4. številka. Ljubljana, v torek 7. januvarja 1896. XXIX. leto. MM MM. Izhnja vsak dan »vticr, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman ta avstro-ogerske dežele za vso leto l.> gld., za pol K ti 8 /M , za četrt leta 4 gld., za j eden mesec 1 gbl. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 18 gld., za četrt leta H gld. 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. » na mesec, po .'10 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina z nafta. Za oznanila plačuje ne od Stiristopne petit-vrste po H kr., če ae oznanilo jedenkrat. ir-k;i, po .» kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. I lupil-1 naj se izvole, frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav nistvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (III. seja dne 4. januv arija 189 G.) Dež. glavar I) e t e 1 a je ob 1/911. uri otvori! sejo in predstavil začasnega zapisnikarja dr. Z baš-n i k a. Ko se je prebral in odobril zapisnik zadnje seje, je dež. glavar Detela naznanil, da ju umrl dalmatinski dež. glavar dr. Klaii: in prosil dovoljenju, sporočiti dež. odboru dalmatinskemu sožalje dež. zbora in ta izraz sožalja zabeležiti v zapisniku. Došle peticije so se odkazale pristojnim odsekom. Posl. Po vse in tovariši so stavili samostojni predlog: Vlada se pozivlje, naj pravočasno odpove carinsko pogodbo z Ogersko, da ji bo mogoče pri obnovitvi dognati ne le primernejšo kvoto, nego snloh interesom našega kmetijstva in obrtništva primernejšo pogodbo, ob jidnem n&j pa teši vprašanje glede žumbtrškega in marijindolskega okraja tako, da se bodri .i zopet pridružila kranjski. Pesi. Žitnik in tovariši so samostojno predlagali: dežela ustanovi deželno zavarovalnico z ne-obligatnim zavarovanjem proti požaru, toči in živinskim boleznim, dež. odboru se pa naroča, naj v prihodnjem zasedanju stavi primerne predloge. Posl. P o v š e in tovariši so stavili samostalni predlog, da ae vlada pozivlje, naj koj v prihodnjem zasedanju predloži načrt zakona o kmetijskih zadrugah ter skrbi, da zakon še letos stopi v veljavo. Posl. K 1 u n je poročal o računskem sklepu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1894. in predlagal naj se odobri. Sprejeto. Redni dohodki so znašuli 101)42 gld. 27 »/a kr., dež. zaklad je prispeval 17.05*4 tfld. 26»/'« kr- I potrebovalo se je 37.926 gl. 5 kr., torej se je prihranilo v primeri s proračunom 1973 gld. 95 kr. Čista imovina je znašala koncem 1894. I, 32.320 gld. 8 kr. Posl. K I u u je poročal o računskem sklepu normalnošolskega zaklada za I. 1894. in predlagal, naj se odobri. Dohodki so znašali 195*066 gl- 681 kr., dež zaklad je doplačal L45 874 gl- !*/■ kr., v pri m«ui a proračunom se je prihranilo 2908 gl. 45 kr. Posl. Žitnik je poročal o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1896« in predlagal, naj se odobre. Liechtenthurnovi dekliški šoli v Ljub Prirodopisni in tehniški razgled. Pile J. I. Odkar so sloveči kemiki S c h e e 1 e, P r i e s 11 e y in Lavoisier objavili svoja epohalna dela o sestavi zraka, v katerem žive zemeljska bitja, 80 Ne najveijavnejši raziskovalci čestokrat bavili z našim vzduhom. Dotične metode so postale take in zanesljive, da je nam sestava zraka veljala za povsem dognana. Če smo o kakem oddelku kemije bili prepričani, da je do cela proučen, veljalo je to v prvi vrsti o natori zraka, v katerem se kretamo in sopemo. Že v ljudski šoli se deca uči, da je vzduh sestavljen iz jedne petine kisika in štirih petin dušika, poleg katerih se nahaja nekaj ogljikove kisline in raznih slučajnih primešanin. To ju nam bila vsem tako gladka, sama ob sebi umevna resnica, kakor da je dvakrat dve štiri. In vender je angleški fizik lord Ravleigh v najnovejšem času dokazal, da je naš nauk v vzduhu pomankljiv, da ima zrak Še jeden odstotek nekega plina v sebi, k> je ostal vsem starejšim raziskovalcem popolnoma Ijani pa naj se letni prispevek 400 gld. poviša na 500 gld. Cista imovina vseh zakladov je znašala koncem 1894. I. 1,975.841 gld. 25 kr. za 13.120 gl. 92 kr. več nego prejšnje leto. Posl. dr. T a v č a r je vprašal, kako to, da se nekatere ustanove niso oddale. Posl. dr. Schaffer je v imeni dež. odbora odgovoril, da so nekatere ustanove omejene na usta-novnikove sorodnike, če se teh nobeden ne oglasi se ustanova ne more oddati. Predlogi finančnega odseka eo se vzprejeli. Posl. L e n c k h je poročal o računskem sklepu deželnokulturnega zaklada za 1. 1894 in o proračunu za 18'JG. I. Potrebščina je znašala 8559 gld. 84 kr., pokritje 49G0 gold., proračun se je prekoračil za 2G15J gld. 84 kr. Proračun za I. 1896. izkazuje potrebščine 4700 gld. in isto toliko pokritja. Zbornica je računski sklep in proračun odobrila. Posl. Luckmann je poročal o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za 1. 1894. in o proračunu za 1. 189G. Dohodkov je bilo 97.043 gl. 43V- kr-, potrebščine pa 95.917 gld. 121 a kr. Čista imovina je koncem 1894. 