Poštnina plačana r gnfnvlnf
Ljubljana, tlne 11. marca 1936
Leto XVIII
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski nI. št. ?. Telefon tater. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Usodna znamenfai
Ah se res vračata groza in razdejanje leta 1914. ?
Ko človek gleda in presoja dogodke širom sveta, se zadnji čas nikakor ne more otresti občutja, da smo tam, kjer smo bili 1. 1914. Svetovno ozračje je prav tako napeto kakor je bilo tedaj. Obupne politične, socialne in do skrajnosti razdrapane gospodarske razmere pa mečejo na današnji položaj še toliko temnejšo luč in navdajajo vsakega treznega človeka, ki mu je res kaj na tem, da bi se svet rešil novega krvoprelitja,
s strahom in grozo.
Vsa ljudstva, vsi narodi so nezadovoljni. Notranji boji v Španiji, v Grčiji, notranji boji v nešteto drugih državah, kjer teče kri, dovolj glasno in nedvoumno pričajo, da nekaj ni v redu. Zdi se, kakor da se svet podira v vsem svojem sestavu. Naša družba z vsemi svojimi sedanjimi uredbami je bolna. Obveze in mednarodni dogovori, svečano priznane pogodbe ne veljajo več, kar zlasti jasno priča nedavni korak Nemčije, ki je svet postavila pred izvršeno dejstvo in enostransko
odpovedala loearnsko pogodbo.
Po tej pogodbi je Nemčija po svetovni vojni pristala na poseben demilitariziran pas proti francoski meji. Ta pogodba pomenja slovesen mednarodni dogovor, ki ga ni mogoče odpovedati samo z ene strani, ampak bi ga bilo praviloma mogoče razveljaviti le v
sporazumu z vsemi državami,
ki so nekoč pogodbo podpisale. In kaj se je sedaj zgodilo? V soboto je Hitler v nemškem državnem zboru izjavil, da se radi spremenjenih razmer Nemčija ne čuti več vezano na to pogodbo, v istem času pa so v dotično nemško ozemlje ob Renu že
vkorakale nemške čete.
Nihče ni vprašal za predhodno dovoljenje niti Francije, niti nobene druge države, ki je sopodpisala pogodbo.
Praktično to pomeni, da se je Nemčija odrekla doslej veljavnemu načinu občevanja in sporazumevanja med narodi. To pomeni, da slovesna obvezna pogodba po nemških pojmih nič več ne velja. Krivda, ki jo je Nemčija nekoč priznavala, je s tem zanikana. Kaj poreče na to svet, je drugo vprašanje.
Hitler utemeljuje svoj korak kot odgovorna
francosko - sovjetski pakt,
ki je bil pred kratkim ratificiran (potrjen) v francoskem parlamenta. V resnici je nemška kretnja le člen v verigi tistih nemških teženj, radi katerih je nekoč prišlo do svetovnega prelivanja krvi.
Danes, ko je ozračje ne le v Evropi, ampak po vsem svetu kakor prenasičeno z nevarno
elektriko, utegne ta kretnja roditi posledice, ki jih je težko napovedati.
Kemiki slučaj
pa ni edini. Razburil je svet le zato, ker je najbolj glasen in viden. V ostalem vidimo, da ves svet ravna podobno. Tu ali tam je sicer isto ravnanje spremenjeno v bolj zavito, kar pa na bistvu stvari prav nič ne spremeni.
Nehote se človek vpraša, kam plovemo? Kje je vzrok temu neznosnemu stanju?
Mislimo, da se ne motimo, ako trdimo, da je
kal vse bolezni
sedanje dobe v pomanjkanju medsebojnega spoštovanja, v odrekanju tistih pravic dru-
Pretekli četrtek se je vršil v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani sestanek predstavnikov kmetijskih organizacij v svrho sporazumne določitve smernic za ustanovitev krajevnih sejmskih odborov.
Sestanka so se udeležili poleg zastopnikov Kmetijske družbe, Zveze slovenskih zadrug in Zveze slovenskih kmetov tudi zastopnik kr. banske uprave. Zastopniki Kmetske in Zadružne zveze ter Zveze absolventov kmetijskih šol se sestanka niso udeležili.
Konferenco je vodil predsednik K. D. g. Oto Detela. V razpravi je obširno poročal o organizaciji sejmskih odborov v Mariboru, Ptuju in drugod po štajerskem g. dr. Kovačič, član nadzorstva K. D. in predsednik mariborskega okrožja kmetijskih podružnic. Organizacija je vzorno izvedena in so bili rezultati na sejmih zadovoljivi.
Na splošno so govorniki obžalovali odsotnost zastopnikov Kmetijske in Zadružne zveze, ker je za to prevažno akcijo neobhodno potrebna enotnost vsega kmetskega naroda.
Navodila za osnovanje sejmskih
odborov.
Z malimi izpremembami so bile nato soglasno sprejete smernice in navodila za osnovanje sejmskih odborov.
Navodila se glase takole:
Akcija za zvišanje cen živini ni naperjena proti konzumentom, niti proti mesarjem, temveč ima namen, da se dosežejo na domačem trgu one cene živini, ki so mogoče z ozirom na proizvodne stroške in na kupno moč domačega trga. Predvsem pa ima akcija namen, da izključi prekupčevanje, ki je glavni vzrok rušenja cen.
gemu, ki jih od človeka zahteva in pričakuje zase. Skratka, kal naše bolezni je v uporabljanju sile, v oboževanju nasilne moči, ki mora nujno roditi odpor.
Isto, kar se godi v svetu, razjeda tudi nas. Nasilne kretnje na Japonskem so končno privedle do prelivanja — krvi. Nasilna kretnja •V..V. .<« 'j' rfV.V je razburila vso Evropo. Krvave volitve v Španiji, večni nemiri v Grčiji, obžalovanja vredni streli v naši narodni skupščini, vse to dokazuje, da je
svet bolan.
Te bolezni ne ozdravi nobeno nasilje, ampak samo pravična razdelitev dela in njegovih dobrin. Za tako pravično razdelitev dela in dobrin se bori naš kmetski pokret, ki vsakomur priznava njegove pravice in želi urediti družbo res tako, da bi tvorila zdravo, med seboj sodelujočo in drug drugega podpirajočo enoto in celoto, ne pa črede volkov, ki se besno bore za svoj plen.
Akcija za povišanje cen se mora izvršiti tako, da se pri tem ne kršijo obstoječi zakoni. Predvsem pa se imajo izbegavati vsaki izgredi in slično, kar bi le diskreditiralo končni namen.
Zavedajoč se velike odgovornosti, ki jo prevzame oni, ki pokret organizira ter uvažu-joč, da takšno akcijo zamorejo z uspehom izvesti le v složnem delu vse delavoljne kmetske organizacije dotičnega kraja ali okrožja, priporoča Kmetijska družba podružnicam, da prevzamejo vodstvo le v primeru, ako akcijo ni že započela kakšna druga organizacija. Razume pa se samo po sebi, da je tudi v tem primeru dolžnost podružnice složno sodelovati in se pokoravati drugemu vodstvu.
Ako ni dala pobudo za sklicanje in vzpostavljanje sejmskih odborov nobena druga kmetska organzacija, ima jo dati podružnica K. D. v onem okraju, kjer se vršijo sejmi. V odbor se imajo pritegniti zastopniki vseh de-lavoljnih kmetijskih organizacij dotičnega sejmskega okoliša, kakor tudi zastopniki občinskih kmetijskih odborov in mesarjev, če se ti poslednji ne želijo postaviti v nasprot-stvo z interesi kmetov. Sodelovanje mesarjev je želeti radi strokovnega izkustva, ki ga imajo pri ceni kvalitete živine. V odbor je izvoliti 8—10 delavoljnih oseb, ter jim točno porazdeliti dolžnosti v odboru, kot tudi delo na sejmih.
Dolžnost teb odborov
1. Po možnosti regulirati dogon in forsi-rati nujne prodaje. Posebno v začetku akcije bo važno, da kmetovalci ne silijo preveč na trg, da se na ta način prepreči prekomerna ponudba in morebitnim omahljivcem ne da
Kmefcki poLretf
za zvišanpe cen živini in kmeiskim pridelkom
prilika za popuščanje in rušenje discipline. Nujne prodaje, kot so n. pr. vsled pomanjkanja živalske hrane, zrelosti živine in drugih uvaževanja vrednih vzrokov, naj kmetovalci prijavijo sejmskemu odboru, a ta naj s svojim vplivom pri mesarjih, ali pa na kakšen drug diskreten način omogoči odprodajo. Ta dolžnost je najbolj kočljiva in lahko diskreditira vso akcijo in zato se odborom posebno priporoča pazljivost. Ce se naloga ne da izvesti, je bolje, da se jo opusti.
2.	Klasifikacija prignane živine v razrede po kakovosti.
3.	in s tem v zvezi določitev cen.
