»-»si iilns v cotwvtt Leto XU.« štev« 26 Ljubljana, sobota $L januarja I93I Cena t Din dpravmàtvo Ljubljana Knafljeva ulica & - reiefoD St 8122. 8123, »124 3125 SI 26 Inaeràtni »ddelek Ljubljana, ftele» bureovs ul - Tel 3492 io 2492. Maribor: Aleksandrova 13 - Telefon št 4255 Cel]«: Kocenova uliea Telefon št 190. eavodih: Ljub-Praha éialo Podružnica cesta St Podružnica št 2. -Račun» pri pošt 6ek ljana it 11.342 1 t 7« We vin i Miim VeHčanstv' v dvor Zagreb, 30 januarja. A A. Tudi danes je prišlo v Zagreb mnogo ljudi iz bližnje in daljne okolice, da vidijo Nj. Vel. kralja in kraljico. Malo pred 3. uro popoldne se je Nj. Vel kraljic? odpeljala iz dvora v zadrtem avtomobilu Packard Ob izhodu ?o jo mase burno pozdravile. Po vsej Savski cesti kier je imela kraljica priti. 50 se zbirale množice, ki so čakale na Kraljico. Otroci 'z vseh šol v tem delu està so se zbrali z zastavicami v roll. Tudi izven Zagreba so cele vasi išle na glavno cesto kjer se ie imela pripeljati krahica Pred seboj so ljudje nosili velike jugoslovenske zastave in pred njimi so korakale seljaške in ga-snske godbe. In ko se je avtomobil res pisnim navdušenjem. Avtomobil je vozil [jo odredbi kraljice v počasnem tempu in kraljica ie ljubeznivo odzdravljala na levo in desno. Obisk Nj. Vel kraljice je veljal Am-ruševemu otroškemu vzgajališču mesta Zagreba v Klinčaselu. Pred vzgajali-ščem je kraljico pnčakal mestni načelnik dr Stepan Srkulj s svojo gospo, s senatorjema Staričem in Neuwalterjem ter direktorjem Ivanom Mausom zdravnikom dr Divilom in kapelnikom Jankom V njihovem spremstvu se je Nj Vel kraljica napotila v prostore vzga-rnlišča. o katerih se je potem najpo-hvalneje izrazila. V pritličju so kra'jici pokazali ambu santo, kjer otroke vsak dan pregledajo Vhod v dvorano oritličja je bil okrašen s cvetjem, trobojmcami in s sliko prestolonaslednika Petra, kar je Nj /el kraljico posebno razveselilo Vsi prisotni so vzklikali kraljici, kralju in princu Petru, nato pa so gojenci ljubko absol-virali kratek program s petjem, dekla-niranjem in tamburanjem Ko so dečk' ravno končali petje, se ie začulo z dvorišča pred zavodom nenavadno vrvenje Prihajali so kmetje tz Klinča sela ki so malo prej pričakali ^j. Vel kraljico, ko se je pripeljala po glavni cesti V dvorano so se čuli vzkliki in zvoki godbe, ki je zunaj svirala Ma čelu povorke je bila mladina z ju-roslovenskimi prapori. Nj. Vel kraljica ie še nekaj časa ostala v ljubeznivem razgovoru z otroci, nato pa odšla na dvorišče, spremljana od svirajočega tamburaškega zbora Ko se ie prikazala pred zavodom, jo je kmetska množica pozdravila z urnebesnim ■lavdušenjem. Po veličastnem sprejemu v Klinča selu. kjer je prebivalstvo izkazalo Nj. Vel. kraljici vso svojo ljubezen in vdanost. se je kraljica odpeljala z avtomobilom proti laski To je bila prava triumfalna pot. zakaj vse hiše. kjer se je peljala, so bile okrašene z zastavami m povsod jo je prebivalstvo sprejemalo z burnimi vzkliki- »Živela kraljica!« V Desmcu. kamor ;e prišla Nj. Vei. tcraljica nekoliko kasneje, je bila takisto cesta na obeh straneh polna jud:. ki so Nj Vel. navdušeno pozdravljali. \vto se je počasi pomikal skozi vas. Prihiteli so stari tn mladi, da vidijo svo-io vladarico, ki jih prihaja obiskat. Iz Desinca je triumfalna pot vodila dalje proti Jaški, kjer je prebivalstvo že zjutraj zvedelo, da dobi obisk kralja ali kraljice. Zato se je vse prebivals'vo zbralo na cesti, da pozdravi svojo vladarico. Bilo je okoli 100 zastav, a iz tisoč grl so orili vzkliki kraljici, kraljj n kraljevskemu domu Navdušenje 3r-3b;-valstva se ne da popisati. Ljudje so ustavljali avtomobil, ker so hoteli, la bi Nj. Vel. kraljica ostala čim delj v njihovi sredi. Nato je avto Nj. Vej. kraljice v počasnem tempu krenil dalje proti Ple-ševcu, kjer si je Nj. Vel. kraljica hote-Vu ogledati panoramo. Tudi v vasi Ple-ševcu je bil sprejem veličasten kakor nov sod. V vasi Rude se je takisto zbrala množica vaščanov s šolsko mladino. Tam je malo dekletce pozdravilo Nj. Vel kraljico in ji predalo šopek cvetja. Ko je kraljica zapuščala Rude. so z bližnjega griča zažgali možnarje. da tako sporoče Samoboru, da prihaja tja kraljica. Priprave za volitve predsednika avstrijske republike Posvetovanja zastopnikov večinskih strank - Volitve zveznega predsednika bodo bržkone jeseni Dunaj, 30 januaria, d. Včeraj so imele večinske stranke pod predsedstvom zvez» nega kancelarja dr Enderia razgovor o zveznega določitvi roka volitve novega predsednika Krščanski socialci so nastopTli za odsjoditev volitev do jeseni, dočim je Gospodarski blok zahteval čim prejšnje volitve Zvezni k incelar dr Ender je opo* zori!. Aa b' bi? notranje bo izvoljen za predsednika, se danes še ne more reči Krščansk' socialci bodo bržkone vnovič postavili za kandidata Mi» klasa, čeprav so mnogi med njimi mnenja, da b' morala stranka ponuditi to čast dok» torju Seiplu Socialn demokrati bodo str« njeno glasovali za dr. Kirla Renn er ja, srednje stranke pa za dr. Schobra. Prva volitev bržkone ne bo prinesla končnove* Ijavnega rezultata Končna odločitev bo vsekakor odvisna od socialnih demokratov, kj sedai bržkone ne bodp več glasovali, ako nt bodo prodrb s svojim kandidatom, za desničarskega Miklasa. ker je njihovo po« stopanje pri zadnjih volitvah izzvilo med oristaši precej nezadovoljstva Bržkone bo= do v ožji vol'tvi glasovali za dir. Schobra ker je pričakovati od njega, da bo znil primemo zastopati avstrijsko republiko napram inozemstvu. Novi rimi un ski tiskovni zakon Bukarešta, 30. januarja fi. Na kongresu novinarjev je predsednik Maurodi izjavil, da bodo po želji kralja Karola izdelali novi zakonski načrt o tisku novinarji sami. ne pa vlada. Velik požar v Tolda Tokio, 30. januarja d. Kakor poroča agentura Indopacifique, je v nekem predmestju uničil požar 120 hiš. Človeških žrtev ni bilo. FINANČNI POLOŽAJ JUGOSLAVIJE JE ZADOVOLJIV IN ČVRST Važne in odločne izjave finančnega ministra — Energična zavrnitev tendencioznih izmišljotin — Stabilizacija dinarja Zagreb, 30 januarja, AA. Finančni minister dr Švrljuga je sprejel danes novinarje in jim dal daljšo izjavo, v kateri je izvajal med drugim: Pomen prihoda Nj Vel kralia in kTa-Ijice v Zagreb ie bi1 zadosti podčrtan v naši celokupni javnosti En sam trenutek na ulicah v teh prazničnih dneh mora pokazati vsakemu dobromislečemu opazovalcu, s kakšno iskreno navdušenostjo je Zagreb sprejel svojega kralja m svojo kraliico in kakšno ljubezen je celokupno prebivalstvo pokazalo do kraljevskega doma Zagreb je v prazničnem razpoloženju ker se zaveda po mena dogodkov ki prihajajo kot potrdilo in izraz želje našega vzvišenega vladarja da pride v neposredni dotik z narodom in tako na novo razširi tisti remelj. na katerem sloni in bo slonela srečna in napredna bodočnost velike in 'epe Jugoslavije In ta temell le poool-na in traina skladnost teženj in strem-Henj kralja in naroda. Ni pravega in iskrenega rodoljuba, ki ne bi v teh dneh občutil zadovoljstva in veselja v duši. A vendar se je zgodilo, da baš v teh dneh skušajo zlonamerno izzvati nemire v nekih vrstah meščanstva Dogodilo se je tudi do zdaj večkrat. da so zlobni liudie razširiali lažnive vesti o dozdevnih intencijah vlade v nekih vprašanjih. Vendar ni bila no- bena teh vesti najbrž izmišljena z manj inteligence in z večjo zlobnostjo ter razširjena v javnost, kakor vest o neki prisilni štednji. ki jo baje vlada želi izvesti. Ta vest je prišla bogzna odkod in trdila je. da pripravlja vlada celo nekak osnutek zakona o tej stvari. Razume se. da je v glavi tistega, ki je tako vest lansiral. bila samo ena želja, da vsaj za trenutek izzove pri nepoučenih ljudeh zmešnjavo in strah, da bi država s takim prisilnim varčevanjem hotela dobiti denarja za svoje potrebe Prosim vas, demantlraite to vest najka-tegoričneie! Ne moj kolega minister za trgovino in industrijo, ne laz nimava oojma o takem dozdevnem zakonskem osnutku. Nihče v vladi ni niti mislil, niti ne misli na tak način zbirati za državo potrebna sredstva Lahko vam tudi izjavim. da vlada niti nima potrebe po kakršnihkoli izrednih ukrepih za poravnavanje državnih potreb Naš finančni položil Je navzlic gospodarski krizi popolnoma normalen. Državni dohodki pritekajo v popolnoma zadovoljivem obsegu, popolnoma v okviru proračunskih predvidevanj Vse državne obveze se napram vsakomur redno izolačujelo. Skratka, v dana^niem finančnem po-ložaiu države ni ničesar, kar bl zbulalo kakršnokoli boiazen s katerekoli strani. Vlada mirno onravlja svoje posle po pro- „Postopno uvajanje dejanske demokracije" Sodba uglednega poljskega lista o bilanci dveletnega dela na preporodu Jugoslavije Variava, 30. jan. AA »Gazeta PolSKa« prinaša zanimiv člamek o uspehih sedanje* ga režima v Jugoslaviji. Članek med -Iru» gim navaja: »Energični ukrep kralja Aleksandra, ki je 6 januarja 1929 ukinil ustavo, m prav nič prizadel načel demokracije, ker »ta ▼ kritičnem času. ko je država hitela v po» gubo. tak ukrep zahtevala patriotizem tn državniška modrost. Zaradi blagime drža» ve je bilo potrebno, da kralj za netta; Ca» sa izloči demokratske ustanove, da bo nnel proste roke za veliko akcijo sanacije na» rodnega življenja v znamenju jugosioven» ske idej t Novi sistem fe z uspehom presta• dve» letni preskusni ogen) in si pridobil vse več in več pristašev celo iz krog o» svoliti nedavnih protivnikov. Vršilec velikih nalog kralja Aleksandru, general Peter Žrvkovič. predsednik mnn« strskega sveta, izvaja kraljev program Poln energije in vere v pravično «t*ar. ie predsednik jugoslovenske vlade v jako kratkem času uspel privesti državo na pot ozdravljenja Tako se v jugoslovenskem oolitičnem življenju postopoma uvaja de» janska demokracija, tako da ima oto, kar ie bilo prej urejeno samo z zgodovinskim aktom samega kralja, danes že éi'ok te» mei j Jasno ie že, da večina naroJa pod» pira kraljevo politiko. Geslo »Kran in na» rod« je postalo splošna krilatica. Novi si» stem vzdrži tudi vsako nasprotniško pro» oartindo. Jugoslavija naglo napreduje. Gospodar* ska vprašanja prihajajo danes na prvo me» sto in treba se je potruditi z vs;mi sila» mi, da se rešijo v duhu enakopravnosti ln narodne solidarnosti. Namestu sTankar» skega prihaja zdaj plemenito teicmovanle, da se napravi čim več v blagor naroda in države. Narod je poln zaupanja do vr» hovnega voditelja kralja in zavest io stopa po poti ozdravljenja in reda, ponosen, da more prispevati h konsolidaciii s tem k splošni konsolidaciji in pacifikaciji Ev» rope.« Avstrijsko-madžarsko sodelovanje Glavni steber avstrijsko-madžarske politike je prijateljstvo z Italijo in Nemčijo Budimpešta, 30. lan. d. Madžarski ministr. ski predsednik Bethlen je v zunanjem odboru madžarskega parlamenta poročal o svojem posetu na Dunaju. Poudarja) je, da so imele mirovne pogodbe namen napraviti zagvozdo med obema državama 'n da ie bilo treba zato dalje časa za fot maino rešitev nastalih vprašanj. Zbližanie je mnogo ovirala agitacija madžarskih emigrantov v dunajskem tisku, s katero se ie podkopaval kredit Madžarske v inozemstvu. Ne more se tudi reči, da so svoječasne avstrijske vlade podvzeie vse. kar bi bilo v tem pogledu v interesu dobrih sosednih odnošajev potrebno. V zu-nanje-političnem oziru so se avstrijske vlade mnogokrat vdajale v važnih vprašanjih vplivu držav, ki so bile napram Madžarski neprijateljsko razpoložene. Tudi v gospodarskem oziru ni našla Madžarska v preteklosti mnogo razumevanja. V teku let se je polagoma počela pojavljati izprememba. Gospodarska kriza je postajala čim dalje občutnejša in v obeh državah se je pojavljala želja po ožjem gospodarskem sodelovanju. V taki atmosferi je na Dunaju razpravljal z odgovornimi avstrijskimi državniki o vseh vprašanjih, ki se tičejo v»beh držav. Pri tem je došlo do popolnega sporazuma, ki bo mogoče olajšal sodelovanje. Jamstvo za to tvori prijateljska, poravnalna in razsodiščna pogodba, ki je bila podpisana na Dunaju in ki izpopolnjuje pogodbo iz 1. 1923. Trdna podlaga sodelovanja je skupna nso-da ki te zadela premagance Sodelovanje bo olajšalo tudi lejstvo, da tvori tako za avstrijsko kakor madžarsko politiko prijateljstvo z Italijo in Nemčijo glavni steber, kakor tudi dejstvo, da ni zbPžanie Avstrije in Madžarske v nobenem nasprotstva z interesi kake velesile. Glede na to je zadržanje francoskega tiska neumljivo. ker bi moral z veseljem pozdravljati s francoskega stališča vsako politiko, ki zagotavlja obstoj Avstrije in njeno neodvisnost Iz vsega Je razvidno, da njegovo potovanje na Dunaj nikakor ni imelo namen osnovanja kakega evropskega bloka Madžarska ima z Avstrijo posebne skupne interese, zaradi česar obstoja potreba ožjega sodelovanja in zaradi česar je tudi odveč iskati umetnih vzrokov. Končno Je Izjavil grof Bethlen, da je bil namen njegovega potovanja na Ehmaj tudi pospešitev gospodarskega sporazuma, ki bi zagotovil Madžarski izvoz agrarnih produktov, Avstriji pa omogočil povečati izvoz industrijskih proizvodov. Dosedanje sodelovanje Avstrije in Madžarske na gospodarskem polju ni bilo zadovoljivo za nobeno stran, temveč potrebuje izpopolnitve v smeri proti Italiji in Nemčiji. Seveda mora Madžarska tudi stremeti, da sklene primerno pogodbo s Češkoslovaško. Budimpešta. 30 januarja, g. Danes se je zglasil francoski poslanik v Budimpešti De Wienne pri ministrskem predsedniku, da bi se informiral po nalogu svoje vlade o zadnjem niesrovem bivanju na Dunaju in vseh dogodkih, ki so s tem v zvezi. Grof Bethlen je pri tej priliki izrazil svoje za Su» denje nad načinom pisanja in stališčem, k! sa je zavzel pariški tisk glede na njegov obisk na Dunaju. Ministrski predsednik je naglašal da je že pred svojim odhodom kakor tudi v času svojega bivanja na Dunaju in končno tudi po povratku v Budimpešto ponovno iziavil. da njegova pogajanja v Avstriji nikakor niso naperjena proti tretji državi in razen tesa tudi niso v na-sprotstvu z interesi francoske vlade. Tej izjavi ministrskega predsednika je sledil daljši razgovor. Katastrofalen nožar v newyorskem gledališča Newyork, SO. januarja č Prt požaru gledališča na Broadwayu je bilo ranjenh 19 ognieerascev in trije fotografski reporter-ji. Požar je nastal, ker je v soseščini izbruhnil ogenj v nekem ateljeju. i gramu, ki si ga je zadala. Dozdaj izvedeni del programa je v finančnem pogledu pokazal že svoje rezultate, ki se bodo. upam, že v bližnji bodočnosti pokazali še v jasnejši luči. Najmarkantnejša točka v tem nadaljnjem delu programa vlade je vsekakor zakonska stabilizacija dinarja, ki bo v danem trenutku dekretirana na temelju priprav, ki so dozdaj izvršene Čeprav je do-.daj bilo že večkrat v nai-svečanejši obliki uradno obiavlieno, da bo zakonska stabilizacija dinarja izvedena na današnjem kurzu, vas prosim, ponovite tudi zdal, da nihče niti ne misli na stabilizacijo po nekem kurzti, ki bi se le najmani rarlikova! od današnje fakt»čne vrednosti dinarja v zlatu. Vlada se zaveda ogromnih perturba-cij v gospodarskem življenju države, ki bi jih izzvala izprememba bodisi navzgor ali pa navzdol v vrednosti denarja. in niti ne misli na tako usodno solucijo. Zaključujem s prošnjo na vas, zastopniki tiska, da zastavite vse'voje sile za to, da pomagate odpravljati zmote pri nepoučenih ljudeh iti da ne daste, da bi se lažne vesti zasidrale In vznemirjale naivne Hudi. Zlasti ne danes, ko bi morali biti vsi zadovoljnJ in srečni, da se med nami nahaja vzvišeni kraljevski par. Italijanska vojna misija. za Bolgarijo Beograd, 30. jan. M. Po poročilih možem» skih listov je italijanska vlada pristala na prošnjo bolgarske vlade, da odpošlje ▼ Bolgarijo vojno misijo, ki naj bi skrbela za izvežbanje bolgarske vojske. Italija ima že svojo pomorsko misijo v Turčiji, orožniško misijo pa v Grčiji. Bolgarski li» sti dem an tirajo omenjeno vest evropskih listov. Tako n. pr. pravi »Slobodna Reč«, da so te vesti izmišljene, ker bolgarska vojska ne potrebuje tuje misije za organi» zacijo. List naglaša pri tem miroljubno politiko Bolgarije. Italija posreduje med Turčijo in Albanijo Beograd, 30. jan. p. Po vesteh iz Cari» grada je italijanski poslanik v Ankari ba» ron Aloisi po nalogu svoje vlade posredo» val pri turški vladi, naj ponovno vzposta» vi diplomatske odnošaje z Albanijo Ka» kor znamo je Turčija prekinila d plomat» ske odnošaje z Albanijo, ko se je Ahmed beg Zogu kot predsednik republike pro» glasil za kralja. Vesti o revolucionarni organizaciji v Albaniji Beograd, 30. januarja M. Grški listi objavljajo vesti o obstoju močne tajne organizacije v Albaniji, ki je naperjena proti režimu in proti kralju Zogu. Listi prinašajo vesti iz Tirane, da že nekaj časa prejemajo mnogoštevilne albanske ugledne osebnosti in zastopniki albanskih oblasti anonimna grozilna pisma. Taka pisma so prejeli minister Frasari, predsednik parlamenta Kotas, general Aranitasi in druge ugledne osebnosti. Pisma zahtevajo od njih, naj izpremene svojo politiko, ker bodo drugače umorjeni. Podpisana je na njih >črna roka«. V Korči so izsledili večje število komunističnih proglasov. Zaradi omenjenih pisem so bili aretirani štirje profesorji tehnične šole v Tirani ter neki dijak, ki so osumljeni, da so jih pisali. Pogreb dr. Veljkovica Beograd, 30. jan. p. Na novem pokopali» šču je bil izvršen danes zelo skromno brez govorov in vencev pogreb bivšega finanč» nika in večkratnega ministra dr. Voje Veljkoviča. Pogreba so se udeležili mno» gi bivši ugledni politiki. Podpore siromašnim V», IHWV «1 uciteluscmkom Beograd, 30 januarja AA. Dokler ne bo izdelan poseben pravilnik na podlagi paragrafa 3. zakona o učiteljskih šolah o državni podpori siromašnim učencem je izdal minister za socialno politiko tole odredbo: 1. Državne subvencije se bodo dajale ▼ okvirju proračuna za leto 1930-31 kot podpore učencem učiteljskih šol. ki imajo odličen ali prav dober uspeh 2. Kot odlični se smatrajo učenci, fci imajo na koncu prvega tromesečja iz več predmetov odlično kakor prav dobro ia nobenega reda dobro Kot prav dobri se smatrajo učenci, ki Imajo na koncu prvega tromesečja iz voč predmetov prav dobro kakor dobro tn nobenega* reda slabo 3 Odlični učenci dobijo 350 Din mesečno, prav dobri na 300 Din. 4. Kot siromašni učenci se smatrajo oni, pri katerih odgovarjajo pogoji razpisu f. N. 19349. Iz leta 1929. 5. Odredbe členov pri paragrafih 3, 6, », 7, 8. 10 In 11 pravilnika o podporah revnim učencem učiteljskih šol z dne 28. oktobra 1925, ki ostanejo še dalje v veljavi, se bodo unorabljale pri podeljevanju podpor «acajenin učencem. Nova francoska vlada Po kratki, štiridnevni krizi ima Francija zopet novo vlado. V njej so zastopane v glavnem iste stranke kakor v dveh Tardieujevih vladah; samo nekaj ministrov je bilo izmenjanih in vlada je dobila ime, Lavalova. Toda vlado bi bil Lavai lahko sestavil že pred tedni, ko je imel po Tardieujevi demisiji mandat za sestavo nove vlade. Vendar pa takrat tega ni hotel storiti, temveč je vztrajal na tem, da bi morala biti v njegovi vladi močno zastopana tudi levica. Zato je presenetilo, da se je sedaj zadovoljil z vlado, ki ima pretežno desničarski značaj. Dasriravno je Steegovo vladanje trajalo samo nekaj tednov, je le pokazalo, da desničarsko krilo sedanjega parlamenta ni tako močno, kakor se je vedno hvalilo ter da si stojita nasproti dve skoraj enako močni skupini, od katerih rt* more nobena aspirirati na politiko močne roke ali absolutno moč v državi. Steegova vlada namreč ni padla po zaslugi desničarske opozicije, ampak s pomočjo komunističnih glasov, ki so s principijelnega stališča proti vsaki vladi, naj si bo že vlada levice ali desnice. Dokler se oba tabora ne sporazumeta, bo vsaka vlada zelo nestabilna in stopala bo vedno s strahom in negotovostjo pred parlament. Francoski politični krogi so že davno uvideli to rano v domačem javnem življenju, zato so se ves čas po padcu Pomcarejeve vlade prizadevali ustvariti koncentracijsko vlado, ki bi se nasla-niaila na centrum in segla od socialistov do skrajne desnice. Ciilj vseh manda-torjev za časa zadnjih štirih vladnih kriz je zato bil sestaviti vlado, v kateri bi bili zastopani tudi radikali in del desnice. Toda taka vlada bi bila številčno res zelo močna, bila bi pa notranje prav sfaba, ker bi se naslanjala na skupine, ki jih ločijo skoraj nepremostljiva nasprotja. Samo Poincaréju se je po vojni posrečilo sestaviti 1. 1926 tako vlado, ko je Francija stala pred finančno katastrofo. Čim pa je nevarnost minuli. je radikalna stranka na svoji skuo-sčtni v Angersu leta 1928. sklenila, da ne bo več sodelovala z desnico, in to je povzročilo padec Poincaréjeve vlade. Lava! bi bil obakrat, po Tardieuje- ! vem in po Steegovem padcu, tudi rad sestavil koncentracijsko, aili pa vsaj močno koalicijsko vlado, vendar pa mu to ni uspelo. Novi francoski kabinet torej ni »vlada sprave«, temveč nov bojni kabinet, ki ima proti sebi zopet strnjeno levico. Borba med desnico in levico, ki je že od leta 1928. izredno ostra, bo trajala z nezmanjšano srditostjo naprej in dajala ton vsemu političnemu življenju Francije. Naloge, ki stoji pred njimi nova vlada, bodo zaradi tega še težje, sai bo Lavalova vlada morala spraviti pod streho državni proračun in izvesti volitve za predsedstvo republike. Razen tega izdelujejo sedaj v Franciji z vso energijo nov gospodarski program, ki naj prepreči, da zajame val svetovne gospodarske krize tudi Francijo, oh enem pa se že tudi pripravljajo na nove parlamentarne volk ve, ki se bodo vršile najkasneje v začetku prihodnjega leta. Vse to so stvari, ki bi zahtevale močno vlado, sestavljeno od vseh pozitivnih faktorjev frane, političnega življenja, Lavalova vlada pa sloni v prvi vrsti na skupinah, ki v zadnjem času izgubljajo svoj vpliv in pristaše med narodom in ima razen tega proti sebi enotno fronto vse levičarske Francije. Zato ji splošno prerokujejo, da njeno življenje ne bo dalje od življenja Stee-govega kabineta. Zunanje ministrstvo je ob r žal tudi v novi vladi preizkušeni Aristide Briand. čeprav pripada sam levičarskemu krilu. S tem je hotel Lavai pač pred vsem svetom pokazati, da bo ostala francoska zunanja politika tudi pod njegovim režimom v dosedanjem tiru. Seveda pa bo Brandovo v I.avr>,'ov' vlad" težje kakor je bilo v Steegovi. v kateri je ogromna večina ministrov podpi- Nastopna avdijenca poslanika dr. Kramerja Novi poslanik je včeraj svečano izročil svoje pove-rilne listine prezidentn Masaryku - Dva pomembna govora ViM"C"a tranjega prepričanja. Briand se bo moral v La vaio vem kabinetu boriti s slič-nimi težkočami, kakršne so mu delali njegovi kolegi v obeh Tardieujevih kabinetih. Toda vsaj za dogledno bodočnost bo določal smernice francoski zunanji politiki še on in to je glavno, kar je Evropo in t e re sira! o pri spremembi francoske vlade. Program Lavalove vlade Nova francoska vlada hoče nadaljevati miroljubno politiko - Lavai napoveduje obsežne gospodarske reforme Paril, 30. januarja. 8. V vladni izjavi, ki je bila danes prečitana v zbornici, je izjavil ministrski predsednik Lavai med drugim: Vlada sicer ne bo uresničila dalekosežne republikanske antante, ki bi bila zelo po trebna. vendar pa upa spričo važnosti dela. ki pa je treba rešiti, da bo s sodelovanjem parlamenta lahko izvršila pozitiven program. Francija, ki neomajno vztraja na miru, bo metodično in potrpežljivo delala dalje za organizacijo svetovnega miru ter sodelovala pri delu vseb narodov, ki jih na vdaia enak duh. Vlada bo podpirala delo zbližanja med narodi, ne da bi pri tem opustila skrb za lastno varnost. Trulila se bo za sporazum z drugimi narodi ter skušala izvesti racijonalno in pravično omejitev ob ©rožitev in nadaljevati politiko deželne obrambe, da zagotovi varnost in neodvisnost Francije. Vladna^ izjava se bavi nato z vprašaniem lajiških šol, ki naj ga ne smatrajo za bol- no vprašanje, temveč kot jamstvo svobode vesti. Kot uesporedno važno nalogo označuje vladna izjava sprejetje proračuna brez uvedbe novih davkov ter zakonskega osnutka o gospodarski reformi in podpori za kolonije. Osnutek poudarja, da je Francija prav sedaj, ko se kažejo v inozemstvu znaki za popust svetovne gospodarske krize, zašla v krizo Vlada se bo potrudila, da bo zagotovila kmetom Dravično odškodnino za njihovo delo. stabilizirala cene, ki jih je omajala ta kriza, zagotovila trg za prodajo, znižala stroške produkcije ter podpirala vsako inicijativo. ki bo šla za tem, da se ■zgradijo kolektivne organizacije. Glede na zadnje dogodke na finančnem ooliu izjavlja vlada, da bo storila vse, da bo justica poslovala hitro in točno. Izjava se zaključuje s pozivom na zbornico, naj podpira vlado ter stremi za tem, da omogoči konstruktiven program preko vseh strankarskih bojev. Priprave nemških nacionalistov za državi iansko voino Berlin, 30. januarja, d Republikanski list »Alarm«, ki imi predvsem za c;jj pobijanje narodmh socialistov, je objavil razne do* kumente, iz katerih je razv'dno. kako se pripravljajo narjxhv socialisti za državi i-m» sko voino Po njegovih odkritjih je v Ber, linu samo 651 "5 organiziranih narodnih so» cialistov, dočim znaša število organ ;zira» nih socialnih demokratov okrpg 80.000 Od 6815 organiziranih narodnih socialistov jih je samo 2269 v ranada*nem oddelku Tij» no povelje napadalnega oddelka vsebuje navodila za transport narodnih socialistov pri nenvrih Pri vseh transportnih kolonah mora io biti sprednje in zadnie straže mo» tornih bicikHstov v civilu ki morajo takoj poročati voditeljem o poiavu nasprotnika. Nadalje se doznava. da skušajo napada'ni oddelki ustvariti zdravniška organizacijo. V nekem drugem povelju se poziva io stran* kini pristaši naj ne zaupajo državnim bramhnim oblastem in nai se ne spuščajo v zveze s čl ini državne brambe. V sTučaru nasprotnega postopanja ne morejo priča* kovati nobene podpore stranke pred sodi» ifiem. Nemčija proti inozemskim sezonskim delavcem Berlin, 30. januarja d. Državni zbor je snoči odobril smernice o zaposlitvi inozemskih delavcev v Nemčiji v 1. 