Leto VII., štev. 9 Ljubljana, sreda 13. januarja 1926 PoStnina pavšalirana. Cena 2 Din g Uhaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 25 —; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo b Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev 16/I. — Telefon štev. 72. Nočna redakcija: od ig. ure naprej v Knaflovi u. št. s/I. — Telefcn št. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Teleton št. 4gj Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.842 - Praha čislo 78 180. Wien,Nr. 105.241. Ljubljana. 12. januaria. Glasilom ljubljanskega škofa se za mata zdi, da se tudi samostojni demokrati zanimajo za volitve v »Delavsko zbornico«. in so vsled tega polni napadov na «Žerjavovce», ki skupaj z NSS tvorijo »Nezavisno delavsko listo». Posebno jili bode v oči. da je ta lista «ne-zavisna«, kar pa tudi je v resnici; kajti od njenih kandidatov nihče ne zahteva drugega, kakor da bodo v Delavski zbornici krepko in čim mani pod vplivom strankarskih bo"ev zastopali razredni interes delavstva. Sicer na ie socijalna in delavska politika »Samostojne demokratske stran-ke» tako dosledna in jasna, da se je nam prav nič ni sramovati. Nasprotno, mi se ž njo ponašamo. Res je, da smo delavstvu odločno odsvetovali vdajati s& fantazijam sovjetske akcije, res je.^da mislimo, da se strokovna in politična organizacija delavstva v Jugoslaviji ne da ustvariti po nemškem kopitu, kakor še vedno pogrešno sodijo socijalni demokrati, res je tudi in to povdarjamo pon^ro. da se nam zdi največja sramoto. ako delavstvo izroča svojo stanovsko usodo škofu in uboga politikujo-če kaplane. Naša socijalna politika pa se je držala in se drži dveh glavnih potov: 1.) Hočemo delavstvu obraniti in mu spopolniti socijalno zakonodajo in soci-ialne naprave. Mnogo se jim je prigovarjalo in jaz brez ovinkov priznam, da je treba eno in drugo po izkušnjah popraviti. SDS je imela radi tega težave, ker so mnogi mislili, da je zakon slab. če je izvršitev v nezmožnih rokah. V viharju tega odbora je SDS ostala trdna in re pusii. da bi katerakoli realna pridobitev delavstva padla. Ostala je sebi in delavstvu zvesta, in če bi bilo politično razmerje, t. i. izid volitev dopuščal SDS vpliv na rosor socijalne politike, bi danes stali drugače. 2.) Od vseh socijalnih medicin pa mi smatramo vsaj ta čas za glavno sledečo: Poskrbeti, da bo čim več poštenega dela in zaslužka v naših krajih. S tem se bo marsikaj drugh težav samo cdvczlalo. Zato nam je na srcu vsaka akcija, kj ustvarja nove industrije,, širi obstoječe obrate. st>rečuje ustavitev dela. jemlje veselje do ustanavljanja in ustvarjanja. Meni podjetnik, ki s svojim kreditom in pametjo ustvari delo; ni že kar naprej zverina in krvoses, ki mu treba metati polena pod noge. Nasprotno, spoštujem njegovo ustvarjajočo silo, bodrim jo, podpiram. Ce je to stališče «bankirstvo» in «protid2lavsko». priznam, da sem grešnik. Vsaka za-orti-ia dela. nedovršsna tovarna, dimnik, iz katerega se ne kadi. konkurz industrije ali obrtnika, nič ne tajim, me zaboli, kakor če vidim stradaioče uboštvo. S tega stališča, — kdor me je in bo potreboval, da dvigne priliko dela in zaslužek v naših krajih, ta bo našel živo zanimanje in iskreno pomoč pri meni. pa če me škofovci tisočkrat proglase za bankirja in milijonarja, kar nisem, in sem celo tako drzen, da dostavljam be-sciico «žaIibog». Pri tem pa prav nič ne popuščam na svojem stališču, da v boju dolavstva za boljšo eksistenco stojimo dosledno ob njegovi strani. In če. pevrh še povdarjamo, da bodi domači delovni trg pridržan prvenstvena domačinom in srno tudi v tem ozlru brez pretiravanja veliko dosegli, če opozarjamo, da je pro-speh naših industrij v bistveni zvezi z občim napredkom Jugoslavije in njene gospodarske nezavisnosti. se fcio morda "riznalc. da delavec nima interesa biti nasproten narodnemu in državnemu mišljenju. V »Delavski zbornici® nai ima v času, k o je državni politiki žal opešalo zanimanje za socija!na vprašanja, zavetišče vsako premišljeno delo za delavčev interes, proučavanje. proDaganda za delavčeve zahteve kakor tudi logalna stvarna intervencija v korist delavca. Zato ie važno, da pridejo v to zbornico v čim večjem številu tudi delavci, ki so na -Nezavisnj listi». Mi nočemo. Jo bi zbornica bila zavarovalnica in preskrbovalnica za strankarske penziio-niste in zakotne Disarie, ampak čim bolj nraktično organizirano, popolnoma depolitizirano pravo stanovsko zastopstvo. Dr. Žerjav, nar. poslanec. Radičev umik glede ljubljanske univerze Zagreb, 12. januarja, n. Jutrišnji «Dom» prinaša članek Stjepana Radiča o konferen* tah vscuči.iških profesorjev, v katerem pra« vi med drugim: Nekdo iz vseučiliških kro« «ov je potegnil poročevalca londonskih <*Ti« mes». da namerava Stjepan Radič z eno po= tezo peresa odpraviti v Jugoslaviji univerze. Zato se ni čuditi, da so sc v Sloveniji zedi« nilc vse politične stranke in skoraj vsa kub turna društva v zahtevi, da sc ljubljanska univerza ne sme ukiniti. Ta hrabra gospo; da v Sloveniji se hrabro bori zoper nevar* nost. ki je ni. Z izjednačenjem davkov ne bo nič? Utisi iz včerajšnje razprave v fin. odboru. — Vprašanje Paštče- ve odsotnosti. — Politične kombinacije. računska debata v odboru za vsako ceno konča do konca meseca in njena večina — zaenkrat — še ubega, akoravno Beograd, 12. januarja, p. Razen kratke seje ministrskega sveta, na kateri sc je razpravljalo o nekaterih resortnih zadevah, ni bilo danes važnejših političnih dogodkov. V finančnem odboru se je pričelo «ekspresno» delo. Vladina večina sc je Drosto etablirala kot glasovalni stroj ter se razprave budžeta. ki spada med prve parlamentarne prerogative, sploh več ne udeležuje, temveč samo še glasuje. Da zadovolji predpisom zakona, je namestnik finančnega ministra gos«;. Uzunovič podal danes neke vrste eks-peze, ki ga je opozicija označila kot pravo satiro državnega gospodarskega programa. Najbolj karakteristično v tem ekspozčju je pač to, da niti ne omenja problema izsnačenja davkov. To je dokaz. da vlada ne misli resno na izenačenje davkov, temveč da bo to vprašanje odgodila. Dejstvo je tudi, da so razprave o projektu zakona o izenačenju davkov v ministrskem svetu popolnoma prenehale. Drugo pomembno de;stv.> je. da se je ekspeze dotaknil vprašanja končne ureditve naše državne uprave le z brezpomembno frazo. Oba ta d/a problema pa sta v najožji zvezi s šte-denoem, o katerem se toliko govori, a nič ne stori, ker prihranki par milijonov dinarjev pri milijardah naravno ne pomenijo nič. Opozicija je nastopila danes z najtehtnejšimi argumenti, a vladna večina je molčala in tako je bila debata o ekspozeju tekom enega samega dneva končana . . . Mnogi poslanci vladh.e večine naravno čutijo vso mučnost položaja, toda vlada zahteva, da se pro- postaja bolj in boli dvomljivo, ali bo ta večina ša doživela soreietje budžeta... Ugibanje o novih političnih kombinacijah ne preneha in vsak dan prinašalo listi nove informacije. Prvotno se je govorilo, da ostane Pašič do konca tega meseca v Monte Carlu, sedaj se pojavljajo glasovi, da se bo vrnil šele koncem februarja, posebno iznajdljivi novinarji so pa danes raznašali celo vest, da je bil po posebnem kurirju pozvan, naj se takoj vrne . . . Dogodki na Madžarskem še vedno zahtevajo vso pozornost naše vlade. Danes je bilo o njih govora tudi v seji ministrskega sveta, po kateri sta bili zunanji minister Ninčič in notranji minister Maksimovič sprejeta v daljši av-dijenci. Namestnik min. predsednika minister Gjuričič je odpotoval v Valjevo, kjer ostane nekaj dni. Danes je dospel semkaj dr. Behmen s skupino muslimanskih poslancev ter je imel tekom dneva večurno konferenco z Ljubo Davidovičem. Snlošno se na-glaša, da je položaj v muslimanski stranki tak, da nujno zahteva ožje sodelovanje muslimanov in Davidovičeve stranke. Vedno bolj se čujejo glasovi, da je nastal popoln kaos tudi pri zemljoradni-kih, ki da že razmišljajo o tem, ali ne bi kazalo razpustiti stranko. Njihove pozicije so se zlasti poslabšale po neuspehih zadnjih zborovanj na deželi. Milijardno povišanfe proračuna v znaku štedenfa Povsem nezadosten ekspozč o n tika opozicija nad &rž Beograd, 12. januarja, r. Na današnji dopoldanski seji finančnega odbora je zast p-n& fin. ministra Nikola Uzunovič podal tks-poze o proračunu. Predvse.n -e je cpMvičil, da se že dalje časa ni bavil s prjra-5 lirskini zadevami, zaradi česar ne tr.ore govoriti o vseh zadevah proračuna tako, kakor 1/1 to storil finančni minister sam. Proračui zm,-ša 12,900.000 Din ter je izdelan v znaku samega štedsnja. Najboljši dokaz za to je de'stvo, da je prvotni načrt vlade izkazoval 17 milijard Din stroškov. Polovico izdatkov [>odlaganega proračuna je namenjenih za ministrstva vojne, prometa in financ. O potrebah teh ministrstev bodo podali pojasnila resortni ministri sami. Minister Uzunovič nagiaša, da so naše vojne potrebe tak) velike zaradi splošnega položaja in nazedost-nega oboroženja. (Medklici opozicije: Ali jc to duh Locarna? Kakšna i-rrirotvorna politika« je to?) Mirctvorna politika mora biti pripravljena in oborožena. (Klici: To ve mo, toda Radič je izumil novo mirotvor-nost!) Minister trdi, da znaša prava številka našega proračuna S.5 miiii Din, ostalih 4.4 milijard Pa odpade na gospodarska podjetja. Ti izdatki se povrne o kot dohodki teh podjetij. (Živahni ugovori). Čim bolje bo organizirana finančna služba, tem več se bo zbralo dohodkov. (Klici: Proračun ni uravnotežen.) Preračun je uravnotežen, ker pokrivajo izdatke dohodki, a obdavčenje ne piesega mej možnost!. Višje izdatke bedemo pokrili z višjimi dohodki ministrstev prometa, pošte in brzojava ter iz uprave monopolov. Vlada upošteva potrebo štedenja, toda brez reorganizacije zakonodaje in državne uprave se za seda' ne more izvesti štedenje v večji meri. Ko bo proračun sprejet, bo finančni odbor nadaljeval delo za izvedbo štedenja. Svoj ekspozč je minister Uzunovič zaključil z obljubo, da ga bo tekom razprave izpopolnil s podrobnimi obvestili. Predsednik odbora dr. Radonjič je nato odredi! razpravo, proti čemer pa so nastopili poslanci Demetrovič (SDS), Pu-šenjak (kier.) in Moskovl.ievič (zemlj.). Vsi trije so naglasa!!, da vlada še ni predložila celega proračuna, ker mankata pioračuna ministrstev prosvete in ver. Zato j« glavna razprava nemogoča in naj se preloži, dokler ne bo predložen celoten proračun. Za sedaj se naj vrši swo delo v sekcijah. Kot prvi govornik o ekspozeju oziroma o Uzunovičevem ekscerptu ekspozeja je posl. dr. Šečerov (david.) ugotovil, da izkazuje naš prcraun 400 milijonov dificita, ter je zahteval naj se ugotovi pravo stanje dohodkov in izdatkov. Nato ie bila dopoldanska seja zakljuena. Beograd, 12. jan. n. Na popoldanski seli se je nadaljevala razprava o ekspozeju namestnika finančnega ministra. Samostojni de mokrat Juraj Demetrovič je naglašal, da je naša država v resnici unikum, ker se pri nas vedi debata o proračunu brez pregleda državnih dohodkov in izdatkov in brez finančnega -ministra. Parlamentu ie tako okrnjena ena njegovih glavnih pravic, prave kentrole nad državnim gospodarstvom. Potovanje dr. Stojadinoviča v Ameriko izgleda kakor pravi beg pred proračunsko debato. Vlada ie rekla: zdaj pričnemo štediti in i ie vrgla na mizo 3 miliiardni proračun, ki bi- ■ši Snančai politiki. -— Ostra kri-ivnlm gospodarstvoma. je v obraz finančni meči- države. Govornik se poziva na samega fin. min. ki je pri razpravi o dvanajstinah izjavil, da je z zadnjim dvanajstinami dosežen višek obremenitve finančne meči naroda, ki več ne pre nese. Te dvanajstine so"'LiiIe relativno mnogo manjše nego je novi proračun! Z geslom štc-dcnla se vrši frivolna igra. Finančni minister poziva finančni odbor k varčnosti, mcsoca dccembra -pa je pozval predsednik finančnega odbora vlado, naj šfcedi! Pravilno varčevanje ie mogoče doseli b z rco.-gani. žarijo državna uprave. V tej smeri se ni še nič storilo. To le dokaz, da merodajni činitelji v vladi sicer o štedenju govorijo a na štedenje niti ne mislijo. V proračunu ni rav-n-otcCja. Nimamo prc-gleda o državnih dohodkih in izdatkih. Za 15 milijard visečega dolga bomo morali plačevati nahrani po 75J milijonov frankov obresti. Finančna politika dr. Stojadinoviča je doživela torej pravi debakel zlasti njegova politika glede tečaja dinarja. Fin. minister se da proslavlja ti kot mojsteT deflacije, n egov kolega trg. minister dr. Krajač pa je pod svojim podpisom v nekem zagrebškem listu ugotovil, da obstoja pri nas inflacija. Kako slab je naš gospodarski položaj, se vidi že iz -tega, da je najmočnejši producent in konsument, seljak, r.a robu propada. Tako ogroža finančna po-litika vlade tudi narodno edinstvo in varnost države. Posl. Derretrovič opozara na komunistično nevarnost, ki je ni odstranil zakon o zaščiti države, ampak dobra konjunktura in povoljnejše razmere. Sedaj se slabi časi očividno zopet vračajo in z njimi zopet boljševiki. Davidovičev demokrat Agatonovič je govoril o potrebi redukcije ministrstev, brez katere ni mogoče misliti na štedenje. Reducirati ie treba začeti pri visokih uradnikih in ne pri slugah in tajnikih. Zajedničar dr. Polič se ie strinja! s stališčem ostale opozicije. Eks-poze namestnika finančnega ministra ie le kratka prognoza, ne Pa iz ava o finančni politiki vlade. Govornik se boji, da bo pri redukciji uradništva zopet prizadeta Hrvatska. Namestnik finančnega ministra ni ničesar povedal o Izenačenju davkov, dasi |e vlada obljubila, da bo zadevni zakon predložila zbornici do novega leta. Najširši kregi dvo-mijo, da bo kedaj ta zakon stopil v veljavo. Ko je še govori! klerikalec Pu-šenjak je predsednik odredil glasovanje in je bil ekspozč namestnika fin. ministra sprejet s 15 preti 7 glasovom. Seja se :e končala ob 9. zvečer prihodnja seja jutri dopoldne. Kaj zopet to pomeni? Zagreb, 12. januarja, n. jutrišnji «Do piše o potovanju g. Pašiča v inozemstvo: « Ministrski predsednik Pašič je odpotoval v Južno Francijo, kamor je srečno dospel s sc.progo In hčerko. Na Francoskem namerava ostati do začetka februarja. Razni politični špekulantje so že začeli širiti razne, baje verodostojne vesti, da je šel g. Pašič le zato v inozemstvo, da more od t?m zopet rbt~ž:ti Radiča in njegovo stranko zaradi boljševizma in da baje namerava sednj definitivno obračunati z R-^čim. To je drzna izmiš'jotina. Predsednik HSS je o n?šem notranjem političnem položaju bolje informiran kakor vsi drugI*. Varnostni pakt na Balkanu Načelna pripravljenost naše vlade, — V Atenah smatrajo sedanji trenutek ugoden za pogajanja! Beograd, 12. januarja, r. Današnje «Vre* me» prinaša brzojavko iz Aten, da je na znanem sestanku dr. Ninčiča ter bivšega gr» škega zunanjega ministra Rendisa došlo do razjasnitve vprašanja balkanskega pakta. Rend's je namreč na tem sestanku izjavil dr. Nlnčiču, da Grška umika svoj predlog za sklep balkanskega pakta, ker Grška ni samo balkanska država, temveč tudi drža« va Sredozemskega morja, zaradi česar ni najmeredajnejša za akcijo balkanskega pakta. Po izjavi Rendisa, je naša država prven« stveno balkanska država in pripada ta vlo« ga predvsem njej. Na tem sestanku je bilo obenem tudi določeno, naj naša država ukre« ne vtej smeri potrebne korake, kadar bo smatrala trenutek za ugoden. V Atenah smatrajo, da je ta trenutek že prišel. Ves grški tisk se bavi s tem vprašanjem ter na« glaša, da forsira ustanovitev tega pakta nc« ka velesila. Včeraj je posetil grški poslanik Polychro« niades zunanjega ministra dr. Ninčiča. Ka. kor izjavlja Polychroniades, mu je dr. Nin« čič sporočil, da jugoslovenski poslanik v Atenah ni imel nobenega naloga pogajati se za sklep varnostnega pakta in da je mo< gel k večjemu izjaviti načelno pripravlje* rost jugoslovenske vlade. Jugoslovenska vla da stoji na stališču, da je nemogoče skle* pati nove dcgavorc z Grčijo, dokler niso rešena nekatera vprašanja. London, 12. januarja, s. Atenski poroče« valeč lista «Times» izve od verodostojne strani, da je bil vzrok obiska jugoslovenske. ga poslanika pri grškem zunanjem ministru v prvi vrsti ta, da demantira vesti, ki so v Grčiji zelo razširjene, po katerih bi bila beograjska vlada proti vsakim pogajanjem glede balkanskega pakta, in da obvesti gr« ško vlado o mišljenju jugoslovenske vlade o tem vprašanju. Razvoj dogodkov v Rumuniji Obsedno stanje v posameznih pokrajinah. — Splošna stavka odvetnikov. — Kraljica Sofija obdolžuje kraljico Marijo radi Karlove abdikacije. Pariz, 12. januarja, d. «Chicago Tribune* poroča iz Bukarešte, da je vest o izgonu prestolonaslednika Karla povzročila resno gibanje v šestih pokrajinah, kjer je ljudstvo zelo ogorčeno nad Bratlanujevo vlado. Vlada je proglasila za te pokrajine obsedno stanje. Inozemski poročevalci v teh pokrajinah se ne smejo posluževati brzojava. Za opozi-cijonalno časopisje je odrejena vojaška cenzura. Curih, 12. januarja, p. Švicarska brzojavna agentura poroča iz Rima, da odpotuje prestolonaslednik Karel v kratkem iz Milana in da se še ni definitivno odločil za novo bivališče. Pred svojim odhodom z Milana se sestane z grškim razkraljem Jurjem. Po pariških vesteh se pripravlia rumunska opozicija na energično akcijo pod vodstvom pro*"e-soria Jorge. ki je dospel te dni v Pariz. Mlcn, 12. januarja, n. Bivša grška kraljica je posipa semkaj bivšega dvornega maršala Merkatija, ki se je dol^o razgovarjal s princem Karlom o bodočem položaju princezinje Jelene. Grška kraljevska rodbina vali vso krivdo na zadnjih dogodkih na rumunsko kraljico Marijo, ki da je uporabila ves svoj vpliv pri kralju Ferdinandu za to, da se princ Karel odreče prestolu. V najbližji okolici bivše kraljice Sofije trdijo, da je rumunska kraljica Marija storila to s posebnim namenom. Bivši rumunski prestolonaslednik je izjavil: Globoko cenim Jeleno, ki je bila vedno vzor žene, in obožujem svo-jeda sina Mihajla. Vse drugo ni res. Nadaljevati hočem delo za dobrobit svoje domovine. Berlin, 12. januarja, s. «Berliner Ta-geblatts poroča iz Bukarešte: Udruže-nje odvetnikov je sklenilo splošno stavko. Kot vzrok se navaja popoln kaos na polju pravosodstva. ki je nastal vsled izenačenja zakonov, ki se je izvedlo docela šematično. Anglija in Francija za depolitizacijo madžarskega škandala Glavna razprava čez šest tednov? — Ško! Zadravec izročen civilnemu sodišču. — Nadalma priznanja sokrivcev. — Habshur-žani pričakujejo madžarskega kralja. Berlin, 12. januarja, s. »Lokal Anzei-ger» poroča iz Londona: Kakor se govori v tukajšnjih diplomatskih krogih, je angleška vlada odgovorila Mali an-tanti, da smatra Anglija vso zadevo ponarejevanja francoskih frankov kot interno zadevo budirnpeštanske vlade, v katero se ne namerava vmešavati. Kakor se tukaj dalje izjavlja, js tudi Pariz dal sličen odgovor. (Glej poročilo iz Prage na 2. str. Ured.). London, 12. januarja, d. «Daily Te-legraph« potrjuje vest, da se angleška vlada ne bo vmešavala v preiskavo madžarrkih zločinov in nameravanih političnih pučov. List dositavlja, da stoji na istem stališču tudi Zveza narodov, ker je juridično zelo dvomljivo, ako se sme v podobnih slučajih uporabiti § 2 čl. 11 staitutov Zveze narodov. Budimp:šta, 12. januarja, s. Namestnik predsednika državnega pravaništva bo še danes dokončal preučevanje spisov glede ponaTejevanja francoskih frankov in bo takoj dostavil preiskovalnemu sodniku pred leg državnega pravdništva. Kakor se govc-ri, državno pravdništvo ne bo pred'aga!o nadaljevanja preiskave. V tem slučaju b! se pr!