PROSVETA V GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški la upravnlškl prostori: M57 South Lawndalo Ave. Office of Publication: 1687 South Lawndalo Ave. Telephone, Rockwell 4904 !>'«wvefiOi9ee9eM UTO-YEAB M •^x>ncl-cU~ »«ttar January 1«. 1M3. at tht pott-oftlo* at Chicaco. Illinois. under th* Act oI Concrcaa of March S. ISTf. CHICAGO 23. ILL« PETEK. 21. AVGUSTA (AUGU8T 22). 1947 Subecriptlon SS.00 Yearly &TEV.—NUMBER IIS Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In section 1103. Act of Oct. 3. 1917, authorised on June 4. 1918. Zapadna Evropa bo iskala $30 milijard kredita Ameriki bo predložen« dolga lista potreb za rehabilitacijo; bojazen pred kongresom Psrii. 21. avg.—"Konferenca inkorporiranih beračev", katero tvori 16 držav, ki so se prijavile u "sodelovanje" v Marshallo-vem načrtu, je prišla že tako daleč, da je sestavila provizo-rično listo potreb za rehabilitacijo Evrope izven Nemčie in sovjetske sfere. Načrt, ki bo predložen Ameriki, predvideva $30 milijard kredita za zadostitev "minimalnih" potreb teh držav. Poleg te gigantične vsote bodo evropski "inkorporirani berači" iskali v Ameriki še dodatnih kreditov za kreiranje velikega fonda, ki naj bi služil za zamenjavo (con-vertability) evropskih valut. Ta provizorična vsota za zadostitev "minimalnih" potreb sodelujočih držav je tako ogromna. da so se nekateri delegati začeli bati, da bo vsa skema padla v vodo vsled lastne teže, kajti treba je računati z ameri-ikim kongresom, ki mora končno odobriti te kredite. Ako bo vsota preogromna, lahko naleti na preveliko opozicijo v Ameriki. Vsled tega je sugestija s strani bolj previdnih delegatov, da je treba provizorično listo vrniti raznim odborom ekspertov, ki so jo sestavili. In sicer vrniti s priporočilom, da jo reducirajo. Ko je bil zadnjič v Parizu William Clayton, ameriški dr- žavni ekonomski podtajnik, js v svaril delegate te konference "inkorporiranih beračev", naj ne gredo predaleč. On jim je priporočal, naj ne iščejo več kot $20 milijard kreditov za prihodnja štiri leta. Nekateri delegatje kritizirajo posebno Francijo, ker je predložila dolgo listo za dobavo vseh mogočih strojev za razširjenje svoje težke industrije. Pravijo, »ko hoče Francija graditi novo Nacijski zdravniki 'poznani za krive Nuernberg, Nemčija.—Ameriko sodišče je spoznalo 15 nacij- «kih zdravnikov za krive, da so povzročili smrt tisočev jetnikov v koncentracijskih taboriščih. Med kivci je tudi osebni zdravnik Adolfa Hitlerja, dr. Kari Brandt, dalje zdravnica ah. Herta Ober-hauser. Vsi ti zdravniki so delali nečloveške eksperimente na nesrečnih žrtvah v taboriščih. Obtoženi so bili, da so uganjali zločine proti človeštvu. Obravnava je trajala 132 dni in predloženih je bilo kupe dokumentov. Sedem zdravnikov je bll° Usojenih na smrt, ostali pa io dobili težke zaporne kazni. industrijo, naj išče privatnih posojil. Ta provizorična lista, ki je v delu na tej konferenci 16 "Mar-shallovih" držav, vključuje v pretežni večini živež, predvsem pšenico in maščobe. Važno mesto na tej listi so tudi potrebe za les, dalje umetna gnojila, kla-ja za živino, poljedelski in rudniški stroji. • Kadar bo lista dokončno izdelana, bo predložena Washingto-nu kot celota, to je za vse države skupaj. Kako se bo ta material potem razdelil, se bodo o tem posvetovali pozneje. Vse pa bo seveda odvisno od tega, kaj stori ameriški kongres. Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad SNPJ je 18. avg. obiskala Milka Kna-felc iz Clevelanda. Nov grob v Pennl Southview, Pa.—Dne 19. avg. je umrl Anton Tutin, star 61 let, doma iz vasi Gabrje, fara Sto-piče pri Novem mestu. Zapušča ženo, štiri sinove (dva Še samska) in štiri hčere. Bil je član društva 265 SNPJ, ki žaluje za njim. Išče brala Frančiška Jenko, Medvode- 3. Slovenija, Jugoslavija, želi izvedeti za svojega brata Franka Jenkota, doma iz iste vasi, po poklicu mizar, star 70 let. Ker se ji na več pisem po vojni še ni zglasil, prosi ameriške rojake, ako kdo kaj ve o njem, naj ji sporoči. Ameriške čete bodo ostale v Italiji Leghorn, Italija, 21. avg.— Ameriška vlada je nenadno spremenila priprave za evakuacijo svojih čet iz Italije in Julijske Krajine. Ameriške čete bodo ostale v obeh krajih. Vsekakor je ameriška vlada revidirala svoje stališče zato, ker Rusija še ni podpisala mirovnih pogodb z Italijo, Rumunijo, Bolgarsko in Ogrsko. Stavka pomolških delavcev New York.—Tukaj je zastav-kalo 4 do 5 tisoč pomolških de lavcev, članov unije ^DF. Za-stavkali so v znak protesta proti novi mezdni pogodbi, katero so sklenili voditelji na svojo pest, ne da bi upoštevali zahteve čla nov. Rusija protestira proti izoliran ju Sklepov pariške konference ne bo priznala Parts. 21. avg.—Rusija je vložila protest proti anglo-ameri-ško-francoski konferenci o zvišanju nemške produkcije, ki se prične ta petek v Parizu. Protest je vložila vsled tega, ker ni bila povabljena na to konferenco. Protest sta prejeli samo vladi Anglije in Amerike. S tem je Moskva pokazala, da za sklicanje te konference ne dolži Francije, mirveč le Ameriko in Anglijo. . Ta konferenca treh zapadnih sil se bo bavila o zvišanju nemške produkcije v treh zapadnih conah. Moskva pravi, da je to kršitev potsdamskega pakta, kakor tudi berlinskega sporazuma, ki je bil storjen lanskega marca. Namen te konference je avto-riziranje nemške produkcije jekla s 5,800,000 ton na 12,000,000 ton letno in proporčno tudi višinske ravni vseh ostalih. industrij. Tekoča nemška produkcija jekla sicer ne znaša niti treh milijonov ton, toda Amerika in Anglija sta zavzeli stališče, da jo je treba zvišati na 12 milijonov ton. Na drugi strani je bila Francija do danes odločno proti vsakemu zvišanju nemške produkcije, posebno pa jekla, dokler niso prej postavljene na noge vse druge evropske države. Moskva pravi v teh protestnih notah, da ne bo priznala veljavnosti sklepov te konference, kajti pri določanju višine nemške produkcije mora tudi ona imeti beaedo. ^ EKONOMIJ A EVROPE JE PRVA, PRAVI MARSHALL Latinska Amerika pri-de druga na vrsto VAŽNOST SKUPNE OBRAMBE Mornarji glasujejo o bojkotu New York.—Ce bo šlo po želji mornarske unije CIO, bo v Ameriki ostala vsatka municijla In orožje, ki bi bilo namenjeno za streljanje Indonezov ali Židov v Palestini. Sedaj glasuje 90,000 članov te unije o predlogu glavnega odbora, da se ameriški mornarji ne dotaknejo nobene ladje, ki bi bila namenjena z municijo v Indonezijo ali Palestino. Mornarji v New Yorku pa so se že izrekli za bojkotira- nje ladij, namenjenih v Grčijo. _« Trije vojaki aretirani v Koreji Seoul, Koreja, 21. avg.—Ruske oblasti še niso odgovorile ameriškemu genet a 1 u Johnu R. Hodgeju na dve pismi, v katerih je zahteval, da morajo Rusi izpustiti tri ameriške vojake. Sovjetska straža jih je aretirala ob meji med rusko in ameriško cono. Imena teh so Gerald Gef-fen, John Hopfe in Tom Pugs-ley, ki so bili aretirani *12. avg. nazadnjaški kongres ne more dobro vplivati na zunanjo politiko, pravi pepper Petropolis. Brazilija, 21. avg. —Državni tajpik Marshall je izjavil pred delegati na medame-riški konferenci, da bo Amerika najprej pomaiala vzpostaviti ekonomsko obaovo v Evropi in na Daljnem mhodu. NaglasU je, da obnova «vrope je vitalnega pomena za ekonomijo zapad-ne hemiafere. Marshall je urgiral delegate ameriških republik, naj izdelajo in sprejmejo hemisferično obrambno pogodbo, zaeno pa je obljubil, da se bo razpravljalo o ekonomskem vprašanju na konferenci, ki pe bo vršila prihodnjega janu^ia v Bogoti, Co-lombija. Na aedanji konferenci bo delegacija omejila razprave le na splošnp ekonomske probleme, glavni problem pa je pogodba medsebojne obrambe. Državni tajnik je podal svojo izjavo pred delegacijo in polno galerijo poslušalcev. Ko je v dvorano stopila Eva Peron, žena argentinskega predsednika-diktatorja, ao jo navzoči pozdravili dokaj hladno, vmes pa so se slišali neprijazni glasovi. Eva je sedela na posebnem stolu med argentinsko delegacijo. Marshall je v svojem govoru naglaail, da j*, glavna naloga konference sklenitev medsebojne pogodbe za vojaško obrambo zapadne hemisfere, kakor je bilo določeno na konferenci leta 1945 v Šapultepeku v Mehiki, "Rezultati našega dela bodo pokazali vsemu svetu, da ljudstva n narodi, ki resnično hočejo mir, ga lahko dosežejo ■ tem, da živijo v ozračju več^e kooperacije in dobre volje," je rekel Marshall. Dalje je Marshall rekel, "da živimo v bolnem in trpečem svetu, ampak zapadna hemisfera ni bila prizadeta po grozotah in opustošenju zadnje vojne. Težki problemi, ki stoje pred svetom sedaj, so v glavnem posledica popolnega zastoja ekonomskih in socialnih odnosov To se zlasti občuti v Evropi in na Daljnem vzhodu. "Vlada Zedinjenih držav si je nadela nalogo težkega bremena v prizadevanju, da ublaži ekonomske zahteve v državah, ki so bile najbolj prizadete v vojni in jim sedaj grozi lakota ter ekonomski kaos. Obenem pa nismo pozabili na potrebe zapadne hemisfere, ampak ekonomsko blagostanje zapadne hemisfere je odvisno