Poštnino plačane v gotovini. Leto XX., št. 271 Ljubljana, torek tL novembra lffl Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 3126 Inseratni oddelek: Uubljana, Selen-burgova ul. — Tel 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 1 Telefon št 2455. Podružnico Cehe: Kocenova ulica 2 Telefon št 190. Računi pn Došt ček zavodH i Ljubljana št 17749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Spuščene mine - strah ladii V poslednjih dveh dneh ie v angleških vodah 6 par n kov zadelo na plavajoče mine in se potopilo, med nilm tudi naš veliki parnik „Carica M f ca", ki ie bil s tovorom premoga na potu Iz Angli e v Dubrovnik rih starši so utonili, isto tako sliko holandske matere z dvema otrokoma, ki je izgubila tri otroke. Amsterdam, 20. nov. j. (Havas) K protestu zaradi potopitve holandskega par-nika »Simon Bolivar« je nemško mornariško poveljstvo, kakor poroča »Berlingske Tidende« sporočilo, da je bila ladja v seznamu ladij vojujočih se držav in po nemških informacijah opremljena za pokon-čevanje nemških podmornic. Uvedena bo stroga preiskava, ali je prišla ladja v seznam ladij vojskujočih se držav po naključju, ali pa je bil seznam namenoma potvorjen List pripominja, da ni izključeno, da utegne biti v seznamu ladij vojskujočih se držav še tudi kaka druga ladja nevtralcev. Paroplovna družba, katere last je bil predvčerajšnjim potopljeni veliki parnik »Simon Bolivar« je objavila dav: komunike, v katerem pravi, da se na nien poziv niso odzvali 104 potniki in 31 članov posadke. London, 20. nov. s. (Reuter.) Danes sta se potopili še dve angleški ladji, ki sta zadeli na mine Gre za 1267 tonski parnik »Torchbearer«, s katerega so se rešili sa mo 4 člani posadke izmed 13 ter 300 tonska rib-ška iadja »Widmoor«. s katero se izmed 16 mož posadke ni rešil niti eden i sabotažo in vodimo skrbno preiskavo. Gasilci smatrajo, da je eksplozija mogla nastati zaradi električne iskre, ki je vžgala petrolejski plin. Potopljena nemška podmornica Pariz, 20 nov s. Mala francoska vojna ladja »Admiral Mouhet« (719 ton) ie po hudi borbi ponoči potopila nemško podmornico. Posadki ladje je bilo izraženo posebno priznanje. London 20 nov. s. (Reuter) Angleški parnik »Pensilva« (4000 ton) je bil potopljen vsled sovražne akcije. Posadka je rešena. Izkrcanje posadke zajete nemške ladje London, 20. nov. s. (Reuter). Danes je bilo v Angliji izkrcanih 58 članov posadke z nem.ke ladje »HuenfeLs«, ki je bila zajeta ob zapadno-afriški obali. Posadko so odpremili v taborišče za vojne ujetnike. Ustavljene ameriške ladje Washington, 20. novembra. AA (Štefani) Poročajo, da so vojskujoče se države do-zdaj zaustavile 48 ameriških ladij. Od tega števila so jih 33 zadržali Angleži, 10 Francozi, 4 pa Nemci. Ni še znana usoda neke ladje, ki se je z?dnje dn: mudila v pasu vojne nevarnosti. Carica Milica5' žrtev mine Prvi naš parnik, ki je zadel na plavajoče mino in se potopil — Vsa posadka rešena w Nemci imajo na izbiro tri možnosti za vojevaitja Zakaj se Nemci še niso odločili za energičen nastop proti zavezniškim armadam Barba z draginjo Mimo vseh političnih vprašanj, velikih in malih, sili danes vedno bolj v ospredje veliko socialno vprašanje našega vsakdanjega življenja, vprašanje cen življenskih potrebščin. Evropska voina je sprožila val draginje in kamorkoli pogledamo, rastejo cene industrijskih in agrarnih proizvodov. Val draginje je dosegel tudi Jugoslavijo in vsak dan čutimo bolj kako narašča. Zadel nas je zelo nepripravljene in edino, kar smo mu dosedaj postavili nasproti, je nekaj dobro mišljenih paragrafov in mnogo odredb, ki so se že tolikokrat izkazale za neučinkovite. Gospodinja pa, ki prihaja s trga in iz trgovine, ne gleda daleč po svetu in ne išče gospodarsko političnih razlag za žalostno dejstvo, da ji tudi trikratno obračanje dinarja nič ne pomaga in da je jajc in krompirja, mila in kave, fižola in riža, kruha in moke čedalje manj za isto skromno vsotico, ki je na razpolago za prehrano družine. Dražje je postalo platno in blago in vse drobnarije vsakdanje potrebe, ki so že toliko let imele stalno ceno. Globoka vznemirjenost se polašča širokih krogov in kaj radi so razpoloženi, da obtožijo našega skromnega kmetička, ki prpelje na trg, in domačega trgovca, ki ga dolžijo, da navija. Treba pa .ie biti pravičen. Mnogo stvari je, katerih cene rastejo in vsi nabori proti temu so danes zaman. To je predvsem blago, ki se uvaža v Jugoslavijo od drugod in zlasti tako zva-no kolonialno blago, ki prihaja preko morja. Transportni in zavarovalni stroški za morsko pot so ogromno narastli, rizik o zaradi blokade je velik, velikanski nakupa zapadnih velesil delujejo v smislu zvišanja vsake cene, mednarodni premet je deloma prekinjen, deloma do skrajnosti otežkočen. Olje, kava. riž. čaj, razne začimbe, rastejo v ceni. A tudi oni proizvodi naše domače industrije (milo, usnje itd.), katerih izdelava je deloma odvisna od uvoza, so močno prizadeti. Prizadeta je naša tekstilna industrija, ki je z razpoložljivimi zalogami surovin že skoraj pri kraju, pa še ne ve. v koliko ji bo uspelo zasigurati si nadaljnje dobave, pa še te le z znatno povišanimi stroški Prizadeta je kovinska industrija v surovinah, ki so neobhodne za njene delovne procese. Na drugi strani je seveda Jugoslavija dežela, ki je v pogledu mnogih življenskih potrebščin, zlasti pa prehrane, neodvisna in sposobna, da iz svojih lastnih zalog prehrani svoje prebivalstvo. V tem oziru je v mnogo-čem osnovnega pomena za cene življenskih potrebščin cena kruha in moke. Mi smo že zadnjič pokazali, kakšno odločilno vlogo igra vprašanje intervencije Prizada na našem žitnem trgu in kako enostransko je ta ustanova v zadnjem času pojmovala svojo vlogo. Intervenirala je tudi ob letošnji žetvi, da nažene cene pšenice in s tem tudi moke daleč nad cene na svetovnem trgu, ni pa intervenirala s for-sirano razprodajo iz svojih zalog, da bi v kritičnem trenutku na cene pritisnila. Sedaj imamo organizirano še posebno direkcijo za prehrano, ki zopet razpolaga s sto in sto milijoni za nakup žita in drugih življenskih potrebščin. Ako se tu ne bo postopalo s primerno obzirnostjo in s stalnim pogledom na potrebe celokupnega naroda in vseh njegovih stanov, lahko pride do nove zaostritve. V širokih krogih našega mestnega prebivalstva in v vseh onih, ki so navezani na stalne dohodke, se ostro kritizira, da so v porastu tudi cene na kmečkem trgu. Toda treba je biti pravičen. Naš kmet ne pridela dovolj žita. Tudi on mora kupovati danes dražji kruh, tudi njega staneta otl ka in čevelj danes več. Tudi on mora za kavo, pa za verigo in plug, za olje in za svečo, za milo in za košček železa plačati več. Zato skuša svoj lastni pridelek vnovčiti čim bolje. Priznati moramo, da je v to do neke mere upravičen. Poleg tega je baš pri naših domačih kmečkih pridelkih letos letina slabo obrodila. Malo je krompirja in fižola Tam pa, kjer bi zunaj na deželi v jeseni mogel kmet nekaj zaslužiti pri živini in lesu, ni kupčije in ni zaslužka. Za svoje prešičke naš kmet do danes še ne dobi poštene cene. In vendar je mast že tudi dražja, ker je gre mnogo za izvoz. Vse to so stvarne in seveda tudi načelne ugotovitve, ki ne spravijo s sveta vprašanja mnogih zlorab in mnogih nesporazumov. Konsument se vprašuje, kakšno pravico naj bi imel trgovec, da naenkrat povišuje cene blagu, ki ga je nabavil še po normalnih pogojih in ga ima v zalogi. Trgovec zopet odgovarja, da je upravičen zahtevati za blago vsaj toliko, kolikor bo moral plačati sam, ko bo nabavljal novo zalogo Oba imata v nekem smislu prav, če bi veljalo pravilo, da se morajo v dobi nazadovanja cen tudi zniževati prodame cene blaga iz dražje kupljenih zalog pri vsem tem London, 20. nov. s. (Reuter) Angleška J admiraliteta je ponoči objavila, da so se ob vzhodni angleški obali v bližini kraja, kjer se je v soboto potopila holandska ladja »Simon Bolivar« včeraj potopile tri nadaljnje ladje. Prva je italijanski parnik »Grazia« (5857 ton); izmed članov posadke se jih je 15 rešilo, 16 jih še pogrešajo, za enega pa je nedvomno ugotovljeno, da ga je eksplozija ubila. Drugi parnik je švedski »Borjesen« (1580 ton); 13 članov posadke je rešenih, vendar so večinoma ranjeni, 6 jih pogrešajo. Tretji je angleški parnik »Blackhill« (2492 ton); 22 članov posadke je rešenih Ugotovljeno je, da so vse nesreče povzročile plavajoče mine. Izmed pogrešanih potnikov s »Simona Bolivarja« so jih našli čez 40. tako da znaša skupno število žrtev nesreče samo 100 in ne 140. kakor je bilo prvotno javljeno. Med žrtvami je 44 Angležev. Izmed ranjencev. ki so morali biti prepeljani v bolnišnice, so jih 91 že odpustili. Holandski poslanik v Londonu je posetil ranjence v bolnišnici. London, 20. nov. s (Reuter) Zadnji podatki o številu žrtev holandske ladje »Simon Bolivar« navajajo, da je pri nesreči izgubilo življenje 110 ljudi. Današnji angleški listi prinašajo sliki dveh 6 mesecev starih otrok, katerih star- New York, 20 nov. s. (Associated Press) Žrtev mine je postal včeraj ob angleški obali tudi jugoslovenski parnik »Carica Milica. Vsa posadka je rešena. Zagreb, 20. nov. o. Glede na vest iz Londona o nesreči parnika »Carica Milica« objavlja Jugoslovenski Lloyd, d. d. v Zagrebu, da je bila vsa posadka rešena in da je že odpotovala v domovino. Po objavi Jugoslovenskega Lloyda je bil parnik »Carica Milica« zgrajen leta 1928 v Angliji, ter je bil ena izmed najbolj modernih ladij ne samo Jugoslovenskega Lloyda, temveč sploh naše trgovske mornarice. Parnik je imel 9.950 ton nosilnosti. Vozil je 10 do 12 milj na uro ter imel okoli 60 mož posadke. Kapitan je bil Mi-lorad Miljevič iz Hercegnovega, prvi častnik pa Vladimir štolfa iz Ljubljane. Parnik »Carica Milica« je bil na poti lz Anglije s tovorom premoga v Dubrovnik V soboto opoldne je naletel južno od Anglije na mino ter se potopil. Njegova katastrofa ni vzbudila samo v Zagrebu, temveč v vseh naših pomorskih krogih mnogo komentarjev. Kdo polaga plavajoče mine London, 20 nov. s. (Reuter) Mine. na katere je ob vzhodnoangleškj obali v zadnjih treh dneh naletelo več ladij, sta naj-brže položili dve nemški podmornici, ki sta posebej konstruirani v to svrho in katerih vsaka nosi lahko s seboj 48 min Mine so bile položene na redni poti za trgovinske ladje, toda ne v ravni smeri, kakor je to običajno, temveč v cik-caku Tako jih niso opazili redni lovilci min, ki na tej poti sicer redno opravljajo svojo službo. London, 20. nov. s. (Reuter) Glede na nemške trditve, da so potopitve ladij ob vzhodni Angliji povzročile angleške mine izjavljajo tukaj uradno, da v bližini kra jev, kjer so se pripetile katastrofe, ni bila B-"— ------1____iiiu- f i i .-'i — položena nobena angleška m'na. Tudi ne bi imelo nobenega smisla, da bi angleška mornarica polagala mine na poti. ki se je poslužujejo angleške in nevtralne ladje pri svoji redni plovbi. Vse mme, ki ih položi angleška mornarica, so konstruirane tako, da postanejo takoj neškodljive, čim se odtrgajo. O vsaki položitvi min obvestijo an gleške oblasti takoj vse ang'eške ladijske družbe, kakor tudi v.-e nevtralne države. TimT litovska ladja „Kaunas" Riga, 20 novembra AA (Štefani) Litovska ladja »Kaunas«, ki je plula v Veliko Britanijo, je zavozila v bližini Rotterdama na mino in se potopila. Na njej je bilo 20 članov posadke. Plavajoče mine ob belgijski obali Bruselj, 20. nov. s. (Reuter) Ob belgijski obali so včeraj opazili več plavajočih min Več jih je tudi eksplodiralo. Ena mina je eksplodirala pred pristaniščem v Ostendu, pribl;žno 3 milje od obale. Zračni oritisk je bil vsled eksplozije tako močan, da so popokale šipe na mornariški bolnišnici v Ostendu. Eksplozij? na petrolejski ladji „Movinele" Bayonne, 20. novembra. AA (Havas) Iz neznanega razloga je nastala eksplozija na petrolejski ladji »Movincle«, ki pripada panamski prevozni družbi. Eksplozija je porušila most in lažje ranila enega člana posadke. Velik tovor petroleja iz Venezuele so zložili v petek ter so mornarji očistili rezervoarje Policija je uvedla preiskavo Kakor piše »Newyork Daily News«, so agenti zveznega urada in pomorske policijske službe preiskali ladjo, da bi ugotovili. ali so na njej kaki sledovi bombe Kapitan je izjavil: Ne vemo, ali gre za t — ------ Pariz, 20. nov. (Presse-informaHons). Dogodki na fronti ne dado Drav nič slutiti, za kake operacije se bo v bližni: bodočnosti odločil nemški generalni štab. oziroma vodja nemškega naroda. Kakor poroča diplomatski urednik »Sunday Disipacha«, imajo Nemci na izbiro tri možnoti. Prva izmed teh je totalna vojna na zapadu, operacije proti Magino-tovi črti, obenem pa močni poleti nad Anglijo ter napadi s podmornicami; pristaša tega načrta sta predvsem Ribbentrop in Keitel. Drugo možnost predstavlja teorija maršala Goringa, ki gre za tem, da je treba blokado in njene gospodarske posledice onemogočiti s tem, da se nevtralni sosed je prisilijo, da sodelujejo pri obrezuspešenju blokade. Po mnenju maršala bi bila ofenziva proti Maginotovi črti ugodna samo Franc>ji in Angliji. Tretja možnost je prodor skozi Nizozemsko in Belgijo ob istočasnem zavarovanju Siegfriedove črte. S to možnostjo se še vedno bavijo nekateri nemški poveljniki in ravno ta neenakost v narfranju je vzrok sedanjemu obotavljanju na nemški strani. Angleški delež na naporih in žrtvah Pariz, 20. nov. (Presse-informatfons). Britanski minister vojske Hore-Belisha. ki je predvčerajšnjim posetil angleške čete na francoski fronti, je izrazil svoje poool-no zadovoljstvo nad tem. kako so se angleške čete hitro privadile novim prilikam in kako hitro so se organizirale ter se vključile v obrambni sistem. Obenem je najavil prihod novih angleških čet na fronto ter zagotovil, da se britansko poveljstvo ne bo plašilo nobenih naporov, da bo čim prej. kolikor se bo le dalo. povišalo število anglešk'h borcev na francoskih tleh. Naglasil ie tudi slogo in zaupanje. ki vladata med obema vojskama, ta- LondOn, 20. nov. z. Diplomatski urednik »Daily Telegrapha« objavlja danes v listu nekaj zanimivih podrobnosti o nemškem načrtu za vdor na Nizozemsko. Napad na Nizozemsko, pravi list, je bil določen za 11. novembra, baš na 201etnico ko da ni prav nikakršnih razlik v pogledu potrebnih operacij. Nkoli nista dve vojski različnih držav tako iskreno in tesno sodelovali ter bili tako dobro pripravnem za nastop po skupnem načrtu. To razveseljivo dejstvo, je dejal m nister, samo po sebi zavrača znano obrekovanje, ki pravi, da vodiio Angleži vojno le s svoiimi tovarnami in delavnicami, dcč;m francoski narod izpostavlja življenski nevarnosti svoje sinove Vedno večie sile. ki jih Anglija pošilja preko Rokavskega preliva, ter okoliščna, da se doslej vojna vršila na morju, kjer je pretežen del zgub pretrpela Britanija, vse to dokazuje, da ie angleški delež ra skupnih naporih in žrtvah zelo znaten. Angleški vojni minister Hore Belisha je bil danes opoldne na kosilu pri ministrskem predsedniku Daladieru. Kosila so se udeležili tudi najbližji sotrudniki obeh državnikov. Po kosilu so imeli dolgo skupno konferenco, na kateri so razpravljali o vojaških vprašanjih. Nemška letala nad Anglijo London, 20. nov. s. (Reuter). Ob južno-vzhodni angleški obali je bil danes dopoldne v več mestih letalski alarm. Protiletalsko topništvo ie stopilo v akcijo. V veliki višini je bilo opaženo neznano letalo. Istotako so opazili neznano letalo nad premestji Londona in nad grofijo Essex. Tudi tu je stopilo v akcijo protiletalsko topništvo. Ni še ugotovljeno, ali je šlo povsod za isto letalo, ali pa je bilo več različnih letaL Včerajšnji letalski alarm nad Firfh of Forthom je povzročilo šest nemških letal, ki so jih opazili nad odprtim morjem v bližini zaliva. Nad zalivom samim se nemška letala niso pojavila. Angleška lovska letala so eno uro patruliirala nad zalivom. premirja v zadnji svetovni vojni. Nemci so se pri sestavi svojega načrta povsem zanašali na to, da zavezniki spričo belgijske nevtralnost)! Nizoizemski ne bodo mogli na pomoč. Prav ta špekulacija pa se je izkazala za napačno. Baš dan pred pričetkom nemške invazije je bilo nemškemu poslaniku v Bruslju sporočeno "iz najinercdajnejše strani, da bo v Belgiji proglašena splošna mobiKzacija, čim bi Nemci poskusili vdreti na Nizozemsko. To je bilo sklenjeno 10. novembra, ko sta bila ministrski predsednik Pierlot in vojnfi minister gene;-al Denis v avdienci pri kralju Leopoldu. V Berlinu je vest o teh belgijskih namerah delovala kakor bomba. Vrhovno poveljstvo nemške vojske jo je prejelo, ko je baš proučevalo poslednje podrobnosti načrta za vdor na Nizozemsko. Generali Keitel, Reichenau in Blaskowitiz so se spričo te nepričakovane ovire morali odločiti za opustitev svojega načrta. Hkratu je zunanji minister Ribbentrop prejel iz zanesljivih virov obvestilo, da bi napad na Nizozemsko izzval tudi v Zedt-njenih državah silno reakcijo, katere posledic trenutno niti ne bi bilo mogoče oceniti. Na Nizozemskem sestreljeno nemško letalo Amsterdam, 20. nov. s. (Reuter). Holandsko ozemlje je danes zopet preletelo nemško letalo. Holandsko lovsko letalo se je zapletelo z njim v borbo ter ga v bližini nemške meje sestrelilo. En član posadke nemškega letala je bil mrtev. Vojaški dopusti v Holandiji spet dovoljeni Haag, 20. nov. j. (Reuter). Kraljica Vi-ljemiina je sprejela v posebni amSenc; holandskega poslanika pri nemški vladi T Berlinu. Redni periodični dopusti v holandsfti vojski. k so bili 10. t. m. ukinjeni, so z ju-trišnjSm dnem zopet dovoljeni. bi bilo še pripomniti, da slovenski mali trgovec ni mož velikih skladišč in da ni brez opravičila tudi njegova tožba da so konsumenti sami mnogo krivi, ker so se pri prvih pojavih krize prekomerno zalagali in so izpraznili zaloge svojega domačega dobavitelja trgovca ki se mora sedaj na novo zalagati po višji ceni. Gotovo je, da se borba proti draginji ne da pričeti pri kmetici na trgu in pri malem trgovcu Tudi tu je seveda- treba nadzorstva in treba je ostrega nastopa proti vsakemu, ki bi poskušal zlorabiti sedanje okolnosti. Toda borbo je treba zastaviti drugje, pri izvorih in na mestih, kjer sta i nadzorstvo i intervencija v resnici uspešna Predvsem pa je to vprašanje organizacije, ne onih malih odborov, ki naj v mestu in po deežli hodijo od prodajalnice do pro-dajalnice, temveč organiziranega sistema koordinacije onih gospodarskih sil, ki so merodajne in odločilne za raven življenjskega stroška vsega naroda. Tu so predvsem one državne ustanove, katerih ukrepi so merodajni za višino cen premnogih življenjskih potrebščin To sta Prizad in direkcija za prehrano, tu je Narodna banka s svojo devizno politiko, ki je mnogo kriva težkega stanja dela naše važne domače industrije, ker je od početka letošnjega leta do skrajnosti omejevala izdajanje deviz za nakup surovin, tako da nas je vojna zatekla z minimalnimi zalogami. Ne mala vloga pripada tudi naši trgovinski politiki, ki bo morala v bodoče bolj kakor do sedaj paziti, da se s for-siranim ali pa prevelikim izvozom ne povzročijo škodljive perlurbacije. Organizacija strogega in podrobnega stalnega nadzorstva nad karteli, ki le pre-radi zlorabijo konjunkturo, je skrajno