če!a glavna razprava v šestih teinlh. Protokol o zaslišanju vojaškega škofa Zadravca je bi-l dcctavljen vojaškemu av-ditorijatu, ki je pa danes izjavil, da ni kom pstentsn tir je izročil vso zadeva civilnemu državnemu pravdništvu. Kakor javljajo listi, je aretirani dr. Tibor Soh\veetz, ko so mu pokazali hctelsko prijavnico na ime Seleane ki jo je budimpe-Štanska policija dobila iz Milana, prizna! da je to prijavnico on izpolnil. Nadalje je priznal, da je že poleti po na-lcgu VVindisch-graetza v družbi Andreja AndoTja odpotoval v Italijo, kjer se mu je posrečilo spraviti v promet več tisoč ponarejenih bankov cev. Tudi brat Mankoviča, ki je bil v Budimpešti aretiran, je priznal, d3 je imel v majhni bančni trgovini Teodorja Urrnbelvja 150 tisoč ponarejenih francoskih frankov, za katere je dcfoil 330 madžarskih kron. Šofer princa Windischgraetza Štefan Cze gledi je pri svojem ponovnem zaslišanju danes priznal, da je pred približno dvema mesecema dobil od policijskega šefa Nados-syja zatvorjen zaboj, ki ga je rdnesel v palačo princa Windischgraetza. Kakor se domneva je bilo v tem zaboju on h 15.T00 ponarejenih tisečskov, ki j'h je Windisch-sraetz ured svoio aretacijo sežgal. Kaj pravi «nadvojvoda» Josip... Budimpešta, 12. januarja, s. Tukajšnji po» ročevalec lista «Newyork Times® je imel razgovor z bivšim nadvojvodom Josipom, ki je med drugim izjavil: Sedanje stanje na Madžarskem je prehod; no in bo trajalo toliko časa, dokler Madžar* ska ne bo imela kralja. Na vprašanje ali je dosedanje stanj-s samo provizomo, je odgo* voril bivši nadvojvoda, da se bo madžarska monarhija morala vzpostaviti, in sicer kot stalno madžarsko kraljestvo. Smatram sko« raj za nemogoče, je izjavil Josip, da bi sc vzpostavila avstrosogrska monarhija, tudi tedaj ne, ako antanta ne bi bila proti tes rru. S svoje strani ne bi odobraval vzposta« vitve stare monarhije. Vprašanje ali mu je znano, da bi bila antanta pripravljena odo« briti povratek kateregakoli člana habsburške hiše na prestol, je zanikal. Na vprašanje ali bi mogel nadvojvoda Al« breht računati na podporo Italije, je odgo« voril: Smatram to za nemogoče. Najvojvoda Albreht živi šele pet let na Madžarskem ter je večino svojega življenja preživel v Avstriji. Nadalje je nadvojvoda Josip po= vdarjal, da je demokratičnega mišljenja in da smatra prijateljske odnošaje Madžarske napram Češkoslovaški, Avstriji in Jugosla« vi j i za izredno važne. Boj za veliko koalicijo v Nemčiji Berlin, 12. januarja, d. Na v&rajšnjem popoldanskem sestanku med državnim pred sednikom Hindenburgom ter predsednikom demokratske in centrumaške frakcijc, ptw slancema Kcchom in Fehrenbachom, je Hin= denburg izjavil, da je treba z ozirom na sklepe centruma in demokratov storiti še en poskus za ustvaritev vlade velike koali« cije. Ker po Hindenburgovem mnenju ni mogoče zavlačevati več rešitve vladne kri= ze, je potrebno, da se položaj kar naihitre; je razčisti. V prvi vrsti je treba vedeti, ako so socijalni demokrati pripravljeni za sode« lovanje v veliki koaliciji. Ako se tozadevna pogajanja do četrtka končajo brezuspešno, bo državni predsednik poveril sestavo vla= de dr. Luthru. Seja parlamentarne frakcije socijalnih de= mokratov je določena za nocoj. Po do-^eda« njrh informacijah se zdi izključeno, da bi socijalni demokrati pristali na veliko ko« aliciio. «JUTRO* st. 9 2 Sreda 13. I. l92ft Režimska kriza v Franciji Ali stopijo socialisti v vlado? — Negativna perspektive njihovega kongresa. — Nevarnost reakcije v Franciji. Pariz, 8. januarja. Francoska parlamentarna in režimska kriza, ki jo je izzvalo nadvse težko finančno stanje naše velike zapadne zaveznice, stoji neposredno pred daleko-sežnim, odločilnim preokretom. 10. tega meseca zboruje kongres francoske socijalistične stranke, ki ima končno-veljavno, nedvoumno odgovoriti na vprašanje: hočejo-li mednarodni socija-listi prevzeti polno soodgovornost za vladne posle v Franciji ali ne. V prvem slučaju morajo pristati na vstop v vlado in prevzeti nekaj važnih ministrskih mest. Izjaviti morajo, da pri tem ne reflektirajo na predsedstvo vlade in tudi ne na večino v ministrskem svetu. Parlamentarni položaj v Franciji je danes tak, da ni misliti na čisto in tudi ne v večini socijalistično vlačo. Odprta ostane za levičarsko politiko samo še kombinacija s Herriotom, v kateri bi si socialistični radikali, socijaiisti-republikanci in intemacijonalni socialisti delili oblast. Številčno razmerje med temi strankami pa je tako, da mora biti zagotovljena premoč »meščanskim* elementom levičarskega kartela. Da ni več možen bolj socijalistično orientiran režim, so zakrivili socijalisti sanr, ker se niso nikdar hoteli povzpeti nad tako zvano »politiko podpore*, a v vlado vstopiti niso hoteli. Vso odgovornost so na ta način prepuščali meščanskem!! c'e-lu kartela, a zase so ohranili vlogo parlamentarnega arbitra. Svoje zaveznike so ucenjevali in jim neprestano grozili z odpovedjo ljubezni. Prav nič niso tajili svojega pravega namena, da kompromitirajo in razkoljejo socijalistično-radikalno stranko, ki ji načeluje H.rri-ot. Tako razcepljeni radikali naj bi po tem načrtu bili v manjšem delu vrženi v meščansko desnico, večino njih ra bi absorbirala socijalistična stran' a, ki bi postala najmočnejši politični faktor v Franciji. Iz socijalističnih vrst že vedno glasneje prihaja zahteva po uvedbi socijalistične samovlade, rdeče diktature, ki bi se le po imenu in morda milejših metodah razlikovala od diktature komunistične stranke. Ni čudno, če se je meščanski del kartela začel upirati socialističnim apeti-tom in iskati orijentacijo v druro smer. Ze Painlevejev kabinet je vodil od socialistov neodvisno politiko v Maroku. Briand se je oslonil še bolj na des .o, čeprav je med ustanovitelji levičarskega kartela. Finančni načrt Doumerjev. ki temelji na ogromnem zvišanju soci-jalistom nevšečnih indirektnih davkov, kaže dovolj jasno tendenco osamosvojitve izpod socialističnega jerokstva. Prva se je odcepila od levičarskega kartela Loucheurieva skuoina «!evih radikalov* in če se socialisti ne iztreznijo, je pričakovati nadaljnih odpadov Socialistom se proži jutri še enkrat možnost, da rešijo levičarski blok. Z vso jasnostjo in nedvomnostjo morajo priglasiti svoj vstop v vlado na temelju kartelovega finančnega programa. Takemu sklepu bi takoj sledil padec finančnega ministra Doumerja, temu pa demt-sija Briandovega kabineta. Njegov naslednik bi bil Herriot. Vendar je prav malo upanja, da bi se odločil socijalistični kongres za poz:- 1 tivno politiko. Predglasovanje, ki ga je stranka zadnje dni izvedla, je dalo moc- ; no večino nasprotnikom vstopa v skup- j no vlado z radikalci. Delegati imajo večinoma vezane mandate in bodo najbrž tudi na kongresu odobrili antiminisle-rijalistično tezo. Kaj utegns slediti takemu sklepu socialistov, nam pove glavni organ karte^, «Quotidien»: List izraža bojazen, da se bo moralo sedanje ministrstvo v kratkem umakniti kabinetu izrazite reakcije, ki bi moglo privesti slično kot v Spanji, Italiji, Rumuniji iu sedaj tudi na Grškem prej aii slej do diktature. Čeprav je francoska demokracija odpornejša kot v pravkar omenjenih deželah, vendar je nepobitno, da ie po razočaranjih zadnjih mesecev začel fašistični duh prodirati tudi v demokratične kroge Francije. Kot najbližnjo posledico desnega kurza napoveduje «Quotiuien» odpravo oseinur-nega delavnika, razpust uradniških Strokovnih organizacij, odgoditev soci-ialnih re.'orm, prodajo državnih monopolov privatni industriji in opustitev nameravanega skrajšanja vojaške službene dobe. Posledice bi se čutile tudi v zunanji politiki. List vidi za to prvi znak v spremembi ciljev, ki jih Francija zasleduje v Maroku. Briancov zadnji govor v zbornici ne dopušča nobenega dvoma. £o hoče francoska vlada zavo- jevati Rif . . • Morda gleda levičarski vodilni list prečrno. Vsekakor pa je gotovo, da bo negativno stališče socialistov zrušilo pci tično premoč levičarske demokracije v Franciji in ojačilo vpliv desnih strank. . Pariz, 12. januarja, k. Pariška skupina republikansko-socijalistične stranke je oklenila resolucijo, v kateri se z ene --rani aoelira na vlado, z druge strani ra ostale skupine levičarskega kartela naj čimorei dosežejo sporazum o skupnem delovnem programu, zlasti o Ji-rančnem načrtu. Resolucija opozarja na to ca je ohranitev levičarskega kartela ž-Va prebivalstva in da nima le dežela, temveč tudi ves režim velik interes na «+abi,nosti vlade. Odpos*anstvo stranke je odšlo v zunanje ministrstvo, da izroči ministrskemu predsedniku to resolu- cijo. Priprave ze Češkoslovaško* italijansko zvezo Nezadovoljnost češkoslovaške javnosti s Parizom in Londonom. Praga, 12. januarja. Rezerviran:) stališče pariškega in londonskega časopisja v aferi madžarskih ponarejevalcev francoskih frankov je \z-nenadilo češkoslovaško javnost. Prvi ie ugotovil to «Venkov». za njim pa «Večer«, ki priebčuje uvednk. v katerem zavzema stališče do tega poiava. "Večerov* članek je tem pomombneiši. ker mu pritrjuje današnja «Pragcr Presse^. uradno glanlo zunanjega ministrstva. »Večer* piše med drugim: Madžarski škandal je vrgel ostro luč na mednarodni položai Češkoslovaške Pokazalo se je. da de^jejo podzemske nam sovražne site tudi tam. kamor vodijo naši stari nri'ateijski odncša:i. Razvoj dogodkov in nepretrgana veriga nevarnosti. ki ras cgroža:o. zahtevajo v bodeče nadaijno iz~orsolirtev naše va»-rosti. Treba bo razmišljati o sklepu resnične zvezne negedbe z Italijo, k: ima veliko bodočnost. Pri tem mora-j odločevati realni in p-aktlčni prlitični raz'cg:. Zavedati se j? treba velikega vpliva Ita^e na Dumi in Brdimncšto. Italija in češkoslovaška imata sklonu interese na avstrijskem vprršanju. Posredna udeležbi Češkoslovaške na ten: vplivu bi megla pomeniti preventivne korake rrotj nepri:etn:m konfliktom. Varnost Češlcorlovaške in ltal'i3 zahteva status ciuo. Nadaljni n>z!cg za zves-no pogodbo z Itai:o pa je tudi pomen trž?ške lake za češkoslovaško trgovino, kajti Stettln ;n Hamburg sta nezanesljiva ventila. Članek zaključuje, da mora biti sklep prave zvzne pogodbe z Italijo ena najvažnejših nalog češkoslovaške zuname politike. K temu članku pravi «Prager Presse*: To pojmovanje j3 popolnoma pravrn?. ker zastopa cm rrčela, po katerih sc ravnajo ns2a cfcljelna mesta že d:ho časn, Razmerje ene države do druge se ne mere urediti na pcdlpgi trenutnega razooloženia. Zato je d"bro, da s*, širši kregi speznao z »VeČerovlm* člankom, ker vsebr*-} evo, o čemer to že davno e*'"! ctVJsfrl fc^ogi češkoslovaške republike in Italijanske kraljevine. _ Caillanx o frameoski finančni krizi Ca!llaux za odplačilo notranjih dolgov potom r.ove emisije bankovcev. — Za črtanje medzavezniških dolgov. Pariz, 11. januarja. Bivši francoski iinančni minister in ministrski predsednik Josepii Caiilapt objavlja velezanimiv ekspoze sedanje finančne krize v Franciji in izgledov za njeno rešitev. Po njegovi ugotovitvi znača celokup« r.i francoski državni dolg doma in v inozemstvu okroglo 503 milijard frankov. Na notranji dolg odpada 300 milijard, od katerih je polovica fundirar.a, cločim zapade 100 milijard v krajših ali daljših rokih. Poleg vsega pa čaka državo še najmanj 20 milijard izdatkov za dovršitev obnovitvenih del v opusto-šenih pokrajinah. Državni proračun za leto 1926. bo znašal 36 milijard izdatkov, od katerih odpade nad 22 milijard na oplačevanje dolgov in na penzije. Za amortizacijo medzavezniških dolgov ni nič preskrbljeno in treba bo še 4 milijarde novih davkov za uravnoteženje takega proračuna. Caillaux opozarja, da postane ta temna slika takoj svetlejša, če ra-una-mo v zlatih frankih mesto v papirnatih. V tem slučaju znaša ves francoski notranji dolg samo 60 milijard zlatih frankov, torej niti dvakrat toliko kot leta 1914. Pri tem je treba upoštevati, ca se je Nemčija obvezala plačevati od leta 1930. naprej letnih 1200 milijonov zlatih frankov. Ca:llaux je prepričan, da se morajo iskati glavne zanreke hitri rešitvi finančne krize v težavah notranje politike in v dejstvu, da še ni prišlo do sporazuma glede medzavezniških dolgov. Da zahtevajo upniki v vedno večjem številu izplačilo kratkoročnih bonov, pripisuje Caillaux agitaciji klerikalcev, kapitalistov in bivšega nacionalnega bloka, ki hočejo zrušiti kartel levice. V nadaljnih izvajanjih se bivši finančni minister ostro obrača proti prisilni konsolidaciji državnega dolga, ki jo nredla-gajo socijalisti. Zanj ni danes druge metode. da se država znebi motečega bremena notranjega dotea, kot ta se zateče k «Banque de France*. On ockanja za to operacijo izraz inflacija, ker se z emisijo novih bankovcev za odplačilo dolgov prav nič ne zvišajo celokupne obveznosti države. Glede zunanjih dolgov izjavlja Cail-laux, da obstoji samo ena formula: krrtkomalo zbrisati vse medsebojne dolgove. V bistvu so tudi Angleži tega mnenja. Le Zedinjene države vztra;ajo načelno na povračilu medvojnih doteov, kar sili tudi Anglijo k njenemu današnjemu stališču. Caillaus smatra, c'a je zaenkrat treba skleniti čim ugodnejše sporazume za plačevanje medzavezniških dolgov. Čas pa prinese razvoj v ameriški psihologiji in tedaj bo zelo lahko prebroditi vse težave. Francoski o-rlament Herrlot ponovno Izvoljen za predsednika Pariz, 12. januarja, k. Danes se je otvori« lo parlamentarno zasedanje. Zbornico je otvoril starostni predsednik prof. Pinard. ki ie v svojem govoru omenjal besede kardis nala Cerettija ob novem letu v Elysseu. ki je izjavil t ozirom na locarnske pogodbe, da so se ravno v Franciji na51 i možje, ki so mnogo doprinesli k ustvaritvi miru. Nato je bil Herriot s 300 glasovi ponovno izvo« Jjen za predsednik*. Oddanih je bito 324 glasov. Centrum in desnica sta se vzdržala glasovanja. Hrvati in Srbi na nedeljskem manifesiacijskem zboru Zagrebška oblastna organizacija SDS je zaključila, da rollje na manifestacij-ski zbor. ki se vrši v nedeljo ob 10. dopoldne na Taboru, kot oficielnega za-stoemika in govornika drja. Ju risu. Poleg njega prispe na 1,'ublfanskl zbor večja število hrvatskih demokratov iz Zrgrrba in okolice. S Svctcztnem Pribičevičem se v soboto rrjneljcjo člani glavnega odbora SDS bivši mmister M. Savčid. narodni rezanec Gligorije Rožovid in vse-uč:,'škt refeser dr. St. Stanojevič. Gosp. Pribrčevič pride Po dosedanjh dlspcz'cl'a'1 v Ljubljano v soboto popoldne. V tem slučaju se bo v .irboio zvečer vrš'1 družabni večer, ki ga voditelju SDS na čast priredijo ljubljanske organ'zaclie stranke. Politične beležke + »Slovenec* za falzlflkstorje bankovcev. V škandalrzno afero aristokrat skih ponarejevalcev bankovcev na Madžarskem je zapletena tudi madžarska duhovščina, ki podpira akcilo za povratek Habsburžanov ra madžarski prestol. Škof Zadravec je bil točno poučon o celj akciji fa'z'fikatorjev, vendar pa je molčal in jo celo podpiral. Vse evropsko čarcp'sje beleži ta madžarrki škandal. kaJcor tudi sodelovanje katoliških duhovnikov v njem. in tako je tudi »Jutro* beležilo vsa dejstva po svoji novinarski dolžnosti. Označ"o je tud: odno-šaje Rana raoram priittcujočhn škofom in duhovščini ter j? svetova'o škofoni v Jugoslav':', ki se brez potrebe vti-ka'o v domačo politi'! naj bi raie poved?'i svoji ge**>-di v Rimu in duhiv-nlm bratem v Pešli. naj se neha;o udeleževati sScmno s fašističnim Ritmm vsakegt sovražnega dejanja nreti obstoju niše države. Spričo madžarskega š5can*?'a. v katerega je zapletena tudi katol ška duhovščina, našega nasveta iugoslcvcnr'!m škofom n'smr> mogli izreči v milejši in dostojnejši obliki. ^Slovenec« ki j^ sicer poročal o madžar-skom Škandalu, ki na h zimolčal. da ie vanj znoletcna tudi katoVška duhovščina, se je seveda obredi cb nas, č-š, da n?.še fanatično sovraštvo do katoliške cerkve in ničnih služabn'kov ne pozna nobene meje. Ali1 mereče misli, da bomo molčali, či je v falzif&ators^o afero in habsburško zajc'o na Madžarskem. ki je bila naerjena nroti naši državi, zaoletem tudi visoka katol ška duhovščina? Verietno je. da ie ta stvar »Slovencu* neljuba, to pa nas rrakot ne rore ovirati, da bi ne poročali resnice. četudi so v falzfikatoirsko afero zaoleteni s!užabn:ki kato'iške cerkve. Mislimo, da bi b'lo veliko beli koristno za ka!ol!š''o cerkev, ako bi »Slovence* sam kot »katoliško* g'asilo obsodil delo teh služabnikov katoliške cerkve, kakor ra. da se zatetava v nas. ki t>r>prčamr» golo resnico. Vra^a vrani ne izkljuje oli in čudno ni. da »Slovenec* svoje bralce n'"stranrkf> in lažnivo informira Kato-i'š' o glasilo pač piše to. kar je všeč škofom, ljudstvo pa ne sme izvedeti re-sn:ce. + Škofova Ust? 73 volitev v Celovško zbornico je bi'a sestavljena med štirimi zidovi r j mereda nih klerikalrrh duhovnikov. Škofovo časooisje seveda ni vso moč rripoTČa škofovo »Delavsko* listo. Di*::ovščina je dob la nalog vmešati se v volitve in loviti g'asovni-ce. Ali ni pametnih duhovnikov sram, na ta način vpletati se v dnevno poli. t/ko in vršiti nad ubogm d°'avstvom ponižujočo službo prigan:ača? Ali ni sramota, da so "Marijine dru"be* dobile nalog, orginizirati za te volitve služki-nie? Dovoli so te reve že zaupale hranilnih kmižic. ki jih nikdar več nazaj niso dobile, zdaj naj ^a dab 5e g'aso\> n'ce. da prodere?o škofovi kandidati? Gosp. Smodei očita drugim »dvono* lice. Zdi se. da ie videl SLS v zrcalu ^a je ni Votel -spoznati. SLS je kot stran ka p??eževe politike rd nekdaj stranka snci;a'ne reakc'ie. Tini. kakor so knez \Vindiscl\grafz in škof Zadravecs v Pest'. ki sta oba klerikalna vodHelja. so tjoi krščanske »socijalne* akciie. Po-vr»:d v celem svetu so klerikalci vedje zaostalosti in branijo kan^alizcm. Vnr3-šaite gosp. Remca. vrvaša:te kterikalne h^ike in rodjetia. ka':šno soci:a'n-) sta-l'šče z^vz^aJo v praksi. Pojdite gledat. kaiko š'-of v Oorniem gradu kmetom zadržuje pašnike in zemljo, ki iim rrevo pg-arni reformi!! Kako se gospodari z avtonomn:m denar;em. o tem vnrašaite cosp. Vrtovca pri »Pokomin-rkem zavodu*. Ta znvod ni centralističen. on ie čisto «lmbli?n*k;s. in vendar so tam razmere se slabše kakor pri »Sradišn'em uradu* v Zagrebu. Škofova politika hoče nekai svoiih hlaincev namestiti v "Delavsko zbornico*. Nekaj boritic za škrfove služitelje to je program klerikalne delavske li^tc. Delavstvo ra ima dovolj soli v g'avi. da ne bo n*",xav3,o ^"''"t^-iov + DemagogUa rosi. Rmode?a. V nedeljo so imeli v Ljudskem domu kr-ščansko-socijalni delavni s'-od. na katerem ie govoril tudi k!"rika!ni poslanec Smodei. Ob tej nrili^i ie nns'a-nee. Smodei pod zaščito imunitete na demagoški in pristno klerikalni način \ zaletel tudi v SDS. Kakor poroča »Slovenec*, je dejal, aa so »Korunovi sodru-gi dobili Delavsko zbornico kot izginjajoča manjšina delavskih organizacij na račun ogromne večine ostalega organiziranega in neorganiziranega delavstva, samostojnim demokratom pa so v kompenzacijo prepustili glavni delež pri Okrožnem uradu za zavarovanje de- 1 lavcev, da so potem romale ogromne milijonske vsote delavskega zavarovanja v Zagreb, in sicer v banke, s kateri- ' mi stoji in pade samostojno demokrat- j ska stranka.