1. znašala 187*714 gld. 18V a kr., za 100G gld. 54 kr. menj, nego prejšnje leto. Proračun izkazuje 97.128 gl. troškov 94.708 gl. dohodkov. Posl. Kalan je k tej točki ouiuuil, da se obrtniki pritožujejo na shodih glede konkurence, katere jim dela prisilna delavnica. Priznati se mora, da poleg verskih vaj je delo najvažnejše vzgojevalno sredstvo, a pri delu je paziti da bi se ž njim ne delala konkurenca davke plačujočirn obrtnikom. Vrh tega naj dež. odbor skrbi, da se prisiljenci ne bodo izkoriščali. Uradniki dobivajo gotove procente in ki r je človeška narava taka, da hrepeni po zaslužku, skušajo te procente zvišati. Zato naj se odpravi plačevanje procentov, uradnikom naj se pa plača primerno poviša in kouee bode izkoriščanju. Končno je govornik predlagal resolucijo v tem zmislu. Posl. dr. S c h a f f e r, poročevalec dež odbora, je odločno zavračal Kalanove trditve glede konku renče, katero da dela prisilna delavnica obrtnikom. Obrtno delo za naročnike se je v zmislu že svoj čas storjenega sklepa dež. zbora že davno odpravilo. Prisiljenci delajo največ zunaj delavnice in se zlasti nepoznan t Novo najdenemu plinu je dal Ravleigh ime Argon. V družbi s kemikom Ram-say-em je proučil glavne tizikališke lastnosti Ar-gonove. Specifična teža mu je relativno jako vidika, namreč 20krat večja nego vodikova; torej tudi večja kakor teža dušikova, ki je samo Mkr.it težji kakor vodik. (Je razpostavimo Argon pritisku 50 G atmosfer in ga ob jednem shladimo do — 121° C, postane brezbnrvena tekočina. Pri — 185* GPC. zmrzne v podobi belih kristalov. Molekuli Argona so sestavljeni iz jednega samega atoma — in to je pač tudi vzrok, da je novi plin tako zelo sorodniško-leii. Do sedaj se namreč kljub premnogim poskusom ni posrečilo ne Rayleighu ne francoskemu kemiku Moissan-u, kateremu je Rayleigh poslal 100 kubičnih centimetrov Argona v raziskavanje, kemijsko spojiti Argon z drugimi znanimi elementi. Celo s prostim fiuorom, ki je najbolj poželjiv kemijski družabnik in ki se nepopisno rad spaja z drugimi tvarinami, se Argon ni hotel baviti. Vsled tega so nam kemijska svojstva novega plina še povsem neznana ; šele prihodnost bo morebiti odkrila zaveso, ki sedaj še pokriva ta najnovejši predmet ženijalnih raziskav Rayleighovih. Da je sedanji čas doba elektrike, nam ni porabljajo za deželnokulturna dela v deželi in zunaj dežele in sicer z dobrim uspehom in na občno za-dovoljnost. Po zimi se bavijo z drugimi deli, kajti delavnica je poboljševalni zavod in njegov namen je, skrbeti za to, da se prisiljenci nauče kake obrti, katero bodo potem, ko delavnico zapuste, izvrševati mogli. Ker torej o konkurenci ni govoriti, se izreče govornik v imeni nemške stranke zoper Kalanovo resolucijo. Posl. Luckmann je povdarjal, da se dež. odbor ozira na obrtnike kolikor le mogoče. Ker se je delo za naročnike že odpravilo, ni moči govoriti o konkurenci. Ker je bila s tem debata končana, je posl. dr* Schaffer faktično popravil trditve Kalanove glede vodstva prisilne delavnice in zavrnil Kalanov napnd, da vodstvo izkorišča prisiljence zaradi večjih procentov, kot povsem neosnovano natolcevanje. Zbornica je računski sklep in proračun odobrila in z majhno večino vzprejela Kalanovo resolucijo. (Dr. Tavčar: Agitacijsko sredstvo za ljubljanske obrtnike, drugega nič.) Posl. P o v š e je poročal o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1894. Potrebščina za šolo je znašala 10 042 gl. 41 kr., pekritje za šolo 10019 gld. 7 kr. ; potrebščina za gospodarstvo 7JG8 gld. 49 kr , pokritje 7585 gld. 4t> kr. Proračunjen je bil za pokritjo prispevek 2569 gld. iz dež. zaklada, izplačalo pa se je 35)01 gld 25 kr. Poročevalec pravi, da vodstvo sicer te večje troske opravičuje, toda nezadostno, ter graja gospodarstvo na Grmu, češ, da je predo-mače. Glede prošnje učitelja na Grmu A. Lapajneta za nagrado za pouk v slovenščini je poročevalec predlagal, naj se dovoli nagrada 50 gl. Posl. S c h w e i g e r je rekel, da bi se gleda delovanja vodstva grmske šole dalo marsikaj govoriti, on da se hoče omejiti na jedno stvar. Ljudje na Dolenjskem zdaj rigolajo, pripravljenih je veliko parcel za nove nasade, a trtmh sadik ni dobiti. Vodstvo grmske šole naj bi skrbelo, da bi bilo lahko dobiti sadik, saj ima na razpolaganje dovolj sveta, tako da bi moglo imeti vedno na tisoče korenov v zalogi. Ljudje so že lepe novce znosili na Štajersko za sadike; da so razmere na Grmu boljše, bi ta treba posebej povdarjati. Z iznajdbami na elektri-škem polji se bodemo čestokrat srečavali. Velikansko pozornost so v zadnjem času vzbujali eksperimenti slovečega Hrvata Tesla, ki živi v Združenih državah in se v prvi vrsti peča z elektriškimi toki ogromne napetosti. Znano je, da so elektriški toki, imajoči večjo napetost nego 500 Voltov, zdravju in konečno tudi življenju nevarni. Meromenjalni elektriški toki z 800 Voltov napetosti morejo že človeka umoriti. Tesla je s posebnimi stroji napravil elektriške toke, ki so imeli 250.000 do 30O0OO Voltov napetosti, pa je prijemal brez škode njihove prevodnike ter pošiljal dotične toke skozi svoje telo. V sobah, kjer so se razvijali toki, so brez-zračne cevi in svetilnice žarele v prekrasnih barvah, če tudi niso bile v nikaki zvezi s prevodniki. Teslovi poskusi so velezanimivi in če tudi sedaj nimajo še nobeue praktiške posledice, vender upajo mnogi elektriki, da bodo Teslovi toki igrali A.- velikansko ulogo v razvoju elektrike. Če se posreči, brez nevarnosti za življenje prevajati toke s silno napetostjo in ž njimi delati luč, ki ne potrebuje nikake zveze z glavnimi prevodniki, potem bi se pričela elektriška ćra, kakeršno si danes še ne upa slikati najhujnejša fantazija I (Konec prib.) denar lahko ostal v deželi. Vodstvo naj bi skrbelo tudi za cepljenke. Slišalo se je že večkrat kaj o grmskih cepljenkah, tudi v inseratih v „Dolenjskih Novicah" se je naznanjalo, da se dobivajo, a papir je potrpežljiv (Hribar: Posebno papir Dolenjskih Novic. Kalan : Škandal), v resnici pa teh cepljenk še nihče ni videl, in je znano, da na Grma s cep-Ijenkami nimajo sreče. Želim nadalje, da bi se v srci vodje grmske šole ohladila ljubezen za ameriško trto york madeiro. Te trte sicer ni treba požlahtoje-vati, a ta trta vzame tudi najprej konec po trtni uđi, vino, katero rodi, pa ni dobro in za kupčijo je posebno nepripravno. Grmska šola naj bi bila taka, da bi ljudem ne bilo treba hoditi v Hizelj učiti se. V programu se bere, da je šola na Grmu jedna najlepših v Avstriji; še bolje bi bilo, ko bi bila jedna najboljših. (Klic: Le nikar preveč ne pretiravajte !) Posl. L a n g e r je Schvveigerjeva izvajanja zavračal kot