Pottno tekočl račan St. 24. Št. 30. V Gorici, due 22. junija 1921. Poumezna Stev. — 20 s tot Ink. Letnik IV. GOBISKA STRAZA ihaja T Gorici vsako siedo opoidi.e do preklita, Ve'.ia *a colo leto 12 L, mesešno 1 L. za iit- f nitre 16 Lit. Na i.atoc;!a brrz dopcs'ane narodnir.e se ne bomo uzirali. Posanopzne šicvilke tanejo v lasprodaji 2«; rtciir.k. UTedni4tYO: ulica Vetiurini 9; uprava: ulica Wlturi-i 9. — — Rofcop-ei se ne vraeajo. Nffrankirazia pisma se ne sprejeni3jo. Oglasi, k at ere je treba. vnaprej plačati se račur.ajo po dogo-voru. — Izdaja konsorcij „Goriške Siraže". Odgovorni uredn'k: Fr&nc Norsk Tiska: .Ka^-odnx Tiskarna" t Gorici, ulica Vetiurini itev. 9. — — —.— ___ __ _ NA KÜLTURNO DELO! Brali sino nekoo da je vzkliknil ncki politični voditclj ob /magi svoie straiiKc: ^Ziwagale so naš-u gospodarske in kuiiur- ne organizacije<'. Mož je bil dobcr poliilk, ki jc vedel, da političtii uspchi nc zavisijo saino (>d sliodov in časopisja. ampak nio- rajo iüicti xflubljc korenine. Ce pogledamo v zgodovino stranK, 'm)!uo nidi videli. dp. jc v ti ali oni strankl zmagaia onu skupina. ki ni pozabila, da Je ircba gradiii stavbo svojili idej na mladi- no in na kulturno ' r^iui/.: J no sucv idci. Ce gledamo pri nas na Goriškem na našo zuiag«» due 15. iiiaja. tedaj inoremo reel \vi vsi pravici z zgoraj omenjemm poliiikt;:c pesebno v medsebojnem poli- tičnem občevanju in ki ni naša. ampak so jo prinesli k nam od drugod. Ce sino si tu- di polit. nasprotniki, v načinu po katerem rned scboj občujemo, nas mora vsakdo spoznati, da nas vseeno druži cno: kultu- ra Slcvencev. To sta samo dva razloga, ki govorlta za kulturno delo med ljudstvom in ta dva sta močna dovolj, dasi bi lahko našteli §e druge. Ne smemo prepuščati več dežele v tem oziru samo sebi, pomagati ji mora- mo z dejanjem in nasveti, da razširi !n pomnoži svojo kulturne in gospodarske organizacije, ako hočemo, da v# bodoče ne bomo nazadovali tudi politično. Ne pri volitvah. v naših drustvih se podžiga In krepi naš narodni in socialni duh. — Ö načinu tega deh» enkrat prihodnjič. podvrcči i/.pitu iz italijanskega jezika In da bi voliki lahko poslali v zbornico tudi poslanca. ki ne zna italijanski«. Olcde vojaške službe bodo naši po- sianci zaiitcvali, da se upostavi iz nasih novincev posebne polke. »In v slučaju \ojne?- je vprašal-časnikar. Mi nočemo vojne« — je pripomnil Wilfaii. »Upani in verjainem« — je dejal Ščck -— »da bodo narodne vojne izginile, kakor so že prcšlc zgodovino verskc vojne nicd raznimi konfesijami.« — »In vendar« jc priponmil g. Amicucci — »\i smatrate scdanjo mejo za krivično in šc vedno'ohranjujete živo upanje v zapct- no zdru/itcv z Jugoslavijo.« — »Qotovo, mi nc priznavanio. da nas smatrate, ka- kor jc rekei x'ccraj predsednik zbornlce sr. I)ü Nicola, za tujejcžični narod. ki je po naključju zašcl v italijanske meje.« — »Mi trdnuo« — jc poudaril Wilfan — »da jc Italija zasedla našo zemljo, slovansko zeml.io Kratko: nisino italijanski oostjc, Icmvcč gospodarji v svoji hisi.« — »In kako misliic tcdaj udejstviti vase upe?« Potom revizije rapallske pogodbe«. > iWirnim pot(;:u?« -- »Da!« — »Italijan- sko-jugoslovensko vprašanje« — je izja- \ il posl. Seek — ni rešeno s to pogodbo. V Rapallu sc ni sklenila pogodba, temvee diktiral nTudi jaz« — jc priponmil poslancc Seek — »ki v načelu, nisem nacionalist v navadnem nomenu besede in ki smatram nacionalistično načelo za izrod kapitaliz- i!u; in ^lavni vzrok vojne, smatram slo- vensko narodno-jezikovno vprasanje sa- mo za vprasanje pravičnosti.« — »Treba je tudi upoštevati« — je dejal poslanec Podgornik — »da se kandidati ne morejo Kraljevski odlok z dne 30. decembra 1920. št. 1980 določuje. da se lahko na tri načine pridobi italijansko državijanstvo in sicer: 1) Samo posebej (to je brez drugega). 2) Potom optirania. 3) S podelitvijo od strani deželne po- lit ične oblasti. Predpogoji za pridobitev državljan- stva samo posebej, so določeni v 70. in 71. člcnu st. germanske pogodbe (rojstvo ter domovinska pravica v anektiranem ozem- lju: domovinska pravica pa mora biti prl- dobljena še pred 24. majem 1914 ter ne samo radi služBenega stališča.) Domovinske občine morajo ugotoviti, ako res obstajajo ti prcpogoji; tudi je njim povcrjena scstava tozadevnih imenikov. Občine bi morale tri mesece potem, po je stopii v veljavo ta odlok, obiaviti te imenike ter jih tudi sporočiti okrajnim cl- vilnim komisarjatom. Pregledovanje imenikov se bo lzvr- ševalo: 1. Uradno ik> političnih oblastih, kl so pooblaščene za njih popravljanje. 2. Potom pritožb in prizivov naslov- Ijenili na civilni komisarjat. Proti odločitvam civilnih komisarija- tov sc lahko pritoži na generalni civilni komisariiat; proti temu se pa more prito- žiti le šc na 6. sekcijo državnega sveta. (6 Sczione del consiglio di Stato). Predpogoji za pridobitev državljan- stvra potom optiranja so določeni po 71. 72., 78., in 80. členu mirovnc pogodbe. Državljhnstvo potom optiranja lahko zadobijo: 1) Oni, ki so sicer pristojni v anektl- rano ozemije,, pa ne tamkaj rojeni. • 2) Oni. ki so zadobili domovinsko pravico v imenovanem ozcnilju po 24. maju 1915 ali pa so zadobili domovinsko pravico samo zaradi svoje službe. 3) Osebe, ki so bile pristojne v anek- tirano ozemlje bodisi ene same ali pa njl- hov oče ali inati -¦- čc je očc ncpoznan. 4) Oni, ki so služili v italijanski voiski med scdanjo vojno ter njihovi potomci. Osebe starejše od 18 let, ki izgubijo avstrijsko državljanstvo ter pridobe sa- moposebej novo državljanstvo v smislu 70. člcna, lahko tekom enega leta, potem ko stopi v veljavo st. germanska pogod- ba, optirajo za državljanstvo v novem o- zemlju. FR. LOCNIŠKAR: ; Naši grehi. I^rokaz v enem dcjar.ju. TRINAJSTI PRIZOR. P r e j š n j i brez U r š e. Sturm. Rajža slaba. kaj ne. gospod Orehek? Orehek. Slaba. slaba. Kmnlu hi sc bi- la barka potopila. Pavüa in Sturm. Jej. jejuiene! Pavla. Pa ves denar imate pri scbi? Orehek. Kaj denar — koža. koža! Ta je prva. Pavla in Sturm. Scvcda. seveda: Ko- ža jc prva. Sturm. Gospod Orehek govorila nem- ško? Mcni slabo slovensko — Orehek. Meni slabo nemško. Sturm. Bomo že učili. Oprostitc, pro- sim, ne bom motila. Donia služba, kla- njam se, gospod Orehek! Klanjam se, go- spodična! (Podaja obema roko.) Orehek. Pa z Bogom! Pavla (ga spremi skozi vrata.) ŠTIRINAJSTI PRIZOR. Orehek (s a in.) Orehek. Cuden dom in duh. ki vla- da tu. (Se ogleduje.) Sama zrcala in lepo- ticje! Okrog hiše pa hodi polgospoda... Hm, hm. bomo videli! (Se cuie trkanje.) Naprej! PETNAJSTI PRI2OR. P r e š n j i. Č r e v 1 j a r. Orevljar. O, Bog daj, Orehek, Bog te sprimi! Zadnji čas je, da si prišel. Ali je še kaj Indijancev v Ameriki? TukaJ jih nadomeščaino mi (kaže kot bi pil) nravzaprav ženske. Si že obraze mažc- io, pa nc tako kot jaz. (Kaže črne maroge po svojem obrazu.) Kaj pa žensk nimaš nič doma? Töle sem prinesel. Ravno prav. da jih ni, drugače bi me... Ne znam več deiati za mladino. (Odviia črcvlje.) Orehek. (Ogleduje črevlje.) Kaj, ta- koie si züccl iudi ti? To jc še vse druga- če kqt v Ameriki. Crevljar. Drugace — pa šc kako dru- • gaoe! Boš šele videl. (Se niuza.) Nc za- ir.eri, Stefan! Tako hočejo ženske; pa prosim, da se me sponiniš o priliki, saj vcš. kako je. - Do zdaj jc dvatisočtri- stioseminsedemdeset kron... Orehek. Kaj inisliš s tem? Ne razu- üiern dobro.... Crevljar. Zaostali račun je to^za tvojo družino. Dve lcti ni bilo nič plačano. Pa nc zameri! "Orehek (se prime za glavo.) Za božjo voljo! ŠESTNAJSTI PRIZOR. P r e j š n j a. Ursa. Pavla. Urša (prinaša jedi.) Zaenkrat samo tele. Bo takoj pripravljena večerja. Pavla (vstopi z litrom vina.) Vsa vas že ve, da je naš papa doma. Orehek (sam pri sebi.) Slabo zname- nje je to! Pavla (črevijarju.) Vi ste pa pravi! Zdaj mi naredite, ko je že prepozno! Crevljar. So pa boli natančni.. Ursa in Pavla (vzameta črevlje, gre- sta v kot in jih presojata.) Ursa (Pavli.) Ta dedec gotovo že ble- beta v dolgu. Ostani ti tukaj. jaz grem pa ven, da ga ustavim, če še Ameriki jc tudi Črevljar. Kaj ne, v Ameriki je tudi velika draginja. Orehek. Je. Pa ne taka kot tu. Ursa (Pavli.) Že speljuje. (Črevljarju.) Stric, mi pridemože v par dneh do Vas zaradi.... Crevljar. Prosim, prosim! O, zdaj pa inorain iti. Pa z Bogom in dobro se imej- te! — Urša. Pogledam malo ven. (Rine črevljarja pred seboj.) SEDEMNAJSTI PRIZOR. O r e he k. Pavla. Orehek. Pa nekaj dragi so res čevljii tukaj. Pavla. Oh, ljubi papa, ne veste kak- šna sila je bila med vojno. Nič se ni dobi- lo, pa draginja grozovita! Komaj. komaj smo imcli za najpotrebnejše. OSEMNAJSTI PRIZOR. P r e j š n j a. Š i v i 1 j a in M a r j e t k a. (vstopita.) Marjetka. Taka počasnost! Ne zamerite, papa, mislila sem, da Vas po- zdravim v novi obleki, pa mi jo je šivilja šele zdaj naredila. Orehek. Kaj mora biti res vse novo pri tej draginji? To ste žcnske! Zdi se mi da se pri nas živi vse drugače kot nekdaj. Šiv ilia. Pozdravljeni, Orehkovi! 2e dolgo sc nismo videli. Orehek. Bog daj, Katra. Tebi je §!o ta čas gotovo dobro» kot vidim. Šivilja. Bo že, bo že. Če bi se vse sproti poravnavalo, kar človek zasluži, bi še ne bilö napačno. Orehek (sam pri scbi.) Za vraga! 