Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 293.
V LJUBLJANI, četrtek, 30. decembra 1926.
Posamezna številka Din 1,-
LETO m.
NARODNI D
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Psešernova križeva pot.
*a humanistične vede opisuje dr. Kidrič križevo pet Prešerna, ko je prosil za advokaturo. Leta 1832. je prvič prosil za ■advokaturo ;in nato pni vsakem razpisu, teda niti njegova izvrstna izpričevala, niti njegovo literarno del vanjo in niti pedpora nekaterih uvidevnih sodnikov ES' pomagala, temveč vedno je bila vsaka prošnja Prešerna odbila in šele leta 1846., ko so večni neuspehi, zapostavljanje in beda zlomile njegovo silo,- je prejel cb zatonu svojega življena advo a-turo v Kranju. Še tedaj je bila za prvega slovenskega pesnika Ljubljana nedosegljiva. In .ob tej tragiki našega velikega Prešerna opominja dr. Kidrič, da ne smejo odločilni čini-telji nikoli zanemarjati problema, kako se naj omogoči genialnemu pesniku dostojna in njegovo umetniško misijo pospešujoča eksistenca. Ljubljana je ob Prešernovih časih, Čeprav pozno, toda vendarle ta problem Spoznala in se zavzela za Prešerna. Teda vsa'dcfcra vol.a Ljubljane ni pomagala in tujec je debil mesto, ki je pripadalo edinole Prešernu, našemu največjemu pesniku. Posledice te krivice so fcbe za Prešerna kot človeka in pesnika najtežje, zaključuje dr. Kidrič svojo velepomembno razpravo.
Pa čeprav je slovenski narod s Prešernovo križevo potjo, tako težko plačal izkušnjo, da morajo odločilni činitelji skrbeti za pravilno rešitev problema, da TzoUo iiaSl duševni <tela-vcl materielno
esigurani, je ostal ta problem šo nerešen do današnjega dne. In tudi kljub vsem poznejšim težkim izkušnjam!
Če pa je ostal ta problem nerešen v Časih, ko smo bili nesvobodni, ko smo morali pleče vati tujci tribut tudi z žrtvami svojih velikih ljudi, pa je neoprostljivo, da danes nihče ne skrbi za pravilno rešitev tega ža nas zlasti važnega problema. Razmere pa bedo skoraj postale celo tako slabe, da bedo v naši Slo-ven ji dobili kruha in zaslužka pač sinovi tujih narodov; dočim bo za naše lastne sinove tega kruha zmanjkalo. In to v času, ko se ponašamo s svojo svobodo.
Dan na dan se množe pritožbe, kako ne dobe službe celo v podjetjih, kjer cd-1 čujej o slovenski ljudje, slovenski inženirji in delavci kruha, dočim ga tujii sinovi dc-be najboljšega. In vseeno, če zakon to prepoveduje, vseeno, Če je še toliko naših znožnih ljudi 'tukaj, vseeno je tujec prestežiran, dočim mora naš človek v tujino za kruhom.
Križev pet, ki ga je hodil Prešeren, ga hodi danes cela vrsta naših ljudi. Res je. da ni neben slučaj za nas tako tragičen, ko Prešernov, toda zato pa so današnji slučaji lem številnejši in v svojem rezultatu enako tragični.
Zakaj naj si danes vendar slovenska ■mati odtrgava kruh, zakaj naj slovenski oče* žrtvuje vse svoje šile, ko pa njujin ®!n po dovršenih štud.iah vendarle ne pride do zasigurane eksistence. In kaj pomaga še take intenzivno duševno delo, kr j pomaga vse delo za narod, ko pa vse to ne da niti najbo trebilejšega za obstoj. Ro pride to spoznanje, tedaj mora pasti naša kultura, tedaj mora iti naša razvojna Črta navzdol. Danes smo na tem, da pričenja naša razvojna črta padali in Če se ne bedo naši odločilni Či-mtelji z vso vnemo lotili problema, Ivi ga razkriva Prešernova križeva pet, tedaj bo-tu katastrofa slovenske kulture.
Veliki naredi skrbe za svoje sinove, mi kot majhen nared moramo tem bolj skrbeti, ker n© smemo izgubiti niti enega.
Rešitev tega problema, to je slovenska politika, ki velja več, ko vsi strankarski programi.
Seja radikalnega kluba
Beograd, 80. decembra. Pozornost političnih krogov je bila osredotočena na sejo radikalnega kluba, ki se smatra za nenavadno važno-. V narodni skupščini je zaradi te seje vladala celo popoldne neobičajna živahnost.
V skupščino sc prišli novinarji vseh listov in mnogi inozemski dopisniki. — Splošno mnenje je, da je cd te seje radi-l kalnega 1 'luba odvisea nadaljni razvoj naše pditične situacije. 2e ob treh popoldne so pričeli v skupščino prihajati nar dni poslanci. Skupščinska policija je ukrenila obširne previdnostne mere, da ■bi se omogočilo čim lažje in neovirano delo kluba. Občinstvu je zabranjen vsak j prihod v okrilje narodne skupščine, kjer \ o prostori radikalnega kluba. Na čirih ! klubske dvorane so bile zagrnjene vse | zavese, da bi se z dvorišča narodne skupščine ne moglo videti, kaj se v dvorani dogaja. Občinstvu ni niti dovoljeno, da bi se zbiralo v bližini oken na dvorišču, da bi se ne čulo besede, ki bedo govorjene v radikalnem klubu.
j Ko se je doznalo za komunike SLS,
’ ki je bil takoj po izdanju dostavljen radikalnim poslancem, je postalo komentiranje mnogo živahnejše. Vobče se delajo
o	tej seji kluba rajrariitnejše kombinacije in se razširjajo najneverjetnejle verzije. Ne’ ateri so trdili, da se bo se‘a prav hiiro končala, medtem kc so drugi zago-'tgvLjali, da se bo nadaljevani še danes,
ker se je priglasilo 35 govornikov. V
predsedniški srbi radikalnega kluba se je že zgodaj popoldne začela konferenca uglednih prvakov in predsedništva radikalnega kluba.
Marko Trifkovič je bil v predsedništvu narodne skupščine in k njemu so prihajali številni poslanci in se po kratkem posvetovanju vračali v klub. Ko je bila v predsedništvu kluba završena pred-konferenca, se je napotilo celokupno predsedništvo v klubsko dvorano, kjer se je ob 6.20 pričela se'a. Pred r ejo je vladala velika razburjenost med narodnimi poslanci. Govorilo se'je, da je do-šlo med radikali pred pričetkom seje do gotovih scen. Na sejo kluba je prispelo 90 poslancev. Navzoči so bili tudi vsi čls-ni vlade, ki pripadajo radikalnemu klubu. Uzuncvič je prišel v skupščino okrog 6. in odšel po krajšem razgovoru z nekaterimi prijatelji v dvorano, kjer se je takoj začela seja.
Prvi je govoril sam Uzunovič. V začetku svojega govora je naglašal, da se nikdar ni trgal za predsedniški položaj. Nato pereča o poteku krize in pravi, da kdor pozna njega kot človeka, ta ve, da ni delal nič brez privoljenja in pristanka svojih tovarišev. Vedno je iskal stike
KOMUNIKE JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Beogmrad, 30. decembra. Jugoslovanski klub je izdal popoldne sledeči službeni komunike: »Jugoslovanski klub je vzel z zadovoljstvom na znanje poročilo predsednika dr. Korošca c zadnjih dogodkih in je ugotovil: 1. Da g. Nikola Uzunovič ni zadostno in pravočasno obvestil pooblaščenega predstavnika kluba n sestavi sedanje svoje vlade. 2. Da po dogodkih na katoliški sveti večer g. Uzu-novič ni obnovil stikov in razgovorov s tem klubom, kar bi bil gotovo storil, ako bi bil resno hotel, da v novi vladi sodelujejo predstavniki slovenskega naroda.
ANGLEŠKI LIST O JUGOSLOVANSKI
politiki.
London, 30. decembra. Govoreč o vplivu novega jug^slovenekega kabineta na politiko Jugoslavije opozarja sotrudnik lista »Daily Telegraph«, da je novi mi-
s svojimi tovariši. Nihče ga zato ne more Sinatrah za nasilnika, ne njega, ne njegovih 'tovarišev in reči, da se je krčevito držal svojega mesta. Vendar žeti, da čuje tovar.ško in bratsko kritike, a voljan je, da obrazloži sam vse, kar je treba pojasniti. Priznava, da je nekaj nezadovoljstva v stranki, a to nezadovoljstvo ni t .lik o, kakor ga slikajo nekateri listi. Poskušajmo še nadalje osta.i na objektivnem terenu, pa celo takrat, ako se ločimo v pcedinih stališčih. To zahteva interes države in stranke. Edino tako bemo ustvarili podlago za solidno delo. Imeli sme dolgo krizo, ki je zapustila mučen vtis. Grozilo je, da se lahko razvije v krizo splošnega političnega življenja in parlamentarizma.
Imeiii smo do 9. decembra dvojno koalicijo, a ta se je pol azala za nesolidno z .adi ne> ih nastopov. Zato je ta vlada morala vtakniti v žep očitek ncekspedi-tivnosti. Hotel sem ta popraviti z rekonstrukcijo. Tal o je d: šlo do krize, da bi se preko njo dosegla koncentracija ali širša kcalici a Vlade. Priznam, da nisem uspel, ker druga stranka ni dovolj umevala naših namer in zato som vrnil mandat. Po parlamentarni praksi je isti mandat debil Davidovlč. Ali zopet vsled oko! ov naših 1 oropanj c nov smo o pravem času rešili situacijo, ker so začeli naši zastopniki operirali z nekim splošnim (pvicronallnim blokom, ki bi štel 142 poslancev proti 180 našim. Število
130 pomeni svekakor meč in biko^m je 1-akcc breme, ker so uvideli, da se ne da delati brez nas, kaj šele preti nam. Vse so je spravilo preti nam. Nato navaja Uzunovič svoje pcgoje. A število 142 je neprestano pretilo številu 130. S sv: jo močjo smo razbili nasprotnike in politima situacija je zopet prišla v naše roke. Mi sto. zopet pctrl ali na ista vrata, a nismo naleteli na ono uslužne st in obzirnost, bi smo jo pr šili. Stavili so nam iste pogoje kakor prej. Poskušali rano dosegi sporazum z SLS, ker so to mnogi naši želeli in začel sem v tem praven akcijo in nalejam se, da bomo uspeli.
