Murska Sobota, 2. marca 1989 • Leto XII • Št. 8 • Cena 2200 din
— Kakšna je pomurska kovinska predelava?
— Pri naših izseljencih v Avstraliji.
Boj proti raku je dolžnost nas vseh
Naš način življenja vpliva na vse pogostejše pojavljanje določenih bolezni, tudi raka. Sem štejemo naše življenjske navade, razvade, predvsem v prehranjevanju, onesnaženo okolje, odnose med ljudmi in osebno odgovornost za lastno zdravje. Vsi sodelujemo pri oblikovanju lastnega zdravja s svojim odnosom do življenja, ž občutji, prepričanji in tudi s konkretnimi dnevnimi aktivnostmi.
Pa si oglejmo, kaj menijo strokovnjaki o vplivu naše hrane in načinu prehranjevanja na zdravje in nastanek raka. Z zdravo hrano in s pravilnim prehranjevanjem lahko za tretjino zmanjšamo žbo-levanje za rakom prebavi! (širokega črevesa, želodca, trebušne slinavke in jeter), seči! in spolnih organov (sečni mehur, prostata, jajčniki, maternica in dojke), pljuč in levkemije.
Zdravje ogroža premastna, preveč kalorična, preslana, preveč začinjena, slabo pripravljena preveč pečena, onesnažena, postana ter hrana brez dovoljšnjih količin vitaminov C in A. Tudi zaščitna sredstva rastlin lahko vplivajo na pojavljanje raka. Alkohol znižuje odpornost organizma in s tem vpliva na nastanek raka. Zato strokovnjaki svetujejo:
— Izogibajmo se debelosti. Ta vpliva na nastanek raka dojke, maternice, širokega črevesa, posebno če normalno telesno težo prekoračimo za štirideset in več odstotkov.
— Pretirano mastna hrana vpliva na nastanek raka širokega črevesa, prostate in dojke. Priporočajo uporabo olja.
— Živila bogata z vitaminom A. preprečujejo nastanek raka v grlu, na pljučih, požiralniku. Živila. bogata z vitaminom C, pa preprečujejo nastanek raka na požiralniku in želodcu.
— Povrtnina, kot so zelje, ohrovt, cvetača, repa, zmanjšujejo nastanek raka na prebavilih in dihalih.
— Živila, bogata s celulozo (organska spojina rastlinskih celičnih sten), preprečujejo nastanek raka na širokem črevesu.
— Uživajmo čim manjše količine alkohola.
— Čezmerno pitje alkohola, spremljano s kajenjem, pospešuje nastanek raka ustne votline, grla, požiralnika, jeter, trebušne slinavke in dojke.
— Uživajmo čim manj prekajenega mesa, ki povečuje nastanek raka požiralnika in želodca.
— Sicer pa naj vsebuje naša hrana dovoljene količine beljakovin živalskega izvora, raznovrstnih povrtnin, zelenjave in sadja.* Naš boj proti raku bo uspešen le, če bomo sodelovali vsi!
Mg. dr. Štefan GRUŠKOVNJAK
NAGRAJUJEMO!
 Mercator - Univerza ' LENDAVA
NAGRAJUJE NAROČNIKE
VESTNIKA!
Razen koles in mopedov prodaja Mercator-Univer-zal Lendava v svojih poslovnih enotah na obročno odplačilo tudi: pohištvo, belo tehniko, akustiko, tekstil, radiatorje, peči na trdo gorivo ...
KMALU BO TUDI POMLAD IN ŽE*SK°ČnAROČN|’ KI GA BOMO POKLONILI ENEMU OD NAROČNI-
KOV, BO DOBRODOŠLO!
ČIMPREJ POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA. MORDA BO ŽREB IZBRAL PRAV
VAS?
ODMEV KOSOVSKIH DOGODKOV V POMURJU
Konec »izrednega« |
stanja v Platani
Vse kaže, da bo po dveh letih »prisilnih uprav« v delovni organizaciji Platana kmalu spet normalno stanje. To pomeni, da si bodo izvolili delavski svet in druge samoupravne organe ter začeli poslovati kot samostojno podjetje v okviru Slovenijalesa.
Iz poslovnega poročila za lansko leto, ki ga je v torek obravnaval tudi soboški izvršni svet, namreč izhaja, da so v Platani uspeli odpraviti izgubo pri tekočem poslovanju, da imajo nove proizvodne programe, ki pomenijo razvoj, in da so se uspeli poslovno-tehnično povezati s tovarno pohištva Stol Kamnik, kar je prav tako ugodno dejstvo. Poleg tega so poravnali vse obveznosti, ki so jih imeli do ameriškega kupca zaradi reklamacij pri izvozu pisarniškega pohištva piramida, in si pridobili več novih kupcev.
Potemtakem se je splačalo vztrajati pri ohranitvi Platane, so ugotovili člani izvršnega sveta in sprejeli tudi predlog sklepa (potrditi ga morajo zbori občinske skupščine) o ukinitvi družbenega varstva. Pomoč pa bo ta 170-članski kolektiv vsekakor še potreboval, kajti vsi problemi še niso odpravljeni. Med drugim imajo zaradi starih grehov izgubo (okrog 268,5 milijona dinarjev), grozi jim plačilo visokih obresti (skoraj 2 milijardi dinarjev), okrog 80 odstotkov opreme je odpisane, kadrovsko so še vedno prešibki (predvsem finančna služba in strokovni kader v proizvodnji), imajo prenizke osebne dohodke, preveč delavcev je v bolniškem sta-ležu (dnevno okrog 17) idr.
Pozitivni premiki pa so vseeno spodbudni.
Jože Graj
Človeška solidarnost z rudarji
Osemdnevno agonijo kosovskih rudarjev so z veliko zaskrbljenostjo spremljali tudi delovni ljudje in občani Pomurja. Strinjali so se, da je treba z modrostjo in precejšnjo mero strpnosti poiskati ustrezne rešitve. V tem smislu so tudi podprli stališče predsedstva CK ZKS, da je politično nesprejemljivo, neodgovorno in nehumano, ker ni bil takoj organiziran pogovor z rudarji. Na to so opozorili tudi na razširjeni seji sekretariata MS ZKS za Pomurje, od koder so poslali brzojavko predsedstvu CK ZKS. V njej so zapisali, da so pogrešali ustrezen odziv vodstev ZKJ, Srbije in Kosova na pozive rudarjev. Pri tem gre za odnos do sočloveka, še posebej, ker so rudarji s pozivom vodstvom ZK izrazili svoje zaupanje v to organizacijo. Dogajanja pa nedvomno dokazujejo, da nakopičenih problemov ni mogoče reševati s silo na ulici, niti z vsiljenimi kadrovskimi spremembami, še manj pa brez enakopravne udeležbe predstavnikov vseh narodov in narodnosti na Kosovu.
Ob sedanjem dramatičnem položaju v SAP Kosovo niso ostali ravnodušni tudi delavci in sindikalne organizacije v Pomurju. Menijo, da je treba dvigniti glas v imenu obrambe človeških življenj, v imenu dostojanstva delavskega razreda in sindikalne solidarnosti. Delovni ljudje in občani Pomurja so v teh dneh množično podpisovali izjavo za mir in sožitje na Kosovu ter proti uvedbi izrednega stanja ter za hitro, toda strpno reševanje perečih družbenopolitičnih problemov. Podpisovanje izjave bo trajalo vse do konca tedna. Praktično ni bilo delovne in družbenopolitične organizacije, krajevne in vaške skupnosti, šole in društev kjer ne bi ljudje s svojim podpisom protestirali proti neučinkovitemu ukrepanju in ravnanju oblastnih organov ter izražali solidarnost s stavkajočimi rudarji. Številnim protestom zoper nenačelno politiko jugoslovanskega vrha, zlasti tistih, ki se ši-rokoustijo z besedami ljudstvo, narod in delavski razred, po drugi strani pa več dni niso bili pripravljeni priti na pogovor z obnemoglimi rudarji, se je pridružila tudi osnovna sindikalna organizacija našega Zavoda. Ker se kar naprej neuspešno dogovarjajočih ne morejo priznavati kot naše legitimne predstavnike, zato predlagajo skupščini SRS, da sproži ustrezen postopek. Mladinci so postavili stojnice in velike panoje z raznimi napisi, organizirali pa so tudi poseben avtobus, ki je pomurske srednješolce popeljal na osrednje zborovanje v Ljubljano.
Tudi pripadniki madžarske narodnosti v Prekmurju, organizirani v sisa v lendavski in soboški občini, so izra* žili polno človeško solidarnost s pripadniki albanske narodnosti v SAP Kosovo, predvsem s stavkajočimi rudarji. Najostreje obsojajo politiko in dejanja, ki so pripeljali do takega stanja, ko so prekinjene vse vezi sožitja med narodi in narodnostmi na Kosovu in nekaterih drugih delih naše skupne domovine. Hkrati zahtevajo od najvišjih in najodgovornejših organov in vodstev Jugoslavije, Srbije in Kosova, da naredijo vse in preprečijo najtežjo tragedijo v zgodovini avnojske Jugoslavije. To je zapisano v
sporočilu omenjenega sisa, ki so ga naslovili na zvezno in republiško konferenco SZDL. V njem tudi izražajo enotno mnenje, da je pot k reševanju sedanje krize v mednacionalnih odnosih v SFRJ le v polnem priznavanju enakopravnosti vseh narodov in narodnosti, priznavanju jezikovne, kulturne in gospodarske enakopravnosti.
V Pomurju tudi opozarjajo, da bi vsako nadaljnje zaostrovanje razmer na Kosovu, kjer so varnostno-politi-čne razmere skrajno kritične, lahko povzročilo nadaljnje resno ogrožanje reda in miru in ustavne ureditve. Zato v pozivu jugoslovanski javnosti poudarjajo, da je temeljna etična dolžnost vseh, da nemudoma zaščitijo albanski narod ter ljudstvu Kosova omogočijo, da se svobodno — tudi z referendumom — odločijo o svojih predstavnikih v pokrajini ter o ustavnih spremembah v okviru SR Srbije. Sedanje izredno stanje pa gotovo ne more prispevati k umiritvi strasti.
MILAN JERŠE
JAVNA TRIBUNA EKOLOŠKI SOMRAK NAD POMURJEM
Zelena alternativa v boju zoper lobije
V okviru že tradicionalnih javnih tribun pod skupnim naslovom Pogovori na robu — pogovori na obrobju je soboška organizacija Književna mladina minuli petek v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti izpeljala še eno, pomenljivo naslovljeno: Ekološki Somrak nad Pomurjem. Ob domačih strokovnjakih alternativcih je organizator povabil v goste izvršnega sekretarja CK ZKS Cirila Baškoviča, dr. Huberta Požarnika in predstavnika avstrijske zveze zelenih iz Gradca Petra Hage-nauerja, poslanca v štajerskem deželnem parlamentu.
Presenetljivo malo zbranih v prostoru, kjer je pred tremi leti množica Pomurcev glasno in ostro protestirala proti gradnji verige vodnih elektrarn na reki Muri (protest je očitno zalegel!), je dobre tri ure — na večer dneva Matija, ki led razbija, če ga ni, ga pa naredi poslušalo in tudi dejavno sodelovalo v izmenjavi mnenj o alternativnih razvojnih programih, ki so v zadnjem obdobju vzklili na pomurskih tleh. Prof. Štefan Smej, avtor javno objavljenega manifesta zelenih komunistov pod zaščitno znamko: Mi nimamo nobenega interesa, ki bi bil ločen od interesov narave, je z mislijo, misli globalno, deluj lokalno, napovedal več konkretnih programov, s kateri-
KAM VODI
NASA POT?
To, česar smo se bali — in upali, da bo le prevladal človeški razum se zdaj pred našimi očmi spreobrača v mračno sedanjost in prihodnost, v kateri človek in celo njegovo življenje postajata nič. Človek postaja žrtveno jagnje za politiko in oblast, ki na kosovski tragediji za vsako ceno dokazuje svojo moč in premoč. In to politika in oblast, ki nimata nič skupnega z avnojsko Jugoslavijo, pa čeprav v besedah nanjo brez sramu prisegata, pri tem ni mogoče ostati ravnodušen, se obrniti vase, molčati, trpeti. Zato smo tudi Pomurci s srcem storili to, kar je velela vest — s tisoči in desettisoči podpisov smo se izrekli zoper izredna stanja, zoper krvavo državljansko vojno, za mir in sožitje. Ljudje so se odzivali s pismi, telefoni, prihajali so osebno — prestrašeni, zmedeni, celo solzavih oči, ne da bi mogli dojeti in sprejeti, da je v deželi socializma, samoupravljanja, bratstva in enotnosti sploh mogoče, da več kot tisoč ljudi zavestno dela samomor pred našimi očmi, ker na svoji zemlji ne vidijo drugega izhoda. A očitno je tudi to mogoče!
Osem dni smo zrli v sestradane obraze kosovskih rudarjev nekaj sto metrov pod zemljo, nad njo pa se je nadaljevalo podpihovanje nacionalnih strasti. Jugoslovanska, srbska in kosovska uradna politika je pred domačo in tujo javnostjo priznala, da v tej deželi živijo državljani prvega in drugega razreda: eni, ki imajo v vsem in vedno prav, in drugi, ki so v vsem, kar storijo, iredentisti, nacionalisti, posiljevalci. Takšna politika s svojim ravnanjem ni mogla izzvati drugega kot nadaljevanje medsebojnega nacionalnega kljubovanja, maščevalnosti in izseljevanja. Začarani krog brez konca, z vedno hujšimi posledicami, s sovraštvom med ljudmi, ki mu je še v zgodovini komaj moč najti primero. Razpihovale: pa še naprej pihajo v ogenj, zdaj že v požar, in vse, kar je v tej družbi še skuša biti razumnega in racionalnega, dobiva predznak protisrbskega, protijugoslovanskega, razbijaškega. If teh pogledih je država razdvojena bolj, kot če bi jo ločila zaprta državna meja. Kaže, da tihi prevrat, ki spreminja podobo Jugoslavije, postaja glasen in odkrit. Je še upanje, da bodo zmagovalci svoboda, mir, sožitje? Bodo klici na pomoč preglasili tiste k prelivanju krvi in orožju?
Grozna vprašanja. Človek ni niti upa! misliti na njih, zdaj pa jih vest narekuje celo javno postavljati z edino željo in ciljem, da bi zmogli še toliko politične modrosti, človečnosti in dobre volje, da bi vse nakopičene, tudi tista najbolj boleča dejanja kosovske drame, dali na mizo, se o njih odkrito in pošteno, brez političnih fraz in vnaprejšnjih etiketiranj, pogovorili in dogovorili, izredne ukrepe, prisilo, odkrit boj za oblast in Hderstvo pa pozabilo kot mračno izkušnjo na pragu 21. stoletja. Za takšno dejanje je potrebno veliko moči kot za karkoli drugega. Ostaja vera in upanje, da jo še zmoremo strniti, čeprav je klicanje po revolucionarnih ukrepih iz nekaterih delov Jugoslavije strah zbujajoče opozorilo, ki nam vsem skupaj lahko prinese samo usodo in agonijo kosovskih rudarjev. Eni so zunaj jame, drugi so zasedli svojo, kam vodi naša pot?
Irma Benko
— Zažiganje suhe trave je škodljivo!
_______	Str. 16
mi bi se dalo spodnesti lobistično delovanje oblastnih in političnih sestavov v pokrajini. Gre za čiščenje mrtvih rokavov Mure, kjer bi se dalo gojiti ribe, race ali gosi, iz mulja oz izčiščenih usedlin bi dobili humus, namesto megalomanskih prašičjih farm bi razvijali modelne kmetije — po projektu, katerega nosilca sta strokovnjaka z Živinorejsko-ve-terinarskega zavoda v Murski Soboti Slavko Švenda in Ludvik Lazar —in namesto velikih vodnih elektrarn bi na murski reki postavili male, tako rekoč naravovarstvene elektrarne. »Da bi ti projekti zaživeli, je potrebna politična moč zelenih. V ta namen smo na tribuno povabili predstavnike iz Ljubljane in Avstrije; iz Avstrije zato, da nam povedo, kako delujejo zeleni, dokler niso stranka, iz Ljubljane pa zato, da nam pojasnijo, kaj storiti, da bomo čimprej stranka. Naveličali smo se namreč ves čas pisati nekakšne člančiče za pisma bralcev in biti neke vrste komični ptiči za tiste z močjo in vplivom, ki pravijo: zeleni spet nekaj začenjajo,« je radikalno zaokrožil prof. Smej. Med predstavljenimi projekti je prav gotovo omembe vredno še gibanje za naravno prehrano, ki ga zadnja leta pri nas v najboljšem smislu pooseblja sociolog Alojz Kavaš, sicer biokmet iz Noršinec pri Murski Soboti. (O vseh navedenih alter
nativah je naš časnik večkrat poročal !)
Predstavnik avstrijskih zelnih Peter Hagenauer je na tribuni okvirno, a dovolj nazorno predstavil delovanje njihove organizacije, ki se med drugim veliko ukvarja z reko Muro, evropskim Rio Negrom. »Pričakujemo politični pritisk iz Slovenije za čiščenje reke v Avstriji,« smo razumeli sobesednika, ki se je izrekel — ne le iz ekoloških, marveč predvsem iz gospodarskih razlogov — zoper gradnjo vsakršnih elektrarn na Muri. Ciril Baškovič je ob vprašanju, kako vzpostaviti ravnotežje med življenjsko ravnijo ljudi in gospodarsko rastjo, poudaril, da potrebujemo ekološko strategijo in v tem pogledu povečano lokalno avtonomijo ter podjetništvo. »Gospodarska rast mora spoštovati ekološki obrobni pogoj,« je pribil in se zavzel za vse možne načine in oblike vplivanja na ekološko zavest ljudi. Do predstavljenih projektov pomurskih alternativcev se je dokaj ugodno opredelil in obljubil, da bo pri njihovi izpeljavi tudi osebno posredoval. Podobno, le da s širših, strokovnih vidikov, je razmišljal dr. Hubert Požarnik, zavzemajoč se za tesnejše gospodarsko in politično sodelovanje Slovenije z Avstrijo, zlasti pa v okviru delovne skupnosti Alpe— Jadran.
Branko Žunec
aktualno d o ma in po svetu
Danes je v ZR Nemčiji 4,2 milijona tujcev in letos naj bi se ta številka povečala za 500 tisoč, predvsem vzhodnih Nemcev in romunskih Nemcev. Razpoloženje do tujcev v ZRN že dolgo ni več tako, kot je bilo v prvih dveh desetletjih po letu 1955, ko sta ZRN in Italija podpisali sporazum o prvem kontingentu italijanskih »gastarbajterjev«. Sodu pa so izbili dno rezultati januarskih volitev v zahodnoberlinski senat, ko so neonacisti, ki so odkriti nasprotniki tujcev, slavili volilno zmago na račun krščanskih demokratov. Samo v Berlin (zahodni) se je lani priselilo 20 tisoč tujcev, ki so predvsem v dveh mestnih okrožjih z velikim številom brezposelnih — Kreuzbergu in Neukbllnu — naleteli na silovit odpor. Na sliki: z nedavnih demonstracij v podporo tujcem v Zah. Berlinu, z napisom na transparentu, ki pove: SEM BERLINEC — HASAN.
ČE GORI - NE ČAKAJ PET DNI!
Nihče v Jugoslaviji nima ta trenutek prepričljive pripovedi o sedanjem dogajanju na Kosovu; preveč — in navadno nasprotujočih si ocen se je nabralo v osmih letih. Nekaj pa je bilo vsakemu človeku že proti sredini prejšnjega tedna jasno: zakaj sta predsednik predsedstva CK ZKJ Stipe Šuvar in predsednik Predsedstva CK ZK Srbije Slobodan Miloševič pet dni »zbirala pogum« (ali kaj), preden sta se odpravila na Kosovo. To je vendarle tako, kot če bi ti gorela streha nad glavo in bi čakal, kaj ti bodo
DAJTE NAM - KAJ ŽE?
Saj še ni tako daleč tisti čas, ko so na jugu naše dežele vzklikali: »Dajte nam ...« kaj že? a ja — »gusle!«.Potem (in tudi že prej) je šlo v tem slogu naprej. Pred tedni so se v »južni« in »severni« pokrajini Srbije po zidovih in plotovih pojavili grafiti, kot se moderno reče pisanju parol po zidovih; na primer na domu kulture v Stari Pa-zovi: — Pucače ponovo gume na automobilu BG 00-01, — Miloševič ne, — Dosta mi je Miloševičev« demokratije, — Staljinoševič ne, — Sloba ne, — Bolje grob nego slob itn.
Prebelili so te napise, in spet so se pojavili.
Pred tremi tedni je titograjski književnik Jevrem Brkovič v zagrebškem tedniku Danas trdil, da so na nedavnih mitingih v Črni gori plesali kolo in peli: — Ko je drugi, ja sam prvi, da pijemo turske krvi. Brkovič tudi trdi, d^so prepevali sicer prepovedane pesmi: — Slobodane, pošalji salate’— biče mesa, klačemo Hrvate, — Muslimani, črni vrani — črni su vam došli dani, Muslimani črni vrani — nema Tita da vas brani, — Volimo te Slobodane, jer ti mrziš Muslimane, — Partizani črni vrani — črni su vam došli dani itn. Črnogorska javnost je na to pisanje ostro reagirala in zahtevala, naj se omenjeno dokaže.
Kaže, da ta, skozi vso zgodovino nemirni Balkan že predolgo živi v miru.
K
Velja, tudi če ne bo...
Na seji dveh odborov zveznega zbora skupščine SFRJ so pred dnevi ugotavljali, da smo največ sami krivi za nastali položaj o uvedbi ali ne uvedbi vizumov za ZR Nemčijo. Razmere v Jugoslaviji so takšne — so rekli — da so socialno ogroženi ljudje prisiljeni iskati rešitve v odhodih v tujino. Rečeno je bilo, da si morajo za izboljšanje razmer doma več prizadevati vsi, od predsedstva SFRJ in Zveznega izvršnega sveta navzdol. Menili so tudi, da bi morali naši varnostni organi onemogočiti ilegalne poti, po katerih se selijo azilanti, pri izdajanju potnih listov pa bi morali paziti, da jih ne dobijo tisti, ki škodujejo ugledu naše države v tujini.
Sicer pa vse to velja, če je včeraj zahodnonemški notranji minister vladi predlagal uvedbo vizumov za Jugoslovane ali pa ne.
Lovec na glave
Karikatura Pietro R. Hausn
o tem povedali sosedi. Suvar je potem v Prištini na sestanku pokrajinskega predsedstva CK ZK Kosovo in predsedstva pokrajine Kosovo ponovil trditev z 20. seje Predsedstva CK ZKJ, da z nobeno stavko ni mogoče odpoklicati nekega funkcionarja, temveč je to mogoče samo po normalni, statutarni poti (v protestu stavkajočih je šlo tudi za odstop nedavno izvoljenega predsednika CK Kosovo Rahmana Morine in še dveh drugih funkcionarjev). Seveda ima Šuvar prav, če gre za normalne razmere. To pa, kar se
Za olimpiado treh dežel
Pri že nekoliko stari pobudi, da bi leta 1998 ali pa 2002 organizirali olimpijske igre na jugoslovan-sko-avstrijsko-italijanski meji, je zavel svež veter. V Beljaku so predsedniki vlad Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije-Julijske krajine sklenili, da bodo kandidirali za olimpijske igre treh dežel. V okviru Alpe-Jadrana na trimeji že vrsto let prirejajo uspešne športne prireditve. Dogovorili so se za skupen mednarodni odbor, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Samarancha pa bodo povabili, naj si ogleda teren za predlagane olimpijske igre. Predstavniki treh obmejnih dežel so izrazili tudi upanje, da bo Mednarodni olimpijski komite spremenil svoj statut, ki sicer predvideva olimpiado samo v enem kraju in v eni državi.
dogaja pri nas, ni več to. Šuvarju je odpovedal tisti posebni čut, ki ga mora imeti vsak politik, ko je zahteval, naj pride delegacija stavkajočih rudarjev iz Trepčine-ga rudnika v Starem trgu iz jame v rudniško restavracijo, kjer se bo z njimi pogovarjal. Trmasti rudarji tako niso hoteli in zato se je Stipe Šuvar moral — kar bi lahko storil takoj — spustiti v jamo. Ali ni takšno zavlačevanje in postavljanje pogojev še bolj zapletlo celotnega dogajanja?
Res je bil Šuvarjev izgovor pred izčrpanimi delavci v starotr-ški jami, da ni mogel priti prej zaradi neke seje in pa zato — kot je rekel, daje čakal na poročila o dogajanju na Kosovu, obnašanje, ki ga je resnično mogoče primerjati samo s tistim o goreči strehi in o dobrohotnih (ali pa tudi ne) sosedih.
H konvertibilnosti
Razvoj dogodkov na Madžarskem v zadnjem letu dni je pokazal določen razkorak med. politično in gospodarsko reformo: prva kaže napredek, druga ne. Zato je predsednik vlade Miklos Nemeth ob nedavnem obisku vil. budimpeštanski četrti izjavil, da morajo program gospodarskega razvoja države pripraviti najkasneje do sredine tega leta. V pripravah programa sodelujejo tudi strokovnjaki alternativnih organizacij in gibanj. Poleg drugega predvideva program spremembo davčnega in carinskega sistema. Cilj vseh prizadevanj pa je po Nemethovem v tem, da postane forint konvertibilen.
Iz preteklosti vemo, da so konvertibilnost svoje 'valute na Madžarskem že večkrat napovedovali.
Ta naša zaostalost
V Avstriji že nekaj časa izvajajo svojevrstno selekcijo med tam živečimi šoloobveznimi Jugoslovani. Trdijo, da je najmanj tretjina otrok naših zdomcev duševno . zaostalih. Glavni razlog za takšno obravnavanje naših otrok pa je v tem, da bi jim onemogočili konkuriranje z domačimi otroki pri nadaljnjem izobraževanju. posebno še na visokih šolah in na univerzah. Šolske oblasti našim staršem predlagajo. da naj njihovi otroci obiskujejo nižji razred, kot bi ga po starosti in že doseženi stopnji smeli; celo več, brez predhodne ocene zdravniških in pedagoških strokovnjakov jih uvrščajo v kategorijo duševno zaostalih.
Doslej smo mislili, da smo samo gospodarsko zaostali, sedaj pa še to — pravi zagrebški Danas.
POGLEDI
globus
Te dni smo ob poročilu o pobudi Srbije za spreminjanje ustave Jugoslavije zvedeli, da komisija, ki je brskala po dokumentih — da bi zvedeli, kako sta pokrajini postali konstitutivni element Jugoslavije in SR Srbija ne more spremeniti ustave, če pokrajini nista soglasni s tem in podobnih, zdaj spornih zadevah v zvezi s polno državnostjo SR Srbije — ni mogla ugotoviti, kako se je vse to zgodilo. O bistvenih zadevah v zvezi s tem naj bi bili sestanki, na katerih niso pisali zapisnikov; vse skupaj je torej nastajalo in nastalo v ozkih skupinah.
Podobno temu so se na nekem sestanku v vrhu SR Srbije spotaknili ob duhovitost inž. Anteja Markoviča, mandatorja nove vlade, da so v igri pač gospodarstveniki v delovnih organizacijah, da pa se lahko oglasijo njemu, če bi bil potreben trener, češ da nam niso potrebni trenerji, temveč znanost.
Gre kajpak za način mišljenja in od tod tudi delovanja in razlaganja posameznih ali vseh problemov, ki se nam ta čas zdijo najbolj pomembni, čeprav morda niti niso taki z nekega širšega ali najširšega vidika.
Kakšna je bila pri nas državotvornost od začetka nove Jugoslavije menda bolj ali manj vemo, ne glede na podrobnosti, ki so se odmerjale po posameznih področjih dežele, zato nam je Jasno, da je vse to že zgodovinsko gradivo, ki ga je težko uporabljati za dnevno politiko, dokler cilji zastavljenega razvoja še niso dovolj uresničeni ali neuresničeni.
Brskanje po preteklosti je vsekakor zanimivo, če ni zaradi potrjevanja vnaprej postavljenih tez, temveč je namerjeno nadaljnji gradnji oziroma preverjanju trdnosti temeljev, na katerih stoji ta naš novi svet.
Prav zanimivo je namreč, če pri tem ne izhajamo iz državotvornosti, temvečpomirjevanja protislovij med narodi in narodnostmi — snovanja skupnega življenja na našem prostoru in širše že v prvih časih utrjevanja socialistične misli.
Ne tako davno sem namreč prebral informacijo o tem, da si je Svetozar Markovič, sodobnik Karla Marxa in njegov sodelavec v časih prve Internacionale, zadolžen za področje Balkana, zamislil Jugoslavijo, oziroma to območje, kot skupnost različnih narodov — brez državnih meja, pa v polni enakopravnosti, torej na nov način in nad organizacijo takratne meščanske ureditve.
Žal se podrobneje nisem ukvarjal s tem zahtevnim vprašanjem, vendar se mi zdi, da je nadaljnje dogajanje, ne glede na kompromise, ki so bili neizbežni, na neki način sledilo tej misli.
Kako se osvoboditi vseh dogem in nadmoči bolj ali manj zaprtih krogov oblasti nad ljudmi, je vedno aktualno vprašanje in ga izraža tudi replika okrog »trenerstva«. Sama prispodoba mandatorja vlade s trenerjem pomeni, da je prisotna želja po kar najbolj svobodnem gospodarjenju — v igri, ki zagotovo ne sme biti brez pravil in kjer igralci potrebujejo trenerja, kadarkoli jim je lastnega znanja premalo, in kajpak zaradi uigravanja za skupno, ekipno delovanje.
Odklanjanje takšnega načina delovanja z naslanjanjem na znanost je sicer simpatično, vendar vsebuje nevarnosti, ki jih ponujajo prav iz znanstvenih krogov, češ da bi morala biti na vrhu piramide oblasti ekipa »modrih«, tokrat ne politikov, temveč znanstvenikov, 2 kar je neki politik svojčas prekomentiral s trditvijo, da bi znanstvenici ki v štirinajstih dnevih zapravili deželo.
P Morda je ta sodba prehuda, vendar je res, da so pooblaščene § ekipe na vrhu vselej zavora svobodnejšemu, ustvarjalnejšemu življe-nju in temu ustrezni motiviranosti vseh delovnih ljudi.
Osebno mislim, da pojem trener za predsednika Zisa ali kar ves 2 Zis sploh ni napačen, kajti pomeni sodoben pristop k uresničevanju s temeljnih ciljev sedanjega socializma. Vemo namreč, da so dosedanje g revolucije temeljile na žrtvovanju po metodi jurišnikov, kot tudi vemo, da v času osvajanja oblasti nastajajo povsem drugačne razmere za uresničevanje revolucije, ker so boji s sovražniki kot edino oviro socializmu že za nami in — zakaj naj bi bili še vedno v igri?
Viktor Širec
JUGOSLOVANI KOT AZILANTI
Vztrajanje zahodnonemškega notranjega ministrstva za ponovno uvedbo vstopnih vizumov za jugoslovanske državljane je vzbudilo v naši javnosti veliko negodovanj, in govori se, da si ZR Nemčija prizadeva nagovoriti za enak ukrep tudi Avstrijo. Podatki govorijo, da se kljub uvedbi vizumov število ljudi iz Poljske in Turčije, ki želijo v ZR Nemčiji doseči status političnega begunca — azilanta, ni nič zmanjšalo. Zahodnonemški notranji minister Zimmermann trdi, da je pri oblasteh preveč popustljivosti in da skoraj vsi tujci želijo politični azil, čeprav gre tem ljudem v resnici samo za to, da dobijo delo, Nemčija je samo lani za azilante porabila 2,8 milijarde mark.
Četudi ZR Nemčija opusti svojo namero o uvedbi vizumov za Jugoslovane, si malo pobliže oglejmo, kaj je s to vrsto beguncev, kako živijo in kako upajo, da bodo dosegli svoj cilj. Repor-
Karoly Gross pri nas
»Uvedba večstrankarskega sistema na Madžarskem je no- j vost, ne pa zgodovinski dogodek. Tudi večstrankarska ureditev ne vsebuje zagotovila, da se ne bodo ponovile napake s . hudimi posledicami za družbo. Toda uvedba večstrankarskega sistema je pomembna, ker po moji sodbi zmanjšuje možnosti za sprejemanje slabih odločitev.«
To je med drugim povedal generalni sekretar MSDP Ka-  roly Gross pred delovnim obi- । skom, ki ga je v ponedeljek za- | čel v Jugoslaviji.
ter zagrebškega Nedjeljnega Vjesnika je bil v enem od devetih podobnih zahodnonemških azi-lantskih taborišč, v Schwalbachu blizu Frankfurta. Treba je ob tem še povedati, da so lani od skupnega števil 20.812 jugoslovanskih »azilantov« ugodno rešili azil le za 62 ljudi, kar je 0,3 odstotka in kar kaže, kolikšna je
V žarišču dogodkov
cena naših »azilantov«. Sicer pa je med našimi »političnimi begunci« 60 odstotkov Romov, 20 odstotkov Albancev in 20 odstotkov »ostalih«, ki pa so izključno iz južnih krajev Jugoslavije.
V Schwalbachu je okoli 500 beguncev iz dvajsetih držav, med njimi je petdeset Jugoslovanov. Razmere v taborišču so take, kot je v takšnih ustanovah običajno: vse je do podrobnosti predpisano. Mladi Rom iz Niša trdi, da so ga »preganjali doma samo zato, ker je Rom«. Večina jih laže, da so prišli v Nemčijo ilegalno, prek Avstrije. Resnica pa je ta, da pripotujejo s potnimi listi, ki jih potem uničijo, skrijejo ali prodajo. Potem nastopijo kot »politični begunci«. Mnogi priznavajo, da delajo tako samo zavoljo tega, da bi dobili delo. Vsak taboriščnik dobi mesečno 70 mark (hrana in bivanje sta zastonj) in s posebnimi izkaznicami se smejo gibati v krogu največ 20 kilometrov od taborišča. Kakšnih dvajset jih je v pogovoru priznalo, da so prišli v ZRN legalno in da jih doma ni nihče preganjal. Prepiri in pretepi v taborišču so vkljub strogim ukrepom vsakdanja zadeva. Po mnenju taboriščnega vodstva so naj-
DUNAJ — Avstrijski notranji minister Loschnak je izjavil, da Avstrija ne namerava uvesti vizumov za Jugoslovane. Pač pa bodo avstrijske obmejne oblasti ob morebitni uvedbi vizumov za ZRN na mejnih prehodih ugotavljale, ali imajo naši potniki zahodnonemški vizum. Včeraj naj bi se po napovedi na Dunaju mudil zahodnonemški notranji minister. Lani je v Avstriji prosilo za politični azil 477 Jugoslovanov, ugodili pa so 41 prošnjam.
BRUSELJ — Vlade članic Evropske skupnosti bodo do poletja sprejele skupna stališča do političnega zatočišča ali azila. Hkrati naj bi se tudi dogovorili, od katerih dežel zunaj ES bodo v Evropi leta 1992 zahtevali vstopne vizume. Do sredine leta bomo tako najbrž zvedeli, ali bomo morali imeti vizume za vseh dvanajst držav v Evropski skupnosti.
ŽENEVA — Visoki madžarski partijski funkcionar Matyas Szuros je v Strasbourgu povedal, da itna Madžarska z Evropsko skupnostjo že sklenjen sporazum, ki predvideva zmanjšanje carin za madžarske izdelke na zahodnoevropskem trgu.
LONDON — Salman Rushdieu, avtor Satanskih stihov, ki že štirinajst dni vznemirjajo svet, je iranski vladi poslal opravičilo, v katerem je med drugim zapisal, da globoko obžaluje, ker je z objavo svoje knjige razburil muslimanske vernike. Opravičilo je poslal potem, ko je iranski predsednik Hamnei izjavil, da bi Rushdieuja utegnilo »ljudstvo« pomilostiti, če bi se muslimanom in imamu Homeiniju opravičil. ABU DABI — Ekonomisti arabskega denarnega sklada ocenjujejo, da sta Irak in Iran z vojno, ki je trajala osem let, izgubila skupaj 350 milijard dolarjev. Poleg tega obema državama primanjkuje denarja za obnovo. Irak na primer na leto zasluži z izvozom nafte 12 milijard dolarjev, uvoziti pa mora za 10 dolarjev raznega blaga. Poleg tega mora tujim upnikom na leto vrniti tri do štiri milijarde dolarjev. Iran shaja še slabše, saj dobi za nafto prav toliko kot Irak, zaradi večjega števila prebivalstva pa ima tudi večje uvozne obveznosti.
CELOVEC — Z drugim aprilom bodo v koroškem deželnem televizijskem studiu enkrat tedensko oddajali v slovenskem jeziku. Oddaje bodo dvajsetminutne. Koroški radio je s slovenskimi, najprej petminutnimi oddajami dnevno začel že leta 1946. Drugega aprila bo avstrijska televizija začela z oddajami v hrvaščini tudi za gradiščanske Hrvate.
manj disciplinirani oni iz Sri Lanke in naši Albanci. Povedo tudi, da v Jugoslaviji delujejo posebni »specialisti«, ki za drag denar zvabljajo naše državljane v tujino, kjer jim obljubljajo delo, pa potem nenadoma zginejo. Tudi begunci v Schwalbachu si v okoliških krajih iščejo delo, takole na črno, kar je sicer prepovedano. Večina Romov se ukvarja s prosjačenjem, tudi kradejo, veliko pa jih pritegne v svoje vrste močna organizacija, ki ima značilno ime: Jugomafija.
Ko »azilantu« po letu, dveh ali več dokončno odpovejo pravico do azila, mu zapretijo, da se mora v 15 do 30 dnevih vrniti v svojo domovino, na primer v Jugoslavijo. Toda le kakšnih 5 odstotkov, praviloma starejših, žensk in otrok, zaprosi na naših diplomatskih predstavništvih za vozovnico v domovino; vse druge »požre« podzemlje, kot trdijo policijske oblasti v ZRN. Tiste pa, ki jim dokažejo kriminalna dejanja, spravijo na letališča ter jih s prvim letalom pošljejo v Zagreb ali Beograd, če so seveda to »naši azilanti«.
Po vsem tem bi lahko razumeli postopke ZRN glede uvajanja vizumov, čeprav je res, kot je to rečeno tudi v pismu našega zunanjega ministra zahodnonemške-mu zunanjemu ministru, da bi utegnil tak ukrep prej škoditi kot koristiti meddržavnim odnosom.
Zahodnonemški notranji minister namerava na seji vlade predlagati uvedbo vstopnih vizumov še za 14 azijskih in afriških držav. Za našo državo izraža upanje, da bi predlog za uvedbo vizumov umaknili, v kolikor naša stran na nekakšen način prepreči dotok tistih Jugoslovanov v ZR Nemčijo, ki izkoriščajo pravico do političnega azila. Ta naloga pa v naših razmerah verjetno ni lahka.
VESTNIK, 2. MARCA 1989
STRAN 2
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so veliko časa namenili obravnavi raznih osnutkov lokacijskih, ureditvenih in zazidalnih načrtov. Tako so imeli na dnevnem redu gradnjo vodovoda Moravske Toplice Bogojina, kije velikega pomena za boljšo oskrbo z vodo. Sprejeli so sklep o javni razgrnitvi tega projekta. Govorili so tudi o obveznostih pri speljavi ptt koaksialnega kabla Lendava —Lipovci v delu soboške občine, spremembi zazidalnega načrta za poštno-prometni center ob Bakovski ulici v Murski Soboti, blokovskega kompleksa na Kocljevi ulici in o melioracijskem območju Pertoča—Jurij oziroma za Ledavo nad jezerom.
MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov so po pregledu uresničevanja sklepov prejšnje seje namenili osrednjo pozornost obravnavi in potrditvi zaključnega računa OS ZSS za leto 1988. Kot so ugotovili v razpravi, so s končno bilanco zaključnega računa — gradivo bodo posredovali tudi vsem osnovnim organizacijam Zveze sindikatov v občini lahko povsem zadovoljni. Pokazalo se je namreč, da so z razpoložljivim denarjem ravnali dokaj varčno in so ga porabili le za najnujnejše zadeve.
MURSKA SOBOTA — Dogovor za aktivnosti v marcu, mesecu potrošnikov in ob 15. marcu, — svetovnem dnevu potrošnikov ter program dela za letošnje leto — to so bile osrednje točke na seji predsedstva občinske konference svetov potrošnikov. Tudi tokrat so kritično pripomnili, da z delovanjem svetov potrošnikov v soboški občini ne morejo biti zadovoljni, zato bo treba pospešiti najrazličnejše aktivnosti. V to smer je tudi naravnan letošnji program dela, ki naj pripomore k odločilnejši vlogi kupcev pri izbiri in kakovosti ponudbe blaga.
MURSKA SOBOTA — Na skupni seji sta se sestala svet za družbenopolitični sistem pri predsedstvu OK SZDL in svet za vprašanja uresničevanja vloge ZSS v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja pri OS ZSS. Obravnavala sta delovni osnutek amandmajev k ustavi SR Slovenije. Z nekaterimi pripombami so sprejeli omenjeni dokument, ki bo v širši javni razpravi.
MURSKA SOBOTA — V nakladi 250 izvodov je izšla že 5. številka glasila OS ZSS Informacije, ki se odlikuje po vsebini. V njih objavljajo odprto pismo aktiva vodij poklicnega usmerjanja in strokovne službe skupnosti za zaposlovanje, zanimiva pa je tudi anketa o usposabljanju soboških sindikalnih delavcev v Radovljici. V Informacijah seznanjajo članstvo s kandidacijskimi konferencami v združenem delu, zanimive pa so tudi rubrike Morda vas bo zanimalo, sindikat o ukrepih gospodarske politike, objavljen pa je tudi razpis delavskih športnih iger za letos.
MURSKA SOBOTA — Na seji sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri predsedstvu OK SZDL so najprej podpisale izjavo, s katero so proti uvedbi izrednega stanja na Kosovu. Pogovarjale pa so se o obeležitvi 8. marca-dneva žena in upoštevale priporočila predsedstva RK SZDL in se strinjale vsaj s skromno obeležitvijo tega praznika. Sprejele pa so stališče, da bi zbrana sredstva namenile za razne humanitarne namene. Za letos načrtujejo predavanje o porodniškem varstvu kmečkih žena, rejništvu, o mladini in prostem času, varstvu predšolskih otrok, osveščanju ljudi za lepše okolje in aidsu.
Gornja Radgona — 21. februarja so se sestali člani Predsedstva OK SZDL Gornja Radgona. Obravnavali so informacijo o pripravah in izvajanju kandidacijskega in volilnega postopka, osnutek programa dela skupščinskih zborov ter zaključni račun za lani in finančni načrt za 1989. leto.
Lenart — Pomurski sejem Gornja Radgona je sklical 23. februarja v Lenartu tiskovno konferenco za novinarje, kjer jih je seznanil z vsebino 5. sejma gradbeništva in gradbenih materialov, ki bo od 3. do 7. aprila.
GORNJA RADGONA — V četrtek dopoldne se je sestal izvršni svet SO Gornja Radgona. Na dnevnem redu je bilo kar precej predlogov odlokov in poročil. Med drugim so govorili o uresničevanju programov v vzgojno-var-stvenih organizacijah ter o razporejanju sredstev, zbranih z namensko turistično takso.
Gornja Radgona — V petek, 24. februarja, je bila seja predsedstva OS Zveze sindikatov Gornja Radgona. Med pomembnejšimi zadevami, ki so jih obravnavali, je treba omeniti teze za prenovo sindikata ter uresničevanje sindikalne liste.
MURSKA SOBOTA — Pod pokroviteljstvom sozda ABC Pomurka in v so-organizaciji Zadružne zveze Slovenije potekajo včeraj in danes v Murski Soboti Poljedelski dnevi, tokrat že četrti po vrsti. Na njih tehnologi družbenih posestev, pospeševalci zadružnih organizacij, strokovnjaki in drugi, ki so odgovorni za izvedbo nalog proizvodnega programa poljedelstva, kritično ocenjujejo obstoječe tehnologije za poljščine, seznanjajo pa se tudi z najnovejšimi dosežki na tem področju.
MURSKA SOBOTA — Konec tedna so se zbrali na seji delegati zbora Pomurske banke ter največ pozornosti namenili poročilu o uresničevanju načrta poslovanja Ljubljanske banke Pomurske banke v letu 1988. Poslovanje so ugodno ocenili, potrdili pa so tudi zaključni račun in poročilo o finančnem poslovanju v lanskem letu.
PRLEKIJA — Z občnima zboroma občinskih podružnic Slovenske kmečke zveze v Ljutomeru in Gornji Radgoni so prejšnjo nedeljo zaokrožili redna letna zborovanja te stanovsko-politične organizacije v Pomurju. Kot se je izkazalo, sodijo med njene najpomembnejše naloge na tukajšnjem območju prizadevanje za uveljavitev ekonomskih cen pridelkov in izdelkov, doseganje enakopravnega položaja kmetov, vrnitev neupravičeno odvzete zemlje pod pogoji kot je bila odvzeta in oživitev ter posebno varstvo kmetij na manj razvitih in obmejnih delih, kakršna sta Goričko in Slovenske gorice. V kratkem se tudi nameravajo pomurski predstavniki SKZ sestati s političnim vodstvom republike in vlado ter se dogovoriti, kako bi se dalo finančno pomagati kmetijski pridelavi v pokrajini ob Muri.
MURSKA SOBOTA — V dnevnem varstvu vzgojno varstvene organizacije Murska Sobota je 1426 otrok, poleg tega pa delujejo tudi oddelki skrajšane priprave na šolo ter oddelki skrajšanega vzgojnega programa za petletnike. Za vse skrbi 175 zaposlenih, kar pa je v pretežno ženskem kolektivu zaradi visokega števila boleznin in nege bolnega otroka očitno premalo. Kot je bilo razbrati iz poročila o poslovanju v minulem letu in povedanega na seji razširjenega sveta s starši, bi organizacija potrebovala še sedem varuhinj ter večjo družbeno skrb pri reševanju druge problematike, ki jo označuje tudi preveliko število otrok v nekaterih oddelkih glede na prostorske možnosti, pomanjkanje didaktičnih sredstev ter dotrajanost igral na otroških igriščih.
do tedna
Gornja Radgona se pripravlja na sejem
Aprila spet gradbeni sejem
Poslovna enota GR Pomurski sejem Gornja Radgona organizira od 3 do 7 aprila letos že peti specializirani sejem gradbeništva m gradbenih materialov. To je največja jugoslovanska sejemska prireditev s tega področja, ki se je uspela ohraniti kljub čedalje večjemu številu novih sejemskih prireditev.
Letos bo dan poudarek gradbenemu materialu in opekarskim izdelkom, predstavili pa se bodo tudi kamnarji, cemen-tarji in projektantske organizacije. V središču pozornosti bo aktualna problematika gradnje vodnih objektov in varstva okolja, predvsem problem odlaganja odpadkov. Letos praznujemo tudi 100-letnico gradbenega šolstva, zato se bodo tako dijaki kot učitelji predstavili na primeren način tudi na sejmu v Gornji Radgoni. V spremljajoči strokovni program pa spadajo tudi zanimiva druga predavanja. Tako bo predavatelj iz Anglije govoril o zbiranju in izmenjavi tehnoloških in poslovnih informacij v gradbeništvu in IG M, Zveza
stanovanjskih skupnosti Slovenije pa bo organizirala zanimiv posvet Stanovanje za jutri. Nekakšna rdeča nit sejma bo inovativna dejavnost, v okviru posveta (organizira ga Republiški odbor sindikata delavcev v gradbeništvu) o organiziranju inovativne dejavnosti v podjetjih pa je razpisano tudi ocenjevanje inovacij v gradbeništvu. Nasploh bo veliko pozornosti namenjeno naravnim biomate-rialom, ki ustrezajo podnebnim razmeram v posameznih pokrajinah.	. .
Razstava bo organizirana na 10 tisoč kvadratnih metrih, sodelovalo pa bo okrog 400 raz-stavljalcev iz vse Jugoslavije.
bbp
Po občinskih kandidacijskih konferencah
POMURCI DALI NAJVEČJO
PODPORO MARKU BULCU
Za nami so občinske kandidacijske konference v vseh štirih pomurskih občinah, na katerih so se delegati s tajnim glasovanjem
opredeljevali o predlogu možnih kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Kot je znano, je šlo za šest možnih kandidatov: Marka Bulca, Janeza Drnovška, Dušana Šinigoja, Gojka Staniča, Tomaža Kalina in Vinka Vasleta. Na vseh štirih občinskih kandidacijskih konferencah v Pomurju je dobil največ glasov Marko Bulc, sedanji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. V Murski Soboti je zanj glasovalo sto delegatov od 126 navzočih, v Gornji Radgoni 57 od 67 delegatov, v Lendavi 59 od 70 in v Ljutomeru 61 od 90 delegatov. Tudi Janez Drnovšek je dobil potrebno tretjino glasov, navzočih delegatov v vseh štirih občinah. V Murski Soboti se je zanj odločilo 75 delegatov, v Gornji Radgoni 23, v Lendavi 24 in v Ljutomeru 31 udeležencev občinske kandidacijske konference. Razen v soboški občini je dobi) zadostno podporo tudi Dušan Šinigoj, in sicer je glasovalo zanj v Gornji Radgoni 37 delegatov, v Lendavi 28 in v Ljutomeru 35. Ostali trije možni kandidati pa v Pomurju niso dobili potrebnega števila glasov.
V Moravskih Toplicah položili temeljni kamen
Pomurje obljublja konec gradnje maja 1990. leta
Gradbeni rok je res 14 mesecev, vendar je konec gradnje odvisen od številnih drugih dejavnikov, tudi od zime 1989/90, je med drugim dejal direktor hotela v gradnji in pomočnik generalnega direktorja Radenske, ki je še posebej zadolžen za finance, Štefan Vrečič, na krajšem razgovoru po položitvi temeljnega kamna za gradnjo novega hotela visoke A kategorije v Moravskih Toplicah 22. februarja 1989.
73 milijard vredna naložba je gotovo ena največjih (če ne največja) v slovenskem turizmu v tem in prihodnjem letu. Čeprav bo v hotelu le 155 sob, pa gradijo infrastrukturo za objekt s čez 500 hotelskimi sobami (v prihodnosti načrtujejo gradnjo še enega prizidka). Z novimi objekti — poleg hotela bodo namreč dobili tudi gospodarski objekt za energijo, zaklonišče, čistilno napravo in vezni hodnik — bo Naravno zdravilišče Moravske Toplice postalo eno največjih in najsodobnejših zdravilišč v Sloveniji, ki se lahko pohvali s čez 90-odstotno zasedenostjo (skupaj s prenočitvami pri zasebnikih je zasedenost čez 100-odstotna), gostje prihajajo v glavnem iz tujine, ovira za nadaljnji razvoj in pove-
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
Spremenjeni načrti
Določeni občinski planski akti morajo biti usklajeni z republiškimi usmeritvami. V Lendavi so v svoj Dolgoročni plan občine za obdobje 1986—2000 zapisali marsikaj, česar pa, kot zdaj ugotavljajo, ne bo možno uresničiti v posameznih letih, zato so se odločili za spremembe tega dokumenta. O njih so govorili tudi na zadnjem zasedanju občinske skupščine.
Očitno je, da si v občini Lendava poslej ne obetajo več pretežno napredka od dohodkov v kmetijstvu, ampak od industrije. V tej panogi naj bi se predvsem širila kemična industrija, ki je na lendavskem območju že precej razširjena, nastajajo pa tudi novi obrati. Tako bodo še letos odprli tovarno Ilves, ki jo grade v Petišovcih. Kemična industrija naj bi bila v prihodnje nosilec gospodarskega in siceršnjega razvoja. To pomeni, da so oči veliko manj uprte v čevljarsko, kovinskopredelovalno industrijo ter industrijo električnih strojev in naprav. V kolikor se bodo v teh dejavnostih še bolj prilagodili povpraševanju in zahtevam tržišča, potem lahko gredo tudi te dejavnosti v korak z kemično industrijo. Je pa tudi res, da ima kemija na območju občine Lendava tradicijo, saj že več desetletij deluje Nafta. Tam seveda nočejo obstati, zato pa je nujna obnovitev rafinerije in izdelava novih izdelkov v dejavnosti petrokemije (lepila, smole). V dejavnostih, ki imajo na lendavskem območju že dlje časa domovinsko pravico, se bodo bolj zavzeli za vsestranski napredek, tudi zato, ker kaže, da rudnika premoga v Benici, od katerega si je občina sicer veliko obetala, ne bodo začeli izrabljati tako kma-
Osnovna ugotovitev o opravljenih volilnih postopkih je, da je bilo zanje zdaj dosti več zanimanja kot lansko jesen, ko smo
izbirali novega člana predsedstva SR Slovenije, na kar kaže tudi udeležba. Na temeljnih kandidacijskih konferencah v združenem delu in krajevnih skupnostih soboške občine je sodelovalo več kot 4 tisoč delegatov, ki so načeli vrsto vsebinskih vprašanj, zlasti o gospodarski in krajevni problematiki, imeli pa so tudi pripombe na račun preslabe predstavitve kandidatov in zapletenosti volilnih postopkov. Sicer pa so bili rezultati na 150 temeljnih kandidacijskih konferencah podobni kot na občinski ravni. Podobno ugotavljajo v lendavski občini, saj je bila udeležba na konferenci skorajda rekordna: 86,4-odstotna. Ponašajo pa se tudi po dolžini, saj je trajala le 45 minut. Ali to pomeni, da so bili delegati dobro informirani o možnih članih predsedstva SFRJ iz SRS, ali pa so se držali usmeritev v temeljnih kandidacijskih konferencah in so glasovali za »svojega« kandidata?!
