Bogumil Gorenjko
Oj poglejte, ptičke!
Oj poglejte, ptičke,       To zapele so mi ptičke
na domače njive,          vest, oj radostno tako,
oj povejte, ptičke,         toda srce, moje srce
kaj godi se tam?         je postalo žalostno.
»Kaj godi se? Širna polja      Tudi jaz bi vezal snope,
so gosto pokrifa v klas,       vozil bogat voz domov —
in čez polja, zlata polja       ali daleč, le predaleč
plove sladke pesmi glas.       je moj dragi rodni krov!
Mlade pojejo žanjice,           Toda pride skoraj ura,
kakor češnje so v obraz,       kobomprosttehmestnihspon,
vriskajo veseli fantje,           in takrat bom mlatil, mlatil...
ko ropoče voz skoz vas."      in povsod Bza božji lon".