1931., ki jih je izdelal državni minister za delo. Po teh smernicah se bodo inezemski delavci v bodoče najemali samo še za dela pri gojitvi sladkorne pese in sicer samo v obratih, ki imajo najmanj 25 oralov s sladkorno peso posejane zemlje, ki pa bodo smeli najeti samo dve tretjini sezonskih delavcev, kolikor so jih imeli 1. 1930. 80 odstotkov inozemskih delovnih moči morajo biti ženske. Sprejeta je bila tudi od pruske vlade predlagana resolucija, ki izraža pričakovanje, da bo državni urad za jfosredovanje dela skušal preskrbeti za kmetijstvo primerne domače delovne moč4 na.nesto inozemskih, in da bo odtegnil podpore onim brezposelnim. ki bi se branili brez upravičenega vzroka prevzeti kmetijsko delo. Šest milijonov brezposelnih Newyork, 30. januaria. AA. Začetkom januaria je bilo v Združenih državah 5.700.000 brezposelnih. Pri tem niso všteti poljedelski delavci in uradniki Izgredi brezposelnih železničarjev v Bukarešti Bukarešta, 30. januarja, p. Včerajšnjih demonstracij nezaposlenih železničarskib delavcev pred rumunskim ministrstvom prometa se je udeležilo 5000 železniških nameščencev, ki so s silo hoteli vdreti v poslopje prometnega ministrstva. Nastopiti je moralo ogromno število orožnikov, ki so razgmalii demonstrante. Ob tej priliki je bilo oddanih več revolversk.ih strelov. Preiskava je ugotovida, da je bilo med demonstranti več komunističnih agentov, ki so imeli pri sebi orožje. Pet oseb je bilo aretiranih Od ranjenih, ki so bilii prepeljani v bolnico sta dva umrla Preiskava je -fognala, da so bile te osebe ranjene daleč Iz vrst demonstrantov s krogljami. kakršnih nimajo orožniki. Ugotovljeno je torej, da so bili ranjen! od agentov provokaterjev. Bukarešta, 30. jan. g. Delavec, ki je bil pri včerajšnjih demonstracijah ranjen s kroglo v želodec, je danes podlegel poškodbam. Po dosedanjih podatkih je bilo ranjenih 13 policijskih nameščencev. Število ranjenih delavcev ni mogoče ugotoviti, ker so se skoro vsi iz strahu pred aretacijo poskrili, vendar pa se zatrjuje, da je zelo visoko. Policija trdi, da ni padel prvi strel iz njenih vrst, temveč iz pušk komunistov, ki so bili skriti v okoliških hišah. PoMcija je še vedno v strogi pripravljenosti. Vseh je bilo aretiranih 270 oseb, izmed katerih pa je večina izpuščena. Demonstracije brezposelnih na Madžarskem Budimpešta, 30. januarja g. Dopoldne Je prišlo pred občinskim domom v Czorpadu do novih demonstracij brezposelnih. Odposlanstvo brezposelnih je odšlo k županu, da zahteva od njega delo. Pred občinsko hišo se je zbralo več tisoč ljudi, ki so čakali na izid intervencije. Ko se je de-putacija vrnila ? negativnim uspehom, je množica naskočila občinski dom ter zasedla hodnike, da bi dobila župana v roke. župan Je telefoniral po policijsko pomoč. Ko je policija prišla, se je množica uprla, nakar je policija nastopila proti njej z golim orožjem. Demonstracije so se na trgu ponavljale, nakar je policija zaradi ojače-nja pozvala še gasilce, ki so demonstrante razgnali s curki vode. Nekaj oseb je bilo ranjenih. Policija je aretirala številne osebe. Praga, 30. januarja, s. Danes je minister dr. Kramer izročil prezidentu Masaryku svoje poverilnice. Pred palačo jugosloven-skega poslaništva se je pojavil ob 11.30 eskadron konjenice, ob 11.40 sta prispeli tiakaj dve odprti gala - kočiji prezidenta Masaryka z vpreženimi belci. V njih sta bila šef protokola in ceremonij predsednika republike minister Strimpl v spremstvu le-eaciiskega svetnika zunanjega ministrstva. Poslanik dr. Kramer je s svetnikom Laza-revičem pričakoval ministra Strimpla v pa-iači poslaništva ter odšel nato v njegovem spremstvu v kočijo. V drugem vozu sta sedala svetnik Lazarevič in legacijski svetnik čel. zunanjega ministrstva. Ko je voz krenil izpred poslaništva na ulico, je oddalo vojaštvo častno salvo, nakar se je polovica eskadrona postavila na čelo in ob stran kočije, druga polovica pa kot zaključek. V lahnem diru je krenil sprevod oroti gradu. Po ulicah so ljudje «impatično i.ozdravljali novega poslanika bratske Jugoslavije. Pred gradom je bil postavljen vo|a-ški špalir, ki je ob prihodu prezentiral puške. Na dvorišču je stala častna četa z vojaško godbo in zastavo. V trenutku, ko je krenila kočija s poslanikom dr. Kramerjem na trg pred glavni vhod, je zaplapolala na gradu poleg zastave prezidenta tudi velika zastava jugoslovenskega kralja. Ta zastava je ostala na gradu vse popoldne. Pred gradom se je zbrala velika množica gledalcev, med njimi mnogi Jugosloveni ter polnoštevilno člani jugoslovenske trgovinske delegacije. Kočiji sta se ustavili pod zastavo častne čete. Ko je poslanik dr. Kramer izstopil, je godba zaigrala jugoslovensko himno, ki jo je poslanik s svojim spremstvom poslušal odkrite glave. Nato je poslanik dr. Kramer v spremstvu ministra Strimpla obšel častuo četo ter se podal nato k slavnostnemu stopnišču,^ je bilo rdeče pregrnjeno. Pred stopniščem so pričakovali novoimenovanega poslanika poveljnik grada, zastopniki zunanjega ministra in zastopniki nrezidentovega kabineta. Poslanik dr. Kramer je odšel nato v prvo nadstropje, kjer ga je pričakal šef civilnega in vojaškega kabineta predsednika republike. Točno ob 12. so se odprla vrata v avd!» jenčno dvorano. Poslanik dr. Kramer je stopil, spremljan od najvišjih reprezentan-tov v dvorano, kjer ga ie stoje pričakoval prezident republike T. G. Masaryk z zunanjim ministrom dr. Benešem ob desni. Nagovor poslanika Kramerja Poslanik dr. Kramer je po izročitvi po» verilnih lnstin nagovoril predsednika Ma« saryka z naslednjimi besedami: »Gospod prezident! Cast mii je izročiti Vam listine, s katerimi me je moj vzvišeni suveren Nj. Vel. kralj Jugoslavije poverili pri Vaši ekscelenci kot svojega izrednega nosi in tka in opolromoinega ministra. Srečen sem nad tem svojo m poslanstvom in prosim Vas, gospod prezident, za Vašp na» klonjenost in pomoč Potrudil se bom kar največ, da deluiem v duhu Vašega velikega vzgleda in Vaših naukov, ki so generacijam slovanskih mož dali osnove za požrtvoval» no sistematično delo med lastmm narjvdom in v slovanski zajednici, posebno pa še za najtesnejše bratsko kulturno in gospodT» sko sodelovanje češkoslovaškega in jugoslo» venskega narodia. V polnem razvitku svoje konsolidacije si Jugos'avija bolj ko kdaj želi, da bi v ner"zrušeni enoti s svojo se« stro Češkoslovaško dokazala ku'turno in ci» vdizatorično silo slovanstva. B;stvo naših narodov in držav je zanesljiv sotrudnik pri delu za prijateljstvo in mir med narodi. Siguren sem, g^pod nrezident, da se bom nri vršenju svoiih dolžnosti v smeri sreč» n'h tradicij naših narodov smel zanašati na Vaše tako dragocene s:mr>atije in polno podporo V1 še visoke vlade. Prosim vas, gospod prezident, da me počastite s svojim zaupanjem. Po vplii našega vzvišenega kra» Ija in vsega jugoslovenskega naroda, p-* tu» di po svoji globoki notranji že'ri bom storil vse. kar je v moiih močeh, da bi v tesnem sodelovanju z Vašo visoko vlado &"m ty>li nrospevala velika ideja češkosY>vaško»iugo» slovenskega bratstva, im se oddolžiil obve» z am, ki nam jth nalagajo krasne tradicije naše minulosti in velike naloge naše bodjpč» nosti.« Odgovor prezidenta Masaryka Na odgovor poslanika dr. Kramerja je odgovoril prezident republike T. G. Mat saryk: Gospod minister' Z veseljem jemljem iz Vaših rok listine, s katerimi Vas je Nj Vel. kralj Jugoslavije, Vaš vzvišeni vladar, poveril kot izrednega pioslanika in opolno» močnega ministra v češkoslovaški. Vi ne prihajate k nam kot tujec in tud: naša dr» žava Vam ni tuja dežela Misija, v kateri sedaj prihajate semkaj. Vam bo nudila priložnost, da boste nadaljevali s svojim prejšnjim delovanjem ki gre za poglobitvi» jo medsebojnih jugoslovensko»češkos'pva» ških odnosa jev Prijateljstvo med naš:ma obema državama je že sedaj zas;dnno v dušah obeh narodov, vendar je potrebno, da se naša medsebojnost izvede tudi pr ktič» no Vi prihajate naravnost v na jživahnejša pogajanja za ureditev n^ših medsebpjnih gospodarskih odnošaiev, čijih ugodna in obema stranema koristna ureditev pomeni naravno in potrebno posledico in dopolni» tev tesnih odnošaiev našega političnega pri» jatelistva in našega zveznega razmerja. Omenjam Vam ta problem, ker je ravn*> pereč. Je pa še vrsta drugih problemov ku'» turnega in socialnega značaja, ki niso nič manj pomembni in nujni. V tem našem de» lu lahko, gospod poslanik, računate na mo» jo polno podporo in na najodkritosrčnejše sodelovanje vlade republike. Izrekam Vam najprisrčnejšo dobrodošlico in Vam želim ponoln uspeh!« Ko je prezident Masarvk zaključil »voj odgovor, je podali poslaniku dr. Kramerju roko in mu rekel še enkrat: »Dobro nam došli! Nadaljevali bpmo svoje staro sode» lovanje.« Masaryk in ljubljanska univerza Nato se je razvil živahen razgovor, v katerega je često posegal tudi zunanji minister dr. Beneš. G. prezident je vzbujal spomine na pretekle čase in se še posebej interesiral za slovenske razmere. Omenil je, da se jutri vrši njegova promocija za častnega doktorja ljubljanske univerze. Zanimal se je za napredek ljubljanske univerze, vprašal, koliko je dijakov, ter je končno dejal, da bo njegov namestnik poslanik dr. Flieder izpregovoril v njegovem imenu slovenskim dijakom nekoliko besed. Predsednik Masaryk je bil izredno živahen ter se na njem vidi občudovanja vredna čvrstost telesa in duha. Po prisrčnem slovesu se je g. predsednik Masaryk po av-dijenci, ki Je trajala nad tričetrt ure, pustil skupno fotografirati s poslanikom dr. Kramerjem in ministrom dr. Benešem. Obisk pri primatorju Baxi Z istim ceremoniijelom so nato poslanika Kramerja spremili k vozu. Dr. Kramer se je odpeljal v jugoslovensko poslaništvo ter takoj sprejel delegacijo praške jugoslovenske kolonije, ki ji je načelo val častni konzul Bradanovič. Nato se ie odpeljal v spremstvu legacijskega svetnika Lazarevi-oa v mestno hišo, da poseti praškega župana dr. Baxo kot primatorja velike slovanske prestolnice. Pred mestno hišo so pozdravili dr. Kramerja odposlanci župana ter ga odvedli v slavnostno dvorano, kjer ga je pozdravil župan kot zvestega prijatelja iz starih časov ter sotrudnika v delu za skupno češkoslovaško-jugoslovensko stvar. Ob 12. uri se je poslanik dr. Kramer vrnil v poslaništvo. Praški listi obširno poročajo o tej nastopni avdijenci, nekateri pod naslovom »Za izboljšanje jugos!ov.-češkaslova§kih zvez.« Skoraj vsi praški listi označujejo to avdi-jenco kot velik političen dogodek. Dnevnice uraefmkom poštnih ambulane Beograd, 30. jan. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve Peter živkovič je na predlog ministra za promet in ministra pravde sklenil, da se namesto dosedanjih dnevnic, predpisanih s sklepom ministrskega sveta z dne 29. iulija 1925 poštnim uradnikom in uslužbencem, ki vršijo službo na železnicah, ladiah in drugih prevoznih sredstvih, izplačajo te-le dnevnice: 1. uslužbencem ki delajo v poštnih ambular rph: uradniki in pripravniki n. kategorije 62 Din dnevno, uradniki m. kategorije 52 Din. zvaničniki 48 Din, služi-telji 40 Din, 2. uslužbencem ki vozijo pošto v direktne zatvorke: uradniki ln pripravniki n. kategorije 40 Din. uradniki in pripravniki in. kategorije 38 Din, zvaničniki 36 Din. služitelii 34 Din, 3. uslužbenci, M vozijo pošto v inozemstvo in bivajo izven mei nad 3 ure. Imajo pravico poleg omenjenih dnevnic še na 30^ dodatek. TV rtnpvn'ee se bodo računale po časih, ki so odrejeni v zakonu za uradnike ln ostale državne uslužbence civilnega reda. Sklep stopa v veljavo ln dobi obvezno moč 1. aprila 1931, ko preneha veljati dosedanja uredba. Italijansko-ameriški Incident Newyork, 30. januarja d. Zunanji urad Je izročil italijanskemu poslaniku v Wa-shingtonu noto v kateri se oficielno opravičuje zaradi izjav admirala Butlerja proti Mussolinlju ter Jih označuje kot nedostojne in neprimerne. Admiral Butler je prejel od mornariškega ministra povelie. da ne sme zaoustiti mornariškega vežba-lišča v Virginiji. dok'.er ne bo izreklo vojno sodišče svoje sodbe. Kakor znano, je admiral Butle očital Mus«oliniju brezsrč-nost ter ga imenoval tudi »pobesnelega pea«. Rudniška katastrofa v Angliji London, 30. jan. AA. Snoči je nastala v rudniku Haig pri Whitehavnu v Cumber» landu močna eksplozija Doslej so izvlekli iz rudnika 11 trupel in 25 preživelih. Sko» raj vsi rudarji v okraju sodelujejo pri re» šiIni akciji. V rudnik so šle reševalne od» prave z zdravniki ter skušajo priti do za* si:tih rudarjev. Vsi rešeni rudarji so več ali manj ranjeni Eksplodiralo je blizu kraja, kjer se je pred tremi leti smrtno ponesrečilo 13 rud» niških uradnikov. London, 30. jan. s. Iz rudnfka Haig pri Whitehavnu, kjer je nastala zaradi strupe» nih plinov eksplozija, so doslej potegnili 10 trupel. Po zadnjih vesteh pogrešajo še 16 rudarjev. V sosednem rovu Wellingto» nu se je 32 delavcev zastrupilo s plini, ki so uhajali iz Hai*»ovega rudnika. Eksplo» zija v tem rudniku je nastala v rovu, ki leži pod morsko gladino in je približno 3 km oddaljen od kraja izhoda. Nove belgijske utrdbe Bruselj, 30. januara d. Parlamentarna odbora za narodno obrambo in finance sta razpravljala o dopolnilnih kreditih za izvedbo novih utrdb ob meji. Vojni minister De Broucqueville zahteva za obrambo proti napadom iz zraka 700 milijonov in za utrdbena dela 600 milijonov belgov. Ako bi zbornica dovolila te kredite že sedaj, bi se mogla projektirana dela Izvesti že do 1. 1935. Minister je izjavil, da hoče obrambo države koncentrirati proti Antwerpnu. Utrdbe pri Liegu bi omogočile Belgiji in Franciji v slučaju potrebe ofenziven nastop proti Renu. Za trdnjavsko ozemlje pri Liegu je v načrtu 8 novih utrdb, pri Namurju 7, za obrambne črto od Antwerpna do morja pa 16 utrdb. Doslej je bilo izdanih 57 milijonov za utrdbena dela. Stroški za oborožitev novih utrdb so že všteti v omenjeni vsoti 600 milijonov. Francoska posojila inozemstvu Pariz, 30. jan. d. Na glavni skupščini delničarjev Francoske banke je guve.ner Moret v svojem poročilu poudarjal, da se jc zlata zaloga povečala od 21. februarja 1930 do 24. decembra 1930 od 42.960 m.a» jonov na 53.5 milijard ter znaša zato ziato pokritje francoskih bankovcev 53 o ist. Ako se bodo pogoji zboljšali. ni nobenega dvoma, da se bodo inozemska posojila na» jemala v večji meri v Franciji. Če se hoče» jo od francoske strani zagotoviti vsa za» željena jamstva, je v interesu pariškega trga in je tudi njegova dolžnost zadosti» tev potreb inozemstva ter pospeševanje produkcije in izmenjave blaga z inozem» stvom. Predvsem se morajo sedaj olaišati dolgoročna inozemska posojila, ki so tudi pred vojno tvorila normalno oddajo pre« sežka francoskega kapitala. Francoska ban» ka hoče izpopolniti dobre odnošaje z emi» sijskimi bankami vseh ostalih držav. Konč» no je guverner omenjal pomoč banke, ki jo je nud la zasebnim Hankam, došlim v te^Voče. Obtok bankovcev je narastel od 67.769 milijonov 24 decembra 1029 na 76.155 miliionov 24. decembra 1930, torej za 8386 m'lijonov, od te«a samo v prvem četrtletju 1. 193U. za 3800 milijonov fran» kov. Francosko-nemška carinska unija Pariz, 30. jan. d. Studijski odbor za ev» ropsko carinsko unijo je imel v sredo zve» čer sejo pod predsedstvom bivšega mini» stra Le Trocquera, ki je poročal o vtisih svojega zadnjega potovanja na Dunaj, ▼ Budimpešto, Prago in Berlin. V rvojeta poročilu je ugotovil, da bi bila carinah» unija Nemčije in Francije prvi korak k uresničenju evropske carinske unije. Od« bor je sklenil na predlog Le Trocquera. da izdela načrt za zaključitev nemško»franco» ske pogodbe o carinski uniji. Agrarna konferenca v Parizu Pariz, 30. jan. č. Briand je v smislu »klo» pa evropske konference v 2enevn pozval na prvo agrarno konferenco v Parizu cb pričetku februarja Jugoslavijo, Rumuaijo, Poljsko, Bolgarijo in Madžarsko. Razpravljala bo r plasiranju preostanka žita t teh državah. Ta konferenca bo pričetak cele vrste nadaljnjih konferenc. Kmalu nato se bo sestala konferenca o ustanovitvi banke za agrarne kredite v Baslu, ki se no vrši» la najbrže meseca marca, meseca maja p« bo v Rimu konferenca o pobijanju agrar« ne krize pod pokroviteljstvom mednarod» nega rimskega agrarnega instituta. Nove jugoslovenske ladje Beograd, 30. jan. AA. 4. februarja bo v New Castlu kolavdacija ladje Jadranske plovitbe »Prestolonaslednik Peter«, 7 fe» bruarja pa generalni poskus na novab Isd» jah »Rab« in »Bakar«. Ladje bodo v do« mačih vodah že koncem februarja. Beograd, 30. januarja. AA. Dubrovačka plovitba si je nabavila leta 1930 na An» gleškem tovorno ladjo, ki ima 9400 ton. Do zdaj se je imenovala »Plutarch«, od» slej pa se bo imenovala »Durmitor«. 1 fe« bruarja odplove iz Anglije. Nagrade za razstave goveje živine Beograd, 30. jan. AA. Da bi se kmetje čim bolj navajali k živinorej nn vzgajali čim boljšo živino, želi minister za kmetij« stvo, da se priredi čim več živmsK;h ra/» stav brez ozira na to ali gre za čistokrvne pasme ali ne Ministrstvo ima na razpolago še gotove vsote iz tekočega proračuna, ki jih je treba še pravočasno izkons^ti Zato so bile s posebnim razpiso-n opo«orjcne občine, da izkoristijo inicijativo ministrstva za kmetijstvo, ki bo o priliki razstav nagradilo živino, ki bi lahko naiboije sl-i» žila za selekcijo in pleme. V primeru da ni mogoče prirediti razstave v poedmi občini, naj se priredi razstava za ves sre* na kraju, ki je za kmete najugodneiži Gojenci vojne obrtne šole ne morejo na srednje šo!e Beograd, 30. januarja AA. Na predlog ministra vojske in mornarice je minister za prosveto glede gojencev vojne obrtna šole, ki so končali pomočniški in mojstrski tečaj, odredil, da se ne sprejmejo v gimnazije in druge srednje šole brez predhodnega dovoljenja vojnega ministra. Nov direktor beograjske drame Beograd, 30. januarja č. Z ukazom NJ. Vel. kralja je na predlog ministra prosvete v sporazumu z ministrskim predsednikom imenovan za direktorja drame beograjskega narodnega gledališča g. Radi-voj Karadžič. Ponesrečen jngoslovenski parnifc šibenik, 30. januarja č. Jugoslovenski tovorni pamik »Drina« je predvčerajšnjim zaradi velikega neurja nasedel pri Gibraltarju na pečino. Parnik je bil na potu v Amsterdam. Po zadnjih vesteh, ki so prispele v šibenik, parnik ni v nevarnosti, ker upajo, da se bo mogel ob visoki plimi rešiti s svojega položaja. Parnik »Drina« je last šibeniške paroplovne družbe »Levante«. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved n danes: Oblačno, precej hladno. Mogoče je samo lahko in prehodnie poslabšanje. — Situacija včerajšnjega dne: Nizek pritisk leži nad severno in vzhodno Evropo na jusozapadu pa je pritisk visok. Naši kraii ležijo na meji visokega in nizkega pritiska Pritisk je narasel za 0.1 do 1 mm samo na severu in se» vero - zapadn Hrvatske, sicer pa je narasel za 0.1 do 2.05. Temperatura je samo v nekaterih krajih padla za 1 do 2 stopnji v severni Hrvatski, sicer pa je narasla za 1 do S stop. Morje mirno ali zmerno valovito. Dunajska vremenska napoved za soboto: Sprva še malo spremenjeno, pozneje bo snežilo; temperatura pa bo padla. Drevi ob 20. velika maškerada Sokola v Zagorju v Sokolskem domu Sodeloval bo jazz Sokola I. iz Ljubljane. Vstoonina 10 dinarjev. Vabljeni! Maši kraji in ljudje Prezfdent T. G. Masaryk - častni doktor ljubljanske univerze Ob današnji promociji tJ'snres se Bo na TytBbffjaTrefci univerzi iz« »ršiia -promocija prezidenta češkoslovaške reprab'iike g. T. G. Masaryka za častnega doktorja filozofije. Sklep univerzitetnega ®veü:a, da univerza kralja Aleksandra L s genialnega državnika in velikega s!„oj vanskega misieca, je hii sprejet že lani v vrneeu, ko smo siavi! 80iletrwco T. G. M a« «aTvka. Promocija, se bo izvršila brez vna« -»jega deikora, tiho, ▼ ož.iom krogu. Pni tem slovesnem ekira Ho presri-d-enta zastopal če« ékoskwaéki poslrank na našem dvoru g. dr. Flieder, ki >3 v ta carnai dopptoval v 'XrjtäbJjsnoL L ubljansko vseučilišče je eno najmlajših Tr.ed evropskimi in posebej še slovanskimi »niv ?rzami. Ni samo naključje, da je pre« Äident T. G. Masaryk prvi inozemec, ki mu je naše vseučilišče podelilo čast dek« tori a honoris causa. T. G. Masaryk je iz« »ned slovanskih mislecev in državnikov pri nas najpopularnejša osehutfvst. Ni ga kraja, v k totem ne bi poznali njegovega imena. Ta popularnost ne gre samo na račun tra« ria ci on a l mh stikov med Čehi m našim na» roqom; nje ni ustvarila propaganda. T. G. Masaryk je pri nas slavij en kot osebnost, ki izžareva i'/ sehe neki čudovit prestiž. Njegovo delo je lahk£> popularizirati, nje« g -ovc proslave so že same po sebi presrč« ne. Ime Masaryk je eno tistih, ki nekako elektrizirajo srca in duhove. Če se naš človek ozre v vnanji svet in išče moža, pred čigar veličino bi se lahko poklonil, ali se ne ustavi najprej pred velikim star« cem na Hradčanih, ki je tako čudovito združil v sobi idejo in akcijo, misleca in poliLika, učitelja naroda in državnika?! Ohstj i neka sugestivna nalezljivost dobrih in s'iih i h primerov, dobrh in slabih idej, ki podzavestno pron'k i o v ljud; Tak) jc duhovna veličina T. G. Masaryka mnogo bolj pr.oniknila tudi v nas, nego se tega zavedamo. Njegov svetli lik Voditelja živi tudi v mnogih naših dušah, njegove jasne in močne ideje so vzliic temu, da jih m prvega vira pozna le ožji krog ljudi, oja« čile t udii pri nas kritično razpoloženost in etičnp merilo v vseh zadevah javnega živ« 1 j en ja. Sklep, ki ga je sprejela Universitas Ale« xandrina oh SO letnici T. G. Masaryka in ki bo danes izvršen, je v naši javnosti od« meval kar najbolj prikupno. Počastitev ljubljanske univerze se samo pridružuje enakim aktom velikih in slavnih zapadnih univerz, ki so podelile T. G. Masaryku častni doktorat v priznanje njegovega znanstvenega dela in srečne spojitve teori« je s prakso. Častni doktorat ljubljanske fi« Ijpzofske fakultete bodi velikemu T. G. Masarvku ne toliko priznanje njegovega znanstvenega dela, ki j-i že dovolj prizna« no, kolikor izraz spoštovanja pred njegovo osebnostjo in njegovo celotno miselnostjo. V teh časih, ko razne sile skušajo zmanj« sati vrednost duha v človeškem življenju, ko se stvarna cena duševnega dela in veli« čina duhovne osebnosti zapostavlja pred materialno silo in bogastvom, v času, ko se vidi. kakor bi se humanistični ideali ni« zali k zatonu, je prezident T G. Masarvk vsem narodom, zlasti pa majhnim, svetlo vtelešenje humanističnega človeka, lik vo« Ilirsko kraljestvom, v katerem Je hotel strniti vse Jugoslovene. Pa mu je bila usoda še bolj mila: doživel je kot starček rojstvo velike Jugoslavije. Ob zatonu svojega življenja je zrl ideal mladostnih let uresničen. Hiša, kjer je preminul notar Luka Sve-tec, bivajoč v Litiji od 1872, stoji na Glavnem trgu. Pravo patricijsko poslopje, mimo katerega so šli prav lepi časi. Že enkrat je imela posebno veljavo, ko po zasavski soteski še ni biio čuti drdrajočih železniških lokomotiv in so le čolnarji previdno bro« dili med nevarnimi čermi. Takrat je imela ta stara hiša nešteto svojih obiskovalcev: pri Zagorcu, kakor so rekli tej hiši, so se krepčali žejni povodniki za nadaljno pot. Zagorčevi so imeli staro, znano gostilno. Tudi pri »ZalarjtK so rekli pri hiši. Na dvorišču je stala tedaj dolga delavnica, segala je skoro do sedanjega Sokolskega doma, na drugem koncu pa tik do poti za Savo. Pod to dolgo streho so pletli vrvi, ki so jih rabili savski brodniki. Tudi loterija je bila v hiši. Toda sponi i ni bledijo in bodo počasi pozabljeni tudi tisti lepi časi, ko je še go-spodinila na Zagorčevini teta Johana, ki je stopila samo štirikrat pred oltar, pa je preživela vso četvorico mož in je kot vdova darovala svojo domačijo »na placu: nečakinji Žnidarjevi Tereziji, Od takrat je preteklo že več desetletij, priče tiste dobe še žive. Žnidarjeva Terezija je danes čestita gospa, v visokih letih, a še vedno dekliško vneta delavka v naši podružnici C.MD. Gospa Terezija Svetčeva je čvrsta in se spominja prav rada tistih časov, ko ie stopila ob stran Luke Svetca kot zakonska družica. Takrat ji je bilo 20 pomladi, pisalo pa se Je leto 1873. Vsa njena domačija je skromen a prisrčen muzej, ki hrani nešteto dokazov, kako je živel Luka Svetec. za svoj rod tn slovensko zemljo. Kakor bi včeraj zapustil te sobe, svojo pisarnico, v tako lepem redu se vrste darila Slovenk, navdušenih Ciril- KINO IDEAL Premiera! Ob 4., pol 8. ln 9. uri! Film največjih senzaeijonalnih pustolovščin V OBLAST)! BAN DITO V Pustolovno! Velenapeto! Pri prehladu KRESIVAL omehča sluzo in olajša kašelj. metodaric, tamkaj po stenah so razvrščene diplome častnega članstva. Kup orumenelih listov in knjig pa hrani tiskane besede, ki so izšle izpod peresa narodnega voditelja in kulturnega pijonirja Luke, ali pa so govorile o uspehom polnem delovanju njegovem. Naj ostane spomin na našega vrlega domačina, Jugoslovena že pred dolgimi deset« letii, časten in slaven. Spomini, ki so v zvezi z imenom Luke Svctca. naj hranijo pod starim krovom Zasorčevine pričo o delu narodnega prvaka in voditelja. Umestno pa bi bilo, da se vzida na Zagorčevini, kjer je dokončal stari narodni borec svoje plemenito življenje, spominska plošča. Priča naj, da je živel v Litiji mož, na katerega je naš trg ponosen. Katera organizacija naj izvede ta predlog? Katere narodne in kulturne organizacije pa Svetec ni bil član? In kje se ni udejstvoval? Vrlemu možu, čigar zemeljski ostanki počivajo ob zaparlni strani božje njive nad Frtico, časten spomin! Slava mu! Jože Župančič. Devet vagonov vina zaplenjenih Ljubljana, 30. januarja Na ljubljansko železniško postajo je te dni prišlo 9 vagonov vina. Izvrešna je bila točna anliza, s katero se j dognalo, da kakovost vina nikakor ne ustreza določbam zakona o vinu. Zadeva je bila sporočena beograjskemu poljedelskemu ministrstvu in je vrhovni vinarski nadzornik takoj odločil, da se uvede kazenska preiskava in da se predvsem ugotovi, kdo je lastnik vina. čim bo to ugotovljeno, se bo proti njemu uvedlo sodno postopanje, ki ga predvideva zakon o vinu. V primeru pa, da se ime lastnika ne bi moglo ugotoviti, bo vse zaplenjeno vino denaturizirano in na javni dražbi razprodano v svrho prekuhanja v žganje, dobljena vsota pa oo izročena državnemu poljedelskemu zakladu kot izredni dohodek. Ta dogodek v Ljubljani je objavila tudi beograjska agencija »Avala«, ki navaja, da je vino prispelo iz inozemstva. Poročilo dostavlja, da je od strani vinarskih nadzornikov v posameznih banovinah obtoženih po zakonu o vinu že več nekorektnih producentov in prodajalcev vina, pri katerih je bila zaplenjena precejšnja količina potvorjenega vina. Slovenskim lovcem v pojasnilo Prejeli smo: Ker prihajajo od tako zva-no opozicijo vprašanja glede njenega stališča, pojasnjuje ta: Borba v SLD traja že nad deset let. Delen uspeh je dosegla opozicija z reorganizacijo SLD, h kateri so največ pripomogli tovariši iz bivše štajerske. Kljub temu pa imajo naša pravila še vedno trdote in neskladnosti. Zdaj gre v glavnem za te točke: 1. Smotrno gospodarstvo. Odbomiški posli naj bodo brez izjeme častni. Kjer je treba delo nagraditi, bodi nagrada primerna in javna. 