Glede splošnih volitev so v radgonski frontni organizaciji prepričani, da bodo preskus organizacijske sposobnosti ter res
čanje števila prenočitev pa je bilo pomanjkanje postelj.
Novi hotel s šestimi apartmaji, 40 enoposteljnimi sobami in 109 dvoposteljnimi sobami bo povezan s sedaj obstoječim kompleksom, s hotelom Termal, restavracijo in novo terapijo. Kako ga bodo imenovali, še ne vedo, kajti z natečajem bodo do konca gradnje izbrali najprimernejše ime. V njem bodo imeli prostore tudi splošni zdravnik, ortopedist in zobozdravnik. Bogatejši bodo za dva bazena s termalno vodo, zaprtega in odprtega, in tremi kad-
lu, ker pač v Sloveniji dajemo prednost čistejšim energetskim virom (vode, plin). So pa v Lendavi odločeni vztrajati, da kar zadeva rudnik, ne ostanemo sredi poti in je zato treba raziskovalna dela (do)končati, ugotoviti gospodarnost izrabe, da bi tedaj, ko bo premog spet aktualen, brez večjih težav zavihteli krampe.
Spremenjeni planski cilji razvoja občine Lendava pa precej gradijo tudi na drobnem gospodarstvu, žal pa veliko konkretnega še ni. Tako se je predstavnik obrtnega združenja na seji zbora združenega dela »pritožil«, da o obrtni coni sicer precej govore, nihče pa ne ve povedati, koliko bi stala zemljišča in infrastruktura. Bodo na tem področju kaj več naredili zdaj, ko so ustanovili sklad za spodbujanje drobnega gospodarstva?
Ob spoznanju, da si na sedanji (beri: nizki) stopnji gmotnih možnosti ne moremo privoščiti vsega, kar bi si sicer radi, spremenjen dolgoročni plan predvideva tudi racionalizacijo na področju samoupravnih interesnih skupnosti, in sicer drugačno organiziranost, v lej zvezi manjše stroške za administriranje in delegatsko odločanje. Morda bo pa tako končno le več denarja za dejanske potrebe družbenih služb in za komunalne izdatke (či
nične pripravljenosti za uvajanje dejanske demokracije v volilne postopke. Za ljutomersko občinsko kandidacijsko konferenco pa
je značilno, da so glasovali tudi o podpori možnemu kandidatu za predsednika občinskega izvršnega sveta. Potrebno število glasov je dobil le Franc Štrakl.
Nekajtedenska volilna aktivnost v Pomurju pa Jerja gotovo temeljitejši premislek o vseh uveljavljenih novostih in kritičnih pripombah delegatov, ki so največkrat omenjali kompliciranost, nedorečenost in protislovnost volilnega pravilnika. Med drugim so postavljali vprašanje: mar so ob tem, da imajo zadnjo besedo na republiški ravni, sploh še potrebne temeljne in občinske kandidacijske konference? Korak naprej v demokratizaciji volitev namreč že sam po sebi ne pomeni tudi nove kakovosti. Še posebej, če organizacije, skupnosti in posamezniki takšne demokratizacije ne razumejo tudi kot zahtevo po drugačnem načinu dela ter kot svojo dolžnost in odgovornost, da predlagajo in se zavzemajo za zares najboljše kandidate.
B. Balažic-Peček
M. Jerše
D. Loparnik Š. Sobočan
mi v hotelu, prav tako pa so že težko pričakovali novo restavracijo s 380 sedeži, letno teraso s sto sedeži, taverno s prav tako sto sedeži in kavarno s 83 sedeži. Poskrbljeno bo tudi za prostore za prosti čas, savno, sobo z mizo za igranje biljarda ter kabelsko in satelitsko televizijo. Prostore za manjše prodajalne pletenin, kozmetike, kristala, zelišč in spominkov bodo dali v najem najprimernejšim ponudnikom z najboljšimi izdelki.
Bernarda B. Peček j
stilna naprava). Novi planski akti tudi niso zaobšli varstva narave, pa je tako dan poudarek ukrepom za ohranitev podtalnice, naravnega bogastva in še bi lahko naštevali.
Vse to so torej obravnavali na lendavski občinski skupščini. Živahna pa je bila tudi razprava ob ugotovitvah, ki se nanašajo na kadrovsko politiko. V ospredju so bili nekateri delovni kolektivi, češ da jih zaradi nespodbudnega okolja zapuščajo strokovnjaki. V razpravi sta bila zelo energična delegata iz Gradbenika (Gusti Horvat) in Varstroja (Martin Hajdinjak) in dokazala, da so prihodi in odhodi delavcev nekaj povsem normalnega in da se v nobenem od teh kolektivov kadrovska sestava ni poslabšala, celo izboljšala, in da so se nekateri delavci celo vrnili. Delegata sta nekako dosegla, da so iz stališč o kadrovski problematiki črtali omembo teh kolektivov. So pa priporočili organizacijam združenega dela, naj podobne analize, kot so ju zdaj pripravili v Gradbeniku in Varstroju, na-rede še pri njih.
Delegati lendavske občinske skupščine so na zasedanju, ki je bilo pred zadnji torek, sprejeli več občinskih odlokov, med njimi tudi odlok o zaključnem računu proračuna občine za lansko leto. Skupnih prihodkov je bilo 3.073.951.240 dinarjev, odhodkov pa 2.937.025.530 dinarjev, od tega je bilo izdano za delo upravnih organov 1.795.152.000 dinarjev. Delegati so brez pripomb sprejeli tudi predlog občinskega proračuna za letošnje leto, ki predvideva več kot enkrat višje prihodke in seveda tudi dohodke od lanskih.	S. Sobočan
Skupščinsko zasedanje v Murski Soboti
Skrb za oživljanje
gospodarstva
Predvideli so ločene seje zborov — Družbenopolitični zbor nesklepčen.
Zadnja seja zborov skupščine občine Murska Sobota naj bi potekala ločeno. Skupaj sta se sestala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, posebej pa družbenopolitični zbor, ki pa je ostal žal nesklepčen, jn je zato zasedanje preložil. Na dnevnem redu so sicer prevladovali odloki in drugi akti, osrednja vsebinska točka pa je veljala programom ukrepov ekonomske politike v letu 1989, ki izhajajo iz družbenega plana občine za tekoče srednjeročno obdobje. Čeprav z resolucijo načrtovanih ciljev in nalog v letu 1988 niso v celoti uresničili, so nekatera pozitivna gibanja, ki kažejo na to, da se razmere na posameznih področjih le izboljšujejo.
V lanskem letu je najbolj zbujalo skrb nadaljnje padanje industrijske proizvodnje, ki je predvsem posledica manjšega povpraševanja, kljub dokaj ugodnemu fizičnemu obsegu proizvodnje pa se je močno poslabšal dohodkovni položaj kmetijstva, najbolj na račun neusklajenih cenovnih razmerij v živinoreji. Je pa v letu 1988 spet čutiti oživljanje naložbene dejavnosti, saj je bilo v občini končanih nekaj večjih naložb, nekaj pa jih še izvajajo.
Oživljanju gospodarstva bo namenjena osrednja pozornost tudi v tem letu, zato bo izvršni svet tekoče in sproti spremljal gospodarska gibanja, pri tem pa še posebno pozornost namenjal tistim organizacijam združenega dela, ki so na robu rentabilnosti, nimajo ustreznih programov in zato lahko hitro zaidejo v težave. Ob skrbi za trajno ureditev razmer v kolektivih, ki poslujejo z izgubo, bo potrebno posebno pozornost namenjati iskanju novih proizvodnih programov, predvsem takšnih, ki bodo prispevali preustroju gospodarstva, bolj pa bo treba k temu pritegniti tudi gospodarstvo z razvitih območij, pa tudi sredstva za manj razvite. Seveda so za nove programe potrebni tudi kadri iri na tem področju bo potrebna agresivnejša politika, ki bo prispevala k izboljševanju obstoječe kadrovske sestave. Zaposlovanje ostaja še naprej ena od prednostnih nalog, in ker obstoječe organizacije združenega dela na novo ne bodo veliko zaposlovale, je možnosti za to potrebno iskati predvsem v turizmu, drobnem gospodarstvu in kmetijstvu. V turizmu se odpirajo možnosti z zidavo novega hotela v Moravskih Toplicah, ta potencial pa bodo morali bolj izkoristiti tudi drugi, predvsem trgovci, kmetijci, lovci, ribiči in še kdo. Tudi drobno gospodarstvo je dobilo ustrezno mesto v razvojnih programih občine, žal pa je bilo na tem področju še vedno premalo narejeno. Podobno drži za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, kjer se bodo hladilniško-predelovalnim centrom v Puconcih ponudile še večje možnosti za razvoj nekaterih dejavnosti. Nasploh pa je treba tudi v kmetijstvo vnesti še več znanja, več stroke, saj pridelki še niso takšni, kot bi želeli, to pa poslabšuje tudi dohodkovni položaj te panoge.
V gospodarski infrastrukturi je bilo največ narejeno pri posodobitvi cest, še vedno pa ostaja odprto vprašanje oskrbe s pitno-vodo na nekaterih območjih, pa tudi vprašanje telefonije. V družbenih dejavnostih bodo nadaljevali z referendumskim programom, še posebno skrb pa bodo namenili kulturi, ki so jo v zadnjem času nekoliko zanemarili. Seveda ob vsem tem ostaja eden od ciljev nadaljnje razbremenjevanje gospodarstva, kjer pa rezultatov ne bo, če ne bo prišlo do drugačne organiziranosti nekaterih dejavnosti.
Ludvik Kovač
STRAN .3
VESTNIK, 2. MARCA 1989
Prepričevanja prepričanih
Žal — tako je pač izzvenelo sestankovanje sindikalistov Pomurja minulo sredo v Murski Soboti, ti so se najprej sestali, nato pa še soboških sindikalnih voditeljev, ki so v okviru odbora za inventivno dejavnost razčlenjevali zakaj, kako, s čim in s kom uveljavljati več inovativnega poslovanja. Kar milo se nam je storilo, saj smo tisto, o čemer so besedovali predstavniki Mure, ŽVZ, Tovarne mlečnega prahu, Avtobusnega prometa, Panonije, občinske raziskovalne skupnosti, Medobčinske gospodarske zbornice, občinskega sindikalnega sveta in tudi Franček Ribič iz odbora za inventivno dejavnost pri Republiškem svetu ZSS, že ničkolikokrat slišali in o tem poročali. Zato se nam zdi smotrno, če preprosto še enkrat povzamemo, kar smo sicer že tu in tam objavili, namreč osrednji del gradiva, ki so ga priložili za sestankovanje in katerega avtor je profesor na mariborskem Vekšu, dr. Matjaž Mulej.
Od metode SPP do inovacijskih zvezkov
Po tem ko pojasni, zakaj potrebujemo več inovativnega poslovanja — »smo v začaranem krogu slabega gospodarjenja in življenja, naše znanje zastare-va, je neizrabljeno« in podobno — odgovarja na vprašanje, kako priti do več inovativnega poslovanja. Meni, da se inovacije kot pojem ne smejo nanašati le na tehnično-tehnološke novosti, ampak na novosti v vseh delih poslovnega procesa, zlasti še na vodenje: od pravila »eni mislijo, drugi delajo« prehaja razviti svet na pravilo »vsi mislimo, vsi delamo« v usmerjenem, sistematičnem in organizirano množičnem ustvarjalnem sodelovanju. (V preneka-terem pomurskem ozdu so še daleč, daleč od slednjega!) Množično inoviranje torej ni več omejeno na sistem posamičnih predlogov niti ne ločuje več poklicnega, razvojno-razi-skovalnega in podobnega ino-viranja od ljubiteljskega. Slednje resda neposredno ustvari manj prispevka, vendar z množičnostjo spremeni ozračje v inovativno namesto rutinerske-ga in ustvari podporo za znanstveno (temeljno in aplikati-
Deset pogojev — po dr. Matjažu Muleju — za inoviranje kot množično gibanje:
2.
3.
S.
6.
7.
8.
9.
10.
Inovacijska politika družbe in organizacij.
Inovacijski delovni cilji (vodilnih in vodstvenih delavcev).
Usposabljanje za inoviranje in ustvarjalno sodelovanje mnogih (ne le — nujne — elite, žal morda zaprte v elitizem).
Organiziranje inoviranja (služba) in sistematično evidentiranje inovacij.
Razpoložljiva oprema za preskušanje zamisli.
Dostopni informacijski viri.
Uveljavljanje priznanih inovacij v rednem delu.
Trženje inovacij (in zato sodelovanje RRM).
Vrednotenje in nagrajevanje (po pravilnikih).
Pravni red, ki daje prednost inovaciji pred podrejenostjo.
vno) in razvojno raziskovanje. Tako odpade »pravica do neodgovornosti«, ki sedaj hromi. O zgledih v pomurskem gospodarskem prostoru ni da bi se prepričevali. Preveč jih je!
S čim in s kom priti do več inovativnega poslovanja? Dr. Mulej opozarja na sedem posvetovanj, ki so jih doslej izvedli ob dnevu inovatorjev v Mariboru, in publikacije, ki so jih izdali v tej zvezi. Prav tako našteva nekatere študije (knjižna dela), po katerih se splača poseči. Nato poudarja, da za metode ustvarjalnega sodelovanja, ki si ne konkurirajo, ampak se dopolnjujejo, ker so različno primerne za različne tipe problemov, obstajajo priročniki in svetovalne organizacije, ki pomagajo uvajati novost. Sledi naštevanje le-teh:
— metoda SPP (to je sistem posamičnih predlogov), doslej kar izenačena z množično inventivno dejavnostjo, nima posebnega priročnika, potrebuje le 'pravilnik, komisijo, službo, toda zajema lahko le izjemne posameznike in večidel reševanje drobnih, manj pomembnih problemov;
— metoda KIP (krožki za izboljševanje proizvodnje), B. Možina, Z. Bele, Krožki za izboljševanje proizvodnje. Gospodarski vestnik 1985; s tem se ukvarjata Zavod SRS za produktivnost dela Ljubljana, Z. Bele in Iskrin inštitut v Ljubljani, D. Dolenc, učinkovito zajema skupine neposrednih sodelavcev znotraj organizacijske j enote, proizvodnih in drugih I enot;
inouoEiie
- metoda	USOM ID
(ustvarjalno sodelovanje mnogih za inovativno delo), M. Mulej in.sodelavci, USOMID, 4. dopolnjena izdaja. Ekonomski center Maribor, 1986, koordinator v ECM je F. Drozg, metoda je dala največ rezultatov s proučevanjem organizacijskih problemov — procesov, ki sežejo skozi več organizacijskih enot;
— metoda SI (sistemski inženiring), S . Piskar, J. Gričar, Celostna sistemska metodologija za reševanje problemov, Zavod za organizacijo poslovanja Ljubljana, 1986, ZOP Ljubljana, učinkovit pretežno za intelektualno zahtevnejše reševanje problemov;
— metoda PIP (projekti za izboljševanje poslovanja), A. Škarabot, Zavod SRS za produktivnost dela Ljubljana, učinkovita za reševanje inovacijskih problemov projektnega tipa;
— krožki pripravnikov pomenijo poskus doseči ustvarjalno sodelovanje pripravnikov, uveden nedavno v Leku, Ljubljana — M. Ažman;
— metoda CUM (celovita ustvarjalnost mnogih) pomeni poskus doseči ustvarjalno sodelovanje mnogih pri opredeljevanju podlag za cilje perspektivnega razvoja ozdov — V. Pirc, sozd Elektrogospodarstvo Slovenije, Maribor;
— inovacijski zvezki so pripomoček, da delavcu ni treba odhajati z delovnega mesta, ko ima zamisel, ki jo želi prijaviti — TAM Maribor, M. Ferš.
Koristna in uporabna so tudi izkustva po ozdih, ki so razvili dobro prakso uveljavljanja inovacijske dejavnosti, vzemimo samo TAM Maribor, železarno Ravne, Štore, IBI, ETA, Riko in še koga.
Šest vprašanj — v premislek in spodbudo
L Je kdo zašel v težave, ker ni predlagal ničesar novega? Ne, a žal le navidezno, kajti vsi imamo enotretjinske plače! (Mulej: »Vsaj dvakrat toliko
kot za OD porabimo za vračanje dolgov in subvencioniranje izvoza, torej za darila tistim, ki so bolj inovativni, zato bolj produktivni, ekonomični in konkurenčni.«)
2.	Dobro upravljanje in poslovanje se tiče vsakogar. Slabo tudi. In še kako!
3.	Vsak strošek je načelno nepotreben — če znamo in hočemo delati pametneje. Zato namensko iščimo možne spremembe povsod!
4.	Obstoj in svoboda sta odvisna od razvijanja in uporabe znanja. Do nedavna (1981) metode tega niso omogočale vsem, sedaj jih imamo, objektivnih ovri ni več, le še subjektivne.
5.	Težko ali pametno delo, žulji na rokah ali na možganih — kaj nudi več udobja, učinka, uspeha? In koliko svojega časa namenjamo, da si redno osvežujemo znanje?
6.	Kdo komu daruje v sodobnih mednarodnih gospodarskih odnosih — produktivnejši ali manj produktivni? Koliko nas torej tudi osebno stane podpiranje rutinerstva, uravnilovke, mešanje sociale in socializma? Kakšne so posledice, če .ne posodobimo upravljanja v bolj inovativno? Tako ima na primer mariborski TAM od inovativnega poslovanja, četudi še ni uvedel sodelovalnih oblik, že prihranke v višini deset odstotkov brutoprodukta, torej tudi pomembne vire za investiranje, ne le inovacijske nagrade in osebne dohodke. Je potreben kakšen komentar?
Branko Žunec
Sonja Lokar, izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS, je bila na enodnevnem obisku v Murski Soboti. Najprej seje odzvala povabilu OO ZKS na srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve in se pogovarjala s člani Zveze komunistov, sindikata in predsedstva OO ZSMS ter zaposlenimi na tej veliki srednješolski ustanovi. Pozneje pa je predavala še predstavnikom OVIZ-za, organizacijske enote Zavoda za šolstvo in pedagoškim delavcem soboških osnovnih šol. Obakrat je bila tema pogovora predlog stališč predsedstva. CK ZKS o političem pluralizmu.
Kot je poudarila Sonja Lokar,
SOCIALDEMOKRATI TUDI V LENDAVI
Zvez(d)a je rojena
Na vabilu, ki sta ga podpisala občinska konferenca ZSMS Lendava in klub mladih Lendava, je pisalo: socialdemokratska zveza v naši občini: da ali ne? Negotovost je vladala tudi na sami javni tribuni, ki je bila v petek zvečer v dvorani gostišča Park v Lendavi, saj udeležba ni bila ravno idealna; zbralo se je okrog 30 »radovednežev«, od teh dobre tri četrtine mladih. Naposled pa se dvom razblinil, saj se je 9 navzočih včlanilo v območno organizacijo Socialdemokratske zveze Slovenije. Na tajnih volitvah so izbrali 5-člansko predsedstvo, ki ga sestavljajo: Brigita Koren (predsednica), Franc Koren,
SDZS — V Lendavi so v petek ustanovili območno organizacijo Slovenske demokratične zveze. Ustanovnega zbora so se udeležili štirje člani predsedstva, med njimi tudi pobudnik te zveze, France Tomšič (mož z očali). Foto: Š. Sobočan
Aleksander Havaši, Anton Bukovec in Siniša Karakatič. Le-ti naj bi popularizirali program SDZS v krajevnih skupnostih, da bi tako čez čas ustanovili še kako krajevno organizacijo. Doslej se je v Socialdemokratsko zvezo Slovenije včlanilo 1200 občanov.
Zvez(d)a je rojena! Kot je znano, je Socialdemokratska zveza
Zavarovanje: nepotreben izdatek
V Pomurju lani na srečo ni bilo večjih naravnih nesreč, tako kot leto prej. To je vplivalo tudi na ugodnejše poslovanje Pomurske območne skupnosti Zavarovalne skupnosti .Triglav. Prigospodarili so namreč okrog 9 milijard dinarjev presežka. No, k temu rezultatu je bistveno vplivalo tudi dejstvo, da so sklenili za okrog 14 tisoč več zavarovalnih polic in s tem povečali vsoto zavarovalnih premij za okrog 40 odstotkov. Tako so lani dosegli nekaj čez 21 milijard dinarjev prihodkov od zavarovalnih premij — največ iz naslova avtomobilska odgovornost (čez 6 milijard), ta namen so izplačali tudi največ škod (okrog 3,4 milijarde dinarjev).
Kot so ugotavljali na petkovem zboru Pomurske območne skupnosti in delegatov njenih dveh temeljnih rizičnih skupnosti (osebe in premoženje), pa se zavarovalnica srečuje tudi z nerazumljivim odnosom do zavarovanja v družbenem in zasebnem sektorju. Tako precej organizacij združenega dela išče svojo varnost v zavarovanju šele, ko poslovno ocenijo, da je to potrebno, zgodi pa se, da imajo ob tem nekateri vodilni delavci napačno pojmovanje. Zavarovalno premijo pojmujejo kot drugo porabo in jo poskušajo čim bolj znižati. Ko pride do velike škode, pa je prepozno ugotavljati, da premoženje ni bilo ustrezno zaščiteno. Podobno je pri zasebnikih, še posebej pri zavarovanju hiš, opreme, obrtnih delavnicah in kmetijski mehanizaciji.
Letos načrtujejo še ugodnejše poslovanje. S finančnim načrtom so med drugim predvideli, da bo-
Slovenska ZK priznava različnosti
politični pluralizem ni nekaj novega, saj smo se s tem pojavom srečevali že v preteklosti. Pri tem je razčlenila razvoj političnega pluralizma od NOB in se pomudila dlje časa pri novih gibanjih v SR Sloveniji, kjer je prišlo do ustanavljanja raznih zvez. Dejala je, da slovenska Zveza komunistov priznava, različnosti, medtem ko se drugje, predvsem v Srbiji, zavzemajo za močno, centralistično partijo, ki ne dopušča drugačnih mnenj, ampak so za močno roko. Za takšno direkti-vno vlogo partije se zavzema tudi del članstva Zveze komunistov v naši republiki. Drugim je zopet vseeno, kaj se dogaja
Slovenije ustanovljena slaba dva meseca po tem (16. februarja), ko so ustanovili Slovensko demokratično zvezo. Programa obeh sta si precej podobna, ne pa tudi načina, kako želita delovati. Slovenska demokratična zveza želi delovati v okviru Socialistične zveze Slovenije, medtem ko hoče biti Socialdemokratska zveza Slovenije samostojna »partija« — stranka. Glede na sedanjo zakonodajo (SDZS je sprožila ustavni spor!) ji to (še) ni mogoče, tudi z ustanovitvijo ne bi bilo nič, če se ne bi »potuhnila« in priznala patronata Socialistične zveze. Zdaj, ko je SDZS ustanovljena, je vse bolj
glasna v zahtevah, da se ji prizna status neodvisne (samostojne) organizacije, ki želi konkurirati Zvezi komunistov.
Zakaj so socialdemokrati kmalu po ustanovitvi prišli prav v lendavsko (narodnostno mešano in obmejno občino), ne bomo razglabljali. Dejstvo pa je, da tej »lokaciji« dajejo (očitno) velik
do obseg zavarovanj v družbenem sektorju povečali za 104, v zasebnem pa za 105 odstotkov, s čimer bi dosegli blizu 100 milijard dinarjev prihodkov. Okrog 3 milijarde dinarjev bodo namenili tudi za kreditiranje in financiranje programov preventivne dejavnosti, in sicer za požarno varnost, obrambo proti toči, zatiranje živalskih bolezni, urejanje vodnih razmer v Pomurju (graditev vodnih bazenov), za preventivno vzgojo občanov ter druge preventivne programe v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
ZA PRIZADETE NA VIDU STROKOVNI DELAVEC
Predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih za Pomurje, Anton Kos, je za isto mizo povabil predstavnike pomurskih občinskih skupnosti socialnega skrbstva, Zveze slepih Slovenije ter pomurskega društva. Prizadeti na vidu so namreč povedali in z zgledi dokazovali, da društvo brez stalno zaposlenega strokovnega delavca več ne more delati. Menili so celo, da bodo morali — če ne bodo uspeli s svojo zahtevo in potrebo in če pomurske občine ne bodo našle denarja za osebni dohodek stalnega delavca društva — delo društva spremeniti ali ga celo razpustiti.
Strokovni delavec vsekakor ne bi bil tekmec socialnim inštitucijam, ampak bi s svojim delom dopolnjeval obstoječi sistem zagotavljanja socialnega varstva. Prva naloga pa bi bila, da bi odkrival otroke, prizadete na vidu.
Strokovna delavca skupnosti socialnega skrbstva iz Ljutomera in Lendave sta menila, da bodo v času rigoroznega omejevanja vseh vrst porabe in ker poslujejo z izgubo, težko našli denar za novo zaposlitev. Sobočani in Radgončani pa, da bo res težko, vendar pa ne nemogoče. Predlagali so tudi, da bi strokovni delavec zaenkrat delal le štiri ure. Sobočani so še dodali, da bi se med občinami morali dokončno dogovoriti o financiranju medobčinskih društev. Sobbška občina namreč za Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih daje skorajda osemdeset odstotkov vsega denarja, ki ga dobijo za delo, mh
okrog njih, medtem ko je večina partijskega članstva v SR Sloveniji vendarle za prenovo ZK in s tem tudi za nov politični pluralizem. Rešitev iz sedanje gospodarske in politične krize je po besedah Sonje Lokar treba iskati tudi v reformi Zveze komunistov.
Na vprašanje, ali lahko član Zveze komunistov sodeluje tudi v delovanju novih zvez, pa je odgovorila, da je to povsem normalno in hkrati eden od načinov, da politika Zveze komunistov pridobi na veljavi. Ko je govorila o pluralizmu v Socialistični zvezi, pa je dejala, da je nujno, da
pomen, saj so se javne (in poznejše ustanovitve območne organizacije SDZS) udeležili: pobudnik ustanovitve Socialdemokratske zveze Slovenije France Tomšič in še trije člani predsedstva: Slavko Sušeč, Jože Kopše in Borut Terčelj. Na sestanku v Lendavi je bil tudi predstavnik socialdemokratov iz Ljutomera. Na pogovoru v Lendavi je France Tomšič orisal zgodovino socialdemokratov. Prva taka organizacija je bila ustanovljena pred 125 leti (1863. leta) in povedal, da je to najstarejša ljudska stranka. Predstavil je njen program, v katerem je med drugim zapisano, da se bodo zavzemali za odpravo enopartijske »vladavine«, ki da je kriva za sedanje težave. Glede na to, da gre za socialdemokratsko zvezo, je zanimiva tale programska politika: omogočiti kar najbolj produktivno delo, tudi bogatenje, kajti, kot je dejal tovariš Tomšič: Bogataš družbe ne stane nič, revež pa!
So slovenski socialdemokrati utopisti? So njihove ideje v sedanjih slovensko-jugoslovanskih razmerah, ko je na oblasti ena partija, uresničljive? Za slovensko partijo pravijo, da je daleč pred jugoslovansko (partijsko) politiko in da imajo z njo (Kučanovimi prizadevanji) veliko skupnega. Politična konkurenca (več strank) pa utegne vplivati, da bo odgovornost za razvoj in stanje na različnih področjih porazdeljena, uresničitev programov bo strožje preverjena (stranka ali zveza, ki ne bo uspešna, bo šla rakom žvižgat), zdaj pa (enopartijski sistem) delajo nove in spet nove programe, usmeritve) ...
S socialdemokrati se kaže v marsičem strinjati. Pa tako tudi s spoznanjem, da so zelo agresivni.	Š. Sobočan
ali varnost?
Letos so v zavarovalstvu uvedli tudi nekatere novosti, kot je možnost obročnega plačevanja (4 obroki) za nekatere vrste zavarovanj ali pa z 20-odstotnim popustom ob takojšnjem plačilu zavarovalne premije, skupinsko ka-sko zavarovanje in s tem tudi obročno plačevanje (12 obrokov) idr. Bolj pa bodo skušali uveljaviti zavarovanje na dogovorjeno vrednost v družbenem sektorju in na valorizirano vsoto v zasebnem sektorju. S tem bi omilili negativne učinke inflacije. ,
Jože Graj
nova gibanja in zveze ponudijo svoj program, kajti ni dovolj, če nekoga kritiziraš, ampak moraš to konkretno dokazati v praksi. Pomembno pa je predvsem, da v raznih gibanjih in zvezah delujejo v skladu z osnovnimi načeli avnojske Jugoslavije, je opozorila Sonja Lokar.
M. Jerše
OK ZRVS MURSKA SOBOTA
Komisije dobro de ajo Razmere, v katerih živimo, zahtevajo tudi od rezervnih vojaških starešin več trdnosti in vztrajnosti pri uresničevanju nalog, hkrati pa morajo biti aktivisti v svojih življenjskih in delovnih okoljih, zlasti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Da bi lahko uspešno opravljali to poslanstvo, morajo biti rezervni vojaški starešine za to usposobljeni. Zato vsako leto namenjamo posebno pozornost usposabljanju in vključevanju rezervnih vojaških starešin v vsa družbeno gospodarska gibanja. Pri skupnem delu z mladimi pa je v ospredju razvijanje varnostne in samozaščitne kulture ter revolucionarnih tradicij. V teh prizadevanjih pa opravljajo vlogo komisije, ki delujejo pri občinskih konferencah Zveze rezervnih vojaških starešin. Lep zgled dobrega dela so komisije pri OK ZRVS Murska Sobota, ki vsako leto sprejmejo konkretne programe ter jih tudi uspešno uresničujejo. Med najpomembnejšimi nalogami komisije za idejnopolitično izobraževanje znanja spodbuja rezervne vojaške starešine k individualnemu izobraževanju in proučevanju gradiva iz vojaške literature ter vključevanju v druge oblike usposabljanja, kot so strelska tekmovanja, sodelovanje pri obrambnem in samozaščitnem usposabljanju prebivalstva, narodne in civilne zaščite, obrambnih krožkih in orientacijskih pohodih. Komisija za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima v svojem programu za letos konkretno vključevanje rezervnih vojaških starešin v reševanje varnostne in samozaščitne problematike v svojem okolju, sodelujejo pri izdelavi obrambnih in varnostnih načrtov, da si prizadevajo za večje vključevanje mladih v obrambne in vojaške poklice, sodelujejo pri izvajanju uspo-sobljanja delovnih ljudi in občanov, obrambnih krožkih in tekmovanjih mladih s področja splošne ljudske in družbene samozaščite. Pomembno nalogo pa imajo tudi pri ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij. Komisija za informativno-propagandno dejavnost skrbi za izhajanje glasila Rezervni starešina, za razširjanje obrambnih revij, občasno izdaja tudi biltene in sodeluje s podobnimi komisijami v občini. Komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja ima nalogo, da spremlja kadrovsko sestavo in organiziranost v krajevnih in občinski organizaciji, obravnava in predlaga starešine za napredovanje v višji čin ter prizadevne predlaga za ustrezna priznanja, skupaj z drugimi nosilci kadrovanja pa tudi kadruje mlade v šole rezervnih oficirjev. Komisija za športno in kulturno dejavnost za letos načrtuje, da bo do njeni člani sodelovali na prireditvah in tekmovanjih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Poleg tega bodo sodelovali pri izvedbi občinskega srečanja rezervnih starešin in mladine soboške občine, ki bo letos v Martjancih, ter skrbela za organizacijo srečanj in tekmovanj ob dnevu obmejnih enot in JLA. Prav tako pa bodo sodelovali v pripravah na tradicionalno tekmovanje Po poteh narodnega heroja Lojzeta Kabeta. Pri Občinski konferenci ZRVS v Murski Soboti predvidevajo, da bodo, tako kot prejšnja leta, tudi letos tako obsežen program dela komisij v glavnem uresničili.	F. M. I
STRAN 4
VESTNIK, 2. MARCA 1989
O AKTUALNIH VPRAŠANJIH KOVINSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE V POMURJU
 RAZVOJNO-RAZISKOVALNO IN TRŽENJSKO FUNKCIJO
Pomurska kovinskopredelovalna industrija je že skoraj celo desetletje v težavah, ki se kažejo zdaj v takšni, drugič v drugačni obliki. Težave se od časa do časa zaostrijo v eni, potem spet v drugi organizaciji združenega dela, skorajda vedno in povsod pa so posledica neustrezne poslovne politike v preteklosti. Neproduktivno zaposlovanje v preteklosti, ko se je često zaposlovalo tudi pod političnimi pritiski, se zdaj marsikje kaže v obliki tehnoloških presežkov, produktivnost je nizka, neustrezna kadrovska sestava pa je ena največjih ovir za hitrejši razvoj. Zmanjšanje kupne moči in povpraševanja razmere samo še zaostruje, na račun neurejenih cenovnih razmerij se kapital odliva iz te dejavnosti, poslabšuje pa se tudi likvidnostni položaj organizacij združenega dela. Visoke obresti podražujejo proizvodnjo, zaradi pomanjkanja kakovostnih sredstev pa se marsikje le s težavo odločijo za nove naložbe v tehnološko posodobitev, brez katere si ni mogoče zamisliti hitrejšega preustroja proizvodnje. O vseh teh vprašanjih in o tem, kako najti izhod iz nastalega položaja, je tekla beseda za našim omizjem, na katerem so sodelovali Branko Kurbus iz Avtoradgone, Ivan Božič iz Tovarne logistične opreme Lendava, Ludvik Rajbar iz Radenskine Tovarne polnilne opreme, Viktor Vild iz Livovega tozda Oprema in orodja Rogašovci, Ivo Tivadar iz ljutomerskega Tehnostro-ja ter Andrej Janc in Stefan Špilak z Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje. Izhodišče za pogovor nam je bil sedanji položaj v posameznih organizacijah združenega dela.
Posledice zgrešenih poslovnih odločitev v preteklosti
Branko KURBUS: O tem, da je v delovni organizaciji Avto-radgona ukrep družbenega varstva, ne bom posebej govoril, saj smo v tem pogledu postali že prava medijska zvezda, zato se bom omejil na trenutni položaj v naši delovni organizaciji. Poslovno leto smo sklenili s 7,5 milijarde izgube, ki je posledica slabo izkoriščenih proizvodnih zmogljivosti in likvidnostnih težav, saj v tem trenutku koristimo 14 milijard dinarjev kratkoročnih posojil. Osnovni cilj nam je zdaj pokritje izgube, saj bomo le potem lahko urejali stvari tako, kot smo si zamislili. Pri tem nam stoji ob strani Pomurska banka, nekaj sredstev bodo prispevali regijski kolektivi iz združenih sredstev rezerv, nekaj pa tudi naši dobavitelji. V temeljni organizaciji, ki se srečuje z največjimi težavami, je eden osnovnih vzrokov za izgubo manjši obseg proizvodnje, poseben problem pa predstavlja tudi pomanjkanje kakovostnih sredstev za tekoče poslovanje. Trenutno so razmere ugodnejše, saj imamo pri osnovnem programu, zabojnikih oz. bivalnih enotah, proizvodne zmogljivosti prodane. Za letos že imamo sklenjene pogodbe za 2.200 enot, kar je veliko več kot v vsem lanskem letu, ko smo izdelali le 1.600 enot. Razveseljivo ob tem je tudi to, da bo približno 80 odstotkov izvoza na konvertibilno tržišče, v Avstrijo in Nemčijo, kjer dosegamo tudi za 20 do 30 odstotkov višje cene kot na
Ludvik Rajbar
domačem tržišču. Seveda tudi pri tem ne gre brez težav, še posebej jih čutimo pri nakupu reprodukcijskega materiala, ki ga na domačem tržišču ni ali je slabe kakovosti. Zato smo ga prisiljeni veliko uvažati, vendar se tudi pri tem srečujemo s številnimi ovirami, čeprav je dejstvo, da je uvožena surovina cenejša od domače.
Ivan BOŽIČ: Tudi v naši delovni organizaciji je največji pro-blem izguba, ki je dosegla višino 3,5 milijarde dinarjev. Vzroki zanjo so podobni kot v Avtoradgo-ni, slabo zasedene proizvodne zmogljivosti, likvidnostne težave, poleg tega pa še relativno velik delež izvoza v sestavi celotnega prihodka. Za naš izvoz je značilno, da z njim ne dosegamo takšnih cen kot na domačem tržišču, kjer pa je prodaja zaradi manjšega povpraševanja padla. Vse te težave so bile tudi vzrok, da smo začeli razmišljati o izločitvi iz mariborskega Primata, zdaj, ko smo se osamosvojili, pa se želimo čim bolj opreti na lastne noge. Menimo, da je naš proizvodni program še vedno dovolj zanimiv tako za domače kot tuje tr
žišče, vendar moramo pri organizaciji poslovanja marsikaj spremeniti in izboljšati. Letos moramo ustvariti osnovne možnosti za normalno delo in razvoj naše delovne organizacije, čeprav to ne bo lahko. Problem so predvsem kadri, ki jih tačas ni dovolj, da bi lahko pokrili vsa področja poslovanja, zdaj, ko stopamo na-samostojno pot, pa je rešitev teh vprašanj še toliko pomembnejša. Koncentracija vseh kreativnih služb je bila doslej v Mariboru, v Lendavi smo praktično usposobljeni le za proizvodno operati-vo, pri rešitvi vseh treh vprašanj pa je ena od ovir tudi ustrezno nagrajevanje, ki bo moralo biti spodbudnejše.
Ludvik RAJBAR: Za našo Tovarno polnilne opreme moram reči, da tačas kakšnih večjih težav nimamo. Pred leti postavljen sanacijski program uspešno in dosledno izvajamo, saj smo razmeroma zgodaj prišli do ugotovitve, da je potrebno tovarno postaviti v 21. stoletje ali pa jo likvidirati. Brez usmeritve v izvoz tovarne ne bi bilo mogoče sanirati, zato smo se odločili, da izdelujemo tehnološko zelo intenzivno opremo, s katero lahko konkuriramo z najrazvitejšimi izdelovalci polnilne opreme v svetu. Pozitivni finančni rezultat je posledica visokega izvoza, saj od 60 do 70 odstotkov celotne proizvodnje izvozimo, od tega kar 70 odstotkov na kitajsko tržišče, 20 odstotkov izvoza predstavljata Zvezna republika Nemčija in Avstrija, 10 odstotkov pa druge vzhodnoevropske države. Postali smo vodilni izdelovalec polnilne tehnike v Jugoslaviji prav za vse medije, lani pa smo si postavili nov cilj, — ohraniti obstoječo sestavo celotnega prihodka, torej
Ivo Tivadar
40 odstotkov ustvariti na domačem in 60 odstokov na tujem tržišču. Mi ves ta čas proizvodnje nismo zmanjševali, zmanjševali-pa smo zaposlenost in povečava-li produktivnost. Naša razvojna filozofija temelji na dejstvu, da razvijemo kooperacijo za vse tiste dele, ki se obdelujejo na univerzalnih strojih, tisto, za kar so potrebni sodobni stroji in veliko znanja, pa delamo v tovarni. To filozofijo uspešno uresničujemo in danes nas ni sram priznati, da je 50 odstotkov naše proizvodnje že dislocirane v kooperaciji širom po Pomurju, Sloveniji in tudi zunaj meja. Šli smo še korak naprej saj smo to kooperacijsko mrežo’vključili tudi v razvojno funkcijo in tako nekatere stroje razvijamo skupaj s kooperanti. Tako smo se tudi v celoti osvobodili uvoza, ki znaša v sestavi naše polnilne linije le še 5 odstokov, kmalu pa niti tega ne bo več. Tovarna polnilne opreme dobiva tako tudi znotraj Radenske vse pomembnjese mesto_ Podatek, da je v 657 milijardah dinarjev celotnega prihodka in 11 5 milijona dolarjev izvoza, ki ga’ je skupaj ustvarilo 2.500 delavcev Radenske, delež Tovarne
polnilne opreme, ki zaposluje le 290 delavcev, znašal v celotnem prihodku 17, v izvozu pa kar 60 odstotkov, to najbolj zgovorno potrjuje. K takšni devizni realizaciji veliko prispevajo tudi firme, ki jih imajo v tujini. Tako interese Tovarne polnilne opreme že uspešno zastopa naša firma v Avstriji, intenzivno se dogovarjamo za ustanovitev firme skupaj z nekaterimi slovenskimi zunanjetrgovinskimi podjetji v Zvezni republiki Nemčiji, prišlo pa naj bi do ustanovitve mešanega podjetja v Sovjetski zvezi.
Viktor VILD: Čeprav kakšnih večjih težav med letom nismo imeli, smo začetek lanskega leta začeli z nekoliko manj zasedenimi zmogljivostmi, kar bo seveda imelo določene posledice pri finančnih rezultatih lanskega leta. Ta rezultat pa seveda ne bo odsev dejanskega stanja v tovarni, saj smo v drugi polovici leta po daljših prizadevanjih končno vendarle zelo agresivno zakorakali na zunanja tržišča. Na mednarodnem sejmu BIAM v Zagrebu nam je lani ta korak uspel, začeli smo s kooperacijsko proizvodnjo in tudi z neposrednim izvozom, letos pa se ti rezultati samo še potrjujejo. Smo pred koncem pogovorov o podpisu dolgoročne kooperacijske pogodbe s firmo v ZR Nemčiji za program opreme in hidravličnih prijemalk za hidravlične stroje, prav tako z zahodnonemško firmo pa razširjamo tudi sodelovanje pri strojegradnji. Po vsem tem pričakujemo ob koncu leta veliko ugodnejši finančni rezultat kot lani. Moramo pa priznati, da je ta naša razvojna pot trajala precej časa, saje šele zdaj po desetih letih dobivamo tisto podobo, ki smo si jo postavili za cilj ob ustanovitvi. Ko so se v postojnskem Livu odločili, da postavijo tovarno v Rogašovcih, so z naložbenim elaboratom tu predvideli tovarno za izdelavo različnih vrst orodij, torej orodjarno, ter strojev in strojnih delov. Osnovni vzrok, da tega nismo uresničili že prej, je bil v kadrih, ki jih za tako zahtevno delo nismo imeli. Zato smo v prvih letih pospešeno izobraževali kvalificirane delavce, v zadnjih letih pa izobražujemo predvsem na višjih in visokih šolah. Ker nismo imeli ustreznih kadrov, smo bili v začetku prisiljeni prevzeti določen del programa opreme za gradbeništvo, to je mešalnike za beton in talno transportno opremo. Vendar .ves ta čas nismo stali križem rok in zdaj smo že 80 odstotkov našega proizvodnega programa preusmerili v strojegradnjo in orodjarstvo. V tem času smo sami razvili kompleten
Andrej Janc
program tračne strege, v minulem letu smo začeli z razvojem kosovne strege, delamo pa če celo vrsto drugih strojev, ki spadajo v strojegradnjo. Tudi orodjarstvo smo razvili do takšne mere, da zmogljivosti presegajo potrebe delovne organizacije in tako že nastopamo na slovenskem tržišču, pa tudi zunaj meja. Je pa problem v tem, ker se je začelo povpraševanje po naložbeni opremi pri nas po letu 1979 močno zmanjševati, vlaga le tisti, ki izvaža, drugi delajo le za preživetje, zato smo se tudi mi zelo intenzivno usmerili v izvoz. Biti konkurenčen v izvozu seveda ni lahko, še posebej s tovrstno opremo, vendar mi od te usmeritve ne odstopamo in ob koncu leta pričakujemo tudi dobre rezultate.
Ivo TIVADAR: Tehnostroj je še vedno v sanaciji, vendar smo vlaganja, ki smo si jih postavili v programu, v glavnem uresničili in pričakujemo, da se bodo morali letos in prihodnje leto problemi, s katerimi se srečuje kovinska predelava V ljutomerski občini, končati. Že ob sprejemanju sanacijskega programa smo
si za cilj postavili povečanje izvoza in moram reči, da precej tega zdaj že tudi uspešno uresničujemo. Morda pa smo naredili napako v tem, da smo se preveč usmerili v države v razvoju, kjer je plačilna sposobnost slaba, in smo veliko zamudili, ker se nismo pravočasno vključili na evropsko tržišče. V svojem katalogu imamo tačas čez 50 izdelkov, od tega 45 novih, torej smo se programsko že preustrojili, zato nam je zdaj osnovni cilj še trženj-ski preustroj, torej za koga izde-
Viktor Vild
Branko Kurbus
Ivan Božič
lovati in kam prodajati. Ob deželah v razvoju, za katere še veliko delamo, iščemo nove kupce in nekateri posli že tudi uspešno tečejo. V Angliji so pokazali veliko zanimanje za naš zabojniški program, ponujajo pa se tudi možnosti sodelovanja z Avstrijo, Francijo in ZR Nemčijo. Cilj pa nam mora biti čim večja razpršenost izvoza, saj te navezanost le na eno državo lahko pripelje na rob propada. Izkušnje z Iranom, kjer smo imeli kar pet partnerjev, nam to potrjujejo, zato navezujemo stike z novimi državami. Od-prirajo se nam tudi možnosti prodora v Sovjetsko zvezo, kjer so pokazali zanimanje za stroje za luščenje buč, prav tako pa tudi za prikolice in trosilnike, vendar si zaradi plačilnega primanjkljaja s to državo velikih poslov ne smemo obetati.
Preustroj proizvodnje in povezovanje
Pomurska kovinskopredelovalna industrija ima veliko skupnih in podobnih problemov, ki pa jih v posameznih organizacijah združenega dela različno rešujejo. Probleme z nakupom reprodukcijskega materiala omenjajo tako rekoč v vseh organizacijah. Ta je slabe kakovosti, izdelovalci oz. dobavitelji pa se često
Štefan Špilak
obnašajo monopolistično in izsiljujejo visoke cene ter kratke plačilne roke. Ker je uvoz otežen, se vsak pač skuša znajti po svoje. Eni ga uvažajo prek različnih kooperacijskih pogodb, drugi se odločajo za tako imenovane dodelavne posle, iščejo različne partnerje za nastopanje na tujih tržiščih, še vedno pa se pomurske organizacije združenega dela kovinskopredelovalne industrije pramalo povezujejo med seboj. Ne bi sicer mogli trditi, da ni nobenega sodelovanja, je pa še vedno premalo skupnega nastopa. Za to bi potrebovali nekoga, ki bi jih pri teh poslih povezal. Vendar ustrezne inženiring organizacije v Pomurju ni, o njej pa bi vsekakor kazalo razmišljati. Na zunanjih tržiščih bi bili še uspešnejši, če bi nastopili s skupno ponudbo, saj je nemogoče in nerealno, da bi vsaka organizacija ustanavljala v tujini svojo firmo.
Ludvik RAJBAR: Mi v Tovarni polnilne opreme smo imeli veliko srečo, da smo znotraj Radenske, saj smo tako imeli določene izkušnje. V Radenski že 120 let polnimo mineralno vodo, v svetu ni izdelovalca polnilne tehnike, ki bi toliko časa tudi polnil,
zato so naše izkušnje toliko večje. Naša prednost pa je tudi heterogenost Radenske, saj poleg polnilne tehnike lahko ponudimo tudi reševanje tehnoloških, kemičnih, mikrobioloških in celo geoloških problemov. Receptov se seveda ne da deliti, saj je problematika povsod drugačna, vseeno pa bi rad opozoril na nekaj. Mi smo velik izvoznik znotraj Radenske, vendar se srečujemo s številnimi problemi, tudi politične narave. Preden se kupec odloči za opremo, predvsem na
ložbeno, temeljito premisli, saj se zavea, da postane s tem eksistenčno odvisen od dobavitelja. In če je to jugoslovanski dobavitelj, je to še odločilnejše. Mi imamo velike težave na Kitajskem, na Poljskem, pa tudi na zahodu, saj nas kupci nenehno sprašujejo, ali bomo še obstajali in ali jim bomo lahko dolgoročno zagotavljali tudi rezervne dele. In prav iz teh razlogov v Radenski razmišljamo o ustanavljanju firm v tujini, iz teh razlogov si želimo tuje poreklo naše polnilne opreme, saj bomo dali s tem investitorju večje jamstvo. Sama kooperacija sicer pomeni stik s svetom, več znanja, vendar rešuje le probleme vhoda in bo tekla le tako dolgo, dokler se bo to partnerju splačalo.
Branko KURBUS: Vprašanje, ali je dodelavni posel koristen ali ne, je gotovo na mestu, vendar se bomo morali mi kljub temu naučiti in delati s tem poslom. S tem se veliko naučimo, spoznamo svetovno tehnologijo, vendar na teh poslih ne smemo zaspati. Delati jih moramo leto, dve ali tri, nato pa najti svoj program. Avtoradgona je naredila največ-1 jo napako v tem, da je bila predolgo vezana na Tamov program, ki se 20 let ni spremenil, takšna kooperacija pa pomeni zelo tanko rezino kruha. In tako je tudi s kooperacijo s tujim partnerjem.
Ivan BOŽIČ:Usmeritev v izvoz je nujna, vendar se pri nas pri tem srečujemo še z enim problemom. To je tehnološka opremljenost, ki je v TLO na zelo nizki stopnji. Pri kakovosti izdelkov se to sicer toliko ne pozna, pozna pa se pri stroških, ki so zaradi nizke produktivnosti precej višji, zato tudi nismo konkurenčni na zahodnih tržiščih, saj je zahod po opremljenosti nekaj korakov pred nami.
Viktor VILD: V svet se moramo odpirati z različnimi oblikami. S kooperacijskimi posli pridobivamo izkušnje, dobivamo nova znanja, učimo se reda, poslovnosti in tako naprej. Možnosti sodelovanja v izvozu je še veliko, vendar jih premalo poznamo. Zato bomo morali v prihodnje več vlagati v kadre, ki bodo delali na tem področju. Glede nastopanja na zunanjih trgih še tole: Vsi mi nastopamo prek firm, ki so zunaj Pomurja, pri tem pa se ne vprašamo, koliko denarja gre tako iz Pomurja. Ali se ne bi dalo razmišljati v tej smeri, da se denimo Tovarna polnilne opreme ali Radenska specializira za določen del izvoza in nastopa oziroma inženiringa na tujih trgih za to našo panogo? Če bi se v tej smeri organizirali, bi bili učinkovitejši, pa tudi naše sodelovanje bi imelo kakovostnejšo osnovo.
Ivo TIVADAR: Ne moremo trditi, da že zdaj ni sodelovanja med nekaterimi organizacijami. Tehnostroj dobro sodeluje s Panonijo, ki nam je posredovala prodajo naših izdelkov v ZR Nemčiji, mi pa smo prodali njihove obračalnike v Franciji. Čeprav oboji delamo kmetijsko mehanizacijo, se naši izdelki ne podvajajo. Pridružujem pa se razmišljanju, da v Pomurju nimamo organizacije za inženiring, ki bi skrbela za naš skupni nastop in v tej smeri moramo bolj razmišljati. Potrebujemo nekoga, ki nas bo povezal, saj se sami nimamo kaj povezovati.
Andrej JANC: Po vsem tem, kar je bilo povedano, moram reči, da pomurska kovinskopredelovalna industrija le nima tako slabe tehnološke opreme, obstoječo pa bi lahko še bolje izkoristila, če bi se bolj povezala. Zbornica je napravila popis strojne opreme in kadrov, ki smo ga poslali vsem zainteresiranim organizacijam, začeli pa smo delati tudi na skupnem razvojnem programu s področja ekologije in komunale, katerega pobudnik in nosilec je Tehnostroj. Izdelali smo tudi spisek organizacij, ki želijo sodelovati s tujimi partnerji, zlasti v
Avstriji in Nemčiji, obdelali smo konkretne programe, ki jih ponujajo tujemu partnerju, in določeni odzivi že prihajajo. Kar zadeva skupni nastop, pa bi morali interdisciplinarno izkoristiti tudi znanje z drugih področij in ga vključiti v določene razvojne programe. Imamo nekatere naravne prednosti, kot sta geotermalna voda in plin, tu bi lahko izkoristili znanje kemikov, biologov, kmetijcev, strojnikov in še koga ter izdelali in prodajali določene sklenjene razvojne programe.
