230. številka. Ljubljana, v soboto 5. oktobra. XXII. leto, 1889.
SLOVENSKI MRI
Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto lfi gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt let«. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osnanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
D i m.
Že mnogo let zapored opazujemo, da se politika in vreme včasih ujemata. Vselej, kadar ee jamejo odpirati v Evropi duri državnih zborov, odpre se redno tudi vrata Janusovega svetišča, kar na stežaj in okrog in okrog se vlači, kakor pred hudo uro pesimistična megla v podobi smodnikovega dimu. In tedaj so zopet izgovorne sicer do čleuov v plašč molčečnosti zavite visoke glave, katerim je izročena skrb za varnost držav in zu zkti mir. sDim, smodnikov dim, na severji, na zapadu in v središči" čujejo se (udi letos, kakor čez noč stra-Seči glaBovi onih mož, ki so bafl dan poprej zatrjevali, da ni niti meglice na političnem obzorji.
In prvi pratiknr in politični prorok je, to se razume, knez Bismarck, kajti on ume, kakor nobeden drugi, pripravljati s smodnikovim dimom nemške davkoplačevalce, da mu darujejo zopet in zopet zadnji groš — za zlati mir svoje domovine, ki se sicer ne straši druzega kot Boga.
Najbolj zanimiva v tej dimasti politiki je istina, da sta vedno in vedno le nemška soseda na severji in zapadu, ki prouzročujeta jetiko nemškim davkoplačevalcem in da le slovanski strah pretresa „dem unbezwingbarendeut8chen Reckenw orjaške ude.
Poslednji faktum, ki se ponavlja leto za letom, je najboljši dokaz velikanskega upliva in moči slovanskega življa na svetovno politiko in jasen pouk vsem slovanskim čruogledom, ki ne zaupajo bodočnosti slovanstva.
Tudi letos slika Bismarck svojim najivnim tovarišem, ki kleče v prahu pred njim, slovanski dim na vzhodu. Vsak ruski kozak, ki jezdi le jeden kilometer na sprehod, mu je premikanje ruske vojske proti nemški meji in vsak ruski Čoln na Ornem morji mu je strašeče slovansko brodovje, ki preži na polumesec na daljnem jugu.
Te jako poetične Bismarckove slike plačali bodo Nemci brez dvoma zopet s podvojenim davkom za nemško vojsko, o kateri se zopet in nenadoma trdi, da ni še na vrhunci nezmagljivosti in da Nemci ne smejo štediti prej, dokler neso strah vsej Evropi.
LISTEK
Nedeljsko pismo.
Sosed Vrhovnik bil je na glasu, da je najbolj premeten v vsej občini, govorilo se je celo, da ga gospod oče — tako nazivljemo v našej vasi vse časti vrednega gospoda župnika — pri izpraševanji neso mogli ugnati v kozji rog. Vrhovnik znal je na vsa vprašanja pravi odgovor, da se je vse kar čudilo.
Vrhovnikov tekmec pa je bil sosed Bosijak. Bil je tudi šegav in dovtipeu in mnogokrat sta se poskušala. Navadno je Bosijak znal besede tako postaviti, da mu Vrhovnik ni prišel do živega, a nekega dne mu je vender spodletelo. Vrhovnik vprašal ga je namreč:
„Ti Bosijak, ki si tako „kunšten!" povej, povej, kdo je huhiča ustvaril?"
,1 kdo? odvrne Bosijak. aBog je vse ustvaril, torej tudi hudiča."
„Ne boš!" bil je odgovor. „Kako bi mogel Bog, ki je brezkončno svet, vsegavedoč in pravičen, ustvariti tuko hudobo? Hudič ustvaril ee je sam,
Bismarck je v istini „prefrigan" politik, kajti prepričani smo, da se on skrivaje smeji svojim dimastim slikam na vzhodu, a da je premalo odkritosrčen, da bi priznal, da glada njegovo proroško oko s strahom in zavistjo na zapad v bodočnosti in da je goljufal samega sebe in svoje rojake, ko je trdil, da je Francija uničena in ponižana vsaj za pol stoletja.
Baš letošnja Pariška razstava, ki pričuje v nedosežnem francoskem Ženiji in napredku in srečno prestana notranja kriza pričuje, da se francoski narod zaveda svoje časti v svetovni politiki in da je zmožen braniti svoje ime proti vsakemu sovražniku. Poslednje pa leži kakor m6ra na Bismar-ckovih prsih, saj čuti on jesen svojega življenja in negotovo bodočnost svojega naroda, kateremu je hotel zapustiti zagotovilo nepremagljivosti in čast prve države v Evropi.
Otožno je v istini, če vidi mož, ki je sanjal, da izvrši pred svojo smrtjo popolnem svoj nalog, ki je sodil, da zapusti svojim rojakom z jedi njeno Nemčijo od severnega morja do solnčne Adrije in da združi v jedno veliko družino vse sinove jedne nemške matere, da je takovo delo nemogoče v dobi jed-nega človeškega življenja.
V takem položaji in prepričanji je naravno, da 8e po last uje pešajočih moči j Že'eznega moža vedno bolj in bolj nervoznost in da vidi okrog in okrog žugajoče sovražnike, ki čakajo škodoželjni njegove smrti da uničijo čez noč vse delo njegovega dolgega in neutrudnega življenja. Zaradi tega je zadnja skrb Bs-markova in nekako poslednje poročilo njegovo klic: »Nemčija, pomnožuj vojsko, daruj svoj zadnji denar za jeklo in smodnik, da moreš braniti, kar sem ti pridobil jaz, ko mene več ne bode".
Niti trenotek ne dvomimo, da se bode posrečilo Bismarcku, da izvrši tudi poslednje svoje delo, da podvoji, če hoče že zdaj ogromno nemško vojsko, kajti klic: „dim, dim na zapadu in vzhodu je naj-silneji „spirituB motor", sedanjim ponosnim nemškim državljanom. Vender mi sodimo in z nami brez dvoma vsi resni politiki, da je srečen le isti narod, ki uživa brez skrbi sad priborjene svobode, in da je svoboda z orožjem v roci podobna sužnjim dnevom.
ali bolje, ustvaril ga je napuh njegov." Bosijak povesil je v znamenje poraza svojega kuštravo glavo, sosedje pa so kimali z glavami in puhali gost dim iz svojih pipic, češ: „Vrhovnik, ta pa je od vraga !"
Od takrat, ko sem Čul to kmetsko kontroverzo, odteklo je že mnogo vode proti Črnemu morju, a dogodek ta uriva se mi z nepremagljivo silo vsekdar v spomin, kadar čujem ali čitam, da ta ali oni namerava „moralno uničiti" — kar celi stan. Taka trditev je puhla fraza, pod katero se hoče prikrivati faktum, da se ta in oni res ne obnaša tako, kakor bi se moral, da se vsled tega moralno uničuje sam.
Rečena kontroverza pa Be mi uailjuje tudi vsakikrat v glavo, kadar čujem stereotipno tožbo: „Malo nas je, ubožen narod smo, sami siromaki." Res je, da je tisočletno robstvo utisnilo nam že lezno svojo pest do kostij, da ne ležimo na mehkih blazinah, da so zavestnemu svohodnemu dihu še trdno zaprta naša ušesa in naše oči, da imamo mnogo Še ne izpolnjenih želj in teženj, res je pa tudi, da smo temu sami krivi, ker si po omenjenega Vrhovnika teoriji o hudiči, sami stvarjamo opasni svoj položaj.
Da bdio narod, če tudi samo poldrugi milijon broječ, da se naslanjamo na druga plemena slo-
To uašo sodbo potrjuje najbolj istina, da vsak oblaček na zapadu in vzhodu vznemirja „ne-premagljivo" nemško državo in da troši ona svoje najboljše moči — za smodnikov dim, — akoravno se ne boji druzega, kakor Boga in pa — morda slovanske vzajemnosti. L—s.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 5. oktobra.
Prostore čcdltega akademičnega društva so policijsko zaprli. Ker po pravilih premoženje tega društva pripade Praškej .občini, da ga upravlja tako dolgo, da se osnuje novo akademiško bralno društvo, obrnil se je Praški župan v tej zadevi do policijskega ravnatelja, pa je dobil odgovor, da mora vse premoženje društva biti tako dolgo zaprto v varnih prostorih, da dijaki ne morejo do njega, dokler se uradno ne rešijo vsi koraki, ki so se storili v tem oziru. Župan je na to sklical zaupno sejo mestnega sveta, v katerej se je sklenilo, da se ta zadeva izroči pravnemu odseku. Ta odsek je pa sklenil, da naj Praška občina takoj prevzame vse imetje raz-puščenega društva. — Dijaki se pa v tem prizadevajo, da osnujejo novo društvo. Pravila so Že bili predložili nameBtništvu, katero jih pa ni potrdilo. Kakor se kaže, bi nekateri radi preprečili osnovo novega društva. Vladi ne ugaja, da se mej češkim dijaštvom kaže odločna narodna zavest in zaradi tega hoče ovirati njihova društva. — Mladočeškega kluba eksekutivni odbor imel je predvčeraj sejo in je Bklepal o predlogih, ki se predlože polnoštevil • nemu shodu mladočeških poslancev baš pred zboro-rovanjem deželnega zbora. Pred vsem bodo zahtevali Mladočehi, da deželni zbor reši tako imenovano lex Kvičala, katero je deželni odbor že pred leti izdelal, a v plenumu ni bila prišla v deželnem zboru na vrsto. Sestavo adrese na cesarja je naročil Juliju Gregru, Kučeri in Tilšerju. Za deželna odbornika bodo Mladočehi volili dr. Eduarda Gregra in Tilšerja.
B       \ nanje države.
Veliko pozornost vzbuja prihod kraljice srbske v Beligrad. Njen prihod je vsekako vlado in regentstvo spravil malo v zadrego. Tudi so se mej radikalci baje začele agitacije za kraljico in proti njej. Nekateri hočejo, da bodoča skupščina uredi pravice, katere gredo kraljici kot kraljevi materi, drugi pa predlagajo, da bi s posebnim zakonom jej
vanska, da bivamo na zgodovinsko in strategično velevažni postojanki, da imamo takorekoč ključ do krasnega poluotoka, ki se razprostira ob Jadranskem in Egejskem morji in je vrstnik in tekmec toli ope-vanej Italiji, vse to nema do nas pravega upliva, mi nesmo še dospeli do one stopinje, na katerej narod čuti, da je narod. Majhen narod smo, ozko naše obzorje, koraki naši v Življenje pa uprav detinski.
Ugovori tej moji trditvi utegnejo biti mnogobrojni. Čim več jih bode, tem žalostneje. Žalostno in sramotno ob jeduem je pač Že to, ako nas mora žid učiti, kaj se spodobi za belo Ljubljano. Ne da bi mu hotel delati reklamo, moram vender konsta-tovati, da je žid razobesil kot gl a v no firmo : „ Julij Moi8es", dočim ima mestna hranilnica na sicer skromni tablici poleg slovenskega tudi nemški napis „Stadtische Sparcasse".
