Poštnina plačana ▼ gotovini Leto XXI., št. 246 Ljubljana, nedelja 20. oktobra I940 Cena t D m Upravmštvu. ljudi jana, Knafljeva 6 — Telefon ttev. 3122, 3323, 3124, 3125. 3126. tn; raim oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg SL 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor. Grajski trg St. 7, telefon it. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Na Daljnem vzhodu spet bolj viharno Japonci skušajo z močnimi napadi preprečiti dovoz vojnega materiala na Kitajsko preko Birme — Obnovljena kampanja proti Angliji — Dobave petroleja z Jave New Tork, 19. okt j. Kakor poročajo iz Lašija na birmansko-kitajski meji, so močne skupine japonskih letal včeraj napadle Kuning v provinci Junan ob cesti med Birmo in Cunkingom. Potniki, ki so prispeli v Lašijo iz Kuninga, pripovedujejo, da je bil japonski bombni napad izredno velikega obsega. Kitajska obramba je bila preslabotna, da bi mogla resno ovirati sovražnika. Tokio, 19. okt. j. (AR.) Japonski listi pravijo v svojih komentarjih ob otvoritvi birmanske ceste, da je Japonska trdno odločena razbiti vsako oviro, ki bi se zoper-stavljala uresničenju njene politike na Daljnem vzhodu. »Jomiuri« zlasti naglasa, da so japonski bombniki že odgovorili na zopetno otvoritev birmanske ceste, po kateri naj bi se Kitajci oskrbovali z vojnim materialom. Ker je Velika Britanija lani službeno priznala Japonski in Kitajski značaj vojskujočih se držav, pomeni zopetna otvoritev birmanske ceste pač povsem jasno intervencijo Anglije na korist Kitajske. To dejstvo pa Japonsko pač v zadostni meri opravičuje odnosno ji celo nalaga, da se ne omejuje zgolj na bombardiranje tistih naprav, ki pomagajo oskrbovanju Kitajske, ampak dovoljuje Japonski tudi zaplembo britanskega imetja. Tokio, 19 oktobra. AA. (DNB). Japonski vojaški napadi na pot preko Birme kažejo — kakor poudarja »Kokunun Šimbun« —. da je Japonska trdno odločena, na an-gleške ukrepe odgovoriti z enakimi. Otvoritev poti preko Hongkonga. ki jo je napovedala Anglija, pomeni novo vmešavanje in odkrito izzivanje Japonrke. Na vse to je samo en odgovor »Miako Šimbun« ugotavlja. da otvoritev pot' preko Hongkonga ne samo, da ne predstavlja prijateljskega, temveč odkrito sovražno dejanje, ki ga kot takšnega na Japonskem smatrajo Angliji mora biti jasno — pravi list — Kakor poročajo ameriške agencije iz Londona, je sovjetski veleposlanik Majski vložil odločen protest pri britanski vladi zsradi tega, ker so Angleži zadržali 10 estonskih in litovskih ladij- Vojna v Sredozemlju Italijanski napad na angleški konvoj — Spopadi motoriziranih kolon — Letalske akcije Rim, 19. okt. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo naslednje vojno poročilo: V vzhodnem delu Sredozemskega morja so skupine naših letal napadle sovražne vojne ladje, ki so spremljale neki angleški konvoj. Neka bomba je zadela 10.000 tonsko križarko. Sovražna letala so ponovno napadla letališče na Rodosu. Neki vejak je bil ubit dva sta bila ranjena- Nekaj škode je bilo na stanovanjskih objektih, letališki objekti pa niso bili zadeti. V severni Afriki so bile, kakor običajno v akciji brze in izvkiniške kolone. Neka sovražna patrulja, ki se je približala našim prednjim postojankam v Elva el Ra-biji, južno od Sldi el Baranija je bila z ognjem našega topništva pognana v beg. Naša letala so napadla sovražne postojanke in letališča v Marsa Matruhu, el Dabatu. Maaten Bagushu, Fuki in Bir Abusmeitu. V sovražnih objektih so nastali požari in prizadejana jim je bila vidna škoda. Neka druga Skupina naših bombnikov je n' ;>adla letališče v Sivahu. Bombardirala jc tudi barake in šotore, jih razdejala. te- taborišča obstreljevala tudi s strojnicami. Tudi več dragih objektov je bilo zadetih v polno. Sovražna letala so znova bombardirala luko Bengasi. Tam ni bilo ne žrtev ne škode- Pri napadu na področju okrog Halfaie so bili štirje vojaki ranjeni. V Vzhodni Afriki je bilo najdeno napo! razdejano angleško letalo, ki je 2. oktobra bombardiralo Afmadu, kakor je* bilo objavljeno v 119. vojnem poročilu. Dne 16. oktobra sta dve sovražni oklopni koloni, ki so jih spremljala tudi letala, napadli naše postojanke pri Doboiu na' kenijski meji. Sovražnik je bil gladko odbit. Na bojišču je obležalo nekaj mrtvih belcev, med njimi tudi poveljnik ene izmed obeh sovražnih kolon. Na naši strani so bili trije vojaki ranjeni. Sovražna letala so bombardirala Gondar-Neki domačin je bil mrtev, nekaj nadaljnjih je bilo ranjenih. Pri napadu na Dire-dauo sta bila ranjena dva domačina. Nadalje so sovražna letala bombardirala železniško progo Adis Abeba-Džibuti pri He-rerju, Guro, Toselli, Kasalo, Gerile in Nc-geli. Gmotna škoda je bila neznatna, žrtev ni bilo. Angleška poročila Kairo, 19. oktobra. AA. (Reuter). Angleška letala so bombardirala sovražne vojaške objekte v Bengasiju, Halfaji, Sollumu, Sofariji in Derni. Kairo, 19. okt. s. (Reuter) Nocojšnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so angleški bombniki napadli koncetracije vojaštva pri Sollumu ter neko letališče na otoku Rodu v Dodekanezu. Tu so bile zadete administrativne zgradbe v bližini letališča in eden izmed hangarjev. V Bengaziju v Libiji so angleška letala bombardirala vojne ladje v luki. Ponovno je bilo napadeno letališče Gum v Eritreji. Vsa letala so se vrnila s teh poletov. Letalska ojačenja Kairo, 19. okt s. (Reuter) Posebni poročevalec angleškega radia javlja, da je angleško letalstvo na Bližnjem vzhodu ne- Nlkoli ne odpove — vselej uspe — „Jutrov" mali oglas Danes 472 ponudb in povpraševanj davno prejelo ojačenja v najmodernejših lovskih letalih, tipa Hurricane. Tudi več bombnikov novejših tipov je prispelo v Egipt. Pomorske izgube Rim, 19. oktobra. AA (Štefani) Tednik »Relazioni Internazionali« objavlja seznam pomroskih izgub vojskujočih se in nevtralnih držav od 1. julija do 24. septembra t L Tz tega seznama se vidi, da je bilo pot pljenih 93 angleških ladij, 9 francoski!-.. 13 grških. 5 švedskih, 4 norveške, 3 holandske, 2 danski, 2 belgijski i nenn ladja iz Venezuele. Ugotovitve preiskave v Gibraltarju Rim, 19 okt. o. »Resto del Carlino« poroča iz Madrida, da je preiskava, ki jo je vodil angleški poslanik Samuel Hoare v Gibraltai-ju, pojasnila, da sta odgovorna za svoječasni prehod francoskih vojnih ladij skozi Gibraltarsko ožino v Dakar vojaški guverner Gibraltarja Clyde Lidle in poveljnik angleške vojne mornarice na za-padnem Sredozemskem morju kontreadmi-ral Summerville. ki bosta oba odstavljena. Nemci o Edenovifi nalogah Berlin. 19. okt. AA. (DNB). »Deutsche Diplomatisch — Politische Korrespondenz objavlja članek, v katerem pravi: Cilji britanske zunanje politike v tei vojni so vedno isti. Angleži se samo prizadevajo, kako bi prisilili druge, da bi se zanje borili. To. česar niso mogli doseči na severu. jugu in vzhodu Evrope, skušajo zdaj doseči na Bližnjem vzhodu. Egipt dozdai ni imel nobene volje sodelovati v sedanji vojni. Angleži zdaj žele spremeniti to zanje nevzdržno stanje. Naravno. Eden ne bo samo povečal pritisk na Eg:pt. Treba je računati tudi na druge diplomatske možnosti, ki iih bo poskušal uresničiti pri nadaljnem svojem potovanja Arabci dobro vedo iz lastne skušnje v Palestini, kaj pomeni dana angleška beseda. Toda tudi oni. ki so dozdai iz kakršnihkoli razlogov špekulirali na uspeh Velike Britanije, danes razumevajo, da nima smisla boriti se za Anglijo, ker bi ta boj gotovo privedel do poraza. Odhod ministra Edena na potovanje v trenutku, ko se Velika Britanija bori z zelo težko krizo. potrjuje, da ie britanska vojna politika v obupnem položaju. Seja italijanske vlade Rim, 19. okt br. (Štefani) Kakor običajno vsak mesec, je bila danes dopoldne redna seja italijanske vlade. Trajala je od 9. do 11.30. Na seji so bile na dnevnem redu tekoče zadeve in je vlada sprejela celo vrsto zakonskih dekretov. Na predlog ministrskega predsednika je bil glede na zadnje nesreče v italijanskih tovarnah orožja sprejet načrt zakonskega dekreta, ki določa vrsto novih varnostnih ukrepov v teh tovarnah. Po drugem zakonskem načrtu se v bodoče ne bo smela ne izdelovati ne prodajati posoda iz bakra. Neki nadaljnji dekret določa, da se morajo iz reklamne publicistike izločiti vse tujke za označevanje blaga, s katerim se je doslej konsument le zavajal k mnenju, da je blago, označeno s tujim imenom boljšega izdelka. Na predlog Mussolinija kot ministra za letalstvo je bil sprejet načrt zakonskega dekreta, ki na novo normira izobrazbo letalcev. Normalni letalski tečaji za gojence oficirskih šol bodo trajali v bodoče tri mesce. Poleg tega pa bodo uvedeni tudi posebni tečaji za pospešeno letalsko izobrazbo oficirjev iz drugih panog vojske. Končno je bil med drugim sprejet tudi načrt zakona o prisilni prodaji olivnega olja v javna skladišča. Angleška vojna poročila London Je Imel v noči od petka na soboto svoj najdaljši alarm, vendar pa bombardiranje ni bilo tako hude kakor v prvi polovici tedna London, 19 okt. j. (LEF). Navzlic temu, da je imel London v minuli noči ene^a najdaljših alarmov v sedanji vojni, vendar sila nemškega letalskega napada, ki se je pričel že v zgodnjih \ 'ernih urah, ni bila znatno večja, kakor v minulih treh dneh. Skupine nemških lahkih bombnikov so vrgle več težkih eksplozivnih bomb v neposredno bližino londonskega središča, kjer je bilo hudo poškodovano več poslovnih zgradb ter zanetenih nekaj požarov, ki pa so bili naglo omejeni. Druge bombe so bile vržene na pristaniške naprave ob Temzi ter na industrijske četrti, v prvi vrsti na severovzhodu, vendar pa ni bila povzročena večja škoda. Megleno vreme je oviralo vidljivost v toliko, da so nemške bombe padle iz večine na nevažne cilje, v prvi vrsti na stanovanjska poslopja, ter na nezazidan svet. Ostali nočni napadi so bili koncentrirani na tovarniške objekte v mestih zapadne in osrednje Anglije. Točnih podatkov o povzročeni škodi še ni, in prav tako ni znano fee točno število človeških žrtev. Nemški napadi so se v kratkih presledkih ponavliali do poznega jutra. Lonaon 19- okt. AA. (Reuter) V Angliji so včeraj na eni strani ugotovili popuščanje letalske vojne na drugi strani pa je ponoči v Londonu bil dan znak za nevarnost in ta nevarnost je bila najdaljša od začetka sovražnosti. Včeraj podnevi je bil v Londonu dan samo en znak za nevarnost. Včerajspji dan I.ondon, 19. okt. s (Reuter). London je imel danes dopoldne en letalski alarm. Povzročila ga je skupina nemških lovskih lletal. ki se je približala mestu. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Nemška letala niso metala bomb. Popoldne je nek-aj nemških letal preletelo južnozapadno Anglijo. nc da bi metala bombe. Zjutraj jc nemški strmoglavec tipa Jun-kers bombardiral neko mesto v južnovzhodni Angliji. Človeških žrtev ni bilo. V srednji in vzhodni Angliji so obstreljevala ncmrka letala nekaj mest s strojnicami. ne da bi povzročila človeške žrtve. Večerni komunike London, 19. okt. s. (Reuter) Nocojšnji komunike letalskega in notranjega ministrstva javlja: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je imela danes manjši obseg. Zjutraj je nekaj posamičnih letal vrglo manjše število bomb na Kent. Zgodaj po- poldne je posamezno sovražno letalo vrglo več bomb na neko mesto v srednji Angliji. Povzročena škoda je majhna, človeških žrtev ni bilo. Tekom dneva sta bila dva sovražna bombnika sestreljena. Pomorski spopad ob francoski obali London, 19. oktobra. AA. (Reuter) Admiraliteta je objavila, da so lahke angleške vojne ladje včeraj popoldne ob francoski obali naletele na tri velike sovražne prevozne parnike. Prišlo je do bitke ta je bila ena sovražna ladja potopljena. Na angleški strani ni bilo škode m žrtev. Nad Nemčijo London, 19. okt. br. (Reuter) Angleško letalsko ministrstvo je opoldne objavilo komunike o poslednjih ponočnih letalskih napadih na industrijske in železniške objekte v severni in zapadni Nemčiji. Komunike pravi: Skupine naših bojnih letal so v pretekli noči kljub neugodnim vremenskim prilikam znova napadle ladjedelnice v Kielu ln Hamburgu. V njih je izbruhnilo več požarov. Uspešno so bile bombardirane velika tovarna aluminija v Luneu, tovarna orožja v Dortmundu ter naprave 'največjega renskega zveznega pristanišča v Duisburgu. Nadalje so angleška letala bombardirala železniške naprave in tovorne postaje v Schivertenu, Osnabrucku in Dortmundu-Vsa letala, ki so se udeležila teh ponočnih napadov so se vrnila nepoškodovana na svoja oporišča. Le eno letalo ki je bilo na izvidniškem poletu nad vzhodno obalo Kanala, se pogreša. Letalo rešilo posadko potopljene ladje London, 19. okt. s. (Reuter) Avstralski hidroplan obalnega poveljstva tipa >Sun-derland« je te dni rešil 21 članov posadke nekega angleškega parnika. ki je bil tor-pediran od sovražne podmornice v Atlantiku, 200 milj od angleške obale. Letalo »Sunderland« se je spustilo na morje poleg rešilnega čolna, v katerem so bili člani posadke, ter je vseh 21 oseb srečno prepeljalo v Anglijo. 16 drugih članov posadke, ki so bili v drugem rešilnem čolnu, še pogrešajo. 9 mornarjev pa je bilo ubitih že pri eksploziji torpeda. Rešeni mornarji pripovedujejo, da so bili tri in pol dniv rešilnem čolnu na odprtem morju, štirje mornarji so ranjeni. Nemška vojna poročila Od nemških podmornic potopljene angleške trgovske ladje — Razbit vodovod v Londonu — Napadi na Liverpool in Hirmmgham — Angleški bombniki nad Nemc&jo Berlin, 19. 0kt. br. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Nemške podmornice so potopile zadnje dni 31 sovražnih trgovskih ladij s skupno 173.650 tonami. 26 od teh parnikov je plulo v močno zavarovanih konvojih. Pri teh uspehih so udeležene podmornica pod vodstvom kapitana Frauenheima z 10 parniki s skupno 51.000 tonami, podmornica kapitana Kretschmerja s 7 parniki in 45:000 tonami, podmornica kapitana Moehleja s 7 parniki in 44.050 tonami. Dve nadaljnji podmornici sta potopili 4 parnike z 31.000 tonami in tri parnike z 12.600 tonami. Letalske sile so nadaljevale svoje po-vračevalne napade na London kljub neugodnemu vremenu. Pri tem jim je uspelo razelejati življenjsko važen vodovod. Pri napadih na druge kraje v južni in srednji Angliji je bila večkrat zadeta in hudo poškodovana neka tovarna orožja. V vojaških taboriščih so bile razdejane barake in topovi. Na neko taborišče so treščile bombe baš ob času, ko so se v njem oddelki vojaštva zbrali in razvrstili. Tudi ponoči so skupine težkih bombnikov napadle London s številnimi bombami vseh kalibrov ter razdejale doke in industrijske naprave severno in južno od Temze. Nadalje so napadle pristanišča v Liver-pooiu in tovarno orožja v Birminghamu, kjer je izbruhnilo mnogo požarov. Nemške pomorske sile so znova minirale britanske obalne vode. Sovražni brzi bojni čolni so se skušali približati nemškim oskrbovalnim ladjam, a so bili pregnani in so se morali umakniti, skriti za umetno meglo. Nemško mornariško topništvo ter dali-nostrelni topovi nemške vojske so uspešno obstreljevali sovražne obalne baterije in pristaniške naprave v Dovru. Pri ponočnih poletih nad severno in zapadno Nemčijo je nekaj angleških letal odvrglo bombe na razne kraje, ne da bi bili pri tem poškodovani vojaški objekti. Zadetih pa je bilo več stanovanjskih hiš. Dve nemški letali se z napadalnih poletov nista vrnili na svoji oporišči. Nova vrsta nemških bomb Berlin, 19. okt. j. (DNB) Nemški bombni napadi na London v noči na soboto so imeli značaj zelo razsežnih akcij ter so bile vržene bombe vseh kalibrov na važne objekte. Nekateri cilji so bili zadeti z velikanskimi bombami posebne vrste, ki se sicer uporabljajo le ob redkih prilikah. V celoti je bilo vrženih več stotisoč kg eksplozivnih snovi na London. Učinkovitost bombardiranja se je videla po številnih požarih, ki so po bombardiranju izbruhnili. Obramba angleškega lovskega letalstva je bila sorazmerno slabotna. Angleški nočni lovci, ki so imeli stražo nad Londonom, se niso spustili v borbo z nemškimi letali. Čigav zaveznik je čas? Miinchen, 19. oktobra. AA (Štefani). »Miinchner Tagbla*t* objavlja čknek šefa tiskovnega odseka narodne socialistične stranke. Sundermana, ki ugotavlja da je čas v sedanji vojni najboljši zaveznik -držav osi, ne pa Anglije. Pisec tega članka postavlja na to vprašanje kako se Anglija sploh more nadejati, da bo mogla vreči nemške čete od Narvika do Biskajskega za- liva in od Pariza do Bukarešte nazaj, ko ni mogla ubraniti svojih postojank na južnem delu evropske celine. 11 ur alarma na dan Berlin, 19. okt. j. (DNB) Statistično iz« računanje celokupnega trajanja zračnega alarma v Londonu, ki je bilo izvršeno na nekem povsem zanesljivem mestu je izkazalo naslednje števi.ke: podnevi je trajal alarm v Londonu v času od 5. septembra do 17- oktobra v celoti 120 ur. Ponoči cd mraka do zore, pa je trajal alarm vsega skupaj 350 ur. Preračunano na 24 ur, da to dnevno povprečje alarma 11 ur. Bombe na vojaško taborišče Berlin, 19. oktobra AA. (DNB). Neko nemško letalo, ki je imelo nalogo prepričati se o uspehu napada na nekv letališče v jugovzhodni Angliji, je naletelo na izpraznjeno letališče in na uničene zgradbe. V bližini tega mesta je letalec opazil taborišče, ki ga je organizirala britanska popadka z uničenega letališča Nemško letalo je takoj prešlo v napad in vrglo več bomb z višine približno 250 m, š*> preden so se mogli angleški vojaki zateči na varno Bombe so padle sredi britanskega vojaškega oddelka. Italijanska sodba o vojnem položaju Rim, 19. oktobra. AA. (DNB) Rimski listi ugotavljajo, da se pomorska akcija nemškega rušilca ob vhodu v Bristolski preliv, uspešen nastop italijanskih, letalskih sil, sprememba v vrhovnem poveljstvu britanskega brodovja, poskus angleškega vojnega ministra Edena, da bi si pridobil novih zaveznikov ter končno protest Sovjetske Rusije morejo smatrati za dogodke, ki bolje kot besede same prikazujejo resnlfino sliko položaja na diplomatskem ta vojaškem polju. »Popolo di Roma« med dru- gim piše: Uspešen napad nemškega rušilca na oddelek britanskih križark in lažjih enot je pomemben, ker se je odigral v britanskih teritorialnih vodah. S tem podvigom je rušilec potrdil, da toliko hvaljena angleška nadoblast na morju ni več sposobna varovati niti teritorialne vode Anglije. »Messaggero« poudarja: Kar se tiče odhoda ministra Edena na Bližnji vzhod, Italija ta dogodek more samo pozdraviti. Ce bo Eden prevzel vrhovno poveljstvo nad britanskimi oboroženimi silami, lahko pričakujemo, da stojimo pred novo britansko katastrofo. V Italiji nihče ni pozabil, da je Eden kriv sankcij, ki so leta 1936 prinesle Angliji njen prvi poraz. Zaklenjena francoska diplomatska pošta Washington, 19 oktob-a AA. (Štefani). Ataše francoskega veleposlaništva ki je prispel z ladjo »Exeter«. se je pritožil zaradi tega. ker je bila na Bermudskih otokih konfiscirana pošta, namenjena francoskemu veleposlaniku. Nemški listi o politiki Jugoslavije Berlin, 19. oktobra. AA. Sinočnji »Ham-burger Fremdenblatt« prinaša članek od svojega beograjskega dopisnika in v članku pravi: Jugoslovanska javnost pričakuje, da je prišel konec angleškega vpliva na jugovzhodu Evrope in da tega dela ne bodo več vznemirjali londonski poizkusi, narediti v tem delu nered. Ta vpliv, piše list, je predstavljal oviro za plodno sodelovanje vseh balkanskih držav z j Nemčijo. Nato članek pravi, da je začela j tudi Jugoslavija pravilno ocenjevati nov ; razvoj dogodkov in navaja članek beo- i grajskega »Vremena«, v katerem se po- j bijajo vesti o nekih razgovorih med Ru- j sijo, Anglijo, Turčijo, Grčijo, Bolgarijo in j Jugoslavijo. Na koncu članek pravi: Glede j na to, da angleški radio poslednje dni j razširja vesti o nekem novem angleško- j jugoslovanskem prijateljstvu, ima ta ugo- . tovitev uradnega beograjskega lista po- , seben pomen. V članku se še dodaja, da j so nemško-jugoslovanski razgovori na i najboljšem potu, da se uspešno zaključijo. J Berlin, 19. oktobra AA. (DNB) »Lokal Anzeiger« prinaša iz Beograda vest, v kateri energično demantira trditve angleškega radia, češ da je ustanovitev odbora za varnost plovbe po Dunavu naperjena proti nemškim transportom. V merodajnih jugoslovenskih krogih pravijo, piše list, da so te mere podvzete v soglasju z vsemi poedinimi podonavskimi državami in je čisto razumljivo, da tudi z Nemčijo z namenom, da se plovba po Dunavu olajša. Konference ministrov Beograd, 19. oktobra AA Prometni minister inž. Beslič je odpotoval v Petrov-grad, nakar bo obiskal tudi Sivac. Dopoldne je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdjan Budisavlje-vič obiskal trgovinskega ministra dr. Andresa. Ministra sta imela daljšo konferenco. — Minister dr. Andres je danes sprejel v svojem kabinetu -tudi predsednika nemškega gospodarskega zastopstva dr. Bergmanna in imel z njim daljši razgovor, zvečer pa j«! odpotoval v Zagreb. , . Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič je .sprejel danes v svpjem kabinetu Teodora Haeckla, škofa nemške evangelske cerkve iz Berlina, in profesorja dr. Hansa Gerdela, predsednika osrednje uprave evangelskega združenja »Gustav Adolf«, kakor'tudi škofa evangelske cerkve v Jugoslaviji dr. Poppa. Beograd, 19. oktobra. AA. Nj. svetost patrijarh Gavrilo je danes sprejel prosvetnega ministra dr. AntOna Korošca in se z njim dalj časa razgovarjal. Zadušnica za knezom Arsenom Beograd, 19. okt. AA. Danes ob 11.30 je bila v dvorski kapeli ha Dedinju spominska svečanost za blasopokojnim knezom Arzenom. Navzočni so bili Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. knez namestnik Pavle in knegi-nja Olga njeno carsko in kr. Vis. velika kneginja Jelena in Nj. kr. Vis. kneževič Aleksander in Nikola. dalie dvorne dame ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. Naš poslanik pri bolgarskem zunanjem ministru Sofi.ja, 19. okt. p. Jugoslovenski poslanik Vladimir Milanovič je bil danes dopoldne pri bolgarskem zunanjem ministru Ivanu Popovu in je imel ž njim daljši razgovor. Dr. Rust v SoT.ji Sofija, 19. oktobra. A A. (DI>,ii} Nemški minister dr. Rust si je včeraj ogledal razne znamenitosti v bolgarski prestolnici, zvečer pa se je udeležil slovesne prestave opere »Rusalke« v narodnem gledališču. Nato je bil sprejem v nemškem poslaništvu, ki so se ga poleg dr. Rusta udeležili predsednik vlade dr. Filov, vsi člani vlade, člani diplomatskega zbora, člani nemške kolonije itd. Podpis trgovinskega sporazuma i Nemčijo Zunanji minister dr. Cincar-Markovnč o nemško-jugo-slovenskih gospodarskih in političnih ccnošajh Beograd, 19. okt. p. Zunanje ministrstvo je nocoj objavilo nasiednii kemumke: Nocoj ob 19.30 je bil v zunanjem ministrstvu podpisan p.otokol o 12. zasedanj stalnega jugcslovenskc-nemškega gospodarskega odbora na katerem so se zaključila tudi pogajanja, ki so se vršila v Beogradu od 20. septembra dalje. Protokol sta podpisala za našo delegacijo pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja, za nemško njen načelnik, mtaisterialni svetnik dr. GUnther Bergeraann. S tem protokolom se je uredila vrsta vprašanj gospodarskega in finančnega značaja. Poleg ^'razuma o povišanju tečaja nemšKe marke, ki je bil podpisan že prej, določa protokol uKiniVv dosedanjega proferencialnega sistema, razdelitev kontingentov v našem uvozu in izvozu za prihodnje leto in rešuje še mnogo drugih vprašanj. S tem se v mnogočem izpremi-nja dosedanja osnova gospodarskih odno-šajev med obema državama. Izjava zunanjega ministra Ko je bil podpisan protokol, je zunanji minister dr. Cincar Markovič podal izjavo, v kateri je med drugim dejal: Poteklo je skoraj že šest let, odkar je bila leta 1934 v Beogradu sklenjena pogodba o trgovini in plovbi med našo državo in Nemčijo, ki je pomenila novost za dotlej običajne metode gospodarskega sodelovanja in ustvarila trajno osnovo medsebojnega trgovinskega prometa. V čem je bila ta novost? V tem, da je ena kakor druga stran, opirajoč svoje medsebojno sodelovanje na maksimalno izkoriščanje možnosti svoje gospodarske izpopolnitve, šla za tem, da druga drugo podpre tam, kjer se je za to pokazala največja potreba. Tako smo mi zalagali Nemčijo s surovinami in hrano, medtem ko nam je Nemčija zagotovila: varen placement na svojem ogromnem tržišču za vse naše glavne proizvode v okviru s pogodbo določenih kontingentov ter rentabilne cene tako zvanih preferoncialov. to je izravnav onih razlik, ki so nastale med tedanjimi zelo nizkimi cenami na svetovnem tržišču in onimi cenami, ki so bile nam potrebne, da bi mogli naši proizvajalci iealiz:rati sploh kak dobiček. Na ta način je naše gospodarstvo v dobi od leta 1934 do danes samo na osnovi preferenc:alov prejelo okrog 800 milijonov din. Ni treba pri tem pozabiti, da se je ta politika izvajala v času, ko je gospodarska kriza v Evropi, a še posebno pri nas dosegla vrhunec in ko so bila vrata našemu izvozu skoro povsod zapita. Velike in nesporne so koristi, ki jih je imelo naše gospodarstvo in jih še ima od take politike. Danes predstavlja Nemčija s 66% udeležbe v naši zunanji trgovini za nas našega največjega m nenadomestljivega partnerja. S svojo ogromno konsumno kapaciteto in s svojo nezlomljivo industrijsko proizvodnjo, s svojim do podrobnosti dirigiranim gospodarstvom more v pretežni meri zadostiti tako ciljem kakor potrebam našega gospodarstva. Minister je nato govoril o pomenu pravkar sklenjenih novih sporazumov in potem končal: »Prav spričo iskrenega prijateljstva in medsebojnega razumevanja, ki vezeta obe državi, morem ugotoviti, da ni samo gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo doslej obrodilo dobrih sadov, marveč je poleg njega tudi politično sodelovanje pokazalo s svojimi dosedanjimi rezultati, da pomeni za našo državo v nasprotju z vojno plodno in konstruktivno delo. Nadaljevanju in ojačenju take politike sodelovanja ni nič na poti, ker danes stvarno odgovarja tudi obojestranskim dobro razumevanim interesom.« Beograd. 19. okt. p. Nocoj so člani nemške gospodarske delegacije z dr. Bergeman nom na čelu zapustili Beograd in odpotovali v Berlin. Hude povodnji v ipamji V severni Španiji, zlasti v barcelonskem okrožju, je poleg ogromne škode tudi nad sto smrtnih žrtev Uredba o stanovanjski zaščiti VaSno uredbo o zaščiti najemnikov pred samovoljno odpovedjo stanovanja ali obratnega prostora smo mogli včeraj objaviti le v enem dela naklade. Zato jo danes prinašamo še enkrat. Beograd, 19. okt. p. Ministrski »vet je izdal uredbo, ki omejuje pravico hišnih lastnikov glede odpovedovanja stanovanjskih in poslovnih prostorov. Uredba določa. da sme hišni lastnik odpovedati najemninsko pogodbo samo: 1. če stanovanje ali poslovni prostor rabi za sebe ali za svoje oženjene sinove in omožene hčere; 2. če je treba zgradbo porušiti in na mesto nje zgraditi novo; 3. če najemnik ne plača najemnine najkasneje v enem mesen od dne, ko bi jo mora] plačati; 4. če najemnik uporablja ali izkorišča prostore v druge svrhe. kakor je njihov namen, ali v nasprotju s pogodbo, daje prostore v podnajem ali jih namerno, od-nosno po malomarnosti kvari, ta£o da ®e poškodujejo; 5. če najemnik ali njegovi sostanovalci ali njegovi podnajemniki nemoralno ali pohnjSljivo iive v stanovanja ali Se bodo otežujejo bivanje hišnemu lastniku ali drugim stanovalcem v zgradbi; 6. če so bili najemnik ali člani njegove rodbine sodno obsojeni zaradi kaznivih dejanj, prizadejanih hišnemu lastnika sli članom njegove rodbine, rasen v primera, da so bili k takemu dejanju od njih izzvani. Razveljavljajo se vse določbe najemninskih pogodb, ki so bile že sklenjene ali se bodo sklenile, -kolikor so v nasprotju z gornjimi določili, ki veljajo v primeru prodaje tudi za novega lastnika zgradbe, i Odpovedi strankam, sporočene pred uve-ljavljenjem • te uredbe, se bodo. kolikor do tega dne niso bile pravno veljavne, presojale po določbah te uredbe. Uredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih no vin ah« ter velja zaenkrat za dobo enega leta. Barcelona, 19. okt. br. (SDA.) Silno deževje zadnjih dni je povzročilo v južni Franciji in v severni Španiji velike poplave ta ogromno škodo. V Kataloniji je mesto Gerona pod vodo. Reka Ter se je že v svojem gornjem teku razlila čez bregove in v Geroni je voda mestoma dosegla prva nadstropja hiš. V dolini Tera je utonilo mnogo živine v deročih vodah in katastrofa je zahtevala tudi nekaj človeških žrtev. Deloma je poplavljena tudi Barcelona. V Kataloniji deževje še traja. Na mnogih krajih je promet docela prekinjen. Pri reševanju sodelujeta tudi vojska ln mornarica Barcelona, 19. okt. AA. (DNB) Katastrofalne povodnji v Kataloniji zavzemajo vedno večji obseg. Voda je narasla ponoči v nekaj urah za več kot štiri metre. Zlasti v mestu Torellu je voda povzročila ogromno škodo. V ne dobrih 20 minutah je bilo uničenih 20 hiš. Izginilo je 80 ljudi. Cele družine so skupno s svojim imetjem izginile brez sledu. Točnih podatkov o številu žrtev še ni. V mestu Manleu je 20 hiš porušenih in so pri tem izgubile življenje tri osebe, 15 pa je bilo hudo ranjenih. V mestu Roda je bil en smrtni primer, večje število ljudi pa je dobilo hude poškodbe. Ko je osebni vlak, ki prihaja iz Barcelone. vozil čez most, se je most podrl Ln so vagoni z lokomotivo vred padli v vodo. Dva potnika sta utonila, število ranjenih ni znano. Pri zrušenju nekega drugega mostu je izgubilo življenje 10 ljudi. Na železniški progi Gerona ob špansko-francoski meji je bila v bližini postaje Amalera lokomotiva z vagonom za prljago zasuta, ker se je ob progi odtrgal plaz razmočene zemlje. Tudi tu štev ilo žrtev še ni znano. Barcelona, 19. okt. AA. (DNB) Nad Barcelono se je utrgal oblak in so nastale povodnji tudi v mestu samem. Posamezni mestni okraji so pod vodo. Škoda je zelo velika. Človeških žrtev ni bilo. Madrid, 19. okt. AA. (DNB) V zvezi s katastrofalno povodnijo v Kataloniji poročijo, da pogrešajo nad 100 ljudi. Smatrajo, da so vsi utonili in da bo število žrtev še večje. Reševalna dela, ki potekajo neprenehoma noč in dan, zadevajo na velike težave zaradi tega, ker je voda razdrla vse razsvetljevalne naprave. španska vlada je določila vsoto 100.000 pezet kot prvo pomoč ljudem, ki so bili prizadeti po povodnjih. Poplave tudi v Franciji ženeva, 19. okt. AA. (DNB) Silno de-deževje je povzročilo v francoskem delu vzhodnih Pirenejev velike poplave, ki so povzročile ogromno ško5o. Mostove in cele hiše je vihar odnesel, obširna zemljišča pa so popclnorra pod vodo, tako da mora prebivalstvo, ki je ostalo brez strehe, iskati zavetišče po drugih mestih. Posebno velike povodnji so bile v Perpignanu, kjer je tudi škoda največja. Seleziliška zveza med Pratom in Cerberom je prekinjena. Himmler v Španiji Madrid, 19. okt. s. (Ass. Press.) Šef nemške policije Himsmler je dospel danes preko Iruna v Španijo. Na meji ga je pozdravil slgnor Kajaldo kot zastopnik španskega notranjega, ministrstva. Himmler je iz Iruna nadaljeval potovanje v San Seba-atian. Od tam odpotuje v Burgos in Madrid. Madrid, 19. okt AA. (DNB) Na čast Himmlerju bo prirejena v nedeljo v Madridu velika bikoborba, pri kateri bodo nastopili najbolj znani španski toreadorji. Prottangleške demonstracije v Madridu Rim, 19. okt o. Španska vlada in organizacija »Falange« sta izdali stroge ukrepe proti tujim agentom, ki Jih dolže, da agitirajo proti nacionalnim interesom Španije. V Madridu se neprestano ponavljajo protiangleSke demonstracije ter so bile okrog poslopja angleStega poslaništva ojačene straže. Demonstranti vedno znova zahtevajo vrnitev Gibraltarja Španiji. Angleški poslanik je zaradi teh demonstracij že ponovno protestira! ori šoanski vladi. Obisk italijanskega generala Barcelona. 19. oktebra. AA (DNB). Italijanski general Calza. nadzornik italijanske javne varnosti, je iz Rima dopotoval v Barcelono. Cela družina zgorela Gdansk, 19. oktobra. AA. (DNB) Na dvorišču nekega poslopja, ki je bilo v Ko-mitzu na Sejmskem trgu, je izbruhnil požar, ki se je zelo hitro razširil zaradi vetra. V delu poslopja ob ulici je spala neka petčlanska družina, ki je stanovala v tretjem nadstropju. Medtem ko se je oče rešil iz plamenov, so njegova žena in otroci zgoreli, šele pozneje so našli njihova trupla. »Orao« se je vendarle M* Sušak, 19. ckt. o. Protislovne vesti o usedi parnika »Orao« so bile sedaj pojasnjene z novim brzojavnim poročilom, ki ga ie poslal kapitan Suzanič iz Gibraltarja družbi Atlantski plovbi na Sušaku. Vest. da ie bil parnik »Orao* samo poškodovan* in da so ga privlekli v Gibraltar. ni bila točna Sedai se ie zvedelo povsem definitivno. da ga je torpedirala neka podmornica in da se je 16. t. m. potopil na Atlantskem oceanu. Posadka 16 mož se je rešila, živlienie sta izgubila le dva tuia mornarja. Kapitan Suzanič. ki se mudi s posadko v Gibraltariu. zahteva, naj se posadka pošlje v domovino z našim parnikom »Ante Matkovič«.ki je prav tako v gibraltarski luki. Upokojena generala Beograd, 19. okt. p. »Službeni vojni list« je danes objavil ukaz. s katerim sta bila na lastno orošnio utrkoiena divizij-ska generala Nikola Kristič in Mihajlo Bodi. Iz državne službe Beograd, 19. okt. p. V pol. skup. 4/l je napredoval Karel B'eiweis. sodnik pri sreskem sodišču v Ljubljani. Podražitev elektrike in plina v Zagrebu Zagreb, 19. okt. o. Zagrebška mestna podjetja pripravljajo podražitev plina za 20 do 25 odstotkov, električnega toka pa 25 do 35 odstotkov, kar opravičujejo s podražitvijo delovnih sil ta povečanjem režijskih stroškov. Tudi mestni vodovod bo povišal cene za vodo, vendar pa ne tako občutno. Velik požar v južni Dalmaciji Dubrovnik, 19. okt o. V Dolih pri Stonu je nastal požar v tvornici za predelavo zdravilnih zelišč, predvsem pelinovega listja, iz katerega se pridobiva eterno olje. Vse kaže, da je požar nastal zaradi ne-opreznosti nameščencev samih, ker so ogenj povzročile iskre iz dimnika. Zgorelo je 15 vagonov pelinovega listja, škode je okrog 300.000 din, ker je zgorel tudi del tvornice, ki je last Ive Miliča. Zemnnska vremenska napoved: Nekoliko topleje in po večini jasno. Cez dan se bo v severnih in severozapadnih krajih države nekoliko pooblačila Ponekod bo zjutraj megla, ponoči v nekaterih krajih mraz. JjiMt Naši kraji in ljudje Skupščina JUU je po celodnevnem zasedanju okrog polnoči zaključila delo Sprejeti so bili skoraj vsi sklepe soglasno Ljubljana, 19 oktobra Včeraj smo poročali o otvoritvi učiteljske skupščine JUU za dravsko banovino. P(-po!dne so se zbrali k dolu skupščinski odbori, vsak delegat je bil zaposlen vsaj v enem odseku, ki je pripravil referat za p!c-num. V skupščinskih odborih so preučili tajniško in blagajniško poročilo in pismene pr-iloge, ki so jih poslala sreska društva s svojih zaključnih zborovanj pred tednom dni. Poleg delegatov so sodelovali v skupščinskih odborih tudi eksperti, ki vodijo odseke pri ljubljanski sekciji JUU. Delo odborov, ki cx> zače*1 že včeraj popoldne ob 13. uri se je zavleklo do 18.30, nakar se je spet vsa skup-čina zbrala k razpravi v dvorani Delavske zbornice. Pred nadaljevanjem skupščine je dospela pozdravna brzojavka učiteljev, ki se pravkar mude v kmetijskem tečaju v Mariboru in so poželeli organizacijskim voditeljem uspešno delo. Večerna slika v dvorani Delavske zbornice jc kazala bolj živahno sliko kakor dopoldne, saj so prišli kot poslušalci k razpravam številni ljubljanski učitelji in tudi zunanji učitelji, ki se mude v Ljubljani na orožnih vajah. Navzočna sta bila tudi znana prijatelja učiteljskega stanu: šolski svetnik g. Krošl, voditeij kmetijskega šolstva pri kr. banski upravi, in profesor ljubljanskega učiteljišča in znani pedagoški delavec prof. čopič. Najprej je poročal o gospodarskem odseku učitelj Rude Jurčec iz Novega mesta, ki ga je s potrebnimi pojasnili dopolnil predsednik nadzornega odbora g. Ljudevit Ivanj-šič iz Ljutomera Med drugim je poudarjal da gredo izstopi iz JUU (v teku lanskega leta je izstopilo okrog 100 članov) na račun osebnih zadev ali pa političnih razlogov, kar pa bi nikakor ne smelo priti v poštev v strogo stanovski organizaciji. Pohvalno je priznal delovanje sekcije, ki se Direktor 2n2. chem. Jakob Turk Ob petletnici njegove smrti in ob izdaji njegove pomembne knjige v Vodnikovi družbi trudi za napredek šo'stva m skrb za izbolj- j šanje stanovskih težav. Dolžnost učiteljske organizacije je, skrbeti za pravilno izvajanje zakonov, za odstranitev zakonov, ki so kvarni šoli in učiteljstvu in za uzakonitev predpisov, ki naj dvigajo naše šolstvo in učiteljski stan. Ljubljanska sekciia JUL1 je imela v teku leta 4 milijone denarnega prometa, ki ga je z vso skrbnostjo upravljal nadzornik g Rado Grum. Skupščina jc pohvalila njegovo odgovorno delo, po katerem je poslednja leta naraslo društveno premoženje. Nekaj sreskih društev JUU je stavilo predlog, da bi se znižala članarina. Posamezni člani plačujejo s članarino prispevke za domače sresko društvo za banovinsko sekcijo in za centialni odbor v Beogradu. V članarini je obenem še ob-ejna naročnina za »Učiteljskega tovariša« za pedagoški list »Popotnik«, pr spevek za učiteljski naraščaj, za Učiteljski pevski zbor vGmil Adamič« in z organizaciji. Za predlog o znižanju članarine je glasovalo le 8 delegatov. Ugotovljeno pa je bilo, da ob sedanjih nezadostnih prejemkih in narasli draginji žrtvuje učiteljstvo z največjo težavo doprinose za stanovsko organizacijo; te žrtve daje le zato, ker priznajo potrebo organizacije. Živahna je bila razprava pri poročilu odseka za organizacijo in stanovsko politiko. V razpravo so prišli odnosi do centrale, ki so prisrčni in poglobljeni, saj stoj' na čelu organizacije naš ožji rojak g Ivan Dimnik. Izrečena je bila želja naj se navežejo stiki med JUU in Savezom hrvatskih učiteljskih društev. Razgovor je b;l tudi o potrebi skupne uradniške organizacije, ki ■ pa se ne more ustanoviti za-ad: obstoječih | zakonskih predpisov. Izglasovan je bil predlog, naj centrala JUU deluje, da bodo odstranjene ovire za skupno uredniško organizacijo. V načrtu dela za prihodnje razdobje sta poglobitev članske vzgoje ter skrb za dvig gospodarskih organizacij, ki so last učiteljstva. Prirejen bo na vseh sreskih zborih poseben gospodarski dan. Povečana bo tudi skrb za učiteljski naraščaj, ki ga organizacija JUU že doslej pohvalno podpira in skrbi, da se bodoči člani učiteljskega stanu spoznajo s prizadevanji učiteljstva in njihove organizacije. Posebna odseka za učiteljski naraščaj delujeta v Ljubljani in v Mariboru. Izbrana sta bila dva poslovna odbora sestoječa iz društev JUU v Mariboru in iz okolice treh ljubljanskih učiteljskih društev. Živahna je bjla tudi razprava o stanovskem tisku, zlasti o pisanju »Učiteljskega tovariša«. Razpravo je uvedel g. Franjo Roš iz Celja. Težave okrog urejevanja listov so prepričale članstvo, da si stanovski tisk prizadeva biti odgovarjajoč vsem zahtevam časa in prilik V razpravo sta prišla tudi »Mladinska Matica« in »Naš rod«, ki sta ponos učiteljskega stanu in tudi ponos slovenskega naroda, saj omogoča »Mladinska Matica« s ceneno knjigo pritegniti mlade či-tatelje v krog našega čitajočega občinstva. Skupščina je potrdila sklep tiskovnega odseka, naj se izdajajo ccncne brošure, ki bodo služile za posamezne realne predmete. Brošure smejo veljati največ po 1 50 din. To bodo gotove