V vsakem krajevnem odboru se bo gotovo našlo nekaj oseb, ki so vešče določiti pravo vrednost živine. Vendar pa ima mesar v tem pogledu največ prakse, in če bi se moglo tudi njega pritegniti k temu delu, bi se stvari koristilo, ker bi akcija pridobila tudi na resnosti.
Pred vhodom na sejmišče, naj odbor razdeli živino po kakovosti, ter tudi odkaže prostor, kjer naj živina stoji. Prostore na sejmišču treba obeležiti. Seveda se bodo našli tudi ljudje, ki se navodilom odbora ne bodo hoteli pokoriti. Prepričani smo, da bo odbor z lepimi besedami lahko pripravil dotičnega, da se disciplinira, posebno, ker bo imel javno mnenje na svoji strani. Nasilna sredstva naj se ne uporabljajo.
Cene, pod katerimi naj se ne prodaja, določamo sledeče: voli ekstra Din 4-50 do 5-50, II. vrste Din 4 — do 4-50, III. vrste Din 3-50 do 4-—; krave I. vrste Din 3-50 do 4-50, II. vrste Din 2-80 do 3 50, klobasarice Din 1-80 do 2—; junice Din 3 50 do 450, teleta I. vrste Din 6— do 6-50, n. vrste Din 5— do 5 50, biki mladi po 3 leta Din 3 80 do 4-80, biki stari Din 3-— do 3-80; prašiči za zakolj, debeli: živi Din 7-— do 8-—, zaklani Din 10-— do 12— za kilogram.
Te cene veljajo za podeželske sejme, seveda pa sme vsak prodajati tudi dražje. Na sejmih v večjih konsumnih centrih je seveda cene primerno zvišati, ako je mogoče. Sicer pa bomo v dnevnih listih obveščali sejmska poročila, ki jih bomo sprejeli, tako da se bodo odbori mogli vedno obvestiti, kakšne cene so taktično dosežene.
4.	Nadzor, da se ne krši disciplina med živinorejci.
Predvsem je paziti, da razni prekupčevalci živinorejce ne ujamejo še pred prihodom na sejmišče in od njega kupijo živino po nizkih cenah.
Zato veljaj načelo, da se kupčije zamo-rejo sklepati le na sejmu.
Na sejmu mora biti vedno nekaj članov odbora, ki prisostvujejo kupčijam. Ako se živinorejec drži izdanih cen, intervencija ni potrebna. Sicer pa je potrebno, da odbor poseže na takten način vmes, da se kmetovalci obvarujejo škode. Pri vagi naj bo vedno prisoten vsaj en član odbora, ki naj pazi na točno tehtanje.
5.	Določitev odgona živine s sejma.
Načelno naj se vsak sejem konča ob 12.
opoldne in živina odžene. To je potrebno radi tega, da omahljivci ne bi pozneje prodajali živine pod ceno.
6.	Obveščanje o tržnem uspehu.
Takoj po končanem sejmu, torej še isti dan, naj se pošlje K. D. poročilo o poteku sejma, ki naj vsebuje:
1.	približno število prignane živine vsake vrste;
2.	višino dosežene cene;
3.	koliko je prodano živine vsake vrste;
4.	koliko je bilo kupcev in kako so se ponašali.
Kakor je iz teh navodil razvidno, bo najvažnejše delo vzgoja discipline pri kmetovalcih. V to svrho vam bomo dostavili nekaj letakov, ki jih izvolite pred sejmom razdeliti, da bo vsak obveščen, kako ima postopati.
Po prejemu tega navodila stopite v stike z organizacijo, ki je pokret že začela in se ji stavite na razpolago. V nasprotnem primeru pa sestavite seznam sejmov, ki se vršijo v vašem okraju in stopite najprvo v stike z našimi okoliškimi podružnicami ter se dogovorite, koga boste še v sejmski odbor povabili. Ko je odbor sestavljen, javite nam, katere zastopnike ste pritegnili in kaj vam je za vaše delo še potrebno.
Pričakujemo vašega poročila.
Kmetijska družba v Ljubljani, r. z. z o. z.
Doma in drugod!
Veelen domače politike
Narodna skupščina Streli v parlamentu
V petek, 6. marca se je nadaljevala proračunska razprava v narodni skupščini. Na dnevnem redu so bili proračuni ministrstva financ, zunanjih in notranjih zadev. Za sejo je vladalo veliko zanimanje. Galerije so bile dobro zasedene in tudi diplomatske lože so bile polne. S posebnim interesom so pričakovali poročilo predsednika vlade in ministra zunanjih zadev g. dr. Milana Stojadinoviča.
Med njegovim govorom se je parkrat z medklici oglasil posl. Damjan Arnautovič, član Jevtičevega kluba. Predsednik vlade ga je zavrnil in ga pozval v dvorano, češ da je tam njegovo mesto in da mu bo v tem primeru tudi odgovoril na medklice.
Arnautovič se je dvignil in nekaj nerazumljivih besedi govoreč odšel v dvorano. iVsedel se je v prvo klop na skrajni levici, v bližini, kjer je bil običajno njegov sedež. Tudi od tu je nadaljeval z medklici. Predsednik narodne skupščine g. Stevan Cirič ga je parkrat opomnil in pismeno kaznoval, nakar ga je izključil od seje. Arnautovič je razburjen
vstal, potegnil revolver iz suknjiča in sprožil v smeri predsednika vlade. Gosp. dr. Milan Stojadinovič se je hipoma sklonil za govornico. Predsednik skupščine je prekinil sejo .. \."V-V	.	% V,,.' krogla se
je zapičila v nasprotno steno. Takoj po prvem strelu so skočili na Arnautoviča v njegovi bližini se nahajajoči poslanci. Med ruvanjem sta počila dva strela. Ena krogla se je zarila v pod blizu stenografske mize, druga pa v neposredni bližini Arnautoviča, katerega je držal z obema rokama objetega narodni posl. Stojadin Dimitrij evič. Napadalca so zbili na tla, mu odvzeli revolver, nakar ga je skupščinska straža odvedla na policijsko stražnico, odtod pa v policijske zapore, kjer se je takoj pričelo vsestransko zasliševanje.
Na policijo so bili radi zaslišanja poklicani še sledeči poslanci: Dragiša Stojadinovič, Dragiša Milovanovič, Nenadovič, Vasilje Trbič, Srpko Vukanovič, Bora Jevtič in Mirko Uroševič.
V drugo so padli streli v jugoslovanskem parlamentu.«'.'. .. «/«. « \ "L	»
A*«"« \ t*«* i"«' i* Aui'. /t 'j-«. ciVai. Prvič je bila prelita kri naših najboljših mož. Na mestu sta obležala mrtva Pavle Radič in Basariček, a težko so
bili ranjeni voditelj hrvatskega kmetskega naroda Stepan Radič, dr. Ivo Pernar in Grandja.
Stepan Radič je podlegel ranam čez dober mesec dni. V beograjski bolnici ga je obiskal sam veliki kralj Mučenik in smrtno ranjenega poljubil na čelo. In Radič je tedaj izrekel besede, ki nedvoumno pričajo o njegovi veliki in resnični jugoslovanski duši: »Bojim se za državo.«
Parlament je bil omadeževan s krvjo naših najboljših in največjih mož. Posledice te-
Dr. Milan Stojadinovič, min. predsednik, na katerega je bil poskušen v skupščini atentat.
ga gnusnega dejanja so nam vsem znane. Nove metode dela in nova pota so se iskala. Izločiti je bilo treba in za nino odstraniti iz našega političnega življenja vse, kar nosi verski, plemenski ali pokrajinski pečat ter stare podedovane grehe, ki niso služili jugoslovanski politiki naše države.
V borbi za svobodo in mir, v borbi za Jugoslavijo je korakal veliki kralj z jasnim pogledom in krepko roko na čelu svojega
Narodni poslanec Damjan Arnautovič, ki je v skupščini streljal na predsednika vlade.
naroda. Ves narod mu je sledil s popolnim zaupanjem in globoko vero. V najsvetejši službi za svoj narod je padel pod streli odvratnega zločinca.
Vsi nasprotniki Jugoslavije so dvignili glave in pričakovali njen razpad.
Zaman. Kri velikega Mučenika spaja Jugoslavijo na veke. Ni je sile, ki bi jo mogla razbiti.
Zopet so padli v jugoslovanskem parlamentu streli in ga omadeževali. Obsojamo orožje kot politično sredstvo. Streli ne reša-vajo težkih gospodarskih in političnih vprašanj. še bolj jih zapletajo. Streli v parlamentu niso znamenje kulture. Nasprotno!
Barbarstvo in divjaštvo pomenijo. Najbolj napete razmere in elektrizirano ozračje ne opravičujejo takih napadov in takega načina politične borbe.
To pot ni bila prelita kri. Hvala Bogu! Seja parlamenta se je čez pol ure nadalje-
vala. Zastopniki posameznih klubov so obsodili napad in čestitali predsedniku vlade, da ga streli niso zadeli.