2. Jasni računi o vseh fondih s točnim pojasnilom, kje je denar naložen in komu so se dajale podpore. Revizija blagajniških knjig se naj izvršuje po knjigovodsko izobraženih ljudeh. 3. Tisk »Lovca« naj se oddaja konkurenčnim potom. 4. Kopičenje lovišč v posameznih rokah in njihovo trgovsko izrabljanje se naj zabrani. 5. Sistem oficijelnih kandidatov in rezerviranih odborniških mest ter dedne pravice naj preneha. V specijalnem se suče boj okrog tega: občni zbor ljubljanske podružnice, ki naj bi tvorila nekak stožer SLD, je bil nepravilno sklican, ker ni bilo njeno območje nikjer naznanjeno do izvršenega zbora. Lovci iz okrajev Vrhnika, Kamnik, Novo mesto, Krško, Brežice so bili mnenja, da gre le za ljubljanske lovce in se zato zbora niso udeležili. Tako so prišli po krivdi vodilnih krogov ob glavno pravico vsakega člana, namreč ob volilno. Občni zbor je bil tudi sklican na delavnik zvečer, ne pa na nedeljo ali praznik, da bi bila omogočena udeležba lovcem izven Ljubljane. Za hotel ali avto pa nima vsakdo denarja. Vrhu tega so izginile pri volitvi tri prazno oddane glasovnice. Najmanj, kar se more zahtevati, pa je sigurnost čistih volitev. Društvo bi moralo samo krivce izključiti. Z »grobokopi« in »rezerviranimi odborniškimi mesti« je dosegel g. dr. Lovrenčič, da se opozicija nadaljnjih volitev ni udeležila in da so se ji za glavno skupščino usta zamašila, ker nima nobenega delegata. Zato zahteva opozicija, ki dobro ve, da je po srcu večina slovenskih lovcev v njenem taboru, zadoščenje in razveljavljenja volitev ljubljanske podružnice, če se ji ne ustreže, je trdno odločena, da si ustanovi lastno društvo, dasi si je v svesti velikih posledic. Kajti če je sedanjemu vodstvu več za osebe kot za dobrobit lovstva, se ne sme zahtevati od opozicije vedno novih žrtev. O plodnosti ali neplodnosti opozicije pa pričajo najbolj dela posameznih njenih članov. Tihotapstvo se slabo izplača Murska Sobota, 30. januarja. Orožnika soboške orožniške postaje Vin« ko Kov.še in Janez Muc sta ustavila sumlji« vega človeka, ki je prenašal dokaj težek kovčeg. Izkazalo se je, da je kovčeg last Štefana Novaka iz Vratišincev. Štefan No» vak je medtem, ko sta orožnika pregledo» vala kovčeg, sedel v slaščičarni in čakal na poštni avtobus za Dolnjo Lendavo. V kov» čegu so našli 13 kg saharina, igralne kar» te, vžigalnike in nekaj municije za brav» ninge. Novak je kupil te stvari po posredova» nju nekega znanca, s katerim se je sestal v Rankovcih. Pravi, da je plačal saharin po 260 Din, igralne karte po 17 Din, vži» galnike pa po 8 do 12 Din in municijo po 13 Din za 25 komadov. Če bi Novak tudi vso to vtihotapi j eno robo razpečal, bi pri njej bore malo zaslužil. Čudno, da se še vedno najdejo lahko» urnneži, ki toliko tvegajo za primeroma ta» ko slab zaslužek, kakor ga nudi tihotap» stvo. Elitni kino Matica Danes predstave ob 3-, 5*9 7. i« 9. uri zvečer Najboljša šaloigra, ob kateri se smeje že vsa Ljubljana! Lažni feldmaršal Vlasta Durian in Roda Roda Krasen dopolnilni spored! Predprodaja vstopnic od 11. do po! 13. ure. Telefon 2124. Darovalci krvi na plan! Ponovno se je izkazala na tukajšnjem kirurgičnem oddelku potreba po takojšnji transfuziji krvi, ki bi bila v stanu edina rešiti življenje težko poškodovanemu. Vendar je bilo to nemogoče, ker vedno v danem trenutku ni bilo na razpolago darovalca krvi. Zato se je oddelek odločil, da po zgledu drugih bolnic in klinik organizira stalen kader darovalcev krvi, katerih vsaj enega bo vedno mogoče dobiti. Vsak darovalec krvi bo preiskan brezplačno klinično in rentgenološko ter opredeljen po skupini krvi Preiskava se bo ponovila vsake 3 mesece. Zavezal pa se bo, da bo pri eventualni potrebi na razpolago. Odvzame se ponavadi cca 500 cem krvi, kar ne predstavlja za darovalca nobene nevarnosti, nasprotno učinkuje dobro na celo telo in se ie začelo staro in uspešno zdravilno sredstvo puščanja krvi v zadnjih časih zopet uvajati v medicino. Delazmož-nost pri poklicih lahkega (pisarniškega) značaja sploh ne trpi, pri težjih je pa skozi 4—5 dni omejena na lažja dela. Honorar za enkratno transfuzijo ?e za bolniške pacijente določen na 400 Din, za razredne in sanatorijske pacijente pa po dogovoru. Prepričani smo, da tudi Ljubljana ne bo zaostala za drugimi mesti, in da se bo javilo zadostno število darovalcev krvi. Interesenti naj se javijo radi dogovora in preiskave ob sredah in petkih od 11.—12. ure na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Ljubljani pri sekundariju dr. O. Bajcu. K'rurgicni oddelek banovinske splošne bolnice v Ljubljani. Primorske novice Emil Kravos, goriški poitalijančenec, rodom iz Vipavske doline, je bil v novembru 1815 v Gorici ustreljen, ker je v neki gostilni zaklical: Viva l'Italia! 0 tem Kra-vosu je sedaj napisal knjigo E. Kunte in fašisti jo razpečavajo po mestu in po deželi. Pri Štanjelu na Krasu so našli ubitega 65letnega lovskega čuvaja Filipa Grmeka. Storilca sta dva mlada človeka, katera Je bil zalotil Grmek ko feta nastavljala zanjlie za zajce. Na justični palači v Trstu, ki je monu-mentaina stavba, so se pričela nadaljevalna dela za dovršitev fasade in drugih zunanjih delov. Stroškov bo 2 milijona in 300.000 lir. Dela bodo trajala dve leti. Za razne notranje ureditve, ki bodo stale tudi okoli 2 milijona lir, še ni določen pričetek del. Kamenje za sedanjo gradbo pride iz državnih kamnolomov pri Puli. Reka je dobila blagovno borzo, od katere pričakujejo koristi za domačo trgovino. Predsednik je E. Poli, tajnik dr. Greeo-rutti. Na živinskem trgu v Pazinu prodajajo prvo vrstne vole po 350 do 400 lir kvintal žive teže, drucovrstne jx> 250 do 3O0 lir, krave od 200 do 350 lir, teleta po 500. konje po 1000 do 2000 lir. prašiče po 400 lir kvintal. Seno je ipo 8—12 lir kvintal, Fašiii v goriški pokrajini imajo sedaj svoje letne občne zbore, katerih se udeležuje konzul Avenanti. Fašije je precej izčistil in Avenanti je mnenja, da vsi, ki so ostali tn ki bodo vstopili v fašije, bodo zvesti in zanesljivi. Prvi občni zbor je bil v Tolminu. Avenanti je podal obmejnim fašistom nove direktive s poudarkom, da soglaša ž njimi tudi novi goriški prefekt Tiengo. Po kraških cerkvah se objavljajo naznanila v slovenščini in italijanščini. Fašistični tisk zahteva, da mora biti italijanščina na prvem mestu in na drugem »kraško narečje*. Občinski načelniki in orožniki morajo odslej paziti na ta red in ako bi se ga kateri župnik ni držal, bodo poročali pre-fekturi. PO&KÖ V f 1ELJST V OM NJ. TEL. KRALJA ALEKSANDRA L se vrài danes V. reprezentančni ples SLUŠATELJEV" ALEKSANDROVE UNIVERZE V ÜNIONU Domače Opozorilo naročnikom Cenjene naročnike opozarjamo na položnice, ki so priložene današnji Storilki. Prejmejo jih tudi tokrat brez izjeme vsi. Kdor ima naročnino za mesec februar že plačano, naj blagovoli položnico shraniti do prihodnjič, ko na naročnina poteče, ali pa naj jo izroči znancu, ki še ni na >Jutro< naro-fen, pa bi ga zanj lahko pridobil. Naročnino, najmanj za mesee naprej, taj naročniki plačajo že takoj prve dni lebmarja. Obenem naj poravnajo tudi »orebitne zaostanke, da nam omogočijo redno poslovanje. Uprava »Jutra«, * Promocija dr. Masaryfca v radia. Danes ob liL bo prenašala ljubljanska radijska postaja iz velike dvorane univerze slavnostno promocijo predsednika češkoslovaške republike dr. Masaryka za častnega doktorja univerze kralja Aleksandra L * Premestitve železničarjev. Po potrebi stažbe so premeščeni železničarski uradniki: Alojzij Herman iz Zaloga v Ljubljane, Drago Winter iz Konjščine za šefa postaje v Meji, Ivan Hafner iz Val jeva v La-povac, Franjo Langerholz iz Daravara v Zagreb-Savo, hran P antner iz Sarajeva v Lajkovac; na prošnjo pa: Avgust Gliha lz Perkoviča-Slivnega na postajo Generalski Steri, Milko Cizel iz Meje za šefa postaje v Medaku ter Ivan Majdič iz Subotice v Kranj. * Promocija, Na gra§k! univerzi bo premo vir ala danes za doktorja vsega zdravilstva gdč. Božena Zajčeva iz Ljubljane. Mladi doktorici, ki je po rodu iz ogledne gcilške družine, iskreno čestitamo! » Imenovanje. Za dnevničaria pri okrajnem sodišču v Logatcu je bil imenovan upokojeni sodni sluga Anto« Štimec z Vrhnike. * Subvencioniranje naših gledališč. Kakor javljajo iz Beograda, se z novim državnim proračunom ustavijo subvencije vsem pokrajinskim gledališčem, ostanejo pa še nadalje subvencije za državna gledališča v Beogradu, Zagreba m Ljubljani. Ban ske uprave pa bodo s svoje strani določile subvencije za gledališča v banovin-skih centrih. Potujoča gledališča v prihodnje ne dobe nobene subvencije. Banovinam je prepuščeno, da same določijo, katera gledališča na svojem teritoriju bodo gmotno podpirale. * Dnevnice uradnikom poštnih ambulane. Predsednik ministrskega sveta je na predlog ministra za promet m ministra pravde sklenil, da se namesto dosedanjih dnevnic izplačajo poštnim uradnikom in uslužbencem, ki vršijo shižbo na železnicah, ladjah in drugih prevoznih sredstvih, te-le dnevnice: 1. uslužbencem, ki delajo v poštnih ambutancah: uradnikom in pripravnikom IL kategorije 62 Din dnevno, uradnikom 131. kategorije 52 Din, zvaničnikom 48 Din, služiteljem 40 Din; 2. uslužbencem, ki vozijo pošto v direktne zatvorke: uradnikom in pripravnikom IT. kategorije 40 Din, urad-nisom m pripravnikom IH. kategorije 38 Din, zvaničnikom 36 Din, služiteljem 34 Din; 3. uslužbenci, ki vozijo pošto v inozemstvo in bivajo izven mej nad 3 are, imajo pravico poleg omenjenih dnevnic Še na 30% dodatek. Te dnevnice se bodo računale po časih, ki so odrejeni v zakonu za uradnike in ostale državne uslužbence civilnega reda. Sklep stopi v veljav» ist dobi obvezno moč 1. aprila 1931, ko preneha veljati dosedanja uredba. * Koncert slovenskih očitellev v Osfje-ku. Pevski zbor Udruženia jugoslovanskih nčiteljev v Ljubljani priredi turnejo po naši državi in bo 14. marca priredil koncert v osiješkem gledališču. Zbor šteje osem» deset pevcev m pevk. Priprave za sprejem gostov sta skupno prevzela osiješko UJU in Hrvatska učiteljska zajednica. * Novi grobovi Predvčerajšnjim je v Ljubljani »mrl za pljučnico prelat in stolni kanonik g. dr. Josip Lesar v starosti 72 let Pokojnik je bil po rodu iz Sušja pri Ribnici. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani, za doktorja pa ie bfl promovi-ran v Avguštineiu na Dunaju. Pogreb bo danes ob pol 15. — V Radomlju je v starosti 48 let preminit upokojeni mornariški kurat z. Janko S e d e j po dolgotrajnem bo-lehaniu. — V Ljubljani ie po kratki bolezni preminila priljubljena ga. Viktorija Pri-stovškova, soproga šolskega upravitelj a na Vrtači g. Pristovška in učiteljica v Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 30. januarja 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm Ljubljana: 7. 758.0, 2.2, 76, mimo, 10, —v —s Maribor: 7. 755.2, 0.0, 92. mimo, 10, —, —. Mostar: 7. 759.9, —3.0, 93, mirno, 4, —, —. Zagreb: 7. 758.2, 2.0, 85, E 2, 4, —, —. Beo* grad: 7. 7600, —03, 75, ESE2, 4, —, Sarajevo: 7. 762.1, —50, 85, E 10, 3, —. Skoplje: 7. 763.6, —2.0, 94, mirno, 10, —, —. Kumbor: 7. 758.9, 7.0, 74, SE 4, 10, dež, 2.0. Split: 7. 758.8, 5.0, 68, ENE 6, 8, dež, 0.5. Rab: 7. 757.3, 5.0, 74, SE 6, 10, dež, 1.0. Vis: ni depeše. Najvišja temperatura danes ▼ Ljubljani 3.2, najnižja 1.0,v Mariboru —1, v Mosta» nu —3, v Zagrebu 2, v Beogradu —1, v Sa» rajevu —6, v Skopi ju —3. Solnce vzhaja ob 7.22, zahaja ob 17-5, toma vzhaja ob 13-20, zahaja ob 5-58. pokotn. Pokojni ca in njen soprog, ki sta prej očitejjevala v Žalcu sta bila znana daleč po Savinjski dolini in uživala splošen ugled. Oba sta se tudi mnogo udejstvovala v javnem življenju Savinjske doline. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo ob 16. iz mrtvašnice Stara pot 2 k Sv. Križu. Hudo prizadeti cbitelji g. Pristovška naše iskreno sožalie, pokojnici pa bodi ohranjen blag spomin! * 25 letnica podružnice Kmetijske družbe v Tacnu se bo proslavila z veliko veselico v vseh prostorih gostilne Košir v Tacn« v nedeljo 1. februarja. Spored: 1. govor delegata Kmetijske družbe iz Ljubljane, 2. razdelitev častnih diplom in 3. veselica (petje, godba, srečolov, šaljiva pošta, maškerada, ples v maskah itd. Začetek ob 15. Vabljeni! • »Putnik« za pospeševanje tujskega prometa. Biro za tujski promet »Putnik« v Zagrebu je razpisal natečaj za izdelavo umetniškega plakata o Zagrebu v kombinaciji s Plitviškimi jezeri in narodno nošo vse v barvah. Plakat se mora izročiti do 15. februarja z označbo odkupne cene in mora biti prirejen za tisk. Oceno izročenih plakatov bo izvršilo posebno razsodišče, sestavljeno iz strokovnjakov izven odbora. Razsodišče si pridrži pravico odkupa posameznih plakatov. Za plakat, ki ga bo razsodišče odobrilo, je določena nagTada v znesku 5000 Din. Restavracija - hotel SLON. V nedeljo 1. t. m. z ohrep-Silnim zaitrhom v zgodnjih jutranjih urah odprto! * Zvezna strelska družina v Hotinji vasi priredi 1. februarja ob 15. po sokolskem občnem zboru v vseh prostorih g. Lesjaka v Slivnici veselioo. * Ukinjenje pošte Strni5če in otvoritev pošte Majšperk. Poštno»telegrafsko*telefoin« ski odsek ljubljanske poštne direkcije raz» glaša: Dne 31. t. m. se zatvorijo pošta, br« zojav in telefon Strnišče. S 1. februarjem pa se otvorijo pošta, brzojav in telefon Majšperk. * Preskrba )ažne Srbije 5 pitno vodo. Nekdaj zapuščena južna Srbija v zadnjem času prav lepo napreduje. Od novega leta do danes so bili otvorjeni trije veliki vodovodi, projektiranih pa je še nad petdeset objektov za preskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo. Za Stimi j e in njegovo okolico je bil te dni otvorjen vodovod, in je stal 700.000 Din. To je prvi vodovod na Kosovem polju. Isto tako sta bila že letos otvorjena vodovoda v Neproštenu in v Te-tovu, v kratkem pa dobe vodovod še Ohrid, Skoplje in Bitolj. * Gradbeno gibanje v Beograda Je zlasti v zadnjih letih zelo živahno. Po uradni statistiki je bilo tam od leta 1920 do vštetega 1930 zgrajenih 3685 poslopij z 12.568 stanovanji v skupni vrednosti približno treh milijard dinarjev, * ObitelJ dr. Slavikova na Blzeljskem Je darovala namestu cvetja na grob blagopo-kojnega župnika gosp. Rudolfa Raktelija 100 Din Družbi sv. Cirila i® Metoda. — Iskrena hvala * Nabava brezovih metel. Mestna občina ljubljanska potrebuje okoli 2500 brezovih metel za pometanje cest Ponudniki naj vlože ponudbe in hkratu pošljejo tudi 1 vzorec mestnemu gospodarskemu uradu do 10. februarja. Ponudbe morajo biti zapečatene in nositi označbo »brezove me-Öe«. Metlišče ne sme biti krajše od 70 cm m ne sme imeti na zgornjem koncu v premeru manj kakor 2 coli. Nabava držajev v tej ponudbi ni zapopadena. * Pogreša se Mihael Gyöfi, rojen 1868. v Kapci, pristojen v občino Dolnji Lakoš, ki je leta 1896. odšel v Varaždin in ni o njem od leta 1898. nobenega glasu. Ker je nastopila domneva smrti, je sodišče na prošnjo njegove žene Frančiške Gyöfijeve, gospodinje v Gradcu, Schmiedgasse 10, uvedk) postopanje, da se Mihael Gyöfi proglasi za mrtvega. * Smrtna nesreča pri ogledovanja paške. Pri javni razprodaji lovskih pušk, zaplenjenih zadnje čase divjim lovcem, je puško kupil tudi seljak Milko Petrovič. Ker je dal zanjo samo 45 Din, se je okrog njega zbrala večja množica, da si ogleda orožje, ki je po splošni sodbi bilo vredno večjega denarja. 25 letni mladenič Božidar Vuči-čevič je celo pogledal v cev, tisti hip pa je mizarski pomočnik Miloš Todosijevič za šalo pritisnil petelina, — in strel je To-dosijevičn razbil glavo. Za mladeniča ni bilo rešitve, izdihnil ie v bolnici, a neprevidnega povzročitelja smrtne nesreče kakor tudi lastnika puške je aretirala policija. * Nesreča pri delu. V Dolu za Storži čem, kjer spravljajo les do vozne ceste, se je po« nesreči! v sredo delavec Joža Weithauser, zaposlen pri Franou Kuraltu, posestniku iz Predoßelj. Konju je na poledenelem tiru spodrsnilo. Pri padjcu je potegnil voznika pod se. Izpod konja si ni mogel pomagati. Zdrsnila sta po tiru navzdol, pri čemer je vpznik dobil hude poškodbe po vsem obra» zu. Da ga ni rešili izpod konja njegov sode» tevec, bi bila nesreča še hujša. Ranjenca so prepeljali v Preddvor, kjer mu je nudai zdravniško pomoč okrožni zdravnik dok» tor Valič. * Zvedeli smo, da ponujajo nekateri prodajalci tovarniške proizvode, ki niso naši, kot izdelke »Jugočeške« v Kranju. Opozarjamo zaradi tega vse trgovce, da zahtevajo od potnikov, ki se izdajajo kot zastopniki »Jugočeške«, naj se legitimirajo. Hvaležni bomo, ako se nana sporoči vsak pri- Kranj. * I 'boj wm paši. V btižkti Roda v Primorski banovini sta se skregali dve pastino. V prepir so se vmešavafi tudi njuni bratie, iukar >e nastal spLoš^a pretep. Andrej Crljen je pri tem Josipa Crii ena z nožem zabodel v prsa tako, da je ranjenec ostal na mestu mrtev. Pretepači so se potem sami prijavili orožništvu. * O čiščenju zob s krtačioo. Pravilno S-ščenje zob s krtačico ie umetnost, katere se je treba naučiti Svrhi ustrezajoča zobna krtačica ni zelo trda in je lahko skrivliena, da je prilagodena zobnemu loku. Ščetine so zobato porezane in ustrezajo približno širini zoba. Zobje nai se čistijo od vseh na kakršenkoli način dosegljivih strani. Zobno krtačico vodiš pri tem predvsem gor in dol, in sicer tako na zunanji strani kakor tudi notranji strani zobne vrste. Potrebno je tudi, da si oplahneš usta po vsaki jedi. Neobhodno potrebno je, da si temeljito očistiš zobe zvečer, preden greš spat in zjutraj, ko vstaneš. Znatno podpira čiščenje zobov uporaba zobnega čistila, sestavljenega na podlagi najfinejše krede, pri čemer pa naj izostane drgnjenje zob v svrho lepše barve. Dob'o zobno čistilo, kakor na pr. zobna pasta Pebeco, služi na eni strani za poliranie, vsebuje pa na drugi strani snovi za vzbujanje toka sline, naravne čistilne naprave v ustih. * Primorec, pek, srednjih let, neoženjen, pošten, naj se zglasi pismeno radi nastopa samostojne obrti na Klub Primork v Ljubljani. * Obleke in klobuke kemično Hsfl, bar« va, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 12 LfiiMjane n— Spominn kapetana Širclja. Pravo pri» jateljstvo sega tudi preko groba. To se je pokazalo posebno lepo ob prerani smrti splošno priljubljenega kapetana Jožeta Širclja, o katerem je naša širša javnost šele zdaj izvedela, da je bil kot dobrovoljec v Sibiriji in da je pripeljal preko Vladivo» stoka v domovino cel odred naših dobro» voljcev. Vest o njegovi nenadni smrti je globoko pretresla vse dobrovoljce bivšega jugoslovenskega polka v Tamsku in ker se večina ni mogla udeležiti pogreba, so skle* nild počastiti njegov spomin na ta način, da pošljejo jutri v pokojnikov rojstni kraj Mokronog deputaci jo, ki položi na grob vsem sibirskim do'orovoljcem tako drage« ga tovariša in starešine venec z napisom: »Dobrovoljci jugoslovenskega polka v Si« biriji svojemu nepozabnemu tovarišu 1918 — 1920.« u— Zopet sneg. Že nekaj dni se je držaj barometer zvesto okrog 760, temperatura pa je bila precej blaga Ko pa je predsinoč« njem zlezla na 4 C, je v zraku zadišalo po snegu, kd je včeraj po 7. uri zjutraij res za* bel beliti pokrajino. Po nekaj minutah je že bila pokrita zemlja z novo snežno odejo. Sneg se za enkrat še drži ne kaže pa, da bo trajal dalje časa. n— Spored H. simfoničnega koncerta v petek, 6. februarja ob 20. v dvorani Unio-na pod vodstvom dirigenta g. Škerjanca: Mozart: Simfonija št. 39 v es-duru; Liszt: »Tasso«, simfonična pesnitev; Debussy: Prelude fapres-midi d'un faune; Ravel: La valse. V orkestru bo sviralo 80 godbenikov. PoslednH dve navedeni sc'idbi se bosta prvič Javno izvajali v Ljubljani. Vstopnice v Matični knjigarni V nedeljo, 1. februarja vsi v Mestisi dom na IAS1AB1DO Sokola IV. 2385 DRVA, PREMOG stavbeni in tesarski les prodaja Ivan Bohinc, Ljubljana, Linhartova 3. 2792 Slavčeva maškarada ▼ nedeljo 1986 1. FEBRUARJA V HOTELU »UNION« I. UČITELJSKI ZABAVNI VEČER S PLESOM 1. FEBRUARJA 1931. V VSEH PROSTORIH TRGOV. DOMA BOHEKSfil KARNEVAL S. K. ILIRIJE 7. II. TABO» Brez posebnih vabil. 2288 Informacije vsak dan v kavarni Evropa. DANES ZVEČER OB 20. URI velika maskarada v Domu Sokola Moste DANES velika MAŠKERADA 2367 SOKOLA na »BELLEVUE« u— »Leteče brodovje« še v nedeljo ln na svečnico vsakikrat ob 11. dopoldne. Glede na veliko zanimanje občinstva bo ponavljala ZKD prekrasni zvočni film »Leteče brodovje« z Ramonom Novarrom še v nedeljo in na svečnico, vsakikrat ob 11. dopoldne v kinu Ljubljanski Dvor. Vsem onim, ki dosedaj filma še niso videli se nudi na ta način zadnja možnost videti to krasno filmsko delo! Cene nizke! u— Iz gledališča. Drevi se vprizorifo v drami »Trije vaški svetniki« izven abonmaja po običajnih dramskih cenah. V nedeljo ob 15. se vprizori Golieva vesela pravljica »Princeska in pastirček« po običajnih dramskih cenah, zvečer ob 30. uri pa »Gospa ministrica« kot ljudska predstava po znižanih cenah. Na svečnico se ponovi ob 15. Golieva »Princeska in pastirček^ zvečer ob 20. pa Balzaoova komedija Mercadet«. Za večerno predstavo znižane dramske cene. — V nedeljo popoldne se bo izvajala opereta »La Mascotte«. Zvečer nastopi izvrstni ruski baritondst Boris Popov v partiji Scarpie v operi »To-sca«. Naslovno partijo bo pela Thierryieva, Cava-radossi bo Marčec. Dirigent Neffat. Obe predstavi sta po znižanih cenah. Na svečnico se bo izvajala popoldne mladinska opera »Nina nana, punčka moja« m balet »Figurme«. Predstava bo po zelo znižanih cenah. Zvečer se pa ponovi privlačna »Prodana nevesta« z Zlato Gjtmgienac-Gavellovo po znižanih ljudskih cenah. Zavarovalnica t Ljubljani sprejme takoj uradnika, Prednost imajo v zavarovalno stroko uvedeni akviziterji in organizatorji. Lastnoročno pisane ponudbe s curriculum vitae poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zavarovalni uradnika. 2349 v— »Prostozidarji«, borka v treh dejanjih na Šentjakobskem odra. V nedeljo In na svečnico se ponovi izvrstna burka »Prostozidarji«, ki Je zaradi svoje vele-zabavne vsebine tako ugajala posetnikom, da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Vstopnice se dobe v trgovim g. Miloša Karničnika na Starem trgu. u— Uprava policije opozarja ponovno vse lastnike motornih vozü, ki se dosedaj iz kakršnegakoli vzroka v svrho prejema novih evidenčnih tablic za leto 1931 niso javili da storijo to med uradnimi urami najkesneje do 10. februarja, sicer se bodo pri neregistriranih motornih vozilih v srni* slu predpisov morale odvzeti vse na taka vozila nanašajoče se listine in se bodo mo« rala vozila staviti iz prometa. o— Splošnemu davčnemu dopisa zavezane osebe se opozarjajo, da se prične sprejemanje pol pri mestnem načelstvo, Mestni trg 2/1, soba 22, 31. t m. ia bo trajate do vštetega 8. februarja od 8.--14. V nedeljo L, ter svečnioo 2. m v nedeljo 8. februarja se bo sprejemalo od 9.—12. are. Vsakdo, ki plačuje kakršenkoli neposredni davek (zgradarino, zem 11 arino, pri-dobnino, rentnino, oslužbenski davek), mora popisno polo izpolniti v (dvojniku) ter navesti pod točko 11, koliko je plačal vseh neposrednih davkov (brez doki ad) za leto 1930. Dostavljanje popisnih pol se je hišnim lastnikom (upraviteljem) že pričelo in bo v nekaj dneh končano. Ako bi dobil kdo premalo popisnih pol, naj se zglasi ▼ mestni posvetovalnici in prinese s seboj 1 popisno polo ali hišno polo (po-z?v-seznam) ali pa naj navede zaporedno številko, ki je spodaj na poli a— Poroka. Danes se poroS v terni cerkvi na Ježici g. Franc Belič, strojevodja državnih železnic iz ugledne viške rodbine, z gdč. Angelo Kroparjevo z Ježice. Novo-poročencema obilo sreče! n— Zahvala srbske pravoslavne občine. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani se po tem potu najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je letošnja svetosavska proslava imela tako krasen uspeh. Pred vsem se moramo zahvaliti g. proi. Emilu Adamiču za ves trud, ki ga je imel s sestavo programa in vodstvom koncertnega dela, zahvaljujemo se njegovemu pevskemu zboru obeh učiteljišč, posebna hvala solistkam gdč. Moserjevi in učiteljicam ge. Kravsovi in gdč. Vrišer-ievi za trud, ki sta ga imel: z deklamatorii, vrli godbi in orkestru Narodnega železni-čarskega godbenega društva »Sloga« in kapelniku g. Svetlu za brezplačno sodelovanje na dopoldanski prireditvi m vzornem nastopu pri večerni proslavi, hvala dalje upravniku gledališča g. Otonu Zupančiču za izposojeno garderobo, g. Mute-veliču, lastniku Orijental-salona na Sv. Petra c. za brezplačno okrašenje dvorane z orijentalskimi preprogami, g. Navinšku za brezplačno markiranje pri alegoričnih slikah, hvala tudi Sokolu I, ki je ves aranžma večerne prireditve prevzel in nalogo častno izvršil. Iskrena hvala našemu tisku za vse objave m laskave besede o tej naš? prireditvi. Naposled se zahvaljujemo vsem onim, ki so našo proslavo posetili in s tem trveličali proslavo našega velikega prosve-titelja, hvala tudi vsem številnim darovalcem prispevkov. Vsem, prav vsem iskrena hvala. Odbor srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. u— Oblastni odbor Jadranske Straže ee zahvaljuje tvrdkam in posameznikom, lri so s prispevki pripomogli Jadranski Straži dio gmotno tako lepo uspele prireditve. u— Vajensko predavanje. Zveza obrt« nih zadrug v Ljubljani priredi v torek 3. februarja ob pol 19. v veliki dvorani Mest« nega doma v Ljubljani Krekov trg. vaje»« sko predavanje. Predaval bo g. dr. Krajec o prvi pomoči pri nezgodah. Vstopnina prosta. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. u— OdvetnFk dr. Fran Novak preseli svojo pisarno s 1. februarjem iz dosedanjih prostorov v Dalmatinovi ulici 3 v nove prostore, Dunajska cesta la/H, palača Ljubljanske kreditne banke. U— m. redni občni zbor JAD »Triglava« v LJubljani bo 5. februarja ob 20. v prostorih ZKD v Kazini. Dnevni red običajen. Udeležba za člane obvezna, starešine iskreno vabljeni! u— Redni občni zber Zveze šoferjev Dravske banovine bo 5. februarja ob 19. v gostilni Novak, Rimska cesta 19. Dolžnost članov je, da se občnega zbora polnoštevik no udeleže. n— Bolniška blagajna samostojnih obrt» nikov ▼ Ljubljani javlja, da je amri nje član g. Viktor Hönigmaa, čevljarski mojster, Poljanska cesta 3t, in vabi svoje člane, da se v polnem številu udeleže pogreba, ki bo v nedeljo ob pol 14. u— Zveza roških akademikov v afcfJalti se iskreno zahvaljuje častnem® mke-mu odboru Tatjaninega večera ki orni»' ki so s svojim delovanjem ali p . omogočili letošnjo dobro uspelo pr i.' o— Dve nesreči V splošno boi x, pripeli ali včeraj dopoldne 16-letnej posestnika od Sv. Duha pri Stari .k}, • je že predsnočnjim doma padel in si zk> m0 desno nogo. — Trgovčev ska M"'-« Kokelj iz Kranja se Je včeraj dopok ; e . a-hajal v družbi drugih sošolcev, fccroad i s-terih Je eden s šibo zamahnil po H «tne-r* tovarišu hi ga po nesreči udaril teko a« rodno, da mu je močno pokvaril (Seist* oko. Tudi Milana K okli a so roorafi odiai na zdravljenje y ljubljansko splošn bal niča o— Okrade« delavec. Delavec B ir Coriary. stanujoč na Gosposvetsfci c je te dni pogrešil doma črno cble jo je hranil v predsobi Ker obleke kor ni mogel najti, je bilo jasno, da stala plen neznanega tatu, Oškodo;; le zadevo prijavil policiji n— Zaklepajte stanovanja! Navzlic štetim bridkim izkušnjam ostajajo 14 . Hančzm tehkomrselno zaupfjlvi. K • . v-krat se pripeti, da skoči gospodinja kam na obisk bi pri tem stanovanja sploh ne zaklene, češ da bo itak takoi zopet 4or»*s. Pa se zgodi, da pride nazaj m naie novanje oplenjeno. Te dni se je r r tak primer krojača Ivanu j. v Rože ni na Cesti VI/33. Stanovanje je b" zaklenjeno in neznani tat se je bri « --zil noter, si oprtal gramofon s 17 ? mi, vzel še dvoje hlač in rjav površ tako bitro, kakor je prišel zopet • - i a— Aretirana tatova^ Kakor smo poročali je ljubljanska policija že r cija išče še tretjega tatinskega pptds*:.. Ivana Freliha, ki je najbrže pobega deželo. a— Neznan slepar. Te dni se )e r v stanovanju Katarine Frajerjeve r<. šičevi cesti 23 neznan, okrog 25-1 et ški in ji izročil pismo, češ da ie od a;t ga sina, ki ga je aretirala policija, Naü'-j ■ val ie, da je srn Ro-bert zjutraj s ko!eso~ povozfl reko žensko, zaradi česar s« n haia na policiji Zahteval }e od že/,t 1 Din, da ga bo policija zopet izpustila na prosto. Frajerjeva se je neznančeve vesti sicer prestrašila, a rmx denarja, vendarle m bofcela izročiti Neznanec je izginil Pozneje se je pojasnilo, da je hü ft> le navaden slepar, ki mu pa Frajerjeva k RrečS ni nasedla. Neznanega nepridiprava zasleduje policija. u— Posetnikom prireditve Sokola IV. j»* tri TJvečer v Mestnem domu bodo na rarr,* polago od pod 20. dalje Pečnikarjevi avto? busi, ki bodo vozili od Zehala na Rudniku do Mestnega doma ter obstajali tudi pri Jošku Jelačinu, na dolenjski mitnici, pred Češnovarjem, nazaj grede od Mestnega do» ma pa, kjer si bo kdo želel Poleg teh ugod* nih voznih zvez bo prireditev privlačna go« tovo tudi zarad/i raznih praktičnih nagrad, ki jih bodo dobile maske. tt— V nedeljo zvečer bomo šli na dru» žabno prireditev pevskega zbora UJU % Trgovski dom! u— Predpustna veselica v nedeljo L fe» bruarja v salonu pri »Jerneju« na Sv. Pe» tra cesti. Začetek ob 19. u— Sokol šiška. BrezposeJni člani »atj se javijo pri br. Ivanu Mraku, Srbska ulica 7, kjer dobe neke podatke. Vinarska zadrnga „Haložan" s sedežem pri Sv. Andraža t Halozah priporoča izvrstna in močna vina vsake vrste. Interesenti za dobra haloška vina naj se obračajo na načelstvo zadruge. Pošiljamo tudi vzorce vin. 2355 NAČELSTVO. i— 2t ptWBe priraftft In ésinic ples- se »banne kupite najmodernejše šlagerje pri k Bonača, Ljubljana. Posebno opo-23iriamo aa krasne slovenske i>estm vokalnega kvinteta, ki s« vzbudile obča ?ez*r-C9St a_ Jfa predpnstne krof«, kröne in pristen doierisM cviček vabita za nedelo ia svečnico Franc in Frida Svetič, gostilna, GerMčeva 7 pri Koleziji. u— Veliki železni čareki pies priredi Uedšojeaiš savez železničarjev na svečnico zvečer ▼ veliki dvorani in vseh stranskih prostorih hotela »Uniona« v Ljubljani. Igra» ia bosta priljubljena godjba na pnhak in sa» krnski orkester glasbenega društva »Zarja«. Na sporedu bo tudi bogat srečolov. Cisti dobiček prireditve je namenjen podporne* m®. skladu ponesrečenih železničarjev, čla« nor sa.veza. Vstopnina je 10 Din. Iz Celja e— Celjsko gledališče. Ljubljanski igralci bodo »tvorili serijo svojih gostovanj v celjskem gledališču v torek 3. t m. ob 20. s s'ovito dramo Somerseta Maughama »Sveti plamen«. Na ta izredni gledališki dogodek opozarjamo vse občinstvo iz Celia m ofeoiice. Vstopnioe se dobe v predprodaji v kniigarni Goričar & Leskovšek. l8_Brez motorno letalo v Celju zgrajeno. Lastnik avtomobilske delavnice g. Ladislav Ropaš v Med logia pri Celju je nedavno zgradil brezmotorno letalo v režiji celjskega Aerokhiba. Letalo ie namenjeno predvsem za vaje in ra mladino, ki se hoče vež-bati v letalstvu. Ker zaradi izgube časa ni nrcfgoče za vsak polet posebej zložiti letala, bo treba zgraditi lopo, v kateri bodo shranjevali kompletno letalo. Najprimernejši prostor za tako lopo je vojaško vež-haišč* Z veseljem ugotavljamo, da je celjski Am.okhib v zadnjem času poživi! svoje delo, ki ga bo javnost pravilno cenila in podpirala.__ PLES ■ nraasism^saaettHaaHftasrfEa § Danes zvečer S « ss TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV i „ V »UNIONTJg 2394 g Izstop Iz našega državljanstva Je prijavi! Kare! Virant, rojen 1. 1905. v Hamborns v Nemčiji in pristojen v Št Pavel pri Prebolda. e_ Brivnice v Cello botto ▼ »edeHo odprte od po! 8. do U. dopoldne, na svečnico pa bodo ves dan zaprte. e— Žrtev tifusa- Umri Je ^<5eraJ v celjski bo trn d za tifusom 14 letni delavčev sin Jožef Ju ri e ve c iz Vrbia pri Žalcu. es kropom se je polil v sredo v Sp. Htrdmji pri Celju 3-letni posestnikov sinček Ivan Zupane in se močno opekel po desni roki, desni strani prs m obrazu. Fantka so oddali v ce!?sko bolnico. e_ pod vozom. 34-letna dninarica Za-gosdova iz Prelahka pri Podčetrtka Je padla med vožnjo z voza pod kolo in si zlomila desno golenico. Ponesrečenka se zdravi v celjski bolnici. e— Mestni kino. Danes zvečer ob 20.30 T00% nemški zvočni ve!efilm »Ne verujem več nobeni ženi...« V glavni vlogi slovi IS komorni pevec Rihard Tauber. Kot dodatek sijajna zvočna enodejanka. Iz Maribora a— tz gledališča. Danes bo duhovita komedija H družabnega življenja »Ljubimec« M ed dragimi in tretjim dejanjem ne bo odmora, občinstvo naj ostane na svojih sedežih. — v nedeljo 1. februarja se bo ponovila ob 15. zabavna burka »Odgodena noč«, ria Be tu di izven mariborskem posetnikom jrledaMšča omogoči obisk te smeha polne predstave. Zvečer ob 20. bo popularna opereta >Grof Luksemburški« po znižanih cenah, na Svečnico popoldne ob 15. bo priljubljena opera »Prodana nevesta« po zni ž an i h cenah, zvečer ob 20. pa zabavna in privlačna veseloigra »Gospa ministrica« po znižanih cenah. a-— Rekrutacija tulcev v Mariboru. Naborni obvezniki rojstnih letnikov 1906 do 3911, ki stanujejo v Mariboru dm se žele udeležiti nabora, čepTav niso pristojni v Maribor, naj se zglase v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, v uradnih urah po sledečem redu: rojstna letnika HÖ06 im 1907 dne 3., 4., 5. in 6. februarja, letnika 1908 in 1909 dne 9., 10., 11. in 12. februarja, letnika 1910 in 1911 pa 16., 17., 38. ;n 19. februarja. S seboj je prinesti krstni in domovinski list ter o Din kolek va prošnjo, da se od pristojnih občin pri-havijo za reknitacijo potrebni izvlečki iz rektrntnega spiska. Oni naborni obvezniki, ki stanujejo v Mariboru in so pristojni v najbližje okoliške občine, pa naj teh pro-De vlagajo, ker ee morajo udeležiti nabora s pristojnimi občinami, za katere ho rektrmtna komisr.ja tudi poslovala v Mariboru. V korist zgradbi »Ribniške koče« PLANINSKI PLES 31. JANUARJA 1931 LETA 2317 MARIBOR »UNION« a— Na ribjem trgu so prodajali včeraj pplcnovke po 13 Din, bor'oone po 26 in mole po 30 Din kg. a— Krasen meteor se je v četrtek okrog 11. ponoči zasvetil v jugozapadni smeri nad Pohorjem. Svetli drobci so leteli v Ipku liki umetna raketa ter so po skoro enominut« nem žarenju izginili v vsemirskii prostorni« ni. Nenavaden prizor je opazovalo več ljudi. a— Nezgoda. V Studencih stanujoči 66« letni zasebnik Matija Herčič je pri padcu po stopnicah dobil tako težke poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Podobna nezgoda je zadela 55 letno I za« belo Siber iz Tatenbachove ulice. Pri pad« cu si je zlomila levo nogo. Tudi njp so morali odpeljati v bolnico. a— Pod vlak Je hotela v četrtek ponoči na železniškem prehodu pri magdalen-skem parku približno 25 let stara ženska. Bfla Je vsa afcfu&ana ter Je ^» ah m vlak, ki je prihajal s koroškega kolodvora. Pri zaprti zatvornici čakajoči pasantj pa so še pravočasno opazili njeno namere in preprečili obupno nakano neznane mladenk e- a— Smrt neznane «taHce m vHoL ▼ četrtek zvečer okrog 18. «e Je na Frankopa-novd cesti zgrudila v nezavesti okrog 60-letna starka. Ko je dospel rešilni avto, je bila že mrtva. Poklicani zdravnifk dr. Zor-jan je ugotovil, da jo je zadela kap srn jo je dal prepeljati v mrtvašnico na Pobrežju. Starke še doslej niso mogli identificirati. a— Iz policijske kronike. V pisarno skladišča trgovca Karla Goleža v Einsp.ie-lerjevii ulici se je nekdo splazil skozi skladišče Funzovega mlina najprej v noči od 27. na 28. t. m. dm odnesel ia miznice 200 dinarjev, srebrno uro in zlat prstan, drugič pa v noči od 29. na 30. t. m. .in se polastil 50 Din, 4 šilingov Sm zopet ure, vredne 650 Din. — Ivanu Steinerju pa je zlikovec iiz veže hiše št. 18 v Tattenbachovi ulici sunil kolo. — Iz Avstrije so včeraj zjutraj privedli odgonskim potom 26-letno Marijo Habjanič, rojeno v Innsbrucku, pristojno v Hajdino. V varstvo jo je sprejela najprej mariborska policija, od nje pa okrožno ko-dišče, ki jo zasleduje zaradi več tatvin v Mariboru in okolici. — Včeraj zjutraj Je bil na Aleksandrovi cesti pred Birgmajer-jevo lesno trgovino aretiran 21-letni Ivan Majhen iz Krčevine, ki si je v vinjenem stanjm prilastil motorno kolo s prikLopico, last zasebnega uradnika Josipa Petermela, ki je pustil kolo za pol ure pred kavarno Promenada v Tomšičevem drevoredu. Dva Peteraelova prijatelja sta ga dohitela v imenovani ulici in dala aretirati. Pri zaslišanju je izjavil, da sam ne ve zakaj je napravil to neumnost. a_ Kinematografi. Grajski: Danes zadnjikrat »Lažni feldmarša!«. Jutri v soboto se začne »1000 besed nemško!« Prvi nemški govoreči in zvočni film Pat in Patahon film. Salve smeha! — Union: Od danes dalje 100 odst. nemška govoreča zvočna drama »Njih dvoje«. Ljubezen in zaobljuba. Gustav Fröhlich. — Apolo: Soboto, nedeljo in ponedeljek »Tatovi avtomobilov.« Iz Kranja r— V svrho vpisa v sezname za cestno delo naj se takoj zglase v občinski pisarni vsi moški od 18—55 leta, ki ne plačujejo nikakega davka. r— Lastniki motornih vozil se opozarjajo ,da se že dobe nove evidenčne tablice v pisarni na sreskem poglavarstvu. Pregled motornih vozil in plombiranje' tablic bo 2L februarja ob 9. v Kranju pred Narodnim domom. Vsak lastnik plača na dan pregleda takso za avtomobil 60 Din, za motorno kolo pa 30 Din in sorazmerni del potnih stroškov komisijskih članov. Stare tablice je treba prinesti s seboj. r— Hudo se je poškodoval Ignac Kleindienst, trgovec in posestnik v Mošnjah pri Radovljici. Med potjo na kolodvor se je zaletel v bližini Gabriča v kamenit steber in obležal nezavesten. Ponesrečenca so na vozičku prepeljali k dr. Globočniku, Id mu je uravnal izpahnjeno roko ln izpral ter zavezal občutne rane na obrazu. Oddan je bil v domačo oskrbo. r— Veliki gasilski ples. Za neddjsko gasilsko prireditev vlada v vseh krogih največje zanimanje. Ako upoštevamo pri« prave, bo letošnja predpustna veselica nad» kriljevala vse dosedanje. Tudi keglamje na dobitke bo vzbudilo posebno privlačnost, saj je I. darilo vreča (85 kg) moke »00«. Upravičeno pričakujemo, da bo tudi ude« ležba meščanstva ter bližnje in širše oko» lice največja. Iz škofje Loke 81— Odlikovanje. Z redom jugoslovanske krone 5. stopnje sta odlikovana rezervna oficirja gg. Košca Franc, učitelj na deški šoli v škofji Loki, in Hafner Pavel, zasebnik! čestitamo! ši— Namestitev, škofjeločan g. Mejnik Karel je nameščen kot prometni uradnik državne železnice na postaji Črno brdo-Sekič v Dunavski banovini. šl— Tatvina suknje. V deško cenovno šolo se je priklatil neznan nepridiprav ln odnesel učencu petega razreda Zoranu Kranjcu dobro ohranjeno zimsko suknjo temno-rjave barve s črno podlogo. Tatvine je osumljen neki berač, ki je te dneve prodajal po Lipici suknjo, baje enake barve za 30 Din. Zadevo zasledujejo orožniki Z Jesenic s—• »1000 + 1 srce« je naslov veliki sokolski maškeradi, ki bo drevi v vseh pro» štorih Sokolskega doma na Jesenicah. Dvo» rana bo lepo dekorirana. Sviral bo pri» znani jazz. Začetek ob 20 Za maske lepa darila. Vabljeni! s— Kino Radio bo predvajal nemško» rusko zvočno senzacijo »Deklica z Volge«!. Predstave: v soboto 31. t m. ob 20., v nedeljo 1. in v ponedeljek 2. februarja ob 15. in 20. Iz Kočevja kč— Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani priredi v soboto 7. februarja ples v vseh prostorih hotela »Trst«. Vstopnina 10 Din, za družino 25 Din. Začetek ob 20. Ples bo ob priliki društvenega izleta v Kočevje pod vodstvom gg. profesorjev. Vabljeni! Iz Velikih Lašč vi— Sokol Velike Lašče priredi v nede« !jo 1. februarja ob 3. popoldne v Sokol» skern domu predpustno veselico, združeno z maškerado. Članstvo in prijatelji društva vabljeni! Iz Krškega kr— Tambnraško društvo »Slovan« v Leskovcu pri Krškem je na svojem občnem zboru izvolilo naslednji odbor: za predsednika g. Franca žnidaršiča, za tajnika in zborovodjo g. Dragotina Bitenca, za blagajnika g. Hinka Zakšeka, kot odbornike pa gg. Lipovža Petra, Albina Lavrinška in Antona Ruparja. Občni zbor je podal razveseljivo sliko notranje društvene harmonije in agilnega dela. Iz Novega mesta Voglarji pred sodnikom. Ppsestniku Mariniču rz Dol Kamenja se je lani mo« žila hči. Pred poroko, 19. oktobra zvečer so se zbrali sorodniki »krancelnu«, vaški fantje pa so prišli po starem običaju vog« Iarit. Med njimi so bili tudi 21 letni lini« kar Ludvik, 27 letni Barle Anton in 26 let« ni Glavam Frame, vsi iz Gaonjega Kamenja pri Mirni peči, ki so se pričeli zaradi zavi* sii in mržn je prepirati in pretepati z noži. Ilnikar je Barletu priizadjal na hrbtu ob« čutno rano. Vbodel je tudi nekega Strnov« en t demo nfea V spMhcn pretepe Je naito Barle udaril z nožem v hrbet Glava» na, ta pa je zamahnil proti. Barlertu z liter» sko steklenico. Sodišče je v torek pbsodilo: Ikmkarja na mesec in 14 dni strogega zapo» ra, pogojno na 1 leto dni. Barleta na me» sec dni in GÌ avana na teden dni zapora pogojno na 1 leto dni, zabranjen pa mu je Obisk gostiln za dobo 6 mesecev. n— Kino »Meteor« bo predvajal cirkuški ljubavni film »Artisti« v soboto, ne» deljo in ponedeljek ob 16., 18. im 20. uri. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom bo predvajal v soboto ob 20., v nedeljo ob 3. in na svečnico ob 20. moderno mornarsko legendo v 6 dejanjih »Stella Maris«. V nedeljo popoldne ob 5. bo gostoval sokolski oder Iz Trbovelj z »Radikalno kuro«. Po igri bo zabava s plesom. Na svečnico ob 3. bo igra »Bela vrtnica« v korist hrastniške cerkve. Igrali bodo igralci iz št. Jurja ob Taboru. Iz Ljutomera lj— Led. Pretekli teden so hiteli naši gostilničarji in mesarji, da se založijo z ledom za poletni čas. Nekaj časa so čakali na večjo zimo in debelejši led. Ko pa so videli, da se pripravlja toplejše vreme, so se požurili, da spra/ijo led še ob pravem času v ledenice. Vozili so ga z raznih strani. Največ so ga nalomili na znameniti noršinski mlaki sredi vasi. Pri tem delu so se nekateri lomilci namočili, najhuje se je godilo g. Rusu, pod katerim je počila velika plošča ledu in se je znašel v trenutku do vratu v vodi. Prisotni so ga rešili iz hladnega elementa, lahko pa bi se bil utopil, ker je mlaka prav na tistem mestu globoka Tako se je samo pošteno ohladil in po rokah nekoliko opraskal, ko se je lovil za ledene plošče. Iz Šoštanja št— Smrt narodnega moža. Kakor je že »Jutro« javilo, je umrl 28. t. m. po daljšem bolehanju upokojeni višji sodni ofici-jal g. Marko Fras, star 71 let. V minil! jeseni ga je priklenila zavratna bolezen na bolniško posteljo, katere mu ni bilo usojeno še kdaj zapustiti. Po rodu je bil iz Pristave pri Ljutomeru, služboval pa je v Mariboru, Ljutomeru, Logatcu, Idriji in Šoštanju, kjer si je tudi izbral življenjsko družico iz ugledne Cerovškove rodbine. Bil je vedno in povsod v narodnih vrstah. V petek je bil ob veliki udeležbi občinstva položen k večnemu počitku. Blag mu spomin, gospej soprogi in ostalim sorodnikom naše sožalje! Iz Murske Sobote mr— »Gostilničar pri Sv. Roku«. Naš mladi učitelj Milan F er jam, avtor fcrodejan« ke s tem naslovom, je naituralist in je sim» boliet. Njegove oßebe sp produkt ldteratu» re in lastnega tragičnega doživetja Iz idejnih in umetnostnih spon, v katere ga je vklenil, kakor vso mlado generacijo, ge« nij Ivam Cankar, se rahlo najavlja v naj« lepši sceni njegove žaloigre (razgpvor od« puščenega hlapca z malim naslednikom), simpatična samorodnost. Že sama ta scena je dovoljna legitimacija marljivemu sobo« škemu odru, da se je z vso ljubeznijo pp» svetil uprizoritvi te druge Ferjanove igre. (O prvi je lani obširneje poročal »Učitelj» ski tovariš«). Tehnično in stilistično pre» delana drama bi zaslužila pozompst tudi večjih odrov. Igralo se je z močnim eia» nom, realistične scene so büe mogoče še premočno podane. Igralci, razen enega, ppsrečeno izbrani. Režirail je avtor sam in je i kot režiser j kot igralec dosegel mnogo priznanja (Nadaljevanje domačih vesti na 7. strani.) GOSPODARSTVO Naš lanski izvoz sadja Glede na slabo lansko sadno letino, zlasti v severnih deželah, je bil naš lanski izvoz sadja zelo velik, čeprav je bila tudi v naši državi letina le ponekod ugodna. Po pravkar zbranih podatkih Generalne direkcije carin smo lani izvozili 9133 vagonov svežega sadja (brez suhega, zlasti češpelj) v vrednosti 291.6 milijona Din. Kakor je iz naslednjega pregleda razvidno, se je lani naš izvoz svežega sadja več kakor podvojil. Izvoz Je namreč znašal (v milijonih Din): 1928 1929 1930 vse sveže sadje 111.9 126.7 291.6 od tega; jabolka 29.6 57.8 184.9 češplje 46.8 41.8 67.1 orehi 24.0 17.1 23.5 grozdje 9.3 8.8 11.3 Povečanje našega izvoza svežega sadja je povzročil v prvi vrsti ogromno narastel izvoz jabolk, ki smo Jih lani izvozili 5853 vagonov nasproti 2449 vagonom ▼ letu 1929. Po količini se je torej nasproti L 1929. naš izvoz jabolk nekaj več kakor podvojil, po vrednosti pa se je dvignil na več kakor trikratno višino, in to zaradi ugodnejših cen. Povečal se je tudi izvoz svežih češpelj, tn sicer od 1896 na 3136 vagonov, odnosno od 41.8 na 67.1 milijona Din. Delni toda še vedno nezadostni napredek opažamo glede načina izvoza. Od skupne količine 9133 vagonov svežega sadja smo izvozili 833 vagonov sadja opremljenega v zabojih, v letu 1929. pa 560 vagonov. Vse drugo smo izvozili v sodih ali v rinfuznih pošiljkah. Tu bo treba še mnogo prizadevanja, kajti za izbrano in opremljeno sadje je mogoče izkupiti mnogo več. Podatki o izvozu posušenega sadja še niso znani, vendar lahko že danes računamo, da je naš lanski izvoz svežega in suhega sadja presegal po vrednosti 400 milijonov Din. Znatno zmanjšanje svteovne vinske produkcije Mednarodni agrarni institut v Rimu je nedavno objavil podatke o lanski vinski letini na severni poluti. Po teh podatkih znaša lanska vinska letina v najvažnejših produkcijskih državah, to je v Franciji, Špamiji, Italiji in Portugalski po precej za» nesljivih cenitvah 95 do 105 milijonov li» trov. Ta količina pa je za eno četrtino manjša nego povprečna količina zadnjih dveh let. Tudi od srednje»evropskih držav so imele Nemčija, Švica in Luksumburg precej slabšo letino kakor v zadnjih dveh letih. Med dežele z manj ugodno letino spada tudi Grčija V ostalih državah, zla» sti v južno vzhodni Evropi pa je bila lan» ska vinska letina ugodnejša in se je dr» žala na višini 1938=29 torej nad povprečjem. Vinski pridelek Avstrije in Češkoslovaške se ceni na 3 milijone hektolitrov, pridelek Jugoslavije, Rumumije, Bolgarije in Mad» žarske pa na 14 milijonov hI. Celotni vim» ski pridelek držav severne poluti znaša po cenitvi mednarodnega agrarnega instituta v Rimu 130 milijonov hI, kar je seveda znatno manj kakor v zadnjih dveh letih, kajti leta 1929. je znašal pridelek 170 mU lijonov, leta 1928 pa 165 milijonov hI. Lan» ski vinski pridelek severne poluti pa za» ostaja tudi za povprečjem zadnjih pet let, ki znaša 155 milijonov hl in je le nekoliko večji, kakor v najslabših dveh povojnih letih, namreč 1926. in 1921., ko je znašal pridelek 122 odnosno 124 milijonov hI. Pri tem pa je treba umoštevati, da odpade lanski pridelek na večjo površino vino» gradov, ki se zadnja leta stalno širijo. = Brezcarinski avo» kompletnih žičnih železnie ukinjen. Ker je na podlagi komisijske ugotovitve podjetje >Jasenica< d. d. v Smederòvski Palanki povsem urejena za produkcijo žičnih železnic, je trgovinsko ministrstvo odločilo, da odslej ne bo več pristajalo na izdajo uvereni za brezcarinski uvoz kompletnih žičnih železnie. = Tarifa skupnega davka na poslovni promet aa rezan les. Savez industrijeev in trgovcev šumskih proizvodov je za torek sklical v Zagreb konferenco vseh organizacij lesnih industrijeev ter zbornie, kjer se bo razpravljalo o končnem predlogu glede višine kombiniranega skupnega davka na poslovni promet in o krizi lesne industrije. = Za priznanje stare izvozne premije na vino za zaključke, sklenjene pred znižanjem premije. Prošnjam za priznanje stare višje izvozne premije na vino na vse prodaje v inozemstvo, ki so bile izvršene pred znižanjem te premije, se je sedaj pridružila tudi Privilegirana izvozna družba, ki je poslala predsedniku vlade predstavko s prošnjo, da se izvoznikom plača premija od 100 I>in na 100 litrov izvoženega vina za ono vino, ki j6 bilo prodano v inozemstvo pred znižanjem premije na 80 Din in je bilo šele pozneje dejansko izvoženo, ker so Izvozniki pri prodaji kalkuliraH a staro premijo. = Važno za rinotržce, izdelovalce kisa in druge obrti, ki se poslužujejo cementi* ranih sodov. Kakor znano, je minister za trgovino in industrijo • pravilnikom od 19. decembra 1928 odredil, da se sodi z zasebnimi žigi ne »mejo opremljati na istem dnu, kjer se nahaja ara dni žig. Da je to v praksi povzročalo veliko nepo» trebnega dela m mnogo neprilik, je jasno. Pomisliti je treba le, da se nabere na že» leznicah, ladjah, carinarnicah itd. sodov v veliki množini m da je treba sode vedno obračati za ugotovitev lastnikove označ» be. Društvo industrijeev ia veletrgovcev ▼ Ljubljani je sedaj na svojo tozadevno v novembru 1930 predloženo vlogo prejelo obvestilo, da je gospod minister ugodil upravičenim željam in spremenil tozadev» no določilo pravilnika tako, da se bolo odslej smeli privatni žigi zopet starljati na ono dno, kjer so uradne označbe, ro» rej tudi na dno, na katerem je odprtina za iztakamje m sicer pod uradnimi označbami v obliki elipse ali kroga Dotična odločba je objavljena v prilogi IH k Službenim Novimam štev. 11 od 16. t m. = Pozna odločitev glede valorizacije obligacij avstrijske Družbe državnih železnic. Zaradi načelne važnosti Je te dni vzbudila tudi v inozemstvu veliko pozornost razsodba avstrijskega najvišjega sodišča glede vprašanja obligacij družbe »Steg« (Staatseinsenbahngesellschaft) iz L 1873/74. V procesu, ki ga Je za imetnike teh obligacij vodil sodni kurator odvetnik dr. Ma-ritsehek, je imenovano najvišje sodišče odločilo, da mora družba »Steg« obligacije iz L 1873. in 1874., glaseče se na 200 goldinarjev avstrijske veljave v srebru ali 400 mark ali 500 frankov, izplačati v srebru odnosno v šilingih v protivrednosti tržne cene 2 »/» kilograma čistega srebra za vsako obligacijo in 1/i8 kg čistega srebra za vsak kupon. Družba »Steg« Je na obligacijah samih obljubila izplačilo v srebrnih novcih, zato dolguje tudi srebrne novce. Ta odločba Je značilna, čeprav ne predstavlja nikak prejudic za ureditev avstrijskih državnih dolgov v srebru, ker se določbe trgovinskega zakona, na katerih sloni odločitev, ne dajo uporabljati na dolgove države. Po tej najvišji razsodbi se obligacijska obveznost družbe »Steg« poveča na 2 % milijona šilingov, dočim je v bilanci vstavljena s 350.000 šilingi. Ugovor družbe, da vplačilo ob priliki emisije obligacij ni bilo Izvršeno v efektivnem srebru, je vrhovno sodišče zavrnilo, kakor tudi mnenje, da je družba dolžna Izplačati za 100 goldinarjev le 200 razvrednotenih avstrijskih kron aH 2 groša sedanje veljave. V avstrijskih finančnih krogih primeiv jajo to razsodbo z enako glasečo se razsodbo haaškega mednarodnega razsodišča glede srbskih predvojnih dolgov. = Znižanje d'skonta v Bolgariji. Iz Sofi» je poročajo, da je bolgarska Narodna ban* ka znižala diskontno obrestno mero od 10 na 9 odstotkov. Kakor znano je imela bolgarska Narodna banka doslej najvišjo diskontno mero v Evropi. = Uradni tečaji za februar. Finančni minister je za februar določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218.6 Din, 1 zlata turška lira 249, 1 angleški funt 274.9, 1 dolar 56.5, 1 kanadski dolar 56.2, 1 nemška marka 13.45, 1 poljski zlot 6.33, 1 avstrijski šiling 7.96, 1 belga 7.89, 1 madžar. pongo 9.88, 1 brazilijski milrajs 5.40, 1 egiptski funt 281.80, 1 urugvajski pezos 36.20, 1 argentinski pezos 17.20, 1 turška papirnata lira ali 100 pjastrov 26.70, 100 albanskih frankov 1075, 100 zlatih francoskih frankov ali 100 švicarskih frankov 1095.90, 100 francoskih frankov 221.85, 100 italijanskih lir 290.40, 100 bolandskih goldinarjev 2277, 100 rumunskih lejev 33.60, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih ali norveških kron 1513, 100 švedskih kron 1515 40, 100 španskih pezet 596, 100 grških drahem 73, 100 češkoslovaških kron 167.60, 100 finskih mark 142.10, 100 letonskih latov 1084.90. — Dobave. Proni otn o J: ornerei jalni odde« lek direkcije državnih železnic v Ljublja» ni eprejema do 4. februarja ponudbe glede dobave 200 železnih zavornih coklj, 15 že» leznih dvokodesnih vozičkov ter glede do» bave 1 železne samokolnice; strojni od die« lek do 4. februarja glede dobave 1000 kg sikativa in do 7. februarja pa glede doba» ve 100 kg azbestnih vrvic; gradbeni pdde» lek pa do 6. februarja glede dobave 1900 kg katrana. (Pogoji so na vpogled pri omenje» nih oddelkih.) — Direkcija državnega rud* rrika Velenje sprejema do 16. t. m. ponudb« glede dobave 2800 m ž:ce za dinamo in 500 m traku Jakonett, do 17. februarja pa glede dobave 1 stroja za mešanje betona. Direkcija državnih rud|arskih podjetij v Sarajevu sprejema do 16. februarja pr^td* be glede dobave 150.000 komadov kapsoL VršiSi se bosta naslednji ofertalni licitaciji: 17. februarja pri direkciji državnih rudar» skih podjetij v Sarajevu glede dobave 1 centrifugalne sesaljke, 18. februarja pa gle» ~ don 25.11375, Newyork 517.20, Brusedj 72.08, Milan 27.0625, Madrid 53.10, Amsterdam 207.95, Berlin 122.85, Dunaj 72.70, Sofija 3.7425, Praga 15.3050, Varšava 57.9250, Bu» dimpešta 90.2750, Bukarešta 3.0725. Efekti. Ljubljana, 8 odst Blair 923 bL, 7 odst. Blair 81 bL, Celjska 160 den, LjarMjamsks kreditna 125 den., Praštedšona 970 den.. Kreditna 170 do 180, Vevče 128 den.. Ruše 200 — 230. Zagreh. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 416 — 417, kana 4155, za februar 414 — 415, za junij 414 — 417, investicijsko 88 — 87.5, agrarne « — 51, 8% Blair 9L75 — 92.125, 7% Blair 80.25 — 81, 7% Dtž. hipot banka 79.75 — 80.375, 6% begluške 66.75 _ 67; bančne vrednote: Praštediona 975 — 980. Srpeka 189 — 19L, Ze-maljska 131 den_ Jugo 77-5—77.75, Union 193 — 194, Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Narodna šomska 25 den, Gutmann 130 — 137, Slavonija 200 den., Drava 236 — 286, Šečerana 285—295, Brod vagon 90 bL, Isis 40 — 46, Dubrovačka 377 — 385, Jadranska 550 den., Trbovlje 330 — 335. Beograd. Investicijsko 87.75 zaklj., ne 49 — 50.5, 7% Blair 80 — 81, 6% begluške 67 zaklj. Vojna škoda 415 — 417 za ki j., za februar 414.5 zaklj. Narodna SI 30. Blagovna tržišča LES Ljubljanska borza (30. t. m.). Tende«* ea za les mlačna. Zaključen je bi! 1 vagon mešanih djrv. Povpraševanje je za javorje« ve prima cepamice za izvoz v Italijp in za 250 kubičnih metrov hrastovih bordonalo-v (od 35/35 do 50/50 cm ab tudi več, dolžina od 3 m navzgor, L, II, III, s toleranco oblice). erro '+ Ljubljanska borza (30. t m,)". Tender» Qa za žito stalna Zaključkpv ni bHo. Nudi se (franco slovenska postaja po nrìovski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 — 212.5, gomjebaška, 79/80 kg po 205—2073, baranjska, 79/80 kg po 190 — 192.5, Sombor okolica, 79 kg po 190 — 192.50; oves: ba« ramjskii (pri navadni vozmini) po 195 — 197.5; koruza: baška, stara po 150 — 152.5, baška, nova, umetno sušena po 142.5 — 145, pri navad|ni vozmini po 147.5—152.5, času primerno suha pri navadni voznimi po 140 do 142.5, moka: banaška »0« po 340—345. -f Novosadska blagovna borza (30. tega meseca). Tendenca neizprememjena. Promet: 6 vag. pšenice 1 vag. ovsa, 35 vag. koruze, 4 vag. moke, 2 vag. otrobov. Pšenica: ba« ška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 150 dp 152.5; baška, potiska, šlep 79/80 kg 157.5— 160; gornjebaška, 79/80 kg 155 do 160; gor« njebanaška, 79/08 kg 152.5—155; Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.5 do 112.5. Oves: baškii in sremski 145 do 150. Koruza: baška in sremska, stara 95—100; nova 75 —80; za januar 77.5—80; za mare » maj 87.5—92.5; sremska, umetno sušema 90— 92.5. Moka: baška »Og« »Ogg« 245—265: »2« 215—230; »5« 185 do 195;'»6« 170—180; »7« 135—140; »8« 105—115. Otrobi: baškii 95—973; sremski ki banaški 90—95. + Somborska blagovna borza (90. t. m.) Tendenca stalna. Promet: 227 vagonov. Pšenica: baška, Tisa, šlep, 80 ksr 155 — 160-baška, okolica Sombor. 78 kg 140—145- rrr>r-njebaška, 79/80 k? 150 — 160; sremska, 78 kg 130 — 135. — Ječmen: ba*ki 64/65 kg 110—115. Koruza: baška in sremska 75—80; za januar 77.50—82.50; za februar 80—85; umetno sušena 85—90. Moka: baška »Og« in »Ogg« 245—255- >2c 215—225; >5« 185—195; 165—175; >7< 120—130; »8« 100—110. Otrobi: baški 92.50-97.50. Fižol: baški uzančni 230— 240; mešani 195 — 145. Oves: baški, sremski, slavonski 145 _ 150. 4- Budimpeštanska term insta borza (30. t. m.). Tendenca prijazna Promet miren. Pšenica: za mare 14.46—14.47, za maj 14.81 —14.82; rž: za mare 10.47—10.48, za maj 10.60—10.61; koruza: za mag 12.10—12.14, tranzitna za maj 9.60—9.62. Sobota, SL T. 1931 > JTTTTtCk it Ti » KULTURNI PREGLED Naši obiski in razgovori 3. Anton Lajovic Svétnlk Anton Lajovic J« markantna Osebnost v našem kulturnem svetu- Po poklicu je sodnik, po umetniški naturi muzik. Njegovo skadateljsko delo zavzema v naši glasbi svojsko in daleč vidno mesto. Kakor o večini naših muzikov, nimamo tudi o njem nobene študije. Naša moderna muzikalna tvorba je stilsko popolnoma neraziskana. Kljub temu, da je slovensko glasbeno življenje dokaj živahno, nimamo razen dr. Vur-nika niti enega esejista, ki bi pisal o muzik!. Moderna biografska umetnost, pri nas ▼eč nego zanemarjena, se ni niti dotaknila naših glasbenikov. ' Anton Dobronič je n. pr. skladatelj, ki rad piše o aktualnih problemih glasbe in o nje odnosih do življenja. Pri nas so skladatelji k večjemu še bavijo s kritiko. Svetnik Lajovic bi imel, menim, še največ pogojev za našega glasbenega esejista. Zanimivo je, da se njegovo publicistično stremljenje ni obrnilo v to smer in da prav o glasbi najmanj razmišlja in piše. Preokret, ki je nastopil v krogu njegovega duhovnega zanimanja po prevratu, je simptomatičen za naše razmere. Skladatelj občuti potrebo, da se izprevrže v misleca, ki bo podrobno hi % neko ognjevitostjo, ki razodeva umetniški temperament, zasledoval sociološko in politično preobrazbo naše družbe, vprašanje naše kulturne usmerjenosti, probleme naše kulturne politike. Preudarna in včasi udarna beseda svét-»ika Lajovica, njegova polemična duhovitost, njegov, dejal bi: analitični čut, ki raz-členja vsakovrstne teorije in kakor s pin-cento išče tega, kar potrebuje ta idejni anatom za kakšno konkretno vprašanje; njegov radikalizem, ki je v tej miselni celoti povsem utemeljen, četudi se ob strani vidi hudo enostranski — vse to je v ljubljanski družbi (oni namreč, ki živi tudi duhovno) tako vidno in ostro izdelano, kakor njegova fr-iognomija. Zanimivo je tedaj, kako in čemu je sk'a-(flatelj Lajovic postal publicist, ki skuša uveljaviti svoj aspekt na naše kulturno življenje. Naslednji razgovor utegne vsaj malo pojasniti ta razvoj od skladateljske tvornosti do kull urno-idejne akcije. Bodi to skromen donesek k duhovni biografiji nagega umetnika-intelektualca. AS Vas je Vaša pravniška stroka in fnnk» eija sama napotila od skladateljske tvornosti k sociološkim in kulturnim problemom, ali pa ste občutili, da Vam umetnost ne zadostuje in da se morate še v obliki eseja in članka približati našemu človeku? — Tako je bilo: Po prevratu se je osnoval v Ljubljani kulturni svet. Tudi mene so pritegnili vanj. Šlo je za to, kako bomo sami uredili svoje zadeve. Mene je pred vsem zanimalo umetnostno življenje; opazovanje novih razmer in potreb me je kmalu privedlo do misli, da bi bilo zelo praktično za me in za druge, če bi si bil sestavil delovni načrt. Sedaj je treba delati ! — ta impera-tih novih razmer se je tiste čase kar najostreje postavil pred mene. Če sem se vprašal, kako? — sem moral takoj zapustiti dotlejšnje individualistično vrednotenje kulture. Spoznal sem, da moramo voditi neko kulturno politiko, le-ta pa se ne more omejiti na stališče ene same struje. Zato sem moral razmišljati, kaj spada v kategorijo umetnostne kulture; tako sem prišel do nadaljnega spoznanja: da so v kulturni politiki poleg najpomembnejših važni tudi manj pomembni činitelji: solnčna in senčna ßtran tvorita isto kulturno fiziognomijo. Z vidika celotne kulture je treba, da se vse te reči uravnovesijo. Prav s tega vidika sem prišel do nekega demokratičnega nazora o kulturi in smatram poslej, da je sotrud- ništvo najdrobnejšega človeka funkcionalno tako važno, kakor sodelovanje velikih tvornih duhov; pri tem kajpak ne prezrem, da so slednji glavni motorji, toda njih delovanje ne bi imelo resonance, če bi ne bilo ostalih, ki ga sprejemajo. Moje prejšnji čas individualistično, dejal bi: aristokratsko vrednotenje kvalitete, se je razširilo v socialno. Po vsem tem sem si stavil vprašanje: kakšno vrednost ima celotno umetnostno prizadevanje na družbo? To vprašanje me je vodilo ore ko meje umetnostnega dogajanja v jjokrajine duha, ki so mi bile do-sihmal bolj ali manj neznane. Torej ne pravo, marveč razmišljanje o umetnostni politiki v novih razmerah, me je zbližalo s splošnimi vprašanji naroda in družbe. Iz prava nisem dobil dotlej nikake slike o svetu in šele pozneje sem moral pravo spraviti v sklad s sliko, ki sem si jo pridobil. Pot mojega razvoja pa je vodila tako-le: Dobil sem do rok Guyau«evo knjigo »Umet-aost kot sociološki fenomen«. Iskanega odgovora mi ni dala; ostal mi je samo tako zvani simpatetični vidik odnosa do umetnosti. Vzel sem v roko neko zgodovino filozofije, ker sem upal, da najdem tu ono, kar sem iskal; toda preveril sem se, da je vse to samo individualno gledanje na življenjske probleme. Segel sem po Masary-kovi kritiki marksizma (»Socialni otazka«) in jo čital dolgo časa. Zainteresirala me Je za marksizem, vendar marksist nisem postal, ker me je Masaryk naučil kritičnega premotrivanja marksističnih teorij. Toda poglavitna zapreka je bila še nekje drugje: namreč v mojem življenjskem izkustvu, ki je bilo duhovno, ne materialno. Izkustvo pa je jedro kontrole nad idejami. Zaradi tega torej že à priore nisem mogel akceptirati materialistično-ekonomskega izkustva, ki se mu je protivilo moje duhovno. Začel sem se baviti s socilologijo. Vem da sem takrat prebrskal knjižnico naše mlade filozofske fakultete in iskal knjig iz sociologije; edina, ki sem jo bil našel, je bil še nerazrezani izvod Giddingsovih »Principov sociologije«. V tej knjigi sem odkril več imenitnih poglavij. Stiki z dr. Turno so mi odprli njegovo lepo sociološko knjižnico. Posebno sem čital knjige: Fouillée, >La science sociale contemporaine«, Tarde, »Transformations du droit«; Seillière, »La Philosophie de 1* imperialisme«; Bouglé, >Legons de sociologie sur 1* évolution des valeurs«, zlasti pa Durcheima »Metode so-ciologique« in »Sociologie et philosophie«, nekoliko tudi Estéva, pa G. Simmela; slednji me ni nič kaj ogrel. Tako sem zlasti preko francoskih sociologov prišel do svojega sedanjeaja sociološkega aspekta, do tega, kar pri večini slovenskih izobražencev tolikanj pogrešamo. Menda se ne motim, če trdim, da ste prvi pri nas skušali promatrati naše kulturno in socialno življenje z vidika pragmatične filozofije. Ali ste citali Williama Jamesa in nimate li marsika*j skupnega z nazori tega najznačilnejšega ameriškega modroslovca? Na Jamesa me je bil opozoril dr. Tuma. Prebral sem (v francoščini) njegovi knjigi »Pragmatisme« in »Philosophie de V expe-rience«. Ko sem čital Jamesa, se mi je videlo, da je mnogo tega, kar on piše, dobilo že prej v meni svoj polni izraz. Čitanje tega pragmatista je vzbujalo v moji notranjosti pravo blisketanje, občutje zadoščenja in zmage. Kakor pri drugih socialnih filozofih, "sem tudi pri njem iskal pred vsem tega, kar bi se dalo s pridom uporabiti za naše razmere. Iz teh knjig sem se hotel naučiti pravilnega gledanja na svet, ki me obdaja; ideje so za me vedno v relaciji s konkretnimi življenjskimi pojavi, zato jih iščem v prvi vrsti zaradi te konkretnosti. Po tem duhovnem razvoju je stala družba demistici rana pred menoj. Naslanja se na individuje, ki delno vodijo, delno se dajo voditi. Vsa spoznavanja, vsi sistemi ali vrednote so v zadnji točki vedno vezani na osebnost. Zame torej stavek o absolutni na višje kategorije duhovnega življenja, je resnici ne obstoja. Resnic, ki se nanašajo toliko, kolikor je ljudi. Vsaka teh resnic dobiva svojo značilno barvo po celotnem doživljanju teh resnic v posameznem indivi* duiu. Tako sem torej iz spoznanja potrebe, da je treba nekaj storiti, prišel po prouča-vanju sociologije do pragmatične postavke, da je treba delati ne po abstraktni potrebi spoznanja, marveč po konkretni potrebi danih kulturnih razmer. Iz pravilnega gledanja nastaja pravilno delovanje in potreba agiranja stopi na prvo mesto. Tako sem občutil in spoznal važnost in pomen akcije, morem pa tudi — zdi se mi — pravilno presojati važnost ideje v življenju, če je Marxu idejni svet samo »der gedankliche Oberbau« nad gospodarsko ipotrebo, je pri meni ta potreba razširjena na vse življenje, ne samo na gospodarstvo. Kako presojate v luči svoje miselnosti tradicionalni slovenski spor med katoliškim in svobodoumnim nabiranjem? Voltaire in njegov „Kandid" ii. Da, čitajmo »Kandida« brez predsodkov. »V tem kratkem romanu ni prav za prav nriti enega »pripetljaja«, beremo v uvodu slovenske izdaje, »ki bi ga ne bili jxiznali že davno, preden smo odprli knjigo. Situacije in dogodke, skoro vse si je bil Voltaire izposodil iz pustolovskih romanov. Včasih «e nam celo vsiljuje misel, da se zabava s parodijami, kakor jih najdemo v Donu Ki-hotu. V resnici mu ni do parodij. Z izjemo opisa Eldorada, ki so mu ni mogoče dovolj načuditi, ker preseka sklenjeno vrsto nasilij, izrednih dogodkov, zlob in pregajanj kakor žarek umetne luči, ki ostro očrta na-aprotie med utopijo in resničnostjo, — so vsi dogodki resnični ali verjetni in niti ena Izmed teh nesreč ni taka, da bi se ne bila v resnici pripetila temu ali onemu človeškemu bitju«. Povedati vsebino, to bi pomenilo, pripove-fdati ves roman. Bistvo vsebine namreč ni v konvencionalnem zapletu in razpletu romana; bistveno ni to, da Kandid začne svojo odisejado po krutem izgonu iz gradu barona Thunderten-tronekha in jo zaključi po presenetljivem srečanju z učiteljem Pan-glossom, o katerem je bil mislil, da je že zdavnaj mrtev, in po srečni združitvi s svojo Dulcinejo, gospodično Konigundo, — marveč je bistveno to, kaj vse doživi Kandid na svoji poti. Kakor Odisej doživlja pre-čudne pripetljaje z ljudmi, bogovi in polbogovi, jadra tudi Kandid po širni zemlji in doživlja nič manj čudne prigode samo z ljudmi. Kakor je bilo že rečeno, je »Kandid« satira na Leibnizovo filozofijo o preddoločeni harmoniji, iz katere bi sledilo, da je naš svet »najboljši izmed svetov«. Ta plitvi, prenaivni optimizem, ki ga v Voltairejevem romanu oznanja dr. Pangioss, se pred Kan« didom trga s kruto neizprosnostjo, da od njega ne ostane, kakor smo že videli, nič drugega nego modro spoznanje, da si moraš sam poiskati svoj tihi vrt, svoje delo in v tem delu najti uteho in smoter. Modrovanje o zmiselnosti stvarstva in o harmoniji ve-soljstva te ne privede nikamor, ker ti lahko življenje s svojo bedasto slepoto raz-žene vse lepe iluzije. Zaradi tega čitaJ »Kandida« kot bridko satiro na človeka in na ves svet, ki nas obdaja; kot posmeh umnega misleca vsej razvratni neumnosti, katere neumrljivost je zgodovinsko dokazana in ki je ne more iztrebiti nobena revolucija; kot priznanje, da ima zlo, ki vlada na svetu in ki je posebno močno ▼ ljudeh, svoje neuničljive korenine. Če čitaš »Kandida« 8 tega vidika, ti bo rada prišla zapeljiva misel, da se je od Vol-tairejevih Sasov svet že znatno izboljšal in ljudje prav prikupno poboljšali. Danes, boš ugovarjal, ne bi bilo mogoče, da bi človek doživljal toli čudne in strašne reči. Močno bi se mi hotelo, da bi ta ugovor zavrnil s pripetljaji sodobnikov, ki niti malo ne zaostajajo za Kandidovim razkrivanjem »najboljšega izmed svetov«. Toda že čuje-mo novi ugovor: Priznati moraš, da je celotno življenje omikanih ljudi znatno — To vprašanje je tako obširno, da Vam ne morem nanj odgovoriti na kratko. Smatram pa spor med obema s t ru jama za povsem normalno obliko nekega neprostovoljnega sodelovanja na našem kulturnem nivoju. Ta kulturni spor je izboljšal naše celotno stanje. Obstoj dveh protivnih struj je zdrav za ves naš duhovni razvoj; priznam Vam, da bi zelo obžaloval, če bi katera teh struj izgubila nekoliko svoje dinamike, ker bi nasprotni strani zmanjkalo trenja, ki se mi vidi v duhovnem svetu prav tako bistvena premisa gibanja, torej napredka, kakor v fizikalnem svetu. Vaše znano stališče je, da so posebnosti naroda največji vir njegove kulture in da je treba narodni kulturi na ljubo omejiti tn-je vplive. Ali se Vam ne zdi, da tičimo pre« globoko t kulturnem eklekticizmu in da niti sami ne vemo jasno, kako naj se vrnemo k svojemu bistvu in v čem naj ga spoznamo in priznamo? — Za me je ideal to, da uravnovesimo uplive tujih kultur; šele ko bo to doseženo, lahko upamo, da bomo našli sami sebe. Hibo našega kulturnega življenja vidim v globoki enostranosti, v izključnem prevladovanju samo ene, t. j. nemške kulture. Glede eklekticizma imam vtisk, da kulturo merimo preveč civilizatorno. Ker vse tehnične pridobitve dobivamo z zapada, se nam vidi, da bomo tudi duhovne kvalitete našli samo tam. Nekateri bi hoteli kulturo odtrgati od človeka, kakor da ta dobrina ne bi bila vezana nanj, — kakor da bi visela v zraku. Če bi duhovno kulturo res vezali na osebnost, tedaj ne bi mogli prezreti, da ima tudi vzhod tako kulturo. V tem je glavna ovira, da se naša kulturna orientacija ne more bolj približati Hrvatom in Srbom. Njihovo duhovno kulturo merimo z merilom zapadnih narodov; to merilo pa ji ni adekvatno. Za me je pravično samo adekvatno merilo, ki pravilno upošteva posebno kulturno okolje. Če bi n. pr. Prešerna merili brez ozira na kulturno okolje, denimo, z neadekvatnim merilom Goetheja, Shakespeareja i. dr., bi ga gotovo napačno cenili. Prav tako napačno bi bilo, če bi 20 letnega Mickiewicza merili z veličino Goetheja, ki je bil takrat na višku razvoja, dasi po dinamiki celotnih osebnosti nemara nista bila daleč narazen. Kar se tiče našega bistva, menim, da tu velja primerjava z osebno duševnostjo: posameznik spozna samega sebe takrat, ko spozna osebnosti okrog sebe; njegova individualnost se izkristalizira v kontrastu s sosedi. Zato šele v svobodnem razgledu, brez pritiska kakršnekoli tuje kulture, spoznavamo, kje stojimo in kaj smo. Sedaj, ko se otresamo prevladuječega upliva ene same kulture in se ogledujemo v kontrastih raznih tujih kultur, bomo lažje spoznali svoje bistvo. Kako mislite o našem kulturnem zbliževanju s Srbi in Hrvati? Kakšen bo nadaljni proces duhovnega zedinjevanja, ki ntegne slediti sedanjemu, pretežno mehanskemu in vnanjemu? — Za posamezno konkretno duhovno stanje je odločilnega pomena vsa njegova preteklost; ona ga je izoblikovala do te stopnje, ona individualizirala. Mislim, da smo duhovno še znatno diferentni; imeli smo pač preveč različne usode v preteklosti. Slovenci smo se do prevrata duhovno izrazito in» dividualizirali. Če je dopustna nalika s psihologijo posameznika, se mi zdi, da bi bila popolna konfundacija zaradi te dozorelosti nemogoča, mislim pa, da bi večja komunikacija v našem vzajemnem duhovnem žitju zelo pospešila, da bi se večje plasti naših duhovnih viednot strnile v skupnost. Ako bi si začeli smotrno ustvarjati nekak fond skupnih idealov, bi to pomenilo za na nas ojačeno kohezijo. Za takšno skupno podlago se je prav v zadnjem času že marsikaj storilo. Ponovno ste poudarjali slabo sociološko zainteresiranost slovenskega izobraženca. Ali nismo morda že preveč »literarni«? — V prejšnji dobi smo se Slovenci duhovno izživljali samo v umetnostni kulturi, ker smo bili na drugih poljih zaprti. Tako je literatura z umetnostjo predstavljala si-io vsega narodnega prizadevanja in je bila naše centralno zanimanje, kar je po zakonu vztrajnosti ostala še dalje. Po prevratu smo morali prevzeti odgovornost na vseh mogočih področjih narodnega življenja in literarno izživljanje se je moralo avtomatsko zmanjšati na tisto mero, ki mu v življenju svobodnega naroda legitimno gre. Tako se torej nujno deliteratiziramo; nemara bomo zaradi reakcije šli predaleč, vendar se bo prej ali slej uravnovesilo tudi to. Brez širših socioloških vidikov pa naš izobraženec ne bo mogel več biti. In umetnost? Kakšno vlogo ji presojate v sodobnem življenju? Kakšno bodočnost ima pri nas? — Umetnostno življenje koordiniram popolnoma vsemu ostalemu življenju in ga stavim poleg gospodarstva itd. Toda, če Je umetnost v isti vrsti z drugimi panogami narodnega življenja, je tudi enako važna in sem odločno zoper vsako omalovaževanje. Globoko zgrešeno je, če kdo vidi v umetnosti nekakšen luksus; trdim, da Je bistveno važni del osebnega in narodnega višje in osebna svoboda posameznikov neprimerno sigurnejša, da so vse oblike javnega življenja bolj človekoljubne in razumnost razširjena tako, da bi si nekateri zopet želeli malo bolj naivnih in zaostalih občanov. Tako ugovarja sodoben čitatelj »Kandida« in misli, da prosveta, tehnika, svoboda vendarle pripravljajo neko bodočo harmonijo, ideal »najboljšega izmed svetov. Verujem, da je idealno mogoč neki optimum človeškega razvoja, neka posrečena racionalizacija vsega krutega in neumnega, ki ne bi bila niti tiranska niti omejena. Toda ta idealna možnost ima vrednost samo v tem, da po nji stremimo, kakor eo stremeli najboljši prosvetljeni duhovi zadnjih dveh stoletij. Razvoj čl ove« štva pa nikdar ne vodi premočrtno k nekemu idealnemu cilju; že en sam vihar v nižjih zračnih plasteh nam lahko zatemni vse zvezde. Za sivo, vsakdanje življenje Je črnogledna skepsa »Kandida« danes tako »aktualna« kakor je bila kdaj prej. Pri teh pripetljajih, ki tolikanj kruto trgajo naie sanje o srečnem življenju in dobrih ljudeh, ni važno, da si današnja sovražnost, omejenost in hudobnost, iščejo drugačnih Bred-stev. Le priznajmo, da so ta sredstva zaradi svoje rafiniranosti celo še hujša in da je baš svetovna vojna podučila vsakega, kdor globočje pogleda in misli, kako vešče ubija, trpinči, z ziobo in močjo triumfira nad svojim bližnjim človek, ki pozna telefón, elektriko, bacile, moderno higijeno in naravoslovno miselnost 19. stoletja. Načrti za bodoče vojevanje s plini in kužnimi bacili, za pokolje en grós, kakor jih zgodovina, ta BvI)gu£l Brai teh (kibundh manifestaci] m U mogli človeškega življenja imenovati človeško ; manjkal bi mu duhovni vzpon, ne bi imelo svoje največje karakterističnostL Pri nas pa je po mojem mnenju tako: Ko se bo izboljšal naš duhovni položaj, se bo tudi položaj umetnosti popravil, zakaj d osi h mal so pri nas umetnost v splošnem podcenjevali, zlasti če jo primerjamo n. pr. s ceno političnih vrednot v javnem življenju. In vendar je umetnost eden poglavitnih činiteljev, ki ustvarja to, kar bi imenoval: narodna moralnost, namreč razpoloženost, da se dvignemo nad gmotne interese v duhovno sfero. V luči umetnosti ter sploh v duhovnem svetu postane dragoceno tudi življenje najbolj preprostega človeka. Ob tolikem obilju problemov je ostalo t ozadju vprašanje o Vašem skladateljskem delu. Kaj snujete, kaj pripravljate? — No — nikar se ne začudite: za sedaj nimam nobenih načrtov. Praktične razmere so me začasno odvrnile od izključnega zanimanja za muziko. V primeru z zanimanjem za naša družbena vprašanja, za vprašanja naše splošne usode, je to vendarle ožji interes. Nič ne vem, kdaj se bom zopet vrnil tja. Predvsem bi se hotel lotiti neke reči, ki mi je že dolgo pri srcu: rad bi uglasbil Verlaineov ciklus o Bogu iz knjige »Sagesse«. Kakor rečeno, je to za sedaj samo še želja. B. Borko. Prof, Avgust Music Naš ožji slovenski rojak, vpokojeni pro» fesor zagrebškega vseučilišča in redni člen Jugoslovenske akademije, Avgust Musič, slavi v Zagrebu 751etnico rojstva in 50 letnico znanstvenega dela. Njegovo ini. je širši slovenski javnosti neznano; kdor na je na Hrvaškem imel priliko spoznati lela in znanstven sloves tega uglednega human "sta, ni niti vedel, da je učeni Avgust Musič po rodu z Dol en j» skega. Avgust Musič se je rodil L 1856 ▼ Kriči na Dolenjskem. Prvih šest gimnazijskih razredov je dovršil v Novem mestu, 7. in 8. razred pa v Zagrebu, kjer je začel tudi vseučiliške študije. Izbral si je klasično jezikoslovje. Želja po izpopolnitvi ga je odvedla na univerze v Leipzigu in Berli« nu. 'cjer je poslušal predavanja največjih takratnih nemških strokovnjakov klasič» ne«;! jezikoslovja Posebej je mladega Musica zamikala stara Grška; nje jezik in književnost jc poslej proučeval vse živ» ljenje in y stal do današnjih poznih let svojega življenja navdušen oboževalec an» tične kulture. L. 1875. je dobä Musič prvo službo ▼ Zagrebu, L 1887 je začel svojo karijero na stolici Sk»- a :3zika v Zagrebu, L 1894. je bil imenovan za rednega profesorja. V do vpokojitve 1. 