LETO II.	PONEDELJEK, 14. 2. 1972	Št. 2
Perspektivni zazidalni načrt tovarne Bled
V konceptu bodoče poslovne politike in ciljih, ki jih je sprejel DS podjetja dne 16. 6. 71. je bila zajeta tudi koncentracija proizvodnje v dveh tovarnah. Tako bosta obe tovarni dobili tudi nove zazidalne načrte. Pri obeh dveh načrtih ne gre za bistvene spremembe in zazidave na novih lokacijah. Bistvo so smotrnejše postavitve zgradb za proizvodnjo in ostalih prostorov, kot so menza, mehanična delavnica, skladišče za lepilo in lake, prostorov za gasilce, vratarnica, skladišč za polizdelke in
Predlog novega zazidalnega načrta zajema 'kompleksno rešitev na tem teritoriju, tako s proizvodnimi halami, kakor tudi z ostalimi skladiščnimi in pomožnimi prostori. Z današnjima 2 in 1/2 halama in aneksom nismo niti na polovici izgradnje, kakršno predvideva predlog zazidalnega načrta. Iz prikazane skice bomo najbolje razbrali, kateri objekti so predvideni z zazidalnim načrtom in kako so locirani:
Opis posameznih objektov:
L Proizvodne hale (skupno s sedanjimi že dograjenimi 16.400 m2)
2.	Skladišče polizdelkov
3.	Zgradba za družbeno prehrano v pritličju, komercialni in razvojni oddelek v nadstropju
4.	Aneks — v spodnjem delu sanitarije, laboratorij, skladišče Okovja, transformatorska postaja, mehanična in elektro delavnica, mojstri in telefonska centrala. V zgornjem delu uprava podjetja in vodstvo tovarne Bled
5.	Kotlovnica
5a Predvidena nova kotlovnica
6a, b, c že obstoječa sušilnica
6d-j Predvidena nova sušilnica
7.	Predvidena nova delavnica za vzdrževalce
8.	Skladišče vnetljivih tekočin
9.	Gasilci
10.	Sušilnik gasilskih cevi
11.	Mazutna postaja
12a, b Predvideni novi silosi, ki bodo potrebni s povečanimi pro-:zvodnimi halami
13.	Sedanji silos za žagovino in sekance
14.	Upravna zgradba z garažami
15.	Vratarnica z električnimi urami
16.	Parkirni prostor za osebne avtomobile zaposlenih
17.	Avtobusna postaja rednega avtobusa
18.	Nova tovarna s 6.800 m2 zazidalne površine
19.	Skladišče finalnih izdelkov in odprema
20.	Prototipna delavnica.
S tem je opisan predlog novega zazidalnega načrta tovarne Bled in dan v javno razpravo med člane kolektiva.
ZP
biti rešena tudi funkcionalna povezava med posameznimi zgradbami in prostori.
Za tovarno Bled je v tej zvezi izdelan predlog zazidalnega načrta na Rečici, medtem ko se bo za tovarno Bohinj začel izdelovati, odnosno se že izdeluje. Tako bomo v nekaj tednih imeli načrta pripravljena za razpravo.
Oglejmo si predlog tega načrta za tovarno Bled malo podrobneje in sicer najprej zemljišče.
Težave z zemljiščem so nam vsem dobro poznane. Poznana so tudi sredstva, ki so bila vložena še pred začetkom gradbenih del. Stroški za sanacijo preostalega dela terena, kot predvideva zazidalni načrt, nam tudi v bodoče ne bodo prizanešeni in bodo prej ko slej znašali približno 1/5 celotnih stroškov gradbenih del.
Za zaključek o zemljišču lahko ugotovimo, da so bila do danes že vložena precejšnja finančna sredstva za ureditev in sanacijo terena. Pot nazaj, par tako visokih vloženih sredstvih, ne bi bila utemeljena. Prav iz tega razloga je na istem območju predviden tudi nov zazidalni načrt, kot bomo videli iz opisa.
Človek postaja vedno bolj zahteven. Več se mu nudi, več zahteva tako od narave In od okolja, kjer živi. Tako se z razvojem in s civilizacijo pojavljajo takšni problemi o katerih v preteklosti ni nobeden razmišljal.
Prav gotovo pred petdesetimi leti ni nobeden razmišljal o problemu, da so smreke na Pokljuki v skorji in da je to problem, kdo bo to obelil. Ljudje so se zadovoljili s tem, da je to narava dala, da je potrebno to narediti, če se hoče takšen les prodati, ker ga drugače nihče ne bo vzel. S tem je bil ta problem rešen in delo urejeno in točno opredeljeno kdo naj to reši.
Danes je situacija drugačna. Delavec za težaška dela je že povsod iskan. Zelo težko je dobiti delavce za gozdna dela. Ker se je že večina del v gozdu mehanizirala, predstavlja majenje, oziroma šepsanje lesa, enega glavnih problemov. Še posebno v zimskem času je to eden najbolj poudarjenih problemov v gozdarstvu in v primarni predelavi lesa.
Iz naših vrst se često sliši, to se nas ne tiče. Ta problem bi bil samo gozdarski, če bi imela lesna predelovalna industrija preveč surovin na trgu. Ker pa je obratno, se s strani gozdarstva postavi drugače. V kolikor
hočete imeti surovino, si jo obelite sami, sicer jo bo dobil tisti, ki jo bo vzel v skorji.
Torej, hočeš nočeš, problem je tudi naš, če smo zainteresirani za planirane količine surovin. Postavljeni smo pred dejstvo, problem, ki ga je potrebno vsaj delno rešiti takoj, dokončno pa za prihodnost. Seveda je to vezano z vlaganjem sredstev in s časom.
Za denar je vedno in povsod težko, čas je pa tudi zlato, pravi stari pregovor. Ker nimamo nikoli časa, tudi zlata nimamo in bomo te stvari vedno kritično obravnavali in morda vedno preveč kratkoročno.
Tako smo zaradi odlaganja problema pred problemom, ko bo potrebno prevzeti nekaj tisoč kubičnih metrov hlodovine v zmrznjenem lubju. Smo pred problemom, ko bi najraje videli, če bi pokljuška smreka bila brez skorje. Kako to rešiti? Rešitev je več, ki pa so lahko začasnega značaja, ali pa trajne.
Prehodne rešitve:
1. Dogovor z gozdarstvom, da se to skupno reši in nosi vsak partner polovico stroškov.
2. Žaganje hlodovine v lubju, kar je ovira v proizvodnji in (Nadaljevanje na str. 2)
Toplotni
V	eni od prejšnjih številk našega Glasila sem na kratko opisal težave in probleme, na katere smo naleteli pri zagonu kotlovnice. Članek sem končal z obljubo, da bom v eni naslednjih številk opisal tehnično zasnovo nove kotlovnice.
Smo na pragu zime in to je pravi čas za obravnavo toplote, kjerkoli se z njo srečamo, se nam zdi prijetna in za življenje jo potrebujemo, ker je izvor energije.
V	tehničnem pogledu jo uporabljamo v glavnem v dva namena
— za ogrevanje prostorov
— v tehnološke namene za ogrevanje stiskalnic, sušilnic, pospeševanje kemijskih procesov in podobno.
Toploto lahko spreminjamo v mehansko delo (batni stroji, razne turbine).
Toploto pridobivamo v kotlovnicah ali točneje povedano v toplotnih generatorjih (kotlih), katere imamo nameščene v kotlovnicah. Izbira določenega kotla m enostavna stvar. Predno se odločimo, kakšen toplotni medij bomo uporabljali kot osnovni sistem, moramo pretehtati veliko činiteljev, ki govorijo za enega ali drugega. Vemo,
V tem članku nadaljuje »Glasilo« s seznanjanjem bralcev o stanju elektroenergetskih in ostalih naprav v podjetju. Opisana je elektroenergetika tovarne Bled.
Tovarna Bled s svojima oddelkoma na Rečici in Sp. Gorjah po porabi električne energije ne zaostajata dosti za tovarno Bohinj. Električno energijo odvzemata iz visokonapetostnega (VN)
Strojno beljenje hlodovine v gozdu.