od blagostanja v Evropi in na Daljnem vzhodu." W"hingion. — (FP) — Sena- r Claude Pepper, demokrat iz i.,r,de- Je izjavil, da je Taft-"«rtlcvcv suženjski zakon kriv J^Jih slabih odnošajev ame-^ znanje politike. « r>odal svojo izjavo i"m iz Washingtons 2 "ddih. "Kongres z re tendencami ne rro vplivati na ameri-rUo politiko," je nagla-I Francoska vlada •ktlOJ-,;, fco lu * Pepper frv rtv» P '""«no boji, da bo Mar-■'čtt v/pf,stavil nemške deželi dal priliko za »Hov načrt je nevaren » Ameriki, ako name-vo Porurjo pred ob-jlt Evrope,* je pouda Evropo in ostali nas bo U konj zopet vrgel na ti*." Pepper je rekel, da se bi strinjal z Marshallovim načrtom, ako bi veljal za ves svet. ne le za zapadno Evropo. Amerika bi morala nuditi pomoč vsem državam, ki so jo potrebne, ne-glede na njihovo politiko. Amerika potrebuje več demokracije doma, kakor Jo tudi potrebuje Rusija. Dalje Je Pepper rekel, da ne verjame, da imajo Rusi demokracijo, pokazali pa so velik na predek in sedaj imajo več demokracije kot so je imeli ob času revolucije. Zbližanje med narodi Je absolutno potreboo za svetovni mir. Senator Pepper je podal svoje mnenje o svetovnem pogreta jezditi na nem-1 Ju Sn o razmerah doma ob pri-J v Ma, v »stanje, ker liki druge obletnicc kapitulact je Japonske pred zavezniki. Dejal Je. da je zelo zaskrbljen, ker svetovni mir še ni dosežen, temveč je faktično še bolj oddaljen kot ob času zaključenja vojne. Pepper obžaluje dejstvo, da je svet razdeljen na dvoje, vojni zavezniki so si postali sovražni ki, naši takratni sovražniki pa so sedaj naši zavezniki., To ne more voditi v trajen mir. "Tega so krivi reakcionarni in de-kadentni režimi, ki skušajo za jeziti naraščajoči val socialnih sprememb v Evropi in Aziji," J poudaril Pepper. nato pa dodal, da Amerika ne izpolnjuie obljub predsednika Rooaevelt*. Liberalni senator je oplazil tudi holandako imperialistično vlado, ki zatira tndoneško ljudstvo, katero se hoče osvoboditi izpod suženjskega Jarma, ameriško vlada pa podpira holand ski suženjski sistem. Čikaški progresiva postavili kandidate Nova stranka . vložila peticijo Chicago. — Progresivna stranka, ki je bila formirana pred nekoliko tedni iz vrst liberalnih elementov, je včeraj predložila popolno listo 21 kandidatov za sodnijske pozicije v uradu okrajnega klerka M. J. Flynna Imena kandidatov so bila prijavljena na podlagi peticije, ki jo je podpisalo več kot 120,000 volilcev, ali 15,000 več kot predpisuje volilni zakon. S tem korakom je Progresivna stranka v okraju Cook (Chicago) zagotovila svojim kandidatom, da bodo prišli na glasovnico pri volitvah 4. novembra. Urad nove atranke naznanja, da so nabiralci dobili več kot 130,000 podpisov, ampak 10,000 podpisov so strankini uradniki črtali zato, ker je bilo jasno, da so bili napačni, ker so nasprotniki nove stranke na ta način skušali razveljaviti veljavnost peticij. Med tem pa Be pripravljajo glavni henčmani lokalne republikanske in demokratske maši ne, da izdelajo koalicijsko listo kandidatov za sodnike. Prvič po 22 letih ae je zgodilo, da bo koalicija morala računati v listo kandidatov "tretjo stranke" v tem okraju. Progresivna stranka ima oporo pri raznih političnih grupah, delavskih untfjah ln liberalnih skupinah. Unije so bile zelo a k tivne pri nabiranju podpisov in vrgle bodo vso svojo moč v kampanjo za poraz koalicijske ma-Šine, ki že dve desetletji domi-nira volilni aparat. Med glavnimi voditelji nove stranke je Kenneth C. Searrf, profesor pravne fakultete na Čikaški univerzi, dalje sodnik Samuel Heller, pravnik I, H Flamm, dr. Curtía D, MacDou-gall, profesor na univerzi Northwestern, in več drugih promi-nentnih liberalnih državljanov. Amerika olajšala finančno breme Veliki Britaniji Suspendirala je točko v posojilni pogodbi o valuti ANGLEŽI POZVANI NA DELO Waahlngton. 21. avg.—Pogajanja med angleško finančno komisijo in predstavniki zakladni-škega departmenta, ki so se pričela zadnji torek za olajšanje finančnega bremena Angliji, so že rezultirala v tem, da je Ame* rika suspendirala ono točko v posojilni pogodbi, ki je nalagala Angliji, da mora pod nekimi pogoji v'mednarodni trgovini odstopiti ameriške dolarje vsaki državi, ki to zahteva—menda za poravnavo trgovinske bilance. Ta točka je stopila v veljavo šele pred dobrim nfiasecem—15. julija. To do neke meje pojasnjuje, zakaj je Anglija zadnje tedne potegpila iz Amerike sko-ro milijardo dolarjev na račun svojega posojila, ki ga je dobila lani v vsoti $3,750,000,000. (Ta posojilna pogodba je tako komplicirana, da je ne razumejo niti mnogi finančni izvedenci.) Ta točka je bila suspendirana le začasno. Pogajanja za trajno revizijo nekterih točk te pogodbe se še nadaljujejo. Anglija je takoj po tem sporazumu naznanila, da bo poteg-nilp $150 do $200 milijonov tega posojila, od katerega ima na kreditu še $850 milijonov. (Neko poročilo iz Londona pravi, da namerava potegniti takoj fte $400 milijonov.) t Bitke v Indoneziji M nadaljujejo ' Batavija, 21. avg.—Voditelji indoneške armade so se odločili, da bodo zapustili glavno mesto republičanrke vlade zato, ker se holandske oblasti pripravljajo na veliko ofenzivo proti doma činom Holandaki vojaški komunike naznanja, da «o Holand ci v bitkah z domačini izgubili 55 mož, ranjenih pa Je bilo 15« Številke se ne nanašajo na boje. ki so se vršili po "dogovoru", da se preneha b sovražnostmi. Tiskarji za zdruienje vseh unij Cleveland.—Konvencija med narodne tiskarske unijo ADF so je izrekle za zdruienje obeh de lavsklh federacij. ADF in CIO ter železničarjih bratovščin v mogočno telo. ki bi štelo 15 milijonov organiziranih delavcev Dalje ae je Urckla tudi za skup- Nov rekord v letalski brzini doseien VVashington, D. C.—Mornariško letalo D-550 Skystreak, ki je letelo čez Mojavsko puščavo v Californiji, Je doseglo nov rekord v brzini. Doseglo je 040.7 milje brzine na uro, kakor naznanja mornarični department. S tem je bil dosežen nov svetov-ni rekord v aviatiki. Letalo je pilotiral Turner F. Caldwell, doma iz Arlingtona, Va Nov rekord je bil dosežen v višini manj ko 245 čevljev nad mornariško bazo pri suhem jezeru Muroc, Calif Prejšnji rekord je bil 623 milj na uro. Harriman grozi m atomsko bombo Seattle, Wash. — Trgovinski tajnik Harriman je v svojem go voru pred člani tukajšnje trgov ske zbornice svaril Ameriko pred "nevarnostjo iiovjetBko zunanje politike, katera ograža svetovni mir." Zaeno pa je zagrozil ao-vjetom, da "demokracije posedujejo atomsko bombo, ki ae je bodo poslužile proti potencialnim napadalcem." Dofznalo se je, da je bil Harrimanov govor odobren v državnem depart-mentu. __ Židi in Arabci obsojajo Angleie Jeruzalem, 21. avg.—2idovski in arabski voditelji meat Tel Aviv in Jaffa, ki so se sestali v svrho miru, so izjavili, da so brit ske oblasti odgovorne za po-kolje med Judi in Arabci. V bojih mod Judi in Arabci, ki ao ae vršili zadnje dni v teh mestih, je bilo 31 oeeb ubitih in 100 ranjenih, Več sto prebivalcev Je opazovalo sestanek voditeljev obeh narodnosti, ko so prijateljsko tazgovarjali o vprašanju izravnave spora. London. 21. avg.—Angleški finančni minister Hugh Dalton je sinoči po radiu apeliral na vse angleško prebivalstvo, naj se vsi oprimejo dela, kajti Anglija ae bo mogla izvleči iz težke gospodarske stiske le s čim večjo produkcijo. Zato je patriotična -dolžnost sleherenga Angleža in Angležinje, da se uvrsti v produkcijo. Finančni minister Dalton je s tem le podčrtal kritiko, ki se je zadnje čase začela širiti v delavskih krogih proti "buržoaznim postopačem", ki se le sprehajajo in igrajo gospoda in žive na račun drugih. V tem govoru je Dalton tudi pojasnil, zakaj ameriško posojilo tako hitro kopni in informiral deželo o dosegi sporazuma v VVashingtonu za olajšanje finančnega bremena. Obenem Je dejal, da je bil storjen napredek v fiskalnem izboljšanju in da Je dežela na poti okrevanja. • Toda za čim hitrejše okrevanje mora vsakdo doprinesti svoj delež v produkciji. Porast monopola v oljni industriji Senator O'Mahoney zahteva akcijo Waahlngton, D. Cm 21. avg.— Senator O'Mahoney, demokrat iz Wyoming«, Je oposoril predsednika Trumana za hitro porast in raztagnltev monopola v oljni industriji in naglaail, da bo to vprašanje postalo glavno v volilni kampanji prihodnje leto, če ne bo kongres po novem letu odredil akcije. Senator je naglaail, da ae koncentracija ratvija a silno brzino In da bo prizadeta produkcija olja. Trumana je pozval, naj izvaja prltiak na kon< gros za sprejetje zakonodaje, ki naj bi blokirala raztegnitev monopola.. Priporočal Je tudi amendiranje Clay tono vega zakona, ki naj bi preprečilo monopolistične združitve. Zadevni načrt Je bil pred kongresom, katerega pa Je pokopal odaek za pravila nižje zbornice. "Na oljnem polju so neodvisni razpečevale! I rt ve izpodrivanja," je rekel O'Mahoney. "Neodvisne čiftilnice so prišle v status podrejenosti velikih kom-partij, V ozadju gibanja ao newyorški bankirji." Notranji tajnik Krug Je odprl milijon akrov federalnih gozdov v Wyomingu omi^eni raziskavi ležišč olja In plina. Zadevno naznanilo je bilo objavljeno po konferenci med nJim in repre« sentantl oljne industrije. Vojaški voditelji se pritožujejo zaradi pomanjkanja olja in trdijo, da so oborožene sile prizadete poskus z umetnim dežjem' se obnesel; vremenski izvedenci 'izsilili' deževje Chicago. 