ugotovitve in sklene:
Ugotovitve:
1.	Razvoj komunalnih dejavnosti v občini Murska Sobota v preteklih letih ni šel vzporedno z družbenim in gospodarskim razvojem, ampak je zaostajal. Posledica tega je preobremenjenost in nezadostno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav.
2.	Zaostajanje in nezadostno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav je predvsem posledica nezadostnih sredstev s katerimi razpolaga Skupnost, kakor tudi posledica nezadostnih vlaganj v preteklih obdobjih.
Sklepi:
1	. Za hitrejši razvoj oziroma gradnjo komunalnih objektov in naprav je potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju združiti finančna sredstva iz naslednjih virov:
—	pri ceni porabljenega m3 vodeod gospodinjstva4din/m3, TOZD in drugih porabnikov 10 din/m3;
—	pri ceni za 1 m3 odpadne vode od gospodinjstva 4 din/m3, od TOZD in drugih porabnikov 10 din/m3;
—	iz združenih sredstev TOZD iz čistega dohodka 0,35 % za vo-dooskrbo in 1.55 % za čistilno napravo in kanalizacijo, skupaj 1,90 %;
—	v sodelovanju z Območno vodno skupnostjo je potrebno zagotoviti pri Vodnem gospodarstvu Slovenije sredstva- v višini 25 % od predračunske vrednosti čistilne naprave.
2.	Za redno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav je potrebno iz dohodka TOZD združiti 0.45 %.
3.	Ob ponovni uvedbi občinskega samoprispevka si je potrebno prizadevati, da v programu samoprispevka dobi ustrezno mesto gradnja komunalnih objektov in naprav.
— Pri reševanju vseh komunalnih problemov v občini je potrebno angažirati oziroma vključiti krajevne skupnosti in tudi sredstva krajevnega samoprispevka.
4.	Z delovnimi organizacijami v občini, predvsem v mestu Murska Sobota se je potrebno dogovoriti ali bodo same gradile določene komunalne objekte (čistilne naprave, vodooskrbne objekte) ali pa v sklopu skupnih naprav v mestu.
5.	Skupno z Izvršnim svetom Skupščine občine in organi Medobčinske gospodarske zbornice je treba proučiti sedanjo organiziranost TOZD Komunala kot organizacijo posebnega družbenega pomena pri upravljanju in vzdrževanju komunalnih objektov in naprav.
6.	' Upravljalca komunalnih objektov m naprav t. j. TOZD KOMUNALA se zadolžuje, da ažurira kataster vseh komunalnih objektov in naprav in točno ugotovi kateri porabniki so priključeni na komunalne objekte.
Predsednik skupščine:
VREČIC Viktor
VREČIČ Viktor. 1. r.
Radijski in televizijski spored od 18. do 24. januarja
PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA . ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 18. januarja (pregled dogodkov, mladinska oddaja, Kam konec tedna. Najbolj iskane plošče v preteklem tednu), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 19. januarja (pregled dgodkov, sobotna reportaža', Iz društvene dejavnosti, Svet računalništva), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem
valu, 11.55
Poročila
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
dežurnega novinarja, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Dorna in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 21. januarja (pregled dogodkov, športna oddaja, Priporočajo vam ...), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 22. januarja (pregled dogodkov, gospodarska tema, Iz krajevnih skupnosti, Predstavljamo vam...), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 23. januarja (pregled dogodkov, pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov) 18.00 - >21-232" - rek-lamno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz sveta resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 24. januarja (pregled dogodkov, kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, prispevek s področja SLO in
DS,), 18.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 Zverinice iz Rezije: Volk v Žbajančičevi bajti 9.15 Japonske pravljice: Čudovito žerjavovo darilo. 9.35 Pisani svet: Naša hiša — naš blok. 10.05 Zgodba o goskici Gagici, 10.15 Glasba za cicibane: Naša četica koraka, 10.30 Pred izbiro poklica: Poklici v kovinarstvu in strojništvu. 11.00 Dežek in deklica, 5. del poljske nadaljevanke (do 12.00). 16.35—23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 16.50 Poročila. 16.55 SP v smučarskih tekih na 30 km (m)
17.40 Šola za junake: Karel Marx, otroška serija TV Beograd. 17.55 Grizzly Adams, ameriška otroška nanizanka. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Otroške nalezljive bolezni: Naš otrok je zbolel, izobraževalna serija. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Poslednja oaza: Prebivalci. dokumentarna serija. 20.30 Ne prezrite. 20.40 Propagandna oddaja. 20.45 S. Sheldon: Bes angelov, ameriška nadaljevanka. 21.35 TV dnevnik II. 21.50 Solze so tekle (delovni nasl.). sovjetski film.
7.45—22.40 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Poročila. Otroška matineja — ponovitve oddaj: 8.05 M. Druon: Deček z zelenimi prsti. 8.15 Domišljija je povsod doma: Prebesedimo besede. 8.30 Pedenjžep. 9.00 Sanje nekega pesnika, oddaja TV Sarajevo. 9.30 Miti in legende — Egipčanski miti: Oziris in Izida, oddaja TV Beograd. 9.45 Otroška televizija: Zelena oddaja, otroška serija TV Beograd. 10.15 Orodja' prihodnosti: Človek in stroj, izobraževalna oddaja. 10.45 Ljudje in zemlja — ponovitev. 11.20 Propagandna oddaja. 11.25 Seefeld: SP v smučarskih tekih — 10 km (ž). prenos EVR. (do 12.30/45). 12.40 Propagandna oddaja. 12.50 Wengen: Svetovni pokal v
TV LJUBLJANA
smučanju
smuk (m).
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli. 16.40 Sport.
17.30 Poročila. 17.35 TV ko-
ledar. 18.15
18.45
19.30
17.45 Majske igre. Izobraževalna oddaja. Balet. 19.15 Risanka.
Dnevnik. 20.00
Gangsterska kronika. 21.00 Formula 1. 21.45 Dnevnik.
prenos (do 14.15/30) 14.55 Poročila. 15.00 Včeraj za jutri: Zgodovinski mejnik. dok. serija. 15.35 Sošolec ali inštruktor, češkoslovaški mladinski film. 17.00 PJ v košarki — Jugoplastika: CZ." prenos Zagreb, v odmoru .. .. 18.25 Obiskujemo . slovenske muzeje in galerije: Danes Pokrajinski muzej Maribor 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Vreme. 19.52 Propagandna oddaja. 20.00 Na muhi ostrostrelca, ameriški film- 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 Zrcalo tedna. 22.05 Video godba, zabavnoglasbena oddaja. 22.35 Poročila
8.05 - 22.15 Teletekst RTV Ljubljana. 8.20 Poročila. otroška matineja: 8.25 Živ žav — Risanke Smrkci. 9.15 Grizzly Adams, ponovitev ameriške nanizanke. 9.45 Propagandna oddaja. 9.55 Wengen: Svetovni pokal v smučanju — slalom (m), prenos 1. teka. 11.25 G. Stefanovski: Naša leta, ponovitev nadaljevanke. 12.15 Propagandna oddaja. 12.25 Wengen: Svetovni pokal v smučanju — slalom (m), prenos 2. teka. 13.05 625 oddaja za stik z gledalci. 13.20 Propagandna oddaja. 13.25 Innsbruck: Smučarski skoki - 90 m prenos. 15.30/16.00 Poročila. 16.05 Mostovi. 16.35 Neukročen ameriški film. 17.55 Tv kviz. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Vreme. 19.52 Propagandna oddaja. 20.00 Ž. Šenečič: Inšpektor Vinko, nadaljevanka. 21D5 Propagandna oddaja. 21.10 Športni pregled. 21.40 Portreti: Scena-Portret Mete Hočevarjeve. 22.10 Poročila.