nujna So karteli, ki so neobhodno zlo z ozirom na zunanje trgovinske obveze in na interese države a tudi za določene notranje obrambne in druge obče državne stvari Toda imamo tudi kar-tele, večinoma tajne, katerih edini cilj je privatnointeresnega značaja. Tu je treba bolj kakor do sedaj odpreti oči. Naš monopolni sistem ie vzel nekatere najbolj važne življenjske potrebščine za osnovo svojih dohodkov, naš trošarinski sistem v državi in v mestih je znatno pripomogel, da so v naši agrarni državi cene mnogim agrarnim proizvodom višje kakor v industrijskih državah. Sladkor* pri nas ni drag zaradi tega. ker j imamo sladkorni kartel, temveč zato, ' ker je nanj naložena ogromna državna trošarina, ki deluje naravnost prolrbi-tivno v pogledu njegove potrošnje. Mi vid;mo tudi, da je pot od proizvajalca do konsumenta pri nas no vsem neurejena in premalo organizirana. S tem | seveda nikakor nočemo reči, da smo ' proti solidni trgovini Nasprotno. Toda kdor vidi. kako malo pozornosti se posveča organizaciji ljubljanskega trga kako slabe so zveze med posameznimi kraji in pokrajinami, katerih vsaka ima ta ali oni pridelek v posebni množini in kakovosti, pa bo razumel, kako široko polje bi se moralo tu še obdelati. Seveda se vse te stvari ne dajo reševati niti z birokratskimi metodami, niti z birokrati. Toda reševati bi se morale in uspehi v drugih, ne samo v avtoritarnih državah nam kažejo, koliko se da doseči. Vsi ukrepi pa tudi pri nas ne bodo spravili s sveta dejstva, da sedanjih viš-< jih cen mnogim življenjskim potrebščinam ne bo mogoče preprečiti. Zato se z neodoljivo silo postavlja na dnevni red problem večje kupne sposobnosti širokega kroga konsumentov, da bo mogel višje cene prenesti, ne da se dbčut-i no zmanjša njegov življenjski standard, s tem pa tudi oslabi socialna in kulturna moč celokupnega naroda. Kakor ču-j iemn so tekstilne tovarne na priporočilo Zveze induslrijcev zvišale delav-i ske mezde za 10 odstotkov. To je vse i hvale vredna iniciativa. Svoječasno so se javnim nameščencem zniževale dra-frniske doklade, češ da cena življenjskih potrebščin pada in da ima temu I padcu slediti tudi draginjska doklada. I Sedaj je nastopil, in to prav temeljito, razvoj v nasprotno smer. Ne samo doslednost. temveč tudi ves smisel dravinjskih doklad zahtevata revizijo prejemkov javnega uslužbenca da bo mo-i»el prenesti težko r r < -d ka » tero je postavljen. Zakaj je izostal vdor na Nizozemsko Protektor Neurath pozvan v Berlin na poročanje Po izumrlih praških ulicah patrulirajo oboroženi nemški zaščitni oddelki omajan 9 Pariz, 20. nov. z. Vesti o omajanem položaju prezidenta Češke in Moravske dr. Hache, so vzbudile v tukajšnjih politični^ krogih veliko pozornost. Splošno sodijo, da bo nemška vlada sedaj skušala najti nekakega češkega Seyss Inquarta, tako da bi imela na Češkem proti sebi še slabotnej-šega reprezentanta češkega ljudstva. »Epoque« se bavi danes s češkim vprašanjem in ugotavlja, da je bila Francija prva, ki je že v zadnji svetovni vojni priznala prvo češkoslovaško vlado. Justifika-cije čeških študentov v Pragi so vzbudile v Franciji splošno sožalje. Francija smatra za svojo častno nalogo, da sprejme spet pod okrilje češke narodne borce. V ostalem poroča list, da je bil položaj dr. Hache omajan zaradi tega, ker so od njega zahtevali, naj podpiše odredbo o mobilizaciji enega milijona mladih Čehov, ki naj bi se razvrstili med nemške polke na zapadni fronti ter se v danem primeru borili proti lastnim rojakom na francoski strani. Sabatažna dejanja vsem protektoratu London, 20. nov. d. (Exchange). Vsa poročila, ki prihajajo semkaj in v Pariz o dogodkih v češko-moravskem protektoratu, dokazujejo, da se nemiri nikakor niso omejevali samo na gotovo skupino študentov, temveč so obsegali ves protekto-rat. Opozicija, ki jo sedaj priznavajo tudi Nemci sami, se pri delavskem razredu biistveno razlikuje od dijaške opozicije v tesm, da izvajajo delavci in delavke pretežno dejanja sabotaže, pasivnega in aktivnega odpora, zaupajoč le samemu sebi. V zadnjih 24 dneh so se dogodila zelo znatna poškodovanja ter zagonetni defekti v strojnici Škodovih tvornic, v Batovih podjetjih in mnogoštevilnih drus;h industrijskih obratih. Poškodovanih je bilo nadalje več železniških prog in uničenih mnogo železniškib znamenj. Nemška tajna policija, ki v vseh teh primerih ni mogla odkriti kakega organiziranega delovanja, je končno obdolž la študente, da oni hujgkajo k sabotažnim dejanjem ter je tako poostrila svoje nadzorstvene metode, da je potem dejanski prišlo do organiziranega upora študentov in intelektualcev. V zadnjih dneh ie prišlo ponovno do spopadov in do zbiranja Čehov pred »Nemškim domom«, kjer so padali tudi proti nemški vzkliki. Nemški zaščitni oddelki so ponovno posegli vmes in je samo v zadnjih dveh dneh samo v Pragi izgubilo življenje 52 oseb. Zlasti v petek so bili zelo hudi izgredi in spopadi med Prebivalstvom in policijo, ki je sestojala le Se iz zaščitnih oddelkov iz Nemč je Popolnoma zanesljivi ooazovalci ootr jujejo sočasno, da je v 7no boli or pasivnost češke policije. Prezidenta dr. London, 20. nov. s. (Reuter.) Po poročilih iz Berlina je bil protektor češke in Moravske, baron Neurath, poklican v Ber- da poroča kancelarju Hitlerju o zadetih nemirih v protektoratu. Več visokih funkcionarjev nemških zaščitnih oddelkov je bilo poslanih v Prago. Po praških ulicah patruljirajo nemški zaščitni oddelki, oboroženi s puškami in strojnicami. Praga, 20. novembra, v. Češki listi o dogodkih v Pragi do nedelje niso objavili nobenih vesti. Šele nedeljski jutranjiki »Ven-kov«. »Narodni listy«, »Lidove novini« imajo brez vsakega napisa sledeča dva komunikeja ČTK. Prvi se glasi: 2e nekaj časa sem poskuša skupina čeških intelektualcev v zvezi s pobeglim eksprezidentom dr. Benešem manjše Ln večje akte odpora, ki rušijo mir in red v protektoratu Češko-Moravskem. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so zasnovatelji teh činov odpora posebno tudi na čeških visokih šo'ah. Ker so se 28. oktobra in 15. novembra ti elementi dali zavesti k nasilnemu postopku proti posameznim Nemcem, so bile češke visoke iole na tri leta zatvorjene, devet storilcev je bilo ustreljenih, večje število udeležencev pa zaprtih.« Drugi komunike se glasi: »Radi nasilnega napada na nekega Nemca so bili 18. novembra ustreljeni trije Čehi. Med ustreljenimi sta dva policijska uradnika.« , Sobotni nagovor predsednika dr Mache češki listi ne objavljajo. Pač pa ga objavlja nemško glasilo »Der neue Tag«. Hacha je v svojem govoru dejal med drugim: Zadnje dni je prišlo do dogodkov, ki najtežje ogrožajo statut, katerega nam je dal voditelj Velike Nemčije 16. niarca Češko prebivalstvo se je na žalost dalo zapeljati od malih skupin neodgovornih ljud' k dejanjem, ki jih moram označiti kot skrajno obžalovanja vredne Ti zaslepljeni elementi vedno znova podležejo vplivom sovražne propagande in hujskanju emigrantov, katerih vmešavanje v tukajšnje zadeve se mora načelno odklanjati. Rezultat so žrtve na človeških življenjih in drugih nam dragih vrednotah Življenjski prostor češkega naroda je včlenjen v življenjski prostor nem kega naroda. Mi moramo vs, razumeti, kaj izhaja iz tega za nas. Razume se po sebi, da si mora nemški narod z vsem poudarkom ustvariti pogoje za svojo zmago. On razpolaga s potrebnimi sredstvi moči in sile. katerih ogromni obseg ste že mogli videti. Vi imate za trezno stvarnost polno razumevanje. Skupaj z vlado vas pozivam, da se vzdržite vsake motnje reda in mira in da si prikličete v zavest, da more imeti vsako dejanje, k? nasprotuje javni oblasti in v protektoratu uvedenemu redu, nedogledne posledice za posameznika, pa tudi za narod kot celoto. Prepričan sem, da v bodoče ne bo prišlo več do zbiranj in množestvenih nastopov ter drugih motenj, ker bodo oblasti vse to brezobzirno zatrle. Padle bi le nadaljnje žrtve. Ne dajte se zapeljati in poslušajte, kar vam svetujem. Bodite prepričam, da se vaš državni predsednik in vaša vlada brigajo za stvar češkega naroda, kolikor se le morejo. Polož&f dr. I? Jie Hacho stalno straži močen oddelek telesne straže. V Pragi prevladuje prepričanje, da bo v kratkem uvedena vrsta velikih procesov proti češkim industrijcem in politikom in da bodo na ta način izvedene ne samo razlastitve, temveč bodo skušali povzročiti tudi zmešnjavo v vrstah češkega naroda. Smrtne žrtve na obeh straneh London, 20. nov. s. Angleški radio javlja: Po poročilih iz Prage straži jo vse važne objekte in točke v Pragi člani nemških zaščitnih oddelkov. Holandski listi poročajo, da so od začetka septembra dalje potegnili v Pragi iz VI ta ve že 30 trupel članov nemških zaščitnih oddelkov. London. 20. nov. s. (Propagandno ministrstvo). Nemiri, do katerih ie prišlo v petek v Pragi, so samo nadaljevanje nemirov ob prejšnjih prilikah, o katerih so šele sedaj znani točnejši podatki. Tako je bilo po zanesljivih informacijah 28. oktobra pri pouličnih demonstracijah v Pragi ustreljenih najmanj 17 Čehov. Pri znanih dogodkih v juniju v Kladnu je v ječi umrl župan v Kladnu. istootako je umrlo v ječi več občinskih svetnikov. duhovnikov in zdravnikov, ki so bili po znanem umoru nemškega stražnika v Kladnu zaprti. Nad tisoč študentov konfitsiranih Kodanj, 20. nov. (Havas). Dnevnik »Po-l.tiken« poroča, da je nemška tajna policija odvedla nad 1000 češkoslovaških visoko-šolcev v konfinacijo. Nadalje odnesla iz vseh čeških knjižnic, posebno iz državne knjižnice, vse dokumente, nanašajoče se na češkoslovaško osvobodi1-" akcijo v svetovna vojni n zlasti na delovanje češkoslovaških legionarjev. Znameniti institut *Pa-mr^iik odboia«. kjer je zbrano zgodovinsko znamenito spominsko gradivo iz let 1014—1918. je zaprt in ni več dostopen za češkoslovaško javnost. Aretacije Sokolov London, 20. nov. s. Angleški radio javlja: V mnogih čeških mestih so bili aretirani člani Sokola in poslani v koncentracijska taborišča. Oblasti odklanjajo o are-tirancih vsako informacijo. Hlmmler v Pragi Pariz, 20. nov. p Agencija Havas poroča, da je šef Gestapo Hmmler prispel v Prago, kjer je takoj pozval na razgovor glavne poveljnike SA in SS ter šefa praške policije, ki je z njimi razpravljal o poslednjih dogodkih v Pragi ter jim dal glede na n ^razpoloženje v inozemstvu nova navodila. 13 *oo delavcev v Batovih tvo*nicah odpuščenih Pariz, 20. nov p. Agencija Havas poroča, da je bilo v Batovih tvornicah v Zlinu odpuščenih 13 000 delavcev zaradi pomanjkanja surovin. Iz istega razloga je bilo od-pu^čenih tudi več tisoč delavcev v škodovih podjetjih. Govor pc*i>**>ika Masaryka po radiu London, 20 nov. (Havas) češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk je ime1 nocoj po rad'u vor o dogodkih v Pragi Izrekel je sof r'pisujejo tem razgovorom velik pomen in domnevajo, da je ob tej priliki prišlo do sprave med Čehi in Poljaki in da je bik sklenjeno tesno sodelovanje med poljsko in češkoslovaško vlado v emigraciji. Tmmn gospodarske zveze med Anglijo in Francijo Pariz, 20. nov. j (Presse infoimations) Z namenom, da bi se končala vojna v čim krajšem času, sta. kakor smo že poročali, francoski in angleški imperij ki sta že poprej realizirala popolno skupnost svojih diplomatskih in vojaških akcij, minuli teden na vrhovnem vojnem svetu v Londonu postavila tudi enotno fronto gospodarske vojne. Kakor je to jasno izrazila deklaracija predsednika francoske vlade Daladiera in britanskega premiera Chamberlaina ima ta enotna gospodarska organizacija zaveznikov nalogo, da čm tesneje poveže gospodarske sile obeh držav za čim uspešnejšo gospodarsko vojno. Na področju aviacije, oborožitve, preskrbe.s surovinami, gorivom, živežem in pomorskih transportov sodelovanje obeh zavezniških držav že deluje. Na ta nač;n sta leta 1939.. dva meseca po pričetku sovražnosti, Francija in Anglija pričeli tamkaj, kjer sta leta 1918. nehali po več kot treh letih in pol napornega prizadevanja za takim sodelovanjem. Za vsako izmed poglavitnih ministrstev ki soodločajo v gospodarstvu, bo organiziran v Parizu in Londonu poseben stalni izvršni odbor, ki ga bodo tvorili angleški itn francoski delegati in ki bo pot^m. ko bo postavil pregled razpoložljivih sredstev in razpoložljivih dobrin, nabav1 i al potrebne stvari po najugodnejši ceni ter jih po potrebi razdeljeval. Naloga teh izvršnih odborov ne bo samo omejena na vodstvo nacionalne proizvodnje obeh držav, ki bo seveda dirigirano na ta način, da se bosta obe državi v svoji proizvodnji izpopolnjevali, ampak bo imel v rokah tudi nabave v inozemstvu. Da bodo ti državni odbori lahko nemoteno vršili svojo nalogo in da ne bo prišlo do trenj med njimi, bo ustanovljen še poseben francosko-britanski stalni koordinacijski odbor, čigar naloga bo obravnavanje vprašanj in problemov, ki. spadajo v kompetenoo več ministrstev hkrati. Nedvomno je, da bo imela ta gospodarska organizacija dveh zavezniških držav dalekosežen vpliv na vse svetovno gospodarstvo. Države, ki bodo imele kai prodajati, se bodo znašle pred (ria^m snotorn gosr' irskim org^n—moni. Ta centralizacija povpraševanja po dobri- nah bo onemogočila vsakršno Škodljiv špekulacijo, ki bi utegnila neugodno povi sati cene. Izvršni odbor za pomorska pota bo porazdelil skupno francosko-britansko ladii sko tonažo. tako da se bo lahko uvoz in izvoz obeh imperijev razviial v mnogo bolj enakomernem ritmu kakor doslej. V vseh nevtralnih državah ki bodo hotele prodajati produkte svoje nacionalne proizv->dnje bosta francoska in angleška vlada lahko po izvršitvi koordinacije mnogo poenostavili take posle, ki iih imajo oblastva pri izvažanju iz države, kakor tudi posamezni produrenti Na ta način se bo sama po sebi razvila neke vrste mednarodna kooperacija ki bo imela nedvomno velik vpliv na gospodarsko aktivnost nevtralnih držav ter bo dovedla do povečanja medsebojne trgovine. Z vidika svetovnega gospodarstva bo skupna akciia Francije in Anglije nudla proti povratku gospodarskih kriz najzanesljivejše jamstvo. Pridržati letniki rezervistov v Italiji Rim, 20. nov. s. (Reuter). Po uradnem italijanskem poročilu ostanejo štirje letniki rezervistov, k: so bili v Italiji vpoklicana v avgustu na orožne vaje, še nadalje pod orožjem. Računajo, da je sedaj v Italiji pod orožjem 1 in pol milijona vojakov. Lord Lfoyd v Sofiji Sofija, 20. nov. AA. ( Reuter). Snoči je prispel v Sofijo predsednik angleške* organizacije za propagando lord LloydL Kakor je znano, je bil za časa svojega obiska v Rumuniji lord Lloyd sprejet tudi pri krar lju Karolu. Iz Sofije bo verjetno odpotoval v Atene. Bivši nemški cesar v smrtni nevarnosti Bruselj, 20. nov. j. Tdvš: nemški cesar Viljem je včeraj za las ušel smrti. Na sprehodu po parku, ki pritiče njegovemu eksi-lu, so se korna^ dva metra pred nj'm zrušila če® pot tri drevesa, ki jih je zruva1 nedeljski orkan. Finski vozel Finsfeo-ruski spor pride na tajno sejo finskega parlamenta Riga, 20. novembra. AA. (Štefani). Kakor poročajo iz Helsinkov, bo finski par lament razpravljal o finsko-ruskih spornih vprašanjih na tajni seji. S finske strani poudarjajo, da rusko-fmska pogajanja niso dokončno prekinjena. Glavni finski delegat pri pogajanjih v Moskvi, stockholmski poslanik dr. Paasiki-vi, je odpotoval v Stockholm, kjer se bo mudil 15 dni. Helsinki, 20. nov. j. Tas. Predsednik finske republike je danes podpisal uredbo z zakonsko močjo, s katero se odrejajo obvezne zaloge živeža. V prvi vrsti se uredba nanaša na zaloge žita. Vsako podjetje, ki se bavi z žitno trgovino ali s predelavo žita. bo moralo imeti v bodoče v zalogi 35% žita, kolikor znaša njen letni promet. Izselitveni sporazum med Rusijo in Nemčijo Bern, 20. nov. j. DNB poroča iz Moskve da je bila tamkaj podpisana pogodba o izselitvi nemških narodn'h manjšin iz Bele Rusije in Zapadne Ukrajine ter o izselitvi Ukrajincev s poljskega teritorija, kolikor je sedaj nemška interesna sfera. Izseljevanje se bo vršilo v treh skupinah in določa načrt za izseljence to olajšanje, da se bodo izseljenci, pripadajoči eni skupini, lahko prostovoljno priključili izšellencem obeh ostalih skupin, ako bodo izrazili željo v tem smislu Vsa pogajanja glede teh vprašanj so se vodila v prijateljskem duhu ter v smislu dobrih sovjetsko-nemških odnošajev. Trgovinska pogajanja med Rusijo in Japonsko Moskva. 20. nov. s. (Press Association.) V odločilnih ruskih krogih izjavljajo, da so preliminarna pogajanja za trgovinski sporazum med Rusijo in Japonsko končana in da bo v kratkem prišlo do sklenitve nove japonsko-ruske trgovinske pogodbe, ki bo uredila tudi položaj na Sa-balinu. Tej novi pogodbi pripisujejo enako velik pomen, kakor sklenitvi premirja med Japonsko in Rusijo. Pariz. 