2e vsak krempelj namigne na nekaj. Šiyilia (tiho Orehku.) Entisočtristo fn nekaj črez je za Vaše ženske. Marjetka (pri ogledovanju obleke.) Katra, Vi ste res prava škatlja! Nikdar vec, da veste! Kakšno ste mi naredili blu- zo? Kakor da bi imela tako gobo kot VI. Menda ste merili po sebi. Vidite papa, ka- ko mi gre skvarit obleko (Se joče.) Orehek (nevoljen.) Jaz se ne spo- vnam na Vase muhe in grbe. Pomenita se le sami, pa za vse. Pogledati hočem malo po vrtu. (Odhaja.) Šivilja (skrivno Orehku.) Pa prosim, ne zamerite za tiste. (Dalje.) Poiasnila «Bede pridobitve italiianskesa državlj ansiva - Opcija izvrSena po možu ima veljav- nost za ženo, opcija za otroke pod 18 Ic- tom. Oni. ki so sc poslužili te pravice, se bodo morali tekom sledečih 12 meseccv prcseliti v državo. za katero so optirall. Ohranijo si laliko vse ncpremičnine ležeče v državi. kjcr so pribivali pred op- tiranjcm; laliko pa nesejo s seboj vse premičnine, ne da bi se zato zahtevalo od njih kaka prehodna ali odliodna pristoj- bina. •'. Oni, ki so po rodu ter ieziku Italija- ni. ter prebivajo v kakeni ozemlju pre- stu\ Ijajoč bivšo avstro-ogersko inonar- hiio. kjcr sc večina prebivalstva razlikuje od njili po rodu niti jeziku. Opcijska pravica se tahko izvršufe do 15. julija 1921. potom pismene izjave na dmovinsko občlno. ali pa na občino prebivališca. občina izda na to prejem- nico. Državljanstvo potom optiranja se smatra takrat pravno veljavna zadoblje- na kakor hitro zapade rozadcviia odlooi- tev dcžcinc politične oblasti (Oeneralnl civilni komisarijat), kateri iina odločevati glede rcšltve oncijske izjave. Tozadevne odločitve se bodo odredi- Ie po zaslišanju mnenja nalašč zato po- stavljonili komisij, ki so bodo ustanovlla v vscli p!)litičnili krajih. Dežclna politična oblast pa Iahko po- deli italijansko državljanstvo nele onlm. ki sc nahajajo v gori navedenih okolisčl- nali, ampak tudi onim, ki dokažejo. 1) Da prebivajo v uovili pokrajiiiali i kraljcstva že nad 20 let: izvzeta jc odsot- ' nost povzroeena vsled vojne ali pa vsled odrcdb avstrijske vlade: 2) da rabijo italijanski jezik kot ob- eevalni jezik ali pa da znajo italijanšelno pisnieno tcr ustmeno: 3) da so si zagotovili domovinsko pravioo v cni izmed občin novih pokrajln v slučaju. da zadohe italijansko držav- Ijanstvo: 4) da so ro.ioni v novih pokrajiiiali, oziroma, da posedujejo tu že naimanj 10 let kako »icpremičnino vnisano v javnih zemltiških knjigah na niih ime ali pa, da izvrsujcjo 7.Q 10 let kak poklic. trgovino ali obrt. K vsem tein splošnini* odredbam se mora pripomniti, da inorajo biti vse prl- tožbe in prizivi naslovljeni na one oblast- iiije. proti katerini odločitvam so na- perjeni. POZIV SLOVENSKIM GORIŠK1M j ITALIJANSKIM DRŽAVLJANOM! | Qoriski magistrat je» z razglasom z . dne 10-6-21 objavil. da je lista državlja- | nov po polneni pravu (di pieno diritto) sc- ! stavljena in izžena državljanom od dne- j va razglaša, do 9 julija na vpogled. Dr- | žavljani po polnein pravu so vsi, ki so ro- jeni v anektiranem ozernlju in v anektlra- nein ozemlju pristojni- pred 24 majein 1915 in ne zgolj po naslovu službe. Lista popl- sanih državljanov za niesto Gorica je iz- ložena do 9 julija v anagrafičnem uradu vrata št. 3. Zato naj se vsak prepriča do \ 9, julija od 8. ure 30 min. do 12. tire 30. In j od 16. ure do 18. ure .30. na anagrafičnem uradu št. 3, ako je vpisan v to listo držav- | liauov >,po pölnem pravu«. Ako ni vpisan j naj vloži potom magistrata rcklamacijo | da se ga vpiše lakoj. a najpozneje do 10. ' julija 21. Žene in otroci do 18. leta imajo j državljcnsko pravico po možu. odnosno | \)O oeetu. " I PODEŽELSKIM ŽUPANSTVOM IN OBČINSKIM TAJNIKGM! j Nekatera zuparistva so žc sestavila | in izlo/.ila na vpogled listo državljanov : po polnem pravu (to se je zgodilo v toi- ! minskcin okraju), druga županstva pa bo- , do to storila v najkrajšem času. Ker ne . \dobe naša županstva dovolj iasnih raz- j uniljivih odlokov in navodil. zato niso tu- j di v tej zadevi pravočasno izvršila svoje dolžnosti. Da ne bodo naši ljudje pri se- | stavljauju tell list prikrajšani in da ne bo- ; I do iinclt kakšnih sitnosti, zlasti radi volne I odškcdnine, zato apcliramo na naša pode- z.elska zupanstva. da so pri sestavljanju teli list zelo previdna. Posebno pozivamo naše občlnske tajnike- da store svojodolž- nost, da ne izpustijo nobenega Slovenca, j ki je rojen in pristojen v anektiranem o- i zemlju pred 24. julijem 1915 in ne ztrolj po j naslovu službe, iz teh list. , j Naprošajo se vsi duhovniki. uoitelji !n ¦ vsi, ki se razumejo na odločbe mirovne po- ; Kodbe in kraljevcga odlcka o pridobiva:- i nju itaiijanskeKa državljanstva z dv.c 30. | decc.iibra 1920 st. 1890. da poma^ajo žu- panstvom in tajnikom pri popisu državlja- nov. Vsakdo naj se i^rizadeva ,da bodo li- ste popolne. ¦ Ako se kdo izpusti. naj on saiti ali pa drujfi za njcira vloži pri županstvu na cl- vilni komisarijat reklamacijo, ki jo laliko vloži skozceli mescc od dueva ko župan- stvo razjflasi, da je lista scstavljena in Iz- , loženn na vnoeled. i Pot k pravižnemu socialnemu redu! (NADALJ. CLANKA »NAVZGOR«) ut[M in iJOUHJiuuiwi jc diiiva v cvcuikc- liju sv. Luka. >Bo.vjatin in Lazar«. Utru- jeni, izmučeni, gobavi prosi miloščlnc pri svetopisemskem bogatinu. Lc drobtinice padajo Lazarju z boga- to-obložene mize in Lazar jih slastno za- uživa. Saj živeti mora, pa magari samo od miloščinc* samo od drobtinic. Lahko bi trdili, da je v tej sliki slm- bol razmerja reveza. do bogatina skozi celo'zKodovino, simbol zlasti danasnjega Kospodarskcga kupitalističncga reda! Kapitalistični red je zidan na railo- ščini! Ce bi bil zidan na pravici. bi morali biti danes oni reve/.i ki v današnjem ka- pitalističnem redu delijo miloščino in drob- tinice modernemu Lazarju. to je delavcu, kmctu in v veliki meri tudi takozvani in- teligcnci. Na strain modernejja Lazarja, ki ga. danes imenujemo tako radi proletariat» je v kapitalistiC'iiem redu trud, delo- znoj. upognjen hrbet, enakomerno življenje v bedi in pomanjkanju, prerana smrt, raz- bito življenje posanieznika, družin in celo- kupnega razreda ¦-¦- na strani moderncga bogatina — kapitalista, je kapital, s kate- rim obvladuje narode, države. Človeštvo! Nad vso družbo gospodari mrtyi ka- pital, ki pa danes živi v kapitalističnem redu in sc plod! v dobro kap!ta!istov, neprestano in neizmerno! Mnogi se čudijo nad surovostjo, nc- spoštovanjem vsake oblasti od strani ljuG- skih mas, nad sovraštvom modernih suž- njev, ki je vdobilo svoj izraz v veliki so- cialni rcvoluciji — toda odkrit. ne miro- Ijuben poznavalcc kapitalisticnega reda bi moral samo trditi, da se čudi. da so ši- roke mase ostale še vedno »ljudske. člo- veške in niso sic tako daleč, da bi pustile zavladati v sebi živalske ^trasti. ki vodijo k popolni anarhiii. k razboju in vniccnju človcške družbe. Kdor je bil vojskujoči se \ojak v sve- tovni vojski- ta ve. v kakšnem peklu so bile stroke ljudske mase vojujočih držav. V tern peklu so izkusile te mase veliko necloveskejjra. a zadobile so tudi veliko človeško vero in moč, da strejo današnji kapitalistični red. ki }c \zrok vojskam, re- volucijam. vzrok neinoralnemu. nečloveS- kemu razmerju kapitalista do proleta- rjata. Vera. da — picpričanje! da se mora človeška družba nrer-oviti, da mora u- stvariti novo. i!V»ra!no-človeško n kako naj sc stre današnji druzbeni kapitalistični red. to ie pr"br?m. to jc vprašanje, kier se razbije teh 90 T> vsch !U!r(.'dov in drzav v različne f^rupc. struje, stranke, ki ena drugi mečejo pole- ; na, pripravljajo ovire, da se praktično re- , ševanje sqcialnega vprašanja zavlačuje, | da se podiranje kapitalističnega reda In zidanje novega socialnega, pravičnega re- da vedno bolj zateguje! Kako resen in težaven je položaj da- našnje človeške družbe. kako resen je so- ] cialni problem problem dela, nam doka- j zuje dejstvo, da so celo stari in današnji politiki Anglije Amerike, Francije, Italije, Japanije prisli do prepričanja, da se ino- rajo resno baviti s probleinoin dela. Po- svetili so »Organizaciji dela v inirovni pogodbi 40 členov-člene 332—272. in or- ganizirali v zvezi narodov — mednarodnl urad dela, ki naj bi se bavil z ureditvljo v mirovni pogodbi omenjenih predmetov. da se zboljša položaj delavstva. Uvod, k odstavku »Organizacija de- la«, se glasi: »Ker je zvezi narodov ciij ohranitev svetovnega miru in ker je ta i mogoč samo na podlagi socialne pravlč- ! nosti: ker so pa delavni pogoji za delavca I taksni. da je za delavca ž njiini združena j krivica, beda in ponumjkanje in ker ta po- i ložaj rodi v deiastvu nezadovoljnost, ki »oiner.i nevarnost za svetovni mir in sve- tovno scglasje: ker je izboljšanje tcga po- ložaja nujno. kakor n. pr. nujnost urediive delavneg«, časa. določitev najvišega de- lavnega due in tedna, zabrana br^zn?:- selnosii do.ločitev delavčeve place, ki m« omogoči. razmeram primerno življenje i. t. d. so visoke pogodbene stranke skle- nile. kakor sledi « Na to sledi 40 členov. ki določajo namen in organizacijo i".c!itik(jv in ui- i plomatov- ki so v službi kapitaiizina. ne i sine tudi drugega p- ičakovati. j Da ne j^omeni por. ki so io nhraie ka- I pitalisiiCv.ie države. rcšitev socialncg;-. i v|)raša-'ji'. da se s to resitvij-> prt^lelarsXe | | ni:.:se ".