21. avg.—Dve minuti potem, ko sta dva vremenska izvedenca spustila iz letala 150 funtov zdrobljenega "suhega ledu" nad oblaki z 20,000 čevljev višine včeraj ob 5. uri |x> poldne—«e je vsula ploha dežja' Ta eksperiment za dosego "u-metnega" dežja se Je Izvršil v bližini mesta St. Charles. U-talo Je napravilo dva poleta nad no politično akcijo vaeh unij in "progresivnih orgoni/nclj" in napovedalo boj Taft llartleyo-mu zakonu na vsej črti Da se Izogne temu zakonu, tudi ne bo šklepeta nobenih kolektivnih po-godb, mar ve* bodo tiskarji sami določali, pod kakšnimi pogoji bodo delali. kovit, obeta postati velikega po-mena zlasti za poljske pridelke. Znanost in voda pač nimata nobenih mej, zato j« pospeševanje znanosti v koristno sjvrhe. v •vrhe človeškega blagostanja, velikega pomena za vse človeštvo. Avstrija bo dobila oblaki in eksperiment Je trajal I>H minut. Sodem minut pozneje, ko je letalo pristalo, se Je dež pojavil nad mestom—In deževalo je celih 40 minut? Cim so se oblaki pomikali vzhodno od poskusne točke, Je kar naprej deževalo. Poleg dveh vfemenskih ekspertov in pilotov, ki »o vodili letalo so bili v letalu tudi ^[milijon ton tivil roSeval« I 111 bum*, ki Jo ta «-k periment financirala, Vremen-hka vešča ka sU bila II. A Hut h, uradnik zvezne vremenske postaje v Chicagu, In R L Cur-rie, načelnik vremenskega biroja letalske družbe American Airlines. Razume se. da poskus za "u-motni dež," ako se izkaže učln- Wushmgton, D C.- Državni de|*artment je naznanil, da bo Amerika poslala milijon ton živil v Avstrijo. Ta bodo znašala vsoto 43 milijonov dolarjev, Živila se bodo razdelila med prebivalec |*>d ameriško kontrolo. Pšenica bo predstavljala glavno jNjšlljko živil. PROSVETA *WEK. 22. AVCiIifiTi PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IH LASTNINA SLOVENSKE NARODNE P OO PO RWE JEDNOTE Organ of and published by Slom* National BraHlt Society Matotelaa m Zdruiene driav« (lavon Chic«««) In n« lato. »4.00 s« pol Uta. 12.00 s« ¿dirt lata; sa Chicago la. okolico Cook Co- St.50 «a m to lato. $4.7% «a pol let«; «a lnoMmstvo 911 JI. Subscription retosr for t ha United States (except Chicago) and Canada UM per year. Chicago and Cook County M M p« yaa*. foreign countries 11140 pa« year. Cm oglasov po dogovoru. dopUov In u—«fčsnlh tlaakov «a ne vraiajo. Rokopisi literarna vsoMna (¿rttee. pevectt drama, pnml ltd ) sa ernejo poiil|«i«Iju la v slučaju, ¿a je priloiU unsolicited articles «rill not ha returned. Other manuscripts as stories, play*, poems, etc.. will be returned to under only accompanied by salf sddr«ssad and stamped envelop«. Naslov na e««. kar ima «tik t PROSVETA 2857 . 59 So. Lawndala Ava* Chicago 23. IUlaola ImIHMIIIfele»^'«^^^''- -____ $1oaovjL h, nabln. naMlbut Pokvarjenost mladine in verska vzgoja-ll Zadnjič smo omenili propagando verskih sekt in "nebeških pilo tov," da Je jflavni vzrok v pokvarjenosti mladine, neštevilnih raz-porok (okrog 40'/ poročencev v tej deželi gre prej ali slej na sodi ¿če po razporoko, mnogi še po večkrat) in razširjenemu zločinstvu v pomanjkanju verske vzgoje. Omenili smo tudi, ako bi bilo v tem kaj resnice, potem bi bilo največ te socialne bolezni «med ne cerkvenjaki 1st brezverci. Razni študiji o mladinski pokvarjenosti in kriminalstvu na splošno pa pokazujejo, da je resnica bat obratno. O tem več pozneje. Pod pretvezo, da je za odpravo delinkvence mladini treba dati dobre verske vzgoje, so razne verske sekte—protestantovske, ka toliika in židovska—tirom dežele pričele z veliko kampanjo zi uvedenje verskega pouka tudi v javne iole. Očetje te republike so na podlagi izkušenj iz kolonijalnih časov zapisali v ustavi, da mora biti cerkev ločena od države. V tej tradiciji se je dežel; z organizirano religijo vred razvijala dolga leta. To naček) s< sprejele tudi vse protestantovske sekte in se ga zvesto držale. Zadnja leta pa je začel pihati drugačen veter, ki to tradicijo bolj in bolj ruši. In to posebno v javnih iolah. * Od ustanovitve te republike je ta tradicija držals na vsej črti dokler nI katoliška cerkev postala najmočnejša organizirana reli gija tudi v tej deželi. To se je zgodilo po prihodu milijonov na seijencev iz katoliških držav, to je iz centralne, vzhodne in južni Evrope. Bolj kot katera koli drugo verska sekta se katoliika cer kev zaveda pomena verske vzgoje med mladino. Drži se izreka da kakor se mlado drevo nagne, tako tudi raste. Zato posveča vsi pažnjo in energijo in sredstva verski vzgoji "od zibeli do groba,' s posebnim naglasom "od zibeli." Zato se tudi ni zadovoljila same z ustanavljanjem svojih šol, od najnižjih do najvišjih, marveč tud< pričela s propagando z« zanesite v verske vzgoje i v javne iole Zadnja leta 10 se ji v tem pridružUe tudi razne protestantovske sekte z židovsko vred in posledica je, da si je verska vzgoja utrle pot tudi v javne iole že v 47 državah. Edina izjema je ie New Hampshire, toda pričakovati je, da bo tudi ta država podlegla. Ta uspeh pri rušenju stare tradicije in krienja ustave je bil do sežen v dobrih 30 letih. Ta propaganda je žela svoj prvi uspel" leta 1913 v Oaryju, Ind., kjer so si "dušni pastirji" najprvo utrli pot v javne iole s svojim verskim podukom. Leta 1925 so si odprli ta vrsta že v 200 mestih v 24 državah. Deset let pozneje, dr 1935 so prodrli še v pet nadaljnjih držav, letos pa imajo v svoji rubriki že 47 držav in 2,000 mest, v svojih verskih razredih pa če? dva milijona otrok iz javnih šol. ★ Torej če bi bilo kaj na trditvah "božjih pilotov," da Je treba 7 versko vzgojo pobijati mladinsko dellnkvenco, zločlnstvo in'raz poroke, bi moralo biti danes v deželi relativno manj te bolezni kot pred 10, 20, 30 leti. Ampak ni izgledov, da je temu tako. Obratno seveda tudi ni nobenih dokazov, da se ta bolezen širi vsled verske vzgoje. Toda predno se tega dotaknemo, naj omenimo ie nekaj. Ta propaganda za odpretje javnih šol verski vzgoji je zelo spretna. navidezno nedolžna ln kajpada tudi—"demokratična." Tn propaganda namreč nikjer ne zahteva—vsaj zdaj še ne!—da mora biti verski poduk v javnih šolah obllgaten, marveč le "prostovoljen." Argument Je, da je v Javnih šolah mnogo otrok verskih Maršev. Vsi ti otroci nimajo prilike do "dobre" verske vzgoje od "kvall/iciranih" oseb. Povsem demokratično torej Je, da s« ten» otrokom med šolskim poukom dovoli tudi par ur verskega podu ka, kar bo končno le njim v korist, kakor tudi splofinostl, kajti bodo postali "boljši državljani." Kot omenjeno, so v dvatlsoč mestih v 47 državah s to propagan do že uspeli in dobili čez dva milijona več otrok v verske razrede v katerih Jim razlagajo verske "resnice"—v resnici verske pripovedke ln bajke in neresnice iz biblije ln katekizma. Nekatere izmed teh bajk so lepe in nedolžne, toda Iz vzgojnega stališča s») lahko zelo kvarne, povsem neznanstvene—na primer bajka o ustvaritvi sveta v šestih dneh, oziroma v petih, kujtl "šesti dan Je Bon ustvaril človeka, sedmi dan pa počival . . ." To je seveda veliko bolj enostavno in lažje za možgane kot pa študiranje evolucije v vseh njenih fazah! Tudi človeškega karakterja in moralne slfc se ne gradi s spovedjo, kjer so ti vsi grehi "odpuščeni," tudi naj. večja zločlnstva -da lahko potem zopet znova pričneš! Prav tak) se tudi ne gradi karakterja aH širi znanje a strašenjem s peklom in hudičem in vicami ali s prodajanjem nebes na "onsm svetu." * Ako bi učili, da je Bog—Veaoljstvo pa dekalog božjih zapovedi, v katerih so zdrave In pamtiveško stare resnice in nauki ter se izognili vsem kvarnim bajkam ln neresnicam, oziroma lažem, taka vzgoja bi bila res lahko moralno koristna, kajti bi dvigala človek«, ne ga pa pehala v praznoverje, laži in ga mentalno usposabljal« za zločlnstva in slaha dejanja Ni treba, da pogledote v zgodovino. marveč le okrog «ebr In na «odobne dogodke in videli boste koliko lopovščin se napravi v Imenu vere. Španski klerofašlstlčni diktator na primer 4r danes na debelo mori svoje politične nasprotnike v imenu vere in države, toda kljub temu je bil deležen *e vseh blagoslovov Vatikana In njegovih španskih predstavnikov Na eni strani Cerkev uči "ne ubijaj." na drug» pa blagoslavlja umore* Odvisno Je samo, kdo mori ln koga mori' Piav tako Je z nekaterimi drugimi "nauki" ln "resnicami," ki to del verske mltologl)e Na eni strani na primer Cerkev uči. kakor tudi sv pismo, da bo šla "kamela lažje skozi iivankir.o uho kot pa bogatin v nebes« * na drugi ctrani si Je pa I sama nagromadila silnega bogastva s "hukom all krukom." sa valla v bartunu in ža metu. revežem, kt nimajo, kamor bi glavo polotili, pa obeta ne hesa na—"d okriljem organizacije SANS. Narodni odbor za svoboden Msk je že izdal nabiralne pole Tied