Nato je govoril Ranko Trifko vi č celo poldrugo uro in za njim M :i 1 j u t i n D r a g o v i č, oba proti sedanji rešitvi krize. V celem se je vpisalo 40 govornikov. Seja je bila prekinjena ob 8. in p: 1 in se bo nadaljevala danes ob 9. in pel dopoldne.
UZUNOVIČ ZADOVOLJEN.
Beograd, 30. decembra. Ko je prišel predsednik vlade Uzuncvič s seje radikalnega kluba, je rekel novinarjem: »Uspelo je tako, 1 aker sem to rekel. Ni bilo ne nezadovoljnežev in ne poloma. Vse je v redu.«
j n iste r dr. Ninko Pccič na tem polju pri-Učn-o nepoznana veličina in zate se v ev-ropl ih uradih z naj večjo napetostjo in nervoznostjo čaka na to, kako pot bo Šla nova politika Beograda.
! List .opozarja na to, da voditelj sl venskih kr toliko v ni vstopil v kabinet, a : ravno dr. Korošec je bil oni, ki je pred nedolgim čaocm izjavil, da mora beograjska vlada v vsakem vprašanju sprejeti angleško tezo. Jugoslavija naj se ne spušča v pcedine zveze s poedinimi velikimi silami. To je očividno tudi stališče Vatikana. Tako bi se megli tudi izboljšati jugosbov.-italijanski ednošaji.
Vsled močnega vpliva ekstremnih element' v pa se zdi, da bo prišlo do krepkejšega zbližana Jugoslavije, Bolgar s’-e in sovjetske Rusije. List se nadeja, da bo imel nevi predsednik vlade večino v parlamentu, počakati pa je treba vsekakor na sejo radikalnega kluba.
HSS za Uzuaovičevo vlado.
Zagreb, 30 decembra. Včeraj je bila seja Hrvatskega se jaškega kluba. Navzočih je bilo 39 pco.ancev z vsemi ministri razen dr. Šuperine, ki ni prišel zaradi obolelosti. Zaradi bolezni ni prišel tudi dr. Pernar In nekaj drugih, M so se cp.nm iVilj brz"javne.
Sejo je otvoril Stjopan Radič in se je ta. Oj p.-iceua stvarna razprava, ki je trajala do 2. popoldne. Pred tem je bilo izbrano novo cdbcraištvo. Za predcedni-ka je izbran namesto Pavia Radiča dr. Šibenik.
S te seje je bil izdan tale komunike: t. Sprejemamo s polnim zaupanjem nova vlalo Nikole Ibunoviea, ker je sestavljena na temelju politike narodnega sporazuma, a z nalogo brzega in upeš-r.ega zakonodajnega dela in s .posebno s vrhe, da sprejme nerodna skupščina rrzen državnega proračuna tudi zaken o izenačenju davkov in ene zakonske osnove 1 i s- že prešle ministrski svet in se nahajajo pred odbori, in to imenoma: Za’xn. o dalmatinskem agraru in zakon
0 vrhovni uoravi. 2. S posebnim zaupanjem pozdravljamo one nove člane vlade, ki prinašajo'v svoja ministrstva strokovne izkušnje in str kovno izobrazbo, ker vidimo v tem najsig urnejšo pot, da se vodijo državni posli v skladu z živ-
1 jenskimi narodnimi potrebami in ker smo globoko overjeni, da morejo samo vlade s strokovnimi ministri v nepolitičnih res mik zopet dvignit parlamentarcem, zavarovati pri nas vladavino in rešiti nar d cd bojazni, da bi mogli nesposobni ali celo kc.ruptivnii parlamentarci, izvoljeni z nezakonitostjo in nasiljem p d pretvezo n-rodne suverenosti in parlamentarizma cim dalje bolj upropaščati nar d in državo. 3. Vztrajamo popolnoma na memorandumu, ki ga je sestavilo predsedništvo HS 1 luba in ki ga je izročil predsednik HSS 17. decembra 1926 tedariemu mandatarju krone in tedanjemu predsedniku vlade Uzunoviču. Računamo stalno s tem, da bodo zahteve tega memoranduma izvedene, in to tem bolj, ker vsebujejo sklepe in 'obveznosti, ki so bile prevzete napram narodu cd oseb dosedanjih vlad nerednega sporazuma.
KONGRES DEMOKRATSKE STRANKE.
Beograd, 30. decembra. Na popoldanske seje demokratskega kongresa so prišli cb burnem pozdravljanju tudi predstavniki Jugoslovanske muslimanske organizacije. Glavni referat c samoupravah je imel dr. Kcsta Kumanudi. Po obširni debati se je prešle na referat o narodnem ep1 razumu.
NEMŠKO-ITALIJANSKA RAZSODIŠČ-NA POGODBA PODPISANA.
Rim, 80. decembra. Včeraj je bila nepričakovano v palači Chigi podpisana nemško-italijmska pogodba o arbitraži. Pogodbo sta podpisala Mussolini in nemški poslanik von Neurath. Ta vect je v političnih krogih zelo iznenadila, ker se ni računalo s tako hitrim pcdpisoni in ker se je še do včeraj izjavljalo, da bo pakt p-dpisan šele petem, ko se sestavi nova nemška vlada. Francoski krogi so vsled nove pogodbe vznemirjeni.
Milan,sk-i »Secclo« pozdravlja ta pakt z zad' vo’j,lvcm, ker ustreza skupnim interesom obeh nardcv in je nova in mečna opera evropskega miru.
ITALIJANSKE INTRIGE.
Rim, 30. decembra. Pariški list »Huma ni tč« je prinesel vest, da je imel Mussolini sestanek z nekim uglednim Črnogorcem v svrho, da bi se organizirala vrtaja v Črni gori. To vest proglaša fašistični »Popelo d’ Italija« za tendeazioz-no in izmišljeno.
Štev. 293.
»NARODNI DNEVNIK*, četrtek, 30. decembra 1928.
Stran 3.
Ne pretiravati!
»Slovenec« se je te dni široko razpise! o uspehu, ki da ga je dosegel te dni v Beogradu jugoslovanski klub, oziroma dr. Korošec. Vse naravnost občuduje Jugoslovanski klub in slovenski narod pa je celo srečen, da ima take voditeTe, kol so voditelji SLS.
Razumemo, da »Slovenec« hvali svoje šefe in tudi ne tajimo, da je javnost simpatično sprejela vest, da je bil dr. Korošec proti temu, da bi bil aktiven general železniški minister. Ampak zaradi tega ni treba pretiravati, ker stvari so vendarle malo drugačne, kakor pa piše »Slovenec«.
Tako je vendar malo težko govoriti o velikanskem uspehu, ko ni niti SLS v vladi, niti pa ne misli general MTosivkevič na de-mis:jo. »Uspeh« Jugoslovanskega kluba je torej samo ta, da je dosegel moralen efekt pri svojih pristaših, dol im je dejanski izostal. Danes 'e to vendar jnsno, da je Jugoslovanski klub hotel vstopiti v vlado, vsaj priznava »Slovenec« sam, da je bil glede generala Milosavljeviča že dosežen kompromis, ki pa ni obveljal. Ali smatra mar to »Slovenec« za tisti veliki uspeh?
Kaj pomaga, če se »Slovenec« tolaži, da ministrski razpravlja le o vstopu SLS v vlado, kaj koristi, če razpravlja »Slovenec«, tla vsi1 naglasajb potrebo vstopa Slovencev v vla-
do, ko pa se ta vstop še vedno ni izvršil in ko je vedno bolj dvomljivo, če se sploh izvrši. Take tolažbe so presneto malo vredne in os bi bi.1, da bi bil »Slovenec« manj ponesen na svoj program, tem bolj pa na realne uspehe svo.ih poslancev. Zakaj na te slovenska javnost že dolgo, dolgo čaka.
Pri tej priliki pa je treba omeniti še neko drugo pretiravanje. Je to pretiravanje, -ki gn razvija časopisje SDS, ker ni SLS še v vladi. Mnenja smo, da nima prav noben Slovenec vzroka za veselje, če se vlada brez Slovencev, ker tako vladanje rodf*vedno vihanje proti Slovencem. Veseliti se iz strankarskih razlogov nad takšnim slovenskim neuspehom, je pač več ko žalostno.
Veliko bolj slovensko in tudi strankarsko pravilno bi bilo, če bi prav vse slovenske stranke povdarja.le, da morajo biti Slovenci zastopani v vladi in bi raje potem izrabile napake vladne stranke v svod korist. To bi bilo pozitivno delo, ampak bojimo se, da je naše strankarstvo res že padlo na to nizko sdpnd, da smatra polemiko kot prvo politično vrlino in da ne loči več splošnega interesa od samo strankarskega.
Kam pojdemo z našim inženjerji?
Iz Osijeka, 25. dec. 1926.
Gospod urednik! Včeraj sem bil v Zagrebu, kjer mi je neki prijatelj pokazal članek »Tujci preplavljajo nase zemije« v številki 20. t. m. in tudi izjavo ljubljanskega Udru-ženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, ki žigosa v smislu prejšnjega članka slučaj pri Združenih papirnicah Vevče, Goričane in Medvode.
Omenjeni članek nam podaja sliko v zagrebškem Jusagu; izjava U družen ja pa nas potrjuje v naši skrbi: Kam za vraga pojdemo z našimi inženjerji, ako se taka praksa razpase po celi državi?! Čemu naše visoke šole, čemu tehniko itd., ki nam producirajo samo inteligentni proletariat? Podoben slučaj imn-ioo tu v Osijeku, ki ga moram izročiti naši javnosti v presojo.
Naše elektrotehniško podjetje »Energos« je pred leti ustanovila Hrvatska esk.mptna banka, torej ona ista, ki je ustanoviteljica
—	vsaj po imenu — tudi Jugoslavenske Siemens ali Jusaga. Toda »Energos« je prišel takoj s početka v slabe roke, ka ti vodil ga je neki štajerski Nemec ali nemškutar tako premeteno, da se je banka naveličala plačevati ogromne fakture nesmiselno naročenega blaga, ki je že na provizijah dajalo mnogo zarade.