20. nov s. (Havas) K vestem o bližnji sklenitvi rusko-iaponske trgovinske pogodbe izjavljajo v tukajšnjih poli-tičnh krogih, da ni verjetno, da bi taka pogodba vplivala tudi na rusko japonske politične odnošaje Cilji ruske politke so sicer slej ko prej nejasni, dejstvo pa je. da rusko časopisje zadnje čase z nezmanjšano silo napada Japonsko zaradi njene oolitike oroti Kitajski. Taki napadi ne bi izključevali, da se med Japonsko in Rusijo ne bi vršila tndi politična pogajanja Znano je n. pr.. da je rusko časopis'V prav tako napadalo Nemčijo tik do sklenitve rusko-nemške nenapadalne pogodbe Kar se tiče Japonske, pa zahteva ta od Rus'je. da opusti vsako vmešavanje na Kitajskem Doslej, ničesar ne kaže da bi bila Rusija voljna to storiti Nasnrotno ie znano, da Rusija še vedno pošilja Čang-kajškovi Kitajski tako orožje, kakor tudi tehnične strokovnjake za kitaisko vojsko Vsekakor kaže s tem Rusija vsai namen da japonsko kitajsko vojno čimbolj zavleče. Tokio, 20. nov. e. (Domej) V poročilu iz Rima pravi list »Niči-niči«, da se med Nemčijo in Rusijo pripravlja tajen sporazum. Na podlagi tega sporazuma naj bi Rusja prodala Nemčiji svoje podmornice. hkrati pa naj bi Nemčija dobila pravico. da Vladivostok uporabi kot oporišče za svoje podmornice, ki bodo od tod napa-dalje francoske in angleške trgovske ter vojne ladje na Daljnem vzhodu Moskva, 20, nov. AA. (Havas) Ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov in japonski veleposlan k v Moskvi sta v imenu svojih vlad sklenila sporazum o sestanku in kraju poslovanja mešane komisije. v kateri bosta dva zastopnika sovjetske republike in mongolske narodne republike na eni strani in dva zastopnika Japonske in Mandžukua z druge strani. Naloga te kom/sije bo določiti mejo med Mongolijo in Mandžurijo v krajih, v katerih je bila ta meja dozdaj še sporna. Komisija bo v kratkem začela z delom. Ko bo svoj posel na kraju samem onra-vila bo njen sedež prenesen v Harbin, Japonsko prodiranje proti francoski Indokim Tokio, 20. nov. s. (Reuter) Japonske čete iz Pakhoija naglo napredujejo proti meji francoske Indokine ter so od nje oddaljene samo ie 50 km Mestu Nanning so se približale na 40 km. Japonske čete dobivajo stalno nova ojačenja in štejejo sedaj 10.000 mož, večinoma konjenice. Turčija in Nemčija Nemški poslanik Papen v Ankari pripravlja osnove za Sklenitev nove trgovinske pogodbe Carigrad, 20. nov. br. (Anatolska agencija). Nemški poslanik Papen je po nalogu svoje vlade zadnje dni razvil novo živahno aktivnost v Turčiji Kakor kaže se je nemška vlada za enkrat zadovoljila s političnim razvojem v Turčiji. Ne glede na to pa si skuša zagotoviti turško tržišče k se je v preteklem letu že povsem prilagodilo nemškim industrijskim proizvodom Papen je imel danes dopoldne daljši razgovor s turškim trgovinam mini«*rom KakoT zatrjujejo poučeni politični krogi, sta raz- pravljala o novi osnovi, na kateri bi se mogla razviti pogajanja za trgovinsko pogodbo med obema državama. Zanimivo je. da je tur:ki trgovinski minister takoj zatem sprejel francoskega poslanika. Ankara, 20. nov. br. V zadnjih dneh so se v tujini razširile vesti, da bo prezident turške republike v kratkem obiskal prestolnico Iraka, Bagdad Ob tej priliki naj bi se utrdilo turško-iraško prijatelistvo. Anatolska agencija danes demantira te vesti. Vojni drobiž Nemško vojno poročilo Berlin, 20 nov br Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi vojno poročilo. v katerem Dravi: Na fronti ni bilo ni kakih omembe vred->h dogodkov. Francosko vojno poročilo Pariz, 20. nov. br. Vrhovno poveljstvo Vaneoske vojske je davi objavilo naslednje 155 vojno poročilo: Na fronti se ponoči ni zgodilo nič po- i»»mbn«»ga. Alarm v Lyonu Pariz 20. nov. AA. (Havas). V Lyonu in v dolini reke Rodan je bilo dopoldne ob 9 50 dano znamenje za pripravljenost. Ob 10.20 so opozoril na nevarnost tudi v Normandiji. Ni bilo nobenih incidentov. Poplave — nov so vraž tik Pariz, 20. nov. AA. (Havas). Na bojišču * je pojavil zadnja dva dni nov sovražnik — poplave. Reke in potoki, k so pred nekaj tedni narasli in se pozneje spet vrnili v svoje struge, so zdaj ponovno prestopili bregove. Ren je od predvčeraj narasel za 25 cm, vo^a pa še vedno narašča. K sreči je leva obala reke Rena, na kateri so francoske postojanke, višia kot pa desna in zato francoske postojanke niso v tol ki meri ogrožene, kot pa nemške. Na nekaterih točkah so zgradili nasipe. Narasle so tudi reke Lauter, Blies in Saara ter številni potoki. Kar se tiče samli bojnih operacij, M bilo nobenih važnejših dogodkov, pač pa so bila zabeležena tu pa tam le manjša krajevna križarjenja ogledniških oddelkov. Sem pa tja se je slišalo regljanje strojnic in topovski streli, predvsem na področju južno od Saarbruckena. Delavnost letalstva je bila tud! zelo neznatna, nemška letala pa so nadaljevala s svojim! ogledniškimi poleti v veliki višini nad nekaterimi kraji Francije. Dve granati padli sredi Basela v Švici Be«, 20. nov. AA. (DNB). Dve granati sta padli sredi neke ulice v Baslu. Ena je eksplodirata. Dve osebi sta bili hudo ranjeni. Strokovnjaki so ugotovili, da to nista bili nemški granati. Protest Švice v Berlinu Bern, 20. nov. br. »Baseler Nachrichten-poročajo, da je švicarski podanik v Beri -nu FrShHch po nalogu svoje vla:'e prote sbtral proti poletom namškfih vojnih leta1 preko fvfee ter omenil^ da je nekaj ških protiletalskih granat celo padlo na švicarsko ozemlje v Baslu ter povzročilo vel ko škodo. Bern, 20. nov. s. (Reuter) Nemški poslanik se je danes opravičil v švicarskem zunanjem ministrstvu zaradi poleta nemških letal nad švicarskim ozemljem. 19 žrtev železniške nesreče v Nemčiji Berlin, 20. nov. AA. (DNB). V bližini Spandaua se je pripetila huda železniška nesreča. Brzovlak, ki vozi na progi Berlin— Hamburg se je zaletel v neki drug vlak. En vagon se je prevrnil, drugi pa se je vžgal. Ubdtiih je bilo devet ljudi, ranjenih pa 20. Komandant armije v Ljubljani V soboto je komandant IV. armijske oblasti, general Peter Nedeljkovič, prispel v Ljubljano. General Nedeljkovič, ki ima kot bivši komandant dravske divizije v Ljubljani mnogo prijateljev in znancev, je napravil več uradnih in prijateljskih obiskov. • Pred dnevi je novi komandant topništva dravske divizije, brigadni general Ferdo Janež, slovenski rojak, prispel v Ljubljano, da prevzame svoje mesto. Generalu Janežu iskreno želimo na novem mestu čim več sreče in uspeha. V službi ponesrečeni orožnik Beograd, 20. nov. p. Opoldne se je pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal orožniški narednik Sava Mitrovič. Padel je namreč iz avtobusa na progi Terazija—ču-karica in dobil hude poškodbe na glavi ter pretres možganov. Zdravniki dvomijo, da bi ostal živ. Nesreča se mu je pripetila v izvrševanju službe. Iz sodne službe Beograd, 20. nov. p. Prestavljen je k sre-skemu sodišču v Žužemberku kanclist 10. pol. skupine Andrej Gros, doslej pri sre-skem sodišču v Mariboru. Sprejeta je biJa ostavka na državno službo pristava dr. Konrada Brejca pri sreskem sodišču v Logatcu. Vremenska napoved Zemunska; Precej hladno. V severoea-nadnih krajih in v zgornjem Primorju se bo zjasnilo v ostalih krajih pa bo prevta-'oveilo o1"' " vreme z dežjem. Po plaafr* oah sneg. Naši kraji škandal v umobolnici V zadnjem trenutku je ministrstvo preprečilo razpust zavoda z akontacijo, ki je krizo odgodila za 14 dni Ljubljana, 20. novembra V nedeljo smo poročali o škandalu, ki ga je izzvala redukcija kreditov ljubljanski bolnišnici za duševne bolezni in ki je imela za posledico, da bolniki obeh zavodov na Poljanskem nasipu in na Studencu že nekaj dni sem niso več redno dobivali hrane. Ker je bolnišnica ostala brez vsake pare, ker so zaloge nekaterih živil pošle, dobavitelji pa so ustavili kredite, bolniki od srede prejšnjega tedna za zajtrk niso dobivali več običajne kave in mleka, temveč samo prežganko brez kruha, a ker tudi mesa ni bilo več na razpolago, so bili obedi in večerje samo iz krompirja in so-čivja. Najhuje so bili prizadeti pač bolniki, ki imajo predpisano mlečno ali kakšno drugačno dieto, ker so se morali odreči vsakemu priboljšku. V brezupnem položaju, v katerem se je umobolnica znašla, se je uprava odločila za korak, ki bi bil pač edinstven v tako delikatni panogi zdravstvenega skrbstva, kakor je zdravljenje umobolmh: če vlada do danes ne bi nakazala nadaljnjih kredi- tov, bi uprava z današnjim dnem zavod razpustila iin bolnike razposlala domov. V zadnjem trenutku je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje danes brzojavno nakazalo znesek 100.000 din kot akontacijo na onih 10 odstotkov kredita, ki jih je vlada spomladi v zvezi z redukcijami v ostalih resorih črtala Umobolnica ima v oskrbi 845 bolnikov, skrbeti pa mora tudi za prehrano 221 uslužbencev. Za vso to množico ljudi stane prehrana okrog 7500 din dnevno. Znesek, ki so ga zdaj nakazali iz Beograda, bo torej zadoščaj za kakšnih 14 dm, nakar grozi nevarnost, da se katastrofa začne vnovič od kraja. Če bo vlada v kratkem odobrila, da se razveljavi prvotna redukcija — v celoti je bilo črtanih okrog 290.000 din — bo torej bolnišnica preskrbljena s hrano do konca koledarskega leta, nakar bo do 1. aprila, do pri-četka nove budžetne dobe, spet brez vsega. Nujno je, da se vprašanje oskrbe tako važnega zdravstvenega zavoda brez odlašanja reši enkrat za vselej. V to svrho mora vlada pač odobriti naknadne kredite. Mladostna socialna zaščita rudarjev Temu vorašanju bo treba posvetiti vso pozornost Trbovlje, 20. novembra. Rudarja njegovo delo telesno in duševno zgodaj izčrpa. To dejstvo brez odpora priznajo zakonodaje vseh le malo naprednejših držav. Tudi rudarska podjetja sama skušajo s svojim lastnim socialnim skrbstvom izpolniti vrzeli javne zaščitne zakonodaje. To store seveda podjetja, ki jih vodijo narodni in socialni duh in ljudje s primerno umsko kulturo in bistro gospodarsko spoznavnostjo. Rudarska zaščitna zakonodaja ima zato svoje značilne posebnosti ne samo v varnostnih predpisih, ki naj varujejo življenje in zdravje rudarja, temveč tudi v onih meritornih pravnih do-očbah, ki urejajo druge socialno-zaščitne -ravice rudarja. Najizraziteje so te posebnosti poudarjane v socialno-zavarovalni zakonodaji. Starostna doba za dosego polne starostne rente je skrčena na 55 ali celo na 50 let, službena doba pa na 30 ali na 25 let. Plačani dopusti so povsod na svetu za rudarsko delavstvo samo po sebi umevna reč, samo pri nas še vedno žive ljudje ki menijo, da plačani dopust pomeni za podjetje pogin. Celo TPD, ki uživa vse privilegije monopolizirane industrijske delov-nosti in je pri raznih prilikah pokazala precej razumevanja, se z vso silo in taktiko otepa te skromne rudarske in nacionalne zahteve. Ali ne bi bilo lepše, da bi iz lastnega nagiba uredila to bagatelno željo slovenskega rudarja? Mi smo tudi drugače v socialni zaščiti rudarjev daleč zadaj. Ne vemo, kaj mora priti, da bo slovenska rudarska industrija s svojim socialnim obeležjem narodu in zemlji bolj v ponos, kakor je danes. Najhujše pa je, ako kdo tudi obstoječo pozitivno zakonodajo izigrava in tako uporab- lja da ta postaja neresna in zlobna. V življenju opažamo take primere; za nekatere izve širša javnost, drugi pa ostanejo skriti v bedi rudarjeve družine. Rudar je zaposlen v jami 30 ali celo več let. Tudi za starostno rento je danes potrebna zdravniško dokazana dvotretjinska nesposobnost za delo. Upokojitev rudarja je pri današnji zakonodaji in praksi težko dosegljiva. Zato bi bilo logično, da bi morali biti rudarji varneje in zanesljiveje zaščiteni v službi, da razrešitev službenega razmerja ne bi bila kar najlažje izvedljiva. Rudarju bi morala biti do skrajnih mej možnosti zajamčena kontinuiteta med zaposlitvijo in upokojitvijo, da bi bila izključena vmesna obdobja, v katerih bi ostal rudar brez dohodkov, brez možnosti za preživljanje. Saj vemo, da je tudi brezposelno skrbstvo skromno, nezadostno. Politika podjetij ne bi smela biti taka, da bi rudarje potiskala v breme občinskega socialnega skrbstva. Izjema, to je odpust iz službe, bi smello biti res samo v neodložljivih in skrajno nujnih primerih dopustna, ako ni dano jamstvo, da bi bil odpuščeni rudar tudi nato upokojen, to je nadalje preskrbljen. Vedno se je treba zavedati dejstva, da odpuščeni rudar ne dobi drugod zaposlitve zaradi česar navadno ostane zapisan stradanju kljub temu, da iz formalnih razlogov še ni postal dvotretjinski invalid. Vsak odpust, ki ni posledica višje sile, bi moral biti dvakrat, trikrat pretehtan in tudi socialno skrajno utemeljen! Tako bi moral biti rudar v svojem obstoju zavarovan, ako naj bo zaščita vsestransko zanesljiva in objektivna in neodvisna od trenutnih prilik in razpoloženj. To vprašanje ni malenkostno, temveč spada med najbolj pereče probleme rudarskih revirjev. —a. Med vojno grozoto izkazana ofemenitost Obtoženci nekdanjih okupacijskih sodišč v Kosovski Mitrovici se vesele svidenja z rešiteljem Tudi v Kosovski Mitrovici in okolišu so se med svetovno vojno avstro-ogrske okupacijske oblasti udejstvovale kakor krdela volkov, ki vderejo v ovčje staje. Med oku-patoriji. ki so se izpremenli v zverine, pa je tudi tam ostalo nekaj ljudi, pravih, poštenih ljudi. Na enega izmed njih se hvaležno spominjajo mnogi Srbi, ki so stali nekdaj v Kosovski Mitrovici in okoliških krajih pred avstrijskimi vojnimi sodišči. Dolga leta so se ga spominjali in zdaj jih je zelo razveselila vest, da je še živ in da se bodo morda ž njim v kratkem sestali. Mož, ki si je zasluž.l to hvaležnost, je madžarski odvetnik dr. Erno Fekete. Kot rezervni oficir je prišel 1. 1916 v južne srbske kraje in kot pravnik po poklicu je mnogokrat zagovarjal osumljene in obtožene Srbe. Pri nekem velikem procesu pred vojnim sodiščem v Kosovsk. Mitrovici je kakih 50 Srbov s svojim pogumnim zagovorom rešil smrti na vislicah. Pred nekaj meseci je iz Budimpešte pisal kosovski parohiji, da se še vedno rad spominja dobrega ljudstva, zlasti pa onh pogumnih mož iz ibarskega okraja katere je nekdaj branil pred vojaškim sodiščem To pismo je vzbudilo veselje v vsem okraju in prosili so paroha, naj piše v Budimpešto, kako radi bi se vsi zahvalili in tudi pozdravili med seboj svojega nekdanjega zaščitnika in rešitelja. Na to pismo je zdaj odgovoril dr Fekete, da bi se tudi rad sestal z nekdanjimi svojimi znanci, je pa postal že star v. nadložen in tudi sredstev nima za dolgo potovanje, če pa mu kdo potovanje omogoči, bo prišel čim prej, doklt mu še dopuščajo moči. V »Politiki« sta zdaj dva dolga dopisa iz Kosovske Mitrovice pretresljivo opisala one strašne čase v katerih se je dr. Fekete izkazal s svojo plemenitostjo. — Komaj so se pojavili v okolici četniki Koste Vojno-viča so že avstrijske patrulje iz vseh vasi ljudje gonile v Kosovsko Mitrovico osumljene Srbe. Tudi starcem, ki so stali z eno nogo že v grobu, in nedoraslim mladeničem niso prizanašali. Divjaško gonjo je povzročila nadutost in maščevalnost nekega generala, ki je prišel na inšpekcijo v Kosovsko M trovico ter zahteval, da ga mora pozdraviti tudi civilno prebivalstvo. Pravoslavni in muslimani so naprosili proto An d jelka Nešiča, naj nagovori v imenu vseh avstrijskega oblastnika. Prota je kočljivo nalogo prevzel, želel generalu v imenu vsega prebivalstva dobrodošlico, svoj pozdrav pa je zaključil z besedami: V imenu vsega prebivalstva in tudi sam kot duhovnik bom pros i boga, da bi se vojna kmalu končala in da bi se tudi Vi znašli v svoji domovini, v krogu svojih dragih... Kaj? — je vzrojil general, ki je dokaj dobro razumel srbski Kaj, pop, ti si domi-šljuješ, da se mislimo pred padcem Londona in Pariza vrniti domov? Prota je skušal prepričati generala, da je izrekel svoje besede pač v dobri veri, da si vsak vojak želi čimprej domov, general pa mu je zažugal, da si ga bo »zapomnil«. In res si ga je! Med prvimi, ki so boli zaprti. je bil prota And jelko in v kasarnah so njega najbolj mučili, da bi izsilili kake podatke o četniški akciji. Vse kasarne so bile polne nesrečnih jetnikov, sestavili so vojno sodišče in oblastniki so že napovedovali, da bo najmanj 50 obtožencev plačalo svojo upornost s smrtjo na vešalih. Okrajni vojaški poveljnik je dal privesti v svojo pisarno izmed obtožencev nekaj intelektualcev, med njimi tudi proto An d jelka, in cinično jim je razlagal, kako je avstrijska justica pravična: — Namesto da bd vas vse takoj obesili ali ustrelili, smo razpisali sodno razpravo in še zagovornika dobite. Celo izberete si ga lahko, imate lahko Hrvata, Slovenca, Ceha, Nemca, kogar hočete. Obtožencem je dovolil kratek posvet, na katerem je prota sotrpinom predlagal: Tu je madžarski polk, sodišče bo madžarsko, zato pa recimo, naj nas še kak Madžar zagovarja, od okupacije pa itak ne more- mo pričakovati pravice. Potem je prota povedal komandantu: O vseh narodih in o vseh ljudeh imamo dobro mnenje in smo prepričani, da so tudi Madžari viteški in pravični. Dajte nam madžarskega zagovornika. Tako je postal dr. Fekete, takratni rezervni avstroogrski nadporočnik zagovornik cele množice obtoženih Srbov. Vse je rešil smrti. Nj. Vis. kneginja Olga na „prazniku gozda64 Dolga leta je tudi pri nas že uveden »praznik gozda«, dan, ki je posvečen propagandi za čuvanje gozdnih nasadov in spoznavanja njih vrednosti ter praktičnemu delu in pomenu pogozdovanja goličav. Tudi Beograd je v nedeljo lepo proslavil ta praznik ter so na Banjigi vsadili drevesca Nj. Vis. kneginja Olga, kar nam kaže slika, za njo pa ministri vojske, prosvete in gozdarstva, predsednik beograjske občine in podpredsednik Rdečega križa če bo treba na daljnjo pot Skrbna mati že danes razmišlja, kam in kako bo svoje dete spravila v zavetje, če nas obišče katastrofa Vse povsod okrog nas vihra. Vsak dan prinese nov nenaden dogodek, ki postavlja nova vprašanja: kaj zdaj? Komaj se je nekoliko poleglo, se že javljajo možnosti novih nevarnosti in zapletljajev na horizontu. tojašiei škodalM* : žlica, m iiae « zepn. Torbico. • *jtf i tirat«. ax I da*., ■ožie kufuea. (e«ui)Lta« fce»čtk !it) V f«seUu *a|w: dot^eJ,^ svu>uAe, Pri nas smo kar presenečeni da se je pričelo nekaj pripravljati za naše otroke. Vidimo le nekaj zbeganih mamic, ki v svoji preveliki ljubezni izgubljajo glavo, in bi morali zaradi teh zjem kar opustiti vse delo za zaščito otrok v primeru skrajne nevarnosti. Pozabljamo pa pri tem veliki smoter, da je vse to delo namenjeno zaščiti naše mladine, ohranitvi našega narašča, ja. če pride do skrajnosti. Ali ne bi prevzeli . večje odgovornosti, ko bi zanemarili v današnjih časih najmanjšo stvar, ki lahko pomaga temu namenu? Otroci so v večini šol že dobili seznam predmetov ki j.h potrebujejo za na pot. Seznam je res pester in se mogoče marsikje vprašujejo: »Kako pa bomo za vse to poskrbeli ? Saj to stane lepega denarja. Kako pa bodo otroci vse to nosili ln čemu bodo potrebovali?