9.00 Zverinice iz Rezije: Mravlji in muren. 9.20 Japonske pravljice: Ribič in lovec. 9.35 Živali — moje prijateljice, oddaja iz niza Pisani svet. 10.10 Muce. 10.30 Tri skladbe za kitaro. 10.40 Pred izbiro poklica:
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
TV ZAGREB
10.20 Poročila. 10.30 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Jugoslavija, dober dan. 13.30 TV v šoli. 14.00 Mali koncert. 14.15 Ribiči. 15.05 V nedeljo. 17.15 Močvirje (film). 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Inšpektor Vinko. 21.05 Športni pregled. 21.45 Yu-favorit. 22.05 Dnevnik.
Poklici Deček
v metalurgiji. 11.10 in deklica. 6. del
pol|ske nadaljevanke ’ (do
11.55).
16.40/22.35 Tele-
tekst RTV Ljubljana. 16.55 Poročila. 17.00 Sp v smučarskih tekih — 5 km (ž) posnetek iz Seefelda. Spored za otroke: 17.40 Otroška televizija: Rdeča oddaja, vzgojno-zabavna video serija TV Beograd. 18.10 Domišljija je povsod doma: Ljubezen, poetično glasbena oddaja. 18.25 Podravski obzornik. Spored za mlade: 18.45 Zdravo mladi. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Dophne Maurier: Sestrična' Rahela, angleška nadaljevanka. 21.00 Spoznano neznano — oddaja o znanosti. 21.40 J. Slavenski: Simfonija Orienta, baletna oddaja TV Beograd. 22.20 Tv dnevnik II.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
9.00 Zverinice iz Rezije: Grdina pod grmom. 9.20 Japonske pravljice: Deček s slamico. 9.35 Ritem, oddaja iz niza Pisani svet. 10.10 Pomladna suita, 10.30 Rdeča kapica, 10.40 Pred izbiro poklica: Rudarski poklic. 11.05 Petrov otrok 1. del švedske mladinske nadaljevanke (do 11.55). 13.24 Propagandna oddaja, 13.25 Innsbruck: Smučarski skoki — 90 m. prenos (do 15.50/16.10).	16.45-23.25
Teletekst RTV Ljubljana. 17.00 Poročila. 17.05 SP v smučarskih tekih — 15 km (m) posnetek iz Seefelda. 17.45 Trio Kotar, glasbena oddaja, spored za otroke: 18.10 Miti in legende — Egipčanski miti: Iz zgodovine verovanj starih Egipčanov. nanizanka Tv Beograd. 18.25 Koroški obzornik, spored za mlade: 18.40 Sivi volk, dokumentarni film. 19.05 Podobe iz narave: Ptiči — detel. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Peter Turrini: Jožef in Marija, predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica
9.00 Zverinice iz Rezije: Volk išče drva v Črnem potoku. 9.20 Japonske pravljice: Poljski in mestni mišek. 9.30 Kam oddaja iz niza Pisani svet, 10.05 Paj-
kova pojedina
balet.
10.25 Pojmo s ptički. 10.40 Pred izbiro poklica: Poklici v živilski industriji. 11.10 Petrov otrok. 2. del švedske mladinske nadaljevanke (do 11.55). 16.50—22.25 Teletekst RTV Ljubljana, 17.05 Poročila, 17.10 SP v smučarskih tekih — 4 x 5 km (ž). posnetek iz Seefelda, Spored za otroke: 17.40 A. Ingolič: Udarna brigada, lutkovna oddaja. 17.55 An-drokies in lev, 3. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča. 18.25 Pomurski obzornik. 18.40 Računalništvo. angleška dokumentarna serija. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Dokumentarec meseca: »Ne daj mi. da zblaznim. Gospodi«. 20.35 Film tedna: Policaj francoski film. 22.10 TV dnevniki!.
9.00 -Zverinice iz Rezije: Volk, petelin in botra lisica, 9.20 Japonske pravljice: Žalostni velikan. 9.35 Ogenj, oddaja iz niza Pisani svet. 10.10 Fičfirič. 10.25 Brundo na gugalnici. 10.45 Volja je pot. izobraževalna oddaja. 11.15 Petrov otrok 3. del švedske mladinske nadaljevanke (do 12.00), 16.35-22.15 Teletekst RTV Ljubljana. 16.50 Poročila, 16.55 SP v smučarskih tekih — 4 x 10 km (m), posnetek iz Seefelda, Spored za otroke:. 17.40 M. Druon: Deček z zelenimi prsti, animirana nadaljevanka. 17.55 Portret slikarke Ivane Kobilce, 18.10 S . Makarovič: Vrček se razbije. 18.20 Ples v akvariju. 18.25- Posavski obzornik. 18.40 Mozaik kratkega filma, 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.59 Propagandna oddaja, 20.05 Tednik. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 L. Visconti-E.
Medioli: Ludwig, janska nadaljevanke
TV dnevnik II.
itali-
a. 22.00
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
8.55 TV v šoli. 16.55 Sport. 17.30 Poročila. 17.35 TV koledar. 17.45 Pravljice. 18.15 Dva obraza jadranske obale. 18.45 Zdravo mladi. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00' Pet mrtvih naslovov (TV drama). 21.15 Paralele. 21.45 Izbrani trenutki. 21.50 Dnevnik. 22.10 En avtor, en film.
8.55 TV v šoli. 15.55 Sport. 17.35 TV koledar., 17.45 Potrebno je hoteti in smeti. 18.15 Iskali ste — glejte. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dialogi. 20.55 Priljubljena žena mehanika Gavrilova (film). 22.35 Dnevnik.
8.25 TV v šoli. 16.40Šport.
17.30 Poročila. 17.35 TV koledar. 17.45 Merlin. 18.15 Družinski magazin. 18.45 MEŠAM 84. 19.15 Risanka.
19.30 Dnevnik. 20.00 Filmo-.skop. 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
8.25 TV v šoli. 15.05 Šport. 17.35 TV koledar.
17.45 nosi.
19.15 nik.
Jelenko. 18.15 Zna-18.45 Mali-veliki svet. Risanka. 19.30 Dnev-20.00 Monitor. 21.05
Kvizkoteka. 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 9.25 SP v nordijskih disciplinah, 11.45 Argumenti, 13.15 Takrat, 13.20 Poročila, 13.25 SP v nordijskih disciplinah. 16.30 Eci, peci, pec. 16.55 Poročila, 17.05 Ostržek, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 2120 To so bili časi. 22.10 Šport.
9.00 TV v šoli. 11.25Šoort. 12.50 Smuk — moški. 14.30 SP v bobu. 15.45 Sedem TV dni. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. 17.00 Košarka: Jugoplastika—Crvena zvezda. 18.30 Prisrčno vaši. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Scott Joplin (film). 21.35 Dnevnik. 21.50 Odrske luči.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.55 Veleslalom — moški, J 11.15 Tiskovna ura. 12.25 Veleslalom — moški. 13.00 Super-veleslalom — ženske, 13.25 SP v nord. disc., 16.00 Pomlad na Floridi. 17.00 Risanka. 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vse za ljubezen, 21.15 TV drama.
TV MADŽARSKA
8.05 in 15.00 Šolska TV. 10.00 Ponovitve: Za energetike; Za kratek čas. 16.45 Sto mojstrovin: Radha in Krišna. 17.00 Nordijske discipline: Tek na 30 km z moške. 18.00 Reflektorjev magazin. 19.30 TV dnevnik. 20 00 Mavrica, vsedržavni kviz. 22.05 Srečanje v petek: za mladino. 23.05 Magelan. mladinska nagradna igra. 23.15 TV dnevnik.
TV KOPER
9.00 Poročila, 9.05 Svet živali. 9.25 SP v nor. disc. 10.55 Smuk, 11.25 35. SP v nord. disc. 12.45 Smuk — moški, 14.15 Risanke, 14.35 Norci na snegu (film), 15.50 Jezusovo življenje. 16.00 Halo Spencer, 16.30 Wickie in močni možje, 16.55 Poročila, 17.05 Vesela škatlja. 17.3OFlipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Na — Zdaj, gremo. 22.00 Šport, 23.00 Glasba.
TV MADŽARSKA
8:40 Spored za otroke.