Ko tako ni moglo iti dalje, se je napravil aranžman z občino in dunajskim Siemensom. Ta je poslal v Osijek svojega človeka, ki je spravil vse poslovanje »Energosa« v red, za kar smo hvaležni.
Pa tudi dunajski Siemens mora biti zadovoljen, ker ima pri nas za več let popoten monopol. Vse instalacije dobiva Siemens. Do tu bi bito vse prav in vsaka kritika odveč.
Ali grajati imoramo, da vse instalacije še vedno vodi dunajski Nemec, ki se ni navadil pet lirvatskih besed. Zato je vse poslovanje, korespondenca, projekti itd. — nemško, ko je sicer nemščine v Osijeku itak že več ko preveč. Ali je res treba, da se nemščini daje p-, tu ha tudi peil protektoratom Hrvatske eskomptne banke? Ali je v tej banki tako malo hrvatskega čuta in ponosa, da morejo celo protežirati nemštvo v naših krajih?
Že iz dopisa v »Darodnem Dnevniku« je razvidno, da je bito dovolj naših sposobnih mladih inženjerjev, da bi jih bili mogli poslati v Osijek, kjer bi bila to tudi za n>ašo brvntsho družbo lepa pridobitev, kajti resnično je, da so razmere pri n;s take, da se veselimo vsakega res narodnega prirastka v naši družbi.
Voditelju »Energosa« z Dunaja ne zavidam dobrega mesta, ker je sicer priljuden človek, toda zamerim gospodom v Zagrebu, da se ne zavedajo svoje narodne dolžnosti, in sicer toliko bolj, ker bi se Dunajčanu ne zgodila nikaka krivica. Sam je že Šesto dejal, da bi se rad vrnil na Dunaj, kjer mu je pri Siemensu mesto reservirano, pravzaprav, da je vedno le uradnik dunajske družbe in zdaj na ekskurziji v Osijeku, za kar ima tudi menda dvojnato plačo. — Eto kako lepa prilika bi tu bila, da ee namesti enega našega iiižeurerja, ki bi bil gotovo ravno tako na mestu, kakor ta Nemec, in družba bi celo precej prihranila.
Sicer pa smo imeli že večkrat priliko videti, da družbi ni na tem, da si kaj prihrani, ali da varčuje. Vse mesto se večkrat smeje ob dohodu kakega ravnatelja iz Zagreba. Ko je prišel enkrat oni debeljuhar Neumann — Novakovič v Osijek, je imel seboj strašne prtljage. Na tozadevno pripombo je dejal:
»Ja ava,turHch, ich bln ja L)dr»kA>or. einevr «r<o«-
sen Geselschaft, muss gebuhremd reprasen-tieren, muss mich ofters des Tags umzie-hen .*.« Vse to za povsem nepotrebno inšpekcijo, ki je morala družbo strašno stati.
Ne morem razumeti, kako more take in enake razmere mirno trpeti Udruženje inženjerjev, kaj dela komora, kaj naše časopisje. Ali ni testimoahim paupertatiis za nas Hrvate, da se najde slovenski list, ki je šele posvetil. v tako ostudno gnilobo! Ne razumem naših tehnikov, da oni ne zaropočejo s svojo mladeniško silo, ker končno gre tu za njihovo bodočnost v domači zemlji, osvobojeni nemškega gospodarstva, pa jo sami zopet izročamo nemški gospodarski sferi.
Minister Spina o vlogi nemške manjšine na Češkoslovaškem.
V	intervieivu z urednikom »Malina« je govoril nemški minister v sedanji češkoslovaški vladi dr. Spina o vlogi nemške manjšine
v	češkoslovaški politiki.
iPo ustanovitvi češkoslovaške države so se razdelili Nemci, ki tvorijo 26% vsega prebivalstva, v dve skupini. Prvo skupino, tako-
i	m eno varno nacionalno skupino vodi dr. Lcdg-ma.ua in ta skupina je podobna velikonem-šlci v Avstriji in vsenemcem v rajhu. Ta skupina čisto navadno negira češkoslovaško dr-
vanja. Takšna politika bi povzročila težke po- j sledice za obe narodnosti. Naravno je, da naše sodelovanje v vladi pospeši vse dfciu-elae probleme, Iti nas direktno ali indirektno zanimajo. Mnoge stvari se rešijo sedij •same od sebe. Ta evolucija je trajna, ker je nu na, ne pa ^slučajna. Nemška manjšina bo za češkoslovaško državo most k Nemčiji, temu močnemu gospodarskemu motorju srednje Evrope. Nemške stranke v Češkoslovaški dobro razumejo prijatel ske vezi, ki spajajo češkoslovaški narod s Francijo, toda one tudi upajo, da pestraejo tudi odnošaja z Nemčijo prlsrčnejši. Naravno je, da v trenutku, ko rešu e Francija svoja sporna vprašanja z Nemčijo in ko francosko-nemška ami-■moz.iost gtoeva, da ne more dalje obstojati češko-nemška animozimcGt.
Na vprašanje, kako mislijo Češki Nemci o Anschlussu, se je minister nasmehnil. Vprašanje Arjschlussa? Živeli smo 10CO let skupaj s Čehi in smo z njimi gospodarsko, socialno in .kulturno, na vse zadnje tudi krvno tako ozko združeni, Pa tvorimo z njimi eno cel it d Mi živimo s Čehi v simbiozi. Sklenili smo z njimi zakon iz pameti in nihče nam vsled tega ne more delati očitkov. Prepričani srno, dr se naši skupni interesi ujemajo z našimi skupnimi varnostmi. To je razumel zelo dobro že Bismarck leta 1866. in ee energično uprl nemškim generalom in princem, ki so hoteli Češko razdeliti. V tem zmislu nrs zato gi'ban:e za Ar.schluss ne more v nobenem oziru zanimati.
—o—
Bilo bi dobro, če bi tudi naši Nemci podali slično jasno izjavo.
OKROŽNICA NOVEGA PROMETNEGA MINISTRA.
živo. Drugo skupino tvorijo ta-kozvami aktivisti. V to skupino spadajo agrarci, krščanski socialisti, obrtniki iin ti so pripravljeni sodelovati z odgovarjajočimi češkimi skupili, mi. Vsled političnega razvoja tekom zadnjih lot, zlasti pa vsled skupnega boja za agrarno carino, je razumelo prebivalstvo, da je 'sodelovanje z Nemci nujno. To spoznanje je povzročilo politično in gospodarsko ton-
r»«.i;ar.;./•» Xo2.1r./\.a'avhSIča Hr
General Milosavljevič, novi prometni minister, je izdal sledečo okrožnico:
Celokupnemu -osobju ministrstva prometa!
Prevzemajoč resor prometnega ministrs.va smatram za prijetno dolžnost, da pozdravim celokupno podrejeno mi osobje.
Da bi naš promet, ki igra eno najvažnejših vlog, tako v gospodarskem, obrambnem, fi-nančno-ekonomskem, kakor tudi v ostalem javnem življenju naše države, odgovarjal popolnoma svoji nalogi, je neobhodno potrebno pred vsem ostalim, «i se zaveda: absolutne točnosti v izvrševanju vse svoje službe, primernega reda povsod in na vsakem, mesto, da se morala dvigne na zavidljivo višino in da se celokupni uradniški službeni kader povzpne k zavednemu, pravilnemu in produktivnemu delu.
Vsako politiko v službi zabranjujem. Od protekcije in intervencij s katerekoli strani, nima nihče nič pričakovati, Uvaževal bom le pravilno delo v vsakem pogledu, ocenjeno in predloženo rednim potom.
Poživljam vse osobje, da zastavi vse sile, di zakraljue v našem prometu tak produktiven red na bazi stroge discipline, spoš .ova-nja zakona in predpisa, red, ki nam bo dal
polno lwrii»t.
Opremljen z vsemi sredstvi bom v stanju, da pomagam potrebam osobja v vsakem oziru, kar mi bo zelo prijetno delo.
Minister prometa general Svetislav T. Milosavljevič.
Upajmo, da bodo naši železničarji poleg
lepih besedi deležni tudi lepih dejanj in da bodo za svoje pošteno delo prejeli tudi pošteno plačilo.
Politične vesti.
solidacijo češkostovaške države.
Zavrgli smo avstrijsko formulo sporazume-
= Glavno fašistovsko glasilo »Pc-polo d’ Ital a« piše o dr. Periču, da je dober poznavalec podonavskega, jadranskega in balkanskega vprašanja, ker je v teh vprašanjih delal na pariški mirovni konferenci. List je u v er jen, da se bo Perič prepričal, da itali-jansko-albanski dogovor ne vsebuje nič, kar bi moglo vznemirjati javnost. Italijanska javnost je bila sicer presenečena vsled nastopa gotovega dela jugoslovenske javnosti glede ratifikacij nettur.skih pogodb, sedaj pa mirno čaka na razčiščenje položaja. Italijansko prijateljstvo je prijateljstvo velesile. Radič, ki le borec in skoraj vulkan, to vzbudil sum, kakor da hoče privesti Jugoslavijo v objem Rusije. To pa bi nasprotovalo interesom Male antante, ne pa tudi interesom Italije, ki je z Rusijo v iskrenih odnošojih. — Kdor pozna Italijo, za tega je jasno, da sq bili fa-
šisti nded en od uš rega odrom jugoslovanske javnosti ran Malijapeki protektorat’ nad Albami o vznemirjeni in zato so se zatekli sedaj ■k sladkim besedam.
= Lug slovansk -turška zveza? V zadnjem č"su se je ponovno začelo govoriti o zbl ža-nju med našo drž-vo in luroito. Tokrat je dala Turčija iaic.ijntivo za osnovanje zveze med obema državama. V političnih krogih se naglaša, da se interesi Turčije in JugcsDvUe nikjer ne križajo in di streme obe drž’vi j
v,a tem. da se obdrži v jugovzhodni Evropi* ravnotežje. Zveza bi preprečevala vsoto vrne-® šavatve v balkanske zadeve in vsako tako S rolitiko. kot jo je nekdaj izvajala Avstro- I Ogrska in ki o sedaj izvaja neka druga veto-.*« sila, ki je nem ravno trto malo naklonjena, | kakor TurčiM. Zveza med Turčijo ,iin Ju^roto- ''j
vi.jo bi se sčasoma raztegnila na vse b°lk":n- Ji ske driDve in bi se ustvarila na ta način , .mala balkanska antanto. Mnogi beograjski politiki na so mnenio, d-> bi se s tato 7um- i njo poEtlko zamerili nekaterim eosedrim im tudi nekaterim drugim evropskim državam.