društva in podružnice SANSa. Ker ima vsaka nabiralna pola številko, bo odbor mel natančno kontrolo nad oddanimi nabiralnimi polarni v Clevelandu in okolici. Po drugih naselbinah pa bo razposlalo te pole tajništvo SANSa sporazumno z drugimi tajništvi na-lih podpornih organizacij. Sklenjeno je tudi bilo, da se bo izdalo potrdilo za vsak dar xi enega dolarja naprej, v teku lyeh mesecev pa se bo imena darovalcev priobčilo v naših naprednih časopisih, ki podpirajo organizacijo SANS. Vsote manjše od dolarja ne bodo priobčene v časopisih, temveč se jih bo vknjižiio v posebno knjigo. Nadalje nabiralci ne bodo mell svojih okrožij, kot tedaj, ko so nabirali prispevke za otro-Iko bolnišnico, ampak vsakdo bo lahko nabiral prispevke kjer koli. Ves denar, ki bi ostal od even-tuelnih obrambnih stroškov, bo spadal direktno organizaciji SANS, to se pravi za pomoč Jugoslaviji. Naj omenim, da je tožba faktično vložena, do obravnave pa še ni prišlo in možnost ie, da ne pride. Kdor pu ne bi hotel darovati za Narodni odbor za svoboden tisk, pa lahko daruje za otroško bolnišnico ali njeno opremo. Ce bi slučajno kdo hotel darovati, a ne mara, da bi prišlo njegovo me iz kakršnega koli vzroka v Javnost, gn bomo priobčili kot neimenovanega darovalca. Iskrena želja tega odbora je, da ae ta akcija vrši pošteno, pravilno ln čisto, kot za otroško bolnišnico. Podpisani se je že podal na delo ln nabral v dveh dneh, 12. In IS. avg. $«9 50 za Narodni odbor sa svoboden tisk. Darovali so sledeči: Joseph Siskovich $10 in enako vsoto Frank In Mary Ipavcc Po $5: Joe In Danica Hrvatin, Joseph C.regorinčlč, Andy Roiič (k ), Anton In Cilka Jankovlch, Victor Intihar. Frank Kerner, Luka Slejko, Tony Benčlč tn žena in Slika predstavlja skupino šolskih otrok, ki "plketirajo" pred mestnimi oblastmi v Los Angeleeu s zahtevo, da jim preskrbijo javnih igrišč na prostem. To novo otroško gibanje je sledilo pritožbam gospodinj, Češ, da otroci povzročajo preveč šuma Okrog hiš, ker ni aa razpolago potrebnih Igrišč. Lovrenc Zalaznik. Dalje pet oseb f>o $3, ena $2, ena $1.50 in šest po $1. Torej naše delo že rodi klasje! Korajža velja! Darujmo po svo-» jih močeh in bodimo široko-grudni in darežljivi! Anton Jankovich, nabiralec in član nadzornega odseka. "ta bele". Po nekaterih naših hribovskih vaseh so se tudi vršile ljute bitke. Okupator je ponovno zavzel pozicije in pričelo se je silno preganjanje civilnega prebivalstva. Zlasti pa so trpele tiste družine, ki so i-mele sorodnike v partizanih. Tudi jaz nisem imel več miru, kajti domačini so pričeli izdajati okupatorju po naročilu duhovščine. Ponoči ob enajstih sem moral bežati z vso družino. ljudstva v času okupacije. Pismo se glasi v izčrpku: "Draga sestra! — Najprvo Ti naznanjam, da sem prejel Tvoje pismo, kakor tudi pošiljke. Najlepša hvala! Razžalostila nas je vest, da si izgubila toliko otrok. Se dobro, da si pri življenju. Ubogi starši, koliko morajo pretrpeti! Želiš, da bi malo opisal, kako smo preživeli vojno in kako sedaj živimo. Kakor veš, imam številno družino—11 otrok! Od teh je Jože pade! v vojni. Ostali so vsi zdravi in razviti. Ko se je začela vojna, so bili moji starejši sinovi poklicani notri, po kapitulaciji jugoslovanske armade pa so se vrnili domov. Z italijansko okupacijo se je pričelo silno trpljenje našega ljudstva. Ljudi so pobijali, zapirali in jih odvajali v koncentracijska taborišča. Okupator je najbolj sovražil zavedne ljudi. Žalostno pa je bilo, ker je bilo toliko naših ljudi za o-kupatorja in proti našim partizanom. Temu pa je bila največ kriva pokvarjena duhovščina, zato ne zasluži, da hodi po naši s krvjo prepojeni slovenski zemlji. Moj starejši sin Nace je bil v bivši Jugoslaviji orožnik, danes pa je kapetan. On je od na ših stopil prvi v partizanske vrste, namreč že leta 1941. Njemu se je pridružil Jože, a je padel, ko mu je bilo komaj 22 let. Za Jožetom je sledil Franci, ki je danes poročnik in je še vedno pri vojakih. Najmlajša sinova, Anton in Stanko, sta se tudi pridružila partizanom. Stnako je bil tedaj star šele 16 let. Hčerka Ljudmila je bila tudi preganjana, zato je morala bežati v hribe Vsi so se srečno vrnili domov, le Jože ne. Leta 194.1 v jeseni je divjala huda borba v okolici Zagorice in Male vasi, Nemci in naša izdajalska bela garda je napadla partizane Seve. partizani so vračali in deUli protinapade. Pri sv. Antonu v Zdenski vasi Je bilo tudi hudo, istotako na Vidmu, od kjer so partizani za vselej pregnali okupatorja in Pismo iz Ljubljane Pueblo, Colo.—Josephine Šu štar mi je izročila pismo, ki ga Tri hčere pa so že poprej zbe-je pisal njen brat Ignac Miklič, j Žale v Ljubljano, ena pa v Ko-v katerem opisuje že znane do- čevje. Vzeli smo s seboj le to-godke in trpljenje slovenskega liko, kar smo mogli nesti. Drugi dan je bila že obkoljena naša hiša, a nas niso več našli. Morilci so popolnoma izropali naše imetje. Bežali smo v Zago-rico, ki je bil tedaj osvobojena. Avgusta meseca 1942 pa so pričeli Italijani ofenzivo s pomočjo domačih izdajalcev, in sicer najprvo v Kočevskem rogu in po Dolenjskem. V roški ofenzivi so tudi duhovniki sodelovali s sovražnikom in 20 slovenskih kaplanov in župnikov je bilo preoblečenih v italijanske uniforme. Dajali so informacije sovražniku in izdajali partizanske družine. Tisti čas smo bili v Horinji, a ker je šla skozi ofenziva, smo morali ponovno bežati. Jaz sem se umaknil v Klonjo vas pri Kočevju, ali kmalu so me ujeli Italijani in mi vzeli svobodo za leto dni. V zaporu sem pet me-cccev čakal kot talec, toda odpeljali me niso na morišče, ker nisem bH nikdar poprej zaprt, odgnali pa so me v taborišče v Italijo, kjer sem bil do italijanske kapitulacije. Prišel sem domov in našel mojo družino vso izčrpano v Kočevju. Meseca oktobra 1943 pa so se morali partizani umakniti iz Kočevja in prišli so Nemci. Kmalu so nas aretirali s pomoč- Poročilo o eksploziji v West Frankfortu Wast frankfort, 111.—V četrtek, 14. avgusta, se je pripetila katastrofa pri C. W. & F. Coal Co., v premogovniku št. 2. Ta premogovnik je eden največjih na svetu in se imenuje Orient No. 2. V tej maj ni sem zaposlen tudi jaz. Kako je prišlo do eksplozije, ne bo nihče povedal, kajti mrtvi so vsi, kar jih ie delalo v tistem oddelku. Mogoče bodo čitatelji mislili, da je to bila le majhna eksplozija, ker so bili ubiti samo trije rudarji, dva pa ranjena.. Toda temu ni tako. Tisti dan premogovpik ni obratoval in nočne izmene se je udeležilo samo nekaj nad 70 delavcev. To pa je zelo pičlo število za tako velik premogovnik. Ti delavci pa so bili vsi razkropljeni po vsem premogovniku. V oddelku, kjer se je pripetila eksplozija, so bili trije možje, in sicer dva strojnika za podrezava-nje premoga in en nabijač. Vsi trije so bili ubiti. Ako bi jih bilo v tistem prostoru 50, bi bili prav tako vsi ubiti. • Sreča v nesreči je bila, da niso tisto noči nakladali premoga, kajti delavcev bi bilo veliko in vsi bi bili žrtve. Prvi dan po razstrelbi, to je bilo 15. avg., sem govoril z možem, ki je bil tisto noč na delu v isti sekciji, kjer se je zgodila eksplozija, toda daleč proč od mesta nesreče. Mož je bil ves obvezan in dejal je, da se nahaja njegov tovariš v kritičnem položaju. Vprašal sem ga, če more kaj povedati o eksploziji. Odgovoril je, da ne ve ničesar drugega, kot da je puhnil zelo vroč zrak z vso silo, ki je nesel njega in njegovega partnerja kakih 200 čevljev, nato pa še povalil po tleh. Dejal je, da jo domačih izdajalcev in odgnali v internacijo v Nemčijo, kjer smo bili 19 mesecev. Nas so osvobodili Američani v jeseni i. 1945. Domov smo se vrnili popolnoma izčrpani. Zelo veliko naših ljudi pa je zaftvse čase ostalo v Nemčiji. Ko smo prišli v Ljubljano, nam je starejši sin sporočil, da je Jože dal življenje za svobodo. Domov nismo mogli iti, ker •nam je okupator vse požgal, zato smo se nastanili v Ljubljani. Stanovanje imamo lepo, ali kaj hočeš, ko ni naše. Jaz zelo želim, da bi bil zopet v svojem. Drugače pa je v teh časih toliko dobro, da smo v miru. Otroci so v službah, ali hudo je, ker nimamo potrebnih oblačil, a tudi naše zdravje je rahlo radi prestanega trpljenja. Najmlajša hči Vida študira. Želim, da bi Te to pismo našlo pri najboljšem zdravju in Te bratsko pozdravljam, kakor tudi Tvojo družino. Tvoj brat Nace Miklič." Alfons Hochevar. «lepo verovali v vse bajke in laži ter ponižno služIli svnjlm -predpostavljenim." tudi največjim Izkoriščevalcem in zatiralcem V zvezi s tem vprašanjem pravimo, čim manj se bodo otroci učili kvarnih verskih in drugih bajk in neresnic in slepe pokorščine, toliko bolje bo zanje in za človeštvo. (Pride ie.) je bilo grozno. Ko sta se s J varišem malo zavedla, sta se ta koj pririnila v sveži zrak. Tudi jaz sem imel priliko, di bi šel na delo tisto noč. Govo ril sem z delovodjo in vpraša jne je, če bom prišel na ¿¿ht Dejal je, da me potrebuje a m se nisem odzval. Namreč če pre mogovnik ne obratuje podnevi imam nočni šiht. Toda še niko Ii nisem šel na nočno izmeno kajti kadar premogovnik