10.30 Agarofobija. pon.
14.35 Kralji hazarda, 7. del.
15.20
15.50
16.20
16.55
18.00
20.00
Napoved sporeda. Poje Gyorgy Melis. Rojstvo nove armade. Igralka Ida Turay. Delta. 19.00 Teden. Položaj resen, a ne
brezupen, francoska filmska komedija. 21.45 Ponudba blagovnic. 21.50 Družabna igra. 22.30 Poročila.
TV KOPER
9.00 Poročila. 9.05 Eci, peci. pec. 9.25 Veleslalom — ženske. 10.55SPvnord.disc. 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Takrat. 13.05 Poročila, 13.10 Veleslalom — ženske, 16.30 Eci. peci. pec. 16.55 Poročila, 17.05 Risanka, 17.30 George, 17.55 Spanček Zaspan-ček. 18.00 Avsrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.15 Magnum, 22.00 Takrat, 22.05 Poti k človeku.
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 9.20 Šport. 13.20 Poročila. 13.25 Šport. 16.00 Veselje z glasbo, 16.30 Eci. peci, pec. 16.55 Poročila. 17.05 Risanka. 17.30 Tudi hec mora biti. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. .19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični raport, 21.15 Bogati in revni. 22.05 Panorama.
TV MADŽARSKA
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 9.55 Šport. 12.55 Takrat, 13.00 Poročila. 16.30 Lutke, 16.55 Poročila, 17.30 Čebelica Maja, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Butch Cassidy in Sundance Kid (film). 22.00 Takrat, 22.05 Avstrija II.
Drugi program
16.15 Iz parlamenta, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Policijska postaja L, 18.30 Šport, 19.00 Risanke, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Freud, 21.15 Čas v sliki. 21.45 Kulturni žurnal. 22.30 Tragedija Carmen.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 9.50 Šport. 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Poročila, 13.05 Risanka, 13.25 Šport, 16.00 Dok. film, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli — Dalli, 21.50 Levoroka ženska (film).
TV MADŽARSKA
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
TV KOPER
8.15 in 14.50 Šolska TV. 16.20 Te čaj TV-BASIC.
16.55. Dva milijona, za starejše občane. 17.30 Nordijske discipline: Tek na 15 km za moške. 18.20 Masovni šport, spored študia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Vroč veter. 7. del jug. nadaljevanke. 21.00 Studio 85. kulturni TV tednik. 22.00 Narodna glasba. 22.10 Ponujam gospodarstvu.
22.50 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
8.15 in 14.40 Šolska TV. 10.45 Berlin javlja, sovj. film. 16.25 Velemesta: San Francisco. 17.20 Za naše zdravje. 17.30 Nordijske discipline: Štafeta 4x5 km za žene. 18.15 Privlačno tveganje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.40 Umetnina tedna. 20.50 Dvoje na poti: Zaray-Vamo-si. 21.30 Mafijska Amerika. 22.10 TV dnevnik.
8.20 in 15.05 Šolska TV. 9.50 Ne vzemi mi otroka, amer. film. 16.55 Pedagoški forum. 17.30 TV. borza. 17.40 Telešport: Nordijske discipline: Štafeta 4 x 10 km na za moške? 19.30 TV dnevnik. 20.00 Prometni inšpektor, sovjetski film. 21.20 Panorama, svetovno-politični magazin zunanjepolitičnega uredništva. 22.20 TV dnevnik. 22.30 Himna.
TV KOPER
TV KOPER
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.05 Za uho in oko. Glasbena oddaja, 14.50 Delta — rubrika, 15.45 Igra — tv nadaljevanka. 16.40 Neznana obzoria: Safari po rekah vzhodne Afrike, dokumentarec. '17.10 Baileyeve dogodivščine — Tv film, 17.35 Risanke. 17.55 Tv novice, 18.00 Seefeld: Svetovno prvenstvo: tek na 30 km (moški), 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče, 19.50 Z nami pred kamero, 20.25 Moral sem ga ubiti — film, igrajo T. Howard, R. Foxworth, režija: J. Taylor. 22.00 TVD vse danes. 22.10 Visok pritisk, 23.05 Obiskovalci — Tv film.
TV MADŽARSKA
8.35 Naš ekran, v srbohrvaščini. 8.55 Ponovitve do 12.00. 14.05 Za kratek čas. 14.35 Disco. 14.45 Šola za kitaro. 15.05 Par čevljev za mnogo kilometrov. 16.00 Kviz iz fizike. 17.35 Kuharska knjiga. 17.55 Telerama. 18.35 Diagnoza. 20.00 Korejski cirkus. 21.05 Kaj je novega, mucka? film. 22.50 Johnny Hallyday show. 23.15 TV dnevnik.
12.14 Smučanje — Svetovni pokal — slalom (m). 14.15 Smučanje — Svetovno prvenstvo skokov. 15.00 Videomix — glasbena oddaja z glasbenimi željami, ponovitev. 17.00 Komu je mar kovnica? — film, igrajo: J. Huiton. D. Provine, J. Bishop, režija: H. Morris. 18.40 Risanke. 19.Q0 Družinski klepet — rubrika. 19.35 Oče in sin, posebna detektiva — TV film, 20.25 Zmenek v operi — La Traviata G. Verdija. 22.30 Čudoviti svetovi — poslednja bitka v raju. 23.25 Check up — medicinska rubrika.
14.00 Tv novice, 14.05 Yu made music — glasbena oddaja, 14.50 Oče in sin. posebna de-| tektiva (Tv film). 15.40 Martin - Eden — Tv nadaljevanka — I del. 16.45 Risanke. 17.00 Zdravnik in otrok — oddaja v živo v sodelovanju z gledalci, vodi prof. F. Panizon direktor zavoda za pediatrijo v Trstu. 17.55 TV novice. 18.00 Tek na smučeh — Svetovno prvenstvo — Tek na 5 km(ž). 19.00Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Rezervirano za znanost. 20.25 Športni dogodki tega tedna. 22.00 TV D vse danes. 22.10 Športni dogodki tega tedna. 23.00 Blišč in beda kurtizan — TV nadaljevanka.
12.30 Smučanje — Svetovni pokal — VELESLALOM (m). 14.00 TV novice. 14.05 Tek na smučeh — Svetovno prvenstvo — Tek na 15 km (m), 14.50 Blišč in beda kurtizan — Tv nadaljevanka (ponovitev). 15.50 Martin Eden — Tv nadaljevanka — II del. 6.50 Barbagianni. Pavon-celle in Co. - TV film. 17.20 Modrost telesa — dokumentarec — Ljudska zdravila. 17.45 Risanke. 17.55 TV novice. 18.00 Smučanje — Svetovno prvenstvo v skokih. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Otrok in psihoanaliza. 20.25 Življenje na zemlji — dokumentarec, 21.15 Pota uspeha — intervjuji. 21.45 TVD vse danes.
14.00 Tv novice. 14.05 Za uho in oko — glasbena oddaja. 14.50 Skag — serijski film — Divja mačka. 15.40 Martin Eden— TV nadaljevanka — III del 16.35 Živali v gibanju — dokumentarna oddaja — Velikani. 17.05 Pazite na otroke — Otroci niso ščurki — TV film. 17.30 Risanke. 17.55 TV novice. 18.00 Tek na smučeh — Svetovno prvenstvo — Štafeta 4 x 5 km (ž) 19.00 Odprta meja. 19.30 TV D stičišče. 19.50 Start. 20.25 dokumentarec s področja športa. 20.55 Košarka — pokal prvakov Zagreb: Cibo-na (Zg)—CSKA (Moskavaj. 22.20 TVD vse danes. 22.30 Rim kot Chicago.