* G. Smodej ni samo posia- 1 nec, ampak tudi duhovnik, pa bi bilo zato pričakovati, da bi že zaradi tega svoje trditve podprl tudi z dokazi. Predvsem bi moral povedati, katere so tiste banke, s katerimi SDS stoji in pade, potem bi moral povedati, kdaj so samostojni demokrati sklepali kakšne dogovore s socialnimi demokrati bodisi glede Delavske zbornice ali pa Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Javnosti je bilo doslej pač znano, da so imeli klerikalci sklenjene kompromise s soei-jalnimi demokrati in komunisti, da je celo ljubljanski škof voli! socialiste in komuniste, ki jih papež in drugod tudi škofje preklinjajo kot sovražnike božje in človeštva, ni ji pa znano, da bi kdaj ž njimi paktirali samostojni demokrati. Prepričani smo. da bi posl. Smočej za svoje trditve navedel dokaze, ako bi jih imel na razpo!ago. Zakaj potem obreku-je in laže? Ali morebiti misli, da so za zastopnika »katoliške stranke* v veljavi druga načela morale kakor pa za katoliškega duhovnika? Ali pa morebiti klerikalna morala dovoliuje obema lagati za dosego klerikalnih ciljev? Delavci, delavke, uslužbenke! Zakon o zaščiti delavcev vsebuje kot najvažnejše določilo ustanovitev posebnih delavskih zbornic, ki naj stopiio v isto vrsto z zbornicami ostalih stanov. Zbornice so nadomestilo za manjkajoče gosipedarske skupščine, v katerih naj bi se obravnavala naša gosoodarska in so-c']alna vprašanja no vidikih siplošne gospodarske in socijalne povzdige stanov in slojev našega nareda. Ker gospodarskih skupščn ni in se morab radi tega naši gospodarski in soci;alni problemi obravnavati v splešni Narodni skupščini, je zelo naravno, da se mnogokrat vsa ta vprašanja ne obravnavajo po gospodarskih in socialnih potrebah prizadetih slojev, ampak po političnih interesih. In tako pride, da pereče zahteve zlasti delavcev in nameščencev ali sploh ne prideio v naši Narodni skup ščini v razpravo, ali pa. da se razpravlja o njih površno, brez poznanja stvari in da so radi tega v pravno in socijaTio zaščito izdani zakoni ali slabi ali pa jih sploh ni. Tak velik nedostatek v naši zakonodaji nai nadomesti poleg drugih zbornic tudi Delavska zborn'ca. Ta zbornica je po z ako litih določilih poklicana. da s svojimi predlegi in nasveti na eni strani sodeluje in podipira državno delavsko zakonodao. na drugi strani pa. da nadzra izvajanje raz.i.h zakonov, da skrbi za kulturna povzii-go delavstva in da resno premišla o vseh pojavih delavskega življenja in da po strogo znanstvenih jn objektivnh uspehh svojih raziskovati usmerja svoje delo le v korist delavskega razreda brez oz;ra na politično pripadnost posameznih delavcev. Zbornice drugih stanov so nepolitične, strogo stanovske in strokovne zastopnice svejih članov. Pri svojem delovanju se izogbajo vsah polltič.ilh izpadov in z vsemi sredstvi delajo na to. da je n'ih glas v vseh razmerah in v vseh političnih prilikah upoštevan In čis'an in ne — preziran. In imajo uspehe! Samo Delavska zbornica, kot zastopnica na'šibkejš:ga sloja naj bo potegnjena v politične valr.ve in da ho pre metavana sem in tia. kakor barke na nemirnem morju? Klerikalci in sociia?-demokrati se zato na vse načine trudijo in ckoli sebe mahajo s samimi političnimi zmerjanji. Samo zato. da bi naše delavstvo premotili in vjeli na svoje obljube. Mi pa pa se zavedamo, da mora iz Delavske zbcrnlce pol'tika izginiti in da mora zbornica postati najvišja za. ščitnica vsega našega trpečega delavstvo. ki bo zmožna priboriti si ug'ed in spoštovanje in da io bo upcšteva'a vsaka vlada, ra nai ba ta v rokah te ali druge stranke. Mi nočemo zaosta:ati za drugimi zbornicami, ker hočemo, da ima f*e'civstvo na nršo zakonodajo isti vpliv, krkor drugi stanovi. Stranke, ki se vam za te volitve pet š'rokoustno ponujaio, so s praznim demagcšfvom zapravile ves pojltičm vpliv in pomembnost našega slovenskega de'cvstva. Ali naj vam sedaj zapravijo tudi ves gospodarski in strokovni vpliv? Vemo, da bo naše delavstvo o vsem tem mimo premislilo in odločilo tako, da ohrani vsaj svoj strokovni vpliv in to vedno in povsod in ne samo takrat, kadar bi bilo (ako bo sploh še kedaj' krmilo države v rokah klerikalcev ali socialdemokratov ali drugih strank. Kand'datna lista, ki se vam predstavlja, je Neodvisna delavska lista, sestavljena po nalvažneiših strokovnh poklicih nienj kandidati so zbrani iz najrazličnejših kraiev. Njeni kand'dati hočejo tudi v najbolj razburkanih va'ovih našega nesrečnega političnega življema varovati nepolitični značaj zborn'ce in pri svojem udejetvovanju cd vseh MORSKI VRAG Mm ii tt s prekrasno temperamentno Rlae IVSursy i političnih strank neodvisni. V tem dej-sivu je Jamstvo za koristno delovan j zbornice. Naše delavstvo bridko čuti, da je današnji čas deba dela in nesebičnega žrtvovanja vseh, ki hočejo biti na listi v delavska strokovna zastopstva. Delavstvo, pregiej liste, sodi in odloči* Neodvisna delavska lista za volitve v Delavsko zbornico ima sledeče kand.date: Rudolf Juvan, skladiščnik, Ljubljana, Dr. Joža Bohinjec, ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Ljirbl.ana Vinko Sedlar, rudar, Zagorje Luka Bizjak, skladiščnik, Litija Franc Duh, delovodja. Ruše Albin Tome, zidar. Ljubl.ana Marija Kisovec, tobačna delavka. Ljubi ana Dragotin Kosem, stro.ni stavec, Ljubljana Franjo Derča, fkalniški mojster. Št. Pavel Jakob Zulovec, ključavničar, Vevče Andrej Olobočnik, kovinski del., Jesenic? Ivan Prosenc, rudar, Zagorje Tomaž Svajgar, kurjač, Ptuj Matevž Žust, ključavničar. Logatec Anton Baje, lesni delavec, Logatec Pave! DorniS, rudar, Trbovl e Janko Ravnik, kovinski delavec, Jesenic* Jernej Podobnik, čevlj. pomočnik, 2iri Matevž Savernik, vrtnar, Bled Ivan Koritnik, sedar, Laško Matej Ivčevfč, brivec, Ljubljana Peter Bajželj, delavec Kranj Janko Zupančič, nehanik, Slovenjgradec Matija Lavrenčič, lesni delavec, Planina Jože Knez, rudar, Huda jama Karol Majce, prirezov. mojster, Ljubljani Ignac Persker, pekovski pomočnik, Krško Franc Potrpin L, kopač. Hrastnik Leo Stravs, kovinski delavec. Dobrav« Jakob Bučar, predil. delavec. Litija Marija Bergant, tobač. delavka, Ljubljana Franjo Umek, strojnik, Zagorje Ivan Zaje, predil. delavec, Litija Valentin Zupan, kovinski delavec. Jesenice Franc Lorbck, del. art. delavnice, Ljubljana Karol Oblak, sluga, Ljubljana Marija Gladek, Svila, 2iri Franc Savinšek, stavec, Ljubljana Ivan Novak III., rudar, Trbovlje Marija Mihajlovič, kuharica, L ubljana Jože Hika, rudar, Krmelj Franc Gruden, delavec, Kranj Ivan Aražič, zidar, Ljubljana Leo Zorž st., kovinski delavec, Ljubljana Franjo Budja, sodar, Laško Henrik Šeto-, tkaln. mojster. Št. Pavel Josip Bufolin, zrdar, Ljubljana Pave! Mu z ga, predil. delavec. Litiia Ivan Jelene, delavec, Velike Lašče Andrej Trčefc, voznik. Logatec. Kratke brzojavke iz vsega sveta Poljsko-rnski varnostni VerSava, J2. januarja, r. Med poljsko ir sovjetsko vlado so se izmenjale misli gled: medsebojnega varnostnega pakta po v.torcu « Parizu sklenjene turškosruske pogodbe. Chambsrlain zbolel v Italiji Rapzllo, 12. januarja. !. Angleški z-nanji min:ster Chambsrlain, ki bi se moral včeraj vrniti v London, je zbolel na influcnci. Čuden položcj danskega kralja Londort 12. jan-arja. 1. Socijalistična vla» da na Danskem je prepovedala vsem d-žsva nim funkcijooarjem in vicm višjim oficir« jtm članstvo prostozidarskih in drug'h tej--nih organizacij. V civilnih in vojaških kro« gih smatrajo to prepoved kot kršitev i;rte= vc. V čudnem položaju je danski kralj Kr'^ stijan, ki mora kot član prostozidarske Io» že podpirati ukaz svoje vlade. Novi anarrs-d česa" Hi:e, 12. januarja. !. Princ Vinh Tui jc proglašen za anamskega cesarja. Veliki iršisfovsiu svet Rim, 12. januarja. 1. Seja velikega fašistov skega sveta, ki bi sc morala, kakor prvotna določeno nadaljevati po pogrebu kraljice matere Margherits, je bila odgTdena do po; vratca italijanske fnančne d-legacije iz Londona. Italijanska finančna delegacija sc bo vrnila konccm tega meseca. Stanovanjsko vn-rš^nje v Rimu Rim, 12. januarja. 1. Zastopniki društva h šnih posestnikov so se i min. predsedni' koni Mussolijjijem sporazumeli glede pro> steg« razpolaganja s stanovanji. Dr.štvo je pozvalo vse hišne posestnike, raj ne izzovejo nikakih sporov z najemniki. Avto z jnunlafo v j~rkn Rim, 12. jantarja, p. Pri Fircnzi sc je pre vrnil vojaški tovorni avtomobil s topniško municijo v globok jarek. Vsi vojaki so t.i njeni. Učenjak in zlcčrnce Berlin, 12. januarja, d. V aferi umorjene fil vseučil škega profesorja Rešena sc izve. da je profesor mnegj občeval v zločinskih krog h. V njegovi vili so se dogajale stvari, ki j h ni mcgsče javno pop sati. Zato ni izključeno, da ga je res umorila njegova g">! spod nja Neumann, kateri se je zagnusilo profesorjevo življenje. Soiritisticna žrtev Berlin. 12. januarja, d. Pri spiritistični se« anci v Gclsenkirchtnu je bilo sporočeno ne> ki 15'ctni deklici, da bo morala um-eti te« kom decembra. Ker se ra to ni redilo, se je deklici omračil um. Polila se je s petro« lejcm in sc zažgala ter je umrla v groznih mukah. JUTRO. št. 9 3 Sreda 13. I. 1926 Danes zadnjikrat! čudo kinematografije I Prosvetni inšpektor Lončar proti Sokolstvu Na nekem nedeljskem javnem zborovanju je sedanji vodja prosvetne uprave v ljubljanski oblasti izjavil, da hoče čim preje poskrbeti za prepoved pose-čsnia sokoiskih telovadnic za vso šolsko mladino. Svojo nepremišljeno izia-vo je utemeljeval s tem, da Sokolstvo ni več potrebno, odkar imamo narodno državo. Izjava je po nepremišljenosti in po vsebini čisto radičevska, mešana z idejno primesjo duševnih razpoloženj, ki so sovražna nacijonalni misli in naprednosti (komunizem, klerikalizem). S takimi blebetavostmi si je g. Radič polomil zobe in dvomimo, da ima gospod Lončar trdnejše. Imamo svojo državo, nimamo pa državljanov, ki bi jih prevevala ena nacijonalna in enotna državna misel. Komunizem in klerikalizem celo pospešuje tujerodne nemške in madžarske oaze v naši državi. Komunizmu in klerikalizmu, ki nc poznata domovine. ni mar naših krvnih bratov v Italiji in na Koroškem. Ser prosvete se s svojimi izjavami torej identificira s temi smermi, je slep in v nepoznanju Sokolstva kratkoviden in gluh. Ne pozna moralnih sestavin sokolskega dela, ki pohajajo kot naravna posledica iz krepkega zdravja: neustrašenost, zaupanje v lastno delo, neodvisnost, zna-čajnost, vztrajnost, volja. Šef prosvete ne pozna socijalno vzgojnih prvin so-kolskc vzgoje, odstranjevanje stanovskih pregraj, ocenjevanje človeka po njegovi moralni in socijalni vrednosti in r.e po premoženju. Ne pozna zna čuta in smisla za solidarnost človekoljubja, ki ga v toliki meri goji Sokolstvo. In česar človek ne pozna, ie vedno modro, ako o tem lepo molči. Gospodu šefu prosvete je seveda Popolnoma tuje, da samo češko Sokolstvo izdaja letos nad 50 strokovnih sokoiskih listov in revij, da obsega samo stro-kovno-telovadna literatura toliko kniig zvezkov in razprav, da bi za nje ne bilo dosti prostora v največji naši knjižnici. Pri nas je Sokolstvo tik pred večjim razmahom. Naše Sokolstvo se trudi, da sledi svojim češkim učiteljem. Že dosedanji uspehi pa silijo poštenega in objektivnega motril :a, da se izraža o našem Sokolstvu s spoštovanjem. Sokolstvo jc tako važen del našega narodnega in kulturnega življenja, da bi bil naš narod brez odlične sokolske organizacije okleščeno drevo, ki se mu sušijo korenine. V današnjem času splošne razfcrzdanosti misli vsak napol inteligent. da lahko vselej in o vsem govori in podaja izjave. Te vrste kratkovidnost je smešna, ako pa se dotična oseba šteje med pravo inteligenco in vodi povrh važen urad kot je prosveta, treba take nastope energično odkloniti in kot navadno zaletelo blebetavost javno obsoditi. Gospod Lončar jc historik in če hi-storik negira važnost nacijonalizma kot zgodovinskega faktorja v preteklosti in še dolgo za bodočnost — posebno pa v mali ogroženi državi — potem ne mo- remo drugo misliti, nego aa je tak historik izgubil orijentacijo. Nacijonalne telovadne organizacije so nastale v najtežjih časih obrambe narodnih in državnih interesov. To velja za p^+eklost Nemcev pa tudi vseh slovanskih narodov v bivši Avstriji. G. Lonjar ne ve za velike postojanke v proračunih drugih držav za r.acijonalno in telesno društveno vzgojo. Nevedni šef prosvete si je dovolil lahkomiselni napad na narodovo svetinjo. Ako pa njegove izjave pohajajo premišljeno iz drugačnih motivov, potem naj zaprosi za službeno mesto v Leninovi republiki ali pa v vse-človeški državi rimskega papeža. Ves nacijonalni slovanski svet, vsa kulturna Evropa in celo Amerika se pripravlja na letošnji vsesokclski zlet v Pragi. Češkoslovaška republika pripravlja ogromen prostor za največjo narodno in državno manifestacijo moči in kulture češkega naroda in države. Na zgodovinskih planjavah belogorske višine nastopi pred stotisoči gledalci 15 tisoč Sokolov-telovadcev, ki jih vodi ena misel , ena volja, ena ljubezen do idealov naroča in države. Vse evropske države se udeleže oficHelno te'-a velikega narodnega slavja. Predsednik češkoslovaške republike, svetovni znanstvenik in filozof, prevzema protektorat nad vsemi prireditvami. In mi? Našo prosveto vodi mali mož z ozkim razgledom, ki si upa oddajati tako nezrele izjave o Sokolstvu. Lončar je prišel in bo šel. mi pa bomo pazno zas^dovali vse njegove poizkuse protinarednega in razkrojevalnega dela in branili z vsemi sredstvi nacijonalne ideale Sokolstva. Zaposlovanje inozemcev Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je dobila glede izdaje uradnih potrdil inozemcem, ki so bili zaposleni v naši državi pred 14. junijem 1922. naslednji razglas Inšpekcije de'a v LjuLijani: eNa temelju predpisa § 7. pravilnika o zaposlenju tujih delavcev, ki ga je dne 24. novembra 1925. izdal minister socijalne politike, se poživljajo vsi eni ino-zemci, ki so bili zaposleni na ozemlju kraljevine SHS že pred dnem 14. junija 1922., da viože pri tukajšnjemu uradu prošnje v svrho izstavitve uradnh potrdil, da se nanje odredbe § 103. zagona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922. ne nanašajo. Obenem s pravilno 25 Din kolkovano prošnjo je predložiti povsem verodostojne dokaze, da so bili res zaposleni na ozemlju naše države že pred dnem 14. junija 1922. Razen tega naj pred lože tudi dokaze o svoji strokovni kvalifikaciji, o vrsti posla, ki ga onravljajo in podatke o podjetju (podjetjih), kjer so (oziroma so bili) zaposleni. Na temelju teh prošenj bo Inšpekcija dela izstavila prosilcem potrebne uradne izkaznice, da zanje predpisi § 103. zakona o zaščiti delavcev ne veljajo in da smejo biti svobodno in brez oviranja zaposleni na ozemlju naše države. Teh prošenj ne morejo vlaTati delodajalci, temveč jih morajo vložiti -r'-zadeti inozemski delavci, oziroma usluž- 0 K K m Vel:ki usreh pri vseh predstavah! Napeto zanimiva vsebina! Izvrstna j|j igra — Krasne icene — Življenje cirkuških ariis ov — Velika cir- K kuška predstava z velikomestmm sporedom — Izvrstni akrobati — 0Dresirane divje živali — Požar cirkusa — Panika med občinstvom — Beg divjih zveri iz kletk — Krasni naravni posnetki - Boj z Samo še danes se predvaja veliki cirkuški film Cirkus Marcco x u valovi deroče reke — V glavni vlogi najmočnejši človek sveta, gla soviti Marcco in prekrasna Lotte Lorring. X I - X X Predstave se vtše točno ob 4., po! 6, pol 8. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh prestavah. — Blagajna je odprta vsak dan od 10 — pol 1 in od 3 nap;ej. Jutri nova velika senzacija! — Pazite na naš jutrišnji oglas! EUTfti K9NO MATICA vodilni kini v Ljubi.ani Telefon 124 K H K K D K K HI benci sami in brez ozira na vrsto in značaj njihovega posla. Rok za vlaganje prošenj poteče dne 28. februarja 1926. Proti inozemcem, ki bi v stavljenem roku neopravičeno ne vložili predpisanih prošenj, bo Inšpekcija dela uvedla z zakonom predpisano kazensko postopanje. Razen tega se bo smatralo, da veljajo zanje predpisi § 102. zakona o zaščiti delavcev in se jim bo v primeru, da nimajo potrebnega uradnega dovoljenja za zaposlenje, v smislu predpisa § 20. gori navedenega pravilnika prepovedala nadaljnja zaposlitev v naši državi. Zračna linija Beograoi-Zagreb-Podgorica Beograjski Aercklub. je položil teme-lie našemu zračnemu prometu in je izdelal pravila, ki jih je že potrdilo ministrstvo za trgovino in industrijo. Še tekom meseca januarja bo sklican ustanovni cbčni zbor organizacije. Na tem zborovanju se bedo Dedpisova'e akcije zi unorabo zračnih-linij v naši državi. Zaenkrat je projektiran premet med Beogradom. Zagrebom in Pcdgorico, tako da bedo zvezani trije centri našega prometa in tri dežele: Srbija. Hrvatska in Čma gara. Po občnem zboru, ki bo brez dvoma pokazal trdi lepe gmetne interese na nrospevanju Aerckluba, se bo začela reaffzirati ide:a zdania velike državne tvcrnlce za avijene pri Kragujevcu. Na ta način pridemo do zanesljivih doma-č'h pod'etij. ki jih je doslej nadomesio-vala de'avnlca Rusa Rogožarskegu v Novem Sadu in tvornica" «Ikarus». Obe podjetji na sta izdelovali le šolska letela ter hldreiplane za našo mornarico. Tui karital bo na državni tvorn'ci za letala neudcležen. Merolajnim č'nite-1'em sv je posrečilo cdfoiti vse rarkoke in poskuse, di se v to podjetje vtihotapijo kakršnikoli vrlivi tujcev. Aeroklub bo skrbel, da se njegovi načrti rresn'č::o najkasneje do meseca avgusta 1925. Najprej se bosta vrš la tedensko dva poleta med Beogradom in Zagrebom ter modi Beogradom in Pcdgorico. Ta črta poide skozi Srbijo in Preko Kosova. Potnski aercplan bo lahko vz:l na k ov 12 oseb in par sto kilogramov prtljage. Vožnja cd Beograda do Pcdgorice bo tnrala z letalom samo ero itro 45 minut. Doslej je rabil potnik cd Becg-ada do Pcdgorice tri dni. Iz Pcdgorice poleti letalo Proti Splitu ter se to na tej poti ustavilo v Boki Kctorski in v Dubrovniku, odnosno v Gružu. „Na vrhunec sveta" M^ffiik Nepopisni ledeniki — V višini 8.840 m brez zraka — Brezuspešni smrtni poizkusi na vrhunec — Lame, Tibetanski samostani — Mrtvece mečejo psom in jas rebom — Vse to in Se več, danes zadnjikrat ob: 4. pol 6. pol 8 in 9 uri v j,Kino Ljubljanski dvor" Telefon 730. Izven programa: „Deu.ig Journal" štev. 51. ^ Prednaznanilo: ,,KRALJICA MONTE CARLA". 10 komadov. A še te so vse našli, zadnjega na Sušaku. Nekaj komadov se je posrečilo spraviti v promet tudi Petru Caru, ki je na ta način prišel do denarja, da je mogel po« begniti v inozemstvo, kjer pa so mu oblasti že za petami in je pričakovati, da bo v naj« krajšem času v rokah pravice. Ugotovljeno je namreč pozitivno, da se mudi sedaj v Nemčiji. Tudi Jurčevič dosedaj še ni bil aretiran in se domneva, da se nahaja še vedno v naši državi. Ko so falzifikatorji Madunič, Car in Jur« čevič krenili iz Nemčije v Jugoslavijo, so odpotovali preko Zagreba proti Brodu, na« kar jih jc zalotila v Novi Gradiški kata« strofa. Med tem se je povrnil iz Nemčije tudi Mile Javor, v čegar hiši v Duisburgu so bili ponarejeni tisočaki spravljeni. Mile Javor je krenil s 150 komadi falzifikatov v svojo rojstno vas Br nje in angažiral tam« kaj Ljubo Iliniča in Mesiča za razpečevalca falzifikatov. Z aretacijo Maduniča je poli« cija zvedela še za oba ta dva, ju aretirala in odvedla v Zagreb. Ponarejevalcem se je od 8400 komadov po narejenih tisočakov posrečilo spraviti v pro« met komaj okoli 30, ki pa so že vsi v rokah policije. Vesti beograjskih listov, da je v prometu 4C0 falzifikatov, ne odgovarjajo dejstvu. Falzifikati so namreč zc-Io slabo iz« delani in jo zato izključeno, da bi jih bilo mogoče spraviti v tako kratkem času toliko število v promet. Neverjetna je zato tudi vest nekega beograjskega lista, da je fnanč no ministrstvo skkn:lo, da izvede žigosanje vseh tisočdinarskih bankovcev. Tako žigo« sanje namreč ne bi imelo nobenega pomena, ker je število falzTfikatov, ki so prišli v promet, minimalno in so bili vrh tega že vsi komadi najdeni. Tudi Petar Csr že aretiran Z?£reb, 12. januarja, r. Tukajšnja polici« ja je dobila danes brzojavko, da je bil v Duisburgu aretiran Petar Car, cd:n od glav« nih članov družbe, ki se je bavila s ponare« janjem dinarskih tisočakov. 