Pilsudski o do?adkih v Titvi Mvretr-ski predsednik maršal Pilsudski je S”re;el 1 urednika »Glasa Prnvdy« in mu razložil svo- j je mnenie o dogodkih v Litvi, ztorii o pre- I vratu v Kanna-su C K ovnu). FPsrdski 'e de- j ja1, da je način, kakor s* obnaša Litvo do -j Pol iške osamljen v vsej Evropi, ker se smo- j tra Litva še vedno v vojnem stanu e Poli- -j sko. V dneh prevrata v Kana.su, ko ob- j melm litovski odde-l.ki še nko imeli odgovor- 1 «ie<ra rovel'stva. bi mogel vsakdo nričefi z, J ozirom na obstoieče votoo stou.ie volno proti' ^ PoPski. Kl ub temu ra ni Pilsudski dovolil, da bi se ponurožto pol'ske čete na moji. temveč se m z-^ovoljil 9 rovtoiem. da to treba sled ti dogodkom na litovski me*i z vso ro-zornorito. V slad tega stališča roUske vlade na prišlo tekom vse Vtovske krize niti do enpaa ebmeinoga koafllkto. Razmere v Lit-
vi	še u.too stabilizirane in so samo provizorične. toda ravno toke trajajo-včasih n.a'da--" lje. Mjn.-Vnriri predsednik !e končal svot.a izvaja mri z ferravo. da ni prav nobenega povoda, da bi se Poljska vsled litovskih dogodkov razburjala.
— Sovietski iir rnfiin K-tror poročajo iz Moskve, fe rovki liudskih komtoartov potrdil proračunski .rrodtog d rito virih dotodkov. Skupna vmt.a dogodkov Je 4.760.613 2?6 rrb-Itov. od katerih odpade na FOV>'-bo uni;o 74 odstotkov, na roR-mevae republike pa 26 odistjottov. Davki znašato 47 odstotkov, notranje rosorlo 3 in drugi dotodki r0 od.sčoti-ov. Torr-st davkov zn-ša v primeri s pre'šn'"m letom 24 <vts*otkov. porast dohodkov jz državnega gesoo-darstva pa le 12 odstotkov. Po. sk.lepu lkldrkena tomi'«"riirto bo obstoklo «*d uov°aa lota dal to od ?9 odstotkov dosod-aj obi.to'eč'h Magpvnih borz. le š» 1.4, ostale na se zanra-o. V sovietoki .industriji se bo stod-i-to na ta riačin.. da bodo trustovpki stroški v d -u gi polovici leta za 10 .odstotkov višji, kakor v prvi polovici leta.
Dvtavlmnaka. vojna v Niknravni P
med .koazervafivci in liberalni v NlVa-onul, ki traja že vpč dol, je zahtevala že več Irtov. Zmaguie!o liber-lri. ki iih podpira Mehika. Liberalni predsednik Nikarague Larossa je roslal v W.asbina>ton protest proti izkrcan'U čet Združenih d-ž-v na nik.iraškem ozernUu.
V vseh drž vajh Srednip in Južne Am°rike ee 'e rr>i«vilo nezadovoljstvo nad vmeša vini en Združenih d-živ v notranje razmero Nikarague. Podaniki vseh srednjeameriških drča v v ŠVaphrnjgtonu se boje, da en' hočejo Združene d rž-v e ustvariti protektorat nad vso S-e da to Ameriko in vidi to v nabovem nostonngiu naspaptie pa.natnerikanske irtoli. ter flaaT''tno kršento šVrskinstoriske pogodbe 1. 19°T s srednjeameriškimi državam'.
V	Prazdij' je izbruhnila revolucija Vladne čete, Iri eo bito poslane nad uroroiike. so bile premagane. Čete prehajajo k upornikom.
Mostni odbor Nara-dno-raRkalne stranke v Ljubljani
sklicuje volilne sestanke: dne 4. januarja za St. Jrkobski in Poljanski okraj v gostilni »Pri sodčku« na Žab jaku; dne 5. januarja za St. Peterski in Vodma.tski okraj v gcr.t l-ni pri Foljšaku, Martinova cesta; dne 8. januarja za Dvorski in Trnovski okraj v gostilni pri Mraku, Rimska cesta in dne 12. ritma rja za Kolodvorski in Kol.izejski okraj v salonu restavracije pri Lloydu, Sv. Petra cesta.
Ch. Lucieto:
18
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Še isti dan popoldne sem govoril s kapetanom do-tične ladje, in v teku pogovora sem mu dejal, da bi bilo lepo od njega, če bi vzel na svojo ladjo »skandinavskega mornarja«, kajti ta se nahaja v zelo neprijetnem položaju in bo strogo kaznovan, če pride pred sodišče.
Kapetan je bil dobra duša in je takoj pristal na to.
Naslednji dan sem dal privesti pred se oiba mar-narja, ki sta bila med tem postala najboljša prijatelja. Najprej sem ju resno posvaril. Nato sem vrnil mlademu mornarju njegove papirje, njegov denar in znamenito pismo, ki ga je naglo skril v žep. Dejal sem mu, da ga‘zaenkrat še izpustimo brez kazni, da ga bomo pa, če bo še kdaj potoval po Franciji, za najmanjši prestopek izročili sodišču.
Nato sem se obrnil k drugemu »mornarju« rekoč:
—	Kar se pa vas tiče, ste pa v zelo slabem položaju: ne samo, da ste se napili kot živina in javno razgrajali, temveč ste tudi pobili šip za 247 frankov v oni gostilni. Dam vam na izbero: ali se takoj ukrcate,
pe tem ko sle plačali razbite šipe, ali vas izročim sodišču! Kaj vam je ljubše?
— Plačam in ukrcam se.
— Debro!
Nato sem poklical dva stražnika, ki sta dobila povelje, da spremljata oba mornarja na ladjo. Teina dvema sem pa še posebej zabičal, da za časa sedajnega potovanja ne smeta več stopiti na francoska tla.
Deset dni pozneje se je ladja spet vrnila v Nantes. Pregledal sem seznam na njej vkrcanih ljudi in zapazil sem, da sta oba mornarja še \ edno med moštvom.
Naslednje jutro je prišel kapetan te ladje v naš urad, da mu pregledamo in žigesamo ladijske papirje. Prosil nas je, če bi smeli nekateri mornarji na suho.
Pregledal sem seznam teh ljudi, ki mi ga je bil predložil, in delal sem se silno začudenega, ko sem zapazil v tem seznamu ime »skandinavskega mornarja«.
— Kako? Tega človeka imate še vedno na krovu? Torej ste menda zadovoljni ž njim?
— Gospod inšpektor, moram vam reči, da še nikoli nismo imeli tako imenitnega kuharja. Prej smo na naši ladji morali jesti slabo pripravljeno hrano, sedaj pa dobivamo naravnost izborne jedi. Zato vas še prav posebno prosim, da mu daste dovoljenje iti na suho, kljub njegovemu prejšnjemu pregrešku.
— Dobro, naj bo. Dam mu dovoljenje, toda recite mu, naj se oglasi najprej pri nas. Hočem mu še enkrat povedati, kaj se mu more pripetiti, ako bo znova napravil kako neumnost.
Še isti večer je prišel novi »ladijski kuhar« v naš urad, nam predal zelo važna pisma za Pariz in nam javil, kakšen uspeh je že dosegel.
Bile so to stvari velikanske važnosti.
— Kakor se boste spominjali, nam je dejal, je bil eden Zeppelinov ustavil na širokem morju paro-brod »E n j o y«. Radi tega se je napravil načrt za novo granato, ki naj bi uničevala sovražnikove zrakrp'ove.
— Kot si lahko mislite, je šlo tukaj za popolnoma tajen načrt. Delali so že tudi poskuse s to granato in
ti so se imenitno obnesli.
— Ne vemo pa še, na kak način so bili ukradem načrti in popisi te iznajdbe, skratka vse, kar se tiče te zadeve. Dejstvo je, da je vse skupaj izginilo.
— Vraga!
  Da! Sedaj pride pa še lepše. V teku mojega
sedanjega raziskovanja se mi ie posrečilo, da sem večino teh listin zasledil. In veste, na kak način?
— Nimam pojma.	.
— Cisto enostavno tako, da sem nadziral korespondenco mladiča, s katerim sem se bil ukrcal. Skoraj vsa njegova pisma imajo pod znamkami tajno korespondenco, keje ključ tudi že imamo.
Si ra n 2.
»NARODNI DNEVNIK«, četrtek, 30. decembra 1928.
Štev. 293.
Dnevne vesti.
ZAPOSLITEV INOZEMCEV.
K in&šemu č.anku »Tuji državljani v jogo-«Lovft «'j ii	siuo	prejej:
t_ud.in se, da je veudar nexdo načel perečo vpr.i5.ia e o za.pos.iivi inozemcev v Ju-gos.aviji, ker krivica, katera se v lem oziru godi, upije žo do neba, ato kljub temu Je naSi ladjar, i ne slišijo.
Ne bjjuo Zagreb je s tujci preaapoljem, ampak tudi pri n. e v Sloveniji ui boljše, še mogoče s.utše. Tako n. pr. je pred kratkim neka tovarna v Tržiču odpustila dva mojstra domačina in na n,in me&to postavila dva tujca Li sicer enega iz Ra.ha, enega pa iz Dunaja. bden od odpuščenih je deial v iovi.rai •Pre jj pet let kot strojni mojster. Drugi je M s.ro.iovai mo.ster ter je delal v pcdejiju preko dve leti, ne da bi se um bilo moglo ■ned tem fc&orn kaj očitati.
Radovedni smo, kako je podjetje prošnjo za zaposlitev teh dveh tu.cev motiviralo.
Miruo lahko sodimo, če bi bilo 1 malim) izjtinnami nečim velepodjetjem na tem kaj ležeče, da bi se domačini izobrazili za mo„6tre itd., bi danes ne rabili niti enega tujca več.