najcenciš: učm priročniki. Skupščinsko delo je trajalo od jutra ves dan in je bilo zaključeno malo pred polnočjo, ko so morali delegatje na nočne vlake, da dospo do jutrnjih ur na svoja službena mesta in takoj nadaljujejo delo v razredih. Po razpravi tiskovnega odseka in pred zaključkom zbora so prišla v razpravo še poročila ostalih odsekov V glavnem so bili sprejeti zaključki delovnih odborov. Sklepi banovinske skupščine bodo dostavljeni odločujočim činiteljerr, da podpro težnje marljive učiteljske organizacije za dvig našega šolstva in narodne prosvete. Vse razprave so bile na vzom- višini in večina sklepov je bila sprejeta soglasno, kar priča o enotnem duhu voditeljev JUU. Društvo »Dom slepih« se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu „Dneva slepcev44 Danes poteče 5 let, kar je umrl naš prignani strokovnjak in znanstvenik inž. chem. Jakob Turk, direktor Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Spominjamo se smrti moža, ki je vse svoje bogato strokcnmo znanje in obširno življenjsko delo posvetil modernizaciji naše kmetijske kulture. S svojimi znanstvenimi razpravami v domačih, še več pa tujih strokovnih listih in revijah, z mnogimi poljudno pisanimi knjigami njegove stroke, še najbolj pa 9 pomembnimi izsledki umetnega gnojenja, dognanih na podlagi številnih znanstveno praktičnih poizkusov, si je postavil trajen spomenik doma in v tujini. Njegovo zadnje delo je »O rastlinski ljudski in živalski prehran,i oči h goram, od koder mi bo prišla pomoč • . • Gospodarstvo Zasedanje jugoslovensko-nemškega lesnega odbora zaključeno Pretekli ponedeljek se je sestal na Dunaju jugoslovensko-nemški lesni odbor, da določi podrobnosti glede izvoza lesa v Nemčijo. Kakor poročajo z Dunaja, je zasedanje uspešno zaključeno. Dosežen je predvsem sporazum o razdelitvi kontingenta za naš izvoz lesa v Nemčijo. Pri pogajanjih je šlo predvsem za to, da se ugotovi, kakšen del kontingenta naj odpade na okrogli les. Naša delegacija je stremela za tem, da bi bil ta del kontingenta čim manjši, ker je naš interes, da čim več lesa predelamo v domačih žagah in da izvažamo predvsem rezani les. Doslej je znašala kvota za okrogli les 20% skupnega kontingenta. Po informacijah z Dunaja pa se zdi, da je dosežen sporazum, po katerem se ta kvota poviša na 25%. Nadalje so v odboru razpravljali zlasti o vprašanju cen za mehki rezani les. Glede na povišanje tečaja klirinške marke je nemška delegacija zahtevala, da se naša Izvozna cena zniža. Naši delegati pa so višje cene utemeljevali s tem, da so se znatno povišale mezde in da so zaradi povišanja železniške tarife narasli tudi prevozni stroški do meje. Navzlic temu je naša delegacija ponudila znižano ceno 48 mark za kubični meter mehkega rezanega lesa, medtem ko so Nemci ponudili le 40 mark franko meja. Ni še znano, pri kakšni ceni je končno prišlo do sporazuma. V kompenzacijo za znižanje izvozne cene in povečanja kvote za okrogli les so Nemci pristali na določen kontingent za naše furnirje, ki bo znašal 1 milijon mark. Na zasedanju je odbor razpravljal tudi o izvozu našega lesa v Nizozemsko, Belgijo in Francijo. Skupni kontingent za naš izvoz lesa v Nemčijo je povišan na 25 milijonov mark, medtem ko je dosedanji kontingent znašal 19 milijonov mark, izkoriščeno pa je bilo le 16 milijonov. Od celotnega kontingenta odpade 10 odstotkov na kontingent za Ce-škomoravski protektorat, kamor bomo izvažali pretežno trdi les. Nove minimalne plače za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje Ban banovine Hrvatske je že z odredbo, ki je lzsia v »Službenih novinah« 31. januarja t. 1., določil minimalne plače za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje. V posebni številki »Službenega lista«, ki je izšla 17. t. m. (številka 83a), je sedaj objavljena nova odredba o minimalnih plačah za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje, ki se razlikuje od prvotne le glede višine plače in denarne protivrednosti prejemkov v naravi. Kakor je znano, veljajo minimalne mezde trgovskega in ostalega višjega pomožnega osebja za vsa industrijska, obrtna, trgovinska, prometna, rudarska, gozdna, bančna, zavarovalna in tem podobna podjetja kakor tudi za gradbene in elektrotehnične obrate, ne veljajo pa za pomožno osebje državnih in samoupravnih podjetij, ki mu je službeno razmerje urejeno s statutom. S to odredbo določene minimalne mezde se tičejo pomožnega osebja, ki opravlja pretežno trgovske ali višje netr-govske ali pisarniške .posle in mu je ta zaposlitev glavni poklic. Izvzeti so vajenci, volonterji, praktikanti, pomožno osebje izpod 18 let in pomožno osebje, ki se mu samo izjemno poveri opravljanje trgovskih ali višjih netrgovskih ali pisarniških služb ali opravlja pretežno podrejene posle. Za volonterja se smatra oseba, ki je zaposlena prvenstveno in pretežno zaradi lastne koristi, to je zaradi izučitve, za prak tikanta pa oseba, ki je zaposlena v času prvih 3 mescev zaradi strokovne izpopolnitve in priprave za nadaljnje službovanje pri dotičnem delodajalcu. Pomožno osebje, za katerega ne veljajo določbe te odredbe, mora dobivati minimalno mezdo, kakor je določena za nekvalificirane delavce ustrezajoče stroke. Minimalna mesečna plača 1150 odnosno 1300 din Minimalna mesečna plača za trgovske pomočnike znaša odslej 1150 din (doslej 900), za ostalo pomožno osebje pa 1300 din (doslej 1000 din). Pri preračunavanju službenih prejemkov v naravi 8e zaračuna vrednost hrane s 360 din mesečno (doslej 240), vrednost stanovanja pa s 60 din mesečno (doslej 60). Tudi za naprej velja določba, da se minimalna plača za delo pomožnega osebja preko zakonitega delovnega časa zviša sorazmerno s številom opravljenih nadur in za 50% prebitek za nadure. Nova odredba stopi v veljavo 15. dan po objavi v »Službenem listu«, to je 1. novembra. Maksimiranje cen in kosmatih zaslužkov v Ljubljani Na podstavi čl. 1. in 2. uredbe o kontroli cen v nadrobni prodaji z dne 4. IX. 1940. (»SI. 1.« št. 420/71) in na podlagi pooblastila kr. banske uprave v Ljubljani z dne 17. IX. 1940., je določilo mestno poglavarstvo v Ljubljani za območje mestne občine naslednje dopustne največje bruto zaslužke pri prodaji blaga na drobno: a) specerijsko in kolonijaino blago: pri koruzni moki in zarobu, sladkorju m masti 15%; pri pšeničnem zdrobu, testeninah, ješprenju, milu in svečah 20%; pri rižu, surovi in žgani kavi, kavnih surogatih, jajčnih testeninah ter čaju 25%; b) manufakturno blago; 1) pri tkaninah do cene 10 din (vključno) za 1 meter v trgovini na debelo 15% bruto zaslužka; 2) pri tkaninah do veletržne cene 12 din za meter 20%; 3) pri tkaninah preko 12 din veletržne cene za meter 25%; c) galanterijsko blago: pri navadnem sukancu in surovi (industrijski) volni 15%, pri bombažnem sukancu 20%, pri finejši volni za domača ročna dela 25%; č) železninarsko blago: pri sekirah, lopatah, kopačah (rovnicah), kosah, srpih in motikah 25%; pri žebljih vseh vrst se dovoli temeljna prodajna cena za 1 kg 9.50 din; za železo v šibikah (palično in betonsko) in fazonirano železo, izvzemši železo v obliki črk U in T, se dovoli temeljna prodajna cena: v svežnih 7.75 din za kg, za odprto blago 8 din za kg. Zgoraj navedeni odstotni kosmati zaslužki se smejo dodajati efektivni nabavni ceni maloprodajalca. Za efektivno nabavno ceno je smatrati ono ceno, ki se dobi na ta način, da se prištejejo fakturni ceni trgovca na debelo vsi embalažni stroški, stroški prevoza in pa krajevne (občinske) davščine (trošarine). Embalažne in prevozne stroške je dopustno prišteti k nakupni ceni (en gros ceni) le v tem primeru. če jih je trgovec na debelo dejansko (fakturno) zaračunal trgovcu na drobno. Prav tako se sme vračunati v fakturno (en gros) ceno prometni davek le tedaj, če ga je grosist zaračunal detajlistu. Ce je trgovec na debelo trgovcu na drobno dovolil popust (rabat), ga mora detaj-list od fakturne (en gros) cene odračunati (fakturna en gros cena manj rabat = lastna cena). Maloprodajalec mora od prodajalna na debelo (proizvajalca) zahtevati, seveda če ima dobaviteljska tvrdka sedež v naši državi, da v fakturi navede datum in številko dovoljenja pristojnega urada za kontrolo cen, s katerim je bila za blago v fakturi navedena en gros cena odobrena. Ma-loprodajalci morajo na podlagi efektivnih nabavnih cen (lastnih cen) in dovoljenih bruto zaslužkov sami izračunati prodajne cene za posamezne predmete, ki so pod kontrolo in morajo tako zaračunane detajlne prodajne cene vidno označiti na blagu. V prodajalni je izobesiti na vidnem mestu cenik za vse one predmete, ki so pod kontrolo cen, z izrecno pripombo, da so cene izračunane v smislu odločbe urada za kontrolo cen. Pri izračunavanju prodajne cene je dovoljeno zaokroževanje na 25, 50 in 75 par ter na cel dinar. Zaradi omogočanja kontrole v pogledu nadrobne prodaje blaga po maksimalnih cenah, odnosno z maksimalnim bruto zaslužkom, morajo prodajalci voditi poseben kontrolni seznam, iz katerega mora biti razvidno: dan prevzema blaga, ime tvrdke dobaviteljice, številka in datum fakture, fakturna cena za enoto, številka in datum odobritve te fakture po banski upravi, maksimalni odstotek bruto zaslužka in prodajna cena na drobno. Vse fakture za blago, ki je pod kontrolo, morajo prodajalci imeti pripravljene za vpogled po kontrolnem organu, in sicer ločeno od onih računov, ki se tičejo blaga, ki ni pod kontrolo. Prekrški te odločbe se bodo kaznovali po čl. 9 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z zaporom do 30 dni in z globo do 5.000 din. Kontrola cen usnja Vsi trgovci in proizvajalci usnja morajo nemudoma prijaviti vse zaloge surovin in izdelkov uradu za kontrolo cen v Beogradu in kr. banski upravi, referatu za kontrolo cen v Ljubljani. Vsako prikrivanje zalog ali vsaka netočna prijava se kaznuje po členu 5. uredbe o kontroli zaloge blaga z dne 14. VI. 1940. (»SI. 1. kos 49.). Vsi prodajalci in trgovci z usnjem bodo najstrožje nadzirani glede eventualnega neupravičenega povišanja prodajnih cen ter bodo za ugotovljene prestopke proti njim uporabljeni najstrožji ukrepi uredbe za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije in uredbe o kontroli cen. Odkup bučnega semena Prizad, ki ima po uredbi o oljaricah izključno pravico odkupa oljaric, je te dni pooblastil Zajednico predelovalcev oljaric v Beogradu, da vrši v njenem imenu zbiranje in odkup bučnega semena v vseh krajih države, razen na področju banovine Hrvatske, kjer bo vršil odkup Pogod Odkupljeno bučno seme bo zajednica stavila na razpolago Prizadu, ki bo seme dodelil predelovalcem za izdelavo jedilnega olja. V tej zvezi opozarja Prizad vse kmetovalce, zlasti v južnih delih naše države in v Vojvodini, na pomen zbiranja bučnega semena, ki so ga doslej pogosto skupaj z bučami dajali svinjam za krmo Iz bučnega semena se pridobi okrog 27% nerafiniranega bučnega olja. Prizad računa da se da z dobro organizacijo zbuanje bučnega semena dobiti preko 1000 vagonov. Zajednica predelovalcev oljaric je že pričela obširno propagando za zbiranje bučnega semena, in sicer preko kmetijskih zbornic. zadrug, šol. sokoJskih čet in preko posebno pooblaščenih odkupovalcev. V vseh večjih krajih bo zajednica pooblastila od-kupovalce, ki bodo prevzemali vsako ponu-deno kofličino čistih, suhih, zdravih in re-šetanih koščic bučnega semena, ki ga bodo takoj plačali po enotni določeni odkupni ceni, 4 din za kilogram, franko skladišče odnosno kraj odkupovalca (zadrufe, trgovca, itd., ki vrši odkup) brez vsakega odbitka. Pooblaščenim odkupovalctm pripada posredniška nagrada na račun provizije, ka-la, manipulacije itd Posredovalci se lahko javijo zaradi pooblastila za odkup bučnega semena Zajednici predelovalcev olljaric v Beogradu, Topličin venac 13-111. Gospodarske vesti = Vzpostavitev redne plovbe g preko-morsldmi državami. Naša trgovinska par-nika »Bosiljka« in »Karmen« bosta prihodnji mesec odplula iz newyorške luke, s čimer bo znova vzpostavljena redna plovba med našo državo m prekomorskimi deželami. Z obema parnikoma bodo odpremljene v Jugoslavijo večje količine gume, loja, mazilnega olja in kositra. Iz Južne Ameri- ' ke pa ima prispeti v Jugoslavijo še tretji 1 :iaš trgovinski parnik s tovorom tekstilnih -uro vin. = Gradnja mostu čez S»vo pri Krškem. Banska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za gradnjo železobetonskega mostu čez Savo pri Krškem, in sicer za samo gradnjo brez dobave betonskega jekla in dovoza tega jekla do postaje Videm—Krško. = Konferenca slovenske usnjarske industrije. Dne 19. t. m. je bila v Zvezi indu-strijcev pod predsedstvom g. Majeršiča konferenca pododseka usnjarske industrije. Konferenca je sklenila ustanoviti oentral-no nabavljalno zadrugo usnjarjev. Naloga te zadruge bo, da preskrbi usnjarskim obratom potrebne surovine. Pomanjkanje surovin je privedlo do nezaželeno visokih cen in bo naloga te zadruge, da a pomočjo oblasti zniža cene na razumno višino in Istočasno preskrbi prebivalstvo kakor tudi vojsko z zadostno obutvijo. = Stanje Narodne banke. Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje zmanjšanje obtoka bankovpev za 11.5 na 12.524 milijonov din, medtem ko so se obveznosti na pokaz povečale za 193.5 na 2638 milijonov. Zlata podlaga je narasla za 14.7 na 2402.6 milijona din (stvarna vrednost 3844.2 milij. din), rezerva deviz pa za 43.8 na 575.8 milijona din. Eskont bonov za narodno obrambo pa se je povečal za 155 na 5421 milijonov. Zlato kritje znaša 25.35%. = Povišane cene špiritu. Finančni minister je izdal odločbo, da se počenši s 15. oktobrom povišajo cene za špirit. Zahtevo po višjih cenah so tvornice špirita utemeljile a tem, da se je podražila surovina, predvsem melasa iz sladkornih tvornic. Finančni minister je že letos v aprilu povišal prodajno ceno dehidriranemu špirita za mešanje z bencinom od 7.50 na 9 din, sedaj pa je cena povišana na 10 din za kilogram franko dehidrirna postaja z vštetim skupnim davkom. Za rafinirani špirit za pijačo je določena nova cena 16.80 din za hektolitrsko stopnjo, franko postaja kupca s skupnim davkom. Cena gorilnemu špiritu (90%) je določena na 15.50 din za hektolitrsko stopnjo, franko postaja kupca, gorilni špirit, ki ima 95 do 96%, pa stane sedaj 12.50 din. špirit za proizvajanje kisa stane za hektolitrsko stopnjo franko postaja kupca 10 din, rafinirani špirit za proizvajanje kisa 11 din, prav tako surovi špirit za industrijske svrhe, rafinirani špirit za industrijske svrhe pa 13 din vse z vštetim skupnim davkom, špirit za mešanje z vinom za izvoz stan" franko tvornica brez prometnega davka 10 din za hektolitrsko stopnjo, rafinirani špirit za izdelovanje predmetov za izvoz pa franko postaja kupca 9 din za hektolitrsko stopnjo brez prometnega davka. Končno je določena cena rafiniranemu špiritu za privatna trošarinska skladišča, ki se pozneje obdavči, in sicer na 20.80 din za hektolitrsko stopnjo, franko tvornica špirita. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 16.14 milijona din nasproti 12.03, 7.26, 8.33 to 7.96 milijona din v zadnjih štirih tednih. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 19. oktobra. Začetni tečaji: pšenic81: za dec. 85.50, za maj 84.875, za julij 79.875; koruz«: za dec. 60.625, za maj 61.75. ŽTVINA '-f Na mariborski svinjski sejem dne 18. oktobra so pripeljali okoliški kmetje 219 prašičev, prodali so jih 83. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 80 do 130 din, 7 do 9 tednov stari 135 do 180, 3 do 4 mesce stari 210 do 470, 5 do 7 mes. stari 390 do 560, 8 do 10 mes. stari 570 do S00, 1 leto stari 850 do 1050 din. Svinje so se prodajale po 10.50 do 13.25 din za kg žive teže in po 14 do 18.50 din za kg mrtve teže. Ljubljanski trg Navzlic lepemu vremenu trg včeraj ni bil tako dobro založen kakor bi bilo pričakovati. Na Sv. Petra nasipu je gospodinje čakalo prijetno presenečenje; pripeljali so okrog 50 voz krompirja za katerega je biio sicer precej povpraševanja, vendar se kupčije niso tako hitro sklepale. Cenfli so ga od 1.75 do 2 din, in vse kaže. da so se končno kmetje in meščani le sporazumeli, ker je bil proti poldnevu že ves krompir razprodan. Že zadnjič smo čitali, da so zginile vse tablice z voz, tako da se ne ve odkod je pripeljan. Tržna oblast naj poskrbi, da se te tablice zopet namestc. Tudi zelja pripeljejo čedalje več. V soboto je bilo okrog 25 voz zelja na prodaj. Meščani se pridno zalagajo z njim in ga tudi mnogi sami kisajo, saj cena 75 do 80 par za kg res ni pretirana. Tudi na drobno je trg že sedaj v znamenju zelja svežega in kislega. Gospodinje kupujejo že sedaj toliko kislega zelja, kakor da ne bi bile dovoli drugega sočivja in zelenjave na razpolago V konzumu kislega zelja ima Ljubljana prav gotovo rekord v državi. Zelenih paprik je za sedanj1 letni čas kar dovolj po 3 do 4 kom iz 1 din Redki so že paradižniki po 6 dc 8 din, še manj je kumar. Še vedno se dobe iedilne buče. kar dovolj je še cvetače. Razveselila nas je solata v glavah, ki pa je bila danes najbrže zadnjič na trgu. saj že slana uničuje občutljivo solato in cvetje. Mnogo je seveda endi-vije, ki bi šla gotovo še bolj v denar, če bi se že dobilo novo olje. Cena jabolk raste od tedna do tedna, in se jih po 4 din že težko dobi. Klub visoki ceni so hitro razprodana, ker trg ni posebno dobro založen z njimi. Precej izabele in šmarnice prinašajo na trg Hrvatice po 7 din kg. Mnogo je kostanja, čeprav še vedno manj kot druga leta po 3 do 3.50 din kg. Stročji fižol sc je povsem umaknil zlušče-nemu. Svežega in suhega je dovolj na prodaj. Trg je bil z jajci in perutnino primerno založen in se cene niso spremenile. Tudi cene mlečnim izdelkom so kot prejšne tedne. Na ponudbo je bilo precej cvetja, predvsem krizantem. Za lepe velikocvetne kri-zanteme so zahtevale prodajalke po 1 do 1.50 din komad. Ljudje jih že kupujejo za grobove, saj je upravičena bojazen, da jih prihodnji teden pomori slana. Z gobami je bil trg, v primeri s povpraševanjem še precej dobro založen. Gospodinje sc sicer zanimajo za imena raznih vrst gob, zdi se pa, da nimajo pravega zaupanja vanje, ker jih le ogledujejo. Končno po navadi kupijo jurčke, čeprav so dražji. Precej povpraševanja je po sivkah, saj je ta okusne, dobra goba res poceni. Nekoliko je bilo na ponudbo tudi vitezovk, imenovanih tudi rumena sivka, ki so še boljše od sivke. Kazen teh smo videli še kozje noge, nekaj lisičk, zajčkov, ki so zraščeni v skupine, čebularic in grive. Neka kmetica jc prinesla grivo ali medvedovo tačko, veliko kakor največja cvetača in težko okrog dveh kilogramov. Zahtevala je zanjo Ic 8 din. Mimoidoči so jo občudovali kakor pravo redkost. Kar pride na našem trgu gob na prodaj so užitne, saj jih sicer mestno tržno nadzorstvo, ki vodi kontrolo nad živili, ne bi dovolilo prodajati. Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vodes Pri preobilni želodčni kislini je treba štirikrat na dan piti po 100—200 g vrelca Styria. Voda se najreje segreje, da izhlapi ogljikova kislina. — Piti polagoma! »Mobilizacija" delovnih rezerv v Husiji Vodilni švicarski list o najnovejših ukrepih sovjetske vojske za pritegnitev ln vzgojo delavskega naraščaja »Neue Zurcher Zeitung« objavlja članek svojega strokovnjaka za ruske zadeve dr. Wernerja Jallosa o mobilizaciji delovnih rezerv v Rusiji. Iz zanimivega članka posnemamo naslednje podrobnosti: Nedavni ukaz predsedstva sovjetskega vrhovnega sovjeta ie odredil pripravljanje »državnih delovnih rezerv za industrijo«. Ukaz je sam po sebi dovolj važen, da je vzbudil pozornost tudi v inozemstvu. Njegov namen ie. da preskrbi ruski industriji, zlasti glede na povečane potrebe v primeru vojne, temeljito izvežban delavski naraščaj. V ta namen predvideva ustanovitev treh tipov strokovnih šol. in sicer: 1. industrijske šole. ki naj dado izučene delavce za težko industrijo, kemično, rudarsko in peirolejsko industrijo. pa tudi za pomorsko in rečno plovbo ter druge »komplicirane poklice«; 2. železničarske šole. ki nai dado strojevodje ter ključavničarje in mehanike za popravila vozov, kvalificirane delavce za gradnjo železniških proč itd : 3. šole za tovarniški pouk. ki naj bi v nasprotju s prvima dvema tipoma šol kot vzgojevališč kvalificiranih delavcev nudile možnost primerne tehnične Dri Drave za tako zvane »množestvene pcklice«. zlasti na področiu premogovne netrolei-ske in gradbene industrije V te šole. katerih pouk bo trajal samo doI leta. se bodo sprejemali mladi liudie med 16 in 17. letom, medtem ko bodo v prva dva tipa šol. v katerih ob pouk traial dve leti. sprejemali že dečke in d~kli~e med 14 in 15. letom starosti Vse stroške (ne le pouka. tudi vzdrževanja učencev) nrevzame nase država. Računajo, da bo letno izučenih v teh šolah okrog 800.000 delavskih rezerv za industrijo. Na deželi morajo predsedniki kolhozov na vsakih 100 kclhoznikov (obeh spolov) »mobilizirati« za te šole do dva mlada kolhoznika. v mestih pa bo vlada od leta do leta določala način izbire. Podrobnosti o tem bo očividno izdal šele »urad za upravljanje de"avskih rezerv«. ki je bil ustanovljen Dri osrednji vladi pod vodstvom Možkclova. Ta urad bo delavske rezerve tudi razdeljeval na posamezne industrije. Po končani Šoli ostanejo namreč mladi delavci »mobilizirani« še nadaljnja štiri leta in bodo do plačilnih pogoi'h dotičnega kraja zano^e-ni v industriji kot na nekakšnem • r 1 t č-nem stažu. Ta čas so tudi oproščeni vojaške službe. Potreba mobilizira:-.ia delovnih rezerv je očividno nastala zaraii tega. ker pritok delovnih sil v industrijo naibrž ni več v skladu z naglim tempom ruskega industrijskega razvoja. Dejansko so »Izvestia« v svojem komentarju k novemu ukazu pripomnila, da dotok delovnih sil v industrijo. zlasti z dežele, ne zadošča več. Zato zagovarja list »prehod k f istemu organiziranega pripravi ian ■•a delovnih rezerv« kot nujno potrebo. k: se ie še r>o-sebno jasno pokazala »v sedanj-m mednarodnem položaju«. »Izvestja p :?'av'j ijo. da hnče sovjetska vlada temeljito p ip"a-viti zlasti državno obrambo »za v. oženjeni z mirno vestjo med fanti, kar je bilo doslej malo čudno. Po večini se izrekajo za pri-vzem starega imena »Orel«, »saj smo — pravi eden izmed predlagateljev — ostali kljub razpustu leta 1929 vendar vsi samo Orli. Ce smo bili od 1912 do 1929 Orli, zakaj ne bi bili še sedaj? Sicer pa tudi ne bi vedeli, kaj početi z našimi starimi prapori na katerih so povsod samo orli«. Pisatelj Franc Finžgar pa je proti imenu »Orel«, ker so danes naloge fantovske organizacije mnogo večje kakor svoje dnu Predlaga ime »Rožanci«, ki pomeni steber. Poleg tega pravijo v nekaterih krajih »fest fantom«: presneto, to so rožanci! Dula. svetnik Janez Kalan, je proti dosedanjemu imenu, ker je predolgo, silno prozaično in pa brez ideje; on predlaga ime »Križarji« in pravi: »To ime je program, ki ga zahteva današnji čas Križarji so bojevniki, ki so šli osvajat Sveto deželo. Takih borcev potrebujemo tudi danes — ko so drugi proti križu, mi pa za križ.« Sodelovanje Jugorasa in Zveze fantovskih odsekov Vodja slovenskega Jugorasa. bivši župnik v Tunjicah nad Kamnikom, Andrej Križman objavlja v »Slovenskem delavcu«, da »sedi v pisarni te organizacije od zgodnjega jutra do trde noči.« Nato pravi, da ga štejejo nekateri za »grešnika zato, ker mu varje cerkveno vodstvo z namestitvijo v Ljubnem njegovo včlenjenje v duhovski zbor ljubljanske škofije.« »Slovenski delavec« poroča dalje v posebni beležki, da so postali zadnje mesce stiki med slovenskim Jugorasom in Zvezo fantovskih odsekov zelo intimni. V nekaterih krajih se je pojavila potreba po ustanovitvi mladinskih organizacij Jugorasa in »Zveza fantovskih odsekov nam je ponudila, da v njenih vrstah začnemo s pripravami in z izvedbo take delavske mladinske vzgoje ter smo se z njo tudi sporazumeli.« List nato nadaljuje: »V Zvezi fantovskih odsekov ima od tega časa daJje ZZD v prosvetnem odboru svoje delegate ta bo preko njih sodelovala pri vzgoji delavske mladine, ki je v tej organizaciji včlanjena. Nedeljskega občnega zbora ZFO se bo v znamenju tega sodelovanja udeležilo tudi zastopstvo ZZD, da tako tudi na zunaj izpričamo povezanost dveh katoliških po-kretov v Sloveniji, ki hočeta drug drugega po najboljših močeh podpirati ta kre-pitL« Tam gori za drsmom , •. Posestmca sem, lep vinograd imam. Toda nikar mi ga ne zavidajte, povedala vam bom po resnici, kako je z letošnjo trgatvijo. Citala in čula sem jadikovanja, žal, upravičena. Tožno je. če se človek zami. .i v prejšnje jeseni, kako je petje odmevalo po vinogradih, letos pa smo bili kakor pogrebe!. Vse leto je biio neprizanesljivo: spomladi pozeba, potem slab nastavek, osipanje, trsna bolezen, toča. In ko je prišla trgatev, nas solnce ni maralo pogiedati, nebo se je zastrlo s težkimi oblaki, da nas je mračno ozračje kar pritiskalo k tlom. Stopali smo trgači red za redom, sklanjali srno se k trsom, iskali, iskali, iskali, škat pa. se ni mogel napolniti. Potem sem sedla ir. izračunala. Liter vina me stane — verjemite ali ne — pet stotakov. In vino mi je glavni dohodek, saj je drugo tudi prv7.no, v sadovnjaku nimam niti enega jabolka. Nimam česa prodati, živeti pa moramo. Kje dohiti pomoč? Da. banovina je prispevala. Dobila sem 40 din povračila za škodo, ki mi jo je napravila toča. Celih 40 din. Izdala pa sem za delav- Grobalse ln spomenike kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje S : 1 FRANJO KUNAVAR, JAZjl Ljubljc.ua — Tel. 49—09. S®3953* pokopališče Sv. Križ — stvo in za gospodarstvo letos 4C.GGG din, — svojih osebnih izdatkov nisem vštela. V letih, ko so sodi polni, ko komaj tekamo, da dobimo kakšen dinar, pridejo kupci in mi plačujejo dobro vino po 2 do 3 din, potem pa v prodaji na raznih koncih in krajih doseže moj pridelek ceno 14 do 21) ali celo 30 din. Z dvs ma, tremi dinarji moram živeti jaz, ki sem vino pridelala, kriti moram vse izdatke, pa me nihče ne vpraša, kako. Jeseni smo pač vselej pri-n.orani, da veji del trgatve razprodamo. Letos sem po naključju bila nekaj dni na oddihu v lepem kraju. V restavraciji naročim skromno kesilee. N"a jedilnem listu mi pogled slučajno obvisi na vinskem ceniku. Gledam in ne verujem lastnim očem: »ljutomerski rizling 3fi din«. Nisem mogla verjeti. Imam glasovi t a vir.a, vsa sortirana: renski rizling, silvanec, burgundec. In vendar sem lani dosegla najvišjo ceno za mošt 3 din. Kdo zasluži? Saj vendar mora priti čas, ko bomo lahko vsi živeli, živeti mora vinogradnik, živeti njegovo osebje, a mi samo životarimo. Treba bo u ravnovesen ja! Po taki letini, kakršna je letošnja, ni strt samo mali vinogradnik, ob tla je treščilo tudi veleposestnika, ki mu je vinograd edini dohodek. Samo onim, katerim siuži posestvo za dobro naložbo kapitala, ui hudo in ne vedo, kako težko je dandanes biti sam obdelovalec zemlje. FOTOAMATEBJI! Tisoč barv - tisoč motivov Vam nudi jesen. Vse za fotografijo v jeseni — v specijalni fototrgovini JANKO POGAČNIK Ljubljana — Tyrševa c. 20. * Knjige \'odnikove družbe izidejo v drugI polovici novembra. Vsak naročnik prejme letos lepo ilustrirano »Vodnikovo pratiko 1941« z zanimivo, aktualno vsebino, povest Eda Držaja »Pod špiki«, ki je prejela Aleksandrovo nagrado Vodnikove ciružbe, povest like Vaštetove: »Rožna devica«, ki se godi v napoleonski Ljubljani, in poljudno-znanstveno knjižico inž. Jakoba Turka »O rastlinski ljudski in živalski prehrani«, delo, ki bodo zanj hvaležni vsi sloji, saj podobnega še ne poznamo v slovenskem strokovnem slovstvu. Vse štiri knjige stanejo samo 20 dinarjev. Kdor ne bo pravočasno naročil Vodnikovih knjig pri svojem poverjeniku ali naravnost v družbini pisarni, Ljubljana, Knafljeva 5, bo žal moral ostati brez ietošnjega književnega daru Vodnikove družbe ker je zaradi negotove ciobe naklada omejena. Zato v^i brž med Vodnikov ce! GLEDE HIŠNE GOBE in najrazličnejših škodljivcev v naših skladiščih, na njivah, na vseh rastlinah itd. daje pojasnila in navodila poobl. agronom inž. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana ♦ Kaj je z nov0 odkrito Prešernovo listino v Ameriki? šele nekaj tednov je tega, kar je prešernoslovce in častilce našega pesniškega prvaka Franceta, ki jih ni majhno število, presenetilo odkritje, da so v Ameriki našli neko novo tir. Prešernovo listino. Razvila se je že polemika o pristnosti te listine. Imeli smo priliko čitati v »Slovencu« razpravo o pristnosti te listine. Dobri poznavalci Franceta Prešerna in njegovega dela so od vsega početka majali z glavami. Zdaj bo zadeva dokončno razčiščena. Jutrišnje ponedeljsko »Jutro« bo prineslo celostransko, z dokumenti opremljeno razpravo izpod peresa slikar-ja-grafika g. Elka Justina, ki bo ovrgel vse dokaze »pristnosti« ameriškega odkritja. Naslednji ponedeljek se bo razprava nadaljevala, bo prav tako opremljena Starinske predmete, pohištvo, porcelan, steklo, kipe, lustre, nakit itd. stalno kupuje trg. Dorotheum, ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva 12, vls-a-vis hotela »Uniona«. .> jiu^riuiKi ^.luonuov ui lio zanimi- va za vse ljubitelje in re^ke imejitelje faksimilirane izdaje Prešernovih poezij v rokopisu. Opozarjamo ljubitelje Prešerna na ti dve razpravi, ki bosta tudi sioer v najširšem krogli zbudili pozornost. 5 I aMjai neguje zobe z zobno kremo •> Diplomirani so bili za elektrotehnične inženjei je na univerzi kralja. Aleksandra I. v Ljubljani gg.: Aržič Vekoslav iz Splita, Dobeic Ozvald Janez iz Ljubljane in Sila Franc iz Ljubljane. Čestitamo! •> Dipl°ma v Zagrebu. V ponedeljek 14. t. m. je bila diplomirana iz matematike in fizike na filozofski fakulteti zagrebške univerze gdč. Mafenka P e t r ž e 1 a, hčerka g. inž. Cirila Petržala, šefa gradbenega oddelka, pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. priredil več koncertov. Zdiaj se pogaja z beograjsko filharmonijo, da priredita v decembru skupni koncert. Nato bo nekajkrat nastopil sam. želimo mnogo uspehov v prestolnici! ODVETNIK dr. Marijan Brecel] je PRESELIL svojo pisarno v KRANJ in jo priključit pisarni dr. Jožeta Vilfana * Jesenski dan v gorah poživi človeka '•n ga navda z radostjo in vedro voljo Ob večernih urah se pogrezne gozd v neoro-dirnost. doline se zavijajo v vijol.čaito meglo, vse leži v barvastem morju. Hitro se spušča jesenska noč. V dalinjih dolinah migljajo luči kakor zvezde na prevrni enem nebesnem svodu Vsakomur je dostopen raj v jesenski naravi. Gozdovi cvetejo v vseh barvah in dobivajo svoio jesensko barvo. Po solnčnih jasah in posekah prijetno greje toplo solnce. Jesen nudi lepote, ki jih nima noben drugi letni čas. Sicer so dnevi krajši, vendar je še vedno dovolj časa za izlete v planine. 2c v soboto si je treba izbrati, kam naj vodi pot do večera, da bo po dobro prespani noči mogoče v nedeljo zjutraj kreniti v solnčnem vzhodu na naše vrhove ter se diviti veličastnim razgledom z naših gora. Planinci izkoristite lene iesenske dni in pohitite v jesensko naravo. Ako ste v zadregi, kam bi krenili, posvetujte se telefonično ali osebno v društveni pisarni SPD v Ljubljani. Aleksandrova c. 4/1. kier dobite vse podrobne informacije. + Radovednost kolesarjev glede njihovega cestnoprometnega ABC je velika. V kratkem se bo dobil tudi v trafikah. (—) je človeku istočasno opravljati dvojno delo. TUNGSRAM KRTPTON žarnica pa to zamoie: pri znatno manjši porabi toka daje več svetlobe ln snežno bele! VEČ SVETLOBE, MANJ STROŠKOV! šte in telegrafa v Ljubljani prisiljena, da z 21. t. m. delno omeji poštni potniški avtomobilski promet na progah svojega področja kakor sledi: Na progi Brežice—Novo mesto odpade jutranja vožnja Kostanjevica na Krki odh. 5.05 v Novo mesto prih. 6.00 ter večerna vožnja iz Novega mesta odh. 21.21 v Kostanjevico na Krki prih. 22.12. KALOD A Specialno sredstvo za nego rok ♦ Dorče Ivančič iz Kanala se je poslovil. V ta žalostni jesenski čas je prišla iz Kanala bridka vest, da je preminil naš zavedni brat g. Dorče Ivančič, posestnik in trafikant. Kdor ni poznal te mirne, blage cuše, si ga ne more predstavljati. Iz mmmmmmmnmmm^m Datnske plašče, pmršmke za gospode nudi v največji izberi za jesen in zimo po ugodnih cenah LUKIČ Ljubljana — pri tromostovju * Oblet aica srbske vojne napovecH Turčiji je bila pretekli petek slavnostno počaščena. Združenje Južnosrbijancev v Beogradu je praznovalo krstno slavo., združeno z zadušnico za junake, ki so padli za svobodo Južne Srbije. Cerkev Aleksandra Nevskega je h:la polna številnih odličnih predstavnikov in bojevnikov, med drugimi so prišli kraljev odposlanec adjutant Milan Kerekovič, zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič, divizijski general Vlaci-slav Kostič v imenu vojnega ministra, načelnik predsednika vlade Velimir Ginič in še vrsta drugih. Po zadušnici je združenju prvi čestital kraljev zastopnik, nakar je podpredsednik Gačič. obujal spomine na 18. oktober 1912, ko je srbska vojska v nezadržnem poletu rušila silo turškega cesarstva in prinesla bratom na jugu svobodo. Zapeka, neredno presnavljanje v debelem črevesu, slaba prebava, glavobol zaradi zaprtja izginejo z uporabo Franz-Josefove grenčice — ena polna čaša na prazen želodec. Franz-Josefova grenčica učinkuje milo. Reg. S. br. 15485 35 * Sodni tolmač za angleški, francoski, italijanski, nemški in latinski jezik odv. pripr. šorli Odon, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16-11. tel. 25—18 zopet sprejema. (—) I njegovih oči si lahko razbral dobroto duše in srca. Kar verjeti ne moremo, da ga ni več. Kako rad je prihajal prejšnja leta med nas, da se okrepi na čistem gorenjskem zraku in si nabere novih duševnih sil. Udano je prenašal trpko usodo. Za njim žalujejo poleg soproge Ane brat Adolf, mornariški arhivar v pokoju, ter STEDLJIV KVALITETNI AUTO, pOQ.,«2QOO::nf y/ G«.. ZASTOPSTVO" •• J O. Ž UŽEK 31 JAN A TAVČARJEVA ,« H sestri Lizika vdova Žerjalova in Justi, vdova Novakova, obe v Ljubljani, ter veliko sorodnikov in prijateljev. Dragi Dorče! Ni nam bilo dano, da bi te še enkrat videli, čeravno si nas klical v poslednji uri. Ne moremo te pokropiti, ne spremljati na zadnji peti. V duhu smo ob tvojem odru in se nemo poslavljamo prav tako, kakor si se ti poslavljal zadnji od nas. ko nisi z nami vred našel primerne besede. Obrisali smo si tiho poslovilne solze — kakor bi vedeli, da si poslednjič v Ljubljani. Koliko lepega bi lahko povedali o tebi. a namesto naštevanja tvojih dobrih del naj ti velja naš prisrčni: »Bog povrni!« Lahna ti žemljica v ljubljenem Kanalu! Ing. )OS DEDEK in soprog* naznanjata, da se bo nii u hčerka VIDA danes poročila s poručnikom bonog brodn gosp. ' JOZETOM PRETNARJbM V Ljubljani, 19. oktobra 1940. + Pianist Ivan Noč se .je naselU v Be°- gradu. že nekaj oni prebiva v Beogradu prof. Ivan Noč. naš klavirski virtuoz, in bo v Beogradu tudi trajno ostal. Glasbena šola »Stankovič« je uvrstila tega našega odličnega virtuoza v krog svojih profesorjev. »Politika« naglaša, da je šola lahko ponosna na to pridobitev. Prof. Noč je v razgovoru izjavil, da je lansko loto skicn-l veliko število koncertov po raznih evropskih sredi£čih. zlasti v Angliji in Franciji, toda vojna mu je turnejo preprečila. V Beogradu so prof. Noča toplo sprejeli. Razen šoie bo prof. Noč nadaljeval tudi svoje umetniško delovanje v javnosti in bo 9 revmatizem, akuten kot kroničen, kostne bolečine,otrplost v vratu ln vse vrste trganj uspešno zdravi RUSKI OBLIž. Dobiva se v lekarnah v originalnih zavitkih. Po pošti pošilja DVORSKA LEKARNA BOGOJE-VICA — SKOPLJE. Reg. S. br. 20.112 od 9. IX. 1932. + Važna veH za sezon: *v delavce. La- , ni so sezonski delavci it. Nemčije smeli vzeti s seboj na pot čez msjo 10 srebrnih mark. ki so jih pri nae zamenjali pri Put-niku v Mariboru in na Jesenicah po teča ju 10 din za marko, da so takoj imeli pri roki denar za prve strelke. Po novem sporazumu med Nemčijo in ra.Sa državo pa to ni ve i m~goč?. prič pa si irhko sezon -A nabavijo pri Putivku v Ber!:nu (Berlin NVV 7. Neue V.Thelmstr ssj 12--1*) za prve iz at ke na meji ček na 10 mark. ki ga bolo pri pos"ava.?n:cah Putnik.? v Mariboru in na Jesenicah Ignl:- zamenjali po dnevnem tečaju. Naši sa"on~ki delavci v Nemčiji si bedo nač morali pravo'asao preskrbeti s temi čeki. da. re bodo p: i o liadu v skibeh raradi n manjkanj? dnrja. zato naj si naročijo čeke 14 dn; oieJ odhodrni. mark pa naj nikar ne jemi;ajo s seboj v domovino. Tu-M letos delavci nimajo uradnosti, da bi mogli uvez-ti v na*o d-žavo kolesa in d-uge predmete r-r-; carine, kake so jih lahko Is^i- P"i pa zato lahko pošljejo ves prihranjen' denar pa poati v tfomevino. kjer jim ho zair.eirar, po tečaju. Svojci v domovini, sporočite te navedva Fozcr.sk:m delavcem v Nemčijo, da ne bodo imeli ncprilik zr.ra^ ne^-ufano3ti! * Di Ina ukinitev državnega poštnera potništnega avtomobilskega prometa. Zaradi pomanjkanja bencina je direkcija po- Na progi Šmartno ob Pa ki—Gornji grad— Solčava je ukinjena vožnja iz Mozirja odh. 12.10 v Šmartno ob Paki s povratkom v Mozirje prih. 13.37. Ob nedeljah in praznikih izostane vožnja iz Gornjega grada odh. 15.10 v Šmartno ob Paki, prih, 16.25 (po Zadrcčki dolini) ter s povratkom iz šmart- FRANZJOIEF GRENČICA '•'•" i-^i^SP- S- .BR. 5236 5 od 16-1* *9«tO t nega ob Paki odh. 16.50 v Gornji grad prih. 18.20 (po Savinjski dolini). Namesto teh voženj se uvede ob nedeljah in praznikih zveza med Gornjim gradom odh. 16.10 in Radmirjem prih. 16.31 s povratkom iz Radmirja odh. 16.48 v Gornji grad prih. 17.13. Ta vožnja ima v Radmirju ob 16.41 zvezo na avtobus iz Solčave v Šmartno ob Paki. Na progi Murska Sobota—Rogaševci je ukinjena zveza ob sredah, petkih in sobotah iz Rogaševcev odh. 13.25 v Mursko ZUNDAPP 0.7UZEK •:«.k.VA^tTETNj - LJUBLJANA , MOTOC I KLI TAVČARJEVA 11 VSAK MODEL DOSITE TAKOJ. ' Soboto prih. 14.30 in povratek iz Murske Sobote odh. 16.00 v Rogaševce prih. 17.05. Na progi Murska Sobota«—Gornja Lendava je ukinjena zveza ob sredah, petkih in Sobotah iz Gornje Lendave odh. 13.32 v Mursko Soboto prih. 14.25 in povratek iz Murske Sobote odh 16.00 v Gornjo Lendavo prih. 16.53. Ukinjena je proga Murska Sobota—Beltinci—Doljna Lendava. Na progi Ptuj—Sv. Andraž v Halozah—Ptuj je ukinjena zveza ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Ptuja ob 18.45. * Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 84. z dne 19. t. m. objavlja uredbo o spremembi § 248. zakona o izvršbi in zavarovanju. ure_bo o centrali za kurivo, uredbo o prometu z gumami za motorna vozila, uredbo o snremembi člena 11. t. m. uredbe o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij. naredbe o izvrševanju člena 5. uredbe o prenosu poslov socialne politike in ljudskega zdravja, spremembe in dopolnitve pravilnika o knjiženju, upravljanju in trošenju dohodkov iz sklada za izdelavo vstopnic, ostalih taksnih obrazcev n za nočno taksno revizijo, spremembe in dopolnitve pravilnika o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke ministrstva za finance in pri finančnih direkcijah, odločbo a pobiranju prispevkov za kartelni sklad, ad'o"bo o činu raznih šol in tečajev, od-iočbe o činu trgovinskih šol, spremembo in dopolnitev člena 23. pravilpika o spre-iemnih (oddajnih) radijskih aparatih, spremembe in dopolnitve pravilnika o delu v monopolnih ustanovah in pravilnika o zaslužku :tr.lnih monopolskih delavcev ln -a.zie objave iz »Službenih novinc. ♦ Glavni dobitek v loteriji napeto pričakujejo igralci poslednji dan žrebanja. Po žrebanju je mnogo razočaranj! Ni pa nikoli razočaran, kdor si neguje polt s kremo »Babymira«. kajti krema »Babymira< je odlično in preizkušeno sredstvo zoper opekline, hraste, lišaj, mozolje, rane, razpo-kano kožo ogrefcotine in vse ostale nečistosti kože. (—) + Išče se dedič rudnika. V Skoplje je pilrpel odvetnik Konstantin Meežipulos iz Aten kot pravni zastopnik svinčenega rudnika »Zevs«. Advokat je povedal: »Pred dvema mescema je umrl kompanjon našega rudnika. To je bil vaš rojak Millč Vu-kanovič, ki je določil za svojega dediča ožjega sorodnika Miroslava Zotoviča, novinarja in Izdajatelja »Skopskega novega Ur sta«. Iskal sem Zotoviča na starem naslovu, pa ga nisem našel. Nihče ne ve, kam je odšel. Pred tremi leti je list izhajal, potem je prenehal. Miroslava Zotoviča ni več v Skoplju.