(Nadaljevanje s str. 1)
razvrednotenje žamanja. 1 iprm žamanja je na trgu priznan z 94,50 din in 1 m3 hlodovine da cca 1/4 prm žamanja.
3.	Beljenje s posebno napravo na motorko, kar se lahko vidi na sliki in kar je bilo z demonstracijo prikazano. Tu je nabava motorne žage s priključkom, kar stane cca 5000 din. Kapaciteta take naprave je cca 5 m3 hlodovine na uro v zmrznjenem stanju lesa.
Vse zgoraj naštete rešitve so le zasilni izhod za to zimo, niso pa trajnega značaja, ko bo tega večje količine.
Zato je potrebno to do naslednje zime rešiti skupno s tehnologijo hlodišča, kjer bodo to delo opravljali stroji, ne pa ljudje ročno. Prav tako je potrebno to realizirati v letu 1972, ker se bomo srečali tekom leta še z drugim problemom. Kapaciteta hlodišča sprejema hlodovine v Tovarni Bled je zelo majhna. Sedaj, ko smo ukinili oba manjša obrata v Belci in Podnartu, bo praktično dovoz s treh gozdnih uprav hkrati usmerjen na žago v tovarni na Bledu.
Ker gozdarstvo nima usklajenega planiranja po naših potre-
bah in željah, se bo zgodilo, da bodo lahko vsi kamioni s treh gozdnih uprav vozili na eno hlo-dišče. Do sedaj smo take probleme reševali na talk način, da smo preusmerili dovoz delno na preostale obrate.
Delno se bo to reševalo z žaganjem v dve izmeni. Samo konice dovoza bodo na vsak način večje, še posebno, če pogledamo, da ima območje Radovljice les nedržavnega sektorja, ki v največji meri pride v pomladanskih mesecih.
Kaj se dogaja še pri takšnem otežkočenem delu na hlodišču? Ker je vse delo ročno, težaško in ker so ljudje takrat nervozni, v takih slučajih zelo rado pride do kakšne nesreče. Takšni primeri so v preteklosti že bili. Zato smo dobili že vrsto odločb s strani inšpekcijske službe dela.
Vse to nam narekuje, da je ta problem kompleksen in ga moramo gledati tudi s strani varnosti dela, ne pa samo iz čiste ekonomske strani. Nihče od nas ni pooblaščen, da bi pošiljal delavca na delo, ki je za življenje nevarno.
Neko načelo je postavljeno, ki pravi: Vsatkdo lahko razpolaga sam s svojim zdravjem in življenjem.	ing. Maselj
»Vzorno« urejeno skladišče.
Energetika v podjetju
omrežja preko dveh transformatorskih postaj (TP).
Na Rečici je bila postavljena TP še v času, ko je bila zgrajena nova žagalnica. Sestavljena je iz montažnih pločevinastih elementov in stoji na prostem med žagalnico in silosom. Napaja se po daljnovodu napetosti 10 kV iz razdelilne TP 35/10 kV na Bledu, ki v stari zidani postaji preide v VN kabel. V postaji je montiran transformator moči 400 KVA. Meritve porabe električne energije so na VN strani z enako merilno aparaturo za veleodjem, kot je bila opisana v prejšnji številki Glasila. Kot dovod, so tudi vsi odvodi na NN strani, kabeljski. Priključeni so na NN razdelilec, ki napaja vse objekte na Rečici in to žagalnico, krlišče, kotlovnico, staro žago in začasno tudi objekte bodoče tovarne vrat, dokler ne bo stekla nova proizvodnja, oz. bo zgrajena tudi nova TP v sami hali. Kompenzacija jalove energije je montirana v žagalnici.
V oddelku za izdelavo vrat v Sp. Gorjah služi za napajanje z električno energijo visoka zidana TP. Napaja se po daljnovodu 10 kV preko Zasipa in po potrebi direktno iz hidrocentrale Za-vršnica. V postajo je vgrajen transformator 250 kVA. Meritve porabe električne energije so na VN strani. Odvod iz TP je speljan s kablom do glavne stikalne plošče v oddelku vrat od koder potekajo kabli do posameznih strojev.
Popolnoma drugačne pa bodo zahteve po električni energiji, ko bo stekla proizvodnja v novi hali na Rečici. Z ozirom na predvideno instalirano moč bomo potrebovali dva transformatorja moči po 630 kVA. Za tako veliko moč, ki se bo po potrebi lahko še povečala, potrebujemo predvsem novo, večjo TP, novo napajanje in veliko jbolj urejene VN naprave.
Po projektu bo nova TP vgrajena v spodnje prostore prizidka nove proizvodne hale. V njej bosta dva prostora za transformatorje, VN prostor in NN prostor s stikalno ploščo, ki bo istočasno glavna stikalna plošča tovarne. V tem prostoru bo tudi avtomatska fazna kompenzacija. Od tod bodo speljani kabli do posameznih grup strojev v novi hali. Zaradi specifičnosti proizvodnje in velikokratnega prestavljanja strojev pri menjavi tehnologije, bodo stroji priključeni preko instalacijskih zbiralnic. Dobavitelj zbiralnic bo podjetje ELVOD iz Kragujevca.
Nova TP na Rečici bo z VN kablom povezana tudi s TP Sp. Gorje. Ta bo služil kot rezervno napajanje v primeru napake na glavnem dovodu.
Projekti za elektroinstalacije v novi hali na Rečici so še v delu. Projektiranje vršijo projektanti Elektrotehničnega podjetja Kranj. Ko toodo projekti gotovi, vas bomo o zanimivostih novih jako in šibko točnih instalacij obvestili v enem od naslednjih številk »Glasila«.
AS
da se lahko odločimo za različne vrste par, vročo vodo ali toplo vodo. Vsi ti različni toplotni mediji zahtevajo po svojih karakteristikah tudi različne vrste kotlov.
Po široki analizi potreb po toploti in tudi po toplotnem mediju, ki bi najbolj ustrezal tehnologiji in ogrevanju, se je izbral vročevodni kotel z izstopno vročo vodo 160° C in povratno 120° C.
To je bistvena novost za naše podjetje, saj vemo, da smo do sedaj uporabljali v glavnem paro. Ta odločitev se mi zdi bistvena in tudi napredna. Nove naprave so vedno bolj avtomatizirane in predvsem praksa je pokazala, da se dajo vročevodni sistemi mnogo bolj natančno regulirati, kakor parni sistemi.
Navedem naj samo primer, da z vročo vodo lahko držimo ogrevalno ploščo, velikosti 2,5 metra X 1,5 metra na določeni temperaturi po vsej površini tako, da odstotek ne bo večji kakor ± 1° C. Seveda moramo toploto pri tem krmariti po integralnem postopku.
Razvoj tovarne Bled je v polnem razmahu in prepričan sem, da bomo intelj pri nabavi najsodobnejše opreme mnogo manj problemov pri uporabi vroče vode kakor pa, če bi ostali pri pari.	Lap
Lepo bi
bilo...
Sklepi svetov
centralnega delavskega sveta
Sklepi sveta za izobraževanje z dne 8. jan. 1972
1. S predavatelji se dogovoriti o programu tečajev ozkega profila in pripraviti skripte.
2. Z zavodom SRS za varstvo organizirati tečaj iz varstva pri delu.
3.	V poletnem času organizirati dopolnilno osnovnošolsko izobraževanje.
4.	Organizirati tečaje tujih jezikov, po zaključku intenzivnega tečaja nemščine.
5.	Na podlagi razpisa so bile podeljene štipendije:
a)	Medja Mariji za študij na ekonomski fakulteti,^
b)	Maček Francu za šolanje na industrijski tehnični šoli, s tem, da se po zaključku šolanja takoj zaposli v našem podjetju,
c)	Repe Antonu za študij na TSŠ — elektro oddelek,
č) Pogačar Dragici za študij na kemijskem odddelku tehniške šole.
Vsem štipendistom se pošlje rezultate testov.
6.	Zavrnjene prošnje za štipendije:
Fras Marjete, Thaler Tanje, Odar Mira, Trpin Jelke, Bar-talanič Aleksandra, Kunšič Franca, Štros Stanka in Cesar Zdravka.
7.	Sprejet je bil osnutek pravilnika o izobraževanju s predlogi višin štipendij in ga daje Svet v 15-dnevno obravnavo kolektivu.
