Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze1 dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Melon štev. 216. V Ljubljani, 25. aprila 1906. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina : Zadruga: Prvi avstrijski zadružni shod. Kolekovanje zadolžnic. Zadruga, posredovalka za kupčijo z živino Decentralizacija c. kr. poštne hranilnice. Mlekarskim zadrugam. Sejem za plemensko živino murske pasme v Judenburgu dne 2. maja 1906. Računski zaključki Občni zbori. — Gospodarsko berilo ; Nevaren sovražnik jabolk Poglavje iz zelenjadarstva. Mali posestnik in gozdno gospodarstvo Prevroča hrana in pijača škoduje zdravju živine. Inserati. ZADRUGA. Prvi avstrijski zadružni shod. Kakor smo že poročali, vrši se koncem meseca maja t. 1. — t. j. ravno pred binkoštnimi prazniki, na Dunaju prvi avstrijski zadružni shod. Zadružni shod vrši se pod častnim predsedništvom ekscelence gospoda c. kr. poljedelskega ministra grofa Ferdinand-a Buquoy in gospoda nižjeavstrijskega deželnega maršala, prelata Frigdijan-a Schmolk. Spored: Ponedeljek, dne 28. maja 190G: Ob 9. uri predpoldne: Konferenca revizorjev, ki se po potrebi popoldne nadaljuje. Pri tej konferenci obravnaval se bode tudi predlog ^Zadružne Zveze* v Ljubljani o skupni statistiki vsega avs trijskega zadru zništv a. Ob 6. uri zvečer: Skupščina „Splošne avstrijske zadružne zveze". Ob 8. uri zvečer: Sestanek in pozdrav vdeležencev zadružnega shoda. (Kje se ta sestanek vrši, še naznanimo). Torek, dne 29. maja 1906: Ob 9. uri predpoldne: Otvoritev zadružnega shoda in prvo zborovanje, pričetek obravnav o pojedinih referatih. Ob 1. uri popoldne: Skupen obed, potem nadaljevanje obravnav. Sreda, dne 30. maja 1906: Ob 9. uri predpoldne: II. glavno zborovanje, nadaljevanje obravnav. Popoldne skupen slavnosten obed vdeležencev in gostov. Četrtek, dne 31. maja 1906: Skupen izlet v gornjo donavsko dolino, v Waachau — in ogled zadružnih naprav. Petek, dne 1. junija 1906: Skupen izlet in ogled komasacije in zadružnega skladišča. Dnevni red zadružnega shoda. (Morebitne spremembe se še razglasijo.) Torek, dne 29. maja 1906. 1. Razvoj in stanje kmetijskega zadružništva na Nižje-Avstrijskem (poročevalec: Dr. Robert Raffay, predsednik nižje-avstrijske centralne blagajne na Dunaju). 2. Zadružni poduk (poroderalec: Zvezin ravnatelj Jan Sedlak v PragiJ. 3. Nakup in prodaja zadružnim potom (poročevalci: Zvezin načelnik dr. Edvard Turk v Bjelicah, deželni nadsvetnik Viktor Kerbler v Linču, zvezin tajnik Rudolf Feichtinger v Bjelicah, uradni vodja „Zadružne ZvezeLL v Ljubljani Ivan Rozman, koji zadnji poroča o dosedanjih izkušnjah s konsumnimi zadrugami^ o njih na-daljnem razvoju in razmerju do kmetijskih zadrug). 4. Pokritje zgub pri zadrugah z omejeno zavezo (poročevalec: Zvezin načelnik dr. Moric Meden v Pragi). 5. Ustanovitev državne centralne blagajne (poročevalec: predsednik „Splošne zadružne zveze“ dr. Pavel baron Storck na Dunaju). Sreda, dne 30. maja 1906. 1. Poslovna načela za zadružna skladišča (poročevalci: deželni poslanec in predsednik skladišča v Počeradu Filip Frantzl, višji nadzornik Ljudevit Liebmajer na Dunaju, načelnik skladišča v Skalicah Jožef Reichert). 2. Izkušnje pri ustanovitvi in poslovanju vinarskih zadrug (poročevalca: ravnatelj Viljem Haufert v Bocnu, dr. Volfram v Traismauer). 3. Načela za mlekarske zadruge in zadružno prodajo jajc (poročevalec: deželni nadsvetnik Viktor Kerbler v Linču). 4. Obdačenje in neposredne pristojbine v smislu avstrijskih davčnih in pristojbinskih zakonov Cporočevalec: Ravnatelj Anton Blažek v PragiJ. 5. Dobava za vojaštvo (poročevalec: Podpredsednik „Splošne zadružne zveze" Jože Fasching- bauer na Dunaju). 6. Razmerje med kmetijskimi in obrtnimi zadrugami (poročevalec: Uradni vodja „Zadružne Zveze’'1, v Ljubljani Ivan Rožman). Na dnevnem redu so toraj sami važni predmeti — in vsak udeležnik bo imel priliko, se marsikaj naučiti. Zadružni shod nam pa mora dati tudi bodrilo za zadružno delo. Radi tega pozivamo slovenske in hrvaške zadrugarje, da se tega prvega avstrijskega zadružnega shoda v obilnem številu vdeležijo. Naj vidijo na Dunaju, da Jugoslovani v zadružništvu nismo zadnji, temveč da smo daleč spredaj — naj vidijo tam, da smo krepko nastopili pot samopomoči. Lepo bi bilo, če bi vsaka jugoslovanska zadruga poslala svojega zastopnika na Dunaj; ker bi pa to povzročilo precej stroškov, priporočamo, da si po več zadrug skupaj določi odposlanca za prvi avstrijski zadružni shod. Vsaj do 10. maja se nam naj odposlanci naznanijo, da preskrbimo vse potrebno radi potovanja in stanovanja. Seveda se dobijo vsa potrebna pojasnila pri „Zadružni zvezi" v Ljubljani. Kolekovanje zadolžnic. Poglejmo si najprej zakonita določila, kaj pravijo: Zadolžnice so kolekovati v smislu tarifne točke 36, 2 6, zakona z dne 13. decembra 1862 drž. zak. štev. 89, po lestvici II. in sicer od zneska, ki se je izposodil. To je jako jasno povedano. Ako pa prevzame poleg dolžnika še porok obvezo, kolekovati je zadolžnica z dvakratnim kolekom po lestvici II. (§ 39. zakona z dne 9. februarja 1850, drž. zak. štev. 50 in tarifni točki 36, 2 5, in 31). Posojilnicam rajfajzenovkam priznava pa zakon z dne 1. junija 1889 (drž. zak. štev. 91) glede kolekovanja zadolžnic precejšnjo olajšavo, ker smejo kolekovati zadolžnice — izvzemši zadolžnice iz posojil na vknjižbo — po lestvici I. i. s. z enkratnim kolekom, — (ker so poroštva v tem slučaju koleka prosta), — če povračilni rok ne presega — računši od dneva zadolžnice, — 4 let. Seveda pa mora vsaka posojilnica rajfajzenovka prositi pri deželni finančni oblasti za priznanje te olajšave. Opozarjamo tu, da morajo posojilnice rajfajze-novke, kojim se je olajšava priznala, vsako premembo svojih pravil isti deželni finančni oblasti naznaniti. Vsa ta določila so jasna, noben človek bi si jih ne znal tolmačiti drugače, kakor so izražena. Finančne oblasti so pa še vendar znale obširneje tolmačiti. V zadolžnicah — posebno o posojilih na vknjižbo -— se določi navadno kavcija za postranske obveznosti. Pa so rekle finančne oblasti, da se mora ta kavcija prišteti izposojenemu znesku in od skupnega zneska se računa kolek dotične zadolžnice. Proti temu so se vlagale pritožbe — pa brez uspeha, ker celo c. kr. upravno sodišče je izreklo, da se kavcija mora prišteti izposojenemu znesku (razsodba z dne 16. julija 1878 št. 305, in z dne 22. oktobra 1889 št. 4897.) Vpoštevala se je torej pri kolekovanju zmirom tudi kavcija, kar je neslo lepe svote; kdor pa ni vpošteval kavcije, se mu je predpisala za kazen povišana kolekovina — in še ravno danes smo dobili °d neke svoje članice tak plačilni nalog, na kojega Se bo pa seveda odgovorilo z rekurzom. C. kr. upravno sodišče izreklo je naravne z razsodbo z dne 27. junija 1905 št. 7221, „pri določitvi odmerilne podlage za pri-stojbino od posojilne pogodbe (zadolžnica) pride v poštev le posojeni znesek, nikakor pa ne tudi varščina (kavcija) za mo-rnbitne postranske pristojbine — t. j. kolek Se računa samo le od izposojenega zneska. C. kr. upravno sodišče utemeljuje svojo razsodbo sledeče: V mnogih dolžnih pismih za posojilne terjatve (posojila), katerim je bilo treba odmeriti pristojbino (kolek), se je obenem dovolilo, da se sme vknjižiti na posestva dolžnikov zastavna pravica za dotično terjatev s A1 ji0jo obrestmi, 41/4°/o zamudnimi obrestmi od zapadlih obresti]' in za s številom natančno določene zneske kavcij glede vseh v dolžnem pismu pogojenih postranskih obveznostij, v kolikor ne spadajo poslednje k sodnijskim in eksekucijskim stroškom. Od teh dolžnih pisem se je predpisala pristojbina, sklicuje se na določila t. t. 36 in 61 po lestvici II. tako, da se je vzelo za podlago znesek terjatve (posojila) pr ište v ši znesek določene kavcije za postranske obveznosti, ker je po § 15. pristojbinskega zakona odmeriti pristojbino od vsote vseh v listini določenih dajatev. C. kr. upravno sodišče pa je spoznalo pritožbe, ki so se protivile prištevanju kavcij, ki služijo le za postranske obveznosti, v podlago za odmero koleka na dolžna pisma, kot popolnoma utemeljene. Po tarifni točki 36, 2 b) je predpisati pristojbino od dolžnega pisma (zadolžnice) po vrednostipo-s ojene s t v a r i, torej po vredno sti daj at v e posojilodajalca (od visokosti doštetega posojila), ne pa po vrednosti povratne dajatve (postranskih obveznosti posojilojemalca.) Ako pa vrednost obvez posojilojemalca sploh ne pride v poštev, ni sploh mogoče biti govora pri določitvi odmerilne podlage za predpis pristojbine (visokost kolka) za te obveznosti o uporabi § 15. pristojbinskega zakona in se ne more prišteti k vrednosti dajatve posojilodajalca, to je k vrednosti posojene stvari (visokost posojila), vrednost glavnih ali postranskih obveznosti posojilojemalca. Izpodbijana odločba tudi sama ni bila popolnoma konsekventna v zadevi pravnega mnenja, kakoršno ista v tej stvari zavzema, ker ni tudi vzela v poštev v dolžnem pismu dogovorjene obveznosti dolžnika glede plačevanja