« Zdaj iščejo beograjski dnevniki tovariša Zotoviča. da postane srečen solastnik svinčenega rudnika. Dr. Juraj Kallay se poslavlja od Ljubljane Snoči so priredili ljubljanski zdravniki po slovillni tovariški večer znanemu zobozdravniku dr. Kallavu, ki odhaja v Zagreb, kjer bo nastopil akademsko kariero na tamoš-nji medicinski fakulteti. Dr. Juraj Kallay, ki je hrvatski rojak, se je naselil v Ljubljani pred enajstimi leti ter si kmalu priboril velik ugled in spoštovanje ne le kot zobozdravnik, temveč tudi drugače kot javni delavec. Kljub obilni zaposlitvi, ki jo je imel, se je vedno bavil s svojo stroko tudi znanstveno. Spisal je knjigo »Priročnik zobnega zdravilstva«, urejeval je domače stomatološke revije, celo vrsto člankov pa je objavil v hrvatskih, slovenskih in tudi raznih inozemskih strokovnih listih, tako da si je pridobil sloves odličnega strokovnjaka tudi izven naše države. Nastopal je s predavanji na zdravniških kongresih pri nas in v tujini, kadarkoli pa je le mo gel, je kontroliral in izpopolnjeval svoje znanje na slovečih zobnih klinikah po evropskih prestolnicah. Naše zobozdravniške organizacije so ga cesto pošiljale kot delegata v ženevsko centralo ter druge svoje mednarodne zveze. S poljudnimi članki o negi in zdravljenju zob se je večkrat oglašal tudi v ljubljanskih m zagrebških listih. Izven zdravniškega kroga in dela se je dr. Kallav v Ljubljani udejstvoval pri raznih socialno- karitativnih akcijah, zlasti pa pri »Napredku«, znani hrvatski kulturni organizaciji, ki jo je v Ljubljani sam pomagal ustanoviti in je bil več let tudi njen podpredsednik. S svojo priljubljenostjo je mnogo pripomogel k utrditvi ugledne družabne pozicije, ki jo uživajo Hrvatje v Ljubljani. Ko odhaja sedaj iz Ljubljane, mu z velikim krogom njegovih prijateljev in znancev tudi mi želimo čim več in čim večjega uspeha v njegovem novem delokrogu v Zagrebu. Umetno kovanSin delo« ~~ prosto pot Umetno kovana vrata, ki so rantsvljeu X Izložbi tvrdke Lesjak pi-- * Veliko zanimanje za novinarsko loterijo. Zadruga poklicnih novinarjev v Novem Sa„u je priredila z dovoljenjem kmetijskega ministrstva veliko nagradno loterijo, za katero je v vseh delih države zavladalo prav živahno zanimanje. Glavni dobitek je prav originalen, v skladu z današnjo dobo in razmerami. Predstavlja vrednost 32.000 din in obsega popolno enodružinsko preskrbo za v»o zimo. V glavnem dobitku je vključeno tole: vagon drv, pitana svinja, vieča bele in vrela kruone moke, 25 kg sla. korja, 5 kg kave, en kg čaja, 150 različnih konzerv, 100 kg krompirja, 50 kg fižola, 10 kg pralnega mila, 25 steklenic dobrega vina, nadalje primerne količine zdrota, riža, kakaoa, orehov, suhega grozdja, sardin in še raznih drugih koristnih domačih potrebščin. Ostali dobitki te loterije so motorno kolo, kuhinjska oprava, radijski aparat, šivalni stroj, več bici-klov, blago in ostalo za moško obleko, blago za žensko obleko in drugi koristni predmeti. Vsega skupaj je tisoč samih lepih dobitkov, žrebanje bo v Novem Sadu letos 15. decembra, v navzočnosti organov policijskih in finančnih oblastev. Srečke so po 20 .in. V Ljubljani jih lahko dobite pri g. Mihajlu Milanoviču, dopisniku »Politike« ali pa jih naročite naravno:Jt na naslov: Proizvodjačka zadruga profesionalnih no-vinara s. o. j. Novi Sad, Vilsonov trg. Čekovni račun 53-594. * Uctci »B<-1!a« v novi lasil. Hotel »Boka v Hercegnovem je eden izmed najznamenitejših na našem Jadranu- Tu so se že neko krat ustavili tudi člani našega dvora. Zdaj je prešel s svojim lepim parkom v up avo bo--rajskih industrijcev Vladeta Savčiča in Nikolaja Stankoviča ki sta takoj povišala delniški kapital in nameravata v kratkem preurediti in povečati hotel. Doslej je bil hotel last delniške družbe za gradbe in tujski promet v Hercegnovem. * Pcmor žif"ovyke družine. Kakor je »Jut: os: že v čer?,j kratko poročalo, je bilo v Banjaluki v noči na potek izvršeno grozovito razbojništvo. Razbojniki so ubili bogataša trgovca Samuela Haima Poljo-kona, njegovo ženo Miciko in 121etnega sina Rafaela- Nekaj podrobnosti: Stari Po-ljc-knn se je prejšnji večer zadrževal v družbi starih prijateljev. Ko je prišel cb polneči domov, sta žena in sin že trdo spala. Da jih ne bi budil se je vlegel v sosedni sobi na otomano. Okrog 3. zjutraj je služkinja čula v stanovanju razne glasove. Za to se ni zmenila. Ko pa je zjutraj prišla družino budit je našla Poli-;kana vsega krvavega na otomani, s tremi velikimi ranami. Nato je našla tudi gospodinjo Miciko in sina Rafaela močno razmesarjena in vsa v krvi. Policija je ogledala žalostno prizorišče in na pomoč so prihi-t?!t brzojavno poklicani člani tehnične policije v Zagrebu. Kakor kaže, so razbojniki dobro poznali razmere v Poljckanovi hI" i ln so se znali čez dvorišče priplazi+i v stanovanje. Najprej so s tremi silnimi udarci ubili starega Poljokana, ki se, po legi sodeč sploh ni mogel braniti. Nato so se spopadli s prebujeno ženo in snom, ki eo jih pa tudi brž premagali. Koliko so odnesli denarja, še ni dognano, verjetno pa jo plen preočj pičel. Zločinci so zapustili dobro vidne sledove, da ima tehnična policija zanesljiva oporišča za zasledovanje. * Trg°vLno z belimi sužnji bo razkrili v NiSu. Kakor je dognala policija, je bilo trgovanje z dekleti razpredeno na zelo sproten način. Glavna, prodajalca sta bila Viden Mitič. lastnik kavarne »Occan«, in Miljutin Cvetkovič, lastnik kavarne »Teto-vo«. Izročena sta bila sodišču, vendar se bosta lahko branila na svobodi. * Ubil je dekle in 6ebe. V vasi Lozovki pri Jagodini se jo prigooila krvava ljubav-na žaloigra. 201etni Vukadin Gojič je s štirimi streli umoril lSletno živano, hčerko gospodarja Vlade Veljkoviča, nato je ustrelil še sebe. Vukadin in Živčna sta so pogosto shajala. Vukadin ss je naposled odločil, da poprosi za njeno roko. Toda njeni starši so ga odbili. In že je mladi nepremi-šljenec segel po orožju in končal dve cvetovi življenji. u— Na vsesvetsko akc'jo rajnim v spomin in revnim v podporo, opozarjajo ogromni lepaki po mestu, da čim bolj opo-zore ljubljanske občane na plemenito nalogo. ki si jo je tudi letos nadel Vrhovni socialni svet. 2e lanska in predlanska tovrstna akcija je doživela lep uspsh in je Vrhovni socialni svet z izkupičkom za prodane mestne vence in sveče mogel izdatno podpreti socialno delo mestne občine. V današnjih izrednih in težkih časih pa je seveda beda v mestu od lani še mnogo večja in bo treta neprimerno več sredstev za olajšanje težkega položaja mestnih reve-žev. Zato je letos dolžnost Ljubljančanov, da se na praznik umrlih pri počaščenju spomina svojih dragih rajnikov še tem bolj spomnijo tudi mestnih revežev in še v večji meri kupujejo mestne vence in sveče v prid mestnim revežem, članice in člani Vrhovnega socialnega sveta in vseh v njem pri delu za bližnjega združenih organizacij že prodajajo po mestu nakaznice za mestne vence in sveče in Vrhovni socialni svet upa, da letos pač ne bo nikogar, ki ne bi okrasil groba svojih pokojnikov z mestnim vencem in na njem prižgal belozelene svečke. Počastimo rajne z dobrimi deli! FOTOAMATERJI! ceneje Vam razvije, kopira in poveča FRANJO MAVEC Miklošičeva 6. u— Po uredbi o pomožni vojski in državni obrambi so vsi moški jugoslovanski državljani od dovršenega 16. leta (rojeni 1. 1923 in dalje) do dovršenega 70. leta (rojeni 1.1889 in starejši) sposobni za umsko delo, odnosno do dovršenega 65 leta starosti za tiste, ki so sposobni za telesno delo, z izjemo obveznikov vojaške sile, uvrščeni v pomožno vojsko državne obrambe. Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani razpošilja te dni po mestu tiskane pozive obveznikov pomožne vojske. Vsakdo, kdor prejme poziv, ga mora spol-niti natančno po rubrikah in ga v treh dneh od dne prejema osebno vrniti zaščitnemu uradu mestnega poglavarstva, Mestni trg št. 2, I. nadstropje soba 43 (nad prodajalno mestne elektrarne), kjer ga odda za to določenemu uradniku, ki bo izpolnjeni poziv pregledal z ozirom na točnost in popolnost izpolnjenih podatkov. Kdor bi ne prejel poziva, pa spada v pomožno vojsko se mora, če ima v Ljubljani domovinsko pravico ali biva v Ljubljani že vsaj tri mesece, kljub temu brezpogojno oglasiti na zaščitnem uradu in tam podati potrebne podatke. Osebe, starejše od izpolnjenih 70 let (umski delavci), oziroma od izpolnjenih 65 let (telesni delavci), se lahko javijo na lastno željo kot prostovoljci pomožne voj- ske. Ni pa se treba zglasiti osebam, ki spadajo med upravno in strokovno osebje in strokovne delavce v industriji, obrti, gozdarstvu, rudarstvu, prometu, gradbeni in sanitetni stroki in imajo že vojni delovni razpored. Ako kdo izmed njih prejme po-živ, naj ga vrne zaščitnemu uradu in naj izpolni samo rubrike štev. 1, 9 in 16. Kdor bi se ne javil na zaščitnem uradu, ako bi ne prejel poziva, z namenom, da se odtegne uvrstiti v pomožno vojsko državne obrambe ali kdor bi dajal napačne podatke ustno ali na pozivu, zapade kazni po čl. 82 uredbe o pomožni vojski državne obrambe (zaporna kazen do 2 let in denarna globa na 5000 din). Pripominjamo, da spadajo pod obveznost prijave tudi osebe, ki so začasno nesposobne za vojaško službo, kakor tudi rezevni častniki, rezervni vojaški uradniki in obvezniki vojne sile, ki so ali še bodo oproščeni vpoklica k vojaškim edini-cam v mobilnem in vojnem stanju. Poudarjamo, da služba v pomožni vojski nikakor ni identična s službo v pasivni zaščiti, t. j. obrambi pred letalskimi napadi, in da razporeditev v pasivni zaščitni službi ne opravičuje nikogar, da bi se zaradi tega ne zglasll ' ne mogel uvrstiti v pomožno vojsko drž- .ne obrambe. K. PUČNIK Ljubljana — Frančiškanska 3 KROJAŠTVO ZA DAME IN GOSPODE Najelegantneje oblači iz lastne zaloge najboljših blagov in tudi iz prinešenega blaga. Balonski plašči. . t ■»♦»♦♦•♦♦♦* v--, v. v«,. V - . u— Himen. Poročila se je včeraj v šišenski cerkvi gospodična Vida Dedko-v a, hčerka popularnega stavbenika inž. Josipa Dedka, s poročnikom bojnega broda gosp. Jožetom Pretnarjem. Uglednemu mlademu paru naše iskrene čestitke! u— O peki kruha o ponedeljkih ie ministrstvo trgovine in industrije izdalo dne 27. septembra 1940 navodilo do ka.e em je nočno doio v Dekarnah Dreoovodano. o s.bctah in dnevih pred oraznikom. ob katerem so pekarne zaprte, na ie izjemoma dovoljeno delati štiri ure dali bodisi da se z de^m Drične zjutrai prei. aii da se ds'o zvečer kasneie konča Kar se t če prodaje kruha ie po čl. 7. to ka 2. uredbe o ukrepih za oskrbo orebivalstva in vojske s kruhom prodajanje svežega kruha prepovedano. banje loterije Saksla Lfubljana-Sišlca bo nepreklicno 28* iecetn&ra I940 Cena srečki je 5.— din. Kupujte srečke od naših prodajalcev ! u— Pisarno vsesvetske akcije vodi letos že tretie leto g. Anton Jagodic, pisarniški ravnatelj v p. Pisarna je v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10. pritličje levo in posluje vsak delavnik od 8. do 12. in od 13. do 18. ure. V njei dobe člani Vrhovnega socialnega sveta in vseh ostalih dobrodelnih društev, sodelujočih Dri vse-svetski akciji, nakaznice za prodaio vencev in sveč. Istotam dobe vsi ti. kakor tudi ostala javnost, vse potrebne informacije v zvezi z izvedbo letošnje vsesvetske akcije. Damskl Mobtiki, inozemski in lastni modeli Izvršuje tudi po naročilu, Salon »TRUDA«, Ljubljana, Aleksandrova c. 5. u— Prihodnji koncert bo v ponedeljek 28. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Ta večer bo nastc. da bo tekel v smeri proti Ježici po Tvrševi cesti, proti mestu od gostilne »Pri ruskem carju« dalje pa po Vodovodni ces!i. Ta ureditev enosmernega prometa velia do preklica. u— U družen je rezervnih p©doflcirjev kraljevine Jugoslavije, pododbor v Ljubljani, ima pisarno na Cesti 29. oktobra štev. 19. Uradne ure vsako sredo ln soboto od 17. do 19. ure razen ob praznikih. (—) u— Damsko zlato zapestno uro s črnim traKon, se!m zgubila od kina Sloge do Mal-gajeve ulice v petek zvečer med 21. in 22. uro. Pošten najditelj je naprošen, da odda uro v oglasnem oddelku »Jutra« proti nagradi. (—) Vsi, ki Se niste doslej videli imate DANES PRILIKO ogledati si krasni film KINO MATICA, tel. 22-41. Vsako nedeljo od 16. do 20. ure popoldanski plesni tečaj Jenkove šole v Kazini ob znižani članarini. (—) u— Državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci za izboljšanje življenjskih pogojev. V članku, ki smo ga objavili poi gornjim naslovom, je pomotoma izstala sekcija profesorskega združenja v Ljubljani. u— Drevi ob 20. bo plesna vaja plesne šole na Taboru. — Vodi br. Trost. — Začetniki četrt ure prej. (—) u— Nadaljevanje plesnih vaj SK Grafike v nedeljo ob 15. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. (—) u— Lutkovno gledališče Sokola L otvori danes ob p o 1 11. uri letošnjo sezono s fantastično lutkovno igro Jožeta Sor-na »Jurček na Marsu«. Opozarjamo cenjeno občinstvo na to krasno igro, v kateri nastopa skupina eksotičnih Marsovcev. De-co pa bo posebno zanimala veiika vsemir-ska raketa, laboratorij inženjerja in velika marsovska žival. Starši, nudite svoji deci zdravega nedeljskega razvedrila! Zdravo! (—) u— Plesne vaje »Zarje« bodo danes ob 15. url v dvorani »Metropol« pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Začetniki točno ob 14. uri. (—) u— »Greh se ne da izbrisati«, je vodilna ideja Cankarjeve dr sune »Jakoba Rude«, ki jo priredi Sokolsko društvo v št. Vidu nad Ljubljano danes ob 20. uri v dvorani brata Kratkega. Vabljeni so vsi prijatelji dramske umetnosti, da si vprizoritev ogledajo. EDINSTVENE RUSKE MUZIKALNE KOMEDIJE JL«7UBA ORLOV A — Režiser in komponist Dunajevski iz filma Pastir Kostja«. Humor, zabava, petje, smeh, skratka 2 url razvedrila Predstave ob 10.30 dop. (matinejske cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. Volga, 'Joga... LETALSKI FILM V DVEH DELIH ! AS DRUMOND » ELiKJ KINO SLOGA, tel. 27-30 Kot aouatek: kulturni tiim Jadranske straže »MLADINA PRI KRMILU«. PREDSTAVE DANES ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri. Ogorčene borbe v zraku in na zemlji, neštete opasne situacije in razburljive scene tega napetega filma! Iz Celja e— Letošnje Vodnikove Knjige, ki Vam bodo za 20 dinarjev prinesle obilo razvedrila in pouka, so že v knjigoveznici! Zato ne odlašajte več s prijavo. Javite se takoj pri poverjeniku Vodnikove družba v Vašem kraju, ali pa lahko kar naravnost pisarni Vodnikove čružbe v Ljubljani, Knafljeva 5. ———l lil l Wll — . ■ Negujte zdravje! Posedajte moderno mestno parno in kadno kopališče na Vrazovem trgu v Celju. Cene: Pršna kopel: H. razred 3 din. brez perila 2 din; I. razred 5 din, brez perila 2 din. Kadna kopel: n. razred 8 din, brez perila 6 din; I. razred 12 din, brez perila 10 din. Parna kopel: II. razred 12 din, brez perila 10 din; I. razred IS din, brez perila 16 din. Masaža 5 din. Abonenti, ki kupijo 10 listkov za poljubno kopel, imajo 10 popusta, vendar jih morajo izrabiti v teku 6 mescev, sicer izgube veljavo. e— Celjska Grofija, v kateri je nastanjeno okrožno sodišče, je poglavje zase. Poslopje je v tako obupnem stanju, da so morali pred nekaj leti vse strope podpreti s tramovi, ki učinkujejo zelo nepovoljno. Stene v nekaterih prostorih, zlasti v pisarni kazenskega oddelka, so tako zelo zaprašene in umazane, ca je delo v njih zdravju škodljivo. Nedostatek bi se dal brez prevelikih stroškov prav lahko odpraviti. Na novo sodno palačo ni mogoče čakati, ker bi to trajalo predolgo. OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali Šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini JOSIP URŠIČ — CELJE, NARODNI DO?.L e— Promenadni koncert celjske vojaške godbe bo danes od 11. do 12. pred poslopjem mestnega poglavarstva. e— Uršulin sejem. V Celju bo jutri letni kramarski in živinski sejem. e— Krojaški pomyčuiki so pc podružnici Osrednjega društva oblačilne stroke zaprosili mestno poglavarstvo v Celju dne 23. septombra za poravnavo mezdnega spora med njimi in krojaškimi mojstri. Krojaški mojstri so pre. lagali mezdni sporazum v tem smislu, da bi povišali pomočnikom v dosedanji kolektivni pogodbi določene mezde za 20%, t j. za 0.70 do 1.10 din na uro. Krojaški pomočniki pa so zahtevali povišanje mezd za 40%, t. j. za 1.40 do 2.20 din na uro. Ker mojstri niso pristali, stavka od včeraj v Celju 60 krojaških pomočnikov. Pričakujemo, da bo mogoče kmalu doseči sporazum. niških in ru.-kih Sokolov. To je bda najlepša prireditev ves čas zavednega sokolova-nja v naši obmejni kobanski Selnici ob Dravi. Množica je ob sklepu navdušeno zapela »Hej Slovan. « a— Pojasnilo podjetia J. Hutter ln drug. K notici »Novi odpusti v Hutterjevi tvor-nici« v št. 244 z dne 18. t m. nas ie naprosilo podjetje, da objavimo: »Ni res da je dobilo vse delavstvo oddelka za izdelovanje klota 14dnevno odooved. amoak je res. da ie od 496 delavcev tega odde.-ka dobilo odpoved samo 23 delavcev in da ie bilo 12 drugih delavcev onozorjenih. da bodo najbrž morali d biti odpoved po Vseh svetnikih Ni res. da ie pri ade ih z odpovedjo več ko 100 oseb. ki so brez kruha in zaslužka, amrak ie res. da ie prizadetih samo 23 oziroma 35 oseb in da imajo vsi ti pravico do podoore od iavne borze dela. ker so celo vrsto let olačevali prispevke za slučai ne^aooslenosti. Poleg tesa pa podpira reducirane delavce tudi naša fvrdka z rednimi tedenskimi prispevki v gotovini kakor tudi s DodDorami v naravi. Od vseh naših uslužbencev, 1605 do številu, ie bilo doslej reduciranih le 144. Po prispetiu turškega bombaža Da obstoji uDanie. aa bodo dobili takoi zopet zaposlitev. a— Kako je s prodajo vencev in cvetlic za Vse svetnike Vse tiste osebe, ki nameravajo na marib. tigu prodajati o? praznik Vseh svetnikov vence in šopke, opozarja marib. mestno poglavarstvo, da so upravičeni prodajati te predmete le cm. ki imajo tozadevno obrtno pooblastilo in pa vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Tudi poljedelci smejo prodajati cvetlico, ki pa ne sinejo biti umetno gojene, in vezati preproste vence ter šopke s cvetjem, ki so ga sami pridelali. Prodajajoče osebe sc morajo izkazati z izvornim potrdilom pristojne občine, v katerem mora biti navedena množina vej in vrsta drevja. a— Nedelja v mariborskem- gledališču. Ker so le za nekaj časa na razpolago ljubljanski kostumi za predstave »Cyrarw de Bergerac«, se tudi danes vrš- nedeljska predstava tc zelo lepe uspele heroične komedije. To bo dobrodrSlo tudi tistim obiskovalcem. ki čez teden ne morejo k predstavi. ZVOČNI KINO SGKOLSKi DOM V 6ISK1. telefon 41-79 Film iz carstva žen, katerim je moški polbog Bela sužnja V glavni viogi Viviane Romance Predstave: danes ob 3 , 5., 7. in 9.: jutri ob 7. in 9. uri. Prihodnji spored (v soboto 26. X.): Gibraiiisr Na splošno željo kinoobiskovalcev predstave od 19. X. dalje: v ponedeljkih ob 7. in 9. uri v nedeljah ob 3., 5., 7. in 9. uri; v sobotah ob 7. in 9. uri; Uprava KINA KINO MOSTE Danes ob 14.30, 17.30 in 20.30, jutri ob 20. šlagei komedija Nezvesti zaljubljenec Hans Moser. L. Englisch, T. Lingen Jezi?©c osvet?ii!Sc KEN MAVNARD in zbor kitaristov V torek: PARIŠKE NOČI (Vera Korene) a— 30.000 kg moke za delavstvo Za vsakega otroka so dobili pr: Hidterju usluž-beni delavci po 10 kg m-ke pred tem pa je dobil vsak delavec pc 15 kg moke. Skupno je razdelila omenjena tvrdka med svoje delavce 30.000 kg. krušne moke. Kakor se čuje, bo tvrdka čez mesec v opomin! Treba bo. da naše vrste strnemo in nršo stražo cb mejah pod\-ojimo. Zdaj bolj ko kdaj i prej. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani priredi tudi letos dne 10 novembra svojo nabiralno akcijo. Ob teh težkih p ilikah bo narodna zbirka za brate ir. sest te na mejah obenem lepa preizkušnja neše požrtvovalnosti in naše narodne zavednosti in zrelosti. Učiteljstvo ni nikdar preslišalo klica, ko je šlo za pomoč obmejnim bratom S tem večjo požrtvovalnostjo .e bo vrglo letos na delo. Pozivamo zato vse tovariše, da zastavijo vse n oje moči, da bo imela fa narodna zbirka popoln moralni in gmotni uspeh! Jugcslovensko učiteljsko udruženje J L i , sekcija za dra\-sko banovino v Ljubljani. Predsednik: Metod Kumelj l r Tajnik: Drago Zupančič l. r Iz Hrastnika h— Občni zbor Sokolskega društva je bil pretekli četrtek v Sokolskem domu. Vsa poročila so bik z zadovoljstvom sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen skoraj ves prejšnji odbor z bratom Farčnikom na čelu. Celjsko župo je zastopal župni starešina br. Jože Smertnik. h— Visok jubilej. Ko smo čitali pretekle dni, da je praznovala 80-letnico svojega plo-donosnega življenja gospG Gradišnikova v Celju, smo se je s hvaležnostjo v srcu spomnili tudi mi bivši hrastni.ški njeni učenci ter ji tudi mi čestitamo k visokemu jubileju! h— Pogajanja z zastopniki delavcev steklarne in podjetjem zaraoi povišanja mezd so se vršila v petek na poziv kraljevske banske uprave v hrastniški občinski pisarni. Sporazum je bil dosežen in mezde delavcem se bodo zvišale. O »oteku pogajanj bodo danes v nedeljo ob 10. c opoldne poročali delavski zaupniki v lokalu strokovne organizacije. h— Pobegnila sta z doma dva fanta iz Kranja. Eden je učcnec meščanske in drugi absolvent ljudske šole. Prvi je izmaknil očetu 5000 din. Tako založena z denarjem sta se podala z vlakom na potovanje, in sicer v Ljubljano, Novo mesto. K«ar'ovec, Su-šak in nazaj čez Karlovec v Zagreb. Brežice in Zidani most. Tu sta pa pri prestopanju zamudila vlak ter se pedala peš proti Hrastniku Med potjo sta si privoščila v gostilni izdatno malico Ko «ta fanta streljala pri hišah, so ljudje opozoril' na=e orožnike na oba mlada tujca. Orožniki so ju prijeli in legitimirali. Skeeano sta priznala gTehe in obljubila, da se vrneta domov. A orožniki so ju pridržali in obvestili stflrše mladih beguncev. Nato sta prišla po prvega oče, po drugega pa mati. Oče je dobil od orožnikov 3200 din ukradenega denarja vrnjenega. Usodno naraščanje števila gluhonemih Treba je pogledati resnici v oči in storiti v se, da se stanje izboljša TH0NET MUNDUS tovarna pohištva iz upognjenega lesa d. d. VARAŽDIN dobavlja stole, fotelje, mize in ostalo drobno opremo za kavarne, hotele, gostilne, koncertne dvorane, društvene domove, bioskope, čitalnice in privatna stanovanja v prvovrstni kakovosti po najnižjih cenah. — Zahtevajte ponudbe in prospekte! 5958 zozemcev, Švicarjev in Grkov, prejšije [ število Portugalcev, Špancev. Rumunov, Si-rijcev, Armencev itd Po ven je razen prevladujočih protestantov še 22 milijonov ka- i toličanov, 6 milijonov pravoslavnih in 4 in I pol milijona Židov. Vse te narodnostne ir verske skupine . imajo svoje posebnosti, svojo lastno kultur-no dediščino, ki bi mogla in morala oboga- j titi skupno ameriško življenje ir kulturo, j ako bi tega ne ovira:« pogost« nestrpnost anglosaških Amerikancev, pa tudi separatizem posameznih skupin, ki so deloma tu- di prinesle s seboj medsebojno mržnjo afi vsaj nenaklonjenost iz stare domovine. Nevarnost te neenotnosti je posebno velika ▼ sedanjem času. ko evropska vojna vpliva na ljudi raznih narodnosti v Ameriki, oziroma zbuja sumničenje in nezaupanje do pripadnikov v vojno zapletenih narodov. Naloga »Občega sveta« je, da zbliža te skupine in skuša iz vse pestre kulturne dediščine ustvariti novo. bogatejšo ameriško kulturo. Pri tem se bc mora' potruditi, da se izogne v sedanjem času tako grozeči nevarnosti uniformiranja. O tem piše omenjena brošura: »Obči svet« veruje, de more trajna edinost* nastati le, ako se dovolijo raz':ke, ako sprejmemo drug drugega, kakršni smo. Podlaga mora pač biti skupna vera v demokracijo in ideale svobode Toda samo svoboda do samobitnosti je v skladu s tem temeljnim načelom in tudi najprej pokaže bistveno enakost vseh ljudi. Taka svoboda bo ojačala individualni in narodni značaj. Povečala bo ustvarjalne sile dežele Samo taka svoboda bo omogočala rast ameriške kulture, ki bo res predstavljala vso Ameriko. Samo taka svoboda more razviti v Ameriki med rasno in medkulturno razumevanje, in sodelovanje, ki mora povsod zavladati, če se naj vojna in napadanje umakneta svetovni družbi in ako naj ideali, v katere verujemo, ostanejo živi.« »Obči svet« je dejansko dedič že 20 iet obstoječe družbe (Foreign Language Information Service« (po naše: informativna družba za tujerodce), ki je v glavnem pomagala priseljencem reševati njihove zadeve in obenem širila znanje o raznih priseljenih skupinah med starejšimi AmerikancL Toda delovanje »Sveta« bo airše in mnogovrst-nejše. Medtem ko je FLIS še smatrala predvsem priseljence za svoj objekt, se obrača »Svet« na vse Amerikance, ker smatra pri-seljenstvo za skupno zadevo vseh Amerikancev. Poleg izvršnega odbora bo imel »Svet« tudi velik naroden odbor z zastopniki vseh narodnostnih in rasnih skupin ▼ Ameriki. Njegov delovni spored je širok in obsega med drugim objavljanje posebnega časopisja (četrtletnika) »Common Grund«. katerega urednik bc Louis Adamič, objavljanje brošur o življenju in kulturi posameznih narodnostnih skupin, vzgo-jevalno delo po časopisih in radiu, predavanja, sodelovanje z vseljenskimi organizacijami in podobno. V današnji dobi narodnostnega in rasnega sovraštva je program tega odbora pogumno in pionirsko dejanje in pen osni smo lahko, d« je naš rojak, član tako majhnega naroda, tisti, ki je dal velikemu prekmor-skemu narodu pobudo m idejr za veliko ustvarjalno kulturno delo. Vsem stanovanjskim najemnikom Pristopite k Društvu stanovanjskih najemnikov! Na ljubljansko gluhonemnico, ki praznuje ta mesec 401etnico svojega obstoja in je edini zavod te vrste v Sloveniji, je od leta do leta večji naval. Poslopje je bilo zgrajeno za največ 60 otrok iz bivše Kranjske in je do prevrata tudi povsem ustrezalo svojemu namenu. Po prevratu pa so pritisnili v Ljubljano gluhonemi šolarji iz bivše štajerske, ki so se dotlej šolali v Gradcu. Zavod je postal mahoma pretesen, število gojencev je kmalu naraslo na 100 in znaša letos že 147 otrok. Treba je bilo ukiniti vse delavnice, telovadnico, risalnico, zdravniško in bolniško sobo, da smo mogli spraviti pod streho toliko družino. Poslopje pa stoji še danes v prvotnem obsegu in vpije po prepotrebnem razširjenju. Nepopisna gneča je v dnevni bivalnici, kjer se zbirajo otroci po pouku. Drag drugemu so napoti in je nemogoče, da bi mogli v redu napisati svoje dnevne naloge, še huje pa je v obednici, kjer sede stisnjeni kakor sardine in si nehote zbijajo žlice iz rok. Iz gospodarskih, še bolj pa iz vzgojnih in zdravstvenih vidikov je postalo to stanje že nevzdržno, ter povzroča od dne do dne večjo škodo. Ni pa še nikakih izgledov, da bo temu kaj kmalu konec. Novincev za cel zavod Naša gluhonemnica je internat in bi morala normalno sprejeti samo toliko novincev, kolikor ostane praznili mest po absolventih, to je letno 12 do 15. Obupne prošnje staršev, ki r.e vedo pod bogom kaj početi s takim otrokom, pa nas od leta do leta silijo v večjo gnečo. Mi ne bi radi nobenega otroka, ki je zmožen izobrazbe, pustili doma, ker vemo, da je potem izgubljen. Samo gluhonemnica ga lahko napra-vi za koristnega člana človeške družbe in razbremeni s tem tudi starše ter pristojno občino. Lani je prejelo ravnateljstvo tri in sedemdeset prošenj za sprejem novincev. Preizkušnja je pokazala, da bi bilo okrog 50 otrok sposobnih za šolo. To se pravi, da bi samo za te otroke potrebovali ves zavod. Z drugo besedo, da je sedanji zavod že trikrat premajhen, da bi mogel odgovarjati danim potrebam. Kljub temu smo sprejeli 23 novincev in smo s tem dosegli višek, ki ga tudi pri največjem usmiljenju ni mogoče več prekoračiti. Skrajni čas je, da se dobe sredstva za razširjenje zavoda, sicer bomo dobili v nekaj letih ogromno breme neizobraženih gluhonemcev, ki bodo postali prava nesreča naši javnosti. Ko gledam na tako usodno naraščanje gluhonemosti med našo mladino, se mi pn. po drugi strani vsiljuje misel, ali je to naraščanje res neizogibno in ali bi se dalo kaj ukreniti, da bi to zlo omejili, ako ga že ne moremo iztrebiti. Važno je pri tem dejstvo, da izhaja pretežna večina gluhonemih otrok iz najsiromašnejših družin. Vseh 20 let, kar službujem v gluhonemnici, smo Imeli 'komaj pol tucata otrok iz tako imenovanih boljših krogov. Kako to? Ali je narava res tako kruta, da siplje revščino tja, kjer je je že itak dovolj? Ali so potemtakem otroci iz boljših družin z malimi izjemami imuni proti gluhonemosti ? Odgovor na ta vprašanja dobimo, ako se pozanimamo za vzroke gluhote. Vzroki gluhote Gluhota utegne biti prirojena, ali pa pridobljena. Prirojene gluhote, to je take, ki jo prinese otrok že na svet, je prav malo, ali vsaj mnogo manj, kakor smo svojčas mislili. Nastati utegne iz krvnega sorodstva med očetom in materjo, čeprav imata oba zdrav sluh, dočim se skoraj nikdar ne zgodi, da bi imeli gluhonemi roditelji, ako niso med sabo v krvnem sorodstvu, gluhoneme otroke. Nevarnost pa je, da bodo otroci teh otrok zopet gluhonemi, to pa le takrat, ako sta bdla ded ali babica gluho-rojena. Prirojeno gluhoto povzroča tudi hud strah, slaba prehrana, težke skrbi ali poškodbe matere v času nosečnosti, dalje nevarne spolne bolezni roditeljev, pa tudi alkohol. Naposled pride tu vpoštev tudi nezdravo stanovanje in podnebje (vlaga, prepih itd.) V naši gluhonemnici imamo komaj 10% otrok s prirojeno gluhoto. Ogromno pa je število otrok s pridobljeno gluhoto, to je tako, ki se pojavi šele po otrokovem rojstvu. Najpogostejši vzrok ta.-ke gluhote so zanemarjene otroške bolezni, posebno škrlatinka in ošpice. Da, tudi ošpice, ki se zde mnogim ljudem tako zelo nedolžne, številne žrtve terjajo tudi zanemarjene ušesne bolezni (vnetje srednjega ušesa, meningitis itd.), nesrečen padec ali udarec na uho„ huda eksplozija ali kaka mehanična poškodba v notranjosti ušesa. Ko smo tako spoznali te najobičajnejše vzroke gluhote, si bomo že lahko sami od sebe napravili sodbo, da leži velik in celo pretežni del krivde za to nesrečo na roditeljih, bodisi iz nevednosti, ali pa iz malo- marnosti. Oče in mati, ki se zavedata, kako dragocen čut je zdrav sluh, bosta gotovo posvečala otroku vso potrebno pažnjo tudi v tem pogledu. Na žalost pa je takih staršev med našim ljudstvom zelo malo. Tu bi imela naša prosvetna društva mnogo hvaležnega dela. Toda zaman iščem v njihovih programih kako predavanje o tem vprašanju. Tu bi morala poseči vmes prosvetna oblast, kakor se to godi z velikim uspehom tudi v drugih kulturnih državah. Tako vidimo iz statistik v sosedni Nemčiji, da število gluhonemih otrok v zadnjih desetletjih stalno pada, k čemur so pripomogle razne zdravstvene uredbe, izbolišanje življenjskega standarda v vseh narodnih' plasteh, zlasti pa širjenje poljud-no-znanstvenih spisov o gluhoti in njenem preprečenju. Vsega tega pri nas še hudo manjka. Za preprečenje prirojene gluhote bi morali zabraniti zakonske zveze v najbližjem krvnem sorodstvu; pa tudi med dedno obremenjenimi gluhonemci. istotako med spolno bolnimi in alkoholiki. Na drugi strani pa bi morali zboljšati splošne življenjske pogoje, zlasti pa posvečati vso skrb nosečim materam. Potrebni ukrepi Vse to je naloga oblasti in spada v delokrog socialnega in zdravstvenega skrbstva. Doslej se v tem pogledu pri nas m skoraj še nič storilo. Dasi gre tu le za majhen odstotek gluhonemih otrok, vendar ne bi smeli še nadalje zanemarjati tega vprašanja. V tako majhnem narodu je vendar škoda vsake delovne sile, ki se nam izgubi. Zavedati bi se morali, da je vsak gluhonemec neke vrste invalid, če ni šolan, pa sploh neuporaben za produktivno delo. Dokler pa nimamo prostora za vse, ki bi radi v šolo, moramo skušati omejiti število gluhonemih otrok, kolikor je to največ mogoče. Za preprečenje pridobljene gluhote pa so predvsem poklicani roditelji, ki bi jim morali nuditi pri tem vso potrebno podporo naših zdravstvenih in prosvetnih ustanov. Ljudstvo bi bilo treba poučiti o nevarnih posledicah zanemarjenih otroških bolezni z ozirom na sluh. Siromašnim slojem bi morali nuditi tudi brezplačno zdravniško pomoč. Dejansko je to že uzakonjeno, toda le malokomu znano. Tako čujem vsako leto opravičevanja roditeljev, da pač zato niso šli z otrokom k zdravniku, ker so se zbali stroškov. Mnoge matere si pomagajo same, kakor si pač vedo ln znajo. V potrebi se zatekajo po nasvete k istotako neizkušenim sosedom, ali pa tudi k brezvestnim padarjem. šele nazadnje, ko je navadno že vse zamujeno, poiščejo tudi zdravnika. Izkušen zdravnik more v mnogih primerih, in o pravem času uspešno pomagati, čudežev pa seveda ne zna delati. Kadar je sluh uničen, je uničen za vselej. Uho je tako nežen, pa tako kompliciran organ, da se ne smemo z njim prav nič igrati. Posebno velja to še pri otroku, ki mu je sluh potreben za ipriuče-nje govora. Z govorom pa dobi tudi vso drugo izobrazbo. Po pravici je dejal že sta^ ri grški modrijan Aristoteles, da gre vsa učenost skozi uho, da je torej uho čut za učenje. V poznejših letih, ko je govor že utrjen in si človek laihko pomaga tudi s pi- Letos dne 12. junija se je v Ameriki ustanovil odbor z imenom »Comrnon Council for American Unity« (Obči svet za ameriško edinost), čigar ustanovitelj je dejansko naš rojak, ameriški pisatelj Louis Adamič. Našim čitateljem je že znano, da je Louis Adamič zadnja leta osredotočil svoje zanimanje na narodnostno vprašanje v Zedinjenih državah — na problem priseljencev in njih otrok, ki je obenem problem vse Amerike. Zdaj ustanovljeni »Svet« je v glavnem uspeh njegovega dela. Namen tega »Sveta« je: da pomaga ustvariti med ameriškim ljudstvom edinost in medsebojno razumevanje, ki sta posledica skupnega državljanstva, skupne vere v demokracijo in v idealle svobode, postavljanja skupne blaginje pred interese kakršne koli skupine in dejanskega, ne le zakonitega, priznavanja, da so vsi državljani USA, ne glede na svoj narodnostni ali rasni izvor, enakovredni člani ameriške družbe, da pospešuje pravično cenjenje vsega, san jem in branjem, bi izguba sluha ne bila več takšna nesreča, kakor je to katastrofalno pri otroku v govornorazvojni dobi. Kadar torej z otrokovim ušesom ni kaj v redu, poiščite takoj zdravniško pomoč. Varujte otroka prepiha in prehlada, imejte ga pa tudi sicer pod nadzorstvom, da ga obvarujete nesrečnega padca ali udarca in da si na kak drug način ne bo poškodoval ušesa. Ne spozabite pa se tudi nikdar tako daleč, da bi otroka udarili po glavi. Ce ga že res morate udariti, potem storite to na tistem mestu, kjer se hrbet neha in ni take nevarnosti za kake resne poškodbe. Sicer pa je tepež zadnje vzgojno sredstvo, kar razsoden človek itak sam ve. Iz teh mojih izvajanj je razvidno, da je naposled le nepoučenost ljudstva kriva premnogih primerov oglušelosti. O malomarnosti bi mogli govoriti šele potem, če bi ljudje vedeli, kaj jim je storiti in kakšna usoda čaka gluhonemega otroka, pa bi se kljub temu ne brigali zanj. Takih brezvestnih roditeljev pa pri nas skoraj ni in jih tudi ne bo. kadar bo tudi oblast storila svojo dolžnost s primernimi ukrepi in bodo naše prosvetne ustanove poskrbele za potrebni pouk bodisi s predavanji, ali pa s širjenjem poučnih spisov. Skrb za gluhoneme Ne samo zato, ker imamo pretesno gluhonemnico, ampak še mnogo bolj zato bi morali skušati omejiti število gluhonemih otrok, ker tudi šolanega gluhonemca le težko spravimo do kruha. Koliko moledovanja je potreba, da vzame pri. nas kak mojster gluhonemega vajenca, o tem bi vam lahko pravil bridke zgodbe. Nihče drug jih ne pozna toliko kakor jaz, ki opravljam poleg učiteljske službe v gluhonemnici tudi že vsa leta tajniške poale Podpornega društva za gluhonemo mladino in s tem nekako posredovalnico za zaposlitev absolventov gluhonemnice. Poleg mnogoštevilnih člankov v naših dnevnikih smo razposlali tudi več tisoč propagandnih brošur, ki poudarjajo izredno pridnost in uporabnost šolanih gluhonemcev v najrazličnejših poklicih. Vse to nič ne pomaga. Zmerom in zmerom dobim odgovor, da je še polnočutnih ljudi preveč, kdo bi se potem ubijal še s takim invalidom ... Če ga pa vendarle vzame, potem pa to ni vselej iz človekoljubja in usmiljenja, ampak tiči za tem dostikrat namen najgršega izkoriščanja in zlorabljanja. Drugod po svetu je to precej drugače. Tam je šola-nim gluhonemcem odprt širok krog udej-stvovanja. Oblasti gredo celo tako daleč, da dajejo lepe nagrade mojstrom, ki izuče gluhonemca kake obrti. Tudi pri nas bi se to nemara dobro obneslo, samo kdaj bomo prišli do tega? Kdaj, če niti tega edinega zavoda, ki ga imamo, ne moremo povzdigniti na dostojno višino! Hudo je, da moramo gledati, kako nam od leta do leta raste število nešolane gluhoneme mladine, obsojene v popolno duševno propast, toda še huje je, da nam propada tudi čimdalje več šolanih gluhonemcev, ki jim ni mogoče dobiti primerne zaposlitve in je tako ves ogromni trud šole skoraj brez vsake praktične koristi. Komur je vse to pred očmi, gotovo ne bo okleval, da obvaruje svojega otroka poleg drugih nesreč tudi strašnega udarca gluhote. Vilko Mad, strokovni učitelj gluhonemnice kar je vsaka skupina prinesla Ameriki, da brani svobodo vsakogar do njegove samobitnosti in da pospeši rast ameriške kulture, ki bo resnična predstavnica vseh prvin, iz katerih je sestavljeno ameriško ljudstvo; da premaga nestrpnost in razlikovanje zaradi tujega rodu ali pokolenja, rase ali narodnosti; da pomaga v tujini rojenim in njihovim otrokom rešiti njihove posebne probleme prilagojevanja, da jim pomaga spoznati in ceniti njihovo lastno kulturno dediščino in pomagati jim, da se moitjo polno in stva-riteljsko udeležiti ameriškega življenja. Kakor razlaga ob ustanovitvi razposilana brošura, je v Ameriki še 350.000 Indijancev, 13 milijonov zamorcev, 250.000 Oriental-cev, 8 milijonov Slovanov raznih narodnosti, kakih 7 milijonov Nemcev. 4 in pol milijona Italijanov, 3 miiijone Skandinavcev, okoli poldrugi milijon Francozov ali francoskih Kanadcev, enako število Mehikancev, 3 in pol milijona Ircev, pc skoraj pol milijona Madžarov. Litvancev, Fincev, Ni- nim diišam vicah pa mir izprositi!« je pozdravil pivce: »Bog vaiji daj dober večer!