8.	Na podlagi dokazil o polletnem uspehu se kredit za študij lahko spremeni v štipendijo.
9.	V kolikor štipendisti ne bodo poslali rezultatov uspehov, se štipendije ukine.
10.	Z Lesnoindustrijsko šolo Škofja Loka se je dogovoriti o praktičnem pouku in izpitih vajencev. Povezati se je tudi z mentorji.
11.	Prošnje za zaposlitev strojnih tehnikov bodo obravnavale tovarne, ko bo izdelan plan potreb po kadrih strojne stroke.
12.	Program tečaja ozkega profila:
— tehnologija	30	ur
— matematika in nagrajevanje	20	ur
— strojeslovje	10	ur
— HTV, požarna in prometna varnost	25	ur
— praktične vaje na delovnem mestu	18	ur
— delo pod nadzorom mojstrov	20	ur
skupaj	123	ur
13. Obravnavano je bilo priporočilo Občinske zveze sindikatov glede kriterijev pri dodeljevanju štipendij.
Sklepi Sveta za delitev dohodka z dne 10. jan. 1972.
1.	Do 1. marca 1972 Svet obravnava spremembe kategorizacij delovnih mest.
2.	Delovno mesto »tehnični vodja tovarne« se razporedi v XVII. kategorijo, faktor 2,2 na proizvodnjo.
3.	Delovno mesto »gradbenik« se vključi v XIV. kategorijo s faktorjem 1,5 od proizvodnje.
4.	»Vodja konstrukcije« Tovarne Bohinj se grupira v XIV. kategorijo, s faktorjem 1,8 od proizvodnje.
5.	Sprejete so bile spremembe nekaterih pogojev delovnih mest »tehnični vodja tovarne«, »gradbenik«, »vodja pravne in splošne službe«.
Popravek sklepa VI. zasedanja centralnega delavskega sveta
V zapisniku VI. zasedanja centralnega delavskega sveta dne 30. 12. 1971 je normativ proizvodnosti in kritja napačno napisan in se pravilno glasi 776.
Sklepi II. zasedanja DS tovarne Bohinj
Na II. zasedanju DS Tovarne Bohinj, dne 27. 12. 1971, so bili sprejeti naslednji
SKLEPI
1.	Varnostni tehnik podjetja, tovarne in vodja vzdrževanja naj ugotovijo, kaj je ukreniti, da se popravi in izboljša zračna ventilacija pri stiskalnici v oddelku opažnih plošč.
2.	Svet za varstvo pri delu naj uvede v pravilnik za zaščitna sredstva tudi zaščitna sredstva za delavce ISO-SPAN enote in druga nova delovna mesta.
3.	Pred prehodom stiskanja plošč v stiskalnicah na skrajšan čas 12 minut naj se tehnologija dobro preštudira. Študij dela pa naj pripravi tehnologijo za debato na DS tovarne.
4.	žamanje se izdaja samo še do 20. 1. 1972 — za leto 1971.
5.	Glede skladišča goriv je treba stopiti v stik s Petrol, LIP in GG, da bi se mogoče dobila primerna rešitev.
6.	študij dela naj pripravi normo za proizvodnjo ISO-SPAN v januarju.
7.	Potrdilo se je plan proizvodnje za leto 1972, kot je bil obrazložen na zasedanju.
sistem tovarne Bled
Kako ukrepati, da ne bo reklamacij pri opažnih ploščah
Opažne plošče proizvaja podjetje že od leta 1959. Pri tem je razvoj te proizvodnje naredil zelo dinamično, nihajočo pot. Ta pot je bila od začetnih težav, tako v proizvodnji, kot na trgu, pa do renomirane kvalitete.
Sam izdelek opažna plošča izgle na na prvi pogled zelo enostaven. Njegova pot do potrošnika pa ni tako enostavna. Sami pogoji, ki jih mora opažna .plošča zdržati, so zelo težavni. Spremembe toplote, vlage, svetlobe, kemikalij na les, pri čemer mora plošča obdržati svojo obliko, ravnost, velikost in površino.
Poleg tega je pot od prvih opažanj na kvaliteto plošč, ko se te pojavijo na gradbišču, zelo dolga in traja včasih celo pol leta in še več. Reševanje take reklamacije, še posebno razlapljenje, je zelo težko in neprijetno. Še posebno neprijetno je, če se to zgodi na inozemskem tržišču. Posledice take reklamacije so zelo široko obsežne in zelo komplicirane.
Živo mi je še v spominu draga šola, ki jo je podjetje prestalo v letu 1963. Dragocen izpit, ki ga je bilo treba premagati, se mi zdi kot novopečeni voznik avtomobila, ki je prevozil enkrat že 5000 km in je poln zavesti, da se mu sedaj ne more nič zgoditi,
nikoli pridobila. Uvedla se je kontrola lepljenja, oznaka vsake plošče, medfazna kontrola, kontrola kvalitete, dve vrsti kvalitete plošč in podobno. Pod takšnimi pogoji se je naša opažna plošča začela počasi uveljavljati, še posebno na švicarskem trgu. V nekaj letih je pridobila takšen renome, da so v Švici vsi iskali našo ploščo. Tudi cena se je vsako leto dvigala in kljub temu je povpraševanje vedno raslo. Dokaz za to nam je to, da nam je plošča danes zelo interesantna tako devizno kot finančno.
Pred Jeti smo zelo pogosto razpravljali o kritičnosti njene rentabilnosti. Danes plošča rešuje devizno situacijo podjetja, pa tudi dinarsko je na prvem mestu. Zato moramo plošči posvetiti največ pozornosti, .tako s strani proizvodnje, kot s strani plasm ana.
Da je bilo vse to doseženo, se mora priznati proizvodnji, da je dokazala, da zna narediti kvalitetno ploščo za pedantnega švicarskega kupca, ki jo je bil pripravljen drago plačati. Nedvomno je, da ima tu komercialna obdelava trga velike zasluge, saj sta oba jugoslovanska proizvajalca enotno obdelovala trg z enotnimi cenami in enotnim na-
Sestava plošč pred stiskalnico.
ker že vse zna. Podobno je bilo pri proizvodnji opažnih plošč, ko se je mislilo, da se ni potrebno držati predpisane recepture, da ni potrebna kontrola kvalitete.
Ta prevara — karambol je bil zelo težak in drag, bil pa je težak izpit in dragoceno izkustvo za naslednja leta. Težko je bilo pridobiti nazaj trg, ki smo ga izgubili. Zato je bilo potrebno nekaj let težkega plasmana kvalitetnega izdelka po nižjih cenah od ostalih.
Lahko potrdimo, da se je proizvodnja ravno v tem času veliko naučila, kar sicer ne bi bila
stopom proti avstrijski konkurenci. Bilo bi napak, če bi nastopala nepovezano, kakor naši po-hištveniki na nemškem ali ameriškem trgu, ki si podajajo kljuke in konkurirajo s cenami.
Vse .gornje ugotovitve držijo do leta 1970, medtem ko je leto 1971 dalo precej reklamacij in to na kvaliteto, površino, dimenzije plošč, lepljenje in poddbno. Kaj je vzrok temu, da se je kvaliteta naše plošče poslabšala, ali je .pritisk na ceno, ali je konkurenca tako velika? Nekatere reklamacije nam dokazujejo, da sama kvaliteta ni tako brezhibna, čeprav ni edini vzrok rdklamira-
Brušenje opažnih plošč.
nja. Takoj se vprašamo kaj je vzrok nevarnega tveganja. Vzrok je kompleksnega izvora, saj je bilo v tem letu v proizvodnji opažnih plošč toliko spreminjanj, tako v samih premestitvah strojev, kot pri ljudeh. Prešli smo na individualne norme. Stroje se je gnalo v izrabljenem stanju, saj ni bilo časa za popravila. Bilo je niz kadrovskih sprememb. Pritisk na povečane količine je bil velik. Novo nagrajevanje nima nobenega stimulansa na kvaliteto, ampak samo na količine.
Pri vsem tem smo prema'o pazili na kvaliteto, oziroma premalo poslušali opozorila kontrolne službe, ki često ni imela pogojev, da bi svoje delovanje normalno razvila. Kontrolo se je koordiniralo z raznimi proizvodnimi deli, da se ne bi plošče obremenilo s preveliko režijo kontrole.