1924. je bil vzgojitelj naraščaja klasičnih filologov, profesor gr» škega jezika. V svoii stroki ie bfl sila delaven; spi» sai je vrsto šolskih in pomožnih knjig; b. il se je tudi z vprašanji srbskohrva» škega jezika in je spisal iz stroke več daljših in temeljitih razprav. Priljubljena je bila njegova »Povijest grčke književno» sti«, ki jo je izdala Matica Hrvatska. Na» dal inj e Musiceve razprave se tičejo kom» parativnega jezikoslovja. Sodeloval je tudi v raznih inozemskih znanstvenih časopi» sih, v literarnih listih pa je objavljal svo» je razprave o življenju in delu raznih hr> vaških znanstvenikov. Vzlic temu, da je profesor Musič živel stalno ▼ Zagrebu in pisal le v hrvaščini, ni pozabil svoje ožje domovine. Pripravil je za »Matico Hrvatsko« prvi »R ječ nik hrvatsko»slovenski«, ki je doživel štiri iz» daje. V Letopisu Jugoslov. akademije je objavil temeljito znanstveno razpravo »Prešernov krst pri Savici«:; razen tega je izšlo v Radu Jugoslov. akad. več Musiče» vih razprav iz slovenskega jezikoslovja. Za svoje obilno znanstveno delo je bil Musič že L 1896. izvoljen za rednega čla» na Jugoslov. akademije. V njenih vrstah marljivo deluje še danes; bil je tudi dalj» šo dobo njen književni tajnik. Med svoje prave člane ga štejeta Srpska kralj, aka» demija v Beogradu in Znanstveno dru» štv^ za humanistične vede v Ljubljani, grško filološko društvo »Korais« v Atenah pa ga je izvolilo za člana » dopisnika Uglednemu učenjaku, na katerega je lahko naša Dolenjska ponosna, želimo tudi mi še mnogo zdravih let! Jugosloven v češUo-nemfki drami »Jutro« je že zabeležilo v svoji kulturni kroniki novo dramo češko«nemškega pisa* telja Franca Werfla »Das Reich Gottes in Böhmen«, ki je izšla nedavno v založbi Pavla Zsolnaya Dramp so med tem ponovno igralä z ve* liki m uspehom na Dunaju. Franc Werfel je Nemec iz Češkoslovaške in ga prav ka« kor njegovega tovariša, pisatelja Egona Er« wina Kischa zlasti odlikuje absolutno objektivno in prijateljsko razmerje na* sproti Čehom. Oba navedena nemška pisa« tel'ia rada zajemata snov svojim odličnim delom iz življenja Čehov, zlasti češke Pra« ge. Franca WerFla čisla tudi naše čitajpče od samih učnih neuspehov že slaboumna »magistra vitae«, še ni zabeležila, bodo dali kdaj v prihodnjosti — bližnji ali daljni? — obilo predragocenega gradiva piscem novih »Kandidov«. Doživljaji posameznikov v metežu ruske revolucije so le prvi okus po sodobni kandidovščini. Prva poglavja modernega socialnega romana »Przedwiosnie« (Pred pomladjo) Poljaka Zeromskega po »fantastični« resničnosti nič ne zaostajajo za najbolj temnimi prigodami Voltairejeve-ga »Kandida«. Da ne govorim o strašni bedi na dnu velemest, o inkvizicijskem postopanju nekaterih vlad z nasprotniki itd. Po vsem tem bo moral čitatelj priznati kratkovidnost optimizma. Toda — ni li bolje, da čita knjige, ki ga bodo zavijale v vonjive megle iluzij, naj bodo sicer še tako kratkotrajne; ni li bolje sanjariti nad knjigami o življenju, kakršno bi lahko bilo, če bi —. Okusi in klofute so različni; stara resnica. Čeprav te Voltairejev »Kandid« ne bo utrdil v veri, da bi bilo lepo na svetu, če ne bi bilo tako, kakor je; dasi ta knjiga ni delikatesa za izredno nežne in občutljive čitatelje, jo vendar priporočam kot zdravo, tečno hrano. Kakor v večini dobrih starih del, je tudi v nji nekaj, kar najdeš v starem vinu: moč. pristnost, ustaljenost. Take knjige je treba brati počasi in večkrat Pod pisano vsebino vnanjih dogodkov, ki so bujni kakor v ameriškem avanturističnem romanu, boš vedno bolj odkrival neko drugo, trajnejšo, važnejšo vsebino. Če si tako srečen, da si vedno gledal okrog sebe lep, miren, solnčen in rožnat svet, spravi knjigo za ure, ko se bo tudi tebi zamračilo. ot>Quat?o, Malo kazalištec v Frankopanski ulici Je imelo uspelo premiero: komedijo v treh dejanjih mladega francoskega pisatelja André Paul Antoina. Komad se odigra na pokopališču. Trije možje vstanejo iz groba in se pogovarjajo — o čem drugem, ce ne o ženskah. Vsi trije so imeli za življenja vezi z eno in isto lepotico. Prvi jo je ljubil idealno, verujoč, da mu dekle vrača ljubezen zbog njega samega. V resnici ga je Ijn-bila zaradi — denarja in mladič si je v obupu pognal kroglo v glavo. Njegov sosed na pokopališču je postal tri mesece na» to njen mož. In zdaj pripoveduje ta mož svojo storijo. Zakon ni bil srečen; žena si je kmalu poiskala ljubimca. Mislil je: zdaj bo vsaj mir. Toda ne: žena se vrne, a njega, soproga, udari kap. Med tem razgovorom se dvigne iz groba tretji — kajpak, ljubimec te žene. Pokopala ga je njena nenasitna ljubezen. Režiser g. Titto Strozzi je Belo Telfe rešil vse režijske probleme in je podal to delo v groteskni, zabavni, duhoviti oblika. Imelo je uspeh pri celotni kritiki in pri občinstvu. V ilustriranem Hstu »Svfjet« }e izšel te dni »Tango« mlade ljubljanske skladateljice Vilme Mikek. Velika dvorana Erv. Glasbenega »voda je bila nekega večera v teh dneh tako poi-na^ da so morali celo na podij postaviti sedeže; tudi sosedna mala dvorana je bila nabasana. Kaj se je pripetilo? Odkod toliko zanimanja za umetnost? No, to pot ne gre za visoko umetnost, marveč za znanega dunajskega humorista na klavirju, Hermana Leopoldija. Leopoldi je pred leti igral na klavir v nekem zagrebškem baru; pozneje je odšel na Dunaj, kjer si je bil pridobil ime z raznimi kompozicijami lahkeg» žanra, »šlagerji« ftd. Njegova zagrebška prireditev je bila že nekoliko dni v naprej razprodana. No, mi ki pozorno zasledujemo vse muzikalno življenje Zagreba, smo morali ugotoviti, kako rado se občinstvo od-zivlja kabaretnim prireditvam in kako težko ga spraviš na resen koncert Takšen je pač duh našega časa... Žiga Hirschler. Pesmi Srečka Kosovela razpošilja, dokler traja zaloga, založba »Luč«, Ljubljana l, poštni predal 171. I-zvod s poštnino vred 21 Din. Denar naprej ali po položnici. »Naš rod«. Izšla je 4. številka mladi?* skega mesečnika »Naš rod«. Najza-nimi» vejši prispevek tega zvezka je pesem Otona Župančiča »Kaj -pravi ptica v zra» ku, kaj?«, ki je objavljena v faksimila. Izmed ostalih prispevkov omenjamo na» daljevanje Hudalesove povesti »Triglavov polet« Ln Milčinskega zgodbo »Butale in Butalci«. Prikupno pesmico »Sveti trije kralji« je prispeval Dušan Vargazon. Tudi ostalo, pestro gradivo zasluži pozornost mladih čitateljev in mladinoljubov. »Modra ptica*. Izšla je 1/2 številka no» vega letnika. Po nekoliko motnem uvod« niku J. Žagarja (»Nekaj misli ob prehodts v novo leto«) sledi članek Pera Pajka o Selmi Lagerlöfovi. Rudolf Kresal, čigar pri'- jvedniška moč raste in se jasni, je prisoeval daljšo povest »Vojna in glad in kruh in kuga«, ki se bo nadaljevala. Josip Vidmar v članku »Pota m podobe« pripo» veduje o svojih srečanjih z arhitekturo v raznih evropskih mestih. Jože Kranjc je zastopan z »Nepomembno zgodbo«. S Gregore je prevel odlomek iz Avguštino» vih »Confessione^«. Nato se vrstita dva prevoda: novela j. p. Jakobson a »Strel v megli« in odlomki iz Schopenhauer]a »O sodbi, kritiki, odobravanju in slavi« (ka» žejo, kako »aktualen« je še vedno ta »za? stareli« filozof.) Ivo Grahor je prispeval črtico »Harmonika«. Številko zaključujejo književna in gledališka poročila. Večina čitateljev pa bo postala po fitan}« »Kandida« bolj kritična in nezaupljiva do lepega videza stvari in bo z mislijo tn z dvomom tipala vse globočje, spoznavajoč vedno bolj ničemernost sveta. Pozitivno je samo tiho, a mirno delo v krogu, ki ti ga je določila usoda in ki ti lahko nadomesti vse »visoke smotre«. Biti tih, ponižen, nezaupljiv do narave in ljudi, to ie že stara stoična modrost Voltaire je človek pri» hajajoče nove dobe pristavil še eno: delati in v delu pozabljati! Če bomo vsi delali vestno in pošteno, vsak na svojem »vrtu«, se morda vendarle izboljša svet in mi sami poboljšamo !... Naposled §e te: Ifaš Hovek Je skoraj vzoren v svoji skrbi za mladino; kolikokrat čitaš, da se kdo huduje radi knjisre za odrasle, češ, da je ne more dati otrokom. Toda mladina — to je človeštvo za se. Zakaj ne bi odrasli del človeštva imel svoje posebne literature? K 0 »ne 16. FEBRUARJA 1.1. se Trši i ° 3 2. » s • « o 1 ^ «8 rs « J8 žrebanie dobitkov obveznic vojne škode N« < ® 2. « ss s. g. JL 5 ® 1 73" Jo «o 5 dobitkov po..... 100.000 » 100 dobitkov po ... . 5.000 » M. t- W 5 e. 3 I — a W o M Éj o o» o. i Q. 85 "** Ig P " O | 1 T) N t« i o < ® ü CQ C 1 S « "O ■ J« > 2 komada nominale 2.000 Din na 18 mesečnih obrokov po 62 Din f §f O C5 » IS .c «- — M >—s O W K t® S S ali 2 komada nominale 2.000 Din na 24 mesečnih obrokov po 48 Din 1 o; Ä — S (9 » 1 3 3 g s c s h? . ö a> 03 S § « Z 1 Im sau Z izvršenfm prvim vplačilom dosežete pravico na sodelovanfe pri žrebanfn In na dobitek. 1 C 3* Z* I N < » 1 ™ £ I § KS *0 ^S 1 O IJ Š « 1 S S i > s 1 »5ž BflNKOVNO KONANDITNO DRUŠTVO A. REIN 1 DRUG j c 2 S É N * i £f 2. O K 50 \ — » m I ^ S" I ° i o S i □ ra i i JJ o 1 "5 *""* S S CS ZAGREB I 3 "2 1 I ' 2. M I ? Cr 1 1? X) 0 > 3 H £ bo g O N Ilica 15, Trg Kralja Tomislava 17; Podružnica BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica 47 5" r I ŠAH Urefuje dr. Milan Vidmar Cehosiovaiu so presenetili pravkai ves šahovski svet ' novim strokovnim časopisom, ki aa] izhaja vsakih 14 dni naj trna nenavadno velik obseg. Format mu je dvakrat večji nego oni vodilnega nemškega »Deutsche Schachzeitung«. Prva številka ima ceiib dvanajst strani. Novi časopis nosi ime »Sachové Novink«, odgovorni urednik mu je Fr. J. Prokop (Pràha XII. Vihmovska 8). Praktično partijo do v njem obdeloval S Flohr, -aiadi nadebudni češkoslovaški mojster ostalo pa prevze. Propok. znani praški komponist Seveda je za nas vse važno, da smo dobili nov. slovansk strokovni časopis. Važno pa ie tudi. da se ta časopis obdrži. Naročnik so mu potrebni Lepo bi bilo. če bi naši šahist; posegli po njem. Dolžnost bi bila, da v prvem redu podpiramo slovanski tisk. Prva številka, kl je pravkar izšla, prinaša obširno poročilo o božičnem turnirju v Ha-stingsu s sliko zmagovalca dr Euweja. Nato sledi 18 dobro glosiranih partij turnirja Med krajšimi poročili najdemo tudi popis Aijehinove turneje po Jugoslaviji. Prva številka začenja tudi s publikacijo študij glavnega urednika Prokopa. Uvodoma prav" komponist, da ima čez 200 del, ki jih namerava predložiti. Ce bodo vse tako lepe kakor prve tri priobčene, bo časopis h tro posta! dragocen ljubiteljem Študij V informacijo prinašam danes prvo Pro-kopovo študijo, ki z zelo preprostimi sred-stv ustvarja nenavadno mične slike- Študija je bila komponirana že leta 1923. v Brnu Prav nič ne dvomim, da se bo našim šahi-stom ze!o prikupila. a b c d e f h Beli: Ka2, Tc4, Sgò (3 figure) Črni: Ke8, Lg7, d2 (3 figure) -Beli na potezi remizira Celo trdnjavo ima beli kot premoč, pa je vendar v največji opasnosti. Črni kmet je ie tik pred ciljem in če se mu posreči preleviti se v damo, je zmaga njegova. Bela trdnjava, ki edina more misliti na grozečo sovražno damo, stoji strašno nerodno. Kako naj beli reši igro? Ali naj v obupu da šah s trdnjavo na c8? To bi ne imelo smisla. Črni kralj bi mirno stopil na d7, napade] s tem trdnjavo in igra bi bila takoj končana. Poteze belega kralja sploh ne pridejo v poštev. Skakač ima itak samo dve potezi: na f4 in na h4. V obeh primerih naredi črni novo damo in dobi. Po vsem tem ostane le Še poteza s trdnjavo. Toda katera? Prav nobenega dvoma ne more biti več. Samo na e4 zadrži še za hip črnega kmeta. Le za to prvo potezo se morejo skrivati komplikacije, ki naj omogočijo rešitev. Začnimo tedal s: 1. Tc4—e4+ --- Črni kralj ima tri poteze: na f7, na d8 ia aa d7 Prva je zelo slaba. Na 1.--- Ke8—f7 sledi namreč 2.Te4—«7+ Kf7Xg6, 3. Te7—d7 in beli nima nobenih težav več. Drugo potezo si moramo ogledati Poskusimo! 1.------Ke8—d7? Poteza je zato sumljiva, ker se kralj Izpostavlja šahom skakača. Res je sicer, da navidezno dober odgovor 2. Sg6—f8+ n« velja. Crm skakača namreč ne bi vzel, kei bi dobil s tem šah trdnjave na d4- Pač pa bi se mirno umaknili s kraljem: 2. Sg6— f8+ Kd7—c6, 3. Te4—c4+, Kc6—b5. ali pa 3. Te4—e6+, Kc6—d5, 4. Te6—e8, Lg7-d4 in dobi. Kako pa naj beli izkoristi pozicijo črnega kralja Ah naj da s skakačem na e5 šah? Kakšen smisel bi to imelo? Saj vendar lovec takoj vzame predrznega skakača. No, stvar ni tako preprosta. Poglejmo! 2. Sg6—e5+l --- Črni mora vzeti skakača. Samo zato, ker mask'ra polje d4. Ce bi se kralj umaknil, bi takoj trdnjava stopila na d4 in vseh težav bi bilo konec Torej: 2 .------Lz7Xe5 Sedaj pa Je nastala čisto nova situacija- Kmeta črni sicer še vedno ne more zadržati Pač pa lahko začne misliti na pat, kar je bilo popolnoma nemogoče, dokler ie stal na šahovnici Še bel skakač Pa je res mogoče na ta način rešiti se. Beli igra: 3. Te4—e3!l --- in grozi z Te3—d3 zajeti kmeta. Črni mora narediti damo takoj, če sploh še reflektira na njo. Na: 3. —----d2—dl postane dama, pa sledi: 4. Te3—d3+I! DdlXd3 in beli je pat V prvi potezi črni kralj tudi na d7 ne sme. To smo dognali. Dognali smo pa še več. Dama na dl ni nevarna, če se beli pravočasno znebi svojega skakača Pat rešuje partijo Pat je očividno vodilna ideja študije. Saj pa tudi črni lovec tako stoji, da jemlje belemu kralju vse one poteze, ki mu jih črna dama vzeti ne more. Ce pa črnj kralj ne gre na f7, ne na d7? Ce se preprosto umakne na dS, kjer ga skakač ne doseže? To bo najboljša prva poteza črnega. Za njo se bo skrivala prava rešitev študije, ki je očividno bolj zamotana nego se kaže. Torej : 1. T c4—e4+ Ke8—d8l Pa sedaj? Še vedno nima smisla računati s potezami belega kralja. Še vedno trdnjava nima poteze. Niti šaha nima več. Skakač oo moral nastopiti. To je popolnoma jasno. Seveda bomo krčevito držali se zgoraj opisane možnosti rešitve. Torej bi morali igrati skakača na eS. Saj ga zopet črni vzeti ne sme, če naj pata ne pripusti. Zopet bi: 2. Sg6—e5!!J Lg7Xe5 3. Te4—e3 d2—dl postane dama 4 Te3-d3+!l DdlXdÒ vodilo do pata. Toda zakaj naj sc črni sploh briga za skakača, če lahko naredi damo? To je res. Vsaj navidezno. Beli pa itak nima izbire Poskusiti mora, kar gre. Začetek igre bo na vsak način moral potekati tako-le: 1. Tc4—e4+ Ke8—d8! 2. Sg6—e5!! d2—dl postane dama Bell ni Izgubljen, čeprav Je nastopila črna dama. V poziciji tiči Še nekaj. Brzo bomo našli rešitev: 3. Te4—d4+!! --- Črni mora vzeti. To Je Jasno. a------DdlXd4 Pat beli ni nič več. Zato pa nnu skakač pomaga na drug način: 4. SeS—06+ K poljubno 5. So6Xd4 U7Xd4 in partija je remis. Kakšna izredna ekonomija tiči r konstrukciji, vidimo šele, če si premislimo vlogo skakača. Prav za prav je belemu odveč Toda v začetni poziciji še ne. Tam mora kriti polje e7, da se Črni kralj ne more umak niti na f7 Pozneje se žrtvuje na e5. V momentu, ko zgine s šahovnice, stoji pat Skakač pa tudi maskira polje d4. C« potem na koncu v varijanti. ki ga pušča na deski, nastane dvojni šah kraljn ta dami, igra skakač glavno vlogo. Študija Je izredno zanimiva In izredno spretno konstruirana. Pa tudi zelo poučna je. Končnice, tudi najpreprostejše, skrivajo velika presenečenja. Človek bi ne verjel, da borih 6 figur more splesti toliko vari- jant, fines in težav. Prokop je brez dvoma velik komponist Tehnika mu je prvovrstna, ideje žive in globoke. Z zanimanjem bomo lahko sledili nadaljnjim njegovim publikacijam. Znano je bilo. da je Prokop mojster šahovskih kompozicij Študije njegove pa so bile vse premalo znane. Če popravi novi češkoslovaški časopis, kar je manjkalo, bo dovršil potrebno in koristno delo. SOKOL Seja 8avezne oprave je odložena na 22. februar, da se med tem časom zaključi, jo tudi zletni računi. Dnevni red seje ostane. Sokolski Glasnik prinaša na uvodnem mestu zanimiv članek br Macinoviča »Pri» rodnije, brado!«, ki ga bp vsak čitatelj li» sta z veseljem prečrtal. Brat čurič razprav» Ija o temi »Sokolstvo i vazpi tanje školske omladine«. V rubriki »Slovansko Sokolstvo« čitamo, da je najstarejša sokolska revija »Sokol«, ki jo je počel izdajati Tyrš leta 1870., dpvrših 60 letnico svojega izhajanja Ostale rubrike so polne zanimivih podat« kov, mnoge župe in društva so priredila dobro uspele predn jaške tečaje. Glasnik prinaša tudi več slik o krafljevem =preje» mu v Zagrebu, sliko umrle plesilke»umet. tifice Pavlove, predn jaškega tečaja novo. osovane župe Karlovac in župe Kragujevac, društva Daruvar ter Sokolski dom v Spvodn ju ob državni meji. Opozarjamo vsa društva na savezni razglas v zadnjem Sokolskem Glasniku güede prijave zaključnih računov ob pre. stopu in po izvršeni likvidaciji JSS, ki se morajo čim pre i poslati župi. Sokolsko društvo Baška razpisuje mesto kapelnika svoje godbe. Prošnje naj se naslovijo društvu do 10. februarja. Več v »Sokolskem glasniku«. Pripravljalni odbor za ustanovitev So» kola v Dolu pr' Ljubljani bo imel svojo ustanpvno skupščino v nedeljo ob 13. v Prosvetnem domu ob sodelovanju sokolske. ga društva Moste. aNto bosta ob 15. igri »Čarobna košara« in »Sestrin varuh«. Samo dostojne maske se zbero v nedeljo 1. t. m. zvečer v Mestnem domu na maškaradi Sokola IV., kjer bodo med seboj tekmovale za krasne nagrade, ki pa niso predpustna potegavščina, temveč res lepi in tudi praktični predmeti, da jih bodo najlepše in najoriginalnejše maske upravičeno vesele. Ker se na tej prvi maškaradi mladega in delavnega Sokola IV. razen prijateljev lz središča mesta zbere tudi vse, kar je veselega in židane volje od Rudnika pa do Gruberjevega kanala, zato bodo PeS-nikarjevi avtobusi vozili od Zehala na Rudniku pa do Mestnega doma od pol 20. dalje in obstajali razen pri Zebalu še pri Jošku Jelačinu, na dolenjski mitnici, pred Češnovarjem, nazaj grede od Mestnega doma pa povsod, kier si kdo poželi. Občni zbor Sokola Dol pri Hrastniku se je vrši} v telovadnici osnovne šole. Pol. no števil/no zbrano članstvp ter zistopnika župe Celje br M Sušnika je pozdravil v vznešenem nagovoru starosta br. V. Jurko. Iz poročil funkdionarjev je bil razviden razveseljiv napredek. Za vzpodbujajoče be» sede br. Sušnika ter za njegove čestitke članom na pridob!tvi krasne telovadnice, ki jo je pripravil br. starosta, se mu je isti iskreno zahvalil. V odb,or so se pTed» lagali župi povečan« dosedanji braitje in se» stre. Sokolsko društvo Sv. Anton v Slov. goricah. 20. t. m. se je vršil redni občni zbor. Kakor je bilo razvidno m poročila vseh funkcijonarjev. je naše društvo v svy>* jem rojstnem letu prav lepo napredovalo. Ne samo, da je prirejalo akademije in na. stope doms. ampak je sodelovalo tudi ori nastopih sosednjih bratskih društev. Vsi bratje in sestre pridno obiskujejo telovadbo in se vežbajo na orodju, kajti društvo si je svojo telovadnico zelo wpopo'nilo. Vseh tefovadcev je sedaj 25 članov, 18 članic, 12 narašč^ inikov in 20 dece Sokolska četa » Retečah je imela skupščino v sredo. Starosta br. Vld^c je očrtal glavne dogodke čete ki je posebej nazdravil br. Zahras»nifca m Dolenca iz Škofje Loke Telovadba ki jo vodi načel» nik br. Rant Franjo s Godežič, se lepo razvija: 14 članov 7 člani« in 6 moškega naraščaja Uspela je proslava uedmjanja nastop v Škofj Loki v zadoščenje br Dre» niku iz Ljubljane ki je z nesebično požrt» vovalnostjo poiagat osnove telovadbe no» vi četi Tajnica s Ditrichova ugotavlja, da je imela četa vsled raznih domačih nasprot» nikov Sokolstva trde dneve v odbijanju ne» opravičenih napadov Četa šteje 33 članov Pereče je vprašanje telovadnice Igralci so z uspehom gostovab v Škofji Loki Vsak četrtek so se vrš'la predavanja članov ZKD m bratov iz Škofje Loke Br Dolenc pred. laga, naj 6e skupščina odloči glede telo» vadnice in si kupi telovadno orodje. V na» daljnem vzpodbuja k podrobnejšemu prp» nagandnemu delu Ustanovitev sokolske lete prt Sv. Mm» trnu na Pohorju 25. t. m. je slovenjebistri» ško društvo ustanovilo svojo 5. četo. Po maši se je zbralo v šob nad 60 pohorskih mož in fantov s tamburašl ki so ubrano zaigrali nekoliko veselih komadov. Zboro» vanje je otvoril šolski upravitelj — doma» čin br Anton Podvršnik Pozdravil je de» legate iz Slov. Bistrice, br. podstarosto Ivana Zuraja in ostale. Nato je br Zuraj pozdravil zborovalce, poudarjajoč pomen sokolske vzgoje zlasti pa še v Šmartnem, kjer se je pričel zadnja leta razveseljivo razvijati tujski promet B. Mondini je za njim jedrnato obrazložil veliko delo Nj. VeL kralja, ki je pripomogel Sokolstvu do položaja, ki mu po pravici gre. J. Pe» če je nato govoril o ciljih Sokolstva, o po» menu sokolskega pok re ta. Kot zadnji je njihov rojak br. Zivko želel čimveč uspe» ha Zborovalci so si izvolili naslednji od» bor: starosta A. Podvršnik. podstarosta Ivan Koren, načelnik Fr. Trglavčnik. pod» načelnik Feliks Kvas. tajnica A. Saupaho» va. — Med občnim zborom se je vpisalo nad 30 članov, pristopil pa je korporativno tudi ves tamburaški zbor. Prireditve sokolskih društev. V Kpčer» in priredi Sokol svojo predpustno veselico danes ob 20 Ptujsko sokolsko društvo ima svojo prireditev 7. februarja, v Breži» cah pa 1. februarja. Velike sokolske ma» skerade v Ljubljani pa bpdo Sokol IV. v Mestnem domu v nedeljo 1 februarja, So» kol I. na Taboru na pustno soboto. Ljub» Ijanski Sokol in Sokol II. na pustni torek, prvi v Narodnem domu. drugi v Kazini. Prosvetna šola Sokola Trbovlje. 24. t m. je bila otvoritev prosvetne šole s preda» vanjem prvega podstarejšine SKJ br. G an» gla. Prosvetno šolo je otvoril prosvetar br. Vončma. V uro trajajočem govoru je obrazložil br. Gang] pomen sokolske ide» je. Sokol hoče dvigniti narod telesno in moralno do one višine, ki je potrebna, da se naš narod uvrsti med najbolj kulturne in civilizirane narode na svetu. Telesna vzgoja sama bi bila enostranska, zato stre» mi Sokol za moralnim dvigom članstva, za preroditev notranjega človeka v zmislu so» kolske Ideje, ki temelji na enakosti, brat» stvu tn svobodi. Neosnovani so očitki, da je Sokol proti veri, ker spoštuje svobod» no prepričanje vsakogar, ako je to v skia» du z obče moralnimi načeli. Sokol vzgaja svoje članstvo v ljubezni do naroda, dr» žave m dinastije. Članstvo ie z zanima» niem sledilo izvajanjem br. Gangla in mu ob koncu njegoavega govora prirejalo ži» vahne ovacije. Smrt vnetega poljskega Sokola. V Lvo» vu je preminul br dr. Karimierz Czarnik, dolgoletni starosta tamošnjega društva ter starosta poljske sokolske župe Mafopolj» ske, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za navezan ie poljskih sokolskih «Delavcev s če» škpslov-škimi. Pokrajinske tekme slovaškega Sokolstva se je udeležilo 208 tekmovalcev^smučarjev Vršile so se 24. in 25. jmuarja v Ružom« berku na Slovaškem. Udeležba je bila veli» ka, udeležili so se tudi vojaki. Dve šestdesetletnicL Ta mesec praznujeta dva vodilna funkdjonarja bratske Cehoslovaške Obce Sokolske Sestdesetlet-nico svojega rojstva. Jubilanta sta br. Avgust OčenaSek, rojen 15. januarja 1871 in br. František MaSek, rojen 22. Januarja istega leta. Brat. A. Očenašek Je znan sokolski tehničar, ki ves svoj prosti čaa posveča napredku sokolske telovadbe. Znan je posebno kot propagator novejSih smeri v telovadbi. Ob priliki svojega potovanja r Pariz leta 1913. se je začel zanimati ža ritmično telovadbo, katere navdušen pristaš je Se danes. Po svetovni vojni je posvetil posebno pozornost sokolsfeemu nara- ščaju ln sokolski deci, kl je aaSla v njem svojega pravega očeta. Z naraščajem ČOS je preteklo leto bil tudi na našem vseso-kolskem zletu v Beogradu. Br. Oče naš ku je uspelo zbrati okoli sebe vrsto mladih sotrudnikov ki so pod njegovim vodstvom ustvarili novo individualno smer v vzgoji sokolskega naraščaja. Brat František MaSek je s svojim odličnim delom dosegel v sokolski organizaciji najvišje mesto. 