Političen list za slovenski narod. Po pošti ^rojoman velja: Za telo lato pr*dpla£aa U za pol leta 8 (ld.5 za četrt la'a i (14., u f«d«a meiec 1 (Id.40 kr. V administraciji prejeman valja: Za nI* leto 11 (ld.t za pol leta 6 (Id., za «elrt leta 3 (Id., xa jedsn Meiec 1 (14. V LJubljani na dom polil jan velja 1 (ld. 20 kr. v«ć na leto. Poiamni Številke po 7 kr. Naročnino in oxnanila (iaierata) viprejema upravništvo ia ckspedlclja v „Katol. Tlikarnl", Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi »e ne vračajo, aefrankovana piima ne viprejemajo. Vredništvo j« v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Ixhaja vsak dan, izvzemii nedelje in pratnike, ob pol 6 ari pepoldn«. ^tev. 151. V Ljubljani, v sredo 7. julija 1897. Letnili ХХУ Iz osrednje komisije za revizijo zemljiščnega davka. Dunaj, 6. julija. V naslednji pododsekovi seji poročal je koroški poslanec Hock o predlogih deželne komisije kranjske ter stavil nasvet, da naj se sprejmo spremenjeni predlogi ministerijalnega referenta. Navajal je, da je Kranjska šteti med ose dežele, katere so 1. 1880 jako mnogo olajšav dobile. Na predlog poljskega poslanca viteza Abraha-mowicza sklenil je pododsek, da se dopusti posl. Povšetu, če tudi ni član pododseka, pač pa član centralne komisije in edin zastopnik dežele Kranjske, za katere koristi se sedaj ravna, govoriti, in tako je bilo našemu zastopniku mogoče zagovarjati in pojasnjevati razmere kmetijske v deželi. Včeraj vršila se je seja centralne komisije, v kateri je poročal kot pododsekov referent dvorni svetnik bar. Mensi. Pred nadrobnim posvetovanjem oglasil se je k besedi zastopnik iz Češke grof Zed-witz, ki je v ime vseh zastopnikov te kronovine (12 Cehov in Nemcev) izražal svoje začudenje in ne-voljo, da se je pododsek in ministerijalni referent tako silno malo oziral na češko kraljestvo, katero je največji zemljišni davkoplačevalec in kjer je no-torično, da ondi kmetijstvo zelo hira, kajti posli so postali v poslednjih 15 letih dvakrat dražji — ni ga dobiti delavca duinarja po 1 gld. 40 kr. na dan! Stavil je potem predlog, da centralna komisija takoj skleni, da so dopustni nasveti za spremembo nastavkov, predlaganih od pododseka. Ko so še drugi zastopniki iz češke, Čehi in Nemci — dokazovali krivico, ki se jim godi, prišlo je do principijelnega glasovanja o predlogu posl. grof Zedwitza — zanj je glasovalo 12, proti 29 zastopnikov. Ko je fin. minister oznanil izid glaso- vanja, podal je grof Zedwitz v ime vseh zastopnikov iz Češke protest proti takemu postopanju, ki dela hudo krivico deželi Češki, in zapustili so potem vsi ti zastopniki zborovanje. Finančni minister je vidno presenečen govoril besedo globokega obžalovanja, da je do tega prišlo, in ne da se tajiti, da je vsekako položaj neljub, kajti od sedanjega skupnega zemljišnega davka v znesku 165 milijonov gold., nosi dežela Češka 50 milijonov gld., torej skoro tretji del vsega zneska. Po odhodu čeških zastopnikov poročal je centralni referent o posameznih deželah in nespremenjeno sprejeti bili so nasveti skoro pri vseh deželah. Pri deželi Kranjski oglasi se k besedi g. poslanec Povše, ki je govoril zato, da se naj sprejmo predlogi deželne komisije kranjske : Predlog pododseka, dejal je govornik, se nekoliko oddaljuje od številk, kakeršne je stavila deželna komisija in sicer pri „njivah". Toda deželna komisija ni mogla drugačega računa o čistem prinosu iz njiv sestaviti, ker poleg nizkih cen žita narasli so stroški za posle in dninarje v toliki meri, da večji posestniki ne morejo shajati več in pogostokrat tudi za drag denar ni dobiti v pravem času dovolj delavcev. Grozno siromaštvo, ki je zavladalo po tej deželi v kmetskem stanu, napotilo je mnogo rodbin, osobito mladih mož, da so se napotili v daljno Ameriko, koder delajo in štedijo, da si kaj prihranijo za stare dni. Vsled tega pa nastaja pomanjkanje delavnih močij doma in žene ter onemogli starčki obdelujejo revno svojo zemljo. Naša komisija pa večjih dohodkov ni mogla sploh izračunati in v njeno obrambo, da je prav in resnično račuiiala, govore sledeči statistični podatki, posneti iz letnih poročil c. kr. kmetijskega ministerstva. Po teh izkazih iz leta 1895 pridelalo se je na hektaru zemlje na Štajerskem 14, na Nižje Avstrijskem 13 5, v Sleziji 13 4, v Buko-viai 13 2, na Kranjskem le 8 hehtolitrov žita. Istotako je posneti iz leta 1885, da se je naželo na oralu žita na Nižje-Avstrijskem 16 vaganov, na Tirolskem 17, na Koroškem 15, Štajerskem 14, na Solnograškem 13 8, na Moravskem 14 6, na Kranjskem le 12 vaganov. Da se zamore natančno in jasno soditi, v kakem razmerju se nahaja cenitev zemljišč jedne in druge dežele, ni le upoštevati in preenačevati dotičnih tarifnih nastavkov, ampak treba upoštevati tudi množino zemljišč, kako je razvrščena v posameznih ce-nilnih razredih. Tak splošni račun nam kaže, da povprek znaša čisti prihodek iz njiv v celi državi na oral 5 gld. 54 kr., in po izkazih, katere podaje finančno ministerstvo, je 36 odstotkov njiv v celi državi, ki nosijo nad to povprečno mero davek, in 64 