2 njim je bil aretiran tudi Petar Javor, stric Mile JavoT« ja iz Brinja, ki se že nahaja v rokah pravice. Cara so zasačili v hiši Petra Javorja v Duis« bt-rg-j, kjer so se falzifikatorji običajno r.ha« jali. Izvršeni so že vsi koraki, da bo Nem« čija Cara in Javorja izročila našim oblastem. Io, kje je stanoval v Petrovaradinu, kakor tudi s kom se je sestajal v Novem Sadu. Kljub temu pa je policija o tem že natanč« no informirana in se preiskava še nadaljuje. Iz Trbovelj 54UU ponarejenim osccaiiov Pre'skava proti ponarejevalcem t'sošd'nar skih bankovcev v Nemčiji se nadaljuje s polno paro. V Biclfeldu sta šef kriminalne policije, Žika Lazič in uradnik zagrebške po l:cije, dr. Bcgdanovič, cdkrila, kakor smo že poročali, tiskarno, v kateri so tiskali po« narejene dinarske t'soea':e. Laetnik te ti« skarne je neki Norfolk, ki se b a vi sicer s tiskanjem etiket. V zvezi z odkritjem te ti« skarne v Nemčiji je bilo v Duisburgu in Bielfeldu aretiranih že več oseb, vendar pa se o podrobnostih aretacij varuje zaenkrat še najstrožja tajnost. Kolikor je dosedaj znano, se je policiji posrečilo, di je izsledila tudi intelektualne začetnike tega falzifikatorskega podjetja in je pričakovati še novih, zelo zanimivih are« tacij. Ker se je slučaj s ponarejenimi tisočdinar« skimi bankovci pojavil skoro istočasno z velikim madžarskim škandalom, se je spo« četka domnevalo, da je najbrže tudi v de« janjski zvezi z madžarsko afero. Toda po dosedanjih rezultatih preiskave sodeč, ta domneva ne odgovarja istini. Vsa znamenja r.amreč kažejo, da gre v tem slučaju samo za poskus gotove družbe, da bi na lahek na« č:n obogatila. Skupno je bilo natiskanih 8400 ponareje« nih tisočakov. Ponarejevalci Mate Madunič, Petar Car in Jurčevič so jih utihotapili v našo državo preko sedem tisoč, ostali pa so bili razdeljeni na posamezne razpečevalce, ki so že v rokah oblasti. Tako je imel Mi« le Javor iz Brinja 150 komadov, od katerih se mu je posrečilo spraviti v promet samo i Bivši kom. poslanec Nikola Kovačevič zopet aretiran Na pravoslavni božični večer je bil v No« vem Sad j aret ran bivši komunistični po« sianec, Nikola Kovačevič, ki je bil svoječas« no zapleten v poskušeni atentat na našega kralja Aleksandra. Kovačevič je bil po pre« stani kazni izgnan v Dervcnto, kjer jc bil konfiniran. Pred šestimi meseci pa je ne« opaženo zapustil Dervento in ga policija od tedaj kljub marljivenju poizvedovanju ni . mogla izslediti. Sodišče jc izdalo za njim ce« lo tiralico, ki pa jc istotako ostala brez vsa« : kega rspeha. Pred štirinajstimi dnevi pa jc novosadska policiia slučajno zvedela, da sc naha:a Ni« kola Kovačevič v Pctrovarad nu, cd koder prihaja redno vsak večer v Novi Sad. kjer se sestaja z raznimi svojimi prijatelji in ima tudi tajne sestanke. Ravno na pravoslavni božični večer je redar, ki je opravljal slvž« bo pred kavarno Kraljice Marije, opazil člo« veka, čegar opis se je popolnoma strinjal z opisom bivšega komunističnega poslanca Nikola Kovačeviča. Redar ga je takoj are« tiral in odvedel na policijo, kjer so kmalu ugotovili, da imajo v resnici pred seboi dol« go iskanega Kovačeviča. Obril si je brado in brke, tako da ga je bilo komaj spoznati. Novosadska policija je Kovačeviča kazno vala radi nedovoljenega bivanja v Novem Sadu na 30 dni zapora, po prestani kazni pa ga prepeljejo pod nadzorstvom v Dervcn to, kjer ga izroče tamkajšnjemu sodršču. Pri zasliševanju na policiji v Novem Sadu je : Kovačevič odločno odklonil vsako pojasni« J t— Dvoje težkih nesreč. Na vzhodnem okrožju je pri kopanju jarka ponesrečil ko« pač Matija Čebin. S sten se je odkrušil ma« terijal in mu zlomil več reber. Ponesrečen« ca so takoj odnesli v bolnico in je njegovo stanje resno. Čebin je poročen in ima več otrok. — Na separaciji si je zlomila desno nego pri kolenu, ker je prišla z nogo v do« tiko avtomatične premikalnice za vozičke, delavka Josipina Hodej. Tudi njo so od« nesli v bolnico. t— Tragičen konec berače. V Gaberskcm se je cbesil čOletni berač Jože Bočko, brž« kone v duševni zmedenosti. Našli so ga obe« šenega pri Malgaju pod kozolcem. t— Izpopolnitev volilnega imenika. Vse reklamacije, ki so bile vložene ob priliki bližajočih se občinskih volitev, so pravo« rao-no rešene. Ker so volitve razpisane na 2$. marec, bo imel občinski urad še do 31. t. m. priliko, da izvrši uradni popravek vo« lilncga imenika, radi česar je jasno, da vo« lilni imenik pred 5. februarjem ne bo pravo« močen. t— Napredovanje čebelarstva. Čebelar« ska pedružnica je imela pred kratkim občs ni zbor, na katerem so podali odborniki svoja letna poročila. Iz njih je razvidno, da se čebelarstvo v trboveljski občini prav zadovoljivo razvija. V odboru podružnice so ponovno: pred • ' ;-mnc Lcbar, šolski upravitelj v Hra ioredsednik Jože Hauk, podjetnik \ ah, tajnik in bla« gajnik Karol Onv. tel j v Trbovljah in odbonrka: Alojz Grienik, rudar v Hrast« niku in Miloš Ačkun, paznik istotam. Po« družnica priredi letos dvoje strokovnih pre« davanj: prvo 7. februarja v šoli v Hrastniku o kužn'h boleznih pri čebelah, drugo prak« tično predavanje iz čebelarstva pa 6. junw ja pri Sv. Katarini. V kratkem si namerava nabaviti podružnica točilnik za med za Tr« bovljc. Dosedaj ima podružnica po en par« ni topilnik, stiskalnico za umetno satje in točilnik, stremi pa za tem, da bosta imeli hrastniška in trboveljska kotlina vsaka za« se omenjene tri najpotrebnejše aparate. Na ebčnem zboru so sc čebelarji obvezali, da bedo cepili mnogo prvovrstnih črešenj, ka« kor se je dosedaj vršilo, tako da bo čez vefi let več t:soč cepljenih češnjevih dreves. Na vzpodbudo podružnice se je zelo pospešil tudi nasad akacij, pri čemer gre veliko za/ slug rudniškemu ravnateljstvu. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sreda, 13.: «Henrik IV.». Premijcra. Izv. Četrtek, 14.: «Profesor Storicinn. D. Petek, 15.: «Henrik IV.» E. Ljubljanska opera Sreda, 13.: «GIumači», aPovratek®. B. Četrtek, 14.: «Orfej v podzemlju«. C. Mariborsko gledališče Sreda, 13.: «Stambulska roža». A. Gostova« nje ge. Ančice in g. Andra Mitroviča, čla« nov zagrebške opere^w Ljubljansko marijonetno gledališče Sobota. 16.: «Glcdališka kriza*. Premijera. Nedelja, 17.: cGledališka kriza«. Repriza. Začetek ob 20. Gostovanje ge Ančice in g. Adra Mitroviča v »Stambulski roži«. Danes v sredo 13. t. m. gostujeta v mariborskem gledališču priljubljena bivša člana našega gledališča, stdaj člana zagrebške opere ga Ančica in g. Andro Midoviti, vsestranski Adamič. — Pevski zfbor narrdnega že'eznKarsikega glarbenega društva cSIoga^ je ped taktirko vodje g. Mirka Premelča zapel enajst pesmi, z izjemo Drbron^ča. samih s'oven-skih, Deva, Mirka, Marolta in Adamiča. Zbor še ni homogen, izpHjcn, b-si sn imeni sočni, tenorji pa dokaj šibki in se uveljav- ljajo nekam boječe. Sicer pa zbor po dirl-gentovem točnem prizadevanju še debro izraža dinamično in ritmično plat Izvajanih skladb, od kojih so nekatere od tega mladega pevskega udruženja vseeno preveč zahtevale. Devovo Hrepenenje bi želeli bolje pedano iz Adamičevi Čez morje v vas pa mnogo urnejši tempo, danes je bila raztegnjena bslj kot »silno murječe». Istega komponista narodna popevka Ožer.il se bom je res fletna stvarca, tudi Marolt se je s pesmijo Ljubi konja Jaše dobro pertavil. Višek večera je dala Adamičeva V samostanu, pesem za moški zboT s spremlje-vanjem lesenih pihal in harfe. V pitblM morda ta tehtna skladba ni zbud la zasluženega cimeva: je moderna, prolifonaka in za nas v zasedbi — novost. Lepa kTnpo-zizicija je prece' te--;ko izved'jiva, ob krstni prcd"tavi in botra Premelča izvedb! smo je veseli, čuli bi jo radi še večkrat, tudi od druge-d. Mariborski gostje, člani nar. žel. G'asb. društva «Drava», g. Lfke? ( harfa), g. Ska-čej (viaMna) in g. Veseli (četo) s^ n.rvdn- j šeno odbrali tri knmpo5tic:je za tercet teh ■ g!arbi'. Čujcm, da nameravajo z niimi med ' naše južne brate (Zagreb. Beograd k Pa bi I jim svetoval, da n-j si za te prlške izbe- ! rcio d"u,r, sodrihnciš: program, ki ga b^ ta d bri v:"rrni trto !-W-> onv '!no izvedel in dosegel z ni.m balji uripeh kot s temi * m lalce «šlagerskimis, nekomornimi komadi. Namesto obolelega tenorista gos?:da Banovca je simpatično nastapil liarfinist g. Lukež z dvema točkama, s fantazijama na narodno pesem. Obisk koncerta zelo povo-ljen; pevovodja je prejel lovorjev venec s trcbojnico. —J. Neuspeli Eegovičeve drame »Pustolovec pred durmi« na zagrebškem odru. Pisatelj Milan Begovič je cuhajal pošlo soboto svojo pisateljsko petindvajsetletnico na odru zagrebške drame. Igralo se ie njegovo najnovejše delo r-Pustolovec pred durmi«, s katerim ie vzel slovo cd zagrebškega odra dosedanji ravnatelj drame, režiser dr. Branko Gavella, ki je imenovan za dramskega ravnatelja v Beogradu. Dnevna kritika, ki je v Zagrebu rigoroznejša kakor v Ljubljani ie vzela Begovičevo delo in režijo neusmi-!'eno na rešeto. »Obzorov« referent Luna-ček pravi, da je »Pustolovec«: slabotno dramsko delo in ne more oprostiti režiserju, da je njegove šibke strani še povdaril s tem, da je dramo mestoma naravnost pre-inačil. Glavni interpreti so bili: ga Vika Pod gorska ter gg. Ivo Raič in Josip Papič. premi'era stare srbske drame v Beogradu. V četrtek bo v Beogradu predstava srbske drame »S'TTt Urcša V.« tragedija pisatelja Stevana Stevanoviča. Stvar ie biia napisana in Drvtč igrana pred sto leti ter ve lja kot me nik med staro in novejšo srbsko dramo. Tragedija se vprizc-ri v sodobni režiji, pred prestavo pa bo imel predavanje o del-u in o pisatelju g. Rista Odavič, bivši načelnik umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu. Režiral bo g. Isajlcrvič. Glavne vlege so poverjene damam: Taborski, Ar-senovičevi in Rizničevi ter gg.: Gavrilovi-u Todoroviču, Mijotinovidu in drugim. Letošn J kongres PEN-kluba. Letošnji kongres mednarodnih skupin PEN-kluba sc bo vršil v Berlinu Spomenik Sare Bernhardtove v Parizu. Začetkom letošnjega marca odkrijejo v Parizu spomenik Sare Bernhardtove. Spomenik je izgotovil francoski krpar Frederic Si-carcL Reorganizacija prosvetnega ministrstva Na ukaz prosvetnega ministra Stjepana Radiča se prosvetno ministrstvo p^puredi v centralističnem pravcu. Posebna komisija bo izdelala načrt o centralizaciji arhivov ministrstva, katere je vodil doslei vsak oddelek posebej. Zanaprej bodo vsi arhivi skupaj in bodo razdeljeni samo po referatih. Delo v arhivu bo urejeno po amerikanskem sistemu Slikarska razstava v Zagrebu. Dne 12. t. m. je otvoril razstavo svojih del v Zagrebu g. Viktor Pastuhov. Dela so razstavljena v Ullrichovem salonu, kjer so občinstvu dostopna do 23. januarja. Domače vesti Domača žival Ker je ravno sezona kolin, sem prejel naslednje mično sporočilo tam doli iz Novega Vodmata: •Hišni posestnik pod Ježami 137 Ima krasnega 7 in pol meseca starega pujsa. ki tehta gotovo nad 200 kg. Prešibek, ki r.e zasluži tega imena, je dolg 1 m 56 cm. či^to bel kakor sneg. ima kratko glavico, komaj pedsnj visoko Celo ir. male oči Cez noč prespi v svinjaku; zjutraj pa hajd v kuhinjo, kjer rad leži na tleh na pogrnienih vrečah paleg mize, kakor kak dresiran kužek. Kadar hoče jesti ali se mu kam mudi. vstane in se zlbaje odpravi k vratom, katera mu moraio odpreti in ga spremiti v svinjak. Ko ooravi svoje, hajd nazaj v družbo treh domačih prebivalcev. To se zgodi dnevno po osemkrat. Ako pride kak sosed k ntim, ga takoj spozna po govorjenju. Najljubše pa mu ako ga začneš z rc&o pa glavi in hrbtu gladiti in čehl.iati. Med pogovorom vzdigne svojo kračo glavico, odpre male oči in rilček ter začne mrmrati, kaikor da bi se hotel pogovariati. Nad vse ljubezniva žival! Krcg Svečnice ga bodo pa klali, toda domači se bodo odstranili z doma ter prepustili to stvr.j klavcu in drugim ljudem.« Da, da! Tudi med domačimi živalmi talentom ni prizanese.no; tem manj. Če so žlahtnega in slastnega maščcbnsga rodu. za katerega je sedanji zimski čas najbolj poguben. In jaz ne dvomim, da bodo klobase opisanega ljubeznivega pujsa še prav posebno okusne. _ M. A. C. * Iz urednitšva. Naš glavni urednik g. Stanko Virant je na prošnjo Narodne tiskarne prevzel glavno uredništvo »clov. Naroda«. Radi tega je začasno odložil vodstvo naše redakcije, ki sta ga prevzela gg. ured nika Fr. Brozovič (dnevna redakcija) in I. P o d r ž a j (nočna redakcija). * Kralj v razstavi. Velika zagrebška tvrdka Bothe & Ehrmami ter mariborska cvetli čarna iVrtt tvrdke Džamonja & drug sta priredili v Beogradu razstavo modernega pohištva, oziroma razstavo cvetja. Predvče rajšnjlm sta si to razstavo ogledala kralj Aleksander in princ Pavle v spremstvu upravnika dvora. Kral u so zlasti ugajali odlični izdelki iz domačega javorjevega in jesenevega lesa. Zanimal se je tudi za ljubko izložbo mariborskega »Vrta«. Kralj in princ Pavle sta se dalj časa mudila v razstavi. * Izpremerr.be v državni službi. Imenovani so: dr. Josip Režek za zdravnika- pripravnika pri državni bolnici v Ljubljani; Ivan Jurjevčič za sodnega slugo pri deželnem sodišču v Ljubljani in Franc Perovec za sodnega slugo pri okrajnem sodišču v Šoštanju. Sodni sluga Miroslav Ludviger je od okrajnega sodišča v Kranjski gori premeščen k okra nemu sodišču v Ormožu. — V področju poštne direkcije v Ljubljani so po službeni potrebi premeščene naslednje uradnice: Otiiija Kambič iz Dolenjega Logatca k poštnemu uradu Ljubljana 1, Fra-nica Kappus od poštnega urada v Ljubljana 1 v Podbrezje, Štefanija Schiffrer iz Topol-ščice k poštnemu uradu Maribor 1 in Ana Kcrent iz Hoč v Celje. * Jugoslovensko odlikovanje češkoslovaških diplomatov. Kralj Aleksander je podelil visoka odlikovanja češkoslovaškemu poslaniku v Bernu Veverki, poslaniku v Parizu Asuskemu in legacijskemu svetnku Krnu. * Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolab mariborske oblast!. Na osnovnih šolah arariborske oblasti so razpisana naslednja srtalna mesta, na šestrazredni dekliški osnovni šoli v Studencih pri Mariboru eno učno mesto za učiteljico; na petrazredn! osnovni šoli v Dramljah mesto šolskega upravitelja; na štirirazredni osnovni šoli pri Sv. Dui.u na Stari gori mesto šolskega upravitelja; na trirazredni osnovni šoli v Lokavcu mesto šolskega upravitelja; na štirirazredni osnov ni šoli v Kuzdoblanu eno učno mesto učiteljice; na trirazredni evangeljski osnovni šoli v Puconcih eno učno mesto učite! ie:; na trirazredni osnovni šoli v Ženavljah mesto šolskega upravitelja in na šestrazredni rlmsko-katoliški osnovni šoli v Bogojini mesto šolskega upravitelja. Prošnje naj se do 5. februarja vlože pri pristojnem šolskem upravitelju * Izstop Iz našega državljanstva. Iz državne zveze naše kraljevine so izstopili: dr. Franc \Veiss, odvetnik v Obervvartu v Avstriji, pristojen v Loče pri Konjicah; Andrej Kavčič, posestnik v Sicheldorfu v Avstriji, pristojen v Ivanjševce pri Lutomeru; Alma Hoizer. privatna uradnica v Knittel-feidu. pristojna v Maribor; Franc Brett-sehneider. toženjer v Parkanu. pristojen v Pobrežje pri Mariboru ter Fran Markič, železničar v Vrutki na Češkem, pristojen v Bohinjsko Bistrico. Izposlovali so si avstrijsko. oziroma češkoslovaško državljanstvo. * Smrtna kosa. V Ljubljani je preminula gospa Ema S c h i s c h k a r, roj. Pucher, vdova prezidijalnega tajnika Kranske hranilnice. Pogreb bo danes, ob treh popoldne Iz hiše žalosti, Pogaarjev trg 3, n? pokopališče v Sv. Križu. — Snc-či je umrla v Ljubljani gospa Marija K u m p. roj. Nučič. stara 70 let. Pokojnica je bi'a skrbna mati in Ijn-beznjiva žena, ki ie vživala splošno spošto-vrnje. PogTeb bo v četrtek, iz Zrinjskega ceste št. 6. na pokopališče k Sv. Križu. — Blag jrma spomin, žalujočim naše iskreno stžalje! Luciano „KraM Albertini nočneqa Pariza" ie potuje v Ljubljano . . . . * Proga SpUt-Odesa. V Italiji se je pojavila ideja o zgradbi transbalkanske proge Split-Beograd- Bukarešt- Odesa, ki naj bi služila v prvi vrsti okrepitvi italijanske trgovske ekspanzije na Balkanu ln bi sodeloval v prvi vrsti italijanski kapital. Baie se ustanovi tudi v Zagrebu že v kratkem času društvo, ki bo propagiralo zgradnjo te proge. Po tej progi bi šlo vse bl.i?), Ki bi je izvažala Itali a preko Jugoslavije v Ru-munjo, Rusijo in Bolgarsko. Split bi bil torej v neposredni zvezi z italijanskimi pristanišči Ancona, Pescaca. Bari in Napoll. * Jubilej dela. Z Jesenic nam poročajo: V nedeljo e praznoval g. Karel Ažman, delovodja valjarne Kr. Ind. družbe, v krogu svojih stanovskih tovarišev in prijateljev 50 letnico svojega službovanja pri imenovanem podjetju. Slavju so prisostvovale tudi depu-tacije okrajnih društev ter zveze delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani. Ka-for čuiemo, ga namerava ravnatel stvo še posebej primerno počastiti. * Širši sosvet poverjenlštva UJU v LJubljani. Dne 10. t. m. se ie vršila v Ljubljani seja širšega sosveta UJU. na kateri je prišlo do precej ostrih medsebo nih objašnje-vanj internega značaja. Poverjenik ravnatelj Luka Jelene je pedal demisljo rn bo poverjeništvo vodrl do nadaljnega njegov namestnik ravnatelj Gnus. Razni intri^anti širijo o tej seji zavite vesti in politični tr.a-roder I bi radi skovali za sebe nekaj kaol-tala. Ti in pa znani flanemaherji, ki bi uči-' tel e radi potisnili med »ne tiče ne miše«, se bodo temeljito zmotili. Predvsem stoji UJU dasi je nepolitična organizacija in ni eksponent nobene stranke, na stališču narodnega eelinstva. kar ne bi smeli pozabiti mnogi, ki pravzaprav v to organizacijo ne spadajo. Tudi si večina učiteljstva, ki je slej ko prej pripadnica SDS, ne bo dala od nikogar pred pisovati, ali sme predsednik imeti kaiko politično prepričanje, najmanj pa, da bi predsednika ne smela voliti iz svojih vrst. * Boko Kotorska navdušeno sprejela admirala Kocha. Kakor smo že poročali, je bil admiral g. Metod Koch, ki e doslej služboval na Sušaku imenovan za poveljnika III, pomorske obalske komande v Boki Kot«rski ter obenem za komandanta našega glavnega vojnega pristanišča. Admiral Koch je že nastopil svoje novo službeno iresto. Boka Kotorska je priredila v nedeljo novemu komandantu prisrčne ovacije. Povsod so vihra le državne in narodne zastave, zvečer pa je bila sijajna iluminacija. Boka Kotorska je dala s tem izraza svojim čustvom napram možu, ki si je stekel nevenljivih zaslug za naše naredno osbovojenje in za jugoslovensko vojno mornarico. * Zdravniki za zdravljenje tuberkuloze. Ministrstvo za narodno zdravje razpisuje načetaj za deset zdravnikov, ki bi se hoteli izpopolniti v zdravljenju tuberkuloze. Kom-petenti ne smejo bili stari nad trideset kt, odslužiti so morali bolniški staž in se morajo zavezati, da ostanejo deset let v državni službi; nadalje se ne smejo baviti s privatno prakso, zato pa dobivajo posebno doklado; leto dni morajo ostati v zdravilišču Topoi-ščici. Po odredti ministrstva za narodno zdravje se morajo leto dni muditi v možem stvu, da se izpopolnijo v stroki. Dokler esta nejo v Topolščici, bodo dobivali stanovanje in hrano, nadalje plačo po zakonu o civilnih uradnikih; dokler bedo v inozemstvu, pa debe posebno podporo. 4 Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto pisarniškega uradnika in vsako drugo tekom razpisa izpraznjeno mesto. Prošnje do 27. januarja na predsedstvo okrožnega sodišča v Celju. * »Na Grškem r.l Srbov«. To je geslo, pod katerim se je vršilo v Lerinu na Grškem v nedeljo zborovanje kot odgovor na protestne shode, ki so bili zadnje tedne v južni Mace-doniji radi preganjanja našega življa na Grškem. Obenem so pričele grške oblasti po nekaterih rr.esth že z aretacijami srbski'i družin. Tako so iz vasi Nalbankej odvedli v Solun več srbskih družin in sicer saxo radi tega, ker so se vpisale za Srbe. * Paslcurjcv zavod v Somboru. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, da :e v Somboru ustanovi Pasteurjev zaved kot posebni oddelek »bolnice kraljice Marije«, ki jc bila lansko leto zgrajena in otvorjena kot poročni dar prebivalstva somborske žu-panije kraljici Mari i. * Delavska biblioteka v Beogradu. Delavska zbornica v Beogradu je cdobrila kredit v znesku 5D.C03 dinarjev v svrl.o ustanovitve centralne delavske biblioteke in čitalnice. Ta kredit se ima v prvi vrsti porabiti za nabavo knjig, ki bodo delavcem brez plačno na razpolago. * Z zagrebške umetniške akademije. Za administrativnega direktorja Umetniške aka datnije v Zagrebu je imenovan dr. Branimir Šenoa, bivši načelnik umetniškega oddelka v ministrstvu prosvete. * Popoln solnčni mrk. Leta 1925. bo sotace mrknilo dvakrat, mescc pa tc!;cm letošn £ga leta ne mrkne. Pcpoln solčni mrk bo dne 14. januarja; viden bo v centralni in vzhodni Afriki, na Madagaskarju, v Arabiji, Indiji, v jugovzhod;iem Kiiaju in v južni Japonski. Pas popolnega mrka bo širok približno 140 kilometrov. Drugi delni solnčni mrk bo 9. julija. Viden bo v vzbednem Kitaju in na Japonskem. * Pozor! Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani opozarja vse člane in članice, da se javijo sodi šču v svrho prevedbe po novem invalidskem zakonu in to najkasneje do 17. februarja. 