nelojalna pretiravanja. Naj se že očita farmski šoli karkoli, napadi glede ameriških trt so neopravičeni. Čh je na Hizeljskem drugače, je temu povod, da se jo tam dosti prej nvedla ameriška trta in da so tam tudi sploh razmere povsem drugačne kakor pri nas. Grmska šola tudi nima v prvi vrsti namena, preskrbljevati celo deželo s sadikami; njen namen je poučevanje in predno bode mogla preskrbljevati deželo s sadikami, mora svoje vinograde z amerikansko trto nasaditi. Kako brez premisleka je posl. Sohweiger napadal vodstvo grmske šole, se vidi iz tega, kar je rekel glede trte york-madeira. \ork madeira se rabi na Grmu le kot koren, pa se požlahtnjuje in je letos že rodila. Je li ta trta dobra za naše kraje, je odvisno od analize zemlje, to pa mora vsak pravičen človek priznati, da je grmski vinograd vzgleden. Ko je začel govoriti posl Langer je poslanec Sclnveiger zapustil svoj sedež in ga šel poslušat. Ko je Langer končal se je Schvveiger vračal na svoje mesto, mej potjo pa ves čas govoril, ne da bi imel besedo. Vel poslanci so se smehljali temu dokazu n poznavanja parlamentarnih običajev. PorofievalM posl. P o v š e je pritrjeval Sehvvei gerju in obžaloval, da dež. zavod glede vinoreje ne Ntori vsega, kar bi mogel; zlasti york-madeire bi ne bilo treba saditi, ker ni primerna za našo deželo. Posl. Kalan je trdil, da so se na Grmu pri živini tekom jednega leta zgodile take reči, da naj poročevalec postavi v svoj*' poročilo opazko, da se vodji izreče graja. Vsled vodjeve nemarnosti sta v jednem letu poginili dve kravi. To je škandal, skoro tako velik, kakor trditev v programu, da je jedna telioa poginila vsled starosti. Vodstvo naj poravna : kodo, katero je po svoji nemarnosti provzročilo. Posl. dr. Tavčar jo omenil, da to, kar je navedel Kalan, se je bralo že v „Slovencu", koj pO tem, ko jo vodja Dolenc oglasil svojo kandidaturo za deželni zbor. Pričakovati je bilo, da se .vtvar sproži pri razpravi o proračunu, zato ni nihče o stvari povsem natančno poučen. Kalan je zahteval, naj poročevalec izreče vodji grajo. To je neko rektno, pa tudi sumljivo. Stranka, katera se je danes dvignila zoper vodjo, ni tako objektivna, da bi se ;tj moglo Verjeti; občinstvo bo koj uganilo, zakaj at ranka svojega nekdanjega ljubljenca več ne mara, ker je pri volitvah bil naš kandidat. Predno se vodja obsodi, se mora stvar preiskati, saj je mogoče, da je kdo drugi kriv. Kalan pač ni mož, da bi kdo že na njega besede mogel verjeti, da je stvar taka, kakor on trdi. Kolikor mi je znana stvar, ni vodja kriv. Glede jedne kravo ni bil zapisnik dosti "natančen, kar je pa zakrivil neki uradnik, ne vodja. Vodja je poklical c kr. živinozdravnika in ta jo povedal, da je krava jalova. (K lun: Lep živino-zdravuik.) To se lahko zgodi, kanonik Klun pa o tem ne more soditi, ker ga ni prištevati umnim živinorejcem. Druga krava je poginila, ker se je na paši napela. Vodja vender ne more sam gnati ži» vine na pašo. (Klun: On je odgovoren) Na vsak način so na Grmu zapisniki, iz katerih se razvidi, kdo je kriv. Naj deželni odbor predloži akte, da se bo razvidel ves poloiij. Govornik se je končno izrekel odločno zoper grajo, katero je zahteval Kalan, da naj jo izreče poročevalec. Posl. Kalan je rekel, da ga niso vodili politični oziri, ko Be je oglasil zoper vodjo. Vodja Dolenc je bil sicer kandidat narodne stranke, a je še vedno podpredsednik dolenjskega kat pol društva, ker je na Kraujskem vse mogoče, sicer pa političen mrlič. Umaknil je svoj predlog, uaj se izreče vodji graja, pač pa zahteval, naj se stvar strogo preišče Posl. Klun je faktično popravil dr. Tavčarja trditev, da ni umen živinorejec, rekši, da je posestnik, da se bavi z živinorejo in da dobro spozna, je li kaka krava breja ali ne. Posl. dr. Tavčar je prosil kanonika Kluna odpuščanja za storjeno mu krivico, ker ni vedel, da je tako izvrsten živinorejec. Posl. P o v š e je rekel, da je dež. odbor zahteval od vodje grmske šole poročila glede v govoru stoječih slučajev. Vodstvo se opravičuje. Ker se bo stvar natančno preiskala, jo bo dež. odbor zainogel svoj čas pojasniti. Končno je govornik dol ično odklonil insinuvacijo Kalanovo, naj izreče vodji grajo, češ, da se nobenemu dež. uradniku ne sme goditi krivica, da se sme o kaki stvari le soditi, kadar je dokazana in dognana. Posl. Lenkb je poročal o prošnji društva „Verein zum Schutze des VVeinbaues" za podporo in predlogal, naj se dovoli 50 gld. Posl. Hribar je opozarjal na veliko važnost tega društva in priporočal, naj dež. odbor, kadar treba, vpraša to društvo za svet. Predlog finančnega odseka se je vzprejel. Posl. Klun je poročal o prošnjah bivšega učitelja Mateja Prašni karja, umirovlj. učitelja V. Sturma, učiteljskih sirot Ana Adamič, Mar. Novak, Ivane Vrančič in vdove Matilde Kokalj za podaljšanje ozir. povišanje miloščin in pokojnin in predlagal : naj se M. Prašnikarju poviša miloščina od letnih «0 na 100 gld.; naj se V. Sturmova prošnja odkloni, a naj se ne tirja povračilo zneska, kateri se mu je pomotoma izplačal ; naj se Ani Adamič in Matildi Kokalj podaljšata miloščini, naj se Mar. Novak poviša miloščina od 50 na 00 gld. in se podaljša; naj se Ivani Vrančič poviša miloščina od GO na 80 gld in podaljša. Sprejeto. Posl. M u mik je poročal o prošnji Marije Sapletove za podaljšanje miloščine in predlagal naj se prošnji ugodi. Sprejeto. Posl. M ur ni k je poročal o prošnji občine Kropa glede posojila 2000 gld za zgradbo župnišča in predlagal, naj se prošnja priporočilno odstopi dež. odboru v rešitev. Sprejeto. Posl. Mu mi k je poročal o prošnji Franceta Kraljica za podporo vsled povodni in nasvetoval, naj se odstopi dež. odboru. Se sprejme. Posl. Lenk h je poročal o prošnji živinozdrav-uika I.