odstotkov pa, ki manj plačujejo od te povprečne mere. Iu Kranjska ima 40 odstotkov njiv, ki so ob-dačene z višjim prinosom, in le 60 odstotkov njiv, ki spadajo pod to povprečno svoto, ko nasprotno vidimo, da v Sleziji le 34 odstotkov, celo na Češkem le 36 odstotkov, v Istriji 9 odstotkov, v Bukovini 9 odstotkov, v Galiciji 8 odstotkov, v Dalmaciji pa 7 odstotkov njiv nad povprečno svoto pride. To že dokazuje, da Kranjska ni tako malo obdačena, ali celo protežirana, kakor, žal, celo ministerijalni poročevalec v svojih poročilih omenja in trdi. Povod temu, da se pododsek ni udal prošnji zastopnika te dežele, je žal iskati v tem dejanjsko obstoječem, pa ne opravičenem domnevanju, da je Kranjska izredno bila olajšana v zemljiščnem davku. Hvaležen sem sicer pododseku, da isto nasvetuje, kakor deželna komisija, pri vinogradih, kar je pa povsem opravičeno, ker grozno je trtna uš opusto-šila naše vinograde. Tudi sem hvaležen, da je pod- LISTEK. t Prošt Peter Urh. Malo pozno, a vendar menda ne še prepozno polagam v duhu to spominčico na sveži grob vrlega duhovnika mil. g. prošta Urha. Ker se nobeden njegovih starih prijateljev ne oglasi, smatram si iz hvaležnosti do milega dobrotnika kot dolžnost, da se potegnem za čast pokojnikovo, katero je skušal „SI. Narod" v čudno luč postaviti. O umirajočem je pisal, „da se v politiko ni vtikal, da je imel takt" itd. in v sobotni štev. 148. se ga zopet spominja z negativno pohvalo, češ, kdo mu bo primeren naslednik, ki bi pustil v dolenjski metropoli stranko, katera vodi sedaj slučajno hegemonijo, vse veljati? Ko bi blagi pokojnik vedel, da se ga bo „SI. Narod" po smrti tako „hvaležno" spominjal, gotovo bi dostavil zadnji želji, da odklanja vse vence na svojo krsto, tudi to željo in prepoved, da odbija vsako direktno ali indirektno hvalo od strani „Slov. Naroda". Da ne bo kdo res mislil: prošt Urh je bil somišljenik ali je vsaj n&mežikaval „Narodovcem", pišem te vrstice I Rojen v Tržiču 27. junija 1829, zvršil je ljudske šole doma. Nižjo gimnazijo je pohajal v St. Pavlu na Koroškem, višjo pa v Ljubljani, kjer je bil tudi alojznik. Kot bogoslovec posvečen v mašnika kon- cem tretjega letnika 1. 1853 je pel, prvi izmed gojencev alojzijeviških, novo mašo, pri kateri mu je pridigoval vodja dr. Pogačar, poznejši kuez in škof, s katerim sta si bila ves čas najboljša prijatelja. Kot kapelan je prišel v Postojno, kjer je bil tudi šolski vodja. Zaslovel je zlasti kot izvrsten cerkven govor-uik. Z neko pridigo si je nakopal nemilost vlade, po katere vplivu je dobil dekret kot kapelan v Fari pri Kostelu. Predno pa se je podal na pot, dobil je nov dekret kot beneficijat v Idriji. Kmalu potem ga je pozval tretji dekret kot kapelana v Ljubljano k sv. Jakobu. Tu je vzbujal veliko pozornost s svojimi slovenskimi iu nemškimi govori, katere je hodila vsa Ljubljana poslušat. Par let pozneje se je preselil kot stolni vikarij v Senklavž. Novega leta dan 1868 je bil vmeščen kot stolni kanonik na novoustanovljen Cemažarjev kanonikat. Na prigovarjanje škofa Po-gačarja je prosil za novomeško proštijo, na katero je bil vmeščen 27. avgusta 1882. In tukaj je umrl po kratki bolezni letos kresni dan. Kot ljubljanski kanonik je prošt Urh marljivo sodeloval pri probujevanju katoliškega življenja med Slovenci. Bil je jeden najbolj delavnih odbornikov katoliške družbe, za katero se je živo zanimal do svoje smrti. Najljubše torišče njegovega delovanja pa ste bile prižuica in spovednica. Kot izvrsten govornik in kot neutruden, požrtvovalen spovednik je slovel daleč na okoli. Prijeten sonoren glas ter ognjevita živehuost v govoru ga je posebno odlikovala in imela izvanredno privlačno moč do vernikov. A v cerkvenih govorih ni poznal mere. Govoril je največkrat po celo uro ali še več. Uprav to mu je zdravje iz-podkopalo in ga končalo. Pa v tem pogledu si ni dal nič dopovedati. Jednako je bilo s spovedanjem. Presedel je cele ure. Že v Ljubljani je vse obsipalo njegovo spovednico, še bolj pa v Novem mestu. Prihajali so celo iz daljnih krajev. Včasih je prišel iz spovednice duševno in telesno ves zdelan. Ni čuda, da je uprav zaradi tega postal v zadnjih letih zelo nervozen in občutljiv. 2e pred štirimi leti je nevarno bolehal; pa zdravljenje po Kneippovem načinu ga je zelo učvrstilo. A mirovati ni znal in ni hotel, če se je le malo bolje počutil, začel je iznova spovedovati in semtertje tudi pridigovati dotlej, da ga je ta presilna delavnost vrgla v prerani grob. Kakor poprej v Ljubljani, tako se je tudi v Novem mestu zlasti zadnja leta, odkar se je ustanovilo 1. 