ne ob ratuje podnevi, je nevarno de lati na nočni izmeni. Maj no pre gledajo bossi in ne pregledoval d, ki so poklicani za to in Imaii certifikate. ' Večkrat sem že videl pregle dovalca, ko je zaznamoval, da & nahaja plin v prostoru, ko pa j prišel naokoli delovodja, .je vrgt svarilno znamenje proč ter po slal po može in stroj, nakar & pričeli nakladati premog v ti stem prostoru. V juliju so inšpektorji pregle dali Orient No. 2. Ker so ji videli delovodje, je bilo vs "okej" in vsa inšpekcija je bil izvršena v petih urah, nakar s izdali varnostni certifikat. Ak pa bi hoteli pravilno preiskal to ogromno maj no, bi pa vzel najmanj teden dni, kajti obhc diti bi morali več kot 18 mil Glavni vhod je šest milj dale pod zemljo. Iz glavnega vhod pa je razpreženih šest sekcij i vsaka sekcija je dolga od en do treh milj. Ta premogovni je šele polovico razvit in pravij« da bo še enkrat daljši kot je s« daj. Naj še omenim o eksplozij katera se je pripetila 23. julij pri Ol d Ben Coal Co. št. 8. Gc voril sem z nekim možem, ki j zaposlen pri tej kompaniji, ii sicer na nočni izmeni ali šihti Dejal mi je, da je imel isto pri liko, da bi ga ubilo, kot je drug tovariše. On je delal v istih pro štorih, v katerih se je pripetil nesreča. Vprašal sem ga, kak je prišlo do nesreče. Povedal rr je, da kompanija ropa premoi tam, kjer ga je najlažje dobiti in tako je pustila med dvem nasprotnima prostoroma tenki steno. Dejal je, da je opazil i eno noč poprej, da se premogov na stena ruši pod pritiskom stre he, katera je pričela pokati. T pojasnitev je zelo verjetna. Kakor so zatajili vzrok eks plozije pri Old Ben Co-, tako bo do najbrže zatajili pri Orien Coal Co., kajti nihče ne bo mo gel pričati, ker grobovi molč« V tej naselbini je zelo mali Slovencev. Prav tako ni slo venskih porok, ker ni ne mladil fantov in ne deklet. Nekaj Slo vencev je uposlenih v premo govnikih, drugi pa se preživlja jo pod soncem. Nekoč je bil< tu udobno življenje, sedaj pa j< vse mrtvo, povrhu pa če rudar ske nesreče. Vreme je tu kot povsod ~oc muh! Maja smo imeli še mraz v juliju pa noči tako hladne, di sem moral vtikati roke v /epiko sem šel zjutraj domov z dela Pri majni so vse noči kurili, di to se greli delavci, ki so delali na površju. Kljub slabemu vre-menu pa smo imeli vseeno lep* vrtove, tako da se ne moremo pritožiti, seve. vse je zrastlo pozneje. Druga leu «em ie ob tem času eukal domače vino. let'<* pa je groidje ie vedno ns trti. No, se bo pa malo prihramlo. tako da bo priilo prav tudi poz- "•J* n - nr. Vsi časopisi so prinesli n« pr vih straneh rekordni |>olet<*«» sveta, ki ga je rared I ^ Odom Naj povem, d« p*'" vso Odomovo družino T« žina živi v West mnogo let Oče slavnega k t«, izdeluje bloke iz p*ka «n čemer Mlaja eru, ^ men t ln gramoz V«^ mislili, d« imate Philip Murray. prod«adn!k CIO. je po«v«l vsa unija ta dolarske,.................. lodoradi«. naj na Labor day prlrede velika delavske manifest«- talca, pa je iz W F^ankf*** clje ln m pripravilo sa politično akcijo prihodnje leto ' J0rrr AVGUSTA 1947 lovnega človeka, poleg tega pa se bo povečal narodni dohodek i Slovenije na 24 milijard dinarjev. Razvoj Jugoslovanske mornarice Stara Jugoslavija je bila siro-maSna na trgovinski mornarici. Vsega skupaj je imela 185 parni kov s skupno 395,000 brutto reg. tonami. Med vojno pa je bilo uničenih nad polovicb par-nikov, uničenih ali poškodovanih pa nad &0'i pristanišč. Razen tega je bilo uničenih tudi 3158 ribiških in drugih čolnov. Ob koncu jugoslovanskega gospodarskega načrta bo imela nova mornarica 600,000 brutto registrskih ton ladjevja. Tudi v razvoj jugoslovanske mornarice bo šlo veliko naporov in truda. Slovenëka narodna podporna jed nota IiST-SI So Lawndale Ava. Cklee«« 29. IWnob Franjo Alei ¡z Ljubljane) OLAVUI ODBOR tavrlnl oetletniiga načrta bo imelo slo-/erisko lihnetijitvo. Industrija-izačija in elektrifikacija ne x)jdeta na Škodo kmetijstva. Industrija bo izdelovala kmetij ke stroje in naprave, umetna ■nojila itd., elektrifikacija pa bo »mogočila uporabo strojev v cni^tijstvu in prinesla luč v adnjo slovensko vas. Za kme-ijstvo je določeno nad 1 mili-ardo dinarjev. Pospešena bo clasti živinoreja, pogozdovanje, )bnovljena bo mala obrt, lesna ndustrfija, v mnogi večji meri wi bodo sadili industrijske rast-ine, posebno tobak in sladkor-10 peso. V prometu in turizmu je do-očil gospodarski načrt velike piemembe. Poleg avtostrade '-.jubljana-Zagreb in Posto?na-Uaribor, bo Slovenija zgradila .33 km težkih cestišč ter 293 km i s f a i t n i h cestišč. V tujski )romet bo šlo nad 300 milijonov linarjev in bo postala Sloveni-a dežela oddiha in okrepitve lelovnih ljudi vse Jugoslavije ■ n obenem privlačna turistična očka za inozemce. V reševanju itanovanjske stiske bo investi-anih 3,500 milijonov dinarjev -a izgraditev 11,000 novih stanovanj. Petletni gospodarski načrt judske republike Slovenije je idsev socijalne in gospodarske ¿trukture ter potreb Slovenije. Tlaka tujemu kapitalu je neha-a. Ker imajo Slovenci danes )bčutek, da je zemlja v resnici ijihova, so pokazali v prvem zamahu ogromen napor za iz-/edbo prvega gospodarskega na-:rta, in bodo s tem koristi tako jrepričljivo velike, ker se bo dvignila življenjska raven de- BAYMOND TRAVNIK. prvl »odpradaadnlk ..,...TtS» Mlddlapolnta. Dearfcent. Mich. I08EPII CULKAR. drual podpred.rdntV.,..______417 Woodland Ava., Joluulowa. Pa Dltirlklnl podpradaadnlld iOHN V. CEBULAR. prvo akrolja ___________UM Bhallcroaa at, Philadalphla M. Pa. PBANK ORADtSER. druco okrolja....................................ßmt M. Herniate. Pa. IAMES MAQLICH. tr»U* okrolja ^ _________________ Wl.....R D 1, Oekdale. Pa, JOSEPH ftÜOLT latrte akrotjo______________UP E Mth 81. Clavaland S. Ohio JOHN SPILLAJI, p«to okrolja -----------------------MM Randall at. M Leula II Mo URSULA AMUROZICH. la.lo okiolja .........................III Plan* St. EvalaU). MlMl. JOHN rmUTZ. aadmo okrolja-------IIM Carmona Ava. Loa Aasalas M. Callf. TRANK POLSAK oaml okrolja_____________________________Ml Ird SI W.. Roundup. Maat MATH PETROVICH. predsddnlk---------------- MI B. lllat St., Clavaland 10. Ohio VINCENT CA INK AR —------------------....MIT Ra Lawndaia Ava. Chtaap* N. III. r A V1DER----------------------------------------MIT So Lawndaia Ava.. Cklaaso «S. III. MIRKO O KURIL..______________________________________SMI So. Uwndala Ava.. Chioaio M III. JACOB ZUPAN ,...........................1MM S. Lombard Ava.. Berwyn. III. RUDOLPH LiaCH--------------------------------------„....----MO I MOth Bt.. Eue IUI. Ohio DONALD J. LOTRICH.------------------------ IM So Tnunbull Ava.. CMaaae IS Ut. Porast bančnih zavodov v Jugoslaviji Narodna banka, centrala za Slovenijo v Ljubljani jc s 1. avgustom ponovno znatno azsiri* la mrežo svojih podružnic m to v krajih Dolnja LendaVa, Slo-1 venska Bistrica, Trebnje na Dolenjskem. Vseh podružnic Narodne banke Slovenije je sedaj že 19 in sfcer v Mariboru, Ptuju, Murski Soboti, Slovenjgrad-cu, Celju, Trbovljah, KrSkem, Novem mestu, Črnomlju, Kočevju, Kamniku, Škofje loki, Kranju, Jesenicah in Bledu. Narodna banka, centrala za Slovenijo je doslej v precejšni meri vplivala na proces obnovitvenih, industrijskih in trgovskih poslov. Danes, ko se izvaja petletni gospodarski načrt, pa ima Narodna banka še posebno nalogo, to namreč, da vrši neposredno kontrolo svojih dolžnikov in ima tudi točen vpogled v njihovo finančno stanje, pravilno angažiranje dobljenih kreditov in točno odvajanje denarnih sredstev nazaj v Narodno banko. Za lažjo kontrolo in pregled bo ustanovljenih še več novih podružnic v najkrajšem času, tako na Rakeku, Ljutomeru in drugod. ANTON BHULAR, pradaadnlk fRANK VRATARIÇH ............. ANDREW VIDR1CH.......... JOHN KOBI SR.______________ CA MIL US ZARNICK__________ Howard MugkOa (sedeč), snanj hollywoodskl milijonar, ki Je pred senatnim preiskovanim po d od aa ko m ugnal senatorja Brews-leria ln Ferfuiona v kosjl rog, tako da Je odsek "odložil" nadaljno preiskavo do 17. nov. Poleg Htkohesa stoji njegov tajnik. Hughes Je bil obttolien. da* Je prejel lepe milijone sa vojne kontrakie. katerih ni izpolnil .. . fRANK ZA ITS. pradaadnlk MICHAEL R Kl)MIR.......... Matthew j. turk__________ LOUIS KATBBUI________ ANDREW CIRUM_______ ¡¿etkom avgusta je bil do-L gospodarski sporazum tu-|Bad Anglijo in JugoalaviJo tem sporazumom se urejajt Ueške terjatve za izplačila piena bivši jugoslovanski e fcintski vladi med vojno, ir risanja jugoslovanskega lad tja, je bilo med vojno posoje-angleškemu ministru za voj promet. Ta sporazum je pred-ik za pričetek vzpostavitve fih gospodarskih odnosov o držav'. Velikega pomena je tudi spo-mm o vzajemnih dobava} Iga med Jugoslavijo ln So Kiko zvezo. V smislu tega pidarskega sporazuma b< vjetska zveza dobavila ni ¿t Jugoslaviji industrijski prave in materijal za zgradi i kompletnih podjetij érné iri ivaste metalurgije, industrije île. kemične industrije in tu druge naprave za proizvod-l premoga. Sovjetska zvezr nudila Jugoslaviji tudi teh-ho pomoč pri zgraditvi nave-nih podjetij. If Beogradu se vršijo razgo-ri mid holandsko delegacijo Jugoslovanskimi gospodar» bi predstavniki za sklenitev irazuma o zamenjavi bla'g£ id Jugoslavijo in Nizozem-l. Tudi ta trgovinska pogod- i bo velikega pomena za nor llizacijo gospodarskih odno tv med obema državama. S UBADA Slovenskega ameriškega narodnega sviti 3424 W. 26th Street, Chlcago 29. 