-'b-Mili irta v Starem trgu za deželno nagrado in predlagal, naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto. Posl. dr. Papež je poročal o prošnji »Slov. planinskega društva v Ljubljani" za podporo in predlagal, naj so dovoli 200 gld. Sprejeto. Ob 1 4 na 2. uro je dež. glavar zaključil sejo. Prihodnja seja bo dne 9. t. m. V Ijjlillljaill. 7. januvarja. Narodni boj na Češkem. Nemci bi na vsak način radi dobili narodne kurije v Češkem deželnem zboru, a na način, da bi zanje ne bilo Čehom skoro ničesar treba dovoliti. Njih listi obetajo Mla-dočehom, da jih bodo podpirali Nemci v boji prot' sedanjemu namestniku, ako privolijo v narodne kurije. Čehi se pa najbrže ne bodo dali ujeti. Grof Thun Be tako dolgo ne bode obdržal, kajti sedaj gre že le za to, kako bi se na lepši način poslovil. Poljski in drugi vladni listi mu naravnost dajo razum ti, da naj gre. Narodne kurije bi bile nekaj stalnega in zato pa Čehi ne marajo kurij Nemcem dovoliti samo za kake osebne premembe. Seveda bi Mladočehi gotovo dovolili narodne kurije, ako bi Nemci predlagali ob jednem narodne knrije na Mo-ravskem in v Sleziji. Dokler pa tega ne store pa Čehi nimajo nobenega povoda Nemcem delati kakih uslug. Čehi so v večini v deželi, in se zatorej ne morejo kar tako zadovoljiti z jednakim številom mandatov v deželnem odboru, kakor bi jih imeli Nemci. Podržavljenje zapadnoaeverne železnice. Vlada misli podržaviti zapadnoseverno železnico. Kakor se sliši, hoče dovoliti delničarjem za pol milijona vižjo rento na leto, kakor jim gre. S tem bi bila država oškodovana za karih 12 milijonov, ki bi izginili v židovskih žepih. Sedaj je jasno, zakaj baron Wittek ni smel postati minister. On bi nikdar ne bil privolil v tako kupčijo. Pogajanja zaradi podržavljenja te železnice je bil začel že grof VVurmbrand pod tedanjo vlado. Grof \Vurm-brand se je domiAljal, da razume železniško politiko, ker so pod njegovim deželnim glavarstvom ee zidale , na Štajerskom nekatere lokalne železnice, ki se ne izplačujejo. On je stvar tako zavozil, da bi jo le tako izveden mož, kakor je VVittek, bil mogel spraviti na pravi tir. Ždje so pa skrbeli, da VVittek ni minister postal. Sedemdesetletnica Svetozara Miletića. Dne 22. februvarja slavi svojo sedemdesetletnico dolgoletni vodja ogerskih Srbov Svetozar Miletič. Miletič se je v začetku dualizma boril proti madjarskemu uplivu. Pod njegovim vodstvom so imeli Srbi več državnozborskih mandatov, katere so pozneje dobili Madjari in srbski renegatje. Ogerska vlada je dobro vedela, kakšnega pomena je za Srbe Svetozar Mi-let d, zato je pa naperila proti njemu pravdo zaradi nekega govora in spravila ga je v večletno ječo. Iz ječe je prišel potrt na duhu in telesu. On je žrtva ogerskega pravosodja. Tudi njegove gmotne razmere so kaj slabe, tako da sedaj ob sedemdesetletnici zbirajo Srbi, da mu poklone primerno narodno darilo, da mu pomagajo v tem oziru. Politično je Miletič že dolgo mrtev. Odkar ogerski Srbi nimajo več njegovega vodstva, vedno bolj propadujo. V državnem zboru nimajo več nobenega upliva. Re-negatstvo se mej njimi mogočno košati. Nikakor ne kažejo toliko zavednosti, kakor Romuni in Slovaki, če tudi bi njih položaj bil lahko ugodnejši. Srbi ne podpirajo dovolj teženj nemadjarskih na-rodnostij na Ogerskem sploh. Novoletna čestitanja v Budimpešti. Po stari navadi je tudi letos liberalna stranka ogerska ob novem letu čestitala uiinisterskemu predsedniku. Baron HanlVv je v svojem odgovoru naglašal veliko ile'o, katero je izvršila liberalna stranka za Ogersko. Najtežje njeno dalo bile so pa cerkvenopolitične reforme. Sedaj je pa treba gledati, da se ne osnujejo stranke, ki hi delale na razrušitev teh pridobitev. Najvažnejša naloga, ki sedaj Ogersko še čaka, je reforma uprava. Ta se pa precej ne bode mogla izvršiti, ker se mora poprej rešiti pogodba z Avstrijo in pa slaviti tisočletnica ogersko države. Potrebno je, da vsi, ki žele dobro Ogerski, ob tej priliki opuste vsa osebna nasprotja in da vsi v miru proslavljajo ta veseli dogodek. Ce tudi je nagodba z Avstrijo važna, vendar morajo Ogri pred vsem gledati, da se obnovi, ne da bi se gospodarski kaj oškodovalo Ogersko. Bai.iVv je nadalje napovedal, da se more hitro rešiti zakon o osnovi upravnega sodišča in pa znkon, po katerem se izroči verifikacija volitev civilnemu sodstvu. Koncem je miuisterski predsednik še izrazil upanje, da se z složnim delovanjem vele-vlastij mirno poravnajo homatije v orijentu iu ohrani evropski mir. V Afriki so bdi Angleži pošteno tepeni. Morali so se umakniti iz transvaalske republike. Sedaj hi pa radi vso odgovornost izvrnili na Jamesona na Chautered (Junpauy, p:i kateri je v slu i bi. Angleška vlada o vsem nič vedela ni. Takoj, ko je izvedela, je Jamesu ukazala, da uaj se umakne, a ou brzojavke ni dobil, ker je bil poprej brzojavno žico pretrgal. Jeze se pa Angleži, da je nemški cesar brzojavno častital predsedniku transvaalske republike. Omeniti pa je, da v transvaalski republiki biva mnogo Cehov, ki se tudi v Afriki še zavedajo svoje narodnosti. Poveljnik topništva je Čeh Zbor.k. Topništvo ima topove najnovejše sisteme in je sploh vsa vojska dobro oborožena. Dr. Mihael Klaić. Kršna Dalmacija je izgubila svojega najodličnoj šega sina, hrvatski naroči jednega svojih najvztrajnejših in najsposobnejših prvoboriteljev: dr. Mihael Klaić, najmarkantnejši značaj v zgodovini Dalmacije novejše dobe, je legel v grob. Klaić je preporoditelj hrvatskega naroda v|I)al-maciji. Daje ta kronovina dobila zopet svoj hrvatski značaj, da so hrvatsko prebivalstvo ni potopilo v laškem morju, zato gre poleg Pavlinoviću največ zasluga dr. Klaiću. Rodil se je Klaić dne 19. avgusta 1829. I. v Dubrovniku. L. 1844. se je oče KlaiĆHV preselil v Livorno in tako ee je zgodilo, da je Klaić prišel na Laško in tam nadaljeval svoje studije. Na vseučilišči v Padovi je postal doktor „negli studii di ingegnere architetto", 1. 