obresti. Na tarifno točko 61 pa se sploh ne more ozirati pri predpisovanji pristojbin od dotičnih dolžnih pisem, ker je bil zapopaden hipotečni zapis (utrjevanje pravic) v pravni listini glede glavnega opravila (posojilna pogodba) in se mora torej po t. t. 84 pri odmerjanju pristojbine od teh pravnih listin iz računa izpustiti. C. kr. finančno ministerstvo pač navaja v svojem tozadevnem protipisu, da je obravnavati pri predpisovanju pristojbine od posojilne pogodbe prevzetje v dolžnem pismu navedenih postranskih obveznostij po § 39. pristojbinskega zakona kot pristojbine prosto; da je toraj po tarifni točki 84 tudi pristojbine prost hipotečni zapis, ki je zapopaden v istej listini, pa le v kolikor se isti nanaša na posojilno valuto, med tem pa ko se oprostitev po tarifni točki 84 ne nanaša tudi na hipotečni zapis glede postranskih obveznostij, ker je prevzetja poslednje imenovanih kot pristojbine prosta postranska d omemba nemogoče smatrati kot glavno opravilo v zmislu navedene tarifne točke. To dokazovanje pa temelji najprvo na nepo-znanju t. j. na napačni razlagi pojma ,,glavno opravilo11 v tarifni točki 84. Ta tarifna točka govori o utrjevanju pravic z zastavo, varščino, hipoteko (nepremično zastavo), poroštvom pod pogojem, da torej pravica, ki se mora utrditi, že obstoji. Obstanek kake pravice pa uvetuje pravni naslov za isto in ta se ustanovi, ako ne izvira naravnost iz zakona ali iz kakega kaznjivega dejanja, s pravnim opravilom. To pravno opravilo, s katerim se utemelji pravico, ki jo je utrditi, je torej glavno opravilo in ono pravno opravilo (hipotečni zapis, poroštvo itd.), s katerim se ta pravica utrdi, je postransko opravilo v zmislu tarifne točke 84. V predstojećem slučaju se je utemeljila pravica upnika, zahtevati od dolžnika izpolnitev gotovih postranskih obveznostij, s pogodbo in sicer posojilno pogodbo (glavno opravilo) in ta s posojilno pogodbo utemeljena pravica se je utrdila s hipotečnim zapisom (zastavna pogodba.) Ker je zapopadena zastavna po-podba (postransko opravilo) v istej listini, kakor posojilna pogodba (glavno opravilo), je bilo po jasnem določilu tarifne točke 84 zastavno pogodbo (utrjevanje pravic) pri odmerjanju pristojbine od pravne listine od računa izpustiti, kar se pa nič ne tiče okolnosti, kakšno pristojbino in na kateri odmerilni podlagi je isto plačati od posojilne pogodbe. Zaradi tega pa je tudi juridično vsaj celo nenatančno, če protispis trdi, da je ostalo prevzetje postranskih obveznostij pristojbine prosto, kajti kakšni prisojbini je podvržena posojilna pogodba, pri kateri so mogoče, kakor pri vsaki pogodbi tudi postranske domembe (glede plačevanja obresti j, glede obveze zaradi povračevanja davkov i. t. d.) in kakoršne domembe so v predležečem slučaju zares obstajale, o tem govori tarifna točka 36, po kateri je plačati od posojilne pogodbe pristojbine po lestvici II. po vrednosti posojene stvari. Z vplačilom te pristojbine je torej podvržena posojilna pogodba popolnoma, toraj tudi glede vseh postranskih domemb, postavno predpisani pristojbini. Izpodbijana odločba sloni pa najbrže, kakor sledi iz neke opombe v protispisu, na napačnem domnevanju, kakor da bi se utemeljila s tem, da se je dodalo vknjižbeni klavzuli določilo nekega brez potrebe kot varščina določenega naj višjega zneska, do katerega mora jamčiti zastavna pravica za postranske obveznosti, neka nova ,,dragocena11 pravica upnika, ki ne bi izvirala že iz ostale vsebine dotične listine. Res pa je ravno nasprotno, ker bi bil sicer upnik po vsebini listine, ako se ne bi bil dodal najvišji znesek, zadobil pravico, prisvajati si postranske pristojbine do neomejene visokosti, medtem, ko je njegova pravica po tem pristavku, ki odgovarja predpisu § 14. zemljeknjižnega zakona omej ena na gotov znesek. Stvar postane popolnoma jasna, če se vzame slučaj, da se določi namesto nepremakljivega premoženja kaka druga stvar v zastavo, ker potem odpade potreba omejitve zastavne pravice do gotovega zneska, v katerem slučaju zares pristoji upniku obširnejša pravica. Določitev gotovega zneska kot „varščina11 za postranske pristojbine je torej pri predpisu pristojbine za dolžno listino popolnoma brezpomembna. Iz teh ozirov je bilo torej razveljaviti izpodbijanje odločbe kot v postavi neutemeljene. „S. Z.11 pristavlja: S to razsodbo c. kr. upravnega sodišča je toraj konečno enkrat definitivno jasno in določno izrečeno, da se pri kolkovanju zadolžnic ni treba ozirati na morebitno kavcijo, ki se je v dolžnem pismu določila, ampak da se odmeri kolek le od posojenega kapitala, to je od dolžne svote, ki jo dolžnik prejme. Vse posojilnice si naj to razsodbo prav dobro zapomnijo, saj se bodo morale najbrž večkrat na njo sklicevati. Sicer pa priporočamo vsem zadrugam, da iščejo zmirom sveta in pomoči pri „Zadružni zvezi11 v Ljubljani. Zadruga, posredovalnica za kupčijo z živino. Da se more živinska kupčija bolje razviti, je kmetijsko društvo v Gorjah na občnem zboru dne 19. marca t. 1. sklenilo ustanoviti posredovalnico živinske kupčije, katera bo imela nalogo svojim udom živino prodajati, in kupcem omogočiti živino prej in lažje kupiti, ker jim ne bo treba cele občine oblesti, predno izvedo, kje je kaka živina na prodaj. V ta namen se bodo vodile knjige za vsako pleme domače živine posebej. V knjigi bode poleg imena in bivališča popisana približno tudi živina, in sicer približna teža, pri konjih in kravah visokost živine in prsna obsežnosti, to je mera čez pas, v centimetrih, ali pa po stari meri na pesti in pedi, in barva živine, oziroma tudi napake, nadalje starost, pri kravah koliko ima telet in koliko ima mleka na dan, čas brejosti in bribližna kupna cena živine, kedaj in kam je bila živina prodana in prodajna cena. Goveja živina je skoro čistega pincgavskega plemena, konji so domači in tudi pinc-gavski, in kar jih kupijo, so mešani z ogrskimi konji. Zato bode tudi plemenska vrsta živine vpisana. — 121 - Pri prešičib, ovcah in teletih ne bo tako obširnega popisa, vendar pa starost, približna teža in ali je živina za pleme ali za mesarja sposobna, kolikor natančno in ceno. Posredovalnica se za sedaj raz-steza edinole na nde „Kmetijskega društva11. Ako ima kateri član kako živino na prodaj, jo takoj prijavi. Kupci kateri bodo potrebovali kako žival, se pa tudi obrnejo na posredovalnico, ki jim zmirom postreže. Kakor pri vsakem napredku, našli se bodo pač tudi tu možakarji, ki bodo z ramami migali, češ, saj ne bo nič. Le počasi! Udje naj se pridno poslužujejo posredovalnice, da bode vsak oglasil živino katero ima na prodaj, in ni misliti, da bi vsled tega ne prišlo v kraj kupcev! Ce je pa več kupcev, se tudi živina lažje in bolje prodaja; sploh se pa povsod vidi vspeh le poznejše, in Bog daj, da bi bil tudi tukaj vspeh dober! S posredovalnico za živinsko kupčijo storilo je „Kmetijsko društvo11 v Gorjah velik korak naprej. Priporočamo zelo našim zadrugam, da posnemajo ta vzgled resnega zadružnega dela. Decentralizacija c. kr. poštne hranilnice. V denarnem poslovanju cele Avstrije zavzema c. kr. poštna hranilnica najvažnejše mesto. Ni naš namen, opisovati namen in delokrog c. kr. poštne hranilnice, oboje je itak znano, opozoriti pa moramo na velik nedostatek, ki je kriv, da c. kr. poštna hranilnica ni še to, kar bi lahko bila in kar bi morala biti. Poslovanje c. kr. poštne hranilnice je namreč popolnoma osredotočeno na Dunaj — in vsa naša denarna naročila morajo romati na Dunaj. To pa denarno poslovanje — in posebno še naše denarno poslovanje — kot denarne centrale, jako zavlačuje. Če nakažemo po c. kr. poštni hranilnici na pr. kak znesek za kakšno posojilnico v Dalmaciji — ali tudi na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem, roma tako nakazilo na Dunaj — in predno prejme dotična posojilnica denar, mine pač par dni. Kako neprilično je to za trgovino, ne bomo posebej povdarjali. Avstro-ogrska banka, ki za nas nima istega pomena, kakor c. kr. poštna hranilnica, je že davno uvidela, da jo centralizacija na Dunaju ovira v poslovanju, za to ima že skoraj v vsakem večjem mestu svojo podružnico. Zakaj bi tega zgleda ne posnemala c. kr. poštna hranilnica ? Tudi ona naj decentralizira svoje poslovanje, naj si uderi vsaj v vsakem glavnem mestu svojo podruž- nico. S takim korakom bi najmanj podvojila svoj promet, postala bi prava moderna posredovalka denarnega poslovanja in v nekem oziru bi se glede dela razbremenila, da bi svet o njej ne slišal več takih gorostasnostij o z delom preobloženih tisočih njenih uradnikov, kakor smo to čuli še le pred kratkim. Mora se torej pričeti skupna akcija vseh, ki imajo posredno ali neposredno opravke s c. kr. poštno hranilnico in vsi naši poslanci morajo to akcijo podpirati. Mlekarskim zadrugam! Vprašale so nas nekatere naše mlekarske zadruge, če je res, da je državni mlekarski nadzornik za Kranjsko, g. Legvart, dodeljen celjski zvezi za revizorja. Mi tega vprašanja v začetku nismo prav umevali, a sedaj si ga vemo tolmačiti, ker