- increio zadovi^ljiti. je jlssiio. , j Prt>letarjat je stopal srt:-Ioti:j sKoz : ; MurUsr.vo šol(i in orv'unizaciie, ki j»m ji* j dal Marks direkiivo! /ato se mora vsax j i resnicni nolitik za\edati. da svetovni mlr | in svetovno sc^glasj'^ri "mv^tčo. ('oki-jr sr j j k^nit.ilisnCri red ne stre. dokicr se ne stre ; i zlasti TcinelJ k^nitüüz-iu1. trgevski !n iiidustriiski kapitalizeü!. j 1 Kd'.; v.ni -a stre? (Dalje.) ' Nekatera vaina gospedarska vprašanja na Primorskem. Viroilli ^*lr. V največji molitvi, v Oče luišu, ki ga : je sain Zveličar učil, je vpletena prošnja: I o vsakdanjem krubu. Za vsakdanji kruh j : sc poti kmet na njivi, za vsakdanji krnh ; j opravlja delavec z roko ali glavo svoj po- j ; scl, za vsakJanji kruh se pehamo in bo- | rimo. } i Po tnojciu prepričanju je vprasunje j ' o vsakdanjem kruhu nad vprašanjem Je- j i zika. Zakaj vse pridobljene jezikovne pra- ! vice nam nič ne koristijo, če nam bo | zmanjkal vsakdanji kruh in bo moral na- j | roc! zapnstiti rodno grudo. i I Danes načeiijatn to važi:o ui'?-riavje j in opišein nckaterc važne gospodarskc i potrebe našega naroda v želji« da se ogla- j sijo izobrazenci in vcljaki z dcžele in raz- j vijajo o tern in drugih vprašaniih vsitk- tUmjega kriiha svoje misli in nazorc. Kden ined prvimi ginot?iinu viri isa- Sega kmeta je vifiogradüistvo. Ali r>omo skušali to rnzširiti ali ne? Oospod Anton JVUiha. ki je brczdvoma mej prvimi po- ! znavalci nasili gospodarskih vi)rasanj. ml j je v tc»:i oziru pisal: »Trtorcja zadostuje J v tens obsegn, kakor obstoja do sedaj«. In | zares! V Avstriji, ki je bila z vinom revna | dežeia, je naravno trtoreja silno nesla; i zato so kmetjc trumoma opuščali druge j naliogc in s<^ si uslvarjali vinogrode: ur- | /ava in dežela je podpirala vinogradni- j štvo. dojnla_Jt»reobrestna posoiila. delila nagradc :ra vzorne \ inograde in drufücc« ItaÜla ua ie z vinom rajbogatejša država in njej ne Iczi ita sreu povzdiga trtoreje na | Primorskem. Zato se bo treba splošno | cmojiti na že obstoječc vinogradc. f Kako pa priti v okom grozovlti vin- ski krizi. ki bo čimdalje bolj r-evarna? Na dva uacina tekmuje laško vino z našim. Prvič je. kakor že omenjeno, Italija prava j vinojfradniška država, njena vina poplav- ! Ijajo našo deželo in tekmujejo v cenah. V I tern oziru ni pomoei; naš vinogradnik se [ bo moral zadovoljcvati z manjšim pri- * hodkom. j Drugic pa nam preti nevarnost. ker t je italijanska orgarizacija razpečavanja viii boljsu od naše. Lahi dostavljajo svoja \itia krčuiarjcm pred klet, douiaca vina 1 pa mora krcniar sain iskati: zato se hoCe časii.. vprežne živine ali pa to plačati. Ali v,\ p< ra(vi? Pr.C;: \ >:a«i:w"! Nusi knietjc se nhira.io organiziraii. Vino bo treöa pro- * dajati zadruzntj; zadru^ni avtovoz bo do- stavljal doniača vina kremariem i^» N(»- truiijskcni. v Oore in v Hrkinc. \'u k- r.sz- vidna nujru'st zadrug. Kor se lerana tiče. Sfm d»»/.nal. da ni !;aj kiiDČije. Teran je pil Ie Kras in v prvi \ rsti Tržačan. A letos Tržačan nima za- sluzka in kadar pije. se mu zdi skoda Hr za liter. Ipati na jc- da bo tudi ta krlza nremugana. Hoir obvaruj. ko bi teri.iia res innogo bilo. ' Na splošno N'-no cedalje b«Mi cutil' pomanjkanje odjcmalcev našili vin. Kai ti;iredin"? Kako rešiti kmcta te nadloge? i ü iiiori» vs;i dezela. vse zadruge inorajo s\'oi glas pijvzdignir« in poslnnci n.-ij : I i o li I Sveta Gora. ! iNi ga Kmalu kraja, ki bi duo nase ljudstvo nied minulo svetovno vojsko toli- j ko mislilo nanj. kot na Sv. Ooro. Vojak v i bojiieii! metežu in v strclskcm jarkii, voj- ni ujctniki raztreseni po raznih dcželah in ubogi begunci v daljni tujini. kciiko- krat so se njhovc misli mudile pri Sveto- gcrski Materi božji. goreče molitve so sc dvigale iz njihovih sre pred iijen prestol! . Marsikdo je obljubil Mariji, da jo obišCe, | na Sv. fjori, kakor hitro bo mogoče. ce | mu ona izprosi milost. da se šc eukrat ; sreeno povrne na svoj dom. i In k<» so se izmučcni. na duši in te?c- | su potrti vračali v svoje po krvavi vojski I pornšene doniove in gledali od daleč raz- '¦ vülinc Svetogorskega svetišča, tedaj sf slisal tega in onega popraševati: Kdaj sc bo zopet začclo zidati svctišče na Sv. (iori Mariji v cast? Kdaj se bo zopet za- ; čelo roiuanje na nckdaj tako lepo božjo ; pot? I-revzviseiii nadpastir se zavza?nc za stvar, — in glej. po mnogem poprase- vanju in precej dolgem čakanju gre od ust , do -list \escla novica: Na Sv. Oori že o- pravlja e*li pater frančiskan službo bozjo in roinarji priliajajo od raznih strani. Podpisani predstojnik Marijnega sve- | tisča in samostana potrjuje to novico. Od ! praznika Sv. Jožcfa t. 1. jc vsako ncdeljo in praznik na Sv. Qori sv. masa ob 10. uri. Poskrbljeno je že nckoliko za one KI i iščejo tu gori duhovne tolažbc. Pa prc- | ; skrbljeno jc Ie deloina. Vsem je dobro , | /riano. kako jc bilo tu gori pred vojno i ; vse lepo urejeno in poskrbljeno, Veličast- ! I na cerkev, zraven nje velik samostan \n ' ciruga poslopja, v katcrih so trudni ro- i marji našli počitek in okrepčila. Vsega tc- ga scdaj nc najdeš na Sv. (Iori. Saj. kar ' je bilo. jc vojska porusila in razdejala. In do sedaj s.e to se ni moglo pozidati. Lan- slco leto \(). avgusta se jc začela ziuati > pnleg nckdanje bazilike mala cerkvlca in ; samostaTi za prvo silo in potrebo. Pa de- ' lo sc jc lrioralo ustaviti še prcd Božičcm. j zaradi !)onianjkania denarnih sredstcv. j -- Da se vendar pobožnim romar.iem nc- ¦ k( liko ustreže, jc prircdilo predstojništvo I Clio \ ečjo sobo v noveni začasnen; samo- ! stanu- ki jc /.c pod streho, za začasno ka- - peliei:-. kjor se vr.ši služba božjn. ; • Romarji, ki pridejo. povprusujejo: ¦ -Kdaj pride Cudodelna podoba Matere I Božje zopet nazaj? Kaj drugega naj od- govorimo. kot to: Kakor liitro bo nova cerkvicM dogotovljena, in dostojen pro- stor za čudodelno fiodobo pripravljcn. sc takcj izpolni srčna zel.w pohožnih Castfl- cev Marijinih. Takrat poneseino z vso I slovcsnosijo ntilostuo podobo na Sv. Oo- j ro. Da sc vsaj ta začasna cerkvica zgra- ( di, jc pa treba še mnogili denarnih sred- ( stcv. Zato pri tej priložnosti z nova trka- J ino na radodarna srea in provmo. i:aj p«>- ! maga vsakdo po možnosn, da se to Čhn ! prcje zgodi. | Nekateri romarji so začeli prü'.ijaii /e S na večer. misleč. da je preskrblhno žc tii- J di za prenočišče. Toda zato scdaj šc ni j prav niC preskrbljeno. Le ena baraka je j za druzino Cernciovo, kjer vsakdo Iahko . dobi okrcpčilo. a prenočišča ne. Ta aii u-ni i si misli, za eno m«: se sedaj poleti ze prc- j bije tudi na prostem. Vendar v slučaju i slabcga vremena se nima kam zatcči. Za- ; to svetujemo onim. ki že tudi priliajajo iz j daljnih krajew naj prcnočujcjo v (lorici ; ali v kaki soscdni vasi. <• Ob sklepu javimo se veselo novico» da si no odkopali doljni del velikcga altar- ja i>orušene bazilike na prcdvecer prazni- ka • Kronance . Ta del ie se jirecej oiira- i iijen. le vrlina plo.šča je nekolikw odbita | in okrušena. stopnjicc so »korai nepoško- ¦ dovane. Na praznik Krouance ie prišla ! iz Kanalskc dolinc navadna vsnkoi'-i'i1 I »rocesija. ki jo je pripeljal preč. g. dekan. F^erlot iz Kanala. Udcležba je bila ogrenn- | na. S procesijo je prišlo okoli 2000 ljudi. I Drugih romarjev je bilo okoli 1000. Prcč. p. provincijal Avguštin Campa ie daroval ob 10. uri slovesno sv. mašo na altarju, pripravljcncüi na nekdanjem vel. altarju "i.züike, ob usistenci g. dekana in samo- ; stanskega predstojnika. Oinljivo jc bilo I ' •!* lej slovcsnosti. ko se je po scdmih Ic- i rill opravila sv. daritev na istem prosto- j ru kut nckdai pred vojno. samo da sedaj : ped milim nebom. Ljudsto je bilo ginjeno \ do <<)lz in se je z radostnim sreem po | k..;r:č:Mii slovesru-sti vračalo na svoje do- move. 1 P. Kapistian Ferün. predstojnik. 12 zbormce. l-rvo ueio, Ki so ga napravili Tašistl v zbornici jc bilo, da so izgnali iz zbornfee dczcrtcrja kouiunista Misianija. Vcčlna ( posi.:?!cev sc nc strinja s tern početjcm. zakaj nai je Misiani tudi dezertev- je ven- darlc od ljudstva izvoljeni zastopnik tn | žalitev njeira jc žalitev ljudstva, ki ga za- { stopa. Proti temu so protestirali socialists, i Za Prcdsedniku zbornicc ie bil izvo- j Ijcn De Nicola, a za podnredsednika libc- ralec Riccio Vincenzo. boievnik Oaspa- j rotto Luigi. poslancc ljudske stranke Mau- j ri Amlti'Io in socialist Casalini Oiulio, De Nicola je 'czdravil poslancc Iz novih pokrajin: Pouosen sem -- jc rtkel > -- da v vašem imenu spoštljivo pozdra- j vim tovariše iz novih pokrajin.-ki niso bi- le pofljnrmlienc, ti-mveč zopet priključc- lic k liaiiji. Oni s<» dobili pred včerajšnjini najvišic zagotovilo. da jim bo posvečeno na.i"«'"-'M"šM. skrb in dv se bo njih narodni ' cut gloDoko spojstoval.« •' Socialisti so določili svoj program v jiovi zbornici. ki jc slcdeči: l.