-    200    -
Listje in cvetje
Iz  zaklada  naših  pregovorov.
31. Obljuba se zadolžuje (dela dolgove).
NajvcCji dar božji je — rssnica. Na zemlji je nicd vsemi stvarmi edini človek prejel to prednost, da more spoznavati resnico. Kcr pa nui )c ljubi Bog dal neprecenljivo zmož-nost za resmco, mu daje tudi dovelj prilike. da jo niore spoznavati. Mnogo resntc spozna Že po natorni poti, drugih mu je Bog sam razodel. tzteganastane njegovanaftcpšaprednost in najvišja dolžnost: da veruje.
A dmg^a dolžnost, ki nftin jo naklada resiiica, je pa v tem, da smo sami vedno inpovsod resnični ter se vestno in zvesto ogibljemo laži, hlimbe in hinavžeine. O navadni laži snio že povorili, ko smo raztagjili pregovor: BLaŽ inia kratke nofe." Tu nani je pa pojasnitj še ono imenitno dolžnost, ki nam jo naklada resniCnost z ozirom na prihodnost, kadar kaj obljubirao ali zapretjmo.
Ako kdo že takrat, kadnr kaj obeta, misli, da ne bo izpolnil te svoje obljube, je taka obljuba naravnost laž. Tak Človek pa, ki \s v trenotku svoje obljube iniel miseJ, da jo bode izpolnil, pa se potlej premisli in je noče izpolniti, je nezvest ter enalco nepošten kakor lažnik. PregreSi se tem bolj, čim veCja Škoda izhaja bližnjiku iz njegove nezvestobe, vsled npreloHii/ene" obljube.
Pomni torej, mlacli Citatelj, resnobno pravilo za vse življenje: kolikorkral kaj obljnbiS, podpigeš takorekoC zadolžuico onemu, kateremu si obljubil. Torejjetvoja sveta dolžnost, da izpolniš, kar si obljubil. Izjcma bi blla seveda takrat, ako je kdo obljubilali zapretit kaj sla-bega; slabe alf greSne obljube seveda ne sme izpolnid, ker tu bi bila izpolnitev nov greh.
Prcgovor nas torej uLj, da je obljube smatrati kakor dolgove. Kdor dela dolgove s tem namenom, da jih ne bo vrnil, je goljuf, nič boljši od tatu ali roparja; njetnu je pa podoben vsakdo, ki obeta, česar ne rnisli storiti. Nikar torej ne obetaj lahkomiselno; kar pa si obljubil, i^polni, kakor hitro moreš. Ako ne moreg izpolniti obljube, opravici se o pravem časti. Lc tisti, ki se nikoli ne laže in vselej zvesto izpolni, kar je obljubil, je v Ksnici — moi-bjseda!
VpraŠanja in odgovori.
10. Zakaj je na podobah sv. Martina večkrat naslikana tudi goska ?
V starodavnih časih (od 5. in 6. stoletja dalje) je bila navada, da so kristjani pričenjali adventni tas ie o sv. Martimi Torej je bil dan sv. Martina, zadnji dan pred adventnim postom, enakega pomena kflkor zdaj zadnji dan pred Stiridesetdanskim postotn. Priti j'e moralo kaj boljSega na mizo, v mnogili krajift pečene gosi, ki so o tem času posebno tolste. Tudi so po vefi krajih okoli sv. Martina oddajali gosi kot neko desetino ali darila cerkvam, samostanom i. t. d. Saj po nekaterih krajili §e zdaj otroci dobivajo enakn darila kaUor o sv. Nikofajn.
ReSitev zastavice v št. 10. Trst.
Prav 8D ugvnMI: Furtanf Pepina, Štefanlta (n Romana v llirski Bisiriei; Fatur Ivan, SUvko in Krlslfna, ueenci na Rakeku; Savnik Anlta, učenka IV. mreda v Kraniu; Tnrenik Neža In Florlian pri $v. Florljanu (pri Rogaicuj; Kočar Ana in MaCck Ivana, uCenki nri Svctem I-enanu (prl LJnhljsof); PotLiCuik Mijo v GornjrRadBoni; Smoilč \fnrica, uL«n!ca IV. razreda v postojni; MegHč K073 na Vranskem.
Prošnja upravniŠtva. Ker se leto bliža že koncu, pa še niitiamo vse naročnine, prosimo vse orie p. n. naroC-nike, kateri ša niso poravnali naročnine, naj blagovoiijo storiti to v kratkem. — Tudi do-poslane (cnjižice, ^Nedolžnim srcem" se še nekateri niso sponmili; prosimo ]ih torej še posubaj, naj biagovolijo iiarofinini pridejati se l K 30 v.
,,Vrtcc" izhaja I. Čni vsacegfl meseca !n sioji s prilogo vred za vse lcio 5 K 20 li, za pol leta 2 K 60 b — UrednKtvo ln uptivniitvosv. Pcua ccsta *t. 76, v L j u b I i a n i.
Izdajc društvj ,,PripravnlikI dom". — Urejujc Ant. KrliC. — Tlska Kalotlška Tiskarna v Ljubtjanl.