1S93 katoliško političuo društvo za Dolenjsko, marljivo udeleževal političnega gibanja. Pridno se je udeleževal odborovih sej ter posegal v razgovor. Ker sam zaradi bolehuosti ni mogel več veliko storiti, bodril je druge duhovnike in lajike, naj zastavijo vse moči v prospeh dobri stvari. Z največjim zanimanjem je čital časnikarska poročila o ljudskih shodih, o raznih novih društvih itd. Gmotno je pod. odsek vsaj deloma zboljšal predloge ministerijalnega poročevalca iu od tega zvišane tarife v okrajih: Krško, ljubljanska okolica, Kranj in Radovljica, primerno nasvetom deželne komisije zopet znižal. Ker se nahaja še nek mali rezervni zaklad in se vendar sedaj več ni bati, da bi se taki računski po-greški, kakor pri Češki skoro za 200.000 gld., našli, apelujem na slavno centralno komisijo, da sprejme od deželne komisije predlagane nasvete. Da pa za prihodnjost vsaj odpravim povsem neopravičeno mišljenje o protežiranju Kranjske gledć zemljiščnega davka, bodi mi dovoljeno, da v pojasnilo in dokaz navedem sledeča podatke, ki naj v poznejih dobah govore — ker bodo zaznamovane v današnjem protokolu — da je bila Kranjska leta 1880 le razbremenjena od silne davčne butare, katero je morala skoro polstoletja nositi. Leta 1825, ko se je stalni zemljiščni kataster v prvo napravil, imela je kranjska dežela plačevati na leto 562.000 gld. zemljiščnega davka, in do 1. 1880 namnožil se je že ta davek na ogromni znesek 943.618 gld. Ne bom razkrival, kako se je kar s kratko natedbo navalilo leta 1850 še poldrugi sto tisoč goldinarjev davka tej deželi, za kateri znesek se je pa sosedna dežela razbremenila, ker bila je toliko srečna, imeti imenitnega pokrovitelja v tedanjem absolutnem ministerstvu. In tako vidimo, da, ko je na Kranjskem narasel davek od leta 1825 do 1880 za skoro 400.000 gld., ostal je n. pr. na Ko-roškem od leta 1825 do 1880 isti (720.000 = 703.000), na Štajerskem leta 1825 1,915.811 gld., leta 1880 2 041.000 gld., na Tirolskem leta 1825 639.000 gld., leta 1880 884.000 gld., na Gorenjem Avstrijskem leta 1825 2,072 000, leta 1880 2,204.000 gld. itd. še drug dovolj jasno govoreč dokaz: Povprečni čisti prihodek na oralu njiv znašal je na Niž. Avstrijskem 5 gl. 22 kr., na gor. Avstr. 6 gld. 41 kr., na Solnograškem 6 gld. 28 kr., na Štajerskem 5 gl. 58 kr., na Koroškem 6 gl. 47 kr., v rodovitni Moravi 6 gld. 47 kr., v Sleziji 5 gld. 32 kr., v Galiciji 3 gl. 36 kr. in v ubogi Kranjski 7 g 1. 2 2 kr. 1! Ali ni to živ dokaz, da je imela Kranjska popred grozno kar v nebo vpijočo krivico trpeti! In v tej deželi, v kateri je toliko kraškega — kamenitnega ozemlja, bil je v povprečnem računu obdačen navprek oral zemlje z 2 gld. 19 kr., na Stajtrskem z 2 gld. 2 kr. in Koroškem z 1 gl. 35 kr. S prepričanjem sem glasoval za znižanje davčne svote za sosedne dežele in osobito Štajerska morala se je zdatno razbremeniti, a če prosim, da se Kranjski tudi pri tej reviziji pravica zgodi — je to povsem vtemeljeuo, ker 1. 1880 bila je le, kakor je resnica in pravica zahtevala, primerno razbremenjena, in sedaj, ko so cene pridelkom padle, stroški za pridelovanje pa tako narasli, naj se iz svote 2 in pol milijonov tudi primerni delež da tej deželi. Na to je povzel centralni referent besedo in dokazoval, da pododsek približno skoro vse isto predlaga, kar je piral zlasti novejše katoliške naprave ter se živo zanimal za njih napredek. Pieatelj tega sestavka, ki je mnogo ž njim občeval, se spominja, da je pokojnik najraje kramljal uprav o gibanju in delovanju katoličanov križem sveta, zlasti pa v domovini. In marsikak njegov dar je šel na tihem skozi moje roke v dober namen. Iz vsega tega se uvidi, da pokojni prošt Urh ni zaslužil, da bi mu „Slovenski Narod" ob grobu slavo pel le iz tega namena, da bi ga zvijačno spravil v nasprotje z drugimi duhovniki in da bi že naprej polena metal pod noge njegovemu nasledniku na proštijski stolici! V življenju je večkrat rekel: „Slabo spričevalo za duhovnika, če ga „Narod" hvali!" To vse njegovo mišljenje dovolj pojasni. če skuša „Narodov" dopisnik sedaj skesano popraviti, kar je popreje njegova stranka g. proštu, še živečemu, krivic storila, je pač lepo, samo, žali-bog, malo prepozno se glasi ta „mea culpa"! Kolikokrat ga je isti „Narod" odurno smešil in napadal, sam dobro vć, češ, „Tržičan je Tržičan, torej mu ni zameriti" itd. Ali je že pozabil, kako se je v pokojnika srdito zaletaval, ker se je le ta upiral preložitvi mestnega pokopališča? In ko je prošt želel in delal nato, da bi Novo Mesto dobilo samostansko dekliško šolo in je v to svrho že nekaj glavnice nabavil po umrlem duhovniku Cimbasu ter je tadi sam bil pripravljen veliko žrtvovati! Ali je vse lo že prešlo iz spomina? predlagala dež. komisija, osobito pri vinogradih. De-janjsko znaša odstotek, ako bi se na vse dežele enako razdelila svota 2 in pol milij. gl., 6 6 iu po nasvetu pododseka odpade na deželo 6 51%, torej skoro celi znesek; zato vzdržuje ta predlog, ki potem tudi obvelja. Doseglo se je torej za deželo, kar je bilo sploh pri danih razmerah mogoče, in sedaj, ko je stvar dognana in stalno sklenjena za dobo prihodnjih 15 let, naj pristavim, sicer z užaljenim srcem, da je uradnik, prideljen deželni komisiji kranjski, finančnemu ministerstvu poleg od deželne komisije kranjske izvrstno utemeljevanega ter soglasno sprejetega poročila, podal še svoje obširno poročilo, v katerem je skušal dokazovati, kako so večji dohodki pri kmetijstvu, kakor jih je izračunala deželna komisija, ki je itak šla do skrajne meje. Da pri takem položaju ni bilo delo