> nastopiti z vsenii silami proti Olo- iittijevi \Jadi: 2.) uvcljaviti z vso odloC- nosfio pravico volilnih okrožij. v katerih se je tako okrutno potcptala volilna pra- vica: 3.) zahtevati pravico do odločanja o smeri vnanjc politike. tako da ostane 1'iiija daleč ;>d \s-:ke:ra novrya pustolov- stva in od vsakovrstnih akcii, ki so nape- rienc proti svobodi in avtonomiji naro- (•«•v: -1.) zopet nredložiti vse zakonske na- črtc socialnega značaja- ki jih prejšnja zbornica ni mogla proiičiti, in sicer začen- ši od mill r. sociahicm zavarovanju In o osemurneni dclu: 4.) naznačiti in podpira- li konkretnn dclovno politiko, ki naj, upo- števajoč siiiilikatiw. moč. iiblaži tr^gfčnc poslodicc nezaposlenosti; 6.) odločno na- strcklicanje kazni. ki so bile določene vsled zadnjega gibanja. PrUoga »Goriške Straže« št. 30. ODGOVOR ITAL1JANSKE ZBORNICE »LA PRESTOLN1 GO VOR. Tozadevna komisija je že sestavlla odgovor na prestolni govor, o katerem sc začne te dni razprava v zbornici. V odgovoru se izraia zadovoljstvo, da je kraij otvoril XXVI. zakonodajno skupščine s pozdravom prvih zastopnikov novih pokrajin. Mit, ki že pristaja v Ita- lijo — pravi odgovor — obljublja staro- davnnemu in novemu ljudstvu, pobrate- nima v naravnih mejah, plodonosno so- življenje in vsak kulturni napredek. To Je, v popolnem skladu z obrambo svobode in pravice na syetu, cilj hude vojne, to na- grada za doprinese žrtve, to plod zanl- kane zmage. Italija, pravi odgovor, ki je sedaj go- tova svojega obstanka, bo sodelovala pri delu za odstranitev vzrokov za spore, s tem da bo prinesla v mednarodno življen- je zmisel za zmernost in pravičnost. Zbor- nica bo vložila vse svoje moči. da odstra- ni hude vojne posledice. Odobrava načrt za omejitev upravnega aparata, ki je v neposredni zvezi z vprašanjem obnovit- vc državnih financ. S posebnim zanlma- njem bo zbornica sodelovala z vlado pri izdajanju zakonodajnih ukrepov glede delovnih vprašanj. Končno se izraža v odgovoru zado- ščenje glede besed v prestolnem govoru, ki vsebujejo pozlv na disciplino in na slo- go. Zbornica bo iiiorala pomagati vladi v vzpostavljanju notranjega mini, ki se mo- re doseči edinole potoin «razorožitve du- hov in rok<: in potom priznanja, da Ima saino ena socialna oblast pravico obso- jati in kaznovati. AvstrUska posojila. Ponovno se oglašajo v uredništvu na- šcjra lista ljudje s vprašanjem, kaj je z av- strijskimi posojili. To me je napotilo, prl- hajajoč v stike z dobro podučenimi vi- sjinii finančniini krogi, da podam v ti za- devi bralcem lista nckoliko ne Iiotec .till v nikakem oziru obteževati z dalekorepnimi zgodbami in doliročasnimi številčnirni po- datki. Predvsem jc treba razlocevati pred- vojna posojila« in posojila, ki jih je razpad- la monarlii.ia najela tckom vo.inili let za u- prizarjanjc vojske. Po doloeilih sentgermainske inirovnc pogodbe rnorajo države-naslednice razpa- dle monarhije prcvzeti v plačilo le pred- vojne dolgove, ne pa medvojnih dolgov. Predvojni dolgovi naj se porazdeic na dedne države po ključu razmerja med poprečnim donosom gotovih davkov v celi avstrijski državi in povprcčnim dono- som v ozemljih pripadajocih dcdniin drža- vain v letih 1911—13. Vse države so dol- žne poskrbeti za zigosanjc predvojnih avstrijskih državnih obveznic tekom treli inesecev po odobritvi mirovne pogodbc. 2igosati se morajo predvojne obveznice oni dedni drzavi, kjer se ravno nanajajo ne glede, ali je njih imetnik pripadnik Iste države. ali ne. Ako bi morala kaka država žigosati in prevzeti s tem v plačilo manj dolga nego ji je po gorenjem ključu nalo- ženo, mora le-ta država izdati onim drža- vam, ki prcvzamejo večje breme, nego je po omenjenem ključu predpisano, za to- Hko zadolžnic, kolikor znaša razlika. Ital. država je dosedaj žigosala v nasprotju z določbami mirovne pogodbe predvojna po- sojila le svojim novim in starim držav- Ijanom, ne pa tujim. Po zmislu odredbe o menjai denarja. se bodo izplačevala pred- vojna posojila v razmerju po 60%, oziro- ista prevzeti v svojo plačflno obveznost. a osebam, ki nimajo bivališča ali sedeža v novih deželah, po 40%. Kar se tiče vojnih posojil bodi pove- dano, da ni dolžna po seintgermanski po- godbi nikaka država (niti nova Avstrija) Vendar so vse dedne države ali ukrenile ali v pripravah ukreniti kaj v prilog imet- nikov vojnih posojil ter se bavi tudi Ita- lija s tem vprašanjem, saj bi bila v slučaju ncugodne rešitve hudo oškodovano go- spodarstvo novih dežel. Koliko sirotnln- skega denarja je naloženega v vojnih po- sojilih in koliko malih hranilnic je bilo na- ravnost prisiljeno podpisati vojna posojiia. Ob tej priliki bodi tudi povedano, da so narejeni koraki, da se bodo žigosala In priznala vojna posojila tudi onim. ki so zamudili prvotno določeni rok iz tega all oncga razloga. DopisL — Štjak. Dne 29. maja se je vršil ob- čni zbor obnovljenega bralnega društva »Višava« v Stjaku, kojega se je vdeležilo mnogo udoy. Zgoraj omenjeno bralno društvo je bilo ustanovljeno leta 1904. — Radi tedanjih razmer je prislo na rob pro- pada. Leta 1914. se je zbralo nekoliko JJioških narodnih sinov in ti so drustvo 'iopet obnovili. Ali radi vojnih razmer je bilo delovanje onemogočeno in 5 let Je preteklo, ko se zato drustvo ni nobeden brigal. Proti koncu šolskega leta so nam posiali delavnega učitelja J. Koglota, ki smo ga z veseljem sprejeli. G. učitelj Je izprevidel svojo velevažno dolžnost ter takoj začel z težavnim delom v blagor narodni izobrazbi. — Istega dne smo u- stanovili -podružnico »Kmetijske vrtnar- ske »adruge v Trstu«. — ŠebreUe. V nedeljo, dne 12. t. m. smo se twji tu zdramHi iz sna. v katerega so- nas zazibale vojne razmere in oživeli smo zopet svoje staro 1884. leta ustanov- ljeno »Kmetsko-bralno društvo«. zaveda- joc se, da nam je isto mnogo koristilo v dosegi naše naobrazbe. Da bo naše dru- stvo tudi nadalje veselo živelo in napre- dovalo, naj bodo porok mnogoštevilnl člani, kateri niso pristopili iz zavisti, se- bičnosti in hipnega navdušenja. ampak na- rodno probujeni, s trdno volio skupno se truditi v dosego društvenih namenov In prožeti z željo po svoji izpopolnitvi. Na omenjenega dne vršečem se obenem zbo- ru so spretnenili društvena zastarela pra- vila na temelju pravil katol. izobraz. dru- štev in ustanovili poleg še pevski in dra- matični krožek. — Bovec. V nedeljo dne 26. t. m. ob 7. uri in pol ponovi naše pevsko društvo »Rombon« Finigarjev igrokaz »Divji lo- vec«. Vprizoritev pretekle nedelje radi vremenskih neprilik morda ni dosegla po- polnega uspeha. Cesar pa nikakor ne sme- nio pripisovati igralcem, ki so kljub temu vloge častno in nad vse pričakovanje do- bro rešili. Volje in navdušenosti imamo pač dovolj, težave nam dela le pomanj- kanje prostorov v teh podrtijah. Za ne- deljo je poskrbijeno proti vsaki nezgodi. Igra sama na sebi preteklo nedeljo nam spricuje zmožnost in napredek našili (aniov in deklet. Začenši pri Majdi, ki bi s svojo zmožnostjo in doyrsenostjo nasto- pala lahko ne samo na diletantskem odru v Bovcu, moramo polivaliti v splošnern vse igralce. Posebno, ako še pomisllmo na dejstvo, da so takorekoč vsi igralci nabtopali prvikrat na odru, moramo pn- znati, da so nas s svojo dovršenostjo pre- seuetili. Cast našim požrtvovalnim fan- toni in dekletom! Za ponovno vprizoritev se posebnih vabil ne bo razpošiljalo. - firatska društva, ki nameravajo piiso- stvovati, so naprošena, da prijavijo svoj prihod pevskemu društvu »Rombon«. Mi- iiicgrede bi še omenjal kletvine in preti- ranc glasove proti koncu igre, katere smo smatrali, da jili proizvaja kako živo bitje iz južnih krajev, a smo doznali, da so bili Ic glasovi nekih domačinov, ki ne deiajo Oasti niti komunistom. — Bukovo. Tukaj se bo kinalo kon- čalo veliko deio, cesta pod roboin se bo namreč kmalo izročila prometu. Da se je to prepotrebno delo — o katerem se je govorilo že mnogo let — izvršilo, se lma- iiio v pryi vrsti zahvaliti onim možein. ki so se pri obeinskem uradu z vso vnemo zavzcli, da se je delo sploh pričelo. Cesta se je gradila pod spretnim votlsrv. -v '*>_ mačina g. Emila Obid, ki je domače de- la vce prav mojstersko vodil in jili s svo- jim zgledom vzpodbujal k pridnosti in vz- trajnosti. Siiši se tudi, da se bo baje začela kmalo tudi poprava vodnega korita sreai vasi. Ako se to tudi zgodi, bomo prišli do zadostne, pitne vode. Sedaj vlada v tem oziru v resnici prava mizerija, Dne 16. junija pa se je zgodila velika nesreča. Mlado šolsko deklico. Marijo bpik, je pičil modras v nogo, ko je naöi- rala zelenjad za prašiče in obirala jagode. K sreči pa si je deklica takoj nogo nad rä- no trdo priyezala in še s tem otela najhuj- šega. Pravijo, da je letos obilo te strupe- ne golazni. — Vrabče. Pastirji so postavili kot navadno na dan Sv. R. T. mlaj s sloven- sko zastayo. Prišli so finančni stražniki, podrli mlaj in odnesli zastavo. Žugali so, da pošljejo bataljon vojakov, ki bodo vse ljudi pobili in vas zažgali. Zvečer Je pa mlaj zopet stal, na njem pa je vihral star polomljen dežnik. Tudi ta dežnik so vzeli. Pastirji upajo, da ga jim prinesejo nazaj, ko ga bodo popravili. — Banjška planota. 