15.00 Tv novice. 14.05 Za uho in oko. 14.50 Obiskovalci — serijski film — Kyrin. 15.50 Martin Eden — TV nadaljevanka — IV del. 16.50 Modrost telesa — Ljudska zdravila — dokumentarec. 17.15 Bigfoot in divji deček — drugi Bigfoot — serijski film. 17.40 Risanke. 17.55 Tv novice. IS.OOTek na smučah — svetovno prvenstvo — štafeta 4 x 10 km (m). 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Dokumentarna oddaja. 20.25 Krojač za nosne — drama. 22.10 1 VD vse danes. 22.20 Videomix — glasbena oddaja v živo z glasbenimi
VESTNIK, 17. JANUARJA 1985
STRAN 21
tedenski koledar
PETEK, 18. januar — Suzana SOBOTA, 19. januar — Marij NEDELJA, 20. januar — Boštjan PONEDELJEK, 21. januar — Neža
TOREK, 22. januar — Vincenc SREDA, 23. januar — Alfonz ČETRTEK, 24. januar — Frančišek
prodam
GOLF JL. letnik 1980, prodam. Ivan Copot. Srednja Bistrica 27. M-I79 ■
KRAVO, staro osem let, brejo, vozno, prodam. Vidonci 3, p. Grad. M-181
MOPED 14 V - DVOSEDEŽNI, registriran, v voznem stanju, ptp-dam. Viktor Šoštarič, Gibina46 a, p. Ljutomer. M-184
V W 1300, kosilnico BCS in traktor ferguson 540 prodam. Naslov v upravi lista. M-182
VOLKSWAGEN 1300, dobro ohranjen, ugodno prodam. Jože Grašič. Mala vas 3, p. Tomaž pri Ormožu. M-MM
OPEL KADETT PRODAM ZA 50.000 din. Telefon 23-806 ali 22-535, int. 382 - Hauko. M-186 ZVOČNIKA 2 x 100 W in male pujske prodam. Gradišče 12, p. Tišina. M-187
FIAT 1500 ELEGANT, letnik 1980, registriran do septembra 1985, dobro ohranjen, garažiran, prevoženih 40.000 km, po ugodni ceni prodam. Ivanci št. 57, p. Bogojina. M-188
TRAKTOR ZETOR 2511 PRO-^AM. Andrijanci 46. M-189 KRAVO. brejo sedem mesecev, prodam. Krog, Plečnikova 1. M-190
NAVADNO ZIDNO OPEKO, jesenove deske, hrastova stebla in Aparat za kuhanje kave (ekspres), prodam. Črenšovci 141 — bivša gostilna. M-191
VARNOSTNA PASOVA, nova, ugodno prodam. Polana 38. M-170
NOVI ZIMSKI GUMI (165/13) s platišči, za LADO, 14 TL — štiri prestave, malo rabljen, drobilec TRIUMF za koruzo, nov, prodam. Srša, Melinci 163 b. M-172
GOLF, letnik 1977, po ugodni ceni prodam. Puconci52d. M-l 73 AMI 8, letnik 1975, registriran do decembra 1985. prodam. Telefon popoldne: 82 645. M-OP PUJSKE PRODAM. Bot, Kapca 145. Le-21
MALO RABLJENE ZIMSKE GUME 166/13, letne gume 185/13 in zimske gume 145/13, prodam. Kutoša, Murska Sobota, Cankarjeva 68. M-174
GOLF JLG in ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Strukovci 50, p. Bodonci. M-177 KOSILNICO BCS PRODAM. Jože Gergar, Ivanovci 37 a, p. Fokovci
VINOGRAD V ŽEROVINCIH, 23 arov, prodam. Informacije: Kamenščak 15, p. Ljutomer. In-5 KRAVO, brejo sedem mesecev, ali kravo s teletom, kontrola A, prodam. Boris Rus, Cven 66, telefon 81-963. In-7
HLADILNIK GORENJE, GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in plinsko peč za ogrevanje prodam. FrancNidern, Ljutomer, Kajuhova 2. M-116
DVE PLEMENSKI TELICI in kravo, staro sedem let, visoko brejo, kontrola A, dobro mlekarico, prodam. Kerčmar, Kukeč 52.
M-117
AMI 9 BREAK, v dobrem stanju, prodam. Noršinci 15, pri Ljutomeru. M-118
GARNITURO ZA DNEVNO SOBO prodam. Matija Smodiš, Odranci 146. M-l 19
OSEBNI AVTO CITROEN GLX ,1,2, letnik 1978, garažiran, prodam. Dr. Majič, telefon 73-040, interna 410. M-122
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktoija in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač. Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Zunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor) Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.200 din, polletna 600 din. letna naročnina za tujino 275 ASch, 40 DM, 17,00 Can dol. 13,00 USA dol. SFR 32. letna naročnina za delovne organizacije 1.600 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke je 35 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Vrtna 4, stanovanje 3. M-124
AMI 8, registriran, letnik 1975, prodam. Končič. Grad 172, p. Grad. M-126
TRAKTOR JOHN DERRE, 55 KS s kabino, dobro ohranjen, prodam. Petrovič, Nuskova 32, p. Rogašovci. M-127
MALE PUJSKE PRODAM. Železen, Puconci 51. M-130 ZASTAVO 101 DE LUX, letnik 1978, prodam. Stanko Ozvatič, Tišina 29. M-131
NOV PRALNI STROJ in letno kabino za traktor FERGUSON 539, prodam. Telefon 83-203. M-133
ZASTAVO 101, letnik 1976, v nevoznem stanju, lahko tudi po delih, ugodno prodam. Informacije: bife Stogovci. GR-15 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE PRODAM. Telefon 23-076 — Čerpnjak. M-7 VINOGRAD NA VANEČI, star tri leta, z vinsko kletjo, prodam. Informacije vsak dan po telefonu 062/23-281, interna 393, od 7. do 15. ure. M-58
ZASTAVO 750, LETNIK 1976, prodam. Zavec, Moravske Toplice, Dolga ulica 114. M-94 ČELADO BOERI PRODAM. Srečko Duh, Grabe 29, p. Križevci pri Ljutomeru. M-125
HIŠNI RAČUNALNIK ZX 81 + 16 Kb in prevod navodil, ugodno prodam. Lukač, (069) 21-600, interna 21, od 7. do 15.ure. M-135
ZASTAVO 1300, letnik 1977. ugodno prodam. Polana 18. M-138
PARCELI Z GOZDOMA NA GORIČKEM, (53 in 25 arov), večino borov les, prodam. Naslov v upravi lista. M-139
SVINJO ZA ZAKOL (pribl. 140 kg), prodam. Naslov v upravi lista. M-140
ZAMENJANO!
Na silvestrovanju v Partizanu v Ljutomeru je bil zamenjan bel ženski plašč.
Tovarišico, ki ga je zamenjala, prosimo, da ga vrne in vzame svojega.