Menim, da je prihranek na takih delovnih .mestih več škodljiv, kakor pa koristen za podjetje. Ce vzamemo samo to, da je 1 vagon plošč, ki nam ga da kupec v izvozu na razpolago, vreden cca 130.000,00 din, nam je slika jasna. Zato menim, da so taki prihranki za podjetje predragi in bomo morali predhodno iskati štednjo na mnogih drugih območjih predno bomo prišli do kvalitetne kontrole.
Kaj storiti, da se vse to pravočasno odkloni? Ukrepi so že v teku. Kontrolna služba je dala predlog organizacije vhodne, medfazne in končne kontrole. Ta služba se bo ojačala in se
bo od nje zahtevalo večjo odgovornost za kvaliteto izdelka.
V izdelavi je interni kvalitetni predpis, ki bo do konca januarja v uporabi. Ta bo služil za kvalitetno sporazumevanje pri posameznih prevzemih.
Podvzeti so bili takoj ukrepi na strojih, ki ne dajo zahtevane kvalitete.
Kontrola lepljenja se bo še poostrila in spremenila tako, da bo sigurnejša.
Namen vsega pojačanja kontrole je v tem, da za kvaliteto izdelka odgovarjajo kontrolorji, kateri bodo .morali izdelek prevzeti, ali po .posameznih operacijah opozoriti delavce in mojstra na napake, da se pravočasno odklonijo. Zato bo to zelo odgo-
vorno delo, ki je vsakemu članu kolektiva še kako koristno in ki nas bo že v tovarni opozorilo na nekvalitetno delo in izdelke, kateri ne smejo zapustiti podjetja.
Zato apeliram na vsakega člana kolektiva, da na to službo gleda z razumevanjem, kajti samo preko dobro organizirane kontrole kvalitete, bo naš izdelek garantirano kvaliteten na trgu in nam bo lahko ustvarjal renome.
Poleg tega nam je vsem le preko kontrolirano kvalitetnega izdelka na trgu zagarantiran plas-man in s tem vsakemu delo in zaslužek v podjetju.
Karel Maselj, dipl. ing.
Kovanje gradbenih plošč.
Kontrola, kontrola, kontrola... kaj pa
zavest poedinega proizvajalca, ki naj bi imel v mislih, da vsaka storjena napaka, povzročena zaradi nepazljivosti, malomarnosti ali nežnem j a, škodi njemu in podjetju. Vsak bi se moral zavedati, kako odločujoče je posvečati vso pazljivost dobremu izdelku.
Praksa nam preveč očitno kaže, kakšne so posledice, če to zavest zanemarimo. Rezultati so reklamacije, o katerih smo že pisali, da ne govorimo o daleko-sežnih posledicah, ki tam lahko sledijo.
Ne trdim, da je do takega razumevanja lahko pripraviti vsakega zaposlenega, sploh pa ob pomisli, da za to ne bo nihče posebno nagrajen. Idealno bi bilo, da bi si vsak .posameznik, ob zaključku delovnega časa, s ponosom priznal: delal sem brez napake.
Vse dotlej, dokler nam ne bo vsaj delno uspelo vzbuditi te zavesti, nam tudi uvedba vseh mogočih kontrol ne bo pomagala, kvečjemu nam bo zvišala proizvodne .stroške. Danes in v bližnji bodočnosti ob rastoči konkurenci, je kvaliteta bolj važna, kakor kdajkoli prej. Ta kvaliteta pa se mora -dosegati z nižjimi stroški.
Ce se bomo zadovoljili, da izgubimo zaradi izmeta, da izgubimo čas in denar zaradi popravljanja izmeta ali zaradi odpadnega materiala, da izgubimo s pretirano vpeljavo kontrole, da bi ločevali dobre izdelke od slabih, ne bomo mogli govoriti, da proizvajamo dobre izdelke po znosnih cenah.
V kolikor je to zavest možno vzbuditi pri nas je težko presojati; vse preveč se zanašamo na pravice iz delovnih odnosov, prav gotovo pa ni na zadnjem mestu nezainteresiranost.
Zavedati bi se morali, da nimamo pravice zahtevati kvot nekoristnega dela, marveč da ne smemo delati napak.
Kadarkoli v življenju naročamo blago ali usluge, zahtevamo vedno prvovrstno kvaliteto, če jo kot prvovrstno tudi plačamo. Kakor mi, tako tudi drugi.
Ugotovljeni so trije glavni vzroki zakaj nastajajo napake v industriji:
—	neprimerni stroji, orodja ali metoda dela
—	pomankljiva pozornost in nezainteresiranost.
Na prva dva razloga ima delavec bolj malo vpliva, ker je stvar podjetja, da izbere pravilnega
—	nezadostna izobrazba ali pomanjkljivo strokovno znanje delavca, da ga pravilno izobrazi
Plan investicij, ki ga je sprejel CDS LIP Bled na svoji redni seji dne 30. 12. 1971. presega naše finančne sposobnosti, zato bomo morali vložiti vse napore, da si preskrbimo tako devizna, kot dinarska sredstva, odnosno kredite, ki bi nam omogočili realizacijo postavljenih investicijskih nalog. V tem cilju smo si postavili tudi minimalni investicijski program za leto 1972, ki nam omogoča v tovarni Bohinj dokončanje novega objekta in nakup domače in uvozne strojne opreme za proizvodnjo plošč malega formata. V tovarni Bled dograditev novega objekta, dopolnitev opreme in nabavo kompletne lakirne linije. Ta mini-
oz. nauči dela in da mu da na razpolago pravilna sredstva za delo.
Na tretji razlog pa podjetje prav tako lahko delno vpliva s pravilnim nagrajevanjem.
Malo premislimo o tem in se odločimo za sistem NA PRVI MAH DOBRO IN UPORABNO!
maini program zahteva 29,368.610 dinarjev sredstev.
V tej vsoti je vračunana dinarska vrednost DM 1,636.300 in Sfr 97.000. Trenutno ne razpolagamo niti z dinarskimi, niti z deviznimi sredstvi, zato bomo zaprosili banko za kredit in izdajo garancije za naša sredstva, katere predstavlja amortizacija in sredstva poslovnega Sklada, ki jih bomo morali v letu 1972 sprostiti.
Zavlačevanje na področju uvoza opreme pa nam bo povzro a-la obvezna licitacija, ki mora biti objavljena v Uradnem listu SFRJ. Upamo pa, da nam osnovnih terminskih planov ne bo porušila.
Cuznar
Prosti dnevi v letu 1972
Za leto 1972 vam sporočamo dela proste dneve (to so državni prazniki, proste sobote) po mesecih. Izvršena sta bila dva premika in sicer na 28. 4. in 3. 7. z namenom, da se na ta način omogoči enakomernejša proizvodnost.
meseci	prosti dnevi	državni praz.
januar	22. in 29.	1. in 3.
februar	12., 19. in 26.	—
marec	4., 11., 18. in 25.	—
april	28. in 29.	27.
maj	13., 20. in 27.	1. in 2.
junij	3., 10., 17. in 24.	—
julij	3. in 29.	4. in 22.
avgust	5., 12., 19. in 26.	—-
september	9., 16., 23. in 30.	—
oktober	7:, 14., 21. in 28.	.	
november	25.	L, 29. in 30.
december	9., 16., 23. in 30.	—
Investicije v letu 1972
Prispevek nočnega čuvaja
Sem že nekaj let nočni čuvaj na obratu Podnart. Nekateri mislijo, da ta služba ne zasluži večje pozornosti, vendar mislim, da vseeno zahteva priznanje in upoštevanje. Res je, da v vseh teh letih kaj posebnega nisem doživel, k sreči mi dela družbo skovikanje sove, ki ga spremljajo odmevi mojih korakov; teb pa ni malo. Pozoren moram biti na najmanjši šum, kajti nočnih obiskovalcev ne manjka, sploh pa če upoštevam dejstvo, da je obrat samo 50 m oddaljen od proge in železniške postaje.