lahko, je jasno; zato je izid cele zadeve tak, da moramo pri danih razmerah biti z njim zadovoljni. Ne iskati dokazov v posameznih tržnih cenah, npr. da se je par centov sena prav dobro prodalo> ali da je enkrat bilo zelje drago — iti treba tje, kjer kmet zaman pričakuje kupca za svoj pičel pridelek in ga prepusti prekupcu za vsak denar. Med ljudstvom treba živeti in potem se zamore soditi, kako shaja kmetovalec! Opustim to rano razkrivati, ker trezno misleči možje v centr. komisiji vedeli so, kaj je namen takemu poročilu. Po sklepu centralne komisije zniža sa celi zem-ljišni davek ua Kranjskem na leto za 41.585 gl. in ker sedajna revizija velja za dobo prihodnjih 15 let, odpade na deželo skupno za to dobo vendar le precejšna svota 623.775 gl. Najbolj razbremene se vinogradi in sicer za 37%, njive za 1132%, nespremenjeni ostanejo tarifi pri travnikih, gojzdih in pašnikih. — Navajam le še, da se je za Goriško znižal zemljišni davek za 62.632 gl. na leto ; za Istro za 8917 gl., za Koroško 43.821 gl., za Štajersko za 280.151 gl., za Dalmacijo za 15.403 gl., za Tr-žaško okolico 4444 gl.__ Politični pregled. V Ljubljani, 7. julija. Mejcarinska meja. V poročilu o mlinarskem kongresu na Dunaju smo včeraj mej drugim tudi omenili resolucije, v kateri se vlada poživlja, naj pretrga sedanjo carinsko in trgovinsko zvezo z Ogersko in naj mesto nje sklene carinsko in trgovinsko pogodbo z mejcarinsko mejo. Ta pravična zahteva pa nekaterim tostranskim, „državo ohranju-jočim" strankam ni po godu in zatrjuje se, da taka naprava ne bi bila Avstriji v korist. Ker je prva „državoohranjujoča" stranka" v Avstriji židovsko-liberalna stranka, potem je pač jasna njena tožba nad zahtevo zatiranih mlinarskih obrtnikov. Njena želja v gospodarskih interesih pač ne more biti me-rodajna, pač pa mora tu merodajna biti sedanja resnična podoba. Avstrijske dežele same, pravi dr. Pattai, so tolika celota, od narave tako obdarovana, obljudena s tako delavnim, zadovoljnim in miro- Kdo mu je izpodbijal te blage dobrotne naklepe ? Kdo je onemogočil, da se mu ni izpolnila njegova največja, najiskrenejša želja, katero je večkrat izrazil: „Še samostansko šolo bi rad Novomeščanom preskrbel, predno umrjem!" Res lepo je, ako „Narod" sedaj prizna krivico, katero mu je opetovano delal, ter jo skuša popraviti, a prosim ga, naj ne pada v drug ekstrem ter naj ne dela njegovemu spominu nove krivice s tem, da ga proglaša kot deloma „svojega" ter ga stavi drugim duhovnikom v opozicijo! To je naravnost zvijačna zloraba njegovega imena v kvar nasledniku ! „Slovenski Narod" v istem novomeškem dopisu tudi poudarja, da „duhovniki še zmiraj nočejo spre-videti, da so uradniki ljudstva, in mislijo še vedno, da so nekaj privilegiranega stanu, in da je ljudstvo radi njih na svetu". Kolikor besed, toliko nesmisli in neresnice! No, duhovniki res niso bili in ne bodo „uradniki" ljudstva, pač pa eo ljudstvu dušni pastirji in ob jednem tudi v Časnih zadevah najboljši svetovalci in dobrotniki. K temu jih veže njih poklic sam po sebi, in ne potrebujejo nobenega bedastega bodrila iz „Narodove" omare. Birokratski .uradniki", kakoršne si „Narodov" dopisnik želi, kranjski duhovniki niso bili, niso in tudi ne bodo; pač pa so vselej in povsod na mestu kot vestni dušni pastirji. In tak je bil tudi pokojni mil. g. prošt Urh. Ijubnim ljudstvom, da si same za-se lahko osnujejo popolno samostojno gospodarsko okolišče. Budim-peštanska trgovinska zbornica seveda nikakor ni te misli, marveč skuša dokazovati, da Ogerski tudi brez Avstrije lahko izhaja, ker ji še nadalje ostane odprta pot v Prusijo. Ras je, toda po izvozu v Pru-sijo bi imela Ogerska vsako letj nad 80 milijonov izgube, mej tem ko bi Avstrija veliko lažje pogrešala sedanjo zvezo. Iz vsega se jasno razvidi, da se odpovedi trgovinske in carinske zveze z Ogersko boje le gotovi dunajski židje in njih zavezniki, ki se vsi skupaj bahato zovejo „državoohranjujoča" stranka, v resnici so pa le razdevajoči in za svoj žep skrbeči mameluki. Obstrukcija nemško čeških občin. Nemško-liberalna in nacijonalna glasila objavljajo v poslednjem času skoro v vsaki številki »veselo« vest, da se je ta ali ona nemška občina na Češkem ali Moravskem odrekla nadaljnemu vodstvu uradnih poslov v prenesenem delokrogu. V to vrsto poslov spada mej drugim pobiranje davkov, vojaške in obrtne zadeve. Dosedaj znaša Število takih zasto-pov blizu 50. S tem korakom bodo pa občinski zastopi škodili le svojim podložnim. »Prag. Abend-blatt« v posebnem članku obširneje popisuje, kolika neprilika zadene ravno obrtno delavstvo, kakor tudi podjetnike same. ZglaSevanje raznih obrtov, proSnje za podelitev koncesij. v takih slučajih je nujno potrebno, da dotična oblast popolno pozna vse razmere raznih prosilcev, kar je pa pri okr. glavarstvih samih v mnogih slučajih nemogoče. Največje težave so pa v tem oziru pri raznih prepirih mej delavci in delodajalci radi plačilnih pogodb. Stranke bodo morale večkrat zelo dolgo pot prehoditi do bližnjega okrajnega glavarstva in pri tem imele Se veliko izgubo časa. Najbolj