če bi dobivali naši brez; oselni podpore, kakor dh dobivajo drugod, bi že bi'o kaj takega dopustno. Tako pa ne trpi država, ako ■Pois mez.iiik strada. Zalo se meče naše ljudi laliko na cesto, na njihove mesta pa se po-stavla tujce.
— Predkonferenca Saveza mest se vrši koncem mceaoa januarja ptuh. leta v Zagrebu. Natančni datum se ni končno vel javno določan. Merodajai krogi .mislijo, da bi bdi naj-•4*cvlj prikladen 30. januar, 'ker bodo minili do tedaj tako pravoslavni božični prazniki, kot volitve v oblastne skupščine. Takoj po predko-iierenci se skliče plenarna konle-renca.
— Honorarji srednješolskih profes>orjev.
Prosvetno ministrstvo je odobrilo večji kredit v svrho likvidiranja honorarjev, ki jih dolguje država srednješolskim profesorjem. Z izplačevanjem se prične v kratkem.
— Nov menični zakon, i osebna strokovna komisija v ministrstvu pravde je izdelala načrt novega meničnega zakona. Načrt se naslanja v glavnem na sklepe posledne mednarodne konference v Haagu. Novi menični zakon bo veljaven za vso državo.
— Znižana vožnja za turiste. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem turistovakim društvom, ki obiščejo tekom zime gore v Sloveniji, polovično vožno.
— Izredni železničarski kongres. Centralna uprava Udruženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev je sklenila, da sk’iče za -dne 18. februarja izredni kongres železničarjev. Kongret> se vrši v Beogradu.
.. ' — Pogreb poslanika Pante " Gavrilaviča. T^TetSTCeraJBnJlnr^ je bil v Beogradu svečano
pokopan naš umrli poslanik v Atenah Panta ■Gavrilovid. Žalnega sprevoda so se udeležili vsi člani vlade, diplomatični kor in dve vo-jršlci četi. Krsto na lafeti je vleklo 6 konj. Pokrita je bila z državno zastavo. Med številnimi venoi se je nahajal tudi venec, ki ga je 'poklonil pokojniku kralj Aleksnader. Veneč *ta nosila dva gardista.
' — Zatiranje srak in gavranov. Direkcija šum in rudnikov v Sarajevu je izdala razr »lrs, v katerem poživlja prebivalstvo, da naj zatira Škodljive ptice, v prvi vrsti naj zastruplja srake in ga v rane, ki so se v zadnjem i'su ze'o razmnožili in povzroča o veliko škodo. Zanimivo je, da je to prvi razgls te vrste, ki je bil izdan, ne da bi se razpršile obenem zn one, ki bodo uničevali škodljive plice, dcslej uzuelne nagrade.
— Iz sanitetne službe Za oblastnega sanitetnega referenta pri velikem županu mariborske oblasti ie imenovan srezki zdravstveni referent v Mariboru dr. Ivan Jureoko, dislej vršile? dolžnosti oblastnega referenta.
— Zdravniška vest. Okrožni zdravnik v Mokronogu dr. Albin Češarek je premeščen na lastno prošnjo v Trebnje.
— Vp ikrjitev. Poštna uradnica Julija Engelman pni glavni pošti v Ljubljani je stalno vpokojena.
— Iz justitne službe. Za paznike-zvaničnike v moški kaznilnici v Mariboru po imenovani: Ivan Stopar, čevljarski pomočnik v Sev-nici; Anton S’ekovec, mizarski pomočnik v Pobrežju pri Mariboru; Ivan Gašperin, ključavničarski pomoSnik v Kropi in Matija Vil-la.il, bivši narednik v Letušu.
— V deželi prohibicije Kljub izredno -energični ofenzivi, ki so jo izvaole Za fcsa božičnih praznikov ameriške oblasti zoper ilegalno trgovanje z alkoholom in pri kateri so bile zaplenjene velikanske količine alkohola ter je bilo prijetih več sto oseb, je na bož;čni večer samo v Ne\vyorku 11 oseb v®’ed T.-strupljenia z alkoholom umrlo, 75 pa jih je bilo prepeljanih z znaki težkega zastrupVe-nja v bolnišnice. Od 11 so umrle 4 vsled tega, ker so zaužile večjo količino denaturi-ranega zastrupljenega alkohola. Od 75 v bolnišnici oddanih jih ie imelo 23 delirium bru-niens. Da.lje so v božični noM 4 osebe zmrznile. Napile ro se namreč do nezaventi im oblegale n i ulici. Vsega skupaj je obolelo v New-yorku tekom božičnih praznikov na zastrup-3'eniu z alkoholom 380 oseb, od katerih jih je <l«slej že 15 umrlo, 365 pa jih leži v bol-rtiai. .
— ETcntuelna vporaba italijanskih civilnih aerniplanov v vojne svrhe. Italijanski uradni letalski list napoveduje, da bo v kratkem objavljena naredba o izvedbi eventuelne mobilizacij civilnega letalstva. V bodoče bodo morali biti zgrajeni civilni aeroplani tako, da jih bo lahko vsak čas preurediti za vojne namene.
_— Spalni vozovi na češkoslovaških železnicah 7. 28. t. m. 90 bili na vseh češkoslovaških železnicah ukinjeni spalni vozovi II. razreda. Odslej »e bodo izdajali listki za spalne vozove samo za potnike I. razreda.
■	— Reforma italijanskega kazenskega za-
! konika. V italijanskem justičnem miaistr-j s.vu .e izdelan zakonski n;.črt o reformi ka-I Zciiskt-ga zr.kaai.ka. i rojektirane izpremembe !	> tako v; žne, da pričakuje.« italijanski
pravniški krogi obelodnnjenje novega zakonskega načrta z velikim zanimanjem.
— Vsak peti dijak ita Češkoslovaškem je o.llionjak, vsak osmi pa e. Te dni je izšla v 1 nagi uradna šolska statistika za levo 1924-1925. to podatkih te statistike je bdi vsak pe-ti srednješolski dijrk odličnjak, vsak osmi pa je padel. Ženske eo bile bolj pridne (ah pa so imele več protekcije!), zakaj vsaka tretja je imela odliko, dooim je šele vsaka trinajsta padla. Največ dijakov pade na g-m-t acijah rin realkah.
— Belgijski kolonialni minister umrl. Iz i'.ruxelles-a poročajo: i redvčerajšnjim je kolonialni minister i echer nenadoma umrl. Imel je pljučnico. Star je bil 41 let.
— Pangal « se bo cd svoje žene ločil. Ko! poročajo grški listi, se namerava 'bivši grški diktator Pangalos od svoje žene ločiti. Svo:o namero utemeljuje z dvomljvo vlogo, ki jo je igrala njegova soproga v državnih in drugih zadevah, o katerih pa takrat on ni ničesar vedel.
— Dve historični zgradbi v Berlinu v ne-varn 'sti. Vsled preaidavanja berlinske opere so se pojavile na dvorski knj/ž.iici in na stari cerkvi sv. Hedvige težke poškodbe, tako da so morali poslopji podpreti s koli.
— Težka otso^ta novinarja. Te dni se je končal v Beogradu tiskovni proces, ki ga je naperil generalni sekretar d-žavnega sveta Gojko Dogančič zoper urednika beograjskih >Novo5ti< Keršovamija radi par člankov. Urednik Keršovani je bil obsojen po tiskovnem zakonu na 23 mese"ev zapora in na plačilo denarne g’.obe 10.000 Dia. Obtoženec je prijavil vzklic.
— Ustavljeno po-tajanje zoper šefa dubrovniške p dicije Kot se je nedavno poročalo, je ovadil ravnatelj trgovske akademije v Dubrovniku seta ondotne policre*' Petra Petkoviča, da je falzificiral neko spričevalo trgovske ak"demije. Na podlagi te ov."dbe je uvedlo državno pravdništvo zoper po’icij-.ikega šefa preiskavo, ki je končala sedaj s tem, da je bilo postopanje ustavljeno.
— Zagoneten umor v Srbobranu. Te dni 93 umorili neznani storilci v Srbobranu tamkajšnjega posestnika Jovana Nediča. Uradne poizvedbe so ugotovile, da je sedel Nedič zvečer v neki gostilni, nakar je odšel brez vsakega incidenta proti domu. Na cesti ga je napad’o več ljudi, ki so ga osuvali z noži, da .:e obležal mrtev. Dcslej se ni dalo ugotoviti, če gre za čin maščevanja ali pa za zlofiln iz koristoljubja.
— Večje količine ekraz>ta v Dfavi. Ker je> Drava v zadnjem fesu tako padla, kot tega ne pomnijo niti najstare ši ljudje, so n?šli te dui v n;eai strugi v-sakovrstne stvari. Najbolj aanirmlve so na dbe pri Osijeku. T-m so našli namreč v reki 5 granat in večjo količino ek razita.' Na lice mesta je bila posLana posebna komisija, ki naj ugotovi, na kakšen način 90 prišle te stvari v Dravo.
— Katastrofalen potres v Draču. V Rimu so prejeli službeno poročilo o katastrofalnem potresu v Draču in okolici. Potres je zrušil v mestu več hiš ter 2ahteval 20 človeških žrtev in večje število ran encev. Museodčad je odredil, da se pošlje prizadetemu prebivalstvu najnujnejša pomoč. Italijanski Rdeči kr.ž je poslal v Albanijo več transportov živil, dve vojni kuhinji, večjo količino zdravil in postelje za 600 oseb. Albanska vlada 6e je Mussoliniju brzojavno zahvalila.
— Val mraza v zapadni Evropi. V vsej Franciji in Španiji je zavladal s.len mraz.
V	Franciji znaša temperatura v dolinah mestoma —18", v vošjeležečih krajih —20 in čez. V Rokavskem zalivu divja že več dni silna nevihta. V parnik »Tafni« je udarila trikrat zaporedoma strela. Prvi in drugi ka-piten in osem mornarjev je b'i’o težko ranjenih. Na Španskem imajo poaekodi do 18 stopinj mraza. V Segoviji in Burgasu je onemogočen mestoma vsled snežnih zametov železniški promet.