« Vsedel se je k mizi, kjer sta tičala v živem pomenku dva mlajša človeka, prisluhnil njunemu pomenku ter dodal tu pa tam besedo. Name je oči vidno pozabil. Snov pogovora ga je morala živo zanimati. Skušnjava, v kakršno sem padel jaz, bi zapeljala še značajnejšega človeka, da bi prisluhnil. žene, žene, neznosne zakonske polovice! — Te so bile predmet pogovora. Enakopravnost žene v javnem življenju je baje zakrknila njeno srce in družinska sreča je razbita. Kljubovalnost. trma in preočitni ponos so ji zameglili dušo, ln kakor je v prejšnjih stoletjih ravnal z ženo mož. tako bi hotela zdaj žena z njim. Ne privošči mu prostosti, zanika dobrine, ki si jih je pridobil mož v teku deset in deset letij. Ljubosumno ga čuva v svoji bližini, mu dela moralne pridige ter mu slika pokvarjenost sedanjega časa. ki je kakor močvirje. Zato da ga hoče doma, ker so priložnosti za grešne prestopke tokrat lažje kakor so bile kdaj koli Z zanimanjem sem poslušal pomenek, dasd sem pri sebi oporekel izvajanju teh dveh od vina mehkih zakonskih mož. Bil sem prepričan, da nista pravična do žen, in da bi nemara tale natakar povedal o svoji ženi tudi kaj dobrega, ko bi ga pustila do besede. In kakor nalašč je poskočil na mizo. Lopnil je po nji s svojo suho roko in bevsknil: »Prav imata, gospoda! Baba je vrag.« In jel je pripovedovati nsudloge iz lastnega zakona: svoji ženi je sluga, a še ni dovolj, biti bi ji moral skoraj že za tnalo. Plah je bil, prizanesljiv, pa ji ni stopil takoj na prste, zdaj pa je prepozno. Zato dela tu, v gostilni, dasi ima svoj dom in je krojač. Gledal sem njegovo suho postavo ki se Ja tresla od srda, njegovo ptičje fiLOiiafl Stanovanjski najemniki še vedno kljub večkratnim vabilom v dnevnikih ne pristopajo k društvu kakor bi bilo želeti in kakor se je tudi pričakovalo, da se strne sleherni najemojemalec v svoji organizaciji, ki bi potem mnogo bolj uspešno nastopala za pravice svojih članov, čeravno je že razveseljivo število najemnikov, ki se zavedajo velike važnosti in neumornega dela tega društva za maksimiranje najemnin, etažne akcije, raznih intervencij in nasvetov, uvedbe stanovanjske zaščite itd. pristopilo in je društvo že v 29 primerih uspešno interveniralo ali članom koristno svetovalo, manjka le še vedno veliko število privatnih, državnih in bano-vinskih uslužbencev, upokojencev, delavcev itd., ki spadajo vsi v naše vrste- Normalno in pravično bi bilo, če bi šla za najemnine stanovanja le šestina rednih mesečnih prejemkov. Ker pa dosedaj vzlic naporom raznih društev stanovanjskih najemnikov pravične ureditve tega vprašanja ni bilo mogoče doseči, je potrebno, da vsi najemniki v društvih stanovanjskih najemnikov združimo moči in v močni organizaciji vodimo borbo za znižanje najemnin stanovanjem in poslovnim lokalom. Zato nujno vabimo vsakogar v njega lastnem interesu, da se vsak najemnik brez razlike stanu takoj včlani v našem društvu, članarina znaša le 12 din letno, ki jo lahko utrpi prav vsak poedinec, če pomisli na koristi, ki jih je že ln ki jih bodo uživali stanovanjski najemniki takrat, ko bo imelo društvo številno članstvo in s tem tudi moč. glavo, ki je poskakovala na plečih ter vodene brezizrazne oči, v katerih je ležal znak omejenosti. Koliko sovraštva je sijalo s tega č love Ita! Gosta sta se mu smejala, ga ščuvala, nato ga je pa eden izmed njiju vprašal: »Kekec, kako ste se ženili, povejte?« Oni se je umiril, se nasmehnil in začel pripovedovati Bil je star pet in štirideset let, ko ga ja zapustila pamet, da se je vdal prigovarjanju ženske, ki ni imela pare premoženja, njemu pa so goldinarji gledali celo iz žepov na telovniku. Ona se mu je sladkala in ga spravila do oklicev, in potem se ga je tiščala do poročnega dne, ne da bi se je lahko otresel. Poroko je določil župnik na nedeljo ob treh popoldne, kakor da bi vedel, da je zanj popoldanska ura najprikladnejša. Svatje so se že zbrali pred hramom, ura je kazala že skoraj tri, njegovega starejšinarja pa ni hotelo biti od nikoder. Stopil je pogledat v svatovski obleki, čemu mož mudi. Našel ga je doma za pečjo pijanega. Predpoldnem je hodil v gorice, pa se je cupil. Vzdramil ga je in -ga spravil s seboj. Na poti ju je pred neko kočo ustavila želarka. »Se kupujete teleta, Kekec?« ga je vprašala. Pozabil je, kam hiti, zaslužek pri teletu ga je zamikal in ji je odvrnil: »Seveda kupujem. Sem ravno na takšni poti. Ce imaš kaj za prodati, lahko napraviva.« Ko je bila kupčija sklenjena, se je Kekec spomnil, da je prav za prav ženin in da se mudi. Vse se je še izteklo dobro, le žena ni mogla nikoli pozabiti tiste kupčije. Smeh je pozdravil konec njegovega pripovedovanja, pili so na račun takšnega dogodka, nato pa se je pomenek o ženah nadaljeval. »Moja nima srca,« je povedal pivec. »Moja nima ne srca, ne duše, man tka ji pa tudi sradnfl vrrt' " • "*"'" linifr'- K~kcc je p.U.j<-\ai. tlo-Iji in pt tam km ia avojefc^ ko je v*U>j£4 Na prihodnji seji, ki se bo vršila v petek 25. t m. v Običajnih prostorih ob 18. cvečer in na katero se že sedaj vsi odborniki in namestniki vabijo da se zanesljivo iste udeleže, se bo med drugim razpravljalo tudi o etažni lastnini, to je lastnega stanovanja skupni stavbi, ter o gradnji malih eno in dvosobnih stanovanjskih hišic, odplačljivih v mesečnih obrokih. Zato se naj poleg pristopa in plačila 12 din članarine za eno leto naprej, prijavijo interesenti še pismeno tajništvu društva in to do najkasneje 25. t. m. Tudi najemniki, ki ne reflektira jo na lastno stanovanje, naj takoj pristopijo k društvu. Blagajnik posluje za člane vsak delavnik od 10 do 12. ure opoldne v Wolfovi ulici 10-11., tajnik pa zaenkrat vsak delavnik izvzemši sobote od 14. do 15. ure v Celjski ulici za Bežigradom 19 za artilerijsko vojašnico in daje vsakemu članu, ki se izkaže s potrdilom blagajnika o vplačilu članarine, brezplačne informacije in nasvete v vseh stanovanjskih zadevah. Glede gradnje malih stanovanjskih hišic se pripominja še to, da se zaenkrat zbira le podatke in imena onih, ki imajo resen namen, ter se bodo potem enkrat v kratkem povabili vsi interesenti na skupni sestanek, kjer se bo podrobno razpravljalo in sklepalo o delu in načinu izvedbe, za/-to se. naj vsak resen interesent zanesljivo do 25. t. m. pismeno javi. kakor omenjeno. Društvo stanovanjskih najemni1«^ T Ljubljani. bo velik tn močan človek, so umolknilL »O ti prokleto, o ti prokleto!« je godrnjal prišlec krevsaje k mizi, kjer so sedeli oni. »Baba mi je zopet ušla. Pobrala je denar in izginila: O hujdiča! — Petdeset let sem živel brez žene, nazadnje sem se ujel tn zdaj mi dela to. — Ko je doma, se znaša nad menoj, ko jo prime pa gre. O hujdi-ča!« — Prisedel je, naročil pijače in se oprijel kozarca. Zdaj pa zdaj je poskočil, se pogladil z dlanjo po plešasti glavi, zaklel in skimal z glavo. »In vendar jo bom šel zopet iskat«, je bruhnilo iz njega. »Le kaj mi je dala, da še imam srce zanjo?« »Vsi smo usmiljenja vredni,« se je oglasil Kekec. »Ko bi nas žene hotele vsaj malo razumeti!« — Ostali so planili: »Nikoli nas ne bodo. Pre rahli smo bili. Morali bi si jih vzgojiti o pravem času...« Tiho se je privlekel v sobo manjši človek, nemara trgovec. Negotovo je stal sredi sobe, nato pa je prisedel h glasni družbi. »Ta nemara nima žene nad seboj«, seim pomislil, »tako mirno se obnaša.« Popil je nekaj k rožic vina, se naslonil na mizo in mukoma izdavil: »Nocoj bom spal tu, Kekec. Danes ženi ni dobro priti v bližino!« Ugreznil je glavo med komolce in pleča so se mu zazibala. Odšel sem na prosto, da bi se raztresel. Čudovita noč je visela nad gozdovi, lahen jesenski vetrič je majal listje v sadovnjakih, na žametno mehkem nebu so utripale zvezde, na sosednjem griču pa je vriskal fant. Ustavil sem se, da bi gledal, ali onih pet zakonskih mož mi ni hotelo iz glave. Je nanesel slučaj, da so se zbrali tu, ali jih je pa toliko nesrečnih? sem razmišljal. Ali so pa klice za nezadovoljnost v jesenskih sapah, ki divjajo po bregovih? Ko minejo te. 1— repet j? k?'-'-?- b-*. i ran. v- ~ - - sr.ni;; čc cc A"- —je <»■ fU Ignac Koprivec: Človek bi skoraj verjel, da otožna slika jesenske pokrajine zakonskim zvezam ni prikladna. Mir ter postopno usihanje življenjske sile v prirodi ima bržkone razkrajajoč vpliv na zakonski obroč, zakaj človek iz dneva v dan jasneje spoznava, da je blizu čas, ko se bo življenje začelo razvijati med štirimi stenami, kjer odmeva sleherna beseda po šestkrat; kjer se čuje vsaka stopinja, vidi vsak pogled, kjer je konec prostosti in svobode, skratka: prenese se pred oči zakonskega druga. In zakonski drug pomeni za premnoge zakonce pošast, življenje v njegovi bližini pa pokoro. Pomlad prinese tudi v te vrste zveze žarek sproščenja, zato so spomladi lica zakoncev vedra, jesen jim jih pa potemni, somoma postanejo in besede na jezikih se jim zaostrijo kakor bi imele železne konice. Zame je bila zakonska zveza zmerom idealna stvar. Cilj svojih hotenj sem videl v nji poveličan in svojega zakonskega druga sem si predstavljal vedno v najlepši luči: dobrega, blagega, razumevajočega, brez trme, brez ostrega jezika, brez brutalne kljubovalnosti. bitje z nežno čutečo dušo ki mi spregleda nerodno napako ter me ne gnjavi zaradi nje tedne in tedne. Nedavno so mi pa ta ideala razpršili zanimivi dogodki. Napravil sem izlet po Slovenskih goricah. Ne zastran krajev. Te poznam in vem, kam je treba iti, če si hoče človek privoščiti pogled na pristno lepoto. Marveč zaradi ljudi Cul sem namreč, da so nekje viničarji. ki se jim godi slabše ko našim. Občutil sem bil že na lastni koži posle-fti/^i razkazovanja razmer na vasi pa me možje ne mika hoditi še enkrat v ogenj, zato se izognem viničarjem, ki sem jih odkril, in hočem govoriti o zakonskih možeh, o njih tožbah nad ženami, kakor sem jih čul zadnjič v krčmi Kakor nekoč, so če tudi danes življenje v gostilnah na vasi razgibano. Krasi ga petje pivcev, ki razkladajo drug drugemu svoje težave, se objemajo v znamenju sočutja, točijo solze nad lastno nesrečo, dokler ne odpadejo grenke misli ter se zasveti pred človekom zopet svetla pot. Tedaj pojo dalje o ljubicah in o belih kamricah, dokler se jim veselje ne pretvori v grenkobo. Toda danes ne poje v gostilnah kmet, kakor je baje nekoč. Ta pride skromno k fari, kupi v trgovini kar potrebuje, nato gre domov poklavuho m sklonjen v dve gubi kakor bi se česa sramoval. Pač pa prepevajo prekupčevalci in mešetarji. Med nje prisede tu pa tam tudi podeželski inteligent, da se poceni napije, zakaj za svojo skromno plačo si težko privošči po-žirek dobrega vina, kakršno imajo navadno na mizi kuipci. Mrak se je vesdl na rumenkasto listje lesov, ko sem vstopil v gostilno, kjer so pravkar prižgali luč. To ni bila ena tistih gostiln, kjer se košati za točilno mizo zde-hajoča natakarica bledih lic in trudnih izpitih oči, ki zro po gostilni otožno in zavidljivo. Bila je pivnica, v kateri je stre-gel starejši moški, tih in miren, kakor bi se bal samega sebe. Prižgal je luč, pogledal v vedro utripajoč plamen, potegnil z glave ponošen kobuk ter začel moliti angelsko češčenje. Ko je končal še pobožno željo ki jo je izrazil z besedami: »Bog nam daj po toti luči nebeško luč zadobiti, ver- Pisatelj Loitis Adamič je ustanovil »Obči svet za ameriško edinost« »JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna 6. š. — SI. K. — .Državljan češkoslovaškega protektorata inia v naši državi hišo. V češkoslovaški republiki je poprej izvrševal odvetniško prakso, a je to prakso docela opustil in se stalno naselil pri nas. Kavi se izključno samo s poljedelstvom in živinorejo ter je mnenja, da inu vsled tega priti6e zgradarinska prostost v smislu točke 15. čl. 32. zak. o neposr. davkih. Ali je njegova domneva pravilna? — Po našem mnenju ima imenovani v smislu navedene zakonske določbe pravico do zgradarinske oprostitve. To pravico utemeljujeta med drugim tudi odstavka 3. in 4. k točki 15. (čl. 32.) pravilnika, v katerih je točno označeno, koga je smatrati za kmetovaica in koga ne. Za kmetovalca se ne smatra tisti, ki se bavi trajno s trgovino, industrijo, obrtom ali drugim pridobitnim poslovanjem, odnosno tisti, ki ima dohodke iz razmerja stalne javne ali privatne službe. Nasprotno pa je treba za kmetovalca smatrati tistega, ki sam ali s svojimi rodbinskimi člani obdeluje svojo ali v zakup vzeto zemljo. V našem primeru gre torej za lastnoročno obdelovanje zemlje odnosno za osebo, ki se ne bavi z nobenim pridobitnim poslom. Posebnih dokazov, ki bi služili za dosego davčne prostosti po našem mneniu ni treba, izvzemši potrdilo pristojne občinske uprave o dejanskem stanju. Davčna uprava sama mora uvideti dejanski stan in na osnovi pismene prijave interesenta vse potrebno ukreniti. Ce interesent te prostosti vkljub temu ne bi mogel doseči, naj tvega pritožbeno pot do zadnje inštance. »Potnik«. — Kot potnik ste zastopali doslej eno trgovsko hišo. Sedaj pa se Vam nudi prilika, da prevzamete z novim letom še neko drugo zastopstvo. Kako bo potem z davki? — Ako boste kot trgovski potnik več tvrdk izvrševali svoje posle edinole za plačo, boste zavezani uslužbenskemu davku. Ce pa boste opravljali delo za plačo in provizijo, boste zavezani uslužbenskemu davku glede skupnih prejemkov, t. j. glede plače in provizije, ki ju boste prejemali od posameznih poslodavcev, ker je pogojena plača za opravljanje poslov dokaz o obstoju službenega razmerja med poedinimi poslo-davci m trgovskimi potniki. Provizijo je treba v tem primeru smatrati kot dodatek k prejemkom, ki so zavezani uslužbenskemu davku, skupaj z ostalimi prejemki kot en davčni predmet pri vsakem poslodavcu. Ce pa boste opravljali posle izključno za provizijo, vendar pa ga opravljali pretežno s potovanjem iz kraia v kraj, boste zavezani pridobnini po fiksni postavki. V slučaju potrebe se izvolite ponovno oglasiti. C. P. — M. — »Ako oddam opremljeno sobo v podnajem, moram to prijaviti davkariji — in kdaj? Ali mi ni treba prijaviti davčni upravi, ako oddam prazno sobo?« Zakon veli, da je davku na rente zavezan vsak dohodek iz imovinskih predmetov in Imovinskih pravic, ki ni zavezan nobenemu drugemu davku. Med takšne dohodke spadajo tudi najemnine in zakupnine, kakor je to v Vašem primeru. Ako gre za v podnajem oddano opremljeno sobo, odštejte od kosmate podnajemnine primeren znesek za obrabo posteljnine, pohištva itd., za razsvetljavo in kurjavo ter event. postrežbo, r^nplpmnina za prazno sobo pa tvori že kot takšna osnovo za odmero rentnine. Po zakonu morate predložiti prijavo davčni tinravi v 30 dneh od dne, ko so nastale okolnostl. ki opravičujejo nastanek davčne obveznosti, ali z drugo besedo ,v 30 dneh, ko ste sobo oddali. »Oče t devetimi otroki«. — Radi devetih otrok uživate vse zakonske pogoje za oprostitev plačevanja davkov. In vendar Vam davčna uprava za lansko leto poleg pri-dohnine ni odn?sala tudi sploSnejera nromet-neea davka. Ali je postopala pravilno? — Postopek davčne uprave je pravilen. Deve-torica otrok namreč ne oprošča nikogar plačevanja splošnega in skupnega davka na poslovni promet. TI dve davčni zvrsti namreč ne dajeta nobenega merila za gmotno stanie davčnega zavezanca, ker o^iova ne or^dstavlia mVnkšnega dohodka iz Imovinskega predmeta aH imovinskih pravic. Pravna »V dvomu«. A. K. Upokojencu-posestni-ku ste posodili pred enim in pol leta 10.000 dinarjev. Nedavno je pa izročil posestvo in imovino svoji hčeri, ki očetovega dolga noče priznati. — Poleg očeta, kateremu ste denar posodili, je po zakonu, neposredno obvezana k vrnitvi istega zneska, z dogovorjenimi obrestmi vred, njegova hči, kot prevzemnica njegovega posestva in njegove imovine, če je pri prevzemu vedela ali mogla vedeti za ta očetov dolg. Hči odgovarja tudi v primeru, da ji je oče posestvo — imovino, daroval. Ce je pa hčer morda že drugim upnikom morala plačati očetove dolgove v višini, ki presega vrednost prevzetega celokupnega premoženja, pa ne jamči več za nadaljne njegove dolgove. Ce po opominu ni plačila, morete tožiti na plačilo oba. F. M. K. Ali je po letu 1938. razglašena kaka pomilostitev za prestopke radi bano-vinske trošarine, kdaj zastarajo ti prestopki. — Do dneva, ko to objavljamo še ni nobene pomilostitve po letu 1938 zaradi prekrškov proti banovinski trošarini na alkoholne pijače. Glede takega prekrška mora biti izrečena sodba tekom enega leta, ker sicer zastara. že izrečena sodba pa ne zastara. B. Š. P. K. že od leta 1922 bivate stalno v naši državi. Ko ste imeli 17 iet, je prosil Vaš oče, tudi glede Vas, za naše državljanstvo, pa prošnja ni bila rešena. Ker ste polnoletni in se nameravate poročiti, vprašujete, če bi s poroko z našo državljanko lažje dobili državljanstvo in si s tem poboljšali položaj z ozirom na službo v naši državi. — Ker ste postali že polnoletni, boste morali sami ponovno prositi za naše državljanstvo. Radi poroke s tuzemko sicer ne boste nič preje ali lažje prejeli našega državljanstva, pač pa boste, kot naš državljan, lažje dobili službo, ker so sprejemi inozemcev v razne službe zelo omejeni, v državne pa celo izključeni. Cad. Ker ste sprejeti v državno službo bi radi vedeli, če morete zahtevati od Pokojninskega zavoda povračilo prispevkov, ki so bili vplačani za Vas v času, ko ste službovali zasebno. — Nameščenec ima pravico do povračila onega dela vplačanih prispevkov pri Pokojninskem zavodu, ki po zakonu odpada na nameščenca, ne glede na to ali ga je nameščenec plačal sam, ali pa zanj delodajalec, poleg onega, ki ga je itak dolžan plačevati delodajalec. Prošnjo za povračilo morate vložiti vsekakor tekom 6 mescev po izstopu iz službe. Ce bi navedli višino skupnega mesečnega prispevka, bi Vam mogli pojasniti, koliko bi znašalo povračilo. š. L. L. Letos ste potrjeni in boste morali služiti skrajšani vojaški rok. Ali ne bi mogli biti sploh oproščeni kot hranilec, ker sta oba brata in obe sestri že od doma in vsi poročeni. — Ako je Vaš oče star že 60 let ali več, in ne plačuje več kot Din 120.— neposrednega davka letno in sta bila oba Vaša brala oddeljena od doma najmanj 5 let preje, ko ste bili potrjeni v vojake, bi mogli biti oproščeni vojaške službe, kot hranilec. Oddelitev od hiše mora biti dokazana z notarskim ali sodnim zapisom. Prošnjo, podprto s potrebnimi potrdili in listinami, ki smejo biti tudi v prepisu in overovljene, je vložiti na komandanta pristojnega vojnega okrožja. Ločena žena-mačeha. Po ločitvi zakona je Vaš mož izročil večji del svojega premoženja svoji hčeri — Vaši pastorki, ki se Vam je obvezala plačevati določeno preživnino. Od koga morete zahtevati zvišanje, ker se z Din 800.— ne morete preživljati in kriti potrebe. — Domnevamo, da je hči prevzela izplačevanje Vaše preživnine le za poračun izročnine, za katero ji je oče posestvo izročil. Cim bo ta izročnina plačana, bi prestala njena obveznost in Vaša terjatev do nje, ker ste pristali v tak način plačevanja. Edini dolžnik in obvezanec do plačila preživnine je pa Vaš ločeni zakonski mož. Le od njega morete in smete zahtevati zvišanje preživnine. Ce bo zvišani znesek ob svojem dosedanjem imetju zmogel, bo moralo ugotoviti v pravdi sodišče. če ie Vaš mož posestvo izročil hčeri v namenu, da Vas prikrajša v Vaših pravicah do preživnine, bi se taka izročilna pogodba mogla izpodbijati kot neveljavna. Opozorite oba prizadeta v tem smislu, če ne pa predlagajte, da jih sodišče povabi k poskusu poravnave, če je hči morda dobila posestvo od očeta napol darovano, bo odgovarjala za znani očetov dolg, do višine, ki ie enaka pravi vrednosti posestva, če bi njuno pogodbo ne Izpodbijali kot neveljavno. J. B. Moste: V vašem primeru je težko reči, da li gre za rano na dvanajsterniku, ali pa za vnetje žolčnika. Ker so vaši podatki precej skopi, se ne morem odločiti ne za eno ne za drugo. Edini važni znak, ki ga navajate, je trdovratno zaprtje. To opažamo pogosto pri raznih obolenjih trebuha. Zato mislim, da je v vašem primeru po sredi obolenje bodisi želodca, bodisi žolčnika, ali pa kaj sličnega. Svetujem, da greste o priliki k zdravniku. Naročnik »Jutra«: Tožite, da trpite na nočnih izlivih. Ta pojav opažamo predvsem pri nervoznih ljudeh in sicer večinoma v mladih letih. Svetujem, da večerjate zgodaj in skromno. Ogibajte se zlasti pikantnih jedi in alkohola. Nadalje priporočam, da gojite šport ali telovadbo in da zvečer odrgnete celo telo z mrzlo frotirko. Cela stvar je prehodnega značaja in mislim, da bodo zadostovali omenjeni ukrepi. Ka-n*: Držite se navodil, ki sem jih dal v enem prejšnjih odgovorov. Poleg tega priporočam parne kopeli in drgnjenje kože s 25% alkoholom. To je bolezen mladih let, ki bo sčasoma sigurno prešla. V. I. Vrh 34: Ker je poteklo že 21 mesecev od začetka paralize pri sinu, je smatrati sedanje stanje za več ali manj trajno. Vendar je potrebna še nadalje masaža in elektriziranje. Tekom let pa se bo še nadalje pokazalo, dali se da s posebno operacijo še izboljšati delazmožnost roke, odnosno noge. Masirate lahko s kafernim oljem, ali pa z navadno vazelino. Mato: v splošnem veljajo za vas navodila, ki sem jih dal v današnji številki pod rubriko »Naročnik Jutra«. Tudi ta strast je samo prehodnega značaja in bo izginila v kasnejših letih, ko boste pričeli redno življenje. R. O.: V presojo vašega primera se ne morem spuščati, ker je to stvar komisije, ki vas bo pregledala. Samo to lahko rečem, da omenjena operacija ni nevarna, ako jo izvede strokovnjak. Smučar: Videti je, da trpite na posledicah zmrznjenja, ali pa da imate posebne vrste nahod. Potrebno bi bilo vprašati specialista za nosne bolezni za nasvet. Ob tej priliki vam bo dotični predpisal tudi posebno mazilo, s katerim si boste masirali nos. Receptov na tem mestu ne prinašam. Evstahija — 17!etna: Najprirodnejši vzrok izostanka perila bi bila eventualna nosečnost. V drugi vrsti bi prišla v poštev razna obolenja jajčnikov in pa splošna obolenja, n. pr. slabokrvnost, jetika itd. To, kar navajate v vašem pismu, gotovo ni vzrok izostanka perila. Svetujem zdravniški pregled. I. G. Ljubljana: y prvi vrsti je potrebno odstraniti dlake in nato uši mehanično odstraniti. Zatem pride v poštev mazanje s posebno mastjo, ki vam jo bo predpisal zdravnik vaše blagajne. V ostalem si vam ni treba delati prevelikih očitkov. Omenjena nevšečnost se pojavi včasih tudi brez intimnih odnosov. A. B. C.: Vprašujete, kakšna je razlika med belim perilom in kapavico pri ženski. Razlika je ta, da je kapavica nalezljiva spolna bolezen, ki se na zunaj za nepoučenega odraža v belem toku. dočim je beli tok v ožjem smislu besede samo spremljevalec raznih drugih bolezni žene, ki pa nimajo s spolno boleznijo nič skupnega. Ako sumite, da bi v vašem primeru mogla biti po sredi kaka spolna bolezen, odnosno možnost okuženja, vam svetujem, da gre-vrelo nadaljnjih okuženj, za kar po zaradi zdravljenja, pa tudi da ne bi bili vi vzrok nadaljnjih okuženj, za kar po zakonu odgovarjate. M. D. Brežice: Na tem mestu vam ne morem zadovoljivo in obširno pojasniti vašega slučaja. Svetujem, da se obrnete na vašega domačega zdravnika, ali pa na kakega specialista za ženske bolezni. F. P. Devica Marija v Polju: Nemogoče je, spuščati se v take potankosti, kot želite vi. V glavnem vam lahko podam samo sledeče smernice. Prepovedano je: svinjska mast in meso, papricirana jedila, zelo oso-Ijena jedila, alkohol, jedila, ki napenjajo (fižol. grah. sveži kruh). V ostalem odloča poskus. Vsi bolniki ne reagirajo enako. Bani: Ker so v vašem primeru odpovedala vsa sredstva, priporočam, da poskusite s tako zvano vaccino. To je neke vrste cepivo, ki je pripravljeno iz bakterij, ki povzročajo gnojenje. Obrnite se tozadevno na vašega zdravnika! Glede vašega moža bo odločilo opazovanje. Sigurno je izpuščaj v zvezi s prehrano. Opazujte ln izločite hrano, ki povzroča koprivnico. V ostalem nadaljujte z zdravljenjem, ki so ga predpisali v bolnici. Stana: Obrnite se na urednika zdravniške posvetovalnice, kjer dobite pismen odgovor pod gornjo značko. Krneli fska Slajenje mošta. O. R. B. Pridelali ste nekaj hektolitrov mošta, ki ima kornaj 13% sladkorja. Ker je sladkanje mošta dovoljeno in se bo v ta namen dobil cenejši slaakor, želite vedeti, koliko sladkorja je primerno nabaviti in kako se slajenje izvrši. V vašem primeru je treba doseči v moštu vsaj 16% sladkorja, zato morate nabaviti po 4 y2 kg sladkorja na hI mošta. Pred slajenjem ugotovite toploto mošta v sodu. Zaradi deževnega in hladnega vremena je verjetno, da nima mošt primerne temperature za slajenje. Mošt mora imeti vsaj 12°C, da sladkor pravilno povre. Navedeno toploto dosežete pri raztapljanju sladkorja. Iztočite gotovo količino mošta ter ga grejte na 50°C. V ogretem moštu raztopite sladkor, nakar ga prilijte v sod in dobro premešajte. Mošta morate pač ogreti toliko količino, da dosežete v sodu 12nC. Pazite, da bo klet primerno topla, vendar pa dobro zračna. Apnenje travn'ka. K. F. Pr. Travnik imate, ki ga prerašča v glavnem zelo slaba trava. Nekateri vam svetujejo, da bi pognojili z apnom, češ da se na ta način uniči plevel in pospeši rast boljših trav. želite vedeti, v koliko je to res, kdaj je treba potrositi apno in koliko? Ako ste prepričani, da primanjkuje travniku apna, potem je apnenje travnika naravnost nujna potreba. Znablti, da je travnik zelo izčrpam in da bi ga morali vsestransko pognojiti. Potrebno je izvršiti analizo zemlje. Ce ste pa večkrat gnojili z domačim gnojem, in se travnik ni izboljšal, bo najbrže v zemlji premalo ali sko-la nič apna. Apno ne more škoditi, tudi če ga večkiat potrosite. Zaradi tega pri-porečsmo, da ^žamete na l ha površine 20 do 25 mtc apnenega prahu, ki ga nabavite lahko v vsaki večji apnenici. Potrositi ga bo najbolje pozno v jeseni ali rano na pomlad Pred m po apnenju prebranaj-te, da ne cctane apno povsem na vrhj lu-Š2. Pel'osite le v suhem vremenu, ne na mokra tla. Ce je travnik močvirnat, ga poskusite vsaj nekoliko osušit:. V takem primeru dajte več apna, 30 in tudi 40 mtc ne bo preveč. Travnik se apni navadno vsaka štiri leta. Seveda je vse odvisno od sestave zemlje. Manj apna je v zemlji, več in večkrat je treba travnik apniti. Sadonosnik. A. P. V. Njivo v sadovnjaku mislite pretvoriti v travnik. Ali naj že jeseni sejete travo ? Nikakor ne bo prav, da bi sejali travo že jeseni, ker boste razočarani, pač pa za-sejte sadovnjak pomladi. Glede izbire trav itd. se lahko obrnete za nasvet na nas, samo sporočite nam. kakšna zemlja je v sa^ dovnjaku, njegovo lego in kaj je raslo doslej na njivi. Dobro bo, da njivo že zdaj preorjete (samo ne pregloboko, da ne bi mraz škodil koreninam) ln jo pustite preko zime v brazdah. Natančnejša navodila vam na željo sporočimo. žganje. A. J. D. Slive ste namočili v silos jami, ki je bila iinpregnirana z inertolom. Zdaj ima žganje okus po petroleju. Svetujemo vam. da poskusite popraviti žganje na ta način: Razredčite sllvovko z vodo in pridajte na vsakih 100 1 1 kg zdrobljenega oglja. Najbolje je oglje mehkega lesa n. pr. lipe, ki žari v zaprti peči. Oglje v sodu dobro premešajte z mešalni-kem ali z razcepljeno palico. Mešanje ponavljajte parkrat dnevno, nekaj dni zaporedoma. Nato pustite, da so oglje sesede, da je tekočina popolnoma bistra. Ce bo okus izginil, lahko žganje uporabite; seveda bo ime'0 manj alkohela, ker je razredčeno z vodo. Zato bo morda bolie, da ga prekuhate. Frekuhanje pa opravite previdno, da ne prehlapijo tudi neprijetni duhovi, ki bi eventueino še ostali v žganju. Naslednja partija iz moskovskega turnirja kaže odlično igro mladega Smislova, ki je tako presenetljivo zasedel tretje mesto v turnirju. Španska otvoritev Beli: Smislov Črni: Gcrstenfeld 1. e2—e4 e4—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3. Stl—b5 a7—a6 4. Lb5—a4 Sg8—f6 5. o—o d7—d6 Običajno je tu Le7. Sedaj bi bil beli lahko odgovoril 6. Lc8:-f, bc6:, 7. d4, s prednostjo. 6. Tfl—el b7—b5 7. La4—b3 Lf8—e7 S spremenjenim vrstnim redom potez je tako partija le še prešla v normalno *Ci-gorinovo varianto«. 8. c2—c3 Sc6—a5 9. Lb3—c2 c7—c5 10. d2—d4 Dd8—c7 11. Sbl—d2 Običajno igrajo sedaj tu 11. h3. Seveda je tudi poteza v partiji dobra, čeravno je prišla iz mode. 11............c5 : d4? Prva napaka. črn! otvarja c-llntjo, na kateri bo vsekakor moral boljše razviti beli priti preje do igre. Pravilna poteza je pač So6. 3 2. c3 : d4 Sa5—c6 13. d4—d5! Sc6—b4 Najbrž je Sb8 bolje. Na b4 zaide skakač v težave. 14. Lc2—bi a6—a5 Zaradi grožnje a3 izsiljeno. 15. a2—a3 Sb4—a6 16. b2—b4! o—o 17. Sd2—b3 a5—a4? Druga in najbrž tudi odločilna napaka. Črni bi bil moral vsaj vzeti na b4, nakar bi bil imel zaradi slabosti točke M izglede na proti igro. S tem da likvidira vsako napetost, pa daje belemu samo še več izgledov na igro na c-liniji. 18. Sb3—a5! Na videz stoji tu skakač dvomljivo. Kmalu pa se izkaže, da ima na c6 veliko bo-dočnosL 18............Lc8—d7 19. Lbl—d3 TaS— cS 20. Ddl—e2 Dc7—b8 Kakor pokaže nadaljnji potek partije, je TbS menda bolje. Seveda stoji v vsakem primeru črni še slabo. 21. Sf3—h4 Tudi takoj Sc6 je možno. 21............Le 7—d8 22. Sa5—c6! Ld7 : c6 23. d5 : c6 Črni je morda računal, da bo kmet c6 postal sčasoma slab, kar pa se Izkaže kot napačno. Seveda ni sedaj možno Tc6:, zaradi 24. Lb5: itd. Kmeta b5 in d6 pa sta občutni slabi točki. Poleg tega jc dobil beli skakač na f5 idealno polje. Vse to daje belemu prednost, ki mora voditi do zmage. 23............Sa6—c7 24. Sh4—f5 Sf6—e8 25. Sel—-b2 Ld8—f6 26. Tal—cl g7—g6 27. Sf5—e3 Lf6—g7 28. Tel—dl Tc8—d8 29. Ld3—bi Sc7—eS 30. g2—g3 Se8—c7 31. Lbl—a2 Kg8—h8 32. Tel—c2 Db8—b6 Grozilo je 33. Tcd2 z neubranljivim napadom proti slabi točki d6. 33. Se3—d5 Sc7 : d5 34. Tdl : d5! Mnogo bolje nego 34. ed5:. Beli bi sicer res imel potem vezanega prostega kmeta na c6. toda pozicija bi bila blokirana in možnosti prodora ne bi bilo lahko najti. 34............Se6—c7 35. Td5—d3 f7—f5 36. Lb2—cl h7—h6 Sicer bi bilo Lg5 neprijetno. Tako pa je h6 nova slabost v črnem taboru. 37. Lcl—e3 Db6—a6 38. De2—d2! Dvojni napad na h6 in d6 dobi kmeta. 38. • • • • • f5 i c4 39. Td3 : d6 Da6—c8 40. Le3 : h6 Td8 : d6 41. Lh6 : g7+ Kh8 : g7 42. Dd2 : d6 S kmetom manj in popolnoma razbito, brezupno pozicijo bi se bil črni lahko že tu vdal. Tako pa je še sledilo: 42............Dc8—d8 43. Dd8 : e5+ Kg7—h7 44. De5 : e4 Tf8—e8 45. De4—g4 Dd8—f6 46. Kgl—g2 Te8—el 47. Dg4—h4+ Prehod v končnico je gotovo najenostavnejša pot k zmagi. 47............Df6 : h4 48. g3 : h4 Kh7—h6 49. Kg2—g3 Tel—dl 50. Kg3—f4 Tdl—d3 51. Kf4—e5! Td3 : a3 Tudi Kg7 ne bi mnogo pomagalo. Sledilo bi na pr. 52. Tc5 z grožnjo Ld5, pa potem zopet Kd6. 52. Ke5—d6 Sc7—a6 53. c6—c7 Ta3—d3-f- 54. La2—d5 črni se vda. Vasja Pire kester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Valčki in polki (plošče). Beograd 19.25: Reportaža iz Smedere-va. — 20.40: Koncert orkestra — 22: Petje. — 22.50: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 20: Ruske romance. — 20.30: Recitacije. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 21.30: Piesna muzika. — Praga 19.25: Koncert orkestra in solistov. — 20: Pester spored. — 20.20: Zvočna igra — Sofija 12.50: Lahka glasba. — 20: Orkestralni koncert. — 20.30: Petje. — 21: Vesela muzika. — 21.55: Ples. — Berlin 19.30: Mali orkester. 20.15: Zabaven spored. — Rim 19.30: Operna glasba. — 21: Mali orkester. — 22: Lahka in plesna muzika. Ponedeljek, 21. oktobra. Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12 Poljski napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi, — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poiočila. — 18: Zdravstvena ura: Duševno zdravstvo (dr. A. Bre-celj). — 18.20: Koroške narodne (plošče). — 18.40: Slovenski narodni zemljevid (g B. Grafenauei*). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). — 20: Uvertura opere »Libuša« (plošče). — 20.10: Molicrova komedija »Tartufe« (igrajo člani Nar. gled.). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 19.40: Komorni zbor. — 20: Griegova glasba. — 22: Godalni trio. — Zagreb 17.15: Pe?mi iz Omišlja in Istre. — 20: Mali orkester. — 20.30: Rezervirano :a prenos. — 22.50: Klavirske skladbe. - Praga 19.35: Vesela glasba. — 20.15: Zvočna igra. — 21.20: Dvorakova III simfonija. — Sofija 19: Lahka godba. — 20: Simf. koncert. — 21.20: Petje in p]es _ Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15: Simfonični koncert. — 22.10: Lahka glasba. — Rim 19.30: Lahka glasba. — 20.15: Vojaška godba. — 21: Pester spored. — 23.15: Ples. Nov! orehi Premikalmca KAMCATKA AKROPOLA RARITETA NATAKARICA NTVELIRA NJE LJUBLJANA Premikaj te besede tako. da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri jugoslo-venska zemljepisna imena. Posetnica Nedelja, 20. oktobra Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav, — 8.15: Duet citer (gdč. Slavka Peklar in g. M Hebein). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15 Cerkvena glasba. — 9.45: Verski govor (dr. L. Ehrich). — 1015: Radijski orkester. — 11.45: Narodne pesmi ob sprem-ljevanju klavirja pojo sestre Stritarjeve. — 1230: Objave, napovedi. — 13 02: Kmečki trio, vmes plošče. — 17: Kmet. ura: Gojenje vinogradov (g. V. Kuret). — 17.30: Kranjskogorsko zabavno popoldne. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Plošče za boljšo voljo. — 20: Tamburaški orkester (L. Karmelj). — 20.45: Radijski or- Gojko Dav šibenik Kaj je ta gospod po poklicu? Skrit pregovor SPREVODNIK SPKE\ ODNIK — EVANGELIJ — NESREČA — NASLOV — OPERETA — TLAKOMER — POKOPALIŠČE — SPOVED — LIČINKA. Vzemi iz vsake besede dve zaporedni črki in setavi iz njih pregovor. Sestavljalnica OKO — VSA — DAD — EJ — ŠNE — KAK — OBR — UHE Te skupine črk uredi tako. da ti bodo dale pregovor. Dopolnilnica SAUGAILEVOSU DAADTDKALENA V srednji vrsti vstavi prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besedo, v srednji pa ime in priimek slovenskega pisatelja. Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad. Križanka št. 37 Vodoravno: 1. pogorje v Siriji 7. plemič iz časov Karla Velikega, 13. beseda iz molitve (moli!), 14. Weberjeva opera, 16. neodločen Izid šahovske igre, 17. gorovje v Franciji, 19. ogljikovodikov plin, 20. človek (srbsko-hrv.), 21. Ibsenova drama, 23. naš otok na Jadranu, 25. Svenssonov roman, 27. pijača, 29. del kopnega, ki štrli v morje 31. šivalna potrebščina, 32. staroslo-venska pijača, 34. pokrivalo, 35. stari španski srebrni denar, 37. oziralni zaimek, 38. pripadnik slovanskega naroda, 40. egipčansko božanstvo, 42. raka, poslednje počivališče, 44. pripadnik evropskega naroda, 46. števnlk, 49. moško Ime, 51. dan, ki ga označimo na pismu, 52. moč, 54. zbiranje Sokolov iz vseh krajev države, 56. špansko žensko ime, 57. mesto, v katerem je bila sklenjena pogodba med Jugoslavijo in Italijo, 59. razdobje (množ.), 60. mesto v Jugoslaviji, 61. slovenski slovničar iz XIX. stoletja, prijatelj Vuka Karadžiča. Navpično: 1. vrsta maščob, 2 mesto v Španiji znano iz meščanske vojne, 3. stil v umetnosti, 4. medmet, 5. Stevnik, 6. trgovski izraz za pravo težo blaga (brez ovoja), 7. vrsta malega konja, 8. inicijali izumitelja dinamlta, 10. stopnja v razvoju zemlje, 11. seznam imen, katalog, 12. ruski pisatelj, 15. del pluga, 18. alkoholna pijača, vrsta likerjev, 22. pripadnik divje- ga naroda, 24. obala reke, 26. ruski komponist (»Knez Igor«), 28. tuja beseda za »razbojnik« 30. reka v Srbiji, 33. mesto v Švici, 36. mesto na Poljskem, 39. vsakoletno poljedelsko opravilo, 41. rusko ime (Jožef), 43. vrsta plesa, 45. pripadniki slovanskega naroda, 47. albanski državnik, ki je bil umorjen v Parizu 1. 1920, 48. druga beseda za pritisk, 50. odnos med različnimi stvarmi. 53. klic na telefonu, 55. veznik, 57. kem. znak za radij, 58. kratica za »opazka«. Rešitev križanke št. 36 Vodoravno: 1. slatina 7 zlitina 13. Tir 14. Gotovac 16. zet 17. Er (= erbij) 19. Solon 21. ki 22. rop 24. sin 25. par 27. Azijat 30 robida 32. Ares 34 tona 35. OLa 37. Slovaki 39. Oto 41 para 43. epika 44. obed 45. Edo 46. alo 47 Eva 48. luna 50. trava 52. Eros 54. okarina 55. Odiseja. Navpično: 1 stena 2. Lir 3. ar 4. Tg 5. nos 6 Atos 7. zvon 8. lan 9 I(van) C(ankar) 10 iz 11. nek 12. Atila 15. OHb 17. hoja 20. vaba 22. ri 23 Pars 25. poni 2t ri 28. Zola 29 tele 30. roka 31. dete 33 sopara 34. Takovo 35. opok, 36. irepa 38. vila 39. obare 40. Odesa 42. A dar 44 oves 49. uk 50. t n 51. ad 53. oj. O nalogah moderne medicine Zdravstvo je v vseh dobah zavzemalo eno najvažnejših postojank v življenju narodov. zlasti oa je važno danes. Pri narodih na nižji stopnji civilizacije so higijen-•ske predpise posredovale verske zapovedi in zdravstveno službo so opravljali duhovniki. ki so poskrbeli za to. da je ostalo njihovo znanje vezano na lasten sloi. Zdravstvo ie imelo tedai precei značaia »črnih ved«, bilo ie privilegij posamezne kaste in se je neredko družilo z magijo. Ostanki te zveze so se ohranili med ljudstvom vse do danes. Najvišje se ie povzpelo zdravstvo na zapadu pri Grkih in Egipčanih, ki so secirali mrliče io nrsstavili zdravstvo z eksaktnimi metodami na znanstveno osnovo. Ves srednji vek in še daleč v novega, se ie zdravstvo izvijalo vezem čarovnije. Posamezniki so mu utirali pot, dckler ni doseglo svoje sedanje višine. Moderna psihologija, zlasti eksj^eri-mentalna. čedalje goblie prodiranje človeka v mikrokozem, b o!ogija. kemija, elektrika, moderna industrija, ki je omogočila na.jpreeiznejši insirumentari.i in aparate, eksperimente v laboratorjih in na živalih, organizacija znanstvenega sodelovanja v publikacijah, združenjih, posameznih ustanovah, priraša zdravstvu vedno nov polet. Z razvojem industrije, velikih mest in obratov so se naloge zdravstva P de eto-rile. Ce ie spadalo ooprej v delokrog zdravstva predvsem zdravl.ien.je bolezni in poškodb, si ie moderna medicina zastavila še težjo nalogo: poiskati vzroke bolezni in jih odstraniti. Zato ločimo dan as. če izvzamemo znanstveno medicino, dvoje obsežnih zdravstvenih področij: področe kurativne medicine in področie socialne medicine. Njima in njunim ciljem služijo zdravstvene ustanove, organizacije in uradi. Bolnice klinike, instituti za zdravljenje posameznih bolezni, na Dr. jetike. raka, rahitide. živčnih bolezni itd., sanntoriji, okrevališča in podobne ustanove, služijo ciljem kurativne medicine. Vanie se zatekajo ljudje, ki so že oboleli, bolniki, ki bi radi ozdraveli. Naloge, ki si iih stavi socialna medicina, so okovane mnogo širše. Zaiemaio^ vsakega posameznika posebei in sicer že takrat. ko še ni rojen. Sodobno zdravstvo ve. kako važna ie za zdravje človeka že doba nosečnosti. Zato skrbi za mater Ne nudi ji samo pouka, kako nai se hrani, neguje in kako nai živi. marveč skrbi tudi praktično zanjo. Ustanavlja materinske posvetovalnice in ambulatoriie. 