zadnja Sl. Z. piše na naslov celjske zveze, da bi se ji pridružila na Kranjskem tudi marsikatera zadružna mlekarna (večkrat se katera nova ustanovi) ako bi vedela, da ima celjska zveza poleg knjigovodstvenega revizorja še tehniškega preglednika t. j. g. Legvarta, vladnega mlekarskega nadzornika. Odgovarjamo torej mlekarskim zadrugam, da ima samo le naša zveza svojega mlekarskega zvedenca, ki je na razpolago vsem našim mlekarskim zadrugam, naj so te na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem ali v Dalmaciji,—g. Legvart je pa državni mlekarski nadzornik za Kranjsko in kot tak na razpolago vsem kranjkim mlekarskim zadrugam, brez ozira na to, jeli so iste pri tej ali onej zvezi. Iznova pozivamo vse naše mlekarke zadruge, da se prav pridno poslužujejo našega mlekarskega zvedenca, kranjske mlekarske zadruge pa vsaj včasih pokličejo tudi državnega mlekarskega nadzornika g, Legvarta, ki je na glasu dobrega strokovnjaka, a te nam naj zmirom poročajo, kakšna navodila in kakšne nasvete itd. da jim je dal g. Legvart, da more v izpeljavo istih pomagati naš mlekarski zve-denec. Sejem za plemensko živino murske pasme v Judenburgu dne 2. maja 1906. V dogovoru z živinorejskimi zadrugami za mursko živino v Admontu, Atlencu, Judenburgu, Kindbergu, Knittelfeldu, Ljubnu, Maria-Zellu, Mauternu, Murzu-schlagu in Gornjem Zeiringu priredi Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem zopet vsakoletni pomladni sejem za plemensko živino, ki bo letos dne 2. maja v Judenburgu. Samo člani navedenih zadrug smejo prignati živino na ta sejem. Na sejem je dovoljeno prignati: junčke, stare polleta ali več do starosti, dokler jim niso zrastli drugič zobje, in junice stare od pol leta naprej. Posamezne živinorejske zadruge bodo skrbele, da pride na sejem samo čisto-plemenska živina dobre kakovosti. Živina vsake zadruge bo stala izločena na svojem mestu, kar bo označeno na postavljenih deskah. Vsaka udeležena zadruga izvoli in imenuje svojega zaupnika, ki bo na sejmu strogo pazil na to, da ne pride med zadružno živino nobeno tuje živinče in da bo vsako živinče prijavljeno na prodaj. Živino, ki pride na sejem, je treba javiti Zvezi do 25. aprila. Prirediteljica sejma je Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem, ki utrpi tudi vse prireditvene stroške. Vse stroške, ki jih povzroči transport živine na sejem, nosijo lastniki živali sami. Poseben sejmski prispevek se na sejmu ne bo pobiral, ampak se odtegneta za vsako na sejmu prodano živinče 2 odstotka kupne cene v pokritje Zvezinih stroškov. Vsako prodajo morajo zadružni zaupniki javiti na sejmu takoj, še predno kupec živino odžene. S pripravami izvršitve sejma se poveri juden-burška živinorejska zadruga, ki se bo ravnala po dogovoru z Zvezo. S sejmom za plemensko živino se vrši ob enem premiranje pripeljane živine in se sestavi cenilno razsodišče na ta način, da odpošljejo vanje c. kr. poljedelsko ministerstvo, štajerski deželni odbor in c. kr. kmetijska družba po enega zastopnika, ki tvorijo tako s člani, ki jih izvoli 10 udeleženih zadrug, cenilno komisijo. VABILO k rednemu občnemu zboru Slovenskega delavskega stavbnega društva v Ljubljani, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. maja 1906 dopoludne ob 9. uri, v prostorih „Kršč. soc. zveze", Frančiškanske ulice (Union). Dnevni red; 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 5. Volitev treh članov načelstva, dveh kontrolorjev, treh pregledovalcev računov in razsodišča. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. NB. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. § 65. dr. pr. VABILO na redni občni zbor Slovenske posojilnice v Št. Jerneju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. maja 1906, ob 1/2 4. uri po-poludne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. 6. Slučajnosti. Načelstvo. NB. Ako bi ob določenem času občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu, in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. VABILO na tre tj i redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Smledniku, reg. zadruge z neom. zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 6. maja 1906 ob 4. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računov za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Pri nezadostni udeležbi članov se bode vršil pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor ne glede na število navzočih članov. — 123 - Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica na Češnjici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VII. upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 156, v upravnem letu pristopilo 16, odpadlo 1, koncem leta 1905. 171. Deleži: začetkom 1. 1905. 156, v upravnem letu prirastlo 16, izplačano 1, koncem 1. 1905. 171 ; odpovedano: 4. Denarni promet: K 360.232'26. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge s kapital. obrestmi Vrnjena posojila Tekoči rač. z zvezo Obresti tek. računa Plač. obr. od posojil Upr. in urad. prisp. Pristopnine . . . Got. začetkom leta . 32 60.546 71.106 39 187 1 260 7 703 234 13 1.202 80 50 54 60 67 48 60 35 Deleži Vzdign. hranil, vloge Dana posojila . . Tekoči račun z zvezo Obr. hran. vlog izpl » » , kap. Obr. pos povrnjene Upr. in urad. stroški Ren. dav. in nep. pr. Nagrada .... Delež „Zadr. zvezi" Got 31. decem. 1905 2 42.683 69.941 56.328 266 8.024 295 689 112 400 200 2 342 97 12 62 60 82 89 70 82 Posojila Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaost. obresti posojil Delež pri Zadr. zvezi , „ Union . „ „ Ljud. posoj Got. 31. decem. 1905 162.226 50.470 243 2.775 400 1.000 4 2.342 21 61 25 82 Deleži . , . . . Hranilne vloge s kapital. obrestmi Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 342 214.605 4104 410 41 19 29 181 287 54 181.287 54 219.461 89 219.461 89 1 Hranilnica in posojilnica pri D. M. v Polju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 20, v upravnem letu pristopilo 18, odpadlo 0, koncem leta 1905. 38. Deleži: začetkom leta 1905. 20, v upravnem letu prirastlo 18, izplačano 0, koncem leta 1905. 38; odpovedano: 1. Denarni promet: K 66.590-81. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 36 Vzdig. hran. vloge . 12.493 84 Posojila 15 357 Deleži 76 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . 13.900 — Tekoči račun z Zvezo 1.101 36 Hran. vloge s kapit. pitalizov. obrestmi 18 243 78 Tekoči račun z zvezo 5.524 68 Inventar premični . 6 30 obrestmi . • • 17.026 06 Vrnjena posojila. . 3.483 — Ohr. hran vlog izpl. 38 88 Zaostale obr. posojil 5 47 Predplač. obr. posojil 135 40 Tekoči račun z zvezo 9 327 85 Obr. hr. vi. kapitaliz 581 45 Vrednost tiskovin . 150 — Rez. zaklad s prisp. 18 89 Obresti tek. računa 74 68 Upr. in urad. stroški 30 40 Delež pri Zadr. zv. 400 — Cisti dobiček . . . 43 31 Plačane obr. od pos 766 98 Rent. dav in nep. pri. 3 68 Gotov. 31. dec. 1905 279 53 Upr. in urad. prisp. 32 80 Prehodni .... 382 71 Pristopnine . . . 7 20 Delež pri Zadr. zv. 200 — Prehodni .... 382 71 Gotov, konec 1. 1905 279 53 Got. začetkom 1.1905 1.080 17 | 33.435 17 33.435 17 17 299 66 17.299 66 || | | II 1 Hranilnica in posojilnica na Jesenicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 109, v upravnem letu pristopilo 19, odpadlo 4, koncem leta 1905. 124. Deleži: začetkom leta 1905. 109, v upravnem letu prirastlo 19, izplačano 4, koncem leta 1905. 124, odpovedano: 0. Denarni promet: K dOl.OOG'H. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 95 Deleži | 20 Posojila 104.289 77 Deleži . . i . . 620 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 85.236 96 Tekoči račun z zvezo 115.615 87 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obrestmi 117-088 16 Dana posojila . . 33 340 — Inventar premični . 257 13 pitalizov. obresti . 218.976 86 Vrnjena posojila 18.638 48 Tekoči račun s zvezo j 66 515 78 Zaost. obresti posojil 525 96 Predpl. obr. posojil 788 69 Tekoči račun z zvezo 48.249 94 Obr hr. vi, izplačane 427 19 Tiskovine . . . . 150 — Rez. zaklad z obresti 2.721 78 Obresti tek. računa 4.915 78 Obr. hran. vlog kap. 7.312 67 Delež pri Zadr. zvezi 600 — Cisti dobiček . . . 1.300 30 Plač. obr. od posojil 5 288 87 Obresti pos. povrnj i 8 93 „ „ Union . • 1.000 — Upr. in urad. prisp. 189 05 Upr. in urad. stroški | 594 94 Delež pri Ljud. pos | 4 — Pristopnine . . . 19 — Rentni davek in ne- Gotov. konc. 1 1905 2.164 90 Začasna izposojila . 6 5’0 — posred, pristojbina | 94 15 Gotov, začetkom leta 1.636 24 Začasna izposojila . 6.510 — | Dopl. deleža „Zvezi" 400 — Za koleke . . . . 5 — Got koncem 1. 1905 | 2.164 90 202 630 52 202 630 52 224 407 63 224 407 63 | II 1 Hranilnica in posojilnca za Kandijo in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIII. upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 1905 1128, v upravnem letu prirastlo 376, odpadlo 19, koncem leta 1905 1485. Deleži: začetkom 1. 1905 2589, v upravnem letu prirastlo 798, izplačano 0, koncem 1. 1905 3387, odpovedano: 690. Denarni promet: K 1,333.881-26. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži , . . . . 32 878 Deleži 26 636 80 Posojila 779.300 25 Deleži razdeljeni 79.122 40 Hranilne vloge . . 299 875 65 Vzdig. hran. vloge . 217.381 81 Inventar premični . 463 55 Deleži enkratni , . 900 — Vrnjena posojila 142.696 93 Dana posojila . . 377.639 — Inventar nepremični 3.300 — Hranilne vloge s kap. Tek. račun z „Zvezo* 151.888 63 Tek. račun z „Zvezo* 27.500 — Zaostale obr. posojil 3.021 77 obrestmi.... 601 960 52 Plačane obr. posojil 39.106 69 Inventar nepremični 3.300 — Vrednost tiskovin . 1 757 38 Tek. račun z „Zvezo* 98.027 92 Tek. rač. s pošt. hr. 1.645 71 Obr. hran. vlog izpl. 1.442 96 Delež pri „Zadr. zv.* 1 000 — Predpl obresti pos. 1.810 55 Za tiskovine prejeto 478 49 Za tiskovine . . . 699 20 Račun poštne hran. 204 56 Zak. za obr. raz. del 7.870 — Obr. pri dr.lden. zav. 12 86 Upr. in uradni stroški 3.430 98 Efekti 1000 — Rač. davkov in doki 375 42 Upravni prispevki . 35 95 Davki 308 40 Got. koncem 1. 1905 20.414 06 OOresti pri drugih Pristopnine . . . 480 40 Jubilejni zaklad . . 523 66 denarnih zavodih 3.315 23 Zamudne takse . . 326 58 Zakl. za obr. raz. del. 3 574 80 Rezervni zaklad . . 4.715 — Zamudne obresti 213 08 Tek. rač. s pošt. hran. 1.600 68 Zakl. za slučaj izg. 5.028 58 Delež Ljudske pos. 4 — Rač. dobička in izg. 200 — čisti dobiček . . . 7.335 95 Gotov. zač. leta 1905 15.009 38 Gotov. 31. dec. 1905. 20.414 06 684.652 35 684.652 35 810.461 57 810.461 57 II II II II 1 Hranilnica in posojilnica v Naklem pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 48, v upravnem letu prirastlo 5, odpadlo 1, koncem leta 52. Deleži: stanje začetkom leta 48, v upravnem letu prirastlo 5, izplačano 1, koncem leta 52, odpovedano: 0. Denarni promet: K 39.101-94. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 20 Deleži 4 Posojila 15.522 91 Deleži 208 Hranilne vloge s kap Vzdig. hranil, vloge 4715 98 Tekoči račun z Zvezo 29.934 19 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 12.763 97 Dana posojila . . 3.220 — Inventar premični . 312 07 obrestmi . . . 47.643 01 Vrnjena posojila 3.524 — Tekoči račun z zvezo 8.477 34 Zaostale obr. posojil 17 — Predplač. obr. pos 11 46 Tek. rač. z „Zvezo* 1.826 60 Obr. hran. vlog izpl. 68 59 Vrednost tiskovin . 70 — Rezervni zaklad . . 471 78 Obresti tek. računa 1.177 34 n v v kap. 1.666 47 Vrednost kolekov . 1 — Čisti dobiček . . . 152 50 Plač. obresti od pos. 832 32 „ pos. povrnjene 10 — Delež pri Zadr. zvezi 400 — Upr. in uradni prisp. 31 90 Upr in urad. stroški 54 44 „ „ „Ljud. pos." 4 — Pristopnine . . . 5 — Ren. dav., nep. prist. 21 36 Got. koncem 1. 1905 2.222 58 Gotov. 31. dec. 1905 482 63 Doplačilo del. Zvezi 200 — Gotov. 31. dec. 1905 2.225 58 20 663 76 || 20.663 76 48 486 75 48.486 75 1 1 Hranilnica in posojilnica za Planino in Studeno, s sedežem v Planini, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, za VI. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 109, v upravnem letu pristopilo 21, izstopilo 0, koncem 1. 1905 130, odpovedalo 2. Deleži: stanje začetkom leta 1905 218, v upravnem letu prirastlo 42, odpadlo 0, koncem leta 1905 260. Denarni promet: K 127.235-04. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži .... 42 Vzdig. hran. vloge . 10.874 87 Posojila .... 30 215 73 Deleži 260 Hran. vloge s kapit. Dana posojila . . 20.303 63 Tekoči račun z zv. 11.947 27 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 18.806 32 Tekoči račun z Zvezo 29 727 02 Inventar premični . 337 35 obrestmi . . . 43 300 45 Vrnjena posojila . . 22 773 56 Inventar premični . 121 60 Zaostale obr. posojil 370 63 Predpl. obresti pos. 80 09 Tekoči račun z zvezo 17 524 05 Obr. hran vlog izpl. 70 88 Vrednost tiskovin . 80 — Rezer. zaklad . . . 1 415 85 Obresti tekoč. rač. . 227 02 Obr. hran. vlog kap. 1.500 54 Delež pri Zadr. zv. 400 — Čisti dob. za 1 1905 343 28 Plač. obresti posojil 1.426 54 Obr. pos povrnjene 11 71 Naložen denar (rez.) 1.415 85 Upravni in uradni Upravni stroški . . 102 04 Gotov. 31. dec. 1905 632 84 prispevki . . . 123 30 Davki in nep. prist. 19 25 Pristopnine . . . 21 — Darovi 50 — Gotov, začet. 1. 1905 2.990 15 Rez. zaklad naložen 319 56 Delež pri „Zvezi* . 200 Gotov. 31 dec. 1905. 632 84 63933 94 || 63 933 94 45.399 67 45.399 67 II II I II II II I II 1 II 1 II 125 - Člani: začetkom 1. 1905 408, v upravnem letu pristopilo 19, odpadlo 24, koncem leta 1905. 403. Deleži: začetkom 1. 1905. 408, v upravnem letu prirasti o 19, izplačano 24, koncem 1. 1905. 403; odpovedano: 0. Denarni promet: K 678.622 54. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži Hranilne vloge s kapital. obrestmi Vrnjena posojila Tekoči rač. z zvezo Obresti tek. računa Plač. obr. od posojil Upr. in urad. prisp. Najemnina .... Prohodni .... Got. začetkom leta . 38 179 223 17.827 119.499 5 222 17013 213 743 1.702 3.021 54 03 05 41 72 36 90 53 Deleži Vzdign. hranil, vloge Dana posojila . . Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Obr. hran. vlog izpl , „ „ kap. Upr. in urad. stroški Ren. dav. in nep. pr. Prehodni .... Nagrada .... Davek Got 31. decem. 1905 48 102 752 55.928 148.918 205 761 20.681 388 336 3.070 1.000 24 10 390 22 83 91 50 42 69 83 60 54 344 506 54 344 506 54 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 378.053 56 Deleži . , . . . 806 _ Tekoči račun z zvezo 127.493 35 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 673 20 pital, obrestmi 543.119 59 Inventar nepremični 21.335 86 Predpl. obresti pos. 1.704 42 Zaost. obresti posojil 9 843 54 Rezervni zaklad . . 3714 19 Vrednost tiskovin . 300 — Čisti dobiček . . . 280 93 Vrednost kolekov] . 6 — Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Delež pri Ljud. pos. 4 — Zamudne obresti 525 08 Got. 31. decem. 1905 10.390 54 549.625 13 549.625 13 | 1 Hranilnica in posojilnica v Preddvoru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 39, v upravnem letu pristopilo 18, odpadlo 1, koncem leta 1905. 56. Deleži: začetkom leta 1905. 39, v upravnem letu prirastlo 18, izplačano 1, koncem leta 1905. 56; odpovedano; 0. Denarni promet: K 77.657-52. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži Hranilne vloge s ka- 36 — Deleži Vzdig. hran. vloge . 2 4.918 76 pitalizov. obrestmi 23 029 93 Dana posojila . . 12 170 — Vrnjena posojila. . Tekoči račun z zvezo 3.209 06 Tekoči račun z zvezo 19.994 59 11.144 65 Obr. bran vlog izpl. 64 53 Obresti tek. računa 510 43 Obr. hr. vi. kapitaliz. 1-119 41 Plačane obr. od pos. 765 29 Obr. pos. povrnjene 19 65 Upr. in urad. prisp. 58 43 Upr. in urad. stroški 33 48 Pristopnine . . . 20 — Rent. dav in nep. pri. 5 98 Got. začetkom 1.1905 54 97 Delnica „Union11 Gotov, konec 1. 1905 500 — 38.828 76 38 828 76 | Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 17.620 56 Deleži 112 Tekoči račun z Zvezo 12.825 02 Hran. vloge s kapit. Inventar premični . 266 24 obrestmi . . . 31.909 05 Zaostale obr. posojil 5 50 Predplač. obr. posojil 36 46 Delež pri Zadr. zv. 1.000 — Rez. zaklad s prisp. 114 51 » » Union . . 500 čisti dobiček . . . 45 30 32 217 32 1 32.217 32 II 1 II Hranilnica in posojilnica v Freski, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za III. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 43, v upravnem letu pristopilo 35, odpadlo 0, koncem leta 1905. 78. Deleži: začetkom leta 1905. 43, v upravnem letu prirastlo 35, izplačano 0, koncem leta 1905. 78, odpovedano: 0. Denarni promet: K 83.612’54. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 70 Vzdig. hranil, vloge 9 339 53 Posojila 22.810 Deleži . . ; . . 156 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . 16 230 — Tekoči račun z zvezo 11.006 68 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obrestmi 19.038 14 Tekoči račun s zvezo 14 641 92 Inventar premični . 443 41 pitalizov. obresti . 34.939 81 Vrnjena posojila 2.380 — Obr hr. vi. izplačane 114 29 Zaost. obresti posojil 12 32 Predpl. obr. posojil 194 86 Tekoči račun z zvezo 18.822 43 Obr. hran. vlog kap. 1.243 25 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Rez. zaklad z obresti 80 64 Obresti tek. računa 819 03 Obresti pos. povrnj. 1 98 Gotov. konc. 1 1905 187 62 čisti dobiček . . . 83 72 Plač. obr. od posojil 675 37 Upr. in urad. stroški 34 33 Upr. in urad. prisp. 59 88 Rentni davek in ne- Pristopnine . . . 35 — posred, pristojbina 9 93 Zamudne obresti — 19 Prehodni zneski . . 97 23 Odpis rent. davka . 04 Got začet, leta 1905 187 62 41.900 08 41.900 08 35 460 03 1 35.460 03 li l II 1 1 || | || Člani: stanje začetkom leta 1905 188, v upravnem letu prirastlo 18, odpadlo 4, koncem leta 1905 202. Deleži: začetkom 1. 1905 188, v upravnem letu prirastlo 18, izplačano 4, koncem 1. 1905 202, odpovedano: 20. Denarni promet: K 246.243-25. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži , . . . . 36 Deleži 8 Posojila 119.288 07 Deleži 404 Hranilne vloge s kap. Vzdig. hran. vloge . 55.155 88 Inventar premični . 213 42 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 72.998 33 Dana posojila . . 