bode torej udarjeno nižje prebivalstvo, manjši poljedelci obrtniki in delavci. Ti tedaj gotovo ne bodo hvaležni svojim občinskim zastopom, ki tako «očetovski" skrbe za njih koristi, in bodo povodom prihodnjih volitev pokazali svojo hvaležnost. Preosnova meščanskih Šol na Ogerskem. Ogerska „svobodomiselna" vlada se sedaj mnogo peča z vprašanjem, kako preosnovati meščanske Šole, da bi vstrezale vsem „modernim" zahtevam. Toda, mesto da bi po vzgledu drugih držav skušala kolikor možno razbremeniti učečo se mladino po raznih učnih zavodih, ki so večkrat pravcate mučilnice za učečo se mladino, namerava jej naprtiti le Še večjo butaro. Po sedanjem načrtu namerava vlada prve štiri razrede imenovanih šol tako preustrojiti, da bodo učeuci koncem četrtega leta že podkovani v vseh trgovinskih, poljedelskih in obrtnih strokah, zadnji razredi pa bi postali jednaki gim-nazijem in realkam, le s to razliko, da bi gojenci po dovršeni meščanski šoli ne dobili pravice za vstop v kako vseučilišče ali tehnično visoko šolo. Komur je znano, s kolikimi težavami je spojena ta zahteva, ta pač dvomi nad njeno izvedbo. S takimi preosno-vami se pač ne izvršuje „svobodomisln" program, Isti dopisnik ga je večkrat napadal kot nemškutarja; a uprav prošt Urh je odpravil kmalu po svojem dohodu na Dolenjsko zadnji ostanek nemškutarjenja iz kapiteljske cerkve. Odlikoval se je tudi posebno v tem, da je bil celo do najnižjih slojev ljudstva prijazen do skrajnih mej, nad vse mere postrežljiv zlasti gledć spovedovanja, kar mu je tudi, žalibog, smrt nakopalo. Toda čudno I Ker je bil z vsakim prijazen, tudi do zadnjega hlapca in dekle, ker je, da se z „Narodom" izrazim, sam dejanjsko vsak dan pokazal, da se tudi kot infuliran prošt ne smatra kot „iz privilegiranega stanu", in je delal vselej po načelu, da je on zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo zaradi njega, zato so mu tisti, ki na „Narod" prisesajo, očitali to ponižnost, češ, za prošta je to vendar le preveč poniževalno, in da mož — nima takta 1 Ob njegovi smrtni postelji in ob njegovem grobu so torej gospdda spoznali, da poprej niso sodili pravi Tudi ta „mea culpa!" se prijetno glasi, če prav, žal, da prepozno I A vendar bolje jedenkrat, nego nobenkrat! Počivaj v miru, blagi mož, pod zeleno rušo! Tvoja goreča, delavna duša pa naj uživa plačilo pri Gospodu, v čigar vinogradu si se neumorno, do skrajnosti požrtvovalno potil toliko let! Te skromne vrstice, pokojni mil. gospod prošt, v spomin in zagovor ! Narekovalo jih je peresu hvaležno in užaljeno srce I Tom. —e. ako se mladini mesto več slobode nalagajo še večja bremena. Strah francoskih radikalcev pred poginom republike. Znano ;e, kakošen hrup so zagnali francoski radikalni kričači v zvezi s socijal-nimi demokrati, ko se je prvič čulo o potovanju predsednika Faure v Rusijo. Umevno je, da tudi sedaj še ne mirujejo in bodo povodom razprave o kreditu za potovauje še dali duška svojemu republikanskemu navdušenju. Toda ves krik bode zaman, kajti finančna komisija je brez debate vsprejela vladno predlogo in kmalu se vsprejme tudi v obeh zbornicah. Ker toraj radikalni življi uvidijo, da se tem potom ničesar ne doseže, jeli so bobnati v svet o nevarnosti, ki preti francoski republiki vsled ne-republikanskega (?) mišljenja zbornične večine. V to svrho predlagajo, naj se takoj po dagnanem proračunu za 1. 1898 pošljejo domov ljudski zastopniki in takoj razpišejo nove volitve. Ako se pa vlada nikakor ne da prepričati o potrebi takojšnje razpustitve onemogle in za kaj koristnega popolno nezmožne zbornice, mora opozicija na lastno roko izvesti to namero. Nad 200 članov opozicije lahko prisili vlado, da razpusti parlament, kajti treba jim je le kakih šest tednov pred določenim rokom za obnovitev nove zbornice izjaviti, da izstopijo in od-lože mandate. Na 356 poslancev skrčena zbornica potem ne bo mogla zborovati in vlada ba prisiljena razpustiti parlament. To se mora pa baje tako dolgo ponavljati, dokler ne pride v zbornico odločna večina, bodisi že radikalna, zmerna ali konservativna. Kaj pa, ko bi se tem možičkom pri reševanju na-značenega problema godilo najbolj slabo in bi jih ljudstvo več ne maralo ! O »delavnosti« italijanskega parlamenta objavljajo listi zelo zanimive stvari. Zbornica šteje, kakor znano, skupno 508 poslancev. V zadnjem času se je vršila v poslanski zbornici razprava o državnem proračunu. Dne 27. m. m. je bil na dnevnem redu proračun za pravosodno ministerstvo. Celih štirinajst dnij poprej se je govorilo v poslaniških krogih in pisalo po raznih listih, da mora na vsak način pasti .nazadnjaški" pravosodni minister in da mu v to svrho ne bodo privolili poslanci v nobeno zahtevo. Toda kaj se zgodi! Velevažne seje se udeleži celih devet poslancev in Sele proti koncu se je naraslo njih število na 33. V prihodnji seji je bil na dnevnem redu proračun za vojno ministerstvo. Kakor znano, nahaja se mej itak ogromnimi stroški tudi še znesek 247 milijonov lir za Afriko. A tudi ta »neznatna svotica" ni privabila poslancev v zbornične prostore, kajti