7lasti pa materinske domove, ki so dostopni vsakomur in kier naideio matere v času pred nosečnostjo (navadno osem tednov pred porodom) in za vso dobo dojenja ali vsaj dotlej, dokler spet ne gredo na delo (vsaj osem tednov po porodu) vso oskrbo in zatočišče zase in za otroka. Take materinske domove pczraio v vseh modernih državah, sistematično pa so razpredeni in zelo lepo in udobno urejeni zlasti v Sovjetski zvezi. Tu oo?ega zdravstvo zelo globoko v socialno skrbstvo oa tudi v zakonodajo. Od rojstva da'ie spremlja skrb modernega zdravn;ka slehernega človeka. Nad vsakim bi rad izvajal nadzorstvo. Skrbi za zdravo prehrano, pravilno nego in zdravo okolico. Tem namenom služijo dečji domovi in dispanzerji, hm-jenska služba na domu. jasli, otroške kuhinje. igrišča, parki, športni prostori, dnevni domovi, poliklinike, ambulatoriji. zdravstveni domovi, posebni uradi, ki jim .ie naložena skrb za zdravstveno nadzorstvo stanovanj, nrehrane vode. uradov, delavnic. šol. za statistiko, načrte itd. S'rini zdravniški oregledi prebivalstva nai '-ločijo in čimbolj zmanjšajo možnost okuže-nja. Počitniške kolonije, zdraviliška in hoteli. ki so družbena last in so torej vsakomur dostopni, skrbijo ?a okrepi*ev posameznikov in za ojačenje organizma na njegovih najbolj šibkih mestih. Obvezen pouk h'fTiene nai spravi izsledke v?de v zavest širokih množic. Tudi telesno kulturo in njena številna področja obvladujejo načela novega zdravstva. V c'a vnem jih lahko strnemo v sledeče izto"nice: okrepitev in utrditev telesa, da bo kos vsem bodočim naporom in bo dovoli močno ter se bo ubranilo vsem naskokom bolezenskih klic na njegovo zdravje: odstranitev vsesa, kar bi lahko kvarno vplivalo na telo iz njegove okoMce: dognanie šibkih točk telesa, ki so najboli izpostavljene in sprejemljive za obolenie in njih izboljšanje z vsemi sredstvi, ki so zdravstvu na razpolago. Temu namenu so posvečene v modemih državah številne ustanove. Tako na pr. nočna in dnevna okrevališča, kamor prihaiaio liudie med delom kier iih obsevajo, masiralo, kjer opraviiaio razna vitaminske, hormonske in druge kure, kjer posvečajo posebno skrb poškodbjm in okvaram, ki nastajajo pri delu. Sem spadajo dalie tudi razna kooaišla. zobni ambulatoriji, dietične kuhinja, zdravstveno nadzorstvo nad restavracijami in mcnza-mi, nad živilsko industrijo i. dr. Tudi tu posega zdravstveni vidik globoko v zakonodajo. Tako ie n. pr. prepovedano uporabljati za živila kakršne koli nadomestke, barvila in podobno, kar je skoraj vse zdravju škodljivo. Skrajno mejo Dred-stavlja tu država, ki sama vodi in nadzira vso živilsko industrijo. Tako posega skrb socialne medicine globoko v vsa podrcčia družbenega življenja in modernemu zdravniku raste delokrog iz dneva v dan. Nove zahteve civiliziranega življenja niso nrinesle samo potr be po najožjem sodelovanju zdravnika :n zakonodajalca. zdravnika in Dedagoga. marveč tudi ootrebo oo sodelovanin z organizatorjem. arhi'ektom, gospodarstvenikom. skratka s slehernim del^m dr"av>e uprave. Tu se cdpiraio zdravniku in zdravstvu neslntena obzoria Ust varljivo pa je vse to edino'e tam kjer lahko zdravnik praktično poseže tudi v državni pro- račun in diktira, kako ea ie treba ra deliti za njegove svrhe. in kjer se mu ni treba boriti za najboli preprosta vprašanja. kakršno ie na primer zadc«tno števi-lo bolniških postelj. Vse to pa niso neustvarljive stvari, \-se to ni utopija. Ra,:voi družba, niene a reda in gospodarstva mora končno p.i/esii do sodelovanja vseh pozitivnih sil in priboriti zopet veljavo načelu, da je čl ivek in njegovo živlienie največja dob ina družbe. Da ie to izvedljivo nam priča primer. ki obsega eno šestino zemeljske krogle. Seveda pa moderni zdravnik in ves njegov kader šolanesa laičnega osebia ni več rokodelec »črne vede«, ki se lahko zapre za svoie štiri stene in 9e ne briga za ootek dogodkov. Njegovo de'o ie do tem poteku dogodkov b'"stveno prizadeto, zato ga bistveno zanimajo vsa osrednja vorašania iavneea in državnega živ ienia. Tudi mu ne sme in ne more biti vs-eno. kai se godi s človekom, ki mu je posvetil svoie sile in sposobnosti. Socialna medicina ie pri nas še v povojih. imamo le Drve meglene nas*avke. Pač pa imamo v naši državi ljudi, ki bi se na tem širokem področju lahko še usd-š-no uveljavljali. M. M. Naravno kisanje zelenjave Letos bomo prav težko ohranili zelenjavo v kleteh! Zelenjad je zrasla v deževnem vremenu in ima mnogo vlage, ki povzroča gnitje. Zato se moramo poslu-žiti raznih ohranjujočih sredstev, ki nam bodo konzervirala zelenjavo čez zimo. Zeljna te glave se obdrže ob normalnih vremenskih razmerah v suhi, zračni kleti 2 do 3 mesece. To leto bomo pa raje vse zelje kisali, ki je najstarejši način konzerviranja zelja. Medtem ko moramo za vlaganje zelenjave v slanico, t. j. slano vedo ali v razredčen kis, eno ali drugo šele pripraviti, nam naravno kisanje samo proizvaja sredstvo, ki obvaruje vloženo ze-lenjad gnilobe in plesni. To sredstvo je mlečna kislina, ki se naredi iz mlečno-kislih bakterij, če jim damo možnost, da se razvijajo. 1. Kidanje zeija. Kislo zelje je izredno bogato vitaminov, čisti črevesje, vpliva ugodno na lenivost črevesja in ugodno deluje na prebavo. Pogoj pa je, da uživamo zelje presno in ga dovolj žvečimo. Trde glave očisti, izdolbi nekoliko storže, prereži vsako glavo čez pol in jih zre-ži na strgalniku. Ko imaš precej nariba-nega zelja, ga osoli in potresi s kumino, dobro premešaj in še dodeni tanko narezano kutino. Zelje naj bo pičlo slano. Potem stresi v sodček, kad ali lončen lonec (za manjše gospodinjstvo) malo pripravljenega zelja, naravnaj z roko, da bo povsod enakomerno visoko, potem ga stlačiš s pestmi ali lesenim batom prav močno. Pokrij z novo plastjo zelja in ga tlači, da se sprime tesno. Tako postopaj, dokler ne napolniš posode Ln je še ped praznega prostora. Med pozamesne plasti zelja lahko enakomerno zložiš tudi vrsto celih manjših zeljnatih glav. še na vrhu dobro stlači, da se pekaže tekočina, ki ji pravimo zeljnica. Zelje zakrij s čisto belo platneno krpo. Na krpo poleži po obliki posode prirejene deske, obteži s težkimi, umitimi kamni. Ako hočeš, da se zelje skisa, postavi sodček za teden dni bolj na toplo, morda v kuhinjo, pozneje naj stoji v shrambi ali kleti. Kislo zelje v sodčku ali loncu je treba vs?k teden očediti. V ta namen odstrani kamne in dvigni okroglo desko s krpo vred. Zeljnato odlij, umij sod ob strani, ako je kaj premehkega zelja, ga previdno posnemi z vrha. Urnij kamne, deske, operi krpo in napravi nazaj vse, kakor je bilo. Da zelje ne bo na suhem, nalij nekoliko vode. Kislo zelje mora lepo dišati po kisini, ako smrdi, je znak, da ga premalo čistimo ali da stoji na pretopl&m kraju. 2. Kisanje rope. V jeseni repo operi, olupi, zreži na posebnem strgalniku, ki ga uporabljamo za strganje repe. Nastrgano repo vložimo v lonec, sodček aU kad, vendar je ne selimo in manj tlačimo kakor zelje. V ostalem postopamo kakor pri zelju. Ako hočemo, da se r&pa v par dneh skisa, jo zalijemo z vročo vodo 3. Kidanje fiž»la v s^ročju. Za kisanje fižola potrebujemo kakor za zelje ali repo lesen sodček ali glinast peloščen lonec. Osnažimo, strebljeno in oprano mlado stročje, ki še nima zelo razvitih zm, prevrnemo, da se urnehča. se uničijo škodljive klice in se da fižol zlagati. Ohlajeno tesno vložimo v sonček ali lenec in vsa- ko plast posolimo ter dobro potlačimo. Nazadnje pokrijemo s krpo, deskami m cbtežimo s kamenjem, nato nalijemo prekuhane slane in ohlajene vode. Razume se. da je treba fižol kakor zelje čistiti. 4. Kisanje kumar. Srednje velike kumare operemo, osnažimo s ščetko ter jih pustimo 12 ur namočene v čisti vodi. Kumare večkrat prebodemo z zobotrebcem. Dno s odčita ali lonca obložimo z zelenimi listi trte ali višnje; nanje zložimo tesno drugo poleg druge plast kumar. Med kumare polagamo tu ln tam trtine liste ali liste višenj in nekoliko kopra. Ko je lonec skoraj poln nalijemo na kumare ohlajene kuhane slane vode (na liter vode 5 dkg soli). Kumare kakor zelje, repo in fižol, pokrijemo s krpo in obte žimo z desko in kamnom. Kisanje se vrši pri toploti 15 stopinj C. Da se kumare ohranijo, postavimo po končanem kisanju lonec na hladen kraj. Ce želimo kiaanie pospešiti prili-jemo slani vodi par žlic kislega mleka. BABYMIRA krema SE USPE&NO UPORABLJA ZOPER SPIJACAJE.. RAN t, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LISA JE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRA SLIH. NAGLO SLS! OD ZNOJA \LI MOKRENJA OPALJENO IN ODRINJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO. Ker tekočina v posodi izhlapeva. moramo dolivati prekuhano vodo in kumare Risane kumare so okumejše kot v kis vložene. Poleg tega so tudi bolj zdrave, ker niso tako kisle in je način pripravljanja cenejši ki enostavnejši. M. G. Kaj se ne bi smelo dogajati Na tem mestu smo v zadnji ned -lj ki številki »Jutra* objavili članek >Kai se n? bi smelo dogajati', v katerem ie pi»ec zagrešil nekatere netočnosti, ki iih tem potom popravljamo: 1. Ni resnična trditev, da ie bi' odbor Dečiega doma zavrnil prošnjo ctroške negovalke za .srvreiem v dom iz nz!oea ker ie bila prosilka nezakonska Nlena preš-nia je bila zavrnjena zato. ker v domu ni bilo več prostora. Za soreiam ie pro ilo 74 gojenk. sprejeli so iih lahko največ 25 2. Pisec navaia nrimev iz lanskega leta. da ie odbor zavrnil prošnjo otroške negovalke za spreiem njenega nezakonskega otroka. Resnica ie oa ta da ie b:la o o-silka uradniška hč; in so za ničnega otroka lepo skrbele njena mati 'n s=s're ter ie za spreiem v dom prosila š°'e 3 po pogodu Zavod oa ori n^iboMši volu takih slučaiev ne more ugodm reš^v ti. sai d-n za dnem trkam na njegov vrVa Drosilke. ki so pomoči vse boli nujno potrebne 3. Uprava Dečiega doma z nai'ečio skrbnostjo izbira rein;ce. ki iim izroča otroke v oskrbo Otrobi so no^ staMm zdravnišk'"m nadzorstvom. Uprava s,lrda tudi na to. da da otr^k" v reio tak-at ko so že do^oM utrie-aY Da je Dri tem skrbna izbira druž:n in s'ro-c*o nad7/"TS+vr> n-e^^^oi se ranim0 no sebi in Ha noseča D0*i<" Hnrn t-šmvi vso D">7ornost ie t.u^i v širokih m-SiV> krr^h k' se zr> ta vorašanin zanimajo splošno znano. Tudi popoldanske obleke so preproste Vpliv težkih prilik se čczdaljc bolj pozna na modi. Vse bolj preproste so obleke, plašči in kostumi. Tudi popoldanske, to se pravi praznične boljše obleke so letos zelo skromno izdelane, tu li tu je že težko najti razkošja v blagu, kroju aii v okrasju. Po večini so nove popoldanske obleke izde-tene iz tankega voltirnega b'aga Sr. ne iz svile, kajti taksne ob'eke lahko potem, ko se obrabijo, še vedno lahko pono^ino z-i vsakdanjo rabo. Temne popoldanske obieke okra?imo s svetlimi vložki, z belimi ovratniki ali s skromnimi našivki iz sutaža. Če je obleka iz lepe svile, jo po navedi pustimo brez vsakršnih drugih dodatkov, ki bi le motili enotnost njenega učinka. V splošnem so krila novih obiek ožja, ver.Jar to pravilo ne izključuje izjem — to se pravi: širokih kril K širokemu krilu spada tesen život, dočirn ukrojimo k ozkim krilom /avo'jo kontrasta ohlapne, bluzaste živote. Zadnja modna novost je širok život Agnes Srnekrst »"lčala o tem. je prijela svojega moža za plsšč, da bi mu preprečila večerni izhod. »IT.su Mei Ling je Hubosumna * so se pomembno smehljali p::late!ji njenega moža. s Staromodna je in n-3 zna se k etatl.« »Saj jc nisem iz ljul-erni por:čil.« se je pritožil njen mož »Neve "na je ln staromodna. Posla' jo bom enostavno r'om:v.« »To bi bilo starem \io.« sam pripomnila. »In kaj bo z otrrci?« »To ms na briga. Ona ljubi r.trokc. lahko s« z r.->lnv. pn V? k m^Mm staišem.« »Tn ruska p!ess'ke . - »Ona modema tn me pri moji karieri ne bo Ovirala . . .« Nekoč je šla Hsu Mei Ltng z menoj v kavarno, kjer je d^kle n-st-polo. z žftljo. da bi spoznala tuji svet. ki ji je ug;abil moža. Pitano je na stolu in s svoji- mi črnimi, prodimimi cčmi obedovala okrašeno dvorano; take o>čl vidijo morda več, kakod oči moderne žene. Pozo; no je opazovala vsako izmed deklet: njihove obleke, njihov obraz in n ihove noge. Njen obraz ni i^rpžal ničesar srm^ njene oči so gorele kot ogenj. Kitajska godba je igrala ®Sonjo« in eden izmed godbenikov »Moje srce je bclno in težko, sv jega Nikolaja ne ljubiš nič več.c Potem so potekali dnevi kakor vedno. Mož Mei Linge je bil vedno trdnejši v sklepu, da poš ie ženo i: svojim staišem. Sena je vedno bolj jokala, prepiri so se množili, mož je vse bolj izostajal od doma Nekega dne pa je Mei Ling prenehala jokati; pojavila se je s kratkimi lasmi in kmi^u za tem s trajno ondulacijo. Ljubka preprostost in dostojanstvo, ki sta jo diči i. sta izginili, in bila je samo še uboga žena. ki »e je s praznoglavo plesalko bc-rila za votlcjlavega moža. Ko sem Jo kmalu za tem obiskala, sem velela da je postala njena dolga, lepa obleka krajša, da ji sega komaj do kolen in da ne skriva več njenih nerodnih, trdno povezanih nog. Navila je gramofon in me prosila s plahim, obupanim obrazom: »Nauči me plesati.« Gramofon je pričel hre-ščati. Pravkar je kupila ploščo, ki amo jo enega večera slišali v kavarni. Toda p'esati se hoče veselemu srcu in lahkim nogam. Mei Lingino srce pa je bilo težko kot svinec, njene noge so bile Izza otročkih let pohabljene. Po nekaj korakih se je nemudoma ustavila sredi sobe in z okavrm svoje obleke na obazu je pričela jokati kot majhno dekletce- Dvoje izmed njenih otrok je srtalo pri vratih in gledalo svojo mater z velikimi, od presenečenja razprtimi očmi. Za nami pa je hreščal gramofon: »Bil je november in vodke pijano moje srce, heja. hoj! Takrat sem mislil na te, Sonja.« v obliki kimona, ki ima vse do komolcev ohlapno razširjene rokave, od tod pa tesne, z gumbi zapete zapestnike. Rdečo popoldansko obleko okrasimo s koničast;m vložkom in ovratii:k<>m iz črnega cire-ja (lakirane svile) in s prav takšn m p«som. Tfk na obleka je tudi prav lepa. če jo izdelamo iz črnega bla^a — v tem biti iz bele svile (1. primeru mora skica). Zaradi svoje že kar rafinirane preprostosti učinkuje naslednja obleka izredno elegantno. Tu jc krilo spredaj mko!ik-.> nabrano in položeno v dve nezoiikani gubi, sicer pa je ozko. V vratni izrc/ vstavimo koničast, prekrižan vložek (2 skica) je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar m o L ' Vrhu tega deluje milo kbrez bole*in Zato uživajo 'odrasii m otroci rSd> Darmof KW\32sssa Naslednja obleka učinkuje, kakor da je posneta po kakšni narodni noši. Krilo .ie dovolj široko, život ozek, ovratnik ima obliko pokončnega ovratnika ki ga poznamo 7. ruskih srajc. Obleka 'e okrašena s progami, ki jih pošijemo s suta/c-m enake barve. po možnosti v preprostem m stihzira-nem narodnem motivu (3. skica;. KRZNENE OVRATNIKE vseh vrst in oblik dobite najceneje LJUBLJANA MESTNI TRG 5 Obleko iz tankega blaga ali iz svile okusno izpopolnimo z op'ečnikorr iz čipkastega blaga Zares elegantno učirkuie takšna sestava, če izberemo čipke in blago v enaki barv; (4 skica). Zelo preprosta in cvkusna je c blt-ka z lahno prekrižanim in drap.ranirr vratnim izrezom, ki je všit v okrogio zarezanem šivu. Krilo ima dve lahn<: razširjeni stranski poli (5. skica). Na zadnjem mestu smo vam predočili še modno novost- obleko s kimonastimi rokavi. Takšna obleka kajpoJa ne potrebuje nobenega okrasja Že kn j sam po sebi je dovolj učinkovit in bi vsak«i podrobnost na tej obleki le motila. Edino dopolnilo so drobni okro-gli gumbi iz istega blaga ali svile. ki z njimi zapnemo vratni izrez, zapestnike in krilo (zadnja skiv.a) Pletena sjialna fsgica Ljubka spalne jopica, ki jo vidite na na^i skici, ima raglansko obliko. Pletemo jo iz svetlosinje volne in sicer v naslednjem vzorcu: 2 zanki levo, 2 zanki d^-.no. po dveh vrstah pa menjamo vrstni red in pletemo 2 zanki desno nad levimi zankami. Tako dobimo vzorec drobnih kock. Pletemo z debelo volno na iglah 6'/t mm. Jopica sestoji iz petih delov, ki jih pletemo natančno po kroju. Kroj napravimo v naravni velikosti po številkah na naši skici, ki pomenijo centimetre. Jopico lahko izdelamo $ podlogo iz bele volne V7 tem primeru napravimo podlogo natančno tako kakor jopico samo. jo sešijemo skupaj in potem podložimo z njo svetlo sinje pletenje. Jopico in podlogo združimo na robovih s kvačkanimi zobčki iz bele volne. Lahko jo prelikamo. ob vratnem izrezu p« io zapnemo s pentljo iz satina. ■J Hli poznamo točni čas? časovni čut pri človeku in živalih — Absolutno merilo v zvezdar-nah - Nezanesljivo sonce - Dolžina dneva je različna — Zemlja se ne vrti enakomerno okrog lastne osi V zadnjih letih so pogosto raziskovali vprašanje, da-li imajo tudi živali izrazit časovni čut in v koliko se da primerjati s človekovim časovnim čutom, ki ga podpirajo vsakovrstni tehnični pripomočki. Takšne raziskave niso brez vsakega pomena, kajti izkazalo se je n. pr., da se krave ne morejo kar tako preurediti z »zimskega časa« na »poletni čas«, kakršna imajo v nekaterih deželah. Mlečno gospodarstvo čuti posledice takšnih preureditev in tu bi že imeli dokaz, da imajo krave »uro v glavi« ter občutijo prav dobro časovne premike, ki znašajo šestdeset minut. Tudi kokoši, psi, srne in celo ribe imajo dober časovni čut, točno ob določenem času prihajajo h krmitvi. Ljudje sicer vemo, da je čas nekaj relativnega. poznamo dolge in kratke ure, minute, ki trajajo večnost, in ure, ki minevajo kakor sekunde. Če bi naša opravila odmerjali na tej podlagi, bi zašlo vse v največji nered. Nujno je bilo potrebno, da smo si ustvarili absolutno časovno merilo, po katerem naravnavamo svoje ure. Možje, v zvezdarnah skrbijo, da gre vse tem absolutnem časovnem merilu, ki mu kolesje predstavlja okoli svoje osi vrteča se zemlja, in kazalnik zvezdno nebo. V daljnogledih, ki so namerjeni točno proti jugu opazujejo, kako stopa določena zvezda v »meridian«, ki ga označuje tenka paj-čevinska nit v zornem prostoru tega daljnogleda. Tisti trenutek ugotovi opazovalec s pomočjo električnega znaka do stotinke sekunde točno, kdai se je to zgodilo. Naslednji večer se isto ponovi, spet doseže zvezda na svoji vsakodnevni poti na jugu svojo najvišjo višino nad obzorjem, svoj meridian, in spet ugotovi opazovalec z električnim znakom, kdaj se je to zgodilo. Seveda se da takoj ugotoviti, ali je glavna ura v zvezdami v tem trenutku za neznatno malenkost spredaj ali zadaj v primeri z istim časovnim trenutkom prejšnjega večera. Tako jo je mogoče vsak večer točno naravnati in po njej tudi ure nas vseh in vsega, kar se mora dogajati po točnem času, n. pr. promet. Pri tem pa moramo upoštevati, da »zvezdni čas«, ki ga meri mož ob daljnogledu, ni popolnoma isti čas, po katerem vršimo svoje posle. pa čeprav kaže dolžino enega dne z največjo točnostjo. Naše vsakdanje življenje se ne ravna po zvezdah, temveč po soncu, ki deli čas v dneve in noči. Toda baš sonce je kot točno časovno merilo nemogoče. Spomniti se moramo, da njegov položaj na nebu, ob vzhajanju in zahajanju, ni vsak dan isti, temveč da se spreminja na poti od povratnika do povratnika, razlike v njegovem položaju od dneva do dneva pa razen tega niso enakomerne, kajti zemlja se vrti okrog sonca ne v krogu, temveč v elipsi, t_ko da mu je sedaj bližja, sedaj bolj oddaljena, in tako se tudi sonce na nebu premika zdaj za večje, zdaj za krajše proge dalje. Dolžina dneva je torej različna in neprestano M morali naravnavati še tako točne ure, če bi se ravnali po soncu. Tega pa seveda ne delamo, vedemo se tako, kakor da bi se sonce premikalo enakomerno, ne računamo po pravem, temveč po nekem namišljenem soncu. To nam je prešlo že tako v kri, da tega niti ne opazimo več. Toda stvar je še bolj zamotana. »Poldan«, torej čas 12. ure 0 minut in 0 sekund, bi morali imeti posamezni kraji prav za prav tedaj, kadar stoji sonce na jugu najvišje, v svojem meridianu. To se pravi, da bi ljudje v vzhodnejših krajih prej kosili nego ljudje v zapadnejših krajih, nad katerimi gre sonce pozneje v meridian. To bi bila že lepa zmešnjava, a kakšna zmešnjava bi bi nastala šele, če bi se morali vsi brzovlaki in vsa letala, kakor tudi delo v vseh obratih ravnati po pravem krajevnem poldnevu! Zato smo si izmislili za Srednjo Evropo neki enotni »srednjeevropski čas« tn zato imajo skupine dežel proti vzhodu svoje vzhodne in proti zapadu svoje za-padne čase, ki se razlikujejo za cele ure od srednjeevropskega časa. Ta se ravna po 15. meridianu vzhodno od Greenwicha. V Ljubljani in v Cisto volneno — kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdki Drago Schwab LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7 Zaloga konfekcije za gospode in dečke. Sloveniji sežemo z žlico še precej ob pravem času v juho, kraji, ki so vzhodno od nas, kosijo v resnici malo pozneje, nego bi morali, kraji za-padno od nas pa malo prezgodaj, v kolikor se pač ravnajo po srednjeevropskem času. A tudi na to smo se vsi navadili, ker nam gre za trdno normo, ne pa za »absolutni čas«. Kakor vidimo, odgovor na vprašanje o točnem času ni tako preprost. V splošnem pa se s tem vprašanjem ne bavimo mnogo, svoje bolj ali manj točne »čebule« naravna^ varno po normalnih časih, ki jih predpisujejo zvezdarne in se zanašamo na to. da opravljajo možje ob daljnogledih svoje delo pravilne. Pri tem pa niti malo ne slutimo, koliko napornega dela imajo ti možje, koliko za m o t an i h m e r i t e v in računov je treba, da gre naše vsakdanje življenje po nekem redu naprej. Zdaj si pa predstavljajmo, da bi se naša zemlja okrog svoje osi ne vrtela enakomerno ali pa da se kraj, v katerem stoji zvezdama z merilnim daljnogledom, pomika proti vzhodu ah zapadu. Vse naše nadziranje časa bi lahko zašlo v nered. Ali je kaj takšnega mogoče? Je mogoče! Znanost je v zadnjih časih dejansko ugotovila. da se zemlja okrog svoje osi ne v r t i p o p o 1 n o m a en a k o m e r n o in da tudi dežele niso zasidrane trdno v svojih podlagah, temveč da se na površini zemeljske krogle premikajo. Na žalost pa časovne spremembe, ki nastajajo zavoljo tega, niso tako velike, da bi se mogli ž njimi izgovarjati, če pridemo nekega dne za četrt ure prepozno na delo. Gre za tako majhne zneske, da za vsakdanje življenje nimajo nobenega pomena. Toda za znanost so nad vse zanimivi, ker dokazujejo, da zadržujejo plime in oseke, ki jih povzroča mesec, zemeljsko v r t a v k o in da celine na netrdi podlagi zemeljske notranjosti plavajo kakor ladje na morju, samo seveda dosti počasneje. Potrdilo so nam končno za staro spoznanje, da ni večne stvari na tem svetu in da se vse pretaka. Iz zgodovine bomb Beseda izv&ra Iz latinščine V 19. stoletju je bil pojem bombe tesno združen z delovanjem anarhistov in pre-vratnikov. zlasti v stari Rusiji, v vojnem področju na ie bomba imela zelo maihno ulogo. Šele med svetovno voino ie ta beseda. ki jo danes beremo v vojnih poročilih vsak dan. stopila spet. v ospredje, in sicer kot orožje v zračni vojni. Beseda bomba izvira iz latinskega »bom-bus«. kar oomeni bučeč. sršeč šum. Srednji vek je bombus razširil v bornbardo. kakor so se imenovali vojni stroji ki so metali kamenite krogle. Za izumitelja s smodnikom napolnjenih, razstrelilnih krogel velja riminski knez Zigmunt Malatesta Prvič so takšne krogle uporabljali v vojni za neodvisnost Nizozemske. In sicer leta 158S pri obleganju gelderskega mesta Wachtendoncka. V francoščini se ie bil latinski bombus spremenil med tem v bombe in v tej obliki so besede prevzela druga ljudstva. Sredi 18. stoletja opisuje Zedlerjev leksikon bombo kot votlo, želeono. s smodnikom napolnjeno kroglo. Od granate se razlikuje le po velikosti, pravi to delo. V splošnem so imenovali velike, okrogle, z razstrelivom napolnjene izstrelke granate, ovalne oblike pa bombe. Razstrelilna sila teh izstrelkov je bila tedai seveda še majhna. Bombe so se razletele le v nekoliko večjih kosov. V vsakdanji govorici je dobila beseda bomba še druge, prenešene pomene O vesteh z močnim učinkom pravimo, da učinkujejo kakor bomba, dalje govorimo često tudi o bombnih uspehih in o bombah kot soznačnicah za lažnjive govorice. - zenitni posredovalec Zgodba mlade švicarke s srečnim koncem »Torej oa naj bo po tvojem. Odslej bo-B vozila vsak v svojo smer...« (»New Yorker«l Marija Bucherjeva iz Basla ie šla s svojo 191etno sestro Berto in materjo k pro-slavi svojega 12. rojstnega dne v zabaviščni park. Tam ji je sestra kupila otroški balonček. Marija ji ie padla ckros vratu, tako je bila vesela. Berto ie ljubila, iz njenih pogovorov z materjo ie vedela, kako težko si je kot prodajalka služila kruh. Teh pogovorov se ie sp?t domislila, ko je balonček plaval pred njo in v njeni otroški domišljiji se je porcdil romantičen načrt. V majhni gostilni, kjer so s? ustavile, je prosila natakarja, naj ii da košček papirja in svinčnik. Ne da bi io mati in sestra videli, je napisala na listek: »Moja sestra Berta ie najlepša in na.i-ljubeznivejše dekle v Basiu Mož. ki se bo z njo poročil, bo zelo srečen Iščem ga in prosim, naj bi prišel prav kmalu. Marija Bucherjeva.« Pod te vrstice je pripisala točen naslov, nato ie listek pritrdila na balonček, še zadnji, otožni pogled — in balonček se je dvignil v višave. Odnesel ie listek neznano kam... Na večer istega dne se ie vrnil edm najbogatejših curiških trgovcev v svojo vilo v bližini mesta. Kai leži tam v grmovju? Otroški balonček? Trgovec ie segel s palico proti njemu Kaj pa ie to belo na njem? Listek? Vzel ga ie v roko. ;*a prebral in se zasmejal. Sodobna reklama V izložbenem oknu neke mlekarne v Ko-danju je videti že nekoliko tednov lepak z napisom: »Kupuj mleko zdravih, zadovoljnih krav!« Dobri uspeh te reklame sosedu klavcu ni dal spati. Te dni se je pojavil v njegovi izložbi lepak, ki veh: »Kupuj meso prašičev, ki so srečni!« Meso srečnih pujskov je menda okusnejše . . . Naslednje jutro ie listek še enkrat prebral. toda sedai se ni smejal več. Skočil je v svoj avto in se odpeljal v Basel. pred hišo. v kateri stanuje družina Bucherje-! vi h. Mati Bucherjeva ie kar obstala, ko jo ie tuji mož prosil za Bertino fotcgrafiio Dala mu jo je. S sliko je poiskal Berto v trgovini s papirjem Na prvi pogled se je zaljubil vanio. Tri mesece pozneje io ie prosil za roko. Berta sa ie prosila nai potrpi. Ni se mogla še zbrati. Bila sta na njeno željo dve leti poročena, te dni oa ie župnik blagoslovil njiju zve/.o za življenje ... Z Južne angl riflM' obale Dalekostrelnl topovi v postojankah življenje v Vkhyfu Francozi okušajo vso bridkost in grenkobo sedanjega časa Čedalje mirnejše, čedalje turobnejše postaja življenje v Vichyju, piše dopisnik nekega madžarskega lista. Samo najmanjši otroci v parku ne čutijo velike spremembe. ki se dogodila. Se vedno se igrajo s svojimi starimi igračami, kajti za nove ne zadostuje denar, ki so ga vzeli starši na begu s seboi. in še vedno stičejo razposajeno za divjim kostanjem. S te strani posega sicer kruta vsakdanjost že v otroško življenje, kajti listi pišejo čedalje češče. da bi bilo treba divji kostanj porabiti kot nadomestek za milo. prihajajo pa s svojimi nasveti že malo prepozno Francozi se bodo morali sistematskega sodelovati :a vseh v službi sološnosti šele naučiti Večje otroke ie pcbrala šola. Večina se ie morala prilagoditi neznanemu šolskemu poslopju in novemu učitelju. Razmere jim še drugače otežujejo delo. Sele sedaj so nemške oblasti dovolile prevoz potrebnih šolskih knjig iz pariških zalog v nezasedeno Francijo Doslei so si morali pomagati s pravo zmešnjavo šolskih kniig. Odrasli imaio vse razloge, da zrejo s skrbio v bodočnost posebno tisti ki nosijo odgovornost za bodočnost naroda. Poraz ie imel sicer vsai to dobro posledico da hoče sedai neprimerno manj ljudi uganjati politiko nego prej. V Vichyju bi za vse ne bilo niti prostora, kajti v Veliko kazino, kjer ie v iuliiu zborovala narodna skupščina, se ie vselilo notranje ministrstvo. v Mali kazini pa ie samo še nekoliko predstavnikov stare dobe. Večina parlamentarcev je odpotovala v svoja okrožja. Zanje bi se ne izplačalo poskušati srečo v Vichyju. Ostali, nepolitičarji. večinoma begunci, ki bi radi uporabili svoje znanje in kapi-tale v podjetjih, ki iih ie treba šele ustanoviti. tisoči žena. ki so od svojih mož v zasedenem ozemliu ali celo v ujetniških taboriščih ločene morda za leta. pa imajo samo eno skrb: preskrbo, nakupe Enkrat na teden se zbere ves Vichv ob jutranji uri tik promenade, oa ne zavolio zdravilne vode. temveč za to. da se postavi v vrsto za košček čokolade Liudie stoie v vrsti naimani dve uri. spočetka potrpežljivo. potem oa mani potrpežljivo, kajti Francozi se le počasi prilagcdevaio redu. Žival, ki spreminja spol Morski polž „crepidula" Pred kratkim so odkrili, da je neki morski polž, ki ga znanost imenuje »crepiču-la«. v mladosti, ki plava prosto naokrog, moškega spola, ko se pa urtali. se prelevi po spolnih organih in zunanji zgradbi v samico. Na to samico se spusti samec, ki se po oploditvenem aktu spremeni tudi sam v samico, itd. Tako je mogoče dobiti cele verige teh polžev, ki je njih vrhnji člen vedno samec. V sredini je dobiti včasih prehodne oblike, spodaj pa sedijo vedno tipične samice. 2e prej so vedeli za razne školjke in celo rl-i be, da spreminjajo svoj spol, na tako gro-1 tesken načih pa ga ne spreminja nobena ' žival. Stssletniki v Rusiji Učenjak Bogomolec sodi, da učaka človek lahko 150 let V Moskvo je prispela vest, da živi med čečenci v Kavkazu možak, ki šteje baje 180 let in je še popolnoma zdrav ter krepak. Ta čas poskušajo njegovo pravo starost dognati s pomočjo listin in spominov. Ruska javnost pa se zanima za vprašanje, koliko let more človek sploh živeti. Na vprašanja, ki so jih zastavili moskovski li- Tako se zdaj vozijo v Amsterdamu ženin ta neveste s Amsterdama na poti k gorata! ceremoniji v cerkev s ti znanim biologom, je prišlo mnogo zanimivih odgovorov. Tako meni član moskovske akademije znanosti, prof. Bogomolec, da učaka človek lahko 150 let, drugi učenjaki in zdravniki cenijo najvišjo mogočo človeško starost celo na 200 let. Da visoka starost v Rusiji nikakor ni redek pojav, je razvidno iz zadnjega ljudskega štetja, ki se je vršilo lansko leto. Tedaj so našteli 27.595 oseb, ki so imele po sto let in več. Med njimi je bilo nad 10.000 mož in nad 17.000 žensk. Ali živijo v žrelih na luni leteči zmaji? Ameriški astronom Pickering je trdil, da je na mesecu, zlasti pa v njegovih žrelih, opazoval velikanske, fantastične nestvore. ki so leteli z ogromnimi perutmi in ki so morali biti po njegovem mnenju samo zmaji, kakršni so živeli pred mnogimi milijoni let na zemlji. Nekega dne so tu izginili in Pickering je bil prepričan, da so odleteli pač na luno. Za neko vrsto učenjakov le značilno, da si obetajo končno besedo o teh Pickerin-govih trditvah s pomočjo novega teleskopa. ki ga postavljaio v novo zvezdarno na gori Palomarju v Kaliforniji. Z njegovim mogočnim zrcalom bo mogoče razločiti na površini meseca vsak predmet, ki je dolg vsaj devet metrov. Menimo na. da bodo resni ameriški učenjaki ob tem teleskopu reševali vse bolj važna vprašanja, nego so Pickerringove fantazije. Leteče trdnjave Predsednik ameriške delavske zveze WH-liam Green je izjavil, da čaka 36 »letečih trdnjav« na odhod v Anglijo. To je prva partija najmodernejših ameriških letal za angleSko vojska Ob teh vrstah imaš priliko zvedeti približno vse. kar izpolniuie vsakdanje življenje v Vichyju. Tako zveš. da šivilje nočejo več predelovati in popravljati starih oblek, ker bi si skope količine sukanca rade prihranile za nova. izdatnejša naročila. Zveš. v kateri sosedni občini ie še dobiti maslo brez kart če stopiš tja zjutraj ob 5. na trg. Cuješ. da ie bilo po celih dveh mescih prvič dobiti spet jajca. Obenem lahko opaziš, da bo nogavica, ki žena v vrsti plete za moža. imela kaj nenavadne barve, topazno zeleno ali črno in belo. ker druge volne ob zadniem nakupu pač ni bilo na razpolago. V gostilni lahko spet zveš. v katerem hotelu že kuriio. kie imajo premog v kleti, čeprav ne zadosti za vso zimo. od kod so se morali gostie seliti, da bi si našli toplejše bivališče, itd. Takšna je stalna vsebina pogovorov odraslih ljudi v Vichvju. in pri tem ie marsikomu na obrazu videti, da bi njihovemu duševnemu nivoju ustrezali pomembnejši pogovori. Vichv sam se ie mcral kot luksuzno zdraviliško mesto luksuzne dežele temeljito spremeniti. Poleti ie kot začasni sedež začasne vlade delal s svojim ogromnim avtomobilskim prometom vtis silnega življenja. Potem je njegov tempo počasi plahnel. Begunci so se deloma vrnili domov, deloma so se preselili v mani prenapolnjene južne predele, saj ni bivanje v Vichvju obetalo koristi v nobenem oziru. Vichv je polagoma nazadoval dokler ni dosegel nivoja srednje velike prestolnice srednje velike dežele. Zaklad v ArktMi Na otoku Fadejeva. ki pripada Novosi-birskemu otočju, je posadka neke ruske ekspedicijske iadje odkrila star zaklad iz 1350 starih ruskih srebrnikov, starega bronastega posodia. cerkvenega posodi a. uhanov. ogrlic itd. Doslej so mislili, da so No-vosibirsko otočje odkrili šele L 1711.. otok Fadejeva pa šele 1. 1805 Predmeti, ki so jih sedaj našli, pa izvirajo iz 16. stoletja. Zaklad ie bil pokrit s kamenjem. Posebno zanimiva sta dva srebrna prstana, med katerima predstavlja eden zmaja. ANEKDOTA Pisatelj E. T. A. Hoffmann in igralec Ludwig Devrient sta vsako noč popivala Po takšnem popivanju se ie Hoffmann oo zori znašel pod mizo. Povprašal je po prijatelju Devrientu in prejel odgovor, da ie ta odšel domov, da Hoffmanna poišče, ker ga je tako nenadno zmanjltalo. Hoffmann se je zasmejal in je zahteval račun. Smeh ga ie minil, ko je račun pogledal »Trinajst steklenic da sem popil?« je vzkliknil. »To je izključeno. Moi želodec prenese to vem natančno, največ dvanajst steklenic!« — »Res je,« je odgovoril plačilni prisebno, »zato pa vam je. gospod komorni sodrfl svetnik, trinajsta stopila v glavo.* Pred sto leti je na Irskem umiral star plemenitaš, ki je bil znan zavoljo svojih nenavadnih šal. Na smrtni postelji je narekoval nenavadno oporoko: njegova še mlada žena naj bi iz njegovega imetja dobivala vsako leto 100 funtov rente, če bi se ne om ožila drugič. Ce bi se pa znova poročila, naj bi dobivala letno po dve sto funtov. »Zakaj to?« se je začudil notar. Stari gospod se je bolestno nasmehnil: »Ubogi mož jih bo hudo potreboval«, je dejal. VSAK DAN ENA »Veš. dejali so mL da moram telovaditi z radiom; to baje popravi linijo pni vsaki ženiti ...