Zgodilo se je, da je delavec pozabil uro in jo je prišel iskat sredi noči. Biti nočni čuvaj pomeni, da ti je dano vse zaupanje. Odgovarjaš za morebitne olkvare na strojih, ki bi nastale v času, ko je obrat pod tvojim nadzorstvom. Primerilo se je, da sem bil obdolžen nepazljivosti, ker
je bila na začetku delovnega dne ugotovljena okvara pri žagi, vendar se je kasneje izkazalo, da so bili krivci delavci sami, ki so to okvaro prejšnji dan skrbno zamaskirali. Ne vem sicer s kakšnim namenom so to storili, prav gotovo pa to niso zdravi delovni odnosi.
Primožič
Tovariš Primožič!
Veseli nas, da se obračate na uredništvo časopisa z določenimi vprašanji, za katere želite imeti pojasnila. Ker je obrat Podnart v sklopu tovarne Bled, smo nekatera od teh posredovali vodstvu tovarne, odgovore na:
—	zakaj nismo razporejeni na tista delovna mesta, na katera smo se prijavili
—	zakaj faktor 0,4
—	zakaj ni bil sklican kolektivni sestanek v januarju 72, kot
Na kratko se vam predstavlja prototipna delavnica pri tovarni Bled
S sprejetjem nove organizacije našega podjetja, se ie rodila tudi prototipna delavnica, ki zaenkrat obstoja šele pri tovarni Bled, medtem ko ima tovarna Bohinj osnovanje take delavnice planirano v letošnjem letu.
V obstoječi delavnici smo zaposleni trije delavci; kaj pa delamo, si preberite spodaj:
Najbolj pereč problem v naši proizvodnji predstavljajo podboji vrat. Zato posvečamo vso skrb izdelavi novega tipa podboja, kateri bi moral biti površinsko obdelan in prilagojen suhi montaži. Delajo se vzorci dvižnih garažnih vrat, ker so dosedanje premasivne in tudi funkcionalno ne odgovarjajo. Iz odpadkov pri izrezih vrat smo napravili garniture sestavljivih elementov, ki bi lahko služili za opremo stanovanja. Kaj prida nismo napredovali pri oblogah, bilo je le nekaj vzorcev iz letvic in opaža.
Interesantno delo, s katerim smo pričeli, je prav gotovo prototip za montažne hiše, veliko časa pa nam vzamejo priprave in postavitev paviljonov za sejme, ki se vrstijo skoraj skozi vse leto.
Na koncu naj omenim, da bi prototipna delavnica za še boljše izvajanje postavljenih nalog, nujno rabila enoetažno stiskalnico in večje prostore, ker obstoječi, zaradi premajhno-sti, ne ustrezajo.
Žerovc
je bil to vedno običaj na obratu Podnart
pa boste lahko prebrali v naslednji številki »Glasila«.
Strinjamo se z Vami, da so to stvari za reševanje na sestankih kolektiva, nikakor pa ne moremo deliti z Vami mnenja, da delavcem vse spremembe v zvezi z reorganizacijo, novimi delovnimi mesti in osebnimi dohodki, niso bile tolmačene.
Upamo, da niste več tako jezni, kot ste bili pri pisanju pisma. Kar pa zadeva prekomando -pa mislimo, da bo sedanja precej boljša od vojaške.
Uredništvo
Nesreča nikoli ne počiva
Tov. Janez, Milena, Franc, Jože in drugi so pridni delavci v tovarni Bled. Njihovo delo je: nakladanje, izmera, vožnja z viličarjem, itd.
Gotovo so si tudi letos ob pričetku leta zaželeli »srečno in zdravo«, vendar 12. 1. 1972 za Janeza ni bil srečen. S svojim delom so začeli ob 6. uri. Na kamion so naložili nekaj komadov vrat iz glavnega skladišča, doložili pa naj bi še na drugem kraju.
Motor tovornjaka ni imel dobrega vžiga, zato je šofer prosil delavce, da naj avto potisnejo. To jim je uspelo. Kot naročeno pa je v tem trenutku pripeljal viličar in dogovor je bil sklenjen: viličar bo pomagal potisniti kamion, potreben je bil samo še kos lesa.
Še kratek nasvet — Janez opri in drži les na zunanjih robovih vozil (to je bil varnostni ukrep). Vozili sta se premaknili, les je zdrsnil, Janez -pa je omahnil med vozili. Viličar je sicer obstal, vendar zaradi kratke razdalje in poledice, žal prepozno. Delavec je bil teže poškodovan in potrebno je bilo poklicati rešilni avto.
Sestala se je komisija in zaključila z ugotovitvijo, da talk način dela ni varen, niti dovoljen.
Tov. Janezu želimo dobro okrevanje, sodelavcem pa naj bo ta primer v opozorilo, da morajo pri vsakem delu upoštevati varnostna navodila.
S.	Iskra
Je to primeren vhod v tovarno?
Že dolgo tega je, ko je bilo govora, da bi bilo dobro tovarno Bohinj ograditi, urediti samo en dohod, postaviti novo vratarnico, ki bi dostojno prikazala prvi vtis na urejenost tovarne itd., toda od vsega tega zaenkrat še ni nič. Nekoč je bilo vsaj navidezno polno izgledov, da se bo zadeva premaknila iz mrtvega kota, toda ostalo je le pri sklepih samoupravnih organov ali kolegijev, zataknilo pa se je pri izvedbi; namreč zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Kljub težavam glede denarja ne bi smeli oklevati in bi'sprejete sklepe morali realizirati. Vsakomur je bolj ali manj poznano kakšno lego ima naša tovarna, da je izpostavljena prav vsem, ki si jo želijo »ogledati«, zato ni nič čudnega, če pride kdaj pa kdaj do kraje, odvoza materiala brez dovoljenja ipd. Ob tej situaciji to še nekako toleriramo. Lahko pa se zgodi,

da nepoklicani v tovarni zaneti požar, da pride do večjega razbitja ali loma. Kdo bo odgovarjal? Zaposleni prav gotovo ne bodo dobili zaslužka kar čez noč drugje, če pride do najhujšega.
Končno bi se morala rešiti tudi vstopna cesta v tovarno, saj slej ko prej obstoječa ne bo mogla več služiti za javno cesto. Vratarnico bo potrebno prenesti, oz. postaviti novo na drugem kraju tovarne, kjer naj bi bil tudi edini vhod.
Iz naslova in napisanega se morda ne vidi pomembnost rešitve tega, v bistvu pa je to važen činitelj. Na splošno se ugotavlja, da je v tovarni vse premalo narejenega za red in lep izgled tovarne, v kar se lahko prepriča vsak mimoidoči — začne se že pri vratarnici. Ali mora res ta baraka — drvarnica predstavljati glavni vhod v moderno tovarno, ki jo imamo namen v kratkem zgraditi?
jam


Kako vodimo sestanke?
Splošno ugotavljamo, da so sestanki predolgi, da se razhajamo brez zaključkov, da ne imenujemo nosilcev nalog, da ne postavljamo rokov za izvršitev nalog. Kdo je za to odgovoren?
Na sestanku so udeleženci. To so ljudje z različnimi osebnostnimi potezami, interesi, znanjem in zaznavami. Tu je tudi okolje,
Težka tura na Triglav
ki je lahko bolj ali manj prijetno. In vendar niso to glavni vzroki za neuspešnost sestankov.
Odgovornost za uspešnost sestanka nosi vodja sestanka. če pa hoče biti uspešen, mora vedeti, kako se sestanki vodijo.
A.	Bistvena je temeljita priprava za sestanek, ki zajema:
—	jasno precizirano temo in namen sestanka
—	kratek uvod, v katerem je potrebno obrazložiti potrebna dejstva
—	uvodno vprašanje, ki ga postavi vodja, da usmeri diskusijo
B.	Vodja mora obvladati tehniko vodenja diskusije, ki obsega:
—	diskusijo
—	oblikovanje diskusije
—	predlaganje in sprejetje zaključkov.
Opozorila bi predvsem na diskusijo in njeno oblikovanje. Vodja sestanka mora znati postavljati vprašanja. Recepta za to ni. Kot sugestijo navajam sledeče: neposredno vprašanje, posredno vprašanje, vprašanja grupi, povratna vprašanja, če n. pr. diskutanta provocira, tehnika Da ali Ne, itd.