Mi se torej nesmopopeli niti dosta-lišča žida M o is e s a. Čehi bi pri takej priliki jednodušno klicali: Hanba! V nas pa je kaj tacega malenkost. Bojim se zelo, da se nam bode samih tucib malenkostij zadrgnilo grlo, saj boljše usode niti ne zaslužimo, ako se sami tako robsko pod-lagamo „tujčevi peti".
V nas zavladal je „sport". „Sport" so razno-
zabranili bivanje v Srbiji, da bi ne mogla delati ne prijetnosti regentstvu in vladi. Večina radikalne stranke se paČ ne bude dala pridobiti zato, da bi kraljici zabranili bivanje v Belemgradu, kajti zgubili bi radikalci vse zaupanje pri narodu, če bi kaj tacega sklenili. Liceralci bi tak sklep znali dobro porabiti v svojo korist.
„Graždanin" opotovalno piše o sporazumljenji mej KiimIJo in Nemčijo. Ta list, ki se mnogo Čita v dvornih krogih ruskih, misli, da je tako spo-razumljenje mogoč*1, če tudi je javno mnenje v Nemčiji sovražno Rusiji. Sporazumljenje mej Rusijo in Nemčijo bi Škodovalo le Avstriji. Če ostavi Koburžan Bolgarsko, ne bode ugnjalo Avstriji, a vender ni misliti, da bi se Avstrija potegovala zanj. Nemški listi bi vojno z Rusijo pozdravili z veseljem, toda vojna bila bi največja nesreča za Rusijo in Nemčijo, naj bi bil njen izid kakoršen koli. Rusija je pametno ravnala, da je 1. 1870. podpirala Nemce. Da tega ni storila, kdo ve, kako bi se bila končala vojna 1877. leta. Berolinski dogovor je Rusiji neprijeten, če tudi ima svoje dobre strani. Politika Rusije leta 1870. je napravila tak položaj, da se je leta 1878. Nemčija omejila samo na posredovanje. Iz pisave tega lista se vidi, da bi Rusi radi razrušili zvezo mej Avstrijo in Nemčijo. To se je že večkrat poskušalo. Sedaj se laskajo Nemčiji pišoč proti Avstriji. Njih namen se pa ni nikdar posrečil. Take izjave lista, ki ima zveze z ruskimi dvornimi krogi, so pa zaradi tega pomenljive, ker iz njih izvemo, da bi Rusija bila pripravljena sprijazniti se z Nemčijo, ako bi poslednja pustila Avstrijo na cedilu.
Jutri so nadomestne volitve za zbornico Iran eoftko za 183 mandatov. Repubiičani se nadejajo, da dobe še 139 mandatov, 44 bode pa voljenih reakcijonarcev. Volilna borba bode precej huda, kajti agitacija je povsod bila jako živahna. V Parizu bodo voljenih najbrž nekaj Boulanpterjevih pristašev, ker ho skoro vsi orleanUti umaknili kandidature JutrŠni dan utegne odločiti bodočnost Bou-langerjevo. Če bode jutršni izid za generala tako nepovoljen, kakor je bil pri prvih volitvah, utegne popustiti vse nadaljne agitacije, kajti potem nema se nadejati uRpeha. Že sedaj mu nekateri najboljši prijatelji obračajo hrbet. Rochefort, ki je toliko pisal in trudil se zanj, ga že neče več videti. Posebno pa se mu bodo uradniki in vojaki, mej katerimi se je bil na Francoskem boulangizem precej ukoreuinil, izneverili Pričakovali so gmotnega dobička, to je povišanja, kadar pride Roulanger na krmilo in so se le zaradi tega nauduševali in delovali zanj, sedaj pa vidijo, da so gojili prazne nade in so se postavili v nevarnost, da izguba službe svoje.
Nemški državni zbor začne dne 22. oktobra svoje poslednje zasedanje. Dne 22. februvarja potečo mu mandat, pa bode najbrž že poprej razpušČcn tnko d'» bodo volitve že v januvarji. Pomladi se pa snide novi državni zbor. Priprave za volitve se bodo kratkem pričele.
Kralj italijanski je že ratifikoval pogodbo, ki se je sklenila mej Italijo in Abcslnijo. Sedaj so urejene trgovske in carinske razmere mej tema državama, trdno določene meje italijanskih posestev v Afriki. Obe državi se bodete skupno branili proti skupnim sovražnikom. Italija bode imela v Abesi-niji generalnega konzula.
Dopisi.
Iz Kranja 4. oktobra. [Izv. dop.] Ob priliki prireditve nove zemljiščne knjige za občino Kranj, oziroma prenovljenja roženkranske cerkve v Kranji nastalo je vprašanje, čegav da je svet okolu te cerkve.   Občina Kranjska, ki je, bog ve koliko
like zaupnice Goriškemu MahniČu, ki ženskam | prirezavajezike in jih muči s svojo natezalnico, „sport" jo zatajevanje narodne zavesti in načela našega „Slovenija Slovencem!" največji „sport" pa priporočevanje in praktično izvajanje nemščine. Drug za drugim pritiska, kdo bode glede nemščine si stekel prvenstvo, in dasi se nam jedino izveličevalni jezik usiljujo pri oknih in celo skozi dimnik, odpiramo mu vender z naudušenjem tudi vrata na stežaj.
Pri teh samomornih korakih nas ne moti niti nemški „Schulverein" niti Graško društvo „Stid mark", niti druga opasna znamenja, neka histerična sila nas goni, da hrepenimo po nekem ne dosežnem idejalu. S pravičnostjo, bolje rečeno z duševno lenobo, z gnil;m oportunstvom hočemo odbijati ljute napade na svojo narodnost, na svoj duševni in gmotni imetek. Volka postavljamo za varuha v svoj ovčjak in čudimo se potem in sklepamo roke nad glavami, ako je toliko ovac podavljenih, volk pa vedno debeleji, čudimo se, ako na prošnjo za malo kosilce pridnemu a ubožnemu dijaku v za-eobnem, a kolikor toliko tudi ob slovenskih novcih uspevajočem zavodu v beli Ljubljani dobimo oduren odgovor: „Slovenen nehruen wir keine!"
časa že, ztrševala vse posestne pravice na tem, zahtevala je ta prostor zase, goap. dekan Anton Meznarec pa trdi, da je ta svet cerkven ali, kakor bi se on izrazil, „njegov". Da se prepir reši mirnim potom, bila je občina toli kal uit na, da je predlagala poravnavo, ki se je tudi sklenila. O pravilnosti te poravnave nečerao govoriti, omenimo le toliko, da je kratek čas potem g. dekan, ki se sploh smatra „le-gibus solutum" to poravnavo jednostransko preklical !
On je začel svoje samooblastno postopanje s tem, da je posekal na prepirnem prostoru veliko kostanjevo drevo, ki je bilo kras celej okolici. Na to jel je razkopavati svet okolu cerkve, seveda ne da bi prosil dovoljenja pri stavbenem oblastvu, kajti za gospoda dekana po njegovem mnenji ni postave. Ko mu je občina kot stavbeno oblastvo prepovedala nadaljno delo, ni hotel vsprejeti dotičnega odloka, tako da se mu je moral dostaviti trikrat. Kot odgovor na odlok doposlal je občini neko pisanje, ki nikakor ne zasluži imena „uloga", v kojem je (ker se zmatra g. dekan stoječim nad postavo) „obvestil" občino, pa se na prepoved ne bo oziral, da bo delo nadaljeval, kakor hitro mu bo čas pripuščal, kar je seveda tudi izpolnil, akoravno je omenjeni prepo-vedni odlok zadobil že pravno moč. Da se prepreči to postopanje, ki se ne more primerno označiti, bilo je c. kr. okrajno glavarstvo prisiljeno postaviti na prostor pred cerkvijo žandarme, ki bo imeli nalog zabranjevati vsako nadaljno kopanje, ukazano po g. dekauu.
Gospoda dekana, ki p ro po ve d uje raz leco: „dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega", treba je bilo tedaj pokoriti z bajoneti, p redno je slušal postavo! Toda gospod dekan še na ta zaslužni ukor ni| bil spokorjen, marveč je v svojej trmoglavosti in slepej strasti zavihtel svoje bojevito pero ter zopet v nedostojnej obliki zagrozil občinskemu zastopu, da bo označil njegovo postopanje „raz prižnice". Občina je nato nečuveno grozilo opozorila g. dekana, da leca ni prostor za take razprave, marveč le za oznanilo besede božjo.
To je bilo pač jasno povedano in mislili smo, da bo gospod dekanu prešlo veseljo „vreči mestne očoto čez prižnico". Pa človek misli — g. dekan Mežnarec pa obrne! Da mu je do sedaj pokorni občinski zastop vender jedenkrat pošteno pokazal zobe, tega ni mogel pozabiti. Sklenil je grozno maščevanje, kuhal je dolgo sveto svojo jezo in slednjič izlil je svoj žolč nad mestnim za-stopom v svojej nedeljski pridigi 29. dne septembra. Povedal je mimo druzega kar naravnost raz hce. da so jedino lo „naši mestni očetje, na čelu jim naš župan krivi, da ne bodo prišli prevzv. in premili g. knezoškof blagoslavljat novo popravljene cerkve na roženkransko nedeljo 6. dne t. m. Posebno ga pa še peče, da jo mestni zastop naznanil vso to napominjano zadevo c. kr. okr. glavarstvu, katero je poslalo žandarmerijo nad ubo-zega f aj moštra" !
Di, da! grozno! strašno! kaj ne, da gospod urednik? In Kranj! ti še stojiš na Btarej skali, tebe še ni uničil žvepleni dež, — kakor Sodomo in Go-
Latinec veli: „Quem deus perdere vult, de-mentat", jaz pa pravim: Svojega žalostnega položaja smo si Slovenci sami krivi. Lipovo cvetje ima svojo posebno zdravilno moč, lipa je poetično drevo les pa je mebak, premehak. Od lipovega lesa tešejo se maliki, od slovenske lipe pa „rebus sic stan-tibus" junaki ne. Zato pa nam politični Miklavž tudi donaša primerna darila.
Vodja tukajšnji realki, prišedši iz Bukovine ni znal nič nujnejega, nego upisati se v kazino, otroka svojega pa v šulferajusko šolo. Potem je sklical učiteljstvo in polagal profesorjem in učiteljem na srce, da morajo glede nemščine biti bolj strogi.
O tem ne bi nihče niti črhnil, ko bi si jaz jezika ne brusil. In vender bi bil že skrajni čas, tudi na naši realki, da bi te napravile slovenske paral elke, pred vsem pa realčni zakon (Realschul-gesetz). Tak zakon imajo že vse druge dežele, samo Kranjska je zaostala, zakaj, mi je nedoumno.
Slavni deželni zbor, ki ima v tej zadevi važno odločno besedo, naj vrši svojo nalogo ter napravi omenjeni zakon in spravi slovenske paralelke v pravi tir. s.
moro, ti nehvaležno mesto, ki tako grdo delaš s svojim dušnim pastirjem?! Daše stoji staro mesto, ima se pri vsem tem prav dobro, smeje se čez nedeljsko pridigo in bo še dolgo stalo, ko bo sedanji g. dekan že davno počival v mrzlem grobu (kjer ue bode več sekal seučnatih dreves), ko se bodo naši potomci Čudom čudili, da je hotel napraviti neki dekan Mežnarec iz cerkve tako nekak „korekcijski zavod" za mestne očete.