Štefan ŠPILAK: Za preživetje in razvoj kovinskopredelovalne industrije v Pomurju so nujni nekateri ukrepi, ki jih bom skušal na kratko strniti. V zelo kratkem roku je potrebno povečati izvoz proizvodov vsaj na tretjino prodaje. Samo na jugoslovanskem trgu se ne bo dalo preživeti in podjetje, ki ne bo izvažalo, delavcu ne bo mo-
Veliko več bo morala narediti pri reševanju nekaterih problemov gospodarska zbornica, vendar dokler bo ta v funkciji transmisije države, dotlej pravih rezultatov ne bo. Strokovnjaki često ne morejo delati po svoji vesti in prepričanju, saj so blokade navzgor točno določene. Pa ne v zakonih, pač pa v stvarnosti. Podobno je tudi z bankami, saj mnogi konzorciji niso nastajali po poslovni potrebi bank, pač pa iz povsem drugih razlogov. Dokler torej zbornici ne bodo dali takšne vloge, kot jo imajo le-te na zahodu, drugačnega obnašanja od nje ni mogoče pričakovati. V Avstriji, na primer, noben predpis s področja gospodarstva ne more biti sprejet brez predhodnega soglasja zbornice. Le-ta pa bo dala soglasje le, če bo dal soglasje njen organ, v katerem so ugledni predstavniki gospodarstva.
gio zagotoviti ustrezne plače. Pospešiti moramo sodelovanje med organizacijami združenega dela in vzporedno razmišljati o prenosu znanja ter razvijanju skupnih programov. Pomoč strokovnjakov- z drugih področij (interdisciplinarno) bo pri tem nadvse dobrodošla. Večjo skrb bo treba nameniti preusmerjanju na le nekaj izdelkov ter njihovemu razvoju in trženju. Zlasti pri trženju je bilo premalo narejeno, saj še vedno prevladuje miselnost, da je pomembnejši tehnolog kot komercialist. Vendar, tehnologijo se da kupiti, trga pa ne! Torej je treba krepko razpiskovalnorazvojno in tr-ženjsko funkcijo, in to z delavci z visoko-izobrazbo, saj brez tega tudi ni obvladovanja malih podjetij, o katerih so razmišljanja že navzoča. Pospešiti je treba ustvarjalnost in tekmovalnost vseh kategorij delavcev, omogočiti notranje podjetništvo in urediti spodbuden način nagrajevanja. Če bi mi že imeli trženjsko znanje, da bi obvladovali trg, bi lahko po vzoru tujih podjetij ustanavljali svoja podjetja zunaj, drugi bi za nas delali izdelke in mi bi jih prodajali. Zdaj pa to delamo mi za druge. Ostaja vprašanje, kako priti do kapitala za intenzivno vlaganje v Opremo, kadre in tudi trženje. V Jugoslaviji kapitala ni, v tujini pa ga je preveč. Torej je potrebno pritegniti tuji kapital, vendar se pri tem odpira cela vrsta vprašanj, od ugleda firme do ugleda države. Tujec je pripravljen sovlagati le pod pogojem, da mu bo ta naložba prinašala tudi dobiček. Dejstvo ob tem pa je še, da tujci niso preveč zainteresirani za sovlaganja pri nas tudi zato, ker lahko brez tega dobijo od nas poceni izdelke. In tudi nad tem se bo potrebno, zamisliti!	Pripravil: Ludvik Kovač
STRAN &
VESTNIK, 2. MARCA 1989
PZC, tozd Splošna bolnišnica Murska Sobota
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
1.	Osebnega avtomobila RENAULT IMV R 4 GTL, leto izdelave 1982,
po izklicni ceni 3,100.000 din,
2.	osebnega avtomobila ZASTAVA 850, leto izdelave 1984.
po izklicni ceni 3,200.000 din.
Javna dražba bo v torek, 7. marca 1989, ob 13.00 v Splošni bolnišnici v Rakičanu. Ul. dr. Vrbnjaka 6.
Ogled avtomobilov je možen uro pred začetkom dražbe. Udeleženci morajo pred dražbo položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene. Prodaja bo po sistemu -ogledano-prodano«, zato poznejših reklamacij ne bodo upoštevali.
Kupljeno vozilo mora kupec takoj plačati in odpeljati. Prometni davek plača kupec od izdražene cene.
MIMOGREDE
Na višino denarja, ki jih dobe krajevne skupnosti občine Lendava iz občinskega proračuna, vpliva občinska konferenca Socialistične zveze. Le-ta že nekaj let dodeljuje posameznim krajevnim skupnostim (teh je 18) točke, katerih število je odvisno od: uveljavljanja oziroma uresničevanja srednjeročnih načrtov, razvoja samoupravnih in družbenopolitičnih odnosov, delovanja delegacij in števila delegatskih vprašanj v skupščinah, aktivnosti na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite,
NAGRADA »PRIDNIM«
skrbi za varstvo okolja in tako naprej. Na podlagi teh kriterijev so za lansko leto največ točk prisodili krajevni skupnosti Bistrica (130), nato krajevnim skupnostim Črenšovci (127), Dobrovnik (125), Turnišče (121), Lendava (119). Prvih pet z dna lestvice pa so: KS Gaberje (55), KS Odranci (58), KS Orešje (60), KS Petišov-ci (61), KS Genterovci (64). Ostalih 8 krajevnih skupnosti je nekje v (zlati) sredini. Na podlagi omenjenih kriterijev je »najboljša« krajevna skupnost dobila 382.980 dinarjev, »najslabša« pa
162.040 dinarjev. Razlika je kar precejšnja in dokazuje, da se splača prilagajati (delati?) kriterijem. Povsem drugo (in pomembno!) pa je vprašanje, ali so v krajevnih skupnostih, ki so
Integral, DO Golfturist
tozd NARAVNO ZDRAVILIŠČE
Lendava
Partizanska 14
na podlagi določil 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
a)	VODJA RAČUNOVODSKO-FINANČNE SLUŽBE
pogoji:
— visoka izobrazba (VII. stop.), višja izobrazba (VI. stop.)
— 4 leta delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi s področja računovodskega poslovanja
b)	VODJA POSLOVNE ENOTE L1PA-TERME (hotel B. kat — Zdravilišče)
pogoji:
— visoka izobrazba (VII. stop.), višja izobrazba (VI. stop.) ali srednja izobrazba (V. stop.) gostinsko-turistične ali druge ustrezne smeri
— 4 leta delovnih izkušenj s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— znanje nemškega jezika
— sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja in smisel za delo z ljudmi
ter
oglaša
dela in naloge:
c)	VODJA KUHINJE GOSTILNE PARK
pogoji:
— srednja izobrazba (V. stop, ali VI. stop.) gostinske smeri — kuharstvo
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri podobnih opravilih
— 2-mesečno poskusno delo
d)	KUHAR
pogoji:
— srednja izobrazba (IV. stop.) gostinske smeri — kuharstvo
— 1 leto delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo
Kandidati naj svoje pisne prijave skupaj z dokazili o izpolnjevanju razpisnih in oglasnih pogojev pošljejo na gornji naslov v roku 8 dni. O izidu razpisa in oglasa bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
INTEREUROPA KOPER, n. sol. o„ tozd ŠPEDICIJA, n. sub. o„ Koper, filiala Maribor, poslovalnica Murska Sobota, Nemčavci 1 d, 69000 M. Sobota
Komisija za delovne zadeve objavlja prosta dela in naloge
REFERENT ŠPEDITER - PRIPRAVNIK
POGOJI: — VI. stošnja ekonomske, prometne ali sorodne smeri,
— znanje tujega jezika,
—- znanje strojepisja
Delo sklenemo za določen čas s polnim delovnim časom za dobo 9 mesecev.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na zgornji naslov.
O izbiri bomo kandidata obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
GIDOS Lendava
tozd Obrtno instalacijskih del
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge
3 KV keramičarje
Pogoja:
— IV, stopnja strokovne izobrazbe in 1 leto delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: GIDOS Lendava, Partizanska 93.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni.
zbrale največ točk, veliko bolj aktivni v primerjavi z onimi krajevnimi skupnostmi, ki so, upoštevaje dogovorjene kriterije, dobile malo točk. Konkretno: ali v Gaberju lenarijo, na Bistricah pa se potijo? Zastavili smo vprašanje, nismo pa dali odgovora, kajti za dejansko stanje najbolj vedo občani v teh dveh krajih. In če ocenjevanje ni realno, ali pa na temelju naštetih kriterijev ne more biti, le zakaj ga ne bi spremenili ali pa celo ukinili? Mar ne bi bilo primerneje, ko bi krajevne skupnosti dobivale tistih nekaj dinarjev iz proračuna po reku: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal! To pomeni, da bi denar morale dobiti na podlagi svojih delovnih programov in njihovih uresničitev. V mislih imamo razne infrastrukturne objekte (vodovod, ceste, elektrika, kanalizacija, telefonija). To naj bi bil (edini!) kriterij, ne pa, kot so zdaj (sokriteriji): število brezvez-nih sej, samoupravni odnosi itd., kajti za'vse drugo je nekako samoumevno, da teče. In če ne teče? Mar jih je treba za to denarno kaznovati? Kaj pa politično delo?	Š. Sobočan
DOMAČIJA V BREZOVCIH, »» številka 12, s pripadajočimi zemljišči, naprodaj. Cena ugodna. Informacije dopoldan: tel: 21-678.
OBČINA MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
pisalnih in računskih strojev ter drugih osnovnih sredstev (pisarniška oprema), izločenih iz uporabe, ki bo v
SOBOTO, 4. MARCA 1989, OB 9.00
NA DVORIŠČU SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA, ALIJA KARDOŠA 2
Tozd ZVEZDA Murska Sobota
8. marca
v prenovljeni motel ČARDA in DISCO SUPER Ll
Čarda
disco super Li
PONEDELJEK TOREK SREDA	9.00-2.00	standardna ponudba z romsko glasbo	satelitski in video program
ČETRTEK	9.00-4.00	standardna ponudba z romsko glasbo	program za ljubitelje evergrenov
PETEK	9.00-4.00	standardna ponudba z romsko glasbo	običajni disco program
SOBOTA	9.00-4.00	standardna ponudba z romsko glasbo	običajni disco disco program
NEDELJA	15.00-20.00 20.00-2.00	standardna ponudba z romsko glasbo standardna ponudba z romsko glasbo	matineja disco program za otroke običajni disco program
/MURN
TOVARNA OBLAČIL IN PERILA MURSKA SOBOTA
Tozd Perilo, Murska Sobota Tozd Oblačila, Murska Sobota Tozd Ženska oblačila, Murska Sobota Tozd Ženski plašči. Murska Sobota
Tozd Oblačila, Ljutomer Tozd Modna konfekcija. Gornja Radgona
Iskrene čestitke ob dnevu žena!
W JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA

V MARCU
POSOJILO 1 + 6 z 20-odstotnimi obrestmi ali
20-odstotni POPUST ori plačilu z gotovino BREZPLAČEN PREVOZ za večje nakupe
PRODAJNI PROGRAM
— okna TERMOTON in JELOBOR SU
— polkna, rolete, žaluzije
— notranja naravna in lužena vrata
— vhodna in garažna vrata različnih izvedb
— lesene obloge
— vrtne garniture
— montažne pregradne stene ...
PRODAJNA MESTA
Škofja Loka, Kidričeva 58, tel. (064) 631 241
MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921
CELJE, Božičeva 3, tel. (063) 25 881
STROKOVNI NASVETI:
vsak dan od 7. do 15. ure v soboto od 7. do 12. ure
VESTNIK, 2. MARCA 1«#
kmetijska panorama
Rekordne pošiljke gnojil iz Kutine
Proizvajalci gnojil dosežejo pri prodaji le-teh največji vzpon v februarju. To pomeni za delavce, predvsem na nakladalnih sistemih, posebno mobilizacijo in organizacijo dela. Tako je že vsa leta pri največjem proizvajalcu v državi, pri Petrokemiji v Kutini, ki oskrbuje pretežni del domačega poljedelstva z vsemi vrstami gnojil. Dobri rezultati minulega leta pa tudi februarski letošnjega leta govore o vse večjem zanimanju kupcev.
V januarju so z nakladalnih linij odposlali, v glavnem domačim kmetijskim kombinatom, 151.000 ton gnojil,,kar je 11.000 ton več kot prejšnje leto in 5 odstotkov več kot so načrtovali za
letos. Na to vsekakor vplivajo ugodne vremenske razmere. Rezultat bi bil še boljši, če bi bil za nakup gnojil sprejet regres. Iz Kutine so januarja odposlali 25.350 ton ureje ali 5.000 več od plana, KAN-a 35.000 ton, 2.000 ton več od načrtovanega in sadre 43.497 ton in NPK-a gnojila za 1.000 ton več od mesečnega načrta. V izvozu je nastal določen zastoj, ker kupec iz Maroka ni prevzel že dogovorjene in natovorjene količine.
Za februarje bil načrt 202.000 ton gnojila, kar pomeni, da so morali dnevno naložiti na kamione in železniške vagone tudi do 8.000 ton gnojila. Že v januarju je bil vagonski dovoz nad na-
Poletna neurja s
Slovenija leži na podnebnem območju, kjer se v vegetacijskem obdobju pojavljajo ekstremne spremembe v času in prostoru.
Spomladanske nagle ohladitve mnogokrat izničijo dolgoletni trud mnogim vinogradnikom in sadjarjem.
Vsakoletne škode zaradi toče so reden pojav, katastrofe pa so pogoste. Poletna neurja s točo v nekaj minutah poberejo vse, kar je raslo na poljih, uničijo ves trud kmetov.
Pomurje je že večkrat občutilo katastrofalne posledice škode zaradi toče. Zadnjih 11 let beležimo: Tri katastrofalna leta, in sicer 1978., 1980. in 1987. leto; štiri leta z velikimi škodami, in sicer 1979., 1982., 1985. in 1986. leto; štiri leta pa z manj toče, in sicer 1981., 1983., 1984., 1988. leto. V letu 1988 je vinogradništvo in sadjarstvo prizadela spomladanska pozeba. Toče v tem letu ni bilo mnogo.
V skupnem smo za enajst let močno negativni — izplačano je bilo mnogo več odškodnine od inkasirane premije za zavarovanje posevkov in plodov.
Za preprečevanje škode po toči imamo organiziran sistem raketne obrambe proti toči. Sistem je preventivnega značaja in njegova učinkovitost se meri v tem, če je uspelo pravočasno identificirati in preprečiti nastanek točonosnega oblaka ter ukrotiti njegovo ogromno energijo. Velikokrat to uspe, zmeraj pa ne. Zato je nujno, da se razvije zavarovanje kmetijske proizvodnje pred nevarnostjo toče, ker se lahko le tako tudi pridelovanje smeleje organizira.
Zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toče le-te ne prepreči, ampak povrne zavarovancu škodo, zato predstavlja zavarovanje tudi gospodarski ukrep. Torej je cilj zavarovanja gospodarske narave in predstavlja združevanje sredstev na podlagi solidarnosti zaradi skupnega nošenja tveganja po načelu:
VSI ZA VSAKOGAR, VSAKDO ZA VSE.
POMURJE je kmetijsko območje, zato ekonomsko in socialno varnost kmetijskim pridelovalcem omogoča le zavarovanje posevkov in plodov. Tudi v letošnjem letu se ZAVAROVALNA SKUPNOST
Pred leti je bila jagoda pri nas že močno razširjena, vendar je pridelava tega okusnega sadeža neupravičeno padla. Zadnje čase pa je jtotreba po teh sadežu vsak dan večja. Jagode uspevajo v vrtovih, odlično pa tudi na večjih površinah.
Jagode dajo že v prvem letu po sajenju velik pridelek kakovostnih sadežev. Gojimo jih lahko tudi tam, kjer ne uspevajo druge vrste sadja, rodijo zgodaj in so poleg češenj prvo sadje v letu. Doba, čas od cvetenja do zorenja, je zelo kratka. Jagode imamo radi predvsem, ker so prvi sadež in zaradi okusnih in aromatičnih mesnatih
plodov. Prav tako vsebujejo mnogo sladkorja, vitaminov ter rudninskih snovi, za človekov organizem potrebne soli rudnin in drugih zdravilnih snovi. Uporabljajo pa se pri izdelavi različnih slascic in sladoledov. Z različnimi sortami lahko uravnavamo dozorevanje v dolgem časovnem obdobju in tako lahko dalj časa zalagamo trg.
V zadnjem času so vzgojene nove sorte, ki imajo več potrebnih lastnosti: okustnost, barvo, videz, rodnost, odpornost proti boleznim in vzdržljivost za pre-Vsekakor pa je pri pndelo-j jagod zelo pomembno za
voz.
vanju jagod zeu r------— -velik pridelek in kakovost, da sadimo kakovosten sadilni material seveda brezvirusne sadike. Sadike, ki jih vzgojimo na star način z ukoreninjeniem pritlik, lahko nosijo, in prenašajo kal glivičnih in virusnih bolezni, ki povzročajo odmiranje in slabo rodnost rastlin. Najboljše sadike (brezvirusne) gojijo v Belgiji, N -zozemski, ZDA Franciji in Uli-ji, kjer se ves sadilni material (sa dike jagod) pridela v lab0?3!?1?" ju. v Sloveniji bi morah jemati sadilni material samo v kombinatu Slovin Ormož in Merkator Krško, kjer imajo sadike, ki so se razvile iz uvoženih brezvirusmh sadik jagod. Kakor smo že rekli, jagode uspevajo v različnih podnebnih in talnih razmerah, zato ni čudno, da so jagode najbolj
razširjene sorte na svetu in uspevajo na vseh celinah, pomembno je le, da imajo dovolj vlage pred-
JAGODA
vsem meseca maja. Za uspešno pridelovanje jagod so porebna primerno zračna globoka humusna tla ter ugodna fizikalna, kemična in biloška sestava zemlje. Zemlja ne sme biti preveč apnena, boljša je lahko kisla s pH med 5,5 in 6,5. Sicer pa jagode prenesejo večjo odstopanje pH, ne uspevajo pa na zbitih mokrih tleh. Zemljo pred sajenjem ne obdelujemo s frezo, ampak je potrebno orati 30—40 cm globoko, iztočasno podorjemo stari prepereli hlevski gnoj, umetna gnojila pobranamo. Svežega hlevskega gnoja pred sajenjem ne smemo uporabljati, zavedati pa se moramo, da pripravljamo zemljo, kjer mislimo saditi jagode, eno leto pred saditvijo. Takrat obilno gnojimo s PK (fosfor, kalij) gnojili in sejemo grah, fižol, buče, ajdo, solato, tako da iztočasno njivo očistimo plevelov. Na zapleveljeno zemljišče jagod nikakor ne bi smeli saditi.
Gas sajenja je zelo pomemben za uspeh, v'toplejših krajih sadimo pozimi pri nas- pa je najbolj idealen čas junij, julij, avgust, to je poletno sajenje. Sadike se dobro ukoreninijo in dajo že naslednje leto poln pridelek, nikakor pa ni dobra poznojesenska saditev. Sadike takoj po presaditvi doživijo neke vrste šok (krizo), ker pa so korenine še slabe, lahko mraz pozimi uniči veliko sadik. Če ne moremo do avgusta, bomo sadili jagode pri nas spo-„ mladi, če je susa, moramo nasad zalivati. Pri pridelovanju jagod je osnovno pravilo, da nasad ne sme biti zapleveljen, plevel močno zmanjša pridelek, ker odvzame jagodam hrano in vlago ter ovira let žuželk pri opraševanju.
Spomlajdi, ko se pojavita prva dva lista, odstranimo vse stare liste zelene ali suhe. Ko listi zrasejo in preden se cvetovi odprejo, e porebno škropiti proti usem in „rSlcam Ce jagode niso na foliji, um moramo obvezno okopati in potrgati vse vitice. Jagode so ze
VRSTNIK,
črtom, tako daje bila INA — Petrokemija podobna pravemu železniškemu vozlu. V dvajsetih dneh je namreč pripeljalo in odpeljalo 4.982 vagonov dnevno. Tudi pri dovozu kalijevega klorida iz Sovjetske zveze so se zgodile ugodne spremembe. Namesto vagonov, ki so jih morali na Madžarskem pretovarjati, prihajajo sedaj v Kutino iz SZ vagoni — kiperji z zmogljivostjo 70 ton nosilnosti. To je veliko olajšanje tudi za delavce pri iztovarjanju surovin, ki ob kloridu skrbe tudi za iztovarjanje surovin fosfatov, žvepla in drugih surovin in so z 991.000 tonami iztovorjenih surovin presegli lanskoletni načrt.
B. Hegeduš
Dražja teleta
Ponudba telet na jugoslovanskem tržišču je v zadnjem času zelo skromna. Tudi v Pomurje prihaja vedno več kupcev z drugih območij, predvsem iz Hrvaške, ki ponujajo nekoliko višje cene, zato je odliv telet velik. Da bi zaustavili odliv, so se v pomurskih kmetijskih zadrugah odločili, da zvišajo odkupne cene telet. Tako v kmetijskih zadrugah Panonka, Lendava in Gornja Radgona odkupujejo teleta od ponedeljka, 27. februarja, po višjih cenah, in sicer bikce od teže 125 kilogramov po 22.000 dinarjev in teličke po 20.000 dinarjev kilogram. V KZ Ljutomer-Križevci veljajo še stare cene, vendar bo tam odkup šele prihodnjo sredo, do takrat pa se bodo gotovo spremenile.	L. K.
točo pobirajo letino
TRIGLAV, POMURSKA OBMOČNA SKUPNOST MURSKA SOBOTA vključuje v prizadevanje za popolnejšo zavarovalno zaščito kmetijske pridelave in reje. V zavarovanje bi se morala vključiti celotna kmetijska pridelava in reja zasebnega sektorja v Pomurju, kar bi omogočilo boljšo prostorsko razporeditev tveganja in s tem nižjo premijo. Nosilec zavarovanja oziroma sklenitelj zavarovanja in plačnik premije za svoje kooperante je Organizacija združenih kmetov — TZO in v tem primeru je cena zavarovanja nižja.
SEDAJ JE ČAS, DA RAZMISLIMO O TOVRSTNEM ZAVAROVANJU. REŠITEV JE V ZAVAROVALNI ZAŠČITI.
STROŠEK ZA SKLENJENA ZAVAROVANJA PREK TZO JE NASLEDNJI:
Kultura	Pričakovani	Strošek
	pridelek	za zavarovanje
	na ha v kg.	na ha v kg.
— Pšenica	5.000 kg/ha	207 kg/ha
- Rž	3.500 kg/ha	145 kg/ha
— Ječmen	3.500 kg/ha	145 kg/ha
— Oves	3.500 kg/ha	189 kg/ha
— Koruza za zrnje	7.000 kg/ha	245 kg/ha
— Koruza za silažo	50.000 kg/ha	1.275 kg/ha
— Buče, seme	1.000 kg/ha	94 kg/ha
— Kumare	30.000 kg/ha	2.220 kg/ha
— Fižol	3.000 kg/ha	222 kg/ha
— Korenje	50.000 kg/ha	1.275 kg/ha
— Zelje	60.000 kg/ha	3.600 kg/ha
— Sladkorna pesa	45.000 kg/ha	1.148 kg/ha
— Vinogradi-grozdje	10.000 kg/ha	1.310 kg/ha
Lahko se zavarujejo vse kulture, ki se pridelujejo v Pomurju.
Vse TZO so že obveščene o letošnjih pogojih za zavarovanje posevkov in plodov. Sedaj je na kmetijskih predelovalcih in pospeševalcih, da se akcija za tovrstno zaščito čimprej začne in tudi pravočasno konča. Star pregovor pravi: PO TOČI JE PREPOZNO ZVONITI.
Pomurje je kmetijsko območje in da ne bi poletna neurja s točo pobrala s polj letino brez nadomestila, je nujno, da se aktivno vključimo v akcijo zavarovanja posevkov in plodov proti toči vsi dejavniki v Pomurju.
lo hvaležne za zalivanje, predvsem če je sušno obdobje. Na istem mestu (površini) gojimo jagode največ tri leta. V Ameriki in se drugod pa gredo že na enoletne nasade.	'
Bolezni in škodljivci
Najnevarnejša bolezen je glivična bolezen siva ali grozdna plesen Botrytis, posebno ob mokrih
letih. Vendar se da s pravilnim in pravočasnim škropljenjem bolezen preprečiti (ronuan, pinulin, sumilex, euparen). Škropiti je potrebno j5red cvetenjem in med njim. Poznamo pa še druge bolezni, vendar niso tako gospodarsko pomembne.
Škropilni načrt
I.	Pred sajenjem namočimo sadike v rastopino proti pršicam in ušem.
2.	Škropljenje pred cvetenjem proti pršici in ušem.
3.	Proti plesni škropimo 3 x — pred cvetenjem, med njim in na koncu cvetenja . ..
4.	Škropimo v avgustu proti pršicam in ušem. Proti plevelom škropimo s fusiladom. Jagode obiramo vsak ali vsak drugi dan v košarice ali zabojčke^ Kakor pač zahteva kupec. Da bi zmanjšali izhlapevanje vode iz zemlje, da se nasad nebi zaplevelil in da se plodovi ne bi zamazali, pokrivamo zemljo s slamo ali že sadimo na folijo. Nekaj časa je bila folija v modi, vendar zadnje čase dobiva, spet prednost slama, ki mora prekriti vso zemljo pred
rastlinami in pod listi. Folija je draga, na soncu se močno segreje in plodovi se spečejo, divjad jo preluknja in tam raste plevel, če pa že sadimo na folijo, bi uporabljali prozorno folijo, seveda na zemljišču, ki ni zapleveljeno. Prednosti so, da bolje ohrani vlago, ohranja rodnost tal, plodovi niso umazani, temperatura zemlje pod folijo je višja, zato prej vegetira in zori ter seveda preprečuje rast plevela. Vsekakor se bomo v prihodnje odločali za nasade, pokrite s slamo. Jagode pa lahko gojimo v plastičnih tunelih, kjer dosežemo zorenje tudi do 30 dni prej kot na prostem, vendarje zaenkrat taka naložba draga. Takih tipov rastlinjakov je več, preračunati moramo, če bomo z večjim in tudi zanesljivim pridelkom, pa tudi z zgodnjejšo prodajo, zaslužili toliko, da se nam vzdrževanje objekta izplača.Rastlinjak moramo premeščati zaradi kolobarjenja. Kakor vidimo, imajo jagode v Prekmurju svoje mesto m prihodnost, vendar pa se moramo odločiti za pravdno tehnologijo, predvsem pa sorte. Te morajo biti takšne, da nam dajejo pridelek, kakršnega zahteva trg za svežo porabo ali za industrijo. Ob dobri oskrbi sadik lahko pridelamo pri nas 3—4 tone sadežev na hektar.
V Italiji. Nizozemski in Nemčiji je pridelek okrog 10 v ZDA pa celo 20 ton/ha. Pridelek mora biti naročen, kakovosten, v celoti prevzet in tudi prodan. V kooperacijo lahko gremo z najmanjšo površino 5 arov. V svetu poznamo okrog 10 tisoč jagod, zato moramo posegati predvsem po sortah, ki so najboljše (po pridelku, okusu, videzu, trpeznosti, odpornosti proti mrazu itn). V Sloveniji so priznane kot glavne sprte in te bi naj bile v večini novih nasadov — elvira, addie, gorela, korona, bogota, sengasengana, v prihodnje pa še najnovejše sorte, ki so v preskušnji, to so elsanta, belrubi, cesena, dana. Kakovostne sadike se lahko naročijo na KZ Panonka, seveda pa jagoda sodi k vsaki hiši, tudi za lastne potrebe.	Vlado Smodiš
OB DOBRIH REZULTATIH GOSPODARJENJA V KG RAKIČAN V LETU 1988
Večja proizvodnja in nove naložbe
Kljub lanskoletni močni suši v juliju in avgustu, ki je prizadela predvsem pridelek koruze, smo dosegli v KG Rakičan dobre proizvodne in finančne rezultate. Tako je v KG Rakičan lani 518 zaposlenih ustvarilo 75,10 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za 167 odstotkov več kot v letu 1987. Za amortizacijo smo namenili 5,72 milijarde dinarjev. Dohodka smo ustvarili 20,77 milijarde dinarjev ali za 168 odstotkov več kot leto prej in čistega dohodka 13,84 milijarde dinarjev ali za 158 % več. Lanska akumulacija je znašala 4,65 milijarde din, od tega smo v poslovni sklad razporedili 4 milijarde din in v rezervni sklad 647 milijonov dinarjev. Osebnih dohodkov smo izplačali neto 5,30 milijarde din. Čisti neto osebni dohodki na zaposlenega za 182 ur dela so znašali 821.296 din in so za 159 % višji kot v letu 1^7. S temi osebnimi dohodki smo med prvimi v gospodarstvu Pomurja, lani celo nad povprečjem OD gospodarstva in negospodarstva v Sloveniji, ki so znašali v Sloveniji 719.544 dinarjev. Januarja letos so bili naši povprečni OD na zaposlenega za 182 ur dela 1,560.210 dinarjev, medtem ko bodo za februar že okrog 2,028.260 dinarjev.
Po tozdih je finančni rezultat gospodarjenja takle:
za poslov, sklad za rezer. sklad skupaj
tozd PG Rakičan	1,397 milijarde din	272 milijon, d.	1,669 milijard
tozd PG Lendava	1,283 milijarde din	179 milijon, d.	1,462 milijard
tozd TMK	1,319 milijarde din	143 milijon, d.	1,462 milijard
tozd Prašičereja	— milijarde din	53 milijon, d.	53 milijard
Skupaj DO
KG Rakičen 3,999 milijarde 647 milijonov 4,646 milijard
Iz pregleda se vidi, da v tozdu Prašičereja nismo ustvarili nobene akumulacije. Vzrok je v tem, ker smo v prvih 9 mesecih dosegali nižje prodajne cene, kot so bili stroški prireje. Zadnji trije meseci, ko so se prodajne cene zvišale, nismo mogli v celoti pokriti izpade prvih 9 mesecev.
Gotovo bi bil naš finančni rezultat še ugodnejši, če bi bile tudi cene drugih kmetijskih pridelkov ustreznejše. Zato so na sorazmerno dober finančni rezultat vplivali predvsem dobri pridelki. Tako smo lani dosegli rekorden pridelek pšenice, glede na sušo dober pridelek sladkorne pese in koruze. Tudi dobri proizvodni rezultati v živnoreji, pri izdelavi močnih krmil so vplivali na ugoden rezultat.
Tako smo pridelali lani na 1.810 ha povprečno 66,48 dt pšenice na ha, osušene na 14% vlago. To je naš najboljši povprečni pridelek pšenice.
Skupno smo lani pridelali 10.750 ton merkantilne pšenice in znatno presegli načrt oddaje in še 1.141 ton semenske pšenice.
Pri sladkorni pesi, ki smo jo imeli na 577 ha, smo dosegli — glede na lansko sušo — dober povprečni pridelek, ki znaša 480 dt neto pese na ha, medtem ko je bil predlanski 516 dt neto pese na ha.
Lanska suša nam je največ škode naredila na koruzi za zrnje. To smo pridelovali na 2.614 ha in naželi povprečno na ha 76,22 dt koruze, osušene na 14% vlago. Predlani je bil ta povprečni pridelek koruze za zrnje 88 dt na ha in smo bili takrat s tem povprečnim pridelkom med najboljšimi pridelovalci koruze v državi.
V živonoreji smo dosegli prav tako zelo dobre proizvodne rezultate in pri pitani govedi tudi dober finančni rezultat.
Tako znaša pri pitanih prašičih dnevni prirast 0,605 kg, povprečni odstotek mesa na živo težo pa 33,40, kar je zelo dober rezultat, in to pri 67.122 zaklanih prašičih. Prav tako smo tudi lani prodali dosti plemenskih mladic in merjascev, in to skupno 4.455. Poleg tega smo obnovili lastno čredo s 1.962 plemenskimi mladicami. Naša farma je namreč tudi selekcijska farma.
Pn reji pitane govedi smo dosegli dobre rezultate, čeprav smo tu-*3nl.v povprečju, dobivali z domačega terena slabša teleta kot v
, leOn- Lani nam je občutno pomagala pri nabavi telet in 250-kilske govedi Mesna industrija. Pri pitanem govedu znaša dnevni prirast 1,054 kg. Pitanih govedi smo prodali 3.655 glav. Ker pitamo izključno za izvoz, srno dosegli pri tej reji boljše prodajne cene, zato je ta proizvodnja pozitivna.
, . Nasprotno P« prašičih, kar sem že napisal na začetku, nismo dobivali niti tržnih cen ki sp se formirale na borzi v Novem Sadu še daleč pa ne tistih cen ki so jih dosegle druge farme prašičev v Sloveniji. Pn tej reji, ki je med največjimi v državi, Mesna industrija ni pokazala tolikšnega razumevanja lot bi ga morala. Mi smo namreč rekonstruirali obstoječi farmi iNemščak in Jezera in zgradili nove zmogljivosti v Nemščaku izključno za potrebe novozgrajene klavnice v Meso.1. industriji. Ob gradnji nam je bilo rečeno, da so te povečane zmogljivosti skupna skrb Mesne industrije in KG Rakičan. Zgleda da je sedaj ostalo vse na naših ramenih, enako kot predvidena obnovljena čistilna naprava na Nemščaku.
Na drugi strani pa moram pohvaliti Mesno industrijo, ki se je zavezala, da bo pri gradnji novih stojišč za pitano govedo z 20% soudeležbo od predračunske vrednosti investicije finančno sodelovala.
To so že realizirali pri lanski graditvi nove farme za 600 stojišč na OE Ginjevec in enako bodo v letošnjem letu pri gradnji nove farme za 600 stojišč na OE Motvarjevci. Obenem se je MI zavezala, da bo vse te nove farme preskrbovala s teleti, odnosno 250-kilskimi živalmi, kar je prav tako ze realizirala za novo farmo na O E Ginjevec. V zadnjem času nam MI polni tudi naše druge zmogljivosti s teleti in 250-kilskimi, tako da bomo v prihodnje pretežno le uslužnostno pitali za potrebe ML
Pri izdelavi krmil, kjer smo izdelali 36.685 ton krmil, in pri sušenju, kjer smo posušili 43.928 ton bruto pšenice, ovsa in koruze, smo prav tako dosegli dobre finančne in proizvodne rezultate.
V lanskem letu smo dali za naložbe kar 11,95 miljarde dinarjev. Največja naložba je bila gradnjapopolnoma nove farme z vso infrastrukturo za pitano govedo na OE Ginjevec, ki nas je stala 4,4 miljarde dinarjev. Farma je, lahko rečem, vzorčna? na globoki nastilj. Tako odpade vprašanje gnojevke, kar je na drugi strani naš trenutno največji problem pri prašičereji na Nemščaku. Tam imamo sicer zgrajeno stiskalnico za odvzem trdih delcev gnojevke in dve anaerobni in dve aerobni laguni za razgradnjo preostale organske snovi. Ob načrtovanju te »čistilne naprave« nam je bilo obljubljeno, da bo ta »čistilna naprava« v zadostni meri očistila gnojevko, vendar so praktični rezultati drugačni; Gnojevka ni tako očiščena, kot nam je bilo obljubljeno. Zato smt> lani dali izdelati idejni projekt s pomočjo italijanskih strokovnjakov za pridobivanje bioplina, ki bi ga v glavnem uporabljali za potrebe farme in delno za sušenje na sušilnici. Prav tako bi po tem idejnem projektu lahko očistili preostali del gnojevke na tisto višino, kot to predpisujejo predpisi; bo pa ta naložba zelo draga in brez družbene pomoči neizvedljiva.
Vse nove farme za pitano govedo, ki jih še nameravamo graditi; letos farma za 600 sioiisč na OE Motvarjevci potem na 600 stojišč še na OE Lemerje in Benica in za 400 Stojišč na OE Topolovci bodo, kot rečeno, zgrajene na globoki nastilj in bo tako odpadlo vprašanje onesnaževanja z gnojevko Hlevski eno bomo rabili za gnojenje naših njivskih površin.	»jcvku. nievsKi gnoj
Sicer naše nji e tudi do sedaj niso trpele zaradi pomanjkanja organske ma se. Mi vsako leto posejemo s koruzo skoraj 50% vseh naših nnvsk®h oovt^n ŠČ^Ke^o^ kj£r Se^m° STkorno P«" Posedemo ol^no ogrl k; K£' vs?l.r9? n|S .ln °bno ogrsčtco podorjemo, nam to zadostuie kot c?
jarde di§a?j>v,“ “‘"'h Si'°S0V zmo81j'vosti 11 000 ton, ki so nas stali 2,55 mili-
' "“lUP S?Ye mehanizacije v vrednosti 852 milijonov din, nakup ha novih površin, melioracije na 163 ha površ n — obnova nasadov,
- nakup nove opreme v znesku 781 milijonov din in .	. r.azn' gospodarski objekti, predvsem garaže za stroje, za kar smo dali
l,/2 milijarde dinarjev.
.-^.J-^hodnjič: P™žbenj_^i^ sektor?)

pisma, mnenja, stališča
Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, s sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja.
ZAKAJ JE TOVARIŠICA
MARIJA IZSTOPILA...
Odgovor na članek novinarke B. Peček, ki je bil objavljen v jubilejni številki Vestnika
Podpisani Marjan NEUVIRT, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Gornja Radgona, vljudno naprošam uredništvo Pomurskega vestnika, da zaradi objektiviziranja članka in zaradi resnice kot najvišje vrline, za katero se bori človeštvo že od obstoja do danes, objavite moj skromni prispevek oz. odgovor na omenjeni članek:
Nikoli nisem imel navade, da odgovarjam ali repliciram na članke, ki v sredstvih javnega obveščanja zadevajo delo sindikata, se pravi v konkretnem primeru Občinskega sindikata G. Radgona, saj menim, da mora biti, še zlasti-v današnji krizi, delo političnih organizacij, a še bolj sindikata, pod skrbno lupo javnosti in medijske prisotnosti. In prav je tako. Ob vseh člankih, ki jih ni bilo malo v Vestniku v zvezi z aktivnostjo sindikata in ki v pozitivni luči prikazujejo napore delavske organizacije občine G. Radgona za zaščito delavcev, ki so žal dostikrat Sizifovo delo, pa me je nekje pri srcu zaskelel članek: Zakaj je tov. Marija izstopila iz Zveze sindikatov Slovenije. Zaskelelo zato, ker človeka, pa naj bo to preprost delavec ali pa »trenutni« funkcionar, zmeraj zabolijo ne resnica ali nepopolna dejstva ter polresnice, ki sejejo dvom. Odgovarjam predvsem na tisti del članka, ki pravi, da tov. Marija ni dobila nobenega pismenega odgovora na njeno zahtevo o izstopu iz članstva ZSS s strani sindikalne organizacije v G. Radgoni. Če namreč beremo članek novinarke B. Peček, potem si moramo res ustvariti kaj čudno sliko o sindikatih in sindikalnih aktivistih. A je bilo v celotni zadevi k sreči in zares drugače!
Tov. Mariji res nismo poslali nobenega pisnega odgovora na njen zahtevek za izstop iz Zveze sindikatoVj ker je to po statutarnih določilih ZSS pristojnost osnovne organizacije sindikata, ampak smo se z njo raje pogovarjali, pa ne o izstopu iz članstva, temveč smo ji že leto in več skušali resnično pomagati, ne samo njej,ampak smo skušali tudi preko sindikata DO Mercator-Sloga zgladiti številna odprta vprašanja, ki jih je odpirala tov. Marija in ki jih tudi sicer odpira naša ljuba samoupravna praksa. Z omenjeno tovarišico sem se osebno večkrat pogovarjal in ji skušal po svojih močeh pomagati. Kako lahko danes človeku po-
magaš, pa verjetno ve vsak izmed Vas, ki berete tak članek. Kljub vsemu sem storil številne korake, da bi se nekako rešila odprta vprašanja, ki jih je tov. postavljala, in to zato, ker sem ocenil, da je poštena, delavna, predvsem pa humana. Tako smo s strani Občinskega sindikata organizirali sestanek vodilnih delavcev, predstavnikov sindikata ter tovarišice, kasneje pa še sestanek izvršnega odbora OOS ter drugih DPO v DO Mercator-Slo-ga. Omenjenih sestankov sva se s sekretarjem tudi udeleževala. Žal, ali pa na srečo, se tukaj končuje pristojnost in zmožnost vplivanja v odprta razmerja in probleme članov sindikatov znotraj posamezne osnovne organizacije sindikata. Časi zunanjih intervencij politikov od zunaj so, vsaj upam, večno za nami.
Kot ste razbrali, je bila tovarišica deležna tako vse pozornosti predstavnikov Občinskega sindikata G. Radgona, česar je in bo tudi vsak član sindikata občine G. Radgona. Zaščita delavcev, ki so bodisi v objektivni ali subjektivni 'stiski, ostaja za sindikat, pa tudi osebno zame, najvišja dolžnost in tudi naloga sindikalnih aktivistov.
Na koncu naj mi bo dovoljeno še moje skromno mnenje, zakaj tovarišica ni uspela v nekaterih prizadevanjih, kar je sicer ocena in pristojnost sindikalne organizacije DO Merca-tor-Sloga, ki je njenemu problemu vsekakor namenila dovolj teže in pozornosti. Mnogi ljudje v naši družbi se pač čutijo opeharjene za ideale, za katere so živeli leta in leta, toda ideali so se razblinili v družbi kot celoti, pri čemer je seveda delovni kolektiv, ki se v članku omenja, samo delček te družbe. Zaradi napačnih odločitev, napačnega vodenja te družbe skozi desetletja smo zašli v družbo ekonomske in socialne bede, seveda ne za vse, ker smo končno postalidružba najvišje stopnje socialnega razslojevanja, še bolj pa smo zapadli v družbo kulturne in medčloveške revščine, in to spoznanje je seveda hudo za mnoge poštene delavce in člane sindikata, pri čemer nekateri to dejstvo sprejemajo bolj, drugi pa manj emotivno.
Moj odgovor ni namenjen nadaljnjemu prerekanju o dejstvih, saj je bil moj namen predvsem v tem, da dobi članek tov. B. Peček še tisti delček, zaradi katerega je hote ali nehote padala senca na Občinski sindikalni svet G. Radgona. Tov. Mariji pa želim tudi skozi ta članek povedati, da ostaja zaradi moralnih vrednot, vsaj zame, še vedno član sindikata, sicer pod posebnimi pogoji, ker je tov. upokojena, kot ostajajo bivši člani ZK še vedno dobri in pošteni komunisti po nazorih, po srcu, predvsem pa po delu.	Marjan Neuvirt,
predsednik OS ZSS
POZDRAVI IN VABILA IZ AVSTRALIJE
Pred časom sem se z družino vrnila z dolge poti iz daljne Avstralije, kjer sem preživela štiri prelepe tedne med svojimi rojaki in prijatelji še iz tistih let, ko sem z možem in s hčerkama bivala tam tudi sama.	.......... ...
Spadam med tiste srečneže, ki so se po letih življenja v tujini za stalno vrnili domov. A spomini, predvsem tisti lepi na daljno deželo, na prijatelje in znance, so ostali, posebno še hčerkama, ki sta se tam rodili in tam preživeli svoja zgodnja otroška leta. Tako je bil naš obisk ne le ponovno srečanje z Avstralijo, ki nam je prirasla k srcu, ampak predvsem ponovno srečanje s starimi prijatelji in znanci, posebno tistimi slovenskega rodu.
O tem srečanju bi rada napisala nekaj besed v domači časopis Vestnik, predvsem zato, ker so mi to naročili naši rojaki iz Avstralije, ki še vedno po vseh dolgih letih hrepenijo po svoji stari domovini.
Ves čas našega bivanja v Avstraliji smo bili gostje svojih prijate-* Ijev in znancev. Bila so to ganljiva srečanja; še in še je bilo pripovedovanja, obujanja spominov — predvsem ob slovesu — naročanja naštetih pozdravov za rojake v domovini, predvsem za tiste iz Pomurja.
Odločila sem se, da bom posredovala njihove pozdrave vsem, ne le domačinom, ampak tudi Slovencem širom po naši ožji domovini, kot tudi tistim iz drugih krajev Jugoslavije prek časopisa Vestnik in glasila Izseljenske matice. Vem, da bodo moji rojaki neizmerno veseli, ko jim bom ob izidu tega mojega preprostega članka poslala v daljno Avstralijo kup časopisov Vestnik.
Vem tudi, da bodo z zanimanjem prebrali ne le te moje skromne vrstice, ampak tudi vse druge novice iz domačega časopisa, predvsem tisti, ki izvirajo iz Pomurja, saj jih živo zanima vse, kar se dogaja v rojstnem kraju. Naj tu omenim imena samo nekaterih družin iz Avstralije, ki so mi izrecno naročili ne le pozdrave za svoje rojake v domovini, ampak tudi povabila na njihove domove vsem tistim domačinom, Slovencem in Jugoslovanom, ki jih bo pot kdaj zanesla v deželo njihovega bivania
Spoštovano uredništvo Vestnika!
K pisanju sta me spodbudila članka, objavljena v 4. številki Vestnika, 2. februarja, v rubriki Križem kražem po šolah. Avtorja članka Pomagajmo ostarelim sta Marjana Farkaš in Erika Hozjan. Zapisali sta zares lepe besede!
‘ Sem oskrbovanka Doma oskrbovancev v Rakičanu. Ne gre mi v glavo, zakaj se nekatere KS nikoli ne zanimajo za nas. Mi smo morali na jesen življenja oditi na tuje, med tuje ljudi. Ali smo zares izvržek človeštva?
Staro in mlado si želi ob novem letu sreče, meni pa že šest let, kolikor sem tukaj, nihče ni prišel voščit, nihče iz naše KS me ni prišel obiskat. Mislim, da smo tudi mi, izobčenci, med vojno nekaj pretrpeli in marsikaj prispevali k obnovi nove Jugoslavije. Si res nismo zaslužili nekaj toplih besed? Saj ne zahtevamo veliko! Vsaj enkrat v letu bi se lahko kdo spomnil na nas. Zakaj samo iz nekaterih KS obiskujejo svoje krajane? V imenu oskrbovancev se zahvaljujem vsem, ki niso pozabili na nasttudi nekaterim duhovnikom, ki nas obiščejo in se zanimajo za nas. Žal pa sem med tistimi, ki jih ob novem letu ni obiskal nihče — niti iz KS, odkoder sem, niti domači duhovnik.
Ne vem, zakaj je tako, toda sprašujem se, ali se ne zavedate, da boste nekoč tudi vi ostareli?	Marija Kuhar
ROMI IN DO KDAJ
SAMO ROMI
Danes se tako sprašujemo, ko vidimo, da nam v življenju manjkajo dnevi in življenjska raven nazaduje. Krivica je delno naša, bolj pa družbena.
Romi so bili po vojni v Ustavi izpuščeni, prepuščeni sami sebi, na milost in nemilost, a vendar v breme ljudstva. V življenju so eni uspeli, drugi ne. Uspeli so tisti, ki so prišli v delovno organizacijo, kjer so romskega delavca sprejeli kot enakovrednega delavca, čeprav so vanj vložili veliko truda, da je začel dobro delati in si pridobil delovne navade. Tudi otroci so pod vplivom okolja in velikokrat vidijo, da tudi poklic ne spremeni življenja, ker za Roma ni delovnega mesta. Prosta delovna mesta moramo odstopiti drugim narodom iz drugih republik, mi pa ostanemo praznih rok in s skromnimi denarnimi pomočmi. Rajši nas imajo prijavljene na Zavodu za zaposlovanje, rajši plačujejo nedelo, kot pa da bi nam našli delo. Z delom bi imeli več koristi, večjo plačo, pa tudi delovnih navad ne bi zanemarjali, prenašali bi jih na svoje otroke in sosede. S pomočmi pa samo bremenimo družbo, zato bi bilo bolj pametno iti v akcijo zaposlovanja Romov. Kdor lahko dela, bi moral delati, delomrzneži pa več ne bi prejemali družbenih pomoči. Človek je lahko ponosen, če živi od svojih žuljev in ne na račun družbe in delavcev, ki itak komaj živijo iz meseca v mesec.
Vse dosedanje napake dokazujejo, da se z romsko problematiko noče nihče ukvarjati, če je že kak sestanek, nanj nikoli ne pokličejo romskega človeka, ki probleme tudi pozna. Postavijo tiste ljudi, ki vidijo samo lastne koristi ter se želijo uveljaviti. Zato se sedaj, ko vidimo, da nam gre vsak dan slabše, po tolikih krivicah in napakah, ki so se nam godile, sprašujemo, kako naprej. Vemo pa, da bo teže kot si mislimo.
Sedaj, ko so ustanovili Odbor za človeške pravice, bi bilo prav, da bi v svoj program dali tudi nas Rome ter da bi spoznali, koliko napak seje delalo pri reševanju romskih vprašanj. Pričakujemo, da se bo z Ustavo spremenil tudi naš položaj, da bomo tudi mi postali Jugoslovani, kot slovenski Romi, enakopraven narod in narodnost Jugoslavije. Ne želimo za vedno ostati socialni problem slovenske družbe. Zato pa moramo imeti delo in izobražene otroke, dokazati se moramo tako posamezniki kot vsi skupaj. Tudi družba nas mora razumeti, da se po tolikih letih krivice marsikaj ne da zlahka nadomestiti. Zato prosimo Odbor, da o naših problemih tudi kdaj spregovori. Sedaj ali nikoli, ker je napočil pravi čas. Naše življenje"se mora spremeniti, postati civilizirano, napredno. Zakaj bi morali biti ravno Romi vedno na repu.	Vlado Rozman,
Pušča
POZIV SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE KANDIDATOM ZA ČLANA PREDSEDSTVA SFRJ
Eden od sklepov Slavističnega društva Slovenije, sprejetih na slavističnem zborovanju v Mariboru 14. oktobra lani, je bil:
»SDS zahteva od vseh slovenskih predstavnikov v organih federacije in vseh družbenopolitičnih organih na ravni federacije, da v narodno- in državnoreprezen-tativnih govornih položajih uporabljajo slovenski jezik.«
Na pobudo Slavističnega društva Pomurja zato vsakega od kandidatov za člana Predsedstva SFRJ in SR Slovenije pozivamo, naj v smislu tega sklepa SDS volivcem jasno pove, ali bo, če bo izvoljen, kot član Predsedstva in kot njegov morebitni predsednik uporabljal slovenščino in tako v praksi uresničeval deklarirano načelo o enakopravnosti jezikov narodov v SFRJ. Pove naj tudi, ali sprejema stališče Slavističnega društva Slovenije, da naj bi vsi naši zastopniki v zveznih telesih (v narodno- in državnopredstavniški vlogi) dosledno uporabljali slovenščino.
Za Izvršilni odbor
Slavističnega društva Slovenije Jože Toporišič, predsednik SDS, s. r., Marta Kocjan-Barle, podpredsednica SDS, s. r., Leon Stavbar, podpredsednik SDS, s. r., Velimir Gjurin, tajnik SDS, s. r.
Pozdravljajo in vabijo svoje sorodnike in druge rojake iz domovine: družine Feher, Horvat, J. Kovač, Somi, Ristevski, Pelcar, Krope, Škraban, Matoš, Gašpar, Vohar, Gyorek, Z. Horvat, Grosman, Varga, Vuk, Kapaš, F. Sečko, S. Sečko, Domonkoš, Flisar, Šiftar, Ban, Henc, Čarni, Benac, Bunderla in še mnoge druge družine, predvsem iz krajev iz okolice Sydneya, Canberre, Quenbeyana, Melbourna, Gold Co-asta, Newcastla in Tamwortha.
Gostoljubnost in navezanost na njihovo pravo domovino teh družin je neopisna. To sem čutila sama med svojim štiritedenskim bivanjem pri njih, to je čutila vsa moja družina in prepričana sem, da bodo to čutili vsi, ki bodo iz domovine prišli k njim na obisk. Sprejeti bodo z odprtimi rokami, so mi vedno znova zatrjevali. Rojaki iz Avstralije so mi pripovedovali, da imajo v Sydneyu in v vseh drugih večjih mestih svoje slovenske klube, kamor radi in pogosto zahajajo, radijske postaje v jugoslovanskih jezikih, ki jih tako radi poslušajo, najraje pa imajo oddajo Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
Posebej so poudarili, da si iz srca želijo ohraniti staro prijateljstvo z rojaki iz Slovenije in Jugoslavije, kajti domovina je samo ena. Hvaležni bomo za vsak pozdrav, za vsako vabilo, za vsak obisk in vsak stik.
Ob koncu se še sama s svojo družino tudi prek časopisa iskreno zahvaljujem vsem naštetim in še drugim družinam iz Avstralije za topel sprejem in gostoljubnost, za vse naše prelepo štiritedensko bivanje pri njih, saj so nam dajale občutek, da nismo v tujini, ampak svoji med svojimi.