« Pa so vse to le predmeti, ki jih velika večina otrok že ima na domu za svojo lastno uporabo. Saj je to oprema, ki jo ima s sabo vsak plani-nar- skavt, smučar ali izletnik. Le oglejmo si te predmete! Držim pred sabo listek, ki ga je otrok prinesel iz šole. Nahrbtnik seveda mora biti. Kako naj sicer otrok nosi stvari? No in v nahrbtnik naložimo vse drugo, kakor kažejo naše slike. Prva prikazuje prerez napolnjenega nahrbtnika po dolžini, druga po širini. Posamezne stvari, ki spadajo skupaj, so lepo siožene v posebne vrečice. — Ob hrbtu zložimo slamnjačo in rjuhe, nato še vrečico s perilom. Tako je vse, kar pride na hrbet, mehko, da trdi predmeti ne bi žulili. Na dnu ob zunanji strani postavimo vrečico s čevlji in čistilni pribor; med to vrečico in med rjuhami je še prostora za vrečico za šivanje; nad tem namestimo toaletno vrečico in končno še vrečico s hrano za železno rez-rvo. Nahrbtnik zdaj lepo zapremo. Okrog naložimo zloženo odejo, ob zapornem jermenčku še skodelico in čutari-co. V en žep sprav'mo žlico, vilice In žepno svetilko, v drugega pa malo lekarno. V hlačni žep vtaknimo denarnico in nekaj metrov vrvice, v torbico, ki stoji ob boku, pa hrano za en dan. nožič, kozarček ali emajliran lonček (do pol L) in v posebnem j* PBEBE2 MAMtIBTIoJIKA Ria Kulturni pregled Simfonični koncert naše Filharmonije V petek je Ljubljanska filharmonija stopila v svojo peto koncertno sezono. V slav nostno razpoloženi, do zadnjega kotička razprodani Unionski dvoran nam je predstavila mladega dirigenta Draga Maria š i j a n c a. O solistu tega večera profesorju T r o s t u ne moremo reči, da ga naše občinstvo ne bi poznalo, žal da je slovenske koncertne dvorane predolgo zanemarjal, čeprav bi lahko bil prepričan, da b; se naše občinstvo z njim vred veselilo njegovih glasbenih uspehov. Koncert pomeni novo zmago Ljubljanske filharmonije: Zmago na poti, za sedaj še z gostim ruš jem posejani stezi, do eltnega orkestralnega telesa. Naši Filharmoniji ne more biti pač samo do prirejanja dveh treh obveznih koncertov na leto. Prepričani smo, da tli v naš h glasbenikih še kaj višjega, da jih vodi pri njihovemu delu še globlja zavest oziroma želja po reprezentativnem orkestru, ki naj bi pred našo jugoslovensko javnostjo, kakor tudi v bližnjem in daljnem okolju onkraj mej potrjeval voljo našega naroda do najvišjih umetnostnih vrednot. žal. za sedaj ne moremo reči, da bi bili v simfonični reprodukciji tako daleč, kakor naši bratje Srbi in Hrvati. V tem pogledu sta nas Zagreb in Beograd v zadnjem desetletju močno prehitela. Ni bilo vedno tako. Da za tako stanje ne zadene krivda Filharmonije, je jasno vsem. ki poznajo našo glasbeno njivo. In vendar je prav glasba področje, na katerem bi mogli zanesti izven našega ožjega kroga glas o slovenskem glasbenem čutu in o tisti naj--išji volji do mednarodnega upoštevanja in poznanja, ki sodi med najjačje afirmac je narodnosti. Vetrovi ki pihajo v naši sredini, temu razvoju niso naklonjeni. Med nami ni tistega vzajemnega kulturnega duha, k vor osnovo za tak simfonični razvoj. Preveč segajo v naše glasbeno življenje nepoklicani činitelji. Petkov koncert je torej pomenil novo zmago na začrtani poti. Orkester je v vseh svojih odsekih blestel z resno voljo :n do-zorelostjo, ld jo pri prejšnjih nastopih ni v taki neizpodbitni meri pokazal. To velja z: tehnično plat predvajanih skadb, prav kakor za njihovo poduhovljeno predvedbo. Se ve. veliki orkestri rastejo v mogočne umetnostne ustvaritelje ob osrednji, dolgoletni umetniški osebnosti. Brez take tradicije ni izklesanosti in elitne izrazitost , ki se ž njo ponašajo znani svetovni orkestri. Ker zaenkrat take osebnosti ni, s pomagamo z gostovanji in preizkušamo domače dirigente. S tem nočem reči, da med nami ni tenkočutnih umetnikov. Drago šijanec je nedvomno prav na tem koncertu izpričal svojo prizadevnost in resno umetniško voljo. Kar veseliti nas mora. da je v Filharmoniji prevzel nekako °t.alno mesto študijskega dirigenta. V stiku z mnogimi prvovrstnimi umetn škimi silami v orkestru samem bo mogel sčasoma ustvariti t tradicijo, ki je orkestru nujno potrebna. Seve, če govorimo o tradiciji, moramo po-| vedati tudi to, da bo treba F lharmoniji seči preko sedanjega okvira dveh. treh slučajnih koncertov na leto in si začrtati delokrog stalne umetnostne institucije (z rednimi abonentskimi koncert, ljudskimi nastopi, reprizami svojih slavnostnih koncertov itd.). Zopet se vračam na stvari, ki sem jih prejle narahlo naznačil in k bi jih kn-alo urediti v soglasju z opero radijem, ljubljansko občino in banovino. Brez elitnega orkestra ne moremo misliti na festivale širše domače :n mednarodne veljave, ki so že dolgo nujna, prenujna zahteva vsega našega nacionalnega življenja, kakor v nemali meri tudi našega tujskega nrometa. * Rahmaninov koncert za klavir v c-molu je znana kompozicija, ki jo srečujemo na mnogih sporedih. Klavirsk part ni posejan s posebnimi vragolijami, zato pa nudi umetniku, ki mu je do izraza, preobilo prilik. Prof. Trost je s svojo precizno in v podrobnostih izdelano igro osvojil poslušalce. Ponekod je orkester preglasoval solista, kaže pa, da bo bolj krivda na klavirju, ki ni najbolje ustrezal Trostovemu rahlemu udarcu. Navzkrižje, ld Je zazijalo na nekaterih mest h med obema in dirigentom, gre na rovaš samo enkratnega srečanja na generalki. Priznati pa je treba da se je orkester na mnogih liričnih mestih čudovito zlil s sofistom in tako tudi s svoje strani pripomogel do njegovega popolnega uspeha. Lajovčev Caprice je pod šijančevo taktirko zablestel v živopisnih barvah. Skladba zveni, kakor da je včeraj prišla z glasbene palete. Orkester jo je podal naravno, z izredno ritmično lahkoto, čeprav mrgole v skladbi mnoge pasti in kapr.ciozne eks-centričnosti. Niti najmanj ni motil močan vtis klavirskega koncerta, saj se je že po nekaj taktih razblinil pred svežim dihom domače skladbe. Lajovčeva umetnina je hipoma uveljavila svojo kleno kvaliteto tudi proti renomiranemu Rusu. Sodim, da jo je orkester tudi v izraznem oziru pred-vedel zelo markantno. Da bo Cajkovskega Patetična simfonija pri količkaj zrelem orkestru storila svoje in segla do srca poslušalcev, ni bilo dvoma. Ruski titan je v to svojo mogočno skladbo Vlil uprav prekipevajočo obilico strastno melanholičnega melosa. Slišal sem jo pred dolgim: leti v Ziirichu pod Nikischevo taktirko in z Gevvandhausorkestrom. Nikisch je terjal duhovno interpretacijo te simfonije do skrajnosti. Ce dodamo še tedanji polom ruske velesile, si lahko mislimo, s kakšn mi čuvstvi je prešinjala tedanjega slovanskega poslušalca. Danes sem bližji Cajkovskemu, ker ga razumem čisto človeško. Čajkovski je bil uprav bolestno melanholično nastrojen človek. V takem duševnem vzdušju je ustvarjal in trpel, trepetal in drhtel v bolestnih krikih, v tistem romantičnem svetožalju našega Stritarja. Tako je nastala njegova šesta simfonija s svojo silno melodiko in z nezaslišanimi ritmičnimi domisleki. Zato pa kakor makv katera druga nudi dir gentu priliko, da vitje vanjo svojega izraza. Pihala imajo ▼ stakatnih odstavkih zaradi silne hitrosti mnogo muke, a tudi ostali predeli morajo premagati mam katero tehnično oviro, pre-dfen se lahko docela posvetijo čisti interpretaciji. Dirigent in solist sta žela živahne aplavze, oba sta prejela tudi več vencev. Zaslužila sta jih v zvrhan' meri. v enaki pa tudi orkester, ki mu želimo, da bi okrog sebe zavitka Se prepis sprtSetvala in kitnega lista, svinčnik, nekoliko papirja ah notes, Ko je tako lepo napravljeno, da otrok nahrbtnik na ramo in je pripravljen za odhod. Teža vsega bo mogoče nekaj čez 10 kg. To lahko zmorejo že učenci 3 in 4. razreda osnovne šole; starejši pa še veliko bolje. Umevno Je, da takega nahrbtnka nihče ne bo naložil 6, 7 ali 8 letnemu otroku in da bo že kdo drug, ali na drug način prenesel prtljago za mlajše in slabše. Naša f»ijVn pa ne kaže nekakšne »vojne opreme«. Saj je vsak izletnik za malo daljši izlet tako pripravljen. Kolikor pa nam Je znano, sprejemajo vsa šole prošnje staršev, ki svojim otrokom ne bodo mogtt vsega nakupiti in pripraviti, da bo treba skrbeti za šibke je situirane sloje. Bliža se sv. Miklavž ki božič, zakaj bi ne obdarovali v teh časih naših otrok s tako opremo? Ali ne bosta vsak fant in dekle ponosna če bosta tako samotojno pripravljena za taboren je in izlet, če bosta ime la svoje lastne potrebščine? S tem se bosta že počutaa človeka, ki smo mu zaupali neko odgovornost in ga zanjo pripravljamo. Zdi se nam le škoda, d!a je moralo priti do tako resnega položaja v svetu, pa da smo komaj začeli misliti na to. Kako bi bilo lepo, koliko bd se lade delalo, če bi bili že prej vsaj nekoliko bolje pripravljeni za ta namen. Zato presfcrtflte, pripravite, mamice, svoje otroke, kolikor le najbolje morete. Izvršite to nalogo z vso resnostjo in v zavesti, da bo vaš otrok nastopil mogoče prvič v življenju pot samostojnega človeka, ki bo moral vsaj deloma skrbeti zase in polagati računa o svojem dejanju. Brez razburjenja, toda resno ga pripravite za to nalogo, ne le s potrebnimi predmeti, ampak tudi s primernimi nasveti. Dajte izraza svoji zavedni roditeljski odgovornosti v mogoče najtežji ki najodgovornejši zahtevi, ki nam jo Je čas postavil: »Rešite svojega otroka!« Ali naj bo zavest, da razumemo sodobni čas tn odgovornost, ki Je s tem povezana vzrok za razburjanje in malodušje? Vsi se pripravljajo, mar naj le mi ostanemo v vsem, baš v vsem nepripravljeni? 12.500 sezonskih delavcev se vrača Maribor, 20. novembra. Manjšim skupinam vračajočih se sezonskih delavcev in delavk, M so predčasno iz tehtnih vzrokov marali nazaj v domovino, sledijo od danes naprej večji transporti natrpanih vlakov, ki bodo noč in dan vozili naše sezonske delavce in delavke. V novembru in decembru se bo do božičnih praznikov vrnilo v domovino 12.500 sezonskih delavcev in delavk, med katerimi so po večini naši Prekmurci. Danes popoldne ob pol 17. prispe prvi vlak s 600 delavci. Letos bodo naši sezonski delavci ob vrnitvi v domovino deležni posebne pozornosti Vsakdo bo dobil ob prihodu v Maribor izdatno guljaževo porcijo s krompirjem, razen tega četrt kg kruha in pol kg klobase. Za okrepčilo bo ves čas do zaključka transportov skrbela posebna kuhinja na glavnem kolodvoru. Tukajšnja Borza dela jim bo preskrbela četrtinsko, oziroma polovično žel. vozovnico prav tako je tudi na posredovanje Tujskopromet-ne zveze v Mariboru koKkor toliko ugodno rešeno vprašanje zamenjave mark. Poskrbljeno je tudi, da bodo sezonski delavci čim preje odpravljeni glede vsega, da bodo lahko po krajšem postanku nadaljevali pot na svoje domove. Spričo sedanjih prilik je verjetno, da bodo prihajali napovedani transportu s precejšnjimi zamudami. Koliko morskih rib pojemo v Ljubljani Po statistiki, ki jo objavlja splitski »Jadranski ribar« je bilo iz Sušaka, šibenika, Splita in Dubrovnika razposlano v trome-sečju od 1. julija do 30. septembra v razne jugoslovenske kraje 101.434 kg svežih morskih rib. Največ morskih rib je konzumiral Zagreb okrog 66.000 kg. Za njim pride Beograd z nekaj čez 13.000 kg. V Ljubljani smo pojedli skoraj 8000 kg morskih rib, natančno 7901 kg. Dober koinzument Je tudi Maribor, kamor Je bilo prodano 3871 kg. Celjani so pojedli 2670 kg. Novo mesto 1706 kg. Kranj 270 kg in Šoštanj Topol-šica 252 kg. Ljubljana dobiva morske ribe iz Sušaka tn Splita. Maribor pa predvsem iz šibenika in Splita in dosti manj iz Sušaka. Celje iz Sušaka, šibenika in iz Splita, Novo mesto iz Sušaka, Kranj jih je dobival iz Splita in prav tako šoštanj. Da ne pozabimo, tudi Jesenice so deležne Petrovega morskega blagoslova, toda v zelo skromni meri. V treh mesecih so Jesenice dobile 17 kg morskih rib in sicer iz Sušaka. čimprej zbral vse taste č&nitelje in osebe, s katerimi bo mogel naprej do svojega visokega cilja. Dr. B. Andre Gide Eden najpomembnejšJi med sodobnimi francoskimi pisatelji Andirč Gide praznuje sedemdesetletnico. Izšel je iz drugega po-kolenja simbolistov in se priključil' prvi generaciji naturalistov, kakor pravi o njem A. Billy. To pomeni združitev dveh pesniških svetov: sanje in življenja. Prehod ni bil lahak. Sam pravi v »Les Nourzitures terrestres«: »Nikdar ne boš vedel, koliko napora Je bik) treba, da smo se jeli zanimati za življenje, toda sedaj, ko nas zanima, nas zanima kakor vse drugo: strastno.« Na tej poti sta spremljala Gida dva znamenita vzora: Nietasche in Wilde. Prvi mu je napolnil glavo s snom o nadčloveku, drugi z idealom umetnika, ki je izven nravstvenih zakonov. Barrčs Je pristavil temu Se svoj »culte du moi«. Prva knjiga A. Gida so bili »Les Cahsera -betona, lesa in železa ter je zrednr zani miva in aktualna. Predavanje bodo pojas straneh največja hrvatska leposlovna stvaritev. Češki ptsatelj Karel Novf čigar roma'1 »Samotni Krešin« iz de prihodnje dni v slovenskem prevodu, je pravkar izdal pri praškem Melantrichu novo knjigo, bala'o domovinske ljubezni in požrtvovalnosti »Za Našem domova«. Eseji AldouSa Huxleya v prevod" znanr ga hrvatskega anglicista dr. Vinka Kr'fko viča so izšli v knjigi »Maslina i drug eseji« (Zagreb. Tipografija). • O zadnjem zvezku revije »Misei in delo« so prinesle »Lidovč Noviny« (Brno) daljšo informativno beležko iz peresa dr. V. Mčrke. Pisec pravi, da je revija urejevana s širokim razgledom in da mora članke v zadnji številki poznati vsakdo kdor zašle duje jugoslovensko življenje. Iz bolgarske literature. Znani romanopi sec Konstantin Petkanov je izdal v zbirki »Bolgarski zgodovinski romani« svoj novi roman z naslovom »Bojar «. — Vodilni reviji »Izkustvo i kritike« in »Zlatorog« sta posvetili svoji oktobrski številki spominu pesnika P. K. Javorova. — Eden najodlič-nejš h sodobnih bolgarskih pripovednikov Angel Karaličev je izdal zvezek svojih potopisov in esejev o bolgarski deželi z naslovom »Zemlja Bolgarov«. — Pisatelj Vi-60 Ivanov v Plovdivu je pridružil svojemu obilnemu delu dve novi knj gi: zbirko pripovednih črtic »Dni i nošči« in zbirko esejev in feljtonov »Obrazi i otroženja«. V slednji je tudi daljši esej o umetnosti Ivana Meštroviča. K tema dvema knjigama se bomo ob priliki še vrn 11. Iz češke literature. Znani češki vojaško-politčni publicist Emanuel Moravec (Stanislav Jester) je izdal v Pragi knjigo na 400 straneh z naslovom: »V tiloae mufeni Rosselini: Melodija in CaseU" 1.1 la. Umetnika bo spremljala na «clav.rju ga. Ada Colleoni-Mamardi. Skoro vse to čke koncertnega sporeda velikega umet n ka so novost za naše Koncertno občin stvo. Ker je Mainardi v resnici velik umetnik, opozarjamo na njegov koncert Katerega začetek bo v petek ob 20. on • -tor niče v knjigarni Glasbene Matice -»j Rokavice, nogavice Karničnik, Nebotičnik f Cary Grant — Victor Mc Laglen Po znamenitem KIPLINGOVEM romanu Douglas Fairbanks jr. Predstave danes ob 16.. 19. m 21.15 Kino Union, teL 22-21 GUNGA DIN INDIJA GORI! Sam^š^anesob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, teL 27-30 Največji avijatiški film sedanjosti! - Film, ki na pretresljiv realističen način prikazuje vratolomne in IfRAGI NFnA življenjske nevarnosti pilotov. Nabavite si vstopnice v predprodajL MMBi***®* J n t r 1 : Jeanette MacDonald in Allan Jones v »TARANTELI«! I Francoska umetnina odlikovana na bienalu v Benetkah. Mladini izpou 16. leta je film prepovedan. — KINO MATICA, teL 21-24. Ob 16., 19. in 21. uri. SAMO ŠE DANES! človek-zver | Rova za zaKlonišče na Mestnem trgu s* bila v soboto že popolnoma izvrtana da po zasilnem izhodu lahko pridemo žf navzgor na pobočje graiskega hriba Ka kor so že vsi listi obširno poročali je smer glavnega rova naravnost proti velikemu grajskemu vodnjaku, da bo mogoče, kada bo na razpolago dost sredstev, napraviti dvig"1" po vodniku takoj izza rot >vža na grajsko planoto. Ta glavni rov se zavije na de«"-o da bo v njem mogoče oopoinoma varno shraniti mestni arhiv in druge -ira gocenosti Glavni rov je dolg 40 m rov za zasilni izhod pa 34 m. Rova za zaklonišče sta torej v glavnem zdeiana in sedaj Drič-no z obokanjem obeh rovov. Obok bc dvojen. da bo zaklonišče tudi popolnoma izo-,ira*>o smo že v vseh U- čitali, bodo rovi za rotovž-m združeni z zaklonišči, ki so j h pričeli vrtati pr *< *nem domu. seveda kadar bo Ljubljana imela za tako ve1'ko delo tu^i dosti sredstev. I?k »panega je bi'o 800 kub. metrov brusnika in lapo ja, ki je bil zvožen za itrd'tev in po aljšanie Mencingerjeve ul ne od Kolezije proti V ču. Za maer:=t ra^om so pričeli vrtati 9 sep»e-vra in je bilo z? raziS^olievan-e poraženih 360 kg ra^sfre 'iva ?a 1 170 strelov Pelavci sc delal vsak lan od 5 zi"»-rai do 9 zve<*°r. U— v FV^n*" opanck! il*of V nfvteli k; izdaji srr/-> no nor č ' < požaru'. k; ie v noč' o ' sobote na ned h zgradbah, kjer se stalno mnogo kuri. je pa treba omesti vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi vsakih 8 dni Za ometanje je upravičen le pristojni raionski dimn'kar. ki ie po zakonu dolžan skrbeti tudi za to, da se redno ometa, in je napram oblast vu zato tudi odgovoren. Dimnikarski mojstri morajo delo pomožnega osebja nadzorovati 'n smejo za romati s*»mo ono delo ki so ra deja^ko opravili. Vsak rrekr^ek na-^nega pr*> 'ioika, bodisi da ga zagreši dimnikar z nerednim om^aniem ali z -^pravilnim zar>*'mavanjem, bodls' »tran-ka s prepovedjo ometanja v predp'san°m T>ku bo mestno poglavarstvo strogo kaz-■■> ivalo u— idrH«*-' kioreV vab; vse roiak° in »"'iatelie k Doerebu ook roiik^ R^fa^la lolinana r"d**Ha v n^koi" V bo danes 'b 16 i7Pr°d mrtvaške veže na Vidov-lanski cesti 9. ŠALJIVI PREDMETI NOVOSTI 1. 1940. v veliki izberi v drotrer1" K Ljubljana Židovska 1. Novi ilustrirani cenik dobite brezplačno oBoaoiOiOioeoBoaoic če^kosiovenska t^a'„'e l;ie r * — P: sateli Ivan C^raeht ie ob^ rr> * Vn ■sged'^e stare zavede Ja~o=0av rmrveh n" 'godbe nove / tveze Obe knjig' sta iz*' i " lus ro '?m Gustava Doreči — A. R Nykl je obin il notopis r nn^ovom >Vččnč 1 apen-ko« N PrCškova :e izdala ičben;k arovoi-ilne japon^^ine in dr. Trnka — dr Gnitta t učbenik ho^a-d-kega jezika - Iz Sla je antologija čepkih motivov v ne m-1 k poe-vji z n?s'ovom »Več^ž čechy«. — Pavla Bu kova je v knfgi z nas'ovx>m »Pf* te'kynč« otde'ala na podlagi korrsn nlen ce prHatel'stvo med znamenito ig ^^ko Ht no Kvapilovo in pisatelj čo Rfiženo S.obo ovo. L?/ rama po T r' '« spo ra. V zvezi s podel nanje Prav posebno je karalo v njegov prd 1 1935. vendar pa tega leta nasrra 'a ni bila podeljena. Naslednja leta so vedno omenjali ver-etnost nlegove zmage, toda po odločbi šv©:skih akademikov so ga zr>.->ovrstio prekosiM Američan O' Neil Francoz Ro. ger Martin du Gard in Američanki Pearl Buck. Vzroki niso bli baš izrazito literarnega značaja. Ko so pred štirimi leti ustanovili na uni erzi v He^nkah stolico za švedski jezik, je nastala zaradi nje po'«-m ka med švedskimi in finsVmi nisateMi. Ta polemika je spravna nekatere *v?d«ke akademike v slabo voljo in SiU?mnii.a je mo ral trpeti posledice. Najnovejši sper med Finsko in Rusiio e ori šve^ h sim- patije za Finsko 'n s*exn - "-o-o med Švedi in Fi je p finskemu p'sate\1" krasno v ob ;i Nobelove nagiade. u— Nedelja pretepov in nesreč. Na ki- ^.ški oddelek splošne coinionice so vče-raj pripeljal Marijo Metetovo s Tržaške ceste, ki jo je bli?u domače hiše podrl neki avtomobilist in ji prizadejal precej hude poškodbe. V Turju pri Hrastniku se je v nedeljo pripetila nesreča, kakršne so v svez. s starimi kmečkimi običaji tako pogosto po naših vaseh. Tuijanl so imeli nekakšno domače veselje, pa so fantje streljali z mežnarji. Pri tem je 18-letnemu Hjsestnikovemu s nu Lojzetu Hribšku mož-iar eksp oliral tar so mu drobci nevarno »oškodovali glavo in mu un čili desno ►ko. Hudega nas^-ioiirka v zdražbi je mel 22-.etni posestnikov sin Ivan Petnč 2 Unca. V gostilni so se nekaj sporekli pa Ta je sol^ese n k tako brcnil v koleno, da so ga moral prepeljati na kirurški odde-ek l ictekla ned elja" je bila, kar se'dražb n pretepov tiče, vobče precej živahna. V 11 žiču ie neki pijanec s sekiro napadel 6 letnega čevljarja Leoi Ida Jagxlica in nu pr:7' ejal sedem ran po životu in po o-r'n. V Po"goiie pri Sv. Jakobu so na-m ".ii 3ii .eLnega tesarja Andreja Giozlka ■i e en zme.i n "n' ev mu ie z nožem iCicza žile na desni roki. Na kirurški ddeiek sta morala tudi 19-!etni Maks vfihier i. Ce! a k! ga je v netei gostilni na ro';u ~r-tg kdo 7 nožem sun i v des-'o r go in pa 2" letni Ivan L^nko, ki ga ;e m 1: o z nef^n ranil v prsi. u_ fria d "l'škl naraščaj . Atene. K d u/.a! n; in telesni vzgoji ki r spoda tudi sislemaMčni pouk o pr-. :h t>n'm;h ple-ne umetnosti in družabnih b':k h Tovr-tni vzgr ji prisrveva Atnna že lol^o vro4o let s Do ebn;m' plesnimi tečaji 'a parne d"^b>e v šolski dob' ko še ni-naio pr:c*ona k di'a"kim plesn'm vaiam. ^rav v času tel^n°ga razvoja moramo Srbeti za to da ohranimo mlademu telesu vso erarijo in g bčnost. katero poseduje oziroma, da mu dMamu s orimerno vzgojo vsega o^^^a kar mu v tem pogledu ori-rnpn:v> ie Plesno šolo otvorimo v prhod-nj h dneh v lice j ski telovadnica na Blei-we'sovi cest' ond vodstvom plesnega moi-=?tra in vzgojitelja profesorja Trošta. So1 a traja deset plesnih ur od 18. do 19. ure ob sredah. Vpisovanje bo istotam 22. t. m. Prva plesna vaja 29. novembra. Tečaj s-tane za osebo 100 din. Vabimo k vpisu. Obleka šolska (—1 u— Tvrdka K. Soss, Mestni trg Vas .ljudno vabi v nedeljo 26. t. m. na razstavo. (—) Iz Celja e— LjudsKo vseučilišče. V nadaljevanju -ikla pedagoških predavanj bo govoril drev ob 20. učitelj g. Miloš Ledinek o temi j>Razumevajmo mladostnika in poma-"ik° Avstrije namestili velika bakrena crla Včeraj so pričeli z odstranievanjem ostankov Avstrije, ki jih bodo prodali kot stari baker. a — Mariborski biljardisti se bodo preizkusili v 14 dnevnem tekmovanju za prvenstvo Maribora. Tekmovanja, ki se iih udeležuje 22 mariborskih biljardistov. se vršijo v kavarni »Jadran«. a— Tudi bučno olje. Zvišanju cen masti in moki je sledila sedaj tudi podražitev bučnega olja Pri litru je narasla cena oa 12 din na 15 oz. 16 din. Mariborske gospodinje pričakujejo posredovanja mariborskega odbora za pobijanje draginje. KLOBUKI, kape najnovejše oblike pri »LAMA« Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled. a— Zaloga koles v senu na podstrešju. Podoba je, da se je vendarle posrečilo zajeti glavna krivca, ki sta kradla Mariborčanom kolesa. V Ponikvi so odkrili namreč orožniki v senu na podstrešju nekega posestnika pravcato zalogo ukradenih koles Vseh koles je bilo 18. Dosedanja^ preiskava je dognala, da sta sinova dotičnega posestnika odhajala v Maribor krast kolesa, ki sta jih potem skrila na podstrešju, da bi počakala na pril'ko, ko bi jih lahko prodala. Poizvedbe se nadaljujejo. a— S Pobrežja. V dvorani pobreškega kina bo predaval drevi ob pol 20. prof. S. Modic o zračnih napadih. Poučno predavanje priredijo vsa pobreška društva. a— Streljal na psa, zadel človeka. 