UPRAVA PARTIZAN LJUTOMER
ELEKTRIČNI KLAVIR ROLAND IN ECHO EVANS PRODAM. Bakovci, Panonska 3, telefon 76-145. M-141
ZASTAVO GTL 101, staro enajst mesecev, prodam. Skakovci 55. M-143
JETTA JGL, november 1981, kot nov. prodam. Naslov v upravi lista. M-145
VODNO ČRPALKO (»HID-ROFOR«) — KOMPLET, skoraj nov, prodam. Makoter, Moravske Toplice, telefon dopoldne: 21-770. M-146
OSEBNI AVTO OPEL KADETT, LETNIK 1979. prodam. Ogled možen vsak dan. Naslov v upravi lista.M-148
LES IN DRVA PRODAM. Martinje 50. M-149
TELICO, brejo v osmem mesecu, prodam. Alojz Kralj, Spodnja Ščavnica 71, p. G. Radgona, telefon 79-601. M-150
ORGLE ELKA KAPRI 101 in MAGNET SCHADOW ZA HARMONIKO, skoraj nov, zelo ugodno prodam. Ludvik Nemec, Krplivnik 32, p. Hodoš. M-151 TELICO, staro eno leto, prodam. Otovci 11. M-153
MALE PUJSKE UGODNO PRODAM. Petanjci 28. M-154 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO PRODAM. Telefon: (069) 23-109. M-155
TELEVIZOR BTV 950 GORENJE KORTING, ekran valvo, 69 cm, dobro ohranjen, prodam. Franc Kolarič, Murska Sobota, Moše Pijade 12, telefon 22-351. M-160
KORUZO, 5 t, proaam. Ivan Holer, Dražen vrh 39, p. Zg. Ščavnica. M-165
HIŠO Z GARAŽO, centralno ogrevano, velik vrt, lepa lokacija, prodam. Gizela Luthar, Murska Sobota, Mladinska 44, telefon 23-009, po 19. uri 23-585. M-161
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 37. M-166
VISOKO BREJO KRAVO in barvni televizor prodam. Štefan Cigut, Lemerje 1, p. Puconci. M-168
OPEL KADETT COUPE 70 UGODNO PRODAM. Milan Štrakl, Veržej 198, 69241 Veržej. Telefon 82-569 od 10.30 do 14. ure. In-18
NOVEJŠO, VISOKOPRITLIČNO HIŠO V RAKIČANU, prodam. Naslov v upravi lista. M-104
KRAVO Š TELETOM (prvesni-co), prodam. Matija Gumilar, Tropovci 28, M-105
OSEBNI AVTO DIANA, letnik 1979, registriran, prodam. Telefon: 72-655. M-106
STEREO STOLP SANIO, nov, uvožen, in zvočnik, 150 W, prodam za 110.000,00 din. Telefon 73-000 (Radenci), do 8.30 ure, razen ob sobotah in nedeljah. M-OP KRAVO S TELETOM PRODAM. Sever, Krog, Trubarjeva 24. M-109
KABINO ZA TRAKTOR IMT 560, novo, nerabljeno, prodam. Cena po dogovoru. Ernest Grah, Grad 153, M-l 10
KARAVAN, v dobrem stanju, ugodno prodam. Rankovci 41, p. Tišina. M-l 11
KOBILO, srednjih let, prodam. Janez Varga, Strehovci 60, p.
Dobrovnik. M-l 12
VEČJO AVTOMOBILSKO PRIKOLICO z A testom, še nerabljeno, in dvobrazdni traktorski plug SLAVONAC prodam. Tišina 56.
M-113
KRAVO, staro štiri leta, brejo šest mesecev, kontrola A, prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 17. M-l 14
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, prodam. Murska Sobota, Razlagova 40. M-l 15
KOMBI ZASTAVO 435 K PRODAM. Naslov v upravi lista. M-116
kupim
RENAULT4, v nevoznem stanju, letnik 1976—1978, kupim. Naslov v upravi lista. M-132
ODKUPUJEM AVTOMOBILE, karambolirane ali delno vozne, ter raznovrstne kmetijske stroje. Ponudbo s primerno ceno pošljite na naslov: Janko Antolič, Žerovinci 24, 62259 Ivanjkovci. Delovni čas od 11. do 16. ure. v soboto od 9. do 11. ure. Telefon 062 714 113. M-152
zaposlitve
DEKLE ZA PRIUČITEV V GOSTINSTVU V GORNJI RADGONI, zaposlimo. Lahko je začetnica, OD po dogovoru, nedelje proste, stanovanja ni. Naslov v upravi lista. GR-9
MOŽ IN ŽENA — starejša upokojenca, iščeta žensko, staro od 50—70 let, za oskrbovanje na domu. Hrana in stanovanje preskrbljena, plača po dogovoru. Interesentka se naj osebno oglasi, prevozne stroške vrnemo. Naslov v upravi lista. M-120
ŠIVILJO ali delavko s prakso v šiviljstvu, zaposlim. Delovni čas samo dopoldne. Nada Antolin, Lendavska 58, M. Sobota, telefon 22-709. M-136
GOSTILNA RAJH, BAKOVCI, sprejme v redno delovno razmerje s 1. februarjem 1985 KV NATAKARICO ALI PRIUČENO S PRAKSO. M-158
GOSTILNA GJERGJEK TIŠINA sprejme v redno delovno razmetje KV ALI PRIUČENO
NATAKARICO. Vse ostalo po dogovoru. M-164
ČISTILKO ZA ČIŠČENJE V BLOKU, Arh. Novaka 19, iščemo. Informacije pri hišnem svetu, v •—'poldanskem času. M-169
razno
SLAŠČIČARNA ALIJA PETE, Kocljeva ulica, M. Sobota, obvešča cenjene goste, da jim lahko postrežejo z brezalkoholnimi pijačami, kavo, čajem in dnevno svežim BUREKOM. Za obisk se toplo priporočajo. M-103
Vedno ko tebe spomnim se, mi oko orosi se, ker tebe več med nami ni.
(zbirka narodnih pesmi)
N SPOMIN
Boleč je spomin na 16. januar 1984, ko je prenehalo biti bolno, toda plemenito in dobro srce mojega ljubega moža
Jožeta Kerčmarja
Ne mine dan, ne ura, brez bolečine in solz. Težko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš. Dom, ki si ga imel tako rad, je ostal prazen, odet v žalost in samoto. Zakaj kruta usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena, ti vzame, kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost? Ostalo pa je polno lepih spominov.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu.
Z bolečino v srcu — žena Gizika in Branko z družino
V SPOMIN stricu
Jožiju Kerčmarju iz Mlajtinec
Minilo je eno leto, brez tvojega pisma, kartic in pozdravov. Predaleč smo, da bi na tvoj prerani grob položili cvetje in prižgali svečo, toda v naših spominih boš vedno živel.
Nečakinja Aleksandra in vsi ostali iz Berlina
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mimo spiš,
V SPOMIN	sree ljubeče več ne bije
in ti se več ne prebudiš.
22. januarja bo minilo leto žalosti, odkar je prenehalo biti dobro srce naše drage žene in mame
Katarine Denša
roj. Čurič iz Lipe
Neizmerna je naša bolečina, ko se vračamo v domači kraj, je hiša prazna in polna žalosti, ob spoznanju, da smo te za vedno izgubili.
V globoki žalosti: mož Franc in hčerka Matilda z družino iz Francije
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Silvestra Sodca iz Črešnjevec 42
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali številne vence in cvetje.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
Marije Lebar
iz Zg. Konjišč
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, ter vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje.
Hvala za darovano cvetje, predstavnici KS za poslovilne besede, pevcem za ganljivo ubrano petje in župniku za opravljeni obred.
VSI NJENI
PREKLIC!
Franc Kocbek in Martin Fras preklicujeva neresnično izjavo o vinjenosti in nenormalnem obnašanju Emila Meška, ki svajih izrekla vratarju AVTORADGO-NE, in se prizadetemu opravičujeva. M-108
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za III. letnik CPŠ M. Sobota, mizarske smeri in zaključnega spričevala za šolsko leto 80/81. Branko Vugrinec, Selišči 8, p. Videm ob Ščavnici. M-128
ZAHVALA!
Vsem, ki ste nam 28. novembra pomagali pri gašenju požara, še posebno pa tistim vaščanom, ki ste nam v dneh po požaru priskočili na pomoč, in nam pomagali pri obnovi, iskrena hvala.
Hvala domačim in okoliškim gasilcem ter vsem krajanom KS Stogovci, ki ste nam kakorkoli pomagali. Še enkrat vsem najtoplejša zahvala. DRUŽINA ŠLEMER, ŽIBERCI 13. M.-GR BELA ZORGER, MLIN IN OLJARNA, GRAD NA GORIČKEM, se priporoča vsem, ki jim je do kakovostnega bučnega olja. M-l7.5
STRAN 22
VESTNIK, 17. JANUARJA 1985
ZAHVALA
Svojci pokojnega
Mirka Močana
gimnazijskega profesorja v pokoju
se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami ter nam ustno ali pisno izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo g. škofu dr. Jožetu Smeju, g. župniku in drugim duhovnikom, ki so opravili pogrebno slovesnost.