Smisel diskusije je dopustiti konfrontacijo mnenj.
Navedla bi nekaj primerov, ki vplivajo na neuspešnost sestanka:
—	vodja ni pripravljen
—	material za sestanek ni pripravljen
—	uvodna informacija ni jasna ali ne zadošča
—	ni ustrezen sestav udeležencev
—	grupa višjega ranga vpliva na grupo nižjega ranga
—	ni pripravljenosti za odkrito in sproščeno diskusijo
—	ni primeren čas in okolje
—	sklepi niso definirani
—	niso določeni nosilci in roki za izvršitev nalog.
Uspešnost sestanka merimo s tem, ali je dosožen namen, ki ga je vodja določil na začetku sestanka. Zelo pomembno je tudi, da sestanek konča v času, ki ga ■ je vodja predvidel, da ima vodja do udeležencev pravilen odnos in spoštovanje. A. Ličen
Kaj bi moral vedeti vsak član kolektiva
Ogenj ima v svojem razdiralnem delovanju dva važna faktorja, in sicer:	nepričakovan
pojav požara in hitrost širjenja. Zaradi tega je nujno, da s pravočasnimi ukrepi onemogočimo njegov pojav, da s hitro intervencijo preprečimo razširitev in pogasimo požar. Če hočemo požar uspešno likvidirati, mora imeti gasilec ali posamezni član kolektiva dovolj tehničnega znanja, da bi obvladal nastalo situacijo, ki ne more biti nikjer V naprej predvidena.
Intenzivno proučevanje lastnega požarnega okoliša je predpogoj za uspešno obrambo proti požarom. Vsak gasilec, član kolektiva, posebno pa še poklicni
strojevanju v tovarni in organizacijo gasilske službe. Vsak mora biti seznanjen glede sistema zvez za primer požara, t. j. način hitrega obveščanja. Vsaka dobro organizirana gasilska enota mora imeti izobešen na vidnem mestu načrt požarnega okoliša iz katerega je razvidno to kar je najvažnejše za gasilsko službo.
Gasilec mora imeti dovolj praktičnega znanja, ko dela v pogojih, ko mora na ogroženih mestih največkrat sam odločati o ukrepih, ki so za nadaljnji razvoj požara ali reševanj bistvenega pomena. Gasilci so imeli vedno te vrline in jih je treba gojiti še nadalje. Še posebno v današnjih prilikah industrij ske-

gasilci v tovarni morajo poznati vse podrobnosti o vodnih zaznamkih, tako glede hidrantov in o prvem odvzemališču vode za motorno brizgalno v letnem, kakor tudi v zimskem času, poznati mora vse zgradbe in kje se v njih nahajajo aparati za gašenje in kako se v primeru požara z njim rokuje. Vedeti morajo, kje so vgrajene trafo postaje, kje so vskladiščene hitro vnetljive stvari itd. Gasilci v lesni industriji morajo biti seznanjeni do podrobnosti o po-
ga razvoja in nevarnosti tehnoloških procesov.
Gasilec mora imeti tudi dovolj znanja iz fizike in kemije, vedeti mora kako so izdelane konstrukcije zgradb, da bi se znašel, v katerih pogojih sc lahko ogenj prenese v sosednje prostore in kateri deli zgradbe in konstrukcije so znani kot najbolj nevarni za razširitev. Poleg tega vsega mora gasilec, kakor ostali zaposleni v tovarni, vedeti še marsikaj, kar se tiče tehnike gašenja požarov.
Mizarska delavnica v tovarni Bohinj ...
Stiska s prostorom
Vsak po svoje rešuje pomanjkanje prostora, zato so se bohinjski mizarji preselili s strojem na sveži zrak. Delavce montaže
vrat v tovarni Bled tolaži upanje na nove večje prostore, zato še kar potrpežljivo prenašajo prostorno stisko.
... in montaža vrat v tovarni Bled.
Kako bo s toplimi obroki
v tovarni Bled
Delavci na delovnem mestu zaradi trošenja moči potrebujejo čas in kalorije za obnavljanje teh. V času počitka mora zaužiti hrano v določeni obliki in količini. V tovarnah je to organizirano v obliki toplih obrokov, ki se pripravljajo v tovarniških kuhinjah in bolj ali manj posrečeno izbrani pestrosti, okusnosti in količini kalorij.
Pogoji za možnost kuhanja v tovarnah so različni. Navadno je treba kuhinje in jedilnice dograjevati, ker ob izgradnji niso bile predvidene. Pozablja se na razši. ritev proizvodnje in s tem večje število zaposlenih. Kuhinje in jedilnice so tako kmalu prej majhne. Nekje kuhajo samo določeno vrsto obrokov, drugod to popestrijo še s hladnimi malicami v obliki konzerviranih ribic, salame in podobno. Za delavce, ki so samci in oddaljeni od doma, bi bilo zelo dobrodošlo tudi kosilo po delu in popoldanski obrok kot večerja.
Važno je proučiti strukturo zaposlenih, na osnovi potreb pa, kakšni naj bodo obroki, kje, kdaj in po kakšni ceni? V tovarni Bled se pristopa k rešitvi tega problema z angažiranostjo zunanjih gostišč, ki naj bi kuhala za zaposlene. S tem bi bil sicer rešen problem kuhanja, odprto pa imamo še vedno vprašanje jedilnice. Ta ne bi smela biti preveč oddaljena, če pa bi jo zgradili v tovarni, potem bi lahko rezervirali še prostor za kuhinjo v istem prostoru, kajti obroki, pripeljani od zunaj, bi bili verjetno občutno dražji, da o kvaliteti niti ne govorimo.
Misel, da bi kuhinja obratovala tudi ob sobotah in nedeljah, ko bi zaposleni lahko prišli na kosilo, tudi ni iz trte'zvita m velja o njej razmisliti. Nekateri delavci so navajeni tudi na jutranji obrok, čeprav le v obliki čaja, ali kave.
Izmed vseh možnosti bo treba ugotoviti, s katero delavcu nudimo najugodnejše pogoje za prehrano, kajti s tem bomo zagotovili dobro počutje na delovnem mestu.	Tand
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
Zgodovina razvoja podjetja
Pod tem naslovom nameravamo v nekaj nadaljevanjih objaviti kratko zgodovino o nastanku, razvoju in delu podjetja. Podatki so posneti po elaboratu »Zgodovinski razvoj lesne industrije«, ki ga je za podjetje zbral in sestavil iz raznih virov tov. Komar Anton iz Boh. Bistrice in iz podatkov razvoja podjetja, ki jih je zbral in sestavil tov. Anton Sedlar.
Da bi bila ta slika nekoliko bolj popolna je nujno, da z opisom posežemo nazaj v prvezačetke mehanske obdelave lesa, t. j. v dobo, ko so se pojavile v svetu prve žage, ki so bile na vodni pogon in prvi začetki lesne industrije na našem območju.
Prvi začetki žagarske industrije izvirajo iz 14. stoletja. Za takrat je dokazan začetek tako imenovanih žagnih mlinov, v katerih se je okrogel les razžagal v trame, deske, letve, medtem ko so do te dobe to delo opravljali le ročno. Take žage se prvič
omenjajo leta 1337 v Augsburgu, leta 1427 v Bratislavi, leta 1490 v Erfurtu, leta 1555 v Lyonu in prvič v 6. stoletju tudi na Norveškem in v Avstriji. Tudi žage venecijan-ke se omenjajo prvič v 16. stoletju in iz tega sledi, da niso bili Benečani prvi, ki
so gradili žage. Benečani so širili gradnjo žag predvsem v alpskih deželah, v bližini pristanišč in na Jadranu.
Osnovni žagarski stroji so bili leseni vse do druge polovice 19. stoletja, ko je takrat zelo primitivna žagarska predelava dosegla velik napredek. Pojavili so se prvi polno-jarmeniki iz železa oz. strojne litine in tudi drugi stroji za lesno predelavo. S takimi stroji so bile opremljene le večje žage, ki so delale za svetovno trgovino, medtem ko so v gorskih in oddaljenejših krajih ostale še naprej venecijanke, ki so se obdržale v rabi še do današnjih dni in to za pokrivanje domačih potreb po žagarskem lesu.