22-letni ključavničarski tx>mrčmk Miroslav Reš iz Vintarovcev ie bil obtožen, ker ie „9. septembra t. 1. streljal v Ločici pri Sv. Urbanu na lovskega čuvaia Janeza Me-sareca in ga ranil. Pri razpravi, ki oila pred tukajšnjim malim kazenskim senatom. pa se je Reš zagovarjal s tem. čes da ie hotel streljati na Mesaričevega osa. da pa ie pri tem po nesrečnem nakliučiu zadel Mesareca samega. Rešu ie mali kazenski senat prisodil 3 mesečno zaporno kazen. a— Alarm v »betnavski džungli«. Stu- denški orožniki so spet izvršli tem3ljito racijo zloglasne »betnavske džungle« Pri tem je nastala med sumljivimi elementi, ki se potikajo do »džungli«, pravcati alarm, ki jim pa ni mnogo pomagal. Orožniki so zajeli 5 sumljiVcev in sumljivk ki se nahajajo sedaj v tukajšnjih sodnih zaporih. Z Jesenic s— Proslava Jadranskega dneva. Vsakoletno proslavo Jadranskega dneva je letos Jadranska straža posrečeno aaroat. Gospodarstvo Oskrba naše tekstilne industrije z bombažem V soboto je bila v Narodni banki konferenca predstavnikov tekstilne industrije, ki se je bavila z vprašanjem surovin Razpravljali so predvsem o vprašanju oskrbe tekstilne industrije z bombažem in bombažno prejo, pa tudi o vprašanju oskrbe z volno in volneno prejo ter juto, svilo in lanom Konferenci so prisostvovali predstavniki tekstilne industrije iz vse države in predstavniki zainteresiranih ministrstev Gre na eni strani za način nabavt surovin, zlasti za plačilo in dovoz, pa tudi za prav.čno razdelitev na posamezna podjetja. V tej zvezi so na konferenci razpravljali o predlogu za ustanovitev nekake centrale za nabavo in razdelitev tekstilnih surovin v naši državi. Prevladovalo pa je mnsnje, da zaenkrat ne kaže ustanavljati tako centralo, če ne bodo nastopile še večje težkoče pri oskrbi s surovinami. V sred šču zanimanja je vprašanje na bave bombaža. Doslej je šlo naše prizadevanje za tem, da dobimo bombaž iz Tur čije in Egipta. Pri tem pa je treba upoštevati da je turški bombaž slabe kakovosti, pri obeh pa je cena visoka Naša država, pot—buje na leto okrog 25 milijonov kilo j gramov bombaža. Iz Turčije bomo po do- ! Direkcija za prehrano ne sme z nakupi pšenice dvigati cene V zadnjih dven tetinih so se cene na našem žitnem trgu občutno dvignile, v znatni meri tudi pod vtisom vesti, da je direkcija za prehrano dobila na razpolago kredit v višini 745 milijonov din za nakup žila in drugih živil za ustvaritev rezerv. Nagla podražitev pšenice in moke je izzvala splošno vznemirjenje in zahtevo, da Prizad z intervencijskimi prodajami prepreči tako visoke cene žitu. Zadnje dni je v resnici cena pšenici zopet popustila. Toda že prihajajo iz Beograda nove vesti, po katerih bo direkcija za prehrano pričela te dni z nakupi pšenice in koruze na trgu, in sicer preko Prizada, zadrug in večjih trgovskih tvrdk. Za prehrano pasivnih krajev, razen banovine Hrvatske, bo baje kupila 4500 do 5000 vagonov žita. Za prevoz tega žita je dosežen že sporazum s prometnim ministrstvom, po katerem bodo prevozni stroški znašali 1500 din od vagona, ne glede na to, kam bo blago poslano. Ne moremo razumeti, zakaj mora direkcija za prehrano ravno v sedanjem trenutku, ko je cena pšenici še vedno znatno nad Prizadovo intervencijsko ceno, pričeti z nakupi, kar lahko povzroči novo podražitev pšenice in moke. Pri direkciji za prehrano bi se morali zavedati, da s takimi nakupi le podpirajo špekulacijo, ki ji je uspelo dvigniti* ceno pšenici in se zdaj boji, da bi cena zopet padla. Mnenja smo, da bi morala direkcija za prehrano kupovati na trgu le tedaj, kadar vlada na trgu obilica ponudbe, zlasti pa le takrat, če cena pšenici ne presega Prizadove intervencijske cene (na bazi 165 din za potisko pšenico). Sicer pa ima Prizad dovolj odkupljene pšenice, ki jo lahko odstopi direkciji za prehrano za ustanovitev rezerv, kakor je bilo to prvotno zamišljeno. Preseljevanje in^ustrCje v Beograd Beograjska »Politika« se v nedeljski številki bavi z vprašanjem preseljevanja industrijskih podjetij v Beograd. O tem vprašanju smo v našem listu že cenovno in obširno razpravljali. »Politika« priznava, da se že nekaj let opaža tendenca preseljevanja. Ta tendenca obstoja tudi danes, in kakor se zdi. še v večji meri nego prej. Med vzroki za pressljevanie industrije v Beograd našteva okolnost. da ie Beograd politično in administrativno središče države, nadalje geografski položaj Beograda, ki je na križišču prometa med Evropo in Malo Azijo in na križišču kontinentalnih vodnih potov. Končno pa priznava kot važen razlog tudi manjšo fiskalno obremenitev v Beogradu in okolnost. da Beograd ne pripada nobeni banovini in je gospodarstvo na področju Beograda oproščeno plačila banovinskih fiskalnih bremen. Končno poroča, da so to vprašanje proučevali v gospodarskem institutu banovine Hrvatske. Rezultate tega proučevanja sporoča sedaj Ivan Krešič v zadnji številki zagrebškega »Ekonomista«. Po teh podatkih se je v letu 1938 in v prvi polovici letošnjega leta doSeFlo v Beograd 11 industrijskih podjetij, od tega 8 iz savske banovine (iz samega Zagreba 6), 3 iz dravske banovine, 3 iz dunavske banovine in eno podjetje iz vardarske banovine. Omejitev pr*>-^je teko&h goriv Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljan: sklicuje sestanek zaradi uredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv. Sestanek bo v sredo 22. t. m. ob 10. UTi dopol:"ne v Trgovskem domu v Ljubljani. Na sestanek vabi osrednji odsek vse svoje člane, dalje zastopnike organizacij (vse Slovenije), trgovcev z motornimi vozili, trgovcev z avtomobilskimi potrebščinami, av-tomobilistov, avtotaksijev, avtobusnih prevoznikov, prevoznikov s tovornimi avtomata li in šoferjev, nadalje lastnike avtogaraž in mehaničnih delavnic, avtomehanike in vse ostale z uredbo prizadete stroke. Navedene organizacije prosi osrednji odsek, da se sestanka po svojih predstavnik h zanesljivo udeleže in o sestanku obveste svo je članstvo, ki naj se sestanka po možnosti tudi udeleži. Pre sednik Viljem Laznik, tajnik Albert Kiler. Gospodarske vesti = Možnost uvedbe brezmesnih dni tudi v naši državi. Beograiski »Jugoslovenski kurir« prinaša informacije o možnosti omejitve potrošnje mesa v naši državi in pravi da je že pred enim mesecem izšel iz vrst izvoznikov živine predlog da bi se zaradi izrecno ugodnih izgledov za izvoz ži-vne in ž^^klh n^—Mov u^e^li tudi -naši držav! brezmesni dnevi kakor je to uvedeno že v nekaterih drugih nevtralnih sedanjih dispozicijah lahko dobili 2 in pol do 3 milijone kilogramov Četudi bi nam Turčija dobavila več, pa je vprašanje, ali kaže v večjih količinah uvažati turški bombaž, k; je za 40% dražji nego ameriški Egiptski bombaž je po kakovosti prvovrsten in razmeroma ni tako drag, ven-dai ni uporaben za izdelovanje vseh vrst preje Zato je neizogibno, da skušamo dobiti bombaž iz Zedinjenih držav. Za nakup ameriškega bombaža pa so potrebne devize, vrhu tega pa je treba urediti vprašanje prevoza od Amerike do naših luk. Na konferenci so predstavniki Narodne banke obljubili, da bodo napravili vse potrebne korake, da bo tekstilna industrija dobila potrebne devize, o vprašanjih prevoza pa bo treba še razpravljati. Pred dnevi so inozemski listi poročali, da je bil v Gibraltarju ustavljen parnik z velikim tovorom bombaža, namenjenega za našo državo. Kakor se je izkazalo, je šlo le za kontrolo, ki jo vrše angleška oblastva v zvezi z blokado. Po najnovejših informacijah je dotični parnik, ki ima na krovu 3000 bal bombaža za naše predilnice, že odplul iz kontrolne postaje v Gibraltarju in je na potu v našo državo. državah. Kakor doznava »Jugoslovenski kurir« -e s tem vprašanjem bavijo tudi na pristojnem mestu, kjer proučujejo možnosti omejitve potrošnje mesa. Glede na težkoče. ki jih imamo pri izvozu drobnice, naj bi se v tej zvezi povečala potrošnja ovčjega ™esa na račun notrošnje telečjega ih svinjskega mesa. — sporazum glede ustanovitve direkcije za zunanjo trgovino, iz Beograda poročajo, aa je med zainteresiranimi ministrstvi in ustanovami dosežen sporazum glede ustanovitve direkcije za zunanjo trgovino, kakor tudi glede njenega ustroja, njenega delokroga. V tej direkciji bodo združene /se Kompetence in vse naloge, ki so doslej pripadale raznim ministrstvom in ustanovam. Končni predlog uredbe o ustanovitvi in organizaciji direkcije za zunanjo trgovino bo v kratkem predložen gospodarsko-finančnemu odboru ministrov. — Državna hipotekama banka v oktobra. Najnovejši izkaz Državna hii otekarne banke za mesec oktober zaznamuje zmanjšanje privatnih hranilnih vlog za 49 milijonov medtem ko so vloge v septembru nazadovale za 96 milijonov. Od začetka septembra, ko se je pričal nemir med vlagatelji zaradi vojne v Evropi, so privatne hranilne vloge do konca oktobra nazadovale za 145 milijonov ali za 10 in so znašale ob koncu oktobra 1312 milijonov (lani ob koncu oktobra 1352). — Naloženi fondi in kapitali javnih ustanov so se v oktobru za malenkost dvignili, in sicer za 2 na 2888 milijonov dinarjev (lani 2675). Likvidnost pa se je v teku oktobra povečala, kajti razpoložl jiva gotovinska sredstva so se dvignila od 374 milijonov ob koncu septembra na 432 milijonov ob koncu oktobra (lani 614). Postavke posameznih posojil se v teku oktobra niso bistveno spremenile. Dolg finančnega ministrstva v tekočem računu, ki se je v teku septembra skrčil od 1072 na 1048 milijonov, se je v oktobru zopet dvignil na 1098 milijonov (lani 785). Postavka nakupi jenih vrednostnih papirjev, ki se je v septembru dvignila od 1113 na 1145 milijonov, se je v oktobru le še za malenkost povečala na 1149 milijonov dinarjev (lani 955). — Ogromno povečanje pomorskih tovor-nin. Zaradi vojnega rizika se je prevoz po morju v zadnjih dveh mesecih silno podražil, in sicer najbolj pri prevozih v Severnem morju, kjer je riziko zaradi vojne in blokade največji. Občutna pa je podražitev prevoznin tudi na Atlantskem oceanu in celo v Sredozemskem morju. Glede obsega tega povišanja je zanimiva najnovejša švedska statistika, ki kaže, da so se pomorske tovornine v prometu s Švedsko povprečno početvorlle v primer! s stanjem v avgustu. Celotni indeks pomorskih tovor-nin v prometu s švedsko se je povečal od 125 v avgustu na 289 v septembru in na 481 v oktobru. Najbolj se je podražil prevoz premoga, saj se je indeks tovornin za premog dvignil od 145 odnosno 447 na 561, indeks tovornin za lesne tovore pa se je povečal od 119 odnosno 258 na 482. — Novi generalni tajnik zagrebSke borze. Pod predsedstvom dr. šverljuge je bila te dni seja borznega sveta zagrebške borze, ki je med drugim sklenil, da se postavi za generalnega tajnika dr. Miroslav Matica, dosedanji pravni svetnik borze. = Hrvatska gospodarska zadruga mesarjev in klobasičarjev je bila te dni ustanovljena v Zagrebu. Glavnica zadruge je predvidena v višini 1 milijona din Ustanovne skupščine se je udeležilo 150 mesarjev iz Zagreba. Zadruga bo vršila posle blagajne za živino, bavila se bo s klanjem živine in izdelovanjem mesnih izdelkov, z zbiranjem in predelavo odpadkov, z nakupom živine in perutnine, z izvozom živine, mesa in mesn'h izdelkov, z izdelovanjem mila in predelavo surovih kož in 2 vsemi sorodnimi posli. = Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske bo imelo 4. decembra ob 15. urt v hranilnični posvetovalnici 31 redni občni zbor. = Dobave. Dne 4. decembra bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu javna ofer-talna lic taci ja za dobavo raznih glodal. Dne 5. decembra bo pri upravi policije v Ljubljani javna ustna licitacija za dobavo zimskih in dežnih plaščev ter drugih um-formskh potrebščin za policijsko stražo, 6. decembra pa za dobavo zimskih sukne-nih plaščev. Borze 20. novembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 34.6650 in v Beogradu po 34.67. Tečaji na svobodnem trgu se ravnajo nadalje po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 435 — 437 (v Beogradu je bil promet po 437). Zaključki pa so b'Ji zabeleženi v 6®/0 begluškh obvo7n'cah po 81.25 — 81.75 (v Beogradu po 80.75). Devize Ljubljana, oficieuu tečaji: London 172.15 — 175.35 Pariz 97.30 — 99.60, New Torte 4421.26 — 4481.25, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2346 — 2384, Bruselj 725.20 — 737.20. Tečaji na »vobodnem trgu: London 212.84 — 216.04, Patfjz 120.35—122.65 New York 5480 — 5520, Curih 1229 22 — 1239.22, Amsterdam 2899.93 — 2937.93, Bruselj 896 46 — 908.46. Curih. Pariz 9.8450, London 17.3750, New York 445 625, Bruselj 73.15, Milan 22.50, Amsterdam 236.50, Berlin 178.50, Stockholm 106.20, Oslo 101.20, Kobenhavn 86.05. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 435 — 437, 40/0 agrarne 52 den., 4»/, severne agrarne 53 den., 6»/, begluške 81 — 81.50 (8? 25 — 81.75), 6®/«> dalm. agrarne 73 — 75.50, 7®/, stabiliz. 91 — 95, 7«/, j invest. 97 — 100, 7% Seligman 99 den., i 7o/o Blair 89.12 den., 8®/0 Blair 94 — 95; delnice: Narodna banka 7100 den., PAB 202 den., Trboveljska 210 — 213, Gutman 45 — 53, šečerana, Osijek 100 den., Osije-čka ljevaonica 150 den. Beograd. Vojna škoda 436.75 — 437.50, (437), 4®/« agrarne 54 den., 6®/® begluške 80.50 — 80.75 (80.75), «•/• dalm. agrarne 75.50 — 76 (75.75), 6®/„ šumske 73 — 74 (74), 7*/o invest 99 50 — 100.50, 7«/» Seligman 98.50 den., 7«/» Bla'r 89 — 90. 8®/« Biair 93.50 — 94 (94) Narodna banka 7100 den., PAB 204.50 den. Blagovna tržišča 21to 4. Chicago. 20. novembra. Začetni tečaji: pšenica,- za dec. 88.25, za maj 86, za julij 83.375; koruza: za dec. 50.25, za maj 52.50. za julij 53. -f VVinnlpeg, 20. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za julij 75. + Novosadska blagovna borza (20. t-m.). Tendenca mlačna. Pšenica: baška okol Novi Sad 184 — 186; gor. b. 185 — 187: srem. 184 — 186; slav in bar. 185 — 187; ladja Tisa 186 — 188, rž: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski in slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza: baška 139 — 140; banatska 136 — 137; pariteta Indija 139 — 140. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 285 — 295; »2« 265 — 275; »5« 245 — 255; »6« 235 — 245; »7« 195 — 205; »8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 360 — 370. Otrobi: baški ln sremski 117.50 — 120. mmtmmm■ ^ Okrog SO bukev so mu posekali Beda jih je privedla do tega, da so segli po tujem lesu ftAlAmllr! OH nAiumkM hrflraonalrlh filrnfmr HolQTF/»om lrmrafilra li Železniki, 20. novembra Veleposestnik Gustav Eger in njegov gozdni stražar Valentin fimid sta bila sredi preteklega tedna v gozdu, kjer sta naletela na štiri ljudi, ki so sekali bukve, debele 15 do 30 cm. Dotedaj je bilo posekanih 10 bukev. Delavci so se nekaj časa izmo-tavali, potem pa so prostodušno povedali, da so hoteli v gozdu nabirati dračje, toda ker tega ni bilo, so pač šli nad bukve, ker od nekod so vendar morali dobiti drva za kurjavo, ker je zima pred durmi. Drva so se zaplenila, vsi štirje moški, oče, sin in dva brata, pa bodo morali pred zeleno mizo. Orožniki, o tem obveščeni, so se začeli za zadevo zanimati, in tako je prišlo na dan že več reči. Dognalo se je, da niso sekali drv samo ti štirje, marveč da Ima po dobne grehe na svoji vesti še četvorica dru gih železnikarjev, ki pa so menda sekal -vsak sam zase. Egru so v celem posekali razžagali in delno pospravili okrog 50 bukev, kar je dalo nekaj manj kakor 10 kubičnih metrov drv. Zanimivo je, da bodo morala oblastva od ločiti, v koliko drži zagovor, ki ga podaja jo delavci. Ti namreč navajajo, da so sme 11 sekati les v teh gozdovih že 40 let. dt» bil gozd pred davnimi leti poklonjen od briksenskih škofov delavcem kovaške Industrije v Železnikih. Delavci bi torej imeli lastninsko pravico. Nasekana drva so se seveda kljub temu zaplenila do zadnjega polena, da izreče pristojno oblastvo svoje mnenje. Eden izmed drugih obtožencev pa je izpovedal, da imajo v gozdu pravico podirati drevje vsi siromašni tržani. Zato da je vsakikrat, kadar je bil brez drv, poslal v gozd svoje otroke po drva. On sam pa da ni bil nikoli v gozdu, še najbolj odločnega se je pokazal osmi obtoženec, oče petih otrok, ki se je sam javil. Mož je povedal, da je nasekal sredi oktobra za dva kubična metra drv, jih speljal domov in jih po večini že tudi pokuril«. Tudi drugI niso imeli dovoljenja, zakaj bi potem jaz sam iskal dovoljenja za sekanje, »se je odre^hl mož«... Tatvine lesa kažejo, kako velika je beda med ljudstvom. Vsi obtoženci so delavci. polovica med njimi je družinskih očetov s tremi, štirimi in petimi otroki. Železniki so znani kot pasiven kraj, in v takih okoliščinah je razumljivo, da pride do dejanj. ki so v navskrižju z zakonom. Kot posebno značilno naj navedemo, da nobeden izmed delavcev doslej Se nI bil kaznovan Mladeniči ln možje, vsi po vrsti, bodo morali tako prvič preči sodnike. Smrt pod vlakom Ljubljana, 20. novembra. V nedeljo popoldne se je kakšnega pol kilometra pred postajališčem pri Devici Mariji v Polju pripetila na železniški progi smrtna nesreča, katere žrtev je postal 191etni Dušan Nemeček, sin lastnice vrtiljaka, ki že delj časa gostuje v Polju. Po kosilu je odšel Nemeček v sosednje vas po mleko. Ko se je vračal, je okrog 2 prišel do železniškega prelaza, na katerem so bile zapornice zaprte. Prav tedaj je proti Ljubljani privozil potniški vlak in fant je počakal, da pelje mimo. Kakor hitro je bil mimo njega zadnji vagon, pa se je sklonil ln stopil na progo, ne da bi bil počakal, da se zapornice dvignejo. Prav tedaj pa je iz ljubljanske smeri pridrvel brzec. Lokomotiva je nesrečnega Nemečka zgrabila In ga kakih 50 m daleč vlekla s seboj .nato pa ga vsega razmesarjenega vrgla v jarek ob nasipu. Strojevodja je za nesrečo Izvedel šele na Zidanem mostu, kjer ae brzovlak ustavi in kjer so ga železniški uslužbenci opozorili na kri, ki je lepila na lokomotivi. Iz kolodvorske pisarne na Zidanem mostu so obvestili vse železniške postaje do Ljubljane, okrog 15. pa so blizu postajališča Devica Marija v Polju našli trupla Strašna nesreča je globoko pretresla ubogo mater, s katero vsi iskreno sočustvujejo. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali na domače pokopališče, da ga pokopljejo. Kaj še grade v pozni jeseni Ljubljana, 20. novembra Temeljna dela pri poslopju Moderne galerije gredo naglo od rok, čeprav bo zazidana ploskev zavzemala celih 2400 kvadratnih metrov. Parcela ima obliko nepravilnega četverokotnika, stranica ob Knaflje-vi ulici je nekoliko daljša kakor ob Trubarjevem parku. Poslopje bo 60 metrov dolgo in 40 metrov široko. Glavno pročelje bo ob Trubarjevem parku. Ako bo vreme le količkaj primerno, bo ta obsežna stavba po vsej širini ln dolžini še letos pogledala iz tal, vsekakor pa bo zgrajeno kletno zidov je vzdolž Bleiweiso-ve ceste. Pri palači »Dom službe«, Id Jo gradi ve-letvrdka Bata na vogalu Aleksandrove ceste in Šelenburgove, so vsa večja dela do malega počivala, vendar so v zadnjem časa intenzivneje opravljali mizarska dela in vstavljali v vseh nastropjih številne okenske okvirje. V notranjosti vrse delavci naj-raznovrstnejša manjša dela, ki utegnejo prenesti bližajoče se zimsko vreme. Vseka-ko misli veletvrdka Bata prihodnjo spomlad nadaljevati pospešeno z ostalimi deli, ki so potrebna za končno dograjo, na kar bodo s pota spravili sprednjo hišo, bivši stari Matičev hotel. Šele tedaf se bo saj nekoliko razmaknil živahni osebni, vozni in tramvajski promet na tem tako ozkem križišču. Namesto lesenih pilotov uporabljajo pri stanovanjski hiši Pokojninskega zavoda ob Nunski ulici nov sistem pilot iranja. Pod eno izmed treh hiš, Id jih sedaj gradi zavod ob bodoči Muzejski in Nunski ulici, je zemljišče tako slabo, da so se morali za utrditev temeljev poshižiti pilotov. Prav za prav ne zabijajo lesenih, ošpičenih pilotov, marveč samo velike in dolge železne cevi, ki jih potem, ko prodre že globoko v zemljo, napolnijo z betonsko mešanico in nato železno cev počasi in previdno povlečejo iz zemlje. V Ljubljani so prvi pot uporabili ta način pilotiranja pri ojačitvi temeljev pri zgradbi zavoda za strojništvo nasproti poslopju tehnične fakultete. Za zabijanje te železne cevi je potrebno močno ogrodje, saj je bat, s katerim zabijajo cev v globino, težak 500 kilogramov Omeniti je vredno da se p:;grezne železna cev kljub veliki širini vsako minuto za en meter globlje v zemljo. — Podiranje precej visokega ograjnega zidovia ki je skoro tako močno kakor trdnjavsko obzidje, je delo zase Trden zid je zidan f kamnom, malta pa ie kakor okamenela Sedaj grade z vso naglico že novo ograjo Čisto določno se že vidi podaljšana Muzejska ulica, ki bo segala do Nunske ulice. Ker je teren, raztezajoč se po samostanskem vrtu precej nižji od cestne ravnine starih ulic, bodo od ograjnega zidovja pridobljeni material v glavnem porabili za cestni nasip nove ulice. Vse poletje in vso jesen je rasla stavba Kemičnega zavoda m sedaj je betonski skeletni sistem dosegel že vrb tretjega nadstropja. Te dni so začeli betonirati stropno konstrukcijo nad tretjim nadstropjem. Zadnjih cestnih del v Got>pot>ki ulici, ki je za vozni promet že dalje časa zaprta, so se prosti teden prav marljivo lotili Cestišče so po vsej dolžini od Dvornega do Novega tTga prekopali, na njem preuredili in preusmerili razno omrežje in ga na novo nasuti 8 stolčenim kamenjem. Ker je precej časa prevladovalo slabo jesensko vTeme, so šele sedaj po nekoliko solnčnih dnevih z vso naglico pričeti s končno ureditvijo, najprej seveda s površinsko obdelavo cestišča. Tako je velika mestni valjar povaljal navoženi in razdeljeni grušč in ga utrdil, da je primeren za po&molitev. Gosposka ulica je spet izročena voznemu prometu. Iz življenja na deželi Iz Ptuja 3— Zborovanje ptujskega učiteljskega društva, zvezano z občnim zborom in volitvami novega odbora, je bilo 17. t. m. v Ptuju. Po pozdravu novih članov je predsednik g. Zupančič javil, da je za volitve vložena le ena kandidatna lista. Nato je podal poročilo o zadnji banovinski in glavni skupščini ter obravnaval razne dopise. Sledile so vblltve pr*. katerih so bili z veko večino izvoljeni v upravo tile odborniki: Zupančič Drago, Jančič Ivo, Debenak Andrej, Kancler Juika, Kafol Ljudmila, Stanič Stane ln Pavletič Julij. Po volitvah je poročal predsednik o delovanju odbora, povabil članstvo k sodelovanju v bodoče in se zahvalil za delo Ob priliki lepo uspele društvene 701etnice. Tajnik g. Debenak je z geslom »Ljubimo svojo slovensko vase ▼ krasnem govoru podal tajniško poročijo. Tudi btagajniSko poročilo gdč. Kofolove izkazuje prav zadovoljive Številke. Društvo je imelo doslej 154 članov. Po sestavi delovnega programa za pribodnje leto je bito zborovanje zaključena Royal-kino, Ptuj. Danes in naslednje dni nadvse zabavni film »Gospa mlljonarka« — Polni dve uri zabave in nasmejanih lic Vam nudita Friedel Czepa in Wolf Albach-Retty. Pride: Heinz Ruehman v filmu »Pogoj — ienlfhac! j— Aretacija zaradi uboja v SkOrH. Zasadi uboja Celana Rudolfa iz Zlatolič-ja so poleg Zupaniča Franca lz Slovenje vasi aretirali de GajSka Ivana, pooestni-kovega sina in Kaisersfeergerja Maksa, oba e Gerečje vaal pri Ptuju. Sodna obdukcija je pokazala, daje dobil čelan poleg dveh vbodov z nožem tudi udarec s topim predmetom po roki, najbrže s sekiro, ki mu je bil zlomil kost j— Neznan berač najden mrtev na cesti. V soboto zjutraj ao našli na Bregu pred Tamaničevo gostilno na cesti mrtvega berača, za katerega se še ne ve. ad'i je umri zaradi mraza in oslabelosti ali pa zavoljo zastrupljen Ja z gorilnim Špiritom, ker «e Je asuSa poleg njega steklenica s to tekočino. Pri sebi berač ni imel nobenih dokumentov, zato oblastva poizvedujejo okrog, da bi dognala njegovo identiteto. Pokojni je bil oblečen v razcapano obleko in nosil rjav. klobuk. Star je ttJ. okrog 50 let, zelo slaboten, visok 160 cm. Na desni strani zgornje ustnice je imel brazgotino. j— Težak voz je šel preko vozniKa. jje-var Franc, 30-letni dninar iz Kogoznice, je vozil iz gozda listje. V voz zaprežena vola pa sta se prestrašila nekega psa in zdivjala. Sunek je vrgel Levarja pod visoko naložen voz in kolesa so šla preko njegovih prsi. Dobil je zelo resne notranje poškodbe. * V IDE Ž pri SLOV. BISTRICI Razmere se boljšajo. Tako neštetokrat slišimo iz ust raznih gospodov, ki mislijo, da so oni tisti, ki te razmere izboljšujejo. Razmere pa se v resnici slabšajo. Saj to tudi naši kmetje bridko občutijo. Nas so pred časom prestavili iz občine Slov. Bistrice v občino Laporje. Zdaj pa dobivamo tudi pošto v Laporju. Prav nič nimamo proti temu, če kateri Videžan hoče dobivati pošto v Laporju, toda pretežna večina nas je, ki nam to ni všeč. Že naši pradedje so dobivali pošto v Slov. Bistrici in tudi mi vse do 1. novembra letos. V Slov. Bistrico imamo 3 km po lepi beti cesti, dočim je v Laporje 5 km po bregovih in blatni poti. Naši otroci hodijo v šole v Slov. Bistrico ter nam lahko dnevno dvigajo pošto, sicer se nam pa je tako dostavljala na dom iz Slov. Bistrice, medtem ko v Laporju ni nastavljenega poštnega sla odnosno nekak sel zelo redko pride iz Laporja na Videž, in kadar pride izsuje ves koš pri eni hiši, tako da gre dostikrat odprta karta skozi deset rok, preden jo prejme naslovnik. Pri nas imamo na pr gasilsko četo, ki mora pogosto reševat? različno nujno pošto. Ali naj zato plačuje poštnega sla, saj podpore niti za bencin ne zadostujejo. Prosimo odločujoče činitelje, da napravijo red. Naše gledališče D B A M A Torek, 21.: zaprto. Sreda, 22.: Striček Vanja. Red A. Četrtek, 23.: George Dandin. Premierski abonma. Petek 24.: zaprto. Sobota, 25.: številka 72. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Abonente reda A opozarjamo, da imajo v sredo za red A predstavo čehovljeve nadvse zanimive in psihološke in tehtne igre »Striček Vanja«. Slika rodbinskega konflikta in živiie^jskega razočaranja je podana v nastroja polnit* scenah. Igrali bodo: str.čka Vanjo Cesr- Min. naaik««. HraJi Skrbinšek, Vida Juvanova, Daneš, Polonca luvanova, Gabr jelčičeva in Brezigar. Premiera MollierOvega »George Dandi-ia« bo v četrtek za premierski abonma. Igrali bodo: Dandina Daneš, Angelino Danilova, gosnoda in gospo Sotenville Lipah, Nablocka, Clitandre Gregorin. hišno Clau-dino Gabrijelčičeva, Lubina Sancin in Co-lina Brezigar. Delo je prevedel Fran Al-breeht. Zrežiral ga bo dr. Kreft. Inscena-tor inž. arh. E. Franz. Mladino in starše opozarjamo na premiera mladinske igre iz sodobnega življenja, '^astnerjeve »Emil in detektivi«. Dejanje e sledeče: na vlaku ukrade tat Emilu, ki se pelje iz Novega mesta v Ljubljano, denar. F—-' najde v Ljubljani trumo dečkov, ki mu pomagajo kot detektivi zasledovati in ujeti tatu. Veseli in napeti prizori v igri bodo malo in odraslo občinstvo zelo zabavati. Premiera bo v nedeljo popoldne. OPERA Torek 21.: Figarova svatba. Red B. Sreda, 22.: Kjer škrjanček žvrgoli. Red sreda. Četrtek, 23.: Sabska kraljica. Red četrtek. Gostuje Josin Gostič. V torek bo prva repriza Mozartove »Figa rove svatbe«, ki je na premieri tako lepo uspela. Nesmrtna Mozartova glasbena invencija je znala duhovito zapleteni Beau-marchaisovi zgodbi dati kongenijalen glas-beid okvir, številne ar je, bogati ansambli, zlasti oba velika finala n. in IV. dejanja, veljajo še danes za najvišji vzor vsem opernim tvorcem. Zasedba premierska, dirigiral bo dr. Svara. V sredo se ponovi prkuprta in melodiozna Leharjeva opereta »Kjer škrjanček žvrgo-li«, ki je po svojem solidnem dejanju in lepi glasbi delo starejšega kova, tedaj dobro. Zrežiral jo je Drago Zupan, ki podaja tudi izredno originalno figuro kmečkega očan-ca, očka Pola. — V petek se bo ponovila kot dijaška predstava iz prejšnje sezone znana Massenetova opera »Werther«, ki je nedvomno eno najbolj priljubljenih opernih del francoske produkcije. Partijo Lote bo pela sedaj Kogejeva. ki nam je ustvarila zadnja leta nešteto izvrstnih odrskih likov, s katerimi je žela izreden uspeh tud. izven Ljubljane. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 21.: Hinavci. Red A. Sreda, 22.: zaprto. (Gostovanje v Celju). CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 22.: Neopravičena ura. Gostovanje mariborskega gledališča. Rdeči križ skrbi za pošto Mednarodni odbor Rdečega križa v ženevi je sporočil, da je v sporazumu z oblastmi in cenzurami vojujočih se držav pooblaščen sprejemati sporočila strogo rodbinskega značaja interniranih ali neinter-niranih civilnih oseb, ki se mudijo v kakšni vojujoči se državi, ter jih dostavljati civilnim osebam v nasprotni vojujoči se državi. Pod istimi pogoji more odbor prevzeti dostavo sporočil tudi v poedine dele Poljske. Vse pošiljke je treba naslavljati na Mednarodni odbor Rdečega križa v ženevi, sestavljene pa naj bodo po možnosti v nemškem, francoskem ali angleškem jeziku. Nagrajena vljudnost Willlam J. Rellly, nakazovalec prostorov v nekem newyorškem gledališču, je te dni spoznal, da se vljudnost prav dobro izplača, namreč s 365.000 dolarji. To je prišlo tako-le: V septembru lanskega leta je umrla neka ga. Edna Morss Allin Ellioto-va, zelo premožna stara dama, ki je pogostoma obiskovala tisto gledališče. Ko so pred kratkim odprli njeno oporoko, so ugotovili, da je glavni del svojega imetja, ki je zna šilo okrog pol milijona dolarjev, zapustila Reillyju v zahvalo za to, da je bil do nje vedno uslužen in vljuden. nost o atomskih jedrih in umetne radioaktivnosti obogatila s prevažnimi odkritji. Toda do končnega smotra, do električnih central, ki bi izkoriščale notranje energije atomov in ki bi za vsako storitev po 10.000 k. s. porabile dnevno komaj kakšen kilogram »kuriva«, je treba še veliko znanstvenega in tehničnega dela. Morda pa pot do tja ni tako dolga, kakor je videti, morda ne bo trajalo niti tako dolgo kakor od prvih poskusov z brezžično telegrafijo do današnje radijske tehnike. Vsekako so kemija in fiziologija, druge znanosti in tudi medicina imele že mnogo koristi od ciklo-trona. Danes ga uporabljajo posebno tudi za obravnavanje raka. Centrale, ki bodo drobile atome, pa bodo spremenile obličje sveta. Razen proizvajanja velikanskih množin cenene energije za razsvetljavo, kurjavo, elektromotorje, tovarne. poljedelske obrate in prometne pripomočke, bodo pripomogle do rešitve premnogih tehničnih in civilizatornih problemov Zato ni čudno, da so najvišjo nagrado za fizikalno de'o podelili letos baš možu, ki je imel največ praktičnega uspeha v področju znanosti in tehnike v zvezi z drobitvijo atomov. NAMESTO ANEKDOTE Ko je bila Amerika še »suha«, je hotel neki trgovec lepega dne prekontrolirati svoje knjigovodstvo in si kupiti v ta namen rdečila Stopil je v neko trgovino s papirjem in rekel: »Rad bi liter rdečila.« »Katerega na nai damo?« je vprašal prodajalec vljudno. »Sladkega iz Španije ali trpkega iz Porenja?« VSAK DAN ENA Angleški vojaki v Franciji pomagajo v zaledju prebivalstvu pri poljskih delih Po poročilu kirurškega oddelka v bolnišnici Kulumbijskega vseučilišča v Ameriki so tam izvedli operacije, ki so sprostile kožo na glavi m preprečile tako izpa danje Las ter nastajanje pleše. Pleša nastane po tamkajšnjih ugotovitvah na ta način, da koža na glavi ne rase v enakem razmerju kakor glava sama, vsekako pa ne v istem tempu kakor možgani in lobanjsk kosti. Glava postane z leti večja, koža na nje; pa postane počasi tesna in napeta. Z natan čnimi meritvami je bilo pri vseh plešcit mogoče ugotoviti to nesorazmerje mod velikostjo lobanje in kožo na glavi. Ko se koža napenja, lasne korenine \ n.' j ne do be več zadostnega krvnega- ".iztoka in la^t pričnejo izpadati Z oper ci., i so napeto kožo zrahljali, prerezali so jo na mestih, da je napetost v njej popustila. Potem so žilice lasne korenine lahko spet zalagale s krvjo in lasje niso več .izpadali. e še ne veš* zdaj izveš: aa je te dni umri državni prezident republike Ecuador Aurelio Mosquera Nar-vaez Učakal je starost 65 let; da je francoska • poštna uprava zvišala pristojb.no za pisemsko pošto od 90 cen-timov na 1 frank za pisma v notranjem prometu; '!:-. s c >o tudi med Rusijo in Litvo začelo is.n> njavanje prebivalstva, in sicer se bo iz Rusije izselilo 110 000 Litovcev in prav toliko Ruse iz Litve. »Oče, zakaj pa imaš tako malo las na glavi?« »Vidiš, draga moja, jaz delam z glavo in koža na nji nikoli ne počiva, pa na nji ne morejo rasti lasje«. »Aha, zdaj tudi razumem, zakaj materi ne zrasejo brki pod nosom.« (»Sondagsnisse Strix«) Zane Greyj Zakon zapada Roman Wess je zagodrnjal nekaj nerazumljivega, nato se je sunkoma odločil. »Nu, fantje, pojdimo torej,« je dejal, »saj drugega tako ne zaslužimo.« Skrušeni so krenili v hišo. Georgia se je kar zvijala od smeha, posebno, ker je sestra, sodeč po njenem razburjenem glasu zelo korenito opravljala »navitje ure«. »Zdaj je pa res dovolj,« je nazadnje rekel Cal, »pojdiva noter.« »Narobe, vrhunec pride šele zdaj,« je razposajeno dejala. »Vzemite me na roke, zavijte me v odejo in me nesite v hišo. Ko se bo učinek najinega slovesnega vhoda že pokazal, me postavite na noge — ostalo pa prepustite meni.« Cal je storil, kakor mu je bila rekla, in Tuck Merry, ki- je dotlej mirno ždel na svoji culi, je odprl vrata na stežaj. Cal je hitro spustil oči na okrog — vsi so bili zbrani, Enoh. Boyd in sestre, ki so si bile v proslavo tega dne z materjo vred privezale bele predpasnike. . Gospodična Stockwellova je stala z rutico na očeh sredi izbe. grešna četvorica pa s pobešenimi glavami ob steni. Smrtna tišina je vladala, še tedaj ko je Ca. postavil svoj tovor na tla — ko je pa Georgia z vriskom planila sestri okrog vratu se ie vzdignil grohot, kakršnega je bila stara hiša malokdaj slišala. Le skesana četvorica ni hotela verjet svo ,i očem. »Torej vobče niste ranjeni?« je nazadnje vprašal Wess, ko se je prva radost svidenja polegla »I, kje pa,« je rekla Georgia in stresla olavt kodre. »Samo maščevala sva se nekoliko kajti osveta je sladka — jelite. Cal?« Cal ni vedel odgovora na njeno vprašanje — vedel je le. da je preko ušes zaljubljen v tega razposajenega, plavolasega škrata. Peto poglavje Nedelja ki se je Mary Stockvvellova doslej še vselej veselila nanjo, ker ji je prinašala sprošče-nje in oddih po napornem delu v šoli, je bila zadnji čas postala zanjo nekaj strašnega — a kriva je bila temu Georgia, ki je zdaj že skoraj mesec dni stanovala pri nji. Uboga, hudo preizkušena učiteliica se skoraj ni več utegnila zavedeti, in zato je hotela porabiti mir današnjega gospodovega dne. ko je Georgia dohitevala spanje, ki ga je bila ponoči zamudila, da do dobrega pretehta svoja čuvstva do mlaiše sestre in položaj, ki je bil nastal zanjo po neugnan-kinem prihodu. Da je imela Georgijo iz srca rada. je bilo nač iasno, zakaj drugače ne bi bila za nič privolila v silno odgovornost, ki sta ji jo bila naprtila oče in mu': Dekle je bilo tudi res ljubezniva in mična stvarca, vzlic vsemu, kar ji je bilo moči očitati — in tega je bilo na žalost mnogo, zelo mnogo! Z načinom, kako se je oblačila, vedla in celo govor!-; « vplivala tu na zapadu kot bitje iz drugega. neznanega sveta. Mlade moške ie pritezala kakor med čebele, dekletom pa je bila vzor novodobne, svobodne ženske; vse so začenjale posnemat njeno obleko, vedenje in izražanje, da. celo njeno deč.io glavico tako da je b;lo v Tontski krajini vse na- -He ir so io imele mamice in starejše -ženice že za hudobne zapeljivko in ne arno vsi-!jenko To ie bMo velika nesreča kajti zaradi njenega zdravstvenega stanja jo je kazalo kar moči d.n!go obdr?a+i tu na zapadu. kier se ie bila vkliub sv-iemu večnemu d:vianiu ;ahanju in plesanju — snneio noč ie bila na Dr;mer do malega vso pre-nnrela — mecno popravila in celo zredila Trav za nrav seveda n' b;la niti po svoji vnanjo-:ti niti po notranjosti ustvarjena za to okolico, kajt; bala se i? vsakega dela in v to da bi si ne-b^i; barvati li^a :n ustnice nikakor ni marala nrvoliti - čen.av -e bilo zaradi učinkov jesen-<:kegr soJnca obre zdavnaj odveč — še manj pa v to da bi ms -inHJSo krila m opustila svoje neumne. zanikame izraze, ki niso le gospodični S+ockwellovi žalili ušes Naihuiša je bila pa njena brezmejna ničemumost. nezavedna ali morda po nroi^ni' okolici nrHT7P^ipna soopl°d1i'vost in pri-T-^oTT-JTiip d° b' vrir^ffio rie s°rnr> vs->VAfra nleme-nitpga kon^a smnak tudi vsakega osla v zmagoslavni voz svoje lepote. Med temi zalimi, res moškimi mladimi ljudmi, ki so bih odrasli pod vplivom čisto drugačnih nazorov o vrednosti ženske, je bilo to zelo nevarna igra. Zato se je bil doslej prav za prav samo eden resno zaljubil vanjo — Cal Thurman. ki je bil postal v teh nekaj tednih od Georgijinega prihoda kar čudno zrelejši in resnejši. Niti misliti si ni bilo moči, kaj bi se zgodilo, če bi ta fant spoznal, da se Georgia. kakor z drugimi, tako tudi z njim samo ničemurno igra. A konec koncev — saj je bila še tako mlada! Cas in vpliv izpremenjene okolice sta jo utegnila izpremeniti, posebno ker gospodična Stockvvellova, naj je še toliko premišljevala, ni mogla najti v njenem značaju nobene resnično slabe črte. Ko se je s temi predsodki dokaj pomirila, je učiteljica napisala materi obširno pismo. Potem je odložila pero, in oči so ji ušle skozi okno preko sadovnjaka, kjer se ie drevje šibilo pod težo rdečih jabolk, po zelenih pašnikih in rumenih poljih, ki so bila zrela za žetev, in po gozdnatih gričih tja do strmih, skalnatih gora, ki so se škrlatno raztapljale v daljavi. Tej ostri, samotni, redko naseljeni deželi je bilo vdano vse njeno srce, in čutila je, da bo tako tudi ostalo, naj se preprosti ljubezenski roman, o katerem je sanjarila sama pri sebi. uresniči ali ne uresniči. Ako ostane zgolj sen. saj ima delo. ki ga ljubi, in če bo morala pokopati upanje, d bi kdaj imela svoje lastne otroke, saj je tu dovolj tuiih, ki jim ne bo samo učiteljica, ampak tudi tovarišica in materinska prijateljica. Nepotrebna pleša Zaradi napetosti kože izgube lasne korenine dotok krvi Angleška in nemška oklopna vozila ženska velikost in sreča Na levi angleški oklopni tanki, na desni nemški motoriziran oddelek na zapadnem bojišču >narji stradajo Vtisi švicarskega trgovca s potovanja Neki švicarski trgovec, ki je v zadnjem času poslovno potoval po Nemčiji, priob-Cuje svoje vtise s tega potovanja in pravi: Na tem potovanju sem. doživel, da so milijonarji, ki jim primanjkuje najpotrebnejših živil. V prelepem podeželskem dvorcu ob Renu, ki ga obdaja ogromen park in v katerem govori vsaka soba o visoki kulturi, me je sprejel lastnik, starejši vele-trgovec, ki je znan kot zelo bogat. Boleha na želodcu. Navzlic intervenciji njegovega zdravnika ne more tedensko dobivati več nego eno jajce. Zdravnik se je oglasil pri oblasti za dodatno racijo 50 g masla na teden. To prošnjo so odbili in namesto masla so predlagali tedensko racijo 50 g svinjske masti. »Kaj naj počnem pri svojem bolnem želodcu s svinjsko mastjo,« me je vprašal ubogi bogataš, še ko sem se poslavljal. me je malo zadržal in dejal: »Poglejte moja vdrta lica! Kaj še bo!