42.134 98 Zaostale obr. posojil 4.631 82 obrestmi.... 127.623 05 Vrnjena posojila 20.737 23 Tek. račun z „Zvezo" 17.577 19 Vrednost tiskovin . 89 80 Tek. račun z „Zvezo" 886 33 Tek. račun z „Zvezo" 21 436 17 Obr. hran. vlog izpl. 391 89 Vrednost kolekov . 30 — Rezer. zaklad s pris. 3.865 26 Obresti tek. računa 377 19 Obr. hr. vlog kapital 4.822 80 Delež pri „Zadr. zv." 1.000 — Čisti dobiček . . . 808 54 Plačane obr. posojil 4.758 63 Upr. in uradni stroški 167 01 Delež pri „Lj. pos." 4 — Upr. in urad. pri sp. 147 50 Ren. dav., nep. pri st. 56 47 Naložen denar . . 4 673 80 Plač. obresti nalož. Naložen denar . . 927 27 Got. koncem 1. 1905 3.656 27 denarja . . . . 170 73 Gotov. 31. dec. 1905. 3.656 27 ■ Gotov. zač. leta 1905 | 4.260 98 124.949 76 124.949 76 133 587 18 133.587 18 II I II 1 II II | Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jurju ob juž. žel., registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 183, v upravnem letu prirastlo 25, odpadlo 7, koncem leta 201. Deleži: stanje začetkom leta 183, v upravnem letu prirastlo 25, izplačano 7, koncem leta 201, odpovedano: 4. Denarni promet: K 382.029-56. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) 1 K h Deleži 50 Deleži 32 _ Posojila 117319 16 Deleži 866 Hranilne vloge s kap. Vzdig. hranil, vloge 71 789 29 Tekoči račun z Zvezo 135.028 63 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 141.070 98 Dana posojila . . 39.074 62 Inventar premični . 1.688 30 obrestmi . . . 264 907 11 Vrnjena posojila 21.092 04 Tekoči račun z zvezo 66.298 43 Inventar nepremični 7 224 79 Predplač. obr. pos. 776 80 Tek. rac. z „Zvezo" 18.170 20 Inventar premični . 1.375 26 Zaostale obr. posojil 1.255 28 Na tiskovinah . . 21 98 Obresti tek. računa 4.698 43 Obr. hran. vlog izpl. 509 26 Vrednost tiskovin . 202 — Rezervni zaklad . . 1.713 93 Plač. obresti od pos. 5.919 36 » » „ kap. 9.070 75 Vrednost kolekov . 4 — čisti dobiček . . 366 86 Upr. in uradni prisp. 329 85 „ pos. povrnjene 9 12 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Pristopnine . . . 25 — Upr in urad. stroški 715 93 „ „ „ tisk. 1.000 — Najemnina .... 12 — Davki 277 02 Obresti od tega . . 219 80 Obr. del. p. Z. tisk. 39 80 Poprava hiše . . . 68 54 Zaostale najemnine 153 50 Gotov. 31. dec. 190b 1.385 73 Zavarovalnine . . 15 95 Got. koncem 1. 1905 3.557 22 Gotov. 31. dec. 1905 3.557 22 192 793 39 192.793 39 268 652 68 268652 68 1 II | II 1 I Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, za XIX. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 —, v upravnem letu pristopilo 230, izstopila 161, koncem 1. 1905 2.041, odpovedalo 215. Deleži: stanje začetkom leta 1905 —, v upravnem letu prirastlo 892, odpadla 491, koncem leta 1905 5.446. Denarni promet: K 569.671-86. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) 1 K h Gotov. zač. leta . . 4.368 34 Dana posojila. . . 88.053 14 Vrnjena posojila . . 57.925 46 Izplači hr. vloge 124.967 36 Prejete hran. vloge 132.299 76 Izplač. hran. obresti 1.270 26 Prejete pos. obresti 18.943 71 Upravni stroški . . 3.802 66 Prejeti upr. stroški 3 280 46 Tekoči račun z zv. 57 500 — Vplačani deleži . . j 1.784 — Obresti tek. računa 2 363 78 Vplačane vstopnine j 458 — Nakupljen pr. inv. . 18 — Prejete zamud. obr. j 1.011 04 Zadobrodel. namene 900 — Tekoči račun z zvezo 67.533 26 Nagrade .... 960 — Tiskovine . . . . 52 50 Izplačani deleži . . 982 — Vplačana zaost. kup. | 189 — Društveno posestvo 499 13 Gospodarski dohodki Gotov. 31 dec. 1905. 7.039 20 od nepremičnin . 510 288.355 53 288 355 53 II II Imetje (Aktiva) i K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... 344.634 77 Deleži 10.893 Naložen denar . . 2.715 58 Hranilne vloge s kap. Inventar premični . 469 64 obrestmi . . . 350.323 80 Inventar nepremični 33.168 71 Tek. račun s zvezo 18.428 11 Zaostale obr. posojil 11.415 46 Predpl. obresti pos. Delež pri Zadr. zv. 1 000 — za 1. 1906 . . . 2 201 83 Nepovr. sod stroški 1.968 98 Rezer. zaklad . . . 20670 01 Vadij 60 — Čisti dob. za 1 1905 655 59 Vrednost tiskovin . 700 — Gotov. 31. dec. 1905 7 039 20 403.172 34 403.172 34 n i ii i 1 Sodarska zadruga v Češnjici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za četrto upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 75, v upravnem letu pristopilo 0, odpadlo 0, koncem leta 75. Deleži: stanje začetkom leta 75, v upravnem letu prirastlo 0, izplačano 0, koncem leta 75; odpovedano 0. Denarni promet: K 98.684'64. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 1.141 88 Vrnjena izposojila . 5.833 50 Vrednost blaga . . 1.688 83 Deleži 4.188 83 Vplačani deleži . . 1.010 — Izdatki za blago 36.946 58 Ter. na blagu pri zad. 259 70 Neizpl. obr. deležev 209 25 Pristopnine . . . 10 —- Voznina .... 2.400 08 Terjatve na blagu Izposojila .... 5.000 — Izposojila .... 4.833 50 Naložen denar . . 1.000 — pri nezadružnikih 4 087 48 Rezerv, zakl. z obr. 2.023 64 Prejemki za blago . 42.702 55 Inventar premični . 69 60 Inventar nepremični 3.000 — Cisti dobiček . . . 516 34 Povrjena vožnja. . 37 35 Davki 75 56 Inventar premični . 395 52 Neposredna pristojb. — 90 Vrednost skladišča . 500 73 Upravni stroški . . 2 385 10 Delež pri „Z. zv.“ . 200 — Obresti izposojil . . 218 16 Delež Gosp. zvezi . 20 — Delež Gosp. zvezi . 20 — Naložen denar . . 1.000 — Got. koncem 1. 1905 785 80 Gotov, konec 1. 1905 785 80 49.735 28 J 49 735 28 11.938 06 11.938 06 II II 1 II 1 | Mlekarska zadruga v Dragomlju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šetrto upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 1905 155, v upravnem letu prirastlo 12, odpadlo 2, koncem leta 1905 165. Deleži: stanje začetkom leta 1905 210, v upravnem letu prirastlo 12, izstopilo 3, koncem leta 219, odpovedano: 2. Denarni promet: K 30.95301. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1904 105 10 Izplačani deleži . . 18 Vplačani deleži . . 78 — Vrnjena izposojila . 600 — Pristopnine . . . 2 — Izdatki za blago . . 12.484 16 Prejemki za blago . 15.345 34 Davki 3 93 Za tiskovine . . . 3 60 Upravni stroški . . 1.942 16 Za prodani inventar 60 — Obresti tek. računa 360 — Prisp. za nab. ledu 13 42 Za tiskovine . . . 22 40 Del in pristop. G. zv. 21 — Gotov. 31. dec. 1905 155 81 15 607 46 1 15 607 46 II II II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 50 Deleži 1.238 _ Inventar nepremični 4.445 42 Tekoči račun . . . 5 319 94 Inventar premični . 1.923 25 Rez. zaklad z obr. 100 17 Delež pri „Zad. zv.“ 200 — Čisti dobiček . . . 138 37 Del. pri hr. in pos. v 2 — Sv. Jakobu . . . Delež pri Gosp. zv. . 20 — Gotov. 31. dec. 1905 155 81 6.796 48 || 6 796 48 1 1 Mlekarska zadruga v Poljanah, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, za peto upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 79, v upravnem letu prirastlo 1, odpadlo 0, stanje koncem leta 80. Deleži: začetkom 1. 1905 79, v upravnem letu prirastlo 1, odpadlo 0, koncem 1. 1905 80, odpovedano: 0. Denarni promet: K 30.346 52. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 1.799 49 Vrnjeni dolg na upr. Ter j. na bi. pri nez. 1.496 94 Deleži 225 37 Vplačani deleži . . 2 — stroških za 5 let . 1.549 28 Vrednost inv. prem. 6.776 70 Izposojila .... 10.490 — Izposojila .... 372 58 Izdatki za blago 12.797 75 Terj.nainv.pri zadr. 352 22 Dolg na blagu zadr. 1.183 27 Prejemki za blago . 12.153 27 Voznina .... 785 — Delež pri Zadr. zvezi 20 — Dolg na blagu nezad. 25 35 Prejemki za ročke . 76 26 Inventar premični . 2 10 Deleži pri dr. zavod. 2 — Dolg na obr. od izp. 1.244 50 Prisp. zadr. za vožnjo Upravni stroški . . 39 13 Zguba prejšnjih let . 5.997 96 Dolg na inventarju . 839 02 mleka po odbitku 769 66 Dolg Zadr. zvezi 239 55 Dolg na blag. kot izp. Cisti dobiček . . . 372 26 58 18 15.173 26 15.173 26 14 645 82 14.645 82 II | Člani: stanje začetkom leta 1905 110, v upravnem letu pristopilo 2, izstopilo 15, stanje 31. decembra 1905 97. Deleži: stanje zač. 1. 1905 145, v upravnem letu prirastlo 2, odpadlo 20, koncem 1. 1905 127; odpovedano: 0. Denarni promet: K 26.245-46. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blagajniški preosta- Izplačani deleži . . 80 Terjatve na blagu Deleži 520 nek 1. 1904 . . 263 24 Vrnjena izpos. član 112 35 pri nezadružnikih 890 — Izpos. hran. in pos. 4 000 — Vplačani deleži . . 8 — Izdatki za blago . . 10.087 17 Inventar nepremični 5.899 08 Dolg na blagu zadr. 628 96 Izposojila brez obr. Inventar premični . 19 95 Inventar premični , 1.050 10 Izpos. brezobr. zadr. 1.816 76 zadružnikov . . 229 11 Davki 75 87 Delež pri Zadr. zv. 20 — Rezerv, zaklad . . 1.832 42 Prejemki za blago . 12.608 27 Upravni stroški . . 1.850 26 Delež pri Logaški Cisti dobiček . . . 277 86 Prispev. od ledenice Obresti izposojil. . 220 — mlekarni . . . 10 — in vrta .... 65 — Za tiskovine (knjiž.) 17 72 Delež pri hran. in Uprav, prisp. (knji- Za ročke .... 57 — pos. v Žireh . . 2 — žice in papir) . . 18 06 Gotov. 31. dec. 1905 1.204 82 Gotov. 