Zahvaljujemo se prof. Sagadinu za besede ob slovesu v imenu poklicnih kolegov. Hvaležni smo vsem pevcem — cerkvenemu pevskemu zboru, Prekmurskemu oktetu in zboru Štefan Kovač M. Sobota, ki so zapeli ob slovesu. Lepa hvala dr. Štefanu Vučaku za izjemen trud med dolgotrajnim zdravljenjem našega očka, dr. Antonu Lopertu. zdravniku ZD M. Sobota, zdravnikom in ostalemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za trud in pozornost, ki so mu jo nudili ob vsakokratnem bivanju v bolnici.
M. Sobota. Maribor. Celje, Ljubljana, Dunaj, 29. 12. 1984
Žena Jožica, otroci Marija, Polonca, Jože in Metka ter sestra Marjanca z družinami
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je 27. decembra za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, Stric in svak
Geza Škraban
iz Martjanec 76
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje.
Posebno se zahvaljujemo dr. Arpadu Norčiču in osebju kirurškega oddelka bolnišnice ter zdravstvenemu osebju iz Martjanec za vso pomoč in skrbno nego med njegovo težko boleznijo, delavcem LB in ABC Pomurke, DO Zunanja trgovina, gasilcem, govorniku, duhovniku in pevcem.
Martjanci, 8. januaija 1985
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
Jože Škrilec
iz Sela
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znanctm in prijateljem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, njegov grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za tople besede slovesa ob odprtem grobu.
Iskrena zahvala družini Kološa iz Vučje gomile in družini Krpič iz Moravskih Toplic za vsestransko pomoč v težkih trenutkih.
Selo, Vučja gomila, L januar 1985
Žalujoči: žena Ana, sin Zoltan z ženo Ibolko, vnukinja Nataša in ostalo sorodstvo
Okusil mnogo si grenkob življenja, užival nisi sadov svojega trpljenja. ..
ZAHVALA
Tiho in mirno, kakor je živel, nas je zapustil, star komaj 58. let, naš dragi mož, oče, stari oče in zet
Štefan Kološa
iz Kančevec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS in tov. Benku iz Agrotehnike, kolektivom Agrotehnike, Kroja in oddelka perila in pletenin Blagovnice Potrošnik.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ida, sin Štefan z družino, hčerka Ida z družino, sestra Jolanka z družino, tast, tašča in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Mirno in tiho, kakor je živel, nas je zapustil v 77. letu starosti, naš dragi mož. oče in dedek
Ludvik Ovsenjak
iz Mlajtinec
Ob boleči izgubi dragega pokojnika se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k poslednjemu počitku, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala govornikoma ZVVI in KS Tešanovci za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke ter družinam Cipot, Legen in Bauman za nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Kristina ter sinova Janez In Stanko z družinama
Težko je živeti, če težko si bolan, še težje je umreti, če z ljubeznijo si obdan.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat
Evqen Celec
iz G. Slaveč
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikovi, sosedom prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence m cvetje nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala zdravniškemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za zdravniško pomoč, g. duhovniku Gezi Emiši za pogrebni obred, predstavniku KS in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! G. Slaveči, L januarja 1985
Žalujoči: žena Gizela, sinova Franc in Boris, sestre Marija, Gizela in Jolanda ter ostalo sorodstvo.
Osmo leto te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
11. januarja je minilo osem žalostnih let, odkar je prenehalo biti srce, komaj 28-letnemu
Štefanu Knausu
šoferju iz Markovec
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostal je tih in prazen dom ter boleč spomin rjg tebe.
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama
Ana Fras
iz Srednje Bistrice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice. Prisrčna hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Jože, sin Jože, hčerka Nada z družino, hčerka Draga z možem in hčerka Simona
Ne jokajte ob mojem grobu le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite in drobno svečko mi prižgite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 65. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in svak
Zoltan Voroš
iz Prosenjakovce 71
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, krstnim otrokom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku Škaliču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. tov. Molnarju za poslovilne besede, G D Prosenjakovci in sektorskim gasilcem ter kolektivu Pletilstva Prosenjakovci.
Lepa zahvala dr. Laliju Norčiču in kirurškemu oddelku za vso pomoč v njegovih najtežjih trenutkih.
Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, daje komaj v 47. letu starosti prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata
Alojza Čizmazija
iz Nedelice
V teh težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, posebno pa družini Tkalčič, vsej botrini, sorodnikom in znancem. Iskrena hvala č. g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede, cerkvenim pevkam in pevcem Planike za odpete žalostinke, kolektivu Gorenja Varstroj in njegovim najožjim delavcem in kolektivu Planike, učencem 2. b razreda OŠ Turnišče ter govornikoma iz Varstroja in KS ob odprtem grobu.
Zahvaljujemo se medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice in torokalnega oddelka bolnišnice Maribor, sestri Anici za požrtvovalno nego, patronažni sestri Micki, vsem, ki ste ga množično obiskali na domu med njegovo boleznijo, in mami, ki mu je stregla v zadnjih dneh življenja.
Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Nedelica, 27. 12. 1984
Žalujoči: žena Marija, hčerka Nada z družino, sinova Stanko in Alojz, mama, sestra Marija, bratje Jože, Ivan in Štefan ter sestra Oiga z družinami in ostalo sorodstvo
VESTNIK. 17. JANUARJA 1985
STRAN 23
v besedi in sliki
POŽAR V
LUTVERCIH
Skoda že izplačana
Komisija za ocenjevanje škode, ki jo je povzročil požar na govedorejski farmi v Lutvercih, je končala delo. Dejanska škoda je nekoliko manjša, kot so prvotno omenjali. Škode na hlevu je za 39.581824,00 dinarjev. Pri ugotavljanju škode na objektu so imeli za izhodišče vrednost noveea objekta, od te so odšteli amortizacijo in vrednost očuvanega objekta. Pravzaprav so uporabni le temelji. Vrednost zgorele oziroma zadušene živine pa je 13.919.088.00 dinarjev. Skupno je torej požar povzročil škodo za 39-581824,00 dinarjev. V to vsoto ni zajeta vrednost zgorelega traktorja z nakladalcem, ki je bil vre-den 600.000 dinarjev.
Zvedeli smo, da je Zavarovalna skupnost Triglav — območna skupnost za Pomurje v četrtek poravnala odškodninski zahtevek. V Kmetijskem kombinatu Radgona si prizadevajo čimprej zgraditi nov goveji hlev iz montažnih betonskih elementov.
Š. S.
Zakaj malomarnost ?
Posledica malomarnosti je požar na govedorejski farmi kmetijskega kombinata Radgona, ob katerem j e nastalo 60 milijonov dinarjev škode. Naslov članka v Vestniku 10. januarja 1985 sili k razmišljanju, kdaj se začne malomarnost, ali je to neodgovornost ali nepoučenost? Kakor koli že, nesreča se je zgodila in v njej je nastalo za 60 milijonov škode, kar je resno opozorilo ožji organizaciji združenega dela ter tudi širši družbeni skupnosti, predvsem v naši regiji, kjer so podobne nerseče relativno pogoste.
Ne da bi hotel posegati v iskanje vzrokov, menim, da sta bili neodgovornost in malomarnost bili že ob gradnji hleva. Kot je razbrati iz članka, je zmrznila voda v ceveh in skušali so jo odtaliti z odprtim ognjem, od tega pa se je vnela TOPLOTNA izolacija in ostali gradbeni material.
Namen pravilno vgrajene toplotne izolacije je zaščita objekta pred mrazom in vročino, zato mora biti ta material poleg ostalih lastnosti — tudi toplotno odporen, da ne bi prišlo do zamrzovanja vode v objektu. Poleg tega bi sam material — toplotna izolacija-moral biti NEGORLJIV oz. nevnetljiv, ne pa pospeševalec požara.
Res je, da imamo po nesreči vedno vse mogoče in nemogoče rešitve, vendar je resnica v tem primeru ta, da imamo ustrezen top-lotno-izolacijski material v naši regiji. Izdelujejo v Ina-Nafti Lendava pod imenom LEN DA POR — negorljive termoizolacijske plošče.