1854. pa je na Dunaji prebil profesorsko skušnjo in postal 1. 1855. profesor na zadrški gimnaziji. Klaić, dasi vzgojen v Italiji in v laškem jeziku, se je koj oklenil narodne hrvatske stranke, katere voditelj je bil Pavlinović. L. 1801. je bil voljen v deželni zbor. Ker je z drugimi hrvatskimi poslanci odločno nasprotoval laški večini, ga je vlada odpustila iz službe, a 1. 186G. je bil imenovan šolskim nadzornikom in 1. 1869. referentom za administrativne posle pri deželne šolskemm svetu. L. 1870. so dobili Hrvatje večino v deželnem zboru in predlagali adreso na krono glede zjedi njenjena Dalmacije v Hrvatsko. Borba za večino je bila strašna. Vlada in Lahi so storili, kar je bilo mogoče, da uduše to gibanje. Narodni možje so se podili iz državne službe, časopisi so bili neprestano zaplenjeni, orožniki so na shodih streljali, politične pravde so se vrstile, v namestniški palači v Zadru pa so prvi državni funkcijonarji napijali smrti dr. Klaića in govorili o vešalah . . . Narodna stranka je zmagala in takoj uvedla hrvatski jezik v dež. zbor, v dež. odbor in v občinske urade ter pohrvatila spletsko gimnazijo. Vlada je nasprotovala narodni stranki z vso odločnostjo in dosegla, da so bili 1. 1873. voljeni v državni zbor le trije Hrvati, mej njimi Klaić. L. 1879. je Klaić pri državnozborski volitvi propadel, vsled česar se je odpovedal Pavlinovie, da naredi prostor Klaiću. Klaić, prišedši na Dunaj, je storil, kar je bilo mogoče, da se sestavi velik slovanski klub, a vsled nasprotstva Čehov se to ni zgodilo. Klaić je vstopil v Hohenvvartov klub, bil njega podpredsednik in član eksekutivnega odbora desnice. I/posloval je jako mnogo za Dalmacijo in bil zategadelj jako unet za TaalTea. A to se je kmalu premenilo, ko je prišel po Rodicu podmaršal Jo-vanović kot namestnik vZider. Ta je začel germa-nizovati in nastal je boj mej njim in narodno stranko. Klaić pa tega boja ni prenesel v drž. zbor, nego ostal v Hohenvvartovem klubu. Šele ko je nastala koalicija, je izstopil iz tega kluba. Postal je predsednik hrvatsko-slovenskega kluba, sploh pa je bil v parlamentarnih krogih jako priljubljen in čislan. Hrvatski narod v Dalmaciji ga bode vedno ohranil v hvaležnem spominu. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. januvarja. — (Opravičevanje gospoda Andreja Kalana.) „Slovenec" je v soboto priobčil notico, v kateri se skuša gospod Andrej Kalan oprati. Blamaža pri verifikacijaki debati ga boli, saj pa tudi ni malenkost, če se v javni seji komu očita, da je prisluškoval in dotične besede zavijal. Posl. dr. Schaffer je posl. Kaluna ožigosal in Kalan je molčal. V „Slovencu" sicer pripoveduje to pikantno dogod-bico tako, kakor da je dr. Schaffer govoril neres nico, ko je g. Kalana na laž postavil, in pravi, da je posl. Hribar zato predlagal konec debate, da on, Kalan, ni mogel odgovoriti. Počasi, gospod Kalan. Zakaj se pa niste oglasili za faktični popravek? In zakaj niste prosili svojega tovariša posl. Povšeta, naj ou z ozirom na izjavo dra. Schafferja konsta-tuje resnico. Povše je molčal in to nam je dokaz, da je dr. SchafTur resnico govoril, ko je povedal, da je Kalan prisluškoval in potem SchalTerjeve besede zavil in nemškemu poslaucu podtaknil izraze, katerih ta ni rabil. — (Namen posvečuje sredstvo.) Konstatu jemo brez vsake opazke, da je n Slovenec" v svojem dežtdnozborskem poročilu popolnoma zamolčal samostalni predlog dr. Tavčarja in tovarišev glede pogodbe z Ogersko in konstatujemo, da so narodni poslanci stavili ta predlog v drugi seji deželnega zbora, klerikalni poslanci pa v tretji seji. „Slovencev" poročevalec je posl. Kalan. — (K pogrebu dr. Klaićevemu) nameraval je odpotovati g. Ivan Hribar, da zastopa klub narodnih deželno/.borskih poslancev. Ker je pa obvestilo o pogrebu došlo tako kasno, da vsled paro-brodue zveze ne bi bilo mogoče prispeti pravočasno k pogrebu, izrazil je g. cesarski svetnik Murnik kot načelnik kluba brzojavno sožalje o izgubi odličnega vodje dalmatinskih Hrvatov. — (Repertoir slovenskega gledališča) V petek, dne 10. t. m , se bode tretjič pela opera flKarmen", V nedeljo, dne 12- t. m. se bode igrala na korist režiserja in igralca g. Rud. Inemanna izvrstna burka „Ugrabljene Sabinke". — (Slovensko gledališče.) V soboto se je pela drugič Bizetova opera „Karmen". Fenomenalni uspeh te opere po vseh svetovnih gledališčih nam je pri tej reprizi postal razumljiv. Krasne skladbe mogočni utis pospešujejo slikoviti kostumi in zanimiva scenerija in zato ne dvomimo, da je bila Bohotna predstava le zategadelj slabo obiskana, k' r je bil isti večer Forsterjev koncert, upamo pa, da bodo ostale reprize privabile vse prijatelje naše opere. Sobotna predstava je bila dokaj boljša od premijere. Gospč. Jungmannova je pela ulogo Karmen z najtočnejšo preciznostjo in zmagovala s svojim sonornim alt-glasom z veliko lahkoto vse glasbene težave svoje uloge. Pela in igrala je s pristnim južnim temperamentom in v polni meri zaslužila laskavo pohvalo, s katero jo je občinstvo odlikovalo. Gospč. Še vč i kova je igrala svojo ulogo z nežno ljubkostjo in preprostostjo in je kontrast mej značajem Mikaele in Karmen mnogo pripomogel k uspehu obeh ulog. Partija Mikaele je dala gospč. Ševčikovi priliko, pokazati mladostno zvonkost in milobo svojega glasu. Gosp. Pur k rabe k ima za nežne liriške momente nekoliko pre masiven glas a v hipih, ko mu je izražati Btrastna čutila ga je veselje poslušati, saj so njegova glasovna sredstva res inpozantna, vrh tega pa zastavi igraje najvišje note, intonira sigurno in vokalizuje pravilno. Da pa je jako dober igralec, je obče priznano. Gosp. N o 1 1 i kot toreador Kskamdlo je doprinesel novic dokaz, da leta niso prav nič