« MI 4204 Še enkrat: Zgradite dvojni tir na progi Zagreb-Zidani most Stokrat je že premleta ta naloga, ki pa se je moramo lotiti večino iznova, ker dvojnega tira med Zagrebom in Zidanim mosLom navzlic neštetim zahtevam, študijam, trasiranju, anketam in komisijam še vedno ni. Storili bi greh, ako ne bi vedno in ponovno opozarjali na izredno važnost tega vprašanja, ki postaja vedno bolj pereče, ki m samo vprašanje Slovenije, temveč vse Jugoslavije. Po tej progi vodi edina velika cesta od vzhoda na zahod za ves Balkan; tu pelje žcleznica na 45. vzporedniku od črnega morja do Atlantika! Pametna železniška politika mora iti med drugim za tem, da skuša vodstvo prilagoditi najprej obstoječe železniške proge dejanskim zahtevani gospodarstva, ker si tako zagotovi zadostne dohodke, ki naj potem služijo tudi razširjenju železniškega omrežja z novimi poti. Pri nas gremo očitno drugo pot: gradimo prvenstveno nove proge in premalo vzdržujemo obstoječe oziroma jih ne usposabljamo zahtevam prometa. Izven dvoma je, da so tudi nekatere nove proge nad vse važne in marsikatera bo prinesla takoj spočetka primerne dohodke železniški upravi. Tudi nimamo ničesar zoper njihovo takojšnjo zgraditev Toda obstoječh ne smemo zanemariti in zapostaviti. Kaj pomeni za naše celokupno omrežje ravno zveza Zagreba na Zidani most, naj povedo nastopna izvajanja: Najvažnejša izmed jugoslovenskih prog je nesporno magistrala, ki veže Beograd z Zagrebom in Ljubljano v dolžini 565 km. V teku let po zedinjenju je bila z velikimi stroški popolnoma preurejena iz glavne proge II. reda v prvovrstno prometno žilo, ki ie od Beograda do Novske dvojna, nakar vodita do Zagreba dva kraka, čez Si-sak in Dugo Selo. Dejansko obstoji torej dvojni tir cd Beograda do Zagreba in od Zidanega mosta do Ljubljane, medtem ko ie osta] nien del med Zagrebom in Zidanim mostom v dolžini cca 75 km samo enotiren. Priznati se mora, da gre večina vsega jugoslovenskega izvoza in uvoza na zapad po magistrati; pa tudi tranzitnega prometa iz Bolgarije v Nemčijo in obratno ter iz Grčije v vso Evropo je nekaj. Vsa množina mora že čez 20 let neizogibno skozi ožino do Zidanega mosta. In kje je proga enotirnica v Jugoslaviji, ki bi lahko izkazala tako ogromen promet kakor vlada leto in dan med Zagrebom in Zidanim mostom? Enotirnice ni nobene, ki bi se ji lahko postavila po boku. pa tudi dvotirni-ra je samo ena s še večjim prometom. Ako napravimo majhno primerjavo med nekaterimi najvažnejšimi enotirnimi progami Jugoslavije glede letnega povprečja v bru-t '-tonskih kilometrih na en kilometer izkoriščene proge, potem dobimo nastopno zaporedje za leto 1938: 1.51 mili. brttokm 2 53 milj. brttokm 4.S3 mili. brttokm 6.72 milj. brttokm 7.33 milj. brttokm Niš—Skoplje . . . Beograd—Subotica . Bf-ograd—Niš . . Sisak—Zasrreb . . Zagreb—Zidani most Po podatkih za leto 1939 pa se je promet nadalje dvignil na 7.82 milijona bruto-tonskih km in utegne presegati letos, kakor vsa znamenja kažejo, že 8 milijonov. Na tej progi je po statistiki narasel promet cd leta 1935 za 37.8%. Po prometu prekaša progo Zagreb— Zidani most, kakor iimo že naglasili, samo dvojna proga med Zidanim mostom in Ljubljano, ki izkazuje 7a leto 1939 nad 9.2 milijona brutotonskih km. Iz teh podatkov sledi, da je vladal v letu 1939 na odseku med Zagrebom in Zi-da-im mostom večji promet kakor na dvo-tirnem delu niagistrale med Beogradom ist Zagrebom. Kako velika pa je zmogljivost proge? Marsikdo bo stavil to važno vprašanje, saj je od tega odvisno vse ostalo; ako je zmogljivost še zadostna, le potem dvojni tir še ni potreben. Danes vozi med Zagrebom in Zidanim mostom redno vsak dan 52 vlakov različnih vrst: ekspresnih, brzih, potniških, br-zih tovornih in tovornih. Zmogljivost pa znaša za traino na najbolj neugodnem pod-oclseku, med Sevnico in Bregom, komaj 60 vlakov dnevno. Kakšen dan se da spraviti tudi še nekaj več vlakov skozi to najožje grlo, trajno pa samo na rovaš točnosti in varnosti prometa. Svoječasno smo že poudarili. koliko znašajo zakasnitve posamezne dni pri vseh vlakih skupaj. Zato tega ne bomo ponavljali. Pač pa smatramo za svojo dolžnost, da podčrtamo drugo, mnogo važnejše dejstvo: vsak dan se pridruži rednemu prometu najmanj 5 do 10 in tudi več izrednih vlakov, ki docela zatrpajo vso progo, ki tako velike (rajne obremenitve enostavno ne more zmagati. Ni važno, da bi v zvezi z zmogljivostjo navajali še vso dnevno tonažo vlakov, toda ugotovitev, da vozi dnevno toliko izrednih vlakov, pove vse: ni na razpolago nobenih vlakovnih tras za še gostejši promet. Zmogljivost bi se dala sicer nekoliko povečati s tem, da bi se napravila še nova izogibališča med postajami, toda račun, ki smo ga napravili v tem oziru, pravi, da se da povečati kvečemu za 10%. kar je mnogo premalo. Zato je uvedba novih izogiba-lišč brez smisla in pomeni krparijo najslabše vrste. Ne preostaja torej s stvarnega sta isča ničesar drugega, nego podvojitev obstoječe proge, kar bo potem omogočilo nad 130 vlakov na dan v obe smeri. Proga Zii3ni most—Zagreb, ki jo je gradila avstrijska državna uprava in dokončala Južna železnica, je bila od vsega po-četka določena kot važna zveza vzhoda proti zahodu; odkup zemljišča je bil izvršen za dvojni tir in ves spodnji ustroj je do Krškega popolnoma dograjen za dvojno progo. Dalje pa opazi lahko vsak potnik iz vlaka, da je tudi na mnogih ostalih mestih vse pripravljeno za dvojni tir, samo most pri Zaprešiču je zgrajen enotirno in bi ga bilo treba podvojiti, kar pa tudi ne bi predstavljalo prav nobene resne ovire. Gornji ustroj bo pa treba temeljito preurediti, da bo proga takoj izpočetka povsem ustrezala svoji veliki nalogi. Dograditev je pred zedinjenjem ovirala predvsem pogrešena avstrijska notranja politika, po zedinjenju pa deloma nerazumevanje Južne železnice za jugoslovenske prometne probleme — saj je to progo samo nekoliko popravila in vložila nekaj izogi-bališč — deloma pa nezadostno upoštevanje merodajnih činiteijev pri železniški upravi. Ti so sicer leta 1927-28 odredili izdelavo vseh načrtov za podvojitev tira, toda več ni bilo storjeno do leta 1935, ko so morali izmenjati povsem dotrajan tir, sicer bi se bil promet zadušil zaradi zakasnitev, ki so jih povzročale počasne vožnje in premajhna temeljna brzina vlakov. Z novim tirom, ki dopušča vlakovne brzine do 90 km na uro, se je položaj samo deloma popravil, kajti od leta 1935 do danes je zopet promet narasel za več kakor 37.8%. Vsekakor torej obstoji dejanska potreba dvojnega tira med Zagrebom in Zidanim mostom. To nam dokazujejo podatki o prometu na tej izredno važni žili. Prav tako smo pokazali, da je zmogljivost proge na meji Izčrpanosti. Poudarili smo tudi. da je bila ta proga že iz vsega početka določena kot dvojna proga. Zato je skrajni čas, da se to vprašanje končno ugodno reši, ker ne moremo in ne smemo čakati še naprej. Današnji dnevi nam prepričevalno pričajo, kakšno vlogo igrajo železnice v življenju narodov. Zato ponovno dvigamo svoj glas za podvojitev tira med Zagrebom in Zidanim mostom. Delo se da izvršiti v teku enega leta. ako količkaj dobre volje za to, saj zemeljska dela na pretežni dolžini proge niso potrebna. Pravočasna dobava vsega materiala za gernji ustroj, zagotovitev zadostnih sredstev za delovne moči, nas lahko v teku leta reši težkoč, ki jih povzroča še vedno enotirna magistrala med Zagrebom in Zidanim mostom z največjim povprečnim prometom v državi. Z Jesenic r s— Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 15. in 20. uri velefilm iz galiSke fronte v svetovni vojni »Hotel Imperial«. V glavnih vlogah Isa Miran da m Ernst Veberes. Med dodatki kratka šala in vojni tednik. Sledi velefilm »Union Pacific«. (—) Iz Kranja OGLEJTE si izložbo naših RADIO APARATOV: Radione, Telefunken, Blaupunkt, Orion itd. Cene že od 800 din dalje Trgovina KRAŠOVEC, na Beksclnu Ogled vsak dan v trgovini brezobvezen! Iz Prekmurja pm— Odmev Friedrichove »fere. Za kritje škode, prizadete po poneverbah kanclista Štefana Friedricha je pravosodni minister z odlokom z dne 28. septembra priznal skupno vsoto poneverjenega denarja z obrestmi v znesku 813.13& din. Ministrstvo je podvzelo korake, da se tudi kredit, potreben za izplačilo te odškodnine čimprej odpre in stavi na razpolago okrajnemu sodišču v Murski Soboti. Ker je odškodnina za vse poneverjene zneske priznana, bo sodišče začelo izplačevati strankam pripadajoče zneske, kakor hitro bo prejelo denar od ministrstva. Občinski uslužbenci in draginja Obrnili so se na g. bana s posebno predstavko Edini neorganizirani sloj — občinski uslužbenci dravske banovine — smo glede na to, da ne dela za nas stanovska orga-nizacija> poslali gospodu banu predstavko v kateri prosimo, da gespod ban vpošteva, da je naš eksistenčni minimum v današnjih razmerah skrajno upadel. Kljub izdanim navodilom občinski odbori ne vpoštevajo današnje draginje in jih je le malo, ki bi razumeli naraščajoče delo v občinah in dejstvo, da mora živeti tudi uslužbenec ki vse svoje življenje da za blagor občine in d rž? ve. S takojšnjo odredbo naj g. ban soremeni zadevne predpise uredbe o občinskih uslužbencih tako. da bi znašali prejemki uslužbencev na glavnih službenih mestih vsaj 1300 din mesečno ostalih pomožnih pa vsaj 1000 din mesečno in da bi 3e predvidela osebna doklada vsaj 150 din mc3ečno ter za poročene tudi doklada za ženo in otroke vsaj 100 din mesečno. V svojih zahtevah smo občinski uslužbenci skromni ali to kar nujno potrebujemo za preživljanje moramo zahtevati če hočemo živeti in delati. Podpremo v polni meri spomenico, ki jo je 15. t. m. predložila gospodu banu skupna deputacija vseh stanovskih organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev, le žal, da občinski uslužbenci nismo bili zastopani v skupni borbi za obstanek uradniškega sloja. Ugotovili smo, da smo mnogo slabše plačani od kuharic pa tudi slabše od nekvalificiranih delavcev ker slednjim je z banov© uredbo o minimalnih mezdah določena dosti boljša plača, mi pa za nadurno delo ne dobimo ničesar- Mnenja smo tudi da bi k izboljšanju naših plač lahko prišii naravnost brez vsake ovire, tako da ostanemo sicer še v istem svojstvu in odnosu in da nas plačujejo le občine; le če bi gospod ban izdal zadevno naredbo in določil za nje izvrševanje kazensko sankcijo nadzoroval nje izvajanje pa bi občine že našle kritje za plačilo svojega upravnega aparata, kakor ga morajo najti tudi najrevnejše za nebroj manj važnih stvari. Prosili smo gospoda bana, da svojo odredbo nadzoruje zato ker moramo žal ugotoviti, da nebrej občin izigrava na razne načine uredbe in odredbe gospoda bana kar nam posebno priča primer občine Kozje. Ta občina je tržka in mora po čl. 10. uredbe o občinskih uslužbencih postaviti na glavno službeno mesto le osebe s popolno srednjo aH njej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom. Spada v prvi krajevni razred. Flača uradniških pripravnikov znaša torej tam 750 din mesečno, uradnikov 850 din mesečno, c-sebna doklada 200 din mesečno najmanj. Vemo tudi uradnik lahko pestane uslužbenec takoj, čim na to mesto prestopi iz drugega podobnega službenega mesta in podobno. Z razpisom štev. 2115 od dne 8. t. m objavljenem v Službenem listu z dne 12. t-m. je ta občina razpisala pragmatično mesto občinskega delovodje in vojaškega referenta. šolska izobrazba 4 r^rede sreo-nje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpit°m. Mesečna plača 750 din po občinskem statutu- Prosimo v imenu naših stanovskih tovarišev da po nadzorstveni pravici nadzorna oblastva ne puste takega izigravanja zakonitih predpisov ter raziščejo, zakaj je to tako! Takih primerov je več in na glavnih službenih mestih sede razni upokojenci, ki lahko delajo napol zastonj, a mi, ki n?im je ta služba edini poklic, zato stradamo. Tudi predpisi o pokojninskem zavarovanju se ne izvršujejo — pa o tem mislimo drugič spregovoriti več. Prosimo ponovno gospoda bana. da posveti našemu zapostavljenemu, a za državni aparat važnemu stanu posebno pažnjo. —ra— Stadion ŽSK Hermesa pripravljen [1 z novega stadiona Včeraj popoldne se je na stadionu v šiški zscel veliki otvoritveni spored — z uspelim atletskim mitingom Ljubljana, 19. oktobra. V okviru otvoritvenih svečanosti na novem stadionu ŽSK Hermesa se je danes popoldne vršilo tekmovanje lahkoatletov, na katerem je nastopilo preko 50 tekmovalcev, ki so pripadali zlasti prireditelju ŽSK Hermesu, nadalje Iliriji, Elanu, Bratstvu, Železničarju, Planini, ter Primorju, katerim je bil dovoljen nastop glede na pro-pragandni namen tekmovanja na željo prireditelja. Tekmovanje, ki se ie začelo z nekaj zamude, je nudilo okrog 300 gledalcem dosti športnega užitka, saj je nastopila v vsaki disciplini pisana množica atletov. Med lahkoatletskim tekmovanjem so nato spustili na dirkališče še motocikliste, ki so jih gledalci pozdravili še posebno navdušeno, to še posebno zato, ker sta trenirala »kanona« Starič in Babič, za katerih jutrišnji nastop vlada še posebno zanimanje. Junak tega današnjega tekmovanja je bil brez dvoma balkanski prvak v metu kopja Mavsar Darko, ki sc je tudi danes izkazal in vrgel kopje preko 61 m. Ko gledamo ostale rezultate, moramo predvsem pripomniti, da so naprave za tekmovanje še v takem stanju (zlasti piemehke tekališče), da je bilo nemogoče postaviti boljše rezultate. Zato nas zlasti ne smejo presenetiti slabi rezultati sicer odličnih atletov Račiča, Kiena, Zorka in Bratovža Atleti ŽSK Hermesa so večinoma še mladi in se seveda v večini primerov niso mogii uveljaviti v konkurenci raznih prvakov in rekorderjev. Od vseh disciplin so razen meta kopja gledalci najbudneje zasledovali tek na 5000 m, v katerem se je vodila zlasti ostra borba med Hlebcetom ter domačima Srakar-jem in Starmanom. Hlebce, ki je imel že v nogah tek na 1500 m, se je otresel obeh konkurentov šele v predzadnji rundi in zasedel 2. mesto za Kienom, ki je sigurno zmagal. Nedeljski lahkoatletski spored bo obsegal poleg balkanske (800X400X200X100 m) in švedske štafete (400X300X200X100 m) še ekshibicijsko tekmovanje v metu kladivi in kopja, kjer bosta nastopila balkanski prvak in rekorder inž. Stepišnik ter balkanski prvak Mausar. Med tehničnimi rezultati navajamo le nekatere glavne, pri čemer smo zaradi številnih imen in številk Izpu- stili tudi še podrobne izide več predtekmo-vanj v teku na 100 m, kakor sledi: Tek na 1.500 m (8 tekmovalcev) 1. Potočnik (Pl) 4:33. 2. Srakar (H) 4:34.2, 3. Gojkovič (Pr) 4:36. 100 m finale seniorji: 1. Račič (I) 11.6, 2. Zorko (žel) 11.8, 3. Gomizelj (H) 12. — Juniorji: 1. Kolenc (I) 11.9, 2. Bratci (Pl) 12.1, 3. Gole (Pl) 12.2. Skok v višino seniorji: 1. Bratovž (I) 165, 2. dr. Casny (ti) IGO, 3. Kraner (Pl) 155. — Juniorji: 1. Molnar (Pr), 2 Do-ganoc 'Pl), 3. Mencinger (I) vsi trije 160. Tek na 400 m: 1. Skušek (Pl) 55.4, 2. Vilar (I) 55.9, 3. Tleničar (I) 58.2. Met diska seniorji: 1. Skaza (Pr) 32 30. 2. Merala (Pl) 3160, 3. Gomezelj (Hi 31.30. Bilo je vsega 12 tekmovalcev. Tek na 5.000 ni (8 tekmovalcev): 1 Kien (Pr) 16:49.4, 2. Pleb • (Pr) 17:45, 3 Starman (H) 17:46. Met kopja: 1 Mausar (P!) 61 40 2 Ob\ak (Pl) 43 98. 3. Zorko (Žel) 42T3 Stafpta 4V100 m: 1. Ilirija I. 46.9, 2 Ilirija II 48 4 3. Hermes. Skok v 5"9. 3. Zupančič (H) 534. — V obeli točkah je star-talo 23 tekmovalcev. Danes m ves .n n smsrea Prave svečanosti ob otvoritvi novega športnega stadiTa so orav ta prav določene ra dannS~'e drpoHi^0'««? ure Ta svečani del sporeda se bo začel ob 9.15 in I/ \-I. v"r\ V / n U I . Hermežani bodo danes popoldne za kratek hip opustili to zabavo in kar v nedeljo zapodili motorje ... bo trajal do približno pol 11. ure. Stadion bodo dali Hermeiani blagosloviti, nato pa bo njihova moto-sekcija razvila svoj prapor. Točno ob 10. bodo vsi sodelujoči športniki defilirali pred zbranimi predstavniki javnih in športnih ustanov, slednjič pa bodo zastopniki kluba 8 primernimi nagovori izročili prostor mladini v uporabo. P9 končani otvoritvi (ob 10.30) se bo takoj začela prijateljska nogometna tekma med domačo enajstorico Hermesa ia moštvom železničarja iz Beograda. Popoldanski spored se bo začel ob 13.30 s kolesarskimi dirkami, pri katerih bo občinstvo lahko videlo večino onih, ki so s tako lepimi uspehi vozili dneve in dneve po Srbiji. Ob 14.45 bo kratka vmesna točka iz atletike, in sicer dva stafetna teka V balkanski in švedski štafeti. Glavna popoldanska atrakcija pa bo nastop Her-me&ove motosekcije, ki je za to priložnost povabila na novo zgrajeno dirkališčno progo tudi številne druge znane vozače iz Maribora, Zagreba in drugod. Zvečer ob 20.30 bo v dvorani Delavske abornlce na Miklošičevi cesti boksarski nastop, obenem pa bodo Hermežani v dvorani Sloge v Ljubljanskem dvoru (z vhodom iz Pražakove ulice) imeli svoj družabni večer, na katerem bodo še enkrat pozdravih vse ostale športnike in ob zvokih celotne godbe »Sloge« proslavili ta svoj veliki praznik v klubovem življenju. Vse tekme in prireditve bodo seveda ob vsakem vremenu. VIII. kolo v slovenski ligi Bratstvo v Ljubljani Mars ima gosta z Jesenic, ostali pari bodo v Kranju, Trbovljah in Mariboru Ligaški prvenstveni ples nima počitka... Po končanem jesenskem delu se danes nadaljuje spomladanski s prvimi štirimi tekmami iz I. kola — na igriščih takratnih gostov, torej takole: v LJUBLJANI: Mars—Bratetvo ob 15. na igr. Ljubljane, v KRANJU: Kranj—Železničar ob 13. na igr. Kranja; v TRBOVLJAH: Amater—Olimp ob 15. na igr. Amaterja in v MARIBORU: Maribor—LJubljana ob 15. na igr. železničarja. V ostalih razredih V LJUBLJANI: Jadran—Svoboda ob 10.30 na igr. Jadrana in Korotan—Disk ob 15. na igr. Korctana, Slavija—Litija ob 10.30 na igr. Mladike in Vič—Adrija ob 8.45 na igr. Jadrana; v BREŽICAH: Brežice—Atlctik ob 15. na igr. Brežic, v LENDAVI: Lendava— Ptuj ob 10. na igr. Lendave, v NAKLEM: Slovan—Kamnik ob 11., v MENGŠU: Mengeš—Savica ob 15. in v DUPLICI: Virtus—Kovinar ob 15. V Ljubljani bosta danes ob 13.30 v predtekmi pred ligaško tekmo igrali še dve juniorski moštvi, prav tako pa tudi v Mariboru, in sicer zaradi sestave juniorske reprezentance SNZ, ki bo v nedeljo 3. novembra t. 1 v Zagrebu nastopila proti mladinski reprezentanci HNS. Vrsta dogodkov gre še dalje Razen celodnevnega sporeda na Herme-sovem stadionu in precej živahnega vrvenja po nogometnih Igriščih bo danes v Ljubljani še ena športna prireditev pod streho, in sicer veSJt table-teniiki turnir za prvenstvo dravske banovine, na katerem bedo startali razen vseh najboljših domačih igralcev tudi številni predstavniki zagrebškega table-tenisa. Ljubitelji tega športa si lahko ogledajo turnir brez vstopnine v telovadnici I. ženske realne gimnazije na Poljanah. DRUGOD NAJVEČ NOGOMETA Današnja nedelja bo okoli nas v glavnem minila v znamenju nogometa, in sicer tekem za točke v ostalih dveh ligah. V hrvatski ligi sta danes na sporedu sa- mo dve tekmi, obe precej važni in obe na istem igrišču v Zagrebu, in sicer med Corcordijo in Hajdukom ter Gradjanskim in Bačko. V srbski ligi bodo ta dan odigrali popolno VHI. kolo. v katerem nastopijo klubi po tejle razdelitvi: v Beogradu: Jedinstvo in Slavija ter Bask io Bata, v Novem ttadu: Vojvodina in BSK, v Panflevu: avlja lz. Jabu- ke in Gradjanski iz Sfcop'«a ter v Subotici: ŽAK In Jugoslavija iz Beograda. Posebno mesto zasluži v tem pregledu medmestni blljardski dvoboj med LjuVja-no in Zagrebom, ki se je začel že sinoči, in sicer na tako zvanem velikem mateh-biljardu, nadaljeval pa se bo danes v prostih partijah na malem biljardu. Ljubljanske biljardiste zastopajo inž. Bricelj, mr. Eisenbart. Orehek. Seunig in šivic. Za današnji del dvoboja so Ljubljančani favoriti. Kratek občni zbor velikega kluba Smučarska Ljubljana je te dni polagala račune o delu v minuli sezoni, ki so predvsem pokazali izboljšanje finančnega položaja V salonu kolodvorske restavracije — mimogrede rečeno je to eden zelo primernih lokalov za društvena zborovanja, ki pa ga zelo malo uporabljajo v te namene — je bil v petek zvečer občni zbor našega domačega smučarskega kluba — SmK Ljubljane. Salon je prav dobro zaseden, kar je bil že vnanji znak, da se članstvo tega smučarskega kluba tudi v dvorani oklepa svojega društva. Po običajni zamudi je predsednik g. An-te Gnidovec otvoril XII. redni občni zbor s kratkim nagovorom, v katerem je uvodoma pozdravil predstavnike ostalih športnih organizacij in zastopnike tiska, potem pa naglasil, da je bila pretekla poslovna doba kljub izrednem razmeram po svetu za klub ena najuspešnejših. Za to se mora društvo v prvi vrsti zahvaliti svojim številnim požrtvovalnim tekmovalcem in delavcem v odboru, seveda pa tudi ugodni sezoni, ki je lani omogočila res uspešno delovanje ne samo po naših znanih smučarskih terenih po Gorenjskem, temveč celo tudi v neposredni bližini Ljubljane. Pred prehodom na dnevni red je predsednik podelil dvema najbolj zaslužnima funkcionarjema, tajniku Omerzi in tehničnemu referentu Bogdanu Zupanu okusni plaketi v znak priznanja za 10-letno vztrajno delo v klubovih vrstah. Iz tajniškega poročila g. Ornerza je bilo razvidno, da je klub lani delal v znamenju dveh srečnih zvezd, ln sicer v dobrih snežnih razmerah in tudi z nekaj denarnimi sredstvi V minuli poslovni dobi je praznoval tudi 10-letnico obstoja in izdal ono lepo snominsko knjigo o klubovem delu v prvem desetletju, ki crin<\sla tudi primeren finančni efekt. Klubovim financam ie dalie zelo pripomogla tudi velika skakalna prireditev v neposredni bližini Ljubljane, na Mostecu. ki je pokazala, da bi se d"'o s primerno ureditvijo in propagando črna ti r.ekaj materialnih sredstev v prosr^h smučarskega športa tudi v mestu samem. Klub je posvečal ?voie brige tudi smučarstva v dveh nafih gorenj- skih postojankah, ki sta doslei životarili nekeko STai zase. in sicer škofji Loki in A.VHia ie na na'bol jši noti in bo verietno letos prinesla še lepše sadove. Kriveč skrbi pa ie klubovo vodstvo posve-čnir. Pok Muki in terenom okoli nje. kjer bo nod t 'n.anjco za letošnjo s°zcno pripravilo tudi krasno pronre1. S pomočjo nekaterih donosnih klubskih prireditev in neka.i podnor mu ie nsnelo znižati doltrove tako daleč, da beleži danes v breme dejansko samo še nokni tisočakov, pri tem pa ima okoli 15 000 din premožen 1a — brez Donosnega doma na Pokljuki, ki sra upravlja poseben konzorcij in bo šele potem, ko bodo poravnane vse obveznosti zanl. nudil khihovemu članstvu ugodnosti, kakor jih želita članstvo ln vodstvo. Zelo izčrpno in vestno je bilo aeatavlje- no poročilo tehničnega referenta g. Bogdana Zupana, ki je uvodoma poudaril, da Je klub glavno skrb posvečal vzgoji smučarske mladine in smučarskega naraščaja v Ljubljani in okolici. Razen tega se je enako udejstvoval tudi na Bledu in v Skof-ji Loki, kjer je prav tako žel že lepe uspehe, računa pa še na lepše v prihodnji sezoni. »Botrova« Ljubljana je lani priredila rekordno število tečajev in tekem. Klu-bovi tekmovalci so včasih v enem dnevu nastopih kar na več prir editvah in jih je bilo včasih na startu kar po 50. Referent je nato navedel podrobne podatke o obisku in vodstvu posameznih 15 tečajev za tekmovalce, začetnike in naprednejše smučarje, nato pa podal še statistični pregled klubovih prireditev, ki jih je bilo 11 in je na njih startalo okoli 250 tekmovalcev in tekmovalk, člar.i SmK Ljubljane pa so v celoti skupno s prireditvami drugih klubov — startali na 37 tekmah 317-krat in pri tem zasedli 24 prvih, 25 drugih, 19 tretjih mest, itd. Pri teh tekmah so osvojili med drugim damsko državno prvenstvo, prvi mesti pri Triglavskem smuku za moške in dame, podzvezno prvenstvo v teku in skokih in še kopico drugih častnih mest v raznih drugih disciplinah. Govornik je h kraju poudaril pomen prave športne vzgoje v športnih in smučarskih klubih ter njihovo upravičeno zahtevo, da bi morali, Če to dolžnost pojmujejo in izvajajo v pravem pomenu besede, imeti pravico do čim Izdatnejše podpore pri oficielni in tudi široki javnosti. Po poročilu zastopnika konzorcija doma na Pokljuki in nadzornega odbora g. Koruze, je bila soglasno sprejeta razrešnica s pohvalo staremu odboru, nato pa so bili prav tako soglasno v novi odbor izvoljeni: za predsednika: Ante Gnidovec, za podpredsednik dr. Filip Orel, za tajnika Oton Omerzu in Franc Kopriva, za blagajnika Aleksander Korenini, za gospodarja Milan Fajdiga, za načelnika tehničnega odseka Ante Gnidovec, za tehničnega referenta Bogdan Zupan ter za odbornike: Kiirner, šramel, Drofenik, fttrikberger, Beraik, Jeleni«, Vučnik, Te pina, Knafllč, Senčar in Virensova ter pregledovalca račuov Koruza in Kristan. V tehnični odbor je bilo izvolienih 20 članov pod vodstvom načelnika Gnidovca in tehničnega referenta Zupana. Ker tudi pri slučajnostih ni bilo nikogar med zborovale!. ki bi imel kaj pripomniti. se je novoizvoljeni in dosedanji neizme-njani predsednik g. Gnidovec zahvalil za zaupanje z obljubo, da bo tudi v bodoče skupno s svoiimi preizkušenimi odborniki vse svoje moči posvetil napredku kluba in procvitu smučarstva. To Je bil eden najkrajših in nailepilh občnih zborov enega izmed vodilnih smučarskih klubov v naši državi! Vsi »tleti, ki nastopijo danes v balkanski in švedski štafeti na Hermesovem stadionu, naj bodo ob 14. na prostoru. SK Svobod« (Ljubljana). I. moštvo in Juniorji naj dvignejo opremo med 8. In 9. v garderobi. Vsi naj bodo ob 10. na igrišču Jadrana ▼ Koleri ji. Smole in Zadravc sigurno! SK Slavija. Za tekmo z Litijo naj bodo vsi igralci ob pol 19. v klubski sobi, kjer dobe opremo! Vtt in sigurno — posebna Keržan in Kveder. — Načelnik. p tJ- CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id ISCejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dm 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—, Hali njimi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« JJJjj y odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Kam pa,kam 7 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanlšl znesek 20 Din V gostilni »Pri Jerici« (Perlez) Prešernova 9 danes koncert s plesom. Prvovrstna godba, izborna vina, priznano dobra kuhinia. Domače krvavice in pečenice! 28592-18 Pečena gos in ocvrte piške, odlična vina toči gostilna LOVŠIN. 28457-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Danes domače koline! Pečene in ocvrte piske. Vsako nedeljo koncert! Telefon št. 41-38. 28511-18 Je megla, je slana in mraz je zares pri nas krvavice so, godba in ples. Gostilna »POD GOZDOM« Dolenjska cesta. 28681-18 Na svidenje danes v gostilni »Pri Panju«, kjer se dobijo izborne domače krvavice in pečenice, ter razna druga topla in mrzla jedila. Toči se priznano izborni dolenjski cviček, fina štajerska vina, vsak dan sveže pivo, žganje, likerji itd. Zato pridite še danes in zahajajte ob vsaki priliki edino le v Vegovo ul 10 k Panju kjer se boste vedno najbolje in najceneje zabavali. Se toplo priporoča in vas vljudno vabi — Tone Huč. 28098 1 8 Pri Putrichu danes vedela zabava s plesom. Vljudno vabljeni. 28688-18 simmm Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 20 Din Čevljarski pomočnik in vajenec se spreime Kranjc Ivan, čevljar. Ljub Ijana VII, Vodnikova c. 1 28590-1 Dva čevljarska pomočnika sprejmem takoj, delo stalno Prezelj Fran, čevljar. Križ Komenda. 28575-1 Več klep.-instal. pomočnikov iščem za takoj Pleteršek Davorin, splošno kleparstvo Tržič. 28576-1 Urarja verziranega v popravila finih del, išče večja delavnica v Ljubljani. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urar«. 28566-1 Šoferja * kavcijo 5000 din z.i prevoz lesa, pogon na oglie, sprejmem takoj. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Trezen in zanesljiv«. 28612-1 Krojaškega pomočn;ka za damska in moška dela prvovrstnega, spreimem. — Istotam se spre me tudi va-jenka. Franjo Lemut, Zagorje ob Savi. 28633-1 Kuharica dobra moč, vešča vseh hišnih del, se išče za večjo, boljšo družino. — Naslov v vseh posl. Jutra. 28356 1 Prodajalka za slaščičarno dobi stalno službo. Izvežbane in z nekaj znanja nemščine imajo prednost. Zgla-ti se Je osebno v slaščičarni J os Grablovlc, Frančiškanska ul. 28443-1 Urarski pomočnik samostojen, popolnoma vešč v stroki s kompletnim orodjem se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten urar«. 28439 1 Šofer samski, vešč popravil, se Išče za tovorni avto z dieselmotorjem za takojšen nastop Prehrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe s prepis! spri čeval na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 28380-1 Torbarski pomočniki za fina galanterijska dela m pomožne delavke lzučene V tej stroki, dobe stalno nameščenje z dobrim; prejemki. Po-nube na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen«. 28373-1 Klobasičar dober, za eno do dvome-lečno pomoč dobi takoi službo. J. A. Berlič, Ptuj. 28513-1 2 mizarska pomočnika enega za fino pohištvo, enega za stavbeno pohištvo, sprejmem takoj. Petejneij Jože, stroj, mizarstvo, Škofja Loka. 28535-1 Pisarniška moč Veleposestvo s parno žago išče pisarniško moč, zmožne knjigovodstva, korespondence, strojepisja, nemške Stenografije vešče slovenskega in nemškega jezika. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen 7636«. 28543-1 Gospodinjsko pomočnico Za vsa hišna dela, ki zna tudi šivati in zakonski par Za hišnika, iščem za 1. november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28598-1 Prvovrsten elektrovarilec dobi službo. Plača in vstop po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse poslati na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak«, f 28602-1 Mizarskega pomočnika vajenega pohištvenega dela, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28621-1 Služkinjo ki dobro kuha in z znanjem šivanja se takoi sprej me k mali družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28622-1 Kamnoseke za akordno delo, išče kamnolom Merkandel, škofja Loka. 28437-1 Pomočnik, poslovodja s kavcijo, kateri je zmožen se osamosvojiti, dobi mesto Porudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Podieten«. 28494-1 Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega m pomočnico za velike komade iščem za takoj. Plača prvorazredna. Elegance, Maribor, Meljska cesta 2. 28492-1 Mlajšo postrežnico ki zna prati in likati, iščem za dopoldanske ure. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28505-1 141etno dekle za lahko delo spreime go-stilna Lovšin, Gradišče 13. 28458-1 Mlinar Ir.dustriisko podjetje v Ljub lj.ini išče mlajšega, treznega in vestnega mlinarja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten mlinar«. 28455-1 Šoferja mlajšega, neoženjenega za osebni avto z kavcijo v gotovini 3 do 5 tisoč din, takoj spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28435-1 4 čevljarske pomočnike sprejme takoj v stalno služ bo K.ipitel Jernej, Ostrožno pri Celju. 28413-1 Služkinjo za kuho in hišna dela spreime boliša družina s 1. ali 15. novembrom. Ponudbe na Cilenšek, Kranj, Prim-skovo. 28515-1 Hlapca vajenega konja in poljskega prvovrstno moč, pcnpol dela sprejme^ Hlebi Franc, noma samostojno, sprej Frizerko Sneberje 16 D. M. v Polju 28345-1 Vajenko s orlmerno šolsko Izobrazbo, sprejme bon boniera Pischlnger, Tyr ševa c. 1.,Ljubljana. 28656-1 Sobarico dobro perico sprejmem takoj. Plača din 400. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 28635-1 Uradnika mlajšo moč, veščega pisarniških del. Išče za takojšen nastop lesna industrija na deželi. Ponudbe z navedbo zmož no6tl ln zahtevkov Je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv uradnik«. 28743 1 Mesto oskrbnika se odda na izletniški to čkl »Dom jugoslovanskih obrtnikov« na Go-vejku žel. postaja Med vode. V domu Je krčma s prenočišči m obširna kmetija. Pogoji se dobe pisarni »Dom jugo slovanskih obrtnikov«. Ljubljana. Wolfova ul. 12, kamor je predložiti tudi ponudbe. 28636 1 Čevljarski pomočnik za popravila se takoj sprejme. Meže, LJubljana VII., Medvedova 19. 28651-1 Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega, za male komade sprejme »Elita«, Kranj. 28640-1 Krojaškega pomočnika In vajenca sprejme takoj Franc Gračner Malgaieva ul. 2. 28647-1 Mizarja fanta, potrebujem. Hrana in stanovanje v hiši. Zgla-site se: Dolenjska cesta 6, gostilna. 28689-1 mem takoj. Ziegler Rudolf, šmartinska c. 6. 28818-1 Plačilna natakarica perfektna in kurjač za centralno kurjavo se sprejmeta. Ponudbe podružnici Jutra, Maribor pod »Sposobnost«. 28810 1 Službe išče Vsaka beseda 50 par. sa dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 15 Din Brivski pomočnik išče stalno službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober delavec«. 28626-2 Žagovodja išče službe tudi za roanipu-lanta grem. Imam dolgoletno prakso, ter sem vešč vseh pisarniških poslov, ka kor tudi vse manipulacije trdega in mehkega lesa! — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žagovodja«. 28581-2 Trgovski pomočnik začetnik, lzučen v trgovini z mešanim blagom, želi lz dežele v mesto, radi povečanja trgov-skega znanja. Nastopi takoj. Ponudbe na podružnico J*itra v Celju pod »Pošten m vesten«. 28376 2 Absolvent mizarske delovodske Šole z večletno pomočniško prakso išče nameščenje. Sprejme tudi mesto pomočnika. Naslov v vseh posl. Jutra. 28444-2 Krojaškega pomočnika za veliko delo, sprejmem. Franc Avšič, Komenskega 36, Ljubljana. 28697-1 Več čevljarskih pomočnikov za eksportna dela sprejme čevljarna D. Uršič, Celje, Breg. 28803-1 Elektromonter mojstrskim izpitom, dobi mesto kot poslovodja elektrotehničnega podjetja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Sposoben«. 28799-1 Trgovsko pomočnico za interno delo sprejmemo takoj iz Ljubljane ali oko-Ponudbe na ogl. odd. ntra pod »Delavna«. 28790-1 Krojaškega pomočnika za manjša dela sprejmem takoi. Jakob Polainer, Za-breznica, p. Žirovnica, Gorenjsko. 28556-1 Plačilni natakar za nočni lokal se sprej me. Ponudbe na .ogl odd. Jutra pod šifro »Trezen m vesten«. 28652-1 Sobarico ki zna dobro kuhati, iščem za malo družino za Beograd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«. 28428-1 Sodarskega pomočnika spreimem takoj za stalno delo Ivan Medved, sodarstvo, Brod 25 p. Št. Vid nad Ljubljano. 28478-1 Oglarja za napravo kakih 6 vagonov oglja in Voznike za izvoz drv iz gozda — sprejmemo takoj. Pojasnila: ZAJEC LOJZE. — Ljubljana, Gledališka 7. 28685-33 Briv.-frizerskega pomočnika verziranega vsega v stroko spadajočega dela sprejmem takoi ali 1. XI. 40. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivec«. 28672-1 Služkinjo pridno, dobro žensko potrebujem za 1. november. Plača din 300 mesečno. Milka Jovanovia, Zaječar. 28670-1 Šteparica za šteparlje in sprejemanje čevljev dobi stalno službo v LJubljani. Dopise z zahtevo plače in navedbo dosedanjega službovanja na ogl odd. Jutra pod »Podjetna«. 28653-1 Trgovskega zastopnik* sprejmemo za prodajo šivalnih strojev. Pismene ponudbe na: Nova trgovina, Tvrševa cesta 36, Liub-Ijana. 28765-1 Vrtnarskega sprejmem 26. t. m. — Vrtnarstvo Adolf Vatovac, Vrazov trg 1. 28752-1 Kleparski pomočnik dobi takoi m-sto. Gustav Puc, Tržaška cesta 9. 28748-1 Dva krojaška pomočniki za boljša dela po meri, enega za damska. enega za moška dela sprejme takoj v službo »Oblačilnica« Do-linšek, Tržič, Gorenjsko 28754-1 Pošteno dekle za vse, ki zna kuhati in šivati, dobi stalno dobro službo pri štiričlanski družini za no vember. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Vestno, pošteno dekle«. 28719 1 Mizarski pomočnik mlajši, se sprejme Er javec Alojz, Vič 19a — LJubljana. 28738-1 Krojaškega pomočnika za velika dela takoj sprejmem. Cankar Mar Jan, Gosposka ul. 3. 28723-1 Vzgojiteljica s prakso se sprejme k 6- in 9-letnemu dečku. Predpogoj muzlkalnost ta znanje nem&Sine. Prednost imajo učiteljice ali vrtnarlce. Ponudbe na ogl. odd. Jutra r>od »Popolnoma samostojna«. 28791-1 Gospodinjo dobro kuharico, sprejme starejši vdovec. Ponudbe pod »33« na ogl. odd. Jutra. 28828-1 6 dobrih zidarjev ln 8 dobrih tesarjev sprejmem za delo v Ma riboru. Naslov ▼ vseh poet Jutea. 288144 Natakarica išče službe najraje v Mariboru, Ljubljani ali Celju. Ponudbe na podružnico jut ra Trbovlje pod »Natakarica«. 28518-2 Brivski pomočnik dober in hiter delavec, išče službe. Zeli oskrbo in 200 din. Nastop po dogovoru. Ponudbe na podruž. Jutra Trbovlje pod »Hrvat«. 28517-2 Sedemnajstletno dekle z malo maturo išče primerne službe k otrokom nad enim letom ali kot bla-gajničarka v hotelu ali trgovini. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »Ljubim otroke«. 28519-2 Dobra frizerka išče stalne službe. Prednost v Mariboru. Našlo v vseh posl. Jutra. 28812-2 Prodajalka -zurjena v manufaktura, rralanterlji in špeceriji. z znanjem nemščine, išče nameščenje za ta koj. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Celje r>od »Podjetna in prikupna«. 28815 2 Plačilni natakar zmožen kavcije, star 30 let govori več jezikov želi pre-meniti službo takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen«. 28540-2 Mlad fant star 24 let nekadilec išče službe sluge, hišnika ali skladiščnika. Sem vajen dela in pošten. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28594-2 Gospodična išče službe kot knjigovod-kinja, izvežbana v lesni industriji. vešča stenografije in strojepisja. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 28602-2 Pridno dekle z dežele išče mesta ▼ restavraciji ali boljši rodbini v Ljubljani ali Mariboru, da bi se učila kuhati, a ona bi zato opravljala vsa sobna dela brezplačno samo proti dajatvi navadne brane in postelje. Ponudbe na ogl. od. ,'utra pod šifro »Nastop 1. novembra 1940«. 28430-2 Gaterist Žagar 34 let, verziran, z 12 letno prakso za vse vrste drv, išče službo za 1 XI. 1940. Ponudbe na Palfi, Krško 115. 28445-2 Trgovska pomočn:ca mešane stroke — mlajša moč z večletno prakso ter z znanjem strojepisja in nekoliko nemščine, prosi za namestitev v kakšni večii trgovini, kjerkoli. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28387-2 Absolventka z malo maturo in enoletnim trgovskim tečajem išče pri merne zaposlitve. Cenjene ponudbe na podružnico Jut ra v Celju pod »Začetnica«. 28415-2 Natakarica pridna, poštena, zeli namestitve, eventuelno tudi na deželi, nairaje v Savinjski dolini. Nastop takoj. Gre tudi za sobarico. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Poštenost«. 28416-2 Mlad fant dežele, priden, pošten, stat 17 let,, išče službe sluge ali kaj stičnega. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 18359-2 Prikrojevalka in šivilja moškega perila s štirinajstletno prakso zmožna voditi večii obrat, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Vestna in poštena 310«. 28310-2 Din 1.000 plačam tistemu, ki mi preskrbi stalno mesto uradnice v banki ali sličnem podjetju takoj ali do Novega leta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Banka«. 28646-2 Ženitve in možitve boljših krogov posreduiemo vestno in uspešno. Prvovrstne obiteljske zveze. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu din 10 v znamkah diskretno. »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 285<0-2 Natakarica čedna, zmožna kavcije, išče mesto, nairaje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Natakarica«. 28662-2 Prodajalka mešane stroke, simpatična, pridna in poštena, voljna pomagati pri gospodinistvu želi službo, najraje na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in agilna«. 28676-2 Trgovski podočnik vojaščine prost, verziran v vseh panogah trgovine, želi spremeniti službo. Gre tudi za skladiščnika ali poslovodjo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Stalno službo«. 28675-2 Iščem službo kot centralni kurjač, ali hišnik, vratar, nočni čuvaj, gozdni čuvaj, vrtnar. Sem 53 let star. samec in vešč slovenšči ne, hrvaščine ln nemščine. Ponudbe na Goričar Franc, Podpeč, Preser.ie Vajenca za specerijo sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28534-44 Kateri g. trgovec bi sprejel lTletnega fanta z malo maturo na enoletno pomočniško prakso. (Naj-raie v tehnično trgovino) Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28521-44 Gospodična h let, išče zap< pri otrokih za predpoldn« srednjih let, išče zaposlitvi dpi ' "ali popoldne, plačilo za Dva mizarska vajenca spreime takoj mizarstvo »LES«, Podgora št. 1 Št. Vid nad Liubljano. 28613-44 Vajenca s prakso poštenega in moč nega spreimem v večjo trgovino na deželi. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Oskrbovana*. 28495-4'« Za zajutrk, popoldne in zvečer pijte mesto ruskega čaja naš osvežujoči „Emona" cvetlični čaj aromatičnega okusa in pomirjevalnega vpliva. Zahtevajte samo originalne pakete. V vseh trgovinah. 2 vajenca za tkalno obrt spreimem. Medved, Rožnik. 28447-44 Vajenca zdravega, poštenih staršev takoj spreime trgovina Ma-lešič Ivan v Metliki. 28432-44 Matematiko, fiziko pa tudi latinščino, nemščino poučuie akademik — tehnik eventuelno za hrano ali stanovanje. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod šifro »Matematik«. 28394-4 Pomoči potreben akademik, izkušen inštruktor, inštruiram srednješolca iz vseh predmetov po nizki ceni ali za stanovanie in hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28759-4 Vajenko za modno trgovino spreime Pirnat, Tyrševa 18. 28554-44 hrano najraje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva gospodična« 28671-2 Gospodinja mlajša želi mesto gospodinje ali kuharice, zna vsa dela. Ponudbe na Logar, Guštanj. 28560-2 Trgovsko pomoemeo Brivski pomočnik ki dela tudi damsko stroko, želi spremeniti službo v Ljubljani ali okolici. Na-stop po 1. novembru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28423-2 Gospodinja dobra kuharica, srednjih mešane stroke, pridna in lett varčna, zdrava, čista, poštena z veseljem do go spodinjstva, išče nameščenje za takoj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 28344-2 Absolventka državne trgovske akademije v Ljubljani išče primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odličen uspeh«. 28363-2 Natakar mlajši, išče službo v boljšem lokalu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Priden in pošten natakar« 28295-2 Šofer mlad in trezen, nekadilcc. zmožen tudi vseh popravil in kavciie, išče službe. Cenjene ponudi>e na podružnico Jutra v Celju pod značko »Kjerkoli«. 28-187-2 Natakarica išči* mesto v bolišem solidnem lokalu. Pridna, poštena, vestna in simpatična. Grem kamorkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 28587-2 Gospodična mlada, simpatična, gre k starejšemu osamljenemu gospodu ali dami za gospodinjo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ljubljana 999«. 28607-2 Samo poldnevne zaposlitve išče gospodična, zmožna vseh pisarniških del. Gre tudi k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nuino«. 28629-2 Prodajalka mešane stroke, vajena tudi gostilne, želi zaposlitve. — Ponudbe na podružnico Tutra v Celju pod značko: »Zanesljiva moč«. 2848 -2 Pek z obrtno pravico išče zapo-ilenja. Dopisi na podri:žn:ro Jutra v Celju pod značko »Samski«. 28-i84-2 Mlad urseski pomočnik *eli pre-rentti mesto. — Ponudbe na og1- oddel. Jutra pod »Izurjena moč«. 28710-2 Zogovodja s strojniškem izpitom j več letno prk«o išče službo. Ponudbe na o.ll. odd. Jutra pod »Vod'a«. 28466-2 Frizerka dobra moč, išče stalno službo. Ceni ponudbe na osi. odd. Jutra pod šifro »Stalna delavna«. 28678-2 želi mesto k starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva gospodinja«. 28695-7 Korespondentka perfektna v nemški, slovenski stenografiji in stro-iepisju in vešča srbohrvaščine, s 6 letno prakso, išče službo v Ljubljani. Ceni. ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Zelo sposoben«. 28693-2 Šiviljska pomocnica z dve in polletno prakso, išč-. primerne službe. Nai-raiši v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 28690-2 Nagrado dobi v slučaju nakupa oni. ki mi preskrbi naslov prodajalca več:e parcele v bližini mesta Ponudbe na nel. odd. Jutra pod šifro »Din 750«č 2878" 2 Pisarniška moč z znaniem italijanščine, deloma nemščine ter vseh pissrnških del, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28769-2 Prikrojevalka pletenin izučena pletilja, z mo^str skim izpitom, zmožna vodstva srednjega obr.ita želi spremeniti mesto Ponudbe z navedbo pogojev in plač« na ogl. odd. futra pod »Zanesliiva kroiilka«. 28'67-2 Kuharica dobra. prevzame vodstvo Gostilniške kuhime ali menze. Ponudbe na ogl. odd. hitra pod »Kavciie zmožna«. 28"T80-2 Zobotehnik "odla laboratorija. z večletno p-akro išče nameščeni. Naslov v vseh posl. Jutra. 28729 2 PrSv?ki pomočnik hV delavec, '•o'a'5'i® R]?> gnitij SprVa s 3 letno prakso v restivra-ci'i in k,varni ter s triletno učno dobo v trgovini že'i premeniti mesto Nastop v i r>orct. sta- 25 let. išče 14 dneh. Ponudbe na ogl. Službe Nprt~"i lahko ta odd Tutra pod »M-',:iva I Vol. Iad'-'av Horvat, pridni«. 