« To je bil milijonar! Če vstaneš od mize, piše Švicar dalje, imaš občutek, da imaš v želodcu prgišče žagovine. Primanjkuje pred vsem dobre masti in krepkih, redilnih jedi. Po dveh mesecih voine je položaj v Nemčiji, kar se tiče prehrane, kakor 1.1916., torej po dveh letih vojne. Pri zajtrku v hotelu je hotel neki trgovčev prijatelj s pomočjo svojih živilskih kart naročiti nekaj masla in sira. »Zadovoljiti se morate z mezgo,« je dejal natakar. »Morda bi pa dobil jajce,« je vprašal prijatelj. »To pa še celo ne prihaja v poštev,« se je glasil odgovor. Slišati pa Je, da je preskrba vojakov bogata. V resnici so videti dobro hranjeni. Režim ve, da mora te ljudi dobro oskrbovati in jih držati v dobrem razpoloženju. Podoba je, da so zaloge za ta namen znatne. Če si z več Nemci skupaj, je na videz vse v redu, če pa govoriš z njimi posamič je malo drugače. _ _ V splošnem pa nemško ljudstvo ne misli ali pa zelo naivno. Opaziti je, da v nasprotju s prejšnjim časom zelo malo govore o Italiji. V zasebnih razgovorih ti ta ali oni pove, da v to zvezo nikoli ni prav verjel. Pač pa stavijo trenutno vse na rusko karto. Naivni meščan, ki ga je obdelala propaganda, vidi v Rusiji čudežni rog, ki trosi sedaj svoj blagoslov na Nemčijo. Ljudje ne mislijo na to, da Stalin ničesar ne daruje in da bi bilo treba premagati gore ovir, preden bi prišla iz Rusije učinkovita pomoč... Propaganda se naperja posebno srdito proti Angležem in če bi ji verjel, bi moral meniti, da jim prede že trda. Nasprotno obravnava Francoze z očitno vzdržnostjo. Najrajši bi Francozom dopovedali, naj bi ne pobirali za osovražene Angleže kostanja iz ognja. Večina Nemcev pa še danes ne razume stališča, ki so ga zavzeli Angleži in Francozi ob začetku pohoda na Poljsko, še danes se vprašujejo, »ali je bilo kaj takšnega potrebno« ... Tvornica brez šumov V New Yorku so zgradili tovarno, ki je vse šume, tako lastne, kakor tiste, ki bi prodirali s ceste vanjo, omejila na minimum. Tovarno so gradili po posebnem sistemu, ki že sam omejuje šume. Razen tega nima oken in stroje so postavili na podstavke, ki isto tako zmanjšujejo ropote. S ceste ne prodre v poslopje sploh noben trušč, a stroji sami skoraj neslišno brnijo. Ko so gradili tovarno na ta način, so imeli namen, da bi povečali čim bolj zmogljivost delavstva in to jim je tudi uspelo. Poročajo, da se je ta zmogljivost povečala za 33 odstotkov. Trgovske ladje s spremstvom Trgovske ladje v Severnem morju z vojaškim spremstvom Poroka na meji ženin iz Francije, nevesta pa iz Belgije Nedavno se je na francosko - belgijski meji odigral popolnoma neobičajen prizor. Izvršila se je poroka, pri kateri sta nastopila ženin in nevesta iz iste vasi, toda različnega državljanstva. Vas leži namreč na meji, tako da je del vasi na francoskih, drugi del pa na belgijskih tleh. Ob začetku vojne so ženina, ki je Francoz, poklicali pod orožje in onemogočeno mu je bilo po vojnih zakonih prestopiti meje države, nevesta pa kot tuja državljanka ni mogla pravočasno dobiti dovoljenja za prehod preko meje. V vojnem času se po- Angleži obdelujejo francosko zemljo Isebno pazi na obmejni promet in nevestina prošnja je moral preromati nešteto pisarn, pa še ni bila rešena pravočasno. Toda mlademu paru sta pomagala francoski in belgijski župan dotične obmejne občine. Dala sta postaviti na mejo mizo. tako da je francoska oblast sedela na svojih tleh, belgijska pa na svojih. S francoske strani se je mizi približal ženin v vojaški uniformi, z belgijske pa je pristopila nevesta v beli poročni obleki. Preko meje sta si podal roke, nakar sta oba župana opravila predpisani poročni obred. Na že-ninovi strani so stali francoski orožniki in pazili, da ni prestopil meje, na nevestini strani pa so pazili belgijski obmejni stražniki. Ko je bil poročni obred izvršen, je ženin ponudil nevesti roko in nihče je ni več oviral pri prestopu meje, kajti bila je že francoska državljanka. Straža na ruski mefi Lizbonski odvetnik dr. Moreau se je potrudil. da bi našel kakšne zveze med telesno velikostjo in zakonsko srečo. Pri 600 ločenih zakonskih dvojicah je izmeril velikost žen in je ugotovil, da je bilo med njimi sicer mnogo velikih in posebno mnogo vitkih žen, ena sama pa je bila manjša nego je ženska normala. Iz tega sklepa dr. Moreau, da vodijo manjše ženske srečnejše zakone nego velike. Ena izmed številnih straž na zapadni meji Rusije. Vsaka straža ima tudi svojega psa, ki pomaga lajšati službo Cfklotroit Vljudna cenzura Mlada Danka, ki živi v Kodanju, je prejela pred kratkim pismo, ki je nosilo naslov s pisavo njenega zaročenca, ki se mudi v Angliji. Namesto njegovega pisma pa je bil v ovitku listek s sledečim sporočilom angleškega cenzorja: »Spoštovana gospodična! V tem ovitku je bilo prvotno pisanje vašega zaročenca, gospoda X. Y. Na žalost je bil vaš zaročenec malo prezgovoren in je pripovedoval o stvareh, ki ga prav za prav le malo zadevajo. To nam je dalo, žal, povod, da smo pismo uničili. Navzlic temu bi vam radi povedali, da se vaš zaročenec počuti dobro ter da vam pošilja ljubezni polne pozdrave in poljube. Ko mu boste prihodnjič pisali, spoštovana gospodična, bi vam bili zelo hvaležni, če bi ga prosili, naj se v bodoče omeji na ljubezenska pisma.« Naprava, ki omogoča trajne električne toke visoke napetosti Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko so podelili profesorju Kalifornijskega vseučilišča. O. E. Lawrenceu, za njegov izum ci-klotrona. Znanost ve že dolgo, da je treba za sprostitev velikanskih energij, ki tičijo v atomskih jedrih, električnih napetosti več milijonov voltov, kakršne vladajo v jedrih samih in držijo atome skupaj. Te sile je treba za zdrobitev atomov spustiti vanje od zunaj. Gre za najmanj 6 do 8 milijonov voltov. L. 1932. so raziskovalci v laboratorijih za visoke napetosti družbe A. E. G. v Ober-schoneweideju prekoračili 2 milijona voltov. Njih aparatura je ustrezala po svoji učinkovitosti žarilni sili tisoč kilogramov radija. 2e to je bil velik uspeh, če pomislimo, da je človeštvu po desetletnem predelovanju uranove rude uspelo do danes pridelati komaj kašen kilogram radija. Z drugimi metodami in po neštetih presenečenjih, trdem delu in razočaranjih je uspelo proizvajati napetosti 7 do 8 milijonov voltov in še več, vendar pa le za poedine tokovne sunke, ki so trajali komaj kakšno desetinko sekunde. Posebno velike uspehe so imeli v tem področju angleški in ameriški učenjaki, a omenjenemu profesorju Lawrencu ter njegovemu sodelavcu Livingstonu je uspela teoretično in deloma praktično celo končna rešitev tega problema. Z genialno idejo sta ustvarila ciklotron. napravo, ki. omogoča trajne električne toke s teoretično skoraj poljubno visoko napetostjo. 2 njo so v praksi prekoračili že mejo 10 milijonov voltov V ciklotronu mora električni tok opravljati špiralno pot, ki Ima več sto zavojev, a po vsakem zavoju se napetost neprestano naraščajoče brzine električno nabitih delcev pomnoži za 50.000 voltov. V Zedinjenih državah imajo že trideset ciklotronov, nekatere imajo tudi v Angliji. Franciii. na Danskem, švedskem, v Švici, na Japonskem in v Rusiji. Da njih število za sedaj ni dosti večje, je zelo umljivo. saj gre za silno drage naprave. Samo njih ogromni magneti zahtevajo kakšnih 70 ton železa in 10 ton ovoiev iz bakrene žice. vsak ciklotron pa zahteva za svoje obratovanje posebno električno centralo s tisoči konjskih sil. Odkar uporabljajo ciklotrone, se je zna- Dr. Maček in nasprotniki Glavni tajnik HSS dr. Krnjevič o položaju Poljska vojska v Franciji Informacije nemškega ln švicarskega lista Glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič, je v nedeljo govoril na zboru HSS v Novi Gradiški. Pri tem je ostro obračunaval s hrvatskimi frankovci in »iurtimaši«, ki dosledno rujejo proti politiki HSS. »Mi smo pristaši reda in dela,« je izjavil dr. Krnjevič. Poudarjal je nato, ka) je stranka že storila za hrvatskega kmeta Ijske vojske v Franciji naslednje podrobnosti: V zavezniških vrstah se pojavlja proti nemški oboroženi sili nov sovražnik. Na francoskem bojišču že stoji nova regularna poljska armada. Po zlomu Poljske je po vseh mogočih in nemogočih potih pobegnilo mnogo poljskih oficirjev in vojakov iz razorožene domovine in tudi iz ujetništva. Poljski vojaki so po skrivnih potih odnesli s seboj svoje zastave, m veterani iz legij Pilsudskega so se zopet zbrali iz vseh delov sveta na zapadu. Iz petmilijonskega rezervoarja ameriških in kanadskih Poljakov prihajajo tni-me in denar; iz belgijskih rudnikov se prijavljajo tisoči poljskih rudarjev za vojno službo, v Franciji in Angliji pa se zbirajo tudi nepozvani. V Franciji naseljeni Poljaki, ki jih je nad pol milijona, se priglaša-jo k naborom, kakor da bi živeli na Poljskem. Njihov vrhovni poveljnik je sedaj general Sikorski, ki ga poprejšnji oblast- Gornja Radgona, 17. novembra. Že od nekdaj velja Leopoldov sejem za vse obmejne kraje Prlekije, Prekmurja, Slovenskih goric in Apačke kotline za nekako merilo dobre in slabe letine. Pred svetovno vojno, ko reka Mura ni bila državna meja, se je ta sejem vršil istočasno tudi v sosedni nemški Radgoni in je slovel daleč naokrog kot eden izmed največjih sejmov na štajerskem, čeprav je bilo letos vreme ugodno, ni bilo tokrat pričakovanega obiska. Vzroke je iskati predvsem v občutni gospodarski stiski, ki tare našega kmeta, čigar kupna moč je od leta do leta manjša. Zato se naš kmet omejuje pri nakupu le na najpotrebnejše. To leto sadje tu pri nas ni obrodilo in zato so izostali ti dohodki, a vinska letina je bila za tretjino slabša od lanske. Naš kmet je doslej že vrsto let s skrbjo pričakoval zimo, ker so vinske cene zmerom skrajno nizke, tako da pri prodaji pogosto komaj doseže izkupiček za poravnavo obdelovalnih stroškov skozi vse leto, kaj šele, da bi oblekel svojo številno družino. Vsa potrebna oblačila si tukajšno prebivalstvo za nastopajočo zimo nakupi navadno na Leopoldovem sejmu z dohodki, ki jih doseže v jeseni. Letos sadje nI obrodilo, vinske cene so slabe, živino je moral marsikdo zaradi pomanjkanja krme prodati že med letom, zato se je tudi kupčija na sejmu ravnala po tem. Obisk letošnjega Leopoldovega sejma je bil za polovico slabši od lanskega. Da je bilo malo obiskovalcev z Murskega polja in niže, so krive tudi slabe zveze z vlaki. Kramarji so že štiri dni pred sejmom prihajali, da si zagotovijo prostore za svoje stojnice, katerih je bilo letos skupno 345, nikov, ker so glasovali za listo dr. Mačka. Pri njihovem odhodu so jih na kolodvoru napadli pristaši JRZ ter jih hudo pretepli V samem Milanovcu so pristaše opozicije ustavljali sredi ceste, jih psovali in pretepali. Mnogim so pretili tudi z ubojem. Za vse to je vedel sreski načelnik Rankovič, ki je bil intelektualni pomočnik te teroristične bande Na dan moje aretacije so vdrli v moje stanovanje orožniki, ki so me odDeljali na sresko načelstvo, kjer me je pričel načelnik Rankovič brez vsakega vzroka pretepati in psovati Nato so mi nataknili okove na roke in vrgli v ječo, kier sem ležal 10 ur.« Sodišče je po zaslišanju prič obsodilo obtoženega načelnika Rankoviča na 1800 dinariev globe. 2500 d nariev odškodnine tožitelin dr. K^niču in na plačilo vseh sodnih stroškov. Varc«. valiai ukrepi v Nemčiji Nemško prehranjevalno ministrstvo objavlja s posebnim razglasom, da se morajo prijaviti lastniki vseh nad 50 cm visokih psov, da bodo dobili za nje posebne pasje. živilske izkaznice. S temi izkaznicami bodo lahko kupili za svoje živali do 250 gramov kosti in mesnih odpadkov ali pa posebnih »pasjih kolačev«. Prvenstveno pravo do nakupa živil za pse imajo lastni-, ki lovskih, policijskih in dresiranih psov ter j psov čuvajev. i Za pse, ki so manjši, kakor 50 cm, sme-J jo prodajati mesarji mesne odpadke, ki So , za ljudi, neužitni, in pa kosti. Pač pa je prepovedano gostilničarjem in restavrater-jem prodajati ostanke jedil in mesa za pasjo prehrano. Tovarne koles sporočajo vsem odjemalcem, da bodo odslej dobavljale kolesa brez gumijevih plafičev in cevi. Te si mora nabaviti kupec v trgovinah s kolesi proti predložitvi posebne izkaznice. Posestniki starih koles lahko dobe nakaznice za nove plašče in cevi šele potem, ko oddajo na določeno mesto izrabljene plašče in cevi. Od 10. novembra dalje je prepovedano prodajanje predmetov, za katerih prodajo so potrebne posebne izkaznice, tudi vsem tujcem, ki se mude v Nemčiji. Do 15. novembra je prepovedano v celi Nemčiji tudi prodajanje krojaških potrebščin, kakor raznih svil, podlog, sukanca itd. Od 15. t. m. dalje bo dobil vsak krojaški obrat posebne izkaznice za nabavo teh predmetov. Hladnokrven sodnik Angleški listi poročajo, da je bila v nekem angleškem mestu ravno sodna razprava, ko se je pojavil na nebu nemSki letalec. Sirene so pričele tuliti in ljudje so hiteli v zaklone. Na sodišču je sodnik sa trenutek prekinil razpravo in povprašaj, ah je v sodnem poslopju že zaklonišče pred letalskimi bombami. Ko so mu dejali, da ga še ni, je dal zopet kapo na glavo ki dejal: »Potem pa nadaljujmo z razpravo.« Razprava se je res nadaljevala hi končala Se pred rname^jem, da je nevarnost zopet miflila, neži na Poljskem nikdar niso hoteli poslušati, najmanj seveda še takrat, kadar jim je napovedoval sedanjo tragedijo. __. Francoski general Denain, eden izmed ustvariteljev modernega francoskega letalskega orožja, je glavni učitelj in svetovalec poljskih iri francoskih oficirjev, ki jim je poverjena naloga, da temeljito organizirajo in izvežbajo novo poljsko vojsko v Franciji. Jedro novega poljskega letalskega zbora tvori 400 poljskih letalcev, ki so služili vsi v poljski armadi, in so pribežaili potem v Francijo. Mnogi od njih imajo hude rane in morajo najprej še temeljito okrevati Poljske vojne ladje, posebno nekaj podmornic in rušilcev, ki so pobegnile iz Baltiškega morja, so že zaposlene v angleški vojni mornarici. V glavnem obstoja seveda nova poljska armada, ki je pod francoskim vrhovnim poveljstvom, iz pehote ter je opremljena s prvovrstnim francoskim voinim materialom. Vse voiake preveva še vedno tradicija, ki se je taiko dobro obnesla leta 1920 pred Varšavo proti boljševikom, v letošnjem septembru pa v Varšavi m Modlinu. V novi poljski vojski služijo kot redovi med drugimi tudi grof Tiszkiewiez. svetovno znani poljski tenorist Jan Kiepura in predvsem Josip Lipski, zadnji poljski poslanik v Berlinu. Josip Lipski je v avgustovih dneh še izjavil maršalu Goringu: »Gospod maršal, ako pride do vojne, potem se bova srečala na bojišču.« Kakor je razvidno, hoče poslanik Lipski za svojo osebo držati besedo. med temi največ in oblačilne stroke. Kupčija je bila seveda prav tako za polovico slabša od lanske, ko so imeli ljudje denar za prodano sadje, ki je lani precej dobro obrodilo, živine je bilo prignane 119, prodano pa le 66 glav. Cene pa so bile skrajno nizke, čeprav sicer po mestih narašča draginja tudi za kmetijske pridelke. Vseh obiskovalcev je bilo kakšnih 3000, tako da ni bilo posebne gneče. Tudi žepar-jev ni manjkalo, a je bilo izvršeno le nekaj manjših tatvin denarja neprevidnim ženskam, ker je vestno oko postave skrbelo za red. Bilo bi zelo priporočljivo, če bi občina v bodoče prepovedala postavljati stojnice v ozki ulici med carinarnico in hišo g. Hal-bartha in proti obmejnemu murskemu mostu, ker je tu navadno največja gneča in področje za žeparje, ki izkoriščajo stisko ljudi. Vrlemu Dolenjcu v spomin Sv. Križ, 16 novembra Med najbolj tipičnimi predstavniki našega hribovskega okoliša, kjer že uspeva pristna dolenjska cvetka, vinska trta. je bil France Borštnar, ugledni posestnik in vinogradnik. Zdaj tega moža ni več živega med nami, smrt ga je rešila hudega trpljenja. Pokopali smo ga — krsto so nosili gasilci — na tukajšnjem pokopališču ob številni množici domačega prebivalstva, pa tudi iz zunanjih krajev je prišlo toliko pogrebcev. kakor jih v našem kraju vidimo malokdaj. Borštnar je bil doma z mdrenske strani. Sam iz vinorodnih krajev, se je vrgel na izboljšanje vinograda v Moravški gori. Njegov vinograd je bil med najbolj negovanimi v našem kraju. Njegov pridelek in njegovo darežljivost in tipično slovansko gostoljubnost so poznali daleč po Zasavju in tudi mnogi Ljubljančani. Kdorkoli je prišel k Sv. Križu, pa ga je pot nanesla skupaj z vrlim Borštnarjem, je bil povabljen v njegov vinograd. Borštnar je bil duhovit, zgovoren in šegav mož. Bil je tudi lovec in je znal vedno kako razdreti. Po raznih naših krajih je imel širok krog poslovnih prijateljev, kot prodajalec vina in kot bivši lesni trgovec. Zaradi svoje poštenosti in možatosti je bil dolga leta tudi uradni cenilec. Po svojem prepričanju je bil napred-njak in je rad podpiral težnje domačega kraja. Uspelo mu je, da ima Sv. Križ redno avtobusno zvezo z Litijo. Težko se je že bolni France poslovil od svojega vinograda. Z domačije, ki leži ob vznožju Moravske gore, se je oziral na svoj hram, krit z rdečo opeko. Vleklo ga je gori k hramu, pa zaradi slabosti ni mogel na pot. Pa si je hotel pred smrtjo še enkrat ogledati vso bogatijo naših goric. Pripravili so konja in gospodarja potisnili v sedlo. Zavarovan od domačih je sedel na konju, ki so ga previdno vodili v hrib. Izpred hrama so mu oči begale po njegovem svetu, ki ga je tako ljubil. Pred njim se je razgrinjala dolga vrsta vinogradov, vsa svetokriška dolina z vencem ostalih vinorodnih gričev s Čatežem in Zaplazom v ozadju. »Kristus, kako je lepo pri nas, jaz pa bom moral odtod...