Po namenu proizvodnje so se žage delile v glavnem v štiri skupine in sicer:
—	žaganje določenih sortimentov za določen čas
—	žaganje za potrebe neke industrije, ki so obstojale toliko časa, dokler so bile tej industriji potrebne
—	žaganje za domačo in svetovno trgovino
—	žaganje lesa iz prekomorskih dežel.
Toliko za uvod v prve začetke žagarstva
v svetu.
Naše območje prostorsko obsega dve občini, t. j. območje radovljiške in jeseniške občine ali tako imenovano Triglavsko gozdno gospodarsko območje na kateter gospodari z gozdovi Gozdno gospodarstvo Bled.
Nekdanji politični okraj Radovljica je skoraj natanko istoveten s sedanjim območjem obeh občin, zato tudi podatki takratne Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani iz leta 1875 ustrezajo našemu sedanjemu območju. Po teh podatkih je bilo pri tej zbornici takrat prijavljeno:
—	na območju sedanje občine Jesenice 11 vodnih žag s skupno 11 jarmi s po enim žganim listom in skupno vodno pogonsko močjo 34 KM;
—	na območju sedanje občine Radovljica 30 vodnih žag s skupno 30 jarmi in skupno vodno pogonsko močjo 118 KM.
Leta 1875 je bilo na našem območju torej skupno 41 žag z 41 jarmi s po enim žag-nim listom in skupno pogonsko močjo 152 KM. Po podatkih iz takratne avstrijske statistike Ministrstva'za Kmetijstvo je bilo na našem območju:
Leto	Parne žage	1 Vodne žage	Polno- jarm.	Beneški jarmi	Trač. žage
1885	—	41	—	51		
1890	—	44	—	56	—
1895	—	50	1	62	—
1900	—	75	2	71	1
1905	—	82	3	80	2
1910	2	80	15	80	1
V letu 1910 sta parni žagi prvič imenovani z imenom in sicer ena na Bohinjski Beli, ki je verjetno nastala ob gradnji železnice in druga v Ratečah. Med predelovalnimi obrati je za ta okraj omenjena od leta 1905 le proizvodnja lesne volne v Ratečah.
Iz prejšnjih podatkov za vodne žage še vedno ni točno razvidno koliko jih je bilo, ker so v podatkih zajete samo tiste, ki so obratovale celo leto in delale preko svojih potreb. Nekatere venecijanke so delale izključno za lastne potrebe, druge, ki niso bile na stalni vodi, pa samo spomladi in jeseni, ko je bilo dovolj vode. Nad temi veneči j ankami ni nihče vodil evidence, ker niso bile obdavčene. Obdavčena žaga je morala biti na stalni vodi in oddajati za tržišče, t. j. preko lastne potrebe.
Iz dokumentacije lahko ugotovimo samo to, da so bile pri nas vodne žage z enim ali dvema žagnima listoma do leta 1895 zastopane na celotnem območju sedanjega LIP-a, odnosno tedanjega političnega okraja Radovljica.
(se nadaljuje)
Smučarji
tovarne Bohinj najboljši
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIII
ČE JE BRODOLOMEC LIPOVEC
Sindikalna podružnica v tovar-Bohinj je v soboto, 29. 1. 1972, priredila v Bohinjski Bistrici prvenstvo LIP Bled v veleslalomu in tekih. Kljub težkim pogojem, zapadlo je namreč veliko novega snega, se je organizator potrudil in pripravil dobre proge za veleslalom in teke. Tudi tokrat so bili skoraj v vseh disciplinah najboljši domačini, člani kolektiva tovarne Bohinj, ki so letos tretjič zapovrstjo osvojili prehodni pokal kot najboljša ekipa. Pokal so sprejeli v svojo vitrino, saj so ga osvojili v trajno last. Tekmovanje postaja množično, saj se ga je letos udeležilo preko 70 smučarjev.
Rezultati:
Teki — ženske J km (5):
2. Lap (Uprava)	293
3. Malej (Bohinj)	29.4
4. Pintar (Bohinj)	29.5
ML člani (27):	
1. Rabič (Bled)	25.0
2. Pogačnik (Uprava)	25.1
3. Kočevar (Bohinj)	25.2
4. Pikon (Bohinj)	25.4
5. Cerkovnik (Bohinj)	25.9
6. Štros (Bohinj)	25.9
7. Repinc (Bohinj)	26.0
8. Repe (Uprava)	26.1
9. Rabič (Bohinj)	26.4
10. Kuščar (Bohinj)	26.8
1. Pristov (Bled)	6.15
2. Terzič (Bohinj)	6.41
3. Kunšič (Bled)	6.56
St. člani 3 km (4):	
1. Pintar (Bohinj)	5.26
2. Repinc (Bohinj)	5.40
3. Mežan (Uprava)	6.35
4. Podlipnik (Bohinj)	7.50
Ml. člani 6 km (6):	
1. Kopavnik (Bled)	10.30
2. Koren (Bled)	11.15
3. Plahutnik (Bled)	11.29
4. Vojvoda (Bohinj)	12.08
VSL — ženske (9):	
1. Hodnik (Bohinj)	30.0
2. Ličan (Uprava)	32.2
3. Veber (Bohinj)	32.3
4. Cerkovnik (Uprava)	33.7
St. člani (8):	
1. Repinc (Bohinj)	27.9
Prehodni pokal ekipno ženske teki: 1. tovarna Bled VSL: 1. tovarna Bohinj Prehodni pokal ekipno moški: teki: 1. tovarna Bohinj VSL: 1. tovarna Bohinj Prehodni pokal ekipno ženske teki in VSL: 1. tovarna Bohinj Prehodni pokal ekipno moški teki in VSL: 1. tovarna Bohinj EKIPNI PREHODNI POKAL:
1.	Tovarna Bohinj	497,5 točk
2.	Tovarna Bled	205,2 točk
3.	Uprava podjetja	178,6 točk
Zaključek prireditve so imeli
udeleženci v Hotelu Mladinski dom v Bohinju, kjer so najboljši tekmovalci in ekipe prejeli praktična darila in spominske pokale. Nato pa se je pisana druščina po dobrem kosilu in pristni kapljici razgovorila in zabava je trajala še pozno v noč. Na koncu pa so si vsi rekli: Nasvidenje na prihodnjih tekmah na Bledu.
ŽJ
Memorial Marjana Jakopiča
V spomin na našega sodelavca in odličnega športnika, pokojnega Marjana Jakopiča, je bilo 30. decembra 1971 zvečer, pod pokroviteljstvom našega podjetja, nočno tekmovanje v smučarskih tekih na Dolgem brdu v Zg. Gorjah. Tekmovanja so se, poleg skoraj vseh najboljših smučarjev tekačev Slovenije, udeležili tudi odlični mladinci iz Avstrije. Organizacijo tekmovanja je prevzel TVD Partizan iz Gori j, ki je organiziral tudi vsa predhodna in je bilo to že četrto.
Proga je bila dolga cca 2 km in razsvetljena z baklami, kar daje poseben čar tekmovanju. Mlajši mladinci so tekli dva, starejši tri in člani štiri kroge. Rezultati: mlajši mladinci:
Hagner Gregor, Avstrija (18:34,5) Koreimann Arnold, Av. (18:38,4) Lotrič Jože,
»Triglav« Kranj	(19:22,2)
Poklukar Vinko, Gorje (19:37,0) Rak Franci, SK Ihan (19:43,0) starejši mladinci:
Reberšak Janez,
»Triglav« Kranj	(27:03,8)
Schorn Gotgrild, Avstr. (27:40,2) Šolar Jože,
»Triglav« Kranj	(28:13,1)
Jonach Rudi, Avstrija (29:19,3) Frčej Janko, TVD Gorje (31:20,0) mlajši člani:
Gortner Jože, JLA (36:53,5) Burgar Marjan, SK Ra. (39:34,0) Mohorič Franc,
»Triglav« Kranj	(40:55,6)
Kemperle Filip, Alples (41:00,0) Ložar Mato, TVD Dol (41:34,5)
člani:
Kalan Filip, TVD Gorje (32:57,6) Dornik Pavel, TVD Gor. (33:03,0) Kobilica Pavel,
TVD Gorje	(34:37,0)
Jelenc Maks,
»Triglav« Kranj	(35:01,9)
Gorjanc Janez,
»Triglav« Kranj	(35:55,0)
Tekmovanje je bilo zaključeno z željo, da se v prihodnjem letu zopet srečamo na tem zanimivem tekmovanju.