12. t. m. so slno- yi in hčere tega mično-lepega bisera na- ših gorä priredili krasno uspelo veselico. pevskega osobja. So kraji, ki so se ne- Veselica, sicer prirejena preprosto, nam ie neovržno dokazala, kaj vse lahko do- seže trdna in resna volja voditelja in še bolj marljivost in vstrajnost igralnega in koč ponašali s svojim narodnim delo- vanjem. a njih moči danes spe. Kdo je kriv? Pojdite na hribe, morda Vas za- pusti spaneel — Iz Ajdovšcine. Nas v letu 1919. po naši mladini ustanovljeni »Dramatičnl Krožek« je zaključil svojo drugo igralno dobo. Kakor' znano, je bila lani prva doba predčasno nasilno pretrgana po vojaških oblastih in je bilo polletno plodonosno de- lo popolnoma uničeno. Zanimanje za delo- vanje krožkov je bilo v oni »prosvetni suši« naravnost velikansko in lansko pre- nehanje D. K. je bil hud udarec za nas, tudi materijalen, ker je bil ob onem polo- mu uničen oder in dvorana pokvarjena. Z ozirom na sovražno zadržanie vojaških oblasti in zasledovanje naših ijudi ob naj- manjšem pokretu, ni bilo skoraj več mi- sliti na zopetno delovanje. Toda po več- mesečnem prisilnem brezdelju lanskega leta, so se člani in članice D. K. vendar ojunačili in začeli pretresati vprašanje obnovitye istega. V dvomn. ali jim bodo oblasti isto splvh dovolile. hrez odra in brez sredstev, so se igrale končno ven- darle odiočili iti na delo. Zbrali so deloma med sepoj, deloma med drugimi rodolju- bi večje brezobrestno po&oülo. S tem po- sojilom in požrtvovalnim delom članov in čianic ob pomoči drugih dobrotnikuv z daroyi v lesu, delu in drugem materijalu, sta bila oder in dvorana v par mesecili vporabna za vprizoritev. S prošnjami, posredovanjem i. t. d. so koneno dosegii tudi oblastveno dovoljenje in — šlo je. Kako, naj pričajo sledeči podatki. Od me- seca novembra 1920. do' maja 1921. je D. K. vprizoril 11 raznih dramatienih del, in sicer 5 večdejank, 2 enodejanki in 4 manj- ša dela šaljive vsebine s petjem. Izmed teh del ste bili dve izvirni, ostala pa pre- vodi. Vseh predstav je biio 13, oü teh 7* ponovitev. Težkoče pri nabavljanju dra- matienega niaterijala pri pomanjkanju primernih del, pri čemur je bilo treba ime- ti sto ozirov, so bile velikanske. Vseh do- hodkov je bilo L 14.282:05. izdatkov pa L 12.923:34 Preostanek L 1358:71 je dolo- čen za izvršitev oziroma izpopolnitev o- dra in za nabavo oderskih potrebščin ter kot podlaga za nadaljno delovanje. riud davek za krožkovo blagajno je bil davek na vstopnice, ki je znašal L 2625:35. Da so pa ostali izdatki bili vporabljeni v smi- slu krožkovega namena. nam kaže last- nina njegova, ki je cenjena glasom inven- tarja na L 14.967:— Natančen račun se je podal na sestanku v soboto. due 11. t. in. Isti je tudi na vpogled vsakomur, kl se zanima za krožkovo delovanje. Na tem mestu bodi ob tej priliki izrečena iskrena zahvala vsem onim, ki so na katerikoli si bodi nacin pripomogli pri uspešnem kulturnem delu D. K. in se prosijo, da mu ostanejo še nadalje naklonjeni. Neumor- nim in nesebienim diletantoni pa: Le ta- ko naprej za prosveto in napredek naroda! — Idersko pri Kobaridu. Dan 5. junija je bil za našo "vas zelo pomemben. Tukaj- šnjo »Bralno drustvo« je namreč prire- dilo na ta dan svojo prvo veselico s petjem in igro, ki je nepričakovano dobro izpadla. Pevske točke, kakor tudi igro »Carodejna brivnica« in »Svojeglavna iVlinka«, so bile zelo dobro pogodene. Vsa cast peveern in igralceni. Predvsem gre zasluga tukajšnji gospodični učiteljici in g. pevovodju, da je veselica dobro uspela. Hvala lepa pa tudi bratskini društvom, ki so v tako obilnem stevilu posctili to prl- reditev in vscm zavednim idrcem, ki so šli društvu v vsakem oziru na roko. Ta dan smo imeli tudi priiiko videti. kdo Je za kulturo in kdo je proti njej. — Iz Kronberga. V nedeljo popoldne je napravil uiešani pevski zbor iz Bilj iz- let v našo vas. Zapel je v splošno zado- voljnost nekaj krasnih pesmi. Mogočno je donela naša pesem iz številnih mladih grl. Vsa cast! PevskeniiU zboru iz Bilj se prisreno zahvaljujemo. Iz drugih listov. 1. Iz »Tirolerja« posnemamo par misii, ki so jih zapisali o ponesrečenem poizku- su uradniške stavke, ki je po 10 dneh ža- lostno končala. Člankar povdarja, da Qlo- lrtti dobro pozna italijaanski narod in je radi tega ostal zmagovalec. »Italijanl ne znajo nastopati enotno» in v sklenjenih vr- Stah, če gre zato, da je treba prodreti s kako zahtevo, še manj pa so zmožni, da bi vzdržali do tedaj, da zmagajo. Navadno vse premalo pretehtajo težja vprašanja kot je generalna stavka, ampak kar uda- rijo in hočejo takoj doseči uspeh. Ce se jim v prvem hipu ne posreči. tedaj popu- stijo» posamezni zopet primejo za delo, u- dajo se cele skupine in tako se zgodi, da si sami onemogočijo uspeh«. Oiolitti je do- bro vedel, da zraaga tisti, ki je vstrajnej- ši. Vstrajal je in postopal z vso strogostjo, na ta način je nidi dosegel, da je sam naj- višji uradnik v državi zmagal nad svojiini podrejenimi uradniki. Politični pregled. + Rapalska pogodba se le počasi Iz- vrsuje.- Italijani so šele zdaj izpraznili ŠI- beniški okraj, kdaj bodo izpraznili zadnjo cono v Dahnaciji, se ne ve. — V Benet- kah je prislo do kryavih izgredov med la- šisti in delavci, en fašist je ubit. — Občln- ske volitve v Italiji se bodo odložile za to- liko časa. da se v državo povrne mir. — Sliši se, da se pripravlja nova pustolov- ščina proti Reki. — Italijanski socijalisti> ko so šli v Moskvo, ne prijSakujejo bogve kako prijaznega sprejema. + Z Jugoslavijo še ni sklenjena tr- govska pogodba, pogajajo se radi točk, radi katerih se do sedaj še niso zedinill. Dosegel se je popolen sporazum za bor- bo proti tihotapstvu. + Med Cehoslovaško in Jugoslavijo se ustanovi redna plovba po Donavi. Vse priprave so v teku. Pogajanja med Ceho- slovaško in Ogersko se redno razvijajo. Masarykovo zdravstveno stanje se je znatno izboljšalo. — Vlada je predložila zakonski načrt na zahtevo vojaške upra- ve, naj se vzame vojakom volilno pravi- co. — Trgovska pogajanja med Cehoslo- vaško in Rusijo, se bo baje posrečilo skle- niti. — Par prenapetežev je sklicalo v Krakovu »Slovaško narodno republiko«. Slovaški listi pišejo proti temu. — Med Cehoslovaško in Poljsko se bodo sklenui prijateljski odtiošaji. — Te dni se je mudll v Pragi pesnik Rabindranat Tagore. -j- O Nemcifl se zadnji čas malo sliši. Samo glede Gornje §lezije jih nekoliko skrbi. Medzavezniške čete so zasedle vmesni pas. Vstaši se ne brigajo mnogo za to, ceio mobilizirajo in pobiraio davKe. Poljski vstaši, so celo zaprli poveljnika angleške policije. Da bi bilo to vprašanje kmalu rešeno, ne kaže še. -f Francijk) more različne mednarod- ne skrbe. Iz Pariza se poroča. da se za- vezniki še niso sporazumeli radi sestanKa vrhovnega sveta. Znano je, da glede tega aii onega vprašatija Francozi in Angležl zadnji čas niso bili popolnoma edini. Zdaj je prišel angl. vnanji minister v Pariz, da se pogovore glede skupnega postopanja in da se sklene med obema državama o- brambna zveza. — Komunisti so v fran- coskem parlamentu stavili interpelacijo glede dogodkov v Mali Aziji; parlament je internelacijo odklonil. -f V Angliji bodo razdelili prvo iiem- ško miiijardo v zlatu. — »Times« zavze- ma .siiilišče, da naj se Anglija ne vtlka v grško t'.irski .spor in naj se sprijazne s Trancijo. — Irsko vpruašanie še nl rešeno. Angleži delajo vojaške priprave proti Ir- ski. — V Angliji se je vršilo glasovranje med rudarji ali sprejmejo pogoje delo- dajalcev ali nc. Nad dve tretjini rudarjev je proti sprejemu. Kovinarskim delavceni liočejo zni;:ati place, 'tako stoji AngUja pred iiovo veliko stavko. — O vstaji v Aieksandriji poročajo danes. da so AraTicI sežgali žive ljudi. — Te dni se bo sestala posebna vseangleska konferenca, na Ra- teri se bo pretresala vnanja poiitika. —• Bivše nemške ladije bo AnirNja baje zopot prodala Neuiceni. —- Z:«jradila bo pa štiri nove ogromnc yojne ladije. —- V Londonn so feniianci zažgali več stražarnic. u V Neiiiški Avstriji se šc vedno vr- ši gibauje za priklopitev k Neinčiji. das! od vse'i strain dobivajo svarila. Na Ko- roškem bodo vol'tve v deželni zbor in »LirlaiiieiH. Tc volitve bodo iniele tudi po- . men glasovanja za a!i proti Nemčiji. Ko- • rcški Slovene! bodo inistopiii v tern vo- : lilnem boju saniostojno. — V dunajskem ( dvorncm «Ic-kjiiSčn so predstavljali te dni • Schawoyo iki so bunio denionstrirall nroti drami. I*aiija se je iziavila nroll temu. da se prikioi;! Avstriio k Nemčiji. -i- Grška duživlja s svojo vojno v Mali Aziji tezke dni. Zavezniki so jo popu- stili. Angiijo sicer peče zadeva in bi se ra- da zopet obrnila proti Turkom, ker jo skrbe interesi v Dardanelali, a javno uinenje jo odvrača od tega. Qrska je vsled icje. Listin je 101. — V Rusiji so se pojavili slučaji kugc in kolere. — Angležki rudarji pripravljajo sploš- tio stavko po vsi Angliji- viada ne od- jenja. Domače vesti. -f K ropu v cerkvi sv. Antona v Go- lici moramo omeniti, da so lopovi odnesii tudi Najsvetejše in sicer veliko liostijo in vcč niaiili hostij. Na razne govorice, ki se širijo po deželi, moramo omeniti' da sto- rilce še raso prejeli. Ona družba. ki so Jo na dan po st or jenem ropu in bogoskrun- stvu perjeli v Oorici, je bila navadna ta- tinska družba, ki ni iiucla z omenjenlm ropom nič opraviti. -f lz goriških zaporov so bili 20. Ju- ni ja 1921. izpuščeni »revolucijonari-zlo- činci«, možje in fantje iz Cerkna: Peter- nel Franc, Mavrie Ciril, Bevk Ciril, Obid Franc. Lahajner Franc, Sedej Metod. — Vsem je znano, da so ti fantje in še drugi .nladeniči iz Cerkna uprizorili »revolu- c:jo< pred več, kakor 3 tedni v Cerknem in za ta državni zločin so scdcli nad 3 ledne v goriških zaporili. -r Cerkvene premičnine. Na kompe- tentuem mestu sem dobil to-lc informa- cijo: Dosedanje postopanje glede cenitve cerkvenih (pa tudi županskih) prcmičnln ni odgovarjalo duhu postave. V dogovoru komisarijata za samoupravne posle v Oo- rici z generalnim civ. komisarijatom v Trstu se je sklenilo sledeče postopanje: Vsaka po vojnih dogodkih prizadeta cer- kev (županstvo) napravi inventar pogre- šanih in pokvarjenih predmetov brez na- vedbe cen ali obrabe. Inventarju. Ki mora biti podpisan po zanesljivih prlčah, se priložijo pogodbe tvrdk. pri katerih se je ali se misli naročiti cerkvene predmete. Inventar se pospremi z dopisom, kjer sc prosi pooblastilu, da se sine naročiti pri omeujenih tvrdkah na račun vojne ško- de potrebno cerkveno opravo. Prošnjo je nasloviti na generalni civilni komisarijat lurad 9) Trst (direktno ali pa se boljšc, notom komisarijata za samoupravne po- sle v Gorici. Manjkajo določbe glede altarjev, tudi rok za vlaganje prošenj ni se določen. — Obljuhljena je od kompe- tentne oblasti tozadevna okrožnica. f Popravek. \r zadnji »Goriški Stra- ži od 15. t. ni. se je_pod naslovom Božja pot in letovišče na Sv. Oori otvorjeno; pomotoma vrinila besedica »letovišče«. Na Sv. Gori jc bila vedno božja pot, ne pa letovišče. -f Trdosrčnost. »Proletarec« poroča, da je v žagi g. Mcdjca v 9>t. Petru na Kra- su udaril kos lesa nekega mladeniča. a ko- spodar ni hotel dati očetu dovoljenja, da pripelje fantu zdravnika, am- pak mu je dal 14 dnevno odpoved, tudi ni pust it, da hi mladeniču, ki je ležal v kr- vi, ostali delavci pomagali. — Ne najde- ino besed, da bi to živalsko dejanje pra- vilno označili in nc čudimo se nevolji de- lavsj>ili množic. če imajo take gospodarje. Vrtno veselico priredi pcvsko.dru- Stvo v Gonjačah dne 29. junija na Balah v Smartnem z zanimlvim SDoredom. Na sporcdu so lepe pevske točke in Cesnl- kova igra v enem dejanju »Pogodba«. Peli bodo več Vodopivčevih skladb. -f Gk. pevci in pevke »Peskega in Kiasbenega društva« se vabijo v petek zvečer, 24. t. m., ob 8. na važen sestanek v pevskih prostorih. Točno in polnošte- vilno! .