111. , Prispevki v sklad otroike bolnišnice Seznam številka 16 Gotovina v ikladu dne 31, januarja 1041...................................... Ill Bprojoto v februarju, marcu, aprilu, maju In juniju IMVi ILLINOIS! Podružnica Atev. Utt SANS, Auburn, 111., 2ft oaeb darovalo p« $2. 13 oieb pu $1, dvo po SOc ln ona 25c, ikupaj 904 25 (sa upravni iklad SANSu 932 12)........................................... Podrutnlca Atev. 2 HANS, Chicago, Ul.: Luka In Theresa Oarden 99, Maggie Krunc 910 (Uročila Mary Arne!)................................... Podi uftnica itev. 4U SANS, La Salle; Mary Zugloh. Depue..... Podružnica itav, 3d SANS, Wuukcgah: Mary Kauchnlk 910. Slovenke ix Wiuikcgana, nameato cvetlic ranjkl Mwry Babnlk, lojunu Bergunt na Dobrovi pri LJubljani, 910, Anion Vartek 99. Weukegan-Nurlh Chicago Community Chest 9300.00 ................ INDIANA. Kokofftoi Po 99: Juaeph Kepovft. John Krlun. Anton Medved, lgnuc Uiiic, Krank Milar In Filip Mllar, dve oat In po 92, enti $1.50, skupaj 9:15.00, Irročil Jos. flepovl. Steve Bkur-jbnc, Indlanupolli, namesto javne tahvale vsam onim, kl so bill v pomoč ob ¿asu bolexnljijegovr ftene, In vsem, kl so poklonili cvetje na njeno krsto 914.50,.,............................................................ MICHIGAN. Paw Paw: druitvo AlevUka 53» SNPJ.................. Podrulnica Atev. 44 SANS, Tiaunik: Fmnk Mikullch In ftena 910. John Bartol ln lena 99. skupaj..............Jli OHIOi Podrulnica At. 33 SANS, Hridgeport: Joe Bergant...... Canton: DruAtvo Atev. 319 SNPJ,..................................................... Podrulnica Atev. 39 SANS. Citvaland ............................................ Neffs: Josephine Hrellch In Ifelen Markon vsaka po 99. skupaj Power Point: Agnes Chuck 910. po 95 Chas Rogatay, Jacob Tlu-(har in Thomas Mercina, dve oaebi po |l, skupaj 927. (Ta vsota je bila *e ixka/ana v sexnainu Atev, d3, novembra 1040. pod: DruAtvo Atev. 35Q SNPJ) PENNSYLVANIA! Conemaugh: DruAtvo sv. AloJsl|a It. 99 ABZ Payette City: DruAtvo Atev. 224 SNPJ......................................... Podi ut. At. 73 SANS. Hei minie: Louls Kavnikar, Wyano ........... Nemacolln: DruAtvo Atev. 594 SNPJ,........................................... Isročeno na II. konvenel|l SANSa. !>ODItU2NICA ŠTEV, 4« SANS. Cleveland. Ohio.................................. ................;..................... Podrulnica ttev. 39 SANB. Cleveland, Ohio.................................... Podrulnica Atev. 53 HANS, Johnstuwn, Pa.: S. D. Dom v Lorain Borough 950, John Jurca, Que Creek, 910 ....,.„................ Anton Purar, Chicago, 111 ............................. ........................... Pr'apovkl naroAnikov Glasa Naroda. New Yorki John Valen* tic, Cony, Pa„ 910, A. J. Brecher, Powel, Pa., 9H Po 99: Carl De Zutel, t*;imhurst, III,, Prank Prlmoalch, Hasbrouck Hta, N. J., Mike Pike, Jenny Lind, Ark., John Sumer, Memphis, Tonn.. Katarina Pfeifer, New York, Jakob Oblak, Bessemer, Pa., Anton Celesnik, Waukegan, 111., dva po 93, eden 92 50. dva po 92 In «den 9L Skupaj ......................................................,,,,................... .. BAZNI KBAJIi Zdrulena slovenska druAtva, Han Pranclsco. Calif............................................................................. .........«... Karl Kociancich, Santa Roaa, Calif.............................................. Prank Ilaine» «t., Louisville, Colo.................................................... Martin Avaac, Wardner. Idaho........................,.'.,.. .................... DruAtvo Atev. 225 SNPJ. KHiaon, K ans.............................................. Anthony E. Cine/da, Kinney, Minn. J .......... ..... . Kiank Smuk, Nopeming Sanitarium, Minn ................................ Podrulnica Ate v. 23 »ANH. Bt Louis, Mo ... ......................... Pomolnl odbor In podrulnica SANSa, Brooklyn, N. Y.i Karol Lustlk 95. ena oaeba 92, 3 po 91, akupaj ....................... Podrulnica Atev. 10 HANH, Canton, O, prebitek priredbe kluba Unity (prej A J.C.C ) .................. ArneriAkl slovenski drlavljanskl klub, Acmetonia. P«,.. PiHtrulnica Atev 50 HANH, Milwaukee. Wis : John Ocvlrk 910. Krank in Amalie Bixjak 95. skupa).......... ........................ Joseph Torkar, Carolina, W Va....................................... .... Obieatl ........ uvoj Slovenije prvi "petletki" Bovensko delovno ljudstvo jt popolnoma mobilizirale l tvoje napore za izvedbo pr |a petletnega gospodarskega ^ Na vseh področjih kul-»^a, političnega in sindikal* P prizadevanja je populari-»n petletni gospodarski na \ najmanjšega industrij Iga naselja do najodaljenejše pike vasi. Vse delovne lju-preNeva danes velika domq-misel pesnika Simona gorčica, ki Je zapel: ^ bo nas več tujčin teptal, k tlačil nas krvavo; " r°d bo tu gospodoval, ^ jezik, nafce pravo!" Slavni namen petletnega na-®v Sloveniji je predvsem J Pr"«zvodnje. Povečanje «vodnje pomeni namreč po-v bIaKa m rešitev gospo-stiske, v kateri se Jugo-2* tudi Slovenija še Po nahaja. Vrednost indus-P kmečke in rudarske pro r se bo povečala od 33 PJ^ dinarjev iz leta 1939 na F»iard dinarjev v letu 1951. ""»J* bu vložila v letih pr M<*podarskega načrU sko-^' ™»jard dinarjev investi- itn'lfk Prednja« pred o-ljudskimi republikami t |t tv 912, Joaeph Hlekla/H^ 912. Cvclhar IxHils 912, Osrm Joarph st, 912, p«i 911 Krank BleblaJ. Krlatma l^nar^i^ in Prank Novak (HUkari, Po 9S Ptank Germ in Prank Stambol Matthew Bottar 97, John (Vtin 90, Jacob Jert 9a Pa 99 Prank Bogolin. Helen Biiam-, •<'impeiman Kiank (Ji ), Cimpermen Kiank st., Cvelber l^iui» (sin Joe.), Krank Domik (Ellwood City), (iarm Jack, Oeim Joseph ml, l^eo Oermadnik, J'iseph Olavan, Kiank Hribar (Oevaland, O ). Anton Klkt>l (YoungstoWn O ), K o lene Joseph, I>ocnikar Rudy, John Masek. John Blatie, Prank O'Kotn, Jerry O'Korn. Kiank Rupnlk si, Kiank Mopnik ml (»be ix Whretlenda. Pa t vsak po 90 Dalje po 95 »evor MarUn (Walten), Hhmit Jo eph, J«»aeph Valentin«'^ in U»ula Zlkar. Po 110 Marlin Cvelliar (Oreenaburg, Pa ), Kiank Mlakar in Krank H|>eh 91. ena SO centov »k upaj /bi a na in poejene vaota mala 91000 00 (Ta vsota je bila A« piej apre>ete In Irk arena v naAlh prejAnjih ser nemih, danes objavljamo aemo imena daiovalcev ) Vsem pr!»!-vateljem In nebireltem naAa iskrena xahvalal MIRKO O. K ITH EL. tajnik. ZAHVALA Na tem mestu se telim najpriertneje sehvalttt vsem ki §• darovali kreene venca In cvet.ka moji poko|nl Aeni in materi Aestih otrok. Hvata slodailmi Mr. In mrs Shard mr In mrs. Knaus, mr lo mrs SptBer, mr. John Trobec temllljl. mr. In mrs. Miloevkh. mr. Prank In John Roseman mr. I« mrs. Al Kacin, mf In mrs. Jetrn Chaperlo mr. Hi Mrs. John Zlmmermen mr le mrs Jake Shrtnor. Kacin famllljt, mr. »a mra. Antone Me|er mrs. Barbera »n mtea Johana Loneartc. druAtvu Špirita o4 St. Leute. Ne. 9Af SNPJ aa kreaai vanae. nadalje United Dru«s Workers, k|er dela moje hti Mary, kakor tudi se preostanek vsote 914 00. Se enkrat ne j teple sah vela vsem skupaj la se vse ker koli «le ml dofcre«a storili ln me letatilt v url Aeloeft Hvala tudi mojim htevem I« solem, se le sem Ml -adovoljen. ko sem videl, do vlade IJufcesen med njimi le sem sele kve«oAen, ko se letu» lopo ravnali s meno) In ml pomefell v url Aelestl. Pokojnlce |e Mla relina v vaal Dra-90mer prt Ipu. pri Ljubljen) dne 14. novembre 1074. želimo JI vsi. noj e miru poliva v hladni emertlkl sem I jI - Zslutotl ealetti John Zlmmermen aepro«i Mary UMhater Antonia Plehutntk. Kronoea Mahnich tas Bose Loneertc. hlore, ter John In Joe, sinove —Neytor. 'ja in rudarstvo Piav posebne po dosedanjih 25 ml proizvodnja do-)l » ad 88 mihjo-Na novo bo '•«/delilnih postaj f'"m.,cljske posta- mm m KRIVDA FRANCS BEVK SMS i (Nadaljevanj«)* "Govoril bom," je dejal obrnjen proti Jožetu, "ne zaradi tebe, zaradi tvojega očeta. Po cele mesece je presamotaril v kamri, ko se je tvoja mati valjala s hlapcem .. 'Takrat ne . . 