Repe
Marjan Jakopič
Naše podjetje pokrovitelj FIS »A« tekmovanja v Bohinju
Bohinj je vsako leto organizator velikega mednarodnega FIS »A« tekmovanja v smučarskih tekih. Letos so priredili tekmovanje že 18-tič po vrsti. Patronat nad to prireditvijo, ki je bila 5—7. januarja letos, je prevzelo naše podjetje LIP Bled, kar si lahko vsi člani kolektiva štejemo v veliko čast.
Da je prireditev tudi letos dobro uspela, je bilo pričakovati le vnaprej, saj so organizatorji te velike prireditve člani našega podjetja in so s svojimi izkušnjami in sposobnostmi, pod vodstvom predsednika organizacijskega komiteja Franca Men-
cingerja, kar najbolj v redu spravili še to tekmovanje pod streho.
Na tekmovanju je bilo preko 100 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Madžarske, Bolgarije, ZRN, SZ, Poljske, ČSSR, Španije in Jugoslavije.
Na zaključku tekmovanja je vse navzoče pozdravil predstavnik pokrovitelja, tovariš direktor Cuznar Franci in najboljšemu smučarju prireditve, zmagovalcu Demel Waltru, podelil poseben pokal v imenu pokrovitelja tekmovanja.
ŽJ
»Kaj, da se ne izplača delati zabojev?«
Potem pa počakajte, da naredim kalkulacijo, kako se bodo kratice obnesle za izdelavo gradbenih plošč.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Naše žene
Stoletja naše častite žene
brez kakršnih koli pravic so bile.
Mož je bil glava
mož je bil vse — le njim so
do kraja pokorne bile.
Bog varuj, da bi žena čez plot poskočila še manj, da bi sama v štariji ga pila.
To so bli časi za moški ta stan zdaj dolgo že časa v pozabo je
dan.
Ko polne so žene pravice dobile tak hitro so dedcem na prste stopile.
Kar hitro so v službo hoditi začele, da svoje bi denarce v žepih imele.
Ne bomo več mož denarca
prosile
same si bomo »penzjon« zaslužile.
Zdaj kuhamo dedci se previjat’ učimo če ne jih pa z metlo po puklu dobimo.
Pomivat’ in biksat’ nič več ni
težko
smo v usodo se vdali drugače ni šlo.
TOGO
Za dobro voljo
PRIJATELJ — PRIJATELJU
Stojita — sicer dobra prijatelja za točilno mizo. Pa pravi Miha Franceljnu: »Poglej se, kakšen si: Zanikern, pomečkan, zapit. Veš kaj, takole pa ne bo šlo — saj se že treseš, komaj se na nogah držiš, ravno zdaj boš padel!«
Francelj pa Mihu: »Ti si pa dinar.«
PRI ZDRAVNIKU
Lepo dekle gre k zdravniku zaradi bolečine v ušesu. Priletni zdravnik jo nekaj časa ogleduje od nog do glave in opazi okrasek (rožico) na pasu.
Zdravnik: »O kako lepo rožico imate!«
Bolnica: »Ali naj ušesa na zadnjico pripnem, da me boste končno začeli zdraviti?«
KRONIKA
	STANJE ZAPOSLENIH	KO-
Samorastniki	NEC JANUARJA 1972	344
	Tovarna Bohinj	
Smo dobrega atka	Tovarna Bled	340
k hiši dobili —	Uprava	73
uspehov, podvigov	Skupaj	75 '
se z njim veselili. Preobrnil na glavo	Vajenci	+ 27
ves hišni je red —	Poročil se je:	
naj prvo pri Delavskem	GABRŠČEK Andrej	
svetu začet.	Rodila se je:	
Bil ves zastarel je plačilni sistem —	DOBRINJANIN Mariji — deklica	
po grupah je od ena do dvajset začel.
Sem nadal se
takšno naj geslo bi b’lo —
kar boš ustvaril
naj plačilo ti bo.
Razumem, da vsem se
ustreči ne da,
kar spraviš v žep —
se ven več ne da.
Smo raj tali vse skup naj se malo uteče lahko se zgodi, da nam atek uteče.
Glej šmenta naenkrat je slišati b’lo, da atek jo Oleg pobrisal že bo.
Spet znašli smo tam se kakor že prej —
Oh reši nas Franček kakor doslej.
Člani uredniškega odbora:
Mencinger Franc, glavni
urednik
Jeglič Silva, tehnični urednik
Banko Štefan, Žitnik Janez, Blažič Henrik, Tro-jar Andrej
Rana ura, zlata ura
Nekega dne sem se zbudil preje kot je treba. V službo grem navadno dvajset minut pred šesto uro, vstanem pa pet minut pred pol šesto uro. Ta dan sem se zbudil že ob petih. Pomislite koliko časa še do vstajanja — to vam je pravo razkošje. Prisluhnil sem naravi (s tem ni rečeno, da sem spal na prostem) o ne, to pa spet ne. Kako pa narava diha se je pa. vseeno slišalo. Ne preveč rahel dež je namreč svežil ovenelo zelenje in — zaveso v sobi. Se vam ni to še pripetilo? Meni se je. Zid v sohi je imel že kar zajeten madež od zavese pa je kapljalo: tok. tok, tok — udarjalo je po živcih kot kladivce po strunah vibrafona. Poskusil sem šteti in »glej ga zlomka«, kar uiema-lo se je. Kavliica za vsak tik-tak ure budilke. Prav dolgo pa to ni šlo, verjemite mi — mrknil sem ali kako bi se temu reklo, ko nisi buden, niti ne spiš ■— tam nekje v sredini. Kar naenkrat me je nekaj vrglo kvišku in živec, ki ie usmerjen na to, da me opozori na uro ie bil ta hip v pogonu. Buljil sem v kazalce ure kot tele v nova vrata. Mali kazalec me sploh ni zanimaI, ipeldki pa je plesal zdaj sem. zdai tja. dokler se ni ustavil natanko na pet minut čez pol šestih. Pri vsta-janiu sem prevrnil nočno svetilko in stolček pred psiho. Hlače gori — oblekel sem jih kar na pidžamo. Hlače doli. spodniice gori, maiico gori — no in je šlo. Brž na hodnik, tam so čevlji, zaletel sem se v omaro, da sva oba zaiečala. Pozabil sem nogavice v sobi. Snet v sobo. To pot sem vključil šele živec ki reagira na ženine pripombe. Komandirala je, kot kak novo pečeni maturant na vojni akademiji. Takole nekako: sraica in rekele je zgoraj v kuhinji...
Zdrvel sem (bil sem že v nogavicah in čevljih) po stopnicah navzgor. Mimogrede sem še ujel: rekele je v dnevni sobi. To pot sem imel srečo. Namreč dnevna soba in kuhinja sta v istem prostoru. Na srečo je bil tudi ključ v vratih. Zopet navzdol, mimogrede sem sprejemal na drugi vključeni živec: na »kohar-ju« je mleko ga pogrej, kruh je v omari, keksi so na mizi. glej. da ne greš brez zajtrka v službo.
O sveta Genove!a —’»cenk«. izključil sem. Hitim zapirati omaro na hodniku, pri tem priprem plašč in pri naporu, da ga rešim je začel delovati drugi živec in ravno še sem ujel besedo — zdravnik. Neznansko hitro sem zdrvel po stopnicah navzgor. Pozabil sem aktovko, kjer imam zdravstveno izkaznico. K zobozdravniku moram. Skozi priprta vrata spalnice se je spet zaslišalo: glej da ne ... Zaprl sem vrata s tako naglico, da je nadalievanje ostalo kar na drugi strani.
Ko sem drvel po stopnicah navzdol sem mimogrede pogledal na uro — tričetrt na šest. Hitro skozi vežna vrata in — obstal sem kot od strela zadet. Zdramil sem se šele, ko so me vrata vsekala po zadnjici. Lilo je kot iz škafa.
Tand
Dopisujte v Glasilo!
TOGO