»Pridite kdaj pa kdaj v svojo domovino — enako lepo boste sprejeti pri nas, dragi rojaki iz Avstralije!«
S prelepimi pozdravi!
Emila Horvat
z možem Ferijem
in hčerkama Danielo in Franjo
»To niso več oni Prekmurci, ki bi jim bilo vseeno, v kakšni državi živijo: ki bi se zanimali le za svojo družino in kvečjemu še za življenje v vasi. V nekaj letih po osvoboditvi so prekmurski kmetje postali široko razgledani, berejo časopise, se zanimajo za vso svetovno politiko. Prekmurci so danes ponosni, da so pripadniki jugoslovanskih narodov, da so državljani države, ki se je. čeprav še tako mlada in majhna, pridobila tako veliko ime v svetu.« Kaj ni ta odlomek z naslovnice Ljudskega glasa, številka 10 od 15. marca 1951 vredna zgodovinskega spomina? Mar nima v sebi sporočila tudi za današnji čas, za dandanašnjo rabo?
Uredništvo Ljudskega glasa »bralcem našega tednika« 29. marca 1951: »Z današnjo številko Ljudskega glasa smo zaključili prvi letnik književne priloge Odmevi. Prilogi smo dodali tudi kazalo, da bodo naročniki, ki so prilogo hranili, lahko dali odmeve takoj v vezavo. Obenem sporočamo vsem naročnikom, da zaradi pomanjkanja časopisnega papirja priloge začasno ne bomo izdajali. Brž ko nam bo pa mogoče, bomo začeli izdajati drugi letnik...«
Ob tem v premislek za dandanašnje razmere — kaj je vendar s to našo pomursko revijo? Bo izšla ali ne bo ?
Aprila 1951 so se naši stanovski tovariši spomnili stoletnice smrti prleškega pisatelja Stanka Vraza. Posredujemo dva odlomka — iz poročila na naslovni strani: »Vse dni po njegovi smrti so prihajali obiskovalci na njegov dom, kjer so spoznavali kraj in ljudstvo, iz katerega je pisatelj izšel. Hrvatska matica je odkrila na njegovem domu spominsko ploščo, ki še danes priča mimoidočemu človeku, da je tu v Prlekiji zibelka poznanega pisatelja. Njegovi viničarji so zapisali v spominsko knjigo: »Dragi Stanko! Tvoja želja je po stoletju izpolnjena, pridi in poglej, kako živimo.« / Pisateljevi rojaki, bivši viničarji so rešeni spon krutega izkoriščanja, ki so ga doživljali v preteklosti. Popolnoma upravičeno so zapisali preproste vrstice, ki so letos ob stoletnici pisateljeve smrti toliko bolj pomembne.«
Po malone štirih desetletjih bi na rob gornjemu dodali, da številne naše »pozabljene« osebno-
sti v zadnjem obdobju doživljajo vsakovrstne rahahilitacije in renesanse, česar smo upravičeno lahko veseli. Kako daleč si bomo upali?
»Ker v našem arhivu manjkajo številke L. 7. in 11. a (11. a v madžarščini) iz leta 1950, Vas prosimo, da jih pošljete proti odškodnini upravi Ljudski glas.« Podpis: Uprava. Po svoje zanimivo sporočilo iz 50-ih let vsem bralcem pomurskega časnika, ki je očitno izhajal tudi v madžarščini.
Dve paroli iz tistih dob: Socialistično tekmovanje je sistem v delu ljudske fronte! Ljudska fronta — šola socializma delovnih ljudi, vasi in mesta. In še: Vse sile članov OF za zmagovito zgraditev socializma v Jugoslaviji-
»Kmečki ljudje v Prekmurju so v glavnem zadovoljni s sprostitvijo obveznih odkupov, še bolj pa s sedanjimi cenami kmečkih proizvodov, ki so še vedno razmeroma visoke. Glavni prevze-malec kmečkih pridelkov so kmetijske zadruge, tem pa uspešno konkurirajo še odkupovalci tovarne mesnih izdelkov, domača podjetja in sosedi iz Hrvaške VESTNIK
in sosednjih okrajev. V medsebojni konkurenci pa prihaja tu in tam tudi do nezdravih pojavov prekomernega navijanja cen. Tako so nakupovalci nekega podjetja iz Ljubljane plačali kg žive teže celo po 80 din, čeprav je bila cena goveji živini 60 dinarjev. Podobno se je opazilo tudi v dolnjelendavskem okraju. V Lipi se je pojavil prekupčevalec, ki je odkupoval prašiče po 200 din kg — cena je bila 180 din za kg žive teže. Da je v prostih odkupih vodil marsikdo lahek zaslužek, kaže slučaj v Dobrovniku, kjer je domači prekupčevalec začel kar na veliko barantati s preprodajo krav, pri čemer je kmetovalce oskubil za nekaj tisočakov. Poudariti pa je treba, da so se taki slučaji dogajali le tam, kjer jih domača odkupna podjetja niso zajela v svojo mrežo...«
(B. Ž.)
«™nX/rcTj iii/
KL. I IN | fv
NA«*. >	W>»
VESTNIK
UTO XVIII — itn t MURSKA SOBOTA, 6 jamurj*	SC
PETROL
DO TRGOVINA LJUBLJANA TOE MURSKA SOBOTA Cankarjeva ulica 4
objavlja prosta dela in naloge:
a)	Prodajalca II na bencinskem servisu v Murski Soboti Cankarjeva ulica 4
b)	Prodajalca II na bencinskem servisu v Radencih
POGOJI:
KV trgovski delavec
1 leto delovne prakse odslužen vojaški rok
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
STRAN 8
VESTNIK, 2. MARCA 1989
kulturna obzorja
KO ZASTOR PADE IN SE ZAČNEJO SPOMINI
Včasih je težko pisati o nečem, kar ti je pri srcu, kar imaš rad in kar ti pomeni nekaj več. To je tudi Glasbena parada, vsakoletno srečanje plesnih orkestrov jugoslovanskih RTV centrov. Letošnja je bila že 14. po vrsti, To je doba, ko se mladost prevesi v zrelost. In GP je postala zrela, kolikor pač to dopuščajo naši, jugoslovanski okviri. Ti pa, kot vemo, so precej raztegljivi. In prav tako raztegljiva je kakovost, po kateri merimo nastopajoče v Radencih. Iz leta v leto, 14-krat po vrsti. Marsikaj se spreminja, in to je dobro. Parada pa še vedno ne zmore iz svojih ustaljenih okvirov, kar je slabo. So poskusi, kako jo narediti všečno, pa vendar tu ne gre za korenite vsebinske posege, marveč za dodatke, ki parado obogatijo, ji dajejo vsaj na zunaj nekaj drugačnega. Po srcu pa ostaja ista.
Letos je bilo kar nekaj takšnih bogatih dodatkov, predvsem na zadnjem večeru, ki je že tradicionalno namenjen posebni zvrsti glasbe, tako imenovanemu big band jazzu. Z nekaterimi orkestri so nastopili znani evropski glasbeniki, vendar manj, kot pa je obljubljalo prvo vabilo na Parado. Sarajevčane je vodil dirigent plesnega orkestra Praga, Vaclav Zahradnik, z Zagrebčani je nastopil solist Erich Kleinschuster, trombonist iz Avstrije, Beograjčani pa so skupaj muzicirali z Er-lingom Kronerjem, tromboni-stom iz Danske. To so bili gostje, dostojni svojih gostiteljev, in to je bilo tudi najlepše slovo velikana jugoslovanskega jazza, dirigenta, skladatelja in kontrabasista Miljenka Prohaske, ki je v
Radencih oddirigiral svoj zadnji nastop z zagrebškim plesnim orkestrom. Še zadnjič smo slišali njegovo Intimo, tokrat v dveh izvedbah — kot zaščitni znak tega orkestra, nekakšna špica, in kot celotno s kladbo. Miljenko Pro-haska sicer še ne bo dal slovesa jazzu, saj se bo usmeril v vzgojo mladih, nadarjenih jazzistov. Tako je tudi prav.
In kaj je še bilo novega na Paradi? Marsikaj. Predvsem nekateri kakovostni premiki pri nastopajočih posameznikih in an-
Tudi na letošnji Glasbeni paradi so podelili nekaj priznanj. Začnimo pri najpomembnejših: Miljenku Prohaski in Nikici Ka-lodjeri so izročili priznanja — zlate značke Radenske za njun dolgoletni prispevek k razvoju Glasbene parade. Jože Privšek je dobil nagrado za najboljšo priredbo narodne pesmi — povsem zasluženo. Letos so si ansambli lahko izbirali poljubno narodno pesem, ki so jo potem po svoje obdelali. To je pa tudi vse. kar je bilo priznanj. Prvič letos niso podelili nagrade za najboljši nastop in najboljšo priredbo zabavne koračnice. Takšnega razpisa enostavno ni bilo. Škode zaradi tega pa tudi ne.
samblih. Novosadčanom se pozna gostovanje Vojislava Simiča, ki je orkestru pokazal pot, po kateri mora hoditi, in orkester je trdno na tej poti. Rečemo lahko, da je na pravi poti. Ob tem moramo povedati, da je imel ta orkester najraznovrstnejši nastop v petek zvečer, saj se je predstavil mlad, izvrsten klarinetist Deže Molnar, ki je zaigral Koncert za klarinet in orkester, zapela pa je tudi solidna Kati Bontovič.
Ob Beograjčanih bi bilo vredno omeniti samo še Jožeta Priv-
ška in njegov Big bend ali Plesni orkester RTV Ljubljana. Ti ansambli iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in Novega Sada predstavljajo nekak vrh jugoslovanske glasbe. Sledijo pa iz Sarajeva, Skopja in na koncu Prištine. Ce ostanemo še pri Ljubljančanih, moramo omeniti, da so se tudi letos potrdili kot evropski ansambel, ki se lahko meri z drugimi v vseh zvrsteh plesne in jazzovske glasbe. Ne vabijo ga zaman v tujino. Čeprav so se na tretjem večeru predstavili samo s tremi skladbami, pa je bilo to čisto dovolj, da spoznamo njegovo kakovost.
Doslej še nismo omenili Big banda Emerton, ki je v Radencih gostoval prvi večer, prihaja pa iz Madžarske. Za tiste, ki glasbene scene naše vzhodne sosede ne poznajo, je bil njihov nastop pravo presenečenje, in to prijetno. Lep zvok, mehak in poln, mu daje vse tisto, kar mora imeti dober plesni orkester. Čutijo se sicer vplivi tujih, predvsem zahodnih ansamblov, vendar pa je to čutiti povsod, zato ne moti. Je pa tudi res, da so mu uspeli dati tudi nekaj svojega, pristnega in vročekrvnega, kot se to spodobi za domovino ostre paprike in širne puste.
Vsako leto omenjamo v sklepni oceni tudi Plesni orkester RTV Priština. Tudi letos ne bomo pozabili nanj, vendar pa tokrat v prijetnem, drugačnem tonu. Predvsem moramo povedati, da se je ta ansambel dodobra spremenil. Čeprav je bila zasedba nekoliko manjša, kot je to običajno za plesne orkestre, je napredoval v novem zvoku, ki ga
pri njih nismo vajeni. Dobili so prav simpatičen bigbendovski prizvok, saj so iz zasedbe orkestra odstranili visoka pihala (oboo, flavte in klarinete), vanjo pa vnesli trobente, saksofone in trombone. Poudarjam, da gre za spremembo zvoka, nikakor pa ne spremembo kakovosti. Iz nastopa pa je bilo čutiti veliko želje, da bi ta ansambel začel spreminjati svojo pot tudi po kakovosti. In kjer je volja, tam je tudi pot.
Skratka — na Glasbeni paradi je vse tako, kot mora biti. Tri večere smo presedeli in preposluša-li, naredili nekak obračun pri jugoslovanskih plesnih orkestrih. Mirno lahko zatrdimo, da je ta letošnji obračun pozitiven. To pa ne pomeni, da je dobila Glasbena parada kot celota dobro oceno. Do nje ji manjka še kar pre-, cej stvari. O smiselnosti Parade v Radencih ne bomo razpravljali, kajti s tem so razčistili že zdavnaj. Glasbena parada je potrebna Pomurju in Radencem kot sestavni del, brez katerega Radenci ne bi bili tisto, kar so, in brez obeh tudi Parada ne bi bila to, kar je. Spremembe so potrebne v konceptu prireditve. Takšna, kot je, je že zastarela. Potrebne so ji nove ideje, nova zasnova, skratka _ potrebno se je usesti za mizo, položiti nanjo vse, kar je bilo v teh letih predlagano in povedano, malce pokukati čez meje (naj nas pri tem ne bo sram) ter ponuditi nekaj novega, svežega, mladostnega. Tako bo Parada se naprej Parada. Škoda je, da razen Radenske ne znajo in ne skušajo te prireditve izkoristiti tudi drugi v Pomurju. Vsak dinar, vložen v to srečanje glasbenikov, bi se dostikrat vrnil oplemeniten Tako pa želimo Radenski in JR I samo to, da vztrajajo
Dušan Loparnik
TUDI ZNANI GLASBENIKI IMAJO
V prejšnji številki Vestnika smo predstavili Ireno Vargo in Evgena Carja, Pomurca, ki sta na odrskih deskah, med gledališkimi igralci, ponesla sloves umetniške duše iz pokrajine ob Muri. Tudi med glasbeniki imamo precej, morda celo več znanih imen, ki imajo korenine v Pomurju. Na proslavi ob 40-letnici Vestnika in 30-letnici Radia Murska Sobota so se predstavili trije.
Jože Banič
Poznamo ga predvsem kot člana Slovenskega okteta, saj je s tem ansamblom že večkrat nastopil v Pomurju. Toda to je bolj njegova ljubiteljska dejavnost. Svoje poklicno in življenjsko delo pa je posvetil fagotu:
»Res je, svoje delo sem usmeril predvsem v fagot. Ko sem šel v Ljubljano, sem se takoj zapisal fagotu. Pozneje sem na akademiji sicer nekaj malega študiral tudi solopetje in tako prišel v ta vrhunski ansambel — Slovenski oktet.
Prepevam sicer rad, toda vse moje sile so usmerjene v muziciranje na fagotu. Sem profesor na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, član Simfoničnega orkestra, nastopam in sodelujem pa tudi z večimi komornimi ansambli.<f
Za fagot se odloča zelo malo glasbenikov. Je zahteven instrument, zato me zanima, kako to, da ste se odločili zanj?
»Do študija tega instrumenta sem prišel čisto slučajno: začel sem s klarinetom. Leta I960 sem prišel na sprejemni izpit za Srednjo glasbeno šolo in povedali so mi. da je fagot instrument, za katerega se odloča zelo malo učencev in da bi imel več možnosti, in tudi boljše je, če bi se začel učiti fagot. Tako sta me takratna direktorica Hribar-Jerajeva in, naš domačin, Prekrnurec Ernest Obal prepričala, da sem se začel učiti fagot.« '	z
Svoje življenje ste torej usmerili v fagot, korenine pa imate v Pomurju. AH pogosto prihajate domov? Ste še vezani na to pokrajino?
»»Na Prekmurje, na moj rojstni kraj Mursko Soboto, me veže veliko spominov. Dostikrat se mi v podzavesti odslikavajo prizori iz otroštva, ki je bilo zelo lepo. Čeprav sem zelo zaposlen, si, kadar le morem, utrgam čas in pridem domov. Glasbenikov poklic je takšen, da si ravno ob koncu tedna najbolj zaposlen. Takrat so razni koncerti, turneje in nastopi. Ugotavljam. da imamo zmeraj manj časa. Žal pa se s tem rahljajo vezi s Pomurjem. Vendar pa so to le tiste fizične vezi, kajti v srcu in duši sem pa še vedno tesno povezan s
OB IZIDU DRUGEGA ZVEZKA ES
Človek se je pri iskanju podatkov vedno čutil nekje najbolj varnega v leksikonih in enciklopedijah. Žal, danes opažamo, da tudi ta vir informacij ni več zanesljiv. Potrebno je, da odkriješ le eno napako, pa o vsem drugem že dvomiš. Vzroki so različni ; pomanjkljivo poznavanje avtorjev področja, o katerem pišejo, netočni in nepreverjeni podatki, nato pa še tehnična malomarnost pri lektoriranju in korigiranju in potem nastane to, kar pač je — v našem tokratnem primeru ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE.
Pisec gesla ČASOPISI je na primer skoraj v celoti zanemaril časopisje v Prekmurju, ki ima bogato in zavidanja vredno tradicijo, posebno še v obdobju med obema vojnama. Tako pa ni
KORENINE V POMURJU
kulturni koledar
Prekmurjem in se tako tudi počutim. Tudi z ženo govoriva doma najčistejšo prekmurščino, ki je nisva pozabila.«
Poklic glasbenika zahteva celega človeka, včasih pa še nekoliko več?
»Ko sem na nastopu, se zavedam, da moram biti 300-odstotno pri skladbi, ki jo izvajam. In to z dušo in telesom. Človek se mora poglobiti v glasbo, ki jo igra. Samo tako lahko resnično doživiš glasbeni užitek, ki ga potem ponujaš poslušalcem. Tudi v koncertih zame ni razlike: na vasi, mladinski koncerti ali nastopi v znanih svetovnih filharmonijah so zame enako naporni, na vse se enako dolgo in temeljito pripravljam.«
Kot fagotist se prvič pojavljate v Murski Soboti. Kakšni so vaši občutki v tej vlogi?
»Sola še v Murski Soboti nisem igral, pred leti bi lahko nastopil z Obmejnim simfoničnim orkestrom, vendar pa zaradi pomanjkanja časa ni šlo. Počutim se nekako slovesno in debitantsko. Zame je to prijeten praznični dogodek.«
Venčeslav Zadravec
»Vesel sem, da sem po tako dolgem času lahko prišel v Mursko Soboto.«
Pravzaprav vas v Murski Soboti kot pevca solista še nismo srečali.
»Res je, na žalost kot glasbenik še nisem nastopil v Murski Soboti. Sem pa resnično zelo vesel, da se je to končno zgodilo. Lepo je, da sem malo zamenjal ljubljanske operne deske s soboškimi.«
Naj vas na kratko predstavim: niste (z)op(ejrni pevec, še manj pa pojete k vari ton.
»Ne, to res: ne, pojem v Ljubljanski operi kot baritonist. Vloge, ki sem jih doslej pel, bi označil kot srednje težke. Trenutno pripravljamo Bizetovb Carmen. Na nocojšnjem nastopu bom zapel očetovo, arijo (arijo Geronina) iz Travia-te, paše nekaj samospevov. Toliko zaedkrat, če pa me bodo še povabili, bom z veseljem zapel še kaj drugega «	,
Kako pa ste pravzaprav prišli na operne deske?
» Vedno sem si želel lepo prepevati. To je bilo nekaj več kot konjiček. Vedno, ko smo kje lepo zapeli, se mi je duša nekako sprostila, bil sem vesel in dobre volje. V Ljubljani sem sicer študiral na Filozofski fakulteti, ob tem pa sem ves prosti čas namenjal študiju solopetja in prepevanju. Kot vidite, sem pristal v Operi.«
Tudi enciklopediji ni več verjeti!
omenjen niti prvi časopis (Prijate!), ne dvojezični, kar je posebna značilnost tega področja (npr. Muraszombat es videke, Igazsag, Alsolendvai hirado idr.).
Ko je omenjen Evangeličanski list, je navedena napačna letnica začetka izhajanja, in sicer 1970 (pravilneje november 1971). Celo za Vestnik beremo napačna preimenovanja in še napačno označena obdobja, npr.: Obmur-ski vestnik (pravilno Obmurski tednik) in ne 1952—53, ampak pravilno 1952—1955, nato Vestnik 1965 (pravilno 1966). Med vire o časopisju bi avtorji gotovo morali uvrstiti knjigo Ob naprednem tisku (M. Sobota 1962), če bi jo seveda poznali.
Zmedo okrog prekmurskih abecednikov pri geslu ABECED-
Živite v Ljubljani, kakšne so vaše vezi s Prekmurjem?
»Skoraj sem se že aklimatiziral kot Ljubljančan. Dokler ima človek starše, je še nekako povezan z domačim krajem in pride domov. Ko pa starši umrejo, je teh stikov manj. Na srečo je mati še živa, zato prihajam od časa do časa (če nimam ravno nastopov ali drugih neodložljivih obveznosti) še domov. Res pa je, da to ni pogosto. Če pa me bo kdo po nocojšnjem nastopu tu v Murski Soboti še zaprosil za kakšen koncert, bom seveda (če bo pravočasno sporočil) z veseljem prišel kaj zapet. Rad zapojem, če pa je to namenjeno domačemu človeku, pa še toliko raje.«
Lojze Krajnčan
Sodi med mlajšo gneracijo znanih rojakov, ki izhaja iz Prlekije.
Kakšni spomini vas še vežejo na Prlekijo?
»Moram reči, da lepi spomini. Vsakega človeka mladost spremlja vse življenje. Večkrat se vračam nazaj, predvsem med počitnicami, tukaj imam tudi prijatelje, ki so mi ostali iz otroštva.«
Že večkra t smo po vedali, da je pot glasbenika lepa, a tudi težka. Kakšna je vaša pot?
»Svojo prvo glasbeno izobrazbo sem dobil v Prlekiji, nato v Kranju, kamor smo se preselili, pozneje v Ljubljani. Nadaljeval sem na akademiji ža jazz v Gradcu, učenje pa končal v Berkely Cellegu v Bostonu. Po vrnitvi sem se zaposlil v ljubljanskem Big Bendu. Ob tem delam še druge stvari, pišem, prirejam in tudi igram v drugih, manjših zasedbah.«
Usmerili ste se v jazz. Zakaj?
»Težko bi odgovoril na to vprašanje, saj dandanes že težko razlikujemo med številnimi galsbenimi zvrstmi. Prepletajo se med seboj, da je to, kar igramo, preprosto povedano — glasba. In jaz sem se odločil za glasbo. Ima sicer svoje posebnosti, vendar pa je v osnovi samo glasba. Imam sicer jazzovsko izobrazbo, to, kar delamo danes, pa je sodobna glasba.«
Omenili ste, da se z veseljem vračate?
»Rad prihajam sem predvsem zaradi spominov, zaradi prijateljev, zaradi vsega, kar je tu lepega. Tu življenje teče še bolj umirjeno, brez stresov. To življenje mi je bolj všeč, žal pa tu nimam možnosti za moje glasbeno delo.«
Dušan Loparnik
NI K (v prvem zvezku) je dopolnilo še geslo ČITANKA. Če že odmislimo napake v črkopisu, ki je drugim pokrajinam popolna neznanka, še vedno beremo o nekih ponatisih, ki jih dejansko nikoli ni bilo. Slabe poznavalce starih tiskov kaj radi zavedejo natisi, ponatisi in izdaje. Toda kaj takega si v omenjeni nacionalni enciklopediji nikakor ne bi smeli dovoliti.
To je le nekaj napak, na katere je bilo treba opozoriti glede Prekmurja, morda tudi zato, ker smo dobili celo o samem Vestniku (letos slavi 40-letnico) izkrivljeno podobo in vprašanje je, kdaj in kje se bo to lahko popravilo.
Še o marsičem bi bilo potrebno spregovoriti, saj je očitno, da nekateri pisci, ki pišejo prispev-
PETEK, 3. MARCA
GORNJA RADGONA - V kulturnem domu bo ob 18.00 samostojni koncert ženskega pevskega zbora delavskega kulturnoumetniškega društva Svoboda, ki ga vodi Marjan Žula. Prireditev sodi v počastitev dneva žena in pete obletnice obstoja zbora, zato bodo ob tej priložnosti pevkam podelili jubilejne Gallusove značke.
ČRENSOVCI — Zadnji v okviru Kulturnih večerov Črenšovci 1989 bo v prireditveni dvorani Večer ljudskih pevcev, godcev in domače folklorne skupine.
SOBOTA, 4. MARCA
VIDEM OB ŠČAVNICI - Ob 19.00 bo v kulturnem domu nastopil ženski pevski zbor DKUD Svoboda Gornja Radgona, ki pripravlja skupni koncert z ansamblom Egerlander iz avstrijske Radgone.
GANČANI — V prostorih stare osnovne šole bo ob 19.00 uprizoritev komedije Poročil se bom s svojo ženo, ki jo je pripravila domača dramska skupina kulturnega društva Dolinec v režiji Tilke Pucko.
razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava 16.mednarodne likovne kolonije v Lendavi, ki jo posreduje Zavod za kulturo občine Lendava, delovna enota Galerija-muzej. S svojimi deli se predstavljajo Erwin Reisner, Istvan Szajko, Ferenc Krieg, Ludvig Zoltan, Peter Mojak, Ana Popov in Marijan Tršar.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je na ogled instalacija multi-mediaine skupine K.B.V., v kateri delata akademski slikar Zlatko Gnezda in literat Klaus Dieter Požgan.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela slikarja in uporabnega grafika Leopolda Strnada, iz Sežane. »Leopold Strnad je krajinar v klasičnem pomenu besede in ga po stilni usmeritvi lahko primerjamo s poetom notranjske krajine, z Lojzetom Perkom. Seveda pa gre za drugačen temperament, za drugo in predvsem drugačno generacijsko pripadnost. Ker Strnad čuti naravo kot živo tvarino, malodane kot bitje, se je tudi loteva na zanimiv način. Z močnimi namazi barv in s sončnimi ploskvami podoživlja tisto, kar polje pod površino — zato bi lahko rekli, da slika predvsem tisto, česar nepozorne oči v naravi ne najdejo. Z zamolklimi barvami, ki jih poživljajo belkaste partije ali pa močnejši svetlejši barvni poudarki, to občutje stopnjuje. Slikarjeva ljubezen do štajerske krajine ali do figuralnih kompozicij, vključenih v pokrajino, pa kaže tudi njegov temperament in malodane prirojeno usmeritev ...,« je med drugim napisal dr. Ivan Sedej na zloženko, ki je izšla ob današnjem odprtju razstave. Strnadova dela pa bodo na ogled do konca marca.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so Danielle Steel — PRSTAN (založba Obzorja), Alojz Rebula — JUTRI ČEZ JORDAN (Mohorjeva družba) in Jacqueline Susann — ENKRAT NI ZADOSTI (Mladinska knjiga).
ke za omenjeno enciklopedijo, pišejo z levo roko, po spominu ali pa kljub nepoznavanju celotnega področja, ki ga obdelujejo.
Kaj takega, kar se je že spet ponovilo pri drugem zvezku (upajmo, da se v prihodnjem več ne bo), bi moralo uredništvo vseeno zaskrbeti, kajti takšne informacije bodo prepisovale cele generacije dijakov, študentov in navsezadnje celo razni resni raziskovalci, ki pa bodo žal nasedli.
Komu verjeti, je nazadnje vprašanje. In tako ne preostane bodočim generacijam morda nič drugega, da ponovno razčiščujejo stvari, ki so že jasne in dognane, a zaradi površnosti in malomarnosti netočne.
FRANC KUZMIČ
VESTNIK, 2. MARCA 1989
STRAN 9
dopisniki so zabeležili
Jožetu Kocmutu, naročniku Vestnika iz brezij 2 pri Vidmu ob Ščavnici, je namenil žreb Iskrin vrtalnik. Jože je nagrado z veseljem sprejel v našem uredništvu in poudaril, da Vesnik z veseljem prebira, saj mu prinaša domače novice. In Iskrin vrtalnik mu bo prišel prav, ker ga še ni imel pri hiši.
Foto: A. A.
Tudi v prihodnje aktivni
Tešanovski gasilci so bili v minulem letu skrbni in delovni. Izpopolnili so članstvo in opremo, tako da sedaj razpolagajo z vsem potrebnim tudi za gašenje zahtevnejših požarov.
Dogradili so bazen za gašenje, preuredili orodišče ter nakupili nekaj parov zaščitnih oblek za gašenje in drugo manjkajočo opremo. Sodelovali so na številnih tekmovanjih in slovesnostih ter organizirali prvo medsektor-sko tekmovanje za pokal KS Te-šanovci.
Ves čas so skrbeli za izobraževanje svojih članov in članic. V svojih vrstah imajo kar celo desetino nižjih gasilskih častnikov. Pohvalno je, da se v tovrstno izobraževanje vključuje vedno več mladih. Tudi v prihodnje jih čaka veliko dela, predvsem ureditev fasade in ostrešja na vaško gasilskem domu, dograditev bazenov za gašenje, sklenitev akcije »za vsako gospodinjstvo gasilni aparat« in zbiranje sredstev za
nakup avtocisteme.
G. G.
ZLATA POROKA V LJUTOMERU
Jakob Škrjanec in njegova žena Amalija iz Krapja 57 sta pred kratkim po petdesetih letih skupnega življenja ponovno stopila pred predstavnika občinske skupščine in matičarja ter si izrekla zlati »da«. Zlato poročno listino jima je izročil podpredsednik občinske skupščine Ljutomer Zlatko Zdovc ter jima zaželel še mnogo srečnih in zdravih let skupnega življenja. V zakonu sta se Amaliji in Jakobu Škijan-čevima rodila dva sina. Imata še tri vnuke in dva pravnuka, ki delajo
dedku in babici največje veselje.
Marija Tivadar

V Odrancih bodo uredili gasilski muzej
Gasilsko društvo Odranci je na občnem zboru svojega društva ocenilo delo v minulem letu. Gasilskih vaj in vaj ocenjevanja društva so se redno udeleževali. Organizirali pa so tudi občinsko gasilsko tekmovanje občine Lendava. Pregledali so vodovodne hidrante in se udeležili gasilskega kongresa v Celju, v mesecu požarne varnosti so pregledali nekaj stanovanjskih poslopij in nakupili nove gasilske cevi. V društvu je 60 gasilcev, imajo pa člansko, mladinsko in pionirsko desetino. Načrtujejo nakup nove motorne brizgalne, ob novem gasilskem domu pa bodo zgradili prizidek in ga preuredili v mali gasilski muzej. V njem bodo razstavljeni stara ročna brizgalna in drugi gasilski pripomočki. V vasi imajo 16 protipožarnih vodnjakov in 11 hidrantov za morebitni začetni požar, 130 domačij pa ima ročne gasilske aparate. Tudi za naraščaj je v Odrancih poskrbljeno. Na osnovni šoli Vinko Megla deluje namreč pionirsko gasilsko društvo z mentorjem Avgustom Bukovcem.	Jože Žerdin
'r
V krajevni skupnosti Lipa že lep čas nimajo urejenega smetišča. Se-(fanje, le streljej od vasi pa je prav zanikrno. Vaščani sicer negodujejo, a kaj ko nekaterim ni mar, kam odvržejo odpadke! Prav bi bilo, ko bi v KS posvetili več pozornosti temu problemu in smetišče uredi-

RAZMISLANJE OB DNEVU ZENA
Revolucionarka Klara Zetkin je imela dobro idejo in namene, da bi vsem ženam en dan posvetili tudi spremembam, ki so bile tradicionalno le na ženskem področju in ramenih. To danes praznujemo bo osmem marcu — dnevu žena. Ob tem dnevu se spomnimo žena in mater z drobno pozornostjo. Ta praznik je v današnjih kriznih časih še pomembnejši, saj žene in matere doma velikokrat podpirajo vse štiri vogale. Matere in žene vseh skrbi pač ne znajo in nočejo pokazati, vsakodnevne težave in
probleme rešujejo vse leto z dobro voljo in nasmeškom.
Na njih pa se spomnimo le en dan v letu. Čeprav je enakopravnost določena z ustavo, je v realnem življenju drugače. Zena mora biti dobra delavka, mati in gospodinja. Slednjega mnogi ne opazijo in ne občutijo. Samoumevno je pač, da je doma obrok na mizi, da je v hiši vse postorjeno. Prav bi bilo, da bi imeli to v mislih vse leto, tako bo tudi ženam in materam laže nositi bre-
mena.
Jože Kaučič
li. Nujna bi bila tudi žična ograja.
Jože Žerdin
Zbor občanov KS Lakoš
Izobraževanje gasilcev v Tišini in Petanjcih Gasilsko društvo Tišina je pripravilo izobraževanje mladih za izprašane gasilce. Izpit je opravilo devet udeležencev in tako stopilo v gasilske vrste.
Tudi v GD v Petanjcih so pripravili predavanje za gasilce. Zbralo se je nad 60 pionirjev, mladih, članov in veteranov. Poveljnik Štefan Gumilar je predaval o gašenju požarov z ročnim gasilskim aparatom in o gašenju
Priprava na proslavo
Aktiv žena v Tešanovcih bo tudi letos pripravil kulturni program ob dnevu žena. Tudi tokrat bodo pripravili razstavo ročnih del, saj je hjla v zadnjih dveh letih ta zelo obiskana.
Proslava bo v prostorih va-ško-gasiiskega doma v Tešanovcih. Mladinci in učenci podružnične šole pripravljajo pester kulturni program z recitacijami in pevskimi točkami. .
G. G.
V Krajevni skupnosti Lakoš je bil pred kratkim zbor občanov. Po izvolitvi organov zbora so prebrali poročilo o realizaciji programa KS in finančno poročilo. Med drugim so zgradili telefonsko omrežje, uredili odlagališče smeti, popravili most na potoku Kopica. Precej pripomb so imeli na ulično razsvetljavo, ki je še niso uredili. Izvolili so tudi štiričlanski odbor, ki bo nadzoroval dela pri postavljanju telefonskega omrežja. Kabel so že položili, dela pa bodo nadaljevali v primernejših vremenskih razmerah.
Nato so prebrali poročila krajevne konference SZDL, kulturnega in ga-silskega društva, mladinske organizacije jn nogometnega kluba. Delovanje KK SZDL je bilo uspešno, rešili so marsikateri problem in med drugim priredili pogostitev starejšim občanom. Uspešno sta delala tudi socialno zdravstvena komisija in Rdeči križ. Načrtujejo izvedbo krajevnega praznika, k delu pa želijo spodbuditi zlasti mladinsko organizacijo v Dolnjem Lakošu. V okviru kulturnega društva so zelo uspešne ljudske pevke iz Gornjega Lakoša, ki so požele že
veliko uspehov v okoliških krajih, sosednji LR Madžarski, sodelovale pa so tudi na narodnostnem srečanju v Ljubljani. Mladinska organizacija iz Gor. Lakoša je bila deležna številnih pohval, za izredno uspešno delo pa je od občinske konference v Lendavi prejela srebrni znak ZSMS. Posebej velja pohvaliti nogometni klub, saj so zgradili slačilnico ter uspešno tekmujejo v prvi občinski ligi. Gasilsko društvo je imelo največ dela pri gradnji vodnjaka, ki ga želijo letos dokončati. Za potrebe društva pa so kupili prikolico. Krajevna skupnost bo pomagala tudi pri obnovitvi prostorov v vaškem domu za potrebe mladinske organizacije in kulturnega društva.
L Pavšič
naftnih derivatov.
frku
ROGASOVCI
DVE
TOZD
TMASZ
pletilstvo
o. sol. o.
ZASEBNI TRGOVINI
Svet KS Rogašovci je nedavno sprejel sklep, da se izda soglasje za odprtje dveh zasebnih trgovin. V Rogašovcih bo odprl trgovino domačin Bojan Lah, in sicer v prostorih, kjer je bila nekoč Potrošnikova trgovina. V novi trgovini bodo na voljo predvsem živila. To bo že šesta trgovina v tem kraju, doslej namreč poslujejo že tri Potrošnikove poslovalnice, Kmetijska zadruga in prodajalna čevljev »Jelen«. Pripravljajo pa tudi lokale za zasebno pekarno in mesnico. Tako postajajo Rogašovci vedno večji trgovski in poslovni center v zahodnem delu Goričkega.
Drugo zasebno trgovino bo odprl v Serdici Marjan Simon od Jurija, kjer bodo prodajali predvsem pijačo in razno tehnično blago. Pred petdesetimi leti je bilo v Rogašovcih, Juriju in Nuskovi deset trgovin z mešanim blagom, danes pa ni pri Juriju in v Nuskovi nobene trgovine, pa tudi obrtnikov je bolj malo.
Mostje-Banuta
Po večletnem zatišju je spet oživela osnovna organizacija ZSMS Mostje-Banuta. Kar lepo število mladih se je zbralo na mladinskem sestanku z namenom, da bi pripomogli k, bolj uspešnem delovanju osnovne organizacije.
Sedanji predsednik Boris Žižek je omenil, da jih v prihodnjih dneh čaka veliko obveznosti, saj si bodo morali izvoliti novo vodstvo. Skupaj s kulturnim društvom bodo priredili program ob prazniku dneva žena, gostitelji bodo organizacije mladinskega tekmovanja v kvizu, urediti pa si želijo tudi mladinski prostor.
I. Pavšič
69207 Prosenjakovci Partosfalva
Geza Kisilak
Osmi marec, mednarodni dan žena, praznujemo i/ Pletilstvu v Prosenjakovcih ob delu. Zavedamo se, da nam bodo le dobri delovni rezultati omogočili lepšo prihodnost!
Iskrene čestitke vsem članicam kolektiva in vsem Po murkam!
Dva problema iz Lendave
Zakaj v Lendavi tako počasi napreduje telefonija? 12. avgusta 1986 smo novi naročniki plačali prvi prispevek, doslej smo prispevali že okrog 60 starih milijonov, a še zmeraj ne vemo, kdaj bomo dobili priključke. Na sestankih nam samo obljubljajo in zahtevajo vplačila, delo pa gre po polževo. Odgovorni se do sedaj še niso prikazali na sestankih, čeprav so bili povabljeni. Čudno, da lahko v hribovskih krajih dobijo telefonske priključke prej kot mi v Lendavi.
Starejši občani Lendave in tudi drugi ljudje, ki prihajamo v Lendavo iz smeri Dobrovnik, si želimo, da bi imel avtobus na progi Murska Sobota- Dobrovnik —Lendava postajališče v bližini lendavske kinodvorane, kjer je dovolj prostora, pa tudi prej je bilo postajališče. Dobro bi bilo, ko bi se kakšen avtobus, ki vozi iz Lendave v Mursko Soboto skozi Črenšovce ustavil, vsaj enkrat okrog 13. ure pri bolnišnici v Rakičanu. Postaja v Rakičanu je namreč precej oddaljena od bolnišnice.
Mislim, da je za vse potrebno le malo dobre volje, pa bi se dalo marsikaj urediti.
DVE STRANI MEDALJE
Z razširitvijo medkrajevnega in krajevnega avtobusnega prometa se je širom po občini in drugod pokazala potreba po gradnji oziroma postavitvi avtobusnih čakalnic. To so spoznale krajevne skupnosti, nanjo pa so opozarjali delovni ljudje in občani, predvsem pa vozači v šolo in na delo. Avtobusne čakalnice so za koristnike avtobusnih prevozov nujno potrebne, predvsem ob slabem vremenu. To je svetla stran medalje, ki je koristna in dobra. Druga stran pa je temna in je pravo nasprotje prvi. Avtobusne čakalnice skoraj nikjer nimajo lastnikov, čeprav vemo, da so to v glavnem Krajevne skupnosti. Čakalnic namreč nihče ne čisti, pa tudi okolice ne. Skoraj povsod so sicer postavljeni koši za odpadke, toda nekateri potniki raje mečejo odpadke na tla. Malo več skrbi bi morali posvetiti čistemu okolju tudi potniki, lastniki čakalnic pa poskrbeti za občasna čiščenja čakalnic in okolice.
Upokojenci iz Lendave
A. H.
POPUSTNI UTRINEK
Čeprav je pustni čas že mimo in se spet ubadamo z vsakodnevnimi težavami, pa v Ljutomeru spomin na letošnji pustni torek še vedno živi — med najmlajšimi prebivalci našega mesta.
Po uspešnem nedeljskem Fašen-ku v Lotmerku. ki so ga organizirali člani ljutomerske turistične zveze in kije bil namenjen predvsem odraslim, so ljutomerski otroci v nedeljo popoldne zaman postopali okoli telovadnice Partizana in čakali na tradicionalno pustno zabavo. Ponovno smo jih prikrajšali za nekaj, kar že dolgo ni samo veseljačenje, ampak obu-
janje starega in pozabljenega. Zato je bilo veselje malčkov toliko večje ob pogledu na lične in domiselne plakate, s katerimi so jih vabili njihovi starejši, »bratje in sestre« — Ljutomerski srednješolci — na torkov pustni živ-žav.
Dvorana kulturnega doma (mimogrede — v Ljutomeru že dolgo pogrešamo primernejši prostor za lake prireditve) je bila skoraj premajhna za vse. ki so prišli, malčki so prepustili sedeže v dvorani staršem. sami pa so zasedli oder, prostor pod njim, skratka — vse kotičke dvorane. Nestrpno so čakali, da bodo lahko povedali ali zapeli
pesmico »v mikrofon«, tekmovali so. kdo bo hitreje pospravil krof spet drugi so se izživljali z barvicami in preizkušali vse mogoče slikarske tehnike, plesali so tudi tisti, ki so jih marsikateri srednješolci morali dvignili na ramena . . .
Dve uri rajanja, pesmi, zgodbic je na otroške obraze privabilo toliko smeha, kot ga odrasli velikokrat ne »pridelamo« vse leto. To pa je bila tudi zahvala vsem, ki so prireditev organizirali — prof. Anki Beznec ter dijakom srednje družboslovne in naravoslovne šole iz Ljutomera.
Cilka Jakelj
STRAN 10
VESTNIK, 2. MARCA 1989
naši kraji in ljudje
Odkrivajo, ohranjajo, obnavljajo
JOŽE NEMETH - NOVI DOPISNIK LJUDSKEGA LISTA
Le malo verjetna se zdi tale zgodba: profesor ljubljanske Fakultete za arhitekturo je velik ljubitelj narave, še posebej Slovenskih goric. Predsedstvu Skupščine občine Lenart je poslal pismo, v katerem jih je opozoril, da imajo v občini zelo lepe stare stavbe in kleti, ki pa žal propadajo. Pismo bi lahko mirno odložili v mapo z napisom Prejeto in nanj pozabili. Pa niso. Januarja so v Lenartu ustanovili Alternativni odbor za varovanje naravne in kulturne dediščine, katerega predsednica je Vida Šavli, predsednica Skupščine občine Lenart.
ODPRETI VRATA SLOVENSKIH GORIC
Zavrh, Voličina, Cerkvenjak, Gradišče ali sv. Trojica, številne zanimive stare stavbe, predvsem kleti, dobro vino in hrana, gostilne ... v lenarški občini so prepričani, da imajo kar precejšnje možnosti za razvoj turizma. Prav tako pa se zavedajo, da bosta zdravo okolje in ohranitev dedi
Na čelu Alternativnega odbora za varovanje naravne in kulturne dediščine je predsednica lenarške občine, Vida Šavli.
ščine iz preteklosti pri tem vse pomembnejša dejavnika. Toda, kot je dejala Vida Šavli, nekateri nad usmeritvijo lenarške občine v turistični razvoj niso navdušeni. Pa ne v njihovi, ampak v sosednjih občinah. Dejala je: »Marca letos bomo na zborih Skupščine občine obravnavali študijo o razvoju turizma v občini. Odprli bomo prostor za vse ideje, ki v tem prostoru obstajajo. Žal lani smo se usmerili v razvoj turizma z začetkom gradnje hotela Agata, imamo tudi vrsto dobrih gostiln s posebno ponudbo. Imamo tudi primerno okolje in mislim, da bi morali iz nekaterih naših navideznih pomanjkljivosti narediti prednosti. Za to obstajajo vse možnosti, imamo pa tudi voljo in upamo, da bomo uspeli pritegniti tudi strokovnjake. Vem, da mnogi dvomijo o razvoju lenarškega turizma, vendar so ti dvomljivci zunaj naše
/O ljubljanska banka
Romarska banka Murska Sobota
l/se/77 Pomurkam iskreno čestitamo ob
8. marcu, mednarodnem dnevu
žena!
Številne nove gradnje tudi v lenarški občini rastejo kot gobe po dežju. Je kdo pri tem upošteval tradicijo, za to pokrajino značilno arhitekturo? Osrednji del mesta Lenart bo letos dobil še eno novo zgradbo — stanovanjski blok.
občine. Morda se bojijo konkurence, res pa je, da je pri vsaki stvari tudi tveganje.«
Poleg turizma želijo v lenarški občini razvijati tudi drobno gospodarstvo in zahtevnejše proizvodne programe. Le tako in z enakomernim razvijanjem vseh krajevnih središč bodo uspeli obdržati mlade v domačem okolju. Le z mladimi pa lahko upajo na uspeh in razvoj. Kdor pozna večja krajevna središča v lenarški občini ve, da jim to v zadnjih letih tudi uspeva.
SPOŠTOVANJE NARAVE IN PRETEKLOSTI JE MEJA RAZVOJA
Zaradi hitrega razvoja in želje po čim hitrejši posodobitvi marsikje pozabljajo na stare običaje, tradicijo, spomenike preteklosti in zdravo okolje. Po zaslugi dr. Borisa Juvanca bodo poskušali v lenarški občini iti po drugačni poti razvoja. Tudi profesor Juva-nec sodeluje v njihovi akciji Odkrivamo, ohranjamo, obnavljamo in jim je že pripravil osnutek celostnega znaka akcije. Predsednica Vida Šavli je v njihovem delu in načrtih dejala:
»Ta odbor smo pred dvema mesecema ustanovili pri občinski skupščini in moram reči, da smo se zbrali bolj ali manj sami entuziasti, ljubitelji te slovesnkogori-ške krajine in kulture. Iščemo zaveznike. Povsod. Kajti če si ne bomo znali pridobiti zaveznikov, bomo prav lahko narobe razumljeni. Ob izredno ambicioznem poseganju v prostor, ki se zadnje čase pojavlja tudi pri nas, smo premalo časa namenili varovanju narave. Prihaja do velikih posegov, ki niso vedno v skladu z normami, da o zakonih niti ne govorimo. Nujno je, da se s tem konča in da začnemo ohranjati naravno in kulturno dediščino naše pokrajine. Sedaj pripravljamo program za zaščito voda in
arhitekture, velik poudarek pa bomo dali vzgoji. Vzgajati moramo sami sebe in vse naokrog, da bomo znali ceniti to, kar imamo. Sam odbor je nemočen. Upamo, da bomo našli pristaše in neko razmerje med potrebami in željami. Normalno je, da mora razvoj iti naprej. Kljub temu pa moramo postaviti mejo, kje se ustaviti. Ta meja pa je upoštevanje in spoštovanje preteklosti in narave.«
Javnosti se bodo predstavili 20. marca. Upamo, da bodo lenarški ljubitelji našli posnemovalce tudi v Pomurju.
Bernarda B. Peček
Le delno zadovoljstvo z izvajanjem referendumskega programa
Z uresničevanjem referendumskega programa za obdobje 1986—1990 so v soboški občini le delno zadovoljni. Podatki iz lanskega leta namreč kažejo, da so z občinskim samoprispevkom uspeli posodobiti načrtovano število odsekov cest, medtem ko se je pri zidavi osnovnošolskih objektov marsikaj zataknilo. V letu 1988 so z občinskim samoprispevkom zbrali čez milijardo 793 milijonov dinarjev ali za 160 odstotkov več kot leto prej; ta znesek pa se seveda deli na polovico. Skupno je bilo v minulem letu posodobljenih in asfaltiranih 22,6 kilometra lokalnih cest, kar je v skladu s sprejetim referendumskim programom in srednjeročnim načrtom občinskega sisa za ceste za to srednjeročno obdobje. Tako so v treh letih posodobili že 42,1 kilometra cest ali 85 odstotkov od načrtovanih z referendumskim programom. Letos predvidevajo posodobiti še okrog 16 kilometrov lokalnih cest, s čimer bodo referendumski program uresničili ali v tem letu celo presegli.
Mnogo slabše pa kaže z uresničevanjem referendumskega programa pri zidavi osnovnošolskih objektov. Od predvidenih osmih objektov bodo v tem srednjeročnem obdobju zgrajeni le trije. To je približno 62 odstotkov celotne vrednosti referendumskega programa, zato bo treba zidavo drugih objektov prenesti v naslednji referendumski program po letu 1990. Kot osnovne vzroke za zaostajanje navajajo izpolnjevanje obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa, manjše združevanje sredstev v organizacijah združenega dela, predvsem za večnamensko telovadnico pri OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti, pa tudi delež prispevka krajevnih skupnosti je bil nižji od predvidenega.
Pa poglejmo podrobneje! V letu 1988 je bila iz vseh virov za zidavo osnovnošolskih objektov zbrana blizu poldruga milijarda dinarjev. Največji delež odpade na občinski samoprispevek po 0,5-odstotni stopnji, in sicer gre za blizu 893,5 milijona dinarjev. Iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti se je zbralo nad 578,4 milijona dinarjev, nekaj pa je tudi prenešenih sredstev iz leta 1987 in drugih prihodkov. Z njimi so odplačali posojilo za telovadnico pri OŠ Edvard Kardelj. Poleg tega je bila izdelana investicijsko-tehnična dokumentacija in opravljena so vsa pripravljalna dela za začetek zidave Osno-
NOVO KUHARSKO ZNANJE
Znanja ni nikoli preveč, tudi pri kuhi ne, so si dejale članice Aktiva kmečkih žena in deklet ter organizirale kuharski tečaj. Tokrat je bil prvič v domači vasi (pred kakimi sedmimi leti so se morale voziti v Rakičan), zato pa je bilo zanimanje zanj toliko večje. Najprej se je Cilka Sukič, ki ve odgovoriti na vsako vprašanje radovednih mladih kmečkih gospodinj, vozila v Spodnjo Ščavnico, 'l am se je tečaja udeležilo okrog osemnajst žena, desetkrat so se srečale, vsakič pa naučile po sedem novih jedi. Tudi v Gornji Radgoni se je prijavilo okrog dvajset gospodinj, najbolj razveseljivo pa je, da je med njimi precej mladih. Tako tudi s pridobivanjem novih članic Aktiva kmečkih žena in deklet nimajo težav.
Ce so se udeležile kuharskega tečaja, ne pomeni, da se šele učijo kuhati. Že prej sb se udeležile številnih kulinaričnih razstav in se udeleževale številnih prireditev, kjer so stregle z domačimi prleškimi jedmi. Tako so lani na razstavi v Radencih prejeli priznanje za prleško gibanico, domač kruh in kislo iuho z ajdovimi žganci.
Zdaj se ze vneto pripravljajo na praznovanje osmega marca, minulo zimo Pa s° Po|eg.auhar?kega tečaja organizirali tudi predavanja o svinjereji in ženskih boleznih. Obisk je bil povsod velik.
Več aktualnosti in dogodkov iz Porabja
Porabski Slovenci imajo le malo informacijskih sredstev v maternem jeziku. Enoje Ljudski list Narodne novine, tednik Demokratične zveze južnih Slovanov, v katerem so tri strani namenjene Slovencem na Madžarskem. Toda Porabci so bili bolj redko zadovoljni z vsebino slovenskega dela časopisa. Največji problem je bil do sedaj ta, da je bil novinar v Budimpešti in tako preveč oddaljen od ljudi, o kate-
rih
in za katere je pisal. V krat
kem pa naj bi se to spremenilo, saj je uredništvo Ljudskega lista sklenilo, da bo zaposlilo dopisnika iz Porabja. Te naloge se je pred kratkim lotil učitelj na gor-njeseniški šoli Jože Nemeth.
— Kako bi sami ocenili to potezo uredništva Ljudskega lista?
vne šole Bakovci. Zanjo je sedaj na voljo več kot 822,5 milijona dinarjev.
Zaradi pomanjkanja denarja bo potekala dograditev Osnovne šole Bakovci v dveh etapah. V prvi, ki obsega 2058 kvadratnih metrov, bodo zgrajene in obnovljene učilnice, v drugi pa telovadnica z ustreznimi prostori. Predračunska vrednost prve etape znaša čez 5,6 milijarde dinarjev, potreben denar pa bi zbrali z občinskim samoprispevkom, sredstvi občinske izobraževalne skupnosti in samoprispevkom KS Bakovci. Sklenjena je že tudi pogodba s SGP Pomurjem, ki naj bi z zidavo začelo letošnjega marca, dokončanje pa je predvideno za november. Povejmo še to, da je za dograditev OŠ Bakovci izdelan projekt, po katerem znaša velikost objekta 2724 kvadratnih metrov; od tega je novogradnje 2274 kvadratnih metrov, obnova sedanjih prostorov pa 450 kvadratnih metrov.