— Snežni meteži v Italiji. Iz Florence poročajo, da so besneli te dni po vsej Tcskani ©Lini snežni meteži, spremljani od orkanu .podobnega viharja. V dolini 1 ianoense so porušeni' brzojavni in telefonski drogovi ter je poškodovana železniška proga, lo vsej severni Italiji je zapadel visok sneg, najvišjii pri Arezzu, kjer meri poldrugi meter.
— Nesrefa na morju. Angleški parnik »Bu-rutu< je trčil te dnu na odprtem morju s francosko jadrnico >Eugene Schneiderc. Jadrnica se je potopila. 4 mornarje so rešili, 24 jih je utonilo.
— Velik požar v Hulle-u. Iz Londona poročajo: Te dni je izbruhnil v pristanišču v Hulle-u požar, ki je povzročil ogromno škodo. Razveu več drugih objektov je pogorelo deset žitnih skladišč.
— Mistcriozno zastrupljenje. V berlinskem predkraju Zehlendorf-u je prišlo te dni do misterioznega zastrupljenja. Triletni sin policijskega nadzornika l)iirrfa-a je dobil doma nenadoma srčne krče. Poklicali so zdravnika. Medtem ko je preiskoval ta sina, se je zgrudila nenadoma, pravtako vsled -srčnih krčev, mati nezavestna na tla. Par minut nato je dobil tudi zdravnik napad, posrečilo se mu je, da je odprl okno ter alarmiral rešilni oddelek, nakar se je zgrudil tudi on nezavesten na tla. Vzrok misterioznega obolenja teh oseb Se ni pojasnjen.
— Obupen čin rodbinskega očeta. Iz New-yorka poročajo: V Farwelhi (Texas) je umoril neki farmer iz obupa radi slabe letine svojo ženo in svojih osem otrok, nakar je izvršil samomor.
— Tragičen božični večer. Rodbina »likarja Helfericha v Kasslu je doletela na božični večer velika nesreča. Medtem ko 90 bM1 zbrani vsi člani rodbine okoli božičnega drevesca, je nastala v peči nenadoma silna eks-
plozija. Ruševine so raztrgale očetu irebuh, aa i~j mu izstopila čreva ler razbije oiroku tropino, d^cim ao odnesli mali, s.ari oče in d tara mali lažje pošKodoe. EiisplozLo je povzročala l-etaiStia boiuba, ki je prala na doslej iiepojasajen nainn med premog.
— \ U’UU v stanovanja diplomatov v Berlinu. Kot smo poročali, je bil iivršaa nedav-
i.o vlom v -japonsko p^slanaštvo v Beninu. Te dni pa so </uj3iiuii svedrovci angenunske-gn vOju.a'iiega aiuoeja Rodr>gueza iia tajiuka iianui^Aiega posla^siva tioppeuova. V obeti iiucaj^i sj odnesli lopovi bogat pien. Argen-
w(as4«inu atašeju iso ukradla iz Zapnega Siauovauijvi razne dragocenosti v u-lU/ui vrodu.osti iuOuj mark, u-jJuiku iiem-ixo.vega pvs.nmiia pa več kozuuov on pre-prog.
— špijonažaa aicra v Parizu. Te dni je bil \i Parizu aretiran neki navodni ravua.eij iz ut.r. uia b.iundciii, ki je o>umujen špi ^..v..za v ii,orat Aemcije. rreaskava je ugo.ovila, da .e aieiirau>e>; u.vši aagie»ki Oiicir.
— iiaiauri iniaucga oap.uia v Budimpešti. Ves. o srniu miauda je napravila v kro-grn japonske ko.oaije v L.udunpe&u gio^ok u.jS. .va 2i-jeu.cgd sina japoi^Sie^a trgovca .vuioi-a Oit-o pa je učinkovala iaKo porazno, da je izvisii iz zuiosu po ši„ri japoa. iriOiaiji naii^ktri. Mladi Japonec iti z.vi v avr^o študij že tri leta v Evropi, je prijel pred dvema nicSecema v bud.mpcs^o, it.er je obiskov«! ijud^KO Uuiivei-zo 'ter se prea.vijal s tein, da je pivdajal japouJite diooajave. Ko je prišel v iutdei/) v iuvaruo, v ■lu.i-ca-a se 2)oin_.jo e.a-ni Liuuiinpeišun.fike japons.ie kotoai.e oui je zvedel, da je Jupoas^it cesar umri, se ga je po.oJSaia taiva	da je odšel iieni-uoonia domov, kjer si je prizadejal z britvij na tre-t/Uiiiu la tm do.go ra^.o. luedvem so priniteli
V iljtgOVO SOL'J U^OVi	v«l	Ji,	ivL.	i-\>
odviha br.tev ter poklicali rešilni voz, ki ga je odvedel v ukiuco, Kjer oo um r-o-o z^.-»di. vants se na na ja ze izven z.vaJo.a5iie ne-varnos.i.
— L.epe knjige nudijo dobitki III. književne 'ioniiAiie ot*0os.ov e^b-.ve .viaCe, kOjc z. e-b.inje prične 4. lebruar.a 1927 in tra^a do 25. marca. L-obitki — -same s.oveuake lej^csovne knjige — «o s.edeči: UO urno a 6	120 ter a a 10 knjig, 80 kvatern i 14 ka.rg, 50 Lii-kvAi a 17 kajig ter 5 tombol a 17 ika^ug in poieg tega še klijige po p nosa izberi za uOO do imj uia. š.tutAia vreojjuSi vsea domikov zaaja lo4.2v.O Lun. Glavni dobitek tvori zbir-■ka Viiea 4o le^a^Kov ie.ju^ij^.L^.tega i,vOaia-', ivii ima vwied svoje .redit'0>S''.u tudi ve'liko denarno vrtdijust. 'lubuce a o D m ck> aapiod.ij pri vseh šolan in pri vseh podružaican Jugo-
ii.ove.i.Suie aiatioe v L^nolj.uu, dal,,e v Tau.M>v-iii Zadrugi, Kovi zaitzoi in v pisarni Jugoslo-v e.o3<ie auu-ce, Seuenburgova ulica 7.11.
— Ljv na divje zveri pa airiških džung.ah. Na dan novega leta dae 1. januarja 19^7 in v ncde.4o, dne 2. januarja prinaša /.ivU nov, izvauredno zanimiv program, i redva.al se LO iiuiiturui ve.eulm iLov na divje zven po afriških džunglah«:. Film nam prJtozuje zani-niiV a eikSjiedac^^o znanega raziskovalca Aiar-Lui ^oansoaa, kalen proučuje ze 20 let razne doslej nepoznane kraje v atriškin džunglam hksptdic^a se je napotila najprej v kraje, kjer bivajo črede divjin 6io..ov. Na jezeiu Tiku so se opremili z nalašč za dotični teren zgrn.eiuin aviomobi.om ter krenili v notra-n/isii Airilce. iNa potu jih je spremljala četa 1U) domačinov, isrečavali so najrazličnejše zveri, kakor leve, hijene, nusoioge, antuope, lojparde, bivole, slone itd. likspedicija je ue-šie.okrai bila v naj večji nevarnosii ter v ved-nem boju s temi zvermi, kur je vse videti v tem zanimivem poučnem filmu. Ekspedicija, ki je bivala v Airiki preko dve leti je stala ogromno vsoto 2o0.0^0 dolarjev, lilrn se predvaja prvikrat v Ljubljani, vsled česar pnpoiod. publiki najtopleje, da si ga ogleda, i redstave se vrše v sledečem redu: v' soboto na dan novega leta se vrši zgolj ena predo.ava ob 11. un dopo.dne, v nedei.o, dne 2. januarja 1927 je prva predstava ob 9.30, druga ob 11. uri dopoidne. Vsi sedeži so uu-manrani ter označeni na vstopnici. Vstop,-nice je dobiti po običajnih cenan pri blagajni Kina Matice 'L ozirom na veliko zanimanje za ta film priporočamo občinstvu, da si jih pravočasno naoavi v predprodaji, osobiio radi tega, ker so takrat še boljši sedeži na razpolago.	(132.)
— Soprogi! Svojim ženam napravite naj- j večje veselje, če jim kot novoletno dar J o po- i klonile »liospod.injaki koledar« Jugosloven-ske Matice, ki vsebuje mnogo poučnih član- j kov in razprav o domačem gospodinjstvu, no- ; ve kuhinjske recepte ter tioškovnik za vse dni v letu. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoelovenske Matice in v vseh trgo- i vin&h. Dobi se ga tudi v pisarni Jugoslo- ' venske Matice, Š&lenburgova ulica 7,11. Cena Din 20.—, za člane Din 15.—.	i
Ljubljana.
1— V izložbi razstavlqjcna slika veletrgov- j ca Šarabona. Na Aleksandrovi cesti pri Babki v trgovini umetnin je razstavljena slika vele- . trgovca Andreja Šarabona in predsednika ; Kmetske posojilnice, ki je kakor znano letos I praznoval svojo 40-letnico obstoja njegove j tvrdke. Sliko je napravil naš znani ponrotist akad. slikar Franjo A. St eri 6.
1— Klavirski koncert slovenske pianistko gdč. Karmele Kosovci, ki študira klavir ni umetniški šoli v Monakovem, se vrši v Ljubljani v pondeljek, dne 10. januarja 1927 v Filharmonični dvorani. To je prvi nastop slovenske .ugietnice v ljubljanski koncertni dvorani.
1— Zveza blagajnionih zdravnikov v Ljubljani še enkrat opozarja svoje Člane, da bo občni zbor v nedeljo dne 2. januarja 1927 v veliki dvorani palače OUZD v Ljubljani. Sestanek ob 10. uri dopoldne, ogled ambulato-rija in nato občni zbor, na katerem 'bodo govori'! zastopniki' SUZOR-a in OUZD. Polna udeležba zdravnikov OUDZ nujna in potrebna.
1— Začetnike za esperantski tečaj na GUn-cah sprejemamo samo še do 7. januarja 1927. Učnimi na mesec Din 20.— za osebo, za štu-
dente in vajence Din 15.—. Prijavnice je poslati na »esperanta-kursot en Vič-GMnce. — Vivu esperanto!