28679-2 "-.-o-lna 3. pri OlazT. Ce'je. 283CS 2 Uradnik z dolgoletno prakso -ihsol- i vent trgovske akademiie v ' Zagrebu, išče zaposlitev za , popoldanske ure v Ltub-ljani ali neposredni oko- ! lici. Dopisi na ogl. odd. ' Jutra pod »Vesten uradnik« i 28617-2 Trgovski pomočnik star 18 let želi službe v boljši trgovini galanterijskega blaga. Obvlada srbohrvaščino, slovenski, nem-flci in rumunski jezik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28496-2 Pek mlad z obrtjo išče službo. Sprejmem tudi kakšno drugo primerno zaposlitev. — Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen in zanesljiv«. 28452-3 ^estn nosfre~»!?ce i«čem. bodisi za pospravljanje pisarne ali ordina-cijskih sob ali kai sličnega. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Boliša postrež-nica«. 28687-2 Brivski pomočnik prvovrsten delavec. Išče ramešc enja za 1. nov Ponudbe na »Mile« salon Igl, Vrhnika. 28649-2 Gospodična z znaniem nemškega jezika išče zaposlitve k otroku ev. tudi bolniku. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zaupljiva moč«. 28641-2 Brivski pomočnik dober delavec, 25 let star, išče nameščenje. Ponudbe na Publicitas, Zagreb pod »57221«. 28525-2 Prodcjalka 7urieii» v im^-fakturni in konfekcijski trsro-vlnl. želi prpTipnlt! dosedanje mesto. Nastop s 15. novembrom a'i po ?ace1e. Ponudbe na po družnico Jutra v Celju pod značko »Spretna*. 28808 2 'zi?nci(ke) Pekovskega vajenca raznašalca in pomočnika sprejme takoj pekarna A. Omerzel, Goriče pri Golniku. 28536-44 14—15 letni dekleti se želita učiti katere koli obrti, po možnosti z vso oskrbo ali vsaj s hrano in stanovanjem. — Naslov se izve v vseb poslovalnicah Jutra. 28805-44 Vajenka ki se že uči 1 leto, pridna: poštena, močna, želi »sled poslabšanega prometa premeniti mesto k dobremu trgovcu. Ponudbe na Andrej Balon, trg Jesenice, Gorenjsko. 28555-44 Učenka ki ima res veselje do tr sovine. Je pridna in po štena, naj pošlje lastno točno pisano oferto s prepisi spričeval na ogl odd. Jutra pod značko: »Pridna ln vestna učen ka«. V poštev pridejo samo stanujoče v Ljub liani. 28628 44 Vajenec za čevljarstvo se sprej me. Meše. LJubljana. Medvedova 19. 28650-44 Trgovskega vajenca po možnosti z nekaj prakse Zanesljivega, sprejme trgovina s kolesi: »Ab-Ko«, Tyrševa cesta 34. 28757-44 Vajenko za štep&rjco sprejme po dogovoru Lovro Mule.1 čevljarstvo, Ljubljana Frančiškanska ul 8. 38731-44 m'1' Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Radi spopolnitve konstrukcije dobavliamo generatorje za osebne avtomobile v obliki kovčka v veličini cca 35x75 krat 70 cm za konkurenčno ceno 5500—7500 din. Mehanična delavnica Sv. Petra cesta 85. 28608-6 Nizko omaro s predali prodam. Emon- ska ul. 4. :S509-fi Frizerji! Prodam opravo za damsko frizersko obrt z vsemi aparati in sušilni aparat pol HP Koman, Poljanska cesta. sta 13. 28542-6 Prodam posteljo, mizo, otroški voziček in drugo. Zriniskega 7/1 nasproti stopnic. 28604-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dm Najmanjši znesek 17 Din. Trgovci spreimem na dom izdelavo konfekci-skih hlač. Interesenti r>a i lavno na ogl. odd. Jutra pod »Konfekcija«. 283S3-3 Eksistenco in velike n.ožnosti Vam nudi izdelava kemičnih predmetov. Strrkovno »nanie nepotrebno. Vlo žni kapital minimalen. Navodila za vodenje ke mijskega podletja z 155 Mli-nlml pr?skušeniml recepti lz vseh panog kemijske tehnike po<»-l.iemo interesentom za din 96 po povzetju. F. tlicman, kemičar. Paši 'evo 36. Dun. ban 28335-3 9L4B3353S Rpseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajan le naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Zastopstvo žage za stalno dobavo grad betiih de*k na zagrebško tržišče išče dobro uveden zastopnik gradbenega materi'ala v Zagrebu Ponudbe na oel-odd Jutra pod »št 48o 283C2 5 Beseda 1 Dtn. davek S Oin za šliro a:i dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 20 Din Italijanščino trgovnsko-praktično, tudi začetnike, pouč re izobr.:žen praktik Male večerne skupine. torek—petek, Cester. Mesečno 20 din. Priiave brezobvezne na ogl. odd. Jutra pod »Ukaželini«. 28630-4 Instrukcije za vse solske predmete nudijo brezposelni pro fesorskl kandldatje — strokovnjaki Novinarski dom. Gosposka 12: urad-nr ure od 10 do 12. 219 4 Prodam voz t« enovprego Bučar Ivan, Laniščc 48 p. Škofljica. 28614-6 Blago in platno v balah, damast za namizne prtove in serviete, ostanki na bol>5ega blaga za moške in ženske obleke, moško in fino damsko perilo iz pred leti opuščene trgovine, primerno za odličneišo balo ali družinsko zalogo, ugodne prodam enemu kupcu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blago in platno št. 47«. 28606-6 Prvovrstno cepljeno trsje korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi Ziher Franjo. Zamušanl Sv. Marjeta. Moškanjcl Zahtevajte cenik! 221-6 Oglje "rakovo Ima vedno na salogi Konšek, Trojane 27140 e Prodaja 2 pisalnih miz bo v sredo 23. oktobra ob 3. ur! pot>o!dne v Bohoričev; ulici 5. 28323 6 Prodam večjo količino volnenih -dpadkov ffllk) Poizve -e v vseh po6l. Jutra. 23319-6 Prodam 1 kuhinjsko kredenco. 1 steno za predsobo. 1 posteljo z mre?o, 1 oma ro in 1 štedilnik. Na •lov v vseh D061 Jutra 23722 6 Visoko omaro s predalom, starinsko, rezljano. masivno, pri oravno za večjo Dredso-bo ali Diele proda Tri-buč. Sodarska steza 2, nad cerkvijo sv. Florija na. 28727-6 Salonsko garnituro Chippendal slog. masiven mahagonl- bosato rezl.lano, proda Tribuč, Sodarska steza 2, nad rvrkvijo sv. Florijana 28726-6 Sode velikost 713, 692 ter 3 nanjše vrste, v dobrem stanju, prodam. Sašek, pekraija. Celovška 62. 28827-6 Otroški voziček globok, staico in zibelko, ugodno prodam. Poizve se: šubičeva 3-III.. desno. 28567-6 Originalno staro slovensko nošo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ponudbe na ogi. od. Jutra pod »Noša«. 28624-6 Fotoaparat Ri!leiflex-Automat. nov, s Kupuje. Prodaja! Vrednostne papirje Vojno škodo. — Delnice Prlv. agrarne banke in druge po naj ugodne j-ših cenah Menjalnica F. Ramovš, LJubljana, Miklošičeva c. 17. Tel. 41-20. 28707-6 Seseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje laslova 5 Din NaJrr.anlSl znesek 20 Din Golo bakreno žico rabi eno 10 mm2 močno, 250 kg in 100 izolatorjev ASSO z oporami, kupi vodovodna zadruga v Stari Loki. 28627-7 Stare moške obleke čevije, perilo itd kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje — Alojzija Drame, LJubljana. Gallusovo nabrežje 29 26324 7 Bukove furnirske hlode torbico, prodam. Cena 4000 . din. Domžale. Kolodvorska in bukove letvice 27'27xl j 28502-6 m kupi J. Majaron, Borov- Nastavni štedilnik 2 in pol kuhalne plošče, šc stoieč se proda. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 28501-6 Izložbeno okno z uhodnimi vrati — vse iz mecesna. dobro iff.in;tno, ugodno naprodaj. J?sslov v vseh posloval n*Ss. Jutra. 2S450-6 »Šember« tehtnica ivtomatična v dobrem stanju radi opustitve obrti uaodno naproda; Viktor Ježovnik, Šoštanj. 28417-6 Otroška posteljica železna, naprodaj. Novi trg l/I. levo. 28400-6 25745-7 Cvetličarska žica je zopet v zalogi v železni-m Fr. STUPICA, Liublja-na. Gosposvetska c. 1. 285^3-6 Steklenice Franz Jožel kupimo. Drogerua Kane, Židovska ulica. 28366 7 Posteljo z mrežo in madracom. dobro ohrameno, kupim. Vrto-vec, Obirska ul. št. 26 — Ljubljana VII. 28530-1 Železen štedilnik stoječ, kupim. Ponudbe n« ogl. odd Jutra pod šifro: »Ohranjen«. 28539 » Prodam kaktus visok 2 m lepo raščen. primeren za verando. Naslov v vseh poslovalnicah lutr«. 28386-6 Otroški voziček globok .moderen, zelo dobro ohranjen, prodam. Za vrti št. 10 28422-6 Kina srebrn vinski servis 2 vazi, gardinero. brušeno steklo, prodam. Podlogar, Ljubljana, Prečna ul 8. 28684-6 Salonsko in kuhinjsko mizo (2 m dolfro), razen porcelan. Jedilni pribor in drueo ugodno predam. Ogleda se Planinšek, Svabičeva 7. 28451 6 Nemško konverzacijc in pouk nudi izobražena gospa. V skupini 4—5 oseb konverzaciia proti malenkostnem honorarju. Kongresni trg 13/II. 28562-4 Tricikelj dobro izdelan, pripraven za prevoz špecerije ali za mlekarice. ugodno prodam. Mehanična delavnica Ambrož L, Tvrševa cesta 71. 28826-6 Ciprese za vrtne ograje ln pokopališča v vseh velikostih in večjo množino božični hdrevesc ugodno dobavi Franc Dolenc. Preddvor. 28292 6 VVllka depozitna kasa železna blagajna 2095x1740 mm, naprodaj. Teža cca 6 tisoč kg. Ogledati v naših skladiščih. Javna skladišča, družba z. o z., Ljubljana, Tvrševa 33. 27888-6 Vzpenjače dve. kompletne , v obratu. dvojne 450 ln 300 m dolžine, skoraj novi, kapacitete 20 do 30 ton dnevno, prodam. Poizvedbe Resm&n, Boh. Jezero. 28460-6 Prvovrstno vrtno prst večjo količino, prodam. Naslov v vseb posl. Jutra. 28392-8 Araukarijo (Edeltanne) krasno, veliko prodam radi pomanjkanja prostora. Cankarjeva ul. 5, Kodeljevo. 28648-6 Nože za kuhinje, povrtnino, za mesarje, šunko, za peke, salamo,, za klanje svinj — izdeluje in dobavlja SAVA Bačka Topola. Zahtevaite cenik! 28402-6 Inventar za Specerijo, stelaže ln pulti, vse dobro ohrani eno, naprodaj pri: ABC. Ljubljana. Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška. 28733-6 Skobelnik za železo fsheping) ugodno naprodaj. Anton Planinšek, Celje Mariborska 22. 28800-6 Razprodaja 150 parov novih damskih čevljev, razprodam na . _ drobno. Cene stare nizke, dajam. Klavžer, VošnJa štedilnik zidan, s ploščicami in sobno peč, kupim takoj Čop, Obirska 2 (šiška). 28589 7 Pisalno mizo in drugo pisarniško opravo. kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Zadruga«. 28595-7 Peč dobro ohranjeno na žaga me, primerno tudi za v sobo, kupim. Ponudbe na Gorjanc, poštno ležeče, Ra dom! je. 28631-7 Staro železo kovine, gume, steklenice in vse druge dobro ohranjene predmete plača na:bolje »Metalia«. Gosposvetska 16 telefon 32-88. 28391-1 Plinski generator, po možnosti s pečjo n* drva, k stabilnemu motorju, kupim. Poznič Jože — Gornji grad. 28408-7 Amerikansko pisalno mizo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jut« pod »American«. 28476-7 Mikroskop rabljen, srednjih povečav, kupim. Por.-dbe z opisom in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Mikro«. 28469-7 Tandler Anatomski atlas, kupim. — Nanut, Ljubljana, šubičeva ul. 15. 28471-7 Klub garnituro 2—4 kose, dobro ohranjeno, po možnosti svetle barve, kupim. Ponudbe z opisom, oznako cene in kraja, kjer se lahko ogleda na ogl. odd. Jutra pod »Usnjena garnitura 201040«. 28505-7 Rabljene čevlje in moške obleke rabljeno perilo in stare cunje kupujem ln pro- Zelo ugodna prilika. Vsak dan od 10 do 12 ter od 15. do 18. ure. Samo par dni. Albin Turk, Ljubljana, Vidovdanska c. 3. 28->85-6 Velika peč za restavracijo ali stično, naprodaj. Podrobneje Figat Vošnjakova 12. 28747-6 Lončena peč naprodaj. Poizve se: Cankarjevo nabrežje št. 311. levo. 28763-6 Prodam Salonsko garnituro posteljo in 2 omari dobro primerno za vsalc salonček, ohranjeno. Naslov v vseb - ceno proda Golob, Gallu-poslovalmcah Jutra. sovo nabrežje 29, Ljub- 28533-š1 ljxoa, 28756-6 kova ul. 4. 28658-7 Parni kotel kompleten, 80—150 litrov, v dobrem stanju, kupim tet apotekarsko ali kemično tehtnico. Ponudbe s popi. som in navedbo cene dm Publicitas, Zagreb pod šifro »57302«. 28524-7 Opremo za trgovski lokal kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Špecerija«. 28749-7 Srebrno lisico staro, dobro ohranjeno, kutini Ponudbe na podružnico Jutra v Celju DOd »Takoj s 2880T-7 t I Železno peč f Kupim jedilnico iZa vsako ceno ;ri na 1 r»L*o 1 tnnlm ___ 11 . ... I manjšo za lokal, kupim prodam T>a dobro ohra njeno starinsko, Ion čeno, železno ogrodje prijiravno tudi za stano vaj i je. Naslov v vseh posl. Jutra. 28699-7 Staro pohičtvo obleke io starinske pred mete vseh dob, stalno kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljub ljana. 28755-7 Kupim električne vodno sesal-ko, peč ln umivalnik za kopalnico. Pukl Filip, Ložnica, Celje 28804 7 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Upokojenci! Dosmrtno stanovanie v bližini Krania nudim tako), po ;:elii 2 oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Samec«. 28475-14 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Najboljša češka kolesa ES-KA in Diamant, dobite pri Znan tvrdki Ivan Jax in sin, Tyrševa 36. 28 96-11 Trieiklie prvovrstne izdelave, vsake veliVosti. šuštaršič, Mehanična delavnica. Gosposvetska cesta 1. 28776-11 ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena 20« 28438-12 Pozor! Pohištvo! Sava! Največja izbira sobnih in kuhinjskih oprav po konkurenčni ceni. Se priporoča mizarstvo »Sava«, Miklošičeva. 28702-12 Pozor! Pohištvo! Sava! Največja izbira pohištva posameznih komadov: omar, postelj, otroških posteljic, kredence. Mi sarstvo »Sava«. 28703-12 Razno pohištvo (belo posteljo, otroško košaro, šivalni stroj, stelažo za kniigf i. dr. prodam. Graffv, Beethovnova ulica 15/111. 28793-12 sirovo gumo, pneumatiko za tovorne in luksuzne avtomobile, gumi za krpanje, gumi lepilo. — Avto Buick 6 sedežni v odličnem stanju z vsemi novimi gumami in Sole* karburator-jem, 6 cilindrski za 26.000 din. Dobavni voz 1.1 lit. kot nov z originalno tovarniško jekleno karoserijo za din 34.000. Poltovorni Steyer z novo karoserijo in novimi gumami ter 6 rezervnih gum za din 29.000. | Dekle prodam lc,ter? b' nudilo manjše * posojilo, naj javi svoj pol- ni naslov na ogl. odd. Jutra pod »Visoke obresti« 28674-16 Oglejte si takoj _ pri J promet C " kova 10. promet Golob, Celje, Kre- 28802-10 Avto Mercedes 4-sedežni, malo vožen, naprodaj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brezhiben«. 28795-10 50 do 60 tisoč din vložim v solidno podjetje, pogoj primerna služba ali družabnik. Ponudbe pod »Kapital 60« na ogl. odd. Jutra. 28655-16 Za kmečko sobo prodam še novo kmečko peč s srčki, lesene stene in dvigalo z lepo omaro za dviganie ledi! v prvo nadstropje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kmetsko«. 28792-12 Prodam nli zamenjam za mo~ko al; damsko kolo čisto nov kovčeg. gramofon z 20 novimi plo .ami mode-nih plesov. Moste. Pokopališka u' 1. II. 28329-11 ** 'j mm i Beseda 1 Din. davek 3 De 7.a šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Radio 4ccv-i na srednji val zame n :•. Kupuje! Prodajat Hranilne knjižice janK in araniinic tei vrednostne papirje po najugodnejših cenan Bančno kom. zavod Maribor. 229-16 Vlogo Obrtne banke do din 200.000 prodam Ponudbe pod »50»/«« na ogl. odd. Jutra. 28458 16 Prodam dobro ohranjen bizam plašč Na ogled v trgovini Klima-nek, Selenburgova. 28397-13 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Vsakovrstno /lato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana. Wolfova ulica Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati a!l samo dati v shrambo sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno Prevoz pohištva preskrbimo sami — Ivan Mathian. Ljublja na, Tyrševa cesta 12. 19-12 Spalnice, kuhinje m ostalo pohištvo nudi po zmerni ceni mizarstvo Alojzij Pečnik, Vodnikova 309 poleg mitnice St. Vid nad Ljubljano. 28610-12 Razno pohištvo tudi starinsko, slike, ogledala, svetilke, vaze. zastore Itd. proda zaradi preselitve Tribuč. Sodarska steza 2 nad 28728-12 Biedermaie? jev salon posebna redkost (iz grajšči-ne Blumenesche) 2 komod-ni omari, 6 stolic, miza, lestenec, slike, 2 uri itr. kompletno na prodaj. A. Tautz, Maribor, Gosposka g. 28493-12 Motor DKW 350 ccm, skoraj nov ugodno prodam. Ogled: Remec, Livarska ul 43. 28176-10 Gostilna »Triglav« pri firvzi na Celovški cesti prntdi tudi dane« kakor vsako nedeljo šramel-kon-cert s plesom Izbrna vina, topil ;n mrzla jedila. Cene si lične. Vljudno vablje-c.11 28593-10 Knjižico r Hrvatske 1.2000.000 T>ro-dara. Ponudbe z navedbo cene postite pod »Zamenjam tudi za hišo«. 28713-10 Motor Horeks 350, ccm, 2000 km vožen, se ugodno proda. Poizve se Ferdinand 5orn, avtotaksi št. 39. ali tvrdka Kompare, Gradišče. 28564-10 Trgovec z lastno trg. hišo ia z dobroidočim bufetom v lepem mestu štajerske, išče družabnika-(co) s kapitalom 80 do 100 tisoč din radi otvoritve trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif. »Sigurna naložba denarja«. 28537-16 Hranilno knjižico na 45 tisoč din Kmečke po sojilnice, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najvišji ponudnik«. 28446-16 Financierja ali financirko odnosno so-delavca(ko) s 50 do 100 tisoč dinarji išče proizvodnja hranil velike bodočnosti v Zagrebu. Cenjene ponudbe pod »Strokovnjak Slovenec« na ogl. oddelek Jutra. 28544-16 Posojila različna preskrblm hitro in brez kakega Dredpla čila RUDOLF ZORE < 'uhluna Gledališka al. 12 Znamka 3 din. 28709 16 Iščem posojilo v znesku 40.000 din. — Vknjižba na prvem mestu novozgraiene hiše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Posojilo«. 28764-1« Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Gostilna eventuelno tudi mesarija se odda takoj v najem. Samo resni reflektanti s potreb nim obratnim kapitalom in dokazom usposobfienosti naj se iavijo pismeno ni podružnico jutra Ptuj pod »Sigurna eksistenca«. 28514-17 Pekarno odda s 1. novembrom v najem Sedovnik, Mozirje 127. 28547-17 Barako na Celovškt cesti 63, takoj oddam v najem. 28578-17 Gostilno vinotoč ali bufet vzamem v najem takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoj«. 28625-17 Pekarno in eostilno pod ugodnimi pogoji, dam v najem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26427-17 Staroznano ključ. delavnico i industrijskim tokom brez orodja s koncesijo ali brez iddam v najem. Poizve se Rožna dolina, Cesta II/11 28440-17 Gostilna dobroidoča se takoj odda ugodno v najem. Poizve se >ri Baumruk Ani, Pohanca Jrežice. 28431-17 Hotel ali kavarno vzamem v najem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostinski strokov njak«. 28298-17 I Prevzamem gostilno I Posestvo v najem v prometnem kra- V bližini večjega prometnem kraju. Najraje v bližini Celja oziroma proti Mariboru. Skornik Hedvika, Loki pri Žusmu. 28538-19 Lep in velik mesarski lokal dobro vpeljan na promet' nem kraju v Ljubljani se odda Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28568-19 Iščem dobro vpeljano večjo trgovino z mešanim blagom ▼ prometnem kraiu blizu železnice v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28281-19 Zagrebški buffet s trafiko, manjši toda prometen, bližina kolodvora, nai prometne jša zagrebška točka, naprodaj s celokupnim inventarjem za 14.000 din Specialen priložnosten nakup: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 28549-19 Tri lepe lokale posamič ali skupno odda l novembrom mestno poglavarstvo v Ljubljani v hiši na Tržaški c. 28. — Poja-snila daje mestni gospodarski oddelek Beethovnovi ulici 7, sobi 26. 9759-19 Lokal mestu, za skladišče živilske stroke, sigurno suh in zračen, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod šifro »Takoj iščem«. 28680-19 večjega trga v vrednosti 300 000 din lfiče posojila 80.000 din proti vknjižbi na prvem mestu. Odplačilo 1000 din mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ga rancl J a« 38377-30 Parcele n j prodai * St. Vida. Vil mariib in Mednem tik žel postne ob Sivi. Poizve te Viiroifje 78 (nasproti Mi zac.-ke udruge). 27*42-20 Enonadstropno trgov, hišo v centru najlepših vinorodnih krajev tik firne cer kve in iole brez konkurence oddaljeno 10 minut od ko-lodv. postaje z krasnim trg lokalom in stanovanji in el napeljavo, prodam. Zraven se nahija krasni vinski klet zi trg. z vinom nekij vinogradi in velikim vrtom Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zliti jima«. 28520-20 Vogalno stavbišče v centru Maribora pro dam. Ponudbe na ogl. odd Jutri pod »Seriozno 500« 28523-20 Kupim gozd travnik ali rentabilno posestvo. Gotovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gozd«. 28586-20 Stara trgovina dobro vpeljana v Ljubljani ugodno naprodaj. Posredovalec izključen. Vprašati: Miculučič, Maribor, Aleksandrova c. 35. 28682-19 Trgovski lokal naimodernejšr op »m jef (elektrika, plin. vodovod, telefon in lastni WC), prikladen tudi za pisarno ali zastopstvo se takoi odda na Tyrševi c. št. 47 T>. 28667 19 Prostorne dvoriščne lokale pripravne za obrtno de lavnico, oddam za 1. no vember t. 1. v Ljublja nI, Stari trg St. 15. — Povpraša se tstotam na dvorišču. 28639 19 Trgovine, industrije restavracije hotele, gostilne, buffete, kavarne, parfumerije, bon-boniiere. mlekarne, mesni-pekarije, vile, hiše, posestva prodajamo in posredujemo nakup: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb Ilica 144. 28546-19 Kupim hišo od 100 do 200 tisoč din. Plačam takoj. Posredovalci izkltučeni. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mesto Ljubljana«. 28563-20 V Trnovem prodam staro hišo, gospodarsko poslopje, ter velik zelenjadni vrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 28584-20 Zncrrebški buffet trafiko, izvrstnoidoč, velikim jestvinskim in toča-rinskim prometom, prodamo s celokupnim krasnim nventariem in dvema lokaloma za ceno 45.ooo din. 28547-19 Motor 250 ccm model 1939 skoro nov, prodam. Stramenik, Radovljica. 28336-10 Tovorni avto na oglje kot v novem stanju, za zelo nizko ceno naprodaj. Luksus avto vzamem v račun. Generator delavnica, Gosposvetska 1. 28774-10 Avtomobile tovorne od 1 do 6 ton z Diesel in bencinskimi motorji in razne osebne avtomobile po ugodnih cenah proda zastopstvo KRUPP, O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 28637-10 Horex 350 ccm zadnji model ugodno naprodaj. Fiignerjeva ul. 4/1. 28666-10 Kupim < motorno kolo najraje BMW, Ziindapp. NSU alt DKW od 350 do 600 ccm, v odličnem, brezhibnem stanju, malo voženo. tudi s prikolico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kud »Zelo nizka ce na«. 38714-20 Stavbno parcelo do 80 000 din kupim ta koj. Parcelno številko ln izmero pošljite ogl. od delku Jutra pod »Zidam takoj«. 28712 2f Petstanovanjsko hišo 1000 kr. m zemljišča prodam za 90 000 din Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod Slfro »Ljub ljana hiša« na ogl. odd Jutra . 28739-20 Posestvo bližini industrijskega kraja kupim. Oziram se le na poslcpje v dobrem .stanju m ki lahko red; 4 do 5 glav goveje Sivine. Ponudbe pod »Ta kojšnje plačilo«. 28744-20 Kompanjona z 1 do 3 milijone din Iščem. Cisti zaslužek 25 odstotkov. Vsaka vloga vknjlžena na prvo me sto. Nepremičnine vred ne dvakrat tol;ko Samo resne ponudbe na upravo lista r,od »Na i varne j Se naložen katntal«. 28711-20 Hiša z veliko delavnico ln skladiščem, sred; mesta. rlpravna za vsako obrt naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resni kupec«. 28735 20 Nujno iščemo trgovsko ali stanovanjsko hišo do 600 000 din mestu. Podatke poš ljlte na ogli cdd. Jutra pod »Vrni se v domovi no«. 2671720 Večstanovanjsko hišo v Liubliani iščem v ceni do 1.000.000 din. katera nosi 6 odst. č;stega donosa Brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif.: »Takojšno plačilo«. 28404-20 V Kranju prodam hišo dvostanovanjsko * 1200 m2 vrta. ograjen, z žlahtnim sadjem za* saien na zelo lepem prometnem kraju. Pripravno je za gostilno ali trgovino. Nislov v vseh poslovalnicah Jutn. 28557-20 Večje posestvo z gostilno ob glavni cesti v Selnici ob Drtvi ugodno naprodaj. Ivin Gobec. Ct Ije, Mariborski CCsta lil. 28480-20 Hišo «11 »arcelo tudi večjo, ob Celovški Tyr?evi cesti kupim. Ceni. ponudbe ni Ogl. oddelek Jutra pod »Lepa leča«. 28796-20 Prodajam HISO, vogalno, blizu lavne pošte v Ljubljani. za 3.000 000 din. HISO .popolnoma novo. moderna stanovanja. hipoteko, za 1.200.000 -lin. HISO, novo. šeststano- anjFko, blizu CelovSke ceste za 580 000 d;n. VILO. Bežigrad, štiri stanovanjska, solnčr.a lega. za 420.000 d;n. VILO. Bežigrad, tr{stanovanjsko s hipoteko, za 350.000 din. PARCFLiE. Šiška. pri novi cerkvi po 200. 180 in 160 din za kv. m. PARCELO, v centru Ljubi 'ane, po 1750 din z akv. m (za petnad-stroonlco). PARCELO, M;zu bolnice oo 350 din kv. m. Poleg navedenih nepremičnin imam v prodaji še različne hiše. vile, percele ln posestva. Realitetna pisarna F. Pristavec. zapriseženi sodni izvedenec, Ljub ljana. Gosposvetska ceste 3. Tel. 23-81. 28761 20 Prodamo: HISO dvost movanjsko. vrt. Cena 200.000. Rožna dolina. HISO trgovsko, dvo nadstropno, donos 25.000 din. Cena 490 000. Center, ter razne druge nepremičnine. Breplačne Informacije lale reaUtetr.a pisarna ADAMIČ. Ljubljana. Gc ipoevet-k« c 7. vta-a-vta Slami ča. 3875« 30 Najbolj rentabilno in varno ]e denar naložen v strojih! STROJE za splošno kovinsko industrijo STROJE za lesno industrijo (mizarje in kol&rje) STROJE za moderno gradnjo cestišča (gradbene stroje), aadalje stroje za tekstilno industrijo, za opekarne, cementne izdelke, za brušenje Terazzo-tlaka, drobilce za najtrši kamen, lvarne, za vulkanizacijo, za bruSenje cilindrov, dvigala vseh vrst, tudi za osobje, avtomatične črpalke za hišni vodovod, lokomobile, Dieselmotorje, kompresorje, splošno orodje itd. ter sploh vse stroje za vsako obrt in industrijo dobavlja direktno iz Nemčije po originalnih tovarniških cenah brez vsakih prlbitkov Strojno tehnična pisarna in zastopstvo nemških strojnih tovarn LUDVIK ILERŠIČ Ljubljana, Cesta 29* oktobra št. 13 Ugoden dobavni rok! —. Poset strokovnjaka brezplačno! Preskrbimo carine prost uvoz ali po znižani carinski tarifi! Zahtevajte neobvezne ponudbe! Telefon 37*54 Beseda 1 Din. davek a Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Dm Stanovanje Sončno in suho, trosobno s stekleno verando, kopalnico in pritikiinami te odda s 1. novembrom ali pozneje » Podmilščakovi ulici št. 49. pritličje. Najemnina din 900.—. 28628-21 Dvosobno stanovanje komfortno, išče mirna stranka dveh oseb v centru ali neposredni bliži ni. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Mirni dom«. 28425 21a Dvosob. stanovanje oddam na Viču št. 119 za november. Vprašati Postojnski 14. 28570-21 Nova tristanovanj- ska ' 'ša z velikim vrtom se odda takoi za 550 v najem na Brodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28634-21 V slučaju premestitve ali preselitve v Kranj ima na razpolago dvo in tro-sobm stanovanja v novi hiši v Kranju Pokojninski zavod, Ljubljana, Gajeva 5/11. 28666-21 Trisobno stano'-~ nje komfortno, oddamo za tako), Linhartova ul. Pojit-oiU dlje reilitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 7. 28789-21 Dve prazni sobi oziroma sobo in kuhinjo, oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28770-21 Enosob. strnov ."e oddam v vili ob Tyrševi vesti za 250 din državnemu upokojencu, ki bi obenem opravljal nekaj hišnih poslov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28779-21 Stanovanja Beseda 1 Din davek i Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Dm Enosob. stanovanje v mestu ali okolici iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam v naprej«. 28611-21a Dvosobno stanovanje po možnosti s kopalnico, v mestu ali okolici, blizu elektr železnice iščem za 1 november. Julka Soslč, učit., Kokra 10. 28261 21a Samska gospodična solidna, išče sobo ln kuhinjo za takoj ali za november. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samska gospodična« 28264 21a Enosob. stanovanje iščeta novoporočenca s 1. novembrom v ljubljanski okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »36«. 28579-21a Mirna stranka točna plačnica, išče dvo-ali trisobno komfortno stanovanje zi takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Najraje v centeu«. 28600-21i Železniški uradnik bre^ otrok išče za november ali december eno ali dvosobno stanovanje. Posredovalcu nagrada. Plačam 6 mesecev naprej. Ponudbe pod »Okolica kolodvora« na ogl. odd. Jutra. 2826S-21a Stanovanje z dvema sobama iščem za dve osebi, čisto in lepo. Najraje v centru ali okolici centra. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 66«. 28664-21a Iščem stanovanje eno ali dvosobno, s kopalnico ali brez. blizu centra. Lastniku ali posredovalcu dam nagrado. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dam nagrado«. 28794-21 a Dvosobno stanovanje v centru ali v bližin: ščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 1. december«. 28720 21a Enosobno stan(9?anje išče državni uradnik brez otrok Pundbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje« 28824 21a r oho odda Beseda 1 Dtn. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 20 Din Sobir- opremljeno, s posebnim vhodom oddam. Sv. Jerneja cesta 24/1. 28665-23 Dve prazni sobi oddam za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 23730 23 Prazno sobo lepo. veliko. solnfno, vhod s stopnišča (tudi za pisarno primerno) in opremljeno sobo s posebnim vhodom (pozimi zelo topla) oidam v centru v Ciril-Metodovi ulici št. 19 I.. desno, sv Jožef. Vzamem tudi 2 dijakinji v celo cekr-bo. 28742 23 Prazno sobo v katero se lahko postavi štedilnik, z drvarnico, vhod Drost. oddam takoj eni ali dvema osebama Staničeva ul. 19, I. nadstr. 28741 23 Opremljena soba ■! posebnim vhodom se odda boljš;, stareji; osebi. Streliška ul. 22. pritličje 28740-23 Garsoniero v srrogem centru oddam za 1. november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28700-23 Prazno sobo v centru, oddam. Novi trg l/I., levo. 28696-23 Prazno lepo sobo oddam s 1. novembrom po-ceni. Tyrševa c. 53'! de-;no. 28559-23 Opremljeno sobo oddam na Taboru št. 5, vrata 2. 28599-23 Oddam sobico v centru s posebnim vhodom in celo oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28601-23 Prazno sobo oddam boljšemu gospodu ali gospodični v bližini tobačne tovarne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28574-23 Soba opremljena ali brez se odda Rožna dolina c. VIII. št. 26. 28569-23 Sobo s souporabo kopalnice od dam uradnici. Do'.en>ska 48a, pritličje, levo. Ogled od 9—12. 28783-23 Lepo prazno sobo oddam takoj. Koniar, Pod-limbarskega ul. 43. 28797-1 Opremljeno sobo oddam solidni gospodični za din 150. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28504-23 3—4 sobno stanovanje za takoj ali za november, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum« 28500-21a Enosob. stanovanje s pritikiinami iščem za ti-koj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonski par«. 28510-2U Vdova uradnika sama. išče stanovanje ene ali dve sobe s pritikiinami. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Vdova«. 28464-21« Enosob. stanovanje s kuhinjo iščem takoj it dve osebi. Ponudbe na ogl. odd Jutri pod iifro »Solid«. 28694-211 Dvosob. stanovanje kompletno, prvenstveno v blilini glavnega kolodvori iščem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takoj«. 28760-2U Sobo lepo čisto in sončno z dvema posteljama ali z posteljo in otomano, s hrano, na Prulah. Poljanah. Kodelje-vem, Vodmatu ali v Mostah, iščem. Souporaba kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica« 27809-23 Soba prazna, solnčna in svetla se odda v bližini sv. Jožefa. Stara pravda 1. 28558-23 Opremljeno sobo oddam takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28541-23 Opremljeno sobo veliko, čisto in mirno, s posebnim vhodom v I. nad stropju oddam s 1. novembrom v bližini Zvezde. — Naslov v vseh poslovilni-cah Jutra. 28552-23 Sprejmem eno priletno žensko podnajemnico k sebi na stanovanje. Vodovodna cesta 70. 28262-23 Sredi mesta oddam opremljeno sobo solidnemu gospodu nedi-jlku. Poseben vhod s hodnika, elektrika, parket, lončena peč. Najemnina din 300. Prečna ul. 8. 28683-23 Garsoniero t naimoderneje opremljeno kopalnico ia predsobo z vzidanimi omarami se odda na Tyrievi c. št. 47/b. 28668-23 Sobo s hrano za din 700 oddam. Karlov-ška cesta 28. 28782-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice od-dam gospodu v centru. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28751-23 Sostanovalko sprejmem v sobo s štedilnikom. Tyrševa cesta 13. 28830-23 Veliko prazno sobo soinčno, s souporabo kopalnice, v centru mesta, oddam samostojni, mirni gospe 1. ali 15. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Značaj«. 28831-2J Opremljena soba lepa, svetla, solnčna, se odda dvema boljšima čez dan odsotnima osebama blizu Zvezde. Naslov v vseh posl. Jutra. 28823-23 Prazno ali opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam, žlbertova ulica 17-1. 2881623 Elegantno opremljeno sobo z dvema posteljama, takoj oddam gospodom. Borštnikov trg 2-1. 28821 23 Prazno sobo ler>o, soinčno, s posebnim vhodom, centralno kurjavo m souporabo kopalnice, oddam takoj boljši stranki v I. nadstropju v vili, Levstikova 16 (Vrtača). 28771-23 Informacijes Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Preklic Podpisana preklicujem fte-resničonst besed, ki sem jih iznesla o g. V. Potokarju in se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. Apolonija V.-vte, Sp. Log. 28449-31 Naznanilo! Krojaški moister naznanja slav. občinstvu, da te je preselil z Gosposvetske ceste na Lukovico 18, poita Brezovica pri Ljubljani. — Izdeluje obleke, damtke kostume in plašče, obritim in popravljam. Cene zmerne. Stranka naj pošlje naslov. Pridem sam na dotn. 28781-31 m Vsaka oeseda 90 par. a dajanje naslova S Din ■ajmanjsi znesek 15 Din Sobo svetlo, tudi bolj na pe »llerlji, ifiče samski go-«jx>d. Ponudbe na ogl. Odd. Jutra pod »čim preje«. 28472 23a Sobo S posebnim vhodom iščem Za 15. november. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod šifro »Mir«. 27880-23a Kontrabas «tar. prodam. Valentin Čer-ne, Rečica, Bled 2. 28424-26 Klavir lep, naprodai. Ljubljana, Stiška ul. l/I!.. Sv. Jakob. 28788-26 Dva gospoda Bčeta opremljeno separiran o sobo po možnosti v bližini gorenjskega kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »l. november 5 «. 28409-23a Klavir dobro ohranjen. ,,oceni proda: ABC. Ljubljana, Medvedova c 8. poieg kolodvora Šiška. 28732 26 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali da tanje naslova 5 Din Najmanjši zne.?ek 20 Din Kislo zelje Gospod išče lepo opremljeno sobo s posebr-im vhodom v centru za takoj. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa soba«. 28654-23a Dva gospoda iščeta opremljeno sobo za 15. november. Prednost bližina glav. kolodvora. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla in čista". 28643-25a Prazno sobo i&ie za takoj boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prazna soba« 28642-23a Sobo s posebnim vbodom, v cen fru mesta, svetlo, za pi-SBrno, išče za 1. ali 15. »rtfember Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani. Gledališka 7/iI. tel. 44-29. 28669-23a Mlajši uradnik ■iren, išče čisto in zračno sobo s separatnim Dobro ohronjen klavir se proda po ugodni ceni. Bolgarska ul. 23. 28325 26 . „ jn* Beseda 1 Din. daveS Din za šllrc aH dajan.it aaslova 5 Uin Najmanlš. znesek 20 Din Še 1 mizarski univerzalni stroj 600 mm »Standard«, mo čne priročne konstrukcije, z ali brez elektromotorja. pride v kratkem iz Nemčije po starj valuti. Ludvik Ileršič. Cesta 29 oktobra 13. 23331 29 Šivalni stroji JAX so najboljši. Rablieni stroji vedno na zalogi. Ivan Ja sin sin, Tyrševa 36. 28597-29 Stružnico najmodernejšo 200X1250 mm t Nortou omarico in vdelanim elektromotorjem, po sta rem tečaju nemške mar ke proda: Ludvik Ileršič. Ljuol jana, Cesta 29 oktobra 13. 2S545-29 novo. prvovrstno v -sodč :ilh dobavlja oo nar« :iiu in najnl?ji ceni Ou -:tav Erklavec Ljublja na Kodelievo Povšeto 7s 47 tel 25-91 Mladenič, lepe postave, strokovno na-obrazen, službujoč izven Slovenije, želi spoznanja z izobraženo gospodično v starosti do 23 let. Dopise j poslati na ogl. odd. Jutra | pod »Primorc«. 28418-25 Nemška obnova župe Zarpadna PrusIJa Krompir čebule in zelje dobavlja Josip Lah, Osluševci pri Ptuju. 28526-33 Kislo zelje. reno po znižani cer.i prvovrstno dobavlja v sodili Homan, Liubljana, Sv. Petra cesta 81, telefon 35-39. 233-33 26 letni gospod i stalno službo želi spoznati v svrho ženitve polteno in simpatično gospodično visoke postave. Prednost _ j 'raai° samostojne šivilje. — ; Samo resne ponudbe poslati ' na podružnico Jutra Jesenice pod »V dvoje je lepše« 28529-25 ' T?"' ■ Gospodična z gotovino in pohištvom bi poročila uradnika ali boljšega obrtnika od 35 do 45 . let. Dopise na podružnico 1 Jutra v Mariboru pod šifro -•■Resno«. 28488-25 Še 1 mizarski univerzalni stroj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden in stalen«. 2S6el-23a Sobo pra7no, za pisarno v centru ■jBesta, iščem. Naslov v Ifceh poslovalnicah Jutra. 28692-23 Sobo ) dvema posteljama, pro-jtorno, s prostim vhodom V trikotu Tvrševa - Celov-|ka. iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčna«. 28758-23a Prazno sobo s štedilnikom u-čtm za 2 osebi za novedber Ponudbe na oglasni oddel. Jutra pod »Pošteno plačam«. 28737 23a Opremljeno sobo lepo, po možnosti s cen tralno kurjavo, posebnim vhodom, v novi hiši iščem. Ponudbe pod »Plačam 400—500 din« na ogl. odd. Jutra. 28745-23a 600 mm »Standard«, močne priročne konstrukcije, z ali brez elektromotorja, pride v kratkem iz Nemčiie po stari valuti. Ludvik Ilcršič, Cesta 29- oktobra 13. 28644-29 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Mladega psa čistukrvnega lepega nemške ga ovčarja, kupim. Jer. Okiškega 14 Kodeljevo — Liubliana. 28*91-27 Psa dobrega čuvaja kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čuvaj«. 28571-27 Mlade pse volčje pasme prodam. Vič - Brdo. Anton Drmota 28653-27 Dopisi Vsaka beseda 2 Din da vek 3 Din za dalanle naslova 5 D1n na (man) ši znesek 20 Dlrs Tč llin — auto Sestanek mogoč R. 28577-24 Anker šivalni stroji so najboljši za šivilje, gospodinje, kroiače in cikcak entlanie, tudi z dvema iglama, še najbolj ugodno pri TRIGLAV. Malo rabljeni vedno na zalogi. Resljeva cesta 16. 28718 29 Za dijaka •iliešolca iščem stanovanje * vso oskrbo pod strogim nadzorstvom Ponudbe na jwl. odd. Jutra pod šifro: ^Bežigrad«. 27792-22 Glasbila Beseda 1 Din davek s Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 20 Din Koncertne citre iti pečko fgašperček) s cevmi. prodam poceni. Krem-žar. Svabičeva ul. 15/1 vrata 56. 28585-26 Klavirske harmonike »Soprani«, nova, 96 basov, 2 registra, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28618-26 Ne odlašajte! Šivalne stroje najboljših svetovnih znamk dobite le še kratek čas po stari ceni, dokler traja zaloga v Novi trgovini, Tyrševa 36, Ljubljana, nasproti Gospodarske zveze. 28766-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim Ponudbe r.a ogl. oddel. Jutra pod »Pisalni stroj« 28734-29 Računski stroj zelo obro ohranjen, kupim. Ponudbe na »Original Odhner Model 7« na ogl. od. Jutra. 28818-29 Filatelija Kupujem vsako množino znamk, zbirke. serije, klasiko, Massen-ware. Osebne ponudbe v ponedeliek popoldne, v torek celi dan v hotelu Mik-lič. Dr. Simič. 28573-39 Gospod Janko sestanek pred Glasbeno matico v petek bil nemogoč Prosim v ponedeliek — torek ob isti uri, istotam. M. 28561-24 Srčece 306 Oprosti! In vendar iščem Tvoj sladko nasmešek . . . Odgovor samo name - Ljubljana I poštno ležeče. K. 28419-24 Gospoda srednjih let, ki ima res no in globoko pojmova nje o življenju, že:i m spoznati. Sem samostojna z nekaj premoženja Ponudbe pod »Če u;a-jam — zakon« na ogl. odd- Jutra. 28660-24 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali daian.te naslova 5 Din NajmanISi znesek 20 Din Ekonom r dobro eksistenco s pravico do pokojnine, t>i poročil gospodično po možnosti absolventko gospodnij-ske šole. staro do 25 let s primerno doto Samo resne ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Celju pod značko »Lep značaj«. 