Od 6 milijard uničenih v plamenih, bi samo 5—6 odstotkov zadostovalo za ustrezno toplotno izolacijo in zaščito 1300 m2 površine zeoreleea hleva.
Poleg nastale materialne škode je vsekakor večja moralna prizadetost ob grozljivem prizoru mrtve živine, ki je pokončana na tako drastičen način v ognju in dimu, pri reševanju nemočne živine pa je bilo ogroženo tudi človekovo življenje, za kar je vzrok malomarnost, povzročitelja pa sta neodgovornost in neznaje. ŠTEFAN SERŠEN
MORAVSKE TOPLICE
PESTRA DEJAVNOST SOBOŠKEGA IT KLUBA MLADIH	. P
Da dobiva koristno preživljanje prostega časa vse večjo veljavo, se nadvse dobro zavedajo tudi v soboškem klubu mladih. Prizadevajo si, da bi v svoje vrste pritegnili čimveč mladih iz mesta in okoliških vasi, zato so v zadnjem času v marsičem poživili klubsko dejavnost. Ob tem pa se srečujejo s problemi predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev — klub mladih deluje v okviru OK ZSMS — pesti pa jih tudi pomanjkljiva oprema. Poleg tega pogrešajo pomoč zunanjih sodelavcev, zlasti mentorjev, ki bi lahko v
mnogočem prispevali razvejanosti dela krožkov.
Sicer pa so prostori
PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE 1985
SOBOČANI DRUGI
k še večji sekcij in
kluba mla-
dih v Murski Soboti, ki so v starem gradu, dokaj primerni za razne aktivnosti mladih. Tu se lahko uveljavijo slikarji, glasbeniki, plesne skupine, gledališčniki, športniki in drugi. Hkrati je omogočeno predvajanje filmov, organiziranje disco večerov, sestankov, predavanj itd. Vse bolj se s svojo dejavnostjo odpirajo navzven, saj niso redka gostovanja članov kluba v številnih krajih soboške občine in drugje. K razgibanemu delu so v minulih treh mesecih veliko prispe-
vale razne sekcije, ki jih je skupno deset.
Likovna sekcija je v minulem obdobju pripravila dve razstavi, s katerima so se uveljavili mlajši avtorji. V ospredju je prizadevanje za čimbolj kakovostno raven, zato v januarju pripravljajo še eno razstavo, hkrati pa tudi začetek likovnega tečaja, ki naj bi ga vodil Sandi Červek. Glasbena dejavnost je slonela predvsem na disco zabavah, s katerimi bodo nadaljevali tudi v prihodnje, uveljavila pa se je tudi glasbena skupina. V okviru plesne sekcije bodo januarja pripravili plesno šolo, saj so se dogovorili s plesnim mojstrom, marca pa bo na programu tečaj izraznega plesa. Literarno-informacijska sekcija je bila najbolj angažirana pri izdaji klubskega glasila Mlada Jelšnica, Gledališče MI pa se intenzivno pripravlja na nastope. V
tej sezoni so se občinstvu predstavili že petkrat. Nadvse dejavna je športna sekcija, zlasti še v malem nogometu, na novo pa bodo spodbudili košarkarje in igralce namiznega tenisa ter šahiste. V dogovoru s planskim društvom Matica bodo spomladi organizirali planinski tečaj, poživiti pa nameravajo tudi dejavnost foto-kino sekcije.
Skratka — v soboškem klubu mladih lahko sleherni mladinec koristno preživi svoj prosti čas.
Prav od mladih pa bo odvisno, v kakšni meri se bodo uveljavile posamezne interesne dejavnosti.
Možnosti vsekakor so, zato ne bi kazalo odlašati s vključitvijo v zanimivo delo kluba mladih v Murski Soboti, ki vsem na široko odpira vrata.
Milan Jerše
TRDKOVA
Pripravljajo
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Še okrog 500 telefonov
V krajevnih skupnostih Križevci pri Ljutomeru in Veržej se v teh zimskih dneh pripravljajo na razširitev telefonskega omrežja. Po končanih delih, za katera bodoči telefonski naročniki skrbno zbirajo sredstva, bodona novo telefonsko centralo v Križevcih pri Ljutomeru priključili okrog 500 novih naročnikov. Zaradi nenehnih podražitev so pravočasno kupili že skoraj polovico podzemnih kablov, napeljavo pa bodo skušali poceniti s prostovoljnim izkopavanjem jaškov.
se na borovo . gost livanje Ne samo v Poznanovcih, tudi v Trd ko vi bodo v predpustnem času pripravili borovo gostiivanje. Odločili so se za tretji februar, zato imajo po-zvačini v petnajstih vaseh v teh snežnih dneh kar precej dela. V vasi se trudijo, da bi s prireditvijo zagotovili nekaj sredstev za dograditev vaško-ga-siiskega doma, kije že pod streho. Doslej so bili pridni. Ob zbranem denarju so pri gradnji opravili okrog štiri tisoč prostovoljnih delovnih ur in zbrali precej gradbenega materiala.
PODPRLI SMERNICE
SREDNJEROČNEGA
RAZVOJA
Na prvi seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti v letošnjem letu so obravnavali več pomembnih točk. Najprej je bil govori pripombah in predlogih na osnutek smernic za družbeni plan soboške občine v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990. O tem je vse do konca lanskega decembra potekala široka javna razprava na različnih ravneh — od družbenopolitičnih organizacij, delegatskih zborov, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti do združenega dela. Večino predloženih sprememb in dopolnitev so -člani soboškega izvršnega sveta sprejeli, o čemer bodo razpravljali še delegati skupščinskih zborov na januarskem zasedanju. Tako naj
bi opredelili razvoj posameznih dejavnosti in področij, nadaljevali z združevanjem sredstev za sofinanciranje manj razvitih krajevnih skupnosti, na področju družbenih dejavnosti pa dali prednost poleg izobraževanja tudi zdravstveni dejavnosti. Nadalje nameravajo v ta dokument srednjeročnega razvoja vključiti tudi predviden referendumski program, v večji meri zahteve bodočega tehnološkega razvoja, nujnost prestrukturiranja gospodarstva v izvoz ter nakazati jasnejšo srednjeročno prihodnost.
Zatem so se nekaj časa zadržali ob predlogu dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985. Sklenili so, da pristopijo
HITRO IN POCENI
V krajevni skupnosti Moravske Toplice so se na nedeljskem referendumu odločili za uvedbo novega krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let. Okrog osem milijonov, kijih bodo zbrali v tem obdobju, bodo namenili za ceste, postopno gradnjo kanalizacije, ureditev avtobusnih postajališč in mrtvašnice, za razširitev ulične razsvetljave, asfaltiranje ulic in nekatere druge naložbe v komunalni dejavnosti tega čedalje bolj vabečega turističnega kraja.
Z udeležbo na nedeljskem referendumu so zadovoljni, posebno še v gornjem delu — Cubru, kjer so se za samoprispevek odločili vsi že pred osmo, malo več potrpežljivosti pa so rabili na drugem glasovalnem mestu — v središču krajevne skupnosti. Kljub temu — ob pregledovanju glasovnic ob 28 upravičeno odsotnih — niso bili razočarani. Glasovalo jih je444, od tega za hitrejši razvoj kraja kar 412.
Katerim nalogam bodo dali prednost, o tem se bodo temeljito dogovorili na sestanku skupščine. Hitro in kar se le da — poceni!
-js-
k omenjenemu dogovoru, ki je dovolj spodbujajoč, saj si soboška občina obeta od njega večji strukturni delež, posebej zato, ker je vprašanje, koliko stroškov bodo lahko z letošnjim občinskim proračunom pokrili. V tej zvezi so tudi sprejeli predlog odloka o proračunu občine za letošnje leto in vanj vnesli nekatere spremembe. Dogovorili so se, da bodo presežek čez 13 milijonov dinarjev namenili za sofinanciranje mreže RTV sistema v naši republiki in za modernizacijo občinske uprave. Ostali višek sredstev pa bo usmerjen v blagovne rezerve, medtem ko bodo prihodke za osebne dohodke, ki bodo • še vedno zaostajali za povprečjem v gospodarstvu, zagotovili iz tekočih prilivov. Na seji pa so sprejeli tudi finančni načrt in delovni program Pokrajinskega arhiva Maribor za leto 1985, pri čemer je treba omeniti, da so lansko leto naredili za soboško občino pomemben seznam arhivskega gradiva.