oškodila meta-liČue zvočnost i njegovega prekrasnega glasu. Gosp. Vaši če k je v vsaki ulogi na svojem mestu; vsako poje in igra precizno in lepo, njegov čisti in mogočni pri tem pa mehki bas pa je tako vrlo izšolan, da mu nobena stvar ne dela težav. Prav pohvalno se moramo izreči tudi o gospe Jarmolinski iu gspč. M. N igri no v i ter o gg. Rusu in Muliov-skem. V zboru se je tudi to pot čutilo nekateri-krat neko razglasje. Naj bi to vzpodbodlo zbor k večji natančnosti. V celoti je bila predstava jako dobra in želeti je, da se ta uspeh vzdrži, da tudi vse naslednje reprize ostanejo na isti umetniški višini. — Zaradi pomanjkanja prostora smo morali poročilo o včerajšnji predstavi „ Revčka Andrejčka" odložiti za jutri. — (Poročilo o koncertu g Forsterja) smo morali odložiti za jutrišnjo številko. — (Občni zbor telov. društva „Sokol") v Ljubljani, v nedeljo je bil prav dobro obiskan. Debate so bile živahne in se je pokazalo, da zanimanja članov za to velevažno društvo tudi potresna katastrofa ni nikakor omajala. Predsedoval je starosta dr. Tavčar. Ker moramo zarad preobilice gradiva obširneje poročilo odložiti za jutri, omenimo za danes samo volitev v odbor. Po vskliku sta bila voljena jednoglasno starosta dr. Tavčar in podstarosta dr. Kušar. Bivši odbornik dr. Fr. Tekavčič je izjavil pred volitvijo, da ne more zarad obilnih drugih poslov kandidovati in priporoča, da se voli jeden zastopnik tamburaškoga zbora v odbor. Pri volitvi odbora je bilo oddanih 70 glasovnic ter so dobili: gg P. Skale 68, Fr. Mulaček 66, Josip No lli 66, F. Krsni k 65, Vikt. Murnik 65 in Fr. Vernik 61 glasov. Dalje sta dobila po 26 glasov gg. BarboriČ iu V. R oh rman in 12 glasov gg. B. Kaj zel. Pri ožji volitvi mej prvima dvema je bil voljen g. Barborič z 34 glasovi proti 31. Zborovanje je trajalo nad tri ure in se jevzprejelo nekoliko prav važnih in za razvoj društva pomenljivih predlogov, za katerih izvršitev bode skrbeti odboru. Navzlic temu, da ima „Sokol" letos s preselitvijo v „Narodni dom" in z nabavo novega telovadnega orodja ogromne stroške je občni zbor dovolil nastopne podpore: Uredništvu „Mira" oziroma koroškim bratom 100 kron, družbi sv. Cirila in Metoda 2 0 kron, in družbi rude čega križa 2 0 kron. Po končanem zborovanju so ostali člani še nekoliko časa združeni v živahni prosti zabavi. — (Nagrada mestnim stražnikom ) Mestnim policijskim stražnikom darovali so povodom novega leta: Kranjska hranilnica 100 gld., gospod Ivan Vilhar 80 gld , gospod F. Ks. Souvan 30 gld , gospoda Doberlet in Ahčin po 5 gld. in gospod Klemene 2 gld. — (Prijetna zima ) Ako je lanska izredno huda in snežena zima dala povoda opravičenim pritožbam, smemo z letošnjo — dosedaj vsaj — biti povsem zauovoljni. O snegu ni skoraj niti sledu, in kdor se preveč ne boji prahu, vabijo ga lepe ceste in pota na sprehod v bližnjo in daljnjo okolico. Kdor pa čuti v sebi turista — in takih ni malo v našem mestu — izleti na Šmarno goro, k sv. Joštu, ali pa še dalje. Tudi kolesarjem je vreme jako ugodno iu včeraj bilo jih je na raznih cestah videti lepo število — v tem času gotovo velika redkost. Posebno živahno pe je bilo včeraj življenje na drsališču pod Tivoli, kjer drsalci ne mor.jo prehvaliti gladkega ledu. — (Ukraden tisočak) Kakor je našim čitateljem znano, izginil je bil nekega dne meseca oktobra tukajšnjemu odvetniku g, dru. Hudniku v njegovi pisarni tisočak. Sum, da je tisočak ukradel, letel je na pisarja Josipa Carlija, ki je tisočak kazal nekaterim znanim osebam; a ko je bil Garli v št. Petru aretovan, ni se našel denar pri njem in tudi hišna preiskava bila je brezuspešna. Porotno sodišče obsodilo je Carlija na pet let težke ječe — a kje je ukradeni tisočak, to se ni dalo dognati. Pred tremi dnevi eskortiran je bil Carli od tod v mariborsko kaznilnico, kjer ima prestati prisojeno mu kazen. A predno so Carlija odvedli v Maribor, dobil je g. dr. Hudnik ukraden tisočak nazaj. Po izpovedbi žene Carlijeve obiskala je le-ta pred odhodom svojega moža v ječi ; ko sta bila trenotek sama, stisnil jej je baje mož v roko papirček, v katerem je — prišedša domu — našla zavit tisočak. Dne 2 t. m. izročila je žena tisočak zagovorniku svojega moža dru. Tavčarju, ta pa dru. Hudniku. V koliko je ženina izpoved istinita, se še ne more določiti, a čudno jo vsekako, da bi se tisočak pri telesni preiskavi ne bil našel, če ga je Carli res pri sebi imel. Tisočak izgubil je prvotno svojo svetlost ter je nekako zarujavel — bil je najbrže prepoten ali pa zakopan. Preiskava, ki se je že pričela, utegne to misterijozno zadevo pojasniti. — (Izgubljene stvari) Tekom meseca de cembra bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zglašene sledeče izgubljene stvari: 135 gld. v bankovcih, 5 denarnic z vsebino 42 gld., 2 hranilnični knjigi glaseči se na 180 gld., n v ratnik iz kožuho-hoviue, peletina, zlata broža z granati. — (Najdene stvari) Pri mestnem magistratu ljubljanskem bile so meseca decembra zglašene in oddaue sledeče najdene stvari: 2 denarnici s 30 gld., zlata broža, srebrna žepna ura, mošnjiček z 2 gld., zlat prstan, 8 medenih kapic za štedilna ognjišča, dežnik, črn muf in 1 klobuk. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. do 28. decembra kaže, da je bilo novorojencev 10 (=16 12° o0), umrlih 15 (= 24.44 °00)i mej njimi jih je umrlo za ošpicami 6, za j-1 ilio 1, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 4. Mej njimi je bil tujec 1 (==6 6°'0), iz zavodov 4 (=26 6° 0). Za infekcijoz-i) i m i boleznimi 8o oboleli, in sicer: za ošpicami 24, za vratico 5 oseb. — (Licitacija ) Izvoščeke in voznike opozarjamo, da se bode dne 9. januvarja ob Vi 12. uri dopoludne pri tukajšnjem magistratu vršila vnovič licitacija preskrbljevanja vožnje odgoncev 1. 