Popoldne se je seja nadaljevala. Predsednik vlade je nadaljeval s svojim poročilom in ga končal. Za njim je govoril notranji minister dr. Korošec in finančni minister Dušan Letica.
Nova kmetska stranka?
Pred mesec dni se je odcepilo od Je vtiče vega kluba osem poslancev, ki so ustanovili v narodni skupščini poseben »Narodni selja-ški klub«. Načeluje mu upravnik Glavne zveze srbskih zeniljorad-niških zadrug, g. inž. Vojislav Gjorgjevič. V tem klubu se n aha ju med drugimi tudi predsednik omenjene zveze srbskih zemljo-radniških zadrug in bivši minister v Jevtičevi vladi, g. dr. Dragotin Janko vie. Znana zemljoradniška politika in nar. poslanca Voja Lazič in dr. Uroš Stajic nista člana novega narodnega seljaškega kluba.
Zagrebški listi so poročali pretekli teden, da so nar. poslanci seljaškega kluba sklenili ustanovitev nove kmetske stranke, v katero bi vstopil tudi bivši poslanec HS'S g. prof. Maštro-vič. V Sloveniji bi se baje ta stranka naslonila na kmetijce, kakor zatrjuje sJutarnji list«.
Po informacijah, ki smo jih dobili, vodstvu kmetijcev ni ničesar znanega o organizaciji take stranke.
Ob sobotni rekonstrukciji kr. vlade je prevzel ministrstvo brez listnice tudi g. Vojislav Gjorgjevič. Ali bo njegova skupina nar. poslancev istočasno prestopila tudi v klub JRZ, ali ne, se še ne ve. Ako bo Nar. seljaški klub likvidiral z vstopom njegovega zastopnika v vlado, je verjetno, da tudi nova kmetska stranka za sedaj še ne bo ustanovljena.
Demisija vlade
V	soboto 7. t. m. popoldne je podal ostavko celokupne vlade predsednik g. dr. Milan Stoja, dinovič. Istočasno je dobil mandat za sestavo nove vlade. Vlada je bila še isti večer sestavljena z nebistvenimi spremembami in takoj zaprisežena.
V	novi vladi g. dr. Milana Stojadinoviča so sledeče spremembe:
Za ministra vojne in mornarice je imenovan armadni general Ljubomir Maric, dosedanji načelnik glavnega generalnega štaba.
Minister za telesno vzgojo je postal narodni poslanec g dr. Josip Rogič.
Minister brez listnice je poslal narodni poslanec inž. Voja Gjorgjevič.
V	tej vladi se ne nahajata armadni general Peter živkovič, bivši minister vojske in mornarice ter
dr. Mile Miškulin, bivši minister pravde.
Zunanje - politični pregled
Kakor omenjamo v uvodniku, je najpomembnejši dogodek tega tedna odpoved
locarnske pogodbe,
ki jo je na zasedanju nemškega državnega zbora proglasil kancelar Hitler. Hitler je proglasil to pogodbo, ki je določala, da del nemškega ozemlja na meji proti Franciji, Belgiji in Holandiji, ne sme imeti vojaštva, za neveljavno.
Hkratu, ko je govoril v parlamentu, so v to ozemlje vkorakale nemške čete. To je seveda močno razburilo
tmm/jm/zz Hadimmf
Jaz ne maram imeti utrujene in nasajene mamice, jaz hočem mamico, ki je dobre volje, tudi kadar pere. Zato moraš prati s Schichtovim Radionom, ki opere perilo brez truda veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu« Saj je vendar tako preprosto: raztopi naj«« prej Rad ion v mrzli vodi in ko raztopino s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato izperi perilo najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.
pere vse
&chichtov
Francija,
ki je takoj poslala na mejo močne oddelke vojaštva in ukinila vse vojaške dopuste. V prvem navalu razburjenja je bilo čuti, da Francija ne bo sprejela od Nemčije nobenih novih ponudb za kaka pogajanja. Hitler je namreč hkratu z odpovedjo te pogodbe v svojem govoru naglasil, da je Nemčija pripravljena skleniti s Francijo novo
pogodbo o nenapadanju za dobo 25 let
Francija po prvih glasovih listov takim ponudbam ne veruje, češ, da Nemci smatrajo pogodbe za prazne krpe papirja, ki jih vsakdo lahko raztrže, kadar se čuti bolj močnega. Dasi tudi
Nemški kancelar Adolf Hitler, ki je z odpovedjo locarnske pogodbe razburil ves svet.
Anglija
gleda s kaj čudnimi očmi na Hitlerjevo dejanje, so tam vendar bolj mirni. Pač pa Angleži nagla-šajo, da je edini odgovor na tako početje — oboroževanje. Treba se je obdati na vseh straneh s tako močnim zidom orožja, da si nihče ne bo upal udariti nanj, pa je zagotovljen — mir. V svojem govoru pa je Hitler vendar naglasil, da je pripravljen nuditi dogovor o nenapadanju ne le Franciji, ampak tudi
Belgiji.
Kakor je znano, je v svetovni vojni Belgija najVeč trpela po Nemcih, ki so jo napadli in opustošili, čeprav je bila — nevtralna. Razumljivo je tedaj, če Belgija z nezaupanjem posluša nemške glasove.
Bolj mirno presojajo položaj v
češkoslovaški,
kjer smatrajo Hitlerjeve ponudbe za tenne iu možate. Tamkaj menijo, da je z odpovedjo locarnske pogodbe postala Nemčija med evropskimi državami enakopravna, da se je otresla verig »premagane« države in da je zato mogoče verjeti njenim ponudbam. Sodijo, da bo Hitler pripravljen nove pogodbe o nenapadanju sklepati tudi s Češkoslovaško in Avstrijo, s čimer bi bila vojna nevarnost za dolgo dobo med temi državami odstranjena.
Ta nenadna nemška kretnja je za sedaj potisnila čisto v stran
abesinsko vprašanje
z vsem, kar je z njim v zvezi. Ko smo zadnjič poročali o tem, je bila podoba, da je abesinska vojska popolnoma premagana. Kakor se je izkazalo, so bila laška poročila vendar nekoliko pretirana. Italijanska vojska j6 res izvojevala delno -mago, ni pa vzlic vsej tehnični premoči še strla abesinske armade.
Dva glasova
sta sedaj, ki se menjavata med seboj. Eden ve povedati, da so že v teku predhodni razgovori za mir in da sta že
Rim in Adis Abeba
v neposrednem stiku. Seveda je temu male verjeti. Boji se namreč nadaljujejo z nezmanjšano silo in italijanska letala so že krožila nad glavnim mestom Abesinije. Bojna letala pa niso nikdar golobje miru.
Drugi glas trdi, da bo Društvo narodov,
izvedlo petrolejske sankcije
proti Italiji, to se pravi, da nobena članica ne bo smela izvažati v Italijo nafte in njenih proizvodov, ki so v vojni neobhodno potrebni. Vi tem primeru pa grozi
Italija
da bo izstopila iz Društva narodov.
Kakor vidimo, je torej položaj silno zapleten. Medtem ko Nemčija sedaj že izjavlja, da bi bila pod gotovimi pogoji pripravljena vstopiti v Društvo narodov, grozi Italija z izstopom, —s Na
Daljnem vzhodu
še vedno vre in japonski fašizem ni strt. Misel, da mora rumeno pleme prevzeti vodstvo vseh barvastih plemen, je vzkalila in raste. Kaj bo rodila in kdaj, je težko povedati. Vsekakor pa je skoraj gotovo, da ne bo več umrla in da bo prej ali slej radi nje prelite še mnogo, mnogo — človeške krvi.
iiisieisLa imlaciiita
Iz tainištva pododbora zveze v Celju
Ker je potrebno, da naša Društva kmetskih fantov in deklet na podlagi sejnega sklepa izvedejo svoje redne občne zbore čim preje (do 31. marca), in ker ob taki priliki izvrši delegat Pododbora revizijo društvenega poslovanja, bomo odslej na tem mestu stalno objavljali vse pravočasno napovedane društvene prireditve, tako občne zbore, zborovanja i. dr. Istotako bomo objavljali ime Pododbo-rovega delegata. Tov. društva opozarjamo, da naj pravočasno prijavljajo vse svoje prireditve na naslov Pododbora, pri čemer naj upoštevajo datume vsakokratnih prijav v »Kmetskem listu«!
v Novi cerkvi pri Vojniku se vrši ustanovni sestanek na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca ob 8. uri dopoldne v šoli v Novi cerkvi. Delegat Pododbora bo tov. Nemec.
v Braslovčah bo 2. redni občni zbor Društva itmetskih fantov in deklet v nedeljo, dne 15. marca ob 3. uri popoldne pri tov. Cizeju Josipu v Polčah. — Pododborov delegat tovariš Turnšek.
v št. Pavlu pri Preboldu se vrši 3. redni letni občni zbor v nedeljo 15. marca ob Vi 10. dopoldne v
uiršinci
Poročna sta se tov. Ceh Franc, posestnikov sin iz Grlinc, in gdč. Marija Bohinec iz Vodola. Ženin je bivši predsednik »Društva kmetskih fantov in deklet« in naš agilen delavec. Mlademu paru obilo sreče!