64 * Ponare'ene tramva'ske karte v Novem Sadu. V sedanji dobi falzifikatov so pričeli ponarejati tudi tramvajske karte. V Novem Sadu je sprevodnik zasačil nekega mladeniča, ki je imel cel blok ponare'enih tramvajskih vstopnic, a se mu je še prrvočasno pesrečlo pobegniti. * Divji prešičl tudi na Zagrebški gori. Na Zagrebški gori je naletel preteklo nedeijo nadlogar Ožbold na osem divjih prešlčev in Za veleffilm Grofica Marica sodeluje ciganski primaš iz Pešte. ustrelil enega, ki je tehtal 150 kg, ostalih sedem pa se je umaknilo v sosedne revirje. Na Zagrebški gori že več let niso opazili divjih prešlčev. Logarji so mnenja, da 3!\000 Din. U'čar, kf se je še pravočasno z blagom odtegnil aretaciji, je odnašal posamezne kore manu-fakture iz trgovine na ta način, da jih je pomešal med star papir. u— Mestno središče Saveza trezvene mladeži v Ljubljani priTfrdi kurz iz alkoholnega vprašanja v Akademskem kolegiju v Kol dvorski ulici. Začetek 23. t m. Prijave iz šol, ki še niso organizirane, sprejema podpisani dr. Mikič. predsednik mestnega središča STM, higijenski zavod. u— »Nega dojenčka«. Pri teoTetsko-prak-tlčnom tečaju, ki ga pod tem naslovom priredi Splošno žensko društvo, bo imel otvoritveno in zaključno predavanje šef Zaveda za soc. higljensko zaščito dece, g. dr. Matija Ambrožič. Tečaj se začne nocoj, v sredo, cb pol 8. uri zvečer na šentjakcb ki Šoli, je prpolnrma brezplačen in ima pristop vsako dek'e in vsaka žena. u— Občni zbor Organizacije okrožnih r-ravnikov v Sloveniji se bo vršil dne 17. januarja ob 15. uri v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Počilo cdbora. 2. Vo'itev novega odbora. 3. Poročilo o novem pravilniku za cepljenje koz. 4. Stališče organizacije do OUZD gle-ge pavšaliranja potnine in g'ede domačih lekarn. 5. Slučajnosti. — Odbor. 6S u— O potresih In zemeljskih katastrolah predava danes ob 8. uri zvečer gosp. pref. Dolžan v gostilni pri *Raci», Sp. Šiška. Vstop prost. Z. N. D. 65 u— Dramatičen o'sck «Unlje» vrbi vse gxpode in gospodične, ki imajo veselje do igranja da se zglase v četrtek, dne 14. januarja v društvenem lokalu, Narodni dom, I. nadstr. — Rež^er. u— S?'o3neoa ženske-a društva seja je danes, dne 13. t m. rb 5. uri popo'dne. Dnevni red- razstava ^Slovenska žena». Udeležba oJbornic obvezna, članice jako dcbrodoš'e. 63 u— Prihodnja plesna vaja Olepševalnega društva v Rožni d">!'nl se fco vrš'la v nedeljo, dne 17. januarja cb 7. url zvečer; p^-po'dnnrka odpade, ker ima društvo rbčnl zbor. Sprejme se še nekaj začetnikov in se morajo z"lasiti točno ob pol 7. uri zvečer na Stre'išču ped Rožnikom. u— VsskMrtna plesna prireditev organizacije natekorlsv. hotelskih in gostilniških nameščencev gotovo zasluži p^zornest od strani 'jrbljrnskca rbčln-stva. Na vseh pri redltvah po voini ni manjkalo zabave, zato je rotovo tudi 'efces podana garancija, da prične in konča večer v n-Mbo'.jšem raz-pnlržcnju. Zatorej danes ob 23. uri vsi v Kazino. Iz Maribora Vsled pozne sezi e in prevelike zaloge zimskega blagj. obleke, povišniki, suknjiči, klobuki, čepice, nogav.ee, rokav ce i. t. d. po lastni ceni pri Anton Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. letu posnamemo, da je bilo v protestant.ki občini rojstev 14, porek 12, v pravoslavni pa rojstev 18 in porok 14. a— Mariborske razporoke. Povojna psihoza, ki truje po zakonskih Idilah, je tudi v Mariboru še vedno na delu.. Med 417 porokami zaznamuje statistika v le;u 1925. tudi 80 razporok, ki so bile vsaj LTmelno javljene pred oblastjo. Neprijavljenih in oblastno nepriznanih pa jc seve še več. Ravno tako je tudi dejan kih porek več kot 417. ker statistika nc be eži neprottko-liranih zvez, ki pa izvršujejo iste skupne naloge — dveh, kakor jih predpisuje p sa-na postava. Ampak, kaj bi pomagala pro-tokolacija ljubezni v župnišču, ko pa ni stanovanja, ali pohištva ali celo službe! Narava pa si kljub tem sovražnim elementom krči svojo pot. a— Smrtna kosa. V Mariboru je umrl znani zlatar Fran Kager, ki je imel rcnovi-rano delavnico v Vetrinjski ulici. a— Zopat lal Mladina je včeraj z verv klm veseljem pozdravila novo nastoplvšl ostCT zimski mraz. Temperatura je tekom dneva padla na — 10 stop. C in že popoldne se je razvilo veselo drsanje na ledu pri Treh ribnikih. a— Cene jajc padajo. V mariborski okolici so po praznikih nenadoma zelo pad'e cene jajc. Dobijo se že po I —- 1.25 Din komad. a— Simfonični koncert Glasbene Matice v Mariboru se vrši nepreklicno v četrtek, dne 14. januarja z že objavljenim zanimivim sporedem. Naj si vsakdo nabavi svo! sedež že v predprrdaji, da ne bo zvečer gneče pred dvorano. a— Gospodarsko in politično društvo za magdalenf.ko predmestja ima sv-oj redni občni zbor v soboto, dne 16. januarja cb 20. uri v gostilni Friedau, Pobreška ce~nci. V pondeijek zjutraj je imela sosedna cbčina Kamn'ca pri Mariboru že šesti požaT v teku enega leta. To pot je zgorelo gospodarsko po-s'opjc župn> šča s krmo. Na p-rnoč sta prihiteli požarni brambi tz Maribora ln Studencev ter ogenj omejili. Iz Celja a— Glnljlv sprejem M'trovičivlh. Sinoči je d živelo mariborsko gledališče zopet izredno prisrčen večer z gostovanjem And e in Ančlce Mitrcvlčevih iz Zagreba. Kootaj se je ravnateli Andra Mitrovič pokazal med orkestrom, že ga je obsu1o gromovito ploskanje in oglušujoči klici «2ivio!». S tem mu je p d taktirko g. Sch "nherrja zaigrala tudi g?jba v pozdrav, ploskanje in vzklika-nje pa kar ni hotelo ponehati. Bili so nepozabni in nipopi^ni trenutki velike ljibez-ni s katero je obsipalo mariborsko občinstvo p:žrtvovalna umetnika. Z enako iskre noravni svet pravkar določil ccne novim stan va-nicm, ki bedo stala: trisobno z vsemi pri-tlklinami. kot kopalnico, sobo za služkinjo, verando i. p. 500 Din, štlriscbno pa 750 Din čiste najemnine. K temu ima najemnik plačati še samo 13 odst. i b:insk,h doki a d. Ta najemnina se nam zdi čisto primerna in b! naj bila za merilo trdi po drugih podobnih novih stanovanjih pri novi palači Pokojninskega zavoda in drugih. a— Slavij: pri novi zgradbi. V soboto so prav slovesno proslavili pokritje n_vc stavbe Pokojninskega zavoda na Kra'ja Petra trgu. Ko so poslopje krog in krog okrasili z zelenjem in zastavami, so se zl-.raii vsi delavci na hodniku vrh stavbe in edeti je pozdravil zaistopnike zaveda, mesta, p d jetnike in številno občinstvo, ki sc je zbralo pd hišo. Imenom Pokojninskega zavn-da je spregovoril veletrgovec g. Pinter, ki je izrazil zadovoljstvo zavoda, da je bila stavba kljub mrazu že sedaj dovršena do strehe. Slavija se je med drugimi udeleži! imenom mesta tuli vodja stavbenega urada nadsvetnlk inž. Černe. Gosrm je b la nato prirejena kratka zakuska. Pok jn'nki zavod pa Je izp'ačal z^ooslenim rVrv.-em kot častno nagrado po 15 ur zaslužka. Zvečer so namestili na stavbo velike električne luči ki so javljale meščanom čez most veseli dogodek v mariborski gradbeni stagnaciji. Bodoča uspešna obnova vinogradov v Sloveniji K tozadevnemu vprašanju, o katerem smo minuli mesec že ponovno v tem listu razmotrivali in ki je vinogradniške kakor tuai konsumentske kroge precej zainteresiralo, bi bilo še naslednje pripomniti: Zaradi prvotne hitre obnove po ilokseri uničenih vinogra-ov se je s strani vinogradnikov premalo pazilo in skrbelo za pravilno izbiro in pomno-ževanje krajevnim in gospodarskim razmeram odgovarjajočih žlahtnih trt, ker je bilo v tedanji najiiujši regenera-cijski dobi, namreč v letih 1S94.-1906., ko so se vinogradniki kar med seboj kosali, kdo bo najprej in največ nov,h nasadov napravil, tudi nemogoče, ker je primanjkovalo raznega trtnega materi-ja'.a, zlasti pa primernih in priporočljiv,h žlahtnih vrst. V onem času pa taka izbira tudi ni imela tolikega pomena, ker takrat so vinogradniki prodali vse in hitro brez posebnih težav, dočim zavzema dandanašnja vinska kupčija vse drugačno stališče, ki se bo v točoče vedno bolj ostrilo. Zato je pa treta rri bodoči obnovi previdnejšega pos;o;:a:iia. V dolgi dobi 30 let se je razmnožilo dovolj domačih in tudi tujih dobrih in slabih žlahtnih ter nežlahtnih trtnih vrst, zaradi česar imamo sedaj vsi prav temeljite izkušnje s posameznimi vrstami v vsakem važnejšem okraju cele Slovenije tudi glede rociovitnosti, odpornosti in kvalitete. Na podlagi teii bogatih izkušenj ne bo torej ovir in težav sestaviti za bodočnost sporazumno omejeni sortiment najpriporočljivejših trtnih vrst v dosego cnovrstnesa (en tip) vira za vsak večji in sloveči okoliš posebej, ozirajoč se pri tem na doma.i konzum ter na razvoj vinske trgovine tudi z inozemstvom. Bodo.a obnova že opešanih vinogradov fco sicer bolj po.asna, a zato tem temeljitega. Baš radi te^a je potrebno, da se ista izvrši po gotovem načrtu, da bo Slovenija tudi glede vinske kvalitete Drednjačiia vsem drugim vinorodnim pokrajinam v Jugoslaviji. Živimo na meji, kjer se naš pridelek lahko uspešno in dobičkanosno spravlja tudi v inozemstvo, v prvi vrsti v Avstrijo, zato ie treba skrbeti za pridelek. kakršnega želijo tudi v inozemstvu in kakršni kvaliteti ne more nobena druga država konkurirati. Fr. Gombač. Čistilna naprava za seme detelja v Mariboru Za prosneh našega kmetijstva v mariborski oblasti se je iz.razala potreba porabe pri setvi detelje in lucerne samo čistega semena omenjenih deteijin. Zato je ministrstvo za kmetijstvo in vode poskrbelo, da je dobila Kmetijska rtoskucna in kentrojna Dostaja v Mariboru. Vrbanova ulica št. 33, potrebni stroj in dala zavodu še potrebna sredstva na razpolago, da se je pos.av.l stroj v primerni shrambi, da se ne bi op levi! oj.oLš. Dela za vpostavitev stroja so izvršena in zato se nudi odslej vsem, posestnikom iz mar.barske ob'asti najlepša prilika. da si dado očistiti seme proti ma-le-niioo.ni orlstcib ni za corabo stroja ln proti povrnitvi stroškov za delavca, najetega cd zaveda, »odnosno si vsakdo lahko stroške za dolavca pr,hrani, če si sam izčisti seme ali če pcšljc svoje ljudi k čiščenju. S tem hoče državna u-prava zatirati na najboli energičen način dosedanjo razvado, da co posestniki posejali nečisto seme in s tem okužili pogostoma ves okraj s prcdenico. Ce se bodo vsi posestniki zanimali za čiščenje in če se hn videlo, da se poslužijo posestnki čiščenja v izdatni meri. bo državna uprava postavila take stroje tudi drugod v mariborski oblasti. Posestnike in trgovce vabim, da se zanimajo za to pridobitev v naši »oblasti in da se ££ie posojil reškim obrtnikom ne glede na vrsto obrti, s katero se pečajo. = Ukinjene uvozne omejitve v Švico. Svi carski gospodarski departman je ukinil s 1. t m. vse cmclitve pri uvozu blaga v Švico. Tako se lahko sedaj v Švico uvaža vse bla zo svobodno, kar se tiče administrativnega postopka. Istočasno so izvozne carine oproščeni odpadki železnih fabrikatov, staro železo in les, dočim se za cunje plačata 2 fran ka carine na 1C0 kg- V veljavi ostanejo samo omejitve izvoza trdega sira v količinah, večjih cd 5 kg . = Zahranjen Izvoz pšenice Iz Poljske. Za radi oslabitve zlatnika in tako znižanja polj skih cen za inozemstvo :e izvoz pšenice iz Poljske začel močno rasti. Ker bi na tak način labko zmanjkalo zalog za domači konzum, je ministrstvo notranjih del predložilo ministrskemu svetu zakonski predlog o za-brani izvoza pšenice. Ministrski svet je da! ta predlog v izjavo gospodarskim organizacijam. = Švicarski gospodarski krogi za vzpo-stavo trgovinskih stikov z Rusijo. Švicarsko Časopisje že nekaj časa vodi kampanjo za vzpostavo diplomatskih in trgovinskih zvez z Rusijo. SvIcaTski bojkot Rusije je po iz-avi iz industrijskih krosov za švicarski izvoz zelo škodljiv. 12. ianuarja, LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje, ciru.;e pen udje in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 77— 79, Vojna škoda č2I—52/, zastavni Kranjske 23—22, komunalne Kranjske 2J—22, Celjska posojilnica 2M—2-2 (2 2), Ljubi enaka kreditna 21'j—0, Merkantilna 100—105, Prašte-diona 933—U, Slavenska 50—-0. Kreditni zavod 1.5—165, t trojne 125—0, Vevče 110—0, Stavbna dru.iba loO—110, Šcšir 115—0. — Blago: les: chrehovi hlodi od 30 cm premera naprej, egiedani, foo nakl. post., 2 vagona ti/j—070, (650; bordonali 28/3J uso F.u.r.e, fco meja 340—C; trami 3/3—6/8, 4— 10 m, monte, napol suhi, fco vag. meja 0— 330; deske 23 mm, 4 m, I., II., III., monte fco meja SOJ—C; poljski pridelki: pšenica, 74 kg, 2%, fco vas. srem postaja 0—29-; turščica: umetno sušena, fco vaz. sr. pos:aja 0— ICO, umetno sušena, fco vag. slav. post 0—lCo, nova, času primerno suha, fco vas. r.a!kiad. postaja 0—125, drobna, domača, fco vag. slov. postaja 0—165; oves rešetani, fco vcg. nakl. postaja 0—193; ječmen, 12 kg, iraio zaduhel, glasom vzorca fco vag. tačka cest r.'a O— IG J; proso rumeno gl. vz., par. Ljuibijana C—225; ajda dimača, fco vas. slov. postaja C—-2^3, poljska ocarinjena, fco jusomeja O—2Č1.53; otrobi: debeli, domači, fco vag. slov. postaja C—155, drobni domač;, fco vas- slov. postaja 0—135 ržer.i, domači fco vas- slov. postaja O—123; fižol; beli, rešetani, liniusa, fco vas. sremska postaja O—2JJ, rjavi, rešetani, rinfusa, fco vason sremsl.a postaja 0—230; gnojila: Ti.cmasova žlindra, fco gar. 17/187°, v vrečah c o 103 ks b n, ncocarinjcna, fco vag. Ljubljana 0—12J. ZAGR33. Razen Eskcrrptne, ki je poskočila za 1 točko, drugi bančni papirji nespremenjeni. Promet v industrijskih vredn .t;;h minimalen. Vojna škoda, premptna, 'e dalje poskoči.a. Začela se je trsovati po 523.5, a končala je na 529. — V devizah je bila tendenca čvrsta. Vsi tečaji so zabeležili dalj nji porast. Narodna banka je dajala blago v posamezn.h čekih. Skupni devirni pr.ir. t !t zraiial 9.2 milijona dinarjev Notirale so d c-vize: Amsterdam 2237—2237, Dunaj 792— 8.2, Cedili 1340.5— 135 .5, Cruselj 255— 209, Itali a izplačilo 227.21—259.91, London izplačilo 273.677—2.5/3(7, ček 2,3.55— 275.55, Newyoi'k kabel 56.55—5G.93, ček 55.175—55.775, Pariz 215—219, Fraza 160.55 —1CS.55, Švica 1089.14—K97.14, 6ek 0— 1C92.5; valute: dolar 55.55—56.15, frfr. 212—215; efekti: bančni: Eskomptna 121 —121. Fcijo 17—2), Kreditna 133—135, liipo 64—6t.5. Jugo li'5.5—1C6, Liibijanska kreditna zaključek 210, Praštcdiona 950—970, Slavonska 53—C; Industriski: Ei:sp'oatacija 32—37, Dubrovačka zaključek 425, Sečerana 595—595, Isis 65.5—68, Slavoni a 43—45. Trbovlje 525—333, Vevče 111—0. državni investicijsko 0—79, asrarne 45—45, Vojna škoda, prorptna 229—333, februar 300—3C5. BEOGRAD. Devize: Atene 72—75. Dunaj 797—,97.5, Berlin 1315—1347, Budimpešta 0.CT92—0.C793, BukaTeJta 25—25.5. Italija 22^.6—22S.75. London 274.3— 2.4.4, New york 55.46—56.<8, Pariz 217—217.5, Praga 167.6—167.65, Švica 1C93— 1C93.25. CURIH. Beograd 9.16, Brrlin 123.25, New york 517.875, London 23.13125, Pariz 19.80. Milan 23.905. Praga 15.333, Budimpešta 0.0073:5, Bukarešta 2.31, Sofija 3.70, Dunaj 72.90. TR3T. Efekti: rbli-gacije julijske Krajine 65.75, 2ivncsfenslkS 275, Assicuraiioni Generali 6800, L1nyd 1005, Oceana 153, Split ce-ncnt 419. Devize: Beogrrd 43.80 do 41. Dunaj 318 — 331. Prrga 73.3) d^ 73.70, L "n d m 120.15 — 120.25, Pa riz 94.90 do 94.90. Newyork 24.70 — 21.80, Curih 478 _ 480. Bud m-ešta 0.0316 — 0.0352, Buk-rešta 11 — 11.50. Valute: dinarji 43 25 — 44. dolarji 21.65 — 24.80. 20 zlatih frrnk^v 94 — 97. zlata lira 478. DUNA.!. Beogrrd 12.5425 — 12.5825. Ber lin 15S.93 - 169/3. Pud'irpeštn 90.71 do 99.71. Bukarešta 3.1973 — 3.217.3, London 34.45 _ 3<.55, Milan 28.63 — 28.75, New-york 70"\35 - 711.85. Pariz 27.15 — 27.31, Pran odpoto« vala. Tako se bo vrni še marsikdo, ki ga doma smatrajo za mrtvega. • Kvpžiia z eksplozivnimi snovmi cv-tc bujno med Italijani po Julijski Kraiini. Ta« ko tudi v Puli. Tam se je dal miličnikom v,eti Jos. Fcrlatti, razpečevalec smodnika. F!-sp'ozivnIh snovi vseh vrst je polno še po celi deželi. Šport Petnajstletnica S. K. Ilirije V proslavo klubske petnajstletnice prire« di smuška sekcija S. K. Ilirije 24. t. m. med« klubsko tekmo v smuškem teku. Proga bo iz peljana v okolici Kranjske gore oziroma Mojstrane, ob slabih snežnih razmerah pa v Planici. Natančni podatki bodo pravočas« no objavljeni. Tekmujejo senijorji, po možs no;ti 35 km, dame 5 km in naraščaj 12 km. Prlctop k tekmovanju imajo vsi pri JZSS verificirani tikmovalci in tekmovalke ter naraščaj vcch v JZSS včlanjenih klubov. Za naraščaj se smatra vsak, ki še ni izpolnil 16. leta. Prijavlja se v trgovini Joso Goreč, Palača Ljubljanske kreditne banke, do 21 t. m. epaldne. Ka-nejše prijave se spreje« majo samo proti dvojni prijavnini. Prijav« nina znaia za senijorje in dame 15 Din, za naraščaj pa 10 Din. Za nagrado dobe prva tri mesta sen'jorj:v, prvi dve mesti dam in prvo me-to naraščaja kolajno. Izven kon« kurence lah!:o tekmujejo tudi vojaki, udele« ženci tečajev v Kranjski gori, prijavnina znaša 15 Din, nagrada za prvi dve merti je lx>!ajna. Član, članica in naraščajnik S. K. Iliri j s, ki se plasirajo kot prvi dobe kot posebno darilo en par novih smučk; član in članica poleg tega še naslov prvaka kluba. Propozic')3 za podsavezni prehodni ro':al V zmislu sklepa redne glavne skupščine LNP. iz leta 1924. se objavljajo propozicije tekem za pid avezni prehodni pokal, potr« jene po u. o. LNP. 1. LNP. razpiše vsako leto v dobi med proiilo in prhodn;o redno skupšč.no LNP, prijatel!ske tekme za prehodni podsavezni pokal, in sicer v nair.eri, da ustvari svojim icluboin nove možnosti tekmovanja in raz« voja ter da financijrino nekoliko okrepi pod savez. 2. .'okal postane trajno lastnina kluba, ki zmaga v pokalnih tekmah tri let« zaporedo« ma ali petkrat prekinjeno.. Do tega časa ostane p">kal začasno v posesti vakokratne« ga zmagovalca. Mesec dni pred početkom nov H te...m jc izročiti pokal podr,avezu. Do rrrcdaje odaovarj« zanj odbor dotičnega kluba. V slučaju razdruženja ali razpusta kluba, ki se nahaja začasno v posesti poka« Ia ter v slučaju, da zara.~ni posednik pokala preneha biti član LNP, se mora vrniti po« kal pod avezu. 3. Za pokal so obvezni tekmovati vsi v podsavezu včlanjeni klubi s svojim I. mo« štvom. Le klubom izven središča podsaveza, odnosno obeh sedanjih xMO, so dovoljene iz tehničnih in financijelnih ozirov izjeme, in sicer le po predhodnem dovoljenju u. o. LNP. Ako se kak klub samolastno odtegne tekmovanju ali ako kak klub iz katerega koli razloga samolastno med tekmo odstopi, izgubi tekmo ter izpade iz nadaljnega tek« r. ovanja. Razen tega se kaznuje s tem, da zgubi pravico udeležbe na pokalnem tek« luovanju za prihodnje leto, nadalje nosi stroške, ki so nastali s pripravami za dotič« ro tekmo ter se ga poleg vsega tega kaznu« jt šc z globo do 1000 D n. 4. Tekmuje se po cup»sistemu, t. j. vsak klub, ki tekmo zgubi, izpade iz nadaljnega tekmovanja. Za tekmovanje so veljavna pravila in pravilniki JNS«a, v kolikor ne vse bujejo propozicije same posebnih določil. Žrebanje protivnikov in terminov ter dalo« čitev igrišč odredi poslovni odbor LNP., odnosno v središčih MO dotični Mo. Finale se vrši vedno v sedežu podsaveza. Sodnike delegira ZNS, sekcija Ljubljana. Gled: pot« r.ih stroškov in prehrane izven svojega se« deža igrajočih klubov, prejmejo v poštev prihajajoči klubi in oba Mo posebno sporo« čilo. Vsaka tekma traja 2 krat 45 min. V slučaju neodločnega izida se podaljša tek« n-.a za 2 krat 15 min. Ako ostane rezultat tu« di nato neodločen, določi zmagovalca žreb. Žrebanje izvrši sodnik dotične tekme ob prisotnosti ob;h moštev in event funkcijo« rarjev LNP. ter obeh klubov. 