28482-25 Simpatična gospodična stara 30 let, želi radi pomanjkanja znanja, spoznati gospoda s stalno ali državno službo. Vdovci niso izključeni. Dopise na podruž. Jutra v Celju pod značko: »Srečen zakon 1941«. 28483-25 Drž. uradnik zagrebški, 28 let, rimokat., otmen, simpatičen, strogo soliden, popolnoma zdrav, želi poročiti hčerko situi-rane meščanske rodbine. — Resne ponudbe pod diskre-ciio na »REZOR«. Zagreb, pošta 3 pod »br. 28551«. 28551-25 Poročim gospodično, katera bi posodila 10.000 din. Sera v stalni službi na Jesenicah. Ponudbe s sliko na oglas, odd. Jutra pod »Golica«. 28673-25 Mlad obrtnik želi resnega znanja v svrho ženitve z gospodično v starosti od 20 do- 28 l^t, s premoženjem v gotovini od 50 do 70.00C din. Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sreča 100«. 28750-25 Gospodična uradn;ca srednjih let, osamljena, čiste pretek losti. dobro situirana, želi spoznati resnega intelektualca, ^rijetne zunanjosti v dobrem gmotnem položaju, od 40—50 let. Ločeni izključeni. Dopise na oglasni odd. Jutra pod »Ljubi telj;ca prirode«. 28736-25 Prošlo nedelio ie v mestnem gledališču v Gdansku podal župni vodia in državni namestnik za župo Gdanjk-Zapadna Pru-sija Albert Forster izčrpno poročilo o delu zadnjega leta na tem ozem ju tar orisal obnovitvena prizadevanja. ki so šla v slavnem za tem. da se da temu ozem iu popolnoma nemško lice Zupni vodia. čigar poročilo posnemamo iz »Leipdger Neueste Nachrichten«. ie izvaiai med drugim: ■•-Takoj po prihodu nemških čet v Gdansk in Zapadno Prusijo ie začela delovati nemška civilna uprava. Smernice nacionalne obnove so zahtevale, da se odstranilo vsi poljski napisi ln se nadomestijo z nemškimi. Poliaki so morah obdati orožje in radioararate Po.jski brezposelni so morali prijeti za delo ter delr.ti v smislu navodil civilne uprave Ena izmed glavnih nalog oblasti ie bila stroga ločitev poljskega in nemškssa živlia potom registracije v narodnih spiskih Moški. ženske in otroci nad 14 let. ki so bili spoznani kot Nemci, so dobili posebne znake, da so se ločili od Poljakov Naslednji važni korak ie bia organizaciji stranke. V različne oddelke stranke ie bilo vpisanih preko 150.000 oseb V 1. 1940 je bilo sprejetih v stranko naial;n'ih 20.000 moških in žensk ter se sprejemanje še vedno vrši. Stranka je imela preko 6000 propagandnih zborov. razdelila ie med nemško prebivalstvo 7650 radioapa- ratov in ustanovila 20 kinemu to ;rafov, | nadaljnjih 30 pa iih bo ustanovljeno v i kratkem. V Bydgošču. Torunju in Grud-ziadžu so začeli izhajati nemški časopisi. Ker je bila zemlja oo večini last polj k h kmetov, so bila vsa posestva zapleni na ter izročena nemškemu go~px"a stv.i S -daj je 1.200 000 ha poljske zerr.lie v up a-vi nemških kmetijskih organov-. I V teh naporih je pretek'o prvo K to obnove. V nadaljnjih devetih letih se m~ra delo nadalievati. da bo po besedah vedie nemškega naroda »ta žuoa tako v red j. da bo v v.cakem pogledu lahko velja a kot čisto nem«ka pokrajina« Državni vodia ie za to delo dolečil deset let. ksr je v najvišji meri zainteresiran na razvoju te pokrajine Naseljenci že priha^io v velikem številu. Preko Gdvnje ie prispeo 50.000 baltiških Nemcev cd katerih ie bilo 2300. večinoma nameščencev, že noraz-delieno do razr.ih krajih župe Gdan?k-Zapadna Prusija. V naslednjih tednih se pričakuje prihod 5000 nemških rodbin iz Litve in 10 000 nemških rodbin iz Besa-rabije. V ostalem oa ie pop~lna zase1 itev teh kraiev nemogoča, ker so nase'ienci. določeni za te kraje, še pod crož^em. Njim so zagotovljena t.ia za naselitev, kai-ti vodja ie zapadne-prusko žuno dol čil prverstveno za frontne bojevnike 2 upa ima že danes nemško lice. v desotih letih ■ oa bo dežela popolnoma nemška. ' O 1 S t ¥ O Poročim siromašno gospodično, lepe preteklosti, z razu mevanjem gospodtnjstva. V zameno vsaj malo iskrene ljubezn; do 9 letnega otroka, nudim Lepa mlada mamica ^ &SSŠ". «v- !n njeno dete iščeta mo-ža-očeta, starejšega plemenitega inteligenta s stalno eksistenco. Ponudbe ood šifro »Premoženje«. 2830725 Dražbe Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Klavir in harmonij 8 registrov io 5 oktav, v izbornem stanju takoj ugod oo na prodaj. Korun — Velenje. 28434-26 Kratek glasovir skoro nov, Lauberger, moderen. krasen elas. radi selitve, prodam. Dobrajc, Maribor, Aškerčeva 16. 28490-26 Mladenič 39 let star v stalni službi provizije in posestnik želi znanja v svrho ženitve sebi primerno trgovsko naobra-ženo po možnosti tudi l Ijenjem v Celju. Fopol ne ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne, prosim na podružnico Jutra v Celju r^od »Ma-seota«. 28809 25 Zemljo brezplačno za zboljšanje vrtov, njiv, travnikov, 28705-37 Na javni dražbi dne 25 oktobra 1940. ob 9 Štajerka uri se bo prodajala na (Jkr. J sodišču v škof ji Loki žaga i poznanstva s samostoi-in hiša v Puštalu z gospo- | nim mizartem. St. Vidčani darskimi poslopji in nekaj | nad Ii«bl-»no imajo pred-zemliišča. Najmanjši ponu- nost. Ponudbe na ogl. odd. gostilniško prakso in nekai . oredvsem barjanskih, da prihrankov radi prevzema j petellnc Ljubljana. hiše na deželi v promet- 1 --- nem kraju, zgoraj imenovanih koncesij. Le resne ponudbe s sliko poslati na oel. odd. Tutra pod šifro: »Takošna ženitev«. 28542-25 dek din 128.387.—. Istočasno se bo prodajal tudi travnik v Virškem 10.286 kv. met. najmanjši ponu-dek din 13.715.—- Pojasnila daje Okrajna hranilnica in posojilnica » Škofji Loki. 28429-32 Nov akordeon Hohner-Verdi III z 120 basi se poceni proda. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra. 28289-26 ' bolka«. Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Namiznih zimskih jabolk 8 do 10 tisoč kg prodam. Ponudbe na podruž. Jutra Jesenice pod »Sortirana ja-" ~ 28532-34 Jutra pod »Veseli vinograd« 28572-25 Gospod ?redniih let. išče mlajšo gospodično ali gospo za prijateljstvo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Prijateljstvo« 28456-25 Želela bi spoznati poštenega in intelieentneg« Ljubljančana. Ponudbe z na slovom na ogl. odd. Jutra pod »Resno«. _28436-25 Udova sama s posestvom se ieli poročiti z upokojencem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu Ljubljani«. 28393-25 SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZLATO kupuje oo najvišjih cenah JOS EBERLE, Ljub Jana. Pjrršera 2 palača hotela »Slon« Od Vas ie dvlsno, ^ imate obleko vedno *'ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolikanlcs ZAHVALA TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU izrekam vdano zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po moji umrli materi Eisenmann Ilonka. Pri tej priliki si dovoljujem predvsem trgovskim krogom priporočati pristop k tej kulantni, humanitarni instituciji. Maribor, dne 18. oktobra 1940. Ing. EISENMANN ERICH, sin Brez posebnega obvestila. f Umrl je po dolgi in mučni bolezni moj nad vse ljubljeni soprog Izidor Ivani (Ivančič) trgovec Dragega pokojnika smo spremili k večnemu počitku 17. oktobra 1940 na pokopališče k Sv. Ani v rodbinski grob. Kanal ob Soči, dne 17. oktobra 1940. Žalujoča soproga Ana roj. Belingar in ostalo sorodstvo. Zbeiiii « se v telovadnici! 2e Tyrš ie ob ustanovitvi orveea sokolskega društva v Pragi naglasil njegove poglavitne naloge. Telovadba, ki jo ie smatral za prvo in poglavitno nalogo do-leg ostalih, ki nai iih sokolska organizacija tudi v polni meri osvoji, ie to ostala do današnjega dne. Vemo pa tudi iz izkušenj. da je organizaciia Dričela vc-dno takrat pešati, kadar ie pričela zanemarjati to prvo svoje vzgoino sreditvo In takrat (1875 — 1880) ie bil Tyrš zopet oni. ki je pokazal s prstom naravnost na rano. ko ie spisal svoj znameniti članek o vzrokih nazadovanja sokolskega dela. Končno na nam mora biti znano, da so si celo politične stranke ustanavljale svoje telovadne organizacije, da bi z niihovo pomečio pritegnile in privezale na?e m'a-dino ter si io tudi trajno zagotovile. Potrebno ram je sanrn seči 40. 50 let nazaj in našli bomo to svojo trditev v polnem potrjeno pri Cehih in tudi drugod. Ako listamo po statističnih p :datkih naših društev v zadnjih letih, bomo opazili zanimive pojave. Podatke so poslala društva sama. zato se lahko vidi v zaporednem letnem stanju in v t3lovadnem izkazu za ta leta nazaj nihanje števila telovadcev v vseh oddelkih dotične edinice. Kakor drugače ni bilo pričakovati, je splošno število članstva marsikje nazadovalo. ni pa v enakem razmerju nazadovalo število telovadečega članstva. To nam je na eni strani dokaz, da je telovadeče članstvo v slehernem sokolskem in menimo. slehernem telovadnem društvu najtrdnejša podlaga in vzajemna vez dru-štvenikov. na drugi strani oa kaže s kazalcem na dejstvo, da mora vsako sokolsko društvo storiti vse. da si ohrani svoje jedro absolutno nedotaknjeno Mora ga tako vešče prenavljati in tudi množili, da mu vir društvene moči in sile ne more nikdar usahniti. Pred kratkim smo imeli priliko, da izrečemo nekai besed o vaditeliskem vprašanju. ki ie predmet skrbi marsikaterega pravilno mislečega Sokola. Rekli smo. da bi se takoj premaknila vaditeljska vprašanje s sedanje mrtve točke naprej in na boljše, ako bi vsi bivši vaditelji oo vseh društvih in četah ponovno prijeli za delo. Ali mislite, da ne velja ta nasvet še v večji meri vsem bivšim telovadcem in telovadkam? — Nihanie članstva ie v sokolski družini razmeroma veliko. Neverjetno mnogo ljudi se seli iz kraja v kraj. iz društva v društvo. Toda po SCHNIIDER .1 ZAGBEB- NIKOlIČtVAlO ODVETNIŠKI KONCIPUENT z izpitom se sprejme za samostojno vodstvo odvetniške pisarne. — Vpokojeni sodniki imajo prednost. — Ponudbe pod »Samostojen koncipijent« na ogl. odd. »Jutra«. Oma/ac*" pou* * igrar-,.. l&ite»ajie brrrptaam rtn*) HEINEL-HEROU) di-O-J t0' trormel 9/aih MARIBOR* 101 ITSI..I 2 951 E NO IN večbarvne JUGOGRAFIKA Novi naslon frančiškanska tri ZA ZIMO se preskrbite z okusnim dolenjskim belim krompirjem ln trpežnimi jabolki po zmernih cenah pri Trg. posL Kmetijske družbe Novi trg 3. ogromni večini ostanejo vč.anieni vedno in povsod. Mnogo izmed teh nihajočih jih je. ki pripadajo mlajšim letnikom in so dobri telovadci. Da celo vaditelii. Ako bi vsak tak takoi pričel znova-v novem kraju bi imeli še večje število telovadccv. kakor iih ie in tudi pomanjkanje vodite-liev bi bilo manj občutno. Na društvenih odborih ie mnogo ležeče. kako uspeva v dotičnem kraiu s^k^l-ska telovadba Vaditeliski zbor kot vodja izvršnega dela je lahko najboljši in najbolj požrtvovalen Da vendar ne bo mnogo opravil, če nima trdne opore v upravi društva. Uspeh ie odvisen od pr: sto ov od telovadnega orodja ki ga drv.štvo premore. od pravilne razdelitve telovadnih dni. vaditeljev itd Ako so vsi činitelji pravilno vpreženi v skupni tok ootem 'ispeh ne race izostali Primerov za to imamo dovolj. Prišla je jesenska doba. ko društva zaključujejo priglase v telovadne vrste Storite v zadnjih dneh vse. da boste imeli v svoji edinici čin-, več telovadcev med odraslim članstvom, čim več mladine v na-raščajskem in dečiem oddelku, kajti telovadba ie prvo in poglavitno sredstvo za dosego sokolskih ciljev- čim večie štev lo telovadcev je iedro in najtrdnejši temelj vsakega sokolskega društva. • Sokoj Ježica. Danes uprizori dramatski odsek veseloigro s petjem »Teta v planinah«. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Vabimo k polni udeležbi. Koroški drobiž V Celovcu se je sredi oktobra mudil državni minister za dela dr. Seldte. Zanimal se je predvsem za posle delovnega urada v Celovcu. V Borovljah se je ustanovila nova pu-Skarska zadruga, ki bo poslovala pod nadzorstvom države. Njen predsednik je župan boroveljske občine dr. Hambrusch. Delež pri novi zadrugi znaša 30 mark, pristopnina pa 5 mark. Država si je pridržala 1.000 deležev. To naj bi veljalo kot podpora za strokovno puškarsko Solo v Borovljah. V Bistrici pri Pliberku so imeli 17-let-nega pastirja, ki je veljal kot neranljiv za kačji pik. Lovil je vse kače brez raallke vedno z golo roko in jih deval pod klobuk ali celo pod srajco. Med ujetimi kačami je bilo tudi mnogo strupenih gadov. Te dni pa se je zagnala v njega velika črna kača in ga pičila v desno dlan. Fant je takoj izgubil zavest. K sreči so ga kmalu našli m prepeljali v celovško bolnico. Po nekaj dneh je zopet zdrav zapustil bolnišnico. Na Ziljski Bistrici se je pri cirkularni žagi poškodoval 64 letni Janez Martic. 2e prej nekoč mu je žaga odrezala dva prsta, sedaj pa še ostale tri. Prosta prodaja jabolk je prepovedana. Prepoved velja tudi za Jabolka iz inozemstva. Kdor bi jabolka »črno« prodajal, mu bo odvzeto blago in bo vrh tega kaznovan. V Beljaku je bil od 10. do 17. t. m. kulturni teden: otvorili so ob tej priliki tudi posebno Solo za narodno glasbo. Iz življenja na deželi SOVODENJ V POLJANSKI DOLINI. Danes praznuje v krogu svoje družine splošno znani mesarski mojster in nacionalni borec KarOl Marolt petdesetletnico. Delo tega moža je pri nas zapisano z najlepšimi besedami Takoj, ko se je po svetovni vojni priselil v naš kraj, je z vso svojo silo pričel delovati povsod, kjer je videl, da bo koristil narodu. Ni štedil ne časa ne denarja, samo da je bdo v korist obmejnemu prebivalstvu. Da ima tak* majhna obmejna vasica svoj Sokolski dem, je v veliki meri njegova zasluga. Takoj ob ustanovitvi sokolskega društva je prevzel mesto starešine, kjer ga vidimo še danes Pn vsem njegovem delu ga podpira soproga Nežka. Svojo družino, za katero skrbi res po očetovsko, je vzgojili v pravem sokolskem duhu. Hči Milka mu pomaga doma in je vzorna tajnica Sokola. Jerica je poročena a splošno znanim veletrgovcem Telbanom, sinček Vinko pa še trga hlače po šolskih klopeh. Ko obhaja naš Karol svoj petdeseti rojstni dan, mu kličemo vsi: Še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih 'let. RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob običajnih urah film »Dogodivščine Robina Hoo-da«. Za dodatek kratek zabavni film. Iz Ptuja j— Letošnje Vodnikove knjige, ki Vam bodo za 20 dinarjev prinesle obilo razvedrila in pouka, so ie v knjigoveznici! Zato ne odlaSajte več s prijavo. Javite se takoj pri poverjeniku Vodnikove družbe v Vašem kraju, ali pa lahko kar naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5. j— Zvočni kino bo predvajal danes ob pol 16.. pol 19. in pol 2L uri ve^efllm v barvah »Mala princesa«. V glavni vlogi Shiriey Tempi e. Za dodatek zvočni tednik. j— Nenadno je umrla priljubljena in splošno poznana 32-jetna n-takarica Micka Simaničeva iz Lavanjcev pri Sv. Urbanu. Pokojna ca je bila dol:! o let isluž-bena v Narodnem dcmi. Pravijo, da je nekdo izvabil iz nje ves prihra ijeni denar. kar ie nanio tako oora^no vplivalo, da je umrla. j— Ob^i^mo! Jožefa Lebarjeva 70-letna viničarka Lz Svetincev. občina Sv. Urban je šla po opravkih. Na cesti ji p ide-ta nasproti dva zelo s'abo vzgojena mladeniča, ki sta začela starko za/meaov-ti, pozneje oa fta jo celo deiansko napada in jo pčihniia v obcestni jarek. Lebarjeva si je pri padcu zlomila roko. j— Poslovilni večer. V četrtek se je poslovil od svojih prijateljev in sokolskih -sodelavcev učiteli in dclgoletni župni načelnik mariborske sokolske župe g. Slavo Komac. ki odide na višjo pedagoško šolo v Beosrad. G. Komac ie več let služboval na šoli v Ptuju, a v času ko so se »popravljale krivice' je bil premežčsn v Fikšince v Prekmurje. K njegovemu slovesu mu kličemo * Zdravo!« in na veselo svidenje! Iz Novega mesta n— Lei-o;>iije Vodnikove knjige, ki vaan bo o za 1:0 dinarjev prinesle obilo razvedrila in pouka, so že v knjigoveznici! Zato ne odlagajte s prijavo. Javite se takoj pri poverjeniku Vodnikove družbe v vašem kraju, ali pa lahko kar naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani. Knafljeva 5. n— Nesreča dveh mladenu-ev. Dijak Viljem Kiutid je pri neki igri padel s smreke štiri metre globoko. Močno si je pretresel možgane in so ga nujno prenesli v bolnišnico. V Kandiji. na Sukljetovi cesti, ie našel 14-lttni dečko ttaro patro-no. do kateri ie pričel udarjati s kladivom. Po nekai udarcih se ie patrona razletela in močno ranila neprevidneža. Deček ie poškodovan no rokah in nogah in zdai tudi njega netujeio u.-milism br :tie. n— Nagla smrt ug!edne7a D^sestnika. V bolnišnici ie zaradi nastalega zastr; r>-Ijenia naglo preminil, ugledni posestnik Krhin Janez. s'ar 62 let. dema iz St. Jer-neia. Krhin. ki ie že nekai časa bolehal doma. ie na žalost, prifel prepozno v b. 1-nišnico. n— Detcmor. Novomeški orožniki so prijeli neko 30-let.no žensko, ker ie osumljena. da ie namenoma povzročila smr4 novorojenčka, katereaa ie rodila 13 septembra. Trupeke so našli v greznici. n— Izpred sedišča. V torek dopoldne se ie končala že dvakrat prekinjena razprava proti non3reieva1cem ameriških čekov, ki so predvsem krožili po Beii krajini. Glavni obtoženec ie bil obsojen na 1 leto in 3 me?ce drugi na 10 mescev in tretii na 5 mescev strogega zap^rn Vsi trije imajo oovmiti oškodovancem šk xio. Iz Litije i— Glasbena šola v Litiji. Pod okriljem litijske »Lipe« deluje Glasbena šola je važen napredek v glasbeni vzgoji «»-savja. Dočim se je pouk v klavirju, viuui.. in drugih predmetih že začel, bodo na splošno željo pričeli tudi tečaj za klavirsko harmoniko. Starši, ki žele dati svojo mladino v ta tečaj, se naj prijavijo vodstvu Glasbene šole. Pouk se bo začel prihoinji teden. i_ Predavanje o našem Jadranu. Znani propagator Jadranske straže in dober poznavalec našega morja g. Viktor Pirnat iz Ljubljane bo v nedeljo 20. t. m. predaval o našem morju in domovih Jadranske straže. Predavanje bo ob 9. url v ljudski šoli in ga bodo pojasnjevale skioptične slike Naše «led?Jišče DRAMA Nedelja 20 : Skrivalnice Izven Ponedeljek. 21.: zaprto. Torek, 22.: Razvalina življenja. Red B. Sreda, 23.: Pohujšanje v colini fentflorjan-ski. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Četrtek, 24.: Revizor. Red A. Petek, 25. ob 15.: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota. 26.: Skrivalnice. Izven. O. ŠcheinpflugOve veseloigra »Skrivalnice« je prikupno delo z značilno potezo optimizma, ki odlikuje vse njene igre. Zgodba o modernem, razumnem dekletu, ki se zna prilagoditi moškemu idealu kakor se izpreminja, je slika iz sodobnega meščanskega življenja. Zanimivost pri tej predstavi bo nastop Angelce Sancinove v glavni ženski vlogi, in Avguste Danilove k. g. Nadalje bodo igrali Kralj, Nablocka in Lipah. Režija je prof. šestova. * OPERA Ned-.lja. 20. ob pol 11.: Baragova proslava. Izven. Cene od 10 ein navzdol. Ob 15.: Baragova proslava. Izven. Cene od 16 din navzdol. Ob 20.: Baragova proslava. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 21.: zaprto. Torek, 22.: Fideiio. Red torsk. Sreda. 23.: Jenufa. Red sreda. Gosto s nje Elze Karlovčeve in Josipa Gostiča. Četrtek, 24.: Grof Luksemburški. Red četrtek. Petek, 25.: Figarova svatba. Red premierski. Baragova proslava t operi. Danes ob pol 11., ob 15. in 20. uri zvečer bodo igrali člani drame dve igri, Plestenjakov »B a-ragov križev pot« v treh slikah in s. Darine Končeve igro v štirih slikah, »Ob veliki reki*. Prt -vseh predstavah bodo sodelovali tudi predavatelji, ki bodo govorili o Baragi. Z nagovori bodo sodelovali: dr. Andrej Farkaž, dva srednješolca in akademik, zvečer pa bosta govorila ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in ban dr. Marko Natlačen. Operri orkester bo zaigral pod taktirko dirigenta Antona Neffata, uverturo, s solospevi pa bosta sodelovala operna člana Tea Laboseva in Jean Franci. Zarodi obolelosti gdčne. Valerije Hey-balove uprizoritev Mozartove opere »Figa-rova svatba« v soboto 19. t, m. za red premierski ni bila mogoča. Za isti red se bo uprizorila ista opera v petek, 25. t. m. Uprava vljudno pro8! p. n. abonente blagohotne uvidevnosti. ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 20.: Cyrano de Bergerac. Ponedeljek, 21.: zaprto. Torek, 22.: Nenavaden človek. Red R Kam je Izginila sobarica? Odlična milanska družina se je selila v Rho. Medtem kc so pohištvo in oblačila spravili kakor običajno v voz se je gospodinji videlo pametneje, da zaupa svoje dragulje v zaprti skrinjici sobarici. Ko je bii pohištveni voz že na poti in se je zmešnjava malo polegla, je hotela tudi družina na vlak. T ©daj so v svoio groze ugotovili, da sobarice nikjer n; in z njo n. bilo skrinjice z dragulji. Zaman so jo iskali in umlji-vo je. da so deklt osumili kot tatico. Šele v Rhoju se je zadeva pojasnila. Ko so odprli voz za premazanjp pohištva, so na^Ii v njem na pol rr-tvo sobarico, ki so jo bili po pomoti zapr'i vani Oblazinjene stene in vrata so zadušile njene klice in tako je morala v temnem nezračnem prostoru opraviti vso not. Malo je manjkalo, da se ni zadušila. Vrhu vsega je bii padel nanjo šc neupravičen sum. Boljše brije in dalje traja ... 2 odkritjem Amerike Potniki raziskovalci so včasih uživali malo spoštovanja in njih dohodki so bdi pičlo odmerjeni Zanimivo je v tej zvezi proučevati finančne podlage in uspehe Kolumbove odprave v Ameriko 1. 1492. španska vlada je dala Kolumbu na razpolago okroglo pol milijona dinarjev v današnji vrednosti. Za to vsoto je najeli Kolumb ladje in moštvo, kupil potrebne instrumente in predvsem živila. Ker pa je potovanje v »Prednjo Ind;jo« trajalo predolgo, so se zaloge skoraj izčrpale ko je Kolumb pristal v Ameriki Z ostankom denarja je mo^gel le s težavo prehraniti in plačati moštvo. Ni čudno, da je ob koncu odprave imel v žepu samo še okrog 4000 dinarjev. Ta vsota predstavlja plačilo, ki ga je dobil za odkritje Novega sveta. Rabljene fotoaparate in vse fotopotrebščlne, radio, daljnoglede opt. in teh. predmete kupujemo in prodajamo. Ugodno prodamo: baterijski radio 4-cevni in zvočnik 400 din, fotoaparat 9 12 Solinar 4.5 Compur din 350, aparat 10/15 opt. 6.3 din 400. — Male aparate od 60 din naprej, razne leče, ru-menice itd. — Fotoamaterske izdelave in ves material. Fototrgovina, Vošnjakova ul. (blizu Slamiča). «ia!T.r'..mni|ii......injiTTuriTnfn i)"1 "^TTt^t^THnT^; wB>ff iiTtttH wininrjittww*ntii !miwhwiiwmh' »»tTniinitnin Zahtevajte povsod britvico A L C O S O pridno in pošteno IŠČE za takoj bančni ravnatelj iz večjega mesta v Vojvodini za sebe in svojega 15-letnega sina-dijaka. V poštev pridejo osebe stare 30 do 40 let, ki so vajene kuhanja in vseh drugih gospodinjskih del in ki v stalni službi žele imeti mirno in solidno življenje. — Plača po sporazumu. — Ponudbe s sliko poslati na oglasni oddelek »J u t r a« ood šifro »Gospodinja 16«. Praktično darilo je »Eterna« ura, ker je moderna, precizna in trpežna. ETERNfl URE Dobivajo se v vseh prvovrstnih strokovnih trgovinah Zelezostrugar po možnosti izdelovalec orodja dobi takoj stalno mesto Ponudbe z osebnimi podatki in navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. »Jutra« pod »ORODJAR«. v centru mesta v Medjimurju, ki donaša letno din 80.000, ugodno naprodaj zaradi družinskih razmer. V hiši je tekstilna delavnica. dobro idoča, že 34 leit, in je isto-tako naprodaj, toda to ni pogoj. — Cenj. ponudbe na Publicitas, Zagreb, pod »Dobra prilika«. P" »ffiMifflSil! ■ PII81MIIIIIO inžer.jerja kemije ali tehnologa, eventuelno žensko moč, zdravega, agilnega išče večje industrijsko podjetje v Banatu Obširne ponudbe s curr. vitae. lastnoročno pisane, poslani na »PUBLICITAS« a. d., Beograd, pošt. pret. 60, pod »br. 18407«. MOŠKI! Pri sDolm nesposobnosti, pri spolni s.abostj poskusite hormonske pilule »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 3d pilul 84 din, 100 pilul 2X7 din, 30« pilul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS nilule: Po pošti diskretno rarpo-SUja Lekarna Bahovec, Ljubljana. Glavno skladišče: Farm. tem. laboratorij »VIS-VISIT« iagreb, Langov trg 3. Ogl reg S. br. 5646-3fc ZRAKOPEOVNA POŠTA ZA JUŽNU AMERIKU -M M OKAMA MAZILO lz zdravilnih zellSi. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjlh. volku, turih in vnetjih Itd za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu Sčajlh ln hrastah na temenu. za razpokane prsne bradavic«. Dobi se v vseh lekarnah ln dro-gerijah ZAHTEVAJTE ŽIMO^SAMO, Z\IA$člTN0 PlflMBO KO SAMO Z\ZASCI (STERILIZIRAN -J r> TTT^V UTr: lHeii ZADRUŽNA TOVARN A ZIME D.D NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C.NEDlSl, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. KOMERCIJALIST ki je eventualno zmožen voditi večje tekst t! no podjetje, SE IŠČE. — Ponudbe s currlculum vitae tn navedbo plačilnih pogojev naj »e pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Komeroijallst«. Vsak četrtek odhod lz Rima ▼ Rio de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse južne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOR ln P AN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontinentali Itallane S. A., Rim. Razpis POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI razpisuje ODDAJO STEKLARSKIH DEL za novogradnjo ob Nunski in Muzejski ulici v Ljubljani. Proračun, razpis ter vsi pogoji se dobe v stavbni pisarni na stavbišču v Muzejski ulici od 21. t. m. dalje med uradnimi urami, proti plačilu Din 50.—. V smislu razpisa opremljene ponudbe je vložiti do 28. t. m. pri podpisanem zavodu. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI V vseh strokovnih trgovinah gospod...,. dobro izvežbana SPREJME TAKOJ železolivarna ANTON SMOLE Podsmreka pošta Dobrava pri Ljubljani Podpisana se zavarovalni banki »SLAVIJI« najtopleje zahvaljujeva, ker nama je ob priliki požara, ki sva ga utrpela na svoji novozgrajeni stanovanjski hiši in premičninah, najkulantneje priznala požarno odškodnino in nama je isto takoj izplačala. Zavarovalno banko »SLAVIJO« vsem toplo priporočava. žužemberk-Ccgelnica, 15. oktobra 1940. ŠTRAVS ALBIN in ANA Zahvala Za mnogoštevilne in tople izraze globokega sožalja ob težki in nanadomest-jjivi izgubi naše nepozabne soproge, matere, stare matere, tete itd., gospe Marije Grah soproge višjega davčnega inšpektorja izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, tovarišem in znancem ter vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti in darovateljem vencev in cvetja. Zahvaljujemo se čč. duhovščini, gg. zdravnikom in čč. sestram za njihov trud in požrtvovalnost. V Celju, dne 19. oktobra 1940. žalujoče rodbine: Grah, Ristic in Mifcuš Detektivski romfii »Nancv vas ima rada. Vaš oče ji je ponudil tisoč funtov, ako se vam odpove, in sprejela jih je, ker je mislila, da smo jaz in več mojih prijateljic v stiski. In — mislim — najbrže tudi zato, ker niste govorili z njo tako pošteno, kot bi bili morali. Vsekako se zdaj brani sprejeti ta denar in ga je dala meni v shranilo. Vračam vam ga. Lahko ga pri očetu zamenjate za pisanje, ki ga je podpisala; zastran mene lahko greste z njim tudi k Nancyji in se z njo poročite. Kupčija je bila nizkotna in človek, ki si izmisli takšno past, ne zasluži nič drugega, kakor da ga potolčejo z njegovim lastnim orožjem. S tisoč funti ni moči živeti na večne čase, a gotovo si lahko najdete kak posel in Nancy je vredna, da človek dela zanjo. Prepuščam vam torej, da ji poveste, da imate denar v rokah ali da ste ga vrnili očetu, kakor vas je volja; vsekako pa je ne smete dalj izpostavljati žalitvi, ki jo je vzela nase zaradi svojih prijateljic.« »To je vse,« je rekel ter položil pismo k denarju na mizo. »Ali je tako, Nancy?« »Da,« je dejala in mu odkrito pogledala v oči. »In je resnica, da me imaš rada?« »Da,« je spet pritrdila, a to pot je nekoliko pobe-sila oči. Tedaj jo je znova objel in poljubil, in tokrat ga ni več pahnila od sebe. Bunty je medtem nekaj šarila po sobi. »Takoi odidem,« je dejala čez ramo. »Rajši nikar,« se je Allington zasmejal. »Imeti morava vojni svet in vi gotovo lahko kaj svetujete. Kaj naj ukreneva s temi tisoč funti, ki jih nihče ne mara? Ali naj se s tem oženiva?« »Ne,« je rekla Nancv. . Oče jih mora dobiti nazaj. Saj imam delo in zaslužim dovolj za. naju cLa. S tem bova izhajala za prvo silo.« »Misliš, da naj moja žena dela zame?-»Do zdaj nisem vedela, da že »naš ženo,« je dejala Nancy. »Imam je še ne, a kmalu jo bom imel!« »Katera neki l-o?« je vprašala ter mu poemeh-ijivo pogledala v oči »Kaj jc še nisem vprašal?« Piijel jo je za roko. •• Nancy Macraejeva, tu. vpričo trc.e ,aucsljivc cr-stre te vprašam, ali spiejmcš moje srce in mojo roko, moje upe in mojo prazno mošnjo ? Aii vzameš vse to za svoie?« . n: t. v »V zamer m i. ie rekla in se "acme"?'a. >: «v .o ve, ali se je že kdaj zgodilo, do bi bil: dve u«. člci istega dne zaprošeni v zakon? Euntv mi ni holc-la povedati, kako jo bilo pii nji, zdaj je ra sama p-, it a pri meni. To ni pravično!-. »Vse to ti ponovim še enkrat, ko bova sama, potem pa pojde še dosti bolje!« jc Ger»M raespeta!. Toda Bunty je bila že izginila v spalnico. »Vsaj besedico bi mi bil rinil!« je vzdihnila Nnncy. »Dušica, bedak sem bil. Vzljubil rem te na prvi pogled. Od tistih dob ni bi^o zame več drugih deklet na svetu. A saj veš. bal sem se storiti napako, pa sem najprvo stopil k očetu, da bi govoril z njim, preden vprašam tebe. Oigovoril mi ie da ne dobim od njega niti pr^bit^ pare. če te vzamem, in da ti to še" sam pove. O tem. da ti misli ponuditi d*»nnr, mi ni ničesar omenil. Ko nisi hotela govorHi z menoj, sem mislil, da zato, ker veš, da cn noče. Tedaj pa je prišlo pismo gospodične Ormes' yjeve in mi je vse roiasnilo.« »In jaz sem jo skoraj ie sovražila!« je zamišljeno rekla Nancy. XVITT Ko se je Peter Orcy po L. kjai vrnil v sobo sobo, je našel tarn pismo svojega zvestega in r.eutrudljivega detektiva. Bilo je iz Eastbourna, od-Jnno prejšnji večer. »Yd'±spo.r ovani gospod Grey, v svojo žalost vam moram sporočiti, da ni Oii"a Sheteno/a najbrže v nobeni zvezi najino zadevo. Imenovana gospa stanuje v ivi rjliai hLi zunaj tega mesta, ki je njena ol.»ilica kolikor toliko podobna tisti, ki ste mi jo op\sa;i. Ugotovil pa sem, da je omo-iena in živi tu s svojim možem in tremi j.Vnmi otroki. Ob uri strahopetnega zlo-a. ki se je zgodil nad vami, je bila vsa rodbina doma. Po tcui ta!:em se mi zdi go-• o1"1 da vas n *:o spravili semkaj. Pri cj.xdi:i in pii>.teljih som obzirno poizve T:vil, a-i je gospa Sheltonova morda komu iipcso'a'a knjige, toda dognal sem, '»rvič. da mi a :xlo malo knjig, in drugič, da Irra tudi malo prijateljev, ker se je šele nc lavno doselila v ta kraj. Za zdaj obeta poizvedovanje tod malo uspeha, čeprav ga •vriši še ns bi dokončno opustil. Prav tako neV?rir;tno se je izkazala Štefka voza. To številko ima prileten arhi-liakon v Cum-.erlandu, ki po mojih mislih >ač ne more biti v zvezi z najinim slučajem. Jot sem takoj rekel, je bilo povsem never-etno, da bi bile vaše urabiteljice tako ne--revi ':ie in se ne bi bile vozile z napačno ;tevf!ko. 2epna rutina s črko C in brez označbe ake pralnice je n? žalost premajhna opora a kako natančnejšo ugotovitev,, vendar bi ltegnila kasneje koristiti mojim poizvedbam. Čeprav so torej moii dosedanji izsledki lovem nogafvnega značaja, nikakor ne •1 verni-n o uspehu. Zdaj izkušam azširiti svoje ugotovitve na novo prizorišče. Ker ste se vselili v svoje stanovanje na St. Michael's Courtu šele pred tremi tedni, bo morda koristno zvedeti, kdo je pred vami stanoval v teh prostorih. Dve dejstvi sta me napotili k temu zaključku. Prvič so morale ženske, ki so vas napadle, imeti ključ do vašega stanovanja, in drugič so jim morale biti razmere v vaših prostorih in navade vašega vratarja dobroznane, da so mogle tako uspešno izvršiti svoj naklep. Glede na vaše strogo naročilo, naj brezpogojno molčim o vsej zadevi — naročilo, ki ga kar najvestneje spoštujem, čeprav mi morda dovolite opombo, da moj posel s tem nikakor ni olajšan, ampak narobe — vam predlagam, da se lotiva skrbnih poizvedb o nedavnih izpremembah v vaših lastnih, kakor tudi v sosednjih prostorih. Nadaljnji pravci za poizvedovanje slede iz tega sami po sebi, vendar vas ta mah ne bi rad nadlegoval z njih naštevanjem. Verjemite mi končno, da ne bom opustil ničesar, kar bi utegnilo pripomoči do popolnega in neoporečnega uspeha. Z najodličnejšim spoštovanjem Vaš resnično vdani Silvester Duggan.« Peter se je moral smejati zaokroženim puhlicam tega pisma, ki ni bilo prvo svoje vrste. Očitno mu je hotel gospod Duggan izmolsti kar največ honorarja, hkratu pa dokazati, da ga tudi res zasluži, če drugega nič, je vsaj z veliko vztrajnostjo zasledoval svoj namen in upati je bilo, da bo njegovo prizadevanje na koncu obrodilo uspeh. Akoravno je šla Petru Greyu prizadejana sramota mnogo manj do živega, kot je menil detektiv, je imel vendar trden namen, da se prej kot mogoče seznani ž Robinom Hoodom in njegovimi pajdaši. Nova vi Vse kvalitete po nizkih cenah. Prepričajte se brez obveznosti za nakup. — Obrtniki izreden popust. — Zahtevajte vzorce! Se priporoča MILAN J A G F R. TVRŠEVA CESTA št. 37. £5nri © #1C1 NAJ VV ^^BK. Raoljen: HI VB Klabund: ll ^H Raoljen NAJLEPŠE ČTIVO! Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.- Raoijen Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Raoljen: £ff)a VO#113 Thompson: £jyJfQ Majerjeva. Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA" LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA f> Usoda ljudi! Znameniti grafolog F. T. Karmah se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ljudi, meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje. Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen naslov in rojstne podatke ter v naprej 30,— din za knjigo »Naš život in okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso: F. T. Karmah, Žalec perje po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 25.—, 35.—, 55.—. Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodnejše pri »L U N A« — MARIBOR, samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! Oskrbnik -ica za pianmski dom pri Sv. Treh Kraljih na Pohorju, se išče. Vse informacije daje podružnica S. P. D. v Slov. Bistrici. »JE ima v zalog) SEVER RUDOLF Marijin trg 2. GRAŠČINSKO POSESTVO KLIŠtJE eno VECBAtVNE JUGOGlAflKA SWT&AM23 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BREZOBVEZEN OBISK INŽENIRJA! JUG0ŠK0DA A. D. ZAGREB, Boškovičeva 32-1 Telefon 03-06 ima serijske izdelke kct so elektromotorji, Dieselovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd. V STALNI ZALOG! IS CENO večjo količino BRINJA ZA IZVOZ Pismene ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9 pod br. 57.293 KARITAS nafvecie ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji zavaruje zdrave osebe: 1. za doto 2. za starostno preskrbo 3. za posmrtnino naprodaj v Savinjski dolini ob državni cesti, obstoječe iz 14 ha njiv, 23 ha travnikov, 42 ha gozdov, lepega sadonosnika ter prvovrstnega hmeljskega nasada. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Perfektno korespondentinjo zmožno slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika ter stenografijo SPREJME tovarniško podjetje. Reflektira se samo na popolnoma samostojno moč, ki je vajena tudi občevanja s strankami. — Ponudbe z navedbo dosedanje prakse pod »Popolnoma samostojna« na ogl. oddelek »Jutra«. 40.000 zavarovancev! 11$,ooo.ooo.— din jamstva! Vsem, ki so rojeni I. 1866., 1871, 1876., 1881., 1886., 1891., 1896., 1901., 1906.. 1911., 1916., 1921. in 1926., svetujemo — da se odločijo za zavarovanje še d@ 15. novembra 1940 Pozneje bo za te letnike radi večje vstopne starosti zavarovanje znatno dražje. Posebne ugodnosti za družine z otroki! Za pojasnila in prospekte se obrnite na krajevne zastopnike ali na KARiTAS Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice »JUTRO« ZAVARUJE! RADI VELIKE IZBIRE NT/K F GENE! N MASCHINENFABRIK AUCS8URG - Ni/RN6ER0'A'C' DIESEL MOTORJI stabilni in brodski PLINSKI MOTORJI SAUGGAS — na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika! MAG ZAGREB Varšavska ul. 11 Dieselove motorje »GuLDNER« od 5. do 36. k. s. DOBAVLJAMO V DVEH DNEH Zastopnik: Gii£dner Motorenwerke AG. BEOGRAD — ZELENI VENAC 6. Telefon 30274 SLUGO za postrežbo sprejme odačna hiša. V poštev pridejo samo prvovrstne, zanesljive moči. Rokopisne ponudbe s sliko poslati »Sedmi sili«, Beograd, poštni pretinac 728, pod šifro »Pouzdan«. Oglas Osrednji urad za zavarovanje delavcev je razpisal za dan 2. novembra 1940 1. drugo javno ofer-talno licitacijo za električne instalacije in dvigala na novo stavbo sanatorija »Knez Pavle« v Knez-selu blizu Niša. Vsi obrazci za ta razpis se iahko dobe pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/IV. ali pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu in to proti v plačilu din 300.— za celotni ofert, a din 100.— za ofert za nabavo električnih dvigal. V Zagrebu, dne 15. okt. 1940. Štev. 57649/1940 OSREDNJI URAD ZA ZAVA ROVAN JE DELAVCEV V ZAGREBU r Najnovejši otroški In igračni vozički dvokoiesa. šivalni stroji I! prevozni tricikl; pnevmatike. - Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 INDUSTRIJALCI! Ako hočete temeljito in garantirano neškodljivo odstraniti Kamen - Kotlovec (Kesselstein), tedaj uporabljate samo inozemski preparat Corosol „E" in Corosol „P" ki 100% omehča vodo! Nebroj zahvalnih izjav in znanstvenih analiz na razpolago! N a r o č'i 1 a in prospekti na naslov : KEMOTEHNA Odio G Z K T — Zagreb, Tuškanova 35. ZAHVALA Za vse dokaze tihega sočutja in sožalja. ki smo jih prejeli oh pre-bridki izgubi naše nad vse ljubljene hčerke, sestrice in tetke Karlince kakor tudi za vse poklonjeno cvetje in vence vsem in vsakomur posebej, ki ste našo predrago kropili in jo spremili do prezgodnjega groba — bodite najiskreneje zahval jeni! Sv. Jurij, dne 19. oktobra 1940. Ferlež Ivan, oče; Marija, mama: bratje, sestre in sorodniki ZAHVALA Vsem, ki so me ob smrti mojega ljubljenega moža Rudolfa Petejana ta ažili v težkih urah, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili v tako častnem številu na poslednji poti k večnemu počitku, moja najiskrenejša zahvala. Posebno zahvalo sem dolžna čč. duhovščini, bratom Sokolom, vsem, sorodnikom, pevcem, njegovim kolegom ter vsem ostalim društvom, ki so se udeležila pogreba. Maša zadušnica se bo darovala v sredo 23. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Petra. LJUBLJANA, dne 20. oktobra 1940. ŽALUJOČA SOPROGA ZAHVALA Ob smrti našega ljubljenega papana, tasta, starega papana, brata, bratranca, strica in svaka, gospoda Petra Sirca šolskega upravitelja v pokoju in posestnika smo prejeli toliko ustnih in pismenih dokazov plemenitega sočustvovanja, da izrekamo tem potom našo najiskrenejše zahvalo. Zahvaljujemo se vsem udeležencem njegove poslednje poti za poslednjo čast, ki so mu jo izkazali, posebej še g. zdravniku dr. Kremžarju iz Domžal, čč. duhovščini, gg. stanovskim tovarišem, narodni šoli in darovalcem cvetja. Sveta maša zadušnica se bo brala v torek 22. t. m. ob pol 7. uri v župni cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. MENGEŠ, dne 20. oktobra 1940. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja a fcouzorci; »J uit*« š umito vinui. — Maioano u&**xuo a. *oi uskarnitija Pran Jeran — Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj t I juhijani.