1896. — (Mušica) Kanonik Klun je v zadnji seji dež. zbora vzkliknil „ Vodja je odgovoren", namreč da se je na Grmu jedna deželna krava preobjedla detelje. Če je Klunova logika prava, potem je škof Miasia odgovoren za znano dogodbo v črnovrškem farovžu. — (Narodna čitalnica vipavska) je pri občnem zboru, koji se je vršil dne 2!). decembra I. I. volila sledeči odbor: predsednik Ivan B >žič, podpredsednik Krnest Pegau, tajnik Vekoslav Grabrijau, blagajnik Luduvik Luhk, odborniki: Anton Hrovatin, Ivan Moža in Mirko Prhavec Pripomniti je, da so vsled izvolitve g. Ivana Božiča predsednikom izstopili najzagrizenejši klerikalci iz društva in nekateri drugi. — (Dušni davek ) Gospoda Janeza Kačarja v Bohinjski B-li je nemilo zadelo, da smo povedali kak davek pobira. Poslal nam je torej sledeči popravek: Na podlagi § 19 tiskovnega zakona zahtevamo, da priobčite glede na dnevno vest: „Čudne razmere" v 299 štev. „Slov. Naroda" z dne 28. decembra 1895 ta-le stvarni popravek: Ni res, da tu-ka)šnji g. župnik pobira „dušni davek" ; Ni res, da je dati od vsake osebe 20 kr.; Ni res, da se ta .dušni davek" mora plačevati; Res je pa, da tukaj „dušuega davka" nihče ne zahteva in tudi ne plačuje. Župnijski urad sv. Marjete Bohinjska Bela, dne 3. januvarja 1896. Janez K a čar, župnik. Blaž Burja in Jožef M u 1 e j , cerkvena ključarja. Po zakonu bi morali priobčili tudi popravek, v katerem bi gospod Janez Kačar zanikal, da je katoliški duhovnik, a prav za to dandanes že nihče ne verjame popravkom. — (UmrD je v P t u j i ondotni gimnazijah) i profesor gospod Luka Kunstek v starosti 61 let. Naj v m. p. — (Zadušili) so se Štirje otroci v stražnici pri Leitersbergerjevem tunelu poleg Maribora. Bdi so sami doma, ko so začele neke cunje goreti. Soba se je napolnila z dimom in otroci so se zadušili. t * (Prijeten začetek leta) imeli so v Franko-brodu na Nemškem. Po vseh ulicah eo kulturni Nemci razgrajali in kričali, kakor divjaki. Policija ni mogla ničess opraviti. Dva policista sta bla težko ranjena. Več oseb je z noži in revolverji poškodovanih. Prostovoljna zdravstvena straža je imela vso noč dosti opravila. Mnoga Ijndij so zaprli. * (Bogataška blaznost) Dame angleških moviitib krogov imajo vse svoje pse. Ta pes se prišteva nekako rodbini. Njegova toiletta je jako bogata vse iz najdražjega blaga, mnogi psi imajo tudi zlate zapestnice in z demanti okrašene ovrat nike. Seve, da spremlja vedno svojo lastnico. Letos pa se je društvena veljava teh psov še povečala. 11 vedla se je mnda, da ima vsaka dama za svojega psa posebno vizitnico. Kamor pride dama s svojim [.som na obisk, vroči slugi dve vizitnici: svojo in svojega psa, sluga pa naznani gospodi Ladi X. ^ . „šipselj". To že ni več preti ran os t, to je blaznost. Darila : Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: past. g. Fran Bukovec župnik v T r v i ž u v Istri (pošta Pazin) 200 kron 30 vi n. kot utemeljitelj. — Namestu venca pok« prijatelju g. prof. Kun fltek-u v Ptnji neimenovan prijatelj 7 kron. — .Skupaj 'J 07 kron 30 vin. — Živela rodoljubna darovalca iu njiju nasledniki! Književnost. Dom in Svet" ima v št. 1. naslednjo vsebino: A. Hribar: Knez Ljudovit; Dragotin : Iz ljubezni; Podgoričan : Sin; I. Ošaben: Vzori in boji; A. Medved: Prijateljem; I. Rozman: Avstrijska Riviera; dr. A. Ušeničnik: Ob mlinskem kolesu ; dr. A. Medved: Črtice iz zgodovine lepili umetnosti); Književnost; Glasba; Razne stvari. Slike: Božični podprtuiki, risal M. Jama; Pogled na Opatijo, risal II lleer; Oh izviru selške Sore, risal 1. Grohar ; Sv. Trije Kralji, slikal N. Poussin; Skupina iz igre ,Živela Avstrija". Brzojavke. Zadar 7. januvarja. Včeraj je bil pokopan dr. Klaić. Pogreb bil je velečasten. Udeležili so se ga v.^i javni funkcijonarji in brez levila deputacij iz \seh krajev Dalmacije. Vencev se je položilo več sto na krsto. Truplo se je prepeljalo v Dubrovnik. Na molu sta govorila dr. Ivčević v imeni dež. odbora dalmatinskega ter dr/, posl. Borčić v imeni hrvatsko-slovenskega kluba, kateri je bil polo/.il na krsto prekrasen venec z narodno trobojnico. Dunai 7. januvarja. Predposvetovanja glede pogodbe z Ogersko so se danes dognala. O bančnem in valutnem vprašanju se ni sklepalo. OgerlkJ ministri odpotujejo nocoj. Praga 7. januvarja. Danes bi se bila morala vršiti volitev v finančni odsek. Na predlog grofa limiuoi se je volitev odložila. Veleposestniki so namreč zavrgli zahtevo mlado-čeških posluneev, naj hi imela mladočeška stranka v vsakem odseku jeden mandat več nego Nemci in veleposestniki. Praga 7. januvarja. Deželni odbor predlaga, naj sr razveljavi volitev Sehonererjeve^a pristaša Irota. Carigrad 7. jaiiuvarja. Poročila o gro-zovitostih, kateri; so storili turški vojaki v Urti, Dirod/iku in v drugih krajih se potrjujejo kot resnična. Vojaki so poklali okoli 3000 ljudij. Poslano.*) Kranjske dežele gasilnih društev zaveza je podpisanemu gaH. društvu očitala v dopinu z 29. grudna 1895, št. 150, da ima svoje stvari v najlepšem ne-r. Iu in je opominjala, da se v ganilarni napravi red. Povod temu pisanju je dal zadnji požar na (lahni (Joni', kamor ognjegasci ia Vinarija niso prišli na pomoč. Da pa se naš»> društvo, kot celo telo, ohrani pred občinstvom in predstojnifttvom vsakega nečastnega mnenja, /.ato podpisani načelnik v imenu svojega društva izjavlja, da je nereda in isoatanka kriv jeden sam ud, podna9 „ 32'/t * i0 mark............ 11 , 85 , 20 frankov........... 9 „ 62*/« n Italijanski bankovci........ 44 „ 15 a c. kr. cekini........... 5 , 69 „ Dne 4. januvarja 1890. 4°/0 državne Brečke iz 1. 