O vsem tem je razpravljal tudi odbor za spremljanje referendumskega programa, ki ugotavlja, da prihaja do občutnega zaostajanja v izvajanju referendumskega programa, zato bodo nadzidavo OŠ Kuzma, za katero bodo letos pripravili vso potrebno dokumentacijo, začeli leta 1990. V skladu s stališči zborov skupščine občine pa predlagajo, da se ponovno preuči možnost sofinanciranja gradnje osnovnošolskih učnih prostorov iz repu-
Milan Jerše
bliskih virov.
bbp
Mislim, da je to zelo dobro, toda obenem se zastavlja še eno vprašanje, in sicer, zakaj je bilo do sedaj tako, kot je bilo. Ljudski list naj bi bil namenjen našim ljudem, torej tistim, ki živimo v Porabju. Ce se neki časopis piše 350 kilometrov stran od ljudi, je težko vspostaviti stik z njimi. Poleg tega so časopis pisali v Budimpešti in le redkokdaj so prišli novinarji v Porabje. Tako niso vedeli, kaj se tu pravzaprav dogaja, kaj so resnični problemi porabskih ljudi. Upam, da bo sedaj bolje, saj sem sam nenehno v stiku z ljudmi, tako da bom pisal o tistih temah, ki jih zanimajo. Ravno zato sem se v prvi številki časopisa, ki sem ga pomagal so-obblikovati, obrnil na bralce in jih poprosil, da mi pomagajo pri njegovem sestavljanju in oblikovanju, da bo torej to list, kot si ga sami želijo.
— Dogovori z uredništvom Ljudskega lista so bili sklenjeni že decembra, vendar pa vaših člankov še vedno ni mogoče prebrati?
To je res zelo žalostno. Pri meni so bili 30. decembra in še vedno nisem dobil obljubljene pogodbe. Tudi nobenih reakcij na moje pisanje ni bilo. Že nekaj časa vsak teden pošiljam redno svoje članke za vse tri strani, oziroma 18 »flekov«, kot pravimo, ampak do danes še nisem dobil odgovora iz Budimpešte. Ta brezbrižnost me zelo skrbi in tako pravzaprav ne vem, če je moje dosedanje delo dobro ali slabo in nasploh kako naj ravnam v prihodnje.
— Kakšen pa je bil ta dogovor, ki ste ga sklenili decembra?
Zmenili smo se, da pošiljam članke vedno 2 tedna vnaprej. Do sedaj sem poslal tako že za 5 izvodov časopisa gradiva, toda v Ljudskem listu ni bil objavljen še noben moj članek. Pozneje sem sicer slišal, da je to zato, ker je potrebno prej objaviti še kongresne izjave in dokumente (mišljen je 10. kongres Demokratične zveze južnih Slovanov, ki je bil v začetku decembra lani v Pečuju — op. p.), ker ni bilo nobene posebne publikacije o kongresu. Samo ne vem, čemu je to dobro. Mislim, da mora biti časopis aktualen, torej takšen kot so pač časopisi. Marsikateri moj prispevek pa bo tako izgubil na aktualnosti.
— Sprejeti takšno novinarsko delo je najbrž izziv. Vsak teden bo tako potrebno napolniti 3 časopisne strani. Kako ste si pravzaprav zamislili svoje delo?
Moja prva želja je bila, da bi slovenske strani združil, česar do sedaj ni bilo, saj je bila stran, namenjena mladim, bolj v sredini časopisa. Odslej pa naj bi bile naše 14. 15. in 16. stran, torej zadnje tri strani. Največ sprememb pa bo v vsebini. Tako bo tudi mladinska stran razdeljena na več delov. Spomnili se bomo na nekatere dogodke iz preteklega leta, recimo na bralni tabor in
Takole so se zbrale članice radgonskega aktiva kmečkih žena in deklet ob
bbp
koncu kuharskega tečaja.
podobno. Tu bodo tudi aktualni dogodki, kot je recimo sedaj obnova pionirskih organizacij. Našel se bo prostor, namenjen razvedrilu. To bodo predvsem preproste in razumljive križanke in uganke, ki jih bom sam sestavljal. Do sedaj so bile namreč lete povzete iz slovenskih časopisov in pretežke za naše šolarje. Del prostora pa bomo prepustili tudi za pisma naših najmlajših bralcev.
— Kakšni pa naj bi bili preostali dve strani, ki sta namenjeni odraslim bralcem?
Tudi tu bomo oblikovali nekaj novih rubrik. Tako bomo predstavljali načrte porabskih občinskih svetov in tudi spremljali, kako se bodo uresničevali. V rubriki Vsak dan se srečamo z njimi pa bomo predstavljali prebivalce Porabja: šoferje, prodajalce ..., torej ljudi, ki so znani in zanimivi.
Na zadnji strani naj bi bili najnovejše vesti in dogodki, pa tudi napovedi športnih, kulturnih in zabavnih prireditev v Porabju. Predstavili bomo tudi nekatere običaje in opravila, ki so značilni za določena obdobja v letu.
— So vse te ideje zrasle na lastnem zelniku, ali je bilo to v pogovoru z ljudmi?
Veliko sem se pogovarjal z ljudmi, prisluhnil sem njihovim mnenjem in željam. Večina je menila, da je potrebno pisati predvsem o tistem, kar se dogaja doma. Njihovo zanimanje kaže tudi povečano število naročnikov. Na Gornjem Seniku jih je bilo do sedaj le 6, zdaj pa jih je že trikrat toliko. In ko bodo moji članki v časopisu, jih bo najbrž že več.
Status dopisnika boste zaenkrat opravjali honorarno. Se da združiti poklicne obveznosti v šoli in pisanje za časopis?
Nekako se da, in če bi že na začetku mislil, da bo to nemogoče, ne bi sprejel obveznosti. Predvsem pa sem se odloči 1 za to delo zato, ker nisem bil zadovoljen z dosedanjo vsebino lista. Mislim, da tako naprej ne bi smelo več iti.	,
— Kljub začetnim težavam pa volje niste izgubili?
Malo sem je že. Ko bom videl svoj prvi objavljeni članek, se bosta razpoloženje in volja do dela vrnila. Malce nerodno mi je tudi zaradi ljudi, ki me vsak dan sprašujejo, kdaj bo kaj v časopisu in se nekako čudijo, da še ničesar ni. Vse to negativno vpliva tudi na njih.
— Ste zaradi vseh teh težav Slovenci že razmišljali tudi o tem, da bi izdajali list nekje bližje Porabju, recimo v Monoštru?
Takšne ideje so bile, vendar še ne vemo, kako bo. Že dolgo so naše želje, da bi dobili čisto 'slovenski list, lahko tudi kot prilogo tukajšnjega lista Szentgothard, vendar pa so to zaenkrat le še želje. Nobenih konkretnih dogovorov ni bilo.	S. E6ry
Foto: N. Juhnov
VESTNIK, 2. MARCA 1989
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan

SOZD kmetijstva, živilske industrije, trgovine, gostinstva in turizma MURSKA SOBOTA
Čestitamo vsem ženskam ob mednarodnem prazniku 8. marcu
POGREB MED ZVEZDAMI
Ločeno življenje
Na stotine Američanov ima svoje sorodnike, morda celo najbližje, na drugi obali Amerike. Navadili so se že težav, na katere naletijo, ko ji obiskujejo: neprespanih noči v letalih, sprememb vremena, preoblačenja iz zimskih v poletne obleke in narobe, dolgočasne hrane v letalih. Čedalje več pa je družin in zakonskih parov, ki živijo tako rekoč v dveh državah hkrati: na zahodni obali Združenih držav in na Japonskem. Omenjene neprijetnosti so zanje šele začetek vseh težav. Tak primer sta Timothy Ome in njegova žena Gayle Oshima. Oba sta ameriška Japonca, spoznala sta se leta 1987 v Tokiu, se nekaj mesecev pozneje vzela, a sta se morala posloviti že nekaj tednov po poroki. Oshima je pustila službo tajnice pri predsedniku družbe Sony in se vpisala na kalifornijsko pravno fakulteto. Ome je ostal v Tokiu, kjer je zaposlen v banki. V zadnjih šestih mesecih sta se videla le štirikrat. Ome obiskuje akupunk-turista, ki mu zdravi stisnjeni živec v hrbtenici in vratu. Prepričan je, da je bolečin kriv stres zaradi ločenega življenja. Njegova žena je oddaljena 8.800 kilometrov.
Takšno ločeno življenje zakoncev ni redkost. Ameriške družbe hitijo odpirati svoje podružnice na Japonskem in v sosednjih državah, zato na tisoče Američanov živi v Aziji ali pa jo pogosto obiskujejo. Od leta 1982 se je število letalskih poletov med obema celinama podvojilo. Večina družb svojim uslužbencem plačuje dodatke za ločeno življenje in za potne stroške. Seveda pa to ne more ublažiti čustvenih težav.
Še huje je pri parih, ki ne dobijo tako izdatne pomoči svojih delodajalcev. Prisiljeni so omejiti število telefonskih pogovorov in obiskov, ali pa varčevati tako, da se srečujejo nekje sredi poti, na primer na Havajih. Veliko parov vseh teh težav in naporov ne more dolgo prenašati in se razidejo. Vendar pa se ohrani presenetljivo veliko zvez. Nekaterim se dvojno življenje preprosto splača. Poslovnež Yukuo Takenaka ima svojo pisarno in družino v Kaliforniji, zelo veliko časa pa preživi v Tokiu. Takšno naporno življenje si je izbral zato, da z osebnimi stiki da večjo veljavo pogodbam, ki jih sklene z japonskimi partnerji. Ta-kenaki in njemu podobnim niso odveč žrtve, ki jih zahteva življenje na dveh obalah, da se jim od-pro vrata na cvetoči azijski trg.
HITREJE PO EVROPI
Pred kratkim so direktorji evropskih železnic razkrili načrte za mrežo hitrih železnic, s katerimi želijo do naslednjega stoletja prepresti Evropo. Načrtujejo, da bi mrežo zgradili v treh fazah. V prvi, ki temelji na že obstoječih državnih načrtih, naj bi do leta 1995 zgradili železnice, po katerih bi drveli vlaki s hitrostjo 300 kilometrov na uro. Ta mreža bo obsegala 12.300 kilometrov in bo stala 30 bilijonov funtov.
V drugi fazi nameravajo s hitrimi vlaki povezati mesta, kot sta Atene in Benetke, in do leta 2005 zgraditi 15.500 kilometrov prog (kar bo stalo skoraj 40 biljonov funtov).
V tretji fazi pa želijo premostiti še manjkajoče zveze, na primer izboljšati pot čez Alpe in zveze med Dansko in preostalo Skandinavijo.
S hitrimi vlaki želijo pritegniti potnike, ki bi sicer potovali čez Evropo z letalom ali avtom; namenjeni bodo tudi poslovnežem. Iz Marseilla, Milana ali Miinchna bo čisto lahko priti v London in 2500 kilometrov dolgo potovanje v spalniku iz Londona do Lizbone, Neaplja ali Dunaja bo prijetno, predvsem pa praktično.
ZA CVETJE MANJ KOT ZA LOTERIJO
Anglosaški običaj, da se na dan svetega Valentina ljubljenim podarja cvetje, je v Avstriji že dolgo domač in Dunaj je bil 14. februarja ves v cvetju. Rože so kupovali vsi po vrsti, mladi in stari, bogati in revni. V časnikih so se poučili o pomenu posameznih vrst cvetja (da vrtnica simbolizira ljubezen, lilija čistost, tulipan nedostopnost, perunika krepost, spominčica mladost in skromnost. ..) in urejanju šopka (najvažnejši cvet mora biti zmeraj v sredini, morda dopolnjen s kakšnim drugim plemenitim cvetom). V prvo vrsto spadajo ama-rilisi, lilije, cvetovi božične zvezde, sončnice, v drugo gladiole, narcise, orhideje, vrtnice, v tretjo nageljn, encijan itn. Za eksotično in umetno cvetje veljajo posebna pravila. A za praznik svetega Valentina se spodobi darovati sveže cvetje (najpogosteje je to še zmeraj vrtnica).
Avstrijci lahko izbirajo po mili volji v 3500 cvetličarnah, kjer imajo na voljo domače in uvožene cvetlice. Uvažajo predvsem z Nizozemskega (od tam prihaja 70 odstotkov vsega uvoženega cvetja in nizozemski cvetlični trg ima v Avstriji 111 podružnic), pa tudi iz Izraela, Italije, Kenije, Kolumbije in z Daljnega vzhoda. Lani je Avstrija uvozila za 2,4 milijarde šilingov cvetja. Trgovina s cvetjem je velik posel, saj zapravijo Avstrijci zanj približno 2,5 milijarde šilingov (kar pa je komaj več kot polovica vsote, ki jo zapravijo na — loteriji).
JEZNI
NA DALIJA
Prebivalci katalonske vasi Artes nameravajo spremeniti ime ulice, ki se zdaj imenuje po nedavno umrlem Salvadorju Daliju. Silno nezadovoljni so z oporoko velikega mojstra, ki je vsa svoje dela zapustil španski državi. Katalonci so namreč dolgo upali, da bo rojak iz Figuerasa vsaj del svojih mojstrovin zapustit ožji domovini, in so bili globoko razočarani, ko se je odločil drugače. Malo so se pomirili, ko je minister za kulturo Jorge Sem-prun potrdil, da španska država računa na Katalonijo, da bo sama poskrbela, da bo dostojno shranila Dalijeva dela.
Ulica Salvadorja Dalija v Artesu pa se bo vseeno preimenovala. Odslej bo nosila ime drugega katalonskega slikarja Romana Casasa.
Štiriinpetdesetletni Martin Jurman iz Šmarja pri Kopru je že od malih nog sanjal, da bo postal pilot. Kot izredno nadarjen učenec je pri štirinajstih letih dobil štipendijo za šolanje na pilotski šoli blizu Benetk. Učitelji so kmalu spoznali, da je Martin pilot od glave do peta. Po srednji šoli seje šolal na visoki šoli v Rimu in se s 23 leti zaposlil kot pomočnik pilota. Hitro je napredoval in že pri 25 letih postal komandant velikanske železne ptice, ki je lahko v nekaj urah preletela ocean. Štirinajst let je delal pri največjih italijanskih, francoskih in ameriških letalskih družbah, potem pa je doživel hudo nesrečo na zemlji. Prijatelj ga je povabil k sebi v prelepi dvorec pri Marseillu. Nekega jutra je Martinu posodil 60 let star citroen, primerek muzejske vrednosti, ki pa je še odlično služil svojemu namenu. Martin je »drvel« z njim 40 kilometrov na uro, na ovinku zletel s ceste ter se hudo poškodoval. Nekaj dni je visel med življenjem in smrtjo. Imel je poškodovano hrbtenico in rebra. Ko je okreval, ni bil več sposoben za pilota, zato je pomislil celo na samomor. Prijatelji pa so mu predlagali, naj se preseli v Frankfort, glavno mesto ameriške zvezne države Kentucky, kjer je več pilotskih šol. Tako je leta
PSA STA OGRIZLA FANTKA SKORAJ DO SMRTI
Osemletni Wilhelm najbrž nikoli več ne bo hotel nič slišati o psih. Dva rotvajlerja sta ga namreč tako ogrizla, da leži sedaj na intenzivnem oddelku v bolnišnici. Njegovo majhno telo pa je polno ugrizov.
Zgodilo se je v ponedeljek popoldan. Wilchelm Macho in dva njegova prijatelja so se potepali po vasi. Preplezali so neko ogra
jo in se znašli na dvorišču predilnice. Ko sta jih zagledala dva rotvajlerja, last družine Koma-rek, ki živi v sosedstvu predilnice, sta se zapodila za fantki. Dva otroka sta uspela pobegniti na varno, le Wilhelmu to ni uspelo.
PREGNANI MALI LAMA
Osel Hita Torres, štiriletni španski deček s tibetanskim imenom, se spet mirno igra v svojem rodnem Bubionu na jugu Španije. Pred dvema letoma je zbudil veliko zanimanje svetovnega tiska, ker je tibetanski modrec Zo-pa prepoznal v njem ponovno utelešenje leta 1984 umrlega lame Yasheja, ki je bil pred smrtjo napovedal, da se bo znova vrnil kot majhen deček. Toda Španec?! Družina malega Osela — mama trafikantka in oče zidar ter pet otrok — je pred desetimi leti prestopila v budizem in celo pomagala ustanoviti budistični center v svojem kraju. Vsi srečni, da bo njihov najmlajši nekoč pomemben svečenik tibetanskih la-maistov, starši niso razmišljali, kakšna usoda čaka otroka. Po ustoličenju — na njem se je takrat komaj dveletni otrok menda držal nadvse slovesno, je prišlo streznjenje tisti dan, ko so družino z najmlajšim lamo vred izgnali iz Katmanduja nazaj v Španijo. Zdaj bo šel Osel v budistični samostan Nalanda v Franciji, pa tudi kasneje ga čaka najimenitnejša izobrazba vse tja do Har-varda.
1975 postal inštruktor najprej v učilnici, čez štiri leta pa je spet letel. Ne sicer v velikih letalih, ampak v majhnih šolskih, kjer je mladim bodočim pilotom vcepljal svoje znanje o letenju. Bil je kot prerojen.
Martinov oče je umrl leta 1971, ko se je boril s smrtjo v francoski bolnišnici. Seveda ni mogel na očetov pogreb. Čez nekaj mesecev ga je obiskal brat Vlado in mu sporočil, da je oče zapustil majhno premoženje in oporoko pri nekem tržaškem odvetniku. Martin se je pred kratkim odločil, da se vrne v rodni kraj. Oče je namreč v oporoki izrazil željo, da bi bil njegov najstarejši sin pokopan poleg njega. Za današnje čase je ta želja malce nenavadna. Do druge svetovne vojne pa so v mnogih vaseh ob slovenski obali ta običaj zelo spoštovali. Martin zato ni bil presenečen, saj je dobro poznal stare navade. V oporoki mu je oče celo zapustil majhno vsoto denarja za pogreb. Ko pa je dopotoval v rodni kraj, je ugotovil, da je družinska grobnica polna. Štiri leta pozneje so namreč vanjo položili tudi teto. Očitno so povsem pozabili na stari običaj.
Martin Jurman je kot pilot, pa tudi pozneje, ko je doživel nesrečo, zrl večkrat smrti v oči, vendar
Psa sta ga silovito napadla, in če ne bi prišla mimo dva možakarja, ki sta s kosi lesa psa pregnala, bi bilo najbrž za fanta usodno. Rane pa so bile vseeno takšne, da so morali dečka odpeljati v bolnišnico in na operacijsko mizo.
Zgodba pa ima tudi svojo grozljivo preteklost. Eden od obeh psov je namreč pred dvema letoma do smrti ugriznil 4 mesečno Bianco, lastnikovo vnukinjo. Ko-marekovi so bili obtoženi smrti iz malomarnosti, vendar jih je sodišče oprostilo. In tako je ostal pes še naprej pri družini, klub glasnim protestom prebivalcev Schwadorfa (Spodnja Avstrija). Po napadu na osemletnega dečka pa so ljudje zahtevali od župana, da sprejme določene ukrepe. Po več urnih pogovorih so si ljudje nekoliko oddahnili, saj so se odločili, da morata psa stran. Eden od občinskih mož je ob tem dejal: »Toda za to odločitev smo se morali boriti skoraj celo noč.«	Kleine Zeitung
Tovrstna telovadba mi ne gre najbolj od rok.
o njej ni nikdar razmišljal. Zdaj, ko je star štiriinpetdeset let, pa je začel premišljevati tudi o poslednjem počitku, čeprav bi rad živel vsaj še trideset let. Znanci so mu svetovali, naj napiše prošnjo za premestitev tete iz družinske grobnice, vendar se je odločil za drugačno rešitev. K sebi je povabil enega od agentov Vesoljske pogrebne agencije, ki ima podružnice v vseh večjih mestih Evrope in Amerike. Z njim je sklenil pogodbo za tako imenovani vesoljski pogreb. Po smrti agencija klientovo truplo upepeli in ga shrani v posebni svetleči posodi. Približno sto takšnih posod naenkrat s posebno raketo prenesejo v vesolje, kjer pokojnikovi posmrtni ostanki večno krožijo. Cena takega pogreba je 20.000 dolarjev. Prvi obrok 10.000 dolarjev je Martin plačal takoj, druga dva po 5.000 dolarjev pa mora poravnati do konca letošnjega leta. Po pogodbi bo moral doplačati še 10.000 dolarjev, če bo živel dlje kot do leta 2010. Tudi ameriški dolar namreč načenja inflacija. Čeprav seveda neznansko počasneje kot naš ubogi dinar. Martin pravi, da mu ne bo žal plačati tudi dodatne vsote.
0 onesnaženosti
okolja govorijo geni
Skupina švedskih znanstvenikov, ki jih vodi profesor ekologije na univerzi v Lundu Goran Bengston, z genetsko tehnologijo razvija sistem, ki bi opozarjal že na prva znamenja onesnaženosti okolja. Medtem ko so doslej proučevali rastlinske in živalske vrste, ki izginjajo zaradi onesnaženosti, zdaj opazujejo tiste, ki se jim je posrečilo, da so se prilagodile umazanemu okolju. Želijo osamiti posebne gene, zaradi katerih so ta bitja postala odporna proti onesnaževalcem. S temi geni, pridobljenimi v laboratorijih, bi potem skušali odkriti prisotnost podobnih genov in ugotavljati, ali je človekovo okolje onesnaženo. Takšne organizme, pridobljene z genetskim inženiringom, bi lahko uporabili tudi za čiščenje okolja.
»Če ljudje ne bodo poslušali opozoril znanstvenikov zdaj, jim znanost v prihodnosti ne bo mogla pomagati,« opozarja Bengston.
STRAN 12
VESTNIK, 2. MARCA 1989
za vsakogar nekaj
Ščitnica
barometer
rezpoloženja
Ščitnica potrebuje jod, da lahko dela. Če ga s hrano ne dobiva, ne more izločati dovolj hormona, ki je za presnovo zelo pomemben. Prvo vznemirljivo znamenje je počutje. Slabo se počutimo, ne moremo se zbrati, in občutimo vsesplošne težave. Rado nas zebe, zaprti smo, imamo motnje pri mesečnem perilu, redimo se, koža je izsušena in rada poka, lasje se cepijo. Pa tudi bolj dovzetni smo za nalezljive bolezni. Če ščitnica ne dela, kot bi morala, se lahko sčasoma naredijo v njej nevarni vozli, ki začno pritiskati na sapnik in požiralnik in nam delajo težave pri dihanju in požiranju. Počasi, a vztrajno se ščitnica povečuje, zraste golša, ki na koncu lahko doseže velikost otroške glave. Če ne prej, jo je takrat nujno potrebno odstraniti.
Dobro je, če so zlasti ženske pozorne na ščitnico, ker so po ocenah zdravnikov zaradi nje ogrožene sedemkrat pogosteje kot moški.
f ZVESTA PODOBA
Kako zamenjamo cilindrični vložek
Morda je obrabljen ali pa smo izgubili ključ in bi cilindrični vložek zaradi varnosti radi zamenjali z novim. Pomagali vam bomo z nasveti, in ko boste poskusili, boste videli, da zadeva sploh ni tako zamotana, kakor se zdi.
a ni kavi enaka. To no dišečo pijačo pripravljajo v različnih deželah
na različne načine. Koliko različic kave poznate?
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih, v oddaji 21 232.
2.
3.
4.
5.
Don’t worry, be happy — Bob McFerrin Oženil se bom — Magnet
Od Murske do Kopra — Don Juan Super titious — Europe
Džurdževdan je ... — Bijelo dugme
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota ob petkih od 18.00 do 19.00 na UKV 87,6 MHz ah SV 648 kHz.
Veliko prizadetih ljudi bi bilo zadovoljnih, če bi lahko čez prazno očestno votlino nosili tako »umetno oko«. Zvesto podobo očesa nalepimo na kožo okrog očesne votline. Izumitelj pripomočka, Denis Lee, z univerze v Michiganu pravi, da lahko oddelek medicinskega kiparstva brez kirurškega posega enako naredi tudi umetne uhlje in ^prste.______________
NE BOJTE SE NARKOZE
Še vedno se večina bolnikov bolj kot narkoze boji operacije.
Z vidika sodobne anesteziologije je to popolnoma neosnovano. Časov, ko je glavna sestra tako dolgo kapljala eter na masko, dokler bolnik ni zaspal, ni več.
Majhna pozabljivost
Vsak od nas kdaj pozabi kakšno stvar. Pozabljivost se z leti veča. Toda demenca ni sestavni del staranja. Bistvena razlika je v tem, da se pozabljivost poslabša do te mere, da ovira vsakodnevno življenje. Normalna pozabljivost je prej neprijetnost kot bolezen in se redko poslabša.
Poglejmo dva primera:
1.	Ce se ne morete spomniti, kje ste pustili očala, je to »nenevarna« pozabljivost. Če pa se ne spomnite, da sploh nosite očala, je to demenca.
2.	Če se ne morete spomniti imena gostilne, v kateri ste bili pred kratkim na svadbi, je to navadna pozabljivost. Demenca pa je, če se sploh ne morete spomniti, da ste bili na svatbi.
Zaskrbljenost zaradi demence ne more preprečiti njenega nastanka, toda v večini primerov ni vzroka za strah. Osemdeset odstotkov starih ljudi ostane bistrih in dejavnih do konca.
Tudi v najmanjši bolnišnici danes skrbi za narkozo izurjen specialist anesteziolog. Glede na operacijo lahko izbira med dvema osnovnima postopkoma: splošno narkozo, ko poleg občutljivosti za bolečino izključi tudi bolnikovo zavest, in lokalno narkozo pri kateri omrtvi le posamezne dele telesa, bolnik pa ostane pri zavesti.
Sodobni narkotiki, ki jih lahko natančno dozirajo, pa tudi naprave za narkozo in dihanje, omogočajo kar največjo varnost.
Vendar pa tretjina operiranih bolnikov sodi v rizično skupino, ki ji v operacijski dvorani grozijo hude motnje življenjsko pomembnih funkcij. Tveganje je zelo majhno, izjema so nepredvidljive reakcije, a jih zdravniki tudi' obvladajo. Danes lahko ravno tako dobro anestezirajo dojenčke. Optimalno anestetične metode omogočajo tudi do 30 ur dolge operacije. Anestezist mora bolniku dobro pojasniti prednosti in slabosti izbrane metode.
Na večer pred operacijo mora bolniku pregnati strahove in mu zbuditi zaupanje.
Najprej naj vas opozorimo, da je cilindričnih vložkov več, zato je najbolje, da bo novi za vaša vrata ravno pravšen. Če hočemo zamenjati vložek, moramo najprej odpreti vrata. Na robu vrat bomo videli v višini kljuke kovinsko ploščico. Na tej ploščici je pod zasunom vijak. Ta vijak odvijemo z izvijačem. Takoj ko ga izvlečemo, vtaknemo ključ v cilinder, ključ malo obrnemo in z njim vred izvlečemo tudi cilindrični vložek.
V novi vložek vdenimo ključ in ga večkrat obrnimo sem ter tja, da bomo videli, ali se sploh vrti. Če ga le stežka obračamo, moramo kaniti na vrtljivi jeziček nekaj univerzalnega olja. Šele ko se ključ v vložku zlahka vrti, ga vstavimo v vrata. Ne pozabimo priviti nazaj vijake.
Cafe au lait pijejo Francozi. To je pravzaprav mlečna kava, le da je način priprave nekaj posebnega. V skodelico nalijemo pol močne vroče kave in pol vročega mleka, po možnosti nalivamo kavo in mleko hkrati iz dveh ročk. Skodelica naj bo precej velika. K mlečni kavi jemo hrustljave rogljičke.
Cappucino pijajo Italijani. Skuhajo ekspresno kavo in jo milijo s kupčkom spenjenega mleka. Ce nam je kapučino všeč in če doma nimamo priprave za penjenje mleka, si pomagamo tako: v kozici segrejemo mleko in ga pri tem stepamo z metlico za stepanje,da se speni. Z žlico posnememo peno in jo damo na kavo v skodelici.
Ali pa pijemo kapučino s smetano, čeprav potem recept ni več pristno italijanski.
Dunajska kava: Črna sladkana kava v kozarcu, okrašena s stepeno sladko smetano. Po želji je kava zmerno ali zelo močna.
Kava s češnjevim žganjem : ponudijo jo Nemci, po kosilu da pospeši prebavljanje. Kavo ponudijo posebej, češnjevo žganje posebej, v želodcu se oboje ugodno premeša.
Nagnjenost k
Če sta imela dva člana vaše ožje družine srčni napad pred 55. letom starosti, imate tudi vi pet- do desetkrat večjo možnost, da zgodaj zbolite na srcu, kot ljudje iz popolnoma zdrave družine.
JETRNA PAŠTETA ZA DOMAČO RABO
V zimskih mesecih so koline na podeželju pomembno opravilo. Od skrbnih priprav nanje, od natančnosti in urnosti pri tem opravilu je. v veliki meri odvisna kakovost raznih domačih posebnosti, ki jih ob tej priložnosti pripravimo iz mesa in drobovine. Ta dan je v gospodinjstvu živil na pretek, zato je prav, da jih nekaj pripravimo za poznejšo rabo. Med drugim si pripravimo jetrno pašteto. Vzamemo: 1 kg svinjskih jeter, 40 dkg sveže mesne slanine, 40 dkg svežih ocvirkov, 3 žlice tekoče masti, 4—5 manjših strokov česna, soli po potrebi, poper in timijan po okusu in 3 srednje debele čebule. Čebulo drobno sesekljamo in na masti popražimo, da postekleni. Dodamo narezano mesno slanino in čez 10—15 minut še ne preveč tanko narezana jetra. Pokrito pražimo na močnem ognju približno 15—20 minut. Vmes večkrat premešamo. Nekoliko ohlajena jetra in slanino drobno zmeljemo, solimo in primešamo še drobno mlete ocvirke. Začinimo po okusu s poprom, timijanom in strtim česnom. Prilijemo zajemalko kostne ali mesne juhe in dobro prevremo. S toplo maso napolnimo manjše kozarce. Pri tem pazimo, da vmes ne ostane zrak. Na ohlajeno pašteto vlijemo 0,5 cm debelo plast masti. Kozarce zavežemo in shranimo v hladni, zračni in temni shrambi. Če je shramba svetla, zavijemo kozarce v temen papir. Pašteto uporabimo,
boleznim srca
Potolaži vas lahko to, da na kar 75 odstotkov srčnih napadov pri ljudeh z družinsko zgodovino bolezni srca vplivajo tudi druga tveganja, ki jih je mogoče odpraviti: kajenje, debelost, visok krvni tlak, visoka raven holesterola. Tem dejavnikom tveganja, ki pravzaprav povzročijo srčni napad, se lahko izognete. Če ste v družini nagnjeni k srčnim boleznim, se izogibajte čim več dejavnikom tveganja.
Črna redkev
Marsikdo na svojem vrtu prideluje črno redkev, ker je okusna, veliko pa jih ne ve, da je tudi zdravilna. Pravijo, da je redkev domače zdravilo v boju proti holesterolu. Sok črne redkve že od nekdaj cenijo pri zdravljenju ledvičnih bolezni, pri razbijanju žolčnih kamnov, pa tudi pri prehladih, posebno pri hripavosti. Ne bo odveč, če boste imeli črno redkev tudi na svojem vrtu.
preden nastopijo vroči poletni dnevi.
Cilka Sukič
SESTAVIL MARKO NAPAST
SANJAČ, ZANESENJAK
PUNTAR
PAST, ZANKA
AVTOMOBILSKA OZNAKA KUTINE
KOSITER
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 9. marca na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
—	Uboge, trapaste ptice ne vedo, da miting brez transparentov nima pravega žara. (JaMa)
-	Vse dokler se ne ustraši za svoj foteljček, vrana vrani ne iz-kljuje oci. (Ime)
—	Ko ptice visoko letajo, se hudi časi obetajo. (Koloman)
—	Zbogom morje jadransko, kmalu postalo boš slobodansko. (Manja)
ŽENSKA, KI OPRAVLJA KAKO FUNKCIJO
MESTO V VOJVODINI
ORGAN
VOHA
IZRAELSKI POLITIK
NATRIJ
VINORODNA LETOPIS,
RASTLINA
KRONIKA
SIVOLASA ŽENSKA
TEKSTILNI IZDELEK
JAPONSKI BOG (ANAGRAM: RINA)
KISIK
SVETU ZVEZDA V ORLU
NORVEŠKA LUKA
OBOROŽEN NAPAD NA ZNANO OSEBNOST
AZIJSKI
VELETOK
RAVNA POKRAJINA
ANCONA
SPOJINA DUŠIKA S KOVINO
IT. TISKO-
VNA DRUŽBA
DEL ŽIVALI
NEKDANJI SVETOVNI ŠAHOVSKI PRVAK
AVSTRIJA
TUJ DVOGLASNIK
OZEK BORILNI MEČ
SUMERSKA BOGINJA ZEMLJE			FRANCOSKI MARŠAL (1802-1869					
			KALU					
RUSKI PISATELJ AVERČENKC	j							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: noblesa, eklogit, pravilo, Ram, Dal, Asama, veža, RG, Ikarija, L, srab, Nik, Ava, osla, Ir, Šlovani, tartrat.
STRAN 13
VESTNIK, 2. MARCA 1989
križem kražem po šotah
MAMA
Zlata kakor sonce, lepa kakor cvet je mama moja, njen pogled. Besede tople govori in se prijazno nasmeji.
V težavah ona me tolaži, poboža nežno me po glavi. Pri njej najraje se zvečer mudim, ko poljubček sladek njen dobim, nato pa mirno jaz zaspim.
Žalosten je njen obraz, kadar ne ubogam na ukaz. Večkrat zvezek mi pogleda, vesela je in srečna, če petico v njem zagleda.
Renata Špilak, 5. a, OŠ Štefan Kovač TURNIŠČE
Ob kulturnem dnevu
Slišala sem, da so Prešernove pesmi zelo zaslovele. V Evropi in drugih državah prevajajo Prešernove pesmi v njihove jezike.
France Prešeren se je rodil leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Umrl pa je leta 1849. V pesmih, ki jih je napisal, pripoveduje o Vrbi in o razočaranjih, ki jih je doživel v svojem kratkem življenju. Napisal je pesem o svoji Ljubljani in bogati Primčevi Juliji, ki ga je vedno vlekla za nos. To je pesem Povodni mož. Ker je vedno dajal otrokom suhe fige in drugo sadje, so ga klicali DOKTOR FIG. Pravo je študiral na Dunaju, ker so prvo univerzo v Ljubljani zgradili šele leta 1919. France tudi lepo opisuje njegov kraj v pesmi SO-NETJE NESREČE. Ker je izhajal iz revne družine, ni dobil dela. Ko je enkrat prišel domov in se ponudil materi, da bi ji pomagal žeti, se je globoko urezal v prst. Tista brazgotina mu je ostala do konca življenja.
V Ljubljani so mu postavili spomenik. Vse Prešernove pesmi so zbrane v zbirki POEZIJE. Njegovo življenje lepo opisuje pisatelj Anton Slodnjak v knjigi NEIZTROHNJENO SRCE.
8. februarja je obletnica njegove smrti, in ta dan je tudi naš kulturni praznik.
Mi, mladi, se bomo potrudili, da bomo naše kulturne vrednote obnavljali in razvijali.
SIMONA VIČAK, 4. b, OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
Tudi vi lahko poskusite kaj podobnega
Ko luna zahaja, moja mama že vstaja. Zajtrk si hitro naredi, žejo si s kavo pogasi in urno na delo pohiti. Skrivaj se smeji, ko plačo dobi.
Z njo smo veseli tudi mi.
M ARI N ELA HORVAT, 7. b, OŠ EDVARD KARDELJ, M. Sobota
Moja mama je po naravi vesela. Dela v ABC Pomurki. Ima svetle lase in je vedno lepo urejena. Nosi lepe obleke in ima srednje velike zelene oči. Je manjše postave.
Vedno gre po zanesljivi poti in le nerada tvega. Je delavna in če česa ne vem, mi rada pomaga. Ce bo jezna, bo jezna upravičeno. Če si lepo vzgojen in se boš spodobno obnašal, bo tudi ona prijazna s teboj. Je dobrega srca.
Lepo mi je v njeni bližini. Včasih se spreva, a ne traja dolgo, da se spet pobotava.
Igor Čenar, 4. b, OŠ Edvard Karedlj, Murska Sobota
Mateja svetovna prvakinja! — Narisal Gorazd Krampač, 3. a, Podružnična OŠ Drago Lugarič, Gaberje.
KUŽEK
Mali kuža odbeži, celo polje prebeži, ko pa k nam pribeži, zalaja in spet zbeži.
Alenka Kovač, 5. raz., OŠ Dobrovnik
Osmi februar, dan Prešernove smrti, praznujemo Slovenci kot kulturni praznik. Učenci OŠ Karel Destovnik-Kajuh smo ga tokrat preživeli praznično, a hkrati delavno.
Kulturni dan smo pričeli z radijsko uro, ki je bila posvečena spominu najvecjega slovenskega pesnika. Po malici smo se učenci od 5. do 8. razreda vključili v številne dejavnosti, ki so bile organizirane na šoli in zunaj nje. Vsak se je lahko že prej odločil, kje bo sodeloval. Vse dejavnosti so potekale pod mentorstvom zunanjih sodelavcev in tovarišev učiteljev, ki poučujejo na naši šoli.
Dejavnost »kultura oblačenja« je obsegala seznanitev z osnovami estetskega oblačenja in ogled videokasete Tovarne oblačil in perila Mura, s prikazom modnih napovedi za sezono po-mlad-poletje 1989. Nato smo obiskali otroški oddelek z oblačili in Murin oddelek v Blagovnici. Tu so nas lepo sprejeli in nam povedali nekaj osnovnih poda; tkov o tovarni Mura, o prodaji njenih izdelkov in modnih do; datkih za letošnjo sezono. Vsi, ki smo sodelovali v tej dejavnosti, smo bili navdušeni, posebej naša dekleta, ki jih moda vedno zanima. Dejavnost »arhitektura, freske, religija« je obsegala ogled evangeličanske in katoliške cerkve, fresk in obisk nagrobnih spomenikov, ki so se ohranili od nekdanjega židovskega pokopališča. Ob ogledu obeh cerkva in pokopališča smo zvedeli veliko zgodovinskih podatkov.
Glasbena dejavnost je zadovoljila vse, ki se zanimajo zanjo. Ob obisku studia na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost smo zvedeli skoraj vse o nalogah glasbenega urednika, o soboškem radijskem programu, o časopisu Vestnik, ki vsak teden prinaša vesti v pomurske domove, in o madžarskem programu ter njihovem časopisu Nepujsag. Pot nas je vodila še v Glasbeno šolo, kjer smo obogatili svoje znanje o posameznih inštrumentih in se seznanili z delom in težavami te ustanove. Orkester harmonikarjev pa nas je navdušil s kratkim koncertom.
Vsi, ki se zanimamo za ples, smo se odločili za to obliko dejavnosti. Ni nam bilo žal, saj smo se seznanili z osnovno držo pri plesu, s plesnimi gibi in samim plesom. Posebej pa nas ie navdušil film Break Dance, ki smo si ga nato ogledali z videorekorderja.
Učenci, ki nas veseli likovno ustvarjanje, smo ostali kar na šo-
li. Medse smo povabili akademskega slikarja Franca Mesariča, ki nam je povedal nekaj o sebi, o svojem delu in nam predstavil nekaj svojih slik. Vsak od nas si je lahko po svoje razlagal njegove izdelke. Pril lizal nam je tudi obdobje renesanse in povedal dosti zanimivega o njenem najvidnejšem predstavniku Leonardu da Vinciju. Vsi smo bili ponosni, da smo se lahko o tej zvrsti umetnosti pogovarjali s priznanim umetnikom.
Skoraj bi pozabili opisati dejavnost, ki smo seje udeležili vsi, ki nas je zanimalo, kakšno je delo novinarje, ki poročajo o raznih prireditvah. S pomočjo »pra-
vega« novinarja, tov. Gerenčerja, smo v vlogi opazovalcev in poslušalcev sodelovali v vseh dejavnostih in pridno beležili vse, kar se je dogajalo. Pri našem delu smo uporabljali tudi kasetofon in mikrofon. Po končanem »terenskem« delu smo sestavili poročila, ki jih bomo objavili v biltenu.
Tako je torej potekal naš delovni kulturni praznik. Verjetno vas je zamikalo, da bi tudi vi zvedii kaj podobnega. Poskusite lahko v drugem šolskem letu!
Mladi novinarji OŠ KAREL DESTOVNIK-KAJUH, MURSKA SOBOTA
ŠE NIKOLI TAKO ČUDOVITO
Slovenci praznujemo kulturni praznik na dan Prešernove smrti, to je 8. februarja. V šoli na ta dan nismo imeli pouka, vendar pa smo se učili nekaj nenavadnega. Delali smo v treh skupinah, vsak se je sam odločil, v katero od treh učilnic bo šel delat. V prvi so tkali blago s statvami, v drugi pletli košare z enim ročajem in v tretji košare z dvema ročajema.
Odločila sem se, da bom šla v učilnico, kjer bom pletla košaro z enim ročajem. Najprej smo konec debele »žamolezove« palice stanjšali. Oba konca palice smo speli z žico. Nastal je krog. Isti postopek dela smo ponovili, le da smo vzeli tanjšo palico. Oba kroga smo zvezali skupaj z žico, tako da sta se stikala na razpoloviščih in tvorila obod košare. Na ta del izdelka smo spletli iz vrbe dve zvezdici, v kateri smo zataknili šest tankih palic. Sedaj pa je še bilo treba samo splesti dno košare s srobotom. Bilo je že pozno in zahvalili smo se našemu »obrtniku«, da nas je naučil plesti krasne košare.
Pospravili smo še učilnico in se odpravili na konferenco ŠKUD. Pregledali smo delo tega društva v minulem polletju in razmislili še o preostalih nalogah. Nestrpno smo že pričakovali mlade glasbenike z glasbene šole.
Zaigrali so nam lepe melodije na različna glasbila, mi pa smo jih z veseljem poslušali. Na naše presenečenje je »obrtnik« iz tretje učilnice znal igrati na »frajtonarco« ali prostotonsko harmoniko. Zaigral nam je tri narodne pesmi in še zraven zapel. Že je hotel oditi, vendar ga nismo pustili in moral je še zaigrati eno melodijo. Mi smo veselo ploskali, saj slišimo igrati na »frajtonarco« le malokdaj. Kulturnega dne še nisem nikoli preživela tako čudovito.
Lijana KRAJNC, 7. raz., OŠ Stročja vas
OBISK V UREDNIŠTVU VESTNIKA IN RADIA MURSKA SOBOTA
Za kulturni praznik smo se učenci množično sprehodili po uredništvu Vestnika in radia Murska Sobota.
Tam nam je ena od tovarišic razložila postopek natanka Vestnika, delo novinarjev in vse, kar spada zraven. Najprej novinar napiše komentar, poročilo ali novico ali zgodbo. To preda uredniku in če se mu zdi zgodba dobra, jo objavijo. Cel časopis sestavijo na posebne folije in jih pošljejo v Maribor, kjer jih razmnožijo. V četrtek zjutraj pa lahko naši očetje preberejo novice o naši ljubljeni deželici ob Muri in še mnogo drugih zanimivosti. Kako ponosni smo, da imamo svoj časopis — naš Vestnik. Imamo pa tudi svoj radio, ki nas prebuja. Z njim se odpravljamo v šolo, z njim je dan lepši, vedrejši...
Ali ni to nekaj lepega in zanimivega, da imamo v Pomurju nekaj svojega, kar nas bogati, uči, razvedri... KLAVDIJA ŠEK, 6. a.,
OŠ Edvard Kardelj,
Murska Sobota
Davorin Žal ar

ZAZELJENA BARCELONA - m pmcmm um 2
Zjutraj sem se zbudil zelo slabe volje, ker je bilo spanje v avtomobilu precej neudobno, poleg tega pa je še pihalo. Posledica vsega tega je bi! neponovljiv prepir, ki se je s hladno vojno nadaljeval še precej časa. Zajtrk mi v tako neugodnem ozračju res ni teknil, zato sva kmalu stopila na cesto in se lotila že znanega opravila — štopanja. V Barcelono res ni bilo težko priti, težave so nastopile pri izstopu, kar boste zvedeli malce kasneje. Prijazen šofer naju je skozi prelep letoviški kraj Ma-taro in Badalono, ki je severovzhodno predmestje Barcelone, pripeljal naravnost na najpomembnejši trg drugega največjega španskega mesta. na Plaza de Catalunya. To je izredno velik in lep trg v središču tri-miHjonskega velemesta, iz katerega vodijo številne avenije, med njimi tudi slavna Ramblas, avenija, ki je dolga dobra dva kilometra, preko sto metrov široka in namenjena samo pešcem. Nepozabno doživetje je jutranji sprehod po njen okoli osme, kajti to je čas, ko se začne središče mesta prebujati. Na tisoče trgovcev, gostilničarjev, umetnikov, beračev, tatov, prodajalcev starin, časopisja, glasbenikov, plesalcev, razlagalcev usode, mornarjev in drugih pričenja svoje vsakodnevno opravilo. Ramblas zaživi na mah. I/ pičlih desetih minutah se iz zapuščene in tihe ulice spremeni v najprometnejšo in najbučnejšo avenijo v Barceloni, in to ostane do pozne noči. Vsakdo ima tukaj svoj prostor pod soncem, morda pa celo v senci katere od košatih palm. Tukaj vlada neverjeten red, ker na prvi pogled res ni opaziti, saj ima vsak prodajalec natančno določen prostor za razstavljanje svoje ponudbe. Vseeno lahko tukaj vsakdo prodaja, če /e najde svoj prostor.
Tako sva se, radovedna kot Slovenca, počasi prebijala od stojnice do stojnice, vmes kaj nakupila, si ogledala kakšno znamenitost, fotografirala. in tako je ura bila že dvanajst, ko sva prišla do 40 m visokega spomenika Krištofu Kolumbu, kjer se Ramblas konča in se začne največje špansko pristanišče. Po nekaj stranskih uličicah .sva se mimo gotske katedrale, ki je ena najlepših zgradb v Barceloni, vrnila na Plaza de Catalunya, sedla na metro in se odpeljala do končne postaje Zona Universita v smeri avtoceste proti Tarragon!. Že prej omenjene težave z izstopom se pričenjajo na tem. mestu. Po dveurnem neuspešnem štopanju na vročem soncu sva se odločila za umik v bližnji park, kjer sva si privoščila skromno malico. Nenadoma sva v daljavi uzrla dve što-parki. ki sta se nama približevali. Punci sta začeli pogovor v angleščini, pravkar se ena obrne k meni, tako da sem skoraj pade! s klopi, ko sem zaslišal neverjetne glasove:
-Slovenija, moja dežela. Ma ne mi reč!« Šele tedaj sem ugotovil, kako pripravne so lahko majice s slovenskimi reklamami. Seveda smo nadaljevali v slovenščini in izvedela sva, da sta najini novi prijateljici iz Kopra, namenjeni pa v Salamanco, mesto na zahodu Španije. Kmalu smo se morali posloviti, ker sva midva štopala proti jugu, v smeri Valencije, nato pa preko Malage in Sevilje na Portugalsko. Po polurnem čakanju z dvignjenim palcem se naju je usmilil prijazen mladenič, ki je ves čas vožnje do Tarragone poslušal eno kaseto Pink Floydov. Izstopila sva nekaj kilometrov pred Tarragono, ker je voznik stanova! v predmestju ki šteje nekaj čez sto tisoč prebivalcev. Po petminutnem čakanju nama je ustavila španska študentka in naju popeljala v center mesta. Po kratkem ogledu sva poiskala mladinski hotel in se namestila v sobi skupaj z Jorgom, urugvajskim fotografom. Jorg si je vtepel v glavo, da se bo naučil angleščine. Sporazumno sva se odločila, da mu bom jaz pomaga! pri angleščini, on pa meni pri razumevanju španšči
ne. Zvečer smo igrali košarko, po izredno razburljivi mednarodni tekmi pa še šah. Okrog polnoči sem zaspal kot ubit.
Vsta/a sva okrog devete, pospravila nahrbtnike, po zajtrku pa poslovila od Jorga in drugih soigralcev in veselo krenila proti avtocesti za Valencijo. Spotoma sva si ogledala še arheološki muzej, ki hrani izkopanine iz rimskih časov, ko je bila Tarragona precej pomembno rimsko pristanišče v provinci Hispaniji. Po polurnem pešačenju sva dobila prevoz v bližnje kopališko mestece Salou. Obala v okolici Tarragone se imenuje Costa Dorada in je poleg Coste del Sol turistično najbolj obiskana. V Salouu je bilo zares ogromno turistov, zato sva imela precej težav z iskanjem prostora na obali. Po triurnem namakanju v pretopli
Barcelona — spomenik Krištofu Kolumbu
vodi sva krenila štopat. Skoraj uro sva porabila, da sva se pricijazila do avtoceste, nato pa so nastopile najhujše težave na celem potovanju. Znašla sva se na vstopu na avtocesto, brez vode, sadja, s polnimi nahrbtniki same navlake, izmučena, naveličana, pa še, kar je logična posledica vsega tega, »na smrt« sva se skregala. Končno sva po poldrugi uri zagrizenega štopanja ujela dva Italijana, ki sta vozila neprekinjeno že dvajset ur. Odložila sta naju nekaj kilometrov pred Castellonom de la Plana na bencinski črpalki. Na cestah je bilo veliko prometa, ker so po končanem delovnem tednu ljudje odhiteli na morje. Večina avtomobilov je bila prepolna, da bi naju lahko vzeli s sabo, zato sva na naslednji štop čakala kar nekaj časa. Skoraj sva se že sprijaznila z udodo, da bova tukaj prenočila, ko naju pobereta gostoljubna nemška turista. Tonny je bil profesor geologije na univerzi v Regensburgu, Inge pa njegova žena. Pohvalila sta se, da sta veliko potovala po svetu. Obiskala sta že Indonezijo, Peru, Japonsko, Egipt, v Evropi pa ni države, kjer še ne bi bila. Tokrat sta bila namenjena v Motril, letoviški kraj ob Costi del Sol, med Almerio in Malago. Temnilo se je že, ko smo prispeli v Valencijo. Časa za ogled mesta nismo imeli, ker se je Tonny odločil, da bo vozil raje zvečer kot v opoldanski vročini, zato sva si mesto ogledala kar skozi okno. Zaradi velikega prometa in pogostih zastojev smo ustavili v Denii in tam tudi prenočili. Najina prijatelja sta nama dovolila spati v avtu, ker smo naslednje jutro nadaljevali vožnjo proti Motrilu, sama pa sta prenočila v bližnjem hotelu.
Zjutraj sem se zbudil ob sedmih in se najprej po kraljevsko pretegnit. S prazno čutarico sem po obvezni jutranji telovadbi odšel na potep. Denia je čudovit letoviški kraj kakih 100 km južno od Valencije, s prekrasnimi peščenimi plažami. Jutranji potepi po zapuščenih mestih so mi najbolj ugajali, prijetna svežina te obdaja in nikjer ni žive duše. Torej se lahko brezskrbno prepustiš raziskovanju, fotografiranju, pa'tu-di kakšno debato s samim seboj si lahko mirne duše privoščiš. Čez kakšno uro sem jo primahal nazaj, ker sem moral še pospraviti stvari in pozajtrkovati. Med pospravljanjem je prišel Tonny, nama zaželel dobro jutro in naju povabi! na zajtrk. V Španiji se zjutraj običajno zelo veliko je, zato so nam pripravili ogromen pladenj obloženih kruhkov z ribami, šunko, jajci, majonezo, sirom in drugimi dobrotami, ki smo jih začuda hitro pospravili. Po obvezni kavi smo okrog desete zapeljali na avtocesto do AHcanteja, od tam pa skozi Elche in Murcio proti Costi de! Sol, pravzaprav proti Almerii in Motrilu. Ves ta čas, od Valencije naprej, smo se vozili po španski pokrajini Andaluziji, ki obsega vse območje od Valencije do Portugalske. Andaluzija zajema predvsem obalni pas južne Španije, ki je širok nekaj sto kilometrov in je za turiste, željne oddiha, najbolj privlačen. Del Andaluzije med Murcio in Almerio zelo spominja na Arizono, kakršno vidimo v vsakem poštenem westernu. Tukaj je veliko improviziranih kavbojskih postojank z zvenečimi imeni, Mini Hollywood, Yucca city, Fort Pueblo, in nekatera med njimi so bila odprta tudi za ljubitelje vesternov, ki bi vsaj enkrat v življenju hoteli videti na lastne oči tiste saloone, ki so bili prizorišča številnih krvavih spopadov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 2. MARCA 1989
rH Strelstvo BBM   MM KM ABC Pomurka republiški prvak I
IV Kranju in Izoli je bilo republiško prvenstvo v streljanju B z zračno puško za vse kategorije. Tekmovanja so se udeležili I tudi pomurski strelci in strelke in dosegli nekaj lepih uvrstitev.  Najbolje so se odrezali pionirji ABC Pomurke Mesne industri-
Ije iz Murske Sobote, ki so s 517 krogi (Boris Škedelj 174, Igor | Makari 173 in Tomaž Trplan 170) postali republiški prvak. | Mladinci Noršinec so s 1077 krogi (Balažič 360, Horvat 361 in
Markoja 356) zasedli peto mesto, Tišina pa s 1065 krogi osmo, k Pri članih so Noršinci (Horvat 371, Bukovec 368 in Spindler I 364) s 1103 krogi zasedli šesto mesto. Pri članicah posamezno I pa je zasedla Dragica Vogrinčič s 363 krogi šesto mesto. Normo za državno prvenstvo je izpolnilo 18 strelcev in strelk iz so- 
ROKOMET
POLANA: WAGNER
BIRO 22:18
V prijateljski mednarodni ženski rokometni tekmi je Polana v Murski Soboti premagala avstrijsko ekipo Wagner Biro iz Gradca. Strelke za Polano: S. Hozja-nova 14, M. Hozjanova 3, Vu-grinčeva in Laslova po 2 ter Šer-nekova 1.