pri glasovanju je bilo navzočih le 19 ljud. zastopnikov, ostali 489 poslanci pa so se raje hladili v senci košatih ^lreves. Razprava potemtakem seveda ni bila dolgotrajna, kajti v 25 minutah je bil resen ves proračun za vdrževanje italijanske armade. Vladi gotovo ni bila neljuba tolika „delavnost" parlamentarcev, posebno pa se je še lahko smejal zakladni minister, ki je nepričakovano dospel do svote treh milijonov, katera se je prihranila vsled tega državni blagajnici. Za mnenje in želje svojih volilcev se pa itak ni treba meniti 1 _ Cerkvena glasba. Rivnokar sta na svitlo prišla dva „Te Deum laudemus". Zložil Anton Foerster. Prvi je zložen za moški zbor in bo prav dobro došel za kore, kjer samo moški ali ženske poje, tudi za bogoslovce, ki pri novih mašah in drugih priložnostih sodelujejo. — Drugi je zložen za mešan zbor po priljubljeni melodiji: „Hvala bod' Gospod Bogu" ; oba s polnim latinskim tekstom. Oba sta priporočanja vredna, kajti sta cerkvena, lahka, melodijozna, efektna. Naj bi se na nobenem koru ne pogrešala. Cena prvemu je 1 iztis 25 kr. (5 iztisov za 1 gl.) Cena drugemu je tudi 1 iztis 25 kr. (5 iztisov za 1 gld.) Skladbi nista za prepisati, ker se lahko iz partiture poje,, zato je cena jako nizka. Po pošti marko več Dobivata se pri skladatelju „pred škofijo* h. št. 13 v Ljubljani. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. julija. (Ia ljubljanske škofije.) Župnija Lučine je podeljena ondotnemu upravitelju č. g. Ant. Doli-n a r j u. Zt župnijo Sturje je predlagan č. g. Iv. K r o m a rkaplan v Poljanah nad Loko. — Kano-nično vmeščen je bil včeraj č. g. Jan. B a r t e 1 m e na župnijo Spodnji Log na Kočevskem. (Odlikovanje) Višji davčni nadiornik Valentin Levičnik je povodom svojega umirovlj^oja dobil naslov in značaj fiaančnega svetnika. (Iz seje mestnega zbora ljubljanskega.) Na predlog župana Hribarja je dovolil mestni zbor 200 gld. podpore za družine obsojenih tržaških Slovencev. — V nadzorovalni svet za zgradbo artilerijske vojašnice je izvoljen inžener Žužek,— Odbornik S u b i c predlaga v ime odseka za električno razsvetljavo, naj se namestu dosedaj odločenih 30 okrožnih žarnic napravi 48, in sicer naj se po predlogu odbornika Mali-ja pri vsakem mostu napravita dve taki žarnici. Sprejeto. — V smislu predloga odbornika dr. Gregoriča se taka žarnica pozneje oskrbi tudi na Resljevi cesti. — Na Poljanski cesti se položi električni kabelj do Marija-nišča in ne do klavnice, kakor so prebivalci na Poljanah prosili. — Določi se potem število žarnic za razna mestna poslopja, za kar bodo troški znašali 5360 gld. — Po poročilu odbornika Plantana se ugovor hišue posestnice Terezije Maurer zaradi triobrestnega posojila odkloni. — Vdovi uradnega sluge, Mariji Blaž, se po poročilu dr. Stare tovem dovoli letne pokojnine 200 gld. — Odb. S v e t e k poroča, da se je pri skontrovanju mestne blagajne našlo vse v redu. — Odklonita se ponudbi stavbenika Supančiča in posestnika Jerneja Kalana glede nakupa mestnega zemljišča, jednako se odklonijo prošnje društva za pospeševanje prometa na Bledu, avstrijskih železniških uradnikov in vredništva spisa „Un9ere Monarchie" za podporo. — Ugovoru posestnika Fr. Bahovca se v toliko ugodi, da okroži svojo hišo na Zaschkovih zemljiščih za 3'/» metra. — Kanalizacijska dela v Vegovih in Uršulinskih ulicah se po predlogu dr. M a j a r o n a izroče kranjski stavbeni družbi kot najcenejemu ponudniku. — Na Rimski cesti se po predlogu odbornika Gogola tudi položi električni kabelj. — Po javni seji se je vršila tajna. (Osebna vest.) Pri volitvi novega okr. cestnega odbora za idrijski okraj je bil izvoljen načelnikom I. Gruden z Jeličnega Trha, namestnikom inžener K. Svoboda iz Idrije. (V kočah „Slovenskega planinskega društva") imajo dijaki, ki se izkažejo z legitimacijami, tudi za letošnjo sezono „Slovenskega planinskega društva" prosto ležišče. Le v slučajih, da je koča napolnjena, zadovoljiti se imajo z vsakoršnim ležiščem, izvzemši, da plačajo jednake pristojbine, kakor kak drug društven član. Vstopnino pa je vsekako plačati. (Poziv.) C. kr. finančno ravnateljstvo nam je doposlalo naslednji poziv: Pri tudeželnih eraričnih cestnih mitnicah, katerih zakupna pogodba koncem decembra 1897. leta poteče, t. j. pri mitnicah v Škofeljci in na Grosupljem, se bode, ako v kratkem razpisana zakupna obravnava ne bode imela povolj-nega vspeha, od 1. januvarija 1898. leta naprej pobirala mitnina v lastni upravi c. kr. erarja. Pobiranje pristojbin v erarični upravi oddalo se bode v prvi vrsti penzijonistom, kviescentom, provizijonistom (doslužencem, vpokojencem) in invalidom, ako so te osebe pripravljene, prevzeti posel pod sprejemljivimi pogoji, ako so telesno in dnševno zanj popolnoma sposobne, ter so si prisvojile potrebno znanje mitnice zadevajočih propisov. Pozivljejo se s tem vsi, katerim je na stvari ležeče, da se zglasć s potrebnimi izkazi, da vstrezajo popolnoma navedenim pogojem, posebno s pravilnim zdravniškim spričevalom o telesni čvrstosti ter s spričevali nravnosti, čim preje ustno ali pismeno pri podpisanem c. kr. finančnem ravnateljstvu. Prijaviti je treba zlasti: 1. Zahtevano odškodnino, iz katere se morajo pokriti vši stroški, izvzemši najemnino za mitnico, in stroške za tiskovine ter za napravo in ohranitev potrebnega inventarja. 