+ Na Voiscici je umrl po kratki, hu- di bolezni g. Ivan Stoiia, oče tamKajšnje- ga g. vikarja. BiL je zeio razumen gospo- aar, vnet katoličan in vobče spostovan vsied svojega prijaznega nastopa. — Naj v miru počiva! ± Predilnica v Ajdovščini. ki je ime- zaposkniti do 000 delavcev ter dajaia kaj lep zaslužek, stoji sedaj 2e tretji teUen. Prej preganjanja, zapori. stavke, potem iääisovstvo, sedaj brezposclnost — tako se tira narod v pavperizem in öbup. Dr- žava je doižna, da skroi predvsem za so- cljaini dobrobit vseh svojih sioiev. baj to »e njena prva in bistvena naloga. Prosimo naše nove poslance, ki so sedaj že y Rl- inu, da posredujejo, da pride tukajšnje de- lavstvo kmalu zopet do dela in zasiužKa, icmbolj, ker ima veliki del prizadetih de- iavcev lastne družine. Podpirati in ne za- titati in zapirati Clovckoljujnost. -r Vrhpolie pri Vipavi. Med sv. bir- ]iiO> due 6. junija je zgresil neki gospoü bvojo denarnico s precejsnjo svoto. Ktior je jo našel, naj jo odda žu^anstvu. Svota je oila prejšnji večer nabrana za uboge ,:rtve v Istri. I- Birma v vipavski dekaniji. Pri najlepšein vremenu in splošni udeicžbi liudstva se je vrsila sv. birma v naši do- lini od 5. do 13. junija, in sicer v Vipavi, \ rhpolju, $t_. Vidu, Lozicah, Podragi, üo- Oiih, Budanjah, Colu in Podkraju. Preč. nadškoi dr. Sedej se jc hipoma priijubil iiusemu ljudstvu vsied l3ubeznjivega na- stopa in ljudomiiega značaja. Zeleti bi pa bilo^ da bi se naše žeustvo prikazalo pri takih slovesnih priložnostih v narodnih n-.»sali. Moda triestina nas spravi do po- gina. Nove šege in moderna moda — ne- sreča, kvar so našega naioda. — Ne bi bilo tudi napačno, da, le v prosoeh nasih narodnih pravic bi bilo, če bi se sioves- nih sprejemov udeležili vsi naši zastopi In društva. Na dan k ogromni udeležbi. Kinč slavolokov in cerkva pa naj bojo v tisoC- letnili naših narodnih motivih! Vsa cast loziškemu pevskemu društvu, ki se je ta- ko krasno in krepko postavil s svojo na- rodno pesmijo! + Zadmge vojnih oškodovancev. Deželni odbor v Gorici ustanavija po našl deželi zadruge vojnih oškodovancev. — Res, lepa naprava in lepa naloga za de- želni odbor. A to delovanje bi se moralo začeti že davno» tako da bi bila vsaj po- lovica naših porušenih hiš že dozidana. Ni nam sicer znano, zakaj se ni moglo lz- vršiti iinanciranje že prej, razumemo pa dobro, da za naše kraje ne more zadeva iti tako hitro, kakor gre navadno za dru- ge kraje. Kje bi pa imeli vsakovrstni pod- ietniki tudi najdvomljivejše provenijencc in zmožnosti svoj vir dohodkov?! Ce tu- di pozno, so se vendar poklicale v svet prej omenjene zadruge pod izrecnim po- kroviteljstvom dežele, torej avtonomnc oblasti. Zatrjuje se nam, da ie deželna u- prava že mnogo dosegla s tern, da piačuje država zneske neposredno deželi in nje- nim zavodom. To je važno za avtonomijo dežele. lz pravil zadrug vojnih oškodo- vancev posnemamo, da iinanciraio te za- druge naša dela in da imamo mi povsem proste roke» kako se združimo radi zi- danja, komu oddamo razna dela, kako in po kateri ceni nabavimo materijal itd. Iz tega vzroka moramo tako zadružništvo le pozdraviti in toplo priporočati, kajti ves denar, ves dobiček ostane v tern siu- čaju pri nas in šele potem, ko bodo dobili vsi naši delavci in mojstri dela in zasluž- ka, ko bo tako rekoč v naši deželi že vse nasičeno, se odda delo drugim, a vedno Ie potom posamezne zadruge. Kdor ni se dobro informiran v teh zadevah. naj se iniormira pri kaki zaupni osebi. ki mu pojde gotovo drage volje na roko. -f- Bolezen na črešniah. Na črešnjah se je pojavila letos tupatam nevarna bo- lezen. Ta bolezen, ki jo povzročuje s pro- stim očesom nevidna glivica s znanstve- nim inienom Gnomonia ervthrostoma, škoduje črešnjevemu listju. Obolelo listje se zgodaj posuši, pa ne odpade, ampak o- stane do pozne zime n.\ drevesu. Proti tej bolezni pomaga škroplenje črešnjevega listja s 2 odstotno brozgo, kakor jo rabi- mb tudi proti peronospori vinske trte. Tu- di je zelo važno, da se osušeno listje po- trže in sežge. -f Pliskovica. (Ulom v cerkvi.) V noči med 6. in 7. jun. se ie izvršil v tuk. cerkev vlom. Tat je prišel v cerkev sko- zi glavna vrata, ko je poprej skušal prltl v zakristijo. Ukradel je zlate uhane Ma- terl B. in vsakdanji medeni kelih ter par korporalov in nekaj prtičev v zakristiji. Odprl je tudi tabernakelj — a hvala Bogu ni nič oskrunil — ne odvzel; gotovo Je iskal srebrno monštranco! Srebrni klju- Cek bd tabernakeljna se je našel v blag, vodi. O tatu — božjeropniku ni sledu. 4- Vprašanje predilske železnice. Se je v veljavi načrt, ki je bU sklenjen na konfe- renci leta 1920, da sc bo zgradila predil- ska železnica in zvezala s progo Gorica- Jesenice pri Sv. Luciji. Pri tej priliki je bilo tudi sklenjeno, da se bo ta železnlca zgradila prej kot vsaka druga v Julijski Benečiji. To prvenstvo pa ne pomeni, da se bo gradba zveze med Sv. Lucijo in Kredom morala zakasniti, temveč se bo ta proga začela graditi o pravem času, tako da se bo mogla otvoriti istočasno s predilsko progo. Da bodo prizadeti v Tr- stu in Gorici pomirjeni in da se odpravl ysak dvom glede tega yprasanja, se potr- juje, da ministrstvo za javna dela nikakor ne namerava odložiti dodatno gradbo proge Gorica-Sv. Lucija-Trbiž na poznej- ši Cas. -i- Pismo iz Jugoslaviie. lz Velenja na Stajerskem smo prejeli sledečo pismo, ki ga radi priobčujemo: Preijuba Cezso- ča! V prvi vrsti pozdravljam drago dru- žino Žužkovo in Kohovo, nadalje pa vse ostale. Vprašam vas, zakaj mi ne odgo- varjate na pisma, ali ste umrli. ali kaj po- meni Vaše molčanje? Srčno pozdravljam vse sorodnike in vaščane. Na skorajšnjo svidenje. — Ivan in Terezina Sever, trg., Velenje, Jugoslavija. r Sv. birma v idrijskem dekanatu. Frevzvišeni knez-nadškof goriški dr. Se- dej je delil v nedeljo sv. birmo v Idriji, v pondeljek pa v Crnem vrhu. Povsod je ljudstvo sprejemalo ljubljenega nadpastir- ja zelo prisreno. Velicasten sprejem je bil zlasti v Idriji, kjer so prišle nasproti vse naše organizacije in šolska ml^dina z u- čiteljstvom in vse oblastnije. ;\-ilo okrog 1200 birmancev, v Crnem vrhu pa okrog 330. i Monitore. Prejeli smo in priobču- jemo: V Rimu se je pred kratkim časom ustanovil .>Konsorcij II Monitore«, kateri bo izdajai pohnesecno revijo pod ßornjim naslovom. Namen reviji je, pospeševanjc in zbližanje trgovskih odnošajev med lta- lijo, Jugoslavijo, Nemško-Avstrijsko in Cehoslovasko. List bo tiskan v slovenšči- ni, italijanščini in irancoščini» kcr j«j bilo nemogoče najti tiskarno s češkimi črkauii. Vsied tega smo morali opustiti tudi nem- šino ter oba jezika nadomestiti s franco- ščino. — Razven člankov odličnih plsa- teljev in ekonomistov omenjenih držav, se bo objavljal tudi spiošni pregled produK- cije ital., jugosl., avstr. in čehosl. tvrdk, industrijalccv, trgovcev. zastopnikov, ko- misijonarjev, importnih in eksportnih a- gencij, letovišč, hotelov, zabavišč itd. Ob- širno se bo bavil z »Reclaino« ter inserati kateri se bodo objavljali v vseh treh ome- njenih jezikih. Clanki ital. faktorjev bodo objavljeni v slovenskem in francoskem je- ziku; oni jugosl.» avstr. in čeških dopisnl- kov pa v italijanskem. »Monitor« se bo tiskal na finem papirju (kvartalni format 30/23) v 25.000 izvodih ter bo najbolj raz- širjena revija svoje vrste v celi srednjl Cvropi. Vsi slovenski in hrvatski trgovci, industrijalci, bančni zavodi in hotelirji ob jadranski abali imajo dolžnost inserirati v omenjeni reviji, kätera bo prva svoje vr- ste prekoračila državne meje. Za inserate in informacije se je obrniti na »Anončnl zavod Molesini« Gledališka ul. 4 (via Ga- ribaldi) v Gorici, ki je edini pooblaščcn zavod te revije za Julijsko Benečijo. + Tržaške novice. Dvakrat je ustre- lil z samokresa kočijaž Karl Mayerberger na svojo ljubimko, ker se ta ni hotela od- vaditi pijančevanja in se sprijazniti ž njim. — V uiici Milano je prišel na stano- vanje nekega Bertuzzija mož s krinko, ko je bilo 14 deklica sama doma. Hotel je po- krasti več stvari, a se je ustrašil nekega, ki je nrihajal in zbežal. Storilca so izsle- dili; bil je neki Peter Codela. — Duhovnl- ka Destradija je napadel neznanec na jav- nem trgu na ta način, da mu je zasadil nož v vrat. Napadalec je zbežal. Rana nl j nevarna. Isti napadalec je napadel poz- neje še nekega