18f>4 po 260 gld. 144 gld. — kr. Državne srečke iz I. lHt>4 po 100 gld.. , 1M , - , Dunava n*g. srečke r»o,0 po 1«*i-i Alojzij Persche Pred škofije 22 poleg mestne hiše. •T. I*lfni«»i--jo v kemično čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri osveževalno in ofcivajoc, Ce se kdo neugodno, slabo in nevsečno počuti, pospešuje prebavlje-nje in se priporoča kot vsakdanja diji1 •učna pijača. Zajamčeno čisti izvleček je in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dnbrode nn in zdravilno upliva ter vse druge prekaša Ta jedini domaČi proizvod te vrste bi Be moral povsodi popolno ceniti iu bi ne smel manjkati v nobeni hifii, v nobeni rehtavraciji in v noheni kavarni. 1'ristnega prodaja (1370—21) /liUoniio MtarovHH. "^LaraK>: C. kr. M. železnic. Izvod iz voznega reda v»U-c-ern•*■<**• od 1- olctolora, 1065. kulopno cmanjor.l j.rlhajalul In ortliRjalnl caet onna6«nl M r «r*:.+.:*Jtnwi».o.w«« oa»**. Odhod Is aVJubljana ;juž. kol.) ' V* IH. Mrt « v*in. po noći oa«l>ul vlak » Trbit, Pou tabel, lieljaa, Oo-1otw>, Prhnsuiitfeate, Ijjubno, osa HeUtt.el t Ausaee, laohl, Gmun-doo, Bclnegrad, Bttjr, Uno, Badajarlu«, PlaauJ, Marijina Tara, i loli, KarloTt Tara, Fran.iov« Tara, Prago, Lipako, nuuaj »la Amitetton. «5 S. uri IO min. *f*ttrn} metani tlak v KoOotJi. Noto meito. OO r. ur* tO ml**, njutr-j otalml Tlak «7 Tri.i«, Poulabal, Iltljak, 0»-lOTao, Ifrni»ou»f»ava, I-Juhno, DutiaJ, oaa 8ol»thal t Solno«rad, Duii«; Ti a Ar.mtiltflii. (Jo lit. url ttali*. pwjioi«.f **+ mtlanl Tlak t Noto metto, KoftoTJo. '.<". IX. Mrt MO min. tU*i>oi*utnr< otabul vlak v Trbla, Poutabal, Hol J a«, Colgvao, lijubuu. Stlatbal, DuuaJ. Q\> 4 uri popolMdtt* osebni Tlak t Trbla, Boljnk, OeloTea, I.julmu, Čoa SeUtbaJ t S itnograil, I^rni - Oaptclu, Zeli na Jonom, Ino.mul, nroROno, Ourih, Ooiioto, Parla, Ht<.vr, Ivino, Umumlon, laohl, H:nlo Jevloo, PlaanJ, Marijine Tare, Ileb, Fran00%o Tare, KarloTe Tara' Prago, hlptko, Dana) Tla Amatallea. <.«ft 7. ur* »O min artwtar nieianl Tlak T KmiOTJ«, Novo meato Runn to«a ob nedaljah in praanlkih ob S. uri W« minui popoludn^ oeobnJ Tlak t Leaoa-Bled. Prihod v lajnbljaao (juž. kol.). Uo 5. uri &» min. *\)ut%i\i oaabul Tlak ■ Dnnaja Tla Amatallen, l.lj -akeg«> Prage, Vran00Tih varor, Karlovih raroT, Ileba, Marijinih »ar«> Plsnjvt, Badejerio, Boluogra.la, Llnoa, Siarra, Črmundena, laalila, Am-teea, Uabna, OeloToa, Beljaka, Vranaeitefeele, Trblaa Oa B. uri 19 min. »h«.*r<0 metan! Tlak la Kočarja, Norega metla. Oo ti. aart H6 min. 4op4>luwtn» osebni Tlak ■ Dunaja Tla Amatetlan. Upakega Vraga, ITranooTih TSvroT, Karlovih Taro t, Heba, Marijinih TarOT, Planja, Hinlejovlo, Solnograda, Iiinca, Slerra, Parita, OeneTe,. fhirlha, Brepenc«, Ioomoeta, Zoll» :ia Jaaera, I^ncl-Oaitelna, LJnbna, Oolovoa, Poulabla, Trbiaa CM V. uri .SV mit. popol****** matanl vlak la KoOSTia, Novega m»«t >, Uo *%. uri %đ min. po$fvU*d—o oetibnl vlak t Dnuaja, UJnl »a, Helalbata«. Bel|aka, OsloToa, rranaenafeste, Pontabla, Trblaa. CM 0. uri if3 min. a-CToVr mcfar.l rlab la KoC-orJa, NoTtga Metta. Uo 0. uri *t min. mv***rr oaebni Tlak e Dunaja prako AmtieHenti lo L^abntga, Heljaka, Oelovoa, Poutabka, Trbbla. Odhod iS LJubljano (drl. kol./ i>« r. —n v-.i m*n. Ejufr, J t Karaulk. m M. m CM , popotuttn* m , m O. 80 t c * Prihod v laJablJaAo idr?, kol.). Um <%. aarl Ar) min. *J**tr<*J U Karaulke. , II. a 15 . đo%>olui»n4 . a .. »0 „ (1705-4; šivalni stroj (Btnger-Medlum) (1723—1> |«> 11» prodal po f«ni pri Krmni Kh^-ii, krojaču v Židovski stezi št 8 v Ljubljani Poštna m brzojavna upraviteljica z mnogoletno prakso lft«5e t»lužl»e pri kombiniranem uradu na štajerskem ali Kranjskem. — Ponudbe upravnidtva ^Slovenskega Naroda". (1G76—2) :?1 litri, lep lovski pes-ptičar se pro«la po eeiil nn t-llii<*»li m|. :i T i**«« nIu« eesttle (1718) Krepak vrtnarski uCenec se vzprejme takoj. Učenec dobi prosto brano in stanovanj« in so mu je uriti tri lota. Ponudbe naj se po&iljajo pod naslovom: A. M oltar, vrtnar pri gospodu J. I»ekl«»vi v Po«tOJItftl. (1725-1) Dobrega prodajalca vzj.n j t j ni n v trgovino z raznim blagom goBpoda Nlarttja Jeiikta v I*«>(lu;ra4lii (Istra). Znanje, tujih jezikov se no zahteva. Ponudbe do IS. Januvarja. Jcsip "Vollc, (1715—1) poslovodja. Tujci. 2. januvarja Pri I.IovUm: Franrbetti 7. Dunaja. — Klebiiuler i| Heljaka. — Fondo iz Pulja. — Sitar iz Toplic. Umrli ko V fl>iuMjaiit : B. iannvarjn; Iva Tavčar, faktorjeva hči, 4 leta, 7 mesecev, Goapodske ulice fit 7., davica 4. januvarja : llrSd Oblak, pnznikova vdova, 72 let, Poljanska costa Rt 47.. srčna hiba. — Albert Renier, Jolnr, H let, Kolodvorsko ulico fit, 28 , unotje kolenskega sklopa - Marija Verbič, mestna uboga, 7G let, Kai-lovska cesta fit 7 , ma-razmus. — Marija Avbelj, po-sostnikova Sen«, 58 l*t, Sv. Petra cesta St. 7„ oslnbelo»t. 5. januvarja ; Jožef Svetel, čuvajev sin, 3 let-«. Ulico na Urad St. 12., Hroncbitis capil-laris — Anton Marn, tesar, 70 lat, Hradi-ckega vas fit. IG., marazmuB. V hiralnici: 1. januvarja: Neža Pire, 'Ickln, 38 let, pljučna tuberkuloza. 4. januvarja : France Vidic, usnjar, bTi let, ('arcinoma la-ryngitis. li 11^ C > 1ih prvi redni občni zbor okrajne hranilnice in posojilniee v Idriji registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bodo vr&il dne 12 januvarja (nedelja) 1896 ob ,12. uri dopoludne M v Čitalniških prostorih „pri črnem orlu v Idriji. IDne^ml reci: 1. ) Nagovor ravnatelja. 2. ) Poročilo blagajnikov. 3. ) Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. ) Potrienje letnega računa. 5. ) Izvolitev: a) ravnatidja in nametnika, b) tajnika in namestnikn, c) blagajnika in namestnika, d) 1 odbornika, e) treh članov v ywi nadzorstveni odbor, fi.) Privoljenje remuneracije načeluistvu. 7.) Predlogi drustvenikov. K polnoStevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje ravnateljski odbor. Idrija, dne 4. prosinca 1896. (1722) M w Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip No II i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". C^^$2339$D