Sv. Bolfenk pri Središču
Tukajšnja kulturna društva delajo razno bilanco storjenega dela v pretekli poslovni dobi. Prejšnjo nedeljo je imelo svoj 35. redni občni zbor izobraževalno društvo »Lipa«, naše najstarejše društvo, ki si je tekom let uredilo vzorno knjižnico, v preteklem letu pa popolnoma prenovilo in povečalo scenerijo svojega gledališkega odra Z malimi spremembami je bil izvoljen stari odbor.
V nedeljo 8. t. m., pa je imelo svoj 6. redni občni zbor Društvo kmetskih fantov in deklet, katerega se je udeležilo nad dve tretjini članstva. Zbor je otvoril predsednik tovariš Joško Tomažič, ki je po pozdravu navzočih podal pregled petletnega dela in razmere, ki so vodile k ustanovitvi društva. Iz njegovih izvajanj smo videli, da je društvo v tej dobi storilo mnogo za gospodarski in kulturni napredek naše okolice, ter za izobrazbo svojih članov. Iz poročil tajnika, blagajnika in načelnikov odsekov smo razvideli, da je bilo društveno delovanje tudi v preteklem letu vkljub denarni stiski in rovarenju temnih zavistnih elementov vsekakor zadovoljivo, saj smo imeli 11 saj, 7 članskih sestankov, 2 predavanji, izleta v Trakoščan in Apače, veliko tekmo žanjic, kolesarsko dirko, 5 gledaliških predstav, sadno razstavo, a člani so se udeleževali tudi prireditev tovariških društev in raznih tečajev. Denarnega prometa je bilo Din 7.344'25, ki se je domala uporabil za občekoristne namene, ki jih želi društvo doseči.
Po debati o storjenem delu se je oglasil k besedi gospod Robert Košar, poznani društveni delavec, ki je v imenu podpornih članov čestital društvu k lepim in uspehom v dobi 5 let, vzpodbujajoč jih k nadaljnemu nesebičnemu delu, povdarjajoč, da bo kmetska sloga in zavedno načrtno delo svoje uspehe čeravno morebiti po-čast, pa tem bolj sigurno doseglo.
Pri volitvah je bil z malimi dopolnitvami Izvoljen stari odbor. Članarina se je znižala na Din 5-— letno. Po pretresu proračuna in delov-
nega načrta za tekoče leto je predsednik tov. Tomažič uspeli zbor zaključil z pozivom ni složno delo.
Želimo obema društvoma, da tudi v novi poslovni dobi dobro uspevata, da ne odstopita od svoijih lepih nalog, temveč družita vse javne delavce k uspešnemu ustvarjanju naše lepše bodočnosti !
Dobrunje
V nedelijo dne 1. marca t. 1. je tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet polaealo obračun dela v preteklem letu. Občnega zbora, ki se je vršil v prostorih narodne šole v Sostrem, se je udeležilo prav lepo število članstva. Iz obširnih in izčrpnih poročil posameznih odbornikov je razvidno, da se je delo prav lepo raz vilo tudi v podrobnostih in da je društvo v dvh letih svojega obstoja doseglo prav lepe uspehe. Na številnih rednih sestankih in sejah se je razpravljalo o važnejših gospodarskih in društvenih zadevah, najbolj hvalevredno delo društva je pa, da je na svojih sestankih uvedlo predavanja članov samih. Dramatični odsek je priredil tri dramatične vprizoritve. Dalje je bilo prirejenih tudi več predavanj za članstvo in širšo javnost Dve tekmi koscev in tekme žanjic so privabile nad tisoč gledalcev in so izpadle v našo popolna zadovolijnost.
Pri volitvah, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Keržin Anton, podpredsednik Sve-tek Anton, tajnik Miklavec Alojzij, blagajničarka Svetek Lenčka; odborniki: Šega Josip, Čimer man Anton. Babnik Anton in Grum Franc. Želimo. da bi društvo započeto delo v prid naši vasi in naši kmetski mladini s še večjim uspehom nadaljevalo.
Sv. Jurij ob Taboru
Naše društvo je vprizorilo 1. marca Reden-škovo štiridejanko »Za grunt«. Igra je uspela zelo dobro v vseh ozirih, saj je bilo občinstvo nad vse zadovoljno z izvedbo igre, a igralci i udeležbo občinstva. Vsekakor bomo v najkrajšem času spravili na oder zopet kako dobro stvar. Ženski odsek se pridno pripravlja na svečano proslavo Materinskega dne in se bo med drugimi točkami izvajala tudi Meškova drama »Mati«/
Radi bližajočega koncerta združenih pevskih zborov v Savinjski dolini se vrše zelo pogosto pevske vaje moškega zbora »Tabor< in se naši člani ne morejo udeleževati rednih sestankov društva. Nikakor pa redni tedenski sestanki, ki so bili v zimskem času obvezni za vse čPan-stvo, no smejo odpasti! V četrtek 12. t. m. je vseeno sestanek, ki je obvezen za vse tovarišice. Poleg navadnega dnevnega reda predavanj iz organizacije, strokov.-gospodinjskega in vzgojno-poučnega se bo med slučajnostmi obravnala ust novitev Ženskega pevskega zbora in program za poletno delo Ženskega odseka. Ker je sestanek zelo važen, se ga mora udeležiti vsaka tovari-šica! Povabljena so tudi ostala dekleta, ki so stara nad 14 let, a se zanimajo za našo organizacijo!
Grahovo
Pretečeno nedeljo je zaključilo naše društvo drugo leto prosvetnega dela med tukajšnjo kmetsko mladino. Iz poročil, ki smo jih slišali od naših predstavnikov je bilo posneti nekaj, kar lahko zapišemo v zgodovino naše vasi, da šteje Društvo kmetskih fantov in deklet v Grahovem do danes organiziranih 112 zdravih, naše ideje polnih krepkih fantov in deklet.
Občnega zbora oziroma našega zborovanja sta se udeležila za Zvezo tov. Trček, za Pododbor pa tov. Korošec, katera sta nam orisala
današnjo dobo, ni preti uničiti kulturo in civilizacijo -podeželskega človeka-kmeta. Mi fantje in dekleta se jima za zanimiva izvajanja tem potom prisrčno zahvalimo.
Za novose^alce zdrave kmetsko-mladinske ideje na vasi smo izvolili sledeče tovariše: za predsednika Jožeta Levarja; za podpredsednika Andreja Šega; za tajnika Alojzija Uleta; za blagajnika Andreja Turšiča Ti nadebudni fantje so nam dovoijna garancija, da bo šel in se sliši' naš iimetsko-mladinski glas v poslednjo notranjsko vas.
Pramlie
V	nedeijo dne 1. marca t. 1. je gostovalo naše društvo v Vojniku z igro »Rokovnjači«. Da smo z gostovanjem tako nepričakovano lepo uspeli se moramo zahvaliti sosednjim društv m Škofia vas, Vojnik. Teharje in dr., ki so nam šla z vso požrtvovalnostjo na pomoč. Posebno zahvalo pa smo dolžni tovarišu Jošku Videnšku, trgovcu iz Teharja in njegovem pomagaču tov Ivanu Kamenšku. ki sta nam pri izpeljavi imenovane igre največ pripomoela. Z igro nameravamo nastopiti še pri nekaterih sosednjih fa-rah z namenom, da dvignemo med našo mladino več poguma in moralne sile za oreanizacijo in prosve-tljenost naše vasi.
Bloke
Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo pretečeni mesec svoj III. redni občni zbor v Novi vasi. Za otvoritev občnega zbora je zapel pevski zbor društva kmetsko himno »Zeleni prapor«. Nato je tov. predsednik pozdravil polnoštevilno zbrane člane in članico, precejšnje število gostov in zastopnika Notranjskega pododbora. Zatem so se prečitala poročila funkcionarjev, iz katerih je bilo razvidno marljivo in uspešno deto našega društva. Tekom leta je bilo mesečno po par članskih sestankov, 7 odborovih sej, 3 predavanja, par članskih izletov, spomladi pa smo se udeležiti tudi slavnostne zasaditve lipe na Gori. Nadalje smo sodelovali pri sadni razstavi tukajšnje Kmetijske podružnice in sadjarskega društva, ki je prav dobro uspela.
Najbolj živahno pa je bilo delovanje pevskega odseka. Število pevcev je nad 25 in smo imeli letošnje leto nad 60 vaj. Na cvetno nedeljo lanskega leta smo imeli svoj prvi pevski nastop, ki se je prav dobro obnesel. Tudi letos mislimo prirediti par nastopov tako v Sodražici in Cerknici. Sledila so še poročila načelnika športnega odseka, nadalje šahovskega odseka in iz katerih je bilo posneti njih res vztrajno in požrtvovalno delovanje.