2e nekoliko let je posledvodeči podstarosta COS. Kakor brat Očenašek je tudi br. Ma-šek začel svoje sokolsko delo v telovadnici, ali kaj kmalu je prešel v drugo skupino sokolskega udejstvovanja, posvetil se je organizatornemu in prosvetnemu delu. Njegove velike organizatorne zmožnosti so ga kmalu dovedle v odbor žižkovega Sokola In v odbor Srednjočeške sokolske župe, nato na čelo župe Barakove ln končno dokaj zgodaj v predsedstvo COS. 2e leta 1899, v svojem 28. letu je bil izvoljen za tajnika COS in za predsednika njenega prosvetnega odbora. Na prosvetnem ln or-ganizatornem polju dela še danes vedno mlad, agilen, navdušen in inicijativen. Ako k temu še pridodamo, da je br. MaSek odličen sokolski govornik, ki ga vabijo razne župe in društva na svoje slovesnosti in da je eden od soustanoviteljev manjšinskega odbora COS, vidimo vse bogastvo njegovega sokolskega delovanja- Pa tudi Izven Sokolstva se br. Mašek marljivo udejstvuje v raznih organizacijah. LAni je posetil naš vsesokolski zlet v BeogTadu na čelu ogromne ekspedicije COS. Savez je obema Jubilantoma poslal brzojavne čestitke, katerim se pridružujemo tudi mL Iz Trbovelj t— Danes vsi na sokolsko malkerado, ki nas povede v bajno deželo Faraonov. Ma» ske se bodo morale legitimirati na odru posebnemu odboru. Iz Poljčan po— Občinsko pristojnost občine Pekel so si pridobili, sedlar Anton Kolar, brivski mojster Pavel Pristonik in šofer Ivan Sor-šak. po— Cestna razsvetljava. Hvale vredno je dejstvo, da se Je električna cestna razsvetljava od Sp. Poljčan sedaj z nekaj žarnicami razširila tja do cerkve, želja vseh je, da bi dobila razsvetljavo Se cesta iz Pekla v Poljčane. po— V župni prednjaškl tečaj v Ptuj odidejo lz našega kraja: br. Vodenik Fr, s. Hribernlkova Cita ln s. Detičkova Angela. Iz Slovenfaradca ag— Povišane pristojbine v javni bolnlcL Glede na vladni odlok veljajo od 1. janu» nrja dalje v tukajšnji botnici naslednje pni* stofbine: za I. raizred 130 Din, za II. raz» red 100 Din in za III. razred 32.50 Din. Vse one stranke, ki so oskrbnino po prej» šnji stari tarifi že plačale ali pa prejele račune pp prejšnji tarifi, bodo morale na» knadno doplačati vso razliko od novega leta dalje. Državni in banovinski uslužben» ci odnosno upokojeni imajo pravico na brezplačno zdravljenje samo v III. razre» du. Ako pa se hpčejo zdraviti v višjem raz» redu, morajo doplačati za I. razred 97-50 dinarjev in za II. razred 67.50 Din. sg— Pavlov sejem je bil skrajno slabo pbiskan in se kupčija ni mogla na nobeno stran raizviti. Kriza postaja vedno večja in vsi s strahom zrejo v bodočnost. Največ nade se postavlja v lesno trgovino, ki bo mogoče letos v večjem razmahu, kakor je bila lsni. Iz Ptuja J— Podruiniea Kola jugoslor. Bester ▼ Ptuju je priredila božično obdaritev na kraljev rojstni dan. V mestnem gledališču se je zbrala mladina vseh šol in stare ženice. Kolo je razdelilo med 300 otrok blaso za obleke in usnje za čevlje; 42 starih ženic pa je dobilo moko in nekaj špecerije. Društvo izreka najlepšo zahvalo vsem sestram nabiralkam, ki se niso ustrašile težkega in neprijetnega dela pri pobiranju darov. Iskrena zahvala vsem blagim dobrotnikom, našim trgovcem in denarnim zavodom, osobito posojilnici v Ptuju, g. Kra-kerju in tovarni Petovia. Prisrčno se kolo zahvaljuje gdč. Anici Bezjakovi in njenim učenkam za trud in prekrasno petje! Dalje izreka najiskrenejšo zahvalo rodbini g. inž. Ozvalda ▼ Celju za poklonjenih 100 Din namesto cvetja na grob g. odvetnika dc. Bramai v Iz življenja in sveta Razbitine Lundborgovega letala pit«"^ letala, s katerim se je zrušil kapetan Lundborg pri mestu Malmstätt na švedskem. Iz strupenega ozračja velikomestnega močvirja PrežaJostna sflka pokvarjene povojne mladeži — Trojica mladih ljudi stop pred berlinsko poroto zavoljo roparskega umora — Strahovita pokvarjenost 16-letne deklice Pr«d berlinsko poroto v Moabitu se razpravlja roparski umor, ki ga je dne 28. oktobra nad nekim starcem zagrešila trojica mladih ljudi: 22 letni voznik Rihard Stolpe, 21-letni klepar Erih Benzinger in 16-letna Lizika Neumann. Umorjeni in oropani je 56-letni urar Fric Ulbrich. Razprava je podala sliko strahovite moralne pokvarjenosti povojne nemške velikomestne mladeži, kajti mlada trojica je zagrešila zločin roparskega umora samo zato, da si nabavi denarja za poset kinematografa Urar Ulbrich, ki je postal žrtev zločina, je bil čudak in moralno pokvarjen človek, ki je v svojem ^tarčevskem sladostrastju zavajal mladoletna dekleta. Pri preiskavi zločina je policija v njegovi delavnici zaplenila celo zbirko opolzkih aktov, ki jih je starec kazal svojim žrtvam, da jim je vzbudil slo in jih pripravil za svoje namene Lizika Neumannova se je seznanila z Ulbrichom lansko leto septembra meseca in urar jo je začel takoj vabiti k sebi, jo fotografiral kot akt in ji za fotografije plačal po nekoliko mark Imela pa je že pred urarjem intimno razmerje s S* dpejem, s katerim je bila tudi noseča Ko je bila Lizika nekoli-kokrat pri urarju in jo je po njenem pripovedovanju ta tudi zlorabil, sta začela Benzinger in Stolpe starcu groziti, da ga naznanita, za kar jima je ta vselej podaril nekaj mark ali pa kako uro. Denar, ki sta ga dobila od urar ja. sta zapravila po kinematografih in beznicah. Stolpe se je pri tem toliko navadil postopanja, da je opustil delo Kapetan Lundborg * Rešitelj Nobila, drzni švedski letalec Ejnar Lundborg se je nedavno smrtno ponesrečil, ko je preizkušal novo letalo. in sklenil živeti samo od tega izsiljevanja Ker pa je starec le po malem dajal, je prišla pokvarjena trojica na misel, da bi ga bilo treba okrasti. Kakor izgleda mlada zločinca nista niti mislila na roparski umor in ju je na to misel napeljala šele Lizika, ki je poudarjala, da Ulbrich vse tri dobro pozna in bodo zato kmalu prišli pod ključ Trdila je. da bo treba urarja na vsak način ubiti, da jih ne bi izdal Ker sta se fanta še obotavljala, zlasti Benzinger, jima je izjavila, da bo star ca sama ubila s sekiro, ako se mlade niča tega bojita Razprava je razkrila vse podrobnosti teb groznih pogovorov mlade zločinske troiice in iz izpovedb izhaja nedvomno, da je 16-letna Lizika Neumannova prava povzročiteljica tega strahotnega umora. Ko so bili vsi trije lansko jesen zo-pet brez denarja je brezposelni Stolpe silil deklico, naj gre zopet k urarju Lizika pa se je branila, češ, da jo starec ne bi hotel več fotografirati, zdaj ko je nje stas zavoljo nosečnosti izgubil vabljive oblike Tako je znova prišel na razgovor prvotni načrt Mladi pokvarjenci so sklenili, da gre Lizika še za eno noč k staremu pohot-nežu Ulbrichu ter ponoči odpre vrata, da lahko prideta v spalnico Ben-zinger in Stolpe, ki naj starca zadavita Benzingeriu je postala stvar neprijetna in bi se bil najrajp izmuznil, Lizika in Stolpe pa sta mu dotični večer r ima^ala raznesti časopise, nakar je šla deklica k urarju. s katerim se je bila dogovorila za sestanek že dan poprej. Preden je šla Lizika z urarjem v spalnico, je odmaknila zanah in njena tovariša, ki sta ves večer postajala pred izložbenimi okni raznih kinematografov, sta se priplazila v stanovanje. ko sta deklica in urar že spala. O polnoči so začele vse ure biti in so zbudile Liziko, urar pa, ki je bil tega vajen vsako noč. se ni zbudil Tedaj je deklica zapazila, da sta Stolpe in Benzinger v spalnici. Rekla je Stolpe-ju: »Jaz nimam poguma za to.« Ta je odvrnil: »Tudi jaz si več tega ne upam. Vstani in obleci se, da gremo odtod.« V tem pa je Benzinger zadel ob nočno omarico, kar je predramilo Ulbricha, da se je dvignil v postelji. Pri tem je zadel z glavo ob Benzinger-ja in prestrašeno zakričal. Na krik pa se je vrgel Stolpe nadenj, ga zgrabil za vrat in ga davil toliko časa, da je izdihnil Benzinger je Stolpeja prosil, naj vendar pusti urarja, ki je že ves posinel. Lizika pa se je med umorom oblačila Po umoru so truplo položili na posteljo in ga pokrili z odejo. Pregledali so predale in našli le 28 mark, ki so jih vzeli, obenem pa so izmaknili še nekolike ur. Mladi zločinci so si vzeli nato avto-taksi in se odpeljali domov. Naslednji dan so se sešli, obedovali v restavraciji in šli nato v kinematograf. Med tem je policija preiskovala umor in našla med drugimi tudi Lizikino fotografijo. Deklica je bila povabljena na zaslišanje, kjer pa ni izpovedala ničesar in so jo izpustili. Mlada potepuha pa 6ta se zbala in sklenila sta umakniti se iz Berlina na kmete, kjer sta že prejšnja leta delala kot poljedelska delavca V okolici Stettina ju je srečal orožnik, ki jima je mimogrede dejal: »Morda sta pa vidva ona lopova, ki sta umorila urarja v Berlinu.« Mlada človeka sta mirno dejala: »Da, midva.« Orožnik ju je aretiral in poslana sta bila nazaj v Berlin, kjer se je začelo zasliševanje Sprva je Lizika vzela skoro vso odgovornost nase in trdila, da je hotela sama s sekiro ubiti Ulbricha, ako bi si fanta tega ne upala. V zaporu pa je prosila Stolpeja, naj jo poroči zavoljo otroka, ki ga nosi pod srcem Stolpe je to odločno zavrnil, nakar je Neumannova spremenila svojo izpoved in obremenila posebno Stolpeja Vsi trije zločinci opisujeje svoj zločin nenavadno mimo in pri obravnavi se čuje surova govorica berlinskega dna z vsemi ciničnimi odtenki Lizika je zasmehovala Benzingerja. češ. da je strahopetec, ko ni takoj privolil v umor, Stolpe pa ji je grozil s smrtjo, ako bi ona vzdignila sekiro nad urarja Nad toliko pokvarjenostjo 16-letne devojke strmi vsa nemška javnost, ki z napetostjo sledi obravnavi Z mladostno zločinko, ki je prava zagonetka po svoji nemoralnosti, se bavi cela množica nemških vzgoiiteljev, pravnikov in dušeslovcev Oba njena tovariša sta manj komplicirana in sta vsekakor pokazala več človeškega čustv? pri tej ogabni stvari nego 16-letna deklica, od katere bi bilo vsekakor pričakovati vsaj nekoHko nežne duše. Razprava bo trajala še nekoliko dni. Ameriški ge«**ra*major Sweedley Butler Visoki ameriški oficir Sweedley Butler je znan kot strasten neprijatelj Mussolinija. Nedavno je zopet duceju zrekel vse mogoče ter ga obdolžil, da je na svoji avtomobilski vožnji povozil dete in se ni brigal za usodo ponesrečenega otroka. Italijanski poslanik je seveda vložil protest pri ameriški vladi proti izjavam generalmajorja. Igralci ne smejo na smuči Ravnatelji budimpeštanskih gledališč so svojim igralcem prepovedali smučarski spol t in groze vsakomur s takojšnjim odpustom, kdor bi si kljub prepovedi privoščil to prelepo zimsko zabavo. Ferman gledaliških ravnateljev je vzbudil v javnosti začudenje, med igralci pa silno nejevoljo. Ravnatelji pa so neomajni v svojih zahtevah, češ, da smučarski sport pokvari elegantne in elastične kretnje človeka in igralci se po nedeljskih smučarskih izletih teden dni kretajo po odru zelo okorno in nerodno, kar je zlasti v opereti nedopustno. Vendar strogi ravnatelji dopuščajo smučarstvo svojim igralcem za daljši čas in jim radi v to svrho dovoljujejo daljše dopuste. Prepovedano je samo nedeljsko smučanje, ker se igralec po njem ves teden ne more popraviti in pridobiti prejšnje urne in prijetne kretnje. Dekle se mora omožiti Pel ino va Manica je bila že več tednov bolna. Ljudje so nekaj govorili o »strtem srcu«. Njen oče je biil sila strog in ni hotel slišati niti besedice o ljubezni. Da je bilo pa njegovo dekle bomo, mu ni bilo prav nič prav, zakaj bilo je njegov edini otrok in razen tega zelo pridno za delo. Niti praški, ki jih je dal živinozdravnik, niso hotela pomagati. Nu, kar človek pogoltne, navadno ne pride v srce. Ko je šel stari Pelin v nedeljo počasi iz cerkve proti domu, je srečal na cesti mladega fanta. Govorila sta nekaj časa o prodaiii krompirja, naposled pa se je jel fant zanimati za zdravje Pelino ve Maraice. Pelin mu je potožil svoje skrbi in se jezil, češ, da ji nobeno zdravilo ne pomaga. • »Ali res ni pomoči?« je vprašal fant. Oče je skomignil z ramama. »Vse smo že poizkusili.« »Mlado dekle ne sme umreti! Poznam zdravnika. ki ga hvalijo vse vasi na okoli. Strašno pameten je iti ljudje kar trumoma hitiio k njemu. Videti je, kakor kak svetnik rn dolgo brado nosi. Ta bi vam gotovo lahko pomagal. AH niste še nikofi slišali ničesar o doktorju Brni cu? Pravijo mu tudi .čarodejni zdravnik'?« »Ne. Nikoli še nisem ničesar sKšal. Kje bi ga pa lahko dobil?« »To je pa težko. Treba ga je poiskati. Enkrat je tukaj, enkrat tam. In denarja ne vzame od nikogar in vsakemu pomaga. Mnogo boljši je od tistega Zeileisa v Nemški Avstriji.« »Tega moram najti!« je rekel stari Pelin. Da ga ne bo nič stalo, mu je bilo zelo dobro došlo. Fant je malo premislil in rekel: »Jaz grem zdaj itak domov; spotoma bom vprašal, kje je zdaj .čudodelni zdravnik', in potem ga pošljem k vam!« Fant se je poslovil in odšel svojo pot. Pelin je šel domov in pri srcu mu je bilo mnogo laže. V postelji na betih blazinah je ležalo dekle in strmelo vanj z velikimi žalostnimi očmi. Dva dni potem je nekdo posrkal na hišna vrata Peliinove domačije. Vstopil je visok mož z dolgo brado, odet v temen plašč. »Ali je tu tisto bolno dekle?« Pelin je odpeljal čudodelnega zdravnika v Maničino kamrico. Zdravnik je stopil k postelji in prijel bolnico za roko. Njegov obraz se je zresnil. Sklonil se je k bolnici rn položil uho na njena prsa in veld: »Zakašljaj!« Manici je srce burno utripalo. S težavo se je zbrala in zakašljala. »Dobro je!« Čudodelni zdravnik se je lahno priklonil tn odšel s Pelinom v vežo. »Dekle se mora omožiti,« je dejal zdravnik. Pelin je os-trmel. »Kakšno bolezen pa ima, da jo bo moral zakon ozdraviti?« Nič kaj po godu mu ni bilo. da bi si iskal zeta. Tak mlad fant pride v hišo in zapodi starega v kot in gospodstva je konec. »Ali je ni mogoče ozdraviti na kak drug način?« je zajecljal naposled. Zdravnik ni bil videti prijatelj mnogih besed. Njegov odgovor je bil kratek in jedrnat. Peldnu pa se je zdel dokaj osoren: »Dekle se mora omožiti, pa mir besedi!« Sam Bog si ga vedi, kako je bilo Pelinu pri srcu. Jel je pripovedovati, da je težko najti poštenega človeka in da pozna nešteto dektet, ki so popolnoma zdrave, čeorav ne mislijo na možitev. »Poštenih fantov je dovolj!« Je resno odvrnil čudodelni zdravnik. »Jaz ne poznam nobenega!« »Jaz ga pa poznam!« »Nu. tega, bi pa rad videl!« ».Pošljem ga k vam! Zdaj pa Bog z vaimi!« In čarodejni zdravnik je zginil Za zaičlto proti hripl vnetju grla in prehladu vzemite PANFLAVIN P ASTILE! Prasko glasbeno pismo Dr. Josip Mandič. — Z. Ribardom ZJko. — Jaroslav Ježek. Dr. Josip Mandič si ie izbral za svojo novo domovino Prago. Pred vojno je bü v Trstu, med vojno v Švici in po prevratu se je naselil v Pragi, kjer ima svojo advokatsko pisarno. V praškem umetniškem svetu uživa velik ugled in zadnje čase ie prodrl s svojimi skladbami tudi že v Anglijo in Nemčijo. Predlansko sezono je izvajal Zi-kov kvartet v Ljubljani njegov kvartet v Pragi je dir girai V. Talich njegovo prvo simfonijo, Fr. Busch v Dresdenu simfonično pesem in pred dobrim mesecem znani ruski dirigent Nikolaj Malko njegovo drugo simfonijo v Glasgowu in Londonu z velikim uspehom. Citai sem nekatere angleške kritike o premijeri tega dela in vse soglašajo v tem, da je temperamentna, mojstrsko in-štrumentirana skladba imela nepričakovan uspeh Mandič je danes naš edini simfonik tn poleg Stolzer-Slavenskega edini, ki je prodrl globoko v tujino. Z mojstrom Sukom sva govorila o njegovem kompozitorskem delu m povedal mi je mnogo lepega in pohvalnega o skladatelju, ki je pri nas. čeravno je naš rojak manj znan nego na Angleškem ali v Nemčiji, da ne omenim Češkoslovaške. Mandičeva hiša v Pragi je pribežališče vseh jugoslovenskih glasbenikov in intelektualcev. Ta hiša na Vinohradih ima temelje Iz slovanske gostoljubnosti m kadarkoli sem prišel vanjo, sem se počutil kakor doma. Sveti večer sem praznoval v njej in leto 1930. s zaključil or' Mandičevih v družbi prejšnjega opernega ravnatelja Rukavine. Zvo-nimirja Rogoza in njegove žene. Ce bi mi kdo prorokoval še pred pol leta, da bom silvestroval v družbi teh gospodov, bi se mu smejal, ampak je že tako, na tem svetu je več slučajnega nego nreračunanega. K 'ar pa se je zbrala družba muzikov pri Mandiču in v to družbo je prišel tudi jugo-slov. skladatelj, sedaj drugi kapelnik pevskega zbora »Hlahol«, Pregrad Miloševič. tedaj je odmevalo od sten, enkrat od debat, d. ~0ič od klavirja, tretjič ceJo od gramofona. Glasnejši od klavirja in gramofona to bili vsekakor naši glasovi in včasih prav razposajeno in živahno razpoloženje vseh navzočih, ki odpočije nai-boH utrujene živce Upam, da ni bilo zadnjič in želim da bi Se kdaj bilo tako in da bi čiim prej slišali tudi v Ljubljani drugo simfonijo našega rojaka dr. Josip Mandiča, • V gledališča, pri »Mašfnistu Hopkins««, sva se slučajno dobila z Zi'ko in to je prečrtalo moj namen, da ga obiščem že prihodnjega dne. Od tega dneva sva bila vedno skupaj, v gled ' ščih pri Buriarai, pri predstavi »Mahagony«. kjer sva se smejala v duetu, pri njem doma in v kavarnah, kjer sva obujala spomine na tiste čase, pred desetimi, dvanajstimi leti v Ljubljani, ki so bili polni cvetja in iz katerih je dozorel že mar-sikakšen lep sad. Rihardn je vzcvetel v Ljubljani kvartet in družinica z ženo in dvema prav po kranjsko zdravima fantoma. Bil som nekajkrat gost njegovega doma in videl sem na lastne oči realizirano češko-slo-vensko vzajemnost, to se pravi, videl sein to v praksi, kar sem v teoriji že večkrat čital, :n moram priznati, da se vsaj pri Ziki praksa krfje s teorijo. ObujaJa sva spomine in ti so šli kakor film iz najinih možganov v besede. »Ne vem, zak^i sem tako navezan na Ljubljano,« mi je pripovedoval Zi-ka. »Mogoče, ker sem tam preživel svoja najlepša leta. ker sem se tam zaljubil, ker sem tam začel svojo kvartetovsko pot; samo to vem, kadar so počitnice, moram v Slovenijo kakor lastavica na jug.« K^idar pride na Dočitnice v naše kraje, potem je njegovo prvo delo, da poroma po lep« kranjski deželi. Prof. Janko Ravnik ga mora vzeti na motor in 'eljati po njenih belih cestah, da * pozdravi vse to, kar mu je tako drago. Zika je prepotoval s svojim kvartetom pol sveta »vendar ni nikjer tako lepo kakor v Sloveniji,« mi je rekel, vsa ta vdanost in hvaležnost za vse. kar je doživel in našel pri nas je izraz njegove notranjosti in jaz sodim veličino človeka tudi po tem. koliko zmožnosti za hvaležnost ima nekdo v sebi. Ko sem Riharda dobil pri predstavi v Narodnem divadlu, mi je povedal, da je baš pred nekoliko dnevi zaključil s kvartetom »jenec z mnogimi blagoslovi Zakonski par Sen s svojim detetom. Oče Je indijski odvetnik Sen in je vernik hindo-stanske cerkve ,mati pa je židovske vere. Da se izogneta vsem sporom, sta dala roditelja blagosloviti dete od svečenikov vseh mogočih cerkva. Obenem sta določila, aa si dete samo izbere vero, ko bo dovolj dorastlo jubilejno turnejo po Češkoslovaškem, na kateri je absoviral 34 koncertov. Spomladi pojdejo v Pariz in v francosko provinco, potem v Italijo in v marcu ali aprilu pridejo v Jugoslavijo ter obiščejo tudi Liubijano. Prej je imel ta kvartet dva Zika, Riharda kot primariusa in Ladislava kot čelista. Ko je Lado Zika zapustil kvartet in vstopii icot solist v orkester Narodnega divadla. je d> bil kvartet namestnika Cernyja, tako da »'a v njem sedaj dva Cernyja, violist m čelist ki si pa nista v sorodstvu. V tej novi sesta- vi nastopa kvartet že leto dni in v tej sestavi nas obišče spomladi. Rihard Zika in Lado Cerny nastopata tu pa tam tuli kot solista in prav pred kratkim je igral Cerny s Češko filharmonijo v Berliozovem He-raldu kot soloviolist- Zikov kvartet (sedaj se imenuje Praški kvartet) je edini pok.'-cani naslednik slavnega Češkega kvarteta. Ce bi ne bilo Zikovcev, bi bili danes na Češkem v skrbeh, ker pasti iz prvenstva v jalovino je precej grenko. Mi pa smo lahk:> veseli, da je nekaj kvarteta tudi našega, hna slovenske plenice in je pil naše mleko. Nekoliko dni, predno sem šel iz Prage, sem hotel pokusiti tudi češko specijaliteto »špekove knedlike«; Rihard je dobro vedel, kje se dobijo najboljši in me je povedal k Chmeln. Da se izognem šabloni, sem jaz povabil Ziko na to specijaliteto. »zato. d* bo enkrat narobe« sem mu dejal. Tega »narobe« ni mogel pozabiti m še na postaji pr} slovesu sem mu moral zagotoviti, da sprejmem revanšo v obliki povabila na kranjsko klobaso, čim pride v Ljubljano. • Ježek je Osterčev sošolec in kot njegovemu prijatelju mi m bilo težko priti k skušnji »Dona Juana & Co.«, ki je sedaj narednik revije »Sever proti jugu« Ta »Sever proti jugu« so igrali vsak večer, nad stoin-petdesetkiat, kar pomeni tudi za Prago rekord, in sedaj upajo, da bo imel »Don Juan et Comp«, še večjo srečo in blagajno- Vo-skovec in Werich kot glavna igralca ter Ježek kot skladatelj duh^v^v, siagerjev glavni stebri Osvobozenega teatra. Prva dva sta v reviji vedno nevtraica. sijajna komika in obenem duhovita conferenciera, ki trosita kakor iz rokava »intelektualne« vice Ježek uglasbi šlagerje in včasih tudi sam dirigira. Poleg teh imajo v teatru še girlse, druge igralce in igralke, vendar so vsi ostali Ie nekakšna vez za dejanje ali pa zgolj dekoracija vsemu. Osvobozene divadlo. ta zmes operete, vaneteia in revije uživa v Pragi veliko popularnost in za to svojo popularnost se mora zahvalit* samo Vosko-vcu, VVerichu m Težeku. Ta teater je sijajna molzna krava in ljudje nlačunežne razmere so jako ugodne. Iz» limski vrelec so preloži na poznejši b-Ue Ilirija, nogometna sekcija. Zaradi d ivnega gostovanja na Sušaku 1. in ■uarja bo danes točno ob 18.30 se» ni l. moštva v klubski sobi v »Evropi«, deb ba obvezna Načelstvo opozarja na zaAijo objavo v članski knjigi. SK Jadran Skupni članski irle* na Škofljico bo na Svečnico. Zbirališče vseh članov in prijateljev je ob 13. na Karlov» skem mostu. Na svidenje! Motokriesarski klub »Ilirija« bo pri* re "1 v nedeljo dne 1 febr t. 1. ob 14. članski sestanek v restavraciji »Kušar« na Tržaški cesti (pri dolgem mostu). Razde» litev nagrad motocrklističnih dirk, dalje klubskih kolajn dirkačem, kolesarjem in motocikPstom Po razdelitvi sjx>rtska za» bava Sestanek strrvgo obvezen za celokup» no članstvo Avtobusni promet od pošte vsake po! ure. ob 14.15 direktni avtobus d Kušaria od restavracije »Zvezda«. — LT"ravni odbor. ladio Izvle^^V ii ttroeranov Sobota, 31. fanuarja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13. Napoved časa. plošče — 17.30: Plošče. — 18: V dolini gradov — 18.30: Koncert radio»orkestra. — 19.30: Angleščina. — 20: Dt Veber: Filozofija evangelijev. — 20.30: Ohcetna godba »Ma» gistrov«. — 22: Napoved časa in poročila — 22.15: Godba za ples. Nedelja. I. februar ia LJUBLJANA 9: Predavanje o čebelarstvu. _ 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Nauk o serviranju. — 11: Kcmcert radio-orkestra. — 12: Napoved časa in poročila. — 16: Hu moriš tično čtivo (Milčinski). — 16.30: Godba na harmoniko. — 17: Ljudska igra »I 'žitkarji«. — 20: Samospevi ge. Pavle Lavšetove — 20.45: Koncert na citre. *— 21.20: Koncert radio orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Haway-jazz BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cer« kve. — 12.30: Koncert radio»orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Narodne na harmo» ni'ko. — 18: Narodne pesmi s kitaro. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Mešan glasbe» ni program — 22: Poročila. — 22.20: Pio» šče. — 22.50: Lahka godba orkestra. — Pi ^v_rA 16: Koncert Češke filharmonije. — ir- Violinski koncert. — 20: Poljuden kon» cert orkestra. — 22.20: Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — BRi>JO 16.30- Prenos koncerta i- Prage. — 19: Koncert godbe na piHla. - 20: Skladbe Jana Kuznika. — 21: Prenos iz Prage. — 22.70: Koncert bc Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.40: Orkestralen koncert — 20.30: Violinski in klavirsk: koncert. — 21.30: Koncert orke» stra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Zborovski koncert. — 11.05: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 13.05: Plošče — 15.05: Popoldanski koncert — 17.30: K" orna glasba. — 19.40: Iz francoskih liričnih oper — 22.20: Lahka godba or» kestra. — BERLIN 20.30: Prenos operete iz Königsberga. — Godba za ples. — KOE» NIGSBERG 16: Prenos koncerta iz Berli» na. — 17: Lahka godba orkestra. — 20: Večerni koncert. — 20.30: Joh Straussova opereta »Rimsiki cameval«. — 22.30: Godba za ples. — MÜHLACKER 14: Pesmi H V olfa. - 15: Mladinski koncert. — 16: Koncert iz Berlina. — 18: Komorna glas» ba. — 19 10- Pesmi. — 19.45: Skladbe za čelo. — 20 15 Filmski večer. - 21.15: Polju» den koncert — 22.55: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 1715: Koncert Verdijeve glasbe. — 20- Operetni večer — Ciganska godba. — RTM 14: Prenos opere iz gle» dališča. — 30.40: Operetni večer. Repertoarji Za čet eli ob 20 Sobota, 31.: Trije vaški svetniki. Izven. Nedelja. 1. februarja ob 15.: Princeska in pastirček Izven. — Ob 20.: Gospa ministrica Ljudska predstava po .tìiìanib cenah. Izven. Ponedeljek. 2 ob 15.: Princeska hi pastirček Izven - Ob 20.: Mercadet. izven Ljudska predstava po znižanih cenah. Začetek ob 20. Sobota, 31.: Zaprto. Nedelja. 1 februarja ob 15.: La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven — Ob 20. • Tosca Gostuje ruski baritonist gosp Boris Popov Ljudska predstava po znižanih cenah Izven Ponedeljek 2 ob 15. Wna nana ounčka moja . Bplet »Figurine«. Globoko zni» žane cene Izven. — Ob 20.2 Prodana nevesta Ljudska predstava po znižanih cenah Izven mariborsko gledališč«. Začetek ob 20. Sobota, 31. Januarja ob 20. nri: »Ljobfmec« ab B. Premijera. Nedelja. 1. febr ob 15 : »Odgodena noč«. Kuponi. — Ob 20.: »Grof Luksembur-ški Zmžane cene Ponedeljek, 2. febr.: ob 15. nri »Prodana nevesta- Znižane cene _ Ob 20.: »Gospa ministrica« Znižane cene. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20 15 Nedelja. 1. februarja Prostozidarji Pnnedeliek 2. Prosto7idarji Iz slii'Kanih ohiav »Elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani« r. z. z o z. je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavi io svoje terjatve. šumska direkcija v Skopi Ju sprejme 40 gozdnih čuvajev. Prošnjo je vložiti po čl. 12 uradniškega zakona najkasneje do 1. marca. Odpravljen Je »tečaj o Imovini preža-dolžen ca Mihaela Omahna, trgovca v Višnji gori, ker je bila sklenjena prisilna poravnava. Otvorjeno Je poravnalno postopanje e imovini Josipa Ostreliča, trgovca v Črnomlju. Poravnalni sodnik dr Tomšič, poravnalni upravitelj dr Malnerič v Črnomlju. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Črnomlju 5. marca ob 9., rok za prijavo terjatev do 26. febr. Isto-tam. Vpisi v trgovinski register: Na novo so vpisane naslednje tvrdke: »Emajl« d. z o. z. v Ljubljani, izdelovanje hišnih emaj-liranih tablic ter drugih kovinastih in emajliranih izdelkov. Osnovna glavnica 100.000 Din. vplačani zneski 50.000 Din. Stvarna vloga 50.000 Din donešena. Po- Zahvala Sa ItevOne Izraze globokega sočutja ob nenadni ta težki izgubi naSe ljubljene sestre, tete ta svakinje LUCIJE TREO Izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo, Zlast* se zahvaljujemo prečastlti duhovščini, vsem darovalcem krasnih vencev ln nežnega cvetja kakor tudi vsem, ki so jo v tako častnem Ste* vUu spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 80. januarja 1981. Globoko Žalujoči ostali 2384 > •»'i^'iSfe Bolečine in zbadanja v kosteh — sklepih, mišicah — ledjih — zobeh — glavi ODPRAVI I TAKOJ za masažo Masirajte se zvečer, že zjutraj vstanete kakor prerojeni. ALGA se dobiva povsod, 1 steklenica 16 Dtn. Po pošti razpošilja laboratorij »ALGA« Snšak. 