Kakor vidite, g. urednik! je stvar sama na sebi juko smešna in gotovo bi prav lahko prenašal ta „interdikt" naš mestni zastop, kakor tudi naš obče priljubljeni g. župan, kojega jedina pomota je morda ta, da je bil predober nasproti g. dekanu Mežnarcu — a vse to treba je presojati še z druzega stališča! K jutranjim nedeljskim mašam namreč hodijo do malega le posli in kmet-sko ljudstvo iz okolice, katere vsa ta zadeva bore malo briga a so hvaležen publiku m dekanovih filipik! Gospod dekan Anton Mežnarec, bi bil pač desetkrat premislil, predno bi pravil te svoje neslanosti pred olikanim občinstvom On dobro ve, kdo da hodi poslušat njegove propovedi in zato jo, obračujoč oči proti nebu, z milim glasom pripovedoval, kuka krivica da se mu godi vsled ukrepa mestnega zastopa in župana, kako da so prišli žan-darmi nad „ubozega fajmoštra" in obžaloval je početje teh oblastev javno raz leco pred občinstvom, kateremu te razmere neso in ne morejo biti znane — tako da je vse to jako podobno hujskanju in da nam nehote pride na misel § 300 našega kazenskega zakonika!
Sploh ne vemo, kam se g. dekanu tako mudi z blagoslovljen jeni roženkranske cerkve. Naj vender malo počaka, vsaj so drugi tudi že morali čakati nanj ; blagovoli naj se gosp. dekan le spominjati „ubožnega zaklada!" Dokler pa pravda z občino ni končana, on nema nikake pravice trditi javno raz leco: „ta svet je cerkveni"
Tudi od drugo strani imeli smo priliko spoznavati gosp. dekana. Omenjal je namreč v svojej propovedi tudi neke, že pred tremi leti umrle, njemu jako neljube osebe. Zdržati se seveda pri tej priložnosti ni mogel čudne opazke. Že stari Rimljani — pagoni ravnali so se po reku „de mortuis nil, nisi bene" in dostojanstvenik katol ške cerkve kaže nam v 19. stoletji na tak način svojo krščansko ljubezen!
Kakor vedno, tako je končal g. dekan tudi v nedeljo svojo pridigo prav po farizejski. Dejal je, da mu je jako neljubo, če je koga razžalil, a da je to storil jako nem d in primoran in da že tako pravi star pregovor: „resnica kolje v oči". Mi se le čudimo, da g. dekan Anton Mežnarec sploh še k aj vidi!
V nedeljo opoludne korakal je potem gospod dekan po Kranjskem trgu, kakor zmagovit vojskovodja, li\ je stri ljutega sovražnika, a nam se je zdel bolj kakor rimski cesar Kuligula, ki je prinesel iz Britanije mesto ujetnikov in plena le — školjk in morskih r a k o v 11
Hz|»o<l Karavank 3. oktobra. (O bodočih narodnih slavnostih.) Letošnje leto bode se v slovanski zgodovini lahko imenovalo: „Leto narodnih sla vnostij!" Praznovali smo „Vodnikovo Blav no at" v Ljubljani, kjer so hvaležni Slovenci svojemu prvemu pesniku in preporoditelju slovenskega slovbtva postavili veličasten spomenik. V Velikih Laščah, fari našega izbornega jezikoslovca in prvega slovenskega kritika Frana Levstika, kakor tudi v njegovi rojstni vasi Retje, slavili smo „ Levstikovo slavnostu, pri kojej priliki so hvaležni Slovenci svojemu nedosegljivemu poznavalcu svojega jezika zopet postavili krasen spomenik v tistej vasi, kamor je naš pesnik pisatelj pohojeval prva leta v ljudBko domačo šolo. Oba imenovana spomenika kažeta velike požrtvovalnosti in hvaležnosti čilega naroda slovenskega, katera naj pričata našim poznim unukom, kuko imajo ti hvaležni biti svojim duševnim očetom in voditeljem! Tak narod pa, kakeršen je naš slovenski, ki tako visoko spoštuje in slavi spomin svojih slavnih mož, akoravuo majhen na številu, sme po vsej pravici pričakovati boljše prihodnosti — in ni se mu bati pogina!
Vršilo se je še več druzih narodnih slovesnosti v tekočem letu, katere so veliko storile za probujo narodne zavesti in narodnega ponosa! Omeniti nam je, da so se letošnji narodni prazniki godili in proslavljali večiuoma na Kranjskem.
2J3feT~ Dalje v prilogi.
V prihodnje bode v tem oziru treba večo pozornost obračati na sosednje dežele — - osobito na nam tužni Korotan. Ravno na Koroškem potrebujemo večega gibanja za narodno stvar, kjer preti našemu narodu naj veča nevarnost — namreč pogin slovenskemu življu. Vsaj ni še dolgo od tega, ko je Blovensk rodoljub b Koroškega bridko tožil v tem cenjenem listu, b kacimi sredstvi be deluje v tej deželi proti slovenskemu ljudstvu! V resnici so Slovenci na Koroškem prava „slovenska raja" mej nemškimi tlačitelji! . . .
Mi dobro vemo, da naši sovražniki ne mirujejo nikoli — posebno takrat napno vse svoje moči proti ubogim Slovencem, kadar so volitve. Zato moramo svoj narod vedno pripravljati na boj proti njegovim neprijateljem, kakor tudi na težko borbo za pridobitev njegovih svetih pravic. — K temu največ pripomorejo narodne slavnosti, pri katerih se krepi in vekša narodna zavest in narodni ponos.
Jeden najzaslužnejših borilcev za narodne pravice na Koroškem je gotovo pokojni oče „ koroških Slovencev" Andrej Einspieler, ki še nema dostojnega spomenika. Tu je v prvi vrsti poklicana „Družba sv. Mohorja", da stori svojo dolžnost, kajti ravno pokojni Einspieler je za razvoj te koristne družbe največ storil. Uverjeni smo pn, da bodo tudi drugi slovenski rodoljubi iz vseh slovenskih pokrajin radovoljno pritekli „družbi Mohorjevi" z doneski na pomoč, kadar bode ta jela nabirati prostovoljnih doneskov za „Einspielerjev spomenik". Pri razkritji spomenika se pa bode gotovo povekšala narodna zavest mej koroškimi Slovenci, kakor smo že poprej omenili. Zatorej na delo, da naš pokojni bo-ritelj narodnih pravic, pisatelj in učitelj slovenski, Andrej Einspieler, kmalu dobi zasluženi in dostojen spomenik, ki bode pričal še poznih let jeklen in neupogljiv značaj tega vrlega moža.
Letos smo jedenkrat že brali v tem listu jako umesten dopis v zadevi zgodovinske plošče v spomin očetu slovenske proze, pokojnemu vladiki Tržaško-Koperškemu Mateju Ravnikarju v rojstveni hiši na Vačah pri Litiji. „Pisateljsko društvo" v Ljub Ijani prosimo, da bi se tudi tega, za slovenski jezik jako zaslužnega moža spomnilo ob priliki, kajti škof Ravnikar gotovo ni zaslužil, da smo ga Slovenci skoro čisto pozabili t Zasluge njegove za razvoj jezika našega so tako velike in imenitne, kakor morebiti — razen Vodnika — nobenega njegovih sovrstnikov! Primerno bi bilo na vsak način, da Ravnikarjevemu spominu priredimo kaj kmalu kako narodno svečanost, to tem bolj, ker ravno v Vaški okolici ni še bilo baje nikoli kacega večega narodnega praznika. Upajmo, da bodo te skromne vrstice obrodile obilo sadu v prid narodnega prebujenja in narodne zavesti! —a—.
Domače stvari.
— (Imenovanje in premeščenje.) Svetniški tajnik g. Klement Mosche imenovan je deželnega sodišča svetnikom pri okrožnem sodišči v Novem mestu; g. Ivan Jesernig, pristav v Mariboru, okrajnim sodnikom v Loži; dr. Teodor Petri č, deželnega sodišča pristav v Ljubljani pristavom pri okrajnem sodišči v Brežicah; avskultant Emil vit. J e 11 m a r pristavom pri okrajnem sodišči v Radgoni. Okrajni sodnik Fran S o r k o premeščen je iz Slovenske Bistrice v Žužemberk, okrajni sodnik Fran Andolšek iz Loža v Kranjsko goro, pristav dr. Viktor W a g n e r iz Radgone v Trbiž s službeno uporabo v Greifenburgu, pristav Jos. K n a p-p i t s c h iz Trbiža v Knittelfeld.
— (Osobne vesti.) G. dr. Seb. Elbert, adjunkt v tukajšnjem semenišči, imenovan je dvornim kapelanom in tajnikom knezoškof. ordinarjata. Gosp. Ivan T orna ž ič, kurat na Ljubljanskem Gradu, imenovan je župnikom v Škofjiloki.
— (Slovensko gledališče.) Jutri zvečer bode prva predstava v tej sezoni. Predstavljala ae bode veseloigra v treh dejanjih: „Vodno druStvo", katero je češki spisal dr. Josip Stolba, z dovoljenjem pisateljevim preložil g. Fr. G e stri n. Pri predstavi svira vojaška godba domačega peš-polka štev. 17. Ker je igra zanimiva, dejanje živahno, ker so uloge srečno razdeljene in je to, kakor rečeno, prva predstava v sezoni, nadejati se nam je polnega gledališča in prav veselega večera.
— (Iz Poddrage)4. okt. — Ob jednem prišla nam je štev. 226. „Slovenca" z včerajšnjim „Narodom" v roke. Ker ste nas Vi, gospod urednik, uljudno z odgovorom v „Slovencu" prihiteli, bodi Vam na tem mestu hvala izrečena: Vender uaojain si v
naglici nekak nedostatek v Vašem odgovoru popra- . viti. — istina je, da je naša deputacija na Hrvatskem prišla v tesno dotiko z visokim dostojanstvenikom unijatske cerkve, toda to se je zgodilo slučajno. Razgovor plel se je okolu tega, naj bi naša občina rajši v unijatsko cerkev prestopila. Ker se je pa pokazalo, da bi z našo usodo papež, knezoškof Ljubljanski in deželna vlada bili pretesno spojeni, ostala je občina pri prvo t ne j nameri, katero sedaj tudi izvršuje. Z Vašim dovoljenjem, gosp. urednik, pridržujemo Bi tudi od naše strani pravico do odgovora brumnemu „Slovencu" in „Danici", ki nema razen „krampa" nobenega „padarskega" orodja pri rokah. Vsej gospodi, ki nam je raznim načinom svoje simpatije izražala, hvala! — „Slovenec", ki je včeraj pisal: „Stvar se je najbrže zasukala v uredništvu »Slov. Naroda". Man merkt die Absicht", je zopet jedenkrat po svoji stari navadi v vodo plosknil. Na ostale „Slovenčeve" neslanosti pa niti ne odgovarjamo. ]
— (Celjski mestni zbor) sklenil je včeraj predložiti deželnemu zboru peticijo, da se mesto Celje loči od okrajnega zastopa celjskega. }
— (Namestništvo v G rade i) zavrglo je pritožbo, ki so jo uložili narodnjaki v Konjicah proti tamošnjim občinskim volitvam. |
— (Slovenska dekliška šolavGorici) dobila je na prošnjo slovenskega pol. društva „Sloga", ki to šolo vzdržuje, pravico javnosti.