5. V pokalnih tekmah imajo pravo nasto« pa vsi igrači, ki so po svoiem klubu prijav« l.ieni pri LNP«u in v službenem glasilu čis tani spravom nastopa v prvenstvenih tek« mah. in sicer ne glede nato ali imajo pravo takojšnjega nastopa z ozirom na morebitni prehod iz prejšnjega kluba ali ne. Nastopa« ti ne smejo neprijavljeni in nečitani igrači ter igrači, ki imajo zabrano igre. Zameniava igračev med tekmo ni dopustna. LNP. Drsališče S. K. Ilirije je zopet otvorjeno. Službeno iz LNP. Danes v sredo, ob 20. seja p. o. v kavarni «tEmona» stranska soba v I. nadstropju. — Tajnik II. S. K. Ilirija. (Drsalna sekcija). V četi* tek cb 6. uri pop. seja sekcijskega odbora in načelstva drsalne sekcije. Suspendirani igrači Hajduka. Splitski nogometni podsavez je suspendiral Hajdu« kovo igrače Benčiča, Bonačiča I. in II., Po« duje I. in II. ter Rodina. Poleg tega je ka« znoval Hajduka z globo 1000 Din. Vzrok za te kazni je v tem, ker so imenovani igrači preteklo leto ob priliki finalne pokalne tek« me ostali dalj časa v Zagrebu, kakor je bi« lo potrebno, ter potrošili približno 5000 Din JNS je zahteval, da se ta vsota vrne. Split« ski podsavez ni od igračev, ki so odpotovali v Eg'pt, mogel izterjati vsote. Sedaj ne bo« do ti igrači mogli nastopiti, dokler se ta de« nar ne vrne. Hajduk je radi denarne globe vložil protest, ki ga pa je Savez zavrnil. Dukanovič postane nogometaš. Večkrat ni kolesarski prvak Dukanovič, član zagreb« škega kolesarskega društva Sokol, je izstos pil iz svojega matičnega kluba. Kakor se doznava. hoče postati nogometaš. Baje bo pristopil k Sparti, kjer bo zavzel mesto vra« tarja. Praški cross country tek. Prošlo nede« ljo se je vršil v Pragi cross country tek na 5.8 km dolgi progi. Zmagal je v 20:23 Prob« sta (Kolin). Sledila sta mu šourek (Sparta) in Paul (Slavija). Angleži sledijo Francozom. Kakor smo nedavno poročali, se je med francoskimi in nemškimi atleti sklenil športni mir. Francoz skemu vzgledu glede ukinjenja bojkota pro« ti Nemcem so sedaj sledili tudi angleški atleti Zadnja glavna skupščina angleškega khkoatlctskega saveza je s 16 proti 4 gla« sovom sklenila, da smejo nemški lahkoatleti startati na Angleškem. Vfllftli od Strm s si^ajelm baletom ter godbo bo senzac.ja! 66 Svarilo Podpisani svarim vsakogar, kdor bi dal mojemu sinu Adolfu Omulezu na upanje bodisi d:nar ali blago, ker nisem za njim plačnik. IVAN O MU LE Z pleskarski mojster v Ptuju 61 Izjava V imenu članov rodbine izjavljam, da ni« smo odgovorni za sramotna d-janja, katerih je obdolžen Alfonz Thuma, in ga kot brata več nc pripoznam. THUMA JOSIP kontrolni strojevodja drž. žel 62 Preklic Podpisana Frančiška Oven, posestnikova žena, Ljubljana, Kladezna ulica 14, preklic cujem in obžalujem svojo obdolžitev, da je ga. Frančiška Veuc pojedla mojo kuro, ker sem se prepričala, da je ta obdolžitev kri« vična, ter se gospej Frančiški Veuc zahva« ljujem, da je odstopila od kazenskega po« stopanja. FRANČIŠKA OVEN. Vremensko poročilo L uNiana. 12 janunja 1926. Luibliana 306 m nad morjrm Krai j onszovanla ob iračn tlak Zračna temperatura Veter Oblačno O—10 radav nt mm Luhl ana . . 7; 7685 — 7-6 jug- zap. 5 04 1 L!uMjana . . 14 70-8 — 90 sev. vzh. 2 LJubljana . . 21. 77 J 3 — 108 sev. vzh. 0 Zagreb . . . • 7. 7701 - 80 7 Beograd . . 7. 768-7 — 100 sever 8 1*0 Dunaj . . . • 7. Praga . . . 7. 7755 — 9-0 8 nomost . . 7. 1 Solnce vzhaja ob 7 37 zahaja ob 16*41, Inna vzhaja ob 6 40 zahaja oh 15 54 Dunajska vremenska napoved za sredo: Jasno, mrzlo Pričetek hude zime Severovzhodni vetrovL Na Madžarskem: res instituta porro tractatur.. Nadaljevanje madžarskega škandala. Sortiranje bankovcev je biio končano v začetku decembra 1925, nakar so odšli raz; pečevalci denarja v severne dežele, in sicer v Hamburg ter na Holandsko, kjer so za* čeli spravljati denar v obtok. Vendar je policija razkrila komplot, še predno so uteg* nili falzifikatorji razpečati ponarejeni de« nar ter oškodovati francoske finance. Ko je bil polkovnik Jankovicz aretiran v Haagu, so ponarejevalci izdali nalog, da se morajo kiišeji, ki so služili za falzificiranje, razbiti in uničiti, kar se je tudi zgodilo. Nato so ponarejevalci uničili še ostale bankovce iz strahu pred policijo. Zarota ni v zvezi z nobeno politično stranko in se mora srna« trati za dejanje posameznikov.. Budimpeštanska policija bi torej rada pra la zamorca. Toda dosedanje izkušnje pra. vijo, da za tako reč ne zadostuje niti ter; pentinovo milo. a kje neki — komunikeji... -illllllMIlilttllf Regent Horthv jopd čigar vzornim in vitežkim vladanjem je madžarska država doživela svoj mogočni svetovnozgodovinski fal-zifikatorski škandal. Peštanska policija, ki jc preiskavo proti ponarejevalcem francoskih tisočakov v «glavncm» žc zaključila, je morala radi ne* pričakovanih dogodkov svoj rok zopet pcw daljšati. V noči od sobote na nedeljo je bi* lo izvršenih zopet več hišnih preiskav v Bu« dimpešti in topot se je pokazalo, da obsteh* jajo sledovi, ki lahko prinesejo na dan še neznano gradivo. V nedeljo opoldne je bii aretiran dr. Ti* bor Schwetz, ki je osumljen, da je razpeča* val ponarejeni denar v inozemstvo. Sch\ve* tze so videl; ponovno v družbi Marszow* skeya. Bil jc posebno znan kot sekundant v raznih dvobojevalnih aferah ter je često* krat potoval v Švico ir. Italijo. Zadnje po* tovanje te vrste jc napravil o Božiču. Gradivo zoper obtožence jc ogromno ter obsega nad 300 zapisnikov, katere so vpo* slaii detektivi. Državno pravdništvo razpo* iaga poleg tega z nad 300 protokoli in služ* benimi poročili. Upravičena je torej domne* va, da bo imelo državno pravdništvo mese* ce in mcsccc težkega dela, preden bo razpi* sana razprava proti falzifikatorjem. Princ NVindischgratz je bil v nedeljo za* slišan v triurnem razgovoru. Podal je zopet nove izjave in je prosil, da bi ga izpustili na prosto proti primerni kavciji. Preisko* va!"i '-ockvk - 'do:! njegovo prošnjo. vojaški škof Zadravecz. Horthyiey vzgledni prijatelj, zanosea pridigar in goreč zaprisežnik falzifika-torjev. Interesantna je vest iz Budimpešte, ki ve povedati, da je imel škof Zadravec, ki velja za sijajnega govornika, na božični dan, torej ko jc bila afera na višku senzacionalnih razkritij, zelo zmedeno pridigo ter se jc sploh čutil nesigurnega in je nastopal zelo plaho. Zadravcc. ki je vojaški škof in jc falzifikatorjem položil prisego, da nc bo nikdar, nikjer in nikomur nič izdal o kom* plotu, jc pač čutil, da ima na vesti nekaj več kakor mu zaenkrat moreta odvzeti na* vaden spovednik in pa Gospodar vojskinih trum .. Zamorec z milom Oficijelna Madžarska, katere «viteški» po nos jc na mah zdrsnil globoko pod ničlo, je bila v navalu nepobitnih razkritij brezmoč* na. da bi sc količkaj oprala pred svetom. Ko pa jc v nedeljo bila zaključena preiska> va «v glavnem«, je budimpeštanska policija publicirala strahovito dolg uradni komuni* ke. čigar glavne navedbe so vsebovane v na slednjem poročilu, ki ga zdaj madžarski korespondečni und razpošilja po svetu: Falzifikatorska afera je delo princa \Vin* dischgratza, ki je pridobil zase državnega policijskega šefa Nadossvja, spričo naglasa* nia patriotičnih ciljev pri ponarejanju de* narja. Glavni pomagač princa Windisch* griitza, je bil kartograf Vladislav Goro. Po* narcjcvalci so skušali dobiti papir za falzi* fikate najprej na Madžarskem, potem pa so ,!*a naročili v Nemčiji. Natisnili so najprej 25 do 30.000 bankovcev po 1000 frankov. Del tiskov jc bil tako nesrečen, da je bil de* nar neporaben. Princ NVindischgratz se je posluževal v svoje namene osebnega tajnika Rabe. najpomembnejšo vlogo pri razpeča* vanju denarja pa jc igral polkovnik Aristid Jankovicz. ki se je o metodah razpečavanja posvetoval z VVindischgratzom ccla dva ted* na. Preden so prišli bankovci v promet, so ponarejevalci sami uničili del falzifikatov. k! so bili neporabni. Prinčev komorni slu* žabnik Kovacs je pri tej priliki ukradel se* dem tisočakov, jih porabil v svoje dobro m tako s svojo neprevidnostjo povzročil raz* kritje afere. Aristsd .|ankovic.:, bivši madžarski generalštabni polkovnik. ki je bil v Haagu prvi aretiran kot razpečevalec ponarejenih francoskih tisočakov. Humor in satira o madžarskih frankih Teremtete kihajolni paprikaš!.. . Madžar* embre zdaj zbadajo od vseh strani kakor črnega koštruna na ražnju. Humor in pikra satira poganjata zdaj na zvrhani kopici sen* zacij kakor čujen osat, kakor bodičast kak* tus, ali da ostanemo pri edinem madžar* skem nepotvorjenem produktu, kakor žlaht* na paprika, teremtete!... Vi pridete v Budimpešto. Vse je potef* tirno. Vse vprek tarna: «Težki časi, težki čisi!» Zakaj? Ker ne zadostuje več denar imeti in denar ponarejati, marveč je treba znati tudi nazpečavati ga. In če imate tujo valuto in vprašate v mec njalnici: "Povejte mi, koliko dobim za fran* coski tisočak?® — sledi ljubezniv odgovor: »No, tako, pet, šest let!... Zanimiv dogodek se je pripetil odlične* mu gospodu, ki jc one dni po izbruhu fal« zifikatorskega škandala prišel v Budimpe* što in se z avtom odpeljal v hotel Hunga* ria. Stopil je v menjalnico in želel menjati fiancoski tisočak, da plača šoferja. Toda uradnik menjalnice je odličnega gospoda le mrko pogledal in izginil k telefonu. V hipu je bilo na mestu četvero detektivov. «Aha, zdaj imamo pravega falzifikatorja v rokah!« so ugotovili in zahtevali od gospoda legiti* macijo. Gospod se legitimira in se izkaže, da ni nihče drugi kakor monsieur Henry ColIard*Hostinguet, gen. inšpektor Franco« ske banke, ki je iz Pariza prišel nadzorovat preiskavo. Kako je tekla preiskava, to veste. Sen* zacija za senzacijo. V Budimpešti so deja* li: Ti presenetljivi dogodki in aretacije so tako napeti in razburljivi kakor kak žurnal* ski roman. Da. Kajti dnevno se lahko zapis še: »nadaljevanje sledi« ali ajutri dalje«... Tega pa lc ne veste, kakšen je bil glavni povod za aretacijo vrhovnega policijskega šefa Nadossyja. On je princu \Vindisch* gratzu tajno sporočil, da jc njegov komorni sluga Kovacz hudo osumljen. S tem je Na* dossv zagrešil veliko uradno — vindiškre* ci jo ... Za Nadossvja zdaj iščejo naslednika. Vsaj dunajske novine javljajo, da je ma* džarska vlada razpisala natečaj, s katerim vabi vse svetovne falzifikatorje, pustolovce, lopove in hazarderje, da se potegujejo za mesto madžarskega državnega policijskega šefa. To službeno mesto je zares unosno v vsakem pogledu, toda zahteva specijalne kvalifikacije. In končno še eno senzacijonalno razkrit* jc v madžarski falzifikatorski oferi, ki pa je genljivo in razveseljivo obenem. Iz A v* stralije dospeva vest, da je neka angleška ekspedicija našla madžarskega kolonista Imbre Kapošvaryja, čigar oče se je ravno pred sto leti priselil v Avstralijo in začel tam gojiti papriko. Ta srečni Imbre Kapoš* vary, ki ga je zdaj odkrila angleška ekspe* dicija, je edini Madžar na svetu, ki v fal* zifikatorski aferi — ni kompromitiran. Obetani mraz je pritisnii z vso silo. Zavarujmo se proti njemu s težko zimsko suknjo, ki so se vnovič izdatno pocenile pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Viharji, mraz in led Na ameriški obali je te dni divjal strahovit vihar, ki je napravil posebno veliko škodo v državah New Jersey in Maine. V luki Port Bernard v Maini so bile posledice viharja naravnost katastrofalne. Vihar je razburkal morje ter je odtrgal vse ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču od brega in jih težko poškodoval. V luko so se privalile velikanske ledene plošče, ki so deloma razrušile obrežje. V nedeljo je obiskala močna nevihta celo Južno Bavarsko. Radi tega vremenskega preobrata je padla temperatura nenadoma na 12 stopinj pod ničlo in južno vreme se je spreobrnilo zopet v hladno zimo. Iz Papeeteja poročajo, da je močan orkan opustošil otoka Tahiti in Moose-ja. Neurje je bilo tako silno, da je pri tem izgubilo življenje 9 ljudi. Ledena zima je povzročila nedogled-no škodo posebno v Finskem zalivu. Ladje, ki so hotele še pred par dnevi na prosto morje, so radi ledu, ki ie nastal v zadnjih mrazovih, obtičale na poti in zamrznile. V takem položaju se nahaja danes 25 do 30 potniških ladij, med katerimi je nad polovico nemških pa-robrodov. Ker traja to stanje že od 4. . januarja in je promet med severnimi, nemškimi pristanišči in Finsko noDolno-ma prekinjen se je nemška vlada ponovno obrnila v Helsingsfors ter procMT za intervencijo. Finska vlada pa je odgovorila, da ne razpolaga z zadostnim številom lomilcev ledu in da ie snloh vsaka akcija brez izgledov, ker t^-e-ratura še neprestano pada. Številne ladje se nahajajo naravnost v življenski opasnosti. Vse kar je v danem trenutku mogoče storiti, je samo to. da se pomaga obtičalim parnikom z živežom in sličnimi vsakdanjimi potrebščinami. To službo vršijo zaenkrat letala, ki so edina v stanu pomagati ladjam, tičočim v ledu. Ruski literat Jesenin imenovali sovjetski Puškin, kj je nedavno po razdoru s svojo ženo, plesalko Isadoro Doncanovo, in po burnem po-vrarku iz Amerike, izvršil v Leningradu samomor. Bil je eden naijačiih talentov sodobne Rusjie, ki mu je priredila veličasten pogreb. Naša slika predočuje mladega literata v družbi slavne soproge. s katero je pred svojo potjo v Ameriko živel v najlepši harmoniji. Razkrinkan je špiritisticnega krožka v Vratislavi Kriminalna policija v Vratislavi na Nemškem je odkrila tajen krožek špiri-tistov, ki je pod imenom kluba tovarišev in prijateljev zbiral lahkoverne ljudi ter je imel svoje seje v stanovanju vdove nekega vratislavskega majorja. Seje so bile takšnega značaja, da so bili ljudje, ki so se udeleževali teh "ro-dukcij, večkrat ogoljufani za denar. Špiritisti so izsiljevali od udeležencev sej denar na ta način, da so duhovi, ki so govorili na usta medijev, zahtevali znatne vsote, katere je moral vsak po-zvanec položiti na mizo. Špiritiste je ovadil neki trgovec, katerega so sleparji oškodovali za precej znatno vsoto denarja. Krožek špiritistov je oosebno poka-al svoje pogubno delovanje s tem. da je napeljal nekega študenta, ki se je udeleževal špiritističnih sej, v obupno stanje, ki se je končalo s samomorom. Medij je poslal dijaka v sosedno sobo in mu je naročil, da mora izvršiti samomor. Ukazal mu je tudi, da mora. kadar ga bodo poklicali po imenu, nenadoma vstopiti. Študent, ki je storil vse, kar so mu veleli. se na klicanje ni več oglasil, in ko so nekateri špiritisti šli v sosednji prostor. da ugotovijo, kaj j^ž njim. so našli mladeniča mrtvega. Žrtev je ležala v nekem zaboju in se je zadušila s plinom. Dva drzna roparska napada na vlak Iz Guadaiajare v Mehiki poročajo, da je te dni 20 do zob oboroženih roparjev napadlo vlak med Mehiko in Guadalaja-ro. Vlak je prevažal potnike in prtljago. Ker se dogajajo taki napadi precej po-gostoma, se je vozila v vlaku običajna vojaška posadka, ki je bila za \sak slučaj v pripravljenosti. Napadalci pa so tako izvrstno porazdelili svoje moči. da so posadko ukrotili ter jo prisilili h kapitulaciji Uporne vojake so roparji poklali, potnike preiskali in jim odvzeli vrednostne predmete, pretrgali vse brzojavne zveze, odpeli lokomotivo in se odpeljali na varno. Uropali so 300 tisoč pezov Pod razvalinami razdeianeva vlaka se je našlo nad dvajset "trupel. Mrliči so večinoma oodlegli opeklinam. Napad na vlak se je baje izvršil radi testa. ker so rODarii domnevali, da se v vlaku vozi general Eerraira. katerega so hoteli ubiti. * Drzen rop se je izvršil tudi v noči od 9. na 10. januarja na progi Berlin-Koln v direktnem brzovlaku. Berlinski trgovec Hiitter je bil napaden in oropan vse svoje imovine: 180 zlatih mark. denarnice, ure in drugih predmetov. Napadel ga je sopotnik, s katerim sta sedela v kupeju sama. Napadalec je takoj po izvršenem činu skočil iz drvečega vlaka in je ostavil v vagonu samo pelerino. Večja roparska tolpa je napadla tudi vlak brzovoznega blaga, ki se je odpeljal s postaje v Dtisseldorfu. Najprej je vlak ustavila na ta način, da je prestavila signal. Ko ni mogla lokomotiva naprej, so se napadalci vrgli na vagon s paketi in so ga hoteli opleniti. Vlako-spremno osobje pa je energično nastopilo in je tatove pregnalo. x Proces proti ponarejevalcem delnic v Berlinu. Prošlo soboto se je otvoril v Ber* linu monstre*proces proti ponarejevalcem delnic. Na zatožni klopi sedi 10 obtožencev, med katerimi je glavni krivec baron Blu* menthal. Mož je ponarejal akcije ter je ž njimi oškodoval Hranilnico v Fiirstenvval* du za nad po! milijona zlatih mark. Celo> kupna škoda radi ponarejenih delnic pa zn;;= ša nad en milijon zlatih mark. Blumentha! je dal ponarediti za dva in pol milijonu mark akcij in bi bil tudi vse razpečal, da mu ni prišla policija pravočasno na sled ter za* prla njega in njegove pomagače. X Samomor princa Lichtensteina. V svo jem gradiču pri Judenburgu sc jc tc dni ustrelil princ Aleksander Lichtenstcin. Kot vzrok samomora se navaja težaven finanč* m položaj aristokrata. Samomorilec je bil drugi sin princa Friderika Lichtensteina. Njegova mati je bila grofica Marija (Irma) Aponvjeva. X Žena, ki hoče za svojim možem v smrt. Pisali srno o tragičnem koncu berlinskega trgovca z umetninami Pavla Cassiercrja, ki si je vzel življenje radi nezvestobe svoje žene. Mož se je ustreli! in je umrl v nekem berlinskem sanatoriju. Nemški "imetniki, kae terim je pomagal pokojni!, do svetovnega slovesa, so po njegovi smrti priredili žal* ■ ■o manifestacijo, katere se je udeležila tu* di Cassicrerjeva žena, igralka Tilla Durieu.v. Ko je bila žalna svečanost pri kraju in se •e družba razšla, se je Durieusova vrnila v svoj hotel in se je skušala zastrupiti z vero* nalom. Pravočasno poklicani zdravnik pa ji je rešil življenje. 70 letnica rojstva Antona Aškerca dalje ostrejše, ton njegovih pesnitev vedno odločnejši in pobijanje krščanskega svetovnega naziranja se je končno izoblikovalo v de! njegovega pesniškega programa, katerega je dosledno izvajal. L. 1890. je izdal Aškerc svojo prvo pesniško zbirko ^Balade in romance*. Sledila je knjiga za knjigo: Lirske in epske poezije. Nove poezije. Tri dramatične študije. Ruska antologija, Zlat>;i-rog. Četrti zbornik poezij, Primož Trubar. Mučeniki, Junaki. Jadranski biseri, Akropolis in piramide. Pesnitve (peti zbornik). Poslednji Celjan. Atila v Emoni. Poleg teh zbirk je napisal Aškerc tudi dva potopisa: Dva izleta na Rusko ter Izlet v Carigrad. Na polemiko o Primožu Trubarju ie odgovoril z razpravo «Ali je Primož Trubar upesnitve vreden iunak ali ne?v { Odloživši duhovniški talar je prišel j Aškerc v Ljubljano. Začel je zopet štu-; dirati stare vire. Lotil se je osebnosti Primoža Trubarja, s katerim je otvoril ogenj na katoličansrvo in pred katerim je zagovarjal protestantsko dobo. Opeval je v Trubarju poglavitno bojevnika zoper katoliške dogme, v *Mučenikih*> pa je nanizal vrsto slik iz protireforma-cije. Z cJunaki:> se je še enkrat približal prvotnemu konceptu svojih balad in romanc, v »Jadranskih biserih« ie zbral narodno blago z Jadrana, v knjigi «Akropolis in piramide« pa je proslavljal antičen grški in egipčanski svetovni nazor nad krščanstvom. Z zadnjimi deli «Poslednji Celjan« ter «Atila v Emo ni« se je vrni! na domača tla. Aškerc je za Stritarjem prvi. ki je prinesel v našo literaturo novo obzorje in razširil horizont slovenske miselnosti. Dočim nas ie Stritar učil uglajenosti, je gledal Aškerc s proroškim očesom na Vzhod ter je povdar.ial značaj-Priznati jc treba, da do Aškercu — iz-vzernši Cankarja — Slovenija še ni imela slovstvenika, ki bi bil tako temolito opravil svojo nalogo, kar se tiče možatosti v vsakem oziru. Govoril je kakor ic mislil: zavidal, skrival ni ničesar. Bi! ie mož. ki bi mu v današnjih razmerah zaman iskali para. Končno ie bi! Anton Aškerc svobodo-mislec. Na to je bil ponosen, svoje prepričanje je izpovedoval iavno in brez strahopernosti. Tudi v tem pogledu prednjači današnji generaciji. Več Ašker čevega duha v naše vrste! bi moralo biti geslo vsakogar, ki želi boljše bodočnosti nas vseh. Tiho iu neopaženo gredo danes mimo nas pomembni spomini. Cas. v katerem žirvimo, je tako prožet z gmotnimi interesi posameznikov in skupnosti, da kar mehanično pozabljamo na preteklost tn na njene vrednote, ki so. koncem koncev, vendarle podlaga našega življenja. Tipičen primer duhovne mlačnost! našega časa ie bil Prešernov jubilej v prošlem decembru. In dne 9. januarja ie šla na enak način mimo nas 701etni-ca rojstva Antona Aškerca. Anton Aškerc! V tem imenu je obsežen program cele dobe slovenske du-ševnosti. Kronika beleži o Aškercu nastopne podatke: rodil seje v Globokem blizu Rimskih toplic na istajerskem. Ko je bil tri leta star. je prišel k strini Agati v Senožetih nad Rimskimi toplicami. Strina je bila premožna žena in je fanta poslala študirat v Celje. Tam je Aškerc dovršil gimnazijo in po zrelostnem izpitu je odšel v mariborsko bogoslovje. Ko je bil posvečen v ma-šnika, je kaplanoval v Podsredi, Šmarju, Juršincih. Vitanju, Rimskih toplicah, Mozirju in Skalah pri Velenju. Potem ie slekel duhovniško suknjo in je dobil službo arhivarja pri ljubljanskem magistratu. Umrl je zadet od kapi dne 10. junija 1912. » Aškerc se je oglasil v slovenskem s]ovstvu. ko je biio ,iaše pesništvo nekako pomehkuženo; svetožal.ie sta ozna njala takrat Stritar in Gregorčič. Slednjega. ki je bil v začetku krepak, je ubil Mahnič s svojo razumsko kritiko. Aškerc, po pomembnosti največji po;t poleg Gregorčiča v zadnjih dveh desetletjih prošlega stoletja, je potrkal na vrata «Zvona», ko se je Gregorčič začel odtegovati javnosti. Prva njegova Desem. ki k> je objavil v «Zvonu«, jt bila ''Trije popotniki«. Izšla je koncem I. 1880. pod psevdonimom Gorazd. Go-razd je ob:avlja! r»nr let pesmi lirične in epske vsebine Ko je spesnil «Mado-no« (ki jo je pozneje prekrstil v «Sli-karjevo sliko«), mu ie pisal tedanji «Zvo nov» urednik Leveč vzpodbujevalno pismo ter mu je predočeval važnost epske ga pesništva za Slovence. Aškerc je z navdušenjem sledil nasvetom svojega učitelja in je postal res največji epik slo venskega slovstva. L. 1883. ie napisal cAnko«, ki je dr-žana v slogu narodne «Lepe Vide«, eno leto pozneje pa je zagrmel v svet s pesmijo 'Mi vstajamo*. V tej pesmi Jc bil ves poznejši Aškerc: neupogljiv mož. nezlomljiv značaj, človek, ki pozna žrtve samo za ideale. Ideal pa je bilo Aškercu takrat pesništvo. Pod vplivi slovenske preteklosti, ustnih izročil in zgoJ slovanskih narodov so nastajale čedalje bolj dovršene Ašker čeve pesnitve, med katerimi blesti kot najdražji kamen venec balad in romanc, ki nosi naslov «Stara pravda«. Kmalu pa je Aškerc razširil^ svoje pe-snikovanje tudi na filozofijo. Študiral je posebno indijsko versko modrosbvje. Buddhizem ga ie privede! do panteistič-nega svetovnega naziranja ter do preloma z dogmatiko katoliške cerkve. K temu ie nemalo pripomogel tudi Aškerčev "bo: z Mahničem. kateremu n: Aškerc molčal: zabrusil mu je v brk pesmi «Pegaz in oseb ter «Firduzi in der-viš« Aškerčevo orožje je i>ostaia!o če- r n v site svoje lice od kvarlšivesa - Cn-la ki Vam Povzroča mozou • učinka mila, kožne izpuščaje, prezgodnje gube m druge ^zneoz/obraza Uporabljajte za urr-'van^R0„ih pravnikov edino periektno m od tnnogm z ^ priporočeno sr^stvo par«bost, »Visagine Adelma /attl , odstranjuje dosegl; "f °bo'eznt " Sanla prihajajo vse kožne bo.ezni. , droseniah dnevno. Dobiva se v jekarnan, ...