2. Ali bi prosilec vsprejel pobiranje mit-nine pri vsaki ali pa le pri jedni navedenih dveh mitnic. 3. Ali bi prosilec bil pripravljen, položiti varščino (kavcijo) in v katerem znesku. Natančneje se izvd ob uradnih urah pri podpisanem c. kr. finančnem ravnateljstvu. — C. kr. finančno ravnateljstvo. Ljubljana, dne 27. junija 1897. (Razpisane učiteljske službe.) Razpisano je do 25. t. m. mesto učitelja-vodje v Preloki z dohodki III. plač. razreda, doklado in stanovanjem, ter mesti učitelja-vodje v Gribljah in Cesnicah z dehodki IV. plač. razreda, doklado in prostim stanovanjem. Prošnje je vložiti pri c. kr. okr. šolskem s^etn v Črnomlju. — Na jednorazrednicah v Erzelju in Oreheku je definitivno ali začasno namestiti mesto nčitelja-vodje z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje je vposlati do 15. avgusta okr. šolskemu svetu v Postojini. — Na četirirazredni ljudski šoli v Smartnu pri L tiji je izprazneno mesto četrtega nčitelja z do-IV. plač. razreda. Prošnje je vložiti do konca julija pri okr. šolskem svetu v Litiji. (Dru-tvo brezvercev v Gradcn) bo najbrže vlada razpustila. Minuli petek je v tem društvu predaval znani brezverec, socijalist in anarhist dr. Wille iz Berolina o „veri veselja". Vladni zastopnik pa je radi neke njegove izjave razpustil zborovanje, drugo jutro so pa prijeli predavatelja samega ter ga odvedli v zapor radi motenja vere. Društvo samo se najbrže razpusti v najkrajšem času. Dr. Wille je imel že dvoje takih shodov na Dunaju, ki sta pa bila oba razpuščena. Društva. (Pevskega društva „Slavec") korpo-rativen izlet v prijazno Litijo in Šmartno dne 18. t. m. bode pravi narodni praznik za dotični okraj. Ker se je ondi sestavil poseben pripravljalni odbor iz domoljubnih dam in gospodov, bodo vsprejemi jako slovesni in kar najpnsrčneji, tako da ostane bivanje v teh prijaznih krajih vsakemu vdeležencu gotovo v najlepš m spominu. Muogira vprašanjem vstrezaje, odbor „Slavca" cpetovauo naznanja, da se izleta lahko vdeleži vsakdo, ako tudi ni društveni član. Posebno pa je želja, naj bi se Umu izletu pridružilo kar največ narodnega ljubljanskega prebivalstva, vsaj imamo vedno priliko opazovati da pri nobeni narodui stvari ne pogrešamo vrlih Litijčanov in Smarčanuv, zatorej: ljubav za ljubav, in ravno to je „Slavca" napotilo, da je svoj izlet namenil v ta kraj, iz posebnih ozirov pa spojil z veliko ljudsko veselico v korist družbe „Sv. Cirila in Metoda". Natančen razpored celega izleta objavimo takoj, ko bode vse vrejfeno. — Ker se je iz mnogih merodajnih stranij izrekla želja, naj bi se za slučaj velike vdeležbe priredil poseben vlak z znižano vožno ceno, prosi odbor vse tiste, kateri se nameravajo pridružiti temu izletu, da do pondeljka 12. t. m. prijavijo svoja imena v proda-jalnici gosp. Čudna na glavntm trgu, ali pa društvenemu odboru „Slavca", kateri bode petem vse potrebno uredil. Telegrami. Budimpešta, 7. julija. Poslanska zbornica je nadaljevala glavno razpravo o sladkornem davku. Govorilo je nekaj protigovor-nikov. Pariz, 7. julija. Ministerski svet je pooblastil notranjega ministra, da zahteva od zbornice jeden milijon kredita za nadaljno pomoč ponesrečencem vsled povodnji. Pariz, 7. julija. Poslanska zbornica je s 447 proti 29 glasovom dovolila 500.000 frankov kredita za potovanje predsednika v Rusijo. Povodom debate so zahtevali socijalisti, naj se nameravano potovanje opusti in denar raje porabi za zboljšanje položaja delavcev. Pariz, 7. julija. Po dolgi, zelo burni debati je zbornica ovrgla izvolitev zastopnika okraja Brest, Abbe Gayrauda, ker se je izvršila „pod klerikalnim vplivom". Rim, 7. julija. Senat je odobril izvan-redne postavke v voj. proračunu za 1.1897/98. Carigrad, 7. julija. Akoravno odgovor turške vlade na skupno noto poslanikov ni povoljen in se še ni dosegla popolna jedi-nost mej sultanom in kabinetom, je vendar odstranjena nevarnost, da bi se mirovna pogajanja pretrgala. Včeraj se je vršil izvan-reden ministerski svet. Kanea, 7. julija. Tretja stotnija italijanskih vojakov se je podala iz Kandije v Hieropatro, da skupno s 30 turškimi vojaki zasede ondotno trdnjavo. Kanea, 7. julija. „Agence Havas" poroča: Vstaši so streljali včeraj na oddelek avstro-ogerskih in italijanskih vojakov, ki so bili na potu v Platanijo. Eanjen ni bil nobeden. Poveljnik je zahteval od vstašev pojasnila. Havana, 7. julija. General Weyler je proglasil po celem otoku, da se vstašem, ki so se vdali, dovoljuje popolna amnestija ter ponuja pomoč, živež in delo. Neprekoaljlvega učinka je Taiuio-eliiiihi tinktura za lase. Okrepčnje ln ohranjuje lasliie in preprečuje izpadanje laa. Cena 1 «teki. z rabllnlm narodom 50 kr. Jedlna zaloga 57 23 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leustek v Ljubljani, Bealjeva oeata itev. 1, poleg meaarskega most«. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim Izlivanjem. Bolnifinica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-29 Provincijal brat Emanuel Leltner. nadzdravnik. Umrli ho: 4. julija. Koza Suyer, računskega nadsvetnika vdova, 77 let, Resljeva eesta 15, ostarelost. — Angela Potočnik, ključarja hči, 1'/, meseca, Tržaška cesta 23, črevesni katar. V bolnišnici: 1. julija. Ivan Petrovčič, krojač, 44 let, jetika. 2. julija. Jožefa Pitorito, gostija, 79 let, ostarelost. 3. julija. Marija Pajk, delavca žena, 60 let, ostarelost. Tujci. 4. julija. Pri Maliču: Globočnik iz Kranja. — Haudl, Prettner, Miitz, Berch, Tairnar, Trebitsch, Wogerar, Stark z Dunaja. — Taussig iz Plzna. — Honigmann iz Kočevja. — Modic iz Gorice. — Marzolli od Sv. Mihaela. — Suppan, Paehar, Seli, Tiani iz Trsta. — Garzarolli iz Celovca. — Hutter iz Št Vida. — Wein, Becker iz Budimpešte. Pri IAoydu: Majcen iz Mokronoga. — Span iz Loga. — Pinculič, Pilipec iz Samobora. — Zupančič iz Rakovnika. — Kern iz Hrušice. — Perhavec iz Horjula. Meteorologiftno porodilo. S Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo -■a . > 6 9. zvečer 7366 11 si. sever jasno 7 7. zjutraj 2. popol. 735-4 7341 13-9 277 si. jvzh. pr. m. zah. megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 18 6°, za0 0'8 pod normalom. Zalivala. 465 1 1 Za dokaze srčnega sočutja o priliki smrti gospo Roze Suyer za spremljevanje k zadnjemu počitku in za vence in cvetke, poslane dragi rajnki kot poslednji pozdrav, izrekajo vsem najiskrenejšo zahvalo žalujoči ostali. Komptoirist 29 let star. fešč slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru, išče službe. 454 1—l Nataučnje povć upravništvo „Slovenca". Kuharica želi vstopiti v službo takoj ali kasneje k gosp. duhovniku. — Ponudbe blagovolijo se poslati pod naslovom: J. Gregorc. LJubljana, Gospodske ulloe 3. 437 3-3 Frane Bizjak mizarski mojster v Vižmarjih hiš. št. 22 se priporoča v naročila na vsakovrstna mizarska dela bodisi popravila ali nove Izdelke pohištva, kakor tudi dela pri novih stavbah. 445 3-1 Lepo poletno stanovanje za letoyioarje. V vasi Selo, deset minut od postaje Žirovnica, blizo postaje Lesce-Bled na Gorenjskem je več novo opravljenih (mebliranih) sob na razpolago. Natančneji pogoji zvedo se pri lastniku EgidlJu Jegliču Selo, pošta Lesce-Bled. 419 3—3 Služba orgljavca in cerkvenika se takoj odda 452 2-1 t /a lin i pri Višnji Gori. Plače je 250 gld.; neoženjeni imajo prednost. zraven postaje Žerovnica (Gorenjsko) je oddati. Natančneje se izvč pri Mariji Čop, Žerovnica. Pošta Lesce. Gorenjsko. 444 3-2 Naznanilo. Podpisano županstvo naznanja, da bo dne 26. jidijci 1897, to je na sv. Ane dan v Domžalah semenj za živino in kramarsko blago. Županstvo Domžale, dne 3. julija 1897. 453 1-1 Razglas. 440 3-2 Na c. kr. veliki državni gimnaziji v Kranji vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred, v četrtek, dne 15. julija, od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v petek, dne 16. julija od V» 9. ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na 3 gld. 50 kr., ki se bode onim, ki bi preskušnje ne prestali, vrnila. Od Kranja oddaljeni ufenci pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadDje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v petek dne 16. julija pred preskušnjo predstaviti osebno ravnatelju. Ravnateljstvo c. kr. velike državne gimnazije v Kranju, dne 1. julija 1897. ■ ■■■ solicitatorja ki mora popolnoma vešč biti „malega" zlasti zemljeknjižuega koncepta v slovenskem in nemškem jeziku. Mesečna plača s početka 70 gld., za slučaj usposobljenosti po preteku 5 mesecev pa 80 gld. Ponudbe z referencami, zlasti z natančnim izkazom dosedanjega službovanja, naj se mi pismeno podajo nemudoma, vsaj pa tekom meseca julija t. 1. V ponudbi naj se navede dan, do katerega je ponod'telj v stanu službo nastopiti. % l)r. Ivan Šnsteršič, 451 3—1 odvetnik v Ljubljani. Naznanilo. Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se vrše v poletnem obroku vzprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1897/98 dne 16. julija počenši ob 8. uri zjutraj. Učenci, ki žele delati ta izpit, naj se spremljani id svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov oglase dne 11. julija mej 8. in 12. uro pri gimnazijskem ravnsteljstvu ter s seboj pritie^o krstni list in obiskovalno spričevalo, ako so doslej obiskovali liudsko šolo. Piačati morajo tudi 3 gld. 30 kr. pristojbine, ki se njim vrne, ako vzprejemuega izpita ne zvrče z dobrim vspehom. Vnanji učenci se k vzprejemnim izpitom tudi lahko oglai-č pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeui littioi in pristojbino. Po naredbi veleslavnega deželnega šolskega s'č'a z dne 28. avg. 1894, št. 2-354, smejo se odslej učenci, ki do svojem roistvu in po rodhinakih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici in oztmliu okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, v ljubljanski gimnaziji vzprejemati le izjemoma, v pos&meznih, posebnega ozira vrednih slučajih, in to le po dovoljenju c. kr. deželnega Šolskega s