— („Narodni LiBt" Zadorski) razpravlja zgodovino Kačićevega spomenika in konstantuje, da odbor nikdar ni mislil na kako politično demonstracijo, ampak samo na to, da se utemeljim predstavi v kipu, kdo je Kačić in kaj je peval. Zato so bili na spomeniku grbi vseh slovanskih dežel, o katerih je Kačić peval, za to tudi sv. Jurij na konji in grb Kastriotiea Jurila Arbanasa, kateremu je Kačić posvetil svoje najlepše pesmi. Načrt spomenika odgovarjal je ideji Kačićevi, nikakor pa ne današnjim razmeram. Odbor je sedaj sklenil, da se izbrišejo vsi grbi na spomeniku. I
— (Zopet petarda!) Včerajšnji „11 Piccolo" piše: „Ob 7*/» uri včeraj zvečer razpočila se je petarda z močno detonacijo v „via Coronea" pri vratih hiše štev. 1." — To je uprav nasproti kadetski vojašnici.
— (Iz Škofjeloke) se nam piše z ozirom na dopis v 210. štev. „Slov. Naroda", da akoravno mejsobni odnošaji s pokojnim župnikom gospodom Šok liče m neso bili taki, kakor bi si jih želeli, je bil pokojni gospod vender vesten mož in skrben gospodar in upravitelj župnega urada. Spravil je prejšnje zamote v najlepši red in oRtavil nam blag spomin, volivši v svoji oporoki 1000 gld. za farno cerkev, 1000 gld. pa za tukajšnje reveže, kar kaže, da je pokojnik imel veliko ljubezen do svojih fara-nov." S tem ustregli smo želji, da se to javno konstatuje.
— (Delavska šola v Kastvu), ustanovljena 1885. 1., katerej daje vlada 1000 gld., deželni odbor pa 500 gld. podpore, bode dne 15. t. m. pričela s poukom.   Upisavanje prične se dne 10. t. m.
— (Razglas prvega uradniško-konsumnega   društva   v Ljubljani).
1. Vsled sklepa prosijo se p. n. društveniki, da glede zaželene premembe posameznih določeb društvenih pravil svoje nasvete naznanijo načelniku pismeno,
2. Odslej naprej prodajala se bodo le naravna vina, kolikor možno po nizkih cenah. 3. Isto tako dobiti bode kruh in žemlje v skladišči (magacinu), kakor tudi dobro mleko, ako društveniki naznanijo, koliko ga potrebujejo. 4. Cena premoga se je morala povikšati, tako da sedaj stane meterski stot (100 kg) 88 kr. 5. Dobra, suha in 23 palcev dolga bukova drva dobivajo se od 1. oktobra t. 1. po 8 gld. seženj (scepljena in žagana) ter na dom dostavljena. 6. Poleg uzorcev za sukno so tudi uzorci za žensko obleko, perilo itd. v veliki izberi na upogled; ako se naroča to blago v društveni pisarni, daje se pogojeni popust. 7. Cene našega konsumnega blaga nabite so v društveni pisarni kakor tudi v skladišči ter se bodo vsakemu društveniku dostavile. 8. Cena za krojaška in čevljarska dela 'nabite so v pisarni. 9. Društvena pisarna je v hiši g. Kenda (glavni trg v I. nadstropji) ter je odprta ob delavnikih od 2. do 4. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 12. ure dopoludne; naroča in plačuje se le v pisarni. Častiti društveniki se nujno prosijo, poslužiti se društva v tem zmislu, da vse potrebno konsumno blago kupujejo pri dru-
štvu, ker je le potem omogočeno, precejšnje režijske stroške pokriti ter obresti, oziroma dividende od ulog pridobiti. Obstanek društva je že zagotovljen; vsak društvemk pa, kateri se društva ne poslužuje, škoduje si sam sebi.
— (Koledar čeških stenogralov za 1. 18 9 0.) prinesel je poleg drugega bogatega gradiva in slik Gabelsbergerja in Hegerja tudi članek o razvoju tesnopisa v Bolgariji od Konstantinova ter dobro pogojeno sliko in životopisa našega rojaka g pror. A Bežen ška kateri deluje uspešno že deset let na prosvetnem in strokovnjaškem polji v bratskej deželi.
— (Na razstavo goveje živine v Tre b-njem) pretekli ponedeljek prignali so 14 bikov, 36 krav in 28 telic. Nagrade za bike so dobili: Fran Majzel od Belecerkve 30 gld., Anton Kos iz Jablanice 25 gld., Fr. pl. \Vurzbach 20 gld., Anton Zajec iz Potoka 15 gld. Za krave: Miha Šlajpah iz Velike Loke 20 gld., Josip Šolar iz Mirne in Fran Rozman iz Trebnjega vsak 15 gold.. Janez Bizjak in Anton Urbančič po 10 gld., Anton Ur-bančič in Julij Treo po 5 gld. Za telice: Julij Treo iz Malevasi 20 gold., Josip Šolar z Mirne 20 gld., Fran Kleraeučič iz Velike Loke 15 gold., Fran Novak z Dobrave 10 gld., pl. Wurzbach in Matej Frolich po 10 gld. Gospa Marija Gressel je pri znani jej dve nagradi odklonila drugim razstav-Ijalcem na korist.
— (Mariborsko sadjarsko društvo) ima jutri (dne G. t. m. dopoludne ob 11. uri v Lem-bahu glavni zbor, pri katerem bodeta govorila nad-učitelj g. Fr. Praprotnik (slovenski) in vrtnar Stigler (nemški) „o goji in oskrbovanji sadnega drevja.
— (Jabolka) so letos slabo obrodila, zato jim je cena razmerno visoka. Na Štajerskem plačuje se štrtinjak po 20 gld.
— (Mehanično gledališče na cesarja Josipa trgu) občinstvu zelo dopada in je vedno dobro obiskovano. Razne točke predstavljajo se v jako pomanjšani obliki, gibljejo se tako pristno in šaljivo, da je pri vsaki predstavi veliko smeha in da z dobro vestjo to gledališče priporočamo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kodanj 4. oktobra. Car pride dne 10. oktobra v Berolin.
Kodanj 4. oktobra. Kralj danski in najbrže tudi kraljica odpeljeta se dne 14. okt. v spremstvu princa Waleskega in njegove soproge v Atene.
Luzem 4. oktobra. Kralj Milan včeraj semkaj došel in ostane deset dnij tukaj
Poznanj 4. oktobra. Osebni vlak, ki je včeraj zvečer od tukaj odšel, trčil je pri Las-nici s tovornim vlakom. Od osobja štirje mrtvi, jeden teško ranjen.   Potovalcev več ranjenih.
London 5. oktobra. Pri Manchestru trčil na „Nordwestern" - železnici brzo vlak s tovornim vlakom. Trije osobni vagoni popolnoma zdrobljeni, tri osobe ubite, jako veliko ranjenih, mej njimi dvanajst teško. — Zjutraj bil pod predsedstvom lorda Roseberrv shod služnikov pri tramvaji in omnibusih. Shod se je izrekel, da je predolgo dnevno delo sramota za civilizacijo ter se skliceval na strajk delavcev v dokih, ki je pokazal moč koalicije proti zatiranju. Shod vsprejel resolucijo, da se ima delo skrajšati na dvanajst ur na dan.
Sofija 5. oktobra. Vest, da je Caharija Stojanov zapustil 600.000 levov premoženja, je njegove pristaše zelo poparila.
Bazne vesti.
* (Star glagolišk kodeks.) V Carigradu biva sedaj komisija madjarskih učenjakov, ki preiskujejo sultanovo knjižnico. Mej mnogimi drugimi zakladi našli so, kakor javlja „Egyetertes" glagolišk kodeks s podobo in grbom Spletskega vojvode Hervoja.
* (Čudno.) Rochofortski, v Pariz namenjeni osobni vlak zgrešil je 1. t. m. svoj pravi pot in vozil namesto v francosko prestolnico v Marennes. Še le čez dlje časa zapazi strojevodja, da ne vozi po pravem tiru, obrne vlak, dirja z vso silo zopet nazaj in trči pred Rochefortom v drug v Marennes odha-joči osobni vlak. Več potnikov je smrtno ranjenih in oba stroja sta skočila s tiru.
* (Uboj.) V Frankobrodu o. M. ubil je s 3ekiro 2. t. m. nek železnični tajnik v predmestji Sachsenhausenu svojo v postelji ležečo soprogo. ZIo-dejca, kateri je najbrže v blaznosti storil grozen Čin so prijeli in zaprli.
VABILO
katori bodo
v poslavl.jen.je brata dr. Jul. Dercani-ja
v soboto dne 5. oktobra 1.1. v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice.
Ziuv,otok ol> ni-I.
1. 2. 8. 4.
VSPORED:
Pozdrav.
„Venec narodnih pesnij". Pojeta gospodičini. Komični prizor.
Skupine.   Izvršujejo telovadci „Sokola".
Svirala bode vojaška godba 17. pešpolka baron Kuhn in peli iz posebne prijaznosti gospodje či-talniški pevci.
l.
2. 3.
4.
5.
B.
7.
8.
9. 10. 11. 12.
Program vojaške godbe:
Verdi:  Koračnica iz opere „Ai(la". Flotoic:  Ouvertura k operi ,.Stradala". Kreta ser: .,Ach, wie lieiTlieh ist đie Liebe", valček iz
opereto ,,lh>r Ilotschaftor'. Etnerachitsch: ,,Slovanske varijacije" (za krilni tog). /•'/•. \\'«</)i<r:  ..Iininer litlrl", polka franc. Don&tetti: Tereet iz opero „Liicrezia ISorgia". Srdi: ..KuVhveiss'', polka-mazurka. Peter*: „Znies narodnih pesnij". Konotdhi .,Die Lauteiiselilii^erin", gavota. MMlkkšr: „Gilda". valček iz operete .,I)er Vireadmirat". \iUinr:  ..Mrtva ljnoav", peaen za trobento. Gleinnrr: ..Klotte (Joister". hitra polka.
Vabiva vse p. n. brate k prav mnogobrojni udeležbi.
Gostje dobro došli! V Ljubljani, dne 2. oktobra 1889.
Dragotin Hribar.        Drd. Fr. Tekavčič.
.TIBOSOletllfl «|iii/.nonij:i. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedi j, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „ 8 ei dl i t z - p r a s ki" zelo odlikujejo od druzib sredstev, s svojim prebavljeuje pospešujoči m in želodec okrepeujoeim uplivom. Cena škatcljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ovo preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 8(65*13)
kateri so ima velik del člo« ■JI veško vedo in sosebno zdravilstvo zahvaljevati za svoj napredek, postaja od dne do dne popolnejša, in s pomočjo razkrojevanja (analize) ■ lahkostjo določa, iz česa je sestavljena kakova snov in je li ponarejena ter izopačena.