drugega duliovnika. Bla- I zen je in se imenuje Bernardo de Martino. i j- Onih šest Cerkljanov« ki so bili na dan Sv. Rešnjega Telesa aretirani in odpeljani v goriske zapore, je bilo v pon- deljek zjutraj zopet izpuščenih na svobo- do. — Je pač dolgo časa trajalo, da se je oblast odločila in izpustila nevarne »pun- tarje« na prosto. Še enkrat vprašamo: Kako, da so bili v nekaterih slučajih fa§I- sti takoj zaslišani in izpuščeni. naši ljudje pa morajo čakati tedne in tedne? + Razstava šolskih izdelkov v Mlr- nu. Vabimo na razstavo vseh šolskih lz- delkov v letu 1920-1921, ki bode dne 29. junija t. 1. ob 10. uri v dvorani ljudske so- le v Mirnu. — Ljubitelji našega šolstva dobrodošli! Razstava bode otvorjena za občinstvo na praznik sv. Petra in Pavla do 18 ure zvečer. Domačinom in okoliCa- nom priporoča obilno udeležbo — vod- stvo. + Krojaški mojster Anton KrušiČ se je zopet vrnil v Gorico za stalno po dolgi odsotnosti v begunskem življenju. Pripo- Iz Jugoslavije. j. Ustava. V Jugoslaviji se bore a- stavo. Delo gre počasi izpod rok. rlrvaije se tega dela po ogromni večini niso vde- leževaii. Danes so šli iz konsiituante še komunisti in za njimi Jugoslovanstti klub s Hrvati in Slovenci. Jugosioyanski klub je izjavil, da se ne vdeležuje sej, dokler se sklepa in glasuje o ustavi, ker nočejo Hr- vatom in Slovencem proti niih volji vslli- ti ustavo; danes je v konstituantl še 10 Slovencev in 11 Hrvatov. Upamo in želi- mo, da se ta nesporazumljenja poravnajo in da država pride do trdne. na ljudski volji sloneče ustave. j. Zupan v Mariboru je socialist, pod- župan pa narodni socialist. j. Več pokraiiuskih katoliskih shodov z onovskimi tabori se vrsi to DOletje v Sloveniji. Prihodnji tak shod in tabor bo dne 3. julija v Kranju. j. Regent Aleksander se je povrnil v Belgrad. Pozneje enkrat misli obiskatl vsa zayezniska glavna mesta. j. Železniskim nameščencem v Jugo- slaviji so zvišali place. j. Dr. Trumbič je imel v Zagrebu va- žeh govor o potrcbi edinstva Jugoslavije. j. Krall Peter je zopet vzdravel in se počuti dobro. j. Izjave bolgarskega ministra Ditnl- trova. Moj namen je bil, da se srečno se- stanent z g. Pašičem in da mu izrazim želje bolgarske vlade in bolgarskega kmetskeKa naroda, ki obstojajo v tern, da se ustvarijo iskreni in prijateljski oclno- šaji med obenia sosednima državama in da se olajša ujedinjenjc vseh južnih Slo- vanov. Od nas sc zahtcvajo dokazi iskre- nosti. Mi jih dajamo. V svojem danasnjeni razedinjenju je našlo Slovanstvo sarno nesrečo. Ta zalostna minulost ie dovedia sedaj tudi nas Bulgare k ideji. üa je same; ujedi'njcnje sreča vseh Slovanov. Zaio ml delanio za zbiizanjc in borno tudi nadalje- vali to svoje delo. Gas bo omogočil, da bo \sak vidcl, kako se bo politika Bolgar- ske vodila v tej snieri. Ta poiitika ni bila prej na pravi poii. ker bolgarski narod nl ino&el sodelovati pri tej poiitiki. Toda nil smo s prejšnjo politiko prekinili in odpi- raiiio sedaj pot novim idejam: idejam zbližanja in ujetlinjenja vseh Slovanov. Zato se bomo truuiii, da ohranimo trajen mir ne samo Boltrarskc temveč cele Evrope. Gospodarstvo. S. Gospodarstvcsii odnošaii med Nomčijk) in Jugoslavijo. iJo naredbi jiiK»- slovenskcga firumčnega lr-inistrstva se o- prostijo od pobiranja 50-odstotne nristoj- bir.c siedeče vrste ncm.škega blaga: I. Stroji ter naprave za iudusirijsko I ti uhn- no rabo, posamczni eicli stro.iev, cevi za stroje in vodovode, poljetlelske priprave in orodje; 2. vse aniiin-barve; 3. vse vr- ste zdravii; 4. vse vrste keniikalij. g. jugoslaviii se zlata in si^brna va- luta ne sineta prodajati inozemcem. Ge- neralno nadzornistvo belgrajskega mini- strstva za tinace je odredilo. da ne suiejo bankc in bankirji, ki so pooblaščeni kup- ccvati z valuto, prodajati zlate in srebrne valute inozemcem. kr. Monopol soil v JugosiavUs. Na seji monopolske uprave v Belgradu se jc sprejela nova uredha o monopolu sou. Sklenilo sc je, da pridrzi država za sebe proizvodnjo, uvoz in prodajo soli. Po po- trebi bo država delala z velctrgovinami. Obeneni je sprejet predlog demokratske- Ka poslanca Demetroviča, da se sol za solenjc rib prodaja po nižjih cenah. Prosveta. p. »Malčki in palčki« se imenuje no- va mladinska knjiga, ki je Izšla te dni v Gorici v založbi K. T. D. in se dobi v pro- dajalni v Montovi hiši (ul. Garducci 2). Zbranih je lepo število najlepših mladln- skih pesmi naših mladinskih pesnikov. Knjiga- kateri je narisal ovitek Fr. Kralj in je lično opremljena, bo dobrodošla na- ši mladini in šolam, ker je pesmi, ki so v knjižci zbrane, že težko več dobiti In nu- dijo lepo izbero. Sezite po kniijsi! — p. Spomenik zasedenemu ozemlju bodo postavili v Ljubljani. Sprejet je bil j osnutek, ki ga je napravil Tone Kralj. ¦ pr. Enodejanke z igricami: 1 v a n 6, 'Vse n a š e, Kje j e m e j a ? D a- ' mokiejev meč in Satan bodo po- sebno dobrodošle za prireditve noletnlh veselic, ko se poleg petja in drugih točk vprizarja navadno samo kratke veselo- igre. Knjižico znova priporočamo našim društvom; stane 3 L 50 cent, izvod. p. »Mladika«. Ravnokar je izšla 9-10. štev. naše domace revije s sledečo boga- to vsebino: I. Leposlovni članki. 1. Dr. Fr. Detela: »Vampir«. 2. I. Pregelj: »Moj prvi svet«. 3. I. Pahor: »Dvig«. 4. Rabin- dranath Tagore — A. Gradnik: »Žetev«. 5. A. Cebokli: »Ločeni svetovi«. — II. Poučni članki. 1. V. Bele: Iz nekdanjih dni za tedanje ljudi. 2. Po Valvazorju...: »Nekoliko vipavskih običajev iz 17. sto- letja. 3. Brez imena: »Napoleon Bona- parte«. 4. Jezns Joergensen: »Življenja laž in resnica«. — HI. Pesmi: 1. M. Eli- zabeta: Najslajši spev«. 2. Joža Lov- renčič: ^Pozdrav domu«. 3. Stano Koso- vel: Pisma z doma«. 4. Khonsr-Tu-Tse. \. Oradnik: Usoda človeška«. 5. Ler- montov Iv. Matelič: »Kozaška uspa- vanka-. ?. I. Matelič: > .hitro<. 7. Ksaver Meško: Učiteljica v Korski vasi«. 8. 1. Watelic- Večcr«. 9. Joža Lovrcndč: >lz tihe drtižbc«. 10. Touc Bacatcli: »Po- let ja- IV. Za naše malčke. 1. .lanko Saniec: Uspavanka«. 2. France Bevk: ,Buc~ V. Iz-našc knnževnosti. !. Bm- nislav Nušič. 2. B. Niisič-Oradnik: Ne- '.na varuh . — VI. To in ono. 1. Književ- !K!Si in umetnost. 2. Pojjodbicc. 3. Dro- !mž. Miadika" izlia.ia due 15. ni 30. vsakt.i.d mcseca. Izdaja jo >Katolisko ti- »k«.vn<- ilr»stvcj" v Oorici. Stone na leto Is) L. p«'ii leta S L. čctrtlctno 4 L. Za ino- /em-tvo. tudi za JuKOsIavijo. stanc 20 L. Wladika 11. stev. ima siedečo vsefci- no: Vampir, povcst. dr. Fr. Detela. — i)roht;nicc /Ivlienja, spisal Anton Cenov. Kr;;I» Matjaž. Spisal Josip Ribičič. — Hntia :n /lato. spisal Lev. N. Tolstoj. — Xi\Mi;Rif. !až in resnica. spisal .Isus Jör- iei:siMi. Pcsmi: Žalost. Poznaš te Nteiu- lihc sobe. Nocoj (Henrik Hebat.) Iz našc kiiuževriosti. Za naše malčke. To in mm. Naročniki naj obnovc naročnlno /a drusccsa pol leta. NAZNANILO iVidpisani posrcdujc za vidiranje pot- -nih nstov v Jiigoslavijo. Vsakdo. ki pošlje i)()d';5s:incniu potni list z ubožnim spriče- vali'im naj doda 12 lir takse. brez ubož- nci;: sirivlevala P» 62 lir. Dalje je treba Doskiti <• lir za odškodnino podpisanemn iii l ). Mt st. za poštnc stroškc. Vsa na- roOil.i rzvrši točno z obratno pošto. — ! i,< ' v< JNcek. Trst, Via Armeni št. 7. Katarina Makuc naznanja slav. ob- jinsivi). du je prcsclila svojo gostilno ozl- »•oitm buffet iz drzavnega kolodvora na SolK;«nsko cesto ši. 20. Na razpolajaro Je uidi hv prostor za balincanjc. PriporoCa SL- i-:? i'-hilein obisk. Potrežba tocna in so- iidn;:. VAZNO ! .'••f*si;> Kerševani, mehanik \v ;!Mskar_ v (i.rici na Stolnoin trjru štv. 9. iLsno, (la/'uinja si. občinstvu. da um je došlo 300 i\\. strojev iz Nemških tovaren in 400 različnih vrst dvokoles in 50 pušk ter vs! oosifinezni deli spadajoči v mehanični ln puškarski stroki, ketara prodaja po jako znižanih.cenah. /Ia obilen obisk se priporoča z odlič- -iUJi; spo^tovaniem Josip Kerševan. Nedeljski kmetijski pogovori. •Konec o pcronospori in oidiju). H d e n o d kmctov: - Spomln- jaiii st. da sein nek je bral, da ponekod do- da jc». brozKi tudi nekaj ^ainna. PoveJ nain, zakaj se dodaje jralnn in :»ko je ta dodatek priporočljiv! — R a z n in n i k : — Uporaba xaluna ie priporočljiva. ker se brozira. kateri smo docJali gahma. bolje prijeniljc trsnega lls- tja i)i potcm jo tudi tako lahko ne izpere -de/. Oalun se kupi lahko v vsaki mirodll- nici je umljvo, da moraino žveplati Ie ob lepem. tiheni in solnčnem vrcmenu in io /isitraj. ko se je rosa osušila. Kolikokrat ?e pr-trebno na leto žveplati, jc odvisno od i>od\ r/.enosti vinovcradov tej bolezni. Zna- no je. da so vinogradi v ravnini in v ilov- ci bi»!i ptKlvrxeiii «rozdiii plesni. kakpr «mi v poščenih tleh in v visokih legah. Na- vadnti žveplamo kake tritedne pred evc- tenier.i prvič- po dokončanem cvetenjl dru.iric in v prvi polovici julija tr«*tiiC. Kasncj^e žvcplenje nima tolikc^-1 •• - ker ^rozdna plesen nima več tistevca vp!i- va na srrozdje in mladike. kakor spomiadl. Pri žveplanju inoramo paziti. da j^a ne potrosimo na debelo. ker na debelo p"_ trošeno žveplo opari in ož^e jjrozdje. Tu- di nai se ne žvepla zaporedno pred škrop- lenicni. ker bi s tern spr:s!i /.veplo. Ako je tak(;i no žvepleniu začelo dezevati. inora- fiio /yeplati še enkrat po dokončanem de/jn." vendar i>a zadostuje en lep in soIji- ! Jen dan Za povoljno vplivanje žvepla. Mden od kmetov: — Kakor Jc j>ri nifxlri galici razlika v kakovosti. tako ^o najbrže tudi pri žveplu. R