Pri volitvah novega odbora so bili soglasno izvoljeni sledeči tovariši in tovarišice: predsednik: France Gornik, Nova vas; podpredsednik: Ivan Korošec, Hudi vrh; tajnica: Marica Kotnikova, Nova vas; blagajnik: Ivan Škrabec, Vel. Bloke; načelnik prosvetnega odseka: Ven-ceslav Winkler; načelnik pevskega odseka: Jože Košorok, načelnik šahovskega odseka: Ivan Gornik, načelnik gospodarskega odseka: Pepe Za-bukovec, načelnik športnega odseka: Tone Šraj, načelnica dekliškega odseka: Verica Vesel.
Novoizvoljeni predsednik se je po izvolitvi zahvalil vsem navzočnim za izkazano mu zaupanje ter pozval vse članstvo k smotrenemu delu za procvit naše vasi.
*
Na Sv. Planin! imajo 2. redni občni zbor prihodnjo nedeljo, 29. marca ob 2. uri popoldne v šoli. Delegat Pododbora tov. Povše.
V	Vojniku bo 1. redni občni zbor v nedeljo, 29. marca ob pol 3. uri popoldne v meščanski šoli. Pododborov delegat tov. Turnšek.
Voglje. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet sporoča, da ima v nedeljo, dne 15. marca ob 9. uri dopoldne v Vogljah svoj 1. redni občni zbor.
Dopisi
Kaj bo rekla gospa Ivanka?
Gosta sta v skrbeh, ker sta po neprevidnost? popackala namizni prt. Toda gostiteljica, go* spa Ivanka, se smeji, ker ve, da take in po«» -. dobne madleže z lahkoto odpravi iz perila Zla« I Ju torogovo terpentinovo milo. Njegova obila irr j gosta bela pena razkroji in odpravi vsako uma-* ' zanost - in perilo je zopet, kakor da je novo«

OVOTERPENTINOVO MILO
Kapela-SIatina Radenci
Podružnica Kmetijske družbe Kapela-Sla-tina Radenci sklicuje na praznik sv. Jožefa dne 19. t. m. sestanek vseh delegatov kmetij, podružnic iz srezov Ljutomer, Murska Sobota, Dol. Lendava in sodnega okraja Ormož, ki se bo vršil v Ljutomeru ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Zavrtnik. Na sestanku se bodo sestavili za vse okraje sejmski kontrolni odbori, istočasno pa se bo določila tudi prodajna cena v«eh vrst živine, ki se bo prodajala na sejmih. Ker je sestanek za vse navedene kraje velike gospodarske važnosti, je dolžnost vseh delegatov, da se sestanka zanesljivo udeleže.
Ljutomer
Vinski sejem v Ljutomeru dne 3. t. m. je letos prav dobro uspel. Vina je bilo okoli 300 vzorcev prav dobrega in izvrstnega. Razstavljene so bile tudi originalne trtne škropilnice po nizki ceni. osem vrst umetnih gnojil in dve vrsti bakrene galice. Obiskovalcev je bila vedno polna dvorana, še več bi jih prišlo, če bi bila dovoljena polovična vožnja. Prodalo se je okoli 500 hI vina, veliko vinogradnikov pa se tolaži z upanjem, da bodo prodali na podlagi zvez od vinskega sejma. Cene vina so letos nizke, kakovost pa je izborna to je splošna sodba vseh udeležencev. Vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu najlepša hvala.	Odbor.
Dobova pri Brežicah
Bivša občina Sela pri Brežicah je na predlog takratnega župana g. Toporišiča imenovala g. Polovica Ivana, profesorja na II drž. gimnaziji v Ljubljani za častnega občana. Gosp. profesor Polovič je rojen Selan in se vedno počuti najbolj
srečnega v svojem domačem kraju. Ker ije pa obč. Sela po komasaciji priključena obč. Dobova je g. Toporišič kot odbornik te nove občine predlagal na seji dne 16. februarja t. 1., da tudi sedanji obč. odbor prizna g. Polovica za svojega častnega člana in mu v znak priznanja pokloni častno diplomo. G. župan Kovačič Miha je predlog z veseljem sprejel, nakar ga ije celoten odbor soglasno potrdil.
Na predlog g. župana in odbornika g. Toporišiča je bil isti dan izvoljen za častnega člana obč. Dobova g. Zelenko Vjekoslav, kapetan v Ljubljani za razne zasluge občini in občanom.
Obema odlikovanjema čestitamo ter ju prosimo, da ostaneta še naprej naklonjena občini in svoji domači vasi.
št. Vid na Dolenjskem
Krize se je hotela odkrižati družina Kaste-lic iz Otečega vrha v občini Veliki Gaber, zato so se lotili prepovedanega posla in pričeli konkurirati državni kovnici v Beogradu z izdelovanjem 20dinarskih kovancev ter jih baje že daij časa razpečavali po raznih krajili Dolenjske. —
Pred dobrim tednom je pot zaue=ia enega od štirih osumljenih bratov tudi v Ljubljano po istem poslu. Na dolenjski mitnici je pri nexi branjevki za mal izkupiček hotel zamenjati novec svojega kova, a ga je službujoči stražnik vsled sumljivega vedenja legitimiral in prijel, na kar je sledila aretacija še treh bratov, katere je ljubljanska policija takoj spravila na varno.
Kastelčevi so že par let nazaj precej samostojno nastopali in kazali, da so precej imoviti; sedaj bo njihovo samostojno obnašanje najbrž precej prikrajšano.
Dne 25. februarja t. 1. si je pognal kroglo v glavo na svojem domu na Vidmu pri Temenici posestnik Fortuna Alojz. — Imenovani se je pred par leti poročil, a se je lani ločil. — Vzrok: preobilo uživanje alkohola, vsled česar se je pojavila hipna duševna zmedenost.
Dne 29. febr. t. 1. je umrl v Zaborštu gospodar Franc Kutnar po kratki, a težki bolezni. Pokojni zapušča poleg žene in 7 malih otročičev veliko in zelo napredno urejeno domačijo, katero ie bn+°i	leta do leta izboljšati, a mu
36	SRECNICA
■ ---------
»Tu imam — njega!« Potem je odskakljal z dolgimi pajčjimi nogami k omreženi posteljici in je dvignil okreva-jočo Ankico iz nje:
»Tu imam — njo ... sem krojač presrečni Kozocvetk
In krojačica se je blaženo ozrla iznad modre nogavice, ki jo je pletla. Kar pentlja ji je zdrknila, ko se je sramežljivo smehljala.
Tedaj se malo odpro vrata. Kmet, ki je bil peljal odojke v mesto na trg, pomoli kuštravo glavo v sobo. Pokuka po mojstrici, nato pa nalahno porine malo Špelico v izbo in pravi:
»Tu bi imel oddati tole nekšno stvar za gospo mojstrico!«
Potem spet zapre vrata in odide, ne da bi čakal kakega plačila.
Zdaj gospe mojstrici ni zdrknila samo ena pentlja, ampak kar cela nogavica iz rok.
Krojač ni bil omejen. Nekaj se mu je zasvitalo. Od razburjenosti je začel treti palec ob kazalec, kakor da bi moral vdeti mnogo predebelo nit.
Pravični da pade sedemkrat na dan, je ihte začela krojačica svojo izpoved. Neke soparne noči, ko je bilo pro-ščenje, se ji je sanjalo o nekem vojaku. Osemnajst mesecev prej, preden je imela čast skleniti cenjeno poznanstvo z mojstrom Kozocvetom. In tedaj glej, sama ne ve, kako... Zamolčala mu je tega nesrečnega otroka, ker je hotela obvarovati mojstra Kozocveta vsake, tudi najmanjše ne-prilike.
S U ki C N k ^
Pri rejnici na kmetih je zrasla mala Špelica. Kako mršavo je bilo sedemletno telesce; kako tenek vrat in na njem vela glavica! Medlo plavi, redki lasje so bili spleteni v tako kratko in tenko kitico kakor ptičji repek ob golje-nju. Tenko krilce je imela strgano in zlizano, roke hrapave in pomodrele ter zabrekle od mraza, ko je nosila vodo in nabirala dračje za staro rejnico.
Svoji dve beli mački je stara božala in ju celo poljubljala. Ako bi nemara hotela tajiti — sosedje so videli. Zato sta se tako s pridom redili in debelili, da sta celo pozabili loviti miši. Zvečer po mleku ju je jemala rejnica s seboj v posteljo na pernice — ti sladki mucki. Eno je skrbno položila k vzglavju, drugo k vznožju, otrok pa je zlezel pod stopnice. Tam v kotu je imel poleg kurnika svojo slamo.
O, Špelica, čemu nisi postala bela mucka? Kadar poštni sel ni točno prvega v mesecu prinesel rejnine, je stara mrmraje hodila okrog in preteče dvigala prst proti Špelici:
»O ti neporedno rejenče!«
Ako je šel tudi drugega dne z veliko, usnjato selsko torbo mimo hišice, je srdito uprla koščene pesti v bok in pahrulila Špelico:
»Spaka otročja! Kaj je s teboj? Saj si iz dneva v dan bolj neporedna!« In za kazen ta dan ni dobila nič jesti..
je prezgodna smrt šele 361etnemu pretrgala njegove načrte.