4 steklenice 77 Din, 14 steklenic 205 Din, 8 steklenic 131 Din, 25 steklenic 320 Din. 95 slovodji Ing. Matevž GuzelJ v Ljubljani in France Bule v Mirni. — »Kalčič« d.zo. z, Glince pri Ljubljani, trgovina z mešanim blagom. Osnovna glavnica 15.000 Din. — »Ivan Samec« v Ljubljani, trgovina s mešanim blagom in drobnarijo na debelo ln drobno. — Drogerija »Sanitas« d. z o. z. v Trbovljah. Višina osnovne glavnice 20.000 Din. ki je vplačana. Okrožno sodišče ▼ Celjn Je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva Fračiška Župevc, rojena Polšak, pristojna v Senovo pri Rajhenburgu, omoiena posestnica v Brezjem, ki Je o binkoštlh leta 1917 t umo bolnem stanju neznano kam izginila — in Adolf Klokočovnik, pristojen t občino Loče pri Konjicah, sin posestnika, ki Je poslednji č pisal leta 1918. Iz Taškenta. Lovska pravica krajevne občine Rufe bo po javni dražbi dana v zakup do 31. mar» ca 1933. Dražba bo v soboto 14 februarja ob 9 pri sreskem načelstvu v Mariboru, desni breg, soba 35, Vpisane so naslednje spremembe v sa-družnem registru: »Obrtna stavbna zadru ga-c r. z. z o. z. v Ljubljana je spremenila svoja pravila v različnih paragrafih. — Iz načelstva hmeljarne na Vranskem r. z. z o z. je izstopil Karel Zdolšek. vstopil je pa Jakob Virjent in kot njegov namestnik An ton Zorko. -- Iz načelstva živinorejske se-lekcijske zadruge v Konjicah, r. z. z o. z. je izstopil Karel Zidanšek, vstopil pa Anton Kuk. — Posojilnica v Gornjem Gradu r. z. z o. s. je spremenila pravila v para grafu 18. — Iz načelstva Vinarske zadruge r. z. z o. z. v Brežicah sta izstopila Josip Skoberne m France Uran. Vstopila sta v Prodam najbolj uveden 35 mebliranlh sob. v centrumu mesta pri Peristilu. Restavracija, posebna dvorana za zabave s separejem. Moderno urejena kuhinja, pralnica s hladno in toplo vodo kleti, kompleten inventar. Hotel ima stare zveze z najboljšimi lnostranskimi turističnimi biroji. 2387 Resne ponudbe aa upravo »Hotel Beograd«, Split. — Telefon 485. I Odlična specialna tovarna za obratno kontrolo gorkote lz Nemčije IŠČE v stroki Izurjenega, dobro vpeljanega zastopnika sa okoliš« LJubljana, Zagreb, Maribor. Ponudbe pod >8. V. 1128« aa Rudolf Mosse, Berlin SW. 100. 2371 načelstvo Jože Tratnik in Anton Cizelj. — Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru r. z. z o. z. je spremenila zadružna pravila v nekaterih paragrafih. Sresko načelstvo Maribor levi breg razpisuje mesta okrožnih babic za posamezne zdravstvene občine. Prošnje je predložiti do 15. februarja na načelnike pristojnih zdravstvenih občin. Lov občine Šmarje okolica bo oddan za dobo etih let v zaikup na javni dražbi dne 12. februarja ob 10. pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah. Tehnični oddelek sreskega načestva v Kranju objavlja prvo ustno lieHacijo za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju. Dobava se mora brezpogojno izvr» šiti do 30. septembra t L Licitacija bo v ponedeljek 23. februarja. Sresko načelstvo v Celju razpisuje za 27. in 28. februarja prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza na progi km 43.32 do 110 državne ceste it. 50. Krajevni šolski odbor na Teznn pri Mariboru razpisuje oddajo del za prezidavo tn dozidavo pri osnovni šoli, popravila na starem šolskem ppslopju in izgotovitve m» ventarja za dva nova razreda Ponudbe je vložiti do 25. februarja do 12. ure. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani razpisuje prvo ustno licitacijo nabave večjih količin gramoza za državne ceste šl 2, 49 m 50. Licitacije se bodo vršile v pisarni tehničnega razdelka LJubljana za državno cesto št. 2 dne 2. marca ob 8., za državno cesto št. 49 istega dne ob 15. in za državno cesto št. 50 dne 3. marca ob 8. Dobavo gramoza Je izvršiti najkasneje do 30. septembra. V Krapinskih toplicah vls-a-vts kopališču, naprodaj takoj celo POSLOPJE. Hotel, kavarniška -v-racija. v pritličju 3 veliki lokali z vsemi pritiklinami. v 1. nadstropju 10 velikih parketiranih sob z vsem hotelskim kom-fortom. gospodarska poslopja za domače potrebe, klet. hlevi. 3 vrtovi za zelenjad. napeljana razsvetljava, vodovod, kanalizacija glavni center vsega kopališča. Kupcu je treba 100.000 Din gotovine ali najemnina za več let po 48.000 Din. — Ponudbe do 20. februarja na lastnika Pranja Jurkoviča, Zagreb, Krajiška 25. 2392 m^mmärn Žimnlce predelujem po 86 Ola ter otomue, divjLoe in («telje t*) n*j nižji eeai. Pridem ielat tudi m dom Slavič Frano, tapetniötvo, Rimt&a cesta 5 — Zabjak St. 14. SS58-3(i Cpcami klinika (Goršič) A. Ctoršič & Hin 388 Spiejema vse viste gume — auto-plašče, zračnice, galoše, snežne čevlje i. i d. v popravilo L i u b h a n a. Dunajska cesta štev. 9 $3 let pomade Ana Csillag (,Jaz Ana Csillag" Milijoni (gospe, možje m otroci) so s Csillag-pomado rešili svoje tase Kar se je v 53 letih po vsem svetu izkazalo kot najboljše, bo pomagalo tudi vam Toda ne čakajte, da vam začno lasje rapidno izpadati ali da izgube svojo naravno lepoto, temveč naročite še danes garnituro (pomado) tn pribor» za Din 85.—. 125.— ali 200.—. Ta že 53 let svetovno znana Csillag-pomada odpravi nadležen prhljaj v 48 urah, prepreči nadaljne izpadanje las in krepi novo rast las povsod •.am, kjer so Se lasne koreninice zmožne življenja, daje lasem naravni blesk, svilnato mehkobo m Jih obvaruje predčasnega osivenja. Naročite Se danes in adresirajte natančno- »AFRORA« Sekt. 16, Novisad, železnička 38. 384 OWJhé IiJvbTjtot Kntai pogrebu! ut«4 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga ln srčno dobra mati, sestra, teta tn svakinja, gospa Viktorija Pristovšek soproga Šolskega upravitelja in učiteljica ▼ pokoja dne 80. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, pre videna s tolažili svete vere, mirno t Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne L februarja 1931 ob 4. url popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 31. januarja 1931. Globoko žalujoča rodbina PrlstovSek tn ostalo sorodstvo. CENE MALIM OGLASOMi Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 4߀dor hoče dpl "SJ Zlili aR HaiSo drujc informante ticece m matih oglasov nai priteii v nnamfeah a • «icef n« ho prejel odgovora t usuriti CENE MALIM OGLASOM: Ženitve tn dopisovanio ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda I Din. Najmanjši znesek tO Din Pristoitrjia za šifro 5 Din Vse pristojbine ie apostati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob• čujejo. št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubliani. 11842. Tlaòtovi maiift oqtaòov tn druge Informacije, tičoče se oglasov, ae dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼ fžrbcvVah ▼ biS g. dr. Baumgartnerja. Male osrlase in inserate naročajte v naši ood rvfnM. B <4fi tt K'J* Blagajničarko pridno in vestao, za to-èi.iìieo sprejme hotel S:ru kelj. 3952-1 Trg. poslovodjo verziraaega v galanterijski •troki. iščem za iamostoj-Tc mesto. Ponudbe z na-vedtH) referenc in zahtevkov na oglasni oddelek »J ii r.ra« pod »S t. 2CKHi*. 3911-1 Sobarico ■ zoanjem nemščine, staro 2>—35 let, ki zna tudi dobro kuhati, z letnimi «pri lov ali iščem za takoj. — ponudbe s točnimi poda'ki »a naslov: Zagreb. Post Box 23. 3930 1 Pek. pomočnika »ladega. ki bi bil pripravljen tudi raznašati kruh »prejme takoj pekarna Urbar, Rakek. 3919-1 Dobra kuharica ki bi opravljala vsa hišna deia, v starosti 35—45 let dobi takoj službo pri sa mostojnem gospodu v mestu na Gorenjskem. Ponudbe i navedbo starosti in pla*e na oglasni idde-lek »Jutra« r-od »Zanesljiva kuharica 322«. 3885 1 Kavarn, vajenca t hrano in stanovanjem v hiši »prejme Narodna ka varna. 3824-1 Pisarniško moč ifzvetbano v naslovni kartoteki, sprejmem. Reflekti-ram samo na zanesljivo in vestno uradnico. Ponudbi je priložiti reference ii. opis dosedanjega službo va nja. ki naj se naslovi na oglas, oddelek »Jutra« r*od »Točn-ost«. 39Ò2-1 Pisarniško moč začetnico, po možnosti z znainjum nemškega jezika sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod šifro »Takojšen nastoo«. 4027-1 Natakarico • kavcijo sprejmem s 1. februarjem na račun v boljšo restavracijo. Naslov v oglasnem oddelku J itra 4006-1 Trg. vajenca poštenega ln pridnega, ki ima res veselje do trgovine sprejmem. Le osebno pisar.e ponudbe na naslov V. Avsèc, trg. meš. blaga v St. Vidu pri Stični. 3587-1 Modistinjo spretno im pošteno sprej-rcem. Ponudbe z navedbo plače r.a oglasni oddelek »Jutra« pod »Ponudba«. 3980-1 Tapet, pomočnika dobro izurjenega sprejme takoj Sitar Karl, WMfwa ulica 12. -4016-1 Lovca i*vc?banega v lovu na gamse, srnjake, jelene in peteline sprejmem proti »t«sečni plaii 1000 Din. — Ponudbe na oglas, od d "lek »Jutra« pod »Lovec«. 3996-1 Kočijaža % dobrimi spričevali in mačjem nemščine siprej-Ufi! v s!u:'bo. Ponudbe na «rla.s. oddelek »Jutra« pod »Kočijaž«. 3991-1 Dekle mlado, zdravo in korajžno. ki ima veselje do potovanja, sprejmem kot blaga j ničarko za potujoče gleda lišče. Predstaviti se je v gostilni Sedej v Kolodvor ski ulici med 10. in 12. uro. 4039-1 Kdor se hoče hitro in pravilno naučiti igrati harmoniko. Daj se obrne na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 3812-4 Oblastveno koncesiionlrana šoferska šoia Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 205 4 Otroški voziček eleganten, malo rabljen naprodaj. Pojasnila daje A loma Oompa-ny, Aieksan drova cesta 2/1. 4020-6 Velika razprodaja namiznih prtov iz dama sta, platna etc. po čudo vito n rak ih cenah samo nekaj dni na Miklošičevi cesti 14/1. desno. Priložnostna prodaja. 3835-6 Mladenič s trgovsk-o šolo. dobi «luž bo praktik an ta v pisarni Osebno se je predstaviti pri parobrodarski družbi Ounard Linie. Ljubljana. Masarykova cesta štev 12 4050-1 WANTED SffOR-THAND TYPIST rjood knowledge of En giisch. German and Serb' a.n for foreign Public Com panv Novisad. Replv 'ta ting Experience and Sala rv required. P. 0. Rix 190 Novisad. 4057 1 Služkinjo ki zna samostojno kuhati in vsa ostala hišna le'a opravljati sprejmem k dru žini trr-h oseb. Prednost ima jo tiste, ki ima io ve selje do otrok. Ponndbe na ocrlas. orldol»-k »Jutra« pod šifro »Varčna«. 4116 1 P*«3rn??Vo moč začetno, absolvent, trg te čaja zmožno nemščine k' bi imela veselje tud; df> fr'fro »Tzurjsn«. 3992 1 Kuharica vajena preproste kuhe, izurjena v gospodinjstva in perutninstvu, dobi službo T)a veleposestvu na Gorenjskem. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« ped »Vel eposestv o Gorenjsko«. 5963-1 Trg. učenca zdravega in poštenega, z t se oskrbo v hiši sprejme Vinko Z o r k o. trg.. Sv. Renedikt v Slov. goricah Predpogoj je poštenost in odFčnn d-ovršitev osnovne S le On; z meščvisk1 » r,-jo ini., io prednost. 5998 1 Dekle •pridno hi pošteno, najraje z dežele, ki zna opravljati vsa hišna dela razen kuhe »prehnem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 3913-1 Zastoonike affine in marljive — najraje vpokojene državne in priv uradnike nameščen ce ter zavarovalne agen te itd. sipreime takoj do mače velepodjetje za vse t-raie. trse in občine v Sloveniji. D«ber In stalen zaslužek bodo imeli zla=t' oni ki uživajo v svojem okil iS n ugled. ter »o do bri poznavalci ljudi in raz mer. Ponudbe z natančno navedbo podatkov poslat"' na o>?Ias. oddelek »JutTa« T>od značko »Uspeh — jen dohodek«. 3032-3 InženieHu h^rviìogradhnne stroke se nudi prilika z-a ndejstvo-va-nie in soudeležbo pri eksnloataciji novega izuma Poni-se na oglasni oddelek »Jutra« pod »Novi invm« 3988-3 Prepisovanie na stroi prevratnem ra dom. Pismene ponndbe na ^•r'as. nddeT»k »Jutra« ond šifro »Na dom«. 4026-3 Fiksum in provizijo ljbe » maniitAklur' verzi rint potniki, ta ibisk pr vatnib strank » Ljubljan' okolic» tn celi Dravsk.' oa uovint Nastop takoj Pi* mene ponudbe ua >gla»n" illelek »Jutra« v Ljubija n: pod Šifro »Fiksum '» oroviriia«. 1359 f> Dama srednjih let. čedna, poštena in solidna, vajena mostojnega gospodinjstva, želi službo — najraje v gostilni na deželi, kjer bi event. bila tudi kot natakarica Cei-j. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do kuhinje« 39S2-2 Več stvari za delikatesno trgovino. kakor steklene zvonce, kozarce za bonbone, vago itd. prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »it. 1931«. 4032-6 Kmečko peč pripravno. majhno takoj poc-emi proda Kustrin v Ljubljani, Aleksandrova c. št. 15. 4048 fi Nova vfla ve>6sta.novanjska. blizu 8v. Krištofa naprodaj — Pit.ma pod »Bežigrad ŠU na ogl. oddelek »Jutra«. 3571-20 Amerikanci, pozor! Lepo vinogradno poses'vo s 25 orali zemljišča in gozda naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3969-20 Gostilno in trgovino mešanega bìaga in lesno trgovino, t 2 orali saJo nosnika ln njiv. inventarjem vozovi in konji, na prometnem kraj» tik okrajne ceste pri Marihoru pro dam za 250.000 Din. Ponudbe na oglasni odd-dek »Jutra« pod »Ugodnost«. 3790-20 Smuči hycori skoraj nove poceni riro dam. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40S9 6 Železen štedilnik vzidan, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Ju'ra« 4095-6 Korespondentka zmožna perfektno italijanskega jezika, išče mesto. Event. bi tudi temeljito poučevala. Ponudbe pod »Italijanščina« na oglasni oddelek »Jutra«. 4021-2 Postna pomočnica tzvežbana. išče službo. — Informacije pri pošti Store 3780-2 Frizerski pomočnik dober bubi štucer ter vod ni in navadni onduler išče mesto v Ljubljani. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod '»Frizer«. 4038-2 Trgovski pomočnik manufakturne in špecerij ske stroke, želi s 15. fe bruarjem ali marcem ure meniti mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« cod »Pošten in dober prodaja lec«. 4058-2 Nemška koresoondentinia In stenografia ja z več! et no prakso, zmožna tudi drugih pisarniških del išče primerno službo. Cenjene dopise na oglasu! odd->Hk nesljiva 37«. 4097 »Jutra« pod značko »Za Generator z uporabno karbidno raz svetljavo za tovorni avto kupi I Zobec. Sp Rad im lje št. 17. p. Št. Vid nad Ljubljano. 4054-7 Preproge perzijske ali »mvrLa 3x4 •n manjš* kupim — Po nudbe na oglasni odd-dek •Jutra« pod šifro »Ugodn ■ 4079 7 Preprogo 'Linoleumläufer) in imi vaino garnituro kupim — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »čedno 400« 4082-7 Fiat 501 zelo dobro ohranjen, generalno popravljen, s štirimi novimi pnevmatik imi. ra novo lakiran, prodam. Na ogled ob nedeljah in praznikih v Ljubljani. Ze-Ijarska ulica 9. 4003-10 Camemikova šoferska šola LJubljana. Dunajska e. 36 (Jugo-Auto). Prva oblast, koncsijoniran» — Prospekt zastonj Pišite ponj! 251 Oblastveno koncesiionlrana šoferska šola I. Gaberščik bivgl komisar sa šoferske izpite. Ljubljana Bleiwe.i sova cesta 52. Prihodnji teč-aj orične 1. februarja 36?r. 4 G. Th. Rotman: Osel gospoda Kozamarnika Mo+orno kolo solo, malo voženo. novej še tipe kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v No vem mestu pod šifro »M-tor«. 4010-10 Avto progo za osebni promet z 22 n 6sedežnim avtobusom zp!' usodno prodam Cenj. p« rulhp na podružnico Ju' v Trbovliah pod »Deodi kup«. " 4000- ■ ®7. WajhnjS® Je p« Sole prfll«. Tik «b breju Je bila igra jena éedna lopa, ▼ kateri se vsakomur postregli g čajem in čokolado, £e Je imel denar, da je lahko plačal sa to. V lopi je sedela resela družba; prepevali so ln igrali na harmoniko. Motorno kolo s prikolico, angleško. ò> cm' O. H. V., v izborne stanju za 1-1.000 Din prod Lampret in drug. družb-Ljublja.na, šelenburgmvn ' 14-17- • Pozor avtomobili* Takoj prodam 3 avto p' šče 820 X 120. 3 koma 5>ift v 100 in konWer oilinderski motor DaimV Mehanična delavnica ca Tržaški cestì štev. i. ms »i* r» Kino - stroj Monarca l, ku^iu^icluii. ji i mornate plošče, ampei ter. motor ventilator, reno, transformator, asb. no zagrinjalo. elektr. k vir z Dotami itd. ng>d prodam zaradi opusti' podjetja. Poja-smila da drogerija »San i ta«« v 1 bovljah. 393' Veseličnim priredi t va> zpoaojnje» dekir cijska lavorjeva drevc ter nabavljam evetje o: geljnov Društvenim pr<" naročilom znižane cene Ivan Jemec. vrtnarstvo Mariboru. 1231 RarprodajaoM I s v r • t n bela vina po Din 3.50 In Din 4 aa liter aa debelo, vsled opustitve veletrgovine, do klor traja zaloga. »Vinea« veletrg. z vinom. Rudni! pri Ljubljani. 3899-6 Družabnika (co) ? večjim kapitalom «prej mem oa gostilno to po sestvo kjer bi imel pri dobrih ljudeh dober do smrtni dom Ponudbe na ■»glas. oddelek »Jutra« pod • Družabnik 220«. 3961 16 Družabnika- slaščičarja z vsaj 10.000 Din .kapitala sprejmem. Nasiov v oglas oddelku »Jutra«. 3873 16 Razpolagam z lokalom v Ljubljani oa prometnem kraja ter ne kaj kapitalom. Ustanovil b' ali se udeležil pri že "»b stoječem podjetju s kap! talom Dopise na <>gla*n oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal m trgovina«. 3802-16 Pohištvo itroško sn veliko posteljo, omare, kredenco in drugo prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8893 12 Pohištvo Več različnih spalnih ta tuhinjskih oprav po ugod •ii ceni proda Avgust "lerne, mizarstvo. Spodnja •iška 122 4024-12 VI več krasnih mask a razpolage v Kolodvorski 'ici št. 23, levo. 3888-13 3 lepe maske ' razpolago. Tozadevne •da tke in naslov da ogl delek »Jutra«. 3Ö2S-19 Elegantne maske -odi® na Prulah, vila d mar, n. nadstropje — sproti vile Zalaznik. 4051 i" Obleko dde|e.k »Jutra« pod šifro »Na štajersko«. 4066-20 Krasno posestvo ležeče ob glavni cesti, blizu cerkve in kolodvora, z lepim poslopjem primerno za vsako obrt. prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 4107-20 ✓éj »W$ 9 ' Hotel v Ljutomeru naprodaj. Naslov v ogla« oddelku »Jutra». 3070-19 Lokal odda Kenda oa Cankarjevem nabrežju 25/1. 3900-19 Trgovino živil, dobro vpeljano, i stanovanjem. ▼ centru me sta takoj prodam radi selitve Potrebno 4—5000 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutrac. 4068-19 Izdelovalnico perila iamske in otroške konfekcije. dobro vpeljano, t lastnim odprtim lokalom, v večjem industrij kraju Slovenije takoj prodam Seriozna ponudba. Velik krog stalnih prvovrstnih odjemalcev. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurna eksistenca 72«. 4072-19 Lepo hišo Lovrcidano. z 2, oziroma 4 sobami to pritiklinami. v lepi legi pod Šmarno goro oddam v najeim. — Poizve se v Tacnu št. 44. 3874-17 Mizarstvo! Mizarsko delavnico oprem Ijeno s stroji, z brezplačnim pogonom istih in orodjem za 10 delavcev takoj oddam v najem proti primerni najemnini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Ugodno v najem«. 3917-17 Trg. ali gostilno event. oboje skupaj, že dobro vpeljano na prometnem kraju vzamem v ta-'pie. Ceniene ponudbe na rlas. oddelek »Jutra« pod '"dočnost 20«. 4044-17 Hišo, ev. posestvo looebma priporočljiv« za •olairja ab kovača, kor ▼ Kkolioi toh ni, prodaj» v Medvodah. 10 minut cd ;>oetaje. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 3856-30 Olesnike «uhe. domače po 8 Din irodam. Vzorec na razpo ago. Naslov pove oglasni d delek »Jutrac. 3960-38 Lepe orehe >jk množini kupi ika K Hrepevalk. 81» iske Konjice. 8764 33 Sena ir t.ieoč kg po 75 para oda Jernej Klemene v Šiški St. li 4083-33 Bukova drva •pa in zdrava kupi vsa-o količino drvara fvlca 'aznik. Zagreb. Dra*k-rri-eva M. N« ponudbe brez •«ne se ne oziram. 3875-19 Testone la bokov« ta brea rti, od 35 om naprej k u p i R. Schenk. Sušak. 3746-16 Večje stanovanie v prometni nlici »redi Ljub lja.ne oddamo s 1. majem. Ponudbe na oglas, odd-iek .Jutrac pod »Stanovanje 2200c. 3726-21 Stanovanje 3—4 sob in pritiklin. v centru mesta iščem za maj Ponudbe na ogla» oddelek »Jutra« pod »Udobno«. 3640-21 Solnčno stanovanje takoj poceni oddam v Zg. Šižki 176 — Kosovo polje 4019-21 Stanovanje 2 »ob. kuhinje to pritiklin za majski termin i i č e boljša družina treh oeeb. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje — maj«. 4025-23 Stanovanje velekomfortno. 3 velikih sob, sobe za služkinjo, kopalnice na plin, z moder nim plinovim štedilnikom, snažilnim balkonom, centralno kurjavo itd., na izrazito solnčni legi, 5 minut od pošte oddam s 1. julijem 1931. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Edinstveno stanovanje«. 3964-31 Stanovanje sobe in kuhinje. 10 minnt od glavne pošte takoj "d dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3987-21 Opremljeno sobo oddam v Rožni ul. it. 19/1 8985-23 Veliko sobo elegantno opremljeno, čisto in solnčno, s posebnim vhodom, sredi mesta »d-dam dvema osebama • 1. februarjem. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. S986-23 Sobo z 2 posteliama oddam dvema solidnima gospodoma. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 4011-23 Lepo sobo separirano oddam solidni osebi v Trnovem. Jelov škova ulica 24. 4017-23 Sobo e poeebnim vhodom oddam dvHma osebama Nt'Iov v oglasnem oddelku »Jutra« 3945-23 Opremlleno sobo s strogo separiranim vho dom poceni oddam na Opekarski cesti štev. 32. 3895 23 •24 let« Dvignite pismo pod Vašo šifro v oglasnem oddelku »Jutra« — ne poštno ležeče. Revanš. 39S3-24 Sostanovalko soli-ino vzamem sredi mesta na stanovanje in hra no. — Naslov v oglasnem oddeäku »Jutrac. "3872-23 Ooremljeno sobico čedno ln solnčno. na že ljo tudi s hrano takoj od dam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3984-23 Onremljeno sobo električno razsvetljave takoj oddam v Gosposki ulici St. 10/1. 4055/23 Leno sobo tudi opremljeno oddana na Opekarski cestì štev. 23. 4042-23 Onremlleno sobo elektr. razsvetljavo, hrano aH brez. blizn Sv. Jakoba trga oddam s 1 februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 4045-23 Opremljeno sobo električno razsvetljavo blizu glavne pošte oddam mirni osebi Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4030-28 Prazno sobo solnčno. s parketom, elektriko to posebnim vhodom centru mesta oddam s 1. februarjem Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 4052-23 Sobo s kuhinjo išče samostojna dama. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Lahko periferija«. 4049-21 Stanovanie suho io čisto, obstoječe iz 2 prostornih »ob, kabineta, kuhinje, »hrambe in pritiklin, po možnosti v bližini sv. Petra ali Po ljanskega okraja iščem za maj. event. preje. Plačam dobro in točno. Ponudbe pod »Cisto in tračno »ta novanje 1000« na oglasni oddelek »Jutrac. 4043-21 Stanovanje (celo I. nadstropje) 2 parketiranih sob. kabineta, balkona to pritiklin oddam mirni to čisti stranki v Roètw dolini, tik mestne meje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 4081-21 Dve stanovanji poslovnimi prostori aH delavnico ugodno oddam na Tržaški cesti fG1in»e). Vprašati pri Društvu posestnikov, Saiendrova R. 4087-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam takoj v Sp. Šiški. Naslov v oglasnem oddolkn Jutra 4063-21 Prazno sobo s parketom, elektriko ln posebnim vhodom oddam blizu Tabora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 4070-23 Sobo odda« 8 gospodoma ali gospodičnama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4093-23 Opremljeno sobo separirano, s kopalnico takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4094-23 Dijaka ali gdč. na hrano to stanovanje sprejme Eia Kotnik. Rim »ka cest* št. 5. 4073-23 Sostanovalko sprejmem poceni. Novi trg št. 2/II. 4078-23 Opremljeno sobo s kopalnico takoj oddatn zakoncema. gospodu ali gospodični. Nasl-ov v >gl. oddelku »Jutra«. 40S0-23 Kabinet majhen in svete] oddam v Valjavčevi ulici štev. 19. 4034-23 Sobo lepo opremljeno, blim »od- wije (Pražakova 10/1 levo) takoj oddam. 4008-23 Restavracija »Zebal« Rudnik — LJubljana Dolenjska cesta nudi najboljša pristna vina to prvovrstna jedila po niizkih conah. — C-enj. gostom so na razpolago prenovljene klubske sobe. 4005-18 Sobo oMam eni ali dvema see bama v Idrijski alici 6 — »Stan in dome. 3940-23 Sobo • tep. vhodom ln električno razsvetljavo oddam takoj v Kocenovi olici 11 — pot v Rožno dolino. Ogledati mei 18 tn 3. ter 5. to 7. are. 3946-23 Sobo s 3 posteljami lepo opremljeno, s balko no«, elektrik«, parketom ia pokebnin vhod oa. oa ielje t m j trkom, perilom to «vrat. souporabo kuhi nj« oddan • 1. februar em na KavSkovi cesti 26 i. nadstr. desn«. Ljubija na VII. 3770-23 Sobico s hrano oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 4088-23 Boljšo gospodično tprejmem kot sostanovalko Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 4068-23 2 opremllenl sobi lepi. -eparkani, »redi mesta oddam solidnim ^«e-baim. Kopalnica na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4099-23 2 mirni gospodični oprejmem na stanovanje. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 4091-23 Dopisi Korespondirati želi za zabavo, premožen zakonski mož z enak«, mlado dam«. Tajnost častna stvar. Ponudbe s sliko, ki se Tm, ca oglasni oddelek »Jutrac pod »2ivljen-ska doba«. 4006-94 Dama žeH znanja * inaiajnim. boljšim, starejšim gospodom. Cenjen« dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Osamljena«. 4034-24 Notranjke prednost Dva inteligenta želita '68-nega znanja z gospodičnama. starima 18—25 !et. v svrho skupnih izletov. Ponudbe, ki ca-ma bodo po vsebini konvenirale — dobe v odgovor sliko. _ Zainteresirane naj pošljejo svoj? naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod üfro »Avtoizleti«. 40G9 24 Posestnik hotela želi znaLja i inteligentno gospodično ali vdovo brez trok plemenitega značaja, -taro 35—48 let. ki je ra zumna gospodinja ter 'ma večjo gotovino Ponudbe po možnosti s sliko, ki se vrne. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljše življe nje« Diskrecija častna za deva. 3370-25 Obrtnik v najboljših letih, ločen, toda ne po lastni krivdi, želi v »vrbo ženitve tna nja t gosipodičn-o ali vdo vo. staro 30—40 let brez ali z enim otrokom ki bi imela nekaj premoženja Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nova sreča« 3918-25 Mladenič 25 !et star. želi v svrho ženitve znanja z gospodič no. staro 18—30 let. Ponudbe » sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »251pt.ni mladenič«. Tajnost zajamčena. 4000-25 fcflC Jfrvvko- dr^raj OV mfijvc&Ms «T o « 100 razi 8vedsk» . . 80 Dtn 100 • Belgije ... 30 > 100 > g um uni j« . . 30 » 100 » Rueij« ... 30 » 100 * Jugoslavije 80 > Zoranka Cuček Utubltana Roina ulica n Tridelne žimnice za postelje, v kompletni izdelavi, polnjene z zdravo morsko travo, skupno za **00 Din. Jdprava s poŠto z jamstvom, neodgro--ìriajooe zamenjamo brezplačno ali vrnemo denar Na zahtevo dobite brezplačno katalog, obsegajoč 112 strani. Trg. In odpreuma tvrdka - Zogob. * < d Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi t. Ljubljani."