Kemično razkrojevanjo je pokazalo, da jo veliko zdravil, katere hvalisajo kot nezmotljive pripomočke proti raznim boleznim, posebno večina balzamov in krogljic. ki se prodajajo pod bi i Sč oči m i imeni, Ustavljena iz loputike (alo8) in druzib, zdravju Škodljivih snovij.
Kemični razkroj Piccoli-jove esence za želodec, ki so ga napravili razni strokovnjaki, pa je za trdno |mi!>:i'.iiI. da je ta esenca sestavljena iz samih rastlinskih zdravilnih snovij. pripravljena po najnovejših vedno-stnih skušnjah, da v njej ni nili trohiee loputike, da ni nikako drastično sredstvo, ki posiljuje naravne funkcije, pač pa lahko in sigurno sredstvo, kijih ureja in popravlja,
Potrdilo.  Podpisani preiskal je od gosp. lekarja Picco-
lija izdelovano esenco za želodec ter ni našel v njej nikakih zdravju škodljivih snovij. naj so bodo neorganskej;a ali organskega svojstva. V mnogih grenkih esencah nahaja so 1 o-patike (aloe). Te snovi v esenci za želodec gosp. Pi-ccolija ni mogoče dokazati, pač pa so mora reči, du je vsled svoje sestave in mnogih uplivnih snovij rebarbare prav zdravilna.
15. Jviiit i>i i isoii.
c. kr. profesor kemije in zapriseženi sodni (798—2) kemik v Ljubljani.
t vs3 loto gld. 4.60; za po! leta gld. 2.30; za četrt let« gld. 1.15.
rX? it j o 1:
'1 oktobra.
Pri Uiiii. r : Giitmansthal, Wefxelstein, Lo\vy, Kel-lertnan, Weizl, Staj), Friodrich, Reguli, llirseh Daloevlo, Vymlatil, ilirschalie l Dunaja. — S in )8ky if. Opatije.
Pri Sliiuu : llo zog, Frank, Lazzariui iz (Jr.idca. — Nibaiui c ii Tržiča. — (,'olot s Klanj ca. — Spirek iz Idrije. — Weiner z Dunaja. — ilurghart iz Vidma. — Clemeute iz Benedk.
BJilirlfi h t* v a JiiftlJ asi i:
8. oktobra :   li.:/.*  Piroat,   usmiljena  sestra,   29 let, Kravja dobna št. 11, za jetiko
4. oktobra : Julija,a Koita, aradtdkova vdova, 89 let, Građanke   ulice  št. 22,  za  o:d .bljenjeiu. -- Marija Šuštar, postrošeekova žena, 88 let, Bolne ulico št. 3, z-.i ';etiko. V d u £ e I n e j bolnici:
30. septembra    Ivan   Fiegar,  delavčev  sin, 8 mes.' za Bkrofeljni. — Jožef Mali, k .j/.«r, r,-J U-t  /.a plu.-nii,] fin -
fizemom.
1. oktobra: Nikolaj Burger, dijak, 19 let, za logarjem.
Meteorologično poročilo.
Ca« opa- L StAQJf
zovanja baro™t™ '       v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
7. zjutraj 789*9 mm. 2. popol. 7387 mm. 9. zvečer 1 738 3 am.
5-8° C 13 O" C 11-4° C
brezv. si. zah. hI. zah.
megla d. jaa. obl.
0-001
Srednja temperatura 10 1°, za 3 1° pod normalom.
ID-CLr^SLJslsa borza
dne 5 oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj -
gld.
83-BO 8470 110 fiO 99 60 922 — 305 50 120-05
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta......
5°/0 marčna renta .... akcije narodne banke.
Kreditne akcije.....
London......
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemško marke.....
4% državne srečke is 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864
Ogerska zlata renta 4°/p......
Pgerska papirna renta 5°/0   .       .   . . B»/« štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke  5°/0   .   .     100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4,/l°/0 zlati zast. listi .
Kreditne srečke.....100 gld.
Rndolfove srečke..... 10 ,,
Akcije anglo-avstr. ba ike   .   .    120 ,, Trammway-društ. velj   17o gld. a v
gld.
9-50     - „
5-68     — , 58-57 Vt ~ -
260 gld.   132 gld.
danes
83 75
84-85 110-45
99 55 923 — 306-50 U9'90
»•48'/.
5-68 58-45 50 kr.
100
176
99 94
122
120 181
138 2 JO
90 90
25
50
60
O GLAVNO SKLADIŠTA
7»
-----"Hi?F,Lr.-
poznate kas najbolje Lkrfpljujuce p«o,e,
I kas fzkušan Ilok proti trajnost kRitjn plućevilriJ I ieludca bolnstl grkljana I proti n-ć!u mini kataru,
HINKK MATT0N1JA Karlovi vari i Widn.
Lpisti pes (urejeličar)
»e jo vfioraj zatekel. — Barvo je rujavolisasto in sliši na lino •,i"€»zt>r-*. — Najditelj »o prosi, da ga odda proti iiH|xi'a«li v (lioMpoilMkili ulicah  st.  i      1. madstr.
^Sl< )\'LMlskC
za glasovir in spev harmonizovane
izdaja
Ludvik Kuba,
Podebrady na ČJeskem.
8 snopičev a 32 str. — Eden snopič (s pošto) 40  kr. — Naročnina  na celo  zbirko slovensko 3 gld. 20 kr.
Zbirka moro se naročiti v vsaki knjigotržnici, kakor t.U'li pri izdajatelju.
Opazka: Pesni nabral je izdavatelj na svojem potovanju po Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem leta 1HS8 in 1889. — Doslej izdani snopiči obsegajo
Brez mala vsaka pesen ima dva aranžomenta n) za spev in b) za glasovir*); dva sta samostalna. Na ta način obsega že zbirka 102 aranžementa. — Tekst jo  celi. (817)
*) Ani[.;ik za Klatiavir jo vsaku.
Proti ognju varne blagajnice in kasete
po coni in najsolidneje narejene.
Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskih železnic, poSt-nih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-oastva z veliko zlato svetinjo za umetnost, znunust in indnstrijo.      (3—45J
Pekarija
daje se v najem v Ptamiiilfii, Nutna li. Nt. 13,
Več o tem zve se pri Gregorji llurji t Kam-
(805—1)
Pokusite češke sušenke!
Preverite Be, da so najdelikatnejAi prigrizek k čaju, kavi, čokoladi, vinu in likerom in nadkriljujejo s svojo pripravo in godnostjo vse podobne in proslavljane fabrikate biskitov ter so |ako po ceni.
Sušenke imajo neprecenljive rcdilne, zdravotne in Stedilne lastnosti, zaradi katerih so postale neoblio«lno VH»k«luu|e pecivo vsacega gospodinjstva.
Božične sušenke
so posebni novost no izvirnih in Paridkih uzorcih — naj-krasnejše in najprimernejše okrasilo zu božieuu dre« veNCA.
4'eniki poNljejo Ne na zalitevanjf^ frnnko.
Ladislav Jiranck
tovarna za sušenke (903-3)
V IjitJicii p. .T«ii!Bi<>vlco, na Oeškem,
Glavno zalogo v Ljubljani
ima
^.nton Stucal
v Šelenbnrgovih ulicah štev. 4.
U ♦i—i
>
0
8.
FILIP TICHO
Brno, Zelay trh 27
razpošilja
k lik ii a
iz c. kr. pri V. tovarn proti povzetju za ele-raiitno jesensko in  /.imsliii oi»U'ko,
in sicer: 1 f»«lrezek »i il'lO nlaga j za  oblekOj   zadosti za celo moško obleko, dobre baze      samo. . i;'.~>.— 1 o«Jr. m -i - i o. fine
bažt% /a samo. .  „   7.90 loilr. m :i*IO, naj-lineiše  baze, za
samo.......„ I*.—
1 oflrezelt m 8?10 blagu za zim-Mke suknje, za zimsko suknjo zadosti, eista volna „ 6.— 1 otlrezek M8*10 črnemu »iiknn, cisti . olna, zadosti za celo salonsko obleko . . . „ 9.— Uzorei ".as t on i in franko.
g Gg. šolskim predstojnikom g
in učiteljem
priporoča
trgovina z žetaino in
na Mestnem trgu hI. IO
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves in sicer: drevesna strgulja, škarje za go senice,  ročna lopatica, drevesna žaga sadni  trgač, drevesne Škarje, cepilnik cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- 151 skk nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na  lepo  p o p 1 e s k a u i  leseni plošči rj^ urejena in po prav nizki ceni.
Feliks BUžliek. i,»ni.j, v, »,„»«. 17.  j eagasgssga@@@assgg
VIZITNIGE
priporoča
iiRODM mm
v Ljubljani.
Zahvala in priporočilo.
Za zaupanje mi skazano in kot restavraterju v hotelu pri Malici izrekam naj-iskrenejšo zahvalo svojo.   Hkratu pa priporočam svojo novo gostilno v lastuej hiši
na cesti na južno železnico št. 11
daljej dobrohotnosti in blagovoljnej naklonjenosti. Vedno si bodem prizadeval zadovoljevati velespo5to\ano goste 8 pristnimi prirodnim! Vini, naj bolj o Koalorjovo pivo, mrzlimi in gor, lini Jedili po zmernih cenah.
Posebno opozarjam p. n. občinstvo na svoje dobro dolenjsko vino (cviček) liter po 28 kr. (880)
Za blagovoljni obisk prosi z velespoStovanjem
Josip Trinker.
lin med v satovji
t\ kilo OO kr.
dobiva se pri
(712—7;
Oroslavu Dolencu
trgovcu z voskom in medom
7 LJubljani, Gledališke ulice št. 10.
" Pošilja se tudi po posti od 1 k naprej proti povzetju ali predplačilu.  Vsj |
Gostilnica „Pri Kroni"
m GS-radišči št. 7.
Za dosedanji mnogobrojni obisk se zahvaljujoč, naznanim, da je
zimsko kegljišče
popolnem na novo opravljeno in se nekaj d ruj v tednu še odda posebnim družbam po pogodbi.
Postreže so s priznano izvrstnimi, okti-miini Jedili, pristnim bizeljskim, dolenjskim in i atrij an akt m vinom in Koslerjevim carskim pivom.
Za mnogobrojni obisk se priporoča s spoštovanjem
(815) f^i .A.. J". 3Do"brixx.
^■^^■■■■■■■■■■■■■■■■ir
Pravi zaklad
za nesrečne žrtve skrnmbe samega sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (184-82]
l>ra Retau-ii
ebeochrana.
Češka izdaja po 80. nemfikej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za straSnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „ Verlags-Magazin K. F. Bierey v L i p s k e m (Saksonsko), Neumarkt 34"   in v vsakej knjigarni.
S
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz   državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res I krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar- | nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena j knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni j Tiskarni" v Ljubljani.
ZBIREN
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po poŠti 45 kr.
Filip Ticho v Brnu
Zelny trh št. 21, in Radnična ulice št. 17
pošilja po izvirnih tovarniških cenah:
(819 -1)
Valcrijiiu llancla
v najlepših barvah in vzorcih, zajedno obleko (10 metrov) gld. 3.80.
Iturliunt
v najfinejših izpeljavah za jedna ob lok (10 metrov) gld 3.26.