Radi svoje izredne možatosti ga je visoko cenila vsa okolica, ker je bil izredno pravičen, a miren mož, ki ni nikdar silil v kakšne javne funkcije ter se je rajši posvetil svoji družini in domači grudi. — V nedeljo, ko je ležal na mrtvaškem odru, so mu ljudje vseh slojev in vse okolice izkazali svojo naklonjenost iu zadnjo čast.
Pokopan je bil dne 3. t. m. na župno pokopališče v Št. Vidu ob obilni udeležbi ljudstva.
Njemu kot vzor-gospodarju naj sveti večna luč, njegovi družini in številnemu sorodstvu naše sožalje!
Obvestilo dolžnikom posojilnic
Opetovano smo že povdarjali, da so posojilnice po svojem ustroju istočasno predstavnice i dolžnikov i vlagateljev in da imajo radi tega tudi v vprašanju kmetske zaščite |>oseben položaj, ki ne more biti istoveten s položajem ostalih upnikov. Zlasti dejstvo, da vsi dolžniki istočasno kot člani neomejeno jamčijo za posojilnico, narekuje posojilnicam in s tem tudi njihovim matičnim organizacijam — zvezam, da pri dovoljevanju posebnih ugodnosti po čl. 3. uredbe o zaščiti kmetov postopajo skrajno previdno in na način, ki ne škoduje posojilničnim interesom in s tem tudi ne interesom članov-dolžnik v, ki prosijo za tako dovoljenje. — Člani-d./lžniki naj se zato v prvi vrsti skušajo sporazumeti neposredno s prizadetimi posojilnicami samimi, ki bodo nedvomno — kolikor jim bodo dopuščale možnosti — dajale olajšave in s tem nudile dolžnikom ono, kar pač lahko dajo, ne da bi pri tem trpeli interesi zadruge •in s tem tudi posredno interesi člana-dolžnika. Več kot to, kar lahko nudijo zadruge z nepo-
srednim sporazumom, tudi Zveze ne bodo mogle dovoljevati. Zato naj se »ni dolžniki-člani naših zadrug, pri katerih je popolnoma izključena možnost, da bi izvrševali svoje obveznosti po določilih zadružnega odplačilnega načrta, skušajo sporazumeti glede raznih olajšav direktno s. svojimi posojilnicami.
V Ljubljani, dne 4. marca 1936.
Zadružna zveza, Zveza slovenskih zadrug, r. z. z o. z. v Ljubljani, r. z. z o. z. v Ljubljani.
Hialic
Cvetke iz »katoliškega« dnevnika in glasila JRZ »Slovenca«
Politično ozračje v Jugoslaviji' je zelo napeto. Kako se tako napeto stanje povzroča in kako se mu priliva vedno novega goriva za sejanje nemira, nereda in sovraštva, naj navede* mo le majhen odlomek iz uvodnika »katoliškega« dnevnika in glasila JRZ »Slovenca« od 6. t. m., kjer spušča med drugim takele cvetke na račun narodnih poslancev, izvoljenih 5. maja lanskega leta, od katerih si je vlada stvorila solidno večino, kakor zatrjuje isti »Slovenec«:
»Peščica ljudi, ki jih je hudournik nezakonitosti in nasilja odtrgal od ljudstva in so priplavali na površje umazanih voda, ki so drle po naši državi, je organizirala sirov naval na kraljevo vlado, tako sirovega, kot ga na žalost precej obremenjena zgodovina našega parlamentarnega življenja ne pomni.
Vlada je ta divjaški napad porajajočega se fašizma prenesla tako, da zasluži naše občudovanje. Predsednik vlade in njegovi odlični so-trudniki so se izkazali velike državnike. Lahko bi jim bilo enostavno pomesti na ulico vso to politično ' '»'""MM in uveljaviti proračun, ki ga
država za svoje zdravo življenje potrebuje, na drugi način. Tega vlada ni storila. Z odkritim čelom je šla v borbo, oprta na večino poslancev, pri katerih je ljubezen do domovine in do reda v njej pokrila zmote lanskega petega maja. Niti z eno samo kretnjo se ni spozabila, da bi bila pokazala, da izgublja hladno kri, ali da kaže znake strahu pred bodočnostjo. Saj je tudi vedela, da stoji za njo ves tvorni duh Jugoslavije in njenega naroda. Le tako je bilo mogoče v euem navsezadnje hudem mesecu zlomiti teror fašističnih kričačev, razbliniti njihove diktatorske nakane in vzpostaviti zopet red v Narodni skupščini. Dne 26. februarja je fiihrer naših fašistov Jevtič odpeljal svoje pribočnike, med katerimi se je gnetla tudi velika večina slovenskih poslancev, iz sejne dvorane narodne skupščine ter tako priznal poraz med ljudmi, ki jih je lani 5. majnika sam spravil v parlament ob loputa-nju jetniških vrat in med kazenskimi ekspediei-jami političnih biričev, ki so šli jemat zadnje pare narodu, ki se ni hotel ukloniti diktirani politični volji.«
V takem tonu je govoril klerikalni španski fašist Gil Robles, »Slovenčev« vzor.
»Komunisti silijo med kmetijce: rdeči med zelene«
pravi »Slov. Gospodar« od 4. t. m., ki ga je luna tako močno trčila, da so se mu zvezde posvetile pred očmi. Vse rdeče je bilo okrog glave, ko se je zaletel v Društva kmetskih fantov in deklet. In kaj naj to drugega pomeni kot generalno ofenzivo samih boljševikov in rdečkarjev proti zeleni armadi kmetske mladine. Kaj bo, kaj bo, če se možgani »Slovenskega gospodarja« kmalu ne popravijo? Zelene barve ne bo več in »Slovenski gospodar« ne bo samo pod kožo rdeč, ampak tudi zunaj. Njegovo pisanje pa bo ostalo črno še naprej.
34	SRBCNICA
Ako pismonoše tudi tretjega dne ni bilo, je vihrala stara kakor vihra po izbi, je zgrabila Špelicoh za kitici in jo vlačila sem in tja kakor nihalo:
»pe nikdar in nikoli nisem imela tako neporedne rejenke! In če se mi do jutri ne poboljšaš do konca in kraja, potlej« — sedaj je prišla največja grožnja — »te pošljem domov v mesto v tvoji materi krojačici!«
Ob tej grožnji je Špelico obšlo tako mehko in toplo. Saj to je hotela. Saj je tako silno koprnela po materi, ki je ni nikoli videla. Mnogo dolgih noči je koprnela in sanjala pod stopnicami o njej, je sklepala zabrekle ročice in molil, naj bi vendar pismonoša ne prinesel nobenega denarja več, da bi jo končno poslali domov. Četrtega jutra pa je vselej prišel tako zanesljivo, kakor dan za nočjo in je pustil potem v izbi malce denarja, pa obilo smradu po žganju. Potlej ni bilo več govora o tem, da bi jo kdo poslal 'domov.
Špelčino srce pa je kričalo po materi. Premišljevala je, kaj bi mogla storiti prav posebno porednega, da bi jo poslali domov. Tedaj je vzela poleno in jela z njim udrihati po belih muckah. Ko je stara to zagledala, so se ji zvečale oči kakor dva krožnika in se ji začele vrteti v glavi kakor dve kolci na dušniku. Krvoločno je stisnila suhi, ustni, je napela Špelico čez koleno in jela kar naprej s polenom udrihati po njej. Pri tem je venomer vpraševala:
>Ali boš še kdaj tepla ubogi živalci? Še kdaj ti ubogi, ubogi živalci?« živali sta se ji namreč smilili.
DOLŽNE BUKVE	35
Kakor pa so jo tudi udarci boleli, je Špelica zmeraj ponavljala:
»Bom, še ju bom kdaj tepla... in še kdaj,« da bi jo vsaj bolj zanesljivo poslali domov. Njeno srčece je namreč kričalo po materi.
Stara je udrihala, dokler ji od utrujenosti poleno ni padlo iz rok. Potem je odbendala čez ulico tja k sosedu, ki se je jutri hotel odpeljati v mesto z odojki na trg. Tega je prosila, naj bi z odojki vred pobasal tudi otroka na voz. Nato je stara legla spat z muckama, s tema sladkima. Eno je skrbno položila k vzglavju, drugo k vznožju.
Špelica je zlezla na slamo pod stopnicami in se je z ročicami tesno oklenila umazane vzglavnice. Prav tako in še bolj tesno se hoče dati jutri objeti materi in ji dati, da jo bo božala.