Milan Jerše
IV Dražgi truljni pohi rižanske Jel
LEP USPEH
;ošah je bil 11. tradicionalni orientacijski taktični pa- ■ , tod ekip organizacij ZRVS in ZSMS Po poteh par- I rižanske Jelovice 1985 pod naslovom Pohod po poti narodnega g heroja Lojzeta Kebeta. Pohoda seje udeležilo 33 občinskih ekip, med njimi tudi ekipa občine Murska Sobota, ki se je odlično ■ odrezala, saj je osvojila drugo mesto s 574 točkami in le za 20 točk K zaostala za zmagovalno ekino Krškeea. Za ekino Murske Sobote so nastopili člani ZRVS Tibor Kuhar, Štefan Kuhar in Jože Časar ter mladinci prostovoljci teritorialne obrambe Ludvik Novak, _ Darko Petrijan in Janko Kikec. Ekipo je pripravljal rezervni ■ vojaški starešina Alojz Kisilak. Uspeh ni bil slučajen, saj se je ■ ekipa začela pripravljati že v juniju ter do same prireditve stop- H njevala priprave. Sobočani so bili s pohodom zelo zadovoljni, | čeprav so morali v hudem mrazu prehoditi 10 kilometrov in premagati višinsko razliko nad 400 metrov, ko je tudi naletaval m
sneg. Med pohodom pa so tudi reševali naloge in streljali z malokalibrsko puško. Za osvojeno drugo mesto so dobili pokal, srebrne medalje in knjižne nagrade.
F. Maučec
NE ZAPRAVITE TEŽKO
PRIDOBLJENEGA ZAUPANJA!”
FINCI VSE BOLJ SPOZNAVAJO NASO DEŽELO
Bo prihodnje leto v Jugoslaviji pravi turistični bum?
Ko je prihajala v Radence n« štirinajstdnevno hujšanje, je mec šaljivimi šestimi pogoji svoji stari turistični prijateljici Sonji Černčič, vodji turistični prodaje v Radenski, navedla tudi, da želi ob manj kilogramih namesto tipičnih modrih skandinavskih las temnolaso pričesko, modre oči in vsaj tri arabske ,.magnate” ... V igri naklučja se ji je prav zadnja želja uresničila, v družbi dveh prijetnih gostov z Bližnjega' zvhoda se je celo pregrešila s hrano, naš zmenek pa v nasprotju z značilno severnjaško natančnostjo prestavila za dan.
Sinikka Salokorpi, predsednica zveze turističnih novinarjev Finske, je pravi svetovni ambasador turizma. Svobodna novinarka, ki živi izključno od pisanja in odkrivanja novosti v turizmu, je odlična poznavalka turističnih gibanj na Finskem in v Evropi, v zadnjih 10 letih pa je prav tolikokrat obiskala tudi našo državo. Za svoje angažirano pisanje o naših turističnih možnostih je pred leti prejela prstan Zveze turističnih novinarjev Jugoslavije na majskem srečanju v Tučepih; po njeni zaslugi finski turisti vse bolj spoznavajo doslej neznane lepote jugoslovanske turistične ponudbe.
TRD BOJ ZA TURISTIČNO POGAČO Z GRČIJO
,,Letno letuje v Evropi 430 tisoč Fincev, od tega jih je letos obiskalo Jugoslavijo 16 tisoč. Medtem ko sta Španija in Italija še zdaleč najbolj obiskani, se boste prihodnje leto z Grčijo gotovo borili za tretje mesto glede obiska finskih gostov”, pravi Sinikka Salokorpi. „Za to imate vse možnosti, saj je vaša dežela polna neizmernih lepot in vsakokrat, ko jo obiščeš, srečaš veliko novega in zanimivega. Žal jo. Finci še premalo poznajo, in vse dokler jim nisem sama predstavila, niso vedeli niti za Plit-vička jezera. Sedaj jih množično
obiskujejo, čeprav je na prvem mestu seveda še vedno lepo Jadransko morje.”
Po besedah Sinikke Salokorpi se jugoslovanskemu turizmu obeta pravi preporod prihodnje leto, ko naj bi po podatkih evropskega združenja potovalnih agencij (TTG) napravil največji korak izmed vseh evropskih turističnih držav. Slovenija pa je — kot meni — precej podobna Finski, mogoče malo manj sama pokrajina, zato pa bolj ljudje in hrana.
Sinikka Salokarpi: „Upam, da boste izkoristili veiike možnosti!” (foto: Jovo Radovič)
ČARTERSKI POLETI IN UGODNA POGODBA
Da bo lahko Jugoslavija prihodnje leto zamenjala Grčijo na tretjem mestu najbolj priljubljenih evropskih držav finskih gostov, sta glavna razloga ugodne cene čarterskih poletov in to, da Finci plačujejo vse naše turistične usluge v svoji valuti.
,,To, da med Finsko in SFR Jugoslavijo ni sklenjena dolarska pogodba, je velika usluga našim turistom' Po svoje pa tudi vašim turističnim delavcem, saj z vse večjim obiskom finski gostje odkrivajo nove in nove turistične
Krajevna organizacija RK je v sodelovanju s krajevno skupnostjo Radenci pripravila za ostarele občane pester kulturni program. Izvedli so ga ci- ■ cibani, učenci osnovne šole in dijaki radenske ■ srednje gostinske šole. Tri najstarejše so tudi ■ obdarili.	■
Foto: Franc Bračko
zanimivosti Jugoslavije”. To, da so letos obiskale slovenska zdravilišča prve skupine Fincev, je sicer v veliki meri njena zasluga, pa tudi plod dobrega dela Sonje Cernčič, ki je kot predstavriica jugoslovanske turistične zveze prva predstavila te možnosti Fincem. ,,V naši edini turistični agenciji Lokamatka so skupaj z nami turističnimi novinarji potrebovali četrt stoletja, da so spodbudili zanimanje za zdraviliški turizem. Sedaj pa lahko poleg Portoroža Finci zvedo v katalogu že tudi vse potrebno o Radencih, Rogaški Slatini in Dobrni”, pravi Sinikka Salokorpi.
V PISARNAH NE ZORIJO TURISTIČNI SADEŽI
Finci nas torej vse bolj spoznavajo, ti vsega radovedni gostje pa nas želijo še bolj spoznati. Po besedah Sinikke Salokorpi so aduti za še večji obisk finskih gostov v naših rokah, potrebno jih bo le znati izkoristiti.
,,Birokracijo poznamo tudi v našem turizmu in najvažnejše je, da se ob uspehih vaši turistični delavci ne bodo uspavali. Turistična hiša ne more rasti v zaprtih pisarnah, ampak le v neprestanem stiku z ljudmi. Predvsem pa je pomembno zaupanje gostov v vaše službe in usluge. Žal se, ko se vrneš domov, najbolj spominjaš pomanjkljivosti. Takšno medvedjo uslugo so turizmu svoje dežele naredili romunski turistični delavci. Pred leti jih je obiskalo skoraj 50 tisoč Fincev, lani le okoli 2 tisoč. Predvsem pa je potrebno z vaše strani še več prodorne propagande v Skandinaviji, več sodelovanja med agencijami in turističnimi novinarji. Sonja Cernčič je dobro zaorala ledino, ko je odšla, pa je že leto dni mesto predstavnika Turistične zveze Jugoslavije za Finsko prazno. Pazite, da vas naši ljudj ne pozabijo!” je sklenila Sinikka Salokarpi.
Vlado Paveo