NOGOMET
MURA:SL0B0DA 2:3
V prijateljski tekmi je varaždinska Sloboda premagala soboško Muro. Strelca za Muro sta bila Gabor in Jančar.
boške občine.
K. T.
DRSI Murska Sobota
V REKREACIJO VKLJUČITI VEČ INVALIDOV
Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota, ki vključuje blizu 200 članov in letos praznuje 10-letnico delovanja, kljub nekaterim nerešenim problemom uspešno uresničuje svoje sprejete usmeritve in naloge. Tako so v qkviru razpoložljivih sredstev, zlasti pa z zagnanim delom, uspešno izvedli tradicionalna srečanja z invalidi Paračina iz Srbije in Vašakarata iz Szombathelya, ki so že tradicionalna. Več prireditev so izvedli v tednu invalidov ob prazniku soboške občine, sodelovali so na avtoreliju v Murski Soboti, delavskih športnih igrah soboške občine, na pohodih na Vanečo in Po poteh partizanske Ljubljane. Poleg tega pa se tudi redno udeležujejo invalidskih tekmovanj v Sloveniji, najboljši pa tudi državnih tekmovanj. Največji uspeh je vsekakor dosegel njihov član Janko Kardinar, ki je postal državni prvak invalidov v kegljanju. S svojimi aktivnostmi se DRŠI Murska Sobota tudi uspešno vključuje v vseslovensko akcijo Razgibajmo življenje. To so ugotovili na delovni konferenci društva, ko so ocenjevali svoje delo in se dogovarjali o prihodnjem delu. Zavzeli so še zato, da si bodo prizadevali v svoje vrste pritegniti tudi druge invalide in jih vključevali v aktivnosti športne rekreacije. To še posebej velja za mlade invalide. Zato v prihodnje želijo tudi boljše sodelovanje z invalidskimi društvi iz celotnega Pomurja. Prav tako so se zavzeli za pravičnejšo delitev sredstev, ki so namenjena za športno rekreacijo. Dogovorili so se tudi, da bodo ob 10-letnem jubileju izdali svojo značko. Društvo vodi predsednik Ladislav Kuhar.
F. Maučec
POMURSKA ZIMSKA LIGA
V nadaljevanju prvenstva v pomurski zimski rokometni ligi so igrali: moški — Polet V,—-Videm 26:23, Bakovci II —Krog 20:18, Mladinec—Polet 21:11. Krog II —Radgona 12:30,- Bakovci V.—Razkrižje 22:20 in Toko— Polana 21:21. Ženske — Bakovci—Polana II 0:10 in Mladinec— Beltinka 12:12.
MURAJRNJE 2:6
Član hrvaške lige Trnje je prepričljivo premagal soboško Muro, ki je tudi zastreljala enajstmetrovko. Gola za Muro sta dosegla Cener in Jančar.
Cankova :Neuhaus 7:1
V prijateljski nogometni tekmi je Cankova z visokim rezultatom premagala avstrijsko moštvo Neuhaus.
Po več letih zopet tekmovanje v pomurski zimski rokometni ligi, ki je dobra priprava za bližajoči se drugi del prvenstva.
Foto: F. Maučec
KOŠARKA
Sobočanke niso odšle na Divačo
V sedemnajstem kolu prve republiške ženske košarkarske lige bi morala biti v Divači tekma med Cimosom in Pomurjem. Sobočanke niso odpotovale v Divačo, tako da tekma ni bila odigrana. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z Ježico.
V razigravanju v drugi republiški moški košarkarski ligi je Zlatorog v boju za 13. do 15. mesto premagal Radgono s 108:93. Najboljši strelci pri Radgoni: Dokl 24, Horvat 21, Štihec 19 in Senekovič 10. Za razvrstitev od 19. do 21. mesta pa je Pomurje premagalo Podbočje s 115:93. Najučinkovitejši pri Pomurju: Juteršnik 41, Gomboc 21, Banič 18 in Klemar 16. V naslednjem kolu igra Radgona v Tolminu, Pomurje pa s Slovanom B v Ljubljani.
HOKEJ NA TRAVI
Lipovci republiški prvak
Na šestem republiškem prvenstvu v dvoranskem hokeju, ki je bilo v Celju, je imela največ uspeha ekipa Lipovec. Z ABC Pomurko je igrala 4:4, s Partizanom Gaberje iz Celja 2:2 in z ljubljansko Svtf-bodo 4:4 ter premagala Triglav iz Ljubljane s 6:3. Tako so Lipovci postali novi republiški prvak. Ekipa ABC Pomurke je premagala Svobodo s 6:3 in Gaberje s 4:2 in izgubila s Triglavom 1:6 ter zasedla tretje mesto.	E. Z.
JUDO
SOBOČANI TOKRAT BREZ TOČK
V Mariboru je bil peti in hkrati zadnji turnir v republiški judo ligi. Sodelovale so štiri ekipe, med njimi tudi ekipa s°b°s^ga ^iza-na, ki pa je tokrat ostala brez točk in s. tako
tev. Treba pa je povedati, da-so Sobočani nastopi i		p-
juke. Mariborski Železničar je premaga Mursko Soboto z 12.2 (10:40), Gorišnica je zmagala s 6:8 (27:30) in S ove j d e$ (30:40). Najuspešnejši pri Murski Sobot! je bil Kisdak kijeoosege tri zmage, po dvakrat pa sta zmagala Fajhtmgerm Me, Za Mursko Soboto pa so še nastopili: Štotl, Kavc.c, Šoos m Krančrc
ŠPORTNI RIBOLOV
Matjašec in Ljutomer
V Mariboru je bilo tekmovanje v športnem
kal. Sodelovalo je 21 ekip iz Slovenije in Hrvaške. ^'P" a . 8bi| Ljutomer pred Optiko iz Gornje Radgone, med p  P prvi Matjašec (GR), Škerget je bil četrti, Magdič pa osm. (oba Ljuto mer). Zanimivo je, da je bilo od 66 ribičev uspesni e
VESTNIK, 2. MARCA 1989 —-----r--:----------T
ŠAH
MIRICA IN KATKA MARIČ
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo mladinska hitropotezna turnirja za januar in februar. Na januarskem turnirju je med 10 šahisti zmagala Mirica Marič pred Haukom in Petrom Kele-menom. Na februarskem turnirju, kjer je sodelovalo 22 šahistov, pa je bila najboljša Katka Marič pred Boharjem, Kramarjem in Alenom Kelemenom.
KOŠARKA
NAJBOLJŠI BELTINČANI
ŠD Tišina je pripravilo tekmovanje trojk v košarki. Med 18 trojkami je zmagala ekipa iz Bel-tinec brez poraza pred Burboni iz Lendave in Tišino.
Problemska konferenca o telesni kulturi v Bakovcih
Kako dograditi športnorekreacijski center?
V krajevni skupnosti Bakovci, ki šteje 1785 prebivalcev, od tega jih je 820 zaposlenih, je zelo razvita športnorekreacijska dejavnost in sodi med najmočnejše v soboški občini. To potrjujejo razne športnorekreacijske aktivnosti, tekmovalni dosežki in visoka priznanja, ki so jih bili deležni za svoje uspešno delo. S svojo pestro telesnokulturno dejavnostjo so Bakovčani prerasli finančne možnosti, zato se tudi čedalje bolj srečujejo s problemi, kako zagotoviti sredstva za nemoteno dejavnost in kako dograditi športnorekreacijski center. To je bil tudi povod za problemsko konferenco, na kateri so predstavniki krajevne skupnosti in športnih društev s to problematiko seznanili predstavnike TKS in ZTKO občine Murska Sobota. Največji porabnik sredstev je rokometni klub, ki že drugo leto uspešno tekmuje v prvi republiški ligi. Ta pa ima v svojih vrstah izredno delavne funkcionarje, ki so lani na primer zbrali kar 140 milijonov dinarjev, kar je več, kot je ZTKO Murska Sobota namenila za celoten tekmovalni šport. Zato Bakovčani gotovo zaslužijo vse priznanje. Predstavniki TKS in ZTKO so domačinom postregli s podrobnimi podatki o sredstvih s katerimi telesna kultura razpolaga v občini, in tudi o tistih, ki so namenjena za naložbe, vsa pa so zelo pičla. Zato so se v soboški občini odločili, da sredstev ne bodo drobili, temveč jih združene vlagali v posamezne objekte. Tačas so ta sredstva namenjena za zidavo slačilnic NK Mura, v bližnji prihodnosti pa se lahko zanje potegujejo tudi Bakovčani. Sicer pa, kot so povedali organizatorji problemske konference, le-ta ni bila namenjena samo tarnanju zaradi denarja, ker si ga sami veliko pridobijo, temveč tudi boljšemu informiranju o dejavnosti in trošenju sredstev. S pogovorom so bili zadovoljni.
F. Maučec
Prva INA Nafta
V Lendavi so izvedli sindikalno tekmovanje v šahu. Med petimi ekipami je zmagala Ina Nafta z 12,5 točke pred Naravnim zdraviliščem in Gorenjem IMO, po 7,5 točke.
V nedeljo bo v gostišču Park v Lendavi tekmovanje za pokal maršala Tita. Na tekmovanju, ki se bo začelo ob 9. uri, lahko nastopijo 4-članske ekipe. J. G.
ODBOJKA
Turnir rekreativcev
ŠD Tišina organizira v soboto, 4. marca 1989, ob 15. uri v telovadnici OŠ na Tišini odbojkarski turnir rekreativcev. Prijave zbirajo do petka po telefonu 46-375 ali pred začetkom tekmovanja.
Športno društvo Tišina bo v soboto tudi vpisovalo nove člane od 16. do 17. ure. K sodelovanju vabijo predvsem šolarje.
Občinska odbojkarska liga GR
ŠRD Radenska 6 6 0 12:0 12
Zmagal Kelemen
NK Mlajtinci je pripravil šahovski turnir. Med 27 šahisti je zmagal Kelemen (Černelavci) s 6,5 točke pred Brunčičem, 5,5, ter Maričevo, Zaličem in Šerugo, po 5 točk.
Komunala	5	5	0	10:1	10
G. Elrad	6	4	2	9:4	8
P. Videm	5	4	1	7:4	8
M.Sloga	4	3	1	6:2	6
G D Radgona	6	3	3	6:7	6
Avtoradgona	6	2	4	5:8	4
P. Negova	6	1	5	4:8	2
P. Apače	4	I	3	2:7	2
PM Radgona	4	0	4	0:8	0
Elektro	6	0	6	1:12	0
II. MNL—mladinci Jesenski del 11 plavih	9	8	1	0	62:11	17 Pušča	9	6	1	2	58:15	13 Grad	9	6	0	3	59:28	12 Apače	9	5	1	3	45:22	11 Vrelec	9	3	4	2	32:30	10 Hodoš	9	5	0	4	23:25	10 Prosenjak.	9	4	0	5	19:46	8 Serdica	9	2	0	7	18:58	4 Križevci	9	1	1	7	16:54	3 Bogojina	9	1	0	8	7:50	2
1. MNL mladinci Jesenski del Rogašovci	11	10	0	1	49:8	20 yutomer	12	9	1	1	34:11	19 Carda	11	8	0	3	35:18	16 Bratonci	11	7	0	4	34:12	14 Tromejnik	11	6	1	4	29:26	13 Radgona	11	5	1	5	25:34	11 Šalovci	11	4	1	6	26:24	9 Puconci	11	3	2	6	22:25	8 Gančani	11	4	0	7	29:47	8 Rakičan	11	3	1	7	26:27	7 Ižakovci 11 13 7 18:35 5 Tešanovci 11 1 0 10 6:55 2
KADETI						
Jesenski del Tišina	7	7	0	0	48:5	14
Mura	7	4	1	2	37:16	9
Bakovci	7	3	2	2	11:23	8
Veržej	7	3	0	4	19:23	6
Cankova	7	2	2	3	20:33	6
Beltinka	7	2	1	4	28:23	5
Dokležovje	6	1	2	3	9:14	4
Lipa	6	1	0	5	6:41	2
Nogomet PNL -		mladinci				
Jesenski del Nafta	12	H	0	1	59:9	22
Črenšovci	12	7	3	2	35:22	17
Pobrovnik	12	8	0	4	42:22	16
Veržej	12	6	3	3	33:25	15
Beltinka	12	7	1	4	30:27	15
Turnišče 1	2	7 (	) !	5 38:27		14
Cankova	12	5	3	4	38:35	13
Renkovci	12	5	0	7	26:39	10
Dokležovje	12	2	4	6	22:28	8
Polana	12	3	2	7	24:48	8
Lipa	12	3	1	8	24:37	7
Mladost	12	1	4	7	16:33	6
Bakovci	12	2	1	9	16:51	5
— KK Nafta Lendava------- .
LENDAVČANI
V VARAŽDINSKI LIGI
Kegljaški klub Nafta iz Lendave, ki bo prihodnje leto praznoval 40-letnico delovanja, vključuje 22 aktivnih kegljalcev in 17 ke-gljalk. Ženska ekipa je bila ustanovljena šele lani in se bo v redna tekmovanja vključevala šele letos.
Lep uspeh so v pravkar končani prvi medžimurski ligi dosegli člani Nafte, ki so s 15 točkami zasedli prvo mesto in se tako uvrstili v višje tekmovanje — območno varaždinsko ligo. Zanimivo je, da so ta uspeh kegljači Nafte dosegli, čeprav so morali vse prvenstvene tekme odigrati v Čakovcu. V Lendavi imajo namreč le tri-stezno kegljišče, ki pa ne ustreza tekmovalnim pravilom. Želja Lendavčanov je, da bi se obdržali v višjem tekmovalnem razredu, čeprav bodo zopet morali vse tekme odigrati v Čakovcu, kar je tudi povezano z določenimi stroški. Želja vodstva kluba je tudi, da bi imeli v lendavski srednji šoli svojo sekcijo ter tako pomlajevali svoje vrste.
BADMINTON
Sekereševa in Šendlinger druga
V Lendavi je bil četrti republiški B turnir v badmintonu za člane in članice. Sodelovalo je 28 tekmovalcev in tekmovalk. Tokrat so bili solidni domačini. Najbolje sta se odrezala Karina Sekereš, ki je bila pri članicah druga, in Igor Šendlinger, ki je zasedel drugo mesto pri članih. Miran Dominko je bil četrti, Marjan Vogrinec peti in Sandi Kustec šesti. Pri dekletih je Nataša Mulič zasedla šesto, Natalija Matičič osmo in Tatjana Gjerkeš deveto mesto.
---RITMIČNA GIMNASTIKA------------------
Sobočanke vedno boljše
V Narodnem domu v Ljubljani je bilo selekcijsko tekmovanje v športnoritmični gimnastiki. Sodelovale so tudi mlade tekmovalke soboškega Partizana in dosegle solidne uvrstitve. V prvi selekciji, kjer je sodelovalo 8 ekip in 32 tekmovalk, je Nina Toplak zasedla šesto, Tanja Novak pa deseto mesto. V drugi selekciji, nastopilo je 5 ekip in 18 posameznic, je ekipa soboškega Partizana zasedla drugo mesto, pri posameznicah pa je bila Tanja Horvat druga, Nina Rogan tretja, Dunja Turk šesta in Sandra Brgles sedma. Prva selekcija je tekmovala s kolebnico, druga pa s kolebnico in žogo.
----ODBOJKA-----—-----------------------
ZMAGI POMURJA
. , V™ reP“bli^ moški odbojkarski ligi je bilo na sporedu 14. kolo. Šempeter je v izenačeni igri premagal Agroplod Ljutomer s 3:2. Ljutomerčani so igrah premalo zbrano, sicer bi lahko tudi zmagali V naslednjem kolu igra Agroplod Ljutomer z Mislinjo
V drugi republiški moški odbojkarski ligi vzhod je Pomurje v Murski Soboti premagalo zadnjo ekipo Fužinarja s 3 0 Težje delo so imele odbojkarice Pomurja, ki so premagale Fužinar s 3:2. V naslednjem kolu gostujeta ekipi Pomurja v Črni.
----KEGLJANJE---------------------------
PREPRIČLJIVA ZMAGA
V desetem kolu druge republiške moške kegljaške lige vzhod je Radenska v Radencih prepričljivo premagala Fužinarja s 5.103:4.951 podrtimi keglji. Najboljši je bil tokrat Drvarič, ki je podrl rekordnih 894 kegljev. Sledijo Steržaj 874, Kučan 855, Kovačič 851, Horvat 824, Šalamon 407 in Bavec 398 podrtih kegljev. V naslednjem kolu igra Radenska s Tekstilno.
NK MURA MURSKA SOBOTA
USTVARITI MOŽNOSTI ZA BOLJŠE DELO
Nogometni klub Mura iz Murske Sobote, ki ima 110 aktivnih nogometašev, ki tekmujejo v petih selekcijah, se mora v prihodnje tako organizirati, da bo ob pomoči širše družbene skupnosti opravljal vlogo nosilca nogometne dejavnosti. To naj bi dosegel z načrtnim strokovnim delom pri vzgoji lastnega kadra — predselekcije bodo imeli na posameznih šolah, z zaposlitvijo poklicnega trenerja (s 1. aprilom letos), z boljšim sodelovanjem s sosednjimi nogometnimi klubi ter z dograditvijo tribun in slačilnic, kar je pogoj za nemoteno delo. To so poudarili na letni skupščini kluba, ko so ocenjevali svoje delo in sprejemali nadaljnje usmeritve. V razpravi je bilo danih več koristnih pobud, ki so jih sprejeli in ki naj bi tudi prispevale k boljšemu delu in rezultatom. Tako so nekateri menili, da bi morali ponovno uvesti pionirske turnirje, kot so bili včasih, in vsako leto organizirati tekmo Mure in reprezentance Pomurja, kar bi tudi lahko koristilo za selekcijo obetavnim nogometašem. S okrepitvijo strokovne ekipe v klubu bi tudi morali izboljšati rezultate članskega moštva v slovenski ligi, s katerimi kljub pomladitvi niso povsem zadovoljni, in ki naj bi imelo svoje mesto v medrepubliški ligi. Za dosego vseh teh ciljev, pa.jejiyjna dograditev slačilnic, za kar naj bi poleg kluba prispevali sredstva tudi TKS in KS mesta Murska Sobota. Nekateri pa so tudi razmišljali o mestnem samoprispevku. Na skupščini so za predsednika kluba izvolili Tuga Frajmana, za podpredsednika pa Antona Sarotarja io Milana Merca.
F. Maučec
STRAN 1.5
samozaščita, varnost, obramba
Požari v naravnem okolju Nesreča ne orje in seje, a zmeraj žanje
JUGOSLAVIJA
Izrek, ki smo ga napisali v uvodu, se je ničkolikokrat uresničil v praksi; ali zaradi naravnih nesreč ali pa zaradi malomarnosti in nevednosti ljudi, ki so nesrečo povzročili. Letošnja mila zima z neobičajnimi temperaturami za to letno obdobje je omogočila nastanek gozdnih požarov, kjer je človek malomarno ravnal. Pri naš sicer gozdnih požarov ni bilo, zato pa so začeli kmetovalci na nekaterih mestih sežigati travo, to pa bi lahko povzročilo večje nesreče. V tem času je dež po dolgem času namočil njive in travnike ter tako za nekaj časa preprečil sežiganje trave in grmovja. Kaj pomeni sežiganje trave in v kolikšni meri se je ta prastari običaj pri nas še ohranil?
zacije, ki upravljajo z nasipi potokov in kanalov.
Ali je zažiganje trave koristno?
V zadnjem času se o tem različno govori. Nekateri pravijo, da je zažiganje trave že prastara veščina za pridobivanje novih obdelovalnih površin. Nekoč so v ta namen sežigali tudi gozdove.
Požari v naravnem okolju naredijo zaradi uničenja vegetacije in kasnejše erozije tal veliko škodo. Vzroki za nastanek požarov so predvsem v posegih človeka v naravo. Požari v naravnem okolju so v večini primerov povezani z delom človeka v naravi. V pozni zimi in zgodaj spomladi kmetje zažigjao travo in tako pripravljajo polja za obdelavo. Tak požig se velikokrat spremeni v požar, ta pa se največkrat pojavlja na livadah in smetiščih. Za nastanek požarov je najpomembnejša vlažnost drobnega materi-jala, prizemne vegetacije (trava, grmovje) in organskega materiala (odpadlo listje, vejice). Če poznamo enoletni vegetacijski ciklus rastlin, ugotovimo, da je spomladi količina vode najmanjša, to pa pomeni, da je možnost  za nastanek požara največja.
Kaj pravi zakon?
Pozanimali smo se pri požarnovarnostni inšpekciji, ali obstaja zakon, ki bi izrecno prepovedoval zažiganje trave. Povedali so nam, da pravega zakona o tem ni, nekaj določil pa je v Zakonu o gozdovih in nekaterih drugih predpisih. Zažiganje trave je prepovedano v bližini gozdov, najmanj na 50-metrski razdalji. O možnostih oziroma nevarnostih gozdnih požarov gozdno gospodarstvo stalno obvešča občane, tako je bilo tudi v letošnjem letu. V nekaterih občinah,
Sežiganje trave in grmovja lahko povzroči požare, posebno v tem času, ko nas je pestilo dolgo sušno obdobje. Ekologi pravijo, da je zažiganje trave in grmovja grob poseg v naravo, strokovnjaki pa že dolgo vedo, da z zažiganjem trave zmanjšujemo tudi rodovitnost zemlje.
posebej kraških, imajo sprejete odloke, ki prepovedujejo zažiganje trave. V naših občinah takšnih odlokov nimamo, čeprav bi bili nemara potrebni. V zakonu o požarnem varstvu je sicer določilo, ki predvideva odpravljanje vzrokov za požar, to bi se lahko' nanašalo tudi na kurjenje trave,' še posebej tam, kjer je v bližini grmovje. Načelna prepoved sežiganja velja od aprila do oktobra, toda z zažiganjem trave so kmetovalci začeli letos že bolj zgodaj. Žal se s zažiganjem ukvarjajo tudi nekatere delovne organi-
Sežiganje trave ima danes drugačen pomen, je namenjeno pripravi zemlje za poznejše obdelovanje. Ljudje mislijo, da s požigom trave uničijo tudi bolezni in škodljivce. Nekateri pa zažigajo travo verjetno zaradi tega, ker si s tem olajšajo delo (ni treba kositi trave na nasipih), Morda bo kdo oporekal, češ da s čiščenjem vrta, sežiganjem preprečuje tudi nadaljnji obstoj in širjenje bolezni in rastlinskih škodljivcev. Bi-ovrtnarji, v zadnjem času pa tudi kmetijci, menijo, da s takim ravnanjem uničimo še neprimerno
več koristnih sodelavcev v vrtni zemlji, s tem pa tudi ustavimo predelovanje snovi v humus. Zemeljski deževnik se hrani tudi z obolelimi listi rastlin, izloča pa najboljši humus. Z zažiganjem trave in vrtnih odpadkov uničujemo tudi rodnost zemlje. Če se tega zavedamo, zakaj potem še vedno zažigamo travo in grmovje.
Kaj pravijo lovci in ekologi?
Žažiganje trave in grmovja je ekološkega vidika grob poseg v naravo. Ne gre toliko samo za zasmrajenje okolja kot za uničevanje vsega živega v naravi. Uničujemo ptičja gnezda, redke, tudi zdravilne rastline in nazadnje tudi rodovitni humus. Naši gozdovi so ponekod postali tudi odlagališče smeti, pa tudi na njivah in travnikih se najde čedalje več odpadkov sodobnega življenja. Z regulacijo potokov smo zgradili nasipe, nove kanale, ki jih ne vzdržujemo redno. Zažigamo travo na nasipih, ker nam je tako menda lažje. Vse to kaže, da se do narave obnašamo mačehovsko.
Tudi lovci so proti zažiganju trave in grmovja. Poleg zažganih ptičjih gnezd in skrivališč za malo divjad na pogorišču ni več niti drobnih živalic in organizmov, ki so hrana pticam, posebej v zimskem času. Večji travniški požari, še zlasti v bližini gozdov, plašijo gozdne živali, to pa je najmanj, kar si lovci želijo. Lovci menijo, da bi bilo potreno požiganje trave za vselej prepovedati.
Čeprav v zadnjih letih zaradi požiganja trave in grmovja ni bilo večje nesreče, smo želeli opozoriti, da je nevarnost vedno navzoča, zažiganje trave in vrtnih odpadkov pa tudi prej škoduje kot koristi rodovitnosti zemlje.	Jani d.
Odslej tudi v Gornji Radgoni
— prodaja letalskih vozovnic
— prodaja izletov, potovanj, ogledov sejmov, ki jih prireja ta in druge turistične agencije
— najem avtomobilov
KOMPAS, GORNJA RADGONA, tel. 74 742
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Delavski svet delovne skupnosti RAZPISUJE za dobo 4 let dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE PE LENDAVA
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje:
Imeti morajo višješolsko izobrazbo (VI. stopnja) ekonomske ali druge ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah.
Ponudbi za razpis mora kandidat priložiti dokazilo o šolski izobrazbi. Iz ponudbe morajo biti razvidne delovne izkušnje na zahtevnejših področjih dela za razpisana dela in naloge.
Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: LB, Pomurska banka Murska Sobota.
O izbiri kandidata na razpisana prosta dela in naloge bo odločal delavski svet delovne skupnosti.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri.
GRADBENO PODJETJE N. SOL O.
KobiljaBSki potok je delal leta in leta hude preglavice ljudem, poplavljal je, ob sušnih obdobjih pa v njem ni bilo vode, da bi lahko gasilci gasili požare. V lanskem letu je vodna skupnosti regulirala del potoka, ki teče skozi Kobilje, in na tem delu uredila tudi vodno zajetje za požarno vodo. Tako bodo imeli gasilci ob vsakem času na voljo vodo za gašenje požarov, ljudje pa bodo varni pred poplavami. V letošnjem letu naj bi vodna skupnost uredila še drugi del potoka.
D. J.
Sedem požarov v letu 1988
V lanskem letu je bilo v lendavsi občini 7 požarov s škodo prek 52 milijonov dinarjev. Trikrat je gorelo gospodarsko poslopje, dvakrat drvarnica, enkrat v gospodarstvu, enkrat pa je gorel avtomobil.
Najpogosteje je vzrok požarov slaba električna napeljava. Enkrat je požar zanetil otrok. Iz navedenih podatkov je razbrati, da se število požarov v lendavski občini zmanjšuje iz leta v leto, zlasti je to opaziti v delovnih organizacijah. V vseh delovnih organizacijah imajo svoje ekipe, ki skrbijo za požarno varnost, to se je obrestovalo, saj od takrat ni večjih požarov. Največkrat nastane požar na gospodarskih poslopjih. Ponekod je električna napeljava dotrajala in je lahko vsaka najmanjša iskra vzrok za nastanek požara. Razveseljivo je, da ni bilo večjih požarov, saj so nekatere delovne organizacije v stalni nevarnosti. Gasilci menijo, da se je treba zahvaliti dobri preventivi, da ni bilo več požarov. jani D.
Manj sredstev za požarno varstvo
Družbeni razvoj, posebno še urbanizacija življenja, zahteva organizirano požarno varstvo, ki ga je možno zagotoviti le s sodobno gasilsko opremo, pravočasno prijavo požara in strokovno usposobljenim članstvom v gasilskih društvih. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo imela letos zaradi razbremenitve gospodarstva manjšo prispevno stopnjo, vendar menijo, da bodo storili veliko, predvsem na področju strokovnega izobraževanja članov. & sredstvi, ki jih bodo zbrali, bodo financirali izobraževanje gasilskega kadra, vzdrževanje gasilske opreme in praktično usposabljanje gasilcev za specializirana dela. Kupili bodo tudi opremo za gasilska društva in dokončno uredili vprašanje gasilskega centra v Lendavi. Letos bodo kupili oziroma sofinancirali nakup orodnega vozila za gasilski društvi v Nedelici in Dolini. V letošnjem letu bodo posebno pozornost namenili samoupravni organiziranosti na področju požarnega varstva in povečevanju usposobljenosti in operativne moči gasilskega članstva. Ne bodo pozabili tudi na usposabljanje občanov. Potekajo že predavanja o zaščiti pred nevarnimi snovmi v krajevnih skupnostih, ki jih organizirajo gasilci in sekretariat za ljudsko obrambo.	Jani D.
Gradbeno podjetje STAVBAR MARIBOR s svojimi tozdi Visoke gradnje, IGM in Stavbing ter z delovno skupnostjo skupne službe RAZPISUJE
KADROVSKE ŠTIPENDIJE
ZA ŠOLSKO LETO 1989/1990
USMERITEV GRADNJA
Program gradbinec I (II. zaht. stopnja, skrajšani program) — zidar	12 štipendij
— tesar	12 štipendij
Program gradbinec II (IV. zaht. stopnja)
— zidar	15 štipendij
— tesar	15 štipendij
LESNOPREDELOVALNA USMERITEV
Program obdelovalec lesa (IV. zaht. stopnja)
— mizar	5 štipendij
Dipl. inž. gradbeništva (VII. zaht. stopnja)
3 štipendije STE SE ODLOČILI? Vaše predprijave pošljite na naš naslov do 31. 3. 1989, dokončne vloge pa nam pošljite na obrazcu DZS (obr. 8,40 SPN-1) do vključno 31. 5.1989. Zapišite, za kateri poklic oziroma izobraževalni program ste se odločili. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu:
(062) 511 800, vloge pa pošljite na naš naslov: GP STAVBAR MARIBOR, Oddelek za izobraževanje, 62000 Maribor, Železnikova 12.
INTEGRAL
INTEGRAL
Promet in delavnice
Lendava, Industrijska 1
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
NESREČA PRI PODIRANJU DREVJA
Minuli teden je bil na cestah dokaj miren. Ni bilo veliko prometnih nesreč, ker pa je dokaj ugodno vreme priklicalo v gozdove prve podiralce dreves, so se začele tudi nesreče, ki znajo biti zelo hude. Delo v gozdu, še zlasti pri podiranju drevja, zahteva veliko znanja in pazljivosti, tega ne bi smeli nikoli pozabiti.
Zaradi hudih poškodb umrl
9. februarja okoli poldneva je Anton Kolbl iz Stare Gore z motorno žago podiral jelše pri naselju Drakovci. Pomagal mu je Jožef Kšela iz Drakovec. Ko je Kolbl podrl eno od jelš, je ta padala v smer, kjer je stal Kšela. Vrh drevesa ga je močno udaril in obležal je nezavesten. Odpeljali so ga v bolnišnico v Rakičan, od tam pa v Maribor, kjer je 24. februarja umrl.
Vozi! brez luči po sredi ceste
25. februarja se je zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti pri Rakičanu. Kolesar Štefan Mesarič iz Lipovec se je peljal iz M. Sobote proti Beltincem. Zunaj Rakičana je vozil po sredi
voznega pasu z neprimerno hitrostjo in brez prižganih luči. Za njim se je pripeljala voznica osebnega avtomobila Marija Krauthaker iz Lipovec, ki kolesarja ni opazila. Trčila je vanj in ga zbila po cestišču, na katerem je kolesar obležal s hudimi poškodbami. V kritičnem stanju so ga odpeljali v bolnišnico.
Pozabil na gorilno ploščo
19. februar si bo Branko Golnar iz Biserjan zapomnil za vse življenje.
Nekaj po 14. uri si je v ponvi na olju pripravil krompir, potem je pozabil posodo z oljem na grelni plošči in odšel od doma. Požarje zajel kuhinjsko pohištvo
in bi se še bolj razširil, če se lastnik ne bi vrnil domov. Skupaj z ženo sta ga pogasila, vendar pa je škode za okoli 5 milijonov dinarjev.
Vnel se je motor avtomobila
26. februarja se je Darjan Gerenčer iz M. Sobote peljal z osebnim avtomobilom po Panonski ulici v G. Radgoni. Ko je pripeljal do križišča z Mladinsko uli£ co, je opazil, da se izpod pokrova motorja kadi. Hitro je zapeljal na parkirni prostor pred hotelom Grozd, stekel v hotel, si sposodil ročni gasilni aparat in z njim pogasil požar. Požar je povzročila dotrajana električna napeljava.
J. D.
Po najnižjih cenah prodajamo vse jugoslovanske pija-
Posebna darila za dan žena
VINAG MARIBOR v DABU
DAB — Martin Žižek, Cvetkova 42, Murska Sobota.
Delovni čas: od 8. do 17. ure, ob sobotah od 7. j do 12. ure.
Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge
DIREKTORJA DELOVNE
ORGANIZACIJE
individualni poslovodni organ
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še posebne pogoje:
1.	Končana višja ali visoka šola ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri,
2.	najmanj pet (5) let delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah v gospodarstvu.
Komisija zahteva od kandidatov, da predstavijo svoje poglede na razvoj delovne organizacije za štiri leta.
Kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 30 dneh po objavi na naslov INTEGRAL, Promet in delavnice, Lendava, Industrijska 1, Kadrovsko-splošna služba (za razpisno komisijo).
O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po preteku razpisa.
PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE p. o.
LJUTOMER, ORMOŠKA C. 3
OBJAVLJA PO oKLEPU DELAVSKEGA SVETA
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO VOZILA
TAM 5000 — DVOSTRANSKI PREKUCNIK, V VOZNEM STANJU
PO IZKLICNI CENI 7,000.000,- din.
Dražba bo v petek, 10. MARCA 1989, ob 11.00 v prostorih uprave delovne organizacije na Ormoški cesti 3. Ogled je mogoč istega dne od 7.00 do 10.00 ure v skladišču na Babinski cesti.
Potencialni kupci vplačajo 10-odstotno varščino. Prometni davek plača kupec. Po nakupu vozila reklamacij ne upoštevamo.
STRAN 16
VESTNIK, 2. MARCA 1989
URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 2, marca 1989	Št.: 4
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
24.	Smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000 in družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990
25.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava za leto 1988
26.	Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1989
27.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine in Izvršnega sveta SO Lendava
28.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Lendava
29.	Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave za naselje Turnišče
30.	Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava
31.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju, ki ga določa zazidalni načrt za del naselja Črenšovci
32.	Odlok o sprejetju prostorsko-ureditvenih pogojev za prostorsko celoto dela mesta Murska Sobota (cona M—5/g)
33.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gančani
34.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Teša-novci, naselji Mlajtinci in Lukačevci
24
Na podlagi 277. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81, 39/83 in 9/86), 159. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) ter Odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986 do leta 2000 ter sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990 (Ur. objave št. 23/88) je Skupščina občine Lendava na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 18. 10. 1988 sprejela
SMERNICE
za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000 in družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986-1990
UVOD
Analize kažejo, da mnogih strateških ciljev in nalog, ki smo si jih zastavili v širši družbenopolitični skupnosti v prvih letih izvajanja dolgoročnega oz. srednjeročnega plana ne izvajamo po zastavljeni dinamiki in kvaliteti. Tudi za občino Lendava velja podobna ugotovitev, zato smo v skladu z načelom sočasnosti planiranja pristopili k spremembam in dopolnitvam planskih dokumentov občine po postopkih, po katerih so bili sprejeti prvotni planski dokumenti.
S smernicami določamo smeri sprememb in dopolnitev posameznega planskega dokumenta občine ter določamo izhodišča in naloge, ki se nanašajo na spreminjanje in dopolnjevanje planskih aktov občine. Spremembe, in dopolnitve planskih aktov občine izhajajo iz spoznanj o nujnosti hitrejšega razreševanja problemov v širši družbenopolitični skupnosti kot so: ekologija, koriščenje energetskih virov, varčevanje in izboljšanje kakovosti življenja. V prvih dveh letih izvajanja družbenega plana v občini (ki ima status prehodnega obdobja), smo dosegli celo padec družbenega proizvoda, kar ni v skladu z izvajanjem politike skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji. Isto velja za razvoj gospodarske infrastrukture v občini, zato bo potrebno vztrajati pri zahtevi za sprejetje in učinkovito delovanje ukrepov za izvajanje politike skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji. Gre predvsem za ukrepe, ki bodo pospešili proces prestrukturiranja gospodarstva, vplivali na zmanjševanje števila brezposelnih ter na dvig kvalifikacijske strukture zaposlenih.
Ocenjujemo, da kljub navedenim okolnostim ni potrebno spreminjati in dopolnjevati temeljnih ciljev sprejetega dolgoročnega in srednjeročnega plana občine, čeprav v drugi polovici izvajanja tega plana ne bo možno v celoti nadoknaditi izpada planiranega družbenega proizvoda v letih 1986 in 1987. V prid taki odločitvi kažejo tudi nekateri pozitivni trendi družbenoekonomskega razvoja osnovnih parametrov razvoja v letošnjem letu.
Izpada razvoja v prvih dveh letih izvajanja srednjeročnega plana do konca obdobja seveda v celoti ne bo možno nadoknaditi, vendar je smiselno le preveriti in dopolniti razvojno strategijo tako, da se čimbolj približamo prvotno načrtovani dinamiki razvoja. Pri tem bo seveda potrebno sprejeti in izvajati naloge, ki bodo opredeljene v spremembah in dopolnitvah republiških planskih dokumentov na področju urejanja in varovanja okolja, porabe energije in varčevanja, izgradnje infrastrukture in vključevanja gospodarstva v mednarodno menjavo.
Smeri sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana
1.	Prvotno zastavljeni cilji in ocenjena dinamika rasti posameznih parametrov družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje
1986—2000 tudi po ponovnem preverjanju ciljev z vidika razvojnih možnosti slovenskega in jugoslovanskega okolja ostajajo sprejemljivo izhodišče za splošno usmerjanje dolgoročnega razvoja občine Lendava.
2.	Pri opredeljevanju potencialnih področij glede možnosti razvoja, oz. kot komparativne prednosti ne postavljamo na prvo mesto premoga in hidroenergije, saj je spoznano, da bo prišlo pri tovrstnih investicijah do večjih časovnih zamikov tako, da te dejavnosti lahko prispevajo svoj delež k razvoju občine le proti koncu dolgoročnega obdobja.
Panoga, ki v celotnem obdobju do leta 2000 lahko največ prispeva k razvoju celotnega gospodarstva ostaja še vedno industrija z iskanjem možnosti na njeno intenzivnejše prestrukturiranje v smislu dviga tehnološkega nivoja. Kot potencialne možnosti pa še vedno opredeljujemo kot najpomembnejše naslednje: kmetijska proizvodnja z njeno večjo intenzifikacijo, nafta in plin, geotermalna energija, glina ter razpoložljiva delovna sila.
3.	Na področju kmetijstva bodo nosilci planiranja poleg dosedanjih usmeritev v večji meri upoštevali dosledno varovanje kmetijskih zemljišč, pri novih posegih v prostor pa je potrebno vsestransko uskladiti interese v prostoru ter se posegov v prostor lotevati tam, kjer je to nujno potrebno in strokovno preverjeno. Ob tem je potrebno uveljaviti zahtevo po ohranjanju krajinske zasnove. Pri načrtovanju novih programov na področju proizvodnje hrane je potrebno upoštevati usmeritve po uvajanju energetsko varčnih programov, dati večji pov-darek izgradnji sistema namakalnih nasprav in izgradnji predelovalne industrije.
4.	Pri nadaljnjih aktivnostih za odpiranje rudnika premoga v Be-nici ter pri vseh dejavnostih (gradbeništva, družbene dejavnosti, infrastruktura) bo potrebno upoštevati in spremljati dinamiko, ki bo sprejeta v planskih dokumentih republiške SIS za elektrogospodarstvo in premogovništvo ter republiške energetske skupnosti..
5.	Na področju zaposlovanja sicer ne odstopamo od začrtane 2 % povprečne letne rasti proizvodnje, vendar nosilci planiranja v občini morajo izpad v planiranem zaposlovanju v rudarstvu nadoknaditi predvsem v industriji (intenzivnejši razvoj novih programov, hitrejši prenos programov iz razvitih območij SR Slovenije), intenzivnejše zaposlovanje v enotah drobnega gospodarstva.
6.	Do leta 1990 bo proučena možnost dopolnitve zasnove območij za raziskovanje in pridobivanje rudnin za področje celotne republike, kot obveznega izhodišča za pripravo srednjeročnih planov z opredelitvijo kriterijev, ki bodo določenim območjem omogočile pridobitev statusa obveznega republiškega izhodišča. Tako bo dana možnost za razreševanje različnih interesov v prostoru, brez spreminjanja dolgoročnih planskih aktov.
7.	Minimalne spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine bomo uskladili z obveznimi dopolnjenimi izhodišči iz republiškega dolgoročnega plana.
Smeri sprememb in dopolnitev družbenega plana
1.	Globalni okviri razvoja bodo v preostalih treh letih uresničevanja Družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990 in dogovora o njegovih temeljih ožji od predvidenih s planom. Ocenjujemo, da so možnosti za 3 % realno povprečno letno rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva, 1,5% rast zaposlenosti v združenem delu, 6% rast izvoza blaga in storitev, 5% rast uvoza, 3,2% rast industrijske proizvodnje. Produktivnost dela bo naraščala z povprečno letno stopnjo 1,5 %. Razpoložljiva sredstva za končno potrošnjo bodo lahko rasla za 1,5 %, v tem osebna potrošnja za 1,2 %, letno.
Zagotoviti bo potrebno vsaj minimalno povečevanje deleža proizvodnih investicij združenega dela v ustvarjenem družbenem proizvodu.
Pri investicijskih vlaganjih v gospodarsko infrastrukturo bomo v globalu izhajali iz opredelitev iz sprejetega srednjeročnega plana in dogovora o njegovih temeljih.
Na osnovi določil dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za tekoče srednjeročno obdobje bomo za te naložbe koristili tudi posebna sredstva republiških SIS materialne proizvodnje, ki so namenjena za razvoj infrastrukture na manj razvitih območjih SRS.
2.	OZD s področja industrije še vedno ostajajo najpomembnejše gibalo razvoja s tem, da je potrebno k razvojnim aktivnostim v večji meri pritegniti sodelovanje OZD iz razvitejših regij. Poseben povda-rek bomo dali razvoju kemične industrije na osnovi obstoječe bazične kemične industrije ter zgrajene infrastrukture. Pri novih tovrstnih programih bo potrebno še posebej proučiti ekološki vidik — vpliv proizvodnje na okolje.
Osnovni razvojni cilji na področju predelave nafte bodo usmerjeni v izboljšanje kvalitete in širjenje asortimana rafinerijskih proizvodov na osnovi tehnološke modernizacije in postopne zamenjave obstoječih dotrajanih postrojenj.
3.	Na področju energetike bomo poleg iskanja novih virov energije dali vsaj enak povdarek varčevalnim ukrepom na vseh področjih družbene reprodukcije. Prizadevali si bomo, da se dokončajo rudar-sko-raziskovalna dela na rudniku premoga pri Benici in da bo odločitev o času odprtja rudnika za redno eksploatacijo vsestransko strokovno utemeljena.
Poleg nadaljevanja raziskav na nafto in plin bomo pristopili tudi k izgradnji skladišča za zemeljski plin, v kolikor bodo raziskave pokazale, da je izčrpano petišovsko naftno-plinsko polje primerno za tovrstno naložbo.
Na osnovi zbranih potreb po zemeljskem plinu v občini bomo proučili možnost za čim večje koriščenje tega vira energije.
4.	Na področju varstva okolja je potrebno dosledneje izvajati sprejete obveznosti. Vsi nosilci planiranja so dolžni dopolniti svoje planske akte z vidika zahtev po varovanju okolja. Na področju sanacije voda je ključna naloga izvedba čiščenja potoka Ledave na osnovi medobčinskega dogovarjanja ter zahtevati izdelavo strokovnih podlag za čiščenje reke Mure.
Na področju varstva tal in pitne vode bomo vzpostavili sistem kontrole nad onesnaževanjem tal in razvili nadzor nad rabo kemičnih sredstev v kmetijstvu, v skladu s sprejetim konceptom in kriteriji na republiški ravni.
5.	V interesu varovanja najboljših kmetijskih zemljišč je potrebno pristopiti k izdelavi spremembe kategorizacije kmetijskih zemljišč, dopolnitvi razvrstitve kmetijskih zemljišč in izdelavi agrokarte, kot strokovnih podlag za vse posege v prostor.
6.	Prostorske sestavine srednjeročnega plana je potrebno uskladi-, ti z dopolnjenimi obveznimi republiškimi izhodišči ter z dopolnjenim dolgoročnim planom občine.
Predsednik skupščine
Občine Lendava ,	Rudolf LEINER, 1. r.
25
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb ter družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 265. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 21. 2. 1989 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM PRORAČUNU OBČINE LENDAVA ZA LETO 1988
L člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Lendava za leto 1988, ki obsega:
1.	Skupne prihodke po bilanci proračuna	3.073.951.240 din
2.	Skupno razporeditev prihodkov po bilanci proračuna	2.937.025.530 din
3.	presežek prihodkov nad odhodki proračuna
—	v okviru dogovorjene porabe za leto 1988	1.113.322 din
—	nad dogovorjeno porabo v letu 1988	135.812.388 din
2.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 136.925.710 din se prenese kot prihodek proračuna za leto 1989.
3.	člen
Bilanca izvršitve proračuna za leto 1988 je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Predsed ni k
Številka: 400-2/88-4	Skupščine občine Lendava
Datum: 24. L 1989	Rudolf LEINER, 1. r.
26
Na podlagi 16. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21.2. 1989 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE LENDAVA ZA LETO 1989
1.	člen
S proračunom občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Lendava.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1989 znašajo 6.826.833.000 din in se razporedijo:
—	za dejavnost organov in organizacij DPS, 6.785.895.OOO
—	za tekočo proračunsko rezervo,	40.938.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Od izvirnih prihodkov proračuna občine se 1 % izloča v sredstva rezerve občinskega proračuna.
4.	člen
Za izvrševanje proračuna občine je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Lendava.
Sredstva občinskega proračuna se proračunskim porabnikom med letom delijo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije v okviru doseženih prihodkov, če s posebnim aktom skupščine občine ali izvršnega sveta ni drugače določeno.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v občinskem proračunu razporejeni za posamezne namene ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini. O ukrepih iz prejšnjega stavka mora izvršni svet poročati zborom občinske skupščine v primeru, da proračunski porabnik ne more realizirati sprejetega programa.
Izvršni svet Skupščine občine med letom, do spremembe proračuna občine, posameznim koristnikom proračuna usklajuje zneske v okviru spremenjene stopnje rasti splošne porabe, ki jo ugotovi komisija IS SRS za splošno porabo.
6.	člen
Upravni organi, strokovne službe in organizacije pridobivajo sredstva za delo na podlagi programov dela in doseženih rezultatov dela delavcev pri izvrševanju programa.
Dohodek delovne skupnosti občinskih upravnih organov se zagotavlja v skladu s sprejetim družbenim dogovorom. Rast o skupnih izhodiščih osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo se bo uslajevala z določili za oblikovanje sredstev za osebne dohodke.
7.	člen
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo opravljati naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom razen, če se s posebnim aktom izvršnega sveta oziroma dogovorom skupščine občine ne določi drugače.
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev, ki se financirajo iz občinskega proračuna smejo prevzemati obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom.
8.	člen
Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
Prihodki, ki jih doseže s svojo dejavnostjo uprava za družbene prihodke v zvezi s pobiranjem prispevkov za samoupravne interesne in druge skupnosti ter prihodki geodetske uprave od zaračunanih storitev za geodetska dela, se zbirajo na posebnih računih organa DPS in se uporabljajo za modernizacijo občinskih upravnih organov.
9.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabnikom odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik oddelka za občo upravo, kot odredbodajalec. Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi vodja proračuna.
10.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerve do višine 20.000.000 din za izdatke iz I. in 2. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih
potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78);
—	o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve«;
—	da v skladu s politiko na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1989 sprejema začasne ukrepe, s katerimi usklajuje proračunsko porabo med letom.
11.	člen
Za spremljanje izvajanja občinskega proračuna je zadolžen Oddelek za občo upravo, ki poroča izvršnemu svetu ter po potrebi predlaga sprejem potrebnih ukrepov.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1989.
Številka: 401-1/89-4
Datum: 3. 2. 1989
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Rudolf LEINER, 1. r.
27
Na podlagi 45. člena Zakona o sistemu državne uprave in izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter republiških in upravnih organov (Ur. list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) in 165. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81, 8/86) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. 2. 1989 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNE SLUŽBE SKUPŠČINE OBČINE IN IZVRŠNEGA SVETA SO LENDAVA
1.	člen
4.	alineja 2. odstavka 9. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta SO Lendava (Ur. objave, št. 9/80) se dopolni tako, da glasi:
»Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, v čigar sestavi je tudi upravna organizacija za urbanistično načrtovanje«.
2.	člen
15.	člen se dopolni tako, da se mu doda novi drugi odstavek, ki glasi:
»Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje:
—	pripravlja gradiva za program priprave prostorskih izvedbenih aktov,
—	skrbi za izpolnitev pogojev, ki jih določijo ustrezni organi, organizacije in skupnosti za pripravo prostorskih izvedbenih aktov,
—	organizira pripravo prostorskih izvedbenih aktov in sodeluje z ustreznimi strokovnimi organizacijami združenega dela pri pripravi strokovnih podlag zanje,
—	skrbi za' razgrnitev strokovnih rešitev in osnutkov prostorskih izvedbenih aktov ter daje pojasnila o rešitvah osnutka prostorskega izvedbenega akta na javnih obravnavah,
—	pridobiva soglasje ustreznih organov, organizacij in skupnosti k prostorskim izvedbenim aktom,
—	pripravlja lokacijsko dokumentacijo ter nanjo pridobiva soglasja ustreznih organov, organizacij in skupnosti,
—	nudi strokovno pomoč samoupravnim organizacijam in skupnostim pri zadevah urejanja prostora,
—	daje delovnim ljudem in občanom informacije o možnih lokacijah za graditev in druge posege v prostor ter druge informacije v zvezi z urejanjem prostora,
—	zbira, evidentira ter analizira podatke o predvideni rabi prostora in o posegih v prostor ter vodi evidenco in dokumentacijo predpisov in drugih aktov, s katerimi se ureja prostor,
—	administrativno tehnična in druga opravila za Sklad stavbnih zemljišč občine Lendava.
Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje ima vodjo.
3.	člen
Prvi odstavek 20. člena se spremeni in dopolni, da glasi:
»Vodilni delavci v upravnih organih so pomočniki funkcionarjev, ki vodijo upravne organe ter vodja upravne organizacije za urbanistično načrtovanje.«
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati Odlok o pooblastitvi strokovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja v občini Lendava (Ur. objave, št. 9/73) ter drugi odstavek 10. člena Odloka o urbanističnem redu v občini Lendava (Ur. objave št. 22/74).
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 012-1/89-7
Datum: 6. 2. 1989
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
28
Na podlagi 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 277. člena statuta občine Lendava (Ur. objave občin Pomurja, št. 37/81, 8/86) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21.2. 1989 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O ODDAJANJU STAVBNIH ZEMLJIŠČ V OBČINI LENDAVA
I.
V odloku o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Lendava (Ur. objave, št. 20/86) se v 3. točki 9. člena določene višine privarčevanih sredstev spremenijo tako, da se:
—	znesek do 500.000 din nadomesti z zneskom do 5,000.000 din
—	znesek do 1.000.000 din nadomesti z zneskom do 10,000.000 din
—	znesek nad 1,500.000 din nadomesti z zneskom nad 10,000.000 din.
II.
Doda se novi odstavek, ki se glasi:
Višina privarčevanih sredstev se vsako leto valorizira s celoletno rastjo cen na drobno v SR Sloveniji.
III.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah.
Številka: 464-3/79
Datum: 31. L 1989
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Rudolf LEINER, 1. r.
29
Skupščina občine Lendava je na podlagi drugega odstavka 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) in 277. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave občin pomurja št. 37/81, 8/86) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21.2. 1989 sprejela
ODLOK
O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA IZGRADNJO KANALIZACIJE IN ČISTILNE NAPRAVE ZA NASELJE TURNIŠČE
UVODNE DOLOČBE
L člen
Sprejme se lokacijski načrt za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave za naselje Turnišče.