Dolgi, suhi krojač Kozocvet je veselo poskakoval po sobi. Imel je vsega, kar je krojaču potrebno za srečo: za mizo je sedela in pletla nogavico njegova hči. Bila je staso-vita, bujna in obilna, in to prija takemule krojaču. V zibeli na desni je ležal enoletni, drobceni Kozocvetek. Kakor pa je bil majhen, je meketal že skoraj kakor oče. Na levi je v omreženi posteljici ležala petletna Anica. Ta je pravkar prebolela hudo bolezen in je bila sedaj na tem, da okreva. In oba otroka sta bila na las natanko podobna njemu, očetu. Še tudi to pomirjenje povrhu! In tu naj ne bi krojač poskakoval in bil vesel!
>Imam vse, česar poželim,« je meketal v radosti, je dvignil malega iz zibelke in ga slovesno vihtel pred svojo staro gori in doli:
žrebanje
dobitkov 2V2 °/o vojne škode,
ki se je vršilo 2. t. m., na katerem so bili izžrebani sledeči dobitki:
Ser.	Štev.	Din	Ser.	Štev.	Din
5040	472	3.000	6145	263	3.000
5090	806	5.000	6159	710	3.000
5098	573	3.000	6192	877	3.000
5099	890	3.000	6231	178	3.000
5107	496	5.000	6256	761	3.000
5132	314	3.000	6269	509	3.000
5224	679	5.000	6322	893	3.000
5228	474	3.000	6370	272	5.000
5234	674	3.000	6405	739	5.000
5240	168	5.000	6408	262	20.000
5254	354	3.000	6410	92	5.000
5332	795	20.000	6420	199	3.000
5351	27	3.000	6423	694	3.000
5375	409	3.000	6437	837	3.000
5516	418	3.000	6439	110	5.000
5536	340	5.000	6457	139	3.000
5588	623	5.000	6546	893	3.000
5597	815	3.000	6548	348	3.000
5623	648	3.000	6597	298	3.000
5628	141	3.000	660S	250	5.000
5636	757	200.000	6645	729	3.000
5647	254	3.000	6650	585	3.000
5661	748	3.000	6655	300	5.000
5074	47	5.000	6666	742	20.000
5675	219	3.000	6683	984	3.000
5702	528	3.000	6697	464	20.000
5737	731	5.000	6699	857	3.000
5749	760	5.000	6755	521	20.000
5756	652	20.000	6769	189	3.000
5795	865	3.000	6807	664	3.000
5927	957	5.000	6821	356	20.000
5968	862	3.000	6826	936	3.000
5985	752	20.000	6835	695	3.000
6004	929	5.000	6872	934	3.000
6008	898	3.000	6883	886	5.000
6069	111	5.000	6902	566	5.000
6072	468	50.000	6911	417	5.000
6076	711	5.000	6941	563	3.000
6079	654	3.000	6942	738	3.000
6082	261	5.000	6944	642	3.000
6088	635	5.000	6978	428	3.000
6088	681	5.000	7011	706	3.000
6112	882	3.000	7032	940	3.000
6139	977	20.000	7035	393	3 000
6143	768	20.000	7042	9	3.000
			(Dalje	prihodnjič.)	
Varno naložite svei denar ori
HRANILNICI mmm OičIN v UUBLJANI
MikfcsšKeva cesta št 19. V paiači Vzajemne zavarovalnice
telefon 2'-83 tek. račun 10.545
KriRi&e «1m* m iAiil.se, met minsitjiK, ttaum m iiti etrtsn» raittMdm Večje slB'ae vloge 2 odpovedjo po dogovoru. — ftnred je pupilarno vsitn. ker jamči rani IS vrtjil; kmečkih občin 1 vsem svojim premoienjem in z vso svojo davčno močjo, ter ie stalno pod nadzorstvom tonskega komisarja. Uradne are za stranke so od 9. do 12. ure dopoldne.
Ilovice
KMETSKA PROSVETA V LJUBLJANI ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 29. marca 1936 ob 10. uri dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2.	poročila funkcijonarjev, 3. volitve, 4. slučajnosti.	Odbor.
X Profesor dr. Ivan Lah, naš znani književnik in prosvetni delavec, je bil pred kratkim izvoljen za častnega člana Slovanskega društva v Sofiji Počastitev ga je doletela vprav v času, ko leži težko bolan v Leonišču. Zato z našimi častitkami združujemo željo, da bi bil skoraj spet deležen zdravja!
X V Radizelu nad Slivnico je žena mladega posestnika Jožefa Kučerja ubila lastnega moža Našli so ga v sadonosniltu vsega krvavega in s strahovito razbito glavo. Mož je bil baje znan pretepač. Z ženo sta živela že 2 leti ločeno. V nedeljo pa je prišel v njeno stanovanje in strahovito razgrajal. Žena je imela za ljubimca nekega Laha. Po uboju sta se Kučerova in Lah sama javila orožnikom.
X Na Ptujski gori je bila iz cerkve ukradena dragocena monštranca, vredna kakih 50 tisoč dinarjev. Sumijo, da so roparji prišli " hrvaške strani in tudi tja odnesli monštranco.
X V Racah je spet gorelo. Požar je uničil gospodarsko poslopje Francu Mustavi in delavnico mizarskemu mojstru Kovačiču. Prvi ima 35 tisoč, drugi pa 19 tisoč dinarjev škode.
X V Vinah pri Vojniku je kovaški pomočnik Jakob Velko napadel delavca Jožeta Blaz-nika in ga zabodel v glavo. Blaznik je po prevozu v bolnico umrl.
X Na progi med Litijo in Savo je skoči! nek neznanec pod vlak. Kolesje ga je strahovito razmesarilo in je bil seveda takoj mrtev. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je obupanec.
X V Klečali se je z lizolom zastrupila Katarina Kunaverjeva. Kljub zdravniški pomoči je 251etno dekle podleglo zastrupljenju. V smrt jo je pognala nesrečna ljubezen.
X V Zagrebu je oblast zaplenila tri zaboje v skupni teži 172 kilogramov. Tovor je bil označen kot »svinjska mast«, v resnici pa je bil v zabojih — opij, namenjen za Francijo in Švico. Zaplenjeni opij predstavlja vrednost 50 tisoč dinarjev.
X V Mariboru zgrade še letos novo carinarnico ob Einspielerjevi ulici. Stala bo na prostoru sedanjega »hudičevega mlina«.
X V čapljini je skočila v Neretvo 481etna Mara Popovac. V smrt je šla iz žalosti za sinom, ki ji je pred kratkim umrl.
X Blizu Hotemeža je spotoma umrla na vozu 701etna M. Udovč, ki je živela pri svojem sinu in se je po zdravnikovem nasvetu odpravila v bolnico.
X Na progi Petrovgrad—Subotica je skočila pod vlak 171etna železničarjeva hčerka Ma rija Gros. Obupala je nad življenjem, ker rA imela denarja za balo, da bi se mogla omožiti
X V Splitu zgradi neka švicarska družba nov velik hotel, ki bo veljal 25 milijonov Din.
X V Vojvodini narašča cena zemljišč kakor poročajo iz-Novega Sada.
X V čantaviru je Marija Laszlo ubila svojega ljubimca, ker jo je zapustil. Radi tega uboja je bila obsojena na 15 let robije.
X Iz Djakova v Gordane sta se z vozom vračala kmeta Mi]o Zanko in Božo Eržič. Spotoma ju je presenetila nevihta. Nenadoma j3 treščilo in strela- je ubila kmeta Žanka. Erži^ je padel samo v nezavest, konji pa so ostali nepoškodovani.
X Na progi Novska—SI. Brod je padel iz drvečega vlaka tretješolec Peter Stanič. Kljub temu, da je vlak vozil s hitrostjo 80—90 kilometrov na uro, se mlademu študentu ni zgodilo nič žalega.
X Vlom v župnišče na Igu. V noči od srede na četrtek je neznani zlikovec vlomil s ponarejenimi ključi v župnišče na Igu ter odnesel g. župniku Klemenčiču tisoč dinarjev gotovine in precej suhega mesa in drugih dobrot. Sumijo, da je vlomilec domačin, ki so mu bile razmere v hiši dobro znane. Orožniki so aretirali zaenkrat župnikovega sluga, kateri pa to tatvino odločno zanika.
nas caj
je strokovnjaško sestavljena mešanica domačih čainih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepilna hrana, rabi manj sladkorja, je cenejši in kar je najvažnejše. NI zdravju škodljiv.
NAŠ ČAJ dobite v vsaki boljši prodajalni
X Beračenje šolskih otrok se je silno razpaslo po vseh naših večjih mestih. Oblasti groze staršem takih otrok z raznimi strogimi ukrepi, Po našem mnenju pa proti tej bolezni ni primerno zdravilo niti leskovka niti trnjevka, ampak samo — velik, izdaten kos kruha, ki je lačnim otrokom potreben, a ga jim starši ne morejo dati.
X V Mariboru se je med šolsko mladino zopet pojavila davica. Oblasti so ukrenile vso potrebno proti širjenju te neprijetne bolezni.