^ Glavno skladišče z- JU» Gajeva ulica 8. Podjetniki, delodajalci! Omogočajte svejim delavcem dviganje kuvert z glasovnicami! Dajte jim med delom kratek čas v to svrho prosto. Omogočite, da se uveljavi volja delavcev po strogem strokovnem nepolitičnem zastopstvu v Delavski zbor niči. Podpirajte svoje delavce, nameščence in uslužbence v tem, da jim bodo glasovnice in kuverte takoj dostavljene. Opozarjajte ;->a to uradne krpjevne volilne odbore. Glasovnice s kuvertami bodo v krajih izven sedeža bol-mških blagajn dostavljene na Ve: naslov — takoj obvestite svoie delavce o tem. IU ?U V Angleži o Balkanu Londonske «Times», najuglednejši ln najavtoritativnejši list v balkanskih zadevah, je priobčil 6. t m. uvodnik nod naslovom »Vznemirjeni Balkan«. Kakor znano, ne pišejo «Times» o balkanskih zaaevah nikdar prej, dokler zaupno ne vedo za sklepe na najmočnejših mestih. Kadar priobčijo «Times» uvodnik o Balkanu, potem pomeni to konec roto-vih veličin na Balkanu. Kadar pišejo na pr.mer o Grčiji, potem pride tam do revolucije. kadar pišejo o Albaniji, potem slsdi tam državljanska vojna. Tako so izšli uvodni članki o Balkanu pred padcem Stambolijskega, kakor tudi pred obznano HRSS. Topot pišejo «Times» zopet o Balkanu, kar pomeni, da stojimo pred važnimi dogodki. «Times» pišejo: »Balkanski polotok se je povrnil k svojim tradicijam in stopil v novo leto s primernimi vznemirjenji in izpadi. V Carigradu izjavlja turški tisk z izzivajo-čo kretnjo, ca turška republika nikčar ne bo sprejela razsodbe v mosulskem vprašanju. V Grški je strankarska lah-koumnost solunskih venizeiistov. ki volijo komunističnega župana, in ukoreninjena grška nezaupnost napram jugo-slovenskim načrtom glede na So'un, ojačena z neuspehom poga:anj med obema državama, prinesla porazen rezultat. Razsrjen nad opozicijo starih politikov se je general Pangalos proglasil za diktatorja Grške. Njegovi nasprotniki. zlasti komunisti, morejo upati le na slabo ustrežljivost ognjevitega generala, ki je brezdvomno poučen, ča so generalni štabi panhalkanskega odbora 11!. internacijonale premeščeni z Dunaja v Solun, v mesto, ki ga namerava napraviti za središče grške vojne sile, za ^Akropolo* nove Helade. V Bolgarski je kabinet Cankov, ki je orež've' svojo omejeno popularnos , ra '• 1 po kratk 1 ri-zi. v kateri je mlad' kralj odigral častno ustavno vlogo. Na njegovo mesto ie došlo k krmilu bolj demokratično ministrstvo s Ljapčevom na čelu, izkušen m, pomirljivim in smelim voditeljem. V Rumunski se je prestolonasledn k r>o dveh poizkusih abdikacre končno odrekel pravici do prestolonaslecistv-? in vsem svojim prerogativam, o.itno iz popolnoma zasebnih razlogov. P.esto-ionasledstvo preide na mehove" a sina princa Mihajla in kraljevina stoji sedaj pred možnostjo dolgotrajnera vlaianja mladoletnega krala z vsemi političnimi neugodnostmi, ki jih prina'a tak rež'"!. V Jugoslaviji, najiačji balkanski državi, se razdor v radikalni stranki vladnega bloka nekako poveLava, v organizacij bele roke, v vojaški korporaeiji, o ka.eri se mnogo govori in ma'o ve razen tera. da ima znaten političen vpliv, vladao baje istotako analogna nesoglasja. Nepreračunljivi hrv. vodja Radič je povzroč l precej neprilik svojim radikalskim tovarišem in njegove izjave, da bo kot prosvetni minister odpravil nekoliko univerz, ter njegova pripravljenost, da prične kulturni boj s katoliškim klerom Hrvatske in Slavonije, so povzročile zadosti zlih sluteni. Konfuzno stanje notranje politike v ve.ini balkanskih držav mora neugodno vplivati na njihovo zunanjo politiko. Medtem ko ima Rumunska predvsem opravka z neopuščenimi sovjetskimi pretenzijami na Besarabijo, so zunanji odnošaji jugoslovenske države nenavadno komplicirani z nasprotnimi stru-jami javnega mnenja. Iz beograjskega tiska je razvidno, da obstoji močno pro-tiitalijansko razpoloženje zlasti med Hrvati in Slovenci ter nedoločna želja po boljših odnošajih napram Bolgarski, s katero pa so v stalnem konfliktu gorki spomini Srbov na bolgarsko invazijo v času svetovne vojne. Naravni odpor Grške proti odstopitvi kontrole nad železnico Gjevgielija-Solun jugoslovenski vladi v kakršnikoli obliki, je medtem ojačil zahtevo mnogih jugoslovenskih publicistov, da mora Solun postati jugo-slovenska luka, dasi mesto in okolica nista bolj slovanska, kakor sta bila Antvverpen in Trst nemška. V teh razmerah niti malo ni čudno, da se G ši a pod generalom Pangalosom približuje fašistični Italiii in da se sovjetska Rusija ter republikanska Turčija skušata približati Beogradu. Jugoslovenska vlada je nedavno podp sala mirovno pogodbo ter vzpostavila diplomatske od-nošaje s turško republiko. Nien sklep, da se konča nelogično in nenormalno stanje, seveda ne potrebuje nobene obrambe, ker je odklonitev njenega podpisa na lausanneski pogodbi ime'a označiti samo njeno nasprotstvo proti prevzetju nekaterih finančnih obveznosti, ki so prešle s to pogodbo na balkanske države kot naslednice Turkov v Makedoniji. Toda zadnje bivanje Rud-ži beja v Beogradu je imelo tak značaj da je ooravičilo gotovo pozornost v zahodni Evropi. Ugotovljeno je, da je turški zunanji minister postavil predloge jugoslovenskemu zunanjemu ministru za turško-jugoslovensko kooperacijo v balkanskih zadevah. Splošno zna?*a stvar je, da je prinesel predlog od Čičerina, s katerim je podpisal turško-sovjetski pakt, da se vzpostavijo službeni eiclo-matski odnošaji med kra!jevino SiiS in vlado sovjetske Rusije. V tem predlogu ni ničesar alarmantnega. Druge evro-v ske države so priznale sovjetsko uni o in Jugosloveni morejo najbolje presoditi, v koliko bi bilo koristno tako priznanje njihovim nacijonalnim državnim interesom. Toda. da je do teh turških in ruskih ponudb došlo ravno v sedanjem kritičnem času položaja na bližnjem vzhodu in na Balkanu, je zelo zv.a.ilno, kar bi morali v Londonu in Parizu ravno tako hitro razumeti, kakor so v Atenah in v Rimu. Komisar za zunanje nadeve in njegova vlada umeia biti iskrena, kadar se to strinja z njunim ra u-nom. «Nikdar» je nevarna bese.a v politiki, toča sečaj sta popolnoma jasno izjavi'a, ca sovjetska Rusija nima namena vstopiti v Zvezo narodov ter na vse načine skušata pregovoriti Turško, da bi odklonila razsodbo Zveze r.a.o-dov v mesulskem vprašanju. Se več, g. Čičerin je odkrito izjavil željo s.oje vlade, da bi odcepil ba'kanske države od n^hove odvisnosti od zapadnih držav ter paraleliziral locarnski pakt s serijo vzhodnih paktov, od katerih je bil prvi sklenjen s Turčijo. Mnogo važnejše kot moralna podpora, ki jo nudi Moskva Angori, je očitna nakana sovjetske vlade izkoristiti sedanje nesoglasje in lju- bosumnost med balkanskimi državami. Angora gre seveua popolnoma naravno po poti, ki ji ga kaže Moskva. Ako ta politika uspe. more sovjetska Rusija riskirati avanturo v Besarabiji, ali pa bo Turška poskušala naskočiti meje Sirije in Iraka, vse v nadi, da nesložne balkanske države ne bodo postavljene v akcijo po čl. 16 pakta o Zvezi narodov. Tako stanje stvari bi moglo imeti za posledico poleg ostalih neugodnih rezultatov tudi izdatno izgubo moči in prestiža Zveze narodov. Seveda je neverjetno, da bi g. Pašič. g. Ninčič ali kak drug balkanski državnik ne mogel razumeti vso zapletenost takega političnega položaja. Toda možnost aktualne balkanske krize je še vedno dovolj velika, da opravičuje upanje, da se zunanji ministri zapadnih držav ne bodo zadovoljili z izražanjem pobožnih žel a po »balkanskem Locarnu», temveč, ca bodo sami poizkušali doseči balkanski sporazum. Brez sveta in pomoči zana-da, ako nam na;novejša balkanska zgodovina more služiti za ka^a'0. verjetnost takega sporazuma in končne perspektive balkanskega miru niso nikdar preveč dobro osigurane.» Sokol Izbirna telma ČOS. za mednrrodno tekrco v Lyonu V ncdsljo 10. t. m. sta ss vršili izbirni te':mi tel:mova!ccv za mednarodno tekmo v Lycnu in s cer v Pragi in Bnr\ Je to iz» redno težka tekma, posebno na drogu, kjer je padlo tudi največ ničel. Za župe iz Ce» ške se je vršila t:V.ma v Pragi, za župe iz Moravs';e pa v Brnu. K tekmi se je pr'« g!asi!o v Prag: 13 tekmovalcev, v Brnu pa 9, kar je zolo čartno štcv'!o. Tekme je vod'1 podnaS ~nik COS. br. B lek. Tekmovalo se je ra brad'jv drog;, konju na šlr, kregh, v plezanju po vrvi (8 m) iz reda na tleh, v te':u na 1C0 m. v skoku v višino, metanju krogle (cfcsročno) in p'avanju na 50 m. Ket sodn ki so bili br. B.lck, Erbcn, Ha» vel in Miiller. Dolženi rs-rhi so slcd:či: 1. Pc.':ačefc, Sokol KarUn, brcdlja 6.5 točk d;\ g 6, l;cni na šir 8, kreg 7, skok v višino 15J cm 10, p':zar.j: 8 m 11.6. met krogle z de no ro o 10.73 m, z lrvo 9.15 m, tek na 10^ m 12.6, p'avan'e na 50 m 55.6 2. Effenbcrr;r, Sm"chcrv I. 6.5, 2, 8.5, 5, 141 cm, 12.4, 992 — CCS cm, 13, 47.6. 3. Pck-r: y, Nymburk, 6.25. 0, 0, 5-5, 140 cm, 12.6. 99.J — H 03 en, V.2. 3i\4 s;k. 4. Dolina. Praški Sokcl, 8, 0, 3, 8, 25, 0, 11.2, f57 — 761 cm, 13.6, 57 2 rek. 5. Mc!y, Kari in, 6, 0, 6, 7 J, 0, 14.6, 940 — S33, 13.8, 63 rek. 6. Ti:mi, Kr.rlin, 4.5, 0, 6.5, 4, 140, 0, 93S — 841, 14.6. <9.3. 7. Jr.rrj. Karlin, 5, 0, 3, 2, 0, 16.2, 796 — 753, 14.2, 0. 8. Kc-r.urr'-. K-a1 f.5, 4. 5.5, 3, 130, 15.2, T 95 — 7-:2 cm, 13, 80.8. 9. fkzda, tekdi B«es"av, 6.5, 5, 0, 2.5, 140, 15. 7. 2 — 63:, 13.4, (.5.4. lf). FMkncr. Nemški Brod. 3.5, 4, 8, 130, 14.2, ??5 — 7 2. 14.4. 0. 11. Vn-clv, Praski So' oI, 8.25, 2, 4, 9, 130, 13.2. r<2 — C92, 14.4. 49.". 17. S:3ulil Sm>h-v L, 5.75, 1.5, 2, 1.5, 130, 20.2. (70 — 713, 16.2, 13. $'■■>'!!, Nvmburg, 5.5, 0, 0, 3.5, 0, 11-2, 750 — 570, 13.8, 0. Na orodju se je tekmovalo v telovadnici, v skoku v višino, metu krogle in teku na 100 m na letnem telovadišču, plavalna tek« ma pa se je zaradi hudega mraza vršila v plavalnici v Tyrševem domu. Tekme v Brnu je vodil podnačeinik COS. br. Smirak in zastopnik tehn. odbora COS. br. Čada. Tekmovalo je 9 tekmovalcev, iz« med njih 5 iz Brna. Tekmovalci so predelali vaje na orodju in v lahki atletiki, kjer je skočil br. Gajdoš 153 cm visoko, br. Supčik (prvak v plezanju na olimpijadi v Parizu 1. 1924) pa je plezal po vrvi (8 m) 6.4 sek. Iz teh tekmovalcev bo sestavljena 8 član« ska vrsta z 2 namestnikoma, ki bo pred tek mo v Lvor.u še enkrat preizkusila svoje spo« sobn Iz Ljubljane. Kdor se h"če v resnici dabro zrbahati naj ne zamudi ugodne pri-!3ke in ctoišče pri-reditev BOSTANJ OB SAVI. V nedeljo, dne 10. t m. je imelo Sakolsko društvo svoj V. redni obe. zbor., na katerega je poslalo stare širretvo zagrebške župe svojega odposlanca brata V. Heumerja. Iz posameznih poročil se razvidi, da ie bilo društvo v preteklem letu precej delavno. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor. Ob tej pri!Iii se je izročila bratu Jekošu velika in bratu Shpšaku mala diploma iz I. medzlet-nih tekem JSS v Beogradu. PTUJ. Tukajšnje Olepševalno društvo ie imelo pred kratkim odborovo sejo, na kateri se je razpravljalo o raznih društvenih zadevah. Do nameravane izvolitve veselične-ga od.eika ni prišlo, ker so manjkali ravno mlajši odborniki, ki bi bili v prvi vrsti poklicani, da delujejo v veseličnem odseku. Olepševalno društvo vzdržuje v neposredni bližini mesta »Ljudski vrt», ki je vsled sve j c lepe lege zelo pripraven kot izpre-hajališče za mestno prebivalstvo; nasadi prehajajo harmonično v prosto naravo in so zvezani z lepimi poti. Društvena gostilna Švicari j a nudi s svejo lepo lego ob smre kovem gozdu poleti prijetna hladna počivališča; gostilna ima cbsežne gostilniške prostore, veliko dvorano, veliko verando in kegljišče in Je pripravna za mnogoštevilne gcete in za večje prireditve, ker se nahaja t& ob mestu in v bližini železniške postaje. Obstoj tega Ljudskega vrta in njegovih naprav je torej v interesu mestnega prebivalstva. Vendar pa obisk parka in §vi-carije ni posebno živahen, ker mestni cko-liš v tem delu trpi na nezadostni razsvetljavi. Kakor je slišati, je razpravljal pred krotkim občinski odbor o nape'javi mestne električne razsvetljave v društvenem drevoredu, ki vodi iz me«ta v Ljudski vrt. Pri da eden pat nogavic t Zigoir tn znamko (rdečo, modro ali zlato) »j., vir „ključ« traja kakor Štirje pari drugih* Kupite eden rar. pa boste ve rovall. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene. jatelji Ljudskega vrta in sploh vse mestno in okoliško prebivalstvo bo tak sklep t veseljem pozdravilo. ORMOŽ. Dne 8. januarja se je vršil sestanek mestne organizacije Orjuna v Ormožu, ki je bil polnoštevilno obiskan. Pred sednik ie referiral v smislu deb jenih in-strukcij od strani oblastnega odbora o sporu med dr. Leontičem in dr. Pribičevičem. O tem poročilu, ki je obsegalo cbrambo dr. Leontiča. se je razvila obširna debata ter je vse članstvo, Izvzemši treh, zahtevalo odsoditev rar*prave o tej zadevi, dokler se ne sliši tudi druga plat zvona. PREKMURJE. Dne 19. decembra je priredilo v Dittrichovi kino dvorani v Murski Soboti Kolo jugoslov. sester v zvezi z osnovno šolo prav lepo uspelo božičnico, ki jo je pasetilo mnogo osnovnošolske in gimnazijske mladine pod nadzorstvom proie-sorjev in uč!te'jstva. razen teh pa tudi druga odlična publika. Spcred prireditve je obsegal svetopisemske slike, ki jih je iz prijaznosti projiciral s skioptikom g. prof. Pavlič, nadalje pevske in deklamacijske toč ke, pomenljivi govor predsednice ge. Prelo-gove in bogato obdarovanje 118 otrok drž. osnovne šole v M. Scboti, 15 gimnazijcev in 6 ubogih žensk z oblekami. Razen tega se je med vse prisotne otroke razdelilo peetvo. To res bogato obdarovanje šolske mladine je bilo omogočeno samo vsled tega, ker so se vse sestre Kola z vzorno vrnemo in vztrajnostjo upregle v karitativno sluZbo ter nalik marljivim čebelam nabirale po mestu prostovoljne denarne prispevke in darila v blagu. K nrbranemu znesku 6000 Din so že iz lastne društvene blagajne dodale 2000 Din. Čast in hvala jim za vso požrtvovalnost! Dne 20. decembra je priredila božičnico dvorazredna osnovna šola v Gornji Lendavi. Vršila se je v prostoru podružnice Jugoslov, Matice ter je tako v moralnem kakor v nacijonalnem oziru zelo dobro uspela. Navzočemu številnemu občinstvu je ugajalo zlasti lejx> ubrano petje naših narodnih pesmi in slovenskih budnic; nič manj ni učinkovala dobro naučena igra in ob koncu sporedu živa slika. Med šolsko mladino se je razdelilo 23 čitank, čez 100 šol. zvezkov nekaj tablic in za 20 oblek raznega blaga. Vrh tega še so bili vsi otroci obdarovani s pecivom. Vsem darova'cem izraža šo'. upravi'te'istvo v Imenu obdarovane mladme iskreno hvalo. Bcžičnica Je v našem obmejnem kraju naredila najboljši vtis: ljudstvo si splošno želi še In še siičnih prireditev. — Od dneva do dneva narašča v Gornji Lendavi tudi število onih, ki uvidevaio, da je potreba za zgradbo novega šol. poslopja postala prav nujna. Perzijska preproga in flru^o na prodaj. Na:!ov v upravi »Jutra«. 101J Mali oglas?, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsako beseda fO par. N a J m a n 111 fn»sek Din 5—. 2enltve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega anafaja. vsaka beseda Din I —. Najmanjši i nese k Din 10'«* Avto osebni, ima Seft serMev, 7,namk» Purh t. VTI1. v po. po'noma »'of-rnn ftanjn. fe p-o'a. Dopifi po;l »!'nrh Vin.« na upravo »Jntra«. 994 Dva vcjenca za mrhanišfco obrt sprejmem. Naslov v npravi — »Jutra« 987 Rcd^-kHnka • opravlja eeftave, der le. slušalke in akumulatorje — 1'olnitev akumulatorjev. J. Goreč, Ljblj kreditna banka. 25-a II mBBMM i. c£c cei Posirežnico v celo inevno zapo^lenja, — pridno in [K>s'.t no, fprej-mcm. l'o.;oj znanje kuhanja in ljubezen v v upravi »Jutra-. —» Pcriektna kuharica Tejča jJovenskej-a in nam- š}te£a jezilia. ee sprejme. top 17. t m. Več pove Inj. Viktor Arcetto, Ljnb-Ijana, Tabor 2. «43 Asllr.e potnice • -'obro proi izijo. katere imajo resno veee'je do potovanja. Ee iščejo xa obisk F"iva:nih strank. Ponudbe oa upravo »Jtitra« po-i — zna&[.,) sDober zaslužek — 54S«. 1018 Vajenec foho likarftvo ee sprejme takoi. N^ i n v se izve v »pravi »Jutra«. 1020 Šoferja a kavi'i.;o za potrižki avto ixfe tovarna v !,;n'ljani. Ponudbe pol »tovarna v Ljubi iani« na upravo »Ju tra«. »91 Učenec pošten ln zdrav, se za trgovino mešanega b'nTa v BreJirah za takoj. Sta-novanje in hrana Jiri co'po-d.nrju. Ponndbe na upravo »Jutra« pol značko »Priden dečko«. 1005 Učenka pridna in poStena. tt — sprelme v gpeeeHjffco tr-povino v Ljubljani. Nft.ctov pove nprava »Jutra«. 986 Manufakturist želi spremeniti elužbo. najraje v en gros. Sposoben je za pi 'amo in potovanje. Ponndbe prosi na upravo — »Jutra« pod »Sposoben — 497«. «35 Natakarica i z dobrimi spričevali. ISče službe. Nastop takoj Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Natakarica«. S3ž Boljše dekle poSteno. ki zna Šivati In druja rcl ia dela, i&e mesta pri boljši družini za pomoč v gospodinjstvu za fo-harico ali k otrokom. Na. slov nove uprava »Jutra«. 1003 Gospodična začetnica, želi dobiti meglo kot strojepiska, kores-pondentinja ali blagajni. čarka Sprejme tu 'i vsako drugo primerno naraešče-nje. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra« pod značko »Marljiva 1874«. 803 Knjigovodja samostojen bilanest z večletno prakso pri večjih industrijskih in trg po ijet-jih ter denarnih zavoiih, želi svoje dosedanje mesto prerneniti. Cenjene dopise po; i po l »Trezen 371» na upravo «Jutra». €64 Cosflno na račun išče natakarica, ki zna do-i bro Šivati. Naslov » upravi «Jutra». 