Lokacijski načrt pod št. 19/86-LN/L, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota — maja 1988 je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Opis meje območja lokacijskega načrta:
—	severna stran je omejena s Črnim potokom, vzhodna stran s potokom Male Ledave, na jugu in zahodu pa so njivske površine
—	po parcelah vse k. o. Turnišče, kot sledi:
137,	2345, 2344, 2342, 2340, 2337, 2336, 2335, 2332, 2330/2, 2329, 2326, 2324, 2327, 4354 (cesta), 2401, 2402, 2403, 2404, 2405, 2406, 2407, 2408, 2409, 2410, 2411, 2412, 2413, 2414, 2415, 2416, 2417, 2418, 2419, 2420, 2421, 2422, 2425/2, 4329 (cesta), 2432/22, 2432/20, 2432/21, 2432/24, 2435/20, 2440/2, 2441/3, 2444/2, 2448/1, 2449/1, 2450/1, 2451/1, 2452/1, 2432/23, 2462/1, 2465/1, 2464/1, 2465/1, 2466/1. 2467/1, 2468/1, 2469/1, 2471/1, 2473/1. 2474/1, 2477/1, 2478/1,2479/1,2480/1, 2481/2, 2483/2, 2484/2, 2486, 2487/2, 2492/22, 2489, 2494, 2499, 2500, 1811, 1814, 2509, 1934, 1928, 1927, 1922, 1916, 1912, 1906, 1904/2, 1904/1, 1899, 1896, 1891, 1887, 1888, 1882, 1878, 1879, 1881, 1839, 1840, 1841, 1842, 1843, 1844, 1845 , 1846, 1847, 1848, 1849, 1850, 1851, 1858, 1763, 1762, 1761/1, 1761/2, 1810, 1753, 1747, 1744, 1742/2, 1742/1, 1732/1, 1732/2, 1724, 1723/1, 1723/2, 1722, 1719, 1716, 1713, 4346/1, 1672/1, 1672, 1677, 1676, 1673, 1662, 1661, 1660, 1659, 1665/1, 1665/2, 1666, 1654/2, 1652, 1653, 1650, 1646, 1643, 1640, 1633, 1648, 1647/2, 1615, 1608, 1607, 1605, 1603, 1600, 1598/1, 1597, 1595, 1593/1, 1591, 1588, 1585, 1583, 1581, 1579, 1974/1, 1574/2, 1575, 1495, 1494, 1490, 1487, 1485, 1482/2, 1481, 2014. 2012, 2015, 2017, 2020, 2022, 1473, 2024, 2033, 1464, 1468, 1467, 1466, 1465, 1462, 1458, 1460/2, 1459, 2034, 2035, 2036, 2037, 2038, 2039, 2040, 2041, 2042/1, 2042/2, 2042/3, 2043, 2044, 2045, 2046, 2047, 2048, 2049, 2050, 2051, 2053, 2053/2, 2054/1, 2055/1, 2056, 2057/1, 2058/1, 2059/1, 2060/1, 2061/1, 2062/1, 2063/2, 2064, 730, 2065, 2120, 2121, 2123, 2127, 2128, 2131, 2139, 729, 209, 2151, 2150, 2149, 2147, 2310, 2311, 2300, 2297, 673, 671, 670, 668, 666, 664, 662, 661, 659, 657, 655, 650, 648, 646, 644, 643, 1564/1, 1563, 1562/1, 1562/2, 1535, 1501, 1502/1, 1504, 1505,4500, 1490, 1448, 1447, 1449/3, 1449/4, 1449/6, 1449/1, 1449/5, 1449/2.
— čistilna naprava: nahaja se na vzhodnem delu naselja Turnišče ob makadamski cesti za Dobrovnik in le v obrežno ob potoku Male Ledave na nasled-
njih pare, številkah vse k. o. Turnišče 1445, 1444, 1442, 1441, 1440, 1439, 1438, 1443.
Celotna površina za čistilno napravo znaša ca. 4000 m2 in je ograjena z ograjo višine 2.00 m.
FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE TER TOLERANCE
3.	člen
Funkcija območja s pogoji za izrabo in- kvaliteto graditve so:
—	nizkoobremenjena čistilna naprava z aerobno stabilizacijo blata in s sušenjem blata na sušilnih gredah znotraj ograjenega območja
—	kanazalizacija v naselju Turnišče, ki je speljana brez vmesnih črpalnih postaj z minimalnimi padci v čistilno napravo
—	glede na nivo podtalnice mora biti kanalizacija in objekti čistilne naprave v vodotesni izvedbi
—	kvaliteta efluenta iz čistilne naprave mora ustrezati pogojem iz strokovnega navodila o kvaliteti odpadnih voda pred izpustom v vodotok (Ur. list SRS, št. 18/85)
Osnovni pogoj za izgradnjo čistilne naprave je upoštevanje določil Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84) in pogojev ter soglasij organizacij, ki so za to pristojne.
4.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja so naslednji:
—	območje čistilne naprave se mora ob ograji v širini 3.00 m gosto zasaditi z živico (javor, gaber, breza, beli topol, maklen, črensa, jerebika, jesen, grmovni sloj — trdoleska, bezek, krhlika, brogovita).
—	obstoječa naravna zarast ob potoku Mala Ledava se ohrani.
—	južni del funkcionalnega zemljišča čistilne naprave je obvezno dodatno protihrupno, protismradno zavarovati z intenzivno zasaditvijo dreves, kot je omenjeno v prvi alineji.
5.	člen
Objekti so sledeči:
—	Objekt »A« zadrževalnik, 10.00 x 116.50.
— Objekt »B« razbremenilnik, 5.00 x 2.60
—	Objekt »C« črpališče odpadnih voda,
—	Objekt »D« grablje,
—	Objekt »E« peskolov, dimenzije 1.00 x 11.25 m
—	Objekt »F« aeracijski bazen krožne oblike V-720 m3 (volumen)
—	Objekt »G« naknadni usedalnik V-182.04 m3 (volumen)
—	Objekt »H« sušilne grede v dimenziji S = 900 m2 (površina 45 x 20 m)
—	Objekt »A« in »B« razbremenilnik je dimenzionirati tako, da bo prvi naliv zadržan in speljan na čistilno napravo.
Recipient je potok Ledava oddaljen ca. 600 m od čistilne naprave in je povezan z zaprtim kanalom, med ostalim prečka melioracijski jarek, ki je oddaljen ca. 230 m od potoka Ledava.
6.	člen
Pogoji za realizacijo območja lokacijskega načrta so:
—	upoštevati je potrebno minimalne horizontalne in pri križanjih vertikalne odmike med komunalnimi vodi.
—	minimalna horizontalna oddaljenost med vodovodom in kanalizacijo je 3.00 m.
—	glavni kolektor kanalizacije poteka v osi regionalne ceste, ki bo med ostalim pobiral meteorno vodo s cestnih površin,
—	po končanem posedanju prekopanega vozišča je potrebna asfaltna prevleka — preplastitev vozišča,
—	čistilna naprava se napaja z električno energijo v ta namen je potrebno zgraditi priključni daljnovod na 20 kV nivoju do daljnovoda RTP Murska So-bota-Dobrovnik—RTP Lendava in zgraditi transformatorsko postajo TP 20/0,4 kV ustrezne moči,
—	tehnologija čiščenja oz. obdelave odvečnega blata, mora biti takšna, da bo blato uporabno na kmetijskih površinah v dogovoru s kmetijci.
7.	člen
Etapnost izvajanja lokacijskega načrta bo potekala sledeče:
— I. faza
—	izgradnja glavnega zbiralnika s priključki skupaj s mehansko stopnjo čiščenja
— II. faza
—	izgradnja biološke stopnje čistilne naprave in zunanja ureditev z obvezno zazelenitvijo
KONČNE DOLOČBE
8.	ČLEN
Pred pričetkom izgradnje čistilne naprave mora investitov izvesti zasaditev zaščitnega pasu.
Končna dispozicija blata se predvideva na kmetijske površine, za kar je upravljalec čistilne naprave dolžan doseči sporazum s koristniki kmetijskih površin.
9.	člen
Na zgrajeno kanalizacijsko omrežje je po pridobitvi uporabnega dovoljenja za celoten objekt obvezna priključitev vseh družbenih in individualnih odtokov fekalnih vod iz objektov.
Na omrežje je prepovedana priključitev gospodarskih poslopij (hlevov).
10.	člen
Ivestitor in izvajalci so dolžni v celoti upoštevati določila tega odloka in pogojev, ki bodo določeni v lokacijskem dovoljenju.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični in komunalni inšpektor Uprave inšpekcijskih služb občin Murska Sobota, Gornje Radgone, Ljutomera in Lendave.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Predsednik
Številka: 351-1/87-7	Skupščine občine Lendava
Datum: Lendava, dne 27. I. 1989	Rudolf LEINER, I. r.
30
Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80, 30/87), 265. člena statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81, 9/86) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 2. 1989 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O POVPREČNI GRADBENI CENI IN POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ TER KORISTI ZA RAZLAŠČENO ZEMLJIŠČE V OBČINI LENDAVA
1.	ČLEN
V 1. točki drugega člena Odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava (Ur. objave št. 8/85) se znesek 42.179 din nadomesti z zneskom 1.631.520,— din.
2.	člen
V 3. členu se znesek 337,50 din nadomesti z zneskom 13.052 din.
3.	člen
V tretjem členu se besede »v preteklem letu« nadomestijo z besedami »v decembru preteklega leta«.
4.	člen
Z dnem veljave tega odloka preneha veljati Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava (Ur. objave, št. 11/88).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 466-3/89-7
Datum: 3. 2. 1989
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER. I. r.
31
Na podlagi 10. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) in 277. člena statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81 in 8/86) je skupščine občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 2. 1989 sprejela
ODLOK
O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE NA OBMOČJU, KI GA DOLOČA ZAZIDALNI NAČRT ZA DEL NASELJA ČRENŠOVCI
1.	člen
S tem odlokom preneha lastninska pravica na zemljiščih namenjenih za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov na območju zazidalnega načrta za del naselja Črenšovci (Ur. objave št. 28/85), ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1202/81.
2.	člen
Meja’ območja poteka na vzhodni strani ob regionalni cesti Črenšovci —Bistrica—Razkrižje od severne parcelne meje pare. št. 1088/6 do južne parcelne meje pare. št. 1282, nato poteka ob južnih parcelnih mejah pare. št. 1282, 1285, 1288, nadalje v ravni črti po južnih parcelnih mejah od pare. št. 1291/2 do 1293/2, 1295/2, od 1297/2 do 1306, od 1308/2 do 1310/2, dalje ob zahodni parcelni meji pare. št. 1310/2, nato preseka pot pare. št. 3500 in poteka po južni parcelni meji pare. št. 1089/1, nadaljuje se po zahodni parcelni meji pare. št. 1089/1 in 1090/1, potem se obrne proti vzhodu ter poteka ob potoku pare. št. 3479 od pare. št. 1090/1 do 1090/8 in 1090/10, obrne se proti jugu in poteka ob vzhodni parcelni meji pare. št. 1088/7, nato se obrne proti vzhodu in poteka po severnih parcelnih mejah pare. št. 1089/18, 1088/3, 1088/4 in 1088/6, vse k. o. Črenšovci.
3.	člen
V območju iz 2. člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katasterskimi podatki:
Zap. št.	VI. st.	Pare, št.	Kultura	Površ. v m2	Lastnik
1.	154	1282	hiša	176	Čurič Kazimir roj. 1949 do 1/2
			dvorišče	500	Čurič Gizela roj. 1944 do 1/2
			sadovnjak	231	Črenšovci 69
2.	157	1285	stavba	287	Raj Ursula roj. Vučko do 1/2
			dvorišče	892	Semen Marija roj. Raj do 1/2 Črenšovci 70
3.	161	1288	stavba	218	Tkalec Marija roj. Markoja
			dvorišče	849	. Črenšovci 71
4.	321	1291/2	njiva	474	Horvat Daniel roj. 1954 Črenšovci 143
5.	532	1292/2	njiva	490	Žižek Štefan roj. 1922 do 2/12 Žižki 57 Kranjec Angela roj. Žižek do 5/12 Črenšovci 220 Žižek Ignac roj. 1954 do 5/12 Črenšovci 220
6.	126	1293/2	njiva	949	Hozjan Franc roj. 1935, Črenšovci 50
7.	1593	1294	hiša	123	Smodiš Jožef roj. 1953, do 1/2
			dvorišče	698	Smodiš Cecilija roj. Horvat, do 1/2
		1295/2	sadovnjak	635	Črenšovci 72
8.	1661	1297/2	njiva	482	Hozjan Terezija roj. Hodnik, Črenšovci 169
9.	417	1298/2	njiva	461	Režonja Jožef do 1/5, Mariborska 3, Mežica Režonja Anton in Režinja Franc, vsak do 1/5, Črenšovci 174 Gradišar Anica roj. Režonja do 1/5, ul. Tomšičeve brigade 34, Ljubljana Režonja Silvester, Lenartova 4, Mežica
10.	423	1299/2 njiva	466	Ritlop Ivan roj. 1946, do 3/4 Ritlop Marija roj. Brumen, do 1/4 oba iz Črenšovec 176
				
				
11.	1520	1300/2 njiva	975	Plej Marija roj. Lebar do 2/4 Črenšovci 115 Plavič Marija-Terezija do 1/4, Francija Plej Gizela do 1/4, Francija
12.	483	1301/2 njiva	493	Lebar Marija roj. Horvat, Črenšovci 195
13.	297	1302/2 njiva	472	Kustec Jožef roj. 1922, do 1/2 Kustec Rozalija roj. Balažič, do 1/2 Črenšovci 131
14.	288	1303/2 njiva	493	Horvat Jožef roj. 1916, do 1/2 Horvat Julijana roj. Antolin, do 1/2 Črenšovci 123
15.	276	1304/2 njiva	1420	Hozjan Franc roj. 1934, do 1/2 Hozjan Rozalija roj. Horvat, do 1/2 Črenšovci 118
16.	228	1305/2 njiva	954	Zadravec Rozalija roj. Horvat, do 1/12 Horvat Ana roj. Kasaš, do 11/12 Črenšovci 95
17.	448	1306 stavba dvorišče	142 821	Kolar Anton roj. 1947, do 1/2 Kolar Angela roj. Zakojč, do 1/2 Črenšovci 72/a
18.	1382	1308/2 njiva	498	Kolenko Jožef roj. 1949, do 1/2 Kolenko Marija roj. Ritlop, do 1/2 Črenšovci 106
19.	1217	1309/2 njiva	482	Črenšovci 106
20	1585	1310/2 njiva	469	Tkalec Slavko roj. 1954, do 1/1 Črenšovci 156
21.	197	1089/1 njiva 1090/1 gozd	3636 702	Gonza Anton roj. 1928, do 1/2 Gonza Cecilija roj. Gjerek, do 1/2 Gornja Bistrica 162
22.	198	1089/2 njiva 1090/2 gozd	3045 201	Žoldoš Verona roj. Tkalec, Črenšovci 90
23.	199 •	1089/3 stavba dvorišče njiva 1090/3 gozd	173 500 2387 221	Sarjaš Ignac roj. 1951, do 1/2 Sarjaš Terezija roj. Tkalec do 1/2 Gornja Bistrica 138
24.	1389	1089/4 stavba dvorišče njiva 1090/4 gozd	251 500 3231 371	Tivadar Martin roj. 1946, do 1/2 Tivadar Marija roj. Cvetko do 1/2 Trnje 99
25.	201	1089/5 njiva 1090/5 gozd	2051 206	Donko Angela roj. Šernek Gornja Bistrica 111, sedaj v ZDA
26.	202	1089/6 njiva 1090/6 gozd	1966 185	Horvat Marija roj. Gomboši Črenšovci 143
27.	1450	1089/7 stavba dvorišče njiva 1090/7 gozd	173 500 2387 361	Gabor Stefan roj. 1951, do 1/2 Gabor Katarina roj. Rous, do 1/2 Črenšovci 149
28.	1352	1088/1 travnik 1089/8 njiva 1090/8 gozd	1725 3291 346	Gradišar Vlado roj. 1941, do 1/2 Gradišar Anica roj. Režonja Ljubljana, Goljevica 108
29.	1408	1089/9 njiva	1144	Žunič Jožefa roj. Cigan Ljubljana, Streliška 28
30.	1151	1089/10 njiva	1075	Ferenčak Cecilija, Odranci 329
31.	1135	1089/11 njiva 1089/18 hiša garaža dvorišče	1229 154 23 749	Markoja Silvester roj. 1958 Markoja Marija roj. Antolin Črenšovci 79
32.	1148	1089/12 njiva 1088/3 stavba dvorišče	1570 154 430	Horvat Alfonz roj. 1950, do 1/2 Horvat Marija roj. Horvat, Črenšovci 86
33.	1150	1089/13 njiva 1088/4 travnik	1089 1065	Matko Ivan roj. 1940, do 1/2 Matko Marija roj. Ferenčak, do 1/2 Odranci 327
34.	1513	1089/14 njiva	782	Semen Stefan roj. 1953, do 1/2 Semen Marija roj. Magdič, Črenšovci 70
35.	1536	1088/7 travnik 1090/10 gozd	2164 240	Kovač Slavica roj. 1952, Trnje'93
36.	1136	1089/15 stavba cfvorišče	123 647	Hozjan Janja, roj. 1967, Tadeja roj. 1970, vsaka do 1/4, Črenšovci 79/d, Hozjan Anica roj. Šernek, do 1/2, Gornja Bistrica 87
37.	1654	1088/12 travnik	1543	Utroša Petra, roj. 1980 Črenšovci 79/e
38.	1357	1088/5 stavba dvorišče travnik	154 500 847	Semen Marija roj. 1956, do 1/2 Utroša Ivanka roj. 1955, do 1/2 Črenšovci 70
39.	196	1088/8 travnik	1417	Tkalec Jožef roj. 1941, Črenšovci 71
40.	1376	1088/6 stavba dvorišče travnik	174 500 1058	Raduha Ciril roj. 1935, do 1/2 Raduha Marija roj. Tkalec, do 1/2 Črenšovci 79/b
41.	1386	1089/16 stavba dvorišče	187 823	Rous Franc roj. 1946, Rous Darinka roj. Zakel Melinci 124
42.	1686	1089/17 njiva	1079	Ferenčak Štefan roj. 1964, do 1/2, Kociper Štefka roj. 1968, do 1/2, Odranci
4,	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih navedenih v 3. členu tega odloka, ki postanejo družbena lastnina, občina pa pridobi pravico upravljanja in razpolaganja preko Sklada stavbnih zemljišč občine Lendava.
Prejšnji lastnik ima na stavbnem zemljišču pravico uporabe, dokler občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve ne izda odločba s katero odloči, da ga mora izročiti občini za uresničitev prostorskega izvedbenega akta.
Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ne sme menjati oblike in svojstva zemljšča. Vlaganja v tako zemljišče, po uveljavitvi tega odloka, ki bi povečala vrednost zemljišča se ne upošteva pri določitvi odškodnine.
5.	člen
Stavbe znotraj zazidalnega načrta, v območju po 2. členu tega odloka, ki so v zasebni lasti, ostanejo v zasebni lasti tudi po uveljavitvi tega odloka, na stavbnem zemljišču lastnik stavbe pridobi pravico uporabe, dokler stavba stoji. Pravice uporabe na stavbnem zemljišču ni mogoče samostojno prenašati.
6.	člen
Temeljno sodišče v Murski Soboti, Enota v Lendavi po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo družbeno lastnino na zemljišču določenem v 3. členu, pravice po 4. členu in pravico po 5. členu tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 350-9/88
Datum: Lendava, dne 9. 12. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Rudolf LEINER 1. r.
32
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 1.1/84 in 4/86), je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 23. 2. 19.89, sprejela
ODLOK o sprejetju prostorsko-ureditvenih pogojev za prostorsko celoto dela mesta Murska Sobota (cona M-5/g)
0. UVODNA DOLOČILA
1.	člen
S tem odlokom se v skladu z Dolgoročnim planom občine M. Sobota za obdobje 1986—2000 in s Srednjeročnim Družbenim planom občine M. Sobota za obdobje 1986—1990, za prostorsko celoto mesta M. Sobota, ki obsega območje med Cankarjevim naseljem, Trstenjakovo, Mladinsko ulico, mejo srednjeročnega Družbenega plana, Ulico I. Regenta, Žitno, Talanyijevo, Trstenjakovo, Tomšičevo in Jusa Kramarja ulico (v nadaljnjem besedilu: cona M-5/g), sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji.
Prostorsko ureditvene pogoje je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod številko naloge 12/88-UP/MS v juniju 1988.
2.	člen
Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo:
—	obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov, organizacij in skupnosti;
—	izrez iz družbenega plana občine za obdobje 1986—1990;
—	prikaz prostorske celote in delitev na območja urejanja v merilu 1:1000;
—	prikaz prostorske celote (kopija katastrskega načrta) v merilu 1:1000;
—	prikaz trans infrastrukturnega omrežja v merilu 1:1000.
3.	člen
Prostorsko ureditveni pogoji določajo:
1.	Meje območij;
II.	Merila in pogoje za posege v prostor:
1.	Funkcijo ureditvenih območij s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor;
2.	Merila in pogoje glede vrste posegov v prostor;
3.	Merila in pogoje1 za oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor;
4.	Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč;
5.	Merila irt pogoje za prometno urejanje;
6.	Merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje ter urejanje sistemov zvez;
7.	Merila in pogoje za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine;
8.	Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;
9.	Merila in pogoje za urejanje prostora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
III.	Končna določila.
4.	člen
Določila prostorskih ureditvenih pogojev se nanašajo na posamezna območja urejanja znotraj meja prostorske celote. Posegi v prostor so dopustni le, če so v skladu z merili in pogoji določenimi za posamezna območja urejanja.
5.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
-	za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo;
—	za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje;
—	za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora;
—	za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi kot strokovna podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Občinski upravni organ lahko v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za novi poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo ali opremo prostora.
I.	MEJE OBMOČJA
6.	člen
Meje prostorske celote in posameznih območij urejanj so razvidne iz grafičnih prikazov prostorsko ureditvenih pogojev v merilu 1:1000, navedenih v 2. členu tega odloka.
II.	SPLOŠNA MERILA IN POGOJI
1.	FUNKCIJE OBMOČIJ UREJANJE S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
7.	člen
Prostorski ureditveni pogoji imajo trajno veljavnost ter določajo merila in pogoje za posege v prostor za naslednja območja urejanja: — PUP-01/Si
— PUP-02/C
— PUP-03/Si in
— PUP-04/Sk.
8.	člen
S prostorskimi ureditvenimi pogoji je za posamezna območja urejanja določena namenska raba zemljišč:
Si — območja za stanovanja (individualna stanovanjska gradnja);
C	— območja za centralne dejavnosti (oskrbne, storitvene, družbene);
Sk — območja za stanovanjske in kmetijske dejavnosti.
2.	MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR
2.1.	PUP-l/Si
Območje individualne stanovanjske gradnje
Dopustne graditve in ureditve:
—	individualnih stanovanjskih objektov in sicer:
	dopolnilne gradnje ob ulici in v notranjosti območja na zemljiščih, na katerih je možno zgraditi le posamičen objekt;
•	nadomestne gradnje;
•	nadzidave do višine P + 1 + M razen tipskih dvojčkov;
•	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
•	rekonstrukcije (prenavljanje);
•	odstranitev objektov;
•	postavitev pomožnih objektov in naprav (samostojno ali kot prizidki).
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
•	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
•	rekonstrukcije (prenavljanje);
•	dopolnilne in nadomestne gradnje;
•	odstranitve;
•	postavitve pomožnih objektov in naprav;
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
•	tekoča vzdrževalna dela;
•	ureditve in saditve;
	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
Dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v stanovanja in njim spremljajoče dejavnosti.
Dopustne so spremembe nadomestnih objektov ali delov objektov za potrebe uslužnostne obrti.
10.	člen
2.2.	PUP-2/C
Območje centralnih dejavnosti
V	območjih za centralne dejavnosti so dopustne graditve in ureditve:
—	objektov in naprav za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti in sicer:
•	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
	prizidave in nadzidave do višine P + M;
•	rekonstrukcije (prenavljanje);
•	odstranitve objektov in naprav.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
•	dopolnilne in nadomestne gradnje;
	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
•	rekonstrukcije (prenavljanje);
•	odstranitve;
•	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer.
	ureditev igrišč in postavitev naprav za igrišča,
•	tekoča vzdrževalna dela;
•	ureditve in saditve;
•	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
11.	člen
2.3.	PUP-3/Si
Območje individualne stanovanjske gradnje
Dopustne graditve in ureditve:
—	individualnih stanovanjskih objektov in sicer:
•	dopolnilne gradnje ob ulici in v notranjosti območja na zemljiščih, na katerih je možno zgraditi le posamičen objekt;
•	nadomestne gradnje;
	prizidave;
	nadzidave do višine K + P + 1 oziromaP + 1 + M, vendar ne več kot 9,00 m (višina slemena);
•	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
•	rekonstrukcije (prenavljanje);
•	odstranitev objektov;
•	postavitev pomožnih objektov in naprav (samostojno ali kot prizidki).
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
•	rekonstrukcije (prenavljanje);
	dopolnilne in nadomestne gradnje;
	odstranitve;
•	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
•	tekoča vzdrževalna dela;
•	ureditve in saditve;
	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
Dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v stanovanja ali njim spremljajoče dejavnosti.
Dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe uslužnostne obrti.
12.	člen
2.4.	PUP-4/Sk
Območje za stanovanjsko in kmetijsko gradnjo
V	območju za stanovanjske in kmetijske dejavnosti so dopustne graditve in ureditve;
—	stanovanjskih, kmetijskih objektov in objektov za proizvodno obrtno dejavnost in sicer:
•	nadomestne gradnje;
•	prizidave;
•	nadzidave;
	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
•	rekonstrukcije (prenavljanje);
•	odstranitev objektov;
•	postavitev pomožnih objektov in naprav (samostojno ali kot prizidki).
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
•	rekonstrukcije (prenavljanje);
•	dopolnilne in nadomestne gradnje;
•	odstranitve;
 postavitve pomožnih objektov in naprav.
— javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
•	tekoča vzdrževalna dela;
	ureditve in saditve;	*
	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
Dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v stanovanja in njim spremljajoče dejavnosti.
Dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe proizvodne obrti.
Gradnja kmetijskih objektov je dovolenja de v primeru preselitve obstoječe kmetijske dejavnosti iz centra mesta Murska Sobota.
Dovoljena je gradnje hlevov s kapaciteto maksimalno 10 glav goveje živine in maksimalno 5 prašičev. Hlev mora biti urejen na suhi nastil.
3. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
13.	člen
Pri dopolnilnih in nadomestnih gradnjah, dozidavah in nadzidavah ter drugih posegov v prostorje treba upoštevati naslednje oblikovne prvine, značilne za posamezna območja urejanje in sicer:
—	tlorisno zasnovo dela naselja (parcelacije in lega objektov na funkcionalnem zemljišču);
—	razporeditev stavbnih mas in njihovo medsebojno razmerje;
—	orientacijo objektov;
—	odmike od sosednjih objektov;
—	gradbene črte;
razmerja stavbne mase (tlorisna razmerja in višina)*
—	arhitekturne elemente;
—	streho (naklon, smer slemena, oblika)*
—	gradbene materiale, teksture, barve;
। —^ureditev zemljišča (parcele) in javnih površin (tlaki, ograje,
14.	člen
Novi in dograjeni objektiv morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje in raba objektov z lastnega funkcionalnega zemljišča, da ni zmanjšana osončenost parcel in da so upoštevani varstveni pogoji (predpisi).
15.	člen
Odmik od sosednjega objekta mora biti najmanj 8,00 m. Manjši odmiki so dopustni le, če so zagotovljeni ustrezni požarno varstveni ukrepi in sanitarni pogoji.
16.	člen
Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo, rekonstruirajo ter do-zidujejo in nadzidujejo veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.
17.	člen
Dopolnilna gradnja individualnih stanovanjskih objektov v notranjosti območij iz 9. in 11. člena tega odloka, je možna pod pogojem, da investitor takšne gradnje razpolaga s potrebnim zemljiščem za dovoz, sicer pa veljajo za gradnjo teh objektov posebne (za posamezna območja) in splošne določbe odloka.
18.	člen
Ulična oprema v naseljih in oprema odprtega prostora, kot so kioski, telefonske govorilnice, postajališča javnega pomena, klopi, smetnjaki in podobno, morata biti oblikovani enotno. Objekti morajo biti razmeščeni tako, da so prilagojeni neposrednjim sosednjim objektom in ureditvi odprtega prostora ter, da ne ovirajo prometa.
19.	člen
Pomožni objekti so dopustni kot prizidki k stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem ali kot samostojni objekti. Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti, ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
20.	člen
Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi za ljudi in živali ter pred neže-Ijenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograje ne smejo biti višje kot 110.00 cm, razen v primeru posebnih varstvenih zahtev.
4.	MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PAR-' CEL OZIROMA FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
21.	člen
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost objekta (tlorisni obseg in višino), namembnost objekta, tip objekta (prostostoječ ali vezan), lego sosednjih objektov (da se zagotovijo potrebni odmiki) in oblikovanost zemljišča.
5.	MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
22.	člen
Priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in da se ne poškodujejo cesta oz. cestni objekti.
23.	člen
Interni dovozi in dostopi morajo biti praviloma navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom.
24.	člen
Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih dvorišč. Sosednja dvorišča morajo imeti možnost prehoda.
6.	MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO OPRIMLJANJE
25.	člen
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oz. kasneje na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje in naprave.
Območja urejanja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov.
26.	člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza pogojem SLO in DS (varstvo pred požarom, oskrba v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti in pd.).
6.	1. Oskrba z vodo
i	27. člen
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode, je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba.
6.	2. Odvajanje odpadnih voda
28-	člen
Vse objekte, ki so priključeni na vodovod je potrebno prikljtfčiti na kanalizacijsko omrežje za odvodnjo odpadne vode in na čistično napravo za njeno čiščenje.	" * \
6.	3. Oskrba z električno energijo
29.	člen
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih predpiše pristojna organizacija za distribucijo električne energije.	, A.
30.	člen
Pri novogradnjah, prizidavah in nadzidavah je potrebno zagotoviti minimalne odmike od električnega omrežja.
6.	6. Odstranjevanje komunalnih odpadkov
•; j n
31.	člen	'i l
Obvezno je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na centralno občinsko odlagališče komunalnih odpadkov.
Odjemna mesta morajo biti dostopna vozilom za odvoz odpadkov in čim bližje cestišču, vizualno zakrita ter morajo ustrezati higienskim in estetskim zahtevam.
32.	člen	'
Za odpadke, ki se lahko uporabljajo kot surovine (papir, steklo in pd.) je potrebno namestiti na posebnih odjemnih mestih tipske kontejnerje.	t.
7.	MERILA IN POGOJI ZA VASTVO IN RAZVOJ NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE
33.	člen
Postavitve spomenikov in spom. obeležij so. možne ob sodelovanju pristojne strokovne službe.	!>1
34.	člen
L. c
Novogradnje in objekti, ki se nadzidujejo, ne smejo izstopati iz siluete naselja.	(
8.	MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA OKOLJA
35.	člen
V obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne bodo posegali v stanovanjska območja s prekomernim hrupom, onesnaženjem zraka, površinskih voda in podtalnice ter z odvajanjem tekočih in trdnih odpadkov na neustrezen način in na neustrezne deponije.
8.	1. Varovanje zraka
36.	člen
Vsi viri onesnaženja morajo biti izvedehi, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Zidne in ventilacijske odprtine hlevov in kmetijskih objektov ne smejo biti obrnjene proti stanovanjskim objektom na sosednjih parcelah. Kmetijski objekti morajo biti opremljeni z napravami, ki bodo preprečevale uhajanje škodljivih emisij v okolje.
8.	2. -Varstvo pred hrupom
37.	člen
Poseljena območja ob prometnicah je treba zavarovati pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih v smislu odmikov oz. protihrupne zaščite in drugih protihrupnih omejitev. Protihrupna zaščita (če je potrebna) mora biti postavljena sočasno z izgradnjo objekta.
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
9.	MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO	. ,
38.	člen
Interesi in potrebe pO'zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin pred vojnimi dejstvovanji se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje.	n ,<
39.	člen
Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative, ki so določeni skladno z veljavnimi predpisi za področje varstva pred požarom:	, „
III.	KONČNA DOLOČILA
40.	člen
Prostorsko ureditveni pogoji so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zade.ve občine Murska Sobota.
41.	člen	,, r
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava inšpekcijskih služb občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, Enota v Murski Soboti.
42.	člen.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 352-2/89/1	„ Xi. Predsednik c u
M. Sobota, dne 23. 2. 1989	Skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, l.v.
33
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SR Slovenije 35/85) je Skupščina Krajevne skupnosti Gančani na seji dne 22. I. 1989 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti
Gančani.
1.	člen
Referendum za uvedbo samoprispevka, ki bo v denarju, se razpiše za obdobje od 1. aprila 1989 do 31. marca 1994.
2.	člen
Referendum za samoprispevek bo v nedeljo 19. marca 1989. Glasovanje bo v prostorih šole v Gančanih od 7. — 17. ure.
3.	člen
Zbrana sredstva iz samoprispevka se bodo uporabljala za naslednje namene:
a) za finansiranje:
—	vzdrževanja in porabe električne energije za ulično razsvetljavo,
—	ureditev in razširitev dvorane za kulturno dejavnost v vasi ter vzdrževanje prostorov za družbeno-politično življenje v vasi,
—	pokrivanja stroškov za delovanje družbenopolitičnih organizacij, društev in socialno pomoč,
—	vzdrževanja in obnovitev asfaltnih cestišč ter prometno-varnostne signalizacije v vasi,
—	vzdrževanje in nabave sredstev za SLO,
—	komunalne ureditve vasi.
B)	za sofinansiranje:
—	izgradnje mrliške veže
—	vzdrževanje in razširitve vodovodnega zajetja s kompleksno analizo vode,
—	izgradnje enega transformatorja,
—	vzdrževanje poljskih poti,
—	izgradnje športno-rekreacijskih objektov,
—	programov — projektov, ki so širšega družbenega pomena, vendar so v interesu občanov.
Višino sredstev za posamezne namene določi za vsako leto posebej skupščina KS Gančani.
Svet KS kontrolira porabo sredstev.
3.	člen
Krajevni samoprispevek bo znašal:
—	2 % od netto OD zaposlenih
—	-11,2 % od katastrskega dohodka
—	2 % od čistega dohodka obrtnikov (OD + ostanek ČD)
—	1 % od pokojnin (razen tistih, ki so izvzete po zakonu)
—	2 % za delavce na začasnem delu v tujini in 1 % za upokojence iz tujine, kar se obračunava od povprečnega OD v SR Sloveniji za tekoče obdobje.
4.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik ih občani, ki še nimajo volilne pravice, vendar so v delovnem razmerju. Glasuje se z glasovnico tajno in neposredno.
5.	člen
Ta sklep začne veljati od dneva objave v Uradnih objavah.
Predsednica Skupščine
Gančani, 21. 02. 1989	krajevne skupnosti
Gančani
Ana BUGAR
34
Svet Krajevne skupnosti Tešanovci je na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in 15. člena statuta KS Tešanovci na svoji seji dne 20. 1. 1989 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselji MLAJ-TINCI in LUKAČEVCI za asfaltiranje ceste Mlajtinci-Tešanovci, obnova mostu na potoku v Lukačevcih, asfaltiranje ceste Mlajtinci-Moravske Toplice, vzdrževanje vaških cest v Mlajtincih in Lukačevcih, vzdrževanje pokopališča in popravilo mrliške veže, vzdrževanje in eventualna dograditev doma, izgradnja kabelske televizije, sofinansiranje razširitve telefonskega omrežja, vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, sofinansiranje izgradnje avtobusne postaje, ureditev igrišča za športne igre, sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost, vzdrževanje ulične razsvetljave in plačevanje elektrike, sofinansiranje izgradnje mlekarne pri domu za občane, ki oddajajo mleko, potrebe LO, DS in CZ.
1. člen
Za del območja KS Tešanovci, naselji MLAJTINCI IN LUKAČEVCI se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 19. 2. 1989 uvede samopri
spevek za:
—	asfaltiranje ceste Mlajtinci — Tešanovci
—	obnova mostu na potoku v Lukačevcih
—	asfaltiranje ceste Mlajtinci — Moravske Toplice
—	vzdrževanje vaških cest, v Mlajtincih in Lukačevcih — vzdrževanje pokopališča in popravilo mrliške veže — vzdrževanje in eventualna dograditev doma
—	izgradnja kabelske televizije
—	sofinansiranje razširitve telefonskega omrežja
—	vzdrževanje komunalnih objektov in naprav — sofinansiranje izgradnje avtobusne postaje
—	ureditev igrišča za športne igre
—	sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost
—	vzdrževanje ulične razsvetljave in plačevanje elektrike
—	sofinansiranje izgradnje mlekarne pri domu za občane, ki oddajajo
mleko
—	potrebe LO, DS in CZ
Samoprispevek se uvaja za dobo Snetih) let, od 1. 3. 1989 do 28. 2/1994.
3.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 88,600.000.— dinarjev.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naseljih MLAJTINCI in LUKAČEVCI.
Samoprispevek plačujejo:
a)	V DENARJU:
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	5 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % od pokojnin
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	V DELOVNI OBVEZNOSTI:
—	3 delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
—	3 traktorske prevoze letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lastni traktor
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 10.000.— din, za neopravljeni traktorski prevoz pa 15.000.— din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
5.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, kijih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem računu v SDK Murska Sobota številka: 51900—842—035—8201 z oznako Krajevna skupnost TEŠANOVCI.
7.	člen
Samoprispevke od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil nakazujejo plačevalci OD, samoprispevke iz KD in obrtnikov obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek zaposlenih v tujini pa obračunava svet Krajevne skupnosti Tešanovci.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo opravlja svet Krajevne skupnosti, ki vsako leto poroča o tem Skupščino KS in Zbor občanov.
9.	člen
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 3. 1989 dalje.
Številka: 01-8/1989
Datum: 21. 02. 1989
Predsednik sveta KS:
Geza RITUPER, 1. r.
35
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS št. 9/85) in 1. člena Odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave pom. občin št. 10/85) je Izvršni svet SO Lendava, dne 16. 2. 1989 sprejel
ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
1.	člen
V odredbi o določitvi najvišjih cen (Ur. objave pom. občin št. 30/88) se 1. člen dopolni z novim tretjim odstavkom, ki glasi:
Določijo se naslednje nove cene osnovnih komunalnih storitev:
Vrsta storitev	Enota mere	Cena v din
A) Voda — gospodinjstvo	m3	1.650.-
— gospodarstvo in ostali porabniki	m3	2.760,-
— pavšal za osebo in kopalnico	na mesec	5.100,-
— pavšal za vinske kleti do 20 mJ (nad 20 ms po števcu)	na leto	33.000,-
— servisiranje vodomerov - 1/2" —5/4"	na mesec	2.580,-
— 5/4"—4"	na mesec	27.210,-
B) Kanalščina	m3	380,-
C) Odvoz odpadkov — po kanti			2.500,-
— kontejnerski odvoz	m3	49.000,-
— odvoz s traktorjem	ura	55.200,-
— odvoz fekalij s cisterno (3.000 1)	cisterna	60.100.—
— odlaganje in pokrivanje odpadkov na odlagališču	m3	20 070,-
D) druge komunalne storitve se povečajo za 100%		
Povečanje cen se uporablja od 1.3. 1989.
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavah v Uradnih objavah po murskih občm.
Številka: 38-1/87-3
Datum: 20. 2. 1989
Predsednik
Izvršnega sveta SO Lendava Jože Kuronja, 1. r.
PETEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja Radia Murska Sobota — ob primerni glasbi kramljamo z vami. Poleg tega vam nudimo sveže cestne, vremenske in druge informacije. Pregledali bomo kulturne, športne
in druge dogodke tedna. Sodelujte — vilka je 21 232. nam tudi pišete.').
oh koncu naša šte-lahko pa | 8.00 Ko- J
nec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno-inforfnativni del, Utrip življenja (reportaža), reklame, glasba, 18.00 21 232.
TV LJUBLJANA
9.45-12.10 in 16.00-23.35 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik. 11.00 L. McMurtry: Umor Mary Phagan, 3/4. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Mozaik, ponovitev: Tednik. 17,45 Glasbena oddaja. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.17 Naše akcije. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Naš edini svet, angleška dokumentarna serija. 20.40 Detektiva iz Miamija. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.05 Nikoli nisem prepeval svojemu očetu, ameriški film.
Program: U 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Vi-deomeh, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Iz koncertnih dvoran. 22.05 Skupščinska kronika, oddaja TV Bg. 22.25 En avtor, en film, oddaja TV Bg. 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi.
Radijski in televizijski spored od 3. do 9. marca
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
-J_____
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, sobotna anketa, strokovnjak odgovarja), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (Dežurstvo od 14.00 do 16.00 na telefon 21 232).
TV LJUBLJANA
7.45-13.15 in 14.35-1.35 Teletekst RTV Ljubljana. 8.10 Otroška matineja. 10.35 Izbor tedenske programske tvornosti. 15.00 Kronika neke mladosti, I. del: Valentina, španski film. 16.30 Tv dnevnik I. 17.00 Športni dogodek. 18.25 Zdaj pa po slovensko. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 21.00 Izbor jugoslovanske popevke za Evrovizijo. 23.30 Tv dnevnik 3. 23.40 Harty in Walter gresta v New York, ameriški film.
Program: U 2
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 16.01 Jugoslavija, dober dan!, odd. TV Zg ali Kako biti skupaj. 17.30 Otroška predstava, TV Tg. 18.30 Tv nadaljevanka, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Od tod do večnosti, ameriški film. 22.15 Program JRT 2 ali satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 14.30 Otroški in mladinski program, 19.30 Dnevnik, 20.00 Rezerviran čas, 21.00 Izbira po-
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota j
TV ZAGREB
9.30 Tv v šoli, 15.15 Pono vitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Miami Vice, 20.55 Sladki dom, 21.35 Dnevnik, 21.55 Intervju, 22.55 Nočni program.
pevke za Evrovizijo, 23.30 Dnevnik, 23.40 Nočni program.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.10 Kratki film. 9.35 Kot razvezan snop, pon. TV filma. 10.30 Balet. 16.50 Poročila. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.00 TV kino, najava. 19.30 TV dnevnik. 20.05 TV kino. Ko čas obstane, madžarski film. 21.45 Parabola. 22.15 Šestinšestdeset, aktualni razgovor. 23.00 Dvoranska atletika. 23.30 TV dnevnik.
9.10 Pirxove dogodivščine, pon. 10.00 As. 11.00 Kulturni magazin v romunščini. 13.40 Kako naj poslušamo opero, 3. del. 14.35 Človeško telo. 15.10 Nogomet na angleški način. 15.50 Dvoranska atletika. 17.45 Tretje življenje tete Mici. 19.05 Domoznanstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 To-+ ono, zabavni program. 21.05 Krožno vrtenje, sovjetski film iz leta 1986. 22.40 TV dnevnik.
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	, _____
MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA
RADIO
SOBOTA, 4. marca
LJ 1
KRONIKA NEKE MLADOSTI - L del
(CRONICA DEL ALBA)
VALENTINA španski film.
I9K4
Po Francovi smrti, ko so fa-langisti izgubili absolutno oblast, so začeli na novo razkrivati najbolj tragično dogajanje v španski zgodovini — brato-
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (osrednji aktualni prispevek, pregled športnih in drugih dogodkov, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranji spored Radia Murska Sobota — z glasbo, ser-
visnimi
informacijami.
TV LJUBLJANA
zdravniškim nasvetom, minutami za mlade, imitatorjem Janijem, domačim in tujim zaprašenim hitom, v nov delovni teden! Pokličite nas na 21 232!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje.
9.00-13.10 in 14.15-23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 9.25 Otroška matineja. 11.30 Domači ansambli. 12.00 Kmetijska oddaja, TV Bg. 14.30 Od 'tod do večnosti, ameriški film.
16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Sto konjenikov, italijanski film.
19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Portret Ilije Pevca, nadaljev. TV Bg, 2/3. 21.25 Podarim dobim, žrebanje. 21.40 Zdravo.
Program: LJ 2
10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA igrani film. 13.00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta, ang. polj-znan. serija, 3/10. 20.45 Poročila. 21.00 Poezija. 21.35 Športna reportaža.
TV ZAGREB
9.30 Nedeljsko mladinsko dopoldne, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Izobraževalne oddaje, 13.50 Sestanek brez dnevnega reda, 17.05 Sladka Irma (film), 18.45 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dramska nadaljevanka, 21.00 Mrtvi (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni spored.
TV MADŽARSKA
9.00 Za otroke. 10.25 Samostani. 10.50 Profesionalna košarka. 14.25 Milijon korakov po Madžarski, notranji Šompgy. 15.25 Delta, znanstveni TV tednik. 15.55 Dvoranska atletika, SP v Budimpešti. 18.10 Družabna igra. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 21.15 Valcer v oblakih, angleški TV film. 21.55 Te-lešport. 22.10 Video strani.
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
morno državljansko vojno. Obenem je tudi doslej po svetu zgolj po romancah znan španski film, dobil nove razsežnosti in se je začel lotevati sodobne tematike in seveda španske polpreteklosti, ki jo prikazuje v vseh tragičnih in obenem življenjskih tonih.
Tako je po romanu Romana 1 Sondorja nastal tudi film KRONIKA NEKE MLADO-cti ki M dveh delih zajema ob-dobje A^d letom 1911 in 1939.
Naslov prvega je VALENTINA, po idealni in nepozabni ljubezni glavnega junaka. Opisuje idilično življenje na španskem podeželju. Zgodba pa se “endarle začenja leta 1939.
Jošč Garces je kot poraženec v koncentracijskem taborišču v Franciji in si lajša življenje.s pisanjem dhevnika o svoji preteklosti, otroških letih in ljubezni z Valentino. Znanec po njegovi smrti dnevnik izroči Valentini in ob njenem prebiranju se vrnemo v leto 1911.
TV LJUBLJANA
9.45-13.20 in 15.45-23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna. 16.30 Tv dnevnik 1.
16.45
Mozaik, ponovitev.
18.20 Spored za otroke in mlade. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 B. Vučiče-vič: Sava Šumanovič, drama TV Bg. 21.35 Osmi dan. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.30 Bolgarski glasbeni fenomen.
Program: U 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.40 Po brezkončnosti sveta: Afrika, potopisna report., TV Zg, 3/9. 18.15 Svet športa. 19.30 Tv dnevnik 2.20.05 Po sledeh napredka. 20.35 Videogodba. 21.20 Svet na zaslonu. 22.00 Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk. 22.40 Satelitski programi — poskusni prenosi.
Hej, tudi moj gospodar posluša jutranji program Radia Murska Sobota.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nekje živi Cenka (drama), 21.05 Resna glasba, 21.50 Dnevnik, 22.50 Nočni spored.
TV MADŽARSKA
9.10 Teden, pon. 10.10 Zob za zob, vzh. nemška serija. 11.10 Delta, pon. 16.35 Video novice. 16.45 Poročila v romunščini. 16.50 Naštevanje mesecev. 17.25 Ema in dedek, angleška serija. 17.50 Četrt ure za gospodarstvo. 18.05 Jezikovne uganke. 19.00 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Laszlo Rajk, dokumentarni film. 20.55 Panorama, svetovna politika. 21.45 Stari, kriminalka. 22.45 TV dnevnik.
TV LJ
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja Radia Murska Sobota — na domačem valu počasi, a zanesljivo iz spanca v nov dan. Tudi tokrat kuhamo z vami, sporočamo vam vremenske in cestne informacije, posredujemo minute za mlade in kramljamo z vami), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TVLJUBLJANA
9.45-12.00 in 16.00-23.10 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik: Šolska Tv. 11.00 Učenje angleščine s pomočjo videa (sinhronizirana oddaja); Angleščina, L lekcija. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.15 Tv okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.55 Vreme. 20.05 N. Badalucco: Če nekoč potrkaš na moja vrata, italijanska nadaljevanka, 4/4. 21.20 Dinar. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.15 Jazz na ekranu.
Program: U 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski Tv program. 19.00 Naša pesem, 13. oddaja. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Umetniški večer: Pozdrav Johnu Hustonu, dokumentarni film in Asfaltna džungla, ameriški film.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tveganje srca (film), 21.35 Dnevnik, 21.55 Pogovor.
TV MADŽARSKA
9.10 James Burke, pon. 10.00 Kot razvezan snop, pon. 11.00 Panorama, pon. 11.45 Tele-video. 12.00 Telovadba za invalide. 16.35 Panonska kronika. 16.45 Poročila v nemščini. 16.50 Naš ekran, v romunščini. 17.35 Prirodoslovec amater. 18.05 Klinika, pon. 19.00 Četrt ure za gospodarstvo.. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vrtinec, angleška serija. 20.55 Studio ’89. 21.40 Zgodovina animacije.
TOREK, 7. marca
U 1
ŠOLSKA TV
NARAVOSLOVJE:
CELICA,
oddaja TV Zagreb
Osnovna gradbena enota vsega živega je mikroskopsko majhna kepica citoplazme, v kateri je jedro. To je celica. Čeprav je zelo majhna, je izredno
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja Radia Murska Sobota vas spremlja v novi dan — na pomurskem valu vam ponujamo vrsto svežih informacij, kritičnih, hudomušnih, skratka kratkočasnih misli. Tudi ob sredah vas vabimo k sodelovanju, telefon 21 232 je odprt za vas!), 8.00 Konec jutranjega programa.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (na telefon 21-232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranjim programom domačega radia v novi dan — zvedeli boste, koliko Pomur-cev se je rodilo v zadnjem tednu, modroval bo Džouži, slišali boste kmetijski nasvet in še veliko sproščujočega), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.45-11.40 in 16.00-24.00 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik: Osmi dan, Svet na zaslonu. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade: ŽBIS: T. Pavček: Kaj je najlepše, 12; Brvar— Pedi-ček: Mala Odiseja, 28/6. 19.15 Tv okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Poletje ’42, ameriški film. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.00 Svet poroča.
Program: LJ 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Regionalni program Tv Ljubljana — studio Maribor. 19.00 Dežele dolgega oblaka, 1. del dokument, oddaje o Novi Zelandiji. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Glasbena oddaja. 22.05 Izbor iz jugoslovanskih programov ali satelitski program — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.14 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Trije moški in zibelka (film), 21.35 Dnevnik,
9.45-11.50 in 16.00-0.15 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik: Šolska Tv. 11.10 Po sledeh napredka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade: Vprašanja iz Tv klobuka — kviz. 19.15 Tv okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Tednik. 21.00 L. McMurtry; Umor Mary Phagan, ameriška nadaljevanka, 4/4. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.10 Retrospektiva jugoslovanskega filma: 30 let nagrade Jelen, Prezimovanje v Jakobsfeldu.
Program: LJ 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski Tv program. 19.00 Cas, ki živi: Iz src rasto v srca mostovi. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Robert Schumann: Fantazija za violončelo in klavir, op. 23. 20.15 Alpe Jadran. 20.45 Oči kritike. 21.15 Izbor iz jugoslovanskih programov.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.15 Po-
novitve, mladinski Dnevnik, magazin, glasbena
17.15 Otroški in spored, 19.30 20.00 Politični 21.05 Zabavno-
oddaja, 22.10
Dnevnik, 22.30 Nočni spored.
| TV MADŽARSKA TVMADŽARSKA
9.05 Studio ’89, pon. 9.55 Prenos zasedanja skupščine (do pričetka popoldanske oddaje). 16.35 Video novice. 16.45 Poročila v slova-ščini. 16.55 Mojstrske arije. 17.20 Pokrajine, mesta, ljudje; Avstrija. 17.50 Madžar-
8.00 Zmaj in kača, pon.
8.55 Prenos zasedanja skupščine (do pričetka popoldanskega sporeda).
ska—Irska,	nogomet
Nepštadiona. 20.00 dnevnik in poročilo
iz
iz
skupščine. 21.15 Literarni program ob dnevu žena. 22.00 Rajši dve kot ena, španski film.
celovita in opravlja najrazličnejše delo.
Kakšna je osnovna dejavnost celic, kakšna je zgradba rastlinskih in živalskih celic, o tem bo govorila današnja oddaja, ki so jo pripravili zagrebški televizijci.
Čeprav se nam celična zgradba zdi danes nekaj povsem vsakdanjega, so do najnovejših spoznanj prišli znanstveniki šele z odkritjem elektronskega mikroskopa.
16.40
16.50 ščini.
17.55 dela.