31. dec- 1905 1.204 82 Najemnina od hiše 200 — Dohodki tehtnice 100 — Povrneni davek . . 169 46 Za ročke od članov 64 13 725 14 13 725 14 9 076 00 9076 00 II 1 | | Kmetijsko društvo v Podkorenu, registrovana zadruga z omejeno zavezo za VIII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 171, v upravnem letu pristopilo 11, izstopilo 2, koncem leta 1905 180. Deleži: stanje začetkom leta 1905 171, v upravnem letu prirastlo 11, odpadlo 2, koncem leta 1905 180. Denarni promet: K 121.950-39. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 1.549 06 Izplačani deleži . . 256 44 Vrednost blaga . . 5.322 88 Deleži 5 612 86 Vplačani deleži . . 270 — Vrnjena izposojila . 864 50 Ter. na blagu pri zad. 15.137 28 Neizpl. obr. deležev 873 40 Pristopnine . . . 22 — Izdatki za blago . . 54 002 82 Inventar nepremični 2 538 88 Izposojila .... 11 526 — Izposojila .... 2.820 — Voznina . . . . 2.224 66 Inventar premični . 599 42 Dolg na blagu zadr. 274 — Prejemki za blago . 57 487 54 Užitnina . . . . 80 — Delež pri Zadr. zv. 200 — Dolg na blagu nezad. 1.951 90 Najemnina.... 26 20 Inven. prem. in nepr. 355 88 Gotov, konec 1. 1905 2.400 21 Dolg na obr. od izp. 553 52 Povrnjeni davek. . 2 50 Davki 129 56 Kavcija 100 — Neposredna pristojb. — 40 Rezervni zaklad. 4.686 83 Upravni stroški . . 1 215 59 čisti dobiček . . . 620 16 Obr. delež, in izpos. 645 24 Gotov. 31. dec. 1905 | 2.400 21 62.175 30 | 62.175 30 26.198 67 26.198 67 1 1 I Kmetijsko društvo v Srednjivasi, registrovana zadruga z omejeno zavezo za VIL upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 356, v upravnem letu pristopilo 15, izstopilo 1, koncem leta 1905 370. Deleži: stanje začetkom leta 1905 356, v upravnem letu prirastlo 15, odpadlo 1, koncem 1. 1905 370; odpovedano : 0, Denarni promet: K 339.116'22. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blagajniški preostan. Izplačani deleži . . 1.277 32 Vrednost blaga . . 27.161 30 Deleži 6.447 42 1. 1904 56 51 Vrnjena izposojila . 15.467 — Terj. na bi. pri zad 15.184 95 Neizplač. obresti del. 1.354 60 Vplačani deleži . . 188 — Izdatki za blago . . 142 388 89 Terj. na bi. pri nez. 1.514 94 Izposojila .... 31.280 — Pristopnine . . . 36 — Voznina .... 4149 76 Vred. neprem. inven. 11 582 42 Dolg na blagu nez. 16.261 69 Izposojila .... 14.400 — Užitnina .... 682 94 Vred. prem. invent. 4.565 09 Dolg na obr. od izp. 1.564 — Prejemki za blago . 154.875 60 Inventar premični . 65 80 Delež pri Zadr. zv. 200 — Rez. zaklad . . . 2.918 99 Upravni prispevek . 12 — Davki 128 25 Delež pri Gosp. zv. 20 — Čisti dobiček . . . 422 — Upravni 'stroški . . 2.291 61 Got. koncem 1. 1905 20 — Obresti deležev . . 371 39 Vožnja na žel. od bi. 2.705 15 Delež pri Gosp zvezi 20 — Gotov. konc. 1. 1905 20 169.568 11 169 568 11 60 248 70 60.248 70 I I VABILO na osmi redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Semiču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo dne 29. aprila 1906 ob 4. uri popoldan v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potijenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Sklepalo se bode ob vsakem številu navzočih udov. VABILO na VI11. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tomaju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 29. aprila 1906 ob 4. uri popoludne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, 2. Potrjenje računa za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Stari Loki, reg. zadruge z neom. zavezo. ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. maja 1906 ob 3. uri popoldne v kaplaniji v Stari Loki. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva, oziroma računskega pregledovalca in njega namestnika. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ker na dan 1. aprila 1906 sklicani občni zbor ni bil sklepčen vsled premale udeležbe, sklepa ta občni zbor pri vsakem številu udeležencev. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Litiji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 6. maja 1906 ob 3. uri popoludne v občinski pisarni ozir. v stari šoli v Šmartnem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje in predložitev računa za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prosti nasveti. Načelstvo. NB. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu § 33. zadružnih pravil drugi dne 24. maja ob istem času, na istem mestu in z istim dnevnim redom. VABILO k OBČNEMU ZBORU Hranilnice in posojilnice v Šmariji, reg. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. maja 1906 ob 3. uri popoludne v kaplaniji v Šmariji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in potrjenje računa za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure drug občni zbor, na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal ne glede na število navzočih. VABILO na I. REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Komendi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. maja 1906 ob 3. uri popoludne v kaplaniji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. ITABlli© na REDNI OBČNI ZBOR „Ljudske posojilnice, r-egistrovane zadruge z neomejeno zavezo46 v Ljubljani, ki se vrši dne 30. aprila 1906 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih, Kongresni trg št. 2, Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Sklepanje o potrditvi računa. V Ljubljani, dne 11. aprila 5. Sklepanje o porabi dobička. 6. Volitev nadzorstva petero članov. 7. Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.* 8. Slučajnosti. 1906. . Za načelstvo: Dr. Ivan Šušteršič, načelnik. Josip Šiška, podnačelnik. *) V smislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Anton Belec, Dr. Andrej Karlin, Gregor Šlibar in umrli Josip Jarc. VABILO na V. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vrhniki, reg. zadruge z neom. zavezo, kateri se bode vršil dne 13. maja 1906 ob 4. uri popoldne v Katoliškem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na VII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Gozdu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 6. maja 1906 ob 3. uri po-poludne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. GOSPODARSKO BERILO. Nevaren sovražnik jabolk. Prišla je spomlad, pokazal se je pa tudi najhujši sovražnik naših jabolk. Kdor je jabolkovo drevje količkaj opazoval, je videl, da včasih cvetni popki, namesto da bi se spustili, postanejo rujavi, se posušijo in polagoma odpadejo. ,,Jug je vzel“, pravijo naši kmetovalci. To pa je prišlo tako: Komaj prične brstje odganjati, že babica nekega hroščka, ki najrajše pod luskinami stare kože ali pa v zemlji tik debla prezimuje, začne jajčka leči in sicer samo v cvetne popke. Oglej si cvetni popek; ako vidiš na seveda še nerazcvetenem cvetnem listku male pičice, kakor da bi ga bil z iglo nabodel — najdeš, če imaš dobro oko, — v popku prav majhno jajčece, to je „eveto-dera“, črvički kacih 4 do 5 milimetrov dolgega ru-javkastosive barve z malim rilčkom. Najložje bi se •še primerjal veliki uši z rilcem. Ako pa nekoliko dni pozneje tak cvetni popek previdno raztrgaš najdeš v njem rumenkasto-belega, v začetku manjšega potem večjega črvička, pozneje pa istobarvene bubice; oba prav živahno brcata, če se jih dotakneš. Tega največjega sovražnika naših jabolk, ki dostikrat ves pridelek pokonča, posebno če se pri neugodnem vremenu cvetje le počasi razvija in spušča, vsako leto pa gotovo za milijone kron škode napravi, se pa lahko ubraniš na ta način: Eden ali več posestnikov skupaj si kupi toliko metrov najslabše kotenine, da se napravi iz te štiri velike stirjaške rjuhe. Velike morajo biti toliko, da vso zemljo okoli debla jablane tako obsežno prikrijejo kakor daleč veje segajo. Napravi si še močno železno kljuko, povij jo s cunjo in natakni jo na 4 do 5 metrov dolgo prekljo. Delaj pa tako: Vsaki dan zgodaj greš na vrt; razgrni rjuhe eno tik druge tako okoli jablane, da je ves svet kar ga veje pokrijejo tudi z rjuhami do cela pokrit. Potem kak možek s kljuko eno veliko vejo za drugo naglo in močno strese. Sedaj primejo delavci (otroci, ženske,) rjuho za vogle jo po dolgem skupaj zgrnejo in dobro potresejo, tako da pride vse kar je na rjuhi na sredo. Rjuhe se zopet razgrne in klanje se prične, t. j. vse kar je na rjuhi se zmečka. Na cvetodere je posebno paziti. Ta se kaj rad na tla spusti, če se drevo količkaj strese; na tleh pa potegne nožice k životu in tudi rilček po životu položi in se tako potuhne, da je videti kakor popkova luskinica. Dobro poglej in ne daj se goljufati. Na ta način se hodi od jablane do jablane in vsaki teden, dokler ni drevo vse v cvetju, je treba vsako deblo vsaj dvakrat otresti. Trese se pa vsaki dan samo tako dolgo dokler leži močna rosa, do 7. in pol ali k večjem 8. ure; ko enkrat sobice dobro ogreje, cvetoder preveč oživi in zleti. Kolikor bolj je lega zavarovana proti vetrom, toliko rajši se ti ta nestvor kraja drži in toliko več škode napravi. Zato pa tudi tako jutro po hudem vetru ne boš imel posebnega uspeha