a z u in n i k: — Res je. tudi žveplo ¦i! vsako dobro za žveplanjc vinojjradov. probno zmleto žveplo je najboljše, a tako mt imenovani žveplenl cvet ni za nič. Pod prstom in tudi na oko lahko ločimo zmleto žveplo od žveplenega cveta. ker se mleto žveplo čuti pod prstom bolj ostro in je be- lo-rumene barve, dočim je žvepleni cvet žolt. M 1 a č n e ž: — Konečno nam se po- vej. kako vßliva kasno žveplana kakovost vina? — R a z u m n i k: — Ce kasno žvepla- lno, Ivar ni potrebno, se lahko zgodi, da potem tako vino dobi duh po gnilih jajclli. j To vinsko napako pa lahko preprečimo s ! zgodnjem pretakanjem v nalahko zažve- plane sode. Zdaj pa, ko je že kasno, Vas povabim v svojo klet, kjer se bodete lah- I ko prcpričali« da obilo žveplanje in škrop- j in ob slovesu so si zadovoljno segli v ro- I lf.nje pr< pravilni uporabi vina ne škodi, i pač pa koristi. Vsi so se radi odzvali temu povabilu ke in si obljubili, da sc kmalu zopet se- stanejo. Darovi. -r Darovi. »Slovenskcmu Alojzije- višču • v Oorici je daroval g. Ambrož Po- niž znesek 30 lir. d. Za »Slovensko sirotišče« v Qo- rici: Letne prispevke so poslala: Slavna županstva Sv. Lucija ob Soči 100 lir, O- patjesclo 40 lir, Anhovo 40 lir. Št. Andrež 40 lir, Postojna 70 lir, Gabrije 30 lir. Pre- vzvišeni knez-nadškof Dr. Frančišek B. Sedej 50 lir. Volilo blagopok. Marije Dra- šček 60 lir. j Za »Narodno obrambni sklad« se je j nabralo v Ajdovskem okraju do sedaj: v j Ajdovščini L 3434:—, v Batujah •- 220^ | (poverjenik Ignacij Leban), na Briah I. j 250:-— (poverjenik Anton Možina), v (lo- j jačah L 50:— (pov. Lasič), v Kamnjah L j (»6t»:— (nabiralke Jos. Soban. Terezija j Bčgatelj In Terezija Rovtar). v 3eJu I. 98.— (pov. Janko Lipovž). v Skriliah in Sv. Toinažu L 202:— (nabiralki Rafaela in Hilarija Bratina), v Vrtovinu L 352:— ('nabiralka Zmagoslava Podgornik); v Velikih Žabljah L 102:— (pov. Roman Vrtovec), v Lokavcu L 474:— (nabral Pevski zbor)). Skupaj v ajdovskem okra- ju L 5953:•—. Ostale občine niso še za- ! ključile zbirke, naprošajo se pa dotični 1 poverjeniki, da storijo to čimprej in vpo- šljejo obračun okrajnemu poverjeniku v Ajdovščini. Do sedaj nabrani denar je za- časno do končnega obračuna naložen pri »Posojilnici in hranilnici v Ajdovščini«. I d. Za nesrečne žrtve v Istri. Qosp. j Oodina Peter 10 L., N. N. 20 L., družba >Piskalo«:* Filč, ad confinnandam suho- tani žepi 5 L., Venčk, quia in coditioni- bus similibus versatur 5 L., ut examina bene procedant ipseque requiescat in pa- ce 5 L., Romane, ker Mucka je predaleč 5 L.. Stankič, exfalotus Brdarum, ad quartam stotaki partem creandam 5 L., skupaj 54 L.. zadnji izkaz 385 L: skupaj z današnjim 440 L. Hvaki! d. Za »Sklad Goriške Straže«: Qosp. Lulik Josip, Sv. Križ-Cesta 3 L. Za nesrečne žrtve v Istri: V Komnu I. pošiljatev nabrale na nab. polo St. 223 gdčne (jodnič Eliza, Godnič Mirka in Ko- vačič Marija 324 L. Čezsoa nab. pola St. 195 po poverjeniku g. Ant. Kravanja 40 L., neimenovani 6 L., Vojščica nab. pola št. 303 po poverjeniku g. Francu Krstan 100 L.. Kamnje-Potoče-Skrilje nab. pola št. 93 po g. Ant. Melink 240 L., Kmečka 545 L 50 v., Vedrijan-Višnjevik nab. pola 118 po poverjeniku k. Jankotu Vodopivec hranilnica in posojilnica v Kozani-Vipolže 100 L., Mavhinjc nab. pola st. 226 po po- verjeniku g. g. I. Terčon 103 L., Osek-Vi- tovlje nab. pola št. 75 po gdčni Jožlci Kun- tih 239 L.. Osek-Vitovlje nab. pola St. 81 po g. Jos. Berce 71 L., gospa Alojzija vdo- va Kečenko 30 L., g. Marija Kovačič in g. Marija Šorli nabrale v Modreju na Mo- drejeah in v Kozmericah 85 L., gospa Ju- lija Tratnik — Sv. Lucija nabrala 740 L. 40 vin., Solkan nab. pola St. 96, 97. 98 po poverjeniku g. Fr. Bitežnik 812 L., Vol- čjigrad nab. pola St. 223 (II. pošiljatev)) nabrala med vaščani gdčna Roza Žigono- va 111 L., Trbižki okraj nab. pola St. 335, nabrali 370 L., Velikidol nab. pola St. 301 po g. županu Fr. Orgie 162 L. 40 vin. Oosp. Ivan Mozetič upravitelj Ravne-Cer- kno 20 L.. skupaj 4099 L 40 vin. zadnji izkaz 1878 L. skupaj z današnjim 5977 L. 40 vin. Odčna Darinka Bratuž darovala volneno oblcko. Srčna hvala vsem. Bog povrni! Listnica uredništva: Vipava. Naslov • »Koroškega Slovenca« se glasi: Dunaj V. I Margaretenplatz 7. j Darovi radi tehničnih težkoč tudi da- nes niso mogli pritl vsa na vrsto. Naj da- rovalci oproste! i ¦" " " •>. I ^fnica ^ožič ^ | ^nfon M^arušič I ; postni nadoficijas j . pcročena. j Podgora II, 6. 1921. Gortia. „Adrija" cevliii ; ftČe«ljapska zadpuga41 v Mirno pri Borici. \ Edino domače podjetie te stroke r - Izde'uje In Ima v zalogi vedao 98 raznih vrst čevlJev ' ', vseh veltkosti in za vsak stan. J| Čevlji našega izdelka so delani lično in trpežno, ter se za izdelavo rabi samo t prvovrstno, lično in trajno usnje. Kaka druga primes je izključena. C i! y Pazite na varstvenct • znamko, ki je vtisnjena na podplatu ali nadplatu. Ako čevlii nimajo znamke, niso naš izdelek. T Varstvena znamka. [J Čevlji našega izdelka se lahko naroče naravnost iz tovarne v Mlrnu pri ' Gorici ali kupijo v naših prodajalnah: v Trsta, Via Rettori, St. 1 blizu y magistrata, v Gorici, Corso Verdi 32, v nisi Centraine posojilnice. I Zahtevajte čevlje „ADRIJA" pri vseh trgovcih. Trgovci so dolžni prodajati naše |i izdelke po od zadruge določeni ceni, pomnoženi za poštnino. Na zahtevo kupca Y moraio trgovci pokazati originalni, tiskani cenik „Čevljarske zadruge". |i V krajih kjer trgovci ne drže čevljev našegra izdelka, se iščejo zastopniki Z v svrho napoöanja za privatnc stranke. — Zastopniki dobe za svoje delo 1 primerno odškodnino. t Zadruga je izdala, nov bogato ilustriran cenik, katerega pošlje na I zahtevo brezpiatno. i Vsi dopisi in naročila naj se posljejo na naslov; |j[ „Cevljarska zadruga" v Mirnu pri Gorici. Josip Kerševani, mehanik in puikar v Gorlcl, Stolni trj Št. 9- (desno) naznanja si. občinstvu da mu je na novo došla velika mno- žina blaga iz svetovno znanih tovaren. Novo p došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. Muf|dlOSv Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman. Afraaa in Winsglmann. Posebno opozurjam cenj. šivilje in neveste na slrokovni poduk za umetno ve- u zenje in krpanje, katero dajam brezplačno. Dvokoiesa: Orig. Puch, 0r8g.|^^a Styria, Orig. Start, Waffenrad, **"•&] Regent, Kosmos, ptlical in " 1^ mala motorna kolesa. ^iO) Velika izbira pušk, samokresov, '^^ patron, dinamitnih patron, smodnik za raztreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene predmete. Lastna delavnSca En popravljalniea StolnJ trl St. 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroj^ dvokoiesa in puške tüdi na mesečne obroke. Za točno. solidno postrežbo in konkorencno ceno jamci Josip KerŠevani mehanik in puškar PODRUŽNICA LJUBLJANSKE EREDITNE BÄNKE :: V GORICI, :: Coi*so Verd „Trgovski Dom." * w Z~^Ä VWa Brzojavni naslov: 99*m Telefon St. 50. •*•• g^f TJ . ./ _____ dUB Ljubljanska banka. 1 Deiniška glavnica 6ENTRALA: Rezerra S H S 9 1 SHS kron kron 7 so milijonov. LJUBLJANA. 45 miujonov. I PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, I Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestaje vloge na knjiiice po 4u/0. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstoega tujega denarja. — Ixwrmt^m vse v bajično stroko spadajoče posie najkulantnejše. Uradne ore za ob«ünstvo 87^—12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne, ob nedetyah in praxniklli se ne nraduje. I Poslano *) Podpisani prekliče žaljive besede ka- tere se je izrazil proti gosp. A. TrebŠe. (Felemenga) Serpenica ______ R. KNEZ, Serpenica. *) Za flanke pod tem naslovom je urednistvo odgovorno 1c toiiko, kolikor zatileva tiskovui zakon. Zahvald. Povodom bridke izgube ki nas je za- delo ob sinrti nasejra ljubljenega sina in brata MIROSLAVA PERSlt se tem potom najsrčneje zahvaljujeva da- rovateljem krasnih vencey ter vsem, ki so se v tako obilnem številu udeležili po- «xeba drugeßa pokojnika. Bok vsem stotero povrni! O o r i c a 19. junija 1921. Žalujoča mats in brat Kmečka hranilnica in posojilnica tr Komnn reg. zadruga" z neomcjcno zav. vabi k rednemu obcnemu zboru ki se bo vršil dfte 3. julija 1921 ob 41/2 pop. v župnišču v Komnu z DNEVNIM REDOM : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. : :-: : pri „BELEM ZÄJCÜ" ¦ v Gorici - ¦ SbaJ3Uiče (/koJičanov in niešča- nov'. Poslrežba s svtžimi do- mačinii, rnrzlimi in gorkimi je- dili ter i izvrstnim vipnvcem. bricem -n s črn no. -----= Zä obilen obisk s-j pripo-uč^ ! JOS. MOLAR, restavrater. Tvrdka Eli jo. Ou-lc "J «. G0RlGA - Stolns trg 9. ievo - GCPICA. Fr?poroča svojo bogato zalogo sedaj došlih šivalnih strojev u ino7emskih svetovno znanih tovarn. -Pfaff Gritzner". -Kai»er"- nKohlcrM9 „Neuman", wDttrkoppM in Du najskih prcizvod MRast & Gasse»M. Tvrdka nudi cdjemalki šivainega stroja bre/ plačen po- duk v umelnem vezenju (rifcamiranju) ra stroj. Bogata zaloga dvokoles „Puch*1, „Stadt", „Styria** in „Regent", grarr ofenov. N#j- večja izbera vseh za gori imtnc vane stroje I nsdomestnih delov. Pneumatike „Dan- lop" „Pirelli'4. Najboijt urtjen.i deiav- JP%l nica in popravljalnic^. Stara kolrsa emaj- uzß\ lira, in ponikia v vs?ki poljubni barvi t^I Priporoča se »ajtopleje ¦Hs9 Elija Čuk soc'ni iyvedenec. ^L TRGOVUVA 4 W TEOP. HRIB^R -iS^SI § fY^ mr 6or5O Verdi st. 32 -^g W f Se prjporočajc slsvnemu občinstvu v ms$tu in na deželi sa obnen obisk. 0LAGO SQLIDNQ. GENE ZMERNE.