Itlago za žciimIc« obleke
nope-loden
v vseh barvah in progasto, jodno obleka (10 metrov) gld. 3.—.
KeuMlio siilmo
dvojno Široko, v najnovejših gladkih barvah,  pa tudi  progasto  v zalogi, jedna obleka (10 metrov) gld. 7.BO
ISlugo za žensk« obleko
najnovejše   in najclegantnejše  za je-Bensko in zimsko sezone jadna obleka (10 metrov) gld. 6,—.
/iiUNko ogrinjalo
(Himalajsko)
čista volna, ,0/4 dolgo gld. 3.75. (Le tako dolgo, dokler jih je 6e kaj!)
ItimilMi i-šlt okslbrt
pristno barven 1 kos (30 Dunajskih vatlov)    gld. 4,50. 1 kos .30 Dunajskih vatlov) la gld. 6.50.
ltumhtirško ■tatvino platno
lU široko, posebno pripravno za moško perilo.
1 kos (30 Dunajskih vatlov) gld. 6.50.
Mi ion
jako dobre baže, posebno pripraven za gospode, gospe in otroke, 90 cm. širok 1 kos (30 Dunajskih vatlov) gld. 4.50, 5 50, 6.50. 7.50.
Domačo »litino
najboljšo baže, kompletno, 30 Dunajskih vatlov
1 kos *U...... gld. 4.50
1 kos »/4...... gld. 5.50
Ženske »rajee
iz dobrega Sifona ali močnega platna
s dvojno širokimi čipkama, kompletne velikosti, 6 kosov gld. 3.76
%»*tor ix jute
turški uzorec, konij>iotii:i dolgost
J"1''0........ gia. a.r.o
„ *• )'ai0   „........gld. 2.50
Uarnttura, 2 poutoljiu progriuj»li  iu 1 miznl prt gld. 3.00
Pošilja bo proti povzetju — l zorei ziiHtonj in franko.
i .i:«hh, n i ■ 31 y i <u s st kri
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX!
X. X X X
6>C 6S3
X X X X
X s
a
X «
x 1 x -B
X
Svojim eastitim p. n. kupovalcem in trgovskim prijateljem usojam se naznanjati, da sem si pravočasno preskrbe)
veliko zalogo
starega dobrega vina
In sem torej v prijetnem položaji, da lahko, kakor poprej, vsem čaBtitim naročbam na vina prejšnji) let ustrezam.
Z velespoštovanjem
LEOPOLD H0NIGSBERG, (770-4) vinska veletrgovina v Zagrebu,
9s
-C
rt
O
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Deželna lekarna
„Pri Mariji Pomagaj"
v Ljiljani, Mestni trg št. 11
iltia GrecBl-na
l«>Klll-jJl.
Prva in najstarejša
alopatitna is homeop&tična. khrna
ij   Zdravilo za kurja očesa
na Kranjskem.
Zlilo ii ! 1
vseh dosedaj preverjenih tu- in inozemskih medicinično-farmaceu-tičnih preparatov in specijalitet.
Priporoča se p. n. občinstvu opozarjajo na nokatere svoje preverjeno in z gotovim uspehom pro.tkušcne specijalitete in sicer:
Vod« /n MšiVnii' nlira/a tu(li voda Ba l'c"c i,nenovan''1' služi za S°-
> miU /,i i IMKUJt OllUl/d, toVQ in ll0pohlo odpravo vsake nečistosti kožo kakor: peg, mozobiv, ogercev, rudce.ice ot>raza, grint in drugih nefiistosti kože. Polt ohrani torej vedno belo, gladko, čisto in nežno; daje obrani mladostno barvo, in sicer zaradi tega, ker se od kožo odluščijo neznatne luskino, in tako postane bela, nežna in sveža. Navadno se odpravi vsaka nečistost polti, če se rabi 16- do 20krat. Otroci jo ravno tako lahko rabijo kakor odraščeni irr se za neškodljivost to vodo jamči. — Cena steklenici z navodom, kako se rabi, 70 kr.
za popolno  odstranenje kurjih očes, bradovic
...........____in trde kože — Steklenica z navodom za rabo
in čopičem vkupe velja 40 kr., */., dvanajstorice pa 2 gld.
PloS+a-n  mo lrnitta t\i>aa<\   tudi flaster za turiste, imenovan Luserjev,
i usu i /a Kulja ot.esa, velja fl0 kl. ( ravno isti od meue nHpraTyail| pa
velja samo 4() kr.
Rftnlinn oli<* J° nl>ireehaejse sredstvo, da se zabrani, da lasje prezgodaj no lit p.) u. u'J ^' oaivo Lase naredi mehko, odstrani luskine z glavo in zabrani, da se več ne delajo  — Cena Baconu 30 kr.
lMnlfnKnf uolr 1Z svežm malin kuhan, I. kvalitete, prijetnega okusa. Kilo Jinlimm  »on velja 7Q ki.
Ilst'ia V0(Ia ^ll1°sa> pripravljena iz ameriških rastlin, jako aromatična, ohrani zobe in dlesno čisto, zdravo ter zabranjuje in zdravi vsakovrstne zobne bolečino. Zatorej je jedno najboljših sredstev za ohranenje zob in dlesna. Če se 10 —15 kapljic te vodo ulije v kozarec, napolnjen za tretjino z vodo in s to mlečnato kalno tekočino zjutraj usta izpirajo, postanejo zobje, če so dclj rabi, bleščeče beli, naenkrat odpravi ta voda smrdljivo sapo in osveži in utrdi dlesno. — Veliki flacon velja 60 kr.
Zobna OHst a odontosmegtna imenovana, v porcclandskih škatljicalr Pre-J j   ' ' I varjena pasta za polituro in ohranenje zob.—• Skatljica 30 kr.
/oluii lirašpk Dftu^ l10 Heiderjl, s proporoljonalnim dodatkom salioilno-" kislega natrona, je jako priljubljen in se mnogo zahteva. Po-
tem pa imam še rudeči, rujavi in črni vegetabilieni prašek, vedno svež v zalogi. — Skatljica velja 30 kr.
Poleg tega dobi se vedno: meiliciiiičiin. mil«, dišeče pouiaile, olja za Isuie, razni pristni angleški in francoski purfuini. Pariški prašek /.» dame (bel in rudeč), poudre «le Riz, pnpir wi kajenje, svečke za Uiijenje, potpouri itd., «lr. Borclitirdtovo aromasfeno «eljlfično milo, "in jako fino neutralno KlieerinnUo milo jako priletnega duha, ki se nenavadno lahko mili, močno peni, kožo nareja mehko kakor baržun, belo in prožno, posebno se pa priporoča, rabiti ga hkratu z vo«lo za čiščenje obraza.
Ravno tako so vedno na razpolaganje razna obe/.ila, kemično čista vata, karbolna vata, jodoformgaze, gutaperhm papir, Billrothov batist itd.    ^591—1)
Z= Po pošti se razpošilja dvakrat na dan. —
5 A ^ A m A S W S X- -X W \C O O O W S S S ^      v*^      OTVOtOr OtV v'TV v+V V*V vTV vT^ VTOr V*V vTV vTV VTV V*V v*-!
O O
O
o o
Tapecirar dekorater
~a$t> .T«»<linn.  tapcolrarsku  kupćiju v X^jut>ljnni.
AUTON OBREZA f^H
? Ljubljani, Selenburgove ulice št. 4,       {^dekorater.j
priporoča okusno in trdno narejene zimnice, modrece na peresih, dirane, stole, otomane, garniture za salone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, jo pri-poznano dobro in brezhibno, kar gotovo priča moja razstava v Rndolti-■l u m n. in stojim z ozirom na nizke izven konkarence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo ilastrovani cenik in uzorce blaga, kar razpošiljam zastonj in franko.
O O
8
o
g
g g g
o
Po zdravnikih skcšena in po spričalih priporočana!
i SCHUTZ-MAhKi
hmeljeva sladna kava
(zdravotna štedilna kava)
prihrani v gospodinjstvu pri mleku in odpravi rabo sladkorja popolnoma. Z malo mleka in I»rc*z Mlatfkorjti vzeta ima prijeten, sluđen okus in prijeten duh, je rcdilnn in krcpiliitt. Tedaj zasluži ta kava prednost pred neredilno, živce razdražilno in (pre-obilo použito) strupeno učinkujočo indijsko kavo ali kineskim čajem in je zato važna za vsac«'ga. Neobhodno potrebna je za otroke, Q slabotno osebe, okrevajoče, za ženske pred in po otročji postelji in posebno važna za vse bolesti na očeh, v želodci, na plutih (suSiea), na jetrih, ledvicah, v črevih. mehurji in živcih, proti protinu, kašlji in hripavosti, dalje za slabokrvne in bledične i. t. d.
1 zamotek z V* kilo vsebine stane 30 kr.
g
Hmeljeva sladna kava se  dobiva v glavnih  zalogah  pod  poštnim naslovom :
I-jubl junu : Lekarna I ha Id pl. Trnkoczv.
(■rtulec: Lekarna Wemlelin pl. Trnkoczv, Sackstrasse 4.
Dumi j t Lekarna Viktor pl. Trnkoczv, V., Ilundathurmerstrasse 113.
»umij: Lekarna dr. Oton pl. Trnkoezv, III., Radetzkvplatz 17.
IMiuaj: Lekarna Juli.) pl. Trnkoezv, VIL, Joscfstadteratrasse 30.
Nadalje ee dobiva prava tudi v drugih lekarnah, pri  droguistib in trgovcih, če ima vsak zamotek zgornjo varBtveuo znamko.
fAvrgm,"!» i "1 Atf Ne sme se zamenjati s surogati in po-1» w fJvSfa ILSbfjr m naredbami, ki se proslavljajo kot zdravotna kava, pa vender nemaj o nobene moči in redilnosti in tudi nobene druge vrednosti, kakor ono jednostavnoga kavnega barvila. Trnk6czy-jevi brnel ni sladni kavi ni treba dodajati sladkorja, ker ima brez tega sladek okus in dovolj redilnih in krepkih snovij. Zadnji čas so se večkrat slišale pritožbe o nepravih preparatih in zahtevaj torej izrecno Trnk6czy-jevo sladno hmelno kavo in pazi pri tem strogo na gorenj o, oblastveno zavarovalno znamko. (790—2)
Za čas stavbe
v
S
priporoča
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izbora in po zelo nizki ceni
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, tirat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in staro železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški jKJ^Iplf^ Portland in Roman cement, Dl^r sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste troinbe in ventile in železne okove. (108—87)
Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zrairom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za guojeuje polja.
v i z i t n i c e    Trgovsk učenec
priporoča ^ jjobre hiše, najmanj 14 let Btar, vaprejine se takoj
„Nai'Odna Tiskarna" v »•'Kovino iiieAaneara blaga
po nizkej ceni. L. Schwentner-ja na Vranskem  (Franz) na
^■■BBBBSMBBaBBBMr Štajerskem (79(5—3)
Brcstega mannfaktnrnega finega suknenega blaga
razpošiljalniea
SKSCS&RĐ f ZGB
Zelny trh 18  BRNO  Zelny trh 18
razpošilja po poštnem povzetji: (697—0)
i      Žensko sukno, ■ sama volna, v vseh modnih barvah, 1                  dvojno Široko. I                10 metrov gld. H.	Riški loden j: ; najnovejše  za  jesenske  in   zimske ■ obleke, dvojno Široko. 10 metrov gld. 4.50.