« je potožil bolni gospodar. Nato se je vrnil v dolino in v posteljo. Možu, ki je umrl na pragu 601etnice, bomo ohranili časten in svetal spomin, žalujoči družini pa naše iskreno sožalje. Prva etiopska deževna karta Italijanski listi poročajo, da izide v kratkem prva abesinska deževna karta. Njeni podatki se bodo naslanjali na študije, ki jih je pričel prof. dr. Fantoli 1.1936 in ki so se nadaljevale s pomočjo 300 postaj in zavodov po vsej deželi. Te postaje bodo sedaj še pomnožili, posebno na abesinskem zapadu. Italijani so že med osvajanjem Abesinije spoznali, da je za gospodarsko izkoriščanje te dežele potrebno natančno spoznati njene vremenske in podnebne prilike. Podnebja so tu številna in mnogolična. Pred vsem pa so začeli Italijani zbirati podatke o množini padavin in deževnih dobah. Milijonarka zadela milijonski dobitek Glavni dobitek meranske loterije v znesku dveh milijonov lir je zadela pred dne* vj italijanska milijonarka iz Barija Eliaa* beta Colonna. Srečnica je žena barijaceg« veleifldustrijca. Ugleden srbski novinar in član vodstva JRZ o Sloveniji v Jugoslaviji ežke Slab obisk sejma v Gornji Radgoni Cene živini so nizke kljub naraščajoči draginji MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 30 par sa besedo, Din 3.- davka sa vsaK oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12. > Dopisi to ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Službo dobi Samostojnega ključavničarja jprelmem takoj v stalno službo. Predstaviti se osebno : Jože Kavčič, Škofja Loka. 50871-1 Prodajalko »preime takoj trgovina delikatesami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30870-1 Šofer samski, starejši, trezen in pošten, dobi mesto. Gregorc & Co., Ljubljana. 30883-1 Postrežnico mlado, urno, za popoldne sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30875-1 Postrežnico pošteno do 3. ure popoldne, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30723-1 Kuharica pridna, čista in točna, dobi službo pri večji družini. Opravljati mora tudi ostala kuhinjska dela. V poštev pridejo le z daljšimi izpričevali. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. gddslek uJutrac pod »Na Gorenjskem«. 30616-1 Prodajalko :sa trgovino v Ljubljani trikotažne stroke sprejmem s 1. decembrom. Potrebna je kavcija. — Naslov v ogl odd. »Jutra«. 30601-1 Osemnajstletno kmečko dekle išče službe pri boljši družini kot pomoč gospodinji. Je pridna in poštena. Po-rudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod šifro »Delavoljno«. 30865-2 Frizerka mlajša moč, vešča vseh v stroko spadajočih del, išče stalno mesto v boljšem salonu. Ponudbe r.a ogl. odd. Zajmove dugoročne do 5.000 državnim grad-skim namještenicima, pen-zionerima, sveštenicima i dr. odmah dobavlja (Brez-jamca) »Adrija«, Zagreb, Jurišičeva c. 8. Priložiti marku. 30877-16 Hranilne knjižice 3% obveznice in druge vrednostne oapirje kupuje in plača najbolje Bančno kom. zavod Aleksandrova c. 40 Maribor, Slive za žganjekuho slivovko tn suhe slive dobavlja v večjih ln manjših količinah po ugodni ceni. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Slive«. 30574-34 Eokali Mlekarno s kuhinjo takoj prodam za nizko ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30882-19 žPosest Trgovska hiša 2 gostilno, enonadstropna, obstoječa 30 let in s 3 objekti ter vrtom in njivo, prodam v večjem industrijskem kraju. Potreben kapital 320.000 din in prevzem hipoteke 130.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podružnica«. 30868-20 Jutra pod »Dobra«. 30872-2 Italijanščino poučuje gospodična po zmernem honorarju. Stiška »1. 1 pri Lavrenčič. 30876-4 Ptti&am Otroški voziček globok, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnich Jutra. 30869-6 Poltovorni avto p« možnosti zaprt, cca 1 nosilnosti, dobro ohranjen, kupim. — Dopise na ogl. cdd. Jutra pod »Moto 7«. 30866-10 Motor DKW Puch 200 ccm, 2 avtomobila, nov 12 voltni akumulator in pisalni stroj po ugodni ceni proda Aero, Kolodvorska ulica 18. 30884-10 Kapital Din 50—100.000 iščem. — Ponudbe na cgl. cdd. Jutra pod »Sijajen zaslužek«. 30867-16 Pritlično stanovanje čedno, 1 ali 2-sobno (ne periferija) iščem za takoj. Mirna zakonca brez otrok. Vesten plačnik. Ponudbe na Učiteljsko tiskarno. 30886-21 Sobo odda Opremljeno sobo oddam takoj ali 1. decembra stalnemu solidnemu gospodu ali gospodični na Cesti 29- oktobra 5, I. levo. Ogledati od 3. ure dalje. 30881-23 Sobe išče Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, v bližini Tržaške, Rimske ali v centru mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 15«. 50887-23a Dopisi Dve liliji iščeta dva jorgovana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Simfonija«. 30864-24 G ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir, Ljubljana, Wolfova Ujetnika v deželi la m 31 »Poslušaj,« je John nadaljeval, »vse je na tem, da jih presenetiva. Tu za prestolom so vrata, ki se zapirajo od zunaj s težkim zapahom. Prejle sem videl, da niso zaprta, ampak samo pri-slonjena. Ko sem stopil v dvorano, je zastor zavihral v prepihu, če se ne motim, vodijo vrata na hodnik, ki drži na tempeljsko dvorišče in se končava baš nasproti rova. Seveda morava računati s stražarji. Treba jih bo pobiti, tega se ne ogneva. Sicer pa upajva, da bova tekla hitreje od teh ljudi v njihovih dolgih haljah. Kar imam zdaj na sebi, moram takoj odvreči, ko prideva na hodnik.« Po teh besedah je John vstal in razprostrl roke, kakor da ga hoče objeti za slovo. Tudi doktor je ystal. Glasbila Kupim motor 200 ccm, v dobrem stanja in prodam kromatično harmoniko, krasno, 120 basov, register ali zamenjam. Frece Daniel, trg. Brodnica, Laško. 30878-26 Dražbe Sodna dražba posestva v Mokronogu se bo vršila 24. t. m. ob 9. uri, ne pa 27. t. m. 30873-3i Razno K PREMOČ KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 6-Telefon 20-59. Postrežba brezhibna. Zveza nUt vam svojo ■JJjfj, vob- priporoča raSlSTOM r ^^^ -neto za pasto zobe RAZGLAS Državna tovarna avionov v Kraljeva SPREJME večje število prvovrstnih strugatjev, 8 prvovrstnih rezbarjev (frezerjev), 4 slikarje, ki se dobro razumejo na delo z brizgalnimi pištolami. Plača po pogodbi na temelju preskušnje. — Javiti se je osebno ali pismeno v osebnem oddelka tovarne vsak dan do 8. are. — Potrebna delavska knjižica. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je po dolgi, mučni bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod RAFAEL DOLINAR DRŽ. USLUŽB. V POK. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Idrija, dne 20. novembra 1939. Globoko žalujoči: JAKOB, oče; JAKOB, JULIJ, FRANC, bratje; MIC1, POLDI, sestri in ostalo sorodstvo. Umrla nam je danes po kratki in mučni bolezni v starosti 79 let naša nadvse ljubljena zlata mati, babica, tašča, sestra in svakinja, gospa i rojena VIETEN Pogreb blage pokojnice bo v torek 21. novembra ob 14. iz hiše žalosti, Tobačna ulica 20, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 19. novembra 1939. Ing. ANTON DITRICH, sin; MARIJA poroc. HERRISCH, hči; TEODOR VIETEN, polkovnik v pokoju, brat* PAVLA DITRICH rojena PODBOJ, snaha; ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so mi na kakršenKo* način lajšali gorje ob prezgodnji smrti mojega ljubega ln srčnodobrega soproga FRANCA SCHLICKA OROŽNIŠKEGA KOMANDIRJA V POK. se tem potom najiskrenejše zahvaljujem. Posebno zahvalo pa sem dolžna izreči tukajšnjemu sokolskemu društvu za častno stražo in spremstvo, starosti sokola g. Wigelu za poslovilni m v srce segajoči govor, dalje pevskemu društvu »Lipa« za ganljive žalostinke, številnim zastopnikom žendarmerijskih stanic, častnikom in podčastnikom tukajšnje garnizije, učiteljstvu ln uradništvu, ki se je skoro polnoštevilno udeležilo pogreba, dalje gg. zdravnikom, darovalcem prekrasnih vencev ter šopkov in končno vsem, ki ste spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala! Slovenska Bistrica, dne 21. novembra 1939. Žalujoča soproga ŠPORT še neka] nedeljskih dodatkov JAVNA ZAHVALA LJUDSKI SAMOpfoMOČI V MARIBORU se zahvaljujem, ker mi je po komaj trimesečnem zavarovanju mojega brata Konrada Nekola, brivskega mojstra, kateri se je dne 7. novembra 1939 smrtno ponesrečil, najkulantneje izplačala posmrtnino, ter s tem v meni zbudila neomajeno zaupanje v to zavarovalnico. PTUJ, dne 18. novembra 1939. Hvaležna KATARINA SPRITZEY, Prešernova ulica. Poraz favorita celjske skupine v Hrastniku HRASTNIK—CELJE 3:1 (1:1) Podsavezna tekma med obema kluboma, ki je bila odigrana v nedeljo v Hrastniku, je bila zaključena z nepričakovano, toda zasluženo zmago SK Hrastnika. Celjani so vzeli to važno tekmo premalo resno in si kljub premoči, ki so jo imeli dve tretjini igre, niso znali priboriti dveh važnih točk. Zlasti napad Celja je bil zelo slab in se ni mogel uveljaviti proti odlično razpoloženi obrambi Hrastnika. V začetku se je zdelo, da bodo Hrastničani doživeli hud poraz, že v 1. minuti je doseglo Celje vodstvo. Kmalu nato se je nudila Celjanom prilika, da bi zvišali rezultat z enajstmetrovko, a so jo zastrelili. Sledil je ponoven napad Celjanov, ki se je končal z golom, ki gra pa sodnik zaradi dvomljivosti ni priznal. Kmalu so Hrastničani izenačili. V stalni premoči Celja je bil polčas zaključen. Po odmoru so prešli Celjani ponovno v premoč in so jo obdržali do polovice polčasa. Potem pa so začeli Hrastničani pritiskati in so dosegli vodstvo, kmalu zatem pa še tretji gol. Hrastničani so se požrtvovalno branili in so slednjič ob pravem času izkoristili dve ugodni priliki. Sodil je g. Nemec iz Maribora. Zanimivo je. da je nekaj gledalcev iz Trbovelj, ki so prisostvovali tekmi, v drugem polčasu vdrlo na igrišče in začelo groziti sodniku, ki ni hotel prisoditi 11-metrovke proti Celju zaradi dvomliive »roke«. Igra na je bila fair ln tudi občinstvo iz Hrastnika se je vedlo vseskozi športno. * Toliko naknadno o tem nepričakovanem porazu Celjanov. SK Celje je zaradi njega mnogo izgubilo in bo vsekakor imelo težko pot. če bo hotelo dohiteti moštvo Amaterja, ki zdaj kar za tri točke vodi v tei skupini. Pregled trenutnega stanja med klubi celjske skupine v številkah je najbolje razviden lz tabele, ki je takale: Amater 5 4 1 0 18: 4 9 Celje 5 3 0 2 17:12 6 Olimp 4 2 11 7-7 5 Hrastnik 4 2 0 2 7: 6 4 \tletik 6 0 0 6 5:25 0 (Prekinjena tekma med Celjem in Hrastnikom z 1:0 v korist Celja, ki se bo do konca igrala prihodnjo nedeljo, v tej tabeli ni upoštevana.) Dogodki v Fgah MED KLUBI SRBSKE LIGE je bilo v nedeljo odigrano predzadnje jesensko kolo, ki v bistvu ni prineslo nobenih sprememb v tabeli, čeprav so se nekatere tekme končale drugače kakor so kazali računi na papirju. BSK in Gradjan-ski iz Skoplja sta bila favorita v naprej in tudi Bat'i iz Borova so doma vsi poznavalci napovedovali zmago nad žakom, čeprav je proti 2aku izpadla nepričakovano visoko. Za presenečenji sta v tem kolu preskrbeli ostali dve prestolniški enajstorici, in sicer Jugoslavija na tujih tleh z Vojvodino in Bask na domačih tleh z Zemunom, ki sta oba utrpela po eno točko izgube. Kljub temu pa je bilo v tabeli prizadeto samo Jedinstvo, ki se je moralo za dve mesti pomakniti navzdol, medtem ko so vsi ostali zaenkrat obdržali prejšnji vrstni red. BSK Ima od Jugoslavijinega remisa v Novem Sadu ta plus, da se je za eno točko odtrgal in je sedaj sam s 14 točkami na vrhu tabele. Njena slika je do prihodnje nedelje »akale: BSK 8 7 0 1 36: 7 14 Jugoslavija 8 5 3 0 25:11 13 Slavija (S) 8 5 0 3 20:14 10 Gradjanski (S) 8 5 0 3 17:16 10 Vojvodina 8 3 3 2 16:18 9 Jedinstvo 8 3 2 3 15:16 8 3at'a 8 3 2 3 17:21 8 Bask 8 0 4 4 8:15 4 t;ak 8 1 0 7 13:25 2 Temun 8 0 2 6 9:33 2 Tekme v tej ligi se bodo nadaljevale še prihodnjo netijo ko bo na sporedu IX. in Izbirno table teniško prvenstvo Slovenije državnem prvenstvu v Zagrebu bosta igrali moštvi Hermesa in Mladike V prostorih SK Mladike je bil preteklo iedeljo izbirni table-teniški turnir moštev. Turnirja so se udeležili sledeči klubi: Hermes, Celje in Mladika. Iz nerazumljivih vzrokov sta izostala Korotan in Jugoslavija (Celje). Klubi so bili zastopani-s svojimi najboljšimi igralci. Hermes je poslal v boj Marinka, Djinovskega in Kosmino, za rezervo je bil Puterle. Za C«ilje so nastopili Latinovič, Rebevšek, Milan in kot rezerva Schiffer. Za Mladiko pa Belak, Krečič in Strojnik. Turnir je bil vsekakor na tehnični višini. Lep napredek so pokazali Celjani, ki so igrali s Hermesom 1:5 in z Mladiko 2:5, medtem ko so prej izgubljali vse s 5:0. S posečanjem turnirjev bodo zelo pridobili. Marinko je še vedno stari »as«, čeprav sedaj kot učitelj v neki vasi nima orilike za trening. Je še zmerom v dobri formi in se bo prav gotovo z uspehom udeležil v decembru državnega prvenstva v Zagrebu. Ostali Hermežani kot Djinovsky n Kosmina zaradi študijev ne morejo pre-eč trenirati, enako Krečič iz Mladike. Turnir se je pričel ob pol 10. Pivi par Termes Mladika. Začetna trema Mladi-*arjev je prinesla rutiranejšim Hermeža-lom zmago. Čeprav je Krečič premagal {osmino in Strojnik Djinovskega, so Hermežani po težki zmagi Marinka nad Kre-*ičem dosegli potrebnih 5 točk. Hermes— Celje. Dvoboj se je končal z )ahko zmago Hermesa 5:1. Sledila je borba za drugo mesto Mladika—Celje. Celjani, ki so bili v dobrem kondicijskem treningu, so se zelo žilavo borili proti rutiniranejšim Mladikar-jem. Rutina se je pokazala v finiških, kjer so Celjani večkrat vodili celo z 19, pa so vendar izgubljali partije. Končni rezultat 5:2 za Mladiko. Slovenijo bosta na državnem prvenstvu moštev v Zagrebu zastopala torej Hermes in Mladika. Državno prvenstvo bo verjetno že 17. decembra. Slovenskima kluboma želimo časten uspeh, saj so Slovenci svoje dni vodili v tej športni panogi. JTTS je obvestil pravkar slovenske ta-ble-teniške klube, naj do 2. decembra t. 1. •istanovijo samostojno slovensko table-te- zadnje jesensko kolo z naslednjimi tekmami: v Beogradu: Jedinstvo—Bat'a in Jugoslavija—Slavija (S); v Zemunu: Zemun— BSK; v Subotici: Žak—Bask in v Novem Sadu: Vojvodina—Gradjanski. V HRVATSKO-SLOVENSKI LIGI je bila minulo nedeljo v vsej tišini v naprej odigrana ligaška tekma prihodnje nedelje — torej iz XI. kola — med Bačko in osije-ško Slavijo. Slavija je imela v tej tekmi mnogo dobiti in se je dobro pripravila za-; njo, toda, kakor običajno, so šli prav to ; pot vsi njeni upi po vodi. Slabši nasprotnik je nezasluženo in z veliko srečo zmagal z (1:0) in si lepo popravil pozicijo v tabeli, pri čemer pa zaradi tesnega rezultata le ni pridobil toliko, da bi bil izrinil našo Ljubljano s tradicionalhega VII. mesta. (Računi v ponedeljskem »Jutru« glede zamenjave mest med Ljubljano in Bačko niso točni op. ur.). Ker zaradi okrnjenih sporedov zadnjih nedelj v tej ligi že precej dolgo nismo objavili ligaške tabele v celoti, jI dajemo mesta danes, in sicer kakor bo ve-i ljala do 26. t. m.: j Gradjanski 10 9 1 0 47: 3 19 Hašk 10 6 2 2 23:17 14 Sašk 10 6 2 2 18:14 14 Hajduk 10 5 1 4 23:20 11 Concordia 10 4 1 5 21:21 9 Slavija (O) 10 3 3 4 19:26 9 Ljubljana 10 2 3 5 20:32 7 Bačka 11 3 1 7 1*:29 7 Split 9 2 2 5 8:19 6 Slavija (V) 10 1 2 7 7:20 4 Tudi v naši ligi se bo tekmovanje nadaljevalo spet prihodnjo nedeljo, 'i ci<"er z H. pomladanskim kolen, v katerem bodo na vrsti le še štiri tekme, in sicer po temle razporedu: v Zagrebu: Gradjanski—Concordia in Hašk—Ljubljana; v Sarajevu: Sašk—Split in v Splitu: Hajduk—Slavija (V). NEKATERI INOZEMSKI NOGOMJETNI IZIDI V Bukarešti sta v nedeljo igrali reprezentanci Bukarešte in Berlina in so zmagali domači z 1:0 (0:0). Bilo je 800 gledalcev. Zmagonosni gol za Rumune je zabil Vili šipoš, naš znani reprezentativec, ki igra zdaj za Rapid iz Buk .rečte, v 21. min drugega polčasa. Tekmo je sodil beograjski sodnik Popovič. Izmed dunajskih nogometašev so preteklo nedeljo sestavili kar tri reprezentance, ki so igrale na treh različnih krajih in vse tri opravičile dober sloves dunajskega nogometa. Prva je odigrala tekmo z »nočno reprezentanco Gradca neodločeno 2:2, druga je zmagala v Linzu z 8:2, tretja pa je odpravil^ reprezentanco Salzburga z 2:0. V prvenstvu Ceško-moravskega protektorata 30 odigrali v nedeljo naslednje prvenstvene tekme: Spartn—Bat'a 6:1, Slavija—Kladno 14:1(!), Plzen—Viktorija Žižkov 6:2, Viktorija Plzen—Židenice 3:1. To so bile zadnje jesenske tekme v prvenstvu, ki ga je osvojila Slavija z boljšo razliko golov pred Sparto. V madžarskem prvenstvu so bili nedeljski izidi naslednji: Ujpest— C!-"olnok 2:1, Sze-ged—Hungaria 3:1 (!), Kassa—Taxi 2:0, Torekves—Bocskav 3:1, Kispest—Nemzeti 3:1, Halada«—C-ama 1:0, Ferencvaros— Elektromos 3:1. Po nedeljskih tekmah vodi v prvenstvu Kispest pred Ferencvaro-sem, Hungciia pa je daleč zadaj. V nedeljo so v Beogradu ustanovili samostojno srbsko tableteniško zvezo s predsednikom Niltolo Simičem na čelu. Ustanovnemu občnemu zboru so prisostvovali zastopniki vseh beograjskih klubov ter klubov iz okolice Novega Sada, ki goje to športno panogo. V hokeju na travi, ki ga vzdržujejo pri nas samo trije zagrebški klubi, sta bili v nedeljo zaključni finalni tekmi med Con-cordijo n. in Haškom ter Marathonom I. in Concordijo I. Slednje srečanje, ki je bilo odločilno, se je nehalo brez gola, vendar je zaradi boljše razlike golov osvojil jesensko prvenstvo Marathon L niško zvezo. Ustanovni občni zbor bo verjetno že prihodnjo nedeljo. Upamo, da bo z ustanovitvijo samostojne zveze poživlje-no življenje v tem športu v Sloveniji. K. D. IZ SLOVENSKE NOGOMETNE ZVEZE. Prva seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v zvezini pisarni, Beethovnova 9. — Tajnik L Iz Gornje Radgone gr— Za spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem so darOv-ali; občina Gornja Radgona 3.000 din, Ivan Ovsenak iz Ljubljane 200 din, po 100 din Knafl.č, tovarnar iz šmartna pri Litiji, Ivan Ašič, notar v Mariboru, Posojilnica Narodni dom v Mariboru in pa Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pohorju, po 50 din Mestna hranilnica v Ljutomeru, veletvrdka Ster-mecki v Celju in Hranilnica in posojilnica v Laškem, 30 din dr. Ipavic v Mariboru, 20 din Andrej Cufar z Jesenic in 10 din Klekl Jožef, župnik v Crensovcih. Dosedanja zbirka je dosegla 7405 din. Pripravljalni odbor za poaLavitev sporne n ka izreka vsem darovalcem zahvalo. Pripravljalna dela so končana. Postavitev spomenika je bila iz tehtnih razlogov preložena na prihodnjo pomlad, do katerega časa bo nadaljeval pripravljalni odbor zbirko. gr— Nesreča. Kovačič Jožef, posestnik v Policah pri Gornji Radgoni je te dni nava-žal gnoj na svojo njivo. Med vožnjo pa ga je krava sunila v trebuh tako močno, da je dobil hude notranje poškodbe. Zdravniško pomoč mu je nudil zdravnik dr. Vinko Cre-mošnik, ki ga je poslal na zdravljenje v bolnišnico v Murski Soboti. Najstarejša eskimska naselbina Neka znanstvena odprava je na severo-zapadu Aljaske izkopala staro eskimsko naselbino, o kateri domnevajo, da je najstarejša, kar so jih doslej našli. Danski arheolog Helge Larsen, ki se je udeležil te odprave, poroča, da so v bližini kraja Ipeutaka odkrili ostanke kakšnih 200 eskimskih bivališč, ki cenijo njih starost na kakšnih 2000 let Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraau — Za Narodno tiskarno d. d. Kol uskarnarja bian Jeran — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.