1— Družabni večer s plesom in ia'jivo pošto priredi podoficirsko podporna društvo tukajšnje garnizije v solo.o dne 1. januarja 1927 v restavraciji na glavnem ko"odvoru. Svira jazzband društva : MetKur<. Vstop brez posebnega vabila. Za obilen obisk se pripo.o-ča odbor.
1— Goljufiv akviziter. Pri neki tvrdki se je zglasil v torek neki srednje star moški, se predstavil za nabiralca inseratov za nek ljubljanski dnevnik ter kasiral 50 Din za inser.ait. Pozneje je tvrdka dognala, da je bil ta akviziter navaden goljuf. Pozor pred go’juif.i.
1— Policijska kronika Iolicija je aretirala pet oseb in sicer 2 radi tatvine in 3 radi postopanja. Ovaden je en 6lučaj gol ufije,
3 kaljenja nočnega miru, 1 nošnja orožja brei dovoljenja, 4 prestopki pasjega kontumaca in
4 prestopki cestnega reda.
KRATKE VESTI.
Kongres demokratske stranke se 'e z.?čel včeraj v Beogradu. Kongres je otvoril predsednik stranke Ljuba D."v:dovič.
Štirji španski atentatorji in zar tn:ki, ki so bili nedavno aretirani v predmestju Madrida, so bili te dni ustreleni.
fangsolin je prišel v Peking in se namerava oklicati zn predsednika Kitajske.
Prebivalstvo Rusijo šteje po prvih podatkih splošnega ljudskega štetja 145 trii’ijonov duš.
31 poljskih bank preneha koncem leta » svojim detovanjem, ker ne znaša nj;h osnovna glavnica 1 milijona zlotih.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA
V	LJUBLJANI.
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer.
20. decembra, četrtek: Joy. — Red A.
Opera
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
30. decembra, četrtek: Cosi fan tutte. Red E.
Prva ropriza Mozartave klasične »pero »Cosi fan tutte« se poje danes v četrtek in sicer za abonente reda E. V vsakem pogodu dovršeno naštudi rana in izvistao umetniško podana opera je dosegla pri premijeri izreden uspeh. Kakor vsa Mozartova dela je tudi ta opera izredno melod'Ozna ter veselega, ljubkega značaja. I os mezae vloge so v rokah ge Lovšetove, ge Ioličeve in gdč. Thalerjeve ter gg. Banovca, Betetta in Mitroviči. Opero vodi ravnatelj g. Mirko Folič. Vse ljubitelje prelepe klasične gl-sbe opo-ziramo na vprizoritev tega dela, kojega izvajanje je brez dvoma značilno za umetniško stopnjo slovenske opere.
Bliinjj prazniki r ljubljanskem Narodnem gledališču. Na novega leta dan ob 15. uri popoldne se ponovi v drami Colieva bož'čn;t povest »Peterčkove posledne sanje«, ki je izredno primerna za n-So mladino. V operi pa se roje popoldne ob 15. uri brez dvoma najboljša »'ovanska opera Smetanova >Pro-dana nevesta«, zvečer pa se ponovi Čarmanova opereta »Grofica Marica«. V nedeljo dne 2. januar« se poje v operi popoldne ob 15. uri Straussova opereta »Terezina«, drama pa ima ta dan dv« predstavi in sicer popoldne Golievo »Triglavsko bajko«, ki je po svo i vsebini omenjena tako od ra sl'm kakor tudi naši mPdini, zvečer pa velezabavni Courtelinovi burki »Stalni gest« in »Boutou-ro?he«. Vse predstave so ljudske pri izdatno zn!ž-mih dramskih i.n opernih cenah. Na predstave prav posebno še opozarjamo izven-ljubljansko oboinetvo, ki si vs*opniice naroči lahko tudi pismenim potom pri gledališki upravi.	•
Šport.
Kda je prefesij>nal? Hulbert, predsednik ameriške atletske unije je podal v tej toSki sledeSo definicijo: Poklicni športnik je ravno tako častivreden kakor amatžr in nikdo mu ne sme očitati, ker izvršuje «r.ort kot poklic. Če pa kdo trdi, da je amatčr, v resmVii pa napravii iz športa posel, potem se diskreditira sirnega sebe in onečašča amaterstvo. Namen visoke organizacije naj bo, da očisti svoje vrste trkih elementov.
Helen WilLs o Suzani Lenglovi. Sudana je podobna metulju, ki so ga prestavili iz solnčne svitlobe pod blestečo luč električnih svetilk. Tako pi.še Helen Wills v nevvvorškpm >Worldu«, ko opisuje Suzanin ekshibicijski m^tch v San Frančišku ter nadaluie: Mesto č!stega. neskaljenega veselja, ki sem ga občutila zadnjo zimo na rivijeri, ko sem gledala Suzanino igro, vpliva njena sedanja agm name doiela deprimujoče. Čudovita, naravna svežad njene igre je zginila in mesto tega vidi gledalec samo mehanično produciranje udarcev.
S-ipr^g svoje žene. Sic transit gloria rmindi. Jaok Dempsey je pozabljen, odkar ni več svetovni bokserski prvak. Najloli pa ga ie moralo boleti, ko je bral pred kratkim v nekem časopisu: Jack Demosey, soprog znane filmske igralke Estelle Taylor. — Sedem let svetovni bokserski prvak in sedaj nič več kakor soprog svoje žene — v resnici, svet hitro pozabi.
Alzin proti Rig^ulotu. Luksenburian Alzin je bil meseca oktobra v Marseillu premagan v desetoboju od Charlesi Risoulota. Sedai je pa Alzin, ki takrat ni bil v formi, pozval Ri-goulota na revanšni boj. Pa bo zopet podlegel, ka 'ti Rigoulot je razred za se in to razlika v točkah gotovo še večja ko zadnjič.
Seznam romunskih rekordov. Rumu neki lahkoatletski savez ie ravnokar izdal sledečo listo rekordov: tek 100 m: Petek 11 sek.
—	4f.0 m: Limbek 51.4 sek. — 800 m: Ka-
»NARODNI DNEVNIK«, četrtek, 30. decembra 1926.
Stran 4.
ših oficirjev in več drugih ho nora cio rov, ki jih je za velitoo čast, da jih je princ povabil, vse zavidalo. L os;, orla je pridno praznila kozarce, vrst Li 93 «53 navdušeni toasta, »princ« pa je pužil smotko za smotko. Dejal je: Tu si to lahko dovolim, doma mi mamiica ne pusti. Tej prireditvi jo sledilo več drugih, od sirarni najuglednejših ceeb. »rrinc« se je odzval med drugim povabilu grofa NaeeauSkegff in povabilu k.ajež'ega višjega gozdarja pl. Bliicherja. io čudnem naklj^č^u je jelo »prLa*? cu« kaj Kmalu .priman.kovati »cvenfeaC Ve kdo si je Stel v veliko čast, če je smel priskočili »kraljevski Visokosti« na ponioŠ. KopenAckiada sq je nadaljevala v Wečmar-tuf Nekega lepega dne pa je vzela kžoega princa nož. 1 osledica je bi a velik moralni maček v Erfutu in Weimar-u, kjer si je lizpum« pal« »baron Korff« mnogo denarja. Marsikdo od osleiparjeiuh noče svoje terjatve iz razumljivih vzrokov niti prijaviti,. 1 olaoijeke poizvedbe so ugotovile, da je »Njegova kraljevski Vi&aiicet« identična s prev e.jami m slepar* jum, dii ga iščejo Številne obirati radi potvarjanja listin in drugiih gol.uiij ter večjih in manjiSih tatvin.
: Neizgorljiv film. Kot poroča sMorning Fost« iz Londona, je iznašel neki Anglež po 14 let trajajočih poizkusih neizgorljiv film, ki ustreza v vsak;m ozi.u vsem zahtevam.
Zagreb, dne 29. decembra. Ne\vyork četk 50..-4o - 50.74j, London izplačilo 274.85 do 276 65, Milan izplačilo ‘254.&7—2^6.97, i-raga 167 7—168.5, Ourih izplačilo 194.5—1C 97.5, Berlin izplačilo 1350.19—1303.19, Dunaj izplačilo 793.5—801.5, Budimpešta izplačilo 0.07 935- C.C7933.
Cu -ih, d le 29. decembra. Beograd 9.12, Berlin 123.20, 1-raga 15.3125, Nev york 517, Lando l 20.(925, Pariz 20.49, Milan 23.20, Dunaj 72 9 75, budimpešta 0X07240, Buikarešta 2.7425, Sofija 3.7425.
diteljeve družine, deloma pa so se norčevali iz nje. Mladenič se je pričel sramovati in je opustil take nedobitkanosne umetnosti.
1 ostal je pdvokat, pričel iz pravd kovati rumenjake in pozabil na svoj »Ixessiore«. Še vedno pa je obdržal svojo navado, da svojo idejo napiše na papir, nato pa zaideva, da s j drugi ljudje ravnajo po njegovi ideji. Postal je velik, slaven mož in ko so pred kratkim govorili o njegovih mladeniških spisih, jih je kratkomslo utajil.
Toda dokaz je bil tu. Mala knjižica je že pevumenela, vendar pa še eksistira, izšla je v Nancyu, njen naslov pa je: >L’ ixessoire«. Par Pl Brouchot, Lucien et Raym- u l Poin< are.
Kaj bi bilo s svetovirm mirom danes, če bi 63' stari francoski vladni premier še držal stare svoje ideje o mednarodni spravi in sporazumu?
—	Kopeniikiatfa v Turingiji. Te dni vzbujajo v Nemčiji precejšnjo senzacijo pustolovščine nekega lopova, ki se je. izdajal za -sina bivšega nemškega .prestolonaslednika. Možakar je debitiral v nekem velikem hotelu v Erfurtu, kjer je kotnika tako preslepil, da ga je povedel osebno v avtomobilu v Gotln, kjer ga je nastanil v enem prvih hotelov. Intendant tamkajšnjega deželnega gledališča je priredil aia čast »princu« slavnostno predelavo. 1 rti tem je plasiral »priinca« v prejšnji dvorni loži. Kio je padel zastor, je naklonil vkaki gos;: od eni -od igra'k milcstao bom-to.iiero z vizitaico, ,na kateri je hilo napisano: »Von trinz W:ilhelm voa PreuBeea.« Io predstavi je bila v liotelu soareja. Med povabljenci so sg 'nahajali med drugim mestni župan, gledališki intendant, neki policijski major, neti policijska nadzornik, več biv-
bat 2 min. — EC00 m: Mart on 1656 min. — lO.OCO m: Moidovean 3.):46.2 min. — skok v vis: Stefan 1.85 m — skok v dalavo: S:ro-erzbach 6.75 m — trestak: l anajot 1^.27 m
—	skok s palioo: Biro 3.£9 m — sunek krogle: 14 44 m — met diska: David 4o.r_4 m — met fcopja: Springer 52.27 m — met kladva: Baden 41.64 m — štafeta 4 X ICO m: Olrm-pia 45 sek.