Panonska kronika. Poročila v srbohrva-J6.55 Tretji kanal. Živi planet, pon. 5. 19.15 Žrebanje lota.
19.30 TV dnevnik in poročilo iz skupščine. 20.45 Sosedje, 49. poglavje TV romana. 21.20 Videoklipi. 21.50 Igra v oblakih, madžarski film. 23.20 TV dnevnik.
BOLGARSKI GLASBENI FENOMEN
Na svetovnih opernih odrih že vrsto let opažamo pevce bolgarskega rodu. Kaže, da ta dežela postaja zakladnica svežih in lepih opernih glasov (če omenimo samo Gjaurova), veliko pa daje tudi na operno tradicijo in pevsko umetnost.
Novinar Janez Stanič je ob obisku v Bolgariji posnel reportažo o tem fenomenu, ki pojasnjuje razmere za delo
8. marec
DOBRO JE VEDETI
Trikrat tedensko — v torek, sredo in četrtek — je na prvem programu Tv Ljubljana ob 19.20 čas za epp oddajo Dobro je vedeti.
Zakaj takšno ime?
»Zaradi vsebine oddaje. Dobro je vedeti ne sodi v sklop neposrednih propagandnih sporočil. Ne omejujemo se zgolj na reklamo, gledalce želimo tudi informirati, izobraževati in jim svetovati,« pojasnjuje urednik uredništva EPP Vili Guček.
Razpon tem je dokaj širok. Predstavljajo podjetja, njihove pomembnejše obletnice, posamezne izdelke ali storitve, lotijo se kakšnega problema tudi v družbenih dejavnostih ... Največ je seveda propagande izdelkov. Tako so uspešno sodelovali z Iskro pri
predstavitvi njenega ročnega orodja na s Podravko pri kuharskih na-«vetih V Vegetini kuhinji. Zanimanje med gledalci in naročniki je ve-"lKako dolga je pot od naročnika do oddaje Dobro je vedeti na ma-'e?Naroč°"U zbiramo v ekonom-” „'sektorju, in sicer v prodaji EP TV Ljubljana in v Tv marketingu. V^dništvi. EPP skupaj z naročnikom pregledamo zasnovo m obh-preOStane 'e Se
teTe	im»‘°tudi °
. altava in predvajanje na I. ali II. Izdela	Ljubljana stane
dinarjev, enkratno pred-’ Soddaje, ki je lahko dolga ^nute, pa 8,500.090 dinarjev.
1 Ob 20.05
Poletje '42
Ameriški barvni film
Življenje Je pot. na kateri se srečujemo in razhajamo; ostajajo v otožnost nežnih meglic zagrnjeni spomini na človeku ljube osebe, ki so se neizbrisno zapisale v spomin. Poletje '42 je film o najstniški zaljubljenosti v žensko, ki ie, ker je pač poročena, samo ideal. I/ času prebujajoče se in prekipevajoče spolnosti so na. ta ideal vezane konkretne želje, ki jim zaradi sramežljivosti ovire kar ustrezajo. Ustreza ljubezen »na daljavo«, tista platonična, ki se lahko polno izživi tudi v samem hrepenenju.
Igrajo Jennifer O'Neill, Gary Grimes Jerry Houser, Oliver Conant Lou Fnzell tn drugi.
CD
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Časopis začnite pošiljati od dne
Ime in priimek:
Naslov: kraj, ulica, hiš. št
Podpis:
STRAN 21^
VESTNIK, 2. MARCA 1989
kino
3.	marca ob 17. uri amer. akc. film KOBRA. PONOVNO NA SPOREDU USPEŠNICA S SILVESTROM STALONEJEM!
3.	marca ob 19. uri amer. erot. film AMERIŠKA PITA. Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma'
5.	marca ob 15. in 17. uri amer, film KOBRA.
5.	marca ob 19. uri amer. erot. film AMERIŠKA PITA.
6.	marca ob 17. in 19. uri amer, thriller JUTRO NASLEDNJEGA DNE.
7.	marca ob 17. uri amer, thriller JUTRO NASLEDNJEGA DNE. Režija: Sidney Lumet, igrajo: Jane Fonda, Jeff Bridges.
7.	marca ob 19. uri amer. kom. ČAROVNICE IZ EASTWICKA.
8.	marca ob 17. in 19. uri amer, kom. (znan.-fant.) ČAROVNICE IZ EASTWICKA. Režija: George Miller, igrajo: Jack Nicholson, Cher, Susan Sarandon.
9.	marca ob 17. uri amer. kom. (znan.-fant.) ČAROVNICE IZ EASTWICKA.
9.	marca ob 19. uri amer. erot. film ZDRAV SEKS V ZDRAVEM TELESU. Trda erotika — mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma.
Prodam
VW 1300, registriran do oktobra 1989, nekaj rezervnih delov za VW in za wartburg prodam. Janez Žilavec, M. Sobota, Kopališka 13 ali tel.: 22-428. M-9898
ŠKROPILNICO PANONIJA, na-hrbtno, rabljeno eno sezono, prodam. Telefon: 71-745 ali Kmečka 4, Beltinci. M-9899
OPEL MANTA prodam. Tropovci, Kolesarska 75. M-9900
JABOLKA, domača, mešane sorte, prodam. Naslov v upravi lista. M-9901
SLAMO v balah prodam. Strukovci 52 ali tel.: 76-885. M-9902
OPEL REKORD 20 S, prevoženih 30000 km prodam. Ivan Borko, Partizanska 47, Gornja Radgona. M-9904 POROČNO OBLEKO iz butika IRIS, ŠL 40, novo, prodam po ugodni ceni. Te!.: 23-594. M-9905
TOMOS AVTOMATIK A 3 MS, star eno leto, malo vozen, prodam. Tel.: 22-917 popoldan. M-9906
PRALNI STROJ, originalno zapakiran, prodam. Tel.: 23-194. M-9907
F 132 in otroško stajico prodam. Tel.: 48-168. M-9909
KOMBI IMV 2200 DIESEL D, s podaljšano kabino, v brezhibnem stanju, prodam. Štefan Bunderla, Grad 64 ali tel.: 77-757. M-9910
PRODAM VEČJO KOLIČINO SENA, belo repo in koruzo. Gomilica 89, Tunišče. M-9911
PLUG LEMIND, 10-colni, in štedilnik Gorenje, na trda goriva (leva dimna cev), prodam. Vaneča 14. M-9912 R4,star 11 let, prodam. Gančani 72.
M-9913
GRADITELJI
POZOR’
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končata 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685.
VINOGRAD, 16 arov, s kletjo in opremo, v Lendavskih goricah, prodam. Informacije od 10. do 12. ure po tel.. 70-355. M-9891
EMO CENTRAL 23, nov, prodam. Vučja vas 3, ali tel.: 87-284. M-9892 IMT 577, na dva pogona, prodam ali menjam za manjši traktor, 3-brazdni plug ter koso olt, hidravlično, ugodno prodam. Ivan Simončič, Stavenšinci 16, 69245 Ivanjci. M-9894
LESENO UTO, 10 x 6 m, prodam. TeL: 77-136. M-9895
GOLF JGL D, letnik 1985, prodam. Kupšinci 9 d. M-9896
MOTORNO ŽAGO STIHL 045 Av prodam. Zenkovci 89. M-9897

GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ah ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F, Hahanjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar (kultura), Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za I. polletje 1989 je 50.000 dinarjev, za delovne organizacije 100.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO TEHNOSTROJ, 5 ton, prodam. Štefan Štaus, Ižakovci 7, po 19. uri. M-9880
NOV ČOLN (kanu-bober) prodam. Pertoča 51 ali tel.: 78-737. 1^-988I FIAT 750, registriran do februarja 1990, prodam. Ernest Smodiš, G. Petrovci 3. M-9882
SVINJO ZA ZAKOL, 170 kg, prodam (domača hrana). Stanjevci 75. M-9883
FIAT 750, letnik 1977, prodam. Banfi, Lendavska 6, M. Sobota. M-9884 APIKAR PIAGIO in motorno kolo CZ 20, prodam. Korošak, Lendavska 51 ali tel.: 26-786. M-9885
TOMOS 15 SLC prodam. Černelav-ci, Gederovska 35. M-9886
JUGO 45,1. 1985, prodam. Žižki 125, Brunec. M-OP
SENO IN OTAVO v balah in koruzo-na storžih, večjo količino, prodam. Štefan Kerman, Filovci 160.
M-9888
GRADBENO PARCELO v Tropov cih prodam. Naslov v upravi lista.
M-9889
MOTORNI ŽAGI TOMOS HUSA-UARNA 266 in 480 prodam. Feren-cek, Kobilje 4. M-9890
DOBRO OHRANJENO DNEVNO SOBO prodam. Elza Horvat, Ljutomer, Ormoška 21 od 12. do 17. ure vsak dan. M-OP
ZASTAVO 101 55 GTL, letnik december 1985, prodam. Tel.: 73-576. M-9919
GOBELINE, velike (zadnja večerja, cvetje, ženska v naravi itd.) prodam. Tel.: 23-761. M-9920
14 MESECEV STARE JARČICE PRODAM.
Franc Borštnar
Stogovci 9
APAČE (pri osnovni šoli)
Telefon: (069) 69-125
TRAKTOR IMT 533, s kabino, 1800 delovnih ur, in M PED TOMOS 15 SLC nujno prodam. Naslov v upravi lista. M-9915
DVE SVINJI za zakol 100—200 kg, prodam. Črnci 45 pri Lešanah. M-9916
MOTORNO ŽAGO ALPINA in stiskalnico za grozdje, 1201, ugodno prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 98. M-9918
TRAVNIK, 57 arov, prodam. Jezera
1, Rakičan. M-9922
JUGO 45 E ugodno prodam. Strukovci 50. M-9923
KOMBAJN MASSER FERGUSON, 2 m, zelo dobro ohranjen, prodam. Prosečka vas 12. M-9924
FORD ESCORD in kolo BMX prodam. Telefon: 78-643. M-9925
APN 4 in SAVO 350 prodam. Silvester Kučan, Križevci v Prekmurju 203. M-9926
ŠKODA 110 R CUPE prodam. Izidor Kerec, Križevci v Prekmurju 174. M-9927
TRAKTOR FERGUSON 35 X prodam. Nuskova 45, Borovnjak. M-9928
NOV TRAKTOR DEUTZ TD 6206 C in novo traktorsko prikolico TEHNOSTROJ, TIP ETK 410 - prekucnik, novo, prodam. Telefon: (062) 731-025. M-9929
VINSKI SOD, 300 I in moped tomos 15 SLC prodam. Matija Gubca 33 a. M-9930
MINI MORRIS 1000 prodam. Murski Črnci 40. M-9932
PEUGEOT 309 GR, star 2 leti, prodam. Petanjci 68. M-9933
Z 101, potrebna popravila, motor dober, prodam. Cena 1.500.000 din. Lo-vro'Belak, Kapela 18 a. M-9935 ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, ugodno prodam. Tešanovci lila ali tel.: 48-266. M-9937
ZASTAVO 750, v voznem stanju, prodam. Marija Čuk, Čepinci 78. M-9938
JUGO 45 A, star 2 leti, prodam. Tel.: 74-085 od 8. do 15. ure. M-9939
ŽITNI KOMBAJN JOHN DEERE 430, širina kose 2,70, prodam. Pod logom 21, Turnišče. M-9940
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 820 prodam. Predanovci 58 ali tel.: 72-656.
M-9941
R 4, za rezervne dele, prodam. Pužev-ci 49. M-9942
OJAČEVALEC URAGAN 120 W in tiskalnik COMMODORE MPS 803 za C 64 ali C 128 prodam. Nemet, Kobilje 30 ali tel. : 79-034 do 14. ure. M-9943
VW JETO, 1. 1982, registrirano do 1.
4. 1990, prodam. Črešnjevec 123, G. Radgona ali tel.: 74-731 popoldne.
M-9945
AUSTOVOX BASS 100 W, zvočnik H H acoustik 100 W prodam. Žitna 6, Turnišče. M-9946
JUGO 45 A, 1. 1987, hladilnik in zamrzovalno skrinjo prodam. Perša, Črešnjevci 154 ali tel.: 68-147 popoldne. GR-18709
VW JETTA, I. 1982, garažiran, v odličnem stanju, prodam. Tel.: 69-179 — popoldne. GR-18710
ŽENA TARNA NAD KUHANJEM, KAJ SEDAJ’
Priporoča se gostilna LOVSKI DOM, CANKOVA.
19 vrst pic, jedi z žara, ribe .. .
POLTOVORNI AVTO v dobrem stanju, FORD 2000, 1,51, aluminijasti keson dimenzije 190 x 350 prodam. Forjan, Mizarstvo. Telefon: 78-646. M-9921
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam. Geder, Grajska 10, G. Radgona ali tel.: 74-447 po 15. uri. GR-18711
DVE ELEKTRIČNI KITARI, mussi-ma in yamaha prodam. Tel.: 74-831, int. 235, dopoldne ali 68147 popoldne. GR-18713
ŠKODO 120 L, letnik 1980, ličarsko in kleparsko obnovljeno, prodam. Erih Kardinar, Žepovci 54. GR-187.15 Z 101, letnik 1975, prodam. Frumen, Janžev Vrh 14, po 15. uri. GR-18717 LADO, letnik 1974, v voznem stanju, v celoti ali po delih prodam. Tel.: 68-131 (ob nedeljah). GR-18718 JUGO 45 A. letnik 1986, prevoženih 25.000 km, prodam. Rožanc, Ljutomerska 7, Radenci. GR-18719
VW KOMBI, bas ojačevalec znamke YAMAHA, model VX 55 B z eqilizer-jem prodam. Jože Kohman, Hrastje-Mota 42, Radenci. GR 18720
KRAVO, staro 7 let, brejo 7 mesecev, prodam. Lutverci 80. GR-18721 RAČUNALNIK ATARI XL 800, z opremo, prodam. Tel.: 78-225: GR-18722
VARNOSTNI LOK za traktor DEUTZ TORPEDO ugodno prodam. Tel.: 76-370. GR-18723
SEMENSKI KROMPIR in 12-colni voz z gumijastimi kolesi, malo rabljen prodam, ter zamenjam ječmen. Tel.: 72-083. GR-18724
SUHE BOROVE IN SMREKOVE plohe (5 cm), 3 m1 prodam. Vidonci 102. M-9982
JUGO 45/83 prodam. Gyorkos, Pince 33 a, Lendava ali tel.: 75-338. M-9983 RENAULT 16 TS/70, vozen, neregistriran, prodam. Auguštin, Lendava ali tel.: 75-338. M-9984
BERNARDINCA, starega 12 mesecev, prodam. Tišina 56. M-9955 PARCELO s starejšo hišo, 23 arov, 13 km oddaljeno iz M. Sobote, prodam ali zamenjam za avto. Šoštarec, St. Rozmana 15, M. Sobota. M-9956 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO MB 400,’ z nosilnostjo 330 kg (neto) A-test IMV, prodam za 2.000.000 din. G. Bistrica 152. M-9966
PLUGE, 10-colne, prodam. Franc Kučan Naselje 14. div. 17, M. Sobota. M-9968
BMW 320 prodam. Mošanci 17. M-9970
FIAT UNO 55, letnik 1984, prodam. M. Sobota, Kidričeva 47. Tel. 21-890. M-GK
IGRALCI POOL BILJARDA!
VSAKO SOBOTO OB 18.00 VAS VABIMO NA TEKMOVANJE.
NAGRADA: 200 in 100 ŽETONOV. CAFE BAR LIBERTAS, LIPOVCI
CISTERNO za gnojnico CREINA, 22001, prodam. Lipa 24 ali tel.: 71-707. M-9957
BAS KITARO IBANEZ BLAZER prodam. Dušan, Bratonci 36 ali tel.: 71-144. M-9958
SAMONAKLADALNO PRIKOLI-'CO, 17 m’ in obračalnik za kosilnico BCS prodam. G. Slaveči 124. M-9959 SPAČEK, registriran do januarja 1990, nevozen, prodam. Loterija tržnica, Murska Sobota. M-9960 SILAŽN1 KOMBAJN SIP SK 80 prodam. Grad 26 ali tel.: 77-688. M-9961
AVTOGUME MICHELIN 155 x 13, skoraj nove, prodam. Tel.: 21-306. M-9965
POLONEZ, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 25-519. M-9979 KAMION ROMAN, 16-tonski, prekucnik, I. 1978, in prikolico, preku-cno, 18-tonsko, 3 osovine, vse registrirano do novembra 1989, ugodno prodam. Tel.: 48-567. M-9980
FIAT 124 po delih prodam. Gančani 196. M-9985
RJAVE JARČICE, nesnice, stare tri mesece, prodam. Kristina Ozvatič, Tišina 29, p. Tišina ali tel.: 69-125. M-9986
126 ,P, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ivanci 57, p. Bogojina. M-9987
KVALITETNE
SADIKE VINSKE TRTE PRODAJA vsak dan
JOŽE VIDEC
v Gornjem Mihaljevcu 44 v Medžimurju (9 km od Štrigo-ve), cena 1.800 din kos, tel. (042) 89-139.
SAMONAKLADALKO, staro 3 leta, in puhalnik z motorjem prodam. Milan Mesarič, Lipovci 123. M-9973 BARVNI TELEVIZOR GORENJE z novim ekranom in vrtno kosilnico pa-nonija prodam. Tel.: 23-068. M-9976 TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 6006 prodam. Polana 28. M-9977
TRAKTORSKE GUME 1028, nove, prodam 10 % ceneje. Gančani 100. M-9971
CVETLIČARSTVO GYdRFY (nasproti avtobusne postaje)
REZANO CVETJE za dan žena in lončnice: trobentice, gloksinije, hortenzije, begonije elatior, hijacinte in drugo — vse lastna pridelava — priznana kakovost — konkurenčne cene.
50-letna tradicija
ODPRTO VES DAN
SUHA DRVA, trda, prodam. Hodoš 72. M-9972
BARVNI TV GORENJE, rabljen, zelo ohranjen in radio iskra ugodno prodam. TeL: 23-875, M. Sobota. M-9988
LANCIO Y 10 FIRE, oktober 1986, ugodno prodam. Tel.: 23-012 po 15. uri. M-9989
ZASTAVO 750, malo karambolirano, letnik 1978, prodam. Boris Kerčmar, Vidonci 111. M-9990
KOSILNICO GORENJE MOTA in motokultivator prodam. Tel.: 77-678. M-9992
GOLF DIESEL JX, letnik 1986, prodam. Tel.: 71-413. M-9992
MOSKVICH, vozen, neregistriran, prodam. Šalovci 164. M-9994 SLAMOREZNICO (»sečkar«) železen, z verigo, malo rabljeno, prodam. Tel.: 78-275. M-9995
ZASTAVO 128 CL, staro 2 leti,-15000 km, prodam. Vadarci 34. M-9996
KOSO DUBRAVA za IMT 540 prodam. Mlajtinci 40. M-9997
BALKONSKA VRATA IN OKNA IN AKUMULATOR 12 V/45 A prodam. Krpič, St. Rozmana 2, ali tel.: 24-188. M-9998
TOMOS 14 TLS prodam za 65 SM. Tel.: 24-832. M-9999
ZAREZNO OPEČNO KRITINO prodam. Ivanovci 50 ali tel.: 24-593. M-10000
OKNA, 3 kosi, z roletami, tridelna, rabljena, 180 x 140, in hrastove stopnice z podestom, zaprte, prodam. Rakičan, Cvetkova 27 ali tel.: 24-593. M-10000
OKNA s polknami, termoband, zastekljena, velikosti 140 x 80, 5 kosov, nova, prodam. Cvetkova 2, Murska Sobota. M-0000001
NJIVO V TROPOVCIH in moped na 4 prestave prodam. Šercerjevo naselje 22, Murska Sobota. M-00003
FORD TAUNUS in FIAT 126 P prodam. Murski Petrovci 5. M-0004 KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Hozjan, Trnje 107. M-0005
ZIDARSTVO IN FASADER-
STVO
JANKO GOMBOC
Otovci 8, tel.: (069) 77-218, SE PRIPOROČA S SVOJIMI STO-
RITVAMI.
KOSO DUBRAVA za IMT 533 ali 539 prodam. Strukovci 52 ali tel.: 76-885. M-0007
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do novembra, prodam. Doma-jinci 25. M-0008
KOMBI PEČ in peč na trda goriva ugodno prodam. Janez Ošlaj, Gomilice 69. M-0009
POVEČAN KOMBI IMV MERCEDES 2200 D, letnik 1978, registriran do decembra, in osebni avto ford escort, letnik 1972, registriran do septembra, prodam. Vlado Mičev, Vinka Megle 10, Murska Sobota ali tel.: 23-464 — kličite od 7. do 9. ure. M-010
JUGO 55 AX, letnik 1987, prodam. Jože Ružič, St. Rozmana 2 ali tel.: 21-570. M-011
FIAT 126 P, bele barve, star 3 leta, registriran do decembra 1989, prevoženih 12.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. Sraka, Renkovci 106 a, tel.: 72-130. M-012
OTROŠKI KOLESI BMX in KEKEC prodam. Šebjan, Bratonci 23 a. M-013
REGAL ZA DNEVNO SOBO prodam. Krstič, Lendavska 15, M. Sobota. M-014.
FIAT 126 P, letnik 1987 maj, prodam.
Veščica 28. M-015
FIAT 126 P in 100 1 akvarij, komplet, prodam. Tel.: 75-989. M-016
IMT 587, nov, prodam. Cena po dogovoru. Stjepan Rep, Štrigova 108. M-017
ŠKODO 120 L prodam. Tel.: 87-041 - Hladnjak. M-O17O57
MZ 150 in kombajn za silažo SK 80 prodam. Kranjc, Babinci 23, Ljutomer. IN-17056
PREDSETVENIK Z JEŽEM (1,80 m), plug OLT, 10-colni, in elektromotor ELEKTROKOVINA 7,5 KW, vse malo rabljeno, prodam. Jožko Tomažič, Vuzmetinci 17, Miklavž pri Ormožu ali tel.: 062 716-129. IN-17060 ALFA SUD, 1. 1978, ugodno prodam. Tel.: 87-554. IN-17061
MOTORNA KOLESA, JAWA 350, MZ 150 in APN 4 prodam. Vargazon, Pristava 5, ali tel.: 82-392. IN-I7062 VIDEOREKORDER PANASONIC NACIONAL VHS, NAJNOVEJŠI, PRODAM ali zamenjam za parcelo za počitniško hišico (Sebeborci ali Vaneča). Naslov v upravi lista. M-022
SENO prodam. Lipovci 50. M-023 NEŠKROPLJENA JABOLKA prodam. Ženavlje 43. M-024
FIAT 126 P, maj 1987, prodam.* Veščica 28. M-018
DVE SVINJI za zakol in belo vino rizling prodam. Gederovci 37 a. M-019 STUDIJSKI MIKSER TAŠČAM 8/874/2 M-35, teac 4-kanalni, magnetofon A 3440, fender rhodes 73, Hi-fi receiver onkyo tx-4I (2 x 50 W), kasetofon comp, onkyo TA-2020 (vrhunski modeli) prodam. Tel.: 23-994. M-025
ŠKROPILNICO (na kolesih), TOMOSOVO, in belo vino (laški rizling in beli bergundec), 200 I, prodam. TeL: 26-640. M-26
SENO IN SLAMO v balah prodam.
Sebeborci 4. M-030
BARVNI TV GORENJE maraton z daljinskim upravljanjem, star 3 leta, brezhiben, prodam. Seme, Cvetkova 14, M. Sobota 1 ali tel.: 22-356. M-031
P 126, letnik I984, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 46-218. M-032
R 9, letnik 1984, prevoženih 30.000 km, prodam. Cankova 39 b ali tel.: 76-653, popoldne. M-034
VOLVO 244 DL in BMW 500 cm3, starejši letnik, prodam. Mačkovci 43. M-035
P 126, letnik 1982, prodam. Lucova 2. M-036
ZASTAVO 101 SPECIAL prodam.
Melinci 155. M-037
TRISOBNO KONFORTNO STANOVANJE prodam. Lendavska 23 a ali tel.: 24-795. M-OP
BARVNI TELEVIZOR RIZ — TE-LEFUNKEN z daljinskim upravljanjem, star tri leta, prodam. TeL: 24-795. M-OP
SUHE HRASTOVE PLOHE, 9 cm, prodam. Jože Volgyi, Kapca 31. LE-19507
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEW,
rjave, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah.
Naročilo sprejema in daje vse informacije: Gostilna TIBI HORVAT, NEMČAVCI 38, telefon: (069) 24-393 ali (069) 23-375.
WARBURG, letnik 1978, registriran do avgusta, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon: 26-668. M-/38 ZGTL 55, letnik 1985, prevoženih 29.000 km, prodam. Sever, Pečarovci 10. M-039
R 4 GTLJ, letnik 1983, december. Prva registracija april 1984, prodam. Sever, Polana 27. M-040
OBZIDANI ŠTEDILNIK za centralno ogrevanje, 25, prodam. Gančani 30. M-042
JUGO 45, I. 1983, prodam. Murska Sobota, Ob kanalu 11, Andrej Pučko. M-043
1700 kosov opeke MODUL, prodam 10 % ceneje. Vanča vas 62 a. M-043 FIAT 125 SPECIAL prodam. Lendava, Ribarjevo naselje 40 ali tel.: 75-583. M-19504
GOLF, letnik 1979, z dodatno opremo, prodam. Robert Gone, Gaberje 10, ali tel.: (069) 75-301 int. 475 od 6. do 14.00 ure. M-19508
ŠKODO 120 L prodam. Tel.: 87-041 - Hladnjak. IN-17057
AVTOMATIK A3 MS prodam. Informacije po 15. uri po tel.: 21-246. M-044
GOLF JX, letnik 1987, prodam. Grad 20 a ali tel.: 77-705. M-045
MOTOKULTIVATOR GORENJE SPECIAL in rotacijski plug prodam. Tibaut, tel.: 22-061. M-047
TRAKTOR TOMO V1NKOVIČ 419 prodam. Potočnik, Kamenščak 31 a, ali tel.: 81-603. M-17064
OPEL ASCONA B naprodaj. Tel.: 22-709. M-OP-NE
OPEL KADETT, dizel, letnik 1984, prodam. Bela Boldižar, St. Rozmana 30. M-OP
KOLIČE ZA VINOGRAD, večjo količino, žetveno napravo, malo rabljeno, prtljažnik za VW kombi, gume s platišči in moped prodam. Sabina Pe-tovari, Šafarsko 22 d, Ljutomer. IN-17066
RAZLIČNE SORTE TRSNIH CEPLJENK, podlaga »COBER 5 BB«, cena 1.800 za kos prodajam. Cepljenke pošiljam tudi po pošti. TeL: (069) 81-535 — dopoldan — Novak ali (037) 30-776 — Popovič. IN-17068 KOMBI ZASTAVA 850, registriran, prodam. Tel.: 87-385. IN-17073
R 4 L 1978, prodam. Fartjelj, Šala-menci 7. M-HH
POHIŠTVO ZA SPALNICO, regal za sedežno garnituro za dnevno sobo, ležalni stol in nov štedilnik gorenje (2 plin, 2 elektrika) prodam. Telefon: 74-120. M-MM
ZAHVALA
V 47. letu starosti nas je za vedno tragično zapustil dragi brat, svak in stric
Kare! Horvat
iz Beltinec
Ob tragični izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem in govorniku.
Beltinci, 31. 1. 1989
VSI NJEGOVI
Naročite izolacijo vaše kleti in drugih prostorov, še preden jih zalije voda. Če pa so že zaliti, izvedba izolacije tudi ni problem. Izolacijska dela z garancijo opravlja JANEZ HAK, 69223 Dobrovnik 244.
Zaposlitve
ZAPOSLIM ELEKTROVARILCA CO, in ličarja. Kovaštvo, Čemelavci, ali tel.: 22 943. M-9947 KVALIFICIRANO ALI PRIUČENO KUHARICO ZA POMOČ V KUHINJI IN PRI ČIŠČENJU ZAPOSLIM. OD dober. Gostilna pri pošti Rogašovci ali tel.: 78 607. M-OP ZAPOSLIM KV ali polkvalificirane-ga mizarja. OD po dogovoru. Inž. Šavel, Mizarstvo, Murska Sobota. M-002
ŽENSKO, DEKLE ALI FANTA za občasno pomoč sprejmem. Gyorfi, nasproti avtobusne postaje. M-021 ZIDARSKA SKUPINA IŠČE ZIDARJA za občasna zidarska dela. Tel.: 26 139. M-033
Kupim
PRIMO, nevozno, kupim. Tel.: 21 849. M-9936
KOTEL za žganjekuho na 2 cevi kupim. Milan Smodiš, G. Petrovci 25. M-9975
NOVEJŠO HIŠO NA RELACIJI Murska Sobota—Turnišče kupim. Tel.: (066) 75 141 (int. 421) - Lebar. M-OP
Sobe
DEKLE, PRIPRAVNICA, išče sobo v Murski Soboti. Naslov v upravi lista. M-9917
SOBO, garsonjero ali stanovanje na relaciji G. Radgona—M. Sobota vzamem v najem. Predplačilo po dogovoru. Informacije po tel.: 74 461 vsak dan med 16. in 18. uro. M-9931
V NAJEM vzamem večje stanovanje ali hišo na relaciji Mačkovci—Šalovci, dobro plačilo. Naslov na upravi lista. M-008
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 5193/8, izdane pri HKS Pa-nonka v Murski Soboti na naslov: Franc Gomboc, Sebeborci 74. M-8808
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala 8. razreda OŠ Turnišče, izdanega v šol. 1. 1986/87 na ime Emil Trajbarič, Renkovci 44. M-9963
PREKLIC:
Preklicujem veljavnost hranilnih knjižic št. 20528-6 in 27346-6 izdanih pri HKS Panonka. Štefan Katona, Gorica 45. M-9964
VARSTVO ZA ENOLETNEGA OTROKA dopoldne v Murski Soboti iščem. Informacije po telefonu: 25 287. M-9982
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala 1. letnika vrtnarske poklicne šole v Celju, izdanega leta 1980 na ime Marko Jerič, Dokležovje 23. M-9984
ZDOMCI IGostinki oddamo v najem nočni lokal. Cenjene ponudbe in informacije po tel.: (063) 36 673. M-017 TRAVNIKE V VEŠČIC1 oddamo v najem. Tel.: (041) 573 658 — Olga. M-018
UPOKOJENEC, 60 let, išče vdovo upokojenko, primerne starosti, dobrosrčno, mirne narave, možnost lepega dedovanja. Ponudba pod šifro: VZAJEMNOST. M-028
3 ha TRAVNIKA v Bokračih dam v najem. Kukeč 42. M-029
PROSTOR ZA ŠIVILJSKO OBRT vzamem v najem. Kohek, Župančičeva 6, Lendava. LE-19496
87 arov travnika dam v najem za več let. Kamovci 31. LE-19505
GOSPODINJSKO POMOČNICO, staro nad 35 let, iščemo. Tel.: 21 041. M-FŠ
ZDOMEC, 40 let, z dobrim avtom, materialno in finančno urejen, želi spoznati žensko do 40 let z večjim posestvom za skupno življenje. K pismu obvezna fotografija. Šifra: ZDOMEC. M-OP
ŽAGAMO metrska drva na vašem domu. Tel.: 74 319. GR-18714
PREKLIC!
PREKLICUJEM VELJAVNOST D 42343-4 - 3,000.000 z dne 2. '12. in D 42447-3 = 1,000.000 z dne 12. 12. M-9962
STRAN 22
VESTNIK, 2. MARCA 1989
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je komaj v 52. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
V SPOMIN
Minili sta dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustila žena, mama in stara mama
Ida Merklin roj. Seršen iz Bodonec
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Viktor Kardoš
iz Moravskih Toplic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku Škaliču za pogrebni obred, hvala pevskemu zboru in govorniku Štefanu Makoterju za ganljive besede. Prisrčna hvala kolektivom Moravskih Toplic, Mesne industrije, Pomurskega zdravstvenega centra in Nogometnega kluba Mura.
Moravske Toplice, 21.2. 1989
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage žene, mamice, hčerke in sestre nam nihče ne more več vrniti. . .
V SPOMIN
10.	marca je minilo leto, polno žalosti in neizmerne bolečine, odkar nas je zapustila naša najdražja žena, mamica, hčerka in sestra
Rozalija Dora
iz Središča
Hvala vsem, ki se je še spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem mnogo preranem grobu.
Žalujoči: mož Jože, hčerka Gyongyika, oče in mama, sestra Erzsika in brat Vlado z družinama
V 80. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga teta
Terezija Lovrenčič
iz Fi lovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki sojo hodili kropit, jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in za dobre namene ter v trenutku žalosti stali ob strani.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku KS, vaškim pevkam, Tereziji Fodor, družini Vin-čec in patronažni sestri Vassevi za vso pomoč in podporo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Renkovci, Filovci, Rateče, Madžarska, Moravci pri Bučkovcih, Ljubljana, 23. 2. 1989
Žalujoči svojci in prijatelji
ZAHVALA
V 66. letu življenja me je brez besede zbogom, brez stiska roke nepričakovano zapustil
Polje, kdo bo Tebe ljubil. . .
Jože Lukač
iz Kroga
Murska 105
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, mi izrekli sožalje, darovali vence, šopke ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g- kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Krog za besede slovesa. Iskrena hvala tudi Društvu upokojencev iz Krona za pisno sožalje ter Društvu delovnih invalidov b	j/ Murske Sobote.
Vsem ki ste zanj karkoli storili in ga imeli radi, še enkrat hvala.
NJEGOVA VERA
Boleč je spomin na 2. marec, ko minevata 2 leti, odkar si nas za vedno zapustila in se preselila na vrt večnega počitka.
Hvala vsem, ki se je še radi spominjate in obiskujete njen prerani grob.
ŽALUJOČI VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal!
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi oče in mož
Martin Brunec
i/ Mostja 85
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem sodelavcem sina Janeza iz Ine Nafte.
Žalujoči: žena Antonija, sin Janez ter sin Jože z družino
Skrb, delo in trpljnje tvoje je bilo življenje.
Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš sladko spala.
V 75. letu nas je zapustila sestra in teta
Marija Gabor
od Jurija 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, župljanom sv. Jurija in Tišine, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, za sv. maše in nam ustno ali pisno izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se prof. dr. Ivanu Krampaču, zdravniku internega oddelka bolnišnice v Mariboru, in sestram. Prav tako lepa hvala zdravnici dr. Mariji Peričevi in patronažnim sestram Anici in Marici in drugim iz ambulante v Rogašovcih. Enako hvalo izrekamo za skrbno nego na domu Gizi Žbul, Mariji Nemec in Heleni Mo-hab ter družini Fric za pomoč ob pogrebu. Posebna hvala g dekanu Martinu Poredošu za pogrebno mašo in homilijo in vsem dekanijskim duhovnikom. Za sklepno slovo pri maši pa p. dr. Gabrijelu Recku, g. župniku Janezu Gregorju s Tišine, pa za zadnje slovo na pokopališču na Petanjcih ter govorniku Krajevne skupnosti Tišina. Pevskima zboroma sv. Jurij in Tišina se zahvaljujemo za žalno petje.
TVOJI NAJDRAŽJI
Tam, kjer ste vi, ni sonca, ne luči. Nihče ne ve, kako v srcih nas boli. Spomin na vaju naš dan prebuja, le to si želimo, da na vajin grob hitimo tam skupaj smo v nemi bolečini, a za nami prelepi so spomini.
V SPOMIN
25.	decembra so minila tri leta žalosti, odkar smo brez dragega in ljubljenega očeta in dedka Janeza Časarja iz Gornjih Petrovec 59.
Boleč in nepozaben je'spomin nate, v naših srcih je velika bolečina, ’ ki ne bo nikdar ozdravljena.
V SPOMIN
V februarju minevata 2 leti, odkar smo po težki bolezni izgubili ljubečo mamo, staro mamo in sestro
Marijo Časar
roj. Kuplen
iz G. Petrovec 59
Ob tvojem grobu naenkrat začutimo, kako dragoceno je živeti z mamo, dokler živi in dom ogreva s srcem. Bolečine, rane in praznino si nam pustila, ki jih čas nikoli ne zaceli. Najlepša hvala vsem, ki ju hranite v trajnem spominu.
ŽALUJOČI VSI, KI SMO VAJU IMELI NEIZMERNO RADI
Martin Forjan
z Melinec
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, bratom, sestram, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Regina z družino, sin . Martin z družino in sin Alojz z družino
V SPOMIN
Danes, 2. marca, mineva žalostno in boleče leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mamica, hčerka, sestra in vnukinja
Dragica Novak
roj. Kukojca
iz Murske Sobote
Iskrena hvala vsem, ki seje še spominjate, postoji-te ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
VSI NJENI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, snaha, sestra in teta
__	w
Cecilija Cerni
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku vaške skupnosti Zvonku Horvatu za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem drugim, ki so jo imeli radi. Hvala tudi delovnim kolektivom TZO Lendava, In-dipa Lendava in PG Lendava, EE Žitkovci.
Nedelica, 4. februarja 1989
Žalujoči: mož Anton, sin Anton z družino, sin Avguštin, hčerka Ljudmila, mama, sestra in bratje z družinami ter drugo sorodstvo.
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V neizmerni bolečini sporočamo, da nas je v 75. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric, boter in svak
Štefan Horvat
iz Murske Sobote
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence, šopke ali v dobrodelne namene in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvaja g. duhovniku in pevcem za lepo opravljen obred ter tov. Sebjanu za odigrano Tišino ob odprtem grobu. Iskrena hvala delovnim organizacijam Platana, ABC Pomurka — AOP in vrtcu iz Murske Sobote. Zahvaljujemo se tudi medicinskemu in strežnemu osebju internega oddelka v Rakičanu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
VESTNIK, 2. MARCA 1989
STRAN 23
v besedi in sliki
Na zboru Pomurske banke ocenili poslovanje v letu 1988 REVNO
GOSPODARSTVO IN BOGATI OBČANI
Leto 1988 bo ostalo zapisano kot leto slabih gospodarskih rezultatov, ki posredno vplivajo tudi na poslovanje bank. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja pa je Pomurska banka med letom poslovala brez večjih težav in je poslovanje tudi uspešno končala. Bilančna vsota banke je ob koncu leta dosegla vrednost 839 milijard dinarjev in je porasla nekoliko manj, kot je znašala stopnja inflacije, vendar je ob tem spodbuden podatek, da se je v ustroju teh sredstev povečal delež izvirnih, zmanjšal pa delež sredstev drugih bank in finančnih organizacij. Seveda brez slednjih Pomurska banka ne bi mogla normalno poslovati, največ posojil pa je črpala iz primarne emisije, namenjala pa predvsem za kreditiranje prednostnih namenov, kot sta izvoz in kmetijstvo.
Posojilna sposobnost banke je bila med letom zadovoljiva, z izjemo prvega polletja, ko je bilo zaradi nekoliko slabše likvidnosti sredstev manj, vendar področje naložbenih posojil in naložb občanov kljub vsemu ni bilo okrnjeno, seje pa pomanjkanje sredstev čutilo pri tekočem poslovanju gospodarstva. V okviru kreditiranja že nekaj let prevladujejo krediti za tekoče poslovanje, in to predvsem za selektivne namene, takšne težnje pa so bile tudi v lanskem letu, saj je bilo za tekoče poslovanje namenjenih kar 90 odstotkov vseh posojil. Zanimanje za naložbena posojila tako s strani gospodarstva kot občanov upada, nekoliko seje povečalo le kreditiranje drobnega gospodarstva.
Zanimivi ob vsem tem pa so še nekateri drugi podatki, ki morajo siliti k razmišljanju. Medtem ko se delež sredstev občanov v strukturi bančnih sredstev že nekaj časa povečuje, je nasprotna težnja pri sredstvih gospodarstva. Delež slednjih se je lani v primerjavi z letom 1987 zmanjšal za dobre tri odstotke in predstavljal le še 5,4 odstotka, medtem ko se delež sredstev občanov nenehno povečuje. V lanskem letu je dosegel že skoraj 53-odstotni delež, kar seveda ne pomeni, da to niso kakovostna sredstva, bodo pa lahko postala nekakovostna, če ne bo ustrezne spodbudne politike varčevanja in obrestovanja hranilnih vlog.
Kljub vsemu pa lahko sklenemo, da je bil finančni rezultat poslovanja Pomurske banke v letu 1988 ugoden, bil pa bi še boljši, če ne bi banka v breme dohodka odpisala 3,7 milijarde dinarjev obresti štirim svojim članicam, Avtoradgoni, Tovarni logistične opreme, Platani in Pomurskemu zdravstvenemu centru, ki so po-
slovale z izgubo.
L. Kovač
NE LE TRGATEV
Turistično društvo Lendava je sicer najbolj znano po osrednji prireditvi, lendavski trgatvi, vendar imajo, kot nam je te dni povedal njegov predsednik Aleksander Varga vsako leto tudi več drugih akcij. Mnogo opravijo člani prostovoljno, so pa tudi načrti kjer ni možno brez denarja. Največ ga zberejo od turistične takse in glede na to, da bodo imeli v hotelu Lipa v tem letu okrog 39 000 nočitev, računajo, da bo cvenka za dobrih 46 000 000 dinarjev. Letos bodo še naprej urejali skansen (muzej na prostem) izpred hotela Lipa. Tam bodo postavili (ob sedanjem mlinu) tudi panonski studenec. Odveč tudi ne bo (otroško) igrišče, v katerem bodo predvsem lesene igrače, ki naj bi jih naredili rokodelci z Madžarskega. Letos bodo nadaljevali z urejanjem okolice gradu; posadili bodo več dreves in utrdili grajsko obzidje. Nared so tudi že skice za slike o vpadih Turkov in ju
SKLAD KUKOVEC SE VEDNO RAZBURJA LJUTOMERČANE
Ljutomerska občinska mladinska organizacija je pred dnevi organizirala okroglo mizo, na kateri naj bi izmenjali svoja mnenja vsi, ki so neposredno ali posredno povezani z reševanjem uresničevanja oporoke brata in sestre Kukovec. Na žalost pa mnogih vabljenih, predvsem občinskih politikov in nekaterih pravnih strokovnjakov, ni bilo v hotel Jeruzalem. tako da je okrogla miza izzvenela bolj v prazno. Namreč, tudi obiskovalcev je bilo bolj malo.
Tok razprave se je tako vrtel okrog tistih vprašanj, ki si jih mladinci postavljajo že nekaj časa: zakaj je bilo 60 milijonov glavnice namenjenih kot posojilo OS Ivana Cankarja v Ljutomeru, zakaj potekajo postopki ustanovitve sklada tako počasi in zakaj študentje medicine še vedno niso dobili prvih štipendij iz sklada Julijane in Viktorja Kukovec? Pravih odgovorov nismo dobili, večinsko mnenje pa je bilo, da se je potrebno zavzeti za čimprejšnjo ustanovitev sklada, kar bi tudi pomenilo, da bi študentje kmalu dobili svoje štipendije.
naškem vojščaku Hadiku, katerega balzamirano truplo leži v kapelici svete Trojice. Vanjo naj bi postavili slike s takimi podobami, naredili pa naj bi jih na letošnji slikarski koloniji v Lendavi. Sicer pa je kapelica zdaj obnovljena, kar je dokaz, da ljudem ni vseeno, v kakšnem stanju je ta sakralni in kulturni spomenik. Tu se radi ustavljajo tako domačini kot tuji obiskovalci, vendar v turističnem društvu Lendava menijo, da je podobnih (zadrževalnih) točk v mestu ob goricah še več, zato jih bodo nekoliko uredili (klopi in podobno). Vsekakor pa je to naselje Ujtamas v goricah, kjer je več zaščitenih brunaric, kritih s slamo. To točko bodo še bolje uredili, pri čemer naj bi pomagala tudi kulturna skupnost Slovenije. Turistično društvo Lendava bo letos (skupaj z tozdom Naravno zdravilišče) izdalo prospekt Lendave in okolice.
Š. S.
DRUGAČNO KUHANJE V POMURSKI BOLNICI
Že Hipokrat je hrani kot zdravilu dal velik pomen s stavkom: hrana naj bo zdravilo, zdravilo naj bo hrana. Znano je, da nekaterih bolezni brez dietne hrane le z zdravili ni mogoče zdraviti, so pa tudi bolezni, za katere je edino zdravilo prilagojena prehrana. Hrana in zdravljenje sta torej v tesni povezanosti.
Prav zato je za vsako bolnišnico zelo pomembna kuhinja in način priprave hrane. In v soboški bolnišnici so z desetim januarjem začeli s tako imenovanim »tabletnim« sistemom razdeljevanja hrane bolnikom. Zaenkrat lahko tako pripravljajo hrano le za bolnike operativnih oddelkov (kirurškega bloka in ginekološkega). Vsak bolnik dobi v posebni nerjaveči in pokriti posodi pred sebe hrano, kot so mu jo pripravili in naložili v kuhinji. Hrana je topla, čeprav jo razdeljujejo v kuhinji, ker imajo posebne krožnike, ki imajo med stenami parafin. Ko posodo umijejo, jo zložijo v posebne zabojnike in jo pred razdeljevanjem segrejejo na 95 stopinj. Tako uničijo vse bolezenske klice, parafin v krožnikih pa se počasi hladi in ohranja hrano dolgo časa toplo. V kuhinji imajo za vsakega bolnika posebno kartico, kjer je poleg imena označena vrsta diete (z barvno nalepko — vsaka dieta
V kuhinji je zaposlenih 51 ljudi. Pripravljajo 48 vrst dietne hrane in 720 malic za zdravstvene delavce. Zaradi dveh sistemov priprave hrane pa so delavci precej obremenjeni.
»Domačija« in »morski ples« v Vikendu
Na Titovi 29 v Murski Soboti, kjer je nad Centralom in Planiko tudi uredništvo Vestnika in soboškega radia, so začeli obnavljati fasado ene najlepših secesijskih stavb v središču mesta. Ker je njegovo staro jedro v glavnem porušeno, je toliko pomembneje, da potekajo dela pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, saj je stavba spomeniško zaščitena.
Predračunska vrednost naložbe je 15 starih milijard dinarjev, izvajalca del pa sta dva: zidarska dela bo opravil zasebnik Matija Horvat iz Vanče vasi, slikopleskarstvo pa je v domeni Sobotinega tozda Obrtništvo. Po razpisu sta bila omenjena najboljša ponudnika, z deli pa bi naj predvidoma končali pred začetkom turistične sezone. Pogodbeni rok obnove fasade je petdeset dni, lotili pa se bodo tudi popravila dvoriščnih objektov. Tako naj bi obstoječe zidovje popestrili z reklamnimi napisi, tlakovali dvorišče in obnovili garaže.
Enotna celostna podoba pročelja in ureditev dvorišča bo gotovo prispevala k lepšemu videzu tega, pravzaprav edinega ohranjenega dela mesta, v katerem so sicer novogradnje izpodrinile njegovo panonsko identiteto in so bile v ne tako davni preteklosti urbanistično povsem zgrešeno porušene marsikatere stavbe, bb
Foto: A. Abraham
Turistično društvo Radenci je v sodelovanju z Radensko organiziralo že 5. razstavo kulinaričnih izdelkov. V soboto, 25. februarja, je bilo v restavraciji Vikenda razstavljenih 55 izdelkov 14 kuharskih mojstrov in ekip. Podelili so šest zlatih, šest srebrnih in 5 bronastih medalj. Zlate so prejeli Irena Martinuzzi (Prekmurski hram Murska Sobota) za slaščičarski izdelek domačija, Janez Gjergek (hotel Radin) za jed morski ples, Irena Cvetko (Radin) za spomladansko torto in kuharji iz Vikenda za staro prekmursko gostiivanje. Tudi s »Kmečkega turizma Roškar« so se predstavili z domačimi jedmi, prav tako pa članice Aktiva kmečkih žena in deklet.
Razstavljena so bila tudi ročna dela članic Društva upokojencev Radenci, prodajali pa so domače rezance, mlince in postružnice. Sagra-
ima po mednarodnem dogovoru posebno barvo), velikost porcije (cela, polovična ali večja) ter to, ali je bolniku potreben beljakovinski ali drug dodatek (na primer po okrevanju ali za matere z dvojčki). Za razdeljevanje hrane imajo poseben sedemmetrski tekoči trak, na katerega dajo najprej kartico in razdeljevalci hrane ob traku vidijo oznako, diete in nalagajo ustrezno hrano na
ogrete krožnike. Ob koncu traku hrano hermetično zapro in skupaj s kartico zložijo v posebne manjše zabojnike, ki jih odpeljejo na oddelke.
Vodja prehrane, inščak-Prelec, nam da ima novi način
Jolanda La-je povedala, pripravljanja
in razdeljevanja hrane številne prednosti. Tako imenovanega »slepega« bolnika več ni, saj skuhajo le toliko hrane, kolikor
V bore pol ure ob tekočem traku razdelijo 230 do 270 obrokov hrane. Za svoje delo so že dobili priznanje iz Nemčije.
so z oddelka dobili vrnjenih kartic, oziroma kolikor je bolnikov. Hrane več ne mečejo stran. Tudi bolnik dobi vse, kar mu pripada, in možnosti, da bi se hrana odvzela (na primer sadje) več ni. Tudi na oddelku ni ostankov hrane, saj se vsa posoda pomiva v kuhinji. Zadovoljni so bolniki, zadovoljni pa so tudi v kuhinji, ko spremljajo stroške in ugotavljajo, da z novim kuhanjem precej privarčujejo. Ob visokih podražitvah hrane so njihovi stroški ostali enaki, kot sojih imeli v decembru.
Posodo in potrebno opremo so kupili v Nemčiji in zanjo odšteli 280 tisoč mark. To niso samo krožniki, ampak tudi potrebni zabojniki in razdelilni trak.
Pohvalno o gasilcih
Gasilsko društvo Srednja Bistrica je lani dokaj uspešno delovalo — so skupaj s predstavnikom OGZ Lendava Pavlom Miholičem ugotavljali na nedeljskem občnem zboru. To so podkrepili z ugotovitvami, da so lani uspešno izvedli občinsko gasilsko tekmovanje, na katerem je njihova pionirska desetina zasedla L, mladinska pa 2. mesto, članska desetina pa je bila druga na sektorskem tekmovanju. Dobro so se odrezali tudi na medobčinski vaji z gumijastimi čolni na Muri pri Melincih in tekmovanju na Muri, ki ga je organiziralo Brodarsko društvo Bistrica.
Letos bo njihova največja skrb zgraditev vaško-gasilske dvorane; v načrt pa so si zapisali tudi nakup protipožarne lestve, zgraditev dveh novih hidrantov, enega pa bodo očistili in poglobili, protipožarne preglede in reševanje ljudskega premoženja, če bo to potrebno.
Prilagoditi pa so morali tudi pomivalni stroj.
V kuhinji upajo, da bodo lahko imeli tak sistem kuhanja in delitve hrane tudi za pljučni, interni in otroški oddelek. Za to pa bi potrebovali 115 tisoč mark.
Ža novost so se začeli zanimati tudi v Kopru, Čakovcu, in Varaždinu, saj je zelo primerna za bolnišnice, ki so, tako kot soboška, grajene paviljonsko.
Majda Horvat
de je prispeva! tudi lončar Karlek Žuman.
bbp
PRIČAKAJTE PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA SAMOZAVESTNEJŠE, VITKE, ZDRAVE ...
TO VAM BO OMOGOČIL KOZMETIČNI STUDIO ALEKSANDRA
— vitki in zdravi z globinsko toploto
Shujšale bomo brez tablet, brez napora, brez injekcij, brez stradanja. Prednosti globinske toplote:
— izguba čezmerne teže, hujšanje na želenih delih telesa, odstranjevanje celulita, prijetno počutje, krepitev tkiva, zdravljenje revmatizma, išiasa in lumbaga, lajšanje bolečin gibalnega aparata ...
Kozmetični studio ALEKSANDRA
Titova 26 (hotel Diana), telefon 25 197,
Murska Sobota
REŠITEV
NAGRADNE
KRIŽANKE
VODORAVNO: predstava, Retoroman, Eban, sito, belost, Eu, lokostrelka, elan, ral, akt, propad, manikira, retor, Erato, Amor, osip, Elbrus, repa, Matisse, Est, Leo, KŽ, Evita, Ann, DA, lovorika, TAS, Pitagora, Makabejec, bikoborba, Olib, Re, mlin, legat, Isadora, eta, nedelo, Anit, grodek, Reni.
Prejeli smo veliko pravilnih rešitev, in med njimi je žreb izbral naslednje reševalce:
1.	nagrado prejme Milan Zelko, Gorica 71, Puconci (150.000 dinarjev)
2.	Nada Dominko, Štefana Kuzmiča 30, M. Sobota (100.000)
3.	Stanko Kolmanič, Fulne-ška 4, Ljutomer (80.000)
Vsem reševalcem hvala za trud, izžrebanim bomo nagrade poslali po pošti.