Črni Terno saksonski fabrikat, dvojno Široko. 10 metrov gld. -1„"50.	Dubrovniško (Raguza) 1 modno blago, dvojno Široko, za ko P stumske   obleke,   v   vsek   gladkih I barvah, progasto in križasto. g 10 metrov gld »• i
i Volapiik-flanela 1  najnovejši uzorec, 60 centimetrov I Široka. 1            10 metrov gld. S.50,	Flanelni naglavni robci jako lep naerk. 3 kuni Hi gld. 1.
Barhent za obleko najmodnejSi načrk. 10 metrov gld. »,	Kalmuk 1 najbolje baže, 60 centimetrov širok. I 10 metrov gld 2.7©. jg
1 Jarsey-jopi či za ženske 1 s svilnatimi gumbi in Skrici, v vseh B          barvah, kompletni, veliki, 1             1 komad gld. 1.80.	Double-Velour-robec kompleten, 1 komad gld. 8-50. Zimsko ogrinjalo vl4 veliko, gladko in križasto gld. 2.
Jute-zastor turSki uzorec, kompleten zastor stane gld. 8.80.	Garnitura iz jute 1 2 posteljni odetali in namizni prt H z resami gld. 3.SO. ■
1     Delavske srajce ■ iz RumburSkega oksforda, kompletno ■ velike, 9               3 komadi gld. 2.	Garnitura iz ripsa obstoječa iz dveh posteljnih pregrinjal in   cne^ii  miznega prta z Bvilnimi resami gld 4.
Normalna srajca kompletno velika, 1 komad gld. 1.50. Normal e hlače kompletno velike, t komad gld. 1.50.	Ostanki 1 hola n ds ki h posebnih preprogi 10—12 metrov dolgi, 1 ostanek 1 gld. a.«o. B
|      Ženske srajce ■       iz močnega platna, z zobci, I           6 komadov gld. 3.25.	Domače platno 1 kos 30 vatlov *U  ... gld. 4.50. 1    »   30     n       V*   • • •    i ».»O.
Moške srajce lastni izdelek, bele ali barvasto, — 1 komad la. gld  l.HO, Ha. gld. 1.80.	King-tkanina | boljše kot platno,  1 kos 4 4 široke, B 30 vatlov gld. 6. I
1           K AMIVAN ■ 1 kos 30 vatlov lihi........                         gld. l.HO, ■ l?i*«jn»it kanevas Bj i kos 30 vatlov, lila In radafi . . . gld. a.—.	SIPOU 1 kos 30 vatlov, Ia* . . . gld. 5.50.
■ Konjske žebrake wm najboljši izdelek, liiu cm. dolga, 130 cm. ši-ruka, gld. l.r.o Fijakarska žebraka 1Đ0 i'ni. dolgu, 130 cm. Široka, 1 komad gld. a.au.	OKSFORD I ki se sme prati, dobre baže, 1 kos 1 30 vatlov gld. 4.50; g
1 Tovarniška zaloga sukna.	
Brnski sukneni ostanki za zimske obleke, ostanek 3'10 metr., za celo moSko obleko gld. 5.	Blago za zimske sukne 1 ostanek  210 metr. za celo zimsko I obleko, črno, rujavo ali modro p gld. 5.50. M
g          I! Prilični kup ! ! I Brnski ostanki sukna L;   3'10 metr. za celo moško obleko m               gld. 8.75.	Blago za ogrtače najfinejše baže, 2.10 metr. za cel H ogrtač gld. 7.                  t J
I
Uzorci zastonj in franko. Za dobro blago in točno pošiljatev se jamči
Elegantno oakrbljene karte uzoroev s 400 načrkl gospodom kroJaSklm mojstrom nefrankovano.
! Za jesensko in zimsko sezono!
Utepremočlj ivo
Valjani škomji Valjani čevlji Valjani poddeli
gld. 6.50 Stev. 1
6.25 5.80 5.25 štev. 2        Stev. 3
gld. 1.50     gld. 1.40 gld. 1.30
štev. 1       Stev. 2 štev. 3
gld. 1.35     gld. 1.25 gld. 1.15 ftladki patent pHIi.i-i  od gld. 2.60 do gld. 3.50. —
Podplati kilo po gld. 1.20,  1.80, 1.40, 1.50, 1.60, 1.70
in vNakovrstno usnje pošilja jako po ceni s povzetji m
po pošti in železnici (804—1)
JULIJ MOISES
v Ljubljani, na Preširnovem trgu h. št. 2. ^ Gotov obstanelc! #^
ANTON KBEJČI
Kongresni trg 8 v Zvezdi  Kongresni trg 8
priporoča svojo veliko zalogo najIluejNlb
klobukov in cepič
za gospode in dečke
po najnižjih cenah; nadaljo veliko znlogo vsakovrstne
lt o ž u h o v i n c
kakor najfinejše kožnnne plaSče in mufe za «ospe, goNpoHke in potu** kozube.        (726—1)
•K—
Jj tU) (Ti o
M •H
ilisa
umrlega gospoda Frana Zesser-ja na Krškem, na najboljšem prostoru, v katori je bila nad 30 let trgovina z mešanim blagom in še uspešno deluje, se brez zaloge blaga s I. novembrom t. I. pod jako ugodnimi pogoji da v najem. — Obrniti se je na jeroba gosp. Alojzija VVallanda v Celji. (808—1>
s*
H-
M-
KI r S 1= o ! ^
3*»
I L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivajceo sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani Iruej koži na podplatih in petah 1'roti hradovienm In vsem drugim trdim iz ruskom kože. — Uspeli zajami en. --Sk%W" Cona škatljici 60 kr. a. v. "?9rrj
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlingu pri Dunaj i.
Pristnega imajo v I.Jubliant J. S\vo-boda, U. pl. Trnkoczv, G. Piceoli, L. Grečel; v Itn« dolfuvem S. pl. Sludovič, F. II uka; v Kamniku J. Močnik; v Celovel A. Eggor, W. Thurmtvald, J. Hirnhacher; v Hreznli A. Aichingor; v Trga (na Koroškem) C. Menuer; v Iteljnku F. Scholz, Dr. E. Knrapf; v lVolftibergu A." fT-ith; v Cioriei G. 1J. Pontoni-, v 14 run j i K. Šav »i k; v It ud goni C. E. Andrien.
Ta obliž  dobiva t»c  le v jeduef   velik osli po (tO kr.
Pristen Mimo., če iinata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tn zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: ,,r«. I.uwerjev o h ti z (iliiHter) za iiirisli"-. i44(J—26)
(*Y*W» 'A®f®ySMwfiM*)(s¥®)^f^» ^
. .    . .   . .    . .    • .    . r   . .    . .
T t t t t t t t
Srbske
narodne pesmi
o boju na Kosovem.
Iz zapuščine
Ivana Mohorčiča.
V Ljubljani.
Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889.
Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki so zanima za so-brato Srhe in njih pesem, dobro došla.
Dobiti jo v .Katodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr.
&2
Najboljša
irnska sukna
izpošilja po tovarniških cena h
tovarniška zaloga sukna
SIEGEL-IMHOF
Za e 1   g u u t n o
esensko ali zimsko
moško obleko
/.adosti je 1 odrezek v dol gosti 3'io metra, to je 4 Dnn vatli.   1 odrezek velja: ^j£J. i .no Is navadne "WB
gl. 7.7.f h line 'W F" gl. 10.50 Iz jako (ine F~gl.iii.io iz najfinejšo "?M
Sadna drevesa.
I. drevesnica na Bizeljskem pri Brežicah na Štajerskem
priporoča
40.000 prav lepih močnih dreves,
jabolk, hrušk, tresenj, marelc*, vrtulć-nili divjakov itd.
Meseca oktober in november sta najboljša za sajenje. Poprimite se sadjereje, kajti danes plačujejo se mostna jabolka vagon po 500 gld., namizna po 1500 gld. — Ker so tukaj delavci prav po ceni, prodajajo s-j drevesa ceneje, nego kjer si bodi. (795—2)
Cenik posije se vsakemu franko.
621)
(13
ovčje volne.
Nadalje so V največji izberi: r Hvilo pretkana grebenasti sukna, blago za ogrt ičo, pal incrston in boy za zinuk« suknje, lodon za lovcu in ekonome, peruvienrie in tos-king za salonsko obleko, — ■mkno za ženske obleke itd. Ku dobro blago In točno ttopošil jtttev He fumei Uzorci zastonj i fVauko.
♦
♦ i nuni11DT11D nFli/TllPu <& vili Inllin   III IV! M.n
Podpisani uljudno nasnanjam slav. p. n. občinstvu, da sem otvoril svojo brivnico
v Kranji, na Glavnem trgu št. 104.
Trudil so bodem vedno -adostovati čast. p. n. obiskovalcem svoj« brtvnioe v vsaki zadevi in se jim najtophje priporočam. Izdelujem tudi vsakovrstna liiHiia dela in kuNiilje.
V Kranji, dno 1. oktobra 1889. (801—2)
Štefan Ščrloičic, brivec.
♦
: : : :
♦ ♦
Svojo
lOOO
veliko zalogo lesa §
vsake vrste priporočam slavnemu občinstvu £•* v porabo. — Svojo že poprej dobro znano ^
lesno trgovino na Žabjaku g
pomnožil sem sedaj tako, da lahko ustre-zam v vsakem oziru. (624—6) fli
Anton Drašček, g
^   Zvonarske vilice št. 13. q
jts88P~ Uzorei
TT "v s €3 kraje franke.
Sukneno i& modno blago
od najoenejio do najfinejšo baže sa jesensko in zimsko potrebo ras polil) a tudi zasobnikom po tovarniških cenah, ceneje nego kjer si bodi
zaloga (G14—7)
clpr. tovarn za sntao in modno Map
Morica Schwarz-a
Svitava (Moravsko) [Zvvittaii (Mahren)].
Mtr. :tlO blaga za celo obleko .... gld. 550 Mtr. 8*10 močnega volnenega blaga , . . fdd. 680 Mtr. :i'10 močneja finega volnenega blaga gld. 9*— Mtr. 8*10 tinejšoga volnenega blaga . . . gld. 18'— Mtr. 310 najfinejšega volnenega blaga . . fdd. 15 50 Mtr. 2*10 blaga za -zimske suknje, zadosti za zimsko
suknjo gld. 5, gld. 7, gld. 9, gld. 11 in več. Mtr. 1 70 za celo suknjo iz lodna, naravno nepremoč-
ljivo, gld. 360, gld. 4 BO, gld. 6 50 in več. črno sukno za salonske obleko. Vsakovrstno sukneno blago, volnena p„ocl klada po vseh ceni h od 80 kr. meter navzgor. Žensko sukno za žensko obleke, ženski loden, ogrinjala iz. Himalavsko volne "7a velika od 3 gld. navzgor. Sploh Izdelki suknenoga in modnega blaga. — Cenilnikl zastonj in franko. - Za gospođe krojače uzorčne knjige nefrankovane.