X Po Halozah se množe vlomi v vinske kleti. Nedavno so spet vlomili v Gradišču, v Veliki in Mali Varnici. Orožniki so že prijeli dva vinska bratca, ki sta vlome tudi priznala. Zdaj pojdeta za mrežo — vodo pit.
X Ljubljana ima 21.057 volilcev.
X V Gornji Radgoni sta dva neznanca napadla vojnega invalida Jožefa Kocbeka, ko se je vračal z obiska pri sorodnikih domov. Divjaka sta ubogega človeka tako pretepla, da leži v bolnici in je v resni nevarnosti njegovo življenje. Podivjanost, ki se ne zgrozi niti pred onemoglostjo uboge vojne žrtve, pač zasluži najstrožjo kazen!
X V Slovenjgradcu je umrl zaslužni šolnik in strokovni- pisatelj, šolski nadzornik v pok. Ljudevit Stiasny Zaslužnemu šolniku in kulturnemu delavcu bodi ohranjfen časten spomin!
X V Spodnjih Otavah si je kmet K. izmislil roparski napad. Šel je proti domu, pa je grede tu in tam iskal krepčila in se je nazadnje tako »okrepil«, da ga noge niso več nesle. Ker je ob takem potovanju prišel prepozno domov, je d<>-mačim radi ljubega miru natvezel, češ. Ja so ga grede napadli roparji in da si je komaj rešil življenje. Govorico so izvedeli orožniki, ki jim je kmet v stiski seveda ponovil isto izmišljeno zgodbo. No, končno je le prišlo vse na dan in zdaj bo mož imel sitnosti s sodnijo.
X Iz Dragonje vasi se je često vozil v Maribor neki posestnik po posojila. Ljudje so vedeli, da je že itak prezadolžen. Končno se je izvedelo, da je dobil v Studencih še 60 000 Din posojila proti poroštvu dveh porokov. Izkaza;o pa se je, da je nastopal pod napačnim imenom. Zdaj ima seveda zadevo v rokah oblast
X Na Pragerskem je bil pri nekem fantovskem pretepu zaboden in nevarno ranjen 451etni Anton Stancl.
X Na Dobrovi je krava razparala trebuh Neži Arčulovi.
X V Beogradu so izsledili večjo družbo ponarejevalcev denarja. Znali so ponarejati tako odlično, da denarja skoraj ni bilo mogoče ločiti od pravega. Zdaj so pri sodišču posamezni člani prejeli nasrade — po 5 do 6 let robije.
SOtetnica Antona Aškerca
Te dni je minilo 80 let izza rojstva slovenskega pesnika Antona Aškerca, ki je po svojih sočnih, a vendar v živem ljudskem jeziku pisanih baladah in romancah postal trajna živa last svojega naroda.
Aškerc je bil borec in upornik, večno nemiren iskatelj resnice in pravice. Močan značaj, globok mislec, vedno neupogljivo dosleden muCenik za svoje vzore, tak je Aškerc živel med nami, tak je odšel v večnost in tak nam ostane — večno živ.
Bil je sin slovenske kmetske matere iz Globokega pri Rimskih Toplicah. Zato se osemdesetletnice njegovega rojstva spominjamo tudi slovenski kmetski ljudje. Ponosni smo, da ima slovenski kmetski rod sinove, ki ostanejo živi iz roda v rod, čeprav njih trupla krije zelena ruša.
A. Aškerc je umrl kot mestni arhivar v Ljubljani, kjer tudi počivajo njegovi zemski ostanki. Društva po deželi vljudno vabimo, naj s predavanji in recitacijami Aškerčevih del proslave osemdesetletnico rojstva tega velikega slovenskega kmetskega sinu!
Listnica uredniška
P. S. v K. v.; Na napade, kakor da smo mi krivi nesreč, ki prihajajo, najboljše odgovorite, če — sploh ne odgovarjate. Saj veste, kako pravi naš človek, da tat vedno kriči: »Primite tatu k
D. J. na P.: Ako bi hoteii naši ljudje na kleveto vsake šleve odgovarjati s tožbo, bi imeli samo s tem polne roke dela. Za pametnega človeka so časi za tako neumnost preresni. Lahko si pa s tem krajša čas, kdor ve, da mu do kmalu — odzvonilo. — Saj nas razumete?
F. L. v R. pri N. m.: Članka, ki ste ga nam poslali, ne moremo objaviti. Poglejte si v kakšni zgodovinski knjigi podobo Pravice, ki ima zavezane oči, in potrpite. Božji mlini meljejo — in kmetje to vemo! — Vsem prisrčne kmetske pozdrave!
Po svehi
■	Največji lažnivec v Ameriki je sedaj John Jordan. Pravijo, da zna tako lagati, da je v nagrado za laži dobil že cel kup nagrad — od pečenega zajca do bronaste svetinje!
■	Vsake tri četrt ure se pripeti v Ameriki umor ali uboj. Kakor vidimo, vsaj v tem oziru le še zaostajamo za Ameriko, hvala Bogu!
■	Tudi norveške ribiče so sankcije l.udo prizadele, ker ne morejo izvažati rib v Italijo. Zato se je minister Koth obrnil s posebnim pismom na vlade vseh držav, kako mislijo odškodovati norveške ribiče za izostanek teb dohodkov, a doslej — ni prejel odgovora.
■	Po nemških listih zelo toplo piše in hvali lepoto naših krajev Erich Westedt, glavni zastopnik velikega časopisnega podjetja Scherl v Berlinu.
■	V Italiji je zapadel visok sneg. Po nekaterih krajih je tako zasnežilo. da je ustavljen ves promet.
■	Petrov vinar, ki so ga katoliki v Nemčiji zbrali za Vatikan in je znašal 40 milijouov nemških mark, je Vatikan baje poklonil Italiji Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« pa te vesti, ki so krožile v francoskih listih, odločno zanika.
■	Vojna stane denar. Stroški italijan. vojne v Abesiniji so narastli na mesečnih 1500 milijonov lir. Letno bodo znašali torej stroški preko 18 milijard lir.
H V Beogradu so v nedeljo otvorili nov so-kolski dom, ki je največji v državi.
■	Fašistične organizacije je na svojem področju razpustila vlada v Mehiki.
Sej
|91)8
15.	marca: v Ložu, Zdolah obč. Pleterje, Semiču, Ljutomeru, Prosenjakovcih.
16.	marca: v Peklu pri Poljčanah, Št. Vidu pri Blokah, na Preniu.
17.	marca: v Mengšu, Trbovljah, Škofji Loki Žužemberku, Cmureku, Podčetrtku, Rečici ob Savinji, Frankolovem, Svečini, Dolnji Lendavi.
18 marca: v Starem trgu pri Poljanah, Novi Štifti, Krškem, Trebeljevem, Brusnicah, Begunjah pri Cerknici.
19.	marca: v Savi, Ljubnem obč. Gor. grad, v Cankovi, Turnišču.
20.	marca: v Šmarju pri Jelšah, Igu, Moravčah Kočevju, Kranjski gori. Dvoru. Sv. Barbari, Št. Jerneju na Tinskem, Sv. Barbari v Halozah, Bogojini.
21.	marca: v Tržiču, Rogatcu, Sv. Jederti.
Vre«f«iC5Sl} denaria
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona
Din Din Din
42-80 1760 14'26
Din 216—
Din Din Din
9 —
2'89 1-81
Liuhlj
ena
OCARINJENE
prevzema:
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno
Teleton inferurban 24-59. Vilharjeva cesfa 33 (nasproti nove carinarnice)
PHEVAZABIIE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi
avtomobili Telefon interurban 21-57. Masary-kova cesfa 9 (nasproti tov. kolodvora)
NranMi»e
le ti i i ž i c e
raznih denarnih zavodov kupujemo proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Sporočite najnižjo ceno na upravo lista pod šifro »GOTOVINA 88«.
LEP SEMENSKI OVES
domač in ruski, nadalje lucer-no in črno deteljo, semensko peso in razna druga semena ima v zalogi
iKOHOM«, Ljubljana, Kolodvorska?
ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO?
HERSAN CAJ
delu o © m a s a ** 0 a i i
8 © dobro pri obolenju že-" lodca, jeter in ledvic
arteriosklerozi hemoroidih
•j muke in bolečine pri revmatizmu in protinu
b 8 a 2
S obolenja pri mesečnem čiščenju in spremembi
in
Of§£fF5gnŠ&££e motnjave debelosti pospešuje vifkost
Dobiva se v vseh lekarnah
RADIOSAN, ZAG&EB
Dukljaninova 1
Reii. S. It. 19854/1933
UUBLIANA GREGORČIČEVASi lo
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
v LJUBLJANI,
reg. zadr. z neomejeno zavezo
(Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjižite in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obresfovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8 —12 V. ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,300.000"-
IS
2391534823010201010002000201010002010201010002532301020100010223000102002301020002010223235301000201022353530201010002484801020002010201234802014800020102480201020002010100020148230201010202230153020148230253020101000201010002010200020102000201022302010201482302014848
010002010100010002020000010101