'Ti veš, ali je bilo takrat, ali ni bilo. Ta, ki govori tu notri/' se je bil na prsi, "me še nikoli ni varal. Tvoja mati naj pove!" "Pustite to, stric ... Ne govorite tako o moji. materi!" "Misliš, da je še tvoja matL To ti povem, ie davnaj te je izbrisala." Jože ni pustil, da bi stric dalje govoril. Skoraj kričal je: "Naj govori mati! Naj pove ona!" "Dobro, dobro!" se je Brdar plašen oziral, ko je videl, da je postala dvorana nemirna in je predsednik zvonil z zvoncem. "Dobro, dobro! Govori naj! Pogledali se bomo iz oči v oči!" Umolknila sta, predsednik je vprašal Brdarja: "Ali imate še kaj povedati?" Brdar je molče odkimal "Pokličite pričo Ano Seljakovo!" Jožeta je ob tej besedi obšlo nekaj neznanega. Ozrl se je, kakor da bi hotel ubežati. Nato Je sedel in vzdihnil. "V ječi sem vse noči mislil nanjo." "de pogledala te ne bo," je siknil polglasno Brdsr in sedel k Čufru. Skozi vrata je vstopila Streharica. Bila je v črno oblečena, bleda in lepša ko kdaj prej. ^a roko je vodila triletno Maričko. Sluga jI je nekaj dejal zaradi otroka, ona ga ni izpustils iz rok. Sodnik je namignil slugi, naj Jo, pusti. Njen pogled se je bil že ob vratih ozrl naravnost v razpelo; nato je šla pred predsednika, ne da bi pogledala na sina ali na občinstvo. Brdsr se ni mogel vzdržsti. Obrnil se je do čufrs in dejsl polglasno: "Črno obleko nosi. Po svojem rsjnem možu je ni nosile." Ans teh besed ni preslišsla. Ozrla se je ln premerile s srepim pogledom Brdsrjs; dejsls ni ničesar. "Brzdsjte se!" je opomnil predsednik Brdsrjs in obrnil do ženske: "Ana Seljak, mati današnjega obtoženca ste, ne moremo vas prisiliti k pričevanju. Ali boste pričevali?" "Pričala bom." "Zoper nJega!" je siknil Brdar. "Zadnjič! Priča Anton Seljak. molčite!" je predsednik poostril glas. Odvetnik, ki ves čas ni obrnil pogleda od Ane, se Je dvignil. "Dovolite, gospod predsednik . . ." Nato se je obrnil nasproti Ani. "Ana Seljakova! Pred vami sedi obtoženec, ki trdi, da je vaš sin. Odkar ste stopili v ta žalostni prostor, ga niste pogledali. Povejte, ali je ta človek vaš sin ali ni?" Ana se je počasi okrenila proti kletki in pogledala sina. Dolgo sta se zrla iz oči v oči. Slednjič Je mati dela robec na obraz. "Mati!" je jeknilo iz Jožeta. "Kaj si mi storil!" je zahllpala mati. "Hvala, gospod predsednik, samo to sem hotel," Je dejal odvetnik in zadovoljen sedel. "Vi boste znali najbolj natančno opisati ra^ merje, ki Je vladalo med umorjenim in današ* nJim obtožencem," je začel predsednik. "Pred vsem bi radi vedeli, kakšno je vaše mnenje o umorjenem?" • Ana si je obrisala oči, molčala nekaj trenutkov in zbrala pogum. "Priden in vesten človek je bil/' je dejala z negotovim glasom. "Rešil nas je, da nismo prišli na nič." "Zanjo je bil dober," je zagodrnjal Brdar pred se. . "Kaj poveste o svojem sinu?" je vprašal predsednik. Mati se sina nič več bala, vendar je trepetala pred mislijo nanj. Občutila je, da se nekaj neznanega, zahrbtnega zgrinja nad njo in ji grozi, da jo pokoplje. Prišla je pričevat, a ne zaradi sina, zaradi sebe. Bala se je, da jo bodo izpod-kopavali z besedami. Vendar je bila šibka; da bi bila močnejša, je pripeljala otroka s seboj. Iz njega je prihajala vanjo nova moč, da se je lahko branila in otepala vsega hudega. Zdaj, ko so jo vprašali, kaj ve o sinu, so jo zmedli, dasi je bila pripravila vse besede za svoj zagovor. Zamajala se je in stisnila Maričko za roko. "O njem ne vem ničesar," je dejala počasi. "Mati!" je jeknil Jože iz železne kletke. "Nir ti ene lepe besede nimate zame?" ' . 'Tudi slabe nisem dejala." "Ali se je pokojni—vaš hlapec namreč—vedel proti vam drugače, kot se vede hlapec nasproti gospodinji? Hočem reči, ali ni gojil toplejših Čuvstev do vas?" "Tega ne vem." Brdar se je vzdignil. "Kaj ne boš vedela! Gospodar je hotel postati." Predsednik je premeril Brdsr j a z očmi; obrnjen nasproti Ani je vprašal: "Vedeti sem hotel, ali je obstojalo kako tesnejše razmerje med vama?" "Ne—ne!" je odgovorila Ana počasi in težko. Tedaj se je Brdar vnovič vzdignil in stal razkačen za Ano, ki se je napol okrenila in ga gledala v skrajnem sovraštvu s koncem očesa. Sodnik in državni pravdnik sta se spogledala. Predsednik še je nagnil k rdečelascu in mu po-šepnil: "Pustil ju bom, da se razgovorita." "Prav," je prikimal državni pravdnik. "Kaj ni bilo?" Je vpil Brdar. "Povej, kaj ni bilo? Poglej me v oči, če si upaš!" Ano je popadel neznan strah. Obrnila se je do predsednika, trepetale so ji roke, ustnice in besede: "Gospod sodnik, ne pustite mu, da govori! Ta bo krivo pričal zoper mene!" "Jaz bom krivo pričal? Nič da ni bilo?" se Brdar ni mogel potolažiti. "Posestva se je hotel polastiti. Otroci pa po svetu." "Kako polastiti?" je Ana nenadoma našla novo oporo sama v sebi. "Če bi me bil vzel za ženo, ali se to pravi polastiti se?" "Za ženo?" se je čudil predsednik. "Tega preje niste vedeli." "Pač. To mi je govoril, naj bi se vzela," je priznala in nehote pogledala v tla. "In vi?" ' "Vzela bi ga bila," je dejala naglo, ko je spoznala, da ne more nazaj. Z robcem si je obrisala solzo. (Dalje prihodnjič.) Miško Kranjec Cilinder, tisti črni, žametaste mehkobe, visok kakor trilltrski lonec, lepo okrogel kakor tak lonec, trd, s prav takimi trdimi, nekoliko zavihanimi krajci, znak starih, lepih, nepozabnih slovesnosti, veličastnih trenutkov, sprejemov, gostij, prireditev, po rok, pogrebov, odlikovanj, te-lovsklh procesij, profesorskih zborov, akademij, oblakov, ministrov, vladarjev in znak ljubljanskega meščanstva, županov, veltkth županov, banov, znak vaeh otvoritev in znak bog ve čeaa vsega še. je čepel že leta v omari, ne da bi ga kdo rabil, in čakal boljših časov. Le služkinja ga je kdai pa kdaj vzela iz omare, ga okrtačila, nato pa! fcpct položila na njegov prostor. | prttV uko »dpirall moat; takrat Premišljal ni, ker cilinder ne blagoalavljali. Bilo je premišlja, in ker celo glave p«kI ljudi, celo iz Ljubljane njim često ne razmišljajo, toda Je dok<,J prišlo. Prav tu je če bi mogel premišljati, bi do-1 gomila, kjer stojimo ml. gnal. da se svet hudo aprfml Ml »nw tedaj od daleč nja. pa bi ae pri tem lahko ne «MsN. Tu je stala samo go-samo z zaskrbljenostjo, marveč »^»da, Vsi ao bili v črnih oble-že z resnično žalostjo vprašal, in ,mel1 90 vt*°ke cilindre ah bo še sploh kdaj dtčil komu ni Glej." je dejal In se glavo ali pa ga bodo ohranili m- zadovoljno smehljal, "po dvsj mn kot relikvijo nekdanjih dni **llh l*tth- ko <*lplramo tu ako ga morda celo ne predajo1 mwi,t' ni nlti rnpR* cilindra ob kaki nabiralni akciji nerab- Hvel hudw »PumenU nih predmetov. Jasno je biloJ Svet ae je hudo sptemenil In da v vseh štirih letih vojne nI j cilinder goapoda Kolarja je le-mogel priti v poštev, zakaj nje- ¿al pozabljen v omari Tudi po Rov g<»spodar je imel pošteno osvoboditvi ae ni nihče zmeni srce. pa ae je odločil ra)š! za zanj. Vsi mitingi na Knn«re*> Osvobodilno fronto In bi za vae nem trgu. od prveg«. ko je pri na svetu ne bil šel na kakršne! lla slovenska vlada v moral kam po policijskem ali vojaškem ukazu, pa naj je bila Še tako "veličastna" manifestacija, mu še na misel ni prišlo, da bi šel kričat v cilindru proti tisti Osvobodilni fronti, h kateri se je sam prišteval in jo podpiral. Prijatelj mi je pripovedoval, da so cilindri drugod še vedno v veljavi. Dejal Je celo, da so v Budimpešti pri demonstracijah proti navljalcem cen mnogi demonstranti nosili cilindre, nekateri pa še nad glavo kar zelo napredne parole. Pri nas jih je zadela kaj žalostna usoda. In najlepše mi je povedal o njih dokležovski kmet Gregor, ko smo lani slovesno odpirali moat pri Veržeju. Dejal je: Pred dvajaetimi leti so tu 7aiulhn n rtlinJrn moral kam ^ P^djifcem ali banketi, na katere Je bil vabljen £*gUUUU U uiuiuru vojaškem ukazu, pa naj je bila tudi gospod Kolar kot ugleden ilovek, so minili brez cilindrov. Niso jih nosili ministri, pa ga tudi gospod Kolar ni mogel nositi. Služkinja ga je po osvoboditvi sicer lepo očistila, a ga po ožila nazaj v omaro. "Kaj pa bomo s tem?" je nekoč vprašala gospo in pokazala na cilinder. Gospa se je ozrla po njem in se tedaj nehote spomnila nekdanjih časov. Redko sicer, vendar ga je mož kdaj pa kdaj le del na glavo, vsaj trikrat na leto, posebej pa, ako bi Je bil pogreb kakega alavnega moža. politika ali književnika. Spomnila ae je telovskih procesij, ko so za nebom šil najvišji gospodje lz LJubljane, a ko so se zbrali, so stali v gruči in bili tako slovesni a svojimi visokimi črnimi cilindri. A spomnila se Je ie dalje nazaj: svoje poroke ln se je mož pripeljal po njo v ta kem visokem, prav tem cilindru Joj. kako lepo je bilo! A zdaj? 'Pustite ga, Katja," je odvr nila g o«pa in skoraj vsdthnila.l "naj bo, kjer je bil doalej." Obr-nila se je in odšla. "Bog ve." je dejala Katja zase. ko je <«tala sama, "če ae bo ta stvar kdaj še rabila. Zdaj po osvoboditvi še niaem videla gospoda, ki bi ga noail. Čudno, tudi taka stvar umre . . .