Dotiskana jo bal tretja knjiga F. H. Villiur-jevlk glnabenik
del. — Ta knjiga obsega na S»6 straneh velikega formata 2o obs mili kouapozlclj ruzlicue vrtite, mej kojimi je mnogo glnHovirMkili Mltlu-«leb. — Knjiga jo posvečena Njegovemu   Visoeanst % u   NIKOLI i.
ter se moro zmatrati za najdovršenojšo publikacijo glasovitoga skladatelja na6ega.
Dobiva so jedino pri meul za a gld. in lO kr. za poštnino-
(556—1)
J.R.Milica Marna v Ljubljani.
B^flO^B c^a »®d a®
ILUSTI>iO\^AN
0!
Vi Wmft
za leto 1890.
Uredil, izdal in založil Dragrotia ^3:ri1=>ar.
Dobiva so v „Narodni TlMkarnl«' in v bukvaruuli J. €> ontlui-je vi in M. Cierber-jevi v Ljubljani.   Naroča so pa labko v vseh
bukvarn;ih.
= Cena 45 kr., po pošti 50 kr. -
Vsebina: Popolen k»lend;irij, koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nudaljo: Genealogija cesarske hiSo. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni z»stopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbo c. kr. pošto. Brzojavni cenik! Lestvica za pristojbino kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Nafii zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Kusalk. Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boulanger. Orijentalska železnica itd. Smefiuice. — Naznanila.
Usojam si uljudno naznanjati, da sem prevzel vodstvo
trgovine s pivom
na račun gospodov
bratov Reininghaus
katero je do sedaj imel gospod Alojzij Itlayei° v Šiški pri Ljubljani in se usojam povsod znana izvrstna giivtt i« pivovarne gospodov lira to v lic i u i 11 gltaus v Steinfelfllfl pri €-ira<lci v blagovoljno kupovanje priporočati, zagotavljajoč najskrbnejšo postrežbo.
Šiška pri Ljubljani
dne 1. oktobra 1889.
(821—1)
Z velespoštovanjem
Makso Zinnauer.
ID
H21
Št. 1601.
za zagotovljenje predmetov kruha in ovsa.
(810)
/ukupun (»linuii.nii bodo
Dne
Za zakupno postajo
8 s.-O uiij i m i konkurenčnimi kraji
Za <:»s
od
do
9 «
a
-s s
o a
9 "3
«4 r
v f» O
"Z
9
>
a •>*
v a
Šf
3
a
h o.
3
>z s
T -i
Celovec
Nt. Vid na (Jlmiu VolftiberK     .    . .
Ilcljuk.....
Trbiž......
Malhoret ....
Predli (zapera doline)
Jezerulšku zaporu doline pri Raiblu
llovce s cestno zapero BuVNku etotesko .
Celovec
Celovec . 1S1. Vid . Vollsbcrg lleljafe Trbiž . .
!
Št. Peter
JezeruIca
Št, Peter
Št. Peter
.1 ezernieu
5
z
m .a
i a Z*
2*
•2 9
3*
■ H
a a
o a
■* • ■J e
i
1
o
h
■a
e
Za sledeče vojaške prcMkrbo-vulne potrebščine
vsak dan
krnlia
h 840
3360
4200
6040
p o r c i j
Pri-bližna tekoča letna potrebščina ovsa znaša meter-skih centov
Varščin u
za predmet
krak
oves
goldinarjev
Opoiuba
I. Z garnlzujoče čete, zavode, osamljene in dežel nobrainbovske čete
—	61	221
—	8	163
160	8	163
810	32	469
346	6	_
76
16
16
16
64	6129
—	2444
—	2444
—	7429
—	61
—	—
6 odstotkov ponudbenih cen za vso oddajno zavezanost za ves čas računjeno.
1. Onemu, ki dobi zalaganje za postajo Beljak, prepusti se erarična pe-karija v magacinskem etablisementu, in bivSa cerkev v Beljaku za letnih 170 gld. najemnine, in pekarske priprave za zakupni čas v porabo.
2. Ponudbe za kruh stavijo se ustevši nžitnarino in drage davščine za porcijo 840 g, one za oves za porcijo 3360 gramov.
II. Za	dopujstnlke, rez		ervlste,	nadom	(•Mtiilkc in deželne brambovće, ki »e pokličejo k vajam s	
—	—	—	—	—	—	Zakupnik je zavezan preskrbovati oddajo večje potrebščine povodom vsako leto se v racaj oči h koncentrovanj čet po potrjenih cenah.
		III.			Z» prchodei	
a ju o! J3
ca n t-
H aj e
- E 5 B
n rt bi
> o
Si S
H ;o O
kruha
porcij
	{ 300	250
a)		
	\ 600	500
b)	1000	1000
c)	1600	1600
24 ur
2 dnij
3 n
4 „
6 odstotkov po ponujanih cenah poizvedene vrednosti jednome-sečne oddajne zavezanosti
1. Obravnava vrši se s pismenimi ponudbami izkijučivsi ustne ponudbe. Podjetniki, ki c. kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu niso znani, morajo
predložiti spričevalo trgovske in obrtne zbornice, oziroma taki obrtovalci, ki nemajo firme, spričevalo pristojnega, politiškega oblastva prve stopinje o solidnosti in zalagalnej zmožnosti v obsegu ponnjanega podjetja. To spričevalo mora pa biti najnovejšega datuma in na prošnjo stranke potom imenovane trgovske zbornice (političnoga oblastva) vsaj dan prod obravnavo doiti c. kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu v Celovci. Posledice morebitne zamude zadevajo vsokako le stranko.
2. Ponudbe morajo biti narejene po spodaj pridejanem formulam, zapečatene in previđene s petodstotno varščino, katero mora oni, ki dobi za'aganje, dopolniti v desetodstoi.no kavcijo, ter morajo na zgoraj navedeni dan obravnavo vsaj do 10. ure dopoludne izročiti se obravnavnej komisiji. Ne bode so oziralo na poznejše, kakor tudi na brzojavnim potom dofile, ali po razglašenih pobojih ne narejene prošnje, h katerim spadajo tudi one, z direktno oddajo zakupnih potrebščin četam, kakor je bnje trgovska navada. Ko bi se v kakej ponudbi cenin nastavek v štovilkah ne ujemal z onim v pismenih, se bo smatral nastavek v pismenih za pravi.
3. Občine so vsekako oproščene ulaganja varščino in kavcije in se ravno tako kako" kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo na to zakupno podjetje; imajo pri jednacih ponudbah prednost pred drugimi podjetniki.
4. Ponudbo za oddajo pvcskrhovalnih potrebščin za prehode (marše) imajo se staviti v zmislu točke IV. zvezka pogojev.
5. Skupno ponudbe, v katerih se izgovarja, da se prevzame zalaganje kacega predmeta le tedaj, čo se hkratu izroči zalaganje druzega predmeta ali zalaganje predmetov za več postaj, se dopuščajo le za postaje, kjer se potrebuje ovsa le za 10 konj, in se sinejo staviti le za posamične zakapne postaje s konkurenčnimi kraji vred; na take ponudbe oziralo so bode lo tedaj, če so v skupnosti ugodnejše od posameznih ponudeb.
Skupno ponudbe, ki so stavijo na drug način ali za več zakupnih postaj, se vsekako zavrnejo in sicer že od obravnavne komisije.
6. Ponudbe, ki obsozajo krajšo zavezanost nego 14 dnij, se zavrnejo.
7. Oddaja vrši so v postajah Celovec, Št. Vid, Volisborg, Beljak, Trbiž, Mal-boret, zapera doline Predil in Jczerniška zapera doline pri Raiblu in cestna zapera Bovške sotesko
Zaradi prevažanja preskrbovaln i h potrebščin ima se po točki XVII. zvezka pogojev staviti posebna ponudba, ker Bicer so bode zmatralo, da jo prevažanje že zapopadeno v zahtevanih cenah.
Pri jednakih ponudbah za prevažanje ima ponudba onega prednost, ki je prevzel zalaganje.
Kruh so oddaja vsak poti, oves vsak poti ali deseti dan .
V onih postajali, kjer dopuščajo krajne razmero in interes čete brez večjih stroškov za erar, morejo so oddajni obroki za oves podaljšati na 10 ali 16 dnij. Tako podaljšanje obrokov bodo odredila v vsakem slučaji intendanca voja, ko se poprej dogovori s četo in zakupnikom.
8. Ponudniki odreko se glede izjave vojno uprave o vsprejetji njihovih ponudeb spolnenju v § 862 spi. drž. zak. in v članih 318 in 819 avstrij. trg. zak. za izjavo sprejetja obljubo ali ponudbo določenim obrokom.
9 Natančneji pogoji ogledajo so lahko slednji dan od 8 do 12 ure dopoludne pri c. kr. vojaškem preskrlmvalnom magacinu v Celovci, kjer je v dvoh jednako se gla-sečih listinah nalnšč za to obravnavo pripravljen zvezek pogojev ddo Celovec 30. septembra 1889 razpoložen na ogled in od katerega se tiskani izvodi proti plačilu (4) štirih krajcarjev za polo dobo in oziroma tudi pošljejo po pošti.
V ponudbi mora se izrecno povedati, da se ponudnik podveržo pogojem navedenim v poprej navedenem zvezku pogojev.
V Celovci, dne 30. decembra 1889.
Upravna komisija c. kr. vojaškega preskrbovalnega magacina.
Ponudbeni formular.
Jr* o unci !>«..
Jaz podpisani izjavljam, da hočem preskrbovati vsled razglasa št. 1G01 z dne 30. septembra 188'J za zakupno postajo N................................._____........................... s
konkurenčnimi kraji ...............................~....................................................................................................................................
1 porcijo kruha a   840 gramov po .....„..........._..............        kr. reci! ________________________________________________..........._..
1 porcijo  ovsa a 33G0 gramov po .....__________................ kr. reci! ....._.............................................................................................
za čas od 1. januvarja 1890 do konca decembra 1890, prevzeti proskrbovanje prehodov po točkah...................................................................................................................................... in za to
ponudbo jamčiti s priloženo (ali po pridejanem potrdilu pri blagajnici ................................................................... uložano, za  nobeno   drugo  zavezanost  ne  vezano) varščino
................................. gld., obstoječo v*).....................................................................................................................................
Nadalje se zavezujem v slučaji, da dobim zalaganje, vsaj v 14 dneh po dobljenem uradnem obveščenji varščino dopolniti v 10 odstotno kavcijo in dajem, če bi to opust'1. vojnej upravi pravico, da sama izvede to dopolnitev s pridržavanjem zakupnega zaslužka. V ostalem se podvržem v^em, razen v razglasu navedenih, tudi onim pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojev ddo. Celovec 30. septembra 1889, .mpravljenem za razpisano obravnavo.
Po pridejanem odloku .................................................................. v............................._..........._________.....____ se bode spričevalo o solidnosti in zalagalni zmožnosti naravnost doposlalo.
N. dne...................................................................................................................................... 1889. N N
stanujoč v N.
Ponudbi naj se zunaj na kuvertu pristavi: „Ponudba vsled razglasa z dne 30. septembra 1889 za obravnavo dn<i 22. oktobra 1889." *) V ponudbi naj se specijalizuje uložena varščina.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".