pri „lovu“. Izkušeni sadjerejci trdijo, da ta sovražnik jabolk cvetoder (antkonomus pomorum L. Apfelbliitenstecher) manje škoduje, če je drevje prav močno, ker popki hitreje razcvetejo; močno drevje pa nam zraste le tedaj, če mu redno in močno gnojimo. Poglavje iz zelenjadarstva. Na rast zelenjadi ima lega vrta bistven, če ne naj večji vpliv. Pod besedo ,,lega“ mislim v tem slučaju smer, v kateri se razteza vrt proti raznim svetovnim stranem zdaj v ravnini, zdaj v brežinah. Naše zelenjadne rastline so po sreči tako mnogovrstne narave, da jih moremo nekoliko gojiti tudi še v naj- neugodnejših razmerah z vspehom. Toda pri mnogovrstnosti zelenjave in pri njihovih tako različnih živ-Ijenskih pogojih je naravnost nemogoče reči, ta in ta lega je najboljša za zelenjadni vrt. Vsaka lega ima svoje dobre, pa tudi svoje slabe strani. V obče lahko rečemo, da so rebri, ki so nagnjene proti severu, severovzhodu ali severozapadu in katere prepihava ostri sever, najneugodnejše. Vrt naj, če le mogoče, leži v dolini, nikoli pa na prosti, izpostavljeni višavi. Ako pa ravne ploskve ne moremo dobiti, potem nam lahko nagnjena pobočja proti jugu ali jugozahodu tudi še prav dobro služijo. Ako imamo več vrtov, tedaj bomo porabili v dolini ležeči svet za zelenjad, višji svet pa za sadje. Kakor znano, hočejo imeti razne rastline od matere zemlje različno hrano. Ako torej sadimo na vrtu vedno le eno vrsto, tedaj se dotične snovi v zemlji porabijo, dočim druge brez koristi ležijo v zemlji. V ozir njihovih zahtev razdelimo lahko rastline v 3 oddelke: 1. ) Rastline trošilke, t. j. take, ki potrebujejo veliko hrane, torej rodovitne zemlje. K tem spadajo vse vrste kapusa, dalje zelena, solata, špinača, kumare, melone, buče, paradižnik i. t. d. Tem rastlinam ne bomo nikoli preveč gnojili. Neki angleški vrtnar je slučajno našel, da paradižnik posebno lepo raste, ako se mu gnoji s pepelom. 2. ) Rastline, ki rahljajo zemljo. Te hočejo sicer tudi rodovitno zemljo, a ni treba, da bi bila na novo zagnojena. Sem spadajo pred vsem korenjske rastline, kakor peteršilj, korenje, rdeča pesa, čebula, krompir i. t. d. Te rastline prodirajo v tla in jih rahljajo. Svež gnoj zanje ni zdrav, ker zgubijo njihovi koreni po njem svoj dober okus. 3. ) Rastline, ki so zadovoljne s pusto zemljo. Sem spadajo v prvi vrsti stročnice, torej grah, fižol, ki dobivajo veliko hrane, zlasti dušik, iz zraka. Tudi čebulček, šalot, in češenj prištevamo sem. Ti svežega hlevskega gnoja ne preneso, ker napravijo v taki zemlji pač mnogo listja, a malo sadu. Slednjič še besedico o kolobarjenju zelenjadnih rastlin. V vsakem dobro urejenem vrtu naj se po istih načelih kot v kmetijstvu pazi na primerno kolobarjenje in sicer ne samo z ozirom na gnojenje, ampak tudi na rahljanje zemlje. Najbolje je, ako vsako leto eno tretjino vrta rigolamo, globoko prekopljemo in pognojimo in sicer zato, ker tudi vrtne rastline z ozirom na njihovo hrano najložje delimo v 3 vrste. V prvi oddelek bi prišle vse močno troseče rastline, torej vse kapusove vrste, posebno cvetni in brstni kapus, solata, zelena, por, špinača, korenje, buče, kumare in rabarbara. Na drugo parcelo bi morale priti vse korenjske in gomoljnate rastline (izvzemši zeleno), čebula, natiski fižol in vse semenske rastline. V tretji oddelek spada nizki fižol, grah, majska in jesenska repica. Mali posestnik in gozdno gospodarstvo. Ako posežemo s spominom nazaj v davno minule čase, se nam odpre vse drugačen pogled po naših dolinah in hribih, nego dandanes. Po sedanjih goličavah, le redko poraščenih z brezo in krmežljavim borovcem so šumeli krasni hrastovi in bukovi gozdovi, vmes pa so se košatile vitke smreke in jelke. — Ti gozdovi so izginili, umakniti so se morali napredujoči kulturi in zlato klasje šumi in se ziblje marsikje kot dedič listnatih in jelovih gozdov. Kjer se nahajajo še ostanki nekdanjih lepih gozdov, tam vidimo dandanes le revno za življenje se borečo smreko, kjer je pa zemlja še bolj izmolzena, pa borovje in nepotrebno jelšo. Ti gozdovi so svoj čas igrali v domačem gospodinjstvu matere narave velevažno vlogo in so bili varstvo zoper nezgode vremena za zemljo. Ne bom popisoval, kaj je bilo vzrok pogina naših gozdov, ker ta je bil v raznih krajih različen. Na Krasu na pr. je že pred stoletji Benečan uničil gozdove, na katerih je postavil svoja mesta in ladje v morske valove. Kar je še pustil laški paša, so pozneje pokončale domače kobilice v obliki lesnih trgovcev, ki so mnogo notranjskih hribov oglodali prav do kosti. Drugod zopet je veliko zakrivilo preobilno žganje, oglja za plavže in druge tovarne, gozdna paša, popolno izsekavanje velikih gozdnih parcel in nebrižnost za nove nasade, marsikje v veliki meri nesrečno žganje in pijančevanje pri gospodarjih gozdov, vse to je zakrivilo, da smo prišli do sedanje tako malo tolažljive podobe naših gozdov. Naravne posledice tega stanja so samopašno gospodarstvo vetrov in mraza na eni, vročine in suše na drugi strani. Kjer ni varstva v naravi, kar imajo biti ravno gozdovi, tam se ziblje narava v samih kontrastih in nasprotjih, tam so doma presilni nalivi, nevihte, toče, viharji, se menjava prehuda moča s pogubno sušo itd. Uničenje gozdov nam je navalilo na glavo nezgode in nesreče, ki jih preprosti seljak ni mogel slutiti, pač pa preračunati gozdarski strokovnjak, ki vidi nekoliko dalje. Koliko imamo v naši domovini voda, ki so čez leto popolnoma krotke vodice, na pr. kamniška Bistrica, dasi njihova struga kaže, da to krotko jagnje lahko tudi zbesni in postane kruta zver. In res, kadar nastopi močno deževje in se utrga oblak nad kamniškimi planinami, tedaj odteče vsa voda bliskoma raz golo pečevje, naraste v mogočno reko, ki pro-vzroča v dolini neizmerno škodo ljudem, ki nimajo najmanjše krivde pri tem, da so planine ogoljene. Te grozne posledice razgozdovanja, ki jih mnogokrat niti preceniti ni mogoče, nakladajo državam, deželam in občinam, pa tudi zasebnim gospodarjem na ramo nujno dolžnost, da ohranijo pri gozdovih, kar se da še ohraniti in da na vso moč skrbe za pomlajevanje in novo zasajevanje gozdov. Kar zadeva rabo gozda pri malih posestnikih, kakoršni smo v veliki večini slovenski kmetovalci, bi svetovali to-le. Gospodar naj si razdeli svoj gozd v dva dela, ki sta strogo ločena. Prvi del naj služi potrebam domače hiše, ki jo oskrbuje z lesom in drvmi. Rabi se na ta način, da se izsekava drevje, ki je naj starejše in pregosto, zasajen pa naj bo s smreko in mecesnom, vmes pa tudi z drugim drevjem ki se rabi pri domu. Ne pregosto nasajen se rabi ta del tu in tam tudi lahko kot paša za kratek čas. Drugi del pa je namenjen za les za prodaj. Tukaj bi bilo najbolj pravo, ako bi se vzelo vsako leto toliko lesa ven, kolikor ga gozd po svojih razmerah pač zamore dati, n. pr. na oral po 2 metra, ker pa je to največkrat za gospodarja prenerodno, že zavoljo opravljanja, zato se po navadi seka na enkrat za več let skupaj in se potem toliko let pusti gozd na miru. Seka naj se v teh gozdih vedno le ozke parcele skupaj do golega, da se morejo v kratkem zopet same zasejati z mladim gozdom. Velikansko škodo si dela gospodar, ki izsekava mladi les, to je pustošenje, ki mu ga ne najdemo z lepa para. Kakor namreč polje ne obrodi in ne more dati pridelkov, ako se o pravem času in dobro ne gnoji, ravno tako ne more dati gozd svojega sadu, ako ne dobi nobene hrane. Hrano si oskrbi že gozd sam s svojim odpadlim listjem in iglami in senco, ki jo nudi zemlji pod seboj; ali v ta namen treba gozdu časa. Čim večkrat in v čim manjših presledkih se gozd izsekava in spremeni v goličavo, toliko pustejša postaja zemlja, dokler tako ne opeša, da sploh ni več v stanu porajati les iz sebe. Sicer pa gospodar, ki seka še mlad les, škoduje sam sebi najbolj, ker ga seka ob času, ko najlepše raste, ko ravno začenja donašati najboljše obresti in vrednost gozda z dnevi in tedni kar vidoma raste. Tovarne za brušenje lesa, ki omogočujejo slabemu gospodarju sedaj, da tudi mlado lesovje spremeni v zlato so iz tega stališča nekako prokletstvo za naše lepe gozdove; pa tega ni treba, kajti tudi te tovarne bi lahko pri pametnem gospodarstvu dobile dovolj surovega materijala iz izsekavanja pregostega lesa. Ena najvažnejših rečij, da pridemo z našim gozdnim gospodarstvom zopet na pravi stan pa je pogojzdovanje, novi nasad izsekanih parcel. Ze preje sem omenil, da tam, kjer se izsekavajo iz gozda le ozki pasovi ni treba umetnega pogozdovanja, ker to oskrbi že narava sama. Tam pa, kjer so izsekane obširne ploskve, moramo na delo sami. In čim preje to storimo, toliko menj bo imela trpeti škode gozdna zemlja. Postava že zapoveduje, da je treba svet v 5 letih po izsekanji pogozditi, to se pravi, čez 5 let 'mora biti ploskev že poraščena z mladimi zelenimi razstlinami. Le škoda da se ta postava ne izvršuje niti od daleč ne tako ojstro kakor predpisuje paragraf. V dokaz temu lahko pokažemo vsepovsod! na obširne stare goličave. In vendar! Kako lahko je zadostititi postavi