** Je pomorit ovala napoaled. PROSVETA jali, jih Je Katja nagnala v sobo, da bi imela mir pri svojem pospravljanju. Bil je en domači otrok, s tremi je prišla hči v posete, a /daj je z materjo hodila trgovinah, Katji pa zabiči-la, kako naj pazi na otroke. In bila sta f u še dva sosedova, ki so se ju doma naveličali,, pa ju poslali h Kolarjevim, "pojta se malo igrat". Zunaj je deževalo in otroci so imeli najstrože prepovedano iti iz sob. "Katja," je rekla gospa, "pazite nanje. Kaj pa otroci vedo, če je dež. Prehlade se pa le." Otroci niso vedeli, kaj je dež, pa fo, preden se je Katja zavedela, da bi kaj ukrenila, bili že—mokri Da bi ji ne uhajali, je Katja zaklenila vežne duri, ključ vtaknila v žep, otroke pa nagnala v sobo, kjer naj se igrajo/ Enkrat samkrat je pogledala k njim neopazno, a ko je dognala, da ni nič hudega, je kar pozabila nanje. Sicer pa so se tako festo igrali in, četudi so ugnali kako neumnost, hudega ni bilo nikdar: gospod je ozmerjal gospo, gospa otroke in jih celo nileškala, oba pa sta o-zmerjala Katjo s poslednjo pre-tnjo, "da se drugič ne zgodi kaj takega." Ves nered v sobi, kjer so se otroci igrali, je nastal, • ko dosegljivi predmeti niso mogli več nuditi ničesar njihovi fantaziji. Vse to so že tako ogledali, da jih ni moglo več veseliti. Tedaj so odkrili, da je Katja pozabila zakleniti omaro v spalnici. Omara je bila za otroke «skrivnostna stvar: sicer bi ne bfla vedno zaklenjena, kakor še -bolj skrivnostna je bila očetova miznica, za katero je oče sam nosil ključ. Kar so se otroci zavedeli, jih je morila ta zaklenjena očetova miznica, vse od one, ki je danes že poročena in se njeni otroci zdaj tu igrajo, in do poslednjega Kolarjevega, ki se je prav tako tu igral. A dovolj skrivnostna je bila tucli omara v sobi. Zdaj pa je Branko, Kolarjev sin, nenadoma odkril: omara je odklenjena,. V presenečenosti niti ni mogel koj drugim povedati. Za-strmel se je v vso različno vsebino in kar zijal. "Otroci," je rekel naposled, še ves zavzet, "zdaj pa bomo imeli dovolj vsega za igranje. Zdaj se lahko gremo novih iger!" Tare*, treba je samo novih predmetov, otroška fantazija bo dih-nila vanje tisto veliko življenje, kakršnega v vsakdanje predmete ni mogla več. "To, vidite!" je kričal in metal iz omare predmet za predmetom, dokler nazadnje ni našel še cilindra. "Otroci, otroci, tole! Poglejte!" "Huuu!" je tulil eden od njih, "cilinder, otroci, cilinder, zdaj pa imamo igro, krasno igro!" "Kaj pa je to cilinder?" so planili otroci, a še preden jim je kdo odgovoril, so si ga že nataknili na glavo ln se divje kro-hotali. In ko se je gospod Kolar čez pol ure nepričakovano vrnil, si odprl s svojim ključem, nič hudega sluteč stopil v sobo, je zagledal svojega najmlajšega sina, kako kot vsemogočni vladar sedi na cilindru, ki naj bi bil prestol. "Prestol" je bil že ves zgneten, žalostna podoba slove snostli in ko je sin v odrevenelosti pred očetom vstal s tega prestola, je cilinder lež^i za njim kakor razbit lonec. Gospodu Kolarju je zastalo s* BLOOD FOR VETERANS Tka Ta—em. Arlaena, Bed Craw chapter provides the Sleet —dod at tk local Veterans Administration hospital. Among the donors ara servicemen, •ach as KM above, from the nearby Davls-Monthan airfield srce v prsih. "Nesrečnik!" je dahnil naposled in prijel fanta za uhelj. "Kaj si počel! Govori!" Otrok je posmrkoval in pome-žikoval. Drugi so jo medtem spretno izmaknili iz sobe in se zatekli k nič hudega sluteči Katji v kuhinjo, zakaj vrata na veži je gospod Kolar zaklenil za seboj. Branko je prišel dokaj hitro za njimi z rdečim uhljem in s še bolj rdečo zadnjico, kiipa je ni nihie videl. Spogledal se je z otroki, ki so negibno sedeli kakor pred sodbo, bili hudo resni, le posmrkovali so vsi. Branko sam je tudi dokaj časa molčal, dokler ga ni neko vprašanje nagnalo v pogovor. Obrnil se je h Katji, ki še vedno ni prav nič slutila: "Katja, ali poznate vi cilinder?" "Kakšen cilinder?" je vprašala Katja. "Ali za luč ali onega za glavo?" "No, onega za glavo." "Poznam. A zakaj?" "Rad bi vedel, za kaj se rabi tak cilinder," je menil Branko. "Za parade, poroke, pogrebe in druge slovesnosti," je odgovorila Katja. "Kakšne parade?" "No, 6e je nekdaj prišel kralj ali kdo tak visokega rodu, ali pa kot so včasih hodili minister, ban, ali kdor že." "No," je dejal Branko, "mislim, da kraljev ne bo več. Naše ministre sem videl, pa ne nosijo cilindrov.—Ali se, Katja, takrat rabi, če pride maršal Tito v Ljubljano, a se ni spominjala, da bi videla en sam cilinder; čemur se je spočetka celo čudila, ko je pred vojno pri vsaki še tako majhni slovesnosti povsod kar mrgolelo cilindrov. "Doslej pa res nisem videla, da bi ga kdo nosil. Mislim, da se ne rabi .'. ." "Sicer pa se nikjer ne rabi?" "Nekoč ga je nosila gospoda. Zdaj po vojni se ne rabi več, kot se zdi." Branko je razmišljal: če se ne rabi, ko pride maršal Tito v Ljubljano, če se tudi pri drugih Slovesnostih ne rabi niti ga ministri ne nosijo, potem stvar ni tako huda. Saj ga tudi oče ne bo več potreboval. Mar naj on edini nosi cilinder. , Da se mu bodo vsi smejali?! Ko mu je nečakinja pokazala —Stvar-, ki je nosila ime ct- \ » !LI linder. bi zares bila mirno in v • v kemlonaki nonrečt. ki ao Je pripetila nekje na sapedu. sta poeabi umrla, da ga niao neke-, «h1*« goadaraka delavca, deeei pa Jo bilo raaleolh. Unija ga dne odkrili otroci. Bili ao a Vernih delavcev CIO aafcteva od leealh drušb da morajo isboljiatl „ . L , • .. B II «jubl Ja- j služkinjo Katjo aamt doma In »'anaportacijo «osdarjev a dela v kempe Ta kamion ali truW u k*U sprejeme. Kolikor pa je še no, vse proslave, sptejeml, v,i|kct so v kuhinji pteveč «.«gr.- »••! delektlvpe savore l. tranamUljT * na rdeči uhelj, nato pa se pobožala po zadnjici, in ga molče, samo z očmi vprašala, če je tam bilo kaj, je zviška zamahnil z roko in odgovoril samozavestno: "Kaj to! Bo že minilo!" Nakar je mlajša nečakinja dejala ne-dplžno: "Kralj jo je dobil po zadnjici!" Tedaj so vsi otroci prasnili v smeh, da se je Katja začudeno ozirala po njih, ne da bi kaj razumela- Vrnila se je mama s hčerjo. Branko je slišal, da sta odšle v sobo, "zato se je priplazil za njima, rahlo odprl duri in opazoval ter prisluškoval. Videl je, kako so vsi trije, oče, mama in njegova sestra Lida, stali pri mizi nad nesrečnim cilindrom, ki je ležal tam kakor mrlič, in ga ogledovali, pri čemer se je Lida razkošno smejala. Slišal je, kako je rekla med izbruhom smeha: "Kaj se boš jezil, papa! Če bi, ti bili to napravili nekoč*mi bi bilo hudo. Takrat si ga še potreboval. Zdaj ga pa vendarle vsaj ti ne boš več nosil, ne? To je umrlo ... hraniš ga lahko samo še za spomin . . ." -fEE^AVGUSTA Branko je neslišno priD-ta m se vračal v kuhinjo* prav /' je razmišljal Jspi da je umrlo. Bog ve kiT sto, kar je umrlo in zakaj ralo umreti. Ali cilinde lahko umre?" Velik pom.n gotpod^ v Bosni in Hercegovini državo. Površina gozdov , ni in Hercegovini znaša 2 lijona hektarjev, toda po, ki jo je zdaj mogoče izkj ti, je mnogo manjša, in J pol milijona ha. Zato so lj oblasti storile pomembne pe za pogozdovanje ter i šanje gozdov. Letos je bi] sajeno na površini 375 ha 600,000 drevesc in posej okrog 3000 kg semenja. D< ca tega leta bodo posadili 000 sadik in posejali 8325 menja na površini 1670 ha petletko bodo pogozdili 3( zemljišč in zgradili 280 kr ter 220 km gozdnih žel Gozdarsko gospodarstvo v in Hercegovini vodi zdaj 8 nih uprav, ki imajo sku| žag. Razen tega je v Bo Hercegovini 7 večjih in ok manjših žag. Razni mali oglai FOR SALE 2 Flat Brick Bid* and one ment Flat—Stove Heal Price $4200. 1917 S. Jefferson Si Your Savings are Wei RESOURCES over \2Vz MILLIOr SECOND FEDER SAVINGS ft LOAN A 21th Street at Pulaski fl AU aié naročeni na di "Prosveto"? Podpirajte sv VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosveta V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja H je bila naročnina za dnevnik Prosveta povišana za $2 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TU VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem s čaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine tudi če jih imajo več kot pet članov in morajo biti iz em in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejem glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizai S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj Ll naroČite si dnevnik prosvei Po sklepu 12. redno konvencije se lahko naroči na list Prosta» prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov is ene drušlne k aoi a« nlnL List Prosveta stane aa vse enako, ta ¿lana ali nečlan« *« ° eno letno naročnino. Ker pa ¿lani še plačajo pri ase»m«ntu SlA tednik, ao Jim to prišteje k naročnini. Torej sadaj al esroka. i da Jo lkt predrag aa člane BlfPJ. Llet Proaveta Ja vaša laituiai fotoro Jo v vsaki druilni nekdo, ki M rad čital list vsak daa. Pojasnilo.—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti < 8NPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam «roj tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki ja tako «ku naročena na dnevnik Proč veto, to takoj naznaniti upravniltvv u ln obenem doplačati dotično' vsoto listu Prosveta. Ako tef» stori, tedaj mora upravništvo znižati datum ca to vsoto nsroeni Cena listu Proavete Jot Za Zdruš. dršave In Kanado M JO 1 tednik in_________________S 80 2 tednika in________S.S0 3 tednike in_________4 40 4 tednike in______ 3.30 I tednikov In_________2J0 Za Evropo Za Chicaeo in okolico jo 1 tednik — 2 tednika U» --- 3 tednika in--------- 4 tednika In < • tednikov la ____J11J0 I «polnite spodnji Ordere prlloMto potrebne J^rfT^Î Proareto. llat ki Jo PROIVETA. BlfPJ. 334? Se. Chleope 23. ftL Oetaeite tednik ta «a prlpttUe meji 94 L a c ». ----- .........