Plavanje skozi Pariš se je vršilo tudi lete« kaikor druga leta na prvi božični praznik. Zmagal je Švicar Swahlea, ki je preplaval £03 m do’go progo v 2:44 min. Drugi je bil
To in ono
SANJAČ' JE BIL Ze pre?ej let je pre-teklo, ko se je neki mlad človek, ki je rav.,o dovršil šole, spomnil, da je treba iznajti k"k svetovni jezk. Gotovo je še kaj slišal o volapuku — ko Zamenhof tedaj še ni izdal svoje brošure o esperantu — po;s.:.'l je torej dva p močnika, iznajditelj pa je bil torej iznajden, slovnični sestav uistvar-učen je; k, sestavljen iz korenik grških besedi. Diugi mladi ljudje raje krokajo, mladi f ra n" os i mož pa se ni m.iogo brigal za vino in dekleta svojega domačega mesteca, hotel je usivariti ne-ij velikega, veli!: mednaroden jezik, bi bi vodil do splošne sprave narodov. Da, če je človek mlad in idealen! Jezik je bil torej iznajden, slovnični sesltav ustvarjen in mladi sanjač ga je nazval »L’ixes-soire«.
Mladi sanjač je v resnici našrl tudi pogumnega knjigotržja, ki je to brežuro založi. To je bilo pa tudi vse. Brošure ni nihče čiial, kritiki domačega mesteca so jo deloma po .valili, vendar pa to le z oziram do ugledne iznaj-
G >S «lH H r
X Znižanje obrestne mere za Pmlardna pr>3oj.la pri poštni hranilnic i. V smislu sklepa nadao.stveinega sveta poštne hranilnice se s 1. januarjem 1927 zniža obrestna mera za lombardna posojila za obveznice 2 'A % vojne škode in 7% drž. dinvestic. posojila od 8% na 7% in se sme za vsako obveznico 2'A% vojne žtoode dali liombardno posojilo po 250 Din (doslej samo 200 Din).
X Pr daia Dne 22. januarja 1927 se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljub-Ijarni oiertalna licitacija glede prodaje 548 starih leseinih sodov, iredmetad pogoji z natančnejšimi podatki so na /pogled pri ekonomskem odeljenju te direkcije.
LJUBLJANSKA BORZA,
29 decembra 1926.
Blago: Trami merkantil.nl, od 8/8—13 16, od 4—6 m, fco vagon nakladalna postaja, 1 vagon, den. 270, bi. 270, zakij. 270.
Za kratek čas.
»Ah, gospod kopiten, jaz sem za pomorsko bolezen t< Iko občutljiva... kaj naj jem, če nastane slabo vreme?«
>Najcenejše stvari^ milostiva.«
d..val krdelu, kaj je mislii in vedel o njih, o njihovem vedenju, šegah in navadah, njihovih družicah in mladičih. Nobene tesede aa svetu niso tako strupene, tako zibcdl.ive kot je jezik, ki ga džungelsko ljjdstvo | ral'i, da pol aže zaničevanje in preziranje. Ce malo pomisliš, boš kmalu razumel, kako to. Movvgli je imel, kakor ako bi mladič hotel edgova jati Kii, kr.dar je kom, in tako .e premišljeno, pc'.a;i razdražil rde'e j pse iz n cika v renčanje, iz renčan.a v lulenje, It tule-rja v ‘hripavo divjanje polno slin. Poskušali so mu odgovarjati na njegova zladanja, a to je bilo prav tako, kakor ako bi mlad? hotel odgovarjati Kai, kadar je bila ra-srjena; ves čas je Mcvvglijeva desnica legala skrčena c-b veji, pripravljena za boj, noge pa sklenjene
ol	rog veje. Veliki rdečkasti vcdr.ik je večkrat po s' ooil visoko v zrak, vendar Mowgli ni mogel zamahniti, da se mu ne bi udarec rjalcvil. Nazadnje pa je pes, razdražen preko mere, skočil kal ili sedem, oren 'j čevljev visoko od tal. Mcwgli je šinil z roko kot kača z glavo in ga zgrabil za tilnik. Veja se je stresi v:led tega, da je malo mar j’ alo, da ni M;wgli padel n? tla. Vendar ni izpustil zveri, ki je vise’a v zraku kakor utopljen šakal. Polagoma jo je privlekel na vejo, segel
z levica po nnžu, o<lrc;re*l nJčM, »PBHmtf	i —
rdečega psa zopet na zemljo. To je ravno holel doseči. Kdeči psi se sedaj niso več. zmenili, za Won-To’.ino sled, dokler ne bi ubili Mowglija ali Movvgli njih. Posedli so v krožkih okoli drevesa in zadnje noge sr- jim utripale; to le pomenilo, da se hočejo smrtno maščevati. Zaradi tega je splezal v viš^o rogovilo, se lagodno ulegel in zaspal.
nogami in krvavim gobcem. Rdeči psi so po navadi ja..c tiho -ljudstvo ter nLo posebno pogumni niii dema v Dekl anu. Celih dvesto se jin je moralo zbra ii ped Mowgl.jem, 1 i pa je opazil, da so vodniki gladno pevo-liavali po Wcn-Toiinem sledu in skušali potegnili krdelo seboj naprej. To- pa ne bi bilo prav, ker bi p tem diaspeli pri belem dnevu do brlogov; zaradi tega jih je MuW'gli nameraval zadržati ped dreveoom do mra a.
s-S čigavim dovoljenjem pa prihrjate semkaj?« jin je M wgli vprašal.
»Vse džungle so naše džungle,« se je glasil odgovor in rdeči pes, ki ga je bil dal, je razgalil bele zobe. M_\vgli se jim je smehljal in dovršeno oponašal estro čevljan> Čikaia, skakajoče podgane z Dekkana, s čimer jim je hotel depovedali, da jih ne smatra za nič boljše od Čil'aia. Krdelo se je stisnilo pl reg dre-vcca, vodnik je divje lajal in zmerjal Mowglija z drevesno .r.uico, V odgovor je Movvgli iztegnil eno nogo in sukal prste vodniku lik nad glavo. To je b lo preveč, več kot preveč, da je vzbur.l celo krdelo v silno togoto. Tisti, ki imajo dlal o med prsti na nogi, nimajo radi, če jih kdo ep-mni na to. Ko je vodnik poskočil, je Movvgli hitro cdtegnil nego in dejal sladko: »Pes, rdeči reS! Pojdi ii£t7SJ V T>tKlan !n jej kuharje. Vrin še K
čil aiu, svojemu bratu, pes, pes, rdeči pes! Dlako in.as med vsemi prsti!« In zopet je sukal prste na nogi.
»Strrn dol, preden te izstradamo, ti opica brez dlake,«, je kričalo l rdelc; to je Movvgli ravno hotel imeti. Ulegel se je prdclgem po veji z licem ob skorji, desnico prosto; nato pa je kakih pet minut pripove-
llSnnPnr *°wrf!a vinskega kisa, VIfllil P!	^ 2 o. Ljubljana,
III lil Ulj Ul	nudi
najtinejil In nnJoku*nejtt n®-mizni lcls I* vIn»kcgo Risa.
J»* tXHTBVX|TI PONUDBO I	-
Tehnično tn hlglJenlCno nojmoder-n«Je urejena kliarnn ir )ugoslavl|L
1	Ha'O 'pta 10 e|o
Najboliii iivalni stroj in koto
Kontoristinja
vešča vseb pisarniških Jei ter obvlada ptrleklno dr-vaUki in nemški jezik primernega me»!a v pisarni. <ir«> tudi neka* mesecev brezplačno. Ponudbo prosi na uprava Hita pod »Marljiva«
Dobro znana tvrdka
kupuje vsako množino bukovega oglja in mhib bukovih drv. Ponudbe: ca-
sella postale 341, Tri©»t®.
Gospodinja
iMe metta pri boljlet gospodu event. vdovcu ivemi ali tremi otrok Vajena je v»eh kiinih d* kakor tudi iivaaja. P nudbe pro*i na upr«n lUta pod »Dobra go»p< dinja«.
Stckleao
»trelno opeko Imajo »m no t »alogi Zdruien« o-j« Kam« d. »i. -V Ljubi 1*»
Še nekaj zabojev lepih
jabolk
Ima v zalogi po ugodni ceni »Ekonome, Ljubljana, Kolodv rska ulica 7.
uuuiimuUiUltlUiNMUtljliittUli
CkBIDtKO POSBBUNI&R1 » kPDI> CM*K« BUOCAU
LJUBLJANA. Kolodvorska nllca 41.
m, • url »o r*clu*trt|o
op pinnh
(•lotom piettlsl »tioj OUBIED
ancti«
PODBllSNlCEt Maribor, J«*enJce, Bak*k. Oto* w*«to stroko fp-dajof« posl« wtjhl»rsjs trn pod kw katalnl po^op.
•MtopoCkl 4niftb«	T®*	*	**•	***
Jos p
Ljubljana
yflli htii>iKW *►*“****■
Ogicšujte v Narodnem Dncvniku“l
BMBB8
Tlaku tuoptM, kiiji' t% broAor«, Molk«, tabel«, It* tu to, ** bfliL, letak«, lepake, posetnic« Ltd.
TELEFON ftT. B58
TISKARNA MERKUR
niOOVMO-MOUtTUJSKA o. D.
LJUBLJANA, Slmon0Qreaorčičewa ulica 13.
> vseh trrovskfh, •brtaih, InduitrUakJk i aradnOi Moik
Lastna knJUroveaaiaa
J TBLBFOK ir. m
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje Vladimir 9vetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovarja Andrej Sever. V*i v Ljubljani.