626 Kurjnč z dobrimi izpričevali ter z večletno prakso iSče me* rta za takojšnji na«top. Plrča po dogovoru. Po„ nn''be na upravo »Jut.«« pod »202«. 1085 Službo sluge ki je pripravljen priieti ta vsako ročno delo, išče inteligentnejši delavec, ki LiubPano dobro porna. Dopise pod «Pošten-567» na upravo .Jutra«. 1038 Ki'hrr'ca išče službo pri samskem pospo^n a'i vdovcu, Ver bi opravi iala vra hiJna dela. — Naslov pove »Jutra«. 1031 V Celju leli simpatična, zgovorna (rospodčna, vešča zlasti r ohčevantu s strankami. — mesta PoSnudbe pod »Z»-n^ltiva 549« na upravo — »Jntra«. 1017 | Izurjena strojepiska perfektna v nemfčinl in j slovenščini v povoru in ni_ I savi, išče službe. t'o::u ibe i poil »Stroj« pifka na upravo »Jutra«. 1013 Službe skladiščnika ali v pisarni išče rro pod, prort vojaščine, Cenjeno ponudbe na upravo »Jutrc« pod »Zanesljiv 5i9«. 993 (Trgovski pomočnik išče službe v mestu ali v večjem kraju na deželi. — Gre tu 'i v skladišče. Naslov je V. Juvan, Zagorje ob Savi. 996 Vrhniško opeko premog in 'iva dobite najceneje p-i Vinko K r ž e t u Trnovski pristan štev. 22. Pletilr.l stroji It. 8. 9. 1! «o po nizki ceni napro !aj. Kamnik. Sutna, št. 33. 10^ Telefonski aparat namizni, se ceno pro la. — Naslov pove uprava »Jutra«. 1023 .Varta* akumulatorji za avtomobile in ra io. Generalno zastopstvo *Munja« d. <1., — Zagreb. Martičeva ul. 14. Teleion 1S-S9. 804 Jabolka namizna, žlahtna, sortirana, odda vagonske in mi-njš« pošiljke Uatko Bir-jak. Podplat, Slovenija. 793 Ja'-o'čn!ka in haloškega vina se proda več;a množina. Naslov pove uprava »Jutra«. 1001 Pozor, lesni trgovci Kunim takoj 2—3 vagone suhih horovihh desk, obrobljenih, če mogoče pa-rarelne od 80—60 mm debeline, 8—4 m dolge. Ponudbe s navedbo najnižje eer. za 1 m* franko vagon in želez, postaja na upravo »Jutra« pod »Borovi plohi 558«. 10!« Kolo •'obro ohranjeno, kupim. — Poudbp na nnravo »Jutra« pod »Kolo 645«. 1010 Apnenice (S0va"on.ska mesečna produkcija) s posestvom, kam_ nolomom, gospodarskim in bt&novaiijskim poslopjem, se prodajo. Podjetje je do_ bro vpeljano, ie nad 20 let obstoječe in se proda le r^di bolezni. Interesenti naj naslovijo pisma na »Jatro« pod »Apnenice«. &J6 KOKS -ČEBIN VVoilova 1<|I telefon 56. 481 lil Perj3 kokošje, purje. račje, gosje in gosji puh, prodaja in razpošilja po najnižji ceni E. Vajda, Cakove«, Medji-murje. 33 Tovorni avto tritenski. se ugodno preda. Naslov pove utirava «Jutrs» 750 Več vrtne prsti dobre, črne, se prodj. Po. izve se v upravj »Jutra«. 818 Drva odpadke od žage in parke-to», kratko žagana, dostavlja na dom po 20 para u 1 kr parna žaga V. Sca-gnetti, Ljubljana. Predaja se tudi laganje. 542 Zbirko znamk ca. 13011 ter daljnogled (S"efernrohr) se proda za j 800 Din. Jos. Eržen v 1 Gor. Logatcu. 993 Smoking in žaket za srednjo postavo, dobro ohranjena, se prodasta. — Naslov t upravo »Jutra«. 1012 Razno poh'štvo se proda Kapiteljska ulica št. 7, I. 985 Razprodaja raznovrstnih klobukov po 100 Din. Mo''istka Mila Butter, Dunajska 6, U. Blagajne registerce ene veliko in dve mMi, — ugodno pro 'a Peter Sctina. Radeč« p. Zid. mostu. — 1006 Prazne «tefc'en!ce «Odol» kipija drogt-nja Anton Kam- -inova.. Židovska al št 1 471 Moško ko'o poldirkalno. dobro ohranjeno, se knpi. Naslov pove uprava «Jutra». 1039 1 do 2 sobi iš&e boljši sakonski par — bre* otrok, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe pod značke »Plača dobra 523« na npravo »Jotra«. 979 Stanovanje a S sobama, kuhinjo Ia pritiklinami se takoj odda Poizve »e pri Ivan« OgTin«, Groharjevo nabrežje S. 1033 Soba s posebnim vhodom in električno rassvetljavo v Spod-nii SiSki se takoj odda. — Naslov v npravi »Jutra«. 1022 Sobo s posebnim vhodom ISče uradnik. Ponndbe pod značko »Dobro plačam 3« na upravo »Jutra«. 1032 Sobo s električno razsvetljavo išče soliden gospod. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takoj 562«. 1030 Dijaka sprejmem na stanovanje event. t hrano. Naslov v upravi »Jutra«. 1004 Sobica s brano se odda takoj. — Naslov v upravi »Jutra«. 1003 Stanovanje • S—4 sobami išče mirna stranka, dve osebi, za ta- j koj ali 1. aprila. Plačam I za pol leta naprej. Ponud- I pod »Lepo stanovanje — | 1999« na nparvo »Juta«. — 1000 P silni stroj dobro ohranjen, priznane znamke, se kupi. Ponudbe na tvrdko: J. Kušlan, Kranj. 1021 Prit in ptelf?e za trrovino kupim Ponudbe na upravo »Jutra« ped »Pult 551«. 1015 Oglje in bukova I drva ! ponudite t navedbo eeoe družbi Ilirija, Ljubljana, — Kralja Petra trg, 8. 1014 Sobo popolnoma separirano, išče gospodična v bližini uni_ verze ali gledališča. Na_ iemnina postranska stvar? Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Scparirana soba 525«. Dva dijaka nižjh šol se sprejmeta na vso oskrbo za mesečno pe 550 Din. Naslov v — upravi »Jutra«. 1027 Hamleta v prevoda Ivana Cankar.' ja. dobre ohnjenega, k«_ pim. Ponudbe na npravo — »Jutra« pod »Shakespeam. tn Sobo z električng ali plinsko — razsvetljavo iščeta dva gospoda po možnosti za takoj ali za 15. januar. Ponudbe na upravo »Jotra« — pod »Dva — 516«. 974 Lepo stanovanje 3 sob, v sredini mesta, zamenjam ta večje. Ponudbe pod »Dam nagrado« 513« na upravo »Jotra«. 967 Sobo eventuelno s hrana ličeta 2 tehnika. Ponudbe pod »So_ ba Ml« na opravo »Jutra«* 1025 I Sobo eventuelno p brano >5če — medicine* v bližini holniee. — Ponndbe pod «Soliden-560« na upravo »Jutra«. — Trije dijaki iščejo skupno robo, event. tudi s hrano. Ponudbe pod »1. februar« na opravo »Jutra.. 970 2 opremljeni sobi se oddasta. Naslov v — upravi »Jotra«. 1016 1 ali 2 sobi opremljeni, s souporabo — kuhinje, išče zakonski par. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava »Jntra«. 1019 Soba s hrano se odda mirni osebi. Kotna utira 27, I. 990 Opremljena soba z električno razsvetljavo, s pesebnm vbodom, ve odda od 15. jan dvema gospodoma. Vpraša se naj Plori-janska 31, L 999 Trgovski lokal na prometnem kraju se vzame takoj v najem. Ponndbe na upravo »Jutra« pod «Eksport». 1051 Lokal ne velik, se odda za nekaj let proti odkupnini. Isto-tam se proda 6 novih oken in gostilniški itedilnik. — Naslov pove uprava «Jutra» 721 Gostilno vzamem v najem ali na račun, v mestu, event. todl v okolici. Naslov pove upr. «Jotra». 714 Gostilna v večjem industrijskem kraju se odda na račun. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Sposobna 531«. 998 rt I' Samostojna obrtnica vdova bre» otrok, varčna in skrbna gospodinja, želim poročiti gospoda enakih lastnosti, s stalno službo, starega od 42 do 52 let. Samo resne ponudbe s polnim podpisom na upravo »Jutra« pod »Samostojna — 565«. 1036 Višji železniški uradnik 45 let star. postaven In sdrav, želi v zakon »kot brat in sestra« Ljubljančanko, lastnico hiše ali vsaj stanovanja. Dopiei pod — »Penzija leta 193«« na upr. »Jutra«. 993 Klavir za vadenje na razpolage. Naslov ee izve »Jutra.. upravi — 100» Družabnik (oa) i 100.000 Din ta tele dobičkanosno industrijsko podjetje v Ljubljani se išče ta takoj. Naslov pove upr. »Jutra«. 989 Annemarie! Pisal dvakrat. Bolna? Ca_ kam nestrpno. Iskreno Te poljublja — Walter. 1037 22221 Dva para konj ognjevitih dirkačev ameri-kanske pasme in en voz «zapravljivček» ter kompl. konjska oprava, so pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov pove iz prijaznosti oprava «Jotra». 660 C3IC3HC3aOaC» iz 7 mm dehe'e železna plrfevine (Eher.blecli) z dvojnim dnom, visok 90 cm, š rok 1 m naproda.1. otel se lahko u-orabi za kemične svrhe. Rtflektanti naj se obrnejo na upravo .Jutra* pod številko .1500* OIOIOIOIO 7 Molno! msderira! ® Slssanfno! Izza kulis modernega zakona Prekrasno! Paz 'te na JntriSn)! oglas! i «.TUTRO » št. 9 s Sreda 13. I. 1926 Sax Rohiner: 17 Rčeči četektiu Rabili bi vas lahko pri polociji, gospodična, je dejal. Sicer pa prosiin, ua mi oprostite to opombo. Margareta se je malo nasmehnila. • • Sedaj pa še glede Kazme, jc nadaljeval višji nadzornik. Ali ste ga pozneje kje videli? — Nikoli. Ceie mesece sem si mučiia glavo, da bi zvedela, kdo je. Kerry je gledal divje. — Kakih deset treniranih mož se sedaj trudi, da to dožene; ie dejal rezko. Ali mislite, da je bil šminkan? — Mogoče, je odvrnila Margareta. Toda poteze njegovega lica so bile zelo nejasne. Edino po očeh bi ga spoznala, kjerkoli bi ga srečala. Večje so bile kot oči sploh katerega koli človeka, ki sem ga kdaj videla. — — Menda to ni bil Egipčan, ki je bil v predsobi? — Nemogoče, kajti niti zdaleka mu ni bil podoben. Sicer pa je ta možak ostajal zunaj, da sprejema druge obiskovalce. O tem ni nikakega dvoma, gospod nadzornik. Luč je bila zelo slaba? — V istmi zelo slaba in Kazma ni nikoli dvignil glave. Samo roko je dvigal v pozdrav, ko se je prikazal in ko je izgini. Sploh se ni ganil. Kerry je začel hoditi po ozki sobi, potem pa je dejal: — .Morda ni bil podoben Siru Lucienu Pyneu? Margareta se je glasno nasmejala in njen nasmeh je bil tako naraven in muzikaličen, da se je celo nadzornik prav prisrčno nasmejal. — To je čisto izključeno, je dejala. Ubogi Sir Lucien je imei ostro i-/klesane poteze in bolj majhne oči. Tudi je nosil brke. Toda prepričana sem, da je bil tudi Sir Lucien eden Kazminih odjemalcev. — Tako? se je začudil Kerry. In kako ste prišli na to. rniss Hailey. da je Kazma prodajal opojnine? — Stvar .ie ta, da je hodila Rita Irvin stalno k njemu nakupovat parfume in celo pošiljala svojo hišno ponje. — Toda, saj ste rekli, da so bili parfumi čisto nedolžni. — Oni. ki jih je prodajal slučajnim obiskovalcem, so bili pač nedolžni, gospod nadzornik. Toda prepričana sem, da so stalni gosti dobivali nekaj čisto drugega! Glejte, poznam nič manj kot trideset nesrečnih žena v Zapadnem okraju Londona, ki so sužnje različnih opojnin in mislim, da ni slučaj, da sem pri večini njih našla steklenice Kazminih parfumov. Višji nadzornik Kerry je nategnil mišice na obrazu in vprašal: — Ali govorite o svojih pacijentinjah? Margareta je prikimala. — Ce se začne ženska vdajati opojninam, je začela razlagati, včasih ne gre več k stalnemu domačemu zdravniku. Imam več pacijentinj, ki so prišle k meni samo za to. ker si svoje strašne navade ne upajo priznati, da se ie, odkar sem izstopila iz armade, moja praksa začela razvijati v posebno smer postala sem specija-listinja za žrtve opojnin. — Air imate dokaze, da so nekateri teh ljudi dobivali opojnine od Kazme? — Neposrednih dokazov nimam. Bila sem namreč nediploma-tična. Skušala sem iz njih pripovedovanja zvedeti, odkod izvirajo opojnine. Toda te revice so tako navezane nanje, da rajši molčijo, ker se bojijo, da bi policija zvedela, kdo jih prodaja in bi jih potem ne mogli več dobivati. — Ali ste si ogledali vsebino steklenic, ki so bile na toaletnih mizicah vaših pacijentinj. — Redko sem imelo priliko. Toda v vseh slučajih so vsebovale le parfum, ali pa so bile prazne. — Hm, se je začudil Kerry. Sicer pred Margareto ni žvečil, toda mišice na njegovem obrazu so se avtomatično pregibale. Kot sem zvedel, vas je gospa Irvin na vsak način hotela včeraj videti. — Da. Menda ji je zmanjkalo kokaina... — Opajala se je s kokainom? — Pa tudi z drugimi opojninami. Reva je vse uživala. Vedeti morate, da pomeni za človeka, ki običajno jemlje opojnine, njih pomanjkanje nekaj naravnost strašnega! Ce je prisiljen, nenadoma prenehati, se ves organizem uniči in prav lahko nastopi smrt. Zadnje dni sem opažala, da je bila Rita Irvin na čuden način nervozna, kar me je zelo zanimalo. Slednjič mi je predvčerajšnjem zaupala, da opojnin več ne dobiva, kjer jih je navadno kupovala. Izrazila se je zelo nejasno, toda iz njenih besed sem sklepala, da izvaja nekdo nanjo pritisk. — Na kak način? — Nimam pojma. Toda rabila je besede: »Saj me bodo še napravili blazno!« in zdelo se mi je, da je bila v naravnost nevarno nervoznem stanju. Dejala je, da bo napravila zadnji poskus, dobivati večje količine opojnin, na katere se je navadila. »Ne morem živeti brez njih!« je vzkliknila, »če mi jih pa ne dajo, ali mi jih boš t i dala?« — Kaj ste odgovorili na to? — Prosila sem jo, kot sem to že večkrat storila v enakih slučajih, naj se mu popolnoma zaupa, in jo tako ozdravim. Ni mi dala odgovora na to, temveč je rekla :Ako jutri ničesar ne dobim, zblaznim ali uinrjem. Ali lahko računam nate? Rekla sem ji nato, da ji bom zapisala kokain edinole pod pogojem, da se od prve doze naprej postavi pod moje varstvo m sledi točno vsem mojih zdravilnim predpisom. — Ali je pristala na to? — Da. In včeraj popolne, ko sem bila radi važne zadeve odsotna, je prišla k meni. Uboga Rita! Margaretin mili glas se je tresel. — Pustila mi je sledeče vrstice. Iz pisemske mape je vzela velik štirioglat papir in ga pomolila višjemu nadzorniku, ki je začel s svojimi divjimi očmi citati veliko, neredno pisavo, ki jo je bila pisala tresoča se roka. — »Draga Margareta«! je čita! glasno, »Zakaj nisi doma? Jaz sem v strašriiii skrbeh in čutim, da bom zblaznela. Ko se vrneš, pridi naravnost k meni in prinesi dovolj, da me spet oživiš. Jaz...« Oho. konca ni napisala! Začudeno je pogledal Margareto, ki je imela solzne oči. — Ni več upala in šla je h Kazmi, .ie dejala. Sedaj menda ne dvomite, čemu je šla tja. — Ne! je divje hlastnil Kerry. Ne dvomim! Toda povejte mi, Miss Haley, ali ne bi bila mogla gospa Irvin dobiti kokaina kje drugje? Vem, da ga redno tihotapijo in da ga marsikdo dobiva. Margareta ga je mirno pogledala. — Tudi meni je to znano, gospod nadzornik, je dejala hladno. Razen uradno kontroliranega prometa z opojninami obstoja tudi tihotapstvo iz Japonske in Amerike. Ali vam je pa znano, da se je cena utihotapljenim opojninam v zadnjem času tako dvignila, da jih marsikdo že ne more več kupovati? — Ne. Toda kako se je to zgodilo, gospodična? — Čisto enostavno: ustanovili so trust za utihotapljene opojnine. To je naigrozovitejši trust, ki je sploh kdaj obstojal, in ima kontrolo nad življenjem tisočev sužnjev opajalne strasti. Kerryjevi zobje so ostro tlesknili. — Sedaj razumem, je dejal, čemu se možak iz notranjega ministrstva zanima za zadevo. — Državni tajnik je poveril posebnemu nezavisnemu visokemu uradniku nalogo, da raziskuje zadevo tega peklenskega trgovanja, je mirno nadaljevala Margareta. Zadovoljna sem, ker sem bila jaz tista, ki sem to dosegla potom poročil, ki sem jih dajala svojemu stricu, Lordu Wrexboroughu. Dam vam pa svojo besedo, gospod višji nadzornik, da vam nisem prav nič zamolčala, kakor tudi njemu ne. — Njemu? Komu? je siknil Kerry. — Zastopniku zunanjega ministrstva, kateremu sem neprestano pošiljala poročila. Višji nadzornik Kerry je vzel palico, klobuk in površnik s stola in se z divje rdečim obrazom prav vljudno priklonil. Rad je sicer spoznava! nove ljudi, toda ni mu ugajalo, če je moral dobivati razjasnila od žensk. — Klanjam se, gospodična Haliey, je dejal. Zelo sem vam hvaležen. Krepkih korakov je odšel iz sobe in iz stanovanja. Niti ni počakal da bi ga služabnica spremila in mu odprla duri. — KONEC PRVEGA DELA - Immmtm rudeča vsebine potna. aramatiOia, T čista. i Ondo-Ceijton čajna mešanica najfinejših 'izbir, pri lahkem poparku brez. 'premočnem, z smetano priporo-t* Cljioa. Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in oo najnižji tarifi Ra.iko Turk. carinski posrednik, Ljubljana. Masarykova cesta 9„ nasproti carinarnice. Vse informacije brez-Dlačno! •nnnimniniHimiiHinnuiiniinu Izrabite Paprika. priliko: Nslposolneiii so novi Pošiljke po pošti po povzetju v juta-vrečah. 1. Plem-sladka po Din 32 — I. Roža-nolsladka po D n 26 — I. Gulaš huda po Din 22 — Pri večjih količinah nad 50 kg posebne cene. Novi Sad G. P. PRODAHOVIČ Voivodina Eksport-paprike. tBBBa*BBBSHBBBgBMMra»ft*aaa«»*. Štolen poianiKi zaslužen nudi se sposobnim in itiar!;ivim posredovalcem Delokrog cela Sloveni a. Pre emki: Mesečna plača, dnevnice, povrnitev vo2n,e in provizija. Sposobnim nudi se sialno službeno mesto. — Interesenti naj vpošl,ejo p smeni ofert na upravo .Jutra« pod .Sposoben posredovale.«. "a vsakovrsno obrt in industrijo najbolj priporočljivi. Večletno jamstvo. Brezplačen pouk v vezenju crržane cene Plačljivo na obroke BMflBflBflSBttBiisttHaagačflaaBaaHNEaa L. Makuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 izgelovatel; dežnikov Na drobno! Na debelo 1 Zaloga sprehajalnih pallo Stari Dežniki st nanovo oreabtece.o. I III 14a zajamčeno čist, priroden, 1 kg 16 Din pošiljamo a 5 kg po povzetju. Sra£a Zlv&nmiL Zenusn. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da jc naša predobra, iskreno ljubljena soproga in mati, gespa Marija Kump roj. Nučič danes ob po! 7. zvečer po daljši bolezni, v 70. letu starosti nrrno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne iz hiše žalosti Zrinjskega c. 6, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bode darovale v župni cerkvi sv. Petra. Dra^o pokojnico priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 12. januarja 1926. Žaluj?čf ostali. V globoki žalosti naznanjamo, da nam je preminila naša iskrenoljubljena siSfrična, teta in stara teta, gospa Ema Schischkar roj. Pucher vdova prezidijalnega tajnika Kranjske hranilnice po kratki, mučni bolezni in previdena s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 13. t m. ob treh popoldne iz hiše žalosti, Pogačarjev trg 3, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi in v cerkvi Sv. Jaboba. V Ljubljani, dne 12. januarja 1926. flloboko žalujoči ostali. ■i ta >>■•' i-.'- r^^-J'--- i. Novo mesto "BaBBHBBBBBBSIBBBHBBBBnBBSaflBBBBflBSSfffiSaimrr i z mešanim blagom in deželnimi pridelki v zelo :-: prometnem kraju na štajersko-hrvaški meji :-: se ©i$a tako! v na{em radi bolezni lastnika. — ZaneslMvim reflektantom je eventuelna gotovina takoj na razpolago. Ponudbe je poslati na upravo „Jutra" pod šifro „£laia gana". 234 B «BSBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBanaBBaflBaaSBSa££3XB&3 —......——————«»"—— Priporočamo za patrijotične in slavnostne prireditve ■IMBVHBHMnaBBMaBaaaiMaaHM^Hai^B^HMBaHBHBHHB MIRKO KOROLUA JUGANA, VILA NAJMLAJŠA Dramska vizija v enem dejanju (3 osebe) Cena s poštnino vred 775 Din Naroča se pri knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani. #5 m Zahvala. Povodom smrti mojega nadvse dragega soproga gospoda Fortunata Kurnika revidenta dri. Sel. v pok :ni je došlo toliko tolažilnih Vrazov da mi ni mogoč*. se vsakemu posebej zahvaliti. Zzto se iem potom zahvaljujem pos bno preč. g. župniku v D. M. Poljn MflUerj; "a to ažllne obiske, g. ministru dr. Gregor Zcjavu in oblastnemu odboru SDS, g. ravr. dr. Boiku, g. > adzorniku Tomcu in uradmštvu direkeje drž. žel. za ča-tno sprem-s'vo g Zupanu za v srce sega;oč narrobni govor, pevskemu zboru Sokola Polje in C talnice v Zalogu, te. zboru žel. pevsk. društva za genljive žalostinke, darova,-cem krasnih vencev in vsem, ki so na ta aH oni način izkazali blagcpokojn ku zadnjo čast in mene tolažili v prebridkih trer.otkih. D. M. v Polju, dne 11. januarja 1926. Ivanka Kurnik roj. Ditrich. Kdor Me, tu napreduje! Sneg Sneg Sneg kupite še danes snežne čevlje Jftmpassing' Pazite na zaščitni znak. Pazite ža zaščitni znak. ^□□□□□□□□□□□□□□unoiiajni^^ -ii: IULOHLF H ovost! Novost! Domača industrija! neppekosliivi, najdekorativnejšš v i vsakem slogu in barvi! Vesta, svetlobna industrija, tovarna lestencev In svetlobnih teles Atelje: Kolodvorska ulica 8/1. Razpis. Tobačna tovarna v I/ublianI razpisuje na dan 18. januarja t. I. ob II. uri ponovno ustmeno licitacijo za prevoz mono-polskih predmetov v letu 1926. Celoletna v poštev prihajajoča količina znaša približno 150.000 kg. Prevoz se vrši od tobačne tovarne do ljubljanskih kolodvorov in obratno. Vsa natančnejša pojasnila in pogoji se dobe v ekonomatu tobačne tovarne. Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Ribniki't. rodno tiskarno d d kot tisk: !"rnr Iczeršrk Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.