in pogojzditi svet! Tudi, ako rabimo dotični svet za pašo, vendar še lahko sadimo. Saj ni nikjer pisano, kako na gosto da moramo saditi. Ako vsadim na razdaljo 4 5 metrov po eno sadiko, dobe tla dovolj varstva in posestnik dobi dovolj paše, da boljše paše nego brez drevja in drevje bo dalo ob svojem času lepe dohodke. Potrebuje se pri takem sajenji okroglo 500 sadik na hektar ali 280 na oral. 500 sadik stane v c. kr. gozdni drevesnici v Ljubljani približno 2 K in da v 60. do 80. letu precej veliko lesa. To lahko in kratkočasno delo lahko vsak gospodar sam izviši s svojimi ljudmi in le želeti bi bilo, da bi se otroci v šoli učili tudi takih reči, kakor je oskrbovanje in presajevanje gozdnih sadik, mesto raznih učenostiji ki jim pozneje nič ne koristijo. Z velikimi stroški za pogojzdovanje se torej ne more nihče izgovarjati. Kai pa zadeva gozdno pašo, trdimo da je ista ob enem z novim nasadom mogoča, v obče pa velja: čim menj živine v gozdu, toliko bolj zanj in za gospogarjev mošnjiček. Iz istih razlogov voščimo tudi pogin raznim živalicam, kakor zajcem, srnjakom itd. ki jih tako negujejo naše postave na ljubo raznim graščakom in baronom, nam pa v jezo in občutno škodo. F. P. Prevroča hrana in pijača škoduje zdravju živine. Koliko škoduje prevroča hrana in pijača zdravju živine, napravil je zanimive poizkušnje sloveči dr. Spiith in sicer z domačimi zajci. Poizkušnja je pokazala, ko je spravil v želodec vodo gorko 55° C, je zbolel zajec na katarju želodčne slirnice. Pri vodi 600 C začnejo se pokazovati otekline, ko je dal navrh še nekoliko hladne vode. Pri 70° C začelo se je vnetje z otokom in pri povžitku 75—80° C gorkote nastal je popolen poraz želodčnih organov, katerim je po dodatku nekoliko mrzle vode sledila — smrt. D^innrnila en • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-r NpOrOCn So . flam in poSkodM zvonov. Edini domači zavod te stroke: Izubijana, Medjatova hiša. Jajca za valjenje finega mesa, ducat 4 krone. 75°/o oploditve se garantira in neoplojene enkrat nadomesti. Prodaja jih L. Ševar v Rakeku. 259, 3 1 Spominska knjiga prve gorenjske razstave. Zaradi tehničnih ovir in deloma zaradi še prepičle naročbe, knijga še ni mogla iziti. Pač pa je ista že v tisku. Ker so sadne slike v tej umetniški in krasni izpeljavi, precej drage, je želeti, da se že v naprej ve koliko približno bo naročnikov, da se zamore naročiti slike. Manj od 300 izvodov ne gre naročati. Kdor želi imeti to lepo in koristno knjigo, naj pohiti z naročbo. Posebno opozarjamo na to delo udeležnike razstave. Cena nevezani knjigi 6 K — vezani v rudeče platno 8 K. — Naroča se pri načelstvu sadne razstave v Radovljici, Gorenjsko. Službo išče štacunski sluga, 30 let star, zvest, zanesljiv. Služboval je že v večjem konsumnem društvu kot donašalec blaga in je tudi pri prodaji pomagal. RaHornn tu Ic+ril gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni DaUCI lld. \y lolllj, tleti 4000 lil črnega in 500 lil belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Baderni. Seme kašeliskeaa zelja, katero naredi lepe trde glave in «.uiju, r0(j1 v vgak] zemlji, domači pridelek, zajamčeno pristno in kaljivo. Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Ljubljani. 2 dkg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. laiPU -70 ualinnio °d plemenitih kur, kakor 1. Plymut-Roks, j o.J Ud 4.0. VOIJGMJG 2. Hudan z velikim čopom, 3. bele Italijanke, 4. Zlatoprižni Viandot, 5. črni veliki Langshan, 6. Hamburški zlatoprižni fazan. 7. Srebrnoprižni fazan, 8. Velike race, 9. Orpington rumene, ducent 5 K; Italijanska velika gosja jajca a 1 K, purja jajca a 60 vin. Velike francoske kunce (zajce) po starosti od 3 do 6 K, oddaja Ivan Krajnc v Št. liju p. Velenje. Štajersko. 256, 6—1 Šebreljska štedilna posojilnica — Šebrelje na Goriškem — Ul v O. jma gg oraiov bukovih gozdoz, iz kojih proda drva. Kraj je oddaljen 3 ure od postaje sv. Lucija nove želežnice; — blizo je voda Idrica, po kojej se lahko les plove. 6—6 Krog 150 hektolitrov belega vina liter po 28 dO 32 VinarjeV se dobi še v Lindar-u (Istra). Vsa pojasnila daje „Lindarsko družtvo za štednju i zajmove" v Lindaru. 6—6 Dva dveletna črna pincgavska žrebca ®eapiSpod Ljubljano v župnišču. ------------------------------------------1 Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p. n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovolč vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. — 134 - '##' -##• #§- ##• Gospodarsko vago brezplačno! Čudovito poceni pošiljam iz svojega prenapolnjenega tovarniškega skladišča svoje svetovnoznano in radi svoje izvrstne kakovosti splošno priljubljeno Mehikansko srebrno blago in sicer: 6 kom. mehikanskih srebrnih namiznih nožev jedilnih vilic žlic 250 15—8 „ „ žlic za kavo izvrstnih desertnih nožev „ „ vilic mehikanski srebrni zajemalnik za julio „ „ „za mleko najeleg. salonska namizna svečnika. 46 komadov skupaj za samo gld. 6 • 50. Vsak naročnik dobi še vrhu tega kot premijo garante vano natančno vagujočo gospodarsko vago, ki potegne 12 kilogramov, popolnoma brezplačno. Mehikansko srebro je po vsem bela kovina, za koje trpežnost in najboljšo kakovost se da pismena garancija na 25 let. Pošilja proti predpošiljatvi denarja ali po povzetju evropejske zaloge JY[anl}attan - podjetje Budimpešta VIII., Bezeredy^uteza št. 3. •## ■##> ■##- 'SS- flbsolutno zajamčeno = — pristno vino priporoča se za nakup pri kmetijskemu društvu v Vipavi, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega in je vsled tega izključena vsaktera prevara. Razpošilja se najmanj 56 Z, po sledečih cenah franko kolodvor Postojna: Nova bela namizna vina od 40—45 K, rudeče (ala cviček) po 35 K. Sortirana vina: Pinela po 30 K, beli burgundec po 55 K. Staro namizno po 45 K, stari burgundec po 60 K, Večje množine in zadrugam se računi nekoliko ceneje. Vsa vina so milega okusa, ker so po novem načinu napravljena. 254 12—5 C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerslliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz JoseplNuai št. 21. 247 24-8 _ 8 § 3 S 8 1 ! ■*« •• Za spomlad vsakovrstne pluge,"kakor: navadne šta-jarske, osipalnike, dvojne hribovske in jeklene univerzalne pluge potem jeklene brane za travnike, raz lične velikosti od 56 do 75 kron in vso drugo orodje za poljedelstvo priporočata Karol Kavšeka nasled. 248 x—8 Sclineitler k Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. Pomlajenje in podaljšanje življenja po izvirno amerlkanskem elektro - zdravilnem aparatu za samoporabo. Elektrika je življenje! Vsem slabotnim ljudem ni nikoli dovolj svetovati, uporabljati ta električni aparat, kajti elektrika krepi živce, ohrani kri, poostri čute, tvori normalno delovanje krvi in živčnega zistema, obvaruje pred največ bolezni. Tako poroča dr. Bourg, ud zdravniške fakultete v Parizu : „Ne samo protin, revmatizem, krč, histerija, naduha so bili v sto slučajih ozdravljeni in v vseh slučajih olajšani, kjer je znanost zdravnikov brezuspešno delovala, ampak posebno tudi pri vseh živčnih boleznih, glavobolu, koliki, šumenju v ušesih, brezspanju, hipohondriji, posebno pri he-moridih doseglo se je v nekaterih dneh, da celo v nekaterih urah skoro čudovito olajšanje, in posebno pri bolečih ženskih boleznih so bile bolezni skoro gotovo ozdravljene in olajšane; tudi za ženske v drugem stanu. Gena malemu aparatu z vsem skupaj 20 kron. (Samo za zelo občutljive.) Gena velikemu aparatu z vsem skupaj 30 kron. (Za vzdravljenje dolgotrajnih bolezni.) Pošilja proti predpošiljatvi zneska ali pa po povzetju 25i i5_8 Elektrophor - podjetje Budimpešta VIII. Bezeredy>utcza št. 3. ■TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT — 135 - m m* l! s^v w o 1 j š a in n a j s i g n r* n ej š a prilika za štedenje! Denarni promet v letu 1904: K 46,173,224-38 Ljud^l^a posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 4l|2o|o brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. decembra 1904: K 11,095.751-15 — Denarni promet v letu 1904: 46,173,224-38 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1905. Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, predsednik. podpredsednik. 249, X—8 O d. "to o rnilsi: Josip Jarc, Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlin, Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, stolni kanonik v Ljubljani. veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic, Ivan Pollak, Karol Pollak, Gregor Šlibar, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku. I Gospodarska zveza 1 registrovana zadruga z omejeno zavezo, centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod: Kongresni trg št. 16) p r* e s 1< i *l> uj o za svoje olane